Iz d·omače ip. tuje prakse Visokošolsko izobraževanje gozda skih strokovnh kadrov V skladu z razvojem gozdarske znanosti in stroke smo študij gozdarstva postopoma razvlli ko! študij sonaravnega gospodarjenju z gozdovi, ki so bistvena sestavina našega življenjskega prosrora. Študij usmetja k sinhronemu po- vezovanju ekoloških, tehnoloških in ekonomskih prvin. Ekološka kriza in večja družbena občutljivost za eko- loške probleme cer prebujajoča se družbena skrb za na- ravno dediščino in varstvo narave nudi realne možnosti za širjenje delovnega področja gozda1jcv. Z zadnjo dopol- nitvijo študijskega programa leta l992 širimo študij goz- darstva tudi na druge obnov lj ive naravne vire in prenos bogarih izkušenj sonMavnega dela z gozdom tudi na druge naravne sestavine našega prostora. S tem pa se širijo tudi delovne in zaposlitvene možnosli naših diplomantov zunaj klasično pojmovanega gozdarstva. V dograjevanju te us- meritve vidimo rudi našo pomembno perspektivo. Hitrost njenega uveljavljanja bo odvisna zlasti od lastne kadrov- ske·usposobitve, za kar je potrebno intenzivno razisko- valno delo na novih področjih, in tudi od širjenja družbe- nih potreb po diplomantih s takim znanjem. V študijskem letu 1996/97 je prenehalo dosedanje vi- šješolsko izobraževanje, ki je bilo v gozdarstvu nveljav- \jeno od leta 1978. Nadomešča ga triletni visokošolski strokovni študij, ki vsebinsko poglablja dosedanji višje- šo \ski študij, večji poudarek je tudi na praktičnem uspo- sabljanju. Vse težave slovenskega gozdarstva v obdobju tranzicije niso posebno negativno vplivale na odziv kandidatov za univerzitetni študij. Z novimi kandidati smo zadnja leta v celoti zapolnili razpisana mesta, zlasti je pomembno, da je odziv velik že ob taki prvi prijavi kandidatov. Število diplomantov je bolj ali manj konstantno, v zadnjih petih ktih povprečno letno 18 diplomantov na visokošolskem in 13 na višješolskem študiju. Posebno obeležje je goz- darskemu študiju v zadnjih letih dalo več kot 260 izrednih študentov. ki se izobražujejo na višješolskem študiju. Čeprav se gozdarska srroka ne razvija tako naglo kot nekntere dmgc, npr. naravos[ovno,telmične, pa je stalno spremljanje novih spoznanj in odkritij ter osvežitev in dograjevanje znanja nujno potrebno. Temu služi sistem pošolskega izobraževanja, od forma Ine ga ( specia 1 izacija, • Prof. dr. I. W., Biotehniška fnkulteta, Oddelek zn goz- darstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, 1000 Lju- bljane. SLO ~ Prof. dr. M. K., Biotehniška fakulteta, Oddelek za goz- darstvo in obnov lj t ve gozdne vire, Večna pot 83, 1000 Lju- bljana, SLO 40 magisterij in doktorat) do neformalnega (semine~rji, delav- nice, strokovna posvetovanja itd.). F Jkulteta je neposredno odgovorna zlasli za forma Inc oblike pošolskega izobraževanja. Vse te oblike potekajo že od let3 1966, vendar je njihova dejanska učinkovitost premajhna. To se kaže v prevelikem osipu in nesorazmerno dolgi dobi študija. Del krivde Zli to gre pripisati razmeram v gozdarstvu po letu 1990, ki ne spodbujajo podiplom- skega študija in so marsikdaj kakovostni kriteriji pri ka- drovanju v ozadju. Kljub temu ne gre zanemariti dejstva, da je fakulteta v zadnjem desetleju dala 28 magistrov, 4 special iste ter 5 doktorjev gozdarskih znanosti. Hkrati se povečuje ponudba programov magistrskega študija. Med njimi kaže posebej omeniti zelo odmeven študij varstva naravne dediščine. Za vse te programe je značilno, da so izrazito večdisciplinarni in povezujejo večino študijskih področij Biotehniške fakultete in tudi druge ljubljanske fakultete. Z njimi presegamo srrokovno zaprtost in samozadostnost, ki je bi la doslej značilna tudi za gozdarstvo. Izvajanje študija otežujejo zlasti naslednje slabosti: - pomanjkanje habilitiranih učiteljev, zlasti na nekaterih področjih, kjer so učitelji izpolnili pogoje za upokojitev, niso pa vzgojili naslednikov, - pomanjkanje ! a boratorij ev, kar je pos 1 edi ca enostranske- ga gledanja, d<~ je samo gozd nas laboratorij, - pomanjkanje lastnega stalnega terenskega učnega objek- ta, na katerem bi se odvijal[ pretežni de\ terenskega po- uka. - slabšanje materialnega položaja študentov. Smeri visokošolskega študija gozdarstvr~ so danes za- črtane, ustvariti je treba samo pogoje, da jih bomo lahko najuspešneje uresničili. Osrednja pozornost pa mora biti usmerjena v kakovostno izvajanje študija, njegovo sprotno posodabljanje in večjo učinkovitost. K temu lahko pomemben del prispeva tudi gozdarska praksa, ki bo svoje delo zasnovala na uporabi novega zoanja, spodbujala pridobivanje znal)ja in ga ustrezno vrednoti la.· GozdV 55 (1997) 4