Štev. 10. V Mariboru 25. maja 1885. VI. tečaj.
List za šolo in dom,
Izhaja 10. in 25. dan vsakega meseca, ter velja za celo let» S gld., za pol let» 1 gld. 60 kr. — Posamezne številke dobivajo se po 15 kr. — Na anonime dopise se ne ozira. — Bokopisi in na oceno poslane knjige se ne vračajo. — Spisi in dopisi naj se blagovolijo poäiljati (franldrani) vredniätvu; naročnine, oznanila in reklamacije pa opravništvu: Belserstrasse 8 v Mariboru. — Za oznanila plačuje se od navadne vrste, če se
enkrat natisne 15 kr.
Vsebina: Sv. Ciril in Metodij. — Naravoslovne črtice. III. (Določba števila trepetov in meja človečjega sluha ) — Leopold Volbmer. — Lčvica, hauiica. — Književna poročila. — Prašanja. — Dopisi. — Novico in razne stvari. — Listnica. — Inserati.
Sv. Ciril in Metodij,
ustvaritelja in utemeljitelja si. književnosti.
(Dalje.)
Med tem je bil Metodij iz Panonije odšel, kajti po smrti Koeelovi, koncem 1. 877. ali pa začetkom leta 878. se pri svojej panonski čredi ni mogel več ubraniti nasilstvu solnograških latincev; prišel je toraj nazaj v Moravijo, kjer je bil se svojim apostolskim delovanjem pričel. Pa tudi tam ni našel ugodnih razmer. Knez Syetoplk bi se bil sicer tudi rad otresel nemškega kralja in »jegove nadoblasti črez Moravijo, — ali hotel je svoj namen doseči drugim potem, nego je bil nakanil bistroumni ßastislav. Jemu se je. latinski jezik, v kojem so slavni Eimljani in mogočni Nemci božjo službo opravljali, zdel veliko imenitniši, ko priprost slovenski jezik, kojega so njegovi pastirji govorili, in v kojem je sy. Metodij cerkvene obrede opravljal. Svetoplk se je hotel na latinske duhovnike in njihov upliv opirati in tako isti namen doseči, po katerem je hrepenel Eastislav. Ker so latinci to sprevideli, so tudi Svetoplka vpleli v svoje tožbe zoper Metodija, kojega so tudi pri njem črnili, da je krivoverec, ki se drži zmot grških razkolnikov. Knez Svetoplk je torej v spomladi leta 879. svojega mešnika Janeza v Eim odposlal, ki bi naj papežu ustno poročal, da Syetoplk ne ve/ kaj bi naj veroval, ker dolže latinci jemu od rimske stolice poslanega škofa Metodija, da je krivoverec.
V tej dobi, ko se je. po smrti Koeelovi Metodij leta 878. v Moravijo vrnil, je krstil Zaveznika Svetoplkovega, češkega vojvoda Borivoja, in je stem zagotovil konečno zmago krščanske vere med sosednimi Cehi.
Ko je papež Janez VIII. izvedel o tožbi zoper Metodija, katerega so dolžili krive vere, se je jako čudil, kako bi to biti moglo. Saj se je Metodij, kakor njegov rajni brat Ciril, tako trdno ustavljal grškemu razkolništvu, in je pred svojim škofovskim posvečenjem prisegel na veroizpovedanje rimske cerkve. Vendar pa ni zamogel prezirati tožbe, ki je očitala škofu Metodiju krivoverstvo, posebno še pa zavoljo tega ne, ker niso Metodija tožili samo jegovi stari nasprotniki, latinci, nego celo njegov lasten deželni knez. Poslal je torej Metodiju poziy, pisan 14. junija 879. leta, v katerem se mu je naročalo, naj pride ne-
10
mudoma v Rim, da se tam ustno pred papežem opraviči zavoljo vere svoje. Ravno tistega dne je pisal papež tudi knezu Svetoplku, in mu je naročil, naj veruje vselej nezmotljivi nauk rimske cerkve, če bi se tudi primerilo, da bi kateri škof ali mešnik kaj krivega učil. Ob enem poroča knezu, da je Metodija v Rim na odgovor pozval, ker se mu je v tožbi očitalo, da zdaj drugače uči, nego je pred nekaj leti ustno in pismeno v Rimu o svojej veri pričal. Mešnik Janez, ki je bil v Rim tožbo o Metodiju prinesel, je dobil od papeža nalogo, naj izroči Metodiju in Svetoplku vsakemu svoje pismo.
Metodij se kar nič ni obotavljal, nego je hitro v Rim odpotoval, da se opraviči pred najvišim sodnikom v verskih zadevah. Svetoplk je Metodiju tudi izročil pismo na papeža, in mu je kot spremljevalca na potu pridružil Semižizna, kojemu je največ zaupal. Moravski vojvoda je v tem pismu izrekal papežu svojo popolno udanosl, pa tudi vdanost ljudstva svojega, in sicer ne samo v cerkvenih, nego tudi v državnih razmerah. Kralj Ludovik Nemški je bil namreč leta 876. zamrl; njegovemu sinu Karlmanu je zdaj pripadala ne samo Bava-rija, ampak tudi Korotan, ' Panonija in viša oblast črez Slovane v Moraviji in na češkem, ki so mu morali davek plačevati. Svetoplk si je sicer prizadeval za zdaj s Karlmanom v prijaznosti živeti in se mu je klanjal, yendar je pa silno koprnel po neodvisnosti od nemške države. V ta namen so mu je pa naklonjenost rimskega papeža pred vsem potrebna zdela, in za njo je torej tudi na skrivnem po Metodiju prosil, od katerega se mu ni bilo treba bati, da bi ga Karlmanu ovadil.
Melodija so v Rimu prijazno sprejeli, ter je on v zasebnem pogovoru papežu nakane Svetoplkove priporočil.
Cerkvene postave naročajo, naj zatoženega škofa vedno sodi škofovski zbor. Takov zbor je torej tudi Janez VIII. pozval, da se tožba zoper Metodija preišče in sodba izreče.
Metodij pa se je pred sodniki svojimi sijajno opravičil, in papež kot naj-viši sodnik je razsodil: „Nadškof Metodij se vjemlje v veri čisto z rimsko cerkvijo in peva „vero", kakor se to v Rimu godi." To razsodbo je papež Janez VIII. v posebnem pismu Svetoplku prijavil, ker je bilo potrebno, posebno moravskega kneza, ki bi naj Metodija varoval in podpiral — o pravovernosti njegovej prepričati.
Latinci so bili Metodija zatožili z gotovim namenom, da bi ga naj papež od škofijske službe odstavil — kar bi se bilo tudi zgodilo, ko bi tožba resnična bila. Ker so tožniki odločno odstavljenje Metodijevo terjali, ga je papež tudi izrečno v njegovej nadškofovski oblasti potrdil, in je Svetoplku pisal, da zaukaže „naj Metodija kot svojega pravega pastirja se spodobno častjo in z veselim srcem sprejmejo". Dalej beremo v tem pismu: „Zaukažemo, naj so meš-niki, diakoni in duhovniki vsakega reda, naj si bodo Slovani ali iz katerega koli naroda, našemu bralu, našemu nadškofu podložni in v vseh zadevah pokorni, tako da ne smejo celo nič početi bez njegovega dovoljenja, če b'. se pa predrznili nasprotovati in nepokorni biti, pohujšanje in razpor delati, in bi se po prvem in drugem opominju ne poboljšali, naročamo, da nje v našem imenu kot take, ki ljuliko sejejo, iz cerkev in iz naših dežel izpodite po predpisanem ravnilu, koje smo jemu dali, in tudi vam namenili."
Iz ravno naštetih papeževih besedi se razvidi, kako so Metodiju njegovi duhovniki kljubovali in se mu upirali. Pa žal da je papež sam pri tej priložnosti nekaj ukrenil, kar je dosedanje zmešnjave le še povečalo. Ko je namreč latinska, Metodiju sovražna stranka čutila, da se bode pravda bržkone za Melodija ugodno izvršila, so si izmislili nov pomoeek, naj bi mu zamogli še tudi zanaprej kljubovati — vrinili so Metodiju moža svoje stranke za podškofa. Za to so odbrali Alemanca Wiehinga, ki je najbrže bil voditelj Metodiju kljubujo-čih duhovnikov. Za to namero so si tudi Svetoplka pridobili, ki je res papežu mešnika Wiehinga za Nitransko cerkev v Panoniji kot prihodnjega podškofa ponudil. Wichinga je priporočal tudi Arnulf, ki je bil hotiv Karlmanov, in je leta 880. Korotan v najem dobil. Arnulf si je bil se Svetoplkom tako dober, da ga je svojemu hotivu za botra naprosil, in da je tudi sina po botru imenoval Svetoplka.
Papež ni mogel lehko drugače kreniti, in je torej posvetil Wichinga za škofa nitranske cerkve. Ker ga je menda Metodij sam opozoril, kaj latinci z Wichingom nameravajo, je pisal Svetoplku čisto razločno: „Mi zapovemo, da mora Wiching svojemu nadškofu v vseh rečeh po določbah svetih cerkvenih postav pokoren biti."
Ker je bil Wiching tako do škofijske časti dospel, in niso v tej zadevi nadškofa Metodija nič prašali, se je bilo bati, da bi se kaj takega še drugokrat poskusilo. Zato je Janez VIII. Svetoplku dalej pisal: „Tudi želimo, da z dovoljenjem in pod nadzorovanjem nadškofa samega o ugodnem času mešnika ali diakona k nam pošlješ, katerega bomo za drugo cerkev, v katerej se ti bode škofija potrebna zdela, za škofa posvetili, da zamore vaš že imenovani nadškof s tema od nas posvečenima škofoma po papežkih določbah tudi za druga mesta, ki bi bila zato pripravna, nove škofe posvečevati."
Wichingu je bila najbrže podredjena tudi Panonija, kjer latinci nikakor Metodija trpeli niso.	(Dalje prih.)
—:-«i»---
Naravoslovne črtice, m.
Določba števila trepetov in meja človečjega sluha.
Podaja dr. J. Križan.
Broj ali število trepetov določuje se prav lehko s tresopisom ali trepeto-pisom. Trepetopis je namreč vsak stroj ali mašina, katera piše sama trepete trepetajočih teles. Najenojveši trepetopis so glasbene vilice, ki imajo na enem; rožičku kovni klinec. Ako glasbene vilice zatrepečejo, tedaj trepeče tudi kovni klinec in ta na zasajenem papirju ali zasajenej steklenej plošči piše trepete. Da se glasbene vilice z roko na istem mestu plošče držijo, tedaj bi se svinčeni klinec gibal sem ter tje in mi bi videli na zasajenej steklenej plošči samo eno črto, in ako se glasbene vilice z roko po malem gibljejo, tedaj opiše nam kovni klinec nazobčano črto. Ako imamo žepno uro, ki nam sekunde pokazuje, tedaj
10*
prav lehko seznamo število trepetov glasbenih vilie v enej sekundi, ker množtvo zobov nazobčane črte v enej sekundi nam pokazuje namreč število trepetov.
Tres strun se prav lehko opazuje in preiskuje z pomočjo glasomera (sono-meter) ali samostruna (monochord), in zato se tudi z glasomerom ali samo-strunom more lehko določiti višina glasov. Ako struno na sarnostruno kobilico razpolovimo, tedaj ta polovica v enej sekundi še enkrat toliko trepetov napravi kakor cela struna. Z glasomerom se tedaj lehko dokaže, da je število trepetov strune tim veče, čim krajša, čim tanjša in čim močneje napeta je struna, in čim menjša je njena gostota. Glas strune je tedaj tem globlji, čim dalja, čim debeleja, in čim slabeje je ona napeta. O tem se lehko prepričamo na harfi in gl asovi ru.
V novejšem času poskusili so učenjaki število tresov določevati z nazobčanim kolesom, ki je se svojimi zobci pri vrtenju udarjalo pravilno na kako prožno telo, in tako stvarjalo glas. Ta način stvarenja glasov vendar ni nov, ker Hooke je uže leta 1681 z nazobčanim kolesom glas stvarja]. Leta 1830 napravil je Savart posebno ropotačo, s katero je določevol število tresov. In ker se nazobčano kolo le teško pravilno vrti, in zobci se svojim udarom stvarjajo neugoden glas, zato se rajši rabi sirena.
Sirena prav za prav nij drugo kakor okrogla plošča, ki ima v krogu luknje narejene. Ako se skoz stekleno cev v eno luknjo piha in potem se plošča zavrti, tedaj zrak skoz luknje samo takrat prehaja, ko luknje pridejo na mesto, kder se skoz stekleno cev piha in to ravno povzročuje pravilne udare na zrak, ki vstvarjajo glas, ako dovoljno hitro drug drugemu sledijo, to je ako se plošča dovoljno hitro vrti. Ako ima na primer plošča 12 lukenj in napravi v enej sekundi 10 vrtenj, tedaj se na zrak vzrokuje 120 udarev, in ti udari vstvarjajo valove, ki se širijo v zraku in mi začutimo tako glas posebne višine.
Vprašanje, na katero si še odgovoriti imamo je: Med katerimi mejami so oni glasovi, katero mi z našim ušesom začutimo. Naše uho je namreč v svojem začutjenju omejeno, ker ono more začutiti samo določeno množino trepetov v enej sekundi. Ako je število trepetov y enej sekundi ali premalo ali pa preveliko, tedaj trepeti trepetajočih teles v našem ušesu ne stvarjajo več zvoka, in tako je tedaj naš sluh omejen.
Leta 1700 je uže Sauveur trdil, da je najglobleji glas, katerega človečje uho začutiti more, oni, ki ga stvarja 12*64 metrov (po starej meri 40 črevljev) dolga in odprta piščalka v orglah. Tako piščalko izložil je leta 1854 Waleker na obrtnijskej izložbi v Monakovem. V orglah rabeče piščalke vendar nimajo te dolžine, nego so samo 9-112 metrov dolge in napravijo v enej sekundi 16 tresov ali trepetov. Glas, ki ga trepetajoče telo vstvarja, ako ono v enej sekundi 16kfat zatrepeče, zove se v godbi subcontra C in označuje se tako: C. V orodju glasbenega zbora je najgloblji glas eontrabas E in stvarja ga 41'/4 tresov v enej sekundi. Novejši glasoviri imajo pa najgloblji glas C, in vstvarja ga 33 tresov v enej sekundi, vendar so vsi glasovi pod E v glasbenem oziru nepopolni, kqr so uže blizo one meje, na katerej uho več ne more tresov v glas združevati. In nekateri ljudje trdijo, da oni tudi tresove pod 16 že kakor glas čutijo. Tako je Savart trdil, da uže 8 tresov v enej sekundi stvarja glas. Poskus, katerega je Savart napravil je ta le: Železni prot vrtel je on okrog
-ar
vodoravne osi in. segal je v razpoknjo deske. Vsak prehod prota skoz razpok-njo stvarjal je pok. Ako je železni prot 8 vrtenj v sekundi napravil, cul je Savart globoki glas, ali ta glas ni bil temeljni, nego nadglas (Oberton). Glaso-viti nemški učenjak Helmholtz določil je z novimi poskusi, da je najgloblji oni glas, katerega vzročuje 16 tresov. In ta najniža meja začutjenja glasa z ušesom nij pri vseh ljudeh enaka, ker to začutjenje je odvisno od jakosti glasa in od vadbe ušesa.
Znamo uže, da je glas tim viši, čim več tresov trepetajoče telo v enej sekundi napravi. Ali tudi tukaj je naše uho omejeno, ker nekateri ljudje najvišjih glasov ne začutijo, človek, ki ima posebno dober sluh, čuje še oni tenki glas, katerega 32.768 tresov v eni sekundi stvarja. Tako nahaja se tedaj meja našega sluha med 16 in 32.768 tresov v enej sekundi, in naše uho začuti tako glasove 11. osmič. No vsi ti glasovi se v godbi ne rabijo, nego samo oni, katere vstvarja 41 do 4000 tresov v enejsekundi. Godba obsega tako glasove 7 osraic.
--
Leopold Volkmer,
veseli pevec Slovenskih goric.
dr. Jožef Pajek.
(Dalje.)
Štev. 17. Lisica ali kisla jagoda. Po Volkm. rokopisu „Zmes", str. 54. 55. Slično snov nam podaje Phädrus, ki je bil rob rimskega cesarja Augusta, pozneje od njega oproščen. Isto snov je posnel Gabriel Faerno, rojen v Italiji, (umrl je v Rimu 1. 1561), pa Albrecht von Haller, Nemec, ki se je rodil 1. 1708; umrl pa Je 1. 1777. Murkovo izdanje, str. 39, štev. 23. Prepisala sta njo Jakob Košar, štev. 53, pa Franc Peserl, str. 17.
1.	Lisici se ogerdlo je * mesene špiže jesti; * Po verhi medla vlači se, Opeša — more sesti.
2.	Na sepi') žijti grozd visi, * Bol žuti nemre biti: * Lisica ga en čas gledi, * Očuti lušt si priti.
3.	Obira z grozdja jagode, * Pri vsaki tak zdihava: * To slaja krez vse slaje je! * Le zobli, no boš zdrava.
4.	Zdaj v grabi čuje lajat psa, * Se stegne, jagra vidi: * O kisla si mi, jagoda! * Lisica pusti — idi!
5.	Ta pripovest nas to vuči: * Vsak greh ma svojo slajo; * Pa tota dugo ne terpi, * Vsi grešniki to znajo.
6.	Či prea ne, tak tistokrat, * Gda smert skoz dveri luka: Še bol, či ta pred nje gre stat, * Nje za rokave čuka.
Štev. 18. Vuk ali gerdi Ion. Po Volkm. rokopisu „Zmes", str. 56—57. Primeri: Phädrus, I. 8; Faerno V. H Murkovo izdanje, str. 40, štev. 24. Jak. Košar, štev. 50.
—--y.-■-,-
') Sep. m s»= der Überschlag.
1.	Vuk je tam svinsko herbtiše obira, * No je nabrano prenaglo požira, * Z mesom košica mu prišla je v gut. Toti naurazen debelo oteča, * No bolečina, kak ogen, ga peče: * Skoro bi 'mea biti sam na se hud.
2.	Gre pomočnika si iskat v težavi, * Pride do šterka, no z jočom 'mu pravi: * Lubi priatnik! posodi mi klun, * Jaz ti rad plačam, kai koli češ 'meti * K časi za moijo ti Ion čem našteti, * Ci mi kost z guta veš spraviti vun.
3.	Odpre vuk lape, šterk s klunom v nje segne, * Srečno košieo iz guta potegne, * Reče: Vuk! zdai mi plačilo naštei. * Vuk odgovori: šterk! sreča je tyoja; * Ne sem ti glave odgrizna no poja, * S totim plačilom za dobro gnes 'mei.
4.	Ti, nezahvalni ! 'maš vučjo spodobo, * Da na se vzemeš od njega hudobo. * No tak dobrotnikom plačaš, kak on. * Dobro za dobro si mea njim storiti, * Pa zadovolni stem morejo biti * Da njim nič hudega storiš za Ion.
Štev. 19. Osel ali razkrita s k a zli v o s t.1) Po Volkm. rokopisu „Zmes", str. 58—59. Primeri: Faerno, V. 2. Murkovo
izdanje, str. 38, štev. 22. Jak. Košar, štev. 49.
1.	Osel, gosto tepen od gospoda, * Je iz štale vuiša, no se v boršti skria: * To jaz ne bom : tak je nori soda, * Telkokrat pretepen, kak sem dozdai bia-
2.	Njegov sled gospodi stezo kaže. * Čakai! reče, da ga v boršti zagledi, * Oakai, naj se tebi koža maže, * Da boš veda, odkod z doini si.
3.	Prevzetnjak gospodi še klubuje: * Skače, vrintne, no hiti k gospodi prit; * Strašno, kak en pravi leb, erjuje, * či je glih le z njegvoi kožoi bia pokrit.
4.	Smeh gospoda 'ma: ti leb češ biti? * Jezno reče, no se s palcoi pogrozi: * Nemreš — nemreš tvoja vuha skriti, * Zato te nakurim, da še osel si.
5.	To se pravi tistem, ker se štima, * Da že njegva glava vso zastopnost 'ma; * Pa zastopnost taksi gvišno nima, * Da njo Bog nigdar prevzet-nemi ne da.
Štev. 20. Matica ali nori rat. Po Volkm. rokopisu „Zmes", str. 60. Murkovo izdanje, str. 43, štev. 28.
Jak. Košar, štev, 53.
1.	Matica! tebe žegna Bog: * Vidimo, dosti 'maš otrok. * Družbica velka biti če: * Kak bo kai? v hrami prostor ne.
2.	Matica! da že stara si, * Reči da2) k mladi družbiei: * Čelike! da mi stare smo, * Pustmo že mladim virstvo vso.
3.	Vandraimo na en drugi krai, * Verte mi, tam nas ne bo krai: * Spovaimo si tam en novi hram, * No z nebes pride žegen k nam.
4.	Henjaite! nori je vaš guč; * Dražite nam naš žarki žuč * Mente, mi stare cele smo * Nore, kak pri vas starši so.
Štev. 21. Vuk ali skazliva pokora. Po Volkm. Rokopisu „Zmes", str. 61 — 62, Primeri: Aesop, basen 144.
Aesop se je rodil v Mali Aziji okoli leta 620. pred Kristom. Tudi on je bil
iz prva rob, kakor Fbädius; pozneje je bil prijatelj Krösov; umrl je 1. 560.
pr. Kr. Phädrus, I. 8. Lessingove basni, II. knjiga, štev. 4. Gotthold Ephraim
') Skazlivöst = Verstellung. s) Reči da! = Sprich doch!
Lessing, rodil seje na Nemškem 1. 1729, umrl pa je 1. 1781. Basni njegove sozačele izhajati 1. 1753. „Basne od Ignjatie Čiviča" 1844, str. 39. Murko, str. 51, št. 33.
1.	En vuk, na smert boleni, * Spregleda svojo vest, * Kak junec zbira v seni, * Da k jaslam pride jest, * Ah! grešno, tak on zdehne, * Ja grešno sem živea * To mene v serce pehne, * Da grešnik bit' sem htea.
2.	Ah! kolko hudobie * Sem štora moje dni; * Ne čuda! da mi gnie * Serce od žalosti; * Pa toti trošt smem 'meti, * Sem ne hudobnik cel; * 'Mam tudi — 'mam našteti * Prav dosti dobrih del,
3.	Enkrat je jagnec zaiša, * Ne veda k ovcam prit', * V germovji sem ga najša, * No pusta k ovcam it'. * Drugoč so ovce pravle, * Da sem en gerdi tat, * Sem nesa neke navle1) * Yeč takših špotov rad.
4.	Je ne se fantuvati2) priložnost lepa b'la, * No vse špotarke klati, * De ne b'lo kredi psa? * Posluša guč lisica, * Katera prišla je * PotroštaC svoj'ga strica, * Ker vrareit pripravla se.
5.	O vuk! lisica reče, * Ja res, kaj ti gučiš, * No z repom ga šegeče * Pod bradoi, slatka miš! * Gda kost je tečla v gerli, * No šterk te vračit ša * Kai ne? te bia si verli, * Te ne si ovce kla?
Štev. 22. Vuk ali skazlivo smilenje. Po Volkm. rokopisu „Zmes", str. 63—64. Primeri Lessingovo basen: „Der Schäfer und der Wolf". Murkovo izdanje, str. 44., štev. 29. Jakob Košar, štev. 56.
1.	Negda je kuga med ovcami vstala, * No je ovčari po3) ovce pobrala, * Da je le neke na pašo 'mea gnat'. * Vuk je to zveda, no ša je k pa-stiri * Nizko pred njim je pripogna vse štiri * K priči, da on je priatnik, ne tat.
2.	Zdaj se zravna zgor no z glavoi nakima: * Lubi priatnik moj jezik moč nima, * Da bi on tebi vso žalost odkria! * Oči mi bodo od jokanja slepe * Zguba si ovce, no ovce tak lepe, * Takših pa tudi ti vreden si bia.
3.	Težko je resen b'lo ovce zgubiti; * Serce pa začne mi ležišo bili, * Da • sem potroštani, zabim na nje. * Vuk jaz sem dužen zahvalo ti dati, * Da
me tak lepo veš pomilovati, * Smilečno gvišno je tvojo serce.
4.	Takšo — ja, takso 'ma, reče na stran * Ovčji pes, kereini vuk je bia znan, * No zdai ovčara., zdaj vuka gledi, * On se razjoče pri tvoji ne-voli * Vsigdar prav britko; pa inda nikoli, * Kak da on s toboi red škodo trpi.
Štev. 23. Vrana ali preoblečeni kmet. Po Volkm. rokopisu „Zmes", str. 65—67. Slično snov nam podajeta Aesop, pa Phädrus, I. 3. Primeri še: Gleim „Der Rabe und die Pfauen", pa Lessing „Die Pfauen und die Krähe". Murkovo izdanje, str. 45, štev. 30. Jak. Košar, štev. 57.	'
1.	Vrana svojo pokrivalo * Si za špot derži, * Pavjo se je njoi dopalo * Toto 'met želi.
2.	Pav se misi, perje ferka * Gosto z njega ta; * Vrana pa krai njega šterka * Glih, kak petlarca.
') Navel. m = Heuhaufen. ') fantuvati se = Eache nehmen. 3) po ovce = pol oveo.
3.	Vsako pero gor pobira, * Kero se sveitli, * No si znjim svoi kožuh cira,
*	Da se ne černi.
4.	Misli: lepša sera, kak vrane: * Vrane zapusti, * No za svoje nove špane
*	Pave si 'zvoli.	....
5.	K totim, nora! se pridruži; * Pa kak slabi dira * Vetri za guračo1) služi, * Tak sirota njim.
6.	Za peroti njo lovio, * Vlečejo med se, * Vsi se njoi na glas smejijo, * Norca 'mäjo 'z nje.
7.	En njo mika 'z tot'ga kraja, * Drugi 'z drugega: * Zdai se začne velka s vaja, * Kakša še nej b'la.
8.	Kak se roi na vejo vsiple * Pavi tak na njo, * Doklič se njoi perje 'zpiple,
*	Ne je mira blo.
9.	Njo sperotmi zagradio, * Da njim viiiti če, * S klunom terdno v njo vsadio * Kak ker nai bol ve.
10.	Vso oskubleno 'zpustio: * K vranam gre nazai •, * Tote njo od se splodijo.2)
*	Kam Č0 iti zdai ?
*	v
11.	Spot no škodo 'maš, mi veri, * Ci ti kmetički * Ceš, da tebi žnidar zmeri
*	Gvant, kak mestniki.
12.	V gvanti se, kak mestnik kažeš; * V zaderžanji nej: * S penezi štacune mažeš. * Lažem jaz? povei!	(Dalje sledi.)
-»s«-
Levica, Mmica ?,
„Res je začetek trud, okorna beseda detinstva, Tega ne strašite se, moč neizmerna je sklep. Volja poprav vas bodi in skrb, izida ni dvombe!,, Tako nas uči Koseski, in po njegovem nauku hočemo ravnati — popravljati hočemo!
Na strani 72. letošnjega „Popotnika" beremo v 4. kiti: „Kader viže vsak' te svoje * Po leseh veselo poje * Detel kos no levica"... spodaj pa pojasnilo: levica = Fink, ki se opira na Murkovo izdanje pesni Volkmerjevih, kjer se bere na str. 128: Levica: zeba, Šinkovec, Fink. V slovarju Murkovem pa levice nisem našel, ne v slov. nemškem, ne v nem. slovenskem delu. A tudi po drugih meni pristopnih slovarjih sem levico zastonj iskal. G. prof. M. mi je pa povedal, da levico poznajo pri sv. Križu nad Mariborom, in daje levica = Baum-lerche. Nemci njo zovejo tudi Heidelerche, Holz- Dull- Lulllerche, Heidennachtigall = Chorys arborea. L. Wolfov slovar uči: Bauralerche = alauda ar-borea = gorski škerjanec.
Gotovo pa poznajo levico tudi po Slovenskih goricah in na Murskem polju. Na str. 120. let. „Pop." beremo v tretji kiti: „Vzeme svinsko amieo, * Z nje obere meso vso, * Vrže kost za dveri." Spodaj je pojasnilo: amica = pleče? Ni me ravno volja, in bi tudi ne bilo tako lehko amičin koren poiskati; hočem ') gurača = igrača. ') splodijo = izpodijo.
le poiskati, katera kost je amica. Weigand piše v tretjem natisu nemškega slovarja: „Die Hamme, P]. —n, Hinterschenke], Hinterkeule. Mhd. die bamme, ahd. hama, hamma. Ahd. adj. ham = krumm." Grimm piše v svojem slovarju. „Hamme f. Der Theil vom Knie bis zur Hüfte, Dickbein, Schenkel; seiner Wurzel nach, das sich biegende. Gewöhnlich ist Hamme der Hinterschenkel der Schweine." Wolfov slovar uči: „Hamme = der vordere Fuss eines geschlachteten Schweines, krača, kračnja; der hintere Fuss = pleče." Pri besedi Schinken najdemo: gnjat, krača, pleče. V primerjanje se nam vsiljujeta še grški besedi omos = Schulter, perna = Schinken, in pa latinska bumerus = Knochen im Oberarm, Schulter. Nek mož iz mariborske okolice mi je pojasnil amico tako: „V zadnji svinjski nogi se imenuje zgornja kost z jamico mačeha ali amica; v njej tiči s svojo glavo spodnja kost ali sraka". Njegov tast pa mi je drugo-krat rekel, da je amica zgornja kost v zadnji nogi, spodnja pa se imenuje gnat. Preč. g. J. M. mi je rekel, da so svoje dni župniki pravico imeli od kmetov hamice pobirati. Ees najdem v Orožnovem temeljitem delu: „Das Bisthum und die^Diöz. Lavant" I., str. 53, da je vžival tako pravico kamški župnik, in II. b. str. 142, da je imel isto pravico Žolcpaški župnik. Za hamico podaje Orožen Schulter; nikjer nisem našel Hamme. A. E. iz Lotmerga trdi, da je amica spodnji del sprednje svinjske noge. V Ernožu in drugod po Štajerskem imenujejo Nemci zgornji del sprednje svinske noge Schweinshammel.
Meni se torej zdi, da je amica zgornja kost v zadnji svinjski nogi, in da treha besedo izvajati iz nemške Hamme po isti poti ko Handwerk = antvrh, Handwelle = antola, Hamen = eichen = umati; zadnjo besedo izvaja Metelko po
spričevanju Cigaletovem iz jamati, jeti.	Dr. Jož. Pajek.
--—
Književna poročila.
Politična in kulturna zgodovina štajerskih Slovencev. Spisal in založil Ivan Lapajne, meščanske šole ravnatelj in c. kr. okrajni šolski nadzornik v Krškem (Gurkfeld.) Cena vezanemu iztisu 1 fl. 20 kr. V Ljubljani, Natisnil J. Eudolf Milic 1884. To je naslov knjigi, katero nam je lani podal jako delavni in marljivi ravnatelj meščanske šole v Krškem. Prav radi verjamemo, da je imel g. pisatelj mnogo dela in truda, preden je knjigo spisal. Pripoznati pa vendar moramo, da zastopamo po vsem tisto mnenje, katero razodeva č. g. Trstenjak v svojem prav zanimivem pismu, natisnjenem na str. IX. Težko, ja nemogoče je pisati zgodovino štajerskih Šlovencev, zato ker je ni. Ako bi se pa vendar že kaj pisalo, naj bi se izdelale na podlogi zgodovinskih in zanesljivih virov sestavljene slike, ki bi morebiti marsikatero napačno misel o nas pobile, drugače pa zopet kazale vstrajuost našega ljudstva v svojem neprestanem trpljenju — trpljenje je namreč glavni oddelek vse slovenske zgodovine — ki pa vkljub temu ni obupalo, temveč se je trdno držalo svojih navad, šeg, vere in jezika tor se tako vkljub vsem političnim nezgodam ohranilo do današnega dne. Drugi srečnejši narodi se po svoji slavni preteklosti za svoj dom navdušujejo, mi tega ne moremo storiti, — in se nam tudi čisto nepotrebno zdi — ker v svetovnej zgodovini nimamo nikakega slavnega mesta, vedno smo le robotali in drugim k slavi po-
magali, pa toliko bolj nas pa sme in mora navdušiti, trpežnost, žilavost, vstraj-nost in blagosrčnost ljudstva, ki nas navdaja s zaupanjem, da bodo naš narod tudi v prihodnje še trdno stal
Spisati take slike s potrebnimi reflekcijami bilo bi res dobro in vse hvalevredno delo, vendar bi se kaj takega smel le lotiti zgodovinar po poklicu. Take slike bi svojega namena ne zgrešile, ter bi kazoča Slovana trpina marsikomu srce omečile in za dom ogrele. Knjiga pa, ki nam le politično zgodovino štajerske dežele opisuje, tega gotovo ne bode dosegla. Da pisatelj tudi o slovenski kulturi nima kaj poročati je ravno tako umestno. Vendar bi bili pa želeli, da bi bil pri šolstvu nekaj več spregovoril o Slomšeku v katerem ima slovensko šolstvo na Štajerskem svoj pravi začetek.
Kazalo bi tudi bilo druge sloveče slov. rodoljube na Štajerskem ne samo imenoma omeniti, temveč kazati vsaj deloma tudi njih delavnost, uspehe in nasledke te delavnosti. Kar se Čita na str. 259—263, moramo, naravnoč reči da ne zadostuje. Tukaj tudi naletimo na čisto lokalna zazivanja „Lileki, Prljeki", ki se pa med ljudstvom le v bolj zaničljivem, ali ysaj šaljivem pomenu rabita in jima nikakor ne gre prostor dati v tako resni knjigi, kakor mora zgodovina biti. Konečno pa še rečemo, da se čisto strinjamo s kritiko v „Kresu". Tudi mi mislimo, da bi se naša nesrečna politična razkosanost vsaj v naše slovstvo ne zapletala; temveč se naj v njem narod zastopa in kaže kot celota.
Pisava je pravilna, le tu in tam ni konsekventna, kar se pa pri tako ob-širnej knjigi ni čuditi. Str. 6 beremo Rhena, 38 pa Rena; Slovenjgradca 28, Slovenjega Gradca 83, Slovenji gradeč 85; z furlanskim 29; Rihenburgu (Rei-ehenburgu) 33, Rajhenburgu 43; salzburškega 16, salcburskega 42, 130, solno-graskej 42; v kloštru 46; Na kocelo 46;. h krščanskim 46; ukazal mejnem grofu 47; Mureck 87, mislimo ni nemškega izvira, kakor trdi g. pisatelj. Go-ričani pravijo še danes Cmurek, Gmerek, Smerek, iz česar bi se dalo sklepati, da je bila prva naselbina v smerečji in od tod ime. Mura ne dela tam tako znatnega ovinka, da bi bilo vredno po njem dati naselbini ime. Vozenica 131, Vuzeniški 140. Rotenberg je dobil svoje ime brž časa po svoji rudeči zemlji. Svoje posestva 229. Dobro bi bilo, ako bi se bili tiskovni pogreški vsaj ob koncu knjige povedali.	P.
Josipa Jurčiča zbrani spisi IV. zvezek se je ravnokar izdal. Zvezek prinaša I. Tihotapec: II. Grad Rojinje, III. Klošterski žolnir in IV. Dva brata. Jurčičeve zbrane spise moramo vsem, ki se za naše slovstvo in nja napredek zanimajo, prav gorko priporočati. Prav težko nam je dejala izjava dotičnega odbora, da bode moral nadaljno izdavanje njegovih del ustaviti, ako se prvi zvezki ne bodo razprodali. Bila bi za nas velika nečast, ako bi niti toliko ne zmogli, da se izdado zbrana dela našega najboljšega narodnega pripovedovalca, najboljšega slikarja prav narodnih značajev in narodnega življenja. Mislimo in upamo, da se to ne bode zgodilo. Prosimo pa tudi naše sobrate, da se ali sami na zbrane spise naroče, ali pa saj v svojih znanih krogih naročnikov pridobe. Prvi zvezek velja 1 fl, vsak drugi pa 70 kr. Kdor si pa naroči I., II., III., IV. in V. zvezek, tisti pošlje 3 fl. 50 kr. dr. Jos. Staretu v Ljuhjjani, Marije Terezije cesta 5. in zveski se mu bodo franko poslali. Elegantno vezani z Jurčičevo; podobo na platnicah pa veljajo 6 fl.
Ljudske knjižnice seje izdal 4. 5. 6. 7. 8. in 9. snopič. V 4. snopiču eitamo „kratke povesti za kratek čas"; v 5. kratkočašne povesti; v 6. „pobožne privo-vedke in povesti" v 7. povest „Salvijan" in začetek povesti „za očin dom"; 8. prinaša nadaljevanje in zvršetek povesti „za očin dom" in pa pričetek povesti „mati in sin". Vsak snopič velja 6 kr. spoštnino vred 8 kr.
Naravnost rečemo, da nas nadaljevanje te knjižnice prav veseli. Bralec najde v tej knjižici mnogo prav kratkočasnih pa tudi poučljivih prigodbic in povesti, koje brati je gotovo bolje, nego brezposelno po nedaljah pohajati. Zato
bi prav iz srca želeli, da bi knjižnica zlasti med mladino, izstopivšo iz šole, našla mnogo prijateljev in čitateljev.
Nekaj pa vendar ne smemo zamolčati. Zadnjekrat nismo omenili, da se v povesti „Mladi Ladis" prav po nepotrebnem smeši učiteljski stan, kakor da bi bil res najlakotnejši na svetu. Ako je to stalo v originali, bi bil pač lahko g. prelagatelj brez v^e škode izpustil. Mi namreč mislimo, da narodni slovenski učitelji toliko delujejo, kakor drugi ljudje katerega koli stanu, da si njih razmere niso Bog ve kako poželjive in sijajne. Tudi mislimo, da so možje, ki se toliko ukvarjajo se_ slovensko mladino, vsaj nekoliko spoštovanja vredni, in je prav nepotrebno jih smešiti v slovstvu in to celo v knjigi namenjeni ljudstvu. Toliko smo morali omeniti zato, ker smo v novejšem času tudi v drugih slov. listih zasledili neko se širjajočo se mržnjo do učiteljskega stanu sploh!

Pr a sanj a,
ki so se stavila kandidatom ljudsk. šol pri prvem letošnjem pismenem izpitu (zač. 7. aprila 1885) za učiteljsko sposobnost pred gradčko izpraševalno
komisijo.
Pedagogika: I. ®aš 233efen be§ patriotifd)en ©efiitjleä ift p erörtern ttnb im' Surjent anzugeben, wie eš in ber SSolfšfcfjule p pflegen fei.
II. Sie gertigfeiten, welche bie 33oltefcf)ule unter itjre ßeljrgegenftänbe auf= genommen unb tfjre Segele nacf) ben gefeßlidjen ŽSeftimmungen finb p BefprecEjeit.
II. g-riebridf) gröbel.
Slovenščina: I. Izuri se v maternem jeziku in koristil bodeš domovini in narodu.
II.	Zasluge škofa A. M. Slomšeka za narod sploh, sosebno pa za šolo.
III.	Kaj je priredje in kako se priredniki po svojem pomenu razdelijo.
Nemščina: I. Sßerfon itnb £al)l be§ Zeitwortes als 2lu§fage eines SafceS, ber nur einen Safcgegenftanb fjat. ©3 finb aucf) bie 2lu§naf)m§fälle su beriicffid)tigen. 2We§ foll mit Seifpieleit belegt Werben.
II. ®er 2Bert ber Hebungen im münblicfjen SSorirage. (Sluffafc).
Zgodovina: ©3 ift eine iiberfidjtlidje ®arftellung ber politifcfien Serpltniffe ber babenbergifcfjett Sanbe coni £obe g-rtebrtcf) II., bem (Streitbaren bi§ 2llbred)t I. Sit liefern.
Zemljepisje: I. 2ßa3 öerfteljt man unter einem £E)af nnb tute werben bie £f)äler eingeteilt in iljrem SSer^ättniffe gn ben ©ebirgen nnb jum fliefjenben 2Baffer.
II. eine Schulreife üon Klagenfurt über Harburg nacf) SBten. Sfuf ber f)ieäu' nötigen tartenffisse finb bie ©entralalpen mit geraben, bie talfafpen aber mit 3icf= jacfftnien barjufteflen.
Aritmetika: I. ®ie Summe üon 10.000 fT. ift in 4 ^aten ju begaben, nnb swar: 3000 fl. nacf) 4 3tfon., 2500 fl. nadj 6 2Kon., 2000 fl. na^ 8 Monaten unb ber föeft nadj einem 3af>re; wenn nun bie ganje Summe auf einmal erlegt Wirb, wann foH bie§ gefcf)ef)en? (»Nt 3infenprobe.)
II.	3u einem (gute fittben fidj 3 Säufer; A teilt 20.000 ft. fogleidj öeäafjfeit; B bietet 22.000 ft. an, aber fo, bafe er 12.000 fl. fogleid) unb ben 9Ieft nad) brei Satiren beilegen mitf; G bietet 23.000 ft., u. 3».: 7000 ft. foßleid), 8000 ft. nad)
2	3al)ren unb ben SHeft naef) 3 Safjren sagbar. 2Befc^er üon ben taufluftigen I)at am meifteu angeboten, toetttt man bie ©apttalificung gaujjätjrig anred)net?
III.	3emanb Ijat 2 oolle gäffer nnb ein britteS größeres leeres $afe. Um baS leere p füllen, bebarf eS beS 3nf)alteS beS erften iiebft 7S beS SnfjalteS beS ^weiten, ober be§ Spaltes beS gleiten ttebft einem drittel beS SnljalteS be§ erften. StttLc
3	Raffer pfammen fönnen 1440 hl faffen. 2Bie biet fa&t jebeS beSfelben?
Geometrija: I. einein ®reiecfe ift bie Seite a = 8-57 m, Seite b = 584 mi Seite c = 3*51 m. SBie grofe ift her gladjeninfjalt beSfelöen SDreiecfeS?
II.	Sie t5Iäcf>e, ineltf>e öon einem freiSrunben £Ijurm eingefcfyloffen ift, beträgt 16-18 m2; bie 9)Jauern ftnb 2 4 m bid; wie grofe ift bie gange S'Iäd^e, auf ber bei' £f)unn ftef)t ?
III.	©in SEßürfel, ein gleidjfeitiger ©tylinber nnb eine Sugel fyabett biefelbe Dberflädje, nämlidj 124-86 m2. 2öte grofe ift ber ©ubifinfjalt ber einzelnen biefer Sörper ?
Fizika: I. ®ie Beibringung ber erften Sefjren über ©leftricität ift tnetfiobifcf) p beljanbeht.
II.	SDie toicfjtigften gäHe ber Slitwenbung beS Sßenbel§ ftnb auSeinanberpfefeen.
III.	®er Stkfftoff, SDarftellen, ©igenfd)aften unb Sebeutnng in ber üRatur.
Prirodopisje: I. 2>ie Diirigelnatter ift als Jftepräfentant ber Schlangen p be= fdjreiben.
II.	@S follen bie $rüf)lingspflan3en unferer glora (Säume, Strauber nnb Kräuter), bie entmeber fdfjon abgeblüht ober jegt noef) blühen, unter Slngabe ber Drb= nung, ber fte angeboren, aufgellt werben.
III.	(Mb* uub 'SdjwefetfieS ftnb öergleidjettb p befdjreibeit.
Lepopisje: 58on beut Sprudje:
„$es Ralfen ftlug, beS Scfiiffes glufs, Ser Sdjlauge Öattg, beS Stixes SdEjufS, Hub Wie geraden wirb ein Sinb, 2)ie fünf nn§ alte frentbe ftnb." ift bie erfte geile 'n 9ionb=, bie zweite in £atein= unb bie britte unb üierte itt ©urreu't« fdjrift ju liefern.
Risanje: I. (SS ift ein reguläres SedjSecf fammt ben nottjwenbtgen §tlfSIinien (ber SreiS auSgefdjtoffen) aus freier §anb p seinen unb eine furje f^rifUidje ®is= pofition für bie SSornaljme biefer Seljraufgabe in einer 23olfSfdjulctaffe anätigeben.
II. (©tu Ornament.) ©ine gafelgeidjmtng im 9tenaiffatteeftljl beS Mittelalters, •

Dopisi.
Iz Primorja, 6. majnika.*) („Slov. Naroda" dopisnik, izpiti učiteljske sposobnosti, Zgodovina slovenskega slovstva, učiteljska zborovanja, šolske počitnice.) Nek štajersk učitelj priobčil je v „Slov. Narodu" več člankov ter poudarjal naj bi vse slov. učiteljstvo podpiralo ljubljansko šolsko društvo: „Narodna šola". V Ljubljani naj bi izhajalo novo glasilo, t. j. šolski list, koji bi bil organ tega društva. V ta list naj bi se koncentrirale vse učiteljsko moči ter delovale v to, da bi postal šolski list za vse slovensko učiteljstvo. Mi podpiramo ta predlog in se z g. dopisnikom popolnoma ujemamo. To je potrebno, kajti slišali smo, da „Učit. Tovariš", koji dokonča letos svojo petindvajsetletnico, baje (ponovimo baje) prih. leto ne bode več ishajal. Ako bi se novi list tako vredoval, kakor g. staj. kolega omenja, bi postal tak organ list „comme il faut". Zato pav toplo želimo, da bi se ona namera uresničila. To tembolj želimo, ker je „Šola", glasilo goriških učiteljev, baje (ponovimo baje) nehala izhajati. Ta listje pred meseci zadnjič zagledal beli dan in potem ga nismo več vidili, zato sklepamo, da ga ne bode več v javnosti. Skoda! — Izpiti učiteljske sposobnosti vršili so se v Gorici od 13. do 20. aprila. Oglasil se je v to le en slov. učitelj in še ta je učitelj v goriški gluhonemnici. Dobil je spričevalo druge vrste. Prilično sti na pravili izpit tudi dve slovenski učitoljici in ena — učiteljica v Belcu — celo I. vrste, t. j. z odliko. Ob enem so bile pri izpitu tudi 4 italijanske učiteljice in 2 nemški; 4 so dobile svedočbo II. in 2 pa III. vrste. Dve ital. učiteljici delata pa skušnjo za mesčanske šole. — K izpitu učiteljske sposobnosti oglasilo se je v Kopru 26 učiteljev, a došlo jih je le 18, drugi so odstopili. Skušnje se vrše od 26. aprila in danes, ko to pišem, niso še končale. —
V	zadnjem listu „Popotnika" bilo je objavljeno, da je g. Janko Leban., (Gra-dimir), učitelj v Lokvi (Oorgnale via Divača) izdal „Slovstveno zgodovino" za ljud. šole". Ta lepa knjiga se dobiva v Miličevi tiskarni v Ljubljani po pošti doposlana za 35 kr. Vsi strokovnjaški in nestrokovnjaki listi to knjigo jako hvalijo in jo učiteljem toplo priporočajo, le „Slovencu" ne dopada, ker gosp. pisatelj tudi nekoje nemške pisatelje opisuje. Čudno to? Kaj si more gosp. pisatelj za to, saj on ni kriv, da mora tudi nemške pisatelje, kojih slov. prevodi se v naših berilih nahajajo, opisavati. G. pisatelj je izpolnil le svojb obljubo, opisajoč nam vse pisatelje, kojih proizvodi se v naših čitankah nahajajo. Pedagog in strokovnjak naš, visokoblag. g. vitez Klodič, dež. šols. nadzornik, pisal je g. J. Lebanu mej drugim sledeče: „Vaša knjiga me je prav razveselila, ker mislim, da bode koristila učiteljem in učencem." To je želo ugodna sodba merodajnega strokovnjaka. Zato to knjigo tudi Staj. učiteljstvu zelo priporočamo. — Kakor smo poizvedili, zborovalo bode učitelj-iko društvo za sežanski okraj v 21. dan maja v Sežavi. Dnevni red bode objavljen.
V	3. dan t. m: je zborovalo tolminsko učit. društvo z zelo zanimiven dnevnim redom ; zdi se, da društvo dobro napreduje. — 28. t. m. bo pa tudi zborovalo učit. društvo za koperski okraj v Rlcmanji. m— Glede šolskih počitnic na srednjih šolah smo izvedeli, da bode bodoče šols. leto končalo koncem junija. Za letos ostane pa še po starem. Tudi v ljudskih šolah bi to trebalo. V sežanskem okraju se je že minulo leto sklenilo šols. leto 15. Julija in tako se bode tudi leto?.
V	goriškem, gradičanskem in tolminskem okraju pa končajo kasneje in tudi to ne. vsi jednako. To nedostatnost bi trebalo odpraviti, kajti mladina, ki v srednje šole pristopa, ima prav dolge ali prav kratke počitnice. Gleiches Recht für Alle 1 Na zdravje !
-*a»---—
*) Po iiaključbi zakasneno.
Vredn.
Poslano.
Gospod v redni k!
Blagovolite v Vašem cenjenem listu malo potegniti se za ove učitelje, ki se bavijo tudi s sadjerejo, ter imajo nalogo šolsko drevesnico oskrbovati. Le-tem se od priprostega ljudstva premnogokrat očita, da sadijo v drevesnice tudi krompir, grah in sploh sočivje. Mene je zarad tega celo neki visok gospod grajal, od katerega bi nikdar ne bil mislil, da od sadjereje tako malo umeje. Sedaj pa še „Slov. Gospodar" v svojej prilogi od 19. marca t. 1. med drugimi, prav dobrimi sveti tudi to-le piše: Da šolski vrti občine veliko stanejo, to je znano. Naj bi še bilo, ko bi le koristili. Ali kaj se vidi po takih vrtih? Pogosto le krompir in zelenjava, cvetlice in drevesca, vse v največjem neredu".
Da bi v šolskih vrtih vse v največjem neredu bilo, jako dvomim; da pa marsikateri učitelj v drevesnici tudi krompir in sočivje sadi, je res. A zakaj to stori? — Ker mora ako hoče kaj drevesec prirediti.
V	kmetijskem kursu so nas učili, da mora zemljišče, na katerem so že 6 let drevesca stala, (rastla) globoko prekopati, dobro gnojiti ter 2-3 leta s sočivjem obsejati. Tako učijo tudi vsi umni sadjerejci.
Der „steirische Landbote" pa piše v svoji štev. 21, str. 183 od 1883. leta: „Soll das betreffende Grundstück, nachdem die Bäume ausgegraben wurden, abermals zur Baumzucht benützt werden, so muss der Boden wieder so wie für die erste Anlage vorbereitet werden ; er muss '2 "bis 3 Jahre hintereinander stark gedüngt, mit Gemüse bebaut und dann rigolt werden".
Sedaj pa stopimo v kako šolsko drevesnico. Videli bomo, da je na 3—4 oddelke, ali še na več gredic razdelena. Ako sadjerejec po gori navedenih pravilih ravna, tako se ja lahko pripeti, da stoje na prvem in tretjem oddelku drevesa, a na oddelku (vsredi) med njima pa najdemo sočivje in cvetice. Pri yeč oddelkih se toraj ni čuditi, da je naprej in naprej kak oddelek drevesnice s sočivjem obraščen.
Prašal pa bo kdo: Zakaj pa ravno krompir sadi se na take oddelke, in ne rajši kaj drugega, kar bi prijetnejši pogled dalo na drevesnico? Krompir v drevesnici res ne dela prijeten vtis na (oči) ogledovalca. Pa kaj se če! Nemec pravi: „Jedes Warum hat sein Darum." Tako je tudi tukaj. Zita na izpraznjene oddelke sejati ne sme. Za zelje in drugo zelenjavo ima učitelj tako vže svoj vrt. Sejati bi smel le še grah, lečo, fižolo. A kje bi učitelj tak pridelek hranil, kje mlatil, ker skednja nima, klet je pa navadno pri vsaki šoli in tako krompir najložeje spravi*
To naj zadostuje v pojasnilo onim, ki se toliko hudujejo, če v šolski drevesnici razun drevesec še kako drugo rastlino zapazijo. Prihodnjič še znam pisati, koliko ima učitelj sadjerejec pri šolski drevesnici dobička in kakšen je ta dobiček.
V	Prihovi, meseca aprila 1885.	Lovro Se rajnik,
učitelj.
Novice in razne stvari.
[Iz c. kr. štaj. d e ž. š o 1 s k. s v et a.] V seji 7. t. m. je dež. š. svet stavil predloge za umeščenje večih učit. mest na štaj. srednifa šolah, se je v poročilu do vis. c. kr. naučnega rainisterstva izrekel za to, da glede počitnic ostane pri dosedanjem redu, je prošnje učiteljev, ki so dobili službe na avstrijskem, naj bi se sedanje službe preje odvezali, kot dotičnim minist, določbam nasprotujočim odbil, je vzel poročilo o nadzorovanju c. kr. izobraževalnice za učiteljice v Gradcu na znanje, je obravnaval predloge o penzioniranju nekaterih učiteljev, je rešil prošnje za priznanje starostnih doklad in je stavil predloge za aprobacijo dveh poučnih knjig.
[Naučno m i n i s t, e rs t v o) potrdilo je prof. Jesenkovo knjigo: „Avstrij-sko-ogerska monarhija. Domovinoznanstvo za četrti razied srednjih šol."
[V Ljubljani] so pri izvoljenem občinskem odboru v šolski oddelek izvoljeni gg.: prof. Tomo Zupan (načelnik), dr. Henrik Dolenec (n, namestnik), Ivan Gogola, Ignacij Valentinič, Ludovik Ravnikar in dr. Val. Zamik.
[Za češko šolo na Dunaju] podaril je grof Harrach pred kratkim 30.000 fl. Srečni Cehi, ki imajo take rodoljube!
[Slovensko učiteljsko društvo v L j u b lj an i ) Odbor tega društva ima v četrtek 28. t. m. (ob 2 popoldne) v društveni sobi svojo sejo.
[Posnemanje vredno.] Iz Krškega se „Slov. Nar." piše, daje ta-mošnji narodni osti r gosp. A. Janež na svojem kegljišču obesil nabiralnico za „Narodno šolo", v kojo morajo slabi kegljači malo kazen plačevati. V kratkem nabralo se je za to prekoristno napravo 2 fl., ki ja je izročil poverjeniku „Narodne šole". Bog daj, da bi tudi drugodi posnemali tega vrlega narodnega oštirja!
[Majal i s.] Izlet učiteljskega diuštva za Ptujski okraj, dne 6. t. m. v St. Lovrenc v Slov. gor. je bil vsestransko izvrsten. Vreme ugodno, udeležba mnogobrojna in zabava jako živahna Natančneje poročilo objavimo v prihodnji številki.
[B an k a SI a v i j a] darovala je jugoslovanskej akademiji znanostij in umetnostij 200 gld.
[P e ti n d v a j se ti e tn ica) napeva pesmi: „Naprej zastava slave." Dne 16. maja t. 1. bilo je ravno pet in dvajset let, kar je uglasbil naš slavni skladatelj Davorin Jenko zdaj že po vsem svetu pelo in znano pesem: „Naprej zastava slave!" Prvikrat se je pela ta pesem 22. oktobra 1860. leta na Slovanski besedi na Dunaji. Gospod Davorin Jenko živi sedaj v Belem Gradu.
[Papir iz trave.] Francoski strokovnjaški listi upozorujejo na prednosti izgotavljanja papirja iz trave. Sveža trava v kašo spremenjena, podaja dolga, raztezljiva vlakna, svili podobna, iz katerih se napravlja papir in sicer nežnejši in prozornejši od vsega doslej izdelanega papirja. K izgotavljanju papirja se za-morejo porabiti vseh sort trave, toda potrebno je, da se pred cvetom zbero. En hektar travnika poda prilično 3075 kilngr. papirja.
Vabilo. Ormoško učiteljsko društvo bode imelo dne 11. junija t. 1. ob 10. uri predpoldne pri sv. Bolfanki v šolskem poslopju svoje redno zborovanje s sledečim vsporedom: 1, Prečitanje zapisnika zadnje seje. 2, Dopisi. 3. Kako in pri kateri priložnosti se zamore šolska mladež o varstvu živali in rastlin podučiti? (Por. g. Košar). 4. Sv. Bolfank (Zgodovinska črtica, gov. gosp. Megla). 5. Nasveti.
■m*-
Listnica.
Gosp. A. L. v S.: „Načrti" se dobö pri založniku v Gradcu (Leusehner & Lubensky) in velja zvezek 40 kr. (s pošto 45 kr.) — Zakaj pa nam večkrat ne dopisujete? Blagovolite se posluževati vselej le napisa, kojega imarao'na čelu našega lista, ker le tako listine, nam namenjene točno dobivamo. — G. dr. J. K. v V.: Iskrena hvala za poslano! Le nas tudi dalje tako vrlo podpirajte! — Gosp. J. K. pri sv. A.: Prejeli, in hočemo kolikor se da porabiti. Kar se pa prejšnjih Vaših spisov tiče: mnogo besedi, pa malo — jedra. Zatorej niso za objavo.
JD&" Vse p. n. naročnike, ki so z naročnino še na dolgn, vljndno prosimo, da sroj dolg blagovolijo skoraj poravnati.
NATEČAJI.
Štev. 179.
Mesto podučitelja.
Na četirirazredni ljudski šoli v Hrastniku se mesto podučitelja z dohodki po III. plačilnem razredu in prostim stanovanjem v šolskem poslopju defini-tivno ali tudi provizorično umešča.
Redno instruirane prošnje za to mesto naj se predpisanim potem do 10. junija 1885 vložijo pri krajnem šolskem svetu v H rastni k-u. Okr. š. svet v Laškem, 3. dne maja 1885.
Predsednik: Mšaaa s. r.
Šiev. 241.
Podučiteljska služba.
Pri dvorazrednici na Zidanem mostu (Steinbrück) se umešča do sedaj supletorično oskrbovano mesto podučitelja z dohodki po II. plačilnem razredu in prostim stanovanjem definitivno ali tudi provizorično.
Redno instruirane prošnje za to mesto naj se vložijo predpisanim potom do 30. jnnija 1885 pri krajnem šolskem svetu na Zidanem mostu.
Okrajni šolski svet v Laškem, 16. dne maja 1885.
Predsednik: Man» «. f.

J	„Politična in kulturna
Zgodovina štajerskih Slovencev",
spisal J. Lapajne v Krškem,
HÄ* oeiin. 1 g-ld. SO kr.
dobiva se pri pisatelju v Krškem, J. Leon-ovi tiskarni v Mariboru in pri ljubljanskih knjigarjih.
Kdor jo pri pisatelju naroči, dobi povrh knjižico:
„Pripovesti iz zgodovine Štajerske",
spisal Dr. Krones, poslovenil J. Lapajne.
EljgGTOfifiiiEüacngBBGnagiiaGfigEH^
Izdajatelj in vrednik M. Nerat.
Tiskar Ivan Leon v Maribora.