195 Letnik 46 (2023), št. 1 7. Poročilo o delu Medarhivske delovne skupine za gradivo s področja kulture in znanosti a. Za leto 2021 V letu 2021 se je skupina sestala dvakrat (11. februarja in 21. decembra), vsakokrat s prisotnostjo vseh članic in člana. Na prvem sestanku smo razpravljali o dopisu, ki so ga pripravili v ARS kot odgovor na dopis nekdanjega ministra za kulturo, ki je januarja 2020 (naj- verjetneje na pobudo iz kroga Slovenskega gledališkega inštituta-SLOGI) poslal vsem gledališčem dopis, s katerim jim svetuje, naj gradivo, ki nastaja pri njihovi umetniški produkciji, predajajo v SLOGI. Pri tem gre za gradivo, za katerega so pristojni javni arhivi. V skladu z mnenjem večine je skupina sprejela sklep, da je dopis, ki so ga pripravili na ARS, ustrezen, treba ga je bilo dopolniti le z omembo regionalnih arhivov pri delitvi pristojnosti. Člani skupine smo se morali izreči glede predloga, ki ga je dala urednica Arhivov, da bi člani skupine dali članke za tematsko številko o kulturi/gradivu kulture. Člani smo sprejeli sklep, da načelno pristanemo glede člankov za temat- sko številko Arhivov leta 2022 ali 2023. Decembra smo se člani seznanili z dopisom Slovenskega narodnega gleda- lišča Maribor o nacionalnem projektu Ohranjanje in obnova najbolj ogrožene in najpomembnejše slovenske glasbene, baletne in plesne dediščine. Temu gledališču je Ministrstvo za kulturo RS namreč dodelilo izvajanje večletnega nacionalnega projekta, ki je bil uvrščen med nujne programe na področju kulture. Ena izmed osrednjih ciljev sta vzpostaviti osrednjo digitalno nacionalno zbirko na področju glasbene, baletne in plesne umetnosti ter vzpostaviti enotno informacijsko okno. V projekt so vključeni strokovnjaki muzikologije in drugih glasbenih področij ter baleta in sodobnega plesa, za arhivsko področje je v skupini Katarina Kraševac (ki je opravila preizkus znanja o delu z dokumentarnim gradivom v ARS). Ker smo člani skupine želeli izvedeti kaj več o tem projektu, predvsem so nas zaskr- beli možnost odtujevanja ali poškodovanja gradiva in pogoji digitalizacije, smo določili Gordano Šövegeš, da stopi v stik z dr. Koterjevo glede razjasnitve teh vprašanj. Ta je v odgovoru navedla, da ima projekt, ki ga vodi SNG Maribor, več ciljev. Eden izmed njih je spodbujanje digitalizacije gradiva, povezanega z glasbo, v vseh slovenskih javnih zavodih, saj naj bi bilo gradivo razdrobljeno in v veliki meri še ni digitalizirano. Člani strokovne ekipe v prvi fazi pregledujejo gradivo v različnih ustanovah, ugotavljajo vrste glasbenega gradiva, stopnjo ohranjeno- sti, načine digitalizacije. Poudarila je, da ekipa ni poklicana, da bi opravljala delo arhivistov, temveč je sposobna prepoznati nacionalno pomembno gradivo, ga razvrščati, pripravljati za digitalno platformo, ki bo rezultat njenega dela in bo omogočala pregled gradiva za različne uporabnike. Pri tem se bodo obračali tudi na arhivsko stroko, pri vsakodnevnem delu jim je v pomoč kolegica Katarina Kraševac, arhivistka in muzikologinja. Sodelu- jejo tudi s pravno strokovnjakinjo za področje intelektualne lastnine in avtor- skega prava. Morebitno skeniranje bo opravljala pooblaščena firma, ki sodeluje z NUK. Vitalni digitalni podatki bodo služili za opise in predstavitev gradiva v digitalni platformi ipd. Sodelujejo s strokovnjaki za digitalizacijo v NUK, s kate- rimi snujejo omenjeno platformo. b. Za leto 2022 V letu 2022 se je skupina sestala dvakrat (11. oktobra in 13. decembra). Skupine se je leta 2022 morala dokončno izreči glede predloga (ki ga je leto pred tem dala urednica Arhivov), da bi pripravili članke za tematsko števil- ko o ustvarjalcih s področja kulture in njihovem gradivu. Sprejet je bil sklep, da bodo članki nared za prvo številko Arhivov leta 2023. Do konca leta se je izkri- staliziralo, da bomo pripravili pet, morda šest člankov. Že decembra 2021 smo se člani seznanili z dopisom Slovenskega naro- 196 O delu Arhivskega društva Slovenije || Activities of the Archival Society of Slovenia dnega gledališča Maribor o nacionalnem projektu Ohranjanje in obnova najbolj ogrožene in najpomembnejše slovenske glasbene, baletne in plesne dediščine. Temu gledališču je Ministrstvo za kulturo RS namreč dodelilo izvajanje večle- tnega nacionalnega projekta, ki je bil uvrščen med nujne programe na področju kulture. Ena izmed osrednjih ciljev sta vzpostaviti osrednjo digitalno nacionalno zbirko na področju glasbene, baletne in plesne umetnosti ter vzpostaviti enotno informacijsko okno. Za vzpostavitev zveze z vodjo projekta Darjo Koter je sku- pina pooblastila Gordano Šövegeš Lipovšek. V letu 2022 se v okviru projekta po njenih informacijah ni dogajalo nič: niso začeli evidentiranja ali skeniranja gra- diva, niti še niso stopili v stik s Pokrajinskim arhivom Maribor. Ta arhiv je sicer ves čas v stiku s Katarino Kraševac, zunanjo sodelavko pri projektu. Ukvarjali smo se še z eno zadevo, ki se je začela v letu 2020. Tedaj smo se seznanili z dopisom nekdanjega ministra za kulturo, ki je januarja tega leta poslal vsem gledališčem dopis, s katerim jim je določil, naj gradivo, ki nastaja pri njihovi umetniški produkciji, predajajo Slovenskemu gledališkemu inštitutu. A to je gradivo, za katerega so pristojni javni arhivi. Tedaj je skupina podprla dopis z zavrnitvijo navedenega, ki so ga pripravili na ARS. Vendar so stiki z enim od gledališč pokazali, da z ministrstva še niso prejeli preklica navedenega navodila iz leta 2020, kar je od članic in člana skupine zahtevalo pojasnjevanje gledali- ščem. Mateja Jeraj nas je seznanila glede možnosti predstavitve postopka pri- prave notranjih pravil, vendar zaradi zasedenosti predavatelja ta v letu 2022 ni bila izvedena. Seznanili smo se tudi s SPDM – Službo za premično dediščino in muzeje, ki je bila ustanovljena z namenom doseči dolgoročne in kakovostne strategije razvoja slovenskih muzejev, da bi svojim obiskovalcem lahko ponu- dili najboljšo javno kakovost in evropske dimenzije svojega delovanja. Služba je strokovni vezni člen med financerjem in izvajalci javne službe v slovenskih muzejih. Sedež ima v Narodnem muzeju Slovenije in jo financira Ministrstvo za kulturo RS. Ker ima SPDM velikokrat večji vpliv na muzeje kot arhivi, bi se morda v prihodnosti lahko tudi naša skupina bolj povezala z njimi v zvezi z var- stvom arhivskega in dokumentarnega gradiva. Ob navedenem je seveda v skupini potekalo reševanje sprotnih manjših vprašanj in zagat glede posameznih ustvarjalcev, udeležbe na izobraževanjih zanje, njihovega odnosa do arhivov, vrst gradiva … c. Načrt dela MDS za leto 2023: • izvedba predavanja glede priprave NP za ustanove s področja kulture, • spremljanje projekta/sodelovanje z Jožetom Škofljancem pri pripravi VNP za muzeje, • pregled uporabe klasifikacijskih načrtov v zavodih s področja kulture, • pisanje člankov za načrtovano tematsko številko Arhivov v prvi polovici leta 2023, • sprotno sodelovanje članov ob vprašanjih, ki se pojavljajo ob delu. vodja MDS Bojan Himmelreich 8. Poročilo o delu Medarhivske delovne skupine za zdravstvo in socialno varstvo (MZSV) a. Za leto 2021 Medarhivska delovna skupina za zdravstvo in socialno varstvo je v letu 2021 delovala v nespremenjeni sestavi. Restrikcije zaradi širjenja koronavirusne bolezni covid-19 so še zmeraj bistveno omejile delovanje članov skupine in zmanjšale realizacijo zastavljenih načrtov v letu 2021. Na lokaciji Arhiva Republike Slovenije (Zemljemerska 12) smo opravili