Sonja Plazar, dr. Vlasta Hus | 67 Sonja Piazar Dr. Vlasta Hus Zastopanost dru`boslovnih vsebin na primarni stopnji izobra`evanja v nekaterih evropskih dr`avah Pregledni znanstveni ~lanek UDK 373.3.016(4):3 POVZETEK Prispevek `eli predstaviti u~ne na~rte predmetov, ki vklju~ujejo dru`boslovne vsebine na primarni stopnji izobra`evanja. Omejili smo se na naslednje evropske dr`ave: Slovenijo, Veliko Britanijo, Nem~ijo, Italijo in Finsko. Na osnovi izbranih kriterijev smo u~ne na~rte dru`boslovnih predmetov pregledali, primerjali in analizirali. Ugotovili smo razlike v poimenovanju predmetov, v njihovi opredelitvi, v predvidenem obsegu ur pou~evanja, pa tudi v obdobjih (razredih) pou~evanja. Ključne besede: u~ni na~rti, dru`boslovni predmeti, primarna stopnja izobra`evanja, izbrane evropske dr`ave Social Contents for Primary Level Education in Selected European Countries ABSTRACT This article presents a comparison of selected countries that are trying to add social subjects to the primary level curriculum. We have taken into consideration the following European countries: Slovenia, Great Britain, Germany, Italy and Finland. We did a comparison and analysis of chosen criteria for the proposed social subjects of each country. We found differences in the following categories: the proposed design of the classes, the estimated extent of social content, the number of teaching hours and the number of classroom hours. Key words: curricula, social subject, primary level education, selected European countries Uvod Izobra`evanje izhaja iz dru`benih potreb, naj se odziva na usmeritve sodobne dru`be, v kateri imajo velik pomen znanje in njegovi u~inki. [tevilne spremembe in hitra rast znanja zahtevajo oblikovanje stalno u~e~e se dru`be. Tem spremembam pa naj bi sledila tudi {ola. [ola mora poudarjati razvijanje tistih zmo`nosti posameznika, ki vodijo k sposobnostim za stalno u~enje (Zavod RS za {olstvo, 2006). 68 I Revija za elementarno izobraževanje št. 3-4 O vlogi družboslovnega znanja in izobraževanja Židanova (2004) ugotavlja, da bi le-to moralo vse bolj pridobivati na svojem pomenu. Mlademu, nenehno razvijajočemu se človeku naj bi družboslovna znanja pojasnjevala vse zapletenejša in občutljivejša družbena dogajanja v globaliziranem svetu. Prispevala naj bi k osebni rasti mlade osebnosti, pospeševala razumevanje, strpnost in solidarnost med ljudmi, narodi, rasnimi in verskimi skupinami. Vpogled v osnovnošolski predmetnik v Republiki Sloveniji nam kaže, da se družboslovno izobraževanje pojavlja že od prvega razreda dalje in da se postopno širi in poglablja. Kakšna je zastopanost družboslovnih vsebin v osnovnošolskih sistemih nekaterih evropskih držav, pa je bil namen našega raziskovanja. Zanimalo nas je: 1. Kako se imenujejo predmeti, ki vključujejo družboslovne vsebine? 2. V katerem razredu se poučujejo? 3. Koliko ur jim je namenjeno? 4. Kako so opredeljeni? Metodologija Metodi, ki smo ju uporabili pri delu, sta splošno teoretični. Na začetku smo uporabili deskriptivno analizo na osnovi študija literature, s pomočjo katere smo opisovali dejstva, odnose in procese brez vzročnega pojasnjevanja. Nato smo uporabili še komparativno metodo, s katero smo primerjali izbrane predmete. V vzorec primerjave smo vključili naslednje evropske države: Slovenijo, Veliko Britanijo, Italijo, Nemčijo in Finsko. Omejili smo se na primarno stopnjo izobraževanja, pri čemer smo dali poudarek začetni stopnji obveznega izobraževanja. Podatke smo zbirali predvsem s pomočjo internetnih virov. Prikaz rezultatov Slovenija Osnovnošolsko izobraževanje v Sloveniji je razdeljeno na tri obdobja in poteka od 6. do 15. leta starosti. Primerjava zajema prvi dve obdobji (triadi/triletji). Prvo triletje traja od 6. do 9. leta starosti in obsega 1., 2. in 3. razred, drugo triletje pa traja od 9. do 12. leta starosti in obsega 4., 5. in 6. razred. Sonja Plazar, dr. Vlasta Hus | 69 a) Poimenovanje predmetov, ki vklju~ujejo dru`boslovne vsebine Preglednica 1: Prikaz poimenovanja predmetov, ki vključujejo družboslovne vsebine, ter obdobja, v katerem se predmet poučuje (Zakon o osnovni šoli, 1996) Poimenovanje predmeta Obdobje (razred) Spoznavanje okolja (SPO) 1., 2., 3. Dru`ba (DRU) 4., 5. Zgodovina (ZGO) 6. Geografija (GEO) 6. b) Opredelitev predmeta Predmet spoznavanje okolja je eden temeljnih nosilcev spoznavnega razvoja v prvem triletju osnovne {ole. Zdru`uje vsebine razli~nih znanstvenih podro~ij -tako naravoslovnih in tehni~nih (kemija, fizika, biologija, informatika, tehnika in tehnologija) kot tudi dru`boslovnih (zgodovina, geografija, komunikologija, sociologija, etnologija, ekonomija in politologija). Vsebine so zasnovane na temeljnih pojmih, ki omogo~ajo nadgrajevanje v predmetih naravoslovje in tehnika ter dru`ba v drugem triletju ter v naravoslovnih in tehni~nih ter dru`boslovnih predmetih v tretjem triletju (U~ni na~rt SPO, 2005). Predmet dru`ba je predmet, ki daje poudarek razmerju med posameznikom, dru`bo in okoljem. Pri tem gre za do`ivljanje okolja v polnem pomenu besede (socialno, naravno, kulturno …). Tako kot je predmet spoznavanje okolja predmet, v katerem se prepletajo vsebine razli~nih podro~ij, se tudi pri predmetu dru`ba, sicer `e nekoliko bolj specializirano, pojavljajo oziroma zdru`ujejo vsebine s podro~ja dru`boslovja: geografije, zgodovine, sociologije, etnologije, etike … (U~ni na~rt DRU, 2006). Med temeljne namene pouka zgodovine sodi vzbujanje u~en~evega zanimanje za spoznavanje preteklosti in za novosti. Ob tem pa predmet razvija tudi u~en~ev ob~utek pripadnosti skupnosti ter oblikovanje njegovega zgodovinskega mi{ljenja in razvoja. Te`o samemu predmetu pa dajejo tudi drugi elementi, in sicer navajanje na pozitivno vrednotenje kulturne dedi{~ine, razumevanje in spo{tovanje razli~nosti ter kriti~no presojanje aktualnih dogajanj (U~ni na~rt ZGO, 2003). Predmet geografija pomaga otroku, pridobiti znanje, spretnosti in sposobnosti, s katerimi lahko razume o`je in {ir{e okolje ter se v njem orientira. Geografsko znanje vsebuje vedenja o domovini, svetu, varovanju okolja ter gospodarjenju z njim. Geografija je naravoslovni in dru`boslovni predmet, ki povezuje tako naravnogeo-grafska kot dru`benogeografska dogajanja v okolju (U~ni na~rt GEO, 2003). 70 I Revija za elementarno izobra`evanje {t. 3-4 c) [tevilo ur in razred Preglednica 2: Prikaz razredov, v katerem se poučujejo izbrani predmeti, ter pripadajočega tedenskega števila ur Razred Predmet 1. 2. 3. 4. 5. 6. Spoznavanje okolja (SPO) 3 3 3 / / / Dru`ba (DRU) / / / 2 3 / Zgodovina (ZGO) / / / / / 1 Geografija (GEO) / / / / / 1 Velika Britanija Obvezno izobra`evanje se v Angliji, na Walesu in na [kotskem za~ne s petimi, v Severni Irski pa s {tirimi leti. Osnovno izobra`evanje lahko poteka ali v kombinaciji vrtca in osnovne {ole {est let (od 5. do 11. leta starosti) ali pa v dveh lo~enih fazah, kjer prva faza pokriva vrtec, druga faza pa osnovno {olo ({tiri leta - od 7. do 11. leta starosti). Pod nadzorom nacionalnega kurikula in kot rezultat Zakona o izobra`evalni reformi iz leta 1988 so bile osnovane {tiri stopnje izobra`evanja. Opisali bomo samo I. in II. stopnjo (angl. Key stage 1, 2), ki trajata od 5. do 7. leta ter od 7. do 11. leta starosti (Education in England, b. l.). a) Poimenovanje predmeta Preglednica 3: Prikaz poimenovanja predmetov, ki vključujejo družboslovne vsebine, ter obdobja, v katerem se predmet poučuje (National curriculum subjects, b. I.) Poimenovanje predmeta Obdobje (razred) Information and communication technology - ICT (informacijska in komunikacijska tehnologija) 1., 2. 3., 4., 5., 6. History (zgodovina) 1., 2., 3., 4., 5., 6. Geography (geografija) 1., 2., 3., 4., 5., 6. Design and technology - D & T (oblikovanje in tehnika) 1., 2., 3., 4., 5., 6. Sonja Piazar, dr. Vlasta Hus 71 b) Opredelitev predmeta (Udovič, 2007) Pri predmetu oblikovanje in tehnika se učenci pripravljajo na sodelovanje v sodobnem svetu tehnologije. Predmet spodbuja njihovo samostojnost, razmišljanje in kreativno ustvarjanje za izboljšavo kakovosti življenja. Kombinirajo praktične spretnosti z razumevanjem estetike, socialnih in okoljskih zahtev, funkcioniranja in izkušenj industrijskega oblikovanja. Evalvirajo preteklost in sedanjost oblikovanja in tehnologije ter postanejo kritični uporabniki izdelkov in inovatorji. Geografija razvija znanja o naravnem in živem svetu, o krajih in okoljih po svetu ter spretnosti o reševanju problemov v razredu in izven njega. Geografija je pomembna povezava med naravoslovnimi in socialnimi znanostmi. Preko tega predmeta učenci spoznavajo različne družbe in kulture ter njihovo medsebojno povezanost. Zgodovina uči o preteklosti Velike Britanije in širšega sveta. Pomembno je vplivanje preteklosti na sedanjost kot tudi vplivanje družb in kultur na dejanja ljudi. S pomočjo dokazov, z različnimi načini raziskovanja učenci pridejo do lastnih zaključkov in jih znajo argumentirati. Pri predmetu informacijska in komunikacijska tehnologija imajo učenci možnost uporabe različnih orodij, s katerimi lahko raziskujejo, analizirajo, izmenjujejo in predstavljajo informacije, ki sledijo hitremu razvoju idej in izkušenj širokega razpona ljudi, družb in kultur. c) Število ur in razred V Veliki Britaniji je šolsko leto v večini šol razdeljeno na tri semestre, razen tam, kjer so lokalne oblasti uvedle šest semestrov. Vsi predmeti se tako prepletajo čez vsa leta in vse semestre. Podatki, do katerih smo med raziskovanjem lahko prišli, so podani le za prvi semester in se od šole do šole razlikujejo. Tako si lahko le okvirno ustvarimo predstavo o številu ur posameznega predmeta. Ne moremo je poenotiti za vse šole. Pridobljeni podatki so podani v minutah, prav tako pa je od šole do šole odvisno, kateri predmet bodo v katerem semestru poučevali. Na nekaterih šolah namreč v enem semestru namenijo pozornost skoraj vsem predmetom, drugod pa istočasno le enemu ali dvema. Za boljšo predstavljivost smo podatke predstavili tabelarično, toda gre zgolj za prikaz nekaterih primerov urnikov angleških šol, kot sta Egerton C. E. school in Springfield primary school. 72 I Revija za elementarno izobraževanje št. 3-4 Preglednica 4: Prikaz podatkov za tedenski na~rt posameznih predmetov za izbrani {oli (v minutah) (Egerton C. E. Primary school in Pupils section, b. l.) Razred Predmet 1. 2. 3. 4. 5. 6. Zgodovina 40 65** 75 * * * Geografija * 65** * * * 60 Informacijska in komunikacijska tehnologija 45-60 * 110 25-40 60 30-40 Oblikovanje in tehnika 45 * * * * 60 * Podatkov nismo pridobili ali pa naključno izbrani šoli, ki omogočata dostop do tedenskih urnikov, teh predmetov nista uvrstili v semester. « Oba predmeta sta v izbrani šoli zapisana kot kombinacija. Nemčija Učenci v Nemčiji vstopijo v osnovno šolo s šestimi leti. Osnovno izobraževanje zaključijo v štirih letih oziroma pri desetih letih starosti ali v šestih letih, to je pri 12. letu starosti (v zvezni deželi Berlin in Brandenburg) (INCA Summary Profile -Education in Germany, 2005). a) Poimenovanje predmeta Preglednica 5: Prikaz poimenovanja predmeta, ki vklju~uje dru`boslovne vsebine, ter obdobja, v katerem se predmet pou~uje Poimenovanje predmeta Obdobje Sachunterrich (stvarni pouk) 1., 2., 3., 4., (5. in 6. v zvezni deželi Berlin in Brandenburg) b) Opredelitev predmeta Predmet Sachunterricht (stvarni pouk) zagotavlja seznanitev z vsebinami, kot so: ekonomija, družbene vede, zgodovina, geografija, znanost (biologija, fizika, kemija ...) in tehnologija in jih bodo učenci kot posamezne predmete srečali v poznejših letih izobraževanja (INCA Summary Profile - Germany: Curricula, 2006). V Nemčiji nimajo poenotenega učnega načrta za posamezne predmete na nivoju države, temveč ima vsaka zvezna dežela svoje učne načrte, ki pa so med seboj podobni. Pod drobnogled smo vzeli učni načrt za predmet Sachunterricht v zvezni Sonja Piazar, dr. Vlasta Hus I 73 deželi Hamburg ter učni načrt zvezne dežele Sachsen-Anhalt (zvezna dežela Saška). V slednjem je naloga ali zasnova tega predmeta opredeljena kot spodbujanje k aktivnemu zaznavanju okolja in orientiranju v njem ter kot razumevanje raznovrstnih povezav v njem. Predmet naj bi učinkovito deloval na sooblikovanje socialnega, naravnega, tehničnega ter medijskega sveta, hkrati pa se navezuje na izkušnje in interese otroškega sveta (Fachlehrplan Grundschule Sachunterricht, 2007). Zelo podobna je opredelitev predmeta v zvezni deželi Hamburg, kjer je dodano še to, da šole pri izbiranju posameznih vsebin oziroma učnih sklopov upoštevajo svojo specifično situacijo, vprašanja in probleme učencev, aktualnosti ter spremembe v naravi glede na letne čase (Rahmenplan Sachunterricht, 2008). c) [tevilo ur in razred Preglednica 6: Prikaz razredov, v katerem se poučuje izbrani predmet, ter pripadajočega tedenskega števila ur Razred Predmet 1. 2. 3. 4. 5. 6. Stvarni pouk 2/3* 2/3* 3/4* 3/4* ** ** Italija Osnovna šola (t. i. primarna šola) je nadaljevanje vrtca in obsega 5 razredov (Šečerov, 2008). Otroci vstopijo v šolo s šestimi leti starosti. Kljub temu da se obvezno izobraževanje v Italiji zaključi šele, ko učenci zaključijo srednjo šolo prve stopnje, je za primerjavo pomemben le podatek, kjer se pokrivajo starosti otrok oziroma vsaj del začetnega osnovnega izobraževanja (INCA Summary Profile -Education in Italy, 2007). a) Poimenovanje predmeta Preglednica 7: Prikaz poimenovanja predmetov, ki vključujejo družboslovne vsebine, ter obdobja, v katerem se predmeti poučujejo Poimenovanje predmeta Obdobje (razred) Geografia (geografija) 1., 2., 3., 4., 5. Storia (zgodovina) 1., 2., 3., 4., 5. Studi soziale (družbene/socialne vede) 1., 2., 3., 4., 5. Religione (religija - izbirni predmet) 1., 2., 3., 4., 5. 32 74 I Revija za elementarno izobra`evanje {t. 3-4 b) Opredelitev predmeta Glede na to, da je bilo relativno lahko priti do podatkov o samih predmetih v italijanskem {olskem sistemu, je veliko bolj zahtevno priti do podrobnej{ih opisov teh predmetov. Omenimo lahko le, da je za italijansko osnovno {olo zlasti pomembno, da postavi temelje za izvajanje dejavnega dr`avljanstva. Slednjega uvajajo `e v vrtcu. Dr`avljansko kulturo u~enci razvijajo s pomo~jo pridobljenih izku{enj pri spoznavanju lastne osebnosti, drugih in bli`njega okolja, ki naj spodbuja k razli~nim oblikam sodelovanja in solidarnosti. Ta stopnja u~nega procesa je posebej primerna za razvijanje skupnih vrednot, medsebojnega sodelovanja, kar je predpogoj za dr`avljansko so`itje. Pomembna cilja dr`avljanske kulture sta razvijanje ob~utka za zakonitost, odgovornost posameznika pri uresni~evanju skupnih ciljev. U~enci se v tem obdobju nau~ijo prepoznati in spo{tovati vrednote, ki jih dolo~a ustava Italijanske republike ([e}erov, 2008). c) [tevilo ur in razred V osnovni oz. primarni {oli je skupno {tevilo ur vseh predmetov letno 891. Posamezna {ola lahko izvaja dodatno, izbirno ponudbo do 99 ur letno (27 ur na razred). [tevilo tednov je 33. Iz pridobljenih podatkov smo lahko razbrali le tedensko {tevilo ur za posamezni predmet, nismo pa pridobili podatkov za posamezni razred. Zgodovini sta namenjeni 2 uri, geografiji pa 1 ura tedensko. Prav tako je 1 ura namenjena dru`benim/socialnim vedam. Za predmet religija podatkov nismo uspeli pridobiti (La scuola elementare, 2007/08). Finska Obvezno osnovno izobra`evanje je devetletno splo{no izobra`evanje. Obvezno izobra`evanje je razdeljeno na dva dela: osnovno {olo in ni`jo srednjo {olo. Na splo{no je obvezno izobra`evanje zagotovljeno v {olah, ki obsegajo razrede od prvega do devetega in starostno skupino od 6/7 do 15/16 let. Pri tem je pomembno dejstvo, da osnovna {ola traja od 1. do 6. razreda (Basic education, 2006). a) Poimenovanje predmeta Preglednica 8: Prikaz poimenovanja predmetov, ki vključujejo družboslovne vsebine, ter obdobja, v katerem se predmeti poučujejo (Finnish national board of education, 2004) Poimenovanje predmeta Obdobje (razred) Ympäristö-ja luonnontieteet (okoljske in naravne vede) 1., 2., 3., 4. Historia (zgodovina) 5., 6. Maantiede (geografija) 5., 6. Uskonto/Etiikka (religija ali etika) 1., 2., 3., 4., 5., 6. Sonja Piazar, dr. Vlasta Hus I 75 b) Opredelitev predmeta Naloga zgodovine je, da učence seznanja z naravo, s pridobivanjem osnovnega zgodovinskega znanja, s svojimi koreninami in z nekaterimi zgodovinskimi dogodki in pojavi, ki so pridobivali pomen od prazgodovine pa vse do francoske revolucije. Pouk vsebin, opredeljenih v osnovnem učnem načrtu, poudarja funkcionalnost zgodovine ter možnost, da se učenci sami opredelijo do preteklosti (National core curriculum for basic education, 2004). Pri geografiji je v ospredju svet. Bistvo geografije je v tem, da pomaga učencem razumeti fenomen, povezan z aktivnostmi človeštva v naravnem okolju. Naloga geografije je, razširiti učenčev pogled na svet s stališča Finske, Evrope in preostalega dela sveta. Učenci naj bi pridobili občutek bogastva, ki ga ponujata naravno in kulturno okolje. Naučili naj bi se ga tudi spoštovati. Geografija mora ustvariti temelje za mednarodnost in medkulturno strpnost (National core curriculum for basic education, 2004). Predmetno področje okoljske in naravne vede predstavlja integracijo več predmetov, kot so npr. biologija, fizika, kemija ... Cilj tega je, da učenci spoznajo in razumejo naravo in okolje, ki jih obdaja, sebe in druge ljudi, človeške raznolikosti ter zdravje in bolezni. Predmetno področje okoljskih in naravnih ved se sklicuje na raziskovalen in problemsko usmerjen pristop, kjer je osrednjega pomena že pridobljeno učenčevo znanje, njegove sposobnosti in izkušnje. Učenci naj bi znotraj raziskovanja razvili pozitiven odnos z naravo in okoljem (National core curriculum for basic education, 2004). Predmet religija je obravnavan kot eden izmed nevidnih vplivov človeške kulture. Navodila v religiji poudarjajo učenčevo lastno religiozno znanje in pripravljenost za soočenje z ostalimi religijami in pogledi, še posebej za duhovne običaje, ki se odražajo v finski družbi. Naloga predmeta je, pripravljati učence za sprejemanje religije in etične dimenzije v svojih lastnih življenjih kot tudi v življenju družbe (Finnish national board of education, 2004). V splošnem je etika kot predmet multidisciplinarna celota, ki zajema področja filozofije, družbene in kulturne vede. Ljudje so razumljeni kot igralci, ki obnavljajo in ustvarjajo svojo kulturo, medsebojno eksperimentirajo, se razvijajo v samostojne, tolerantne, odgovorne in razsodne člane svoje družbe. Vodilo etike je med drugim naravnano preko učenčevega čuta, da se razvije v svobodnega, enakopravnega in kritičnega ustvarjalca dobrega življenja (Finnish national board of education, 2004). 70 76 I Revija za elementarno izobraževanje št. 3-4 c) [tevilo ur in razred Preglednica 9: Prikaz razredov, v katerem se poučuje izbrani predmet, ter pripadajočega tedenskega števila ur Razred Predmet 1. 2. 3. 4. 5. 6. Okoljske in naravne vede 9 9 9 9 / / Zgodovina / / / / 3 3 Geografija / / / / 3 3 Religija ali etika 6 6 6 6 6 5 Zaključek Primerjava učnih načrtov družboslovnih predmetov je pokazala, da med izbranimi državami obstajajo tako podobnosti kot razlike. Opazne so razlike pri poimenovanju predmetov, ki vključujejo družboslovne vsebine. Znotraj tega se kaže, da imajo nekatere države na začetni stopnji izobraževanja en predmet, ki vsebuje različne družboslovne vsebine in te so prepletene še z vsebinami naravoslovja (Slovenija, Nemčija), druge pa predmete, ki so že od začetne stopnje osnovnega izobraževanja predmetno ločeni (Velika Britanija, Italija). Finske v tem segmentu ne moremo uvrstiti nikamor, saj ima v začetni stopnji izobraževanja predmetno področje, kjer je v enega združenih več predmetov (biologija, kemija, fizika ...), kar lahko primerjamo s slovenskim predmetom spoznavanje okolja ali nemškim stvarnim poukom. Hkrati imajo učenci še samostojen predmet religija/etika, kar pa lahko primerjamo z Veliko Britanijo. Razlike se kažejo tudi pri obsegu ur - na Finskem imajo na začetni stopnji osnovnošolskega izobraževanja v predmetniku dva predmeta, ki se povezujeta z družboslovnimi vsebinami. Predmet okoljske in naravne vede se izvaja 9 ur na teden, predmet religija ali etika pa 6 ur na teden. Ostale države imajo v tem okviru od 1 do 3 ur na teden. Izjema je Italija, kjer so pridobljeni podatki sicer tedensko predstavljeni, ne vemo pa, na kateri razred se nanašajo. Tako ne moremo povzeti povprečnega števila ur za posamezni razred. Razlike se kažejo tudi med poučevanjem posameznih predmetov v različnih obdobjih. Samostojna predmeta geografija in zgodovina, s katerima se učenci v Sloveniji seznanijo šele v 6. razredu, na Finskem pa ga imajo v 5. in 6. razredu, se v Nemčiji kot samostojna sploh ne pojavita, v Italiji in Veliki Britaniji pa sta že od 1. razreda naprej. Glede na samostojne predmete, ki pa se v nekaterih državah pojavljajo, je potrebno omeniti Italijo in Finsko. To sta namreč državi, ki od same- Sonja Piazar, dr. Vlasta Hus 77 ga začetka osnovnega izobraževanja učence seznanjata s samostojnim predmetom religija/etika. Ta predmet se v ostalih državah na tej stopnji izobraževanja ne pojavlja. V primerjavi se kaže podobnost pri tistih predmetih, kjer je združenih več predmetnih področij. Kot je bilo že omenjeno, so države s takšnim predmetom Slovenija, Nemčija in Finska. Vse države ta predmet poučujejo od samega začetka osnovnega izobraževanja. Razlika je samo v tem, da v Nemčiji in na Finskem poučevanje tega predmeta traja do 4. razreda (v določenih zveznih deželah Nemčije tudi do 6. razreda), pri nas pa samo do 3. razreda. LITERATURA Basic education. (2006). Pridobljeno 10. 2. 2008, s http://www.edu.fi/english/page.asp?path=500,4699,4847. Education in England. (b. d.). Wikipedia. The free encyclopedia. Pridobljeno 8. 2. 2008, s http://en.wikipedia.org/wiki/Education_in_England. Egerton C. E. Primary school. (b. d.). Pridobljeno 1 5. 9. 2008, s http://www.egerton.kent.sch.uk/parents/timetable.htm Egerton kent. Fachlerplan Grundschule. Sachunterricht. (2007). Pridobljeno 7. 10. 2008, s http://www.rahmenrichtlinien.bildung-lsa.de/pdf/lpgssach.pdf. Finland - Preprimary and primary education. (b. d.). Pridobljeno 20. 10. 2008, s http://education.stateuniversity.com/pages/470/Finland-PREPRIMARY-PRIMARY-EDUCATION.html. Finnish national board of education. (2004). National core curriculum for basic education 2004. Vammala: Vammalan Kirjapaino Oy INCA Summary Profile - Education in Germany (2005). Pridobljeno 20. 8. 2007, s http://www.inca.org.uk/germany-system-mainstream.html. INCA Summary Profile - Education in Italy. (2007). Pridobljeno 19. 8. 2007, s http://www.inca.org.uk/italy-system-special.html. INCA Summary Profile - Germany: Curricula. (2006). Pridobljeno 20. 8. 2007, s http://www.inca.org.uk/1432.html. Italian Education & Schooling in Italy. (b. d.). Pridobljeno 19. 1. 2008, s http://italy.angloinfo.com/countries/italy/schooling.asp. National core curriculum for basic education. (2004). Pridobljeno 20. 8. 2008, s http://www.oph.fi/ops/english/POPS_net_new_4.pdf. National core curriculum for basic education. (2004). Pridobljeno 20. 8. 2008, s http://www.oph.fi/ops/english/POPS_net_new_3.pdf. National curriculum. (b. d.). Pridobljeno 20. 8. 2008, s http://curriculum.qca.org.uk/key-stages-1-and-2/subjects/index.aspx. Osnovno{olsko izobra`evanje. (b. d.). Pridobljeno 10. 2. 2008, s http://www.mss.gov.si/si/delovna_podrocja/osnovnosolsko_izobrazevanje/. Pupils section. (b. d.). Pridobljeno 15. 9. 2008, s http://www.springfield.hackney.sch.uk/pupils/index.as. Rahmenplan Sachunterricht. (2008). Pridobljeno 7. 10. 2008, s http://www.li-hamburg.de/fix/files/doc/Sachunterricht_27_02_08_RP_Grundsch.pdf. Sachunterricht kommt oft zu kurz. (2008). Klett - Themendienst, 42. Pridobljeno 1 2. 1 0. 2008, s http://www.klett-akademie.de/sixcms/media.php/273/KTD_42_5-6.pdf. 78 I Revija za elementarno izobra`evanje {t. 3-4 [e}erov, N. (2008). Zgodnje učenje tujega jezika v Italiji. Koper: Zavod Republike Slovenije za {olstvo. Učni načrt: program osnovnošolskega izobraževanja. Družba. (2006). Ljubljana: Ministrstvo za {olstvo in {port, Zavod Republike Slovenije za {olstvo. Učni načrt: program osnovnošolskega izobraževanja. Geografija. (2003). Ljubljana: Ministrstvo za {olstvo in {port, Zavod Republike Slovenije za {olstvo. Učni načrt: program osnovnošolskega izobraževanja. Spoznavanje okolja. (2005). Ljubljana: Ministrstvo za {olstvo in {port, Zavod Republike Slovenije za {olstvo. Učni načrt: program osnovnošolskega izobraževanja. Zgodovina. (2003). Ljubljana: Ministrstvo za {olstvo in {port, Zavod Republike Slovenije za {olstvo. Udovi~, T. (2007). Primerjava učnega načrta za predmet spoznavanje okolja s podobnimi predmeti v Veliki Britaniji. Diplomsko delo, Maribor: Univerza v Mariboru, Pedago{ka fakulteta. Zakon o osnovni šoli. (1996). Ljubljana: Ministrstvo za {olstvo in {port. Zavod Republike Slovenije za šolstvo. (2006). Pridobljeno 20. 1 0. 2008, s http://www.zrss.si/default.asp?link=predmet&tip=42&pID=162&rID=1458. ZRSŠ. Pridobljeno 19. 5. 2008, s http://www.zrss.si/default.asp?link=predmet&tip=42&pID=164&rID=1466. @idan, A. (2004). Za kakovostnejša družboslovna znanja: didaktični in znanstveni prispevki. Ljubljana: Fakulteta za dru`bene vede. @akelj, A. (2006). Spremljanje in posodabljanje kurikula. Analiza stanja in ključni problemi. Delovno gradivo. @akelj, A. (2007). Spremljanje in posodabljanje učnih načrtov in katalogov znanj. Pridobljeno 19. 5. 2008, s http://www.zrss.si/pdf/_PORO%C8ILO%20julij%202007.pdf. Elektronski naslov: sonja.plazar@uni-mb.si vlasta.hus@uni-mb.si Založniški odbor je prispevek prejel 9. 11. 2008.