152
Occnc inj; ^točita opuhlikacijah in razstavah
ARHIVI CXXII]il 199.«;
lilikc in gicaanj koi zaradi opažanj, doživljanj in vsakdanjih razpoloženj mladcca slovenskega liberalnega inteligenta tistega časa
Vasilij M "lik
Jelka Melik, Kazensko sodstvo na Slovenf.kerr 1919-1929 s posebnim ozirom na arhivsko gradivo Deželnega sodišča v Ljubljani,
Ljubljana, Arhiv Republike S!9ventje/I994 123 itrant
Pričujoča knjiga je magistrske delo Jelke IvMik V njej je precej več kot bi lahko sklepali i/ naslova, saj imamr arhivisti pred sehoj delo, ki po svoji vsebini daje osnovne podatke /.a gradivo krzenskih zadev od leta J 873 do leta )9?9, pri ccmer nam postane jasna organizacija in vloga sodišč in tožilstev na vseh stepnjah kazenskega pcsiopka ter sestava arhivskega gradiva prii organih, udeleženih v kazenskem pos'op-ku.
Knjigo s 2? poglavji hi lahko razdelili v štiri vse binske sklope. Prva .štiri uvodna poglavja predstavijo položaj kazenskega sodstva v Kraljevini S H.S. ki ima na slovenskem ozemlju osnove v avstrij ;kcni pravnem sistemu in organizaciji sodne oblasti Se posebej po mcmbr.oje poglavje o razvoju slovenske pravne terminologije, ki je imela posebno mesto v prizadevanjih slovenskih pravnikov 19, stoletja, je pa danes nemalo krat težko razumljiva.
Osrednji del knjige so poglavja s področja kazenskega prava, to je o razvoja kazenskega procesnega prava s poudarkom na analizi kazenskopravdnega reda iz leta 1873, ki obsega opis subjektov in objektov kazenskega postopka ter vrste kazenskega postopku. Spoznamo zunanjo organizacijo kazenskega socstva (vrste sodišč ¡n njihove pristojnosti v kazenskem po stopkuj ter notranjo organizacijo in pcslovanje sodišč od orsanrzacijc sodne uprave in sodne pisarne, vrste in sestave spisov, vpisnike in drage pomožne evidence <cr sistem odlaganja in označevanja spisov Nadalje jc govora o ostalih subjektih postopka, tojc o pristojno stih in organizaciji državnega pravdništva in o položaju zasebnih tožilcev ter obdolžencev jn njihovih zagovornikih.
Kor .edem poglavij jc posvečenih vrstam kazen skega postopka, ker jc poznavanje lc-tch kljuf za razumevanje spisovnega gradiva, ki se rahaju v kazenskih spisih. ka™.IoLcn jc reden kazenski postopek zaradi hudodelstev in prekrškov od uvodnih poizvedh in uvodne prc'skr.vc do vložitve obtoznicc, priprave na glavno obravnavo in same glavne obravnave pri sodnih zhorili prve stopnje in pri porotnih sodiščih. Za prestopke, ki so hili v pristojnost' okrajnih sodišč, jc
postopek obsegal lc predhodni pejtopek in glavne ohtavnavo.
Sledijo poglavja o pravnih sredstvih oziroma o procesnih dejanjih, dovoljenih prizadetim osebam za ¡zpodbüanjc sodnih odločh. Govora jc o rednih pravnih .sredstvih (s oper sodbe zbornih sodišč prve stopnje in porotnih sodišč ter zoper sodbe okrajnih sodišč) in o izrednih pravnih sretLtvih (obneva postopka, izredno revizija in ničnostna pritožba za varstvo zakonitosti).
V zvezi s kazenskim postopkom jc opisan šc postopek proti odsotnim in pobeglim storilcem hudodelstev in piekrškov, skrajšani ali mandatni postopek icr pos'opki iz meddržavnih pogodb. Osrednji skiop poglavij se zaključi s predstavitvijo kazenskega materialnega prava oziroma avstrijskega kazenskega zakona o hudodelskih, pregreških in prestopkih iz leta 18^2 k vsemi kasnejšimi sprcmemh.mii in s tiskovnima zade vami kot poichnim. kaznivimi dejanji.
Tretji vsehinski sklop - arhivistični - predstavljata 18. in 19 poglavje o kazenskih zadevah obravnavanega časa kot arhivskem gradivu v slovenskih arhivih in vzrokih za skromne količine ohranjenega gradila Če razumemo kazersko pravo, tako maierialno kot procesno, se lahko le strin.amo z načinom urcjania in popisovanja arhivskega gradiva kot ga jc Rviorico predstavila, obrazložila oziroma predlagala.
Celotno delo zaokrožijo zaključna štiri poglavja z opombami, viri in literaturo.
Skratka pred nami je delo, ki ga noben ar hi .i si pti svojem delu na gradi vu s področja kazenskega prava v obdobju od 1873 do leta 1929 ne sme prezreti, kci je v njem vse, kar mora če že ne vedeli, pa vsaj v polr, meri upoštevati.
Žarko Blijak
Vlfdlmir Sunčič, Komisija za agrarne operacije, 1085-1945, tretji del, 5p-Z.
Ljubljana, 1994. strani 313-1440
Po preteku dveh let je izšel 3. del inventarju Komisije za agrarne operacije 1885-Iy45, črka Sp , . ki ga je izdal Arhiv Republike Slovenije. Ta zvezek obsega strani 913 M40, in sicer dosjeje od štcv:lke 1495-7499. Gradivo teh doijejev je vloženo v arhivske škatie od zaporedne Številke \ 69-765 Prvotni načrt inventarja je obsegal 3 dele, ker pa v inventarni po pir ni zajeto gradivo območja nekdanje Notranjske, ki je bilo leta 1929 izročeno Kraljevini Italiji in je hilo v skladr z mirovno pogodbe iz leta 194"7 vmjero Sloveniji, bo treba pi i pravili šc 4 del tega inventarja.
Tretji del inventarja Komisije za agrarne operacije v Ljuhljan. po vsebini nekoliko oestopa ed prvih dveh delov in vsebuje, seznam sodnih okrajev ■/, agrarnimi
ARHIV) XVIII 1995
Occnc m poročila o publikacijah in razstavah
153
o pc racijam i (str. 91^-922), popis agrarnih cpcracij (str. 923-1393), kazalo krajev s številko tn imenom kraja agrarne opc-acijc (str. 1395-1424), karalo katar tiskih občin s številkami dosjejev agrarnih operacij (str. 1425-1436). popravek (sir. 1437) in zahvalo avtorja (str, 1438).
Osrednji in najpomembnejši del inventarja pred stavlja popis urlrvskegu gradiva agrarnih operacij, vloženega v 9o arhivskih škatel Ze v naslovu jc navedeno, da popis ohsega agrarne oprracijc do črke Sp-Ž (dosjeji štev. 1495-2109), giadivo agrarnih operacij pravnih oseb ki so hilc udeležene v agrarnih operacijah (dosjeji i(cv 2110-2119). gradivo agrarnih cpcracij, ki spadajo k splošnim spisom (desjeji 21602197), agr.rnc opcracije, ki so odnadle (dosjeji Stev. 2198-2221) ter gradivc Komisije za agrarne operacije, ki se je na*lo pri inventuri skladišč Arhiva Repuhlikc Slovenije leta [993 (desjeji štev. 2246-^.488). Del gradiva. najdenega ob invenuri 1993, prcdrtavlja samostojne dosjeje, ki hi se jih moralo uvrstiti v vrstn. red dosjejev v 3 dc:u inventaria, del gradiva pa se nanaša na dosjeje ki so navedeni v 1. m 2. delu inventarja, Vladimir Sunčič jc pri navedbi dosjejev povezavo tega gradiva j, desjeji v 1. in 2. delu invcntuija posebej navedel.
Poleg gradiva agrsjnih operar : vsebuje 3. del inventarja tudi t.i. splošno arhivsko gradivo, ki jc nastalo z administrativnim in tehničnim poslovanjem Komisije za agrarne operacije. To gradivo obsega: zapisnike sej Komisije za agrarne operacije 1915-1939 (dosje fttev. 2121), dopise, okrožni ee. obvestila, raz glase, poročila, referate komisarjev (dosjeji Siev. 2122-2148). gmdivc, navedeno kot sploSno-katastrski podatki (dosjeji štev. 2149-2159). odpadli katastrski spisi (dosje štev. 2222). dnevniKi opravljenega dela agrarnih zemliemereev v letih 1933-1939 (dosje štev 2223), melioracija planin 1907-1930 (do;jc Stev. 2224. 2225). vprašalnc pole za planine 1923 1927 (dosje štev. 2226). sumarri planinski zapisniki (dosje Stev. 2277), projekU o izmenjava in dopolnitvi zakona o gozdovih 2) 12. 1929 (dosje štev. 2229), osnutek zakona o komasaciji 27 7. 1934 (dosje Stev 2230), komisija za preučitev vzrokov, ki pospeSujejo razdiralne moč Savinje (dosje Stev. 2231), poročila geo-metrov (dosje Stev. 2732), tehnična navodila, za izgradnje gnojiSč, gnojnih jam. ki sta jih izdala sreski poglavar v Brežicah in kmetijski oddelek ljubljanskega oblastnega odbora (dosje Stev. 7236), prjjckt zgradb na planinah (dosje Stev. 2237), preračun (desje <tcv. 2739), poslovna poročila (dosje štev 2740), razne (dorje štev. 2741, 2247), trangulacijskc meritve (dosjeji Stev 7743-2745), .seznam potrjenih u red toni h. dditvenih načrtov in glavnih spisov 3. 8 1944 (dosje Stev. 7733), dclovodnik: komisar;a za agrarne operacije in seznami -gramih operacij (dosjeji Štev. 2489-2499).
V invcnlarju jc zajeto :udi arhivske gradivo, ki ni nastalo z delovanjem Kj misije za agrarne operacije Tu gre za neznaten del gradiva Komisije za odkjp in
uravnavo zemljiškin bremen za Gornji (Jrad (dosje štev. 2120), dclovodnik Komisije za odkup in uravnavo zcmlj:škin bremen za leto 1919 (dosje Stev. 2499), podatke o uslužbencih zaposlenih pn katastrskih upravah (dosje štev. 7228) nastalih pri Finančni direkciji v Ljubljani, pcisonalnc liste zaposlenih pri davčnih upravah; številčno stanje davi nega osebja v času 1. 9. 1937 30. 10. 1940 (desje Stev. 2234), nastalih pri Finančni direkciji v Ljubljani, personalna mapa Viljcrta Puticka višjega stavbnega komisarja (dosje štev. 2235) in spise Pokrajinske zveze delodajalcev. Združenja kmetovalcev Ljuhljarskc pokrajine v letu 1942 (desje Stev. 2738). Zakaj jc Vladimir Sunčič navedeno gradivo zaključil v inventar fonda Komisije za agrarne opcracijc, ni pojasnil.
V 3. delu inventarja je arhivsko gradivo agrarnih operacij popisane v petih sklopih. Prvi skiop obsega dosjeje agrarnih opcraeij do črke Sp-Ž (dosjeji štev. 1495-7*09). drugi sklop so agrarni opcracijc pravnih oseb (dosjeji štev 2110-2119), tretji skbp so agrarne opcracijc. ki spadajo k splošnim spisom (dosjeji Stev. 2160-7197). četrti sklop tvorijo agrarne opcracijc, ki so ¡Kipndlc (dosjeji štev. 2198-2221), peti skbp pa predstavlja gradivo Komisije za agrarne opcracijc, ki sc jc našlo pri inventuri v skladiSčih Arhiva Republike Slovenije v letu i993 (dosjeji štev. 2246-7488).
Iz popisa dosjejev je razvidno da. =c največ agrarnih operacij nanaša na nadrobno delitev zemljiSč n uredhc uzitninskih ter gospodarskih pravic. To so dosjeji, ki so označeni s signaturno črkovno oznako RU ali pa le s Številčno signatu/no oznako ter v redkih primerih s črkovno signaturno oznako NDZ. Dosjeji s si-gnaturnc oznako NU zadevajo ureditev naturalnih uži-tninskih pravic, dosjeji s signaturno oznako PI, se nanašajo na planine in izboljšanja stanja planin. Dosjeji s signaturno oznako MEL zadevajo melioracijo, dosjeji s signaturno oznake ZL pa na zlužbe oziroma komasacijo r.cmljiSč
Spisi komisije za agrarne opcracijc nam dokumentirajo nekdanje stanje naših naselij i posebnim ozirom na upravljanje s skupno vaško zemljo. Inštitut vnSkc skupnosti jc imel skdpna zemljišča v okviru samega naselja, v nekoliko oddaljenih gmajnah ter v območju hribov in srednjegorskih planin Skupna zemljišča v vas: in neposredni vaški okolici sc večinoma izkoriščali za paSo živine skozi vse leto od mcscca aprila do novembra, planine so izkoriščali za paSo živine v poletni n mesecih, v l.ianjSi meri pa ¡udi za senožeti. Skupnih vaških zcmljiiSč ni bilo možne izkoriščati v individualne nancnc. zato se je lastninsko stanje skupne vaške zemlje ohranilo skozi steletja v prvotni obliki gospodarjenja in upravljanja. Do sptcminjauja takega stanja jc prišlo šele po sprcjcm.i Zakona o agrarnih operacijah, ko sc je začelo razdeljevanje prsame^nih delov skupnih v-iških zcmljiSč. Do tega jc prihajalo zlasti pri kakovostnejših g, najnah, pri Čemer so cmaj-nc pašnike prck"aliticirali v travnike, včasih pa celo v njive. VaSka skupna zemljiSea so bila interesantna za vse prvotne lastnike. Ko sc jc z delitvijo kmetij
154
Ocene m pou :ua ojHibiika^afi ni razstavah
ARHIVI XVIII 199?
povečalo število krrnlijskih posestnikov, se je večalo število posestnikov - upravičencev do umivanja sku pnih saških "Lemljišč. Ta pojav ju bil končno urejen s post op k; v okv rJ agrarnih operacij. Na planinah so se v okviru agrarnih operacij izvajali postopki v zvezi z naturalnimi uiitk., melioracijami in izboljšanjem stanja pianin. Velikost užitninske pravice v planini je bila večinoma povezana £ velikostjo kmetije upravičenca v ravnmi, ki je pomenila pravico do jdfona večjega števila glav živine na pašo v planino. Dobro go ¡podarje-njc s plrninami je bilo v interesu države, ki je zato podpirala t.i planinsko gospodarstvo
Ob izidu I. dela inventarja Komisije za agrarne operacije v Ljubljani je bilo z avtorjem Vladimirjem Sunčicem dogovorjeno, oa se zaradi večje preglednosti desjejev in boljše uporabnost Arhivskega gradiva v tretjem, tcjc zadnjem delu inventarja, dodajajo še naslednja poglavja kazale krajev in kazalo katastrskih ubcin, v katerih so se vršili postooki agrarnih operacij. Nadalje je bilo še dogovorjeno, da se duda seznam kratic z razlage vsebine agrarne operacije, da se deda seznam starinskih pojmov, ki nastopajo v postopkih agrarnih operacij in se jih v bodoče v korist lepše slovenščine zamenja s iodobnejsimi izrazi. Na koncu 3. dela pa naj b; bil še dodatek vsebinskih ickstovnih in tiskovnih ntipak. Vladimir Suncič se v celoti ni držal omenjenega dogovora in bc treba te pomanjkljivosti douati v 4. delu toga inventarja.
V 3. delu inventarja je tudi nekaj tiskovnih in tis kaiskih napak Med njimi jc omeniti pojem melio-rizacija, pravilne melioracija; med tiskarskimi so na straneh 1319, 1325, 1343 k naslovom poglavij napačne pripisan^ številke dosjeja agrarne i p'¡racije:, na strani 1339 pa manjka vsebina za dosje 224). Naoaljc manjkajc v kazaiu krajev imena za gradivo dosjejev od štev 230C-2488. 7. a gradivo,, ki gaje po drugi svetovni vojni Italija vrnila Sloveniji, je treba odpraviti 4. del inventarja. Priporočljivo je tudi, aa se izacla posebna karta (zemljevid), iz katere bo razvidno, v katerih predelih Slovenije so bili izvedeni postopki agrarnih operacij.
Inventar Komisije za agrarne operacije, ki ga jc izdal Arhiv Republike Slovenije v treh delih,v letih J99i, 1992, '994, je objavljen v najbolj aktualnem ča su, to je v letih boja za denacionalizacijo vaških sku pnih zemljišč. Struktura naših vasi in našega podeželja se jc v 50-lclih, jdkar so vaške agrarne skupnosti z nacionalizaciji; izgubile svojo večstolrtno lastnino tako spremenila, da bo nekdanje posestne stanje našega podeželja in dela urbanih naselij ostalo doicu-menliranc le še v arhivskem gradivu te komisije. Vladimir S unči č je kljub nekaterim navedenim pomanjkljivostim oprav;l z objavo icga inventarja orjaško in pomembno delo, za kar so mu Arhiv Republike Slovenije, s 10venske vaške skupnosti in slovenski uporabniki arhivskega gradiva lahko ¿clo hvaležni.
Pfter Ribnikar
Majda Smole, Vicedomski urad za Kranjsko, 13 stol, - 1747, Cerkvene zadeve, peti del (W-B), Ljubljana I99t>,
Arhiv Republike Slovenije, 488 strani
Težko je predstavljati peti del inventarja fonda Viccdomiki urad za Knmjjko - Cerkvene zadeve, ne da bi ponavljal šivan, ki sem jih povedal že pri predstavitvi prvih štirih zvezkov. Zato se vsem listini, ki ste nckatc.-c stvari 2c slišali ali brali, opravičujem.
Za osvežitev spomina naj povem, da je bil vice-domski jriid vrhovni deželnoknežji finančni urad. V odnosu do cerkve je nadziral upravo tempiiralij in reševal probleme, ki so nastajali v zvezi s tem. Ohranjeno gradivo vicedomsk;ga urada _,e tako odra** kom-pctcnc svetne oblasti v cerkvenih zadevah, ali peveda no z drugimi besedami: onranjeno gradivo nam nudi dragocen vpogicd v nolitiko svetne oblasti do eerkve.
Avtorica jc doživela izid le prvih tr;h delov svojega inventarja, četrti in peti sta izdana iz njene zapuščine in zato nista več avtorizirana. To pomeni, da uredil iški odbor ki je vzel na svoj", ramena nehvaležno naloge pripraviti za tisK te zajetne zvezke inventaija, ne odgovarja za napake, ki jih jc "zakrivila" avtorica, ker ji jc zagodel tipkarski škrai, ker teksta morda ni piav razumela, ker kakšnega im:na ni prav piebraia in ker seje ob kopici gradiva, ki gaje mciala predelati, preprosto zrmašala, oa bc določene napake možno popraviti, ko bo svoj tipkopis pripravljala za objavo. N? to moram opozorili, ker sem .ob bežnem listanju in ven terja natetet na nekatere napake, ki so tako očitne, da jih jc mogoče odpraviti brez primerjave z or.gina lom. Nekatere pr bo mogoče razvozlati šele ob natan čnem preverjanju originalnega dokumenta. To moram povedati zato, da se ob uporabi tega inventarja ne bi preveč zanašali zgolj na izpovedno moč posameznih regest, Nekatere podatke bo nujno potrebno dopolni1' na podlag: originalnega 'eksta
S tem pa ne želim ra; vrednotiti dcia avtorice in še manj dela uredniškega odbora. Opravili so ogromne in nadvse dragoceno delo. Približali so nam enega izmed dragocenejših fondov Arhiva Republike Slovenije. Ti inventarji so postali nepogicšljiv kažipot, ki nam omogoča prvo informacijo o gradivu in kako do tega gradiva sploh pnti. Vsak regest jc seveda nujno subjektiven Avtor regesta opozori pač na tisio, kar se njemu v tistem trenutku idi pimcmbno ali zanimivo. V dokumentih samih pa se mnogokiat skriva mnogo več, kot m.Dre tc povedati rigest. Povzetek niKoli ne more v celoti izčrpati vsebine doKumenta, more pa razvneli našo radovednost, da vzamemo dokument, ki nas -.anima, v roke in si ga natančno preberemo. To pa je pokojni Majdi Smoletovi dejansko uspelo.
In kaj prinaša pela knjiga inventarja?.Naslov nas opozarja, da gre za kraje n?. Kranj sku m, ki se zače njajo na črke M, N, O, P in R. Kraii so seveda na vedeni v svoji nemški ob1 i ki; Zato najdemo v nj.gi tudi-kraje kol so Vclcsovo (nemško Miehlstatter -