KRONIKA Časopis za slovensko krajevno zgodovino! letnik 28 št. 2 leto 1980 Spoštovani! SLOVENSKA MATICA nudi vsem naročnikom Kronike ugodno možnost, da si nabavijo njene knjige in še posebej spodaj navedene zgL lo vinske knjige: F. Stele, Slikarstvo v Sloveniji 90.— N. Sumi, Arhitektura XVIII. stoletja 70.— Pleterski-Ude-Zom, Korošld plebiscit 150.— E. Cevc, Poznogotska plastika 90.— J. Pleterski, Prva odločitev Slovencev za Jugoslavijo 70.— L. Cermelj, Med prvim in drugim tržaškim procesom 50.— P. Fister, Arhitektura protiturških taborov 100.— I. Stopar, Razvoj srednjeveške grajske arhitekture 190.— M. Britovšek, Razkroj fevdalne agrarne strukture 70.— T. Glavan, Lužiški Srbi 50.— I. Komelj, Gotska arhitektura na Slovenskem 120.— V. Melik, Volitve na Slovenskem 70.— I. Mohorič, Zgodovina železnic na Slovenskem 120.— J. Pleterski, Narodna in politična zavest na Koroškem 70.—' Zemljevid tržaškega ozemlja 120.— Gre za knjige, ki so trajnega pomena in jih je treba večkrat vzeti v roke. Dobite jih s popustom, to je po članski ceni (precej nižji od knjigotrške) in pri večjem odvzemu tudi na več obrokov, v poslovnih prostorih Slovenske ma- tice, Ljubljana — Trg osvoboditve 7/1 SLOVENSKA MATICA Ribniška Kovinsl(a Industrija Ribnica na Dol. Proizvodni program; — Hidravlični kamionski in traktorski nakladalci; — Hidravlične stiskalnice odpadnih surovin: — Oprema za zimsko vzdrževanje cest; — Oprema za letališča. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28. letnik Ljubljana 1980 2. zvezek Ernst Bruckmüller: Uspehi in problemi avstrijske regionalne zgodovine — Stran 77 Successes and Problems ol the Austrian Re- gional and Local History Tone Knez: Novo mesto kot arheološko najdišče (raziskovanja — dognanja — problemi) — Stran 82 Novo mesto as the Archeological Find-Spot (Explorations — Results — Problems) Vaško Simoniti: Sistem obveščanja pred turško nevarnostjo v 16. stoletju — Stran 93 The System oL Informing about the Turkish Irruptions in the 16th Century Branko Reisp: Mladostna potovanja J. V. Valvasorja — Stran 99 Travelling oL J. V. Valvasor in His Youth Damjan Prelovšek: Šolanje kiparja Fran- _ cesca Robba — Stran 107 Education of the Sculptor Francesco Robba Jole Ciperle: Ljubljanska gimnazija (1773—1808), 1. del — Stran 111 The Grammar School of Ljubljana (1773—1803), 1st Part Hanka Stular: Kranjski zavod za umetniš- ko tkanje v Ljubljani (KZUT) 1898— 1909 — Stran 122 The Carniolian Institution for Artistic Weaving 1898—1909 Slavica Pavlic: Ivan Simonie (1905—1979) — Stran 136 Iz starih fotografskih albumov — Stran 138 Photos from Old Albums Nove publikacije — Stran 140 New Publications__^___________ ______ Na ovitku: Franz Kurz von Goldenstein, Zage na izvirih Ljubljanice pri Vrhniki, tuš, okoli 1840, Narodni muzej v Ljubljani (foto Srečo Habič) Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik dr. Peter Vodopivec. Tehnični urednik Vasko Simoniti. Izdaja in zalaga Zgodovinsko društvo za Slovenijo, sekcija za krajevno zgodovino. — Tiska tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani. Uredništvo in uprava v Ljubljani, PZE za zgodovino, Aškerčeva 12. Tekoči račun 50101-678-49040 (Zgodovinsko društvo za Slovenijo, Aškerčeva 12, 61000 Ljubljana — za »Kroniko«). Letna naročnina 160 din za posamezne naročnike, 240 din za ustanove, posamezna številka 80 din. USPEHI IN PROBLEMI AVSTRIJSKE REGIONALNE IN LOKALNE ZGODOVINE ERNST BRUCKMtjLLER Ce bi hoteli vsaj približno obdelati avstrij- sko regionalno in lokalno zgodovino zadnjih desetletij, bi verjetno napolnili precej debelo knjigo. To, ne ravno zelo bistroumno opozo- rilo na postopno napredujočo provincializaci- jo avstrijske znanosti in posebej zgodovin- ske znanosti, mora zadoščati, da nakažemo mesto, ki ga zavzema regionalna in lokalna zgodovina. Zato je tem bolj umestno vpraša- nje, katere uspehe je dosegla ta vrsta zgodo- vinopisja. Ta »uspeh« je odvisen od zastavljenega ci- lja; zgodovina pa je imela in ima zelo različne namene in cilje. Izkazalo se bo, da je eden izmed njih posebno trdoživ, namreč utrditev, poglobitev in potrditev skupnostne zavesti neke lokalne, regionalne ali večje socialne skupine. To ne pomeni nujno, da je ta oblika zgodovinopisja samo podpirala oblastnike — pomislimo le na opozicijsko vlogo stanovske- ga zgodovinopisja 16. in 17. stoletja. Razume pa se, da je regionalni in lokalni patriotizem zelo učinkovito gibalo za določeno zvrst zgo- dovinopisja. Ne da bi mogli tukaj vsaj omeniti vse mož- ; ne odtenke, naj navedemo takoj še neki po- ; polnoma drugačen, a nič manj učinkovit na- j gib za regionalne in lokalne raziskave, nam- reč željo, da bi na podlagi podrobnih razi- skav manjšega prostora dobili vpogled v j splošni sestavni (strukturni) razvoj. Pri tem je izhodišče bolj splošne zgodovinske narave, lokalni pristop je le metoda. Ta metoda izha- ja v avstrijskem prostoru iz dveh zgodovino- pisnih načel. Prvo je srednjeevropska pri- merjalna deželna zgodovina (Vergleichende Landesgeschichte oziroma zgodovinsko de- želoznanstvo (Historiche Landeskunde). Nji- hov izvor je v glavnem znan, čeprav ne v po- drobnostih jasen. Zgodovinskega deželoznan- stva v nekdanjih habsburških deželah si brez stanovskega zgodovinopisja iz časov reforma- cije, razsvetljenstva in romantike ne moremo misliti. Dobilo je poleg tega dodatne pobude od geografskih raziskovalnih metod, ki jih je i pravzaprav omogočila šele naprava velikih ; katastrskih del. In, da navedemo le še en, tre- i t ji moment: zgodovinsko deželoznanstvo je do- i 78 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 28 1930 bilo pomembne nove spodbude v zvezi z opo- zicijskimi strujami v sami histxjriografijl, po- vezanimi z imeni Lamprecht, Grünberg pa tu- di Dopsch. Ni slučaj, da veljajo ravno tisti raziskovalci, ki so se razvili v neposredni kon- frontaciji z Dopschem in njegovimi rezultati kot veliki predstavniki avstrijskega zgodovin- skega deželoznanstva: Ernst Klebel, Kari Lechner, Otto Stowrasser, Otto Brunner (da omenimo le nekatere). Poleg te še danes učin- kovite tradicije poskušajo v zadnjem času prevzeti prijem, ki se je razvil v Franciji, ko so tam prišli do spoznanja, da je moč zahte- vi skupine okrog Annalov po strukturni analizi ustreči le z intenzivnimi regionalno- zgodovinskimi raziskavami. Dubyjeve razi- skave o Maconnaisu ali pa Le Roy Ladurijeve o Langue d'Ocu štejejo med najvidnejše re- zultate teh prizadevanj. Od zgoraj omenjenih tradicionalnih srednjeevropskih prizadevanj se ti pisci razlikujejo predvsem po tem, da se skušajo dokopati do kar največ virov, ki na- vajajo količine, če le mogoče v obLki primer- jalnih kronoloških vrst. Pri tem stopa zgodo- vina območja ali kraja samega še bolj v ozad- je kot pri. srednjeevropskem izročilu: struk- turnotipološko opazovanje skoraj nadkriljuje identifikacijo s samim predmetom raziskave (ali pa vodi kvečjemu sekundarno, skozi vin- ske kleti raziskovanega območja, k tej inden- tifikaciji). Toliko torej k zastavljenim ciljem. Odveč je poudariti, da jih dejansko ni moč tako jasno ločiti. Knjige, kot zgodovina Pred- arlske (Vorarlberg) Benedikta Bilgerija,' ki s prav komičnim zanosom zasledujejo abso- lutno moralno prednost obravnavanega ob- močja in njegovega prebivalstva nazaj naj- manj do pozne antike, so danes postale red- kost. Kot primer za način zgodovinskega opazovanja (in njegovega uspeha), ki se dru- god že zdavnaj ne šteje več za znanstvenega, pa mora to delo, ki je zasnovano v več zvez- kih, ostati še dolgo zanimivo za zgodovino znanosti. Sicer pa se tako preprosta indenti- fikacija, ideološko poveličanje kot zgodovin- ski cilj ter utemeljitev skupne zavesti pojav- ljajo praviloma le še v kakšnih mestnih in drugih krajevnih zgodovinah. Najbolje je po mojem mnenju prikazan cilj — medtem že »klasične« deželne zgodovine — v sedem knjig obsegajočem delu o eni niž- jeavstrijski deželni četrti, torej dokaj velikem območju. Verjetno se je to delo, »Das Wald- viertel«, ki ga je izdal Eduard Stepan, tudi najbolj približalo meddisciplinarnim izhodi- ščem. Prispevka Otta Brunner j a v zadnjem delu (1937) o zgodovinskem položaju Wald- viertla in Karla Lechner j a o naselitveni zgo- dovini in zgodovini gospostev bo gotovo še treba dolgo navajati kot dva izmed najboljših primerov za zmogljivost tega izhodišča.^ Brun- ner je (zopet po mojem osebnem občutku) na- pisal enega najboljših lokalnozgodovinskih, prispevkov. V delu »Krems und Stein« (1948) je prispeval osrednji sestavek »Die geschicht- liche Stellung der Städte Krems und Stein« (Zgodovinski položaj mest Krems in Stein), v katerem si avtor ves čas prizadeva za sploš- no tipološko analizo, ne da bi pri tem izgubil povezavo z viri in občutek za zgodovinsko stvarnost tega dvojnega mesta na eni strani in ne da hi se na drugi strani izgubljal v ma- lenkostih lokalnih nepomembnosti.'' (Sicer pa pomeni odhod Otta Brunner j a — ki nam- reč ni bil večji »Naci«, kot so bili drugi gos- podje, ki so še kasneje zavzemali odlične po- ložaje — v Hamburg prav nič nepomembno stopnjo v že zgoraj omenjeni provincializaci- ji avstrijske zgodovinske znanosti.) Kakor se je tu pokazala zveza med visoko znanstveno stopnjo in povezava z domačijo (Brunner je doma iz Kremsa) kot izredno ro- dovitna, pa so na drugi strani močne poziti- vistične zahteve, ki so jih posebno po Inšti- tutu za avstrijsko zgodovinsko raziskavo (Institut für österreichische Geschichtsfor- schung) postavljali generacijam arhivarjev (posebno deželnim, mestnim in samostan- skim), dostikrat vedle do čudno suhljatega ti- pa lokalnega ali regionalnega zgodovinopisja, čeprav gre včasih za zajetna dela. Kakor se ti zgodovinarji zavedajo, da je Bilgerijev na- čin nesprejemljiv, pa si na drugi strani sami ne upajo vnesti v svoje raziskave kakršnih- koli strukturalnih pogledov, saj menijo, da bi to ne bilo v soglasju s strogimi zahtevami njihove šole. Primer take oblike lokalnega zgodovinopisja je morda delo Aloisa Zauner- ja »Vöklabruck und der Attergau«"" — zelo natančen prikaz, za katerega je bilo treba ve- liko dela in časa, ki pa je videti težko uporab- ljiv za odgovor na nadrejena strukturalna vprašanja. Tretjega od zgoraj omenjenih izhodišč so zastopali — skoraj bi rekli: kajpada — tujci. Amerikanec Lutz K. Beker je raziskoval v Zgornjem Waldviertlu zgodovinske družin- ske konstelacije,^ Luksemburžan J. P. Leh- ners je prišel iz Pariza z nalogo, opraviti hi- storično demografske študije v Hardeggu ozi- roma Stockerau" (obe mesti ležita v Nižji Avstriji). Prvi predstavlja anglosaško, drugi francosko varianto nujno lokalno zainteresi- ranega strukturnega izhodišča. V Avstriji sta pri tem seveda naletela na že zbujeno za- nimanje avstrijske socialnozgodovinske zna- nosti. Odtlej so take regionalne študije s šir- šimi, nadregionalnimi zanimanji postale po- goste zlasti v krogu dunajskega univerzitet- nega profesorja Michaela Mitterauer j a.' KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 79 Pri tem ne stoji nikoli pokrajina kot taka v središču pozornosti, temveč vsebinska vpraša- nja (npr. vprašanje nezakonskih rojstev, po- sledice gospodarskih sprememb za družinsko sestavo, demografska vprašanja itd.) S tem smo se približali še različnim dru- gim vprašanjem, na primer o razmerju med zgodovinsko znanostjo na univerzi in lokal- no oziroma regionalno zgodovino, kakor tudi vprašanju medsebojnega vpliva različnih tu- kaj navedenih nagibov ali znanstvenih (ozi- roma predznanstvenih) gledišč. Prvi sklop vprašanj bi seveda potreboval obširnejšega prikaza, ki bi moral segati na- zaj v 19. stoletje. Rad bi to kasneje podrobne- je prikazal — za zdaj pa mora zadostovati opozorilo, da je treba videti razloček med Du- najem in drugimi univerzitetnimi mesti.^ V glavnem in prestolnem mestu niso kakršnih koli regionalnih ali lokalnih študij nikoli je- mali prav resno — kvečjemu kot začetne va- je, tako rekoč zato, da si se odrinil od roba bazena in splaval. Nazadnje je bilo treba vedno imeti cesarsko in državno zgodovino za edini obdelave vredni predmet. Drugače v Innsbrucku ali Gradcu. Tukaj sta dala Albert Jäger ali A. Luschin von Ebengreuth gotovo tudi za lokalno zgodovino važne pobude. Na drugi strani pa je bila tukaj tudi vrsta insti- tucij, ki končno skoraj vse izvirajo iz stanov- skih institucij predmarčne dobe: muzeji in muzejska društva dežel, zgodovinska društva, ki so se deloma iz teh razvila.' V mestih brez univerze so izključno te ustanove omogočile obstanek zgodovinske znanosti in ga tudi na- prej vzdrževale — gotovo ne vedno na tistem nivoju, ki bi si ga želeli (posebno čedalje več- ji pomen »nacionalnega vprašanja« je tukaj igral veliko vlogo), v splošnem pa vendar na upoštevanja vreden način. Problematičneje je bilo na Dunaju. Tako blizu cesarjevega dvora se nižjeavstrijskim stanovom nikoli ni posrečilo to, kar se je Šta^ jercem, Korošcem ali Tirolcem. Značilno je, da je bil »Verein für Landeskunde« v Nižji Avstriji ustanovljen šele 1864, torej v ustav- nem času. S tem v zvezi je še do danes občut- no pomanjkanje objavljenih virov. Medtem ko imajo danes druge avstrijske dežele dosti dobre zbirke listin ali registrov, lahko Nižja Avstrija pokaže le na en sam reven zvezek nižjeavstrijske zbirke listin.^" Sele 1979 je bil na pobudo vodstva nižjeavstrijskega deželne- ga arhiva ustanovljen Inštitut za nižjeavstrij- sko deželoznanstvo.^' Dunajska univerza se na svojem sedežu ni izkazala kot tak pospeševa- lec raziskave regionalne zgodovine, kot bi se to moglo na prvi pogled pričakovati. Bila je pač dvorna in državna univerza. In potreben je bil dolg in boleč proces provincializacije zgodovinske znanosti na dunajski univerzi, da je našla drugo obliko indentifikacije. Ni čud- no, da je to bilo sprva in predvsem zelo skromno, Omejitev dunajske zgodovinske znanosti na novo, majhno Avstrijo se je kar zlahka izrodila v drobnjakarsko samoobrav- navo. Sele v zadnjem času se prednost pro- storske omejenosti pri zgodovinskih raziska- vah vse bolj razločno opaža in ta novi pogled vodi do vse bolj intenzivnih kontaktov s tra- dicionalnimi ustanovami regionalne in lokal- ne zgodovine, četudi ti novi stiki niso čisto brez problemov. Hkrati se odpira vprašanje vzajemnega vpliva različnih nagibov za re- gionalno in lokalno zgodovinsko raziskavo. Morda bi bilo najbolje prikazati ta problem na primeru novoustanovljenega inštituta za nižjeavstrijsko deželoznanstvo. Deželna vlada je od tega inštituta precej odkrito zahtevala krepitev deželne zavesti, torej postavljala nalogo, ki se povsem giblje v okvirih tradici- je regionalnega zgodovinopisja. (Seveda gre za specifični nižjeavstrijski problem: Nižje- avstrijci, ki so se čutili za »Avstrijce« brez pridevka, niso razvijali tako močne deželne zavesti kot Štajerci, Tirolci ali tudi Zgornje- avstrijci).i2 Vodstvo inštituta pa vidi svoje glavne naloge v tem, da dokonča oziroma na novo izda staro nižjeavstrijsko deželno topo- grafijo, da bibliografsko obdela različno gra- divo in da smotrno razišče predvsem agrar- no in obrtno strukturo dežele. Ce in kolikor more prikaz posebnosti in dosežkov na teh področjih krepiti deželno zavest, bržkone ne bo prišlo do konflikta glede cilja. V načrto- vanju pa se jasno pojavlja prizadevanje pri- dobiti tudi strukturne, medregionalno primer- ljive dosežke. Tako v znanstvenem svetu kot pri posameznih projektih tesno sodelujejo z ustreznimi univerzitetnimi ustanovami. Dunajska univerza ima razen z deželo Niž- jo Avstrijo opravka še z deželo Dunajem (Land Wien). Tudi z nosilci zgodovinske zna- nosti pri deželi Dunaj, predvsem z zgodovin- skim društvom^ povezanim predvsem z mest- nim arhivom, obstajajo tesni stiki, ki se na primer kažejo v načrtih za novo serijo velike »Zgodovine mesta Dunaja«. Kakor se je torej vzajemno razumevanje med univerzo in lokalno zgodovino na Duna- ju očitno povečalo, tako velja gotovo isto tu- di za novi ali obnovljeni univerzitetni mesti Salzburg in Linz. Nasprotno pa kar ni moč ugotoviti kake razgibane udeležbe celovških univerzitetnih zgodovinarjev pri domačih in- stitucijah, ki imajo bogato tradicijo. Očitno je v območjih, kjer je prvotni nagib za raz- iskavo regionalne zgodovine, zaostren z na- cionalističnimi poudarki, še zelo močan, pre- 80 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 hod k objektiviziranemu strukturnemu pri- stopku težaven. Za tako stanje avstrijske zgodovinske zna- nosti je vseskozi značilen strah pred primer- jalnimi študijami, pa čeprav le znotraj same Avstrije. Regionana ali lokalna raziskava je skrajno specializirana, univerzitetna, pa ali sledi tej specializaciji ali pa se usmerja na vprašanja, ki so »nad« tem spektrom. Primer- jalne študije o takšnih temah, s katerimi se po navadi ukvarja lokalni specialist, morajo zato računati z zgoščenim nezaupanjem. Ti- pičen primer takih razmer utegne biti dej- stvo, da so študije, ki jih je spodbudil in vo- dil Michael Mitterauer o strukturi zemljiške- ga gospostva in oblikovanju stanov, torej študije, ki so seveda segle goboko v »notra- nje zadeve« regionalnih raziskovalcev, nale- tele sicer v mednarodnem merilu na odlične kritike, medtem ko so se domače gibale med nezaupanjem in odklonitvijo, da, bile so celo osebno žaljive.^* Tukaj so očitno tudi znanst- veniki, ki se sicer osebno ne identificirajo več s takimi predznanstvenimi prijemi, zavzeli lokalno in deželnopatriotično stališče, ki šte- je primerjalno raziskovanje zapletenih in že skozi več generacij nerešenih regionalnih vprašanj za grozansko ošabnost univerze ali glavnega mesta. To nezaupanje je bilo tem večje zaradi pozitivistične dediščine, o kateri je büo že govora. Ali so te fragmentarne opazke dale pre- gled »uspehov in problemov« avstrijske re- gionalne in lokalne zgodovine? Morda bi ne- kateri kvantitativni podatki ta pregled lahko dopolnili in olajšali sodbo na podlagi lastnega opazovanja. V avstrijskih deželah ne obstajajo le števil- ne prizadevne lokalnozgodovinske organiza- cije (tako zlasti v mestih Krems, Wels ali Bel- jak — da se omejimo le na mesta, ki niso glavna mesta dežele), temveč je še več organi- zacij na bazi dežele (pri tem namenoma izpu- ščam srednjo raven — to je območje, kot so Waldviertel in podobno): Dve deželi imata svoje inštitute za deželoznanstvo (Zgornja Avstrija nekako od leta 1960, Nižja Avstrija od 1979). Vse dežele imajo zgodovinska ali deželnoznanstvena društva, deloma še v zve- zi z muzejskimi ustanovami (npr. Innsbruck). Časopisi in periodične publikacije obstajajo v obilnem številu in zajemajo vsaka vso de- želo: tri v Nižji Avstriji, tri v Zgornji Avstri- ji, tri na Štajarskem, po dve na Dunaju, na Koroškem in Salzburškem, po ena na Tirol- skem in Predarlskem. Poleg tega obstajajo tekoče periodične publikacije Gradca in Lin- za, in kot nekaj posebnega list, ki ga izdaja samostan (Chorherrenstift) Klositerneuburg pri Dunaju. Redni časopisi izhajajo v Belja- ku, Welsu, Kremsu, manj redni pa npr. v Steyerju in St. Pöltnu. Znanstvene serije ob- stajajo na Tirolskem (Schlern-Schriften z več kot 300 zvezku, v Zgornji Avstriji (doslej 17 zvezkov), Nižji Avstriji (okrog 20 zvezkov), na Štajarskem (sedem ali osem zvezkov). Mož- nosti za lokalno ali regionalno zgodovinsko udejstvovanje so torej zelo velike — vseka- kor so veliko bolj številne kot avstrijski zgo- dovinski časopisi nadregionalnega značaja. Takšna sta pravzaprav le dva, ki kajpak da- jeta le dokaj omejen izsek iz spektra zgodo- vinske znanosti.'^ Čeprav zaključne pripombe o razmerju med napori in dosežki v avstrijski lokalni in regionalni zgodovini dajejo misliti, pa je ven- dar treba pribiti tole: odločilni in perspektiv- ni prispevki k zgodovinski znanosti v zadnjih petdesetih letih niso prihajali od »velike« zgodoine, temveč so jih dali tisti raziskovalci, ki so svoje rezultate dosegli na podlagi težav- nih regionalnih študij. Pred več kot petdese- timi leti je Otto Brunner postavil temeljni kamen svojemu, za vso medievistiko pomem- bnemu delu s knjigo regionalno-zgodovinske- ga značaja. Takrat so izšle »Die Finanzen der Stadt Wien«." In če danes iščemo na dunaj- ski univerzi tisto mesto, ki res uživa medna- rodno priznanje, potem to ni več s tradicijami bogati »Institut für österreichische Geschi- chtsforschung«, temveč vso Evropo zajemajo- či raziskovalni projekt Michaela Mitterauer j a »O strukturnih spremembah v družini«, v ka- terega se stekajo tudi neštete posamične ra- ziskave vasi in mest v vsej Evropi." Z raču- nalniško obdelavo statusov animarum iz 17. do 19. stol., s spraševanjem ljudi in z obdelavo matičnih knjig, urbarjev itd. se tu za majhna območja — fare in njihove dele — dokoplje- jo do strukturnih elementov splošnega pome- na.>8 Brez pretiravanja smemo končno opozoriti še na to, da so tudi raziskave zgodovine de- lavskega gibanja s takimi regionalnimi študi- jami stopile dobršen korak naprej in da se še- le s tem premaguje pičlost del o zgodovini idej in organizacij, kakršna je skozi desetlet- ja vladala v Avstriji. OPOMBE 1. Benedikt Bilgeri, Geschichte Vorarlbergs, ZV. 1 : Vom freien Rätien zum Staat der Montfor- ter (že ta podnaslov je nesmiseln skupek anahro- nizmov, ki jih je moč izvajati le iz neke ideolo- gije), 1971, zv. 2; Bayern, Habsburg, Schweiz — Selbstbehauptung (!). 1974, zv. 3: Ständemacht, Gemejner Mann — Emser und Habsburgem, 1977 — 2. Eduard Stepan, Hg. Das Waldviertel. 7 zv. 1937. — 3. Otto Brunner, Die geschichtliche Stel- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 81 lung der Städte Krems und Stein, v: Krems und Stein, Festschrift zum 950-jährigen Stadt Jubi- läum, Krems an der Donau 1948 (urednik: Otto Brunner). — 4. Alois Zauner, Vöcklabruck und der Attergau. Stadt und Grundherrschaft in Oberösterreich bis 1620 (Forschungen zur Ge- schite Oberösterreichs 12, Ldnz 1971). — 5. Lutz K. Beker, The Stem Family and the Development Cycle of the Peasant Household: An 18* Cen- tury Austrian Example (American Historical Re- view 77, 1972). Cf. Sigrid Khera, Kin Ties and Social Interaction in an Austrian Peasant Village with Devided Land Inheritance (Behaviour Sci- ence Notes 7, 1972, 349—65) in Khera, Social Stra- tification and Land Inheritanne smonT A"=:+H:in Peasants (American Anthropologist 75, 1973, 814 —823). — 6. Jean Paul Lehners, Die Pfarre Sto- ckerau im 17. und 18. Jahrhundert. Erste Resulta- te einer demographischen Studie, v: Heimold Helczmanovski, Hg., Beiträge zur Bevölkerungs- und Sozialgeschichte Österreichs, Wien 1973. 373 sl. — 7. Michael Mitterauer — Bei"ha'-' Sieder Vom Patriarchat zur Partnerschaft, München 1980; Michael Mitterauer, Grundtypen alteuro- päischen Sozialformen. Haus und Gemeinde in vorindustriellen Gesellschaften (Kultur und Ge- sellschaft. Neue histor. Forschungen hrsg. v. R. V. Dülmen, 5), Stuttgart-Bad Cannstatt, 1979 (vsi ti zbrani zapisi obravnavajo splošne probleme na avstrijskih lokalnih zgledih); Michael Mitterauer, Familienformen und Illegitimität in ländlichen Gebieten Österreichs (Archiv für Sozialgeschi- chte XIX, 1979, 123—188) — poslednji prispevek je bil izdelan na primeru same koroške regije. — 8. Kari Lechner, 100 Jahre »Verein für Landes- kunde von Niederösterreich und Wien« im Rah- men wissenschaftlich-landeskundlicher Bestre- bungen seit Ende des 18. Jahrhunderts, Wien, 1964, posebej 116 sl. — 9. Cf. Alphons Lhotsky, österreichische Historiographie, Wien, 1962, 209 sl. in Lechner, 100 Jahre... (cit. v op. 8), 26 sl — 10. Urkundebuch des Chorherrenstiftes St. Pölten (Niederösterreichisches Urkundebuch 1), 1891 in 1901. — 11. Predstavnik je univ. doc. dr. Hellmuth Feigl, znan po svoji knjigi o nižje-av- strijskem zemljiškem gospostvu v novem veku. — 12. Pisec se je kot član inštitutovega kura tori- ja udeležil ustanovne seje in lahko velja za av- tentično pričo izjav, ki so na to merile. — 13. Monumentalna »stara vrsta« (izhajala je od 1897 naprej) je segala do 1740. V novi vrsti je doslej izšlo nekaj umetnostnozgodovinskih zvezkov, zvezki, namenjeni gospodarstvu, politični in družbeni zgodovini, so še v pripravi. Delo na zgo- dovini mesta Dunaja vodi Felix Czeike, uprav- nik dunajskega muzeja in deželnega arhiva. — 14. Michael Mitterauer, Hg., Herrschaftsstruktur und Ständebildung. Beiträge zur Typologie der österreichischen Länder aus ihren mittelalteri- chen Grundlagen, 3 zv., Wien 1973. — Diskusija predvsem v deželoznanskih organih, pozitivne recenzije predvsem v mednarodnih revijah. — 15. K ustanovam: Lechner, kot v op. 8, dalje Festschrift 150 Jahre Joanneum, Graz 1969; Jo- sef Schwerdfeger, Die historischen Vereine Wiens 1848—1908, Wien 1908. Poglavitna periodika: Du- naj: Wiener Geschichtsblätter (od 1945), Jahr- buch des Vereins für Geschichte der Stadt Wien (v tej obliki od 1939, predhodnik od 1919); Nižja Avstrija: Jahrbuch für Landeskunde,. Nova vrsta od 1902 (prej Blätter für Landeskunde od 1867), Unsere Heimat (od 1928, je naslednica »Monats- blätter«, ki so izhajali od 1902), »nöla«, Mitteil- ungen aus dem. Niederösterreichischen Landes- archiv (od 1977): Gornja Avstrija: Jahrbuch des oberösterreichischen Musealvereins (od 1840, pod tem naslovom od 1926). Oberösterreichische Hei- matblätter (od 1919, pod tem naslovom od 1947), Mittellungen des Oberösterreichischen Landes- archives (od 1950); Salzburg: Mitteilungen der Gesellschaft für Salzburger Landeskunde (od 1861), Salzburger Museum Carolino-Augusteum (pod različnimi naslovi od 1850): Tirolska: Zeitsc- hrift des Ferdinandeums für Tirol und Vorarl- berg (pod različnimi naslovi od 1825); Predarlsko: Montfort. Zeitschrift für Geschichte. Heimat — und Volkskunde Vorarlbergs (od 1946); Koroška: Carinthia (od 1811, od 1891 ločena od naravoslov- nega dela kot Carinthia I), Mitteilungen des Kärntner Landesarchives (od 1965); Štajerska; Zeitschrift des historischen Vereins für Steier- mark (od 1906, predhodniki od 1821), Blätter für Heimatkunde (od 1923), Mitteilungen des Steier- märkischen Landesarchives (od 1951); Gradi- ščansko: Burgenländische Heimatblätter (od 1927, pod tem naslovom od 1932). — 16. Otto Brunner, Die Finanzen der Stadt Wien, Wien 1929. — 17. Prim. op. 7—18. Najboljši primer se mi zdi čla- nek, ki je nastal iz intenzivnega preučevanja du- najskih obratnih in družinskih oblik male obrti v 19. stoletju: Josef Ehmer, Rote Fahne — Blauer Montag. Soziale Bedingungen von Aktions und Organissationsformen der frühen Wiener Ar- beiterbewegung, v: D. Puls, E. P. Thompson etc.. Hg., Wahrnehmungsformen und Protestverhalten. Studien zur Lage der Unterschichten im 18. und 19. Jahrhundert (Edition Suhrkamp 948), Frank- furt/Main, 1979, 143 in dalje. Gerald Sprengna- gel in Helmut Maderthaner delata zdaj na diser- tacijah z enakimi cilji na primeru s tradicijami bogatega nižjeavstrijskega ozemlja malih železnih industrij (Waidhofen an der Ybbs). » 82 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 NOVO MESTO KOT ARHEOLOŠKO NAJDIŠČE Raziskovanja — dognanja — problemi TONE KNEZ Obsežna in intenzivna arheološka razisko- valna dejavnost v Novem mestu v minulih dvajsetih letih 1959—1979 s številnimi in dra- gocenimi najdbami ter historično pomembni- mi izsledki je bila spodbuda za strnjen oris arheološke preteklosti Novega mesta. Čeprav v času, ko to poročamo, še ni objavljeno ce- lotno gradivo iz dveh velikih novomeških ne- kropol: halštatske v Kandiji in keltsko-rim- ske ob Ljubljanski cesti in čeprav se raziska- ve na gradišču še niso pričele, bomo v tem prispevku skušali orisati pomen predhistorič- nega Novega mesta na podlagi dognanj ob izkopanem gradivu zadnjih let, ki sega od ob- dobja kulture žamih grobišč pa do pozne an- tike.' Popolnoma se zavedamo, da je treba najdbe in podatke iz starejše in mlajše želez- ne dobe v Novem mestu razumeti v širšem okviru halštatske in latenske kulture v Slo- veniji oz. v jugovzhodnem alpskem prostoru. Prav tako so najdbe iz rimskega časa umljive le v zgodovinskem okviru Avguste ve »vzhod- ne politike« in v vojaško-gospodarskih razme- rah rimske države in njenih interesov v Iliri- ku in v Panoniji. Današnja Slovenija, še posebej njen jugoza- hodni del (Dolenjska, Bela krajina, Notranj- ska) je bila v halštatski dobi pomembna samo- svoja ustvarjalna kulturna pokrajina, ki tudi v evropskem okviru zavzema visoko mesto in sodi k vodilnim pokrajinam starejše železne dobe.2 Desetine halštatskih gradišč in stotine gomil so sestavni del naše pokrajine in dokazi intenzivne naselitve v starejši železni dobi. To arheološko zelo bogato deželo so od leta 1878 naprej do izbruha prve svetovne vojne vsako leto obiskovali, raziskovali in ropali ta- ko poklicani strokovnjaki-starinoslovci kot tudi različni zbiralci starin in roparski kopa- či. Med njimi velja posebej omeniti prvega poklicnega izkopavalca starin, poslovnega spretneža in odličnega poznavalca arheološ- kih terenov na Kranjskem Jerneja Pečnika (1835—1914), ki je skoraj četrt stoletja na ve- liko zalagal z izkopaninami najprej deželni muzej v Ljubljani, kasneje pa Prirodoslovni muzej na Dunaju. Njemu je sledila strastna arheološka amaterka vojvodinja Meklenbur- ška, roj. kneginja Windischgraetz (1856— 1929). Njena velika zbirka halštatskih izkopa- nin iz Slovenije je bila leta 1934 v New Yorku prodana na dražbi,^ medtem ko je nekaj iz- branih predmetov še pred prvo svetovno voj- no podarila nemškemu cesarju Viljemu II., ki je njeno kopaško dejavnost tudi finančno pod- piral.'' Poleg teh dveh najuspešnejših so na terenu delovali še: Kari Deschmann, Ferdi- nand Hochstetter, Ferdinand Schulz, Josef Szombathy, Simon Rutar, Alfonz Müllner, Walter Šmid, Ignac Kušljan in drugi. Najdi- šča kot Vače, Magdalenska gora. Stična, Sveta Lucija (danes Most na Soči), Libna, Mokro- nog, Smarjeta-Vinji vrh, Kučar-Podzemelj, Novo mesto so že skoraj celo stoletje dobro znani pojmi kot predstavniki cvetoče halštat- ske kulture v jugovzhodnih Alpah. Zavoljo svojega ugodnega prometno-geo- grafskega in strateškega položaja na skalna- tem pomolu nad vijugavo Krko je bil novo- meški prostor že zelo zgodaj naseljen, vseka- kor že v mlajši fazi kulture žarnih grobišč okrog leta 1000 pred n. št, kar dokazujejo štirje grobovi iz Bršljina.^ Veliki vzpon Nove- ga mesta v prazgodovini pa se začenja z nase- litvijo Ilirov ali vsaj Ilirom sorodnih plemen iz severozahodnega Balkana in južnihPanon- cev na Dolenjskem v 8. stoletju pred n. št. Hkratna izgradnja mnogih utrjenih naselbin na višinah — gradišč govori za intenzivno po- selitev tega področja in obenem za močan do- tok novega prebivalstva.* V procesu oblikova- nja halštatske kulture prevzame Dolenjska vodilno vlogo v Sloveniji. Iz tega časa pozna- mo v Novem mestu obsežno, še ne do kraja raziskano žarno nekropolo na Mestnih njivah.' Značilne za grobišča iz tega časa so zelo velike trebušaste žare s plastičnim nazobčanim reb- rom na trebuhu, medtem ko so lončeni in ko- vinski pridatki v grobovih precej redki. Cab- ro vec* je označil to časovno stopnjo žarnih grobov z redkimi pridatki kot »obubožani hal- štat B«, kar hkrati pomeni konec žamega po- kopa v južni Sloveniji. Namesto sežiganja se odslej uveljavi skeletni pokop pod gomilo, za- čenja se veliki razvoj halštatske civilizacije in njene kulture. Odslej naprej doživlja Novo mesto stalen gospodarski in politični vzpon, ki traja od razvite železne dobe v 7. stoletju do konca 4. stoletja pred n. št. Številne drago- cene najdbe dokazujejo, da je Novo mesto bi- lo v starejši železni dobi sedež premožnih in vplivnih halštatskih aristokratov, katere bi smeli označiti kot ilirske kneze. Pridobivanje železa iz domačih rudišč, predelava in obdela- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 83 va kovin (livarji brona, kovači železa, torevti), izdelovanje živobarvnih biserov iz steklene paste ter živinoreja so bili podlaga in vir nji- hovega bogastva. Dolenjska zemlja v prazgo- dovini ni bila primerna za donosnejše polje- deljstvo, pač pa zelo ugodna za pašništvo. Daljnosežne trgovske zveze in izmeniava dob- rin z etruščansko-venetskim zahodom (Este, Bolognas, s solnimi rudniki na severu (Hall- statt, Dürmberg) in s Tračani ter Sk-ti na vzhodu (Vekerzug skupina) so orav sotovo tu- di pripomogli k njihovi blaginii. Velike koli- čine baltiškega jantarja v halštatskih grobo- vih v Sloveniji, Istri in v Liki so priče inten- zivne transkontinentalne trgovine v halštat- skem času vzdolž tako imenovane jantarne poti med Baltikom na severu in zaledjem se- vernega Jadrana (caput Adriae) na jugu. Prazgodovinska naselbina v Novem mestu je bila v gradišču na Marofu, severozahodno nad današnjim mestnim središčem. Z nasipom utrjeni naselbinski prostor — približno 2,5 hektarja velik — je še danes dobro viden, ar- heološko pa to področje še ni bilo raziskano. Na severni strani je bil rob gradišča na nekaj mestih že pred desetletji načet, da so iz njega pridobili kamenje za zidavo. Ti posegi nam omogočajo vpogled v notranjo zgradbo obzid- ja. Fortifikacija gradišča je zgrajena iz debe- lega zloženega zidu brez malte, ki je na zu- nanji strani še dodatno zavarovan s strmim, močnim zemeljskim nasipom. Sporadične najdbe črepinj glinastih posod v notranjosti seliščnega prostora izvirajo tako iz halštatske- ga kakor tudi iz latenskega časa, iz česar sme- mo sklepati, da je bilo gradišče neprekinjeno naseljeno v starejši in mlajši železni dobi. Najdbe iz rimskega časa v gradišču še niso bi- le odkrite, zato lahko domnevamo, da gradi- šče pod Rimljani ni bilo (ali pa ni smelo biti!) več nasejeno. Halštatski prebivalci na Dolenjskem so svoje mrtve pokopavali v velikih zemljenih gomilah. Najštevilnejše med njimi so značil- ne družinske gomile s povprečno okoli 20 po- kopi v eni gomili.' Zelo velike gomile z nad sto grobovi so na Dolenjskem zelo redke in so izjema. V Novem mestu je bilo doslej ugotov- ljenih deset družinskih gomil, ki so bile že vse prekopane v preteklih devetdesetih letih. Zgodovina raziskav halštatskih gomil in uso- de njihovih najdb so zelo razgibane, zato jih bomo na kratko orisali. Prvo gomilo je leta 1890 prekopal ali vsaj načel preparator F. Schulz v mestnem gozdu. Naslednji dve gomili sta na Marofu izkopala leta 1894 prof. Rudolf Hoernes (brat slavnega prazgodovinari a Moritza Hoernesa) in Jernej Pečnik. Najdbe sta poslala v Prirodoslovni muzej na Dunaj. Leta 1905 je Walter Smid rešil pred popolnim uničenjem dve že načeti gomili: Malenškovo gomilo in gomilo v Smo- lovi hosti." Najdbe so prišle v deželni muzej v Ljubljano. Pri ravnanju zemljišča za uredi- tev športnega stadiona v Kandiji leta 1939 in 1941 je bila prekopana in le delno strokovno raziskana (Rajko Ložar) knežja gomila, ki je vsebovala znani prsni bronasti oklep" in bro- nasti trinožnik.*2 Najdbe so v Narodnem mu- zeju v Ljubljani. Nadaljnje štiri gomile na grobišču v Kandiji so bile načrtno raziskane v letih 1967—1969 (Tone Knez)." Najdbe so v Dolenjskem muzeju v Novem mestu. S temi deli so bile raziskane vse vidne gomile v No- vem mestu. Nadaljnje gomile, ki v pokrajini niso več ooazne je pričakovati še v Kandiii (parcela Vandot in sosednja zemljišča^, na juž- ni strani Zagrebške ceste, na Marofu in v me- stnem gozdu. Iz uoravnopolitičnih razlogov v preteklosti hranijo danes arheološke najdbe iz Novega mes+a v treh muzejih: v Prahistorič- nem oddelku Prirodoslovnega muzeja na Du- naiu, v Narodnem muzeju v Ljubljani in v Dolenjskem muzeju v Novem mestu. V bližnji preteklosti je novomeški muzej doživel hudo nesrečo in pri tem utrpel nepo- pravljivo škodo. V noči od 20. na 21. julij 1975 ie bilo vlomljeno v razstavni prostor Do- lenjskega muzeja, pri čemer sta dva najeta tatova ukradla najdragocenejše novo izkopa- ne halštatske najdbe iz razstavnega prostora. S skrbno preiskavo doma in v tujini ob sode- lovanju Interpola je bil večji del ukradenih predmetov oktobra 1975 najden in zasežen v Ravenni ter januarja 1976 prepeljan spet nazaj v muzej v Novo mesto.*^ Se vedno pa manjka osemnajst nakitnih predmetov iz brona, jan- tarja in steklene paste (zapestnice in ogrlice). Rop arheoloških predmetov v Dolenjskem muzeju je bil skrbno načrtovan v Italiji in iz- peljala sta ga dva italijanska državljana. Predmeti so bili najbrž namenjeni mednarod- nemu zbiralskemu trgu, naročnik kraje je os- tal prizadetim neznan, ker je šlo baje za boga- to in vplivno osebo. Zakoni mafije so onemo- gočili podrobno preiskavo in natančno rekon- strukcijo tega kriminalnega dejanja, ki v slo- venskem muzejstvu nima primere. Vse v Novem mestu izkopane halštatske go- mile so bile značilne družinske gomile s ske- letnimi pokopi, vse kostno gradivo v grobo- vih pa je popolnoma propadlo. Temu so krivi razkroj evalni oksidi v težki rumenorjavi ilo- 84 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 ARHEOLOŠKA NAJDIŠČA V NOVEM MESTU: 1. Dve halštatski gomUi in keltski grobovi nad MaroLom — 2. Zarni grobovi iz najstarejše železne dobe na Mestnih njivah — 3. Prazgodovinska utrjena naselbina — gra- dišče na Marofu — 4. Keltsko-rimsko grobišče ob Ljubljanski cesti (okrajno glavarstvo, Beletov vrt) — 5. Domnevno območje rimske naselbine na Kapitlju — 6. Halštatske gomile in keltsko grobišče v Kandiji (Znan- čeve njive) — 7. Halštatski grob iz gomile (?) ob Zagrebški cesti kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 28 i980 85 vici, ki prevladuje v večjem delu Dolenjske. Ta sestava tal je s svojimi kemičnimi procesi grobne pridatke hudo poškodovala, mnoge med njimi je celo popolnoma razkrojila. V Novem mestu kakor tudi na mnogih drugih dolenjskih najdiščih so zato odpadle antropo- loške in osteološke raziskave. Tudi restavra- torska dela na težko poškodovanih grobnih pridatkih so izredno zahtevna in dolgotrajna. Grobovi v posameznih gomilah so bili krožno razporejeni na obrobju gomile, tangencialno na središče gomile. V vseh raziskanih gomilah v Novem mestu, z izjemo Malenškove gomile, je bilo njihovo središče prazno, nobena dru- žinska gomila ni imela centralnega groba. Pri dveh gomilah v Kandiji smo lahko ugoto- vili skromne ostanke kamnitega venca (cre- pis) na njihovem obrobju. Prvotno so gotovo bile vse večje gomile obkrožene s kamnitim vencem, ki je vidno ograjeval posvečeni po- kopališki prostor. Družinske oz. rodovne go- mile s krožno razporejenimi grobovi so bist- vena značilnost dolenjske skupine halštatske kulture v Sloveniji. Ni znano in doslej ni do- kazano, da bi bile gomile v Sloveniji prvotno na temenu obeležene s kamnito soho ali s ka- kim drugim znakom kot na primer gomila v Hirschlandenu" in v Kilchbergu*' na Würt- temberškem. Iz inventarjev grobov v novomeških gomi- lah je razvidna močno izoblikovana družbena razslojenost halštatskega časa." Nekateri ma- loštevilni grobovi so bili zelo bogato oprem- ljeni, iz česar smemo sklepati, da so v teh grobovih bili pokopani halštatski aristokrati, najbogatejše med njimi štejemo med knežje grobove. O tem pričajo posebno dragocene najdbe v grobovih kot na primer: bronasti prsni oklep, bronasti trinožni kotliček, pet figuralno okrašenih situi, dve narebreni cisti, tri bronaste čelade (ena sestavljena, ena dvo- grebenasta, ena negovska), skromen zlat na- kit, bogato okrašena konjska oprema, števil- ni nakitni predmeti, izdelani iz brona, stekla in jantarja, ter tehnično zahtevno oblikovano lončeno posodje. Sledijo grobovi bojevnikov, ki jih spoznamo po njihovi značilni oborožit- vi: dve železni sulici in železna bojna sekira. Tem sledi najštevilnejša skupina grobov, ki jih na podlagi grobnih pridatkov socialno ne moremo natančneje opredeliti; včasih jih lah- ko ločimo le na moške ali ženske grobove. Ker je vse kostno gradivo popolnoma pro- padlo, temelji naša presoia seveda samo na bolj ali manj značilnih pridatkih. Mnogi gro- bovi med njimi so popolnoma anonimni, ker po vsi grobni pridatki un'ceni ali pa so se oh- ranili le borni ostanki. Hkrati pa lahko ugo- tavljamo, da so v halštatski dobi tudi ženske bile na visokih družbenih položajih in da so v družbenem ustroju bile popolnoma emanci- pirane. Kot primere bogatih ženskih grobov lahko navedemo: Iz Novega mesta grob rV/20 in III/33, grob kneginje iz Stične in prince- sinjo iz Atenice v Srbiji. V mlajšem halštat- skem obdobju je bilo Novo mesto nedvomno pomembno središče te civilizacije v območiu jugovzhodnih Alp, zelo verjetno tudi sedež področnega poglavarja-kneza. Domnevamo, da je v najmlajši halštatski fazi v Novem me- stu bila delavnica, kjer so izdelovali s figura- mi okrašene situle. Novo mesto - Kandija: Na- merno poškodovana brona- sta čelada iz groba ilirske- ga kneza (5. stol. pred n. št.) 86 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 Pri raziskovanju halštatskih gomil v Novem mestu v letih 1967—1969 je bilo odkritih pet s figurami okrašenih bronastih situi.*^ S te- mi novimi najdbami se je fond spomenikov . situlske umetnosti v Sloveniji oz. v vzhodno- alpskem prostoru bistveno obogatil, število figuralnih situi v Sloveniji se je povzpelo na 16 primerkov. Magdalenska gora in Novo me- sto sta sedaj najbogatejši najdišči okrašenih vedric, vsako najdišče s po pet figuralno okra- šenimi situlami. V Novem mestu sta bili v dveh grobovih najdeni po dve figuralni ved- rici: prvi (grob IV/3) je bil znani knežji grob moža-konjenika." drugi (grob III/33) pa je bil s številnim nakitom opremljen grob ugledne žene. Raziskave v Novem mestu so pokazale, da k vsaki si tuli sodi značilna zajemalka-gli- nasta ročka, s katero so zajemali pijačo iz bronastih vedric in jo ponudili gostom. Vsi spomeniki situlske umetnosti, ki sodijo v »slovensko« skupino, vključno znamenita s^- tula z Vač, so bili izdelani v domačih delavni- cah. Naročniki in uporabniki teh bronastih predmetov s figuralnim okrasom so bili doma- či aristokrati, na njihovem vplivnem območju so ustvarjali tudi mojstri teh privlačnih umet- noobrtnih izdelkov. Domnevamo, da sta v hal- štatskem času v Sloveniji delovali naimaj dve delavnici teh umetniških spomenikov iz bronaste pločevine: ena starejša v 6. in v za- četku 5. stoletja pred n. št. na Magdalenski gori in druga mlajša v 5. stoletju zelo verjet- no v Novem mestu. Na prelomu iz 6. v 5. sto- letje je delovala morda še ena torevtična de- lavnica na Vačah. Situlska umetnost halštat- skega časa v Sloveniji je b'stveni sestavni del halštatske kulture v Vzhodnih Alpah in po- m.eni vrh v likovnem izražanju tedanjega ča- sa. Približno sredi 3. stoletja pred n. št. so Do- lenjsko zavzeli in naselili Kelti iz plemena Tavriskov, čeprav poprejšnjih keltskih napa- dov in plenilnih pohodov ne gre izključiti.^" Sodeč po količini grobne zapuščine, najbrž ni- so bili zelo številni, vendar so postali politič- no in gospodarsko vodilna etnična skupina v teh krajih do rimske okupac-^je Dolenjske proti koncu 1. stoletja pred n. št. Keltski vdor je zlomil politično in vojaško moč halštatskih aristokratov in nasilno prekinil bogato tradi- cijo halštatske kulture na Dolenjskem. Staro- selskim prebivalcem so vsilili novo civilizaci- jo in kulturo, ki so jo prinesli s sabo — laten- sko kulturo. Kelti so v deželi uveljavili nov običaj pokopavanja, ki je zamenjal pokop v gomili: sežiganje mrličev in zakop pepela v plitve grobne jame. Vpeljali so tudi nov na- čin bojevanja, ki je terjal drugačno oboroži- tev. Medtem ko je bil halštatski bojevnik obo- rožen z bojno sekiro in z dvema sulicama, je bil keltski vojak oborožen s ščitom, sulico in z bojnim nožem. Za razl'ko v načinu bojeva- nja od halštatskega časa so pri Keltih imeli konjeniški oddelki bistveno vlogo. Halštatski bojevnik se je boril peš, samo njegov povelj- nik se je boril na konju. Kelti so tudi vpeljali in pospeševali nekatere gospodarske panoge, kot na primer bolj intenzivno poljedelsko proizvodnjo, kar izpričujejo najdbe motik, ra- la za plug, srpov in kos ter umetno obrt, še posebej pri obdelavi kovin.Uvedli so tudi nove tehnološke postopke in dosežke kot na primer hitro vrtljivo lončarsko vreteno, izde- lovanje jekla, tehniko emajliranja in visoko razvito železarstvo, ki se najočitneje kaže v iz- redni kakovosti njihovega orožja. Keltski prebivalci so v Novem mestu zapu- stili številne sledove v grobovih od 3. do 1. stoletja pred n. št.^^ mestnega področja po- znamo dve nekropoli iz srednjelatenskega ča- sa, obe sta z žganim pokopom. Ena je bila v Kandiji, druga na Marofu, obe pa v neposred- ni bližini halštatskih gomil. Nekaj keltskih grobov na Marofu je bilo vkopanih tudi v go- mile kot poznejši pokopi. Med keltskimi grob- nimi najdbami je treba posebej omeniti okra- šeni keramični kantharos^s J2 grobišča v Kan- diji. Ta široka trebušasta posoda je plastično okrašena z dvema obraznima maskama, na obeh ročajih pa so oblikovane zelo stilizirane rogate kačje glave — kača z ovnovimi rogovi — motiv, kakršnega srečamo na primer na kotlu iz Gundestrupa. Ta keltska posoda —• — doslej edinstvena v keltskem oblikovnem zakladu'Jugoslavije — s svojim antropomorf- nim in zoomorfnim plastičnim okrasom ima najožje primerjave v podobno oblikovanih po- sodah na Madžarskem, ki so nastale na začet- ku tako imenovanega keltskega plastičnega stila v Transdanubiji v 3. stoletju pred n. št. V številnih grobovih v Kandiji so bili pokopa- ni keltski vojaki, kar je razvidno iz pridatkov orožja (meči, sulice, noži, ščitni okovi) v gro- bovih. Samo manjši del glinastih posod v teh grobovih je izdelan na lončarskem vretenu. Le-te so boljše kvalitete in v keltskem stilu oblikovane. Večji del posod pa je izdelan pro- storočno, je slabše kakovosti in po oblikovni plati kaže nesporno domačo halštatsko tradi- cijo. Zaradi pomanjkanja neposrednih, primar- nih pisanih virov domnevamo, da je Dolenj- ska prišla pod oblast rimske države že leta 33 pred n. št. po zmagovitem Oktavijanovem voj- nem pohodu zoper Japode in osvojitvi Siscije, najpomembnejšega trgovskega oporišča za- hodnih Panoncev in Kolapijanov ob izlivu Kolpe v Savo. Dolenjska je bila sprva vklju- čena v upravno enoto Ilirik, kasneje za cesarja Trajana pa v provinco Zgornja Panonija kate- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 87 re skrajni zahodni del je sestavljala. Po dose- danjih najdbah sodeč, prevladuje mnenje, da se prebivalci Dolenjske niso udeležili velikega upora Panoncev in Delmatov proti rimski okupacijski oblasti v letih 6.—9. n. št. V letih 1973 do 1977 je bila v Novem mestu na jugovzhodnem vznožju Marofa ob Ljub- ljanski cesti raziskana keltsko-rimska nekro- pola, pri čemer je bilo odkritih 222 žganih grobov.^"* Prvi grobovi s te nekropole so bili odkriti že leta 1890 ob gradnji tedanje Kolo- dvorske (sedaj Ljubljanske) ceste in nato še leta 1902 pri kopanju temeljev za stavbo okrajnega glavarstva. Leta 1890 je izkop nad- zoroval preparator F. Schulz, medtem ko leta 1902 nihče ni zabeležil grobnih celot in najdi- ščnih okoliščin. Najdbe izpred prve svetovne vojne so v Narodnem muzeju, najdbe zadnjih let pa v Dolenjskem muzeju v Novem mestu. To grobišče, znano pod imenom Novo mesto- Beletov vrt, je prvotno obsegalo področje stavbe občinske skupščine (prej: okrajno gla- varstvo), del Ljubljanske ceste in bivši Bele- tov vrt (sedaj stavba Ljubljanske banke). Ta nekropola je za zgodovino Novega mesta in Dolenjske zelo važna, ker grobni inventar ne- sporno dokazuje neprekinjen prehod od za- četka poznega latena, torej okrog leta 100 pred n. št., v čas zgodnjega cesarstva, kar bi govorilo v prid mirni priključitvi južne Slove- nije v rimski imperij. Grobišče je bilo nepre- kinjeno v uporabi že od konca srednjelaten- skega časa ob koncu 2. stoletja pred n. št. pa vsaj do začetka 3. stoletja n. št. Najstarejši keltski grobovi so bili v zahodnem delu nekro- pole, medtem ko so bili najmlajši rimski gro- bovi vkopani na jugovzhodnem robu grobi- šča. Časovno zaporedje pokopavanja od zaho- da proti vzhodu je iz horizontalne stratigra- fije grobišča jasno razvidno. Grobna arhitektura v tej nekropoli je za- stopana samo z dvema oblikama. Vsi keltski in zgodnjerimski grobovi do sredine 1. stolet- ja n. št. so preproste grobne jame z žganino. Pepel sežgane osebe so stresli na dno plitve jame in nanj postavili grobne pridatke. Tlori- si teh grobov so lahko pravokotni pa tudi krožno-ovalni. Skoraj vsi rimski grobovi od sredine 1. stoletja n. št. naprej pa so obdani in pokriti z neobdelanimi kamnitimi ploščami, tako da sestavljajo neke vrste kamnite zaboje ali skrinje. To je grobna oblika, ki je v rim- skem času na Dolenjskem najbolj pogosta. Klesanih kamnitih grobnih spomenikov kot na primer: pepelnice, sarkofagi, reliefni kam- ni in podobno na tej nekropoli ni bilo odkri- tih. Grobni inventar keltsko-rimske nekropole v Novem mestu kaže po eni strani na močno, tradicionalno domačo lončarsko proizvodnjo, ki je tipološko jasno opredeljiva, po drugi strani pa kaže na precejšen uvoz lončenine in stekla iz severne Italije, predvsem iz Akvile- je. Med importiranimi predmeti so: pečatna posoda (terra sigillata), enoročajni vrči, oljen- ke in steklene posode, največ za dišave — balzamariji. Značilne oblike domačih posod pa so rdečerjave in svetlosive bikonične ste- kleničaste posode ozkih vratov, široko izviha- nih ustij in z narebrenimi rameni ter sivočmi kroglasti lonci z narebrenim valjastim vratom. Te lonce najdemo skoraj vedno v družbi gli- naste čaše — največkrat je bila ta položena v lonec — kar kaže na priljubljeno garnituro dveh posod za pijačo. Zelo značilne posode na nekaterih dolenjskih najdiščih (Novo mesto. Bela cerkev, Mihovo) so tudi razmeroma pro- storni keramični pokali s širokim narebrenim zgornjim delom in konično uleknjenim spod- njim delom. Pogosti so tudi zelo grobo, na ro- ke izdelani manjši lonci, katerih površina je okrašena s pokončnim metličastim okrasom. Poznolatenski grobni inventar dopolnjujejo še značilne zaponke tega časa (fibule tipa Nauheim, Jezerine, Ornavasso, fibula na šar- nir, itd.), okrašena železna pašna plošča tipa Laminai — prva svoje vrste v Sloveniji — in grob keltskega vojaka z železno čelado, kate- re naličnici krasi težko določljiva živalska po- doba.^' Na tem grobišču sta bila najdena tudi dva keltska novca, ki sodita v vrsto vzhodno- noriških velikih srebrnikov samoborskega ti- pa.2« Poudariti velja dejstvo, da med inventar- jem rimskih grobov niso našli niti enega od- lomka kakršnegakoli napisanega ali reliefne- ga kamna. Iz tega smemo sklepati, da so bili na tem grobišču pokopani nepismeni avtohto- ni prebivalci ali pa ti domorodci niso prevzeli italske oblike grobne arhitekture z napisi in reliefnim okrasom. Določen konservatizem v pogrebnem obredu je očiten: keltski način po- kopavanja pepela v plitve jame se ohrani še desetletja v zgodnjem cesarstvu, šele v drugi polovici 1. stoletja n. št. začno oblagati grob- ne jame s kamnitimi ploščami. Tudi določene posode tradicionalnih oblik polagajo umrlim v grob skozi več desetletij v nespremenjeni obliki, zato so le-te kot kronološka opora pri določanju starosti groba neuporabne. Morda bi iz tega smeli sklepati, da si je romanizacija pri prebivalcih z močno zakoreninjeno lastno tradicijo vsaj v pogrebnem obredu le počasi in razmeroma pozno utirala pot med prebival- ce antične Dolenjske. Precej redke so najdbe novcev v rimskih grobovih na Beletovem vrtu, čeprav moramo upoštevati dejstvo, da je bila polovica rimskih grobov že v antičnem času oplenjena in tako nam njihov grobni inventar ni znan. Na Bel?- 88 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 Novo mesto - Kandija, Trojna posoda iz žgane gline v grobu iz halštat- skega časa (okoli 500 let pred n. št.) tovem vrtu smo našli 12 bronast'h novcev- asov naslednjih cesarjev: Vespazijana (1), Ti- ta (1), Nerve (3), Hadrijana (2) in pet novcev pobliže nedoločljivih cesarjev iz 1.—2. stoletja Ob najdbah prvih grobov s te nekropole le- ta 1890 pri gradnji Kolodvorske (sedaj Ljub- ljanske) ceste je S. Rutar" navedel, da so te- daj našli nekaj kovancev, »ki segajo od Nero- na do Dioklecijana, ali v žarah se je našel samojeden novec od c. Kara. Najbolje ohra- njen je hil novec Tac.ta Augusta«. Rutarjeve- ga podatka o navedenih novčnih najdbah nis- mo mogli preveriti, našteti kovanci pa govore za to, da so na tej nekropoli pokopavali do za- četka 4. stoletja n. št. Prav posebno mesto v inventarju zgodnje- rimskih grobišč v jugovzhodni Sloveniji (Po- savje, vzhodni del Dolenjske, Bela krajina) zavzemajo lončene hišaste žare ki so služile kot posode za shranjevanje pepela oz. kosti sežganih pokojnikov.^^ Te največkrat rdeče pobarvane posode v obliki okroglih hiš s ši- roko izrezanimi odprtinami, ki predstavljajo vrata, in ozkimi režami, ki ponazarjajo oken- ske odprtine, imajo na vrhu strehe največkrat gumbast zaključek, včasih pa tudi plastično oblikovanega sedečega petelina kot simbol zlo odvračajoče (apotropeične) čuječnosti. Iz vzor- cev rdeče poslikave na hišastih žarah lahko spoznamo tehniko gradnje, ki jo nakazuje: tip predalčne stene (Fachw^erkbau). Na grobišču v Novem mestu je bilo doslej odkritih že 14 primerkov teh hišastih žar. Te svojevrstne grobne posode — v celotnem rimskem imperi- ju edinstvena oblika — za shranjevanje pe- pela pripisujemo keltskim Latobikom, ki so se sredi 1. stoletja pred n. št. priselili v jugo- vzhodno Slovenijo. Latobiki so na rimskih na- pisnih kamnih večkrat omenjeni, tudi obe največji rimski naselbini na Dolenjskem no- sita njihovo ime: beneficiarska postaja Prae- torium Latohicorum (Trebnje) in Municipium Flavium Latobicorum Neviodunum (Drnovo). Rimska državna cesta Emona —¦ Siscia je tekla čez Dolenjsko približno 3 km severno od Novega mesta. Zanimivo je dejstvo, da je bila sedanja avtomobilska cesta Ljubljana—Zag- reb speljana in zgrajena večji del skoraj po isti trasi kot nekdanja rimska cesta. Na potek rimske ceste pri Novem mestu spominja milj- nik, ki je prvotno stal ob »stari cesti« na paš- niku vasi Mačkovec pod Trško goro. Kasneje so miljnik prepeljali v Bučno vas, kjer je v nekem hlevu služil kot opornik. Jeseni leta 1958 je uprava Dolenjskega muzeja dala milj- nik prepeljati v Novo mesto, kjer je odtlej postavljen na muzejskem vrtu. Ker je ta milj- nik edini rimski napisni kamen iz najožje no- vomeške okolice (Novo mesto ne premore no- benega rimskega napisa), naj ga na kratko opišemo. Gornja tretjina miljnika je bila že v preteklosti odbita, tako da meri njegov valja- sti nadzemski del 125 cm v višino in 56 cm v premeru, kvadratno podnožje pa je 35 cm vi- soko. Nekoč prav monumentalni miljnik je iz- klesan iz domačega sivega apnenca. Napis ni več v celoti ohranjen, manjka mu vrhnji za- četni del s cesarjevo titulaturo. Črke so že močno izlizane in težko berljive. Napis na miljniku se glasi: KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 89 /.... c/o(ii)s(ul) II pro/co(n)s(ul) p(ater) p(atriae)/ /et imp(erator) C/ae(sar) M. Aure/lius/ /Antonin/us Pius Au/g{ustus) fel(ix)/ /trib(uiniiCia) po/tes(tate) III pr/oco(n)s(ul)/ /et P. Septimius Geta/ /Caesar/ vias et pon/tes/ /vetusta/te conrupt/as/ /res/tituerunt /curante Fabio/ Cilone leg(ato) Aug(usiti) /.... Miljnik je bil postavljen leta 201 n. št. za vlade cesarja Siptimija Severa. Po mnenju Premersteina in Rutar j a^^ je bil ta miljnik od- daljen približno 17 rimskih milj od Neviodu- numa in 15 rimskih milj od Trebnjega-Prae- torium Latobicorum, torej nekako sredi pota med Trebnjem in Dmovim. Še vedno nimamo prepričljivih dokazov, kje naj iščemo rimsko naselbino v Novem me- stu. Ker v gradišču na Marofu še ni bilo ar- heoloških raziskovanj, je še vedno odprto vprašanje, ali je bil Marof naseljen tudi v rimskem času. Namig za možno lokalizacijo rimske naselbine je dalo manjše poskusno iz- kopavanje leta 1978 v proštijskem vrtu na te- menu Kapitlja blizu cerkve sv. Miklavža. Na podlagi skromnih glinastih črepinj in dveh bronastih novcev: sesterca cesarja Pertinaxa (vladal samo tri mesece leta 193) in asa nedo- ločljivega cesarja iz 1.—2. stoletja, smemo sklepati na obstoj naselbinskih ostankov na tem prostoru. Da bi to domnevo potrdili, bo- do potrebne obsežnejše raziskave na tem ob- močju. Aquileia je bila izhodišče za italsko trgo- vino z Norikom in, Panonijo. Očitno je že de- setletja prej, preden je bila sredi 1. stoletja n. št. zgrajena velika državna cesta iz Akvile- je skozi Emono v Siscijo, obstajala živahna trgovinska povezava med Novim mestom (nje- govo antično ime ni znano) in Akvilejo oz. s severovzhodnim italskim prostorom. V času izgradnje trdnejših trgovinskih povezav s Pa- nonijo je bil za vlade cesarja Vespazijana ustanovljen municipi j Neviodunum s pristani- ščem ob Savi. Pod njegovo mestno upravo je sodila skoraj, cela Dolenjska. Arheološko najmlajša najdba iz Novega me- sta je še vedno visoka valjasta steklena kupa z vbrušenimi rastlinskimi okrasi in grško na- pitnico (»na mnoga leta«) pod zgornjim ro- bom. Casa je datirana v prvo polovico 4. sto- letja, izdelana pa je morda bila v neki egip- čanski delavnici.^" Caso hrani Antični oddelek Umetnostnozgodovinskega muzeja na Dunaju, kjer je tudi stalno razstavljena kot zelo kva- liteten primerek poznoantičnega steklarstva. Caso je že leta 1902 odkril J. Pečnik v Bršlji- nu v nekem moškem grobu z žganim pokopom ter jo takoj ponudil dunajskemu muzeju v na- kup. Približno sočasen je tudi grob z žganim pokopom iz Regrče vasi, datiran z novcem ce- sarja Licinija.^' Oba našteta žgana groba iz 4. stoletja sta v določenem nasprotju z mne- njem, da je v tistem času skeletni pokop že v splošni rabi. Zdi se, da je v Novem mestu obi- čaj sežiganja mrličev iz etnično-ritualnih raz- logov trajal dlje kot v drugih krajih Slove- nije. Začuda še vedno nimamo arheoloških do- kazov iz mestnega področja za obdobje od konca 4. stoletja pa do leta 1365, ko je avstrij- ski vojvoda Rudolf IV. ustanovil Novo mesto in ga krstil po svojem imenu — Rudolfswert. Težko si je predstavljati, da bi ta strateško iz- redno ugodni naselbinski prostor s tako dol- go naselitveno kontinuiteto bil nad 900 let ne- naseljen. Za to je možna samo ena razlaga: srednjeveško Rudolf ovo mesto je zraslo nepo- sredno na ostankih poznoantične in zgodnje- srednjeveške naselbine, pri čemer so bili sta- rejši naselbinski ostanki uničeni. Dne 7. aprila 1365 je vojvoda Rudolf IV. Habsburški podpisal na Dunaju mestni privi- legij o ustanovitvi Novega mesta ter mu pode- lil obsežne pravice in postave.^^ S tem usta- novnim aktom stopa Novo mesto kot Rudol- fova meščanska ustanova iz anonimnosti svo- Novo mesto - Bršljin. Brušena steklena čaša z grško napitnico »na mnoga leta« iz rimskega groba (prva polovica i. stol. n. št.) 90 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 je prazgodovine in odslej stoji v luči s pisani- mi viri izpričanih historičnih dogodkov v poznem srednjem veku in deli usodo svoje de- žele v naslednjih stoletjih. Ob koncu smemo zaključiti, da je Novo me- sto pomembno arheološko najdišče na oorooju jugovzhodnih Alp, ki je büo neprefcinjeno m intenzivno naseljeno od zadnje iaze žarnogro- biščne kulture ao pozne antiKe v 4. stoletju. Zelo ugodna prometno-geografska lega o o tranzitni poti vzhod—zahod vzdolž doline Kr- ke in odličen geomorfološki obrambni položaj sta bila pogoj za nastanek in razvoj prazgodo- vinske naselbine ob Krkinem zavoju. Obširni, z divjačino bogati gozdovi na Dolenjskem so dajali prazgodovinskim naseljencem dovolj hrane, gradbenega materiala in kurjave. Naj- dišča železove rude, predvsem v zgornjem to- ku Krke in v Beli krajini so usmerila halštat- ske prebivalce k pridobivanju in predelavi železa. Pridobivanje kovin in izdelovanje ko- vinskih predmetov je te ljudi bistveno oboga- tilo, hkrati pa sta se krepili njihova gospodar- ska in politična moč. Dve obdobji iz arheološke preteklosti Nove- ga mesta sta bili posebno važni in daljnosež- ni: v mlajši halštatski dobi je bil kraj sedež ilirskih veljakov oz. lokalnih knezov, v času zgodnjega rimskega cesarstva pa je Novo me- sto bilo živahno provincialno tržišče osrednje Dolenjske ob trgovski cesti med Emono in Si- scijo. Po propadu halštatske kulture je v na- slednjih stoletjih tako v Novem mestu kot tu- di v širši Dolenjski opazen občuten padec kvalitete in ustvarjalne moči z očitnimi znaki retardacije. Pokrajma ima sedaj le obroben pomen, kajti težišča moči in politike so se s keltskimi migracijami premaknila: vzhodno- alpski prostor je izgubil svoj prevladujoči po- ložaj v korist novih sil, ki so zrasle ob Donavi in v severni Italiji. V srednjelatenskem času je pomen Novega mesta bistveno upadel. Sele v 1. stoletju pred n. št. pridobiva Novo mesto polagoma spet na pomenu. To je prav gotovo posledica razvoja živahnih in stalnih trgovskih zvez iz Akvileje na panonski vzhod. Ob trgovski magistrali Aquileia — Emona (še prej Nauportus) — Ne- viodunum — Siscia je bilo Novo mesto poči- vališče in tržišče za trgovce in potnike v deže- li Latobikov. Daleč za donavskim limesom je bilo Novo mesto v območju pred zapornima zidovi, imenovanimi Praetentura Italiae et Al- pium ali Claustra Alpium Juliarum, ki so va- rovali strateško važne kraške prehode v Ita- lijo. Številne grobne najdbe iz 1. in 2. stoletja n. št. dokazujejo relativno blaginjo prebival- cev Novega mesta pod Rimljani. V kakšni me- ri je vdor Markomanov in Kvadov prizadel to naselbino, ne vemo, ker nam manjkajo po- datki iz naselbinskih izkopavanj. Najdbe iz 3. stoletja so vse bolj redke, iz 4. stoletja po- znamo za zdaj samo dva groba (Bršljin in Ke- gerča vas). Okoli leta 400, najkasneje v 5. sto- letju, pa Novo mesto zelo verjetno ni bUo več stalno naseljeno. V stiski teh nevarnih časov so se zadnji prebivalci, kolikor niso zbežali na zahod, umaknili iz doline na odročne vrhove okoliškega hribovja in si tam zgradili utrjene naselbine-refugije, da bi v njih z avtarkičnim gospodarstvom preživeli. Naša spoznanja in zaključki o najstarejši zgodovini Novega mesta temeljijo skoraj iz- ključno na grobnih najdbah. Zaradi različnih obsežnih gradbenih del so bile v zadnjih dvajsetih letih terenske raziskave usmerjene na reševanje ogroženih nekropol, medtem ko je raziskovanje naselbine še vedno v načrtu. Tako se je Novo mesto v zadnjih treh ti- sočletjih razvilo od halštatskega središča ilir- skih aristokratov preko provincialno-rimske- ga tržišča (vicus) do srednjeveškega habsbur- škega mesta in do današnjega industrijskega središča. PREGLED ARHEOLOŠKIH RAZISKAV V IVLESTU 1890 a) Pri gradnji Kolodvorske (sedaj Ljubljanske) ceste so odkrili rimske in keltske grobove ter en halštatski grob. Najdbe je zbral in evidentiral Ferdinand Schulz, preparator deželnega muzeja v Ljubljani. Po končanih delih je pripravil 24. 9. 1890 razstavo teh izkopanin v novomeški kazini. Najdbe so v Narodnem muzeju v Ljubljani. b) V mestnem gozdu (ali Portovadu) ob Krki je preparator Schulz izkopal ali vsaj delno raziskal eno manjšo halštatsko gomilo. Najdbe so v na- rodnem muzeju v Ljubljani. 1893 Ob gradnji črpalne postaje za vodo na železniš- ki postaji v Bršljinu so našli tri(?) prazgodovin- ske talilne peči za železo in ob njih še ostanke prazgodovinske kovačnice. Najdbe in najdiščne okoliščine si je ogledal in opisal Alfons Müllner, kustos deželnega muzeja v Ljubljani. 1894 Na pobudo poklicnega izkopavalca Jerneja Peč- nika in ob sodelovanju prof. Rudolfa Hoernesa iz Gradca ter preparator j a F. Brattine z Dunaja so na Marofu severno nad prazgodovinskim gra- diščem izkopali dve halštatski gomili. Najdbe so v Prirodoslovnem muzeju na Dunaju. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 91 1902 Pri izkopu za temelje poslopja okrajnega gla- varstva (sedaj sedež občinske skupščine, Ljub- ljanska c. 2) so odkrili večje število keltskih in rimskih grobov. Najdbe so bile pobrane brez stro- kovnega nadzora, zato niso znane niti grobne ce- lote, niti število grobov. Najdbe so v Narodnem muzeju v Ljubljani. 1902—1903 Oktobra 1902 in februarja 1903 je Jernej Pe- čnik v Bršljinu odkopal več rimskih grobov, v enem od njih je našel stekleno čašo z vgravirano grško napitnico. Casa je v Antični zbirki Umet- nostnozgodovinskega muzeja na Dunaju. 1905 Jeseni tega leta je kustos deželnega muzeja Walter Smid na njivi Petra Malenška v Kandiji izkopal halštatsko gomilo z bogatim grobom ko- njenika. Ob isti priložnosti je W. Smid izkopal še eno manjšo halštatsko gomilo v Smolovi ho- sti. Najdbe iz teh dveh gomil so v Narodnem mu- zeju v Ljubljani. 1929 Na vrtni strani Turkove hiše (danes Kidričev trg 1) so pri kopanju temeljev za skladišče naš- li več arheoloških najdb, ki so se po odkritju iz- gubile oz. so bile zavržene. Po opisu sodeč, so bi- le to zelo verjetno halštatske grobne najdbe, po- datek o zidu pa bi govoril za ostanke kasnejše arhitekture. I 1936 Pri preurejanju starega mestnega pokopališča so na tedanjem Skabernetovem vrtu odkrili dve zidani rimski grobnici s hišastimi žarami. Najd- bo je rešil pred uničenjem prof. Janko Jarc. Najdbe so v Dolenjskem muzeju. 1939 Ob ravnanju zemljišča za ureditev športnega stadiona v Kandiji so našli bronasti oklep v gro- bu halštatskega kneza. To dragoceno najdbo je rešil in shranil prof. Janko Jarc. Najdba je v Narodnem muzeju v Ljubljani. 1941 Pod nadzorstvom dr. Rajka Ložarja iz Narod- nega muzeja so nadaljevali z izkopavanjem na stadionu v Kandiji in pri tem našli več halštat- skih grobov, v enem od njih bronast trinožni ko- tliček. Najdbe so v Narodnem muzeju v Ljublja- ni. , 1948 • Pri kopanju temeljev za predvideni sindikalni dom v Kandiji (sedaj stanovanjska hiša Krista- nova c 12) so našli ostanke več halštatskih in en keltski grob. Zaščitno izkopavanje oz. reševa- nje najdb je opravil arheolog France Stare iz Ljubljane. Najdbe so v Narodnem muzeju v Ljubljani. 1954 Sodelavec Narodnega muzeja Vinko Sribar je opravil nekaj zaščitnih posegov na ogroženih arheoloških spomenikih v mestu: na Mestnih njivah (grob iz časa KZG na Marofu (keltski grobovi), na Beletovem vrtu (rimski grobovi). Najdbe so v Dolenjskem muzeju. 1959—1960 Pričetek načrtnega raziskovanja žarnogrobi- ščne nekropole iz najstarejše železne dobe na Me- stnih njivah. Odkritih je bilo 49 planih grobov z žganim pokopom. Izkopavanje je vodil Tone Knez, arheolog Dolenjskega muzeja v Novem mestu. Najdbe so v Dolenjskem muzeju. 1962 Zaščitno izkopavanje rimskih žganih grobov na območju nekdanje steklarne INIS v Bršljinu. Najdbe so v Dolenjskem muzeju v Novem mestu. 1963 a) Zaščitno izkopavanje prazgodovinskih žar- nih grobov na južnem pobočju Mestnih njiv ob gradnji stanovanjskih stolpnic. Odkritih je bilo sedem grobov. Najdbe so v Dolenjskem muzeju v Novem mestu. b) Zaščitno izkopavanje žganih grobov iz časa kulture žarnih grobišč na območju nekdanje ste- klarne INIS v Bršljinu. Najdbe iz štirih grobov so v Dolenjskem muzeju v Novem mestu. 1965 Na vrtu Vaneta Murna, Resi jeva 4 v Kandiji so našli grob keltskega bojevnika. Najdba sodi v sklop srednjelatenskega grobišča z žganim poko- pom v Kandiji. Najdbe so v Dolenjskem muzeju v Novem mestu. 1967 Zaščitno izkopavanje dveh rimskih žganih gro- bov v Regrči vasi. Najdbe so v Dolenjskem mu- zeju v Novem mestu. 1967—1970 Načrtno raziskovanje prazgodovinske nekro- i pole v Kandiji (Znanceve njive). Izkopane so bi- i le štiri velike halštatske rodovne gomile in ob ; njih še 63 keltskih planih žganih grobov. Najpo- i 92 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 m^mbnejše najdbe: pet figuralno okrašenih si- tui, bogato opremljen knežji grob, keltski kera- mični kantharos. Raziskovanje je vodil Tone Knez, arheolog Dolenjskega muzeja. Najdbe so v Dolenjskem muzeju v Novem mestu. 1972 Pri kopanju temeljev za montažni otroški vrtec Ljubljanska cesta na južnem pobočju Marofa, je bilo najdeno dosti široko raztresenih črepinj pra- zgodovinske — starohalštatske — keramike, ki bi kazala na obstoj grobišča na tem mestu. Najdbe so v Dolenjskem muzeju v Novem mestu. 1973—1977 Načrtno raziskovanje keltsko-rimskega grobi- šča na Beletovem vrtu (danes poslopje Ljubljan- ske banke) med Ljubljansko cesto in Kettejevim drevoredom. Na preiskanem območju je bilo od- kritih 222 žganih grobov. Izkopavanje je vodil Tone Knez ob sodelovanju Danila Breščaka, oba arheologa v Dolenjskem muzeju. Najdbe so v Do- lenjskem muzeju v Novem mestu. 1978 Kratkotrajno sondažno raziskovanje na prosti j- skem vrtu v Novem mestu pod vodstvom Toneta Kneza. Odkriti so bili zelo skromni naselbinski ostanki iz rimskega časa. Najdbe so v Dolenj- skem muzeju v Novem mestu. OPOMBE I 1. T. Knez, Novo mesto v davnini (Maribor 1972). — 2. S. Gabrovec, Arheološki vestnik 15 do 16, 1964—1965, 21 ss. — 3. Treasures of Carniola (New York 1934). — 4. S. Gabrovec, Zbornik ob- čine Grosuplje 10, 1978, 127 ss. — 5. T. Knez, Ar- heološki vestnik 18, 1967, 155 ss. — 6. S. Gabro- vec, Utvrdena ilirska naselja. ANUBiHi Posebna izdanja knjiga XXIV, Centar za balkanološka is- pitivanja knjiga 6 (Sarajevo 1975), 59 ss. — 7. T. Knez, Arheološki vestnik 17, 1966, 51 ss. — S. S. Gabrovec, Prazgodovinski Bled. SAZU razred za zgodovinske in družbene vede, Dela 12 (1960), 72. — 9. T. Knez, Sahranjivanje kod Ilira. SANU Balkanološki institut, Naučni skupovi knj. VII. Odeljenje istoriskih nauka, knj. 2 (Beograd 1979), 271 ss. — 10. W. Smid. Carniola 1, 1908, 202 ss. — 11. S. Gabrovec, Situla 1, 1960, 27 ss. — 12. S. Gabrovec, Arheološki vestnik 19, 1968, 157 ss. — 13. T. Knez, Kronika 18, 1970, 11 ss. — T. Knez, Prazgodovina Novega mesta (Novo mesto 1971). — 14. T. Knez, Varstvo spomenikov 21, 1977, 185 ss. — 15. H. Zürn, Hallstattforschungen in Nord- württemberg. Veröffentlichungen des staatlichen Amtes für Denkmalpflege, Stuttgart Reihe A, Heft 16 (1970), 53 ss. — 16. A. Beck, Fundbe- richte aus Baden-Württemberg 1, 1974, 251 ss. — 17. T. Knez, Jugoslovenski istorijski časopis XVII, 1978 (1979), 143 ss. — 18. T. Knez, Arheo- loški vestnik 24, 1973 (1975), 309 ss. — T. Knez, Archaeologia lugoslavica 15, 1974 (1977), 13 ss. — 19. T. Knez, Germania 56, 1978, 125 ss. — 20. S. Gabrovec, Arheološki vestnik 17, 1966, 169 ss. — O. H. Frey, Fundberichte aus Hessen-Beiheft 1 (Festschrift Dehn) 1969, 7 ss. — 21. S. Gabrovec. Slovenski etnograf 8, 1955, 9 ss. — 22. T. Knez, Keltske najdbe iz Novega mesta (Novo mesto 1977). — 23. o. c, sl. 5—7. — 24. T. Knez, Novo mesto v antiki (Novo mesto 1974). — 25. U. Schaaff, Gabrovčev zbornik-Situla 20/21 (1980), v tisku. — 26. P. Kos, Keltski novci Slove- nije. Situla 18 (Ljubljana 1977), 136. — 27. S. Ru- tar. Letopis Matice slovenske za leto 1891, 192 s. — 28. P. Petru, Hišaste žare Latobikov. Situla 11 (Ljubljana 1970). — 29. A. Premerstein-S. Rutar, Römische Strassen und Befestigungen in Krain (Wien 1899). — 30. R. Noll, Vom Altertum zum Mittelalter. Kunsthistorisches Museum Wien, Ka- talog der Antikensammlung 1 (1974'), 23 s. — 31. T. Knez, Razprave SAZU, razred za zgodovinske in družbene vede, VI (1969), 134. — 32. S. Vilfan Novo mesto 1365—1965 prispevki za zgodovino mesta (1969), 88 ss. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 93 SISTEM OBVEŠČANJA PRED TURŠKO NEVARNOSTJO V 16. STOLETJU VAŠKO SIMONITI Turški napadi na hrvaško in slovensko ozemlje so trajali skoraj dvesto let, glavno ob- dobje le-teh pa od leta 1469 do bitke pri Sisku leta 1593. Pogosti turški napadi na naše ozem- lje zlasti v 16. stoletju so sodili posredno v krog sultanove višje politike. Ta je imela na- men izčrpati z majhno vojsko in ropanjem dežele na jugu, ki zaradi tega ne bi mogle pri- hiteli nemškemu cesarju na pomoč pri veli- kem obračunu.! Turško osvajanje Hrvatske^ in napade, ki so segali v slovenske dežele, naj bi že od leta 1522 preprečeval sistem trdnja- vic, ki je nato prerastel v trdno obrambno or- ganizacijo pod imenom Vojna krajina. Uspeš- na obramba pa je bila pogojena z dobro ob- veščevalno in signalno organizacijo. OBVEŠČEVALNA ORGANIZACIJA Kot središči obveščevalne službe za dogod- ke v Levanti so bile Benetke in Dubrovnik v 16. stoletju evropsko pomembni. Obe republi- ki sta imeli razpredeno mrežo obveščevalcev tako pri Visoki porti v Istanbulu kakor v sa- mi osmanski državi. Posebno dubrovniški tr- govci, ki so delovali raztreseni v vseh osman- skih deželah, zlasti pa na Balkanskem polo- toku, so posredovali vesti o dogajanju na Bal- kanu v svojo državico. Prek Benetk** in Du- brovnika pa so bila poročila posredovana na habsburški dvor.* Prav tako je nadvojvoda Ferdinand, ko je leta 1521 prevzel avstrijske dedne dežele (celotno Kranjsko šele leta 1522), ukazal svojiim poslanikom na dvoru ogrskega kralja Ludvika II, naj mu poročajo o turški nevarnosti, sam pa je s sodelovanjem ljub- ljanskega škofa Krištofa Ravbarja najel vrsto tajnih obveščevalcev.^ Taka obveščevalna služba avstrijskih vladarjev, ki je seveda de- lovala celo 16. stoletje, je precej uspešno opo- zarjala na turško nevarnost zlasti takrat, ka- dar je grozil velik napad pod sultanovim vod- stvom.* Vrhu tega pa so se habsburški vladar- ji zavedali tudi pomembnosti obveščevalne službe, ki so jo organizirali neposredno ob hr- vaško-slavonsko-turški meji hrvaški bani in vrhovni poveljniki krajine, kajti le tako je bi- lo možno preprečiti nenadne napade. Čeprav je bil v času nadvojvode Ferdinanda nekaj časa odgovoren za vohune hrvaški ban Ivan Karlovič in pa gradiščan Ivan Kobasic, po nju- ni smrti pa kapetan v Bihaču,' je vendar imel vedno glavno vlogo pri organiziranju in vode- nju obveščevalne službe na meji vrhovni po- veljnik v hrvaški in slavonski krajini. V fi- nančnih zahtevah za vojsko, kateri so pove- ljevali, je namreč vedno točno določena tudi vsota za vohune.* V eni izmed takih zahtev, ki jo je poslal Ivan Lenkovič 1. marca 1553, tudi vidimo, da so bili vohuni vrhovnega po- veljnika razporejeni v Bihaču, Senju, Dubici ali (in) Sisku, v Dalmaciji in v sami Bosni; po- leg tega so bili v Dalmaciji obveščevalci tudi na čolnih, ki so o turški nevarnosti ria morju poročali v Senj." Tako so iz teh krajev na Hr- vaškem in v Dalmaciji hodili vohuni preko meje v Bosno, da bi izvedeli za načrte turških poveljnikov. Leta 1537 poročajo poslanci v hrvaškem sa- boru, da se brez vohunov ne more prav nič storiti. V začetku 17. stoletja pa piše ban, da bolje birani bansko krajino delo vohunov kat pa vojska. Svoje mreže vohunov so imeli na Hrvaškeni tudi posamezni poveljniki gradov ob meji, kar izvemo iz obvestil, ki jih le-ti pošiljajo vrhovnemu poveljniku ali pa direktno na Kranjsko. Naslovna stran »Turškega glasa« (AS, lase. 283, 284, nova št. fase. 413, str. 210) 94 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 Praviloma so ti vohuni anonimni, saj gra- diščani v svojih sporočilih pišejo, da so dobili vest o turški nevarnosti od »mojega tajnega obveščevalca« 11 ali od »kovača«,'^ kot jih tu- di imenujejo. Le redko pa izvemo njihova ime- na.'^ O vojaških pripravah v Bosni so veliko- krat poročali tudi vlaški starešine, ki so celo sodelovali v turški vojski," seveda pa so in- formacije posredovali tudi ujeti Turki, vča- sih pa posamezniki, ki jim je iz turškega ujet- ništva uspelo pobegniti." Vesti, ki so jih posamezni gradiščani ali vr- hovni poveljniki krajine izvedeli od svojih obveščevalcev, so zapisali in jih posredovali naprej proti Kranjski. Te vesti so po naslovu imenovane »Turški glasi«," nekatere so pisa- ne tudi v glagolici v hrvaškem jeziku.'' V na- slovu je vedno napisana točna smer, po kateri naj bi pismo šlo po Kranjski do Ljubljane. Ta je bila odvisna od tega, iz katere smeri je bilo turški napad pričakovati, oziroma je bila naj- bližja poštna smer. Ob strani je bila napisana tudi večkrat ponovljena beseda »cito citis- sime« ter točen datum (leto, dan in ura), kdaj je pismo prispelo v Ljubljano."* Vsebina je ponavadi kratka in izvemo o zbiranju turške vojske, o njeni številčnosti, o nameri, kdaj in kje naj bi vpadli ter opozorilo, naj se dežela utrdi in vojska pripravi. Sledil je točen datum (leto, dan in ura) in podpis. Ob strani pa so bile (ne vedno) opombe gradiščanov (ne pa njihovi podpisi), kdaj so pismo v posameznem kraju sprejeli in se tako seznanili z vsebi- no." Ker je šlo tako pismo po določeni poti in tako ni bila seznanjena vsa dežela, je de- želni glavar vsem četrtnim glavarjem odpo- slal pismo z isto vsebino in z oznako »mutatis mutandis«; to pa so četrtniki potrjevali s svo- jim podpisom.^" Istočasno so bila poslana iz Ljubljane še pisma na Koroško in v Gradec.^* Te turške glase so prenašali po določeni po- štni mreži sli na majhnih (hitrih) konjih (po- sstpherdt) ali pa sli tekači (posstknecht zu fuess).^' V 16. stoletju so bili pri prenašanju teh vesti znani it. i. bihački konjiči (Wihit- scher Pferde),^^ saj je ravno od tod velikokrat prišla prva vest o turški nevarnosti. Ta pošta je bila seveda izključno vojaškega pomena, saj so najemali sle v večini krajev na Hrva- škem le za devet mesecev, ponavadi od marca do novembra, ko je bila turška nevarnost naj- večja.2' Težko bi postavili trditev, kdaj je bila ta- ka vojaška poštna služba sistematično ureje- na. Podatke o slih, ki prenašajo turške glase, imamo že leta 1479,2» q^ jgta 1496 pa so »hit- ri sli tekali od državne meje do Dunaja in pre- našali uradne novice«." Vendar pa hi lahko govorili o sistematični vojaški poštni službi šele od leta 1522, ko dobi nadvojvoda Ferdi- nand dokončno dedne dežele in pa da bi te bolje zavaroval, prevzame sedem obmejnih trdnjav na Hrvaškem. Leta 1527, ko postane Ferdinand tudi hrvaški kralj, se odloči, da bo skrbel za dobro obveščevalno in signalno službo,-* deželni stanovi na Kranjskem pa se 30. marca 1528 v sklepih o obrambi dežele od- ločijo najeti »sto lahkih konj, ki jih bodo po- .slali pol Bernardinu Frankopanu, pol Vuku v Brinje, da bodo skrbeli za poročanje«.^'' Po dveh popisih poštnih konj in njihovi razdelitvi po Hrvaški krajini (delno tudi zu- naj nje) in Kranjski 1. marca 1553'" in 14. ap- rila 1556^' lahko rekonstruiramo, v katerih krajih vse so bili postavljeni sli; ti so bili pla- čani iz finančnega proračuna, ki ga je zahte- val vrhovni poveljnik. Tu je bilo razdeljenih ie oseminštirideset poštnih konj. Seveda ta spisek ni popoln, saj po turških glasih, na ka- terih je vpisana pot, kaže pogosto druge kra- je, pa tudi kraji, iz katerih so vesti prišle iz Hrvaške krajine, kažejo, da so morali biti po- stavljeni po teh krajih sli konjeniki ali tekači, ki pa so jih morali vzdrževati sami gradišča- ni ali mesta. Tako je bilo število teh slov prav gotovo še enkrat večje. Ti kraji in pošt- ne smeri so bile naslednje: 1. Bihač (2),32 Otočac (4), Brinje (2), Senj (2),8» Vinodol (2), Reka ali Trst (dva sla teka- ča),'" Klana (2),8» Ravne (2);'" 2. Bihač, Drež- nik (2), Spodnja Kladuša (2), Jesenice (2), Mo- druša (2), Kunič (2), Skrad (2), Ogulin (2), Hoj- sič Gradec (2), Vinica (2), Poljane (2), Ribnica (2), Lož (1); 3. Vinica, Podbrežje (2), Metlika (2), Žužemberk (2), Trebnje (2); 4. Metlika, Pe- trovin (2), Samobor (2), Zagreb (2), Rogatec (2) in na Varaždin ali Ptuj; 5. Dubica (2)," Mlač (2); 6. vrhovni poveljnik (2). Na Kranj- skem so morale biti take poštne postaje s sli še v krajih, ki jih omenjajo turški glasi: 1. Prem, Postojna, Planina'', 2. Poljane, Kostel, Kočevje, Ribnica, Lož, Bloke, Cerknica, Po- stojna, Vipava"; 3. Poljane, Kočevje, Ribnica, Ortnek, Turjak, Ig"; 4. Mehovo, Toplice, So- teska, Žužemberk, Krka, Turn pri Višnji go- ri.^i Za pripravo učinkovitega odpora proti tur- škim plenilcem pa je imela pomemben delež tudi signalna organizacija V HrvaŠki krajini so bili urejeni ob meji in v notranjosti stražni stolpi, v katerih je voj- ska neprestano strazila, pazeč predvsem na prelazih, v gozdovih in na vrhovih. Ti stra- žarji (Scartleute) — leta 1553 jih je bilo v Hrvaški krajini 36, leta 1576 pa 72^2 _ po- navadi prvi javljali turške vpade z opozoril- nimi kresovi (grmade), streli in zvonjenjem.'" Sistematično je bila ta služba organizirana na KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 95 HrvaŠkem precej pozno (leta 1540)," medtem ko je bila na Kranjskem, Koroškem in Štajer- skem že v dvajsetih letih 16. stoletja. Kot pri organiziranju obveščevalne službe segajo začetki signalne organizacije v sloven- skih deželah že v 15. stoletje, v čas prvih tur- ških vpadov. V sklepih zgornje-štajerskih sta- nov 28. oktobra 1469 v Judenburgu lahko be- remo, da naj se uporabijo zvonjenje, opozoril- ni ognji in streli (?) tudi v primeru, če v de- želi pride do upora ali naravnih nesreč.*' 25. sep|tembra 1511 pa je bilo izdano v Gradcu splošno opozorilo (allgemeine Warnungsgene- rale), po katerem naj bi se na Štajerskem pra- vočasno uredil opozorilni sistem,** toda šele 1522. leta med mesecem marcem in majem je moral biti izdan mandat, ki je dal osnovo ka- snejšemu celotnemu signalnemu sistemu.*' Istega leta je bil urejen tak sistem tudi na Koroškem.** Kranjcem je cesar Maksimilijan I. ukazal, naj pohitijo z izgradnjo signalnega sistema že 7. marca 1513, čemur pa niso bili vzrok Turki, temveč roparji na Kranjskem. Trgovcem in obrtnikom so onemogočali varno potovanje in trgovanje, zato je cesar ukazal, da jih pre- ganjajo in pri tem uporabljajo opozorilne strele in zvonjenje. V tem času vojne med ce- sarjem Maksimilijanom I. in Benečani se je namreč po Kranjski klatilo precej brezposel- nih vojakov.*' Administrativni ukrep o uvedbi tega sistema na Kranjskem, Istri in na Krasu je bil izdan petnajst let kasneje. Nadvojvoda Ferdinand je 28, marca 1528 izdal na Dunaju mandat, s katerim je ukazal, naj se odredijo v vsaki čeitrti v deželi sposobni četrtni glavarji, ki morajo poleg drugih vojaških dolžnosti uve- sti kar najhitreje signalno organizacijo.'" V 16. stoletju se je torej prek slovenskih de- žel razprostirala mreža krajev, kjer so se pri- žigali opozorilni ognji in se uporabljali streli. Sprva so bila taka mesta ločena, z mandaitom leta 1532 pa je bilo urejeno, da so bili na istem mestu pripravljeni kresovi in moznarji.'i Si- stem glavnih signalnih točk je bil razporejen po daleč naokoli vidnih vrhovih in je precej točno označeval smeri poti, ki so jih Turki uporabljali za vpade na Kranjsko. Na vrhovih Del Iz spiska krajev, kjer so stall opozorilni ognji (AS, fase. 122, nova št. fase. 194, ni pagine) 96 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 SO bile postavljene s(tražarnice in zgnadbe za strelivo in orožje ter liresovi. Zaradi varnosti so bile take signalne točke tudi na utrjenih gradovih, manjše topiče pa so postavljali tudi na velika gospodarska poslopja (kašče).'^ Si- stem je bil zelo razvejan in so ga vzdrževali kmetje sami, le glavne točke so bile pod de- želno oskrbo. Na Kranjskem so bile te signal- ne točke, že tudi natančneje zapisane, nasled- nje'*: 1. Sp. kranjska četrt: Mehovo, Raka, Hmelj- nik, Boštanj, Primskovo, Žužemberk, Sum- berk. Višnja gora, Ljubljana; 2. Srednja kranjska četrt: Vinica, Poljane, Črnomelj, Metlika, Kostel, Fridrihštejn pri Kočevju, Ribnica, Lož, Ortnek, Turjak, Ig, Ljubljana; 3. Istra in Kras: Gerovo, Klana,'* Učka, Li- sac, Gotnik (Gutnek), ŠUentabor, Postojna, Hošperk pri Planini, Vrhnika, Ljubljana; 4. Zgornja kranjska četrt: Ljubljana, Sv. Ni- kolaj nad Savo v moravški fari. Stari grad nad Kamnikom, Šmarna gora, Šmarjetna gora. Sv. Peter pri Radovljici, grad na Bledu, Bela peč. Na spodnjem Štajarskem, kjer se je mreža signalnih mest razširila do konca 16. stoletja na preko sto, so bili kraji po za- pisu iz leta 1540 naslednji:" Celje, Rogaška gora, Zbelovo, Kebelj," Gromberk;" Bori, Ptuj, Vurberk, Maribor; Ormož, Branek pri Ljutomeru, Ljutomer, Radgona. Mehanizem signalov se je sprožil v glavnem mestu, in sicer takole: ko je prišlo obvestilo o zbiranju sovražnikove vojske, sta biLa, izstre- ljena dva strela; če je sovražnik bil že na po- hodu proti meji, itrije streli; ko pa so sovraž- nika že opazili, so se iz tiste smeri oglasili štirje streli, zvonjenje in prižigali so se kreso- vi.'* Na ta način je bila, kot piše Valvasor, v dveh do treh urah obveščena vsa dežela.'* Po prvih dveh strelih so se morali zbrati na določenih mestih za obrambo konjeniki in strelci,'" po treh strelih pa je bil izveden de- želni poziv. Ce je kazalo, da bo nevarnost trajnejša, je bilo izdano v deželi za vsako četrt posebej javno povelje (offne General), ki je predpisovalo, katerega moža naj vpokličejo (30., 20., 10., 5. ali celo 3.), ki naj bodo pri- pravljeni za odhod proti meji oziroma proti določenemu kraju. Ce je bila potreba, so bili nato izstreljeni štirje streli brez prižiganja kresov, kar je pomenilo, da naj se tovrstna vojska, preskrbljena najmanj za osem do de- set dni, čim hitreje premakne na določen kraj. Iz zgornje četrti ponavadi proti Ljubljani, spodnje četrfti proti Novemu mestu, srednje četrti proti Metliki ali Vinici in iz Istre in Krasa proti Silentaboru,"* na Štajerskem pa so se čete premaknile iz Zgornje Štajerske projti Slovenj Gradcu, srednje Štajerske proti Mariboru, in iz Spodnje Štajerske v Celje.'^ Da bi se opozorilni streli opravili in da se ne bi nihče izgovarjal, da niso bili sproženi ali da jih ni slišal, kar se je verjetno večkrat do- gajalo, je skrbela sankcija v takem pismu, ki je obetala »najvišjo« kazen deželnega kneza.'* V vsaki deželi so bili za signalno organiza- cijo odgovorni četrtni glavarji, ki so skrbeli, da so bili ti kraji dobro preskrbljeni z orož- jem, municijo in hrano. O samem stanju pa bi morale vsako leto ali po potrebi poročati ko- misije, sestavljene iz četrtnega glavarja in po enega predstavnika vsakega stanu, ki bi poto- vale po deželi."* Toda pogosto so v deželi za- dolžili za to le enega moža s spremstvom, ki je dal o stanju poročilo. Ta nam pokažejo ze- lo različno oborožitev signalnih postojank. Za- radi različne oddaljenosti krajev med seboj so uporabljali različno močne lesene ali železne možnarje (od ena in pol do štirih funtov) za opozorilne strele, prav tako pa je bilo podano stanje tudi o drugem strelnem orožju, ki so ga hranili na teh mestih."' Turški vpadi v slovenske dežele v 16. sto- letju zaradi signalne in obveščevalne službe sicer niso prenehali, vendar pa veliki napadi niso dežele več tako strašno opustoših, ker so se ljudje lahko pravočasno poskrili ali se pri- pravili na obrambo. Prisilili pa so tudi Turke, da so spremenili taktiko. Začeli so napadati deželo z majhnimi četami, nenadoma in skri- vaj, tako da jih je bilo težko iz vohuniti in opo- zoriti prebivalstvo. Konec 16. in v začetku 17. stoletja pa vpadi povsem prenehajo, kar nam pokaže tudi poročilo o stanju signalnih točk na Krasu, napisano 10. julija 1614. Orožje, ki je bilo na teh mestih, je bilo skoraj vse ne- uporabno, tako da bobnar Ivan Lubanovič, ki je bil zapisovalec, zaključuje svoje poroči- lo, da ni našel ničesar, razen pičle hrane in za- nikrnosti."" OPOMBE 1. Stanko Jug, Turški napadi na Kranjsko in Primorsko do prve tretjine 16. stoletja. Glas- nik muzejskega društva za Slovenijo XXIV/1-4, Ljubljana 1943, str. 57 (S. Jug, GMDS). — 2. Meja, ki je v začetku 16. stoletja oddaljena od slovenskih dežel 90 km, se v letih 1576/77 pri- bliža na 45 km. Zadnji turški sunek pa se je le- ta 1592 ustavil le 20 km od Bele krajine, Bogo Grafenauer, O turški oblasti in o nastanku drobne zemljiške posesti v Prekmurju, .Zbornik razprav. Murska Sobota 1961, str. 80. — 3. Be- nečani so imeli že v drugi polovici 15. stoletja organizirano vohunsko službo tako dobro, »da se Turki niso mogli niti ganiti, ne da bi bili Benečani o tem obveščeni. Ker pa je bilo to predrago, so opustili, a se jim je takoj mašče- valo«, S. Jug, GMDS, str 15. Benečani so v 16. stoletju v Vidmu in Čedadu organizirali zbirna središča za poročila obveščevalcev, Josip 2on- tar. Obveščevalna služba in diplomacija avst-. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 97 rijskih Habsuržanov v boju proti Turkom v 16. stoletju, SAZU, Ljubljana 1973, str. 16 (J. Zon- tar Obveščevalna služba). — 4. J. Zontar, Ob- veščevalna služba, str. 21. — 5. J. Zontar, Ob- veščevalna služba, str. 181. — 6. Ignacij Voje, Vplivi osmanskega imperija na slovenske de- žele v 15. in 16. stoletju, ZC XXX/1-2, 1976, str. 16 (Voje, ZC XXX). — 7. Radoslav Lopašič, Bi- hač i bihačka krajina, Zagreb 1890, str. 67 (R. Lopašič, Bihač); Josip Gruden, Zgodovina slo- venskega naroda, četrti zvezek, 1914, str. 588 (J. Gruden, Zgodovina). — 8. To je razvidno iz vseh finančnih zahtev nadvojvode v Gradcu deželnim stanovom notranjeavstrijskih dežel za vojsko, ki so ji poveljevali vrhovni poveljniki v hrvaški in slavonski krajini. Samo za primer v Arhivu Slovenije (AS), fase. 136 (nova št. fase. 230) za leto 1577/78, ali tudi v zahtevi Iva- na Lenkoviča iz 1. marca 1553, ki jo bomo tu še večkrat navajali, Radoslav Lopašič, Priloži za povijest Hrvatske, Starine 17, Zagreb 1885, str. 204 (Starine 17). — 9. Starine 17, str. 204. 10. Fedor Moačanin, Osnovni problemi obrane Hrvatske u 16. stolječu, Historijski arhiv v Karlovcu, Zbornik radova, Karlovac 1979, str. 51. — 11. »meine gehaimbs khundtschaffter«. — 12. R. Lopašič, Bihač, str. 67. — 13. V letih 1570-1575 se pojavljajo Ivan Valčič, Krištof Premb (?), Simon Kanelič, Miloslav Uskok, glej Vasko Simoniti, Prispevek k poznavanju tur- ških vpadov v letih 1570—1575, ZC XXXI, 1977/4, str. 496, 502, 503; v letu 1579 neki Perica, AS, fase. 288 (nova št. fase. 422), str. 647. — 14. Vlah Vukdrag Mirisolyk (?), vojvoda Jurij Kappa, neki trgovec S. Francisco iz Dalmacije leta 1566, I. Voje, ZC XXX, str. 17; o poreklu glej tudi J. Gruden, Zgodovina, str. 588. — 15. »... ein Teutscher mit namen Georg Kessler in disen tagen aus der Turghkey darinnen er lang jar gefangen gewest enndtsprungen«, to je iz leta 1576, AS, fase. 287 (nova št. fase. 420), str. 953. — 16. V AS je izredno veliko število teh turških glasov v seriji Landessachen-Miscela- nea, tudi v literaturi so večkrat omenjeni, tako na primer S. Jug, GMDS, str. 18, J. Gruden, Zgodovina, str. 539, Milko Kos, Zgodovina Slo- vencev, Ljubljana 1933, str. 226 itd. — 17. Sa- mo za primer AS, fase. 283, 284 (nova št. fase. 413), str. 67; J. Gruden, Zgodovina, str. 360; Deset izvirnih dokumentov, pisanih v glago- lici, ki se nanašajo na drugo polovico 16. sto- letja in vsebujejo podatke o turški nevar- nosti, je prepisal v latinico in objavil P. Ka- list Medic, IMK 1893, sešitek 3, 4, letnik 3. 18. Kot primer: »Turkhenkhundtschafft auf Po- len, Khotschee, Reifniz, Orttnegkh, Auersperg, Igg vnd gar gen Laibach pei tag vnnd naht in eyl zufurdern von Reifniz solihes auf Las Ob- lagkh Zirkniz vnd allnthalbn zuuerkhundten pta (presentata) den 4. Augusti anno 60 vmb 4 vr nach mittag,« AS, fase. 283, 284 (nova št. fase. 413), str. 210. — 19. Kot primer: »An heut den 4 augusti ist diss khunschafft vmb 11 vr zw Auersperg khumen«, ibid., str. 209. — 20. Kot primer: AS, fase. 124 a (nova št. fase. 202), ni pagine. — 21. ibid., ni pagine; le redko lahko najdemo skupaj vsa ta pisma. Večkrat najdemo turške glase vpisane tudi v sejnih zapisnikih deželnih odbornikov, AS, fase. 2 (nova St. fase. 876). — 22. Tu se uporablja beseda »gering«, kar Franc Kos sicer z vprašajem prevaja »slab«, Nekoliko črtic o turških vojskah, Izvestja mu- zejskega društva za Kranjsko (IMK), letnik 3, zvezek 4, 1893, str. 135; S. Jug prevaja z »lahki« konji, GMDS, str. 47; pravilneje mislim, da bi bilo treba prevajati to besedo »hiter« ali »maj- hen«, kot je beseda »prevedena« tudi v slovar- ju Alfred Götze, Frühneuhochdeutsches Glos- sar, Berlin 1967, str. 103; na Balkanu je tudi najrazširjenejša in najbolj znana avtohtona ra- sa konj t. i. planinski konj ali mali konj. Voj- na enciklopedija, Beograd 1972, št. 4, str. 550. — 23. AS, fase. 124 (nova št. fase. 201), str. 223, 229. — 24. R. Lopašič, Bihač, str. 67. — 25. V popisu poštnih postaj 1. marca 1553 je točno določeno, katere so najete za devet mesecev, katere celo leto. Starine 17, str. 210, 211; iz po- pisa 14. aprila 1555 je razvidno, katere poštne postaje so razpuščene (geurlaubt) in jih bo tre- ba s prvim v mesecu ponovno najeti s staro plačo (» ... die abgeschafen mit ersten wider in der althen pesoldung aufgenumen werden«) AS, fase. 124 (nova št. fase. 201), str. 228. — 26. J. Gruden, Zgodovina, str. 359: »že leta 1479 či- tamo, da je Lovro Turjaški iz Hrvaškega spo- ročil kranjskemu vicedomu o pretečem turškem napadu. Listi š to novico so potem švigali sem ter tja. Vicedom je sporočil v Tržič z opombo, naj se razširi po vsem Gorenjskem. Koroški namestnik jo je izvedel iz Celja in jo takoj na- znanil Beljačanom, beljaški gospod pa svojemu gospodu na Bavarsko«. — 27. A. Koblar, Done- sek k zgodovini pošte na Kranjskem, IMK, 3. letnik, drugi zvezek, Ljubljana 1893, str. 54; redna pošta se je ustavila v notranji Avstriji šele 17. marca 1573, ko je nadvojvoda Karel odredil, da se osnuje redna peš pošta med Gradcem in Ljubljano, ibid., str. 54. — 28. O signalni službi glej naprej. — 29. S. Jug, GMDS, str. 42, 47; J. Gruden, Zgodovina, str. 562. — 30. »... die aussthailung der postphärdt durch dieselb gannz graniczen (hrvaško op. pisca) piss geen Laibach durch den Kharst vnd nach- mallen von der andern saidten piss geen Pettau oder Warosin zu dem herrn obristen«. Sta- rine 17, Str. 210. - 31. AS, fase. 124 (nova št. fase. 201), str. 228, 229. — 32. V oklepaju je število konj. — 33. V popisu 14. aprila 1556 so štirje sli tekači, AS, fase. 124 (nova št. fase. 201), str. 228. — 34. Na Reki so plačevali sle v prvi polovici 16. stoletja iz dohodkov mitninske postaje, Ferdo Gestrin, Trgovina slovenskega zaledja s pomorskimi mesti od 13. do konca 16. stoletja, SAZU, Ljubljana 1965, str. 50. — 35. En sel na konju je moral hiteti z obvestilom iz Kla- ne, skozi Godnik, Jablanice in Prem v Senožeče, drugi pa v Podgrad in Socerb proti Trstu, J. Gruden, Zgodovina, str. 595. — 36. Raunach so Ravne na Krasu, J. W. Valvasor, Topographia Ducatus Carnioliae Modernae, Ljubljana 1970. — 37. »... gegen Dubitz zu Khostaneuitz oder Prikhouersky«, Starine 17, str. 211. — 38. AS, KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 fase. 283, 284 (nova št. 413), str. 130. — 39. ibid., str. 64. — 40. ibid., str. 210. — 41. ibid. str. 66. — 42. Starine 17, str. 204; AS, fase. 132 (nova št. fase. 222), snopič 2; o stražnih stolpih in stražar- jih v porečju rek Mrežnice in Korane tudi v raz- pravi Zorislav Horvat-Milan Kruhek, Stari gra- dovi i utvrdenja u obrani Karlovca u 16. i 17. stolječu, Historijski arhiv u Karlovcu, Zbornik radova, Karlovac 1979, str. 59—79. — 43. »Kreut- schus, Kreutfeuer, Glochenstraich«, Beseda Krei- de (pisane tudi kot Kreut, Kreutt, Kreid, Creuz) je starodavna in jo najdemo v povezavi z drugi- mi jeziki (angl., hol., franc, ital.), pomeni pa vo- jaški preplah, spoznavno znamenje, kričati, hrup delati, Joseph Zahn, Styriaca I, Graz 1894, str. 87, 88, 89 (Styriaca). — 44. Leta 1539 je Ferdi- nand pozval stanove na Hrvaškem, da urede si- gnalno organizacijo, Vjekoslav Klaič, Povijest Hrvata, knjiga 5, Zagreb 1973, str. 648; 14. marca 1540 pa poroča Ivan Ungnad štajerskim stano- vom, da je uvedel opozorilne kresove in strele. Starine 17., str. 159. — 45. »... aufrür und uber- vallung der stet, gslösser, merkcht, besetzten (!) der kirchen, perg und tal in dem land besechech, von innern oder äussern des lands oder ander veynt beschedigt werden möcht... so dan die ge- satzten das volkch ervordern wurden, es wer mit ausiahen der glokchen, mit kreidfeuer oder manung, das dann ain yeder mit seiner weer an alles vercziehen berait und auf sey...«, Bur- ghard Seuffert-Gottfriede Kogler, Die ältesten steirischen Landtagsakten, Teil II (1452-1493), Graz 1958, str. 117. — 46. Johann Loserth, In- nerösterreich und die militärischen Maßnahmen gegen die Türken im 16. Jahrhundert, Graz, str. 23. — 47. Styriaca. str. 94. — 48. Winfried Schul-" ze, Landesdefension und StaatsbUdung, Wien- Köln—Graz 1973, str. 131. — 49. »...auch so es sich zuetraget mit kreitscbussen vnd glocken- stegen wamung zethun aufzesein vnd noch zeei- len ... vnd zumalen an den grenitzen der an- stossenden kunigreichen vnd lannden auf der Strassen vnd wasserstram geraubt vnd gemort werde. Deshalben der kauf vnd gewerbend man auf den Strassen mit Iren leiben vnd gutern nit sicher hanndien noch wanndeln ... Das den fet- tem vnd raubern nachgestellt vnd aller vleiss furgekert auch darzu kreitschuss vnd glogken- slag gebrauch werden vnd nach denn zubesor- gen ist, das sich etlich rewter vnd zufuessen die diser zeit mit dinsten nit versehen in das selb vnnser furstentumb dermassen zestraiffen vndersten mochten«, AS, listina 7. marec 1513. — 50. «... in ain yedes viertl einen teuglichen viertlmeister verorden ... vnd wellen allspaldt der glogkhenstraich kreutschuß oder kreytfeuer durch denselben viertlmeister beschehen vnd angeen.«, AS, fase. 121, 122 (nova št. fase. 194), ni pagine. — 51. Styriaca, str. 95. — 52. »... die man zu Venediger oder alhie im lanndt an son- dere grossen cassten bestellen macht«, AS, fase. 145, 146 (nova št. fase. 246), str. 85. — 53. Poleg literature, ki je do sedaj navedena, najdemo kraje, kjer so signalne točke bile, in podatke o samem problemu še v: Carl Prenner, Die Kreut oder Kreuzfeur vnd die Tabor in Krain, Carnio- lia 1838, št. 60 in 61; Peter Radics, Die Einfälle der Osmanen in Steiermark, Kärnten und Krain im 15. und 16. Jahrhundert, österreichische mili- tärische Zeitsclirift, 2, 1864; Heinrich Noe, Die Kreidfeuer in Krain, Feuilleton der »Laibacher Zeitung«, 1888, št. 148, 149; Franc Levec, Die Einfälle der Türken in Krain und Istrien, Lai- bach 1891; S. R., Silentabor, IMK, letnik 7, zve- zek 6, Ljubljana 1897, str. 204; Bogo Grafenauer, Zgodovina slovenskega naroda 3. zvezek, Ljub- ljana 1956; Peter Fister, Arhitektura slovenskih protiturških taborov, Ljubljana, 1975 (zemljevid); Silvo Kranjec, Grmade in tabori, Mohorjev ko- ledar za leto 1975, Celje 1974; Stane Stražar, Mo- ravska dolina, Moravče 1979; Bogo Grafenauer, Kmečki upori na Slovenskem, Ljubljana 1962 (zemljevid, kjer so tudi vrisane signalne točke). Vsi avtorji se v glavnem opirajo na delo Val- vasorja, Die Ehre des Herzogthums Crain, Lay- bach 1689, kjer v drugi knjigi str. 172, 208, 253, 284 in 296 (kjer našteje iste kraje kot na strani 284 za notranjo Kranjsko) daje pregled gla'/nih signalnih točk in pa na že navedeno delo Jo- sepha Zahna. V tem prispevku so našteti kraji manj znanega zapisa na Kranjskem, ki so bili določeni 30. aprila 1613 na deželnem zboru v Ljubljani, vendar se od prejšnjih le malo raz- likuje, AS, fase. 122 (nova št. fase. 194), ni pagi- ne; IMK, letnik 8, zvezek 4, Ljubljana 1898, str. 219. — 54. Gerovo in Klana sta v tem zapisu prečrtana, AS, fase. 122 (nova št. fase. 194), ni pagine. — 55. ibid., ni pagine. — 56. »am Gibi bey Stettnberg«, ibid., ni pagine; Gibi je Kebel, Hans Pirchegger, Die Üntersteiermark in der Geschichte ihrer Herschaften und Gülten, Stä- dte und Märkte, München 1962, str. 145, 146, 276. — 57. Na težko dostopnem kraju nad dolino reke Polskave so razvaline nekdanjega Gromberškega gradu (Grünberg), Krajevni leksikon Dravske banovine, Ljubljana 1937, str.426. — 58. »... Als nemblich so gewisse khundtschafft khumbt das der veindt in versamblung sey soll man zu War- nung zwen schüssn vnnd so der veindt im an- zug vnnd auf dem weeg ist drey schüssn, wann aber der veindt das lanndt erraicht vnnd mit äugen gesehen, soll man vier khreydschüsn auch die khreidfeuer vnnd glockhenstreich ergeen las- sen.«, AS, fase. 145, 146 (nova št. fase. 246), str. 81; AS, fase. 122 (nova št. fase. 194), ni pagine. — 59. J. W. Valvasor, Die Ehre ..., II, str. 172. — 60. Winfried Schulze, Landesdefension und Sta- atsbildung, Wien—Köln—Graz 1973, str. 131. — 61. »... Auf weliches wir dan auch die gewonli- chen vier kreudschüß alhie ergehen lassen... die gerichts vnd grundobrihkeit euern ins auf- bott gehörigen vnd hievor gemussterten (zehen vnd funfften man wollbewehrt und zum fehern vortzug aufs wenigist auf acht oder zehen tag der bedürfftigen proviandt furgesehen vnd in solhen muglichisten eyl bey tag vnd nacht nach (Rudolfswerdt) abfertigen vnd schikhen wollet, AS, fase. 124 a, 124 b nova št. fase. 203), ni pa- gine. — 62. Styriaca, str. 94. — 63. »... Weil wir aber nicht vergwisst sein das berürter kreud- schuss aller orts beschehen oder gehört worden, vnd sich der vnwisenheit niemands zuentschul-j KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 99 digen, also ist darauf in namen der fur: dur: etc... wegen an euch alle vnd iede vnser gar ernstlich beuelch bey höchster landsfurstlichen vngnad vnd straff gebietend, das ir an dem ort die kreudschuss zuthun«, AS, fase. 124 a, 124 b (nova št. fase. 203), ni pagine. — 64. Alfred Loebl, Die Landesverteidigungsreform im ausge- henden 16. Jahrhundert, Archiv für österreichi- ; sehe Geschichte, Wien 1907, str. 45. — 65. Poro- čilo o stanju v spodnji in srednji četrti ter Istri in Krasu leta 1596, AS, fase. 146, 146 a (nova št. fase. 248), str. 1188—1191. — 66. »Auf alles hieob- gesezten örttern ist. .. an munition kraut vnd lott gar nichts vorhanden. Hanns Lubanouitsch hörpaucker«, AS, fase. 122 (nova št. fase. 194), ni pagine. MLADOSTNA POTOVANJA JANEZA VAJKARDA VALVASORJA BRANKO REISP Janez Vajkard Valvasor je absolviral svoje šolanje na jezuitski gimnaziji v Ljubljani. Na- daljnje izobrazbe pa ni iskal na univerzi, kar je morda tudi eden izmed razlogov, da je ohranil in razvil značilne lastnosti samosvoje, duhovno neodvisne osebnosti. Stopnja njego- ve izobrazbe je bila namreč le tolikšna, da se ni usmeril v kabinetno, od življenja odtrgano učenjaštvo. Svoje znanje je izpopolnjeval in življenjskih izkušenj nabiral na potovanjih po tujini in v vojaški službi. V tem je sledil tedanjim navadam plemiških sinov, ki so se 7 namenom, da bi kasneje dosegli ugledne vo- jaške položaje ali visoka uradniška dostojan- stva, izpopolnjevali v vojaških veščinah, nato pa potovali v tuje dežele, predvsem v Italijo in Francijo. Pri nas so imeli za taka potovanja zaradi bližine Italije še posebej lepo prilož- nost.^ Z več vidikov zanimivo delo »Speculum ge- nerosae juventutis — Newbegläntzter Zucht- Spiegel der Adelichen Jugendt« (Na novo os- vetljeno vzgojno zrcalo plemiške mladine) uradnika kranjskih deželnih stanov Adama Boštjana Siezenheima (Sietzenheimba), ki ga je avtor sam založil, natisnjeno pa je bilo le- ta 1659 v Münchnu, daje dobro sliko tedanje- ga ravnanja in izčrpen pouk o tovrstnih didak- tičnih prizadevanjih. Po vsej verjetnosti je Janez Vajkard avtorja in to njegovo delo že poznal, preden se je odpravil na svoje veliko potovanje. Delo vsekakor zelo obsežno in naj- lepše komentira v dodatku k VI. knjigi Slave Vojvodine Kranjske, ki obsega učene pisatelje, doma s Kranjskega. Iz komentarja bi sklepali, da je bil Valvasor nekoliko seznanjen tudi z osebnimi razmerami avtorja, kasneje pa je utegnil biti povezan z njegovim sinom, jezui- tom Francem Siezenheimom.^ Po neki zapleteni zgodbi, o kateri beremo pri popisu Gamberka — bilo je to približno 29 ali 30 let pred izidom Slave — bi sklepali, da se je Janez Vajkard odpravil na prvo po- tovanje leta 1659 ali morda že leto prej. Ko je bilo namreč deželnosodno gospostvo Gam- berk še v posesti družine, je imel Karel Val- vasor, ki ga je takrat upravljal in bil skrbnik svojim mlajšim bratom in sestram, posla tudi s sodnimi zadevami. In v zvezi s tem pripove- duje Janez Vajkard daljšo zgodbo, ki jo skle- ne z opisom nenadne izginitve mladega kmeč- kega fanta iz ječe v grajskem stolpu. Takrat je bil ravno doma in se z drugimi gledalci vred ni mogel dovolj načuditi, kako so okrog stolpa letali vrani — hudobni duhovi, ki so kmetu pomagali pri begu. To se je zgodilo ne- kega jesenskega dne; kmalu nato je odpotoval za nekaj let, zato mu nadaljnji razplet zgodbe ni znan. Navedeno se docela ujema tudi z Val- vasorjevim pisanjem tajniku Kraljevske dru- žbe v Londonu, Thomasu Galeu, kjer izjavlja, da je prebil na potovanjih v celem 14 let.^ Iz tega lahko izračunamo, da je Janez Vajkard končal šolanje v svojem sedemnajstem letu in bil nato od jeseni 1658 do 1672 v glavnem zdo- ma. Žal pa o prvih potovanjih ni konkretnej- ših podatkov. V letih 1663 in 1664, morda pa tudi še za dalj časa, se je Valvasor — poleg mnogih kranjskih plemičev — z dvanajstimi tovariši, ki so vodili s seboj tudi svoje služabnike in hlapce, kot prostovoljec udeležil avstrijsko- turške vojne. Čeprav je vso XII. knjigo Slave Vojvodine Kranjske posvetil popisu Vojne krajine in krajev ob hrvaško-turški meji, je v knjigi o njegovi udeležbi v tej vojni le nekaj skromnih drobcev, v XV. knjigi, ki je name- njena letopisom tega časa, pa se je opisu voj- ne sploh odrekel z razlago, da je to storjeno že v mnogih drugih delih in da se pri letopi- sih usmerja v glavnem v to, kar se nanaša na Kranjsko.'' 100 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 Iz vsega je mogoče povzeti, da se je Janez Vajkard Valvasor z nekaterimi drugimi kranj- skimi plemiči in njihovim spremstvom »pred dvajset in nekaj leti« v tej vojni pod oseb- nim poveljstvom izkušenega in slavnega vo- jaka, hrvaškega bana grofa Nikolaja Zrinjske- ga v Slavoniji oziroma v Slavonski vojni kra- jini pogosto udeleževal raznih spopadov s sov- ražnikom v Testa-Piccolominijevem regimen- tu, čigar konjeniški stotnik je bil Adam von Albendorff. Da je služil pod komando grofa Nikolaja Zrinjskega, pove vedno s posebnim poudarkom, lepo opiše tudi njegov junaški značaj in osebne vrline, ki so Zrinjskemu pri- pomogle do takih vojaških uspehov in slave. Le posredno pa je mogoče razbrati, da se je Valvasor bojeval v Slavoniji. Na tem vojnem pohodu se je nekoliko seznanil s to pokra- jino, ko pa je sestavljal svoje delo, je ime- na nekaterih krajev že pozabil, tudi oficirji in poveljniki v tamkajšnjih področjih so se menjali. V XII. knjigi Slave, v 7. po- glavju Von den Windischen Grentzen (O Slavonski krajini) piše tole: Sintemal es allbereit zwantzig Jahre seynd /daß ich* un- ter Herrn Grafens Niclaus von Zerin seel. Angedenckens/ Commando war/und mir sel- bige Lands-Gegend etlicher Massen bekandt machte (Zlasti, ker je že dvajset let tega, kar sem* služil pod poveljstvom gospoda gro- fa Nikolaja Zrinjskega blagega spomina ter se nekoliko seznanil s tistimi kraji).^ Sicer pa v zvezi s to vojno omenja le nekatere stvari, ki so se mu zdele pretresljive in grozne, na primer, da je videl, kako so odsekanim tur- škim glavam na kolih po nekaj tednih zrasli lasje in brada, ali pa, da Senjani, Vlahi ali Uskoki, kadar odsekajo Turku glavo, to dvig- nejo in pustijo z veliko poželjivostjo, da jim kaplja v usta še vroča kri, v čemer se kažeta njihovo zagrizeno sovraštvo do Turkov in brezmejna krvoločnost.* Iz te vojske se je Valvasor za krajši čas vr- nil domov. Kaj posebnega tedaj gotovo ni po- čel. Tako je, kot sam pravi, na Kalu nad Me- dije nekoč lovil gada, debelega kot njegova roka, a le tri pedi dolgega, zato ga sploh ni mogel obdržati in mu je ušel v luknjo. Nekako v tem času je moralo biti, da je Valvasor sam večkrat govoril z nekdaj slepo ženo njihovega oskrbnika v Mediji, Anžeta Peina po imenu, ki je po zaobljubi čudežno spregledala ob ro- manju na zasavsko Sveto goro, kot v svoji globoki, za človeka tistega časa razumljivi vernosti zavzeto poroča v Slavi Vojvodine Kranjske, v knjigi o svetnikih, redovih in žup- nijah.'^ V splošnem pa je radoznalo obiskoval bližnjo in daljno okolico rodbinskega gradu in njihovega gospostva ter se seznanjal s kra- ji, ljudmi in običaji, kajti o teh krajih poroča pogosto v II. knjigi, kratki topografiji, ki je zamišljena kot uvod v naslednje, obsežnejše knjige Slave. Nato se je Janez Vajkard Valvasor odpravil na svoje veliko potovanje, ki je trajalo nekaj let. V Slavi Vojvodine Kranjske priložnostno tu in tam raztreseni drobci in časovno le pri- bližne oznake (na primer »pred 20 in nekaj le- ti«, namreč pred izidom Slave Vojvodine Kranjske ali morda tudi pred toliko in toliko leti, kar je posamezne knjige Slave sestav- ljal), dajejo za prikaz Valvasorjevih potovanj iti analogno tudi za marsikaj drugega iz nje- govega življenja le skromno oporo. Razme- roma dosti oziroma še največ je takih podat- kov v 55 strani obsegajočem vrinku ali dodat- ku k popisu Cerknice v XI. knjigi Slave voj- vodidne Kranjske, ki ima naslov: Weitere Er- klärung deß Herrn Haupt-Authors wegen deß Igeln-Ruffs in der Cirknizer See-Gruben/ samt einem ausführlichem curiosem Schalt- Discurs von den Pactis expressis und implici- tis (Nadaljnje pojasnilo gospoda glavnega av- torja zaradi klicanja pijavk na jamah Cerk- niškega jezera z vključenim izčrpnim zanimi- vim razpravljanjem o »pactis exspressis« in »implicitis« [o jasnih ali očitnih in zaplete- nih ali neočitnih zvezah]).^ To besedilo se veže na IV. knjigo o narav- nih redkostih dežele Kranjske, zlasti na 50. poglavje, in je nastalo zato, ker Valvasorja vsebina opomb, ki jih je dodal urednik Erazem Francisci, ni zadovoljila. Francisci si je nam- reč pri raznih pojavih, za katere Valvasor razlaga, da nastanejo po naravni poti, in tudi pri naravoslovnih poskusih, ki jih je Valvasor sam opravljal, izmišljeval nenaravno razlago in povzročitelje ter povsod videl hudičev vpliv, še več, razumeti je bilo, kot da je Val- vasor stopil v zvezo s hudičem. Seveda bi ute- gnile biti take izjave glavnemu avtorju in njegovemu delu v škodo. Valvasor se v odgo- vor na to bolj odprto razpiše o svojih doživ- ljajih in je zato v tej razpravi še nekaj pri- spevkov k njegovemu življenjepisu. Poleg živ- ljenj episnih podatkov, ki nas itu zanimajo, bi bil vrinek dragocen vir tudi za raziskovalce tedanjega praznoverja; zaradi specifičnosti njegove vsebine pa bi ga mogel s pridom upo- rabljati le strokovnjak za to področje. Prvi podatek o tem velikem potovanju se- ga v jesen leta 1666. Tako je oktobra tega leta tedaj petindvajsetletni Janez Vajkard na Du- naju v bližini rdečega stolpa (Roter Turm) — na koncu današnje Rotenturmstrasse, ki pelje od Štefanovega trga proti kanalu Donave — v Arnoldovi hiši, v kateri je bil pri gospodu Meintzerju tudi na hrani, brez kakršnekoli prevare lastoročno tingiral funt svinca z gra- nom tinkture v najžlahtnejše zlato. Tinkturo KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 101 je napravil Johann de Monte Sniders (Sny- ders), ki je bil prav tam na hrani. Omenjeni alkimist je izdal v tisku tudi dve kemijski razpravi. Zaradi teh razprav in dveh uspehov pri zdravljenju so mu nekateri ugledni Dunaj- cani tembolj zaupali. Ko pa so se prepričali, da je njegova alkimistična umetnost varljiva, je Sniders, da bi si rešil glavo, izginil skupaj s svojo v moškega preoblečeno ženo; toda z Valvasorjem je ostal v korespondenčni zvezi, dokler je živel.* V svoji vedoželjnosti se je Valvasor tačas na Dunaju zanimal tudi za po- četje nekega Tomaža Damascena, astronoma, astrologa in ljubitelja podobnih ved, ki naj bi za nekega češkega grofa izdeloval iz raznih kovin tri magična zrcala, v katerih lahko vidiš vse, kar si poželiš. Sicer pa je na Dunaju na- pravil na Janeza Vajkarda izreden vtis zvonik Štefanove cerkve, za katerega pravi, da po vi- šini, okrasju in popolnosti prekaša vse cerkve- ne stolpe v rimskem cesarstvu, izvzemši stol- pa v Straßburgu in Landshutu.*" Nadaljnje smeri Valvasorjevega potovanja ni moč natančneje rekonstruirati. Tak poskus bi bil zaradi skromnih podatkov prezahteven in rezultat dvomljive vrednosti. Kot rečeno, sc je Valvasor jeseni 1666 zadrževal na Duna- ju. Iz podatkov v njegovih objavah, predvsem v Slavi Vojvodine Kranjske, se da razbrati, da je bil zatem v Nemčiji, na Holandskem, v Franciji, v Švici in Italiji. Potoval je prek ta- krat zaradi gusarjev zelo nevarnega Sredo- zemskega morja celo v severno Afriko. V pis- mih tajniku Kraljevske družbe v Londonu pa navaja zapored, da je potoval po Nemčiji, An- gliji, Danski, Franciji, Španiji, Italiji in Afri- ki." Nekatere od naštetih dežel je ponovno obiskal. Od številnih mest in krajev, ki jih je prepotoval, omenja le redke, skop je tudi v poročilih, kaj je tu in tam počel ali videl. Vrsto krajev ali objektov, ki jih je Valva- sor v tujini videl, omenja povsem naključno ob primerjavi tujih in domačih znamenitosti, nekatere pa tudi v zvezi z drugimi panogami svojega zanimanja. Tako pravi, da se plovba po Renu, Donavi ali Lechu ne more vzporejati z utrudljivo in nevarno vožnjo po Savi. Okoliščine v soteski Save in posebej pri Belem slapu (od Prusni- ka prati Zidanemu mostu) so mnogo težje kot pri vrtincu na Donavi (med Greinom in Yb- bsom na meji med Zgornjo in Spodnjo Avstri- jo). Stanje na Savi je po njegovem enako kot na slapovih Rena pri Schaffhausnu (v Švici), kjer pa se, v nasprotju z izkušenimi brodniki na Savi, čez slap nihče ne upa peljati. Sam je videl v različnih deželah in kraljestvih ne le v Evropi, ampak tudi v Afriki mnogo prečud- nih podzemeljskih jam, nikjer pa tako izjem- nih in občudovanja vrednih kot v svoji domo-. vini. Pred dvajsetimi leti si je ogledal tako imenovano Baumannovo jamo v grofiji Stoll- berg v Braunschweigu, kot lokalizira že v 16. stoletju znano in kasneje zelo obiskovano kap- niško jamo v pogorju Harz na levem bregu reke Bode pri kraju Rübeland, toda nai notra- njem Kranjskem je mnogo čudovitejših, pred- vsem v Jami in Postojni. Prav to so mu pred petimi leti (okoli 1684) potrdili tudi trije izve- deni popotniki, Anglež in dva Holandca, ki jih je sam spremljal. Cez vsako mero izredna je Jama, že zaradi gradu, ki je večji in ima lepšo lego kot grad Kofel ali Covolo (tudi Co- golo) na Tirolskem (v dolini reke Brenta na prehodu iz pokrajine Trento v Benečijo). To- da jama v Postojni ima najlepše in najčudovi- tejše odre, ki bi utegnili skalnatemu gledali- šču v Salzburgu in v Hölebrunnu (grad Hell- brunn v najbližji južni okolici Salzburga) od- vrniti vse gledalce. Ko primerja višino Bistri- ških snežnikov, se pravi Kamniških Alp, z vi- šino gora v salzburški deželi in Bergthalsgad- nu (Berchtesgaden), pa ne dvomi, da so kranj- ski snežniki mnogo višji. Pred približno dvajsetimi leti, ko se je nekaj dni zadrževal v Bambergu, je Valvasor dobil pri korarju Hansu Adamu Coglu v branje del sodnega protokola, ki ga je bil napisal oče omenjenega korarja v času, ko so v Bambergu sežgali ve- liko coprnikov in čarovnic. »Pred nekaj in dvajset leti«, računano od izida Slave Vojvodi- ne Kranjske ali od tedaj, ko je to delo pisal, je bil Valvasor tudi v Amsterdamu na Ho- landskem. Posredno omenja Holandsko — in ob enem Vestfalsko — tudi, ko primerja slabi sirkov kruh, kakršnega pečejo na Pivki in Krasu, s podobnim, vendar boljšim holand- skim kruhom in znanim vestfalskim rženJa- kom »pumperniklom«, zatem pa še enkrat, ko govori o bloških smučarjih, ki v hitrosti nič ne zaostajajo za holandskimi drsalci na ledu. V zgornjefrankovsko mesto Bamberg se je po- novno vrnil čez nekaj let. V seznamu njego- vih izdaj navaja urednik Erazem Francisci, da je leta 1671 dal brez navedbe svojega ime- na Valvasor tu natisniti neko knjižico, za ka- tero pove le, da je bila prevedena iz franco- ščine v nemščino.^2 Pri raziskovanju naravnih redkosti ali skri- vnosti pa je Valvasorja neizmerna vedečnost vodila nekaj let ne le po Evropi, ampak celo po Afriki. Razen tega, da je obiskal ta konti- nent, izvemo iz njegovih izjav o tem potova- nju zelo malo, in sicer le, da si je tu ogledal nekaj podzemeljskih jam in da se je pogovar- jal v Tunisu o pripravljanju nekega skrivno- stnega strupa. Voščilo v uvodu Slave Vojvodi- ne Kranjske, ki ga je po duhu in okusu časa spesnil Krištof Wegleiter, protestantski teo- log in od leta 1688 profesor univerze v Alt-. 102 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 dorfu pri Nürnbergu, pa s posebnim poudar- kom slavi Valvasorjeva potovanja in med nji- mi tudi uspešno pot v puščavo Libije.*' Katero pereče vprašanje, katera nerešena uganka sta Valvasorja gnala v Afriko, zaslu- timo šele pri prebiranju njegovega opisa gra- du Grabna pri Novem mestu, kjer govori o nesrečni usodi kranjskih plemičev, ki so se bili odkupili iz turškega ujetništva. Tu v deželi, pravi Valvasor, splošno verjamejo, da prejme- jo odlične osebe in izkušeni vojščaki, ki se od- kupijo, od Turkov popotnico, to je strup, ki začne delovati po dveh, treh, štirih, petih ali desetih mesecih ali celo po enem letu. Tako so morali kmalu po prihodu iz ujetništva um- reti ne le gospod Rut z Grabna, ampak tudi Volf Engelbreht Auersperg in prav tako neki gospod Lamberg, Rauber, Obritschan, Gall, Kozjak, Mordax, Mündorffer in mnogi drugi. Menim pa, pravi dalje, da znajo Turki, s kate- rimi se tu vojskujemo, ta strup pripravljati prav tako kot Afrikanci. Ko se je namreč leta 1669 zadrževal v Afriki, mu je odličen in učen mohamedanec. Ali Haisa po imenu, ki je uži-, Adam Sebastian von Siet- zenheimb: Newbegläntzter Zucht-Spiegel der Adeli- chen Jugendt, München 1659 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 103! val velik ugled, 15. julija tega leta v Tunisu odkril način priprave in delovanje tega strupa kot veliko skrivnost, ki je malokomu znana. V zameno pa mu je Valvasor povedal dru- ge, Afrikancem neznane skrivnosti. Brž ko je Valvasor za to skrivnost zvedel, je zaznal, da je res tako, in se je moral čuditi, da ta- ko sredstvo v naravi obstoji. Težko si je tudi predstavljal, da bi si bilo mogoče iz- misliti protisredstvo, ki bi ta potuhnjeno delujoči strup oslabilo ali pregnalo, ker deluje bolj na osnovi antipatije, kakor na drugih načelih. Iz raznih krajev so ga že na- prošali, naj bi odkril pripravo tega stru- pa. Vendar mu vest ne dovoljuje, da bi ta skrajno škodljiva stvar, ki ogroža mnoga člo- veška življenja, postala splošno znana. Na tem mestu je razprava o turškem strupu zapeljala Valvasorja v poročilo o še večji, na podobni osnovi delujoči skrivnosti, o simpatetičnem vžigalnem in strelnem smodniku; če ta smod- nik razdelimo na posamezne dele in jih pod- taknemo na raznih mestih, lahko s tistim de- lom, ki smo ga obdržali pri sebi, povzročimo, de začne smodnik na vseh mestih ob istem ča- su delovati. Ker pa je želel, da ne bi v dana- šnjem svetu, ki je naklonjen bolj uničevanju kot ohranjanju, ne eno ne drugo postalo zares očitno, je sklenil diskurz z izjavo, da je pripo- ved o teh stvareh še tisto uro, ko jo je prene- sel na papir, v svojem popotnem dnevniku, kamor je s skrivno pisavo beležil vse, kar se je bil na potovanjih naučil, sedaj izbrisal." Pripomniti je treba, da skrivnostni strup go- tovo ni bil edini razlog, zaradi katerega si je Valvasor zastavil za tisti čas tako izreden po- potni cilj, kot je Afrika, je pa vsekakor edina stvar, o kateri sploh kaj pove. Več kot iz katerekoli druge dežele je Val- vasor poročal o svojih potovanjih in dogodiv- ščinah iz Francije. Tu se je tudi najdlje zadr- ževal, iz česar bi sklepali, da ga je morala ta, tedaj najrazvitejša evropska država iz določe- nih razlogov še posebej zanimati. Politična in kulturna premoč Francije v drugi polovici 17. stoletja je premamila številne evropske vla- darje, da so sledili njenemu zgledu. Nič čud- nega ni, da je tako vplivna država privlačila tudi radozniale popotnike, kot je bil Valvasor. Od kod naj bi bil Valvasor prišel v Franci- jo, s severa ali juga, je težko reči. Videz je, da je na svojem prvem potovanju po Franciji ubral smer Amsterdam—(Lille)—Pariz—Lyon — in dalje proti morju, ki je še danes os in hrbtenica francoskega cestnega omrežja. Ta smer je v njegovih poročilih tudi časovno po- vezana. Isto časovno opredelitev kot pri Am- sterdamu, namreč »pred nekaj in dvajset le- ti«, uporablja Valvasor tudi pri Parizu. Takrait (okoli leta 1667) je tu pri nekem odličnem voj- vodu, ljubitelju vsakovrstnih znanosti, videl različne redkosti, tako naravne kot nadnarav- ne. Ker je bil ta visoki gospod priljuden in je videl Valvasorjevo gorečo vnemo za redkosti, čeprav naravne, mu je izkazal veliko zaupanje s tem, da je pri njem z uspehom preizkusil tu- di kovinsko zrcalo, v katerem je videl, kar si j G poželel. Ko je Valvasor pred šestimi leti (okoli 1683) v Nürnbergu o tem pripovedoval nekemu svojemu dobremu prijatelju, pa je iz- vedel od njega, da je prav to zrcalo videl v Parizu pri istem visokem gospodu tudi zname- niti naravoslovec in filozof Franc Mercurius van Helmont." Da se je za tako magično zrca- lo Valvasor zanimal že prej na Dunaju, nato v Parizu in kasneje, po mnogih letih še v Be- netkah, vzbuja posebno pozornost. Časovno še natančneje opredeljuje Valvasor svoje prvo bivanje v Lyonu, ko govori o iznajdbi nekega revnega trgovca, s katero dobe taft in druge vrste svilenega blaga posebno lep lesk. O iz- najdbi, ki je veljala nekaj let za veliko skriv- nost in so jo šteli med hudičeva razodetja ali odkritja, pravi Valvasor, da je povsem narav- na in da jo povzroči boraksova voda. Ko se je sam pred 22 leti (torej leta 1667) zadrževal v Lyonu, pa je bila ta iznajdba že vsakomur zna- na." Ob tem zgodba lahko služi še za primer, kako počasi se je tedaj kakšna, pri tem celo koristna tehnična iznajdba uveljavljala v za- vesti ljudi kot nekaj povsem naravnega, nekaj, kar ni v zvezi s skrivnostnimi silami, in to v mestu, ki je od 15. stoletja dalje veljalo za središče svilarstva. Iz navedenih podatkov je mogoče razbrati, da je Valvasor prišel v Francijo že okoli leta 1667; od mest, ki jih je obiskal, navaja Pariz in Lyon. Tedaj — pred približno 22 leti — je v Franciji, v kraljevskem francoskem švicar- kem pehotnem regimentu, izpopolnil tudi svo- je vojaško znanje, ki si ga je bil pridobil pod poveljstvom grofa Nikolaja Zrinjskega v Sla- voniji med avstrijsko-turško vojno. O tej Valvasorjevi življenjski epizodi ne bi ničesar izvedeli, če bi ne bil objavil različnih »hudičevih umetnij« svojih vojaških tovari- šev iz regimenta, in sicer le za ponazoritev tega, kar je predmet že omenjenega njegove- ga diskurza o raznih zvezah s hudičem, doda- nega k popisu Cerknice. Govori o nekem He- su in nekem Poljaku plemenitega rodu, dveh starih dobrih tovariših, čeprav ne vedno v dobrih stvareh, ki sta služila zdaj cesarju v Španiji v vojni s Portugalsko, pa spet v fran- coskih pomožnih četah na strani Portugalske, kamor so ju pač zanesle vojaške peripetije. Valvasor se je z njima seznanil, ko je bil med Španijo in Portugalsko končno sklenjen mir. Francoske zavezniške enote so zatem po mo- rju prepeljali v Rochelle (La Rochelle) in jih 104 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 tam odpustili. Tedaj so mnogi korenjaški nem- ški jezdeci in pešci, z njimi tudi Hes in Poljak, vstopili v kraljevski francoski švicarski pehot- ni regiment, v katerem je služil Valvasor. No- va vojaška tovariša sta, tako poroča Valva- sor, na nenaraven način prakticirala nekate- re preklete umetnije. Poljak je namreč, če je le imel tri lase neke osebe, ženske ali moške, to osebo s čarovnim postopkom po mili volji priklical k sebi, kar je počel večkrat zlasti z ženskami. Naučil pa je te čarovnije še Hesa, da bi drug drugega po potrebi mogla rešiti iz ujetništva, kar se je enkrat tudi res zgodilo." O tem poroča Valvasor prav resno, vse sku- paj pa dobro osvetljuje značilnosti soldaškega življenja tistega časa. Ker omenja Valvasor, da je imel priložnost z obema tovarišema go- voriti šele po sklenjenem miru med Španijo in Portugalsko, lahko določimo čas njegove vojaščine v Franciji v leto 1668; mir med obe- ma državama je bil namreč sklenjen v Lizbo- ni 13. februarja 1668. Ugotovitev se ujema tu- di z drugimi dejstvi, kajti naslednje leto je bil Valvasor že kot popotnik nekaj časa v Af- riki, leta 1670 pa zagotovo spet v Franciji. Od kod je Valvasor leta 1669 potoval v Af- riko, kako in kam se je vrnil nazaj v Franci- jo, v njegovih delih ni nikakršnega sledu. Ker pa piše Thomasu Galeu, da je bil v Španiji, je mogel biti tu ali v zvezi z zgoraj omenjeno vojaščino ali s potovanjem v Afriko. Morda se je nazaj grede izkroal v Toulonu, ki je bil od 16. stoletja dalje pomembno francosko voj- no pristanišče v Sredozemlju. Vsekakor je v Toulonu stanoval, in sicer v gostišču »Pri zla- tem levu« v ozki ulici blizu pristanišča, kar omenja v zvezi s svojimi poskusi s čarovnim lističem, popisanim z izrekom iz svetega pis- ma in skrivnostnimi znaki, ki ga je dobil tu od nekega Francoza. Ker je poleti 1670 obi- skal več krajev in prirodnih znamenitosti v bližini Toulona v Massif de la Sainte-Baume, bi mogli tudi njegovo bivanje v Toulonu da- tirati v ta časP Dne 6. julija 1670 je prišel Valvasor v bož- jepotni Saint-Maximin-la-Sainte-Baume, kraj ki izvira iz stare rimske naselbine in je po provansalski legendi v najtesnejši zvezi z za- četki krščanstva v Provansi. Velika provan- salska legenda se namreč krajevno veže na Les Saintes-Maries-de-la-Mer v Camargue, močvirni pokrajini ob izlivu reke Rhone, na Massif de la Sainte-Baume in na mesto Taras- con. Po tej legendi naj bi Marija Jakobeja, »sesitra« Matere božje, Marija Šaloma, mati apostolov Jakoba starejšega in Janeza, Sara, črna služabnica obeh Marij, Lazar, njegova sestra Marta, Marija Magdalena, ki velja po legendi tudi za njegovo sestro, dalje Maksimin in Sidonij bili izgnani tam, kjer je danes kraj Les Saintes-Maries-de-la-Mer, na kopnino. Napotili so se oznanjat krščanstvo po raznih krajih Provanse. Romanja v kraje, kjer naj bi bile njihove relikvije, so se začela že v zgod- ' njekrščanski dobi in se gode še sedaj vsako leto, predvsem v mesecih juniju ali juliju." Tu, v Saint-Maximin-la-Sainte-Baume naj bi bila pokopana sveta Magdalena in sveti Maksimin, prvi škof v Aix-en-Provence. Ker si je Valvasor še isti dan ogledal baziliko in relikvije, je 7. julija v družbi štirih sprem- ljevalcev — iz kasnejšega besedila bi se ra- zumelo, da so bili med njimi tudi pripadniki reformirane vere — nadaljeval romanje do Grotte de la Sainte-Baume (ali Grotte de Sainte-Madeleine), v kateri naj bi po veliki provansalski legendi spokorniško živela bib- lična Marija Magdalena. Vzhičeno popisuje lepoto rastlinja in slikovitost pokrajine, po ka- teri so potovali, malodane domotožje pa se ga je lotilo, ko so na poti do Magdalenine jame prekoračili čudovit gozd vitkih smrek in jelk, košatih hrastov in bukev in vsakovrstnega drugega »divjega« drevja, kakršno ni običaj- no v primorski pokrajini. Njegovo navduše- nje pa je toliko bolj razumljivo, saj velja Fo- rét de la Sainte-Baume še danes za izredno botanično znamenitost. Povzpel se je tudi na 998 m visoki Saint-Pilon, kamor so po legendi angeli vsak dan nosili sveto Magdaleno, da se je v miru poglobila v molitev, Valvasor pa je od tu užival najčudovitejši razgled.^" Poročilo o potovanju k Magdalenini jami v Provansi je Valvasor podobno kot še nekaj drugih, samo da tokrat izjemno podrobno in živo, napisal zaradi primerjave tujih in doma- čih znamenitosti. Grotte de la Sainte-Baume ga je v mnogočem spominjala na legendarno bivališče tržaškega mučenca sv. Socerba iz 3. stoletja, na Sveto jamo pri gradu Socerbu, ki jo je štel med velike kranjske znamenitosti in je njen opis vključil v Slavi Vojvodine Kranjske v knjigo o naravnih redkostih de- žele. Poleg omenjenih krajev in znamenitosti si je Valvasor v Provansi nedvomno ogledal še druge, ki pa jih ne omenja. Potoval je po juž- ni Franciji tudi zunaj Provanse, zagotovo ve- mo le, da je bil v pokrajini Languedoc, v me- stu Bocaire (Beaucaire) na desnem bregu re- ke Rhone, nasproti znamenitega Tarascona. Tu je nad vrati ene najlepših mestnih palač pritegnil njegovo pozornost lepo oblikovani kamniti rodbinski grb Valvasorjev z imenom in napisom. Bil je tudi v Toursu ob reki Loire v pokrajini Touraine, naj prikladne j šem izho- dišču za ogled gradov v dolini te reke, ki so- dijo med največje francoske znamenitosti. V bližini si je ogledal »les caves gouttieres«, kapniške jame, v katerih so, kot pravi, podob- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 105 ne tvorbe kot v škofjeloškem gospostvu v ne- ki globeli pri Poljščici nedaleč od Krope. Ča- sovno teh obiskov ni mogoče določiti, pač pa se je leta 1670 Valvasor ponovno pojavil v Lyonu in se v tem drugem največjem fran- coskem središču ob sotočju rek Rhone in Saóne zadržal najbrž nekaj več. V isti sapi, ko ognjevito zavrača, da bi v naravi obstajal kamen modrijanov, verjame v transmutacijo manjvredne kovine v zlato s tinkturo ali ek- straktom. V dokaz navaja med drugim poskus, ki ga je videl z lastnimi očmi leta 1670 v Lyo- nu na velikem, tudi danes zelo znamenitem trgu Bellecourt (Bellecour) v hiši, imenovani »la maison du Pin« ali Smrekov storž, ko je neki Anglež poldrug funt bakra z enim gra- nom tingiral v najboljše zlato brez kakršne- koli sleparije. Meni pa, da s tem še daleč ni dokazan kamen modrijanov, zakaj take tink- ture ali spremembe niso nič drugega kot skon- centriran ekstrat zlata in se ne pripravljajo z dobičkom, ampak v veliko škodo, ker gresta v nič trud in delo in povrhu še nekaj zlata. Sam pa je tu v Lyonu napravil poskus z zr- calom, v katerem vidi ženska sebe golo, če se pogleda vanj z določenega mesta in razdalje. Poskus, bolje trik, za katerega ni podatkov, kdaj ga je Valvasor izvedel, med prvim ali drugim bivajem v Lyonu, je sam po sebi čisto nedolžen in ga Valvasor prizadevno razlaga z lomom in odsevom svetlobe pri ogledalih s preračunanim nagibom in rezom, v katerih se kažeta slika gole ženske in glava žive osebe, ki se v zrcalu ogleduje. Po njegovem torej de- lujejo tu naravni zakoni, ne pa hudičeve mo- či, kot razlagajo nekateri. V Lyonu, kakor tu- di v drugih krajih, ki jih je bil prepotoval, si je Valvasor pridobil določen krog znancev, s katerimi je očitno osbal v zvezi še kasneje. Eden teh, »Monsieur Henry Garbusat«, je znan po imenu, ker poroča Valvasor, da mu je poslal v Lyon primerke okamenin s Kranjske- ga, več takih redkih okamenin pa je poslal tudi v Benetke in v nekatere druge, neimeno- vane kraje.^* Leta 1671 je bil Valvasor v Nemčiji, pose- bej, kot že omenjeno, v Bambergu, kjer je izdal neko iz francoščine v nemščino prevede- no knjižico. Leta 1672 pa je bil po skoraj šestih letih nepretrganega popotovanja, spet v domovini. Kod se je vračal iz Nemčije do- mov, ali po stari trgovski poti mimo Salz- burga in prek Alp na Koroško in Kranjsko ali čez Tirolsko v Beneško republiko, to je v smeri po Val Sugana in Canal di Brenta mimo gradu Kofel, se ne da ugotoviti. Toli- ko manj je seveda mogoče z zadostnimi do- kazi obnoviti ali sestaviti smer celotnega potovanja.^ Kljub temu da podrobnosti o Valvasorjevih potovanjih niso znane, lahko postavimo nekaj ugotovitev, ki pripomorejo k popolnejšemu razumevanju njegove osebnosti in njegovega dela. Na potovanjih se je najbliže seznanil s severnimi pokrajinami, predvsem z Nemčijo, močno pa je treba podčrtati njegovo dolgo bi- vanje v Franciji. Sam sicer trdi, da sodi Fran- cija poleg Italije med glavne popotne cilje mladih kranjskih plemičev, bolj p^ drži, da so bila potovanja v Francijo vsaj tako razgi- bana kot pri Valvasorju, prej izjema kot pra- vilo. Kranjska je bila vedno v živahnih sti- kih z Italijo, v tem času pa so se tu zelo kre- pili tudi italijanski kulturni vplivi, vendar se zdi, da Italija Valvasorja skoraj ni privlače- vala, morda z izjemo Benetk, ki jih je bil obi- skal še okoli leta 1679, niti ni v močnejši me- ri vplivala na oblikovanje njegovih pogledov na svet in delovnih načrtov. Prav tako so bila vsa njegova kasnejša potovanja, razen razi- skovanj na Kranjskem in v soseščini, voja- ških nalog in omenjenega potovanja v Benet- ke, usmerjena na Dunaj in v Nemčijo.^^ Potovanja so bila med važnimi temelji v zorenju in razvoju Valvasorjeve osebnosti. S svojim velikim potovanjem, ki je že po samem trajanju in popotnih ciljih ne glede na razi- skovalno zavzetost preseglo modna studijska potovanja plemiških sinov, pa je Janez Vaj- kard Valvasor izrazito pokazal, da bo šla nje- gova življenjska pot nad običajnim poprečjem. Potujoč iz kraja v kraj, je skrbno opazoval življenje, navade in uredbe, se pogovarjal z učenimi možmi in zbiral tuje znanje, pri tem pa ni vsega slepo sprejemal, temveč si je pri- zadeval za razumno, samostojno sodbo. Odslej bo kot svetovljansko razgledan kava- lir 17. stoletja s svojo življenjsko izkušeno- stjo in ustaljenimi nazori, s svojimi odločitva- mi, znanjem, strpnostjo in skoraj razsvetljen- skim presojanjem stvari ponovno presenečal svoje okolje in sodobnike; če upoštevamo te- danje zgodovinske razmere in kulturno zmo- gljivost, pa nas preseneča še danes. Na tem dolgem potovanju so se v bistvu že izoblikovale Valvasorjeve lastnosti in nagnje- nja, ki so mu začrtala tudi življenjsko pot in delo v zrelih letih. O tem, kaj ga je na poto- vanjih zanimalo in s čim se je ukvarjal, nis- mo natanko poučeni. Dnevnik, kamor je po lastni izjavi s tajno pisavo zapisoval vsa svoja opazovanja in doživetja, se ni ohranil. Vendar govori o tem Valvasorjevo kasnejše delo, tu in tam pa tudi sam v svojih spisih, kot smo videli. Predvsem so ga zanimale narava in njene redkosti. Tu pa se še posebej uveljavlja nje- govo veliko zanimanje za podzemeljske jame, ki so imele tudi kasneje po vrnitvi v domovi- 106 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 no prednost v njegovem raziskovalnem delu. Ponovno poudarja, da mu ni bilo žal ne časa ne truda, da bi kaj nenavadnega videl ali kaj novega spoznal. Gotovo se je ukvarjal z mate- matičnimi in fizikalnimi vedami, saj si je pri- skrbel vrsto matematičnih instrumentov, ki jih je uporabljal pri kasnejšem kartografskem in topografskem delu. Otroka svoje dobe pa so kaže v tem, da so ga privlačile tudi alkimi- ja, magija in podobne modne »vede«, ki so vznemirjale tedanje duhove. Za kasnejšega avtorja tako pomembnih topografskih in zgo- dovinskih del je vendarle nenavadno, da med potovanjem, vsaj tako je razvidno iz njegovih zapisov v Slavi Vojvodine Kranjske, za zgodo- vino še ni kazal enakega zanimanja kot za naravoslovje. Prvotno naravoslovec, se je Val- vasor razvil v zgodovinarja, za kar ga da- nes priznavamo, šele pod vplivom oko- liščin, ki so ga pripeljale k pisanju Slave Voj- vodine Kranjske. Seveda pa je upravičena domne/a, da je veljalo njegovo polihistorsko zanimanje vsem panogam, s katerimi se je pozneje v svojih delih izkazal, in da je na tujem že pridobil del svojih kasnejših zbirk, zlasti instrumentov, grafičnih listov in risb. Še nabolj avtentično in povedno pa nam vse obrazloži Valvasor sam v izjavi, ki se glasi: Ich bekenne / ohne eitle Ruhm-Sucht und Jactantz / daß mich alle meine Lebtage die Curiositet / oder Wiß-und Erfahr-Luat / zwischen ihren Sporen gehabt / und auf möglichste Untersuchung natürlicher Rariteten / oder Geheimnissen stets angehau- en / als einen grossen Liebhaber aller freyen / und natürlichen Künste. Wo ich nurl einen curiosen Mann in Erfahrung bringen können / da bin ich hingereiset / und ist mir kein Weg zu weit / noch die Gefahr zu groß / noch die Mühe zu verdrißlich gewest: die Hoff- nung / etwas Ungemeines zu erlernen und er kündigen / hat alles Saure versüsst: also gar / daß mich solche blosse Curiositet / nicht allein in Europa / sondern auch in Africa / etliche Jahre lang / weit und breit herun- geführt / um den natürlichen Wissenschaff- ten nachajagen. Wie ich dann auch manches Stücklein / mit eignen Augen und Hän- den / experimentirt habe (Priznam brez nečimernega slavohlepja in brez precenje- vanja samega sebe, da me je kot ljubitelja vseh svobodnih in naravnih umetnosti moj živi dan radovednost ali vedoželjnost spodbadala k ra- ziskovanju naravnih redkosti ali skrivnosti. Kjerkoli sem mogel zvedeti za vedoželjnega moža, tja sem se napotil in nobena pot mi ni bila predolga, nobena nevarnost prevelika, noben 'trud prenaporen; upanje, da se uteg- nem česa nenavadnega naučiti in kaj takega zvedeti, mi je slajšalo vse bridkosti. Gola ve- dečnost me je nekaj let vodila daleč naokoli ne le po Evropi, ampak tudi po Afriki, da sem se gnal za prirodnimi znanostmi. Tako sem marsikatero stvarco z lastnimi očmi in roka- mi spoznal) OPOMBE 1. O tedanjih plemiških navadah govori Val- vasor v poglavju: Von dem Unterhalt /Ubung/ Lebens-Art und Studien deß Adels /und der Bürger, in Crain (Prehrana in opravilo, življe- nje in študije plemičev in meščanov na Kranj- skem), v Ehre VI, p. 341 ss. — 2. Knjigo hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani (sign. 4775). Delo je zanimivo tudi zato, ker je na enem od petih bakrorezov Wolfganga Ki- liana (1581—1662) iz Augsburga, in sicer pri po- svetilu, zelo zgodnja veduta Ljubljane. Prim.: Ehre VI, p. 357 s. —¦ B. Reisp, Se o sončnem mrku na Slovenskem 1. 1664, Proteus 26 1963/64, p. 182. — M. Miklavčič, Siezenheim(b) Adam Bo- ¦ štjan, SBL III, p. 307. — M. Miklavčič, Sisen- tschelli (Sisenthal, Zizenčeli) Jožef, SBL III, p. 320. — 3. Ehre XI p. 161 s. — Royal Society, London, Letter Book (copy) 2(1), Valvasorjevi pismi Galeu z dne 3.12.1685 in 5. 3.1686. — P. Radics, Valvasor 1910, p. 71, omenja, da je Val- vasor na svojem prvem potovanju obiskal Salz- burg in bavarska mesta München, Ingolstadt, Nürnberg in Augsburg. Toda o potovanju v ta mesta ni dokumentacije. — 4. O svoji udeležbi v vojni 1663/1664 poroča Valvasor v Ehre XI, p. 100; XII, pp. 40, 93; XV, p. 601. — 5. Ehre XII, p. 40. — V literaturi se od P. Radicsa dalje (Val- vasor 1910, p. 71 s.) pogosto ponavlja navedba, da se je J. V. Valvasor med avstrijsko-turško vojno 1663—1664 bojeval v Senju, kar pa je na- pačna konstrukcija, kot izhaja ne samo iz na- vedbe v Ehre, 1. c, ampak tudi iz dejstva, da se je Nikolaj Zrinjski bojeval v Slavoniji in ne v Senju (tu je bil poveljnik Peter Zrinjski). Gro- bo napako je napravil P. Radics, o. c, p. 71, kjer pravi, da je ta Nikolaj Zrinjski »kasnejši junak Sigeta«, in ga tako enačU z Nikolajem Zrinj- skim, ki je padel v Sigetu leta 1566! Valvasor je Senj in tamkajšnje razmere res dobro po/.nal in jih v svojem delu tudi natančno popisal, nje- govo vedenje o Senju in Senjanih pa ni v zvezi z njegovo vojaško službo pod poveljstvom Niko- laja Zrinjskega — 6. Omenjene krute vojaške na- vade na turški meji opisuje Valvasor v Ehre XII. pp. 93, 116. — 7. O lovu na gada na »gori Kal« (zaselek v zasavskem hribovju, južno od vasi Jablana pri Sentlambertu v občini Zagorje) poroča Valvasor v Ehre II, p. 143, o čudežu na zasavski Sveti gori pa v EhreVIII, p. 829. — 8. Ehre XI, p. 55 ss. — 9. Ehre III, p. 415 s; VI, p. 364. — P. Radics, Valvasor in Wien, LZg 113 1894, Nr. 275, p. 2353 s.; Nr. 276, p. 2361 s. Tin- girati pomeni po skrivnih naukih alkimistov dati manjvrednim kovinam barvo in kakovost zlata ali srebra oziroma jih v zlato ali srebro spre- minjati (J. Hübner, Curieuses und reales Natur- Kunst-Berg-Gewerck-und Handlimgs-Lexicon, Leipzig 1736, col. 2108). Gran je bila nekdanja utež za medikamente in žlahtne kovine. V raz- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 107 i nih deželah je bila različne vrednosti, običajno okoli 60 miligramov. — 10. Ehre XI, p. 96 s. (o magičnih zrcalih); X, p. 265 (o zvoniku Štefano- ve cerkve). — 11. Royal Society, London, Letter Book (copy) 2(1), Valvasorjevi pismi Galeu z dne 3.12.1685 in 5. 3.1686. Vendar v zadnjem pismu Danske ne omenja. — 12. Beli slap na Savi, ki je bil reguliran 1736 dalje »der Donau-Strudel«, pred regulacijo znan nevaren vrtinec v 25 km dolgi ožini Donave, imenovani Strudengau in slapove pri Schaf fhausnu omenja Valvasor v Ehre II, p. 157 s., Baumannovo jamo in grad Kofel (italijansko Covolo ali Cogolo), danes ru- ševino v bližini kraja Primolano v Ehre II, p.. 278, grad Hellbrunn s svetovno znanimi parki, ribniki, votlinami in »mehaničnim teatrom« v Ehre II, p. 279, salzburške in berchtesgadenske snežnike v Ehre III, p. 303, Bamberg v Ehre XI, p. 90 in VI, p. 368, Amsterdam v Ehre XI, p.. 58, holandski kruh in vestfalski »pumpernikel« v Ehre III, p. 348, holandske drsalce na ledu pa v Ehre IV, p. 584. — 13. Ehre III, p. 417; II, p. 240; I (uvod), pesniško voščilo K. Weglei terja: Der Freye Valvasor ... O avtorju pesmi: H. A. Lier, Wegleiter: Christoph, Allgemeine Deutsche Biographie, Bd 55, Leipzig 1910, p. 385. — 14. Valvasor govori o turškem strupu v Ehre XI, pp. 207 ss., 315; XV, p. 503, o obisku v Tunisu v Ehre XI, p. 209, o svojem popotnem dnevniku v Ehre XI, p. 211. Mešalec strupov Ali Haisa je užival velik ugled »bey dem Tafilete«. Glede na predložno zvezo, ki jo uporablja Valvasor, bi sklepali, da gre za neko osebo oziroma položaj. Sicer pa je »Tafilet« pri starih kartografih (prim.: M. Seutter, Mare Mediterraneum, Augs- burg 1729) skupina oaz v jugovzhodnem Maroku južno od Visokega Atlasa, danes imenovana Tafialet ali Tafilelt, ki je naseljena z berberskim prebivalstvom. O strupu je pisal M. Karlin, Du- gotrajno delujuči otrov kod Valvazora, najvero- vatnije jektika. Biblioteka Centralnog higijenskog zavoda 32. Priloži za istoriju zdravstvene kultu- re Jugoslavije i Balkanskog poluostrova VIII. Miscellanea 2, Beograd 1938, p. 45 ss. (naslov zbirke cit. po V. Bazala, Bibliografija literature iz područja povijesti medicine, veterine i farma- cije, [Zagreb 1941]). Avtor meni, da slika bolez- ni, kot jo popisuje Valvasor, ustreza kronični je- tiki, kar se mu zdi razumljivo tudi zaradi te- lesnih in duševnih naporov, ki so jim bili ti ljudje izpostavljeni na vojnih pohodih, posebe; pa še v ujetništvu. — 15. Ehre XI, p. 93. — 16. Ehre XI, p. 85. — 17. Ehre XI, p. 75 ss. — 18. Ehre XI, p. 101. — 19. S konjskimi dirkami, bi- koborbami, plesi in drugimi slovesnostmi in pri- reditvami so romanja danes povezana s turiz- mom. 2e od nekdaj pa slovi kot posebna zani- mivost romanje ciganov v Les Saintes-Maries- de-la-Mer k svetnici črni Sari, ki jo imajo za svojo zaščitnico. — 20. Ehre IV, p . 501 ss. — 21. Beaucaire omenja Valvasor v Ehre IX, p. 108, Tours v Ehre IV, p. 565, poskuse v Lyonu in pošiljke okamenin v Lyon, Benetke in drugam pa zapovrstjo v Ehre III, p. 415; XI, p. 81; IV, p. 478. — 22. Precej pogumen poskus rekonstruk- cije Valvasorjevega potovanja, kjer pa vrsta sklepanj in trditev ni podprta z dokazi, je na- pravil P. Radics, Die Reisen des Freiherrn von Valvasor, LZg 122 1893, Nr. 212, p. 1817 ss. — Idem, Valvasor 1910, p. 67 ss. — 23. O svojih kasnejših potovanjih govori Valvasor v Ehre XI, p. 92 s.; III, p. 415. — 24. Ehre III, p. 416 s. ŠOLANJE KIPARJA FRANCESCA ROBBAI DAMJAN PRELOVŠEK J O rojstnem kraju in šolanju kiparja Fran- cesca Robba nismo vedeli nič gotovega. Če- prav se je na oltarju sv. Jakoba v istoimen- ski ljubljanski cerkvi podpisal kot »Venetus« in je pozneje, ko se je potegoval za izpraznje- no mesto stavbenika Gregorja Mačka trdil, da se je arhitekture in kiparstva izučil v Ita- liji,' je vendarle prevladalo mišljenje, da naj bi bil rojen v okolici Trsta ali vsaj v širšem beneškem zaledju.^ V Benetkah samih se nam- reč ni posrečilo najti mojstra ali delavnice, kamor bi bilo mogoče vpeti Robbove kiparske začetke.' Zapleteno vprašanje ni rešljivo samo s slo- govno analizo, še zlasti, ker se je umetnostna zgodovina v Robbovem delu omejevala bolj na ugotavljanje Bernini j evih črt, njegovo ol- tarno arhitekturo pa je povezovala z vplivi jezuitskega arhitekta Andrea Pozza. Klasici- stično uravnana beneška umetnost ni brez za- držkov sprejela rimskega baroka. Najbolj re- prezentativno delo tistega časa, veliki oltar za novo cerkev S. Maria della Salute so, kar je značilno, zaupali najprej Berniniju, nazadnje pa ga je postavil Flamec Giusto le Court, ute- meljitelj beneške baročne skulpture. V dru- gi polovici 17. stoletja so v Benetkah ob Le Courtu obvladovali plastiko skoraj sami tujci: Falconi iz Ticina, Nemci Merengo, Ruer in Bartel, L'Ongaro, kot pove ime verjetno iz Ogrske, ter Molli iz Bologne. Kmalu so se jim pridružili še Genovežan Parodi, Mazza iz Bo- 108 j kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 28 i98o logne in Baratta iz Carrare. Koliko različnih narodnosti, idealov in temperamentov, ki so v senci mogočne palladi] evske arhitekturne zapuščine ustvarjali beneško baročno skulp- turo, preden so se v mestu uveljavile beneške družine Marinali, Bonazza in Torrette! Našte- ta imena srečujemo pri najbolj pomembnih nalogah tistega časa, pri krašenju cerkve S. Maria della Salute, S. Maria del Giglio, Ospe- daletto, S. Moise, Scalzi, S. Stae in Gesuiti. Ločevati deleže posameznikov ni lahka naloga in bo kljub Semenzatovi temeljni študiji* še dolgo razvnemala strokovnjake. Poglejmo, kaj nam o Robbovi mladosti in šolanju povedo arhivski viri. Naš kipar je bil Benečan, rojen okoli leta 1698.' Slednja let- nica se ni zdela nikoli sporna. Ali je ugledal luč sveta v četrti San Moise, kjer je živela njegova stara teta Zanetta Robba, vdova po nekem Francescu Negricioliju," je težko reči brez zamudnega pregledovanja matičnih knjig. Velik del svojega premoženja je po smr- ti Zanetta namenila umetnikovima staršema, ki sta zanjo lepo skrbela. Ce se je njena želja uresničila, je denar prišel v prave roke, saj je bil kiparjev oče Anzolo slep in gotovo ni bil posebno premožen. Iz obeh dodatkov k oporo- ki lahko tudi povzamemo, da sta umetnikova starša še živela, ko je bil mladi Robba že šest let v Ljubljani. V nekem nedatiranem sezna- mu bratovščine kiparjev in kamnosekov iz okoli leta 1700 zasledimo še nekega mojstra Antonia Roba, tedaj starega šestdeset let, ki pa že štiri leta ni več deloval v Benetkah.' AU je bil v sorodu z našim kiparjem, ni znano. 9. maja 1711 je Francesco, star okoli tri- najst let, stopil v uk h kiparju Pietru Barat- tu.^ Obvezal se je, da bo ostal v njegovi delav- nici pet let, za kar mu je mojster obljubil plačo 30 denarjev. Pietro Baratta je bil pred- stavnik toskanskega klasicizma, torej umet- nosti, ki je v tistem času kljub izčrpanosti še dolgo zajemala iz svoje bogate preteklosti.* Beneško plastiko je obogatil predvsem, s pou- darjeno, a hladno monumentalnostjo ter skrb- no tehnično izdelavo. Teh odlik se je moral navzeti že v rodni Carrari, morda celo v de- lavnici svojega mlajšega in bolj znanega bra- ta Giovannija"* in zato ne kaže dvomiti, da je leta 1693 prišel v Benetke že kot zrel umet- nik. Po neki opombi v beneškem Državnem arhivu je imel tedaj 34 let.'* Bil je priznan umetnik, ki je imel vedno dovolj naročil. Ne- posredno pred Robbovim prihodom je izpriča- no njegovo sodelovanje pri dveh uglednih na- logah, pri fasadnih reliefih na cerkvi S. Stae in pri spomeniku Valier v cerkvi SS. Giovanni e Paolo,zadnjem pomembnem nagrobniku kakega beneškega doža. Druga Barattova de- la so raztresena po cerkvah Benečije. V času Robbovega šolanja je leta 1714 klesal med drugim tudi kipe za vrt Poletne palače v Sankt Petersburgu (Leningrad). Pri delu mu je pomagalo več pomočnikov. Plastike so le redkokdaj datirane in zato brez temeljite stil- ne analize ni mogoče reči kaj določenejšega o deležu njegovih učencev. Posebno interesantna je Barattova zveza z nekaterimi znanimi beneškimi kiparji in ar- hitekti. V tem okolju se je namreč mladi Rob- ba priučil tudi stavbarskega poklica. Leta 1710 je Baratta skupaj z Domenicom Rossi- jcm, Giovannijem Scalfurottom, Giuseppom Torrettom, Domenicom Piccoli jem in Biagiom Ispergom potoval v Rim.'* Umetniki so si spotoma ogledali Firenze, Piso in nekatera druga mesta. Zdi se, da so bili pobudniki te druščine izbranih mojstrov grofje Manin. Za uresničitev svojih široko zasnovanih načrtov so grofje ustanovili ob cerkvi Scalzi posebno kiparsko in kamnoseško delavnico.'* Razen opremi družinske kapele v omenjeni cerkvi in okraševanju fasade mogočne jezuitske stav- be S. Maria Assunta (Gesuiti) so posvečali ve- liko pozornost tudi svojim družinskim pose- stim v Furlaniji.'' Politično in ekonomsko moč so si znali pridobiti s spretnim manevri- ranjem in z izkoriščanjem položaja stražar- jev vzhodne državne meje. Leta 1707 so grofje Manin začeli obnavljati prezbiterij videmske stolnice, ki je bil gotov šele dvanajst let pozneje, leta 1721 pa cerkev z zakristijo v svoji rezidenci v Passarianu. V Vidmu je Baratta sodeloval z arhitektom Do- menicom Rossi jem, francoskim slikarjem Do- rignyjem in ožjimi stanovskimi tovariši G. Bonazzom, Fr. Cabiancom, M. Groppelom, G. Torrettom, A. Coradinijem in še z nekaterimi, medtem ko si je v Passarianu delo delu s Francescom Bonazzom.*" Zelo verjetno si je pri marsikaterem delu pomagal tudi s spret- nim dletom svojega učenca Francesca Robba. Kronološko bi bilo to mogoče predvsem pri Gesuitih in pri videmskem koru. Da je Robba umetniško dozorel v tem krogu, dokazuje tu- di njegova oltarna arhitektura. Zgodnja dela kot na primer angelski oltar v Šentjakobski cerkvi in oba tipološko sorodna stranska ol- tarja v celovški stolnici so razloži j ivi samo z upoštevanjem vpliva Giuseppa Pozza, arhitek- ta, ki je prav tako delal za družino Manin. Giu- seppe je bil brat slavnejšega Andrea Pozza. Za- stopal je skrajno smer iracionalnih prostor- sko razgibanih baročnih oltarnih zamisli, ka- kršne je prevzel in nadaljeval južnonemški rokoko. Njegova dela so v klasicistično urav- nanem beneškem okolju že v svojem času zbujala deljene sodbe. Ko se je sredi 18. sto- letja spet okrepila palladi j evska smer, ga je predstavnik akademizma Antonio Visentini KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 1091 celo imenoval za največjega uničevalca dobre aihitekture.^' Leta 1716 je Robba končal učni čas pri Ba- rattu. Do prihoda v Ljubljano okoli leta, 1721 ne vemo o kiparju ničesar. Verjetno je še ne- kaj časa vztrajal v skupini umetnikov, ki je delala za grofe Manin. Leta 1727 se je tudi njegov učitelj Baratta poslovil od Benetk in se vrnil v rodno Toscano, kjer je dve leti po- zneje umrl.1* V času Robbove naselitve je z zidavo enega najbolj kvalitetnih spomenikov, monumental- ne uršulinske cerkve, v Ljubljani izzveneval heroični barok. Beneška umetnostna usmeri- tev je dosegla vrh. Tedaj je v mestu deloval ugleden kipar iz Padove, Jacopo Contieri, ki je nasledil svojega ožjega rojaka Angela de Putti. Možnosti za delo je bilo veliko, vendar lahko le ugibamo, kdo naj bi bil mladega Rob- ba napotil v Ljubljano. So mar tudi tokrat odr locale Mislejeve zveze z Benečijo? Robba je v Ljubljani naletel na močan italijanski živelj. Zato se mu nikoli ni zdelo nujno, da bi se kdaj naučil nemščine'* ali slovenščine. Z rod- nimi Benetkami je skozi ohranjal trdne stike. Novo okolje pa je počasi le vtisnilo pečat tu- di Robbovi umetnosti, kar spoznamo pred- vsem po razgibanih in hkrati dematerializira- nih figurah. Verjetno ni nesmiselno govoriti tudi o vplivu lesene plastike na njegovo ki- parsko izražanje.2« Če je torej Robba sledil hotenju časa in so njegovi kipi postajali vse bolj sloki ter je sam izgubljal značilno bene- ško občutje za telesnost, so na starost spet mo- čneje prišli na dan spomini na učitelja. Skrb- na obdelava površine, še bolj pa poudarjen dialog med figurami kličeta po primerjavi z Barattovimi deli. Kako blizu so si v tem pogle- du na primer Mojzesova skupina ali Abraham s sinom in angelom na oltarju v Križevcih ter Barattov sv. Avguštin z Jezuščkom v beneški samostanski cerkvi S. Maria dei Servi! Nadaljnji študij bi odkril še marsikaj. Z na- kazanimi vprašanji bi rad spodbudil razisko- vanje življenja in dela enega največjih ustvar- jalcev našega baroka, o katerem resda že pre- cej vemo, a še vedno ne dovolj. Robbova umetnost ni samo vrh naše baročne skulpture v kamnu, ampak je hkrati mejnik med itali- jansko in avstrijsko umetnostno usmeritvijo ter slovo od časa, ko je Italija v Srednji Evro- pi veljala za neizčrpen studenec vsega novega in lepega. OPOMBE 1. A. Vodnik, Francesco Robba, Kronika slo- venskih mest III, 1936, št. 4, p. 226. — 2. 1. Ku- kuljevic Sakcinski (Slovnik umjetnika jugosla- venskih, zv. V, Zagreb 1860) je menil, da naj bi se Robba rodil v Benetkah. Viktor Steska, ki se je prvi nadrobneje ukvarjal s kiparjem, pa je zapisal, da naj bi bil po rodu verjetno iz oko- lice Milj pri Trstu, »ker je obmorski del Istre tedaj še pripadal Benetkam in se tam ime Rob- ba še prav pogosto nahaja« (Ob tristoletnici šentjakobske cerkve v Ljubljani, Ljubljana 1915, p. 12). To misel so za njim povzeli tudi drugi, tako Melila Stele (Ljubljansko baročno kipar- stvo v kamnu, ZUZ, n. v. IV, 1957, p. 46 in SBL), France Stele (Umetnost v Primorju, Ljubljana 1960, p. 185) in Vera Horvat-Pintarič (Francesco Robba, Zagreb 1961, p. 7), medtem ko se je An- ton Vodnik zadovoljil s širšim zaledjem Beneči- je (Francesco Robba, Kronika slovenskih mest II, 1935, p. 134). Pri pregledu rojstnih knjig v Miljah in v Trstu pa S- Pahor ni našel potrdila za Stes- kovo domnevo (O rodu in rojstvu kiparja Fran- cesca Robbe, Kronika XII, 1964, p. 66). — 3. Cf- A. Vodnik, Kipar Francesco Robba, Dom in svet XXXXIII, 1930, p. 97 in M. Stele, Ljubljansko baročno kiparstvo v kamnu. ZUZ, n. v. IV., p. 48. 4. C. Semenzaio, La scultura veneta del seicento e del settecento, Venezia 1966. — 5. Archivio di Stato di Venezia, Giustizia Vecchia, Serie XIV, Accordi dei garzoni, B. 125, R. 178. — 6. Archivo di Stato di Venezia, Notarile testamenti. Atti Giavarina, Robba Giovanna fu Nicolo 21. II. 1725, B. 1196. Začetek dodatka k izgubljenemu testa- mentu z dne 21. II. 1725 je nelogično datiran z 20. II. Po tretji indikciji namreč četrtek pade na 22. februar, kar bi bila bolj verjetna datacija dodatka. Zanetta Robba je 31. X. 1727 napisala nov dodatek k oporoki. Oba dokumenta se v pre- pisu glasita: 1752. Inditione tertia Die vero Jo- visti 20 mensis february Riuti Zanetta quon dam Nicolo Robba, relita del quondam France- sco Negricioli, per gratia di Dio sana di menta senso inteletto, et anco del corpo stando nella mia habitatione posta in S. Moyse dover ho fat- to venire in detto loco D. Nicolo Ma. Arduin No- daro di Venezia, et alla presenza dell'infrascritti Testimonii ho presentato al detto Nodaro la pre- sente ceduta codicilaria fatta scriver da persona mia confidente che per esser tale mi fu letta da solo a sola di nuovo presentato, et confirmato contenersi in essa non aggiunta del mio Testa- mento, et ho pregato detto Nodaro a custodirla et conservarla, et come sta e giace portarla nel- la Cancelleria Infr., et seguita sy la mia morte resti publicato assieme con il mio Testamento. Interogata per me Notare delti 4 ospitali Pieta, et vescato de Schiavi et altri luochi py, et della consimile. Risposa non voglio altro Preterea. Ad 21. Febraio 1725 M. V. Havendo Io Zanetta Robba quondam Nicolo relita del quondam Francesco Negricioli fatto il mio Testamento et presentato in atti del signor Ferabo Nodaro Publico, et volendo al medesimo alcune cose aggiongere, altre minorare, o meglio dichiarare, Pero attrovandomi per gratia del Signor Dio Sana del Corpo, mente, sensi, et in- teleto, ho pregato persona mia confidente a scri- vere il presente mio Codicilo, et ultima volonta, quale sara da me presentata in atti di Publico no; kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 28 i98o Nodaro accio rillevato in forma di auttentico Testamento, o sia Codicillo, sia esseguito quanto ordino. Intendendo, che solo questo et il gia so- pradetto presentato in atti di detto Signor No- daio Ferabo abino la sua pontual essecutione — Ese altri Testamenti, o Codicilli da me ne ve- nissero fatti posterioramente a questo intendo non vi sia concorsa la mia libera volonta, ne abia effetto, ne alcun valore, senon vi sara scritto tre volte le segventi parole, oltre le gia scritte, e che sarano purepetite qui sotto. Sancta Trinitas unus Deus Miserere mei. Sancta Trinitas unus Deus Miserere mei. Sancta Trinitas unus Deus Miserere mei. Laudato Sempre Sia il Santissimo e Benedetto nome di Giesu, Gioseppe e Maria. Laudato Sempre sia il Santissimo e Benedetto nome di Giesu, Gioseppe e Maria. Laudato Sempre sia il Santissimo e Benedetto nome di Giesu, Gioseppe e Maria. Prima repetendo sempre la racomandatione dell anima mia al Signor Dio alla B V IVI. et a tutta la Corte Celeste, et particolarmente a S. Isepo mio particolar protetore — Aggiongo al Testamento medesimo Ordino, e Comando che dall infrascritto mio Comissario sii dispensato la summa di ducati cento da lira (?) 6:4 luno in tante elemosine, et opere pie secretamente, o publicamente a solo suo piacere, et volere in qual forma, e modo, e come meglio ad esso pa- rera e piacera senza alcuna dipendenza, et Ob- ligo di alcun rendimente di conto a chi si sii, et questo per scarico della mia consienza, e solevo dell anima mia, e del quondam mio marito, avendoli gia secretamente palesata la mia inten- tione. — Item Aggiongo, et lasso per una volta tanto, che dal detto mio infrascritto Comissario sia dato a Zanetta di tenera eta figliola di Fran- ceschina roba et di Santo Al viseti ducati nonan- ta da lira (?) 6:4 luno, et questi voglio siano te- nuti apreso e nelle mani di detto infrascritto mio Commissario sino al tempo del suo maritar, o monacar, nelli quali soli Casi voglio che li siano esborsati, e caso detta Zanetta premorisse avanti di me, o pure avanti di maritarsi, o mo- nacarsi, voglio che detti Ducati 90 siano dispen- sati, e disposti da detto mio infrascritto Comis- sario, in tanto bene, et opere pie per l'anima mia, e del quondam mio marito, come meglio a lui parera, e piacera, senza alcuna dipendenza, et Obligo di rendimento di conto come sopra, ri- metendomi alla sua a me gia nota fede — Di- chiaro per scarico della mia consienza chequanto o lasiato nel deto testamento (che viene con que- sto da me confermato) a beneficio di Anzolo Roba cieco mio amatissimo Nipote tutto o fatto per scarico della mia conscienza, e per le molte obligationi con esso tengo per una lunga asisten- za, e governo prestatomi da esso, e sua moglie, e spese causateli per tal effetto. — Come pure tutti li Legati, et Oppere pie ordinate tanto nel detto Testamento, quanto nel presente Codicillo, intendo siano direte a questo fine, et in solevo dell'anima mia, e del quondam Francesco mio marito. Esprimendomi aver sempre applicato con tutto il studio magiore ad impiegare tutto quello o potutto in elemosine, et opere pie per l'anima mia e del quondam mio caro marito, oltre il mio povero mantenimento, et malatie. — Comissario, et solo essecutore del presente mio Codicillo, e mio testamento sudetto, senza alcun Obligo mai in alcun tempo, e caso di alcun rendimento di conto o inventario prego e lassio L'Eccellente Signor Giovanni Battista Traversi, accio siano adempite l'opere pie, e legati nel modo, e forma ordinate nelli detto Testamento, e presente Codicillo per solevo dell anima mia, e del quondam Francesco mio marito, raccomandandoli particolarmente sodisfare li debbiti, et opere pie che a bocca le o secretamente raccomandato come sopra pro- metendoli, che andando in luoco di salute, come spero nella Divina Misericordia pregar il Signor Dio per la sua conservatione, et allo stesso le lassio per segno di rispeto, et amore per una volta tanto Onze vinti di Argento lavorato a sua elletione — In oltre aggiongo, e dichiaro, che prorogo il termine sino ad anni quattro alla so- disfattone de miei legati ordinati tanto nel deto testamento quanto nel presente Codicillo, che restano raccomandati a detto Comissario, quale parimente resta incaricato di far la vendita di tutti li miei efetti cosi lobili, come stabili senza alcuna dipendenza da chi sii come per l'adem- pimento delle cose sudette. — E perche l'ora della morte e incerta, e potrebe esser, che vi- vendo piu anni, o fossi assalita da tali disgra- zie, et infirmita, che mi convenisse prevalermi del mio, e render di molto diminuita la mia fa- colta, percio avendo disposto con detto Testa- mento e presente Codicillo di molti legati che forse assorbirebero tutto, pero intendo, e voglio, che primo di tutto siano cavati li ducati cento che lascio a disposizione del mio Comissario per impiegarli come sopra, poi del rimanente siano fatte due parte eguali della mia facolta, delle quali, una sia del mio erede Anzolo Roba cieco, e l'altra sia dispensata nelli legati da me las- siati tanto col deto testamento, quanto col pre- sente Codicillo, intendendossi, che debba esser divisa fra tutti a soldo per lira a misura delle mie sopradette disposizioni, da esser il tutto di- viso, e partito dal deto mio Comissario, non po- tendo chi si sia aggravarsi di quanto sara dal medesimo operato, esendo cosi la mia libera et assoluta volonta, e cosi il tutto confermo in no- me del Signor Dio, e di Maria — (sledijo ne- čitljivi podpisi prič in podpis notarja Giovanni- ja Battista Giavarina) 1727, 31. octobris. — 7. Archivio di Stato di Venezia, Milizia da Mar, B. 553. Priimek Robba je v beneških dokumentih navadno pisan z dvema b, včasih pa tudi samo z enim (cf. op. 8). — 8. Cf. op. 5. Tekst se glasi: 9. V. 1711 — Francesco Roba figlio d'Anzolo da Venezia d'ani 13 in circa s'accorda con Garzon con Giovan Pietro Barata Sculptor per Ani cin- que passati oggi e falendo alcun giorno si te- nuto rifar qual detto vora insegnar arte sua di salario li da denari trenta per tutto detto tempo senza altro Obligo. — ex S Antonio Tarato Sarto piego in fa. 9. Semenzaio, o. e, p. 31. — 10. ibid. (po Temanzi); Giovanni Baratta (1670-1747), „ KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 111 cf. Dizionario biografico degli Italiani, 5. zv., Roma 1963. — 11. Archivio di Stato di Venezia^ Milizia da Mar, B. 553 (seznam kiparjev in kam- nosekov, ki so morali plačevati takso za leto 1705); kljub temu rojstna letnica kiparja Barat- i ta ni povsem nesporna. H. Honour povzema po \ Temanzi, da naj bi se rodil v Carrari okoli leta j 1668 (Dizionario biografico degli Italiani), med- t tem ko Semenzaio pristaja na navedeno arhiv- sko omembo iz leta 1705, po kateri naj bi Barat- ta ugledal luč sveta okoli leta 1659. — 12. O Ba- rattovem delu cf. Semenzaio, o. c, pp. 31—32, 94—95. 13. Semenzaio, p. 94. — 14. Michelangelo Muraro, La villa di Passariano e l'architetto Gio- vanni Ziborghi V Tagesbericht, Dreiländer —. Fachtagung der Kunsthistoriker in Graz, Graz \ 1972. — 15. ibid. — 16. ibid. — 17. E. Bassi, Pa- lazzi di Venezia, Venezia 1976, p. 24. — 18. Se- menzaio, o. C, p. 94. — 19. V neki pravdi na ljub- ljanskem magistratu je Robba dejal, da ne ra- zume nemško, čeprav je bil takrat že 25 let lastnik hiše v mestu (ZALj, God. III/4, 1740-50, fol. 273). — 20. F. Stele, Kipar Francesco Robba, Umetnost v Primorju, Ljubljana 1960, p. 188; E. Cevc, Slovenska umetnost, Ljubljana 1966, p. 125. Za pomoč pri prepisovanju dokumentov se za- hvaljujem prof. Majdi Smole in prof. Božu Oto- repcu. i LJUBLJANSKA GIMNAZIJA (1773—1808) I. del • J02E CIPERLE Ljubljanska gimnazija ima svoj začetek v protestantski stanovski šoli iz konca XVI. st. Učni program petrazredne deželne stanovske šole (po letu 1584) je približno ustrezial pro- gramu protestantskih gimnazij v Nemčiji; da- jala je izobrazbo, kakršna je bila pogoj za vpis na univerzo v času povečanih zahtev v dobi humanizma. Po zmagi protireformacije je šola morala prenehati z delom.' Jezuiti, ki so prišli v Ljubljano januarja 1597 in ki naj bi tudi tu — kot borbena avant- garda katoliške protireformacije — poskušali katoliški cerkvi na ideološkem področju po- vrniti njen izgubljeni vpliv na ljudi, so se sprva nastanili pri Sv. Jakobu, v naslednjih letih pa so prav tam zgradili svoj kolegij. Že v prvem letu so začeli ustanavljati gimnazij- ske razrede, kajti znano je, da so se jezuiti pri svojem šolskem delu načelno omejevali na srednje in višje šolstvo (filozofsko in teolo- ško fakulteto), elementarno šolstvo so prepu- ščali drugim.^ Popolna jezuitska gimnazija (studia inferio- ra), urejena na osnovi njihove ratio studiorum iz leta 1599, je obsegala pet stopenj pouka: tri gramatikalne in dve humanitetni, pri če- mer so včasih prvo stopnjo delili v dva razre- da, s tem so dobili šest razredov (infima, ele- mentaris ali parva, principia, gramatica, syn- taxis, poetica in retorica). Samostojni šesti se je v Ljubljani pojavil leta 1604. Glavni cilj jezuitskih študij je bil pouk la- tinščine in le deloma grščine; pri gramatikal- nem pouku naj bi se dijaki naučili latinščine, pri humanitetnem pa naj bi izoblikovali spo- sobnost aktivnega obvladovanja latinskega je- zika v govoru in pisavi. Ves ta pouk je preve- vala verska vzgoja, kar je omogočilo, da ve- rouk na jezuitskih gimnazijah ni bil potreben kot poseben predmet. Koncentracija pouka na en sam predmet, je dala možnost uvedbe si- stema razrednih učiteljev, ki vodijo ves pouk v svojem razredu. Vsi drugi predmeti kot npr. moderni jeziki vključno z nemščino, zgodovi- na, geografija, matematika in naravoslovje, se sploh niso poučevali ali so se iz njih omenjale le posameznosti.' Kot so si jezuiti pridobili materialna sred- stva za organizacijo svojih študij, kakor tudi za vzdrževanje dijaških domov (konviktov) od premoženja protestantov, ki so se izselili, ali z darili in volili vladarjev, škofov in drugih dobrotnikov, jim je to omogočilo, da je bil pouk na njihovih šolah brezplačen. Tako je število dijakov na njihovih gimnazijah vse do prvih desetletij XVIII. st. stalno naraščalo. V Ljubljani je bilo dijakov ves čas preko 500, največ nad 900." VXVIII. st. pa je jezuitsko šolstvo, ki se vse od XVI. st. dalje skoraj ni spremenilo, postalo močno okorelo, njihov vz- gojni in učni ustroj pa je vse bolj zaostajal za potrebami svojega časa, v katerem so prav naravoslovne vede in tehnika napravile ogro- men napredek. Prav v tem času se veča tudi zanimanje za žive jezike in nacionalno kultu- ro, medtem ko so jezuiti vztrajali pri latinšči- ni kot učnem jeziku.' Ker od samega jezuit- skega reda ni bilo pričakovati sprememb, je 112 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 avstrijska državna oblast, ki se preje več kot eno stoletje ni vmešavala v jezuitski šolski si- stem, posegla sredi XVIII. st. tudi v to šolstvo. V dobi Karla VI. (1711—1749) je dajala jezui- tom vrsto nasvetov, ki pa jih ti skoraj niso upoštevali. Preokret je nastopil šele z ustano- vitvijo študijske dvorne komisije 1760 pod vodstvom kardinala Migazzija in janzenista van Swietna, kateri so bile leta 1762 podreje- ne tudi jezuitske šole. Z instrukcijo za huma- nistične šole, prvi državni učni načrt v Avstri- ji, ki ga je sestavil član te komisije, profesor zgodovine na dunajski univerzi Gaspari, se začne na teh gimnazijah upoštevati materin- ščina (pri ms seveda nemščina), nekaj zgodo- vine, geografije, aritmetike in tudi fizike. Ra- zen tega pa so prišle jezuitske gimnazije že leta 1752 pod vodstvo in nadzorstvo superin- tendantov, ki so obstajali pri deželnih vladah ii) skrbeli za »uvajanje novega načina pouka«. Kljub taktičnemu popuščanju so jezuiti slej ko prej ziaostajali za novimi nalogami in splo- šno razpoloženje do njih, tudi znotraj same katoliške cerkve, se je po vsej Evropi vse bolj zaostrovalo. Pod tem pritiskom je papež Kle- ment XIV. leta 1773 ukinil jezuitski red, na- kar je sledila ukinitev tega reda tudi v avstrij- skih deželah. Po razpustitvi jezuitskega reda je naša usta- nova, ki se je od leta 1773 do leta 1776 imenovala Accademia Labacensis, od leta 1778 do leta 1784 pa Accademia archiducalis (oba termina sta obsegala tudi ljubljanske višje študije), od 1788 pa do 1791 Gymnasium ar- chiducale, prešla v državne roke, poučevali so na njej še nadalje exjezuiti." Leta 1773 je ime- la naslednji učni zbor: prefekt Inocenc von Taufferer, v I. razredu je poučeval Martin Naglic, v II. (principia) Andrej Schmerl, v III. (gramatica) Salamon Kappus, v IV. (sintaxa) JYanc Novak, v V. (poetica) Johann Horma- yer in v VI. (rhetorica) Jakob Knauer.'^ V na- slednjem šolskem letu so na starih mestih ostali: Taufferer, Naglic in Kappus; II. raz- red (principa) je poučeval K. Rosman, IV. (sintaxa) J. Morak, V. (poetica) J. Knauer in VI. (rhetorica) J. Hormayer (vsi exjezuiti).* Čeprav so na avstrijskih gimnazijah še na- dalje poučevali dotedanji učitelji, je bilo to vendarle mišljeno kot provizorij, kajti disku- sija o tem, kdo naj poučuje na gimnaziji, je v okviru študijske komisije na Dunaju potekala z vso silovitostjo. Odločiti se je bilo treba, ali naj ostane gimnazija še dalje samo zavod, v katerem se bodo učenci naučili predvsem la- tinščine, ali naj postane splošno izobraževal- na šola, na kateri bodo realni predmeti postali enakopravni z latinščino. Študijska komisija je zaupala rešitev te naloge Antonu de Marti- niju, ki je s pomočjo profesorja zgodovine na dunajski univerzi Ignacija Hessa izdelal na- črt za reformo gimnazij. Hess je predlagal, da naj gimnazija postane splošno-izobraževalna šola, kjer bodo realni predmeti enakopravni z latinščino. V taki šoli naj bi poslej učili pred- metni učitelji in ne več razredni kot doslej. Ker dotedanji gimnazijski učitelji niso bili kos takemu pouku, saj razen latinščine in nemščine drugih predmetov niso obvladali v zadostnem obsegu, je Hess zahteval tudi dopolnilno izobraževanje vseh dotedanjih gimnazijskih profesorjev; novi učiteljski kan- didati pa naj bi se za svoje učno delo izšo- lali na univerzi. Te Hess-Martinijeve misli, podane v novem učnem načrtu, ki so ga razposlali deželnim glavarstvom," so nale- Pročelje gimnazijskega (li- cejskega) poslopja (nekda- nji frančiškanski samostan) KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 113 tele na odpor in cesarica Marija Terezija je zaupala nadaljnje vodstvo gimnazijske reforme novi izredni komisiji, v kateri de Martinija ni bilo več. Naročila je rektorju Savojske akademije na Dunaju — piaristu Gratianu Marxu'" — naj izdela nov učni načrt, ki ga je cesarica 23. septembra 1775 načelno sprejela in potrdila; 15. oktobra je bil že sankcioniran z nekaj dodanimi po- drobnostmi in nato poslan na gimnazije s pri- pombo, da morajo vodstva gimnazij s šolskim letom 1775/76 prvi razred preurediti po tem učnem načrtu, v drugih pa naj ostane še vse po starem.'* Toda na ljubljanski gimnaziji je reforma stopila v veljavo šele v začetku šolskega leta 1778/79.12 Marxov učni načrt je dotedanjo šestrazred- no gimnazijo spremenil v petrazredno z raz- rednimi učitelji (vodijo ves pouk v svojem raz- redu razen verouka in to isti učitelj v vseh petih letih). Prvi trije razredi (I.—HI.) so bili izrazito gramatikalni, zadnja dva razreda (IV. in V.) pa sta bilia humanitetna. Posamezne razrede so po tem načrtu imenovali: I. razred ali principia, II. razred ali grammatica (tudi media classis grammaticae), III. razred ali syntaxis (tudi suprema classis gramaticae), IV. razred ali rhetorica in V. razred ali poesis. Novembra lefta 1775 so bile objavljene Le- ges accademicae." Prvi trije paragrafi so po- dajali obširna navodila za sprejem v gimnazi- jo. Po tem načrtu so se morali sprejemni izpi- ti vršiti zadnjih osem dni v mesecu oktobru. Komisijo so sestavljali: prefekt, profesor, ki je poučeval v prvem razredu ter katehet. Pri- četek sprejemnih izpitov je morala gimnazija objaviti na oglasnih listih. Na sprejemni iz- pit so smeli samo dečki, ki so bili stari 10 let (starost je bila predpisana zaradi tega, ker ni- so hoteli, da bi po končani gimnaziji prihajali na filozofijo premladi dijaki) in ki so končali normalko. Na sprejemnem izpitu so spraševali verouk (I. in II. katekizem, zgodovino religije z moralko), zahtevali so gladko branje nem- ških in latinskih tekstov, pravilno in lepo so morali znati pisati nareke v obeh jezikih, ob- vladati so morali nemščino v obsegu, kakor je bilo predpisano za normalko, obvladati so mo- rali latinsko sklanjatev, spregatev, stopnjeva- nje in najpreprostejšo skladnjo, računske ope- racije z znanimi in neznanimi števili ter sklep- ne račune. Učenci, ki ene od teh zahtevnih stvari niso obvladali, so smeli šele čez pol le- ta vstopiti v prvi razred. Četrti in peti člen sta določala religiozne obveznosti dijakov, predvsem obvezno meseč- no spoved in obhajilo, šesti je obsegal določi- la o izključitvi nesposobnih dijakov in dopu- stnosti štirikratnega ponavljanja, sedmi je do- ločal polletne izpite na poetici, rhetorici, syn- taxi in grammatici, osmi in deveti člen pa sta prepovedovala dijakom, ki niso prišli vsaj v drug razred, nadaljnji študij. Zadnji člen pa je vseboval nekatere disciplinske predpise. V samem predmetniku Marxovega učnega načrta je opaziti nekaj manjših novosti. Tako so tedaj prvič omogočili, da so profesorji več povedali o fizikalnih in političnih posebno- stih Kranjske. Pri pouku zgodovine, zlasti sta- re, so še posebno poudarjali primere pošteno- sti, nesebičnosti, velikodušnosti, hrabrosti in ljubezni do domovine starih Grkov in Rimlja- nov in drugih velikih mož. Pri novejši zgodo- vini je bil poudarek na cesarjih avstrijske vla- darske hiše. Novost je bila tudi uvedba naravoslovja, ki ga prejšnji učni načrti niso poznali. Pri tem predmetu so se učenci seznanili z osnov- nimi prirodnimi elementi in poljudno botani- ko. Novo je bilo tudi to, da je Marxov učni na- črt uvajal posebnega profesorja za verouk. Dotlej so profesorji poučevali verouk v svo- jem razredu. V novo oblikovani petrazredni gimnaziji je latinščina tudi po tem učnem načrtu ostala glavni predmet. Dotedanji obseg in izbor la- tinskih avtorjev so razširili s tem, da so uvedli poleg že znanih imen npr. Valeriana Maxima filozofske spise, Vegetia De re militari, Col- lumella De re rustica, Plini j a Naturalis histo- ria, Celsusa De re medica. Še prav posebno pa so priporočali Cicerona. Ker je bila vsa teža pouka in vsa pozornost profesorjev osredoto- čena na pouk latinščine, je gimnazija ostala še dalje izrazita vadnica latinskega jezika. Pa- zili so ne samo na napake pri govornem in pisnem izražanju, marveč tudi na čistost in pravilnost izražanja. Učbeniki pri pouku latinščine so bili: za I. in II. razred — Anleitung zur lateinschen Sprache I., II. Theil, Wien 1776; Pierre Chom- pré, Seleota latini sermonis exemplaria I. II. zvezek; za III. razred: Institutionum grammaticarum pars tertia in Institutiones ad eloquentiam pars prior et posterior, Wien 1777, Pierre Chompre, Seleeta latini... II. zvezek; za IV. in V. razred — Pierre Chompre, Selee- ta latini... III. in IV. zvezek. Grščino so po tem načrtu začeli poučevati šele v drugem semestru prvega razreda, te- daj po veliki noči. Učenci so se z njo ukvarjali vse do konca petega razreda. Učbenik pri pouku grščine: za IV. in V. razred — Supplementa^grammaticae graecae; Chrestomathia graeca cum lexico hemieneut- keo — anialytico 114 1 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 Nemščina je bila v primeru z latinščino ven- darle na slabšem. Učenci so morali obvladati izražanje v prozi, vaditi so se morali tudi v nemških govorih. Profesorji niso smeli zane- marjati tudi nemškega pesništva. V zemljepisu so v prvem in drugem razredu seznanili učence z Evropo na splošno, nato pa z Nemčijo in Avstrijo, v tretjem razredu so obdelali severno, zahodno in južno Evropo, v četrtem razredu pa vzhodno Evropo, v petem razredu še vse druge dele sveta. Dijaki so se pri geografiji seznanili še s temelji kronolo- gije in haraldike. Pri obravnavanju avstrij- skih dežel so morali biti profesorji bolj obšir- ni. Upoštevati pa so morali tudi zemljepis an- tičnih dežel, kolikor je to zahtevalo branje klasičnih avtorjev. Učbenik za pouk geografi- je: Erdbeschreibung, 5 Theile. Pri zgodovini so se dijaki prvega razreda seznanili z biblično zgodovino starega in nove- ga testamenta, v dugem razedu so obravna- vali vzhodne dežele in Grčijo, v tretjem raz- redu rimsko zgodovino do cesarja Avgusta, v četrtem razredu nemško zgodovino do najno- vejših dni, v petem razredu pa avstrijsko zgo- dovino. Učbenik za pouk zgodovine: Lehrbuch der allgemeinen Weltgeschichte, 5 Theile. V matematiki so v gramatikalnih razredih (I.—III.) vzeli vse štiri računske operacije, v četrtem razredu so jemali elemente aritmeti- ke, v petem razredu pa temeljne pojme algeb- re; in geometrije. Učbenik pri pouku matema- tike: Elementa Arithmeticae, Geometriae et Algebrae; v nižjih razredih pa so uporabljali računice glavnih šol in normalk. V prirodopisu so učenci v prvem razredu spoznali splošno naravoslovje, v drugem raz- redu živalski svet, v tretjem razredu rastlin- stvo, v četrtem razredu pa svet mineralov. Učbenik pri item predmetu: Kenntnisse von natürlichen Dingen. Tik in prodaja gimnazijskih učbenikov je bila v rokah dvornega tiskarja von Trattner- Z dvornim odlokom z dne 5. januarja 1776 so tudi na ljubljanski gimnaziji uvedli poseb- ne izpite iz latinščine in drugih gimnazijskih predmetov za sprejem na filozofski študij (za- četek maturitetnih izpitov)." V zvezi s šolsko reformo je bila 3. aprila 1776 izdana tudi po- sebna odločba o svečanih izpitih, nagradah in premijah, potrdilih (atestatih), počitnicah in sprejemu v višje razrede." Med šolskim letom so bili dvakrat javni in slovesni izpiti: spomladi po veliki noči in je- seni pred 19. septembrom. Pismene naloge so dijaki pisali že pred pričetkom izpitov, tudi ocene so profeorji v ga vnem zaključili že pred izpitom. Odgovori so na izpitih le izjemo-, ma vplivali na končno oceno. Ocenjevali so vedno samo nravnost (vedenje) in učni uspeh učencev (mores, talentum, applicatio, profec- tus). Pedpisane so bile samo tri ocene; prvo (erste Klasse) dobi učenec, ki ima najboljši uspeh; drugo (mittelmässige Klasse) dobi uče- nec, ki je nekoliko slabši od dijaka z najbolj- šo oceno (srednje dober, poprečen učenec), tretjo (untüctige) pa tisti, katerega znanje ni zadostno. Predsednik pri teh izpitih je bil di- rektor študij (vsakokratni okrožni glavar), prefekt gimnazije je bil le prisednik, tretji član izpitne komisije pa je bil izpraševalec —• profesor, ki je v tem razredu poučeval. Pred- sednik in prefekt sta smela postavljati tudi dodatna vprašanja. K tem izpitom so povabili m.estnega sodnika in mestne očete (magistrat), starše in sorodnike učencev. Izpiti so trajali dopoldne od 9. do 12., popoldne pa od 3. do 6. ure. V vsakem razredu so se morali opraviti izpiti v enem dnevu. V vseh drugih pa je bil med tem časom normalen pouk. Vse ocene, ki so jih učenci dobili na izpitu, so vnesli v vpis- nice (calculae), podpisati sta jih morala direk- tor in prefekt, da so dobile polno veljavo. Ob koncu vsakokratnih izpitov je vodstvo šole izdalo popoln tiskan seznam vseh učencev, ki so uspešno končali izpit (razred) z navedbo, s kakšnim uspehom so razred naredili. Ti tiska- ni seznami so imeli v devetdesetih letih XVIII. st. naslov Nomina juvenum in archiducali li- ceo labacensi. Žal ni bilo mogoče ugotoviti, kdaj je ljubljanska gimnazija izdala svoj prvi Nomina juvenum. Doslej najstarejši ohranje- ni primerek je iz leta 1762.*' Možno je, da so izšli seznami že nekaj let prej, izdajali pa so jih dvakrat letno, spomladi in jeseni (vča- sih samo jeseni). Z razglasitvijo učnega uspeha je bilo tesno povezano tudi nagrajevanje najboljših učen- cev (podeljevanje premij). Do leta 1774 so naj- boljši učenci v razredu (največ trije) prejeli za nagrado posebne knige. Marija Terezija pa je leta 1774 izdala odlok, da morajo take učen- ce odslej nagrajevati z medaljami. Najboljši učenec v razredu je dobil veliko zlato meda- ljo, njemu najbližji je prejel veliko srebrno, tretji po uspehu pa le malo srebrno medaljo. Na teh medaljah je bila na čelni strani podo- ba Marije Terezije z napisom: »Maria Teresia Augusta Mater scientiarum bonarumque arti- um«, na hrbtni strani pa je bil relief Minerve z napisom »Minervae pacifioae Providentia«, z manjšimi črkami pa »Humanitatis studiis instauratis 1774«. Nagrajeni učenci so te me- dalje nosili na posebnem traku ob nedeljah, praznikih in prostih dneh. Vsi drugi učenci so morali takim dijakom izkazovati posebno čast in spoštovanje. Učenci zadnjih razredov (IV. in V.) so te medalje obdržali kot spomin KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 115 i Faksimile naslovne strani leges academica (AS) na Šolanje tudi potem, ko so gimnazijo konča- li; dijaki nižjih razredov pa so morali medalje vrniti konec avgusta. Pri vsakoletni razgla- sitvi učnega uspeha in podeljevanju nagrad- nih medalj so se prirejale tudi šolske sloves- nosti, na katerih so učenci govorili, recitirali in uprizarjali kaj komičnega.'^ Kdor je med študijem prestopil na drugi za- vod, je dobil pismeno, s pečatom in s prefek- tovim podpisom potrjeno potrdilo (atestat). Po končanem petem razredu pa so učenci do- bili Testimonium (spričevalo) z vsemi ocena- mi, prepisanimi iz izpitnega zapisnika.'* Na teden je imel vsak razred po 18 ur po-| uka. Vsak predmet so poučevali po pol ure (30 minut). Dopoldne je trajal pouk še vedno od 8. do 10, popoldne pa od 2. do 4. ure. Učni jezik je bila v gramatikalnih razredih reformirane ljubljanske gimnazije nemščina; le-te so se morali učenci naučiti že v elemen- tarni šoli (normalki), v obeh višjih razredih (IV. in V.) pa latinščina. Profesorjem je bilp 116 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 strogo ukazano, da se morajo tega predpisa držati. V začetku osemdesetih let so na ljubljanski gimnaziji poučevali še vedno exjezuiti (I. raz- red — parva — J. Holzel, II. razred — prin- cipia — M. Moräutscher, III. razred — gram- matica—K. Rosman, IV. razred—poetica—M Naglic, V. razred — rhetorica — J. Knauer). Funkcijo prefekta je še nadalje opravljal I. von Taufferer." Profesorji so za svoje delo prejemali 350 florintov letne plače, prefekt pa 400. Vrhovno vodstvo gimnazije so na začetku sedemdesetih let zaupali gimnazijski in nor- malno-šolski komisiji. Sestavljali so jo: c. k. svetnik N. R. von Raab, c. k. svetnik J. N. von Edling, c. k. svetnik K. von Pettenek, ka- nonik in generalni vikar J. Kraskowiz, gimna- zijski prefekt I. von Taufferer ter B. Kumer- dej — direktor normalke v Ljubljani. Na osnovi dvornega, dekreta z 2. oktobra 1780 so gimnazijske zadeve izločili iz delovne- ga področja normalno-šolske (gimnazijske) komisije in jih zaupali študijski komisiji (vr- hovno vodstvo filozofskih in teoloških študij v Ljubljani).^« Neposredno vodstvo gimnazije pa je seveda pripadlo prefektu, medtem ko je funkcijo gim- nazijskega direktorja opravljal vsakokratni ljubljanski okrožni glavar. Direktor je oprav- ljal vizitacijo, sprejemal je tudi zapečatene conduitne listine (spričevalo o obnašianju) za vsakega učitelja, ki jih je nato posredoval deželnemu glavarstvu. Leta 1781 so izšle Instrukcije za gimnazij- ske direktorje, prefekte in profesorje (Instruc- tion für Directoren, Präfecten und Lehrer). Le-te so posredovale poleg seznama gimnazij- skih učbenikov tudi priročnike za profesorje: za pouk zgodovine—J. Chr. Gatterer, Hand- buch der Universalhistorie, Göttingen 1761; J. Chr. Gatterer, Einleitung in die synchroni- stische Universalhistorie, 1771; J. A. Remer, Handbuch der Geschichte, Braunschweig 1771; G. M Gruber, Abriss akademischer Vorlesung gen über die synchronistische Universalhisto- rie, Wien 1783; K. Rollin, Alte Geschichte, Halle 1758; Rollin, Römische Geschichte, Halle 1753; J. B. Bossuet, Historia universelle, Leipzig 1757; za pouk naravoslovja — J. Beckmann, An- fangsgründe der Naturgeschichte, Göttingen 1767; J. Blumenbach, Handbuch der Naturge- schichte, Göttingen 1728; J. Ch. Erxleben, An- fangsgründe der Naturgeschichte, Göttingen 1782; J. P. Ebert, Naiturlehre für die Jugend, Leipzig 1785; J. P. Ebert, Neuer Schauplatz der Natur, Leipzig 1775/1781.21 Profesorjem so prepovedovali uporabljati lastne skripte in zapiske, natanko pa so se mo- rali držati predpisanih učbenikov. V tem času so uvedli na naši gimnaziji nova disciplinska pravila (odlok dvorne študijske komisija z dne 31. oktobra 1781).^^ Z njimi so hoteli spodbuditi dijake k vnetejšemu učenju in prebuditi v njih občutek sramote in časti. Zato so poslej tudi gimnazije poznale sramot- no in častno klop pa tudi sramotno in častno knjigo. Na ta način so hoteli utrditi disciplino brez telesnih kazni, ki so bile sicer še vedno v navadi. Učenec, ki se je v šoli v čem pregre- šil, se je moral sam vpisati v črno (sramotno) knjigo — Schandbuch; če se je ponovno pre- grešil, ga je profesor poslal v sramotno klop, ki je bila ločena od drugih; v primeru, ko se je pregrešil še tretjič, je bil izključen iz šole. V posebnih primerih so učenca kaznovali tudi s klečanjem pred vhodom v cerkev, da so ga lahko vsi dijaki javno zasramovali. Kadar pa se je učenec posebno odlikoval s pridnostjo, pazljivostjo, lepim vedenjem ali kakšnim častnim dejanjem, so ga zapisali v častno knjigo (Ehrenbuch). Nihče ni mogel bi- ti vpisan istočasno v sramotno in častno knji- go. Za plačilo in v znamenje priznanja so jih posadili v častno klop, ki je bila posebno lepo izdelana in iz boljšega lesa kot druge Častna klop je bila v razredu vedno na vidnem me- stu. Kdor ni bil vsaj trikrat vpisan v častno knjigo, ni mogel dobiti spričevala (testimonia) z najboljšo oceno, čeprav se je v vseh pred- metih posebno odlikoval. Kdor pa je bil deset- krat zapisan v sramotno knjigo, so ga izključi- li iz šole. Izšli so tudi novi predpisi o izpitih. Jožef II. je namreč izdal 7. septembra 1784 odlok, s ka- terim je spremenil dotlej veljavna pravila. Izpitna vprašanja so morala biti taka, da so obsegala več možnžosti, da je učenec lahko pokazal, ali je vprašanje razumel ali ne Spre- menjene so bile tudi ocene. Poslej so veljale: prav dobro (sehr gut), to je bil prvi razred po uspehu (I. Fortgangaklasse); poprečno (mit- telmässig), to je bil drugi razred po uspehu (II. Fortgangsklasse); slabo, to je bil tretji raz- red po uspehu (III. Fortgangsklasse). Vmesne ocene niso bile dovoljene. Pri predmetih, pri katerih so ocenjevali tudi uporabnost in spo- sobnost, so morali učenci opraviti tudi pisme- ni izpit. Kdor je prejel tretji napredovalni razred (oceno) v uspehu, je moral razred ponavljati, a smel ga je samo dvakrat. Odslej so ostreje ravnali tudi pri izpitih s privatisti (privatnimi učenci). Le-ti so dotlej smeli opravljati izpite kar doma. Dvorni odlok s 5. decembra 1785 pa je to ukinil. Poslej so tudi privatni učenci morali delati dvakrat na leto v gimnaziji izpite, pri katerih sta bila navzoča tudi direktor in prefekt; tudi privatni učenci so morali biti vpisani na gimnaziji — javno KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 117 veljavna spričevala more izdati le vodstvo gimnazije. Za izpit pa so morali plačati 2 goldinarja takse — za profesorja izpraše- valca.^* Z novimi disciplinskimi predpisi so bila tesno povezana določila o religioznih obvez- nostih dijakov. Leta 1783 so na gimnaziji uki- nili vse Marijine družbe in kongregacije. Di- jaki so se ob nedeljah in praznikih zbrali s profesorji, ki so jih nato odvedli v cerkev Sv. Jakoba ali kako drugo cerkev k maši; po kon- čani maši so se zbrali v šolskem poslopju v dveh oddelkih (I. in II. razred skupaj, III.—V. razred skupaj) k polurnemu katehetskemu pouku. Popoldne so šli dijaki skupaj s starši k cerkvenim opravilom. V dneh šolskega pouka pa so morali biti pri maši po končanem dopol- danskem pouku. Vse druge bogoslužne vaje, ki so bile na gimnazijo dotlej v veljavi, so bile ukinjene, in sicer duhovne vaje, ki so bile v navadi tri dni velikega tedna; na veliko sredo popoldne so morali profesorji dijakom razložiti le pomen velikonočnih praznikov, sicer pa je v teh dneh (prve tri dni veli- kega tedna) pouk potekal normalno. Profesor- ji tudi niso več vodili dijakov k vsakomesečni spovedi in obhajilu, skrb za to so prepustili staršem.-'' Za nadaljnji razvzoj ljubljanske gimnazije je bil velikega pomena odlok Jožefa II. z dne 26. aprila 1784, s katerim je bila z začetkom šolskega leta 1784/5 uvedena šolnina. Dotlej je bil pouk brezplačen. Uvedba šolnine je se- veda močno prizadela revnejše učence, ki so vendarle sestavljali večino dijakov ljubljan- ske gimnazije. Prefekt gimnazije je 1792 le- ta poročal, da tukajšnji učenci zelo težko pla- čujejo šolnino in da je njih število v zadnjih osmih letih nazadovalo za dve tretjini.^' Prefekt res ni pretiraval; leta 1776 je imela gimnazija 369 učencev, leta 1777 310 učencev, 1778. leta 273; 1779. leta 272; 1780. leta 245; 1781. leta 249, 1782. leta 244, 1783. leta 227, 1784. leta 228, 1788. leta 110, 1789. leta 132, 1790. leta 146 in 1791. leta 187 učencev.«« Na leto je šolnina znašala 12 goldinarjev. Plačevati so jo morali vsi dijaki, razen tistih, ki so prejemali štipendijo. Cesar je poudarjal, da je šolnino uvedel zato, da bi s tako zbra- nim denarjem, ki bo namenjen štipendijam (državnim), podprl predvsem revne in nadar- jene dijake. Da bi olajšali dijakom plačevanje šolnine, je 26. maja 1784 izšel odlok, s katerim so dovolili plačevati šolnino v desetmesečnih obrokih po en goldinar in dvanajst krajcar- jev. Dijaki so morali plačevati mesečne obroke nekemu uradniku na šoli, ki jim je izdal po- trdilo o vplačanem obroku. Šele na podlagi tega potrdila je smel profesor sprejeti učenca v razred. Vsak mesec so profesorji vsa potrdi- la oddali prefektu. Le-ta pa je vsa plačila moral preveriti, nato jih je oddal okrožnemu uradu, te pa je denar s priloženim seznamom poslal deželni vladi ali gubernirju. Sprva so morali plačevati šolnino tudi dijaki, ki zaradi bolezni niso mogli v šolo. Leta, 1785 pa je bi- lo določeno, da dijaki ne plačujejo šolnine za tisti čas, ko so bili bolni in niso mogli v šo- lo." V prvih letih po uvedbi šolnine so si rev- ni dijaki ljubljanske gimnazije pomagali iz stiske na ta način, da se niso več vpisovali kot javni (redni) učenci, ampak kot hospitan- ti, katerim ni bilo treba plačevati šolnine. To- da država ni pustila, da bi se dohodki iz šol- nine zmanjšali na tak način, zato je 12. junija 1787 izdala odlok, v katerem je poudarila, da dijaki ne morejo biti hospites, če šolo redno obiskujejo. Kranjski deženi gubernij je nato določil, da morajo dijaki za maj in junij 1787 plačati le en goldinar in oseminštirideset krajcarjev šolnine. Končno je Jožef II. z dvornim dekretom 10. avgusta 1787 pooblastili gubernij, da sme op- rostiti šolnine za tekoče šolsko leto tiste revne učence, ki zaslužijo štipendijo, pa je zaradi pomanjkanja denarja v študijskem fondu ne morejo dobiti. Prošnjam za oprostitev šolnine so morali učenci priložiti spričevalo, da so z najboljšo oceno (mit I. Fortgangsklasse) opra- vili zadnji zaključni izpit, priložiti pa so mo- rali tudi ubožno spričevalo.^^ Od konca osemdesetih let se je število di- jakov na naši gimnaziji, ki so prejemali držav- no štipendijo, sicer počasi večalo, toda število prosilcev je daleč presegalo možnosti šti- pendijskega fonda. Štipendije je podeljevala dijakom dvorna študijska komisija, in sicer zL ves čas študija. Izgubiti so jo mogli le zaradi malomarnosti ali slabega vedenja.^' V začetku šolskega leta 1792/3 so bili na ustanovi, ki se je od leta 1792 do leta 1794 imenovala Archiducale Lyceum, od leta 1795 do leta 1808 pa C. R. Lyceum Labacense (oba termina sta obsegala tudi ljubljanske višje študije), le trije profesorji, ki so poučevali na njej že ob koncu osemdesetih let (J. Holzel — učitelj prvega gramatikalnega razreda, K. Rosman — učitelj tretjega gramatikalnega razreda in J. N. Morak — učitelj grščine).*" Pr efekta I. von Taufferer j a je 7. novembra 1792 nasledil Florian Thanhauser, učitelja poetike J. Knauer j a Jakob Panzel (21. februar- ja 1793), učitelja retorike K. Gönnerja Fnanz Peesenegger (5. decembra 1792), suplenta dru- gega gramatikalnega razreda W. Zumpeja svetni duhovnik Valentin Mercher (leta 1791?). S tem šolskim letom so odprli tudi no- vo učno mesto za francoski jezik, ki ga je po- učeval Franz Chaurag. Učiteljski zbor je v 118 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 tem šolskem letu poleg prefekta imel torej še sedem učnih moči (posebnega predmetnega učitelja za verouk gimnazija ni imela). Tudi na naši gimnaziji so kot na drugih av- strijskih gimnazijah bili učitelji v izredno neugodnem materialnem (finančnem) položa- ju. Prefekt F. Thanhauser, ki je imel družino s tremi otroki, je prejemal le 600 goldinar- jev letne plače. Učitelja na humanistiki — A. J. Penzel in F. Peesenegger (prva posvetna učitelja na ljubljanski gimnaziji), ki nista bila poročena, kakor tudi J. Morak (učitelj gršči- ne), so dobivali 400 goldinarjev letne plače; gramatikalni učitelji — K. Rosman, V. J. Mercher, J. Holzel — po 350 goldinarjev; učitelj francoščine — F. Chaurag — sprva le 200, 24. junija 1792 pa so mu letno plačo po- višali na 300 goldinarjev. Skromne material- ne razmere so tako učitelje (med leti 1791 do 1796 gimnazijskim učiteljem ni bil priznan profesorki naslov) prisilile, da so vlado več- krat prosili za posebne doklade in darila.'' Omenjeno je že bilo, da ljubljanska gim- nazija vse do do konca šolskega leta 1792/93 ni imela posebnega učitelja za verouk. Z na- stavitvijo posvetnih učiteljev pa je v tem pogledu prišlo do spremembe. Tako je bilo že 30. novembra 1793 nastavljen z odlokom de- želnega glavarstva excistercianec L. von Schluderbach za posebnega ekshortatorja. Paziti je moral na obnašanje (vedenje) dija- kov in posamezne napake, ki jih je odkril pri učencih, takoj sporočiti gimnazijskemu prefektu. Leta 1795 pa je bilo na osnovi dvor- nega odloka s 5. novembra 1794 prepovedano obema posvetnima učiteljema poučevati Fragment instrukcij za gimnazijske direktorje In njihove namestnike (SSM) KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 119 i verouk. Nato je ta predmet poučeval v obeh humanitetnih razredih kot suplent stolni pridigar J. Pinhak, ki je v ta namen prejemal 108 goldinarjev letne plače.*« Kmalu nato so bile v učiteljskem zboru še druge spremembe. Na gimnazijsko prefekturo so že dlje časa prihajale pritožbe zoper uči- telja A. J. Penzla, češ da se vdaja pijači. Razen tega je imel mož obilico dolgov. Ti in še drugi razlogi so vplivali na to, da so ga 16. februarja 1798 odpustili. Do konca šolskega leta je na njegovem mestu poučeval upokojeni gimnazijski učitelj J. Knauer, za kar je prejel 10. novembra 1798 100 goldi- narjev plačila. Dne 2. avgusta 1798 pa je bil na to mesto definitivno nameščen exfran- čiškan in mestni kaplan V. Vodnik. Kon- kurzni izpit, ki ga je opravil 24. aprila v zvezi s svojo prošnjo za to mesto, je bil sicer razmeroma slab. Kljub temu so se morali z njim zadovoljiti, ker trenutno niso mogli do- biti bolj sposobnega kandidata. Poleg Vod- nika se je potegoval za to mesto le še ex- cistecianec Wilhelm Zumpe, ki pa zaradi bo- lezni ni mogel opraviti konkurznega izpita, tako se seveda nanj niso mogli ozirati.'* Dne 23. februarja 1799 je umrl profesor drugega gramatikalnega razreda V. J. Mercher, bolan jfc bil namreč že ob začetku leta. Do zaključ- ka šolskega leta je v njegovem razedu nato poučeval prefekt. Šele oktobra 1799 je bil imenovan za definitivnega učitelja tega raz- reda Ceh Georg Eisler, rojen v Bratislavi, in star 24 let.** V tem letu je bil imenovan stolni pridigar J. Pinhak za kanonika in mestnega župnika. Zaradi tega seveda ni mogel več opravljati službe kateheta pri poetih in retorikih. Nje- govo mesto, ki je bilo še vedno zvezano z letno remuneracijo 108 goldinarjev, je prevzel Zumpe. Na osnovi dekreta dvorne pisarne je odšel 14. aprila 1800 v pokoj profesor III. gramati- kalnega razreda (syntaxe) K. Rosman. Izpra- znjeno mesto je najprej provizorično zapolnil prefekt, 21. julija 1801 pa je bil definitivno nameščen Philipp Neumann s Trebiža na Moravskem, star 27 let. Menjaje z Eislerjem je poučeval drugi ali tretji gramattikalni razred (gramatikalni učitelj je namreč pouče- val vse tri gnamatikalne razrede; napredoval jo z učenci od prvega do tretjega razreda, nato se je zopet vrnil v prvi razred). Medtem ko je učitelj J. Holzel poučeval le v prvem razredu (stalno), ker ga pač v ostalih dveh gramatikalnih razredih ni bilo mogoče upora- biti Razen tega pa je Neumann poučeval od 16. februarja 1802 še grščino (dvorni dekret z 20. januarja 1802). Dosedanji profesor tega predmeta J. Morak je bil namreč upokojen., Vendar ni poučeval dlje časa obeh predmetov, kajti 3. marca 1803 je prevzel suplenco za obolelim profesorjem fizike na liceju B. Schallerjem. Medtem ko je mesto suplenta za grščino (na gimnaziji) še obdržal, pa je pouk v drugem gramatikalnem razredu prepustil prefektu Thanhauserju. Na obeh mestih (31. oktobra 1803 je bil nastavljen za rednega profesorja fizike) je ostal do jeseni 1806, ko je bil imenovan za profesorja fizike na graški univerzi. Za učitelja gramatike (II. razred) je bil drugega junija 1804 z intimatom dvome pi- sarne imenovan profesor Matija Kallister, star 29 let, rojen v Slavini na Notranjskem. Dotlej je nekaj časa poučeval čeitrti razred Rormalke, bil pa je tudi skriptor v licejski biblioteki.*^ V tem času so izšli tudi podrobni odloki, ki so urejali pouk verouka na avstrijskih gimnazijah. Med drugim je bilo določeno, da mora imeti vsaka gimnazija brez razlike svo- jega učitelja verouka, ki naj ima v vsakem razredu po dve uri pouka na teden, v nedeljah in praznikih pa opominjevalni (bodrilni) nagovor (oxhorte), za kar je prejel letno plačo 400 goldinarjev. Na osnovi tega odloka sta bila katehet Zumpe in exhortator Schlu- derbach med letom 1804 večkrat povprašana, če namerava kdo od njiju prevzeti mesto kateheta pod novimi pogoji. Oba sta izjavila, da tega zaradi starosti ne moreta storiti (Zumpe je imel 55 let, Schluderbach pa 48). Tako je bil v začetku šolskega leta 1804/5 nastavljen posvetni duhovnik Johann Kucher najprej provizorično, od 9. januarja 1805 pa definitivno za kateheta in exhortator j a. Od učiteljev z jožefinskega obdobja je poučeval na začetku šolskega leta 1804/5 samo še posvetni duhovnik J. Holzel; ker seje bal, da ne bo kos zahtevam nameravanega novega učnega načrta, je večkrt prosil za upokojitev. Njegovim prošnjam so ugodili šele z intimatom dvorne pisarne z dne 28. februarja 1807, toda dopust (Beurlaubung) so mu podelili že novembra 1804. Njegovo mesto je supliral deloma prefekt, deloma upokojeni gramatikalni učitelj Rosman, delo- ma Gregor Dollar (od novembra 1806). V naslednjem šolskem letu je ustanova izgubila tudi svojega prefekta F. Thanhau- serja. Umrl je daleč od svojega rodnega kraja, Friedberga v Šleziji. Njegovo osebnost kakor tudi njegov značaj je lepo označil direktor filozofskih študij v Ljubljani F. Wilde: »Thanhauser je bil silen mož, ki pa je včasih pozabil voditi podrejene mu učitelje z modrostjo in je bil zaradi tega, pri njih večkrat osovražen.« Vredno je omeniti, da ni nikjer v sicer številnih listinah gimnazijskega 120 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 arhiva moč najti točen datum njegove smrti, Icljub temu da si je kot dolgoletni član študij- skega konsesa in kot prefekt pridobil za usta- novo omembe vredne zasluge. Zvemo le, da je bil na začetku šolskega leta 1805/6 bolan in da je še živel 28. febuarja, ne pa 22. marca 1806.36 Že 20. novembra 1805 je moralo deželno glavarstvo postaviti profesorja Peesenegger ja za provizoričnega namesnika prefekta, 21 julija pa je to funkcijo prevzel V. Vodnik. Šele 12. februarja 1807 je bil za prefekta definitivno imenovan z dvornim dekretom direktor normalke Franc Hladnik. Le-ta je to mesto prevzel 7. aprila.'' V Ljubljani je bilo jezuitsko gimnazijsko poslopje zgrnjeno v letih 1658/9 poleg jezuit- skega kolegija (v bližini cerkve Sv. Jakoba). Po požaru, ki je 21. junija 1774 uničil kolegij in močno poškodoval tudi gimnazijsko stavbo, so kranjski deželni stanovi le-to obnovili.'* Tako je potekal gimnazijski pouk v njej tudi po razpustitvi jezuitskega reda. Leta 1786 pa so v njej zgradili še redutno halo (odslej se jezuitska gimnazijska stavba omenja v vseh virih kot redutno poslopje). Za normalko, ki je delovala v mestu od leta 1775, so najeli neko privatno hišo, ki zaradi pomanjkanja prostora ni mogla služiti svojem namenu. Notranje-avstrijski gubernij je zato 21. junija 1786 predlagal, da se novo šolsko poslopje zgradi na prostoru, kjer je nekdaj stal jezuitski kolegij. Z dvornim dekretom s 13. sepembra 1786 je bil ta načrt potrjen, kranjski deželni stanovi pa so v ta namen ponudili vsoto 3000 florintov. Toda medtem so drugačne okoliščine pripeljale do spremem- be tega načrta. Leta 1785 so se namreč franči- škani preselili v avguštinski samostan, v frančiškanski samostan pa so se naselili usmi- ljeni bratje (Barmherzige Brüder), vendar so ga ti zapustili, ker jim je bil podeljen samo- stan diskalceatov, da so tako le-Jti mogli pre- vzeti, ustrezno svojim pravilom, nego bolni- kov v pravkar ustanovljenem mestnem »špitalu«. A. T. Linhart, takrat protokolist pri lju- bljanskem okrožnem uradu, je 14. julija 1786 predlagal notranje-avstrijskemu gubemiju, da se opuščeni in izpraznjeni frančiškanski samostan preoblikuje v šolsko stavbo. To poslopje, pravi Linhart, bi bilo v celoti primemo ne samo za normalko, ampak bi se mogla v njem nastaniti tudi gimnazija in višje študije kakor tudi licejska biblioteka. Deželni stanovi pa bi v tem primeru lahko prodali staro gimnazijsko poslopje ali ga uporabili v druge namene; tako bi dobili povrnjene vse stroške, ki bi jih imeli z adap- tacijo frančiškanskega samostana, S tem predlogom so se kranjski deželni stanovi, notranje - avstrijska vlada kakor tudi ljubljanski okrožni urad strinjali pod pogojem, da jim pripada lastništvo frančiš- kanskega samotana in cerkve. Ustrezna kupo- prodajna pogodba se je izvršila 25. junija 1789. Januarja 1788 pa so se že začela adap- tacijska dela in trajala do septembra 1790 in so stala 33.169 fl. 40 kr. Samo za pozlačenje napisa nad vrati so porabili 15 fl., za uro nad glavnimi vrati in za pozlačenje urnega lista pa 296 fl. Istočasno so bila odstranjena od nekdanjega frančiškanskega samostana tudi velika vrta, ki so predstavljala navzven pravo utrdbo in so ločila samostan od samega mesta. Normalka se je takoj po končanih delih preselila v novo stavbo; drugače je bilo z gimnazijo. Prefekt I. von Taufferer in ves profesorski zbor sta namreč 5. decembra 1789 poslala na študijsko dvorno komisijo predlog, da bi gimnazija ostala v stari šolski stavbi (poleg cerkve sv. Jakoba). Menili so, da so v novi šolski stavbi že glavna mestna vojaška postaja, monturdepo, krušne peči ljubljanske garnizije, (substitucij ski urad rudarskega sodišča, novčni (denarni) urad, šola za kirurge ter anatomska soba in da v to druščino gim- nazija ne sodi. Predlagali so, da se redutna hala, ki je bila glavna ovira za normalno delo učne ustanove, razen tega pa je karne- valsko veselje motilo tudi božjo službo v bljižni cerkvi sv. Jakoba, prestavi v novo šolsko stavbo. Toda na predlog ljubljanskega okrožnega urada je notranje - avstrijski gubernij 12. maja 1790 odredil, »da je treba ostati pri novi stavbi«. Tako so se novembra 1790 začela predavanja v tem poslopju. Poleg normalke in gimnazije so bili ob koncu stoletja in še pozneje v njem tudi licej in licejska biblioteka, ostali pa so tu še vedno glavna mestna vojaška postaja, monturdepo, krušne peči ljubljanske garnizije, substi- tucijski urad rudarskega sodišča kakor tudi novčni (denarni) urad.'* OPOMBE 1. V. Schmidt, Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem, I, Ljubljana 1963, str. 64—93; isti Pedagoško delo protestantov na Slovenskem v XVI. stoletju, Ljubljana 1952; J. Ciperle, Gimnazije in njihov pouk na Slovenskem do srede 19. stoletja, Razstavni katalog Slovenskega šolskega muzeja (SSM), Ljubljana 1976, str. 6—19. — 2. F. Zwitter, Višje šolstvo na Sloven- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 121 skem do leta 1918, Petdeset let slovenske uni- verze v Ljubljani (1919 — 1969), Ljubljana 1969, str. 19—32; F. Dolinar, Das Jesuitenkolleg in Laibach und die Residenz Pleterje (1597 — 1704), Ljubljana 1976, str. 45—61. 3. F. Zwitter, o. d., Str. 20. — 4. F. Zvditter, o.d., str. str. 21 ; J. Ciperle, Srednje šole in višji študiji na sloven- skem ozemlju — s posebnim poudarkom na severovzhodni del — do leta 1918, Internationales Kulturbistorischas Symposion Mogersdorf 1976, Szombathely 1978, str. 269. — 5. F. Zwitter, o. d. str. 30—31; J. Ciperle, Srednje šole in višji študiji na slovenskem ozemlju do leta 1918, Kronika, 24v'3, Ljubljana 1976, str. 141. — 6. Arhiv SRS JAS!, Pp, S—19—/1—9/; J. Nečasek, Statistik des akademischen Gymnasiums in Laibach von 1770 — 1857, MHVK, XI, 1856, str. 101—102. —^ 7. A Dimitz, Geschichte Krains von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813, 4. TheU, Laibach 1876, str. 197—198; AS, adg, Pp, S—19—1. —8. AS, adg, Pp, S—19—2. — 9. AS, adg, Pp, S—19^3, 12. avgust 1775. — 10. J. Oiperle, Re- iorma Gratiana Marxa in gimnazije na Sloven- skem, Ob 200-letnici Splošne šolske naredbe, Razstavni katalog SSM, Ljubljana 1974, str. 29—37. — 11. K. Schrauff, Des P. Gratian Marx ursprünglicher Entwurf für die Reform der österreichischen Gymnasien vom 7. Juli 1775, Mittheilungen der Gesellschaft für deutsche Erziehungs und Schulgeschichte VI, 1896, str. 123—125; AS, adg, Pp, S—19—3, 14. 10. 1775. —12. J. Nečasek, Geschichte des Laibacher Gymnasiums, Programm und Jahresbericht k.k. Obergymnaiums zu Laibach für das Schuljahr 1861, Str. 4. — 13. Joh. Nečasek, o.d. str. 3; AS, adg, Pp, S—19—3. — 14. AS, adg, Pp, S—19—4, 5. Januar 1776; Nečasek Job., o.d., str. 3. — 15. AS, adg, Pp, S—19—4, 3. aprü 1776. — 16. Naro- dni muzej /NM/, knjižnica. — 17. AS, adg, Pp, S—19—5, julij hi oktober 1777; K.A. Schmid, Encyklopädie der gesammten Erziehungs-und Unterrichtswesens, 5. Bd., Gotha 1866, str. 373. —18. Zgodovinski arhiv Ljubljana /Ljubljana/ ZALj (Lj) arhiv I. ljublj. gimn. , fase. 24, GA IV/I vrsta spričeval/. — 19. SŠM, F. 244 /IV/ 1—12; Joh. Nečasek, o.d., str. 4. — 20. AS, adg, Pp, S—19—8. — 21. SŠM, inv. št. 1407/8; ZALj (Lj), arhiv I. ljublj. gimn., fase. 25, GA IV/7, fase 24, GA IV/lj — 22. ZALj (Lj), arhiv I. ljublj. gimn. , fase. 24, GA IV/3, fase. 24, GA IV/2, 14. 12. 1781. — 23. ZALj (Lj), arhiv I. ljublj. gimn., fase. 24, GA IV/2, 12. 9. 1797. —24. ZALj (Lj), arhiv I. ljublj. gimn., fasc. 24, GA IV/1, 9. 11 1783; fase. 25, GA IV/2, 16. 8. 1792. — 25. AS, gub. arh., fase. 80, 29. 2. 1792; J. Nečasek, o.d., str. 12; V. Schmidt, Zgodovina, I, o.d., str. 280. — 26^ Joh. Nečasek, Statisük. MHVK, XI, 1856, str. 101. — 27. ZALj (Lj), arhiv I. Ijuolj. gimn., fase. 24, GA IV/3, 11. 11. 1785; fase. 24, GA IV/3, 28. 12. 1V91. — 28. ZALj (Lj), arhiv I, ljublj. gimn., fase. 24, GA lV/3, 10. 6. 1786; fase. 24, GA/IV/3, 28. 12. 1791. — 29. ZALj, (Lj), arhiv I. ljublj. gimn., fase. 24, GA IV/3, 5. 10. 1786; fase. 24, GA IV/2, 30. 3. 1789. —30. J. Nečasek, StatistiK... MHVK, XI, löoo, str. 101; F. Wüde, Ueber dea Zustand der Unter- richts — Anstalten in Krain, ivmvK, XV, 1860, Str. 70; ZALj (Lj), arniv I. IjuDij. gamn., läse, 24, GA IV/2, 13. ö. 1793. — 31. J. M. Kiimeseh, Zur Ueschichie des Laibacher Gymnasiiums, jahresoerucnt des K.k. uoergynmasiums zu LaiDaen für das öehuljanr lööl, sir. ö—6; ZAL.J (Lj), arniv I. ijubij, gimn., laao. 24, GA iWb; J. ciperie, Reiorma., o.a., sir. 36. —: 3