'»čtiiiii« iiU^una > Kitloilni B UK A DNI LIST LJUDSKE K EPU BUKE SLOVENIJE Letnik IV. v L|ul)i|ain os« .leme prošnje za pomilostitev v odločitev Pre-zidiju Ljudske skupščine FLRJ. 3. člen Postopek za pomilos itev se začne po uradni doL.iosti ali po prošnji obsojenca, njegovega zakonskega druga ~!i njegovih bb/niih sorodnikov. Predlog, da se postopek za pomilostitev začne po uradni dolžnosti, da m lniste i za pravosodje LRS. 4. člen Prošnja za pomilostitev se vloži pri sodišču, ki je izreklo sodbo na prvi stopnji, lemu sodišču se pošljejo tuJi tiste prošnje za pomilostitev, ki so bile vložene pri kakem drugem državnem organu. Prošnjo, ' jo izroči obsojenec upre-niku zapora ali upravniku kazenskega poboljševalnega -voda, pošlje upr. v-r.ik nemudoma pristojnemu sodišču s svojim mnenjem in s peročilom o vedenju in zdravju obsojenca. Prošnje, ki se poš!ie’'o i—ooaredno Prezidiju Ljudske skupščine LRS, se n# upoštevajo. . ' o. člen Sodišče, pri katerem je vložena prošnja za pomilostitev, :,1'rn prošnjo nemudoma poslati ministru za pravosodje. Ta posije prošnjo v odločitev Prezidiju Ljudske skupščine LRS. Sodišče in minister za pravosodje dodata prošnji za pomilostitev »roje mnenja. 6. člea Prošnja /.a pomilostitev se sme ponoviti šele |)o preteku enega leta od dneva, ko je bila izdana odločba o prejšnji prošnji, glede dejanj, za katera znaša izrečena kazen nad H) let odvzema prostosti s prisilnim delom, pa šele po preteku 2 let, ko je bila izdana odločba o prejšnji prošnji. / 7. člen Ta zakon velja od dneva objave v Uradnem listu LRS '. U. št. 54/47 Glavno mesto Ljubljana dne 20. decembra 1947. PRFZiniJ LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Sekretar: Predsednik: France Lubej Lr. Josip Vidmar kr. 320. Ukaz Na podlagi 4. točke 72. člena ustave Ljudske republike Slovenije razglaša predsedstvo 1’rezidija Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije zakon o likvidaciji agrarne reforme ki »e je uvajal«- do (i aprila 1941 leta na velejiosestvili na ozemlju Ljudske republike Slovenije ki ga je sprejela Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na II. rednem sasedanju dne 15. decembra 1917 'm'ki se glasi: Zakon 0 likvidaciji agrarno reformo, ki so jo izvajala do 6. apiilu 15)41. lota na veleposestvih na ozemlju Ljudske Republiko Slovenije 1. člen Likvidacija agrarne reforme na veleposestvih v Ljudski Reputiliki Sloveniji, ki se je izvajala do 6. aprila 19H. leta as dovrši po predpisih tega zakona 2. člen Za lastnike po tem zakonu se štejejo: 1. osebe, ki so kot ugotovljeni agrarni subjekti dobili temi jo in jim je bila ta do 6. aprila 1941 že izročena v po-s ak< to /.»unijo obde jejo-..me, • če v v uilj.ški kiljig lastninska pravica še ni vknjižena na ujihovp ime; 2. osebe, ki so do G. aprila 1941 same obdelovale div deljeno zemljo, pa so jo morale zaradi vojnih dovod kov za ^pustiti, 6e se v šestih mesecih po objavi tega zakona vrnejo na ta zemljišča, 3. člen Razlastitvene odločbe in pogodbe o fakultativnem odkupu, ki do 6 aprila 1911 še niso bite sprovedene v zemljiški knjigi, se sprovedejo v zemljiški knjigi. Pri tem pa se v zemljiško knjigo ne vpišejo določbe 1. o odškodnini lastnikom razlaščenih velejiosestev in o prispevku, ki so ga velejnisestniki dolžni plačati državi za pokritje upravnih stroškov im knlnniz -*ijo: 2. o odškodnini in anuitetah, ki« so jih bili agrarni subjekti dolžni plačevati za ddieljeno zemljo, o višini prispevka od določene odškodnine ki so ga bili agrarni subjekti dol/.ni plačati kolonizacijskemu fondu, in o cenah, ki so jih bili agrarni »objekti dolžni plačati na podlagi fakultativnih odkujKiv; 3. o osnovanju hijsilek v korist države oziroma Privile girane agrarne banke d. d. d d ' o učne poiavn-.e dolgov, 4. o prepovedi odsvojitve * 5. o zastavni pravici zveze agrarnih skupnosti za dolga ve agrarnih subjektov agrarnim skupno-ti m oziroma njihovim zvezam, kolikor so dolgovi aa-tali zaradi nabav gradbenega materiala za zgraditev hi* in gospodarskih poslopij, zaradi nabav živega in mrtvega kmetijskega inventarja in zaradi neplačanih stroškov za izmero zemljišč in sestavljanje tehničnih elaboratov. Določbe razlastitvenih odločb in pogodb o fakultativnem odkupu, naštete v točkah t. do 5. tega člena, ki so že vpisane v zemljiških knjigah, se izbrišejo. 4. člen 1 Odpišejo se dolgovi agrarnih skupnosti in njihovih zvez koloniza-ijslcemu fondu, če so posojila bila najeta v korist agrvni, subjektov zaradi nabav po 5. točki 3. člena tega zakona. 5 člen V vsem ostalem veljajo predpisi zakona o agrarni reformi in kolonizaciji v Sloveniji z dne 17. decembra 19-15 vsemi poznejšimi dopolnitvami in spremembami. Zlasti se lastnikom veleiaisestev, razlaščenih po pred-•>isih o agrarni reformi ki so veljali pred G april mi 1!)41, ur plača rrkaka odškodnina -a -azlaščen»> zemljo, za zgradb« in naprave na tej zemlji in za živj in mrtvi kmetijski in-/ ntai. rudi se ne plačujejo več morebitni zaostanki na zakup-ainah za razlaščeno zemljo. 6 člen Minister za finance je pooblaščen, da izdaja sporazumno z ministrom za kmetijstvo iu gozdarstvo navodila za izvajanje tega zakona. < 7. člen Ta zakon velja od dneva objave v »Uradnem listu LRSc. U. št. 55 47 Glavne mesto Ljubljana dne 20. decembra 1947. PREZIDU LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Sekretar: • Predsednik: France Lubej L r. , Josip Vidmar 1. r. 321. Ukaz Na podlagi 4. talce 72. člena ustave Ljuds!;e republike Slovenije razglaša predsedstvo Preži lija Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije zakon o pečatih, štampiljkah in žigih državnih organov Ljudske republike Slovenije, ki ga je sprejela Ljudske skupščina Ljudske republike Slovenije na II. rednem zasedanju dne 15 decembra 1947 in ki se glad: Zakon o pečatih, štampiljkah in žigih državnih organov Ljudske Republike Slovenije t. člen Vsak akt državnih organov Ljudske Republike Slovenije mora imeti pečat tistega organa, ki ga je izdal. Na pečatih' in žigih je v sredini grb Ljudske Republike Slovenile zeoraj v polkrogu je izpisan naziv »Ljudska Republika Slovenija«, spodaj pa naziv državnega organa. 2. člen Obliko in velikost pečatov, štampiljk in žigov za Ljudsko skupščino LRS in Prezidij Ljudske skupščine LRS predpišeta predsednik Ljudske skupščino LRS in predsednik Pre-zidija Ljudske skupščine LRS, vsak za svoj organ. 3. člen Obliko in velikost pečatov, štampiljk in žigov ter naziv« n njih predpisuje za vse organe državne uprave in pravosodja Ljudske Republike Slovenije predsednik vlade LRS sporazumno s pristojnim članom vlade oziroma predsednikom komisije ali komiteja vlade LRS. t 4. člen Pečate, štampiljke in /i m po 2. in členu I 'ga zakona »mejo izdelovali »auio za lo pooblaščeni viezovaici pečatov. V ranovalcain pn^utov iaduju pooblastil« iuliiistrst»o m aotra-uje /ad*v« LRS. 5. ćl«n Olga ni državu* uprav* i* pravosodja Ljudak* Republik* Slovauij* določijo i uaročilui«* števil« pačatov, štampiljk ki >, ki jih je treba izdelati 'n morajo po koii’aiti iadel. l vzeti od vraaovalcu pečatov aadevne matrice in jih varovati pM sebi oziroma knmiaijano uničiti. Matrice pečatov Ljudske skupščin* LRS in Prezidija Ljudske skupščine LRS čuva pri aebi oziroma jih komisijsko uniči predsedstvo Ljudske skupščine LRS odnosno predsedstvo Prezidija Ljudske skupščine LRS. I čim Vsi organi državne uprave in pravosodja Ljudske Republike Slovenije morajo poslati predsedstvu vlade LRS odtiske izvirnikov svojih pečatov, štampiljk in žigov. 7. fleu Kdor brez pooblastila izdeluje štampiljke, pečate in žig« državnih organov LRS, se kaznuje z odvzemom prostosti do pet let. V posebno hudih primerih ali Če pooblaščeni vrezovalee pečatov izdeluje štampiljke, pečate Lu žige preko naročenega števila, se kaznuje storilec z odvzemom prostosti s prisilnim delom do pet let. Za sojenje dejanj iz prejšnjega odstavka tega člena so pristojna okrajno sodišča. 8. člen Predsednik vlade LRS je pooblaščen, da izda natančnejše predpise zh izvajanje tega zakona. 9. člen Ta zakon velja od dneva objave \ »Uradnem listu LRS«. U. št. 5tt/47 'Ravno mesto Ljubljana dne 90. decembra 1947. PREZIDU LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Sekretar: Predsednik: Pranse Labej 1. r. Jesip Vidmar l. r. 382. Ukaz Na podlagi 4. točke 72. člena ustave Ljudske republike Slovenije razglaša predsedstvo Prezidija Ljudske skupščino Ljidske republike Slovenije zakoo o nazivih, pečatih in štampiljkah ljudskih odborov v Ljudski republiki Sloveniji, ki ga je sprejela Ljudska skupščina Ljudske republik* Slovenija a n. rednem zasedanju dne 15. decembra 1947 ia ki se glasi: - , Zakon o mazivih, pečatih ia štampiljkah ljudskih odborov ▼ Ljudski Republiki Sloreuiji 1. člen Vsak ljudski odbor v Ljudski Republiki Sloveniji ima svoj uradni naziv. Uradni naziv ljudskega odbora vsebuje stopu o odbora in ime upravnoteritorialne enot* ter sedež odbora. 2. Uradni sazivi ljudskih edborov m tile: a) za Glavno mesto Ljubljano: »M%stai ljudski odbor Glavnega mesta Ljubljane«; b) za okrajne ljudske edberec »Okrajni ljudski odbor .....................«; 8) za ljudska odbor* mest, ki se izvzeta iz okrajev: »Mestni ljudski odbor ............................c; č) za krajevne ljudake odbore: »Krajevni ljudski odbor .......................... (okraj ................... k; d) za krajevne ljudske odbore mest, ki niso izv/.e iz okrajev: »Mealni ijudaki odbor ............................... (okraj--------------------------)<; e) za rajonske in krajavne ljudske odbore v Glavnem mestu Ljubljani in v mestih, ki so izvzeta iz okrajev »Rajonski ljudski odbor ........................... Glavne«« mesta Ljubljana« ali »Rajonski ljudski odbor ....................... masla ..........................« ali »Krajevni ljudski odbor .............................. Glavnega mesta Ljubljane« ali »Krajevni 'iudski odbor ................JR....:...... mesm ' 3. ČlM Naziv ljudskega odbora mora biti v slovenskem loziku. Ce -živi v upravnoteritorialni enoti narodna manjšina, ki predetavlja najmanj eno tretjino celotnega prebivalstva le upravnoleritorialne enote, se mora glasiti naziv ljudskega odbora tudi v jeziku narodne manjšine. * 4. šle« Na zgradbi ljudskega odbora mora biti pritrjena deska /. grbom Ljudske Republike Slovenije in besedilom »Ljudska Republika Slovenija« ter uradnim nazivom ljudskega odbora fn> 2. in 8. členu teg* zakona. 5. člee Vsak ljudeki odbor im« svoj pečat, ki vsebuje ime in grb Ljudske republike Slovenije ter uradni naziv ljudskega odbora po 2. in 8. členu tega zakona. Pačat ljudskega odbora ima okroglo obliko. V sredini pečata je grb Ljudske Republike Slovenije. V dveh krogih okrog grb* je besedil« »Ljudska Republika Slevenija« (v zunanjem krogu) in uradni naziv ljudskega odbora po 2. in 8. členu (v notranjem krogu). Pečat se uporablja se ovarovitav odlokov, odredb, navodil, odločb, listin, zapisnikov in vseh odpravkov in aktov, ki se pošiljajo drugim državnim organom, podjetjem, ustanovam, družbenim organizacijam, zasebnim draštvom in državljanom. Odtisne se na »radi pod besedilom odpravka. 8. člen Štampiljki ljudskih odborov »ta dveh vrst: a) delovodna štampiljka, ki j* štirioglata, in b) zglavna štampiljka. Štampiljki obeh vrst morata imeti grb Ljudska Republike Slovenije, pod grbom pa besedilo »Ljudska Republika Slovenija« in uradni naziv ljudskega odbora po 2. in 8. členu lega zakona Delovodna štampiljka se uporablja za sprejem došlih vlog, zglavna štampiljka pa pri odpravkih in n« pisem-kih ovojih Namesto zglavne štampiljke je Vhko besedil* le štuuv 1 piljke »a edpravkih ia ovojih uatunjea«. 7. IU» fatat in 4ann|iiljki ar^tni praviloiau tajnik lju«Uk*§a •rfbora. Uvriilni adbar lahko odradi, a tam zakonu amaja iadalovati Mata za ta poohlaičani v raza v alci pačatov. Vrazovalaeai pačatav izdaja paaalutila niaiairilva za aoiranja zadava LAS. 10. član Prrdiadnik 7lada LRS ja poablaižaa. da izda naiaaSaajia pradpiza za izvajauja lafa zakaaa. • 11. Cau Ta zakaa valja ad dneva objava v >Uradnem listu LRS«. U. It. 57/47 odar.*tvo, upravlja akrajaj ljudski adbar. 5 člen Pravica da pile aa tujam /amljiiiu sa v akviru dejanskih gespedarskih potreb ia mirjiiMti raaširijo na vso živino v ahaiačju krajevtrh ljudakib odbarav, v katerih upravo pridaje te pravita, in te ab up•»tavanju aujnib gazpadarskib patrab dotedanjih upravičaatav ia malih tar zradajih »matov. Ca ao ta pravice nepelrebne, če se ne izkoriščajo ali če paša trajna kvari prirodna rodaviksaai zemlja, sa odpravijo brez odškodnina. 6 člen Zemljišča, ki peeUaeje aa podlagi tega zakona ebčeljud-ska premoženje, in zaaaljiMa, ki aa obremenjena * pašnimi in drugimi pravicami, se marajo izrabljati ua najracionalnejši aačin praviloma v daaadsaja ga^podaraka uaniane za kritje [lotreb kmetskeja prahivalatva iz območja ljudakag« adbora, v Ualaraga ujuavo prida ta zamljišča. Pri tem ja ipoatavati naoblitdon nujna gnsviedaroke patrabe daiadaajib udelažancav in malih ter srednjih kmatav. Ca ja daaartsnji atčia izkartHaaja aaraeionalca ali celo kvaren aararui redeviiaeeii k!, sa mora zamljišča brez ozira na pravica doaadaajih aarzvičanaev iakariščati m nf/la, ki deaaia aajvačja ga-padartko korist 7. ilaa Za izkariščaaja zemljišč vključno zemljišč, ki sa obremenjena s pašnimi in drugimi pravicami, morajo ljudski odbori, 'ki ao po 4. členu tega zakona poverjeni z upravo, izdelati ?aa|)odarsl« načrt. V lam aačrtu ja predvideti vsa aaa gospodarska panoje, ki jib mera aassijiača trajao auditi po tvoji togi ia kakovosti tal. v \ 8. fflau Potrebne predpise za izvajanja tega zakona in izvedbo r*mljiškoknir' :h presnov izda minister za kmetijstvo in gozdarstvo LRS. 9. Člen Ta zakon velja od dneva objava v »Uradnem listu LRS«, U. št. 58/47 Glavno mesto Ljubljana »Lia 21. daaambra 1947. PREZIDU LJUDSKE SKUPSCTNK LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJI Sekretar: Predsednik: France Lubej Lr, Jetiji Vidmar Lr> iter. M. Stran S83. 324. Ul;** Na podiji 4.'točke 72. člena ustave Ljudske republike Slovenije ra/.gliša predsedstvo Prezidija Ljudske skupščine Ljudske rspublike Sleveaije /.tkou o potrditvi, spremembah ih dopolnitvah zakona o stanovanjskih in poslovnih prostorih z dne 26 junija 1946, ki onovnim nočnim razgrajanjem sostanovalee znatno nadlegujejo; •) če najemnik ali člani njegove družine neizzvani za-greš* tako kaznivo dejanje proti najemodajalcu ali članu njegove družine, ki onemogoča znosno skupno življenje; če stori to podnajemnik ali član njegove družine proti hišnemu go*[>odarju ali članom njegove družine, lahko hišni gospodar zahteva izselitev podnajemnika in njegove družin*. O upravičenosti odpovedi ali razveljavitve najemna pogodbe odloči sodišče. Sodno odločbo, izdano po tem členu, izvrši stanovanjski organ prve stopnje, ki hkrati dodeli izseljeni stranki druge stanovanjske oziroma poslovne prostor* (18. in 27. člen). 11. člen Hišni lastnik oziroma njegov zastopnik mora vsa kr nameravano Izselitev najemnika, najemodajalec pa izselitev podnajemnika prijaviti stanovanjskemu organu najmanj 8 dni pred Izselitvijo, nenadno izselitev pa v 24 urah. C. Razpolaganje s stanovanjskimi in poslovnimi prostori in njih dodeljevanje Dodeljevanje praznih stanovanjskih in poslovnih prostorov 12. člen Prazna stanovanja oziroma prazne stanovanjske dele dodeljuje stanovanjski organ. Pri dodeljevanju praznih stanovanj oziroma praznih stanovanjskih delov se upošteva število, starost, spol, zdravstveno slanje in socialne razmere družinskih članov kakor tudi značaj in kraj zaposlitve hranilcev družine. Prazne poslovne prostore oziroma njih prazne dele dodeljuje stanovanjski organ, upoštevajoč socialne razmer* tistega, ki se za poslovni prostor |K)teguje? ter predmet in obseg poslovanja, ki naj se vrši v poslovnih prostorih. Dodeljevanje Jelov stanovanj z utesaitvije dosedanjih uživalsev 13. člen 1 nezadostno zasedenih stanovanjih sme stanovanjski organ uživalcu stanovanja (lastniku, najemniku itd.) odvzeti del Stanovanja in ga nakazati drugemu kol sostanovalcu; pri tem mora upoštevati dejansko možnost delitve stanovanja, število, starost in sjm»I družinskih članov in poklic uživalca in njegovih družinskih članov. V primerih nujne potrebe sme stanovanjski organ odrediti tudi souporabo kuhinje po sostanovalcu. Ce se stranki ne sporazumeta glede načina sou(>orab# kuhinje, odloči stanovanjski organ. Stanovanjski organ sme. ako so drugi pogoji za to dani, odrediti, da se vselijo v opremljene sobe nezadostno zasedenega stanovanja podnajemniki. 14. člen Novi sostanovalec (ne tudi podnajemnik) postane najemnik hišnega lastnika. Stanovanjski organ mora v odločbi o dodelitvi dela stanovanja določiti tudi odgovarjajoči del najemnine. 15. člen Po potrebi sme stanovanjski organ v primerih nezadostno ali neprimerno zasedenih stanovanj izvesti preselitev ter nakazati hkrati dosedanjemu uživalcu druge primerne slana vanjske jnuaUue. Ta ukrep pa ni dovoljen proti uživalcu stanovanja, ki stanuje v lastni hiši ali ki ima v hiši, v kateri stanuje, služnost stanovanja; njega je mogoče I« utesniti (13. član). Prisilna izselitev 16 člen Stanovanjski organ prve stopnje sme odrediti prisilno izselitev: a) oseb, ki se brez dovoljenja vselijo v stanovanjske ali poslovne prostore; b) oseb, ki so stanovanjske ali poslovne prostore očitno dobil* zaradi svojega poklica ali položaja, dobljenega med okupacijo, in oseb, ki so se zatekle pol zaščito okupatorja; c) družin, katerih člani so bili razglašeni za vojne zločince ali so pobegnili v inozenntvo. 17. člen Stanovanjski organ druge stopnje sme odrediti, izpraznitev zasedenih stanovanj, poslovnih prostorov ali zgradb, ako je to v interesu državnih uradov, državnih gospodarskih podr jeti! in ustanov ali vojske. 18. člen Nihče razen oseb iz zadnjega odstavka 8. člena in točke a) 16. člena ne »me biti izseljen, dokler mu stanovanjski organ ne da na razpolago drugih ustreznih, v primerih iz točke d) 10. člena in iz točk* b) in c) 16. člena pa najnujneje potrebnih stanovanjskih oziroma poslovnih prostorov. Stroški izselitve 19. člen V primeru preeelitve po 15. členu in prisilne izselitve po 17. členu plača vse stroške za preselitev oziroma izselitev stranke tisti, na katerega zahtevo ali prošnjo trn je izeelitev izvršila. V primerih prisilne izseli’*# po 16. členu in v primeru izselitve na podlagi pravnomočne sodne odločb* plača stroške izseljena stranka. V primeru prisilne izselitve po točki s) 16 člena lahko, stanovanjski organ zaradi socialnih razmer izseljene stranke odobri, da s* plačajo iz blagajne ljudskega odbora. C. Prcarejkiije stenevanjskib prssterev v peslem«1 Ut njih uporabljanj* v ueatanevanjsk« namene 20. člen Stanovanjski organ druge stopnje sme na utemeljeno prošnjo izjemoma in začasno dovoliti preureditev stanovanjskih prostorov v poslovne prostore in njih uporabo v nasta-novanjske namene, ako je to neobhodno potrebno, da s* zavarujejo pogoji za življenjski obstoj prosilca. 21. člen Stanovanjski organ druge stopnje dovoli, ako je to potrebno, državnim uradom, državnim gospodarskim podjetjem In ustanovam, podjetjem in ustanovam družbenih in političnih organizacij ter vojski preureditev stanovanjskih prostorov v poslovne prostor*. 22. člen Kdor samolastno preuredi stanovanje ali del stanovanja v poslovne prostore, mora upostavitl prejšnje stanje v roku, ki mu ga določi stanovanjski organ uradoma ali pa na predlog hišnega lastnika. . Iz važnih razlogov lahko stanovanjski organ druge stopnje naknadno odobri izvršeno preureditev -tanovanjskih prostorov v postovuo prostore. D Postopek 23. ('len Prošnje in predlogi o stanovanjskih zadevah po tem zakonu se vlagajo pismeno ali dajo ustno na zapisnik pri slanovanjskem organu prve stopnje. V primerih, v saterih je pristojen za odločanje v prvi stopnji stanovanjski organ druge stopnje, pošlje organ prve stopnje prošnje in predloge s svojim (Kiročilom in predlogom stanovanjskemu organu druge stopnje. 24 Člen Stanovanjske komisije odločajo z večino glasov v tričlanskih senatih. Senale sestavi predsednik komisije. Od odločanja v stanovanjskih zadevah je izključen, kdor je s prizadeto stranko v soiudslvu ali v svaš vu iio četrtega kolena. Pri reševanju pritožb ne more odločati, kdor je odločal o stanovanjski zalevi na prvi stopnji. 25. člen Praviloma se rešujejo vse stanovanjske zadeve brez naroka. Odločba stanovanjskega organa mora biti obrazložena in mora vsebovali pouk o roku in načinu vložitve pritožbe. Zoper odločbo stanovanjskega organa prve stopnje se sme nezadovoljna slranka pritožiti na stanov .njski organ druge stopnje, ki odloči dokončno. Pritožba se mora vložiti v treh dneh po vročitvi pismene odločbe pri tistem stanovanjskem organu, ki je ouločbo izdal. Sta .ovanjski organ prve stopnje sme svojo odločbo spremeniti in izdati novo v treh dneh po prermu , , ,e tega ne stori, mora v istem roku predložiti pritožbo s spisi stana vanjskemu organu druge stopnje v rešitev in pri tem v spremnem do'ii-u dati potrebna pojasnila in piv k trditvam pritožbe. Pritožba ima odložilno moč. 26. člen Zoper odločbe, ki jih izdajajo na prvi stopnji starvvanjski organi druge stopnje, je dopustna pritožba na ministrstvo za komunalne zadeve. Tudi tu veljajo smiselno predpisi 4. in 5. odstavim prejš njega člena. 27 člen Prisilno izvršitev odločbe v stanovanjskih zadevah po tem zakonu odredi stanovanjski organ prve stopnje na predlog ranke, v I atere korist je odločba izdana, ozi' na ufadn mr kjer to zakon določa. Odločba, ki se izvrši na predlog, ugasne, če stranka ne predlaga izvršitve v 15 dneh po pravno motnosti odločbe, razen če je zavezana stranka sama izpol nila odločbo. Prisilno izvršitev odločbe opravijo organi narodne milice. 28. člen Vsaka stranka plača stroške, ki jih ima ali ki jih povzroči s svojo udeležbo ali s svojim zadržanjem pred slana vanjsklmi organi. 29. člen Pismene odločbe in obvestitve se vročajo s povratnico strankam osebno ali v roke njihovih odraslih družinskih čla-pov. Ce taki vročitev ni mmo*a • . i.ev opravi tairo. da se pošiljka pritrdi ha vrata stanovanja. E. Kazenske določbe 80. člen Kršitve tega zakona se kaznujejo z denarno kaznijo do 15.000 urinu jev ali s prisilnim delom brez odvzema prostosti do deset mesecev. Kazni izrekajo stanovanjski organi, ki so pristojni za odločanje na prvi stopnji. Tudi glede kazenskih odločb veljajo določbe 2. do 5. odstavka 25. člena tega zakona. Slranka, ki se pritožuje očitno samo iz nagajivosti nli zaradi zavlačevanja, se kaznuje z denarno kaznijo do 1500 dinarjev. Kazni izreka stanovanjski organ druge stopnje, tu veljajo pred [lisi 26. člena V primeru neizterljivosti denarne kazni se kazen nadomesti s kaznijo prisilnega dela brez odvzema prostosti, računajoč 50 dinarjev za en dan. 31 člen Vse denarne kazni, ki se izrečejo po tem zakonu ali po predpisih, ki bodo izdani na podlagi tega zakona, se stekajo v blagajno krajevnega (mestnega) ljudskega odbora. F. Prehodne in končne določbe 32 člen Vlada LRS se pooblasti, da izda predpise o ureditvi najemnin za stanovanjske in poslovne prostore. 33. člen Minister za komunalne zadeve je pooblaščen, da izda natančnejše predpise in navodila za izvaajnje tega zasona. 34. člen Ta zakon velja od dneva objave v >Ur.-dnem listu LRS«. U. št. 59 47 Glavno mesto Ljubljana dne 20. decembra 1947. PRRZini.l UUDSKK SKUPŠČINE ' ' LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Sekretar: Predsednik: France Lubej 1. r. Josip Vidmar 1. r. REPUBLIŠKA VOLIVNA KOMISIJA LRS 325 Odločbu o imenovanju mestne volivne komisije za Celje Republiška vol vna komisija LRS je na svoji seji dne 15 decembra 1017 na podlagi 16 člena zakona o vol tvah odbornikov ljudskih odborov Ljudske republike Slovenije in jvo predlogu mestnega ljudskega odbora Celje sklenila: Imenuje Se mestna votivna komisija za Celje: predsednik: Sedej Avgust, sodnik okrajnega sodišča v Celju; namestnik: Kramer Jože, sodni urad n k, Celje; tajnik: Melik Gojm r, graf k, Celje; namestnik: Cimerman Marija, nameščenka, Celje; Hani: L u i n Slavko, nameščenec, Celje; na- mestnik: S t a j n p i h 1 e r Jože, nama tčenec, Celje; Frece Marica, nameščenka MLO, Ce. Ije; namestnik: Jurca Alojz, namešča nec, Celje; H o j ri! k .Jo/e, iiiim- si enoi^ Celje; na k: K of a i Slavko, natio ^fenee . Celje. Sl 77/1-4? (Jlavno ine-Ui Ljubljana dne 15. decembra 1947. RepuM 'ko vnlivna komisija Ljud-ke re|iobl ke Sloveniji lajmk: Naim^ln k (ireds/ntnika Kocijaneii' Horts l r, K ne/ It bard 1. r. 82fi. Odlofba o imenovanju voli, e koiiii^ijp /,a Maribor ItepU'bika vol vna komisija LltS je na svoji ^ej dne Is. decembra 1917 na |K»dlao.' 16 člena zakona o v<>- JI v a h i>dbornikov ljud-ikili odboinv Ljudske re|iul>; ke Slovenije in po predlogu mestnega ljudskega odbora Ma. rilx>r . . . . sklenila: volivna komisija za Mar bor; P i p e n b a h e r I)u4an, sodrdU okraj neija sodišča v Mariboru; Mah o v n e Anica, sodnik laik okraj nej/a sodišča v Manboru; (J 1 o ti a č n i k Anč'ka, nameščenka MLO v Mariboru; (1 r (j ' i’1, Milka, nameščenka MLO v Ma rbnnr, Čare' Ione, tek stil n' letin k Maribor; namestnik; Šifrer Dora, nameščenka, Ma ribor; Šušteršič Rado diiak, Maribor; na mestnik: Vidmar do/e, delavec držav nib železn c, Maribor; Božič Ivan kovač, Maribor, na mesi-n k Luter Rudolf, nameščenec, Maribor. SL 7S/1 -47 Glavno mesto Ljubljana dne 18. decembra 1947. Republiška volivna komisija Ljudske republike Sloveniji jajnik; Namestnik predsednika Kocijančič Boris i r. Knez iLhnrd l. r. Imenuje se predsednik namestnik; tajnik: namestnik: člani: PiAV L ma.OO ’tEOBi. fl VODILA.ODLOCBf VIJNIS l liS I KV UUDSKl' HKPimi IKK SLOVENIJE 327. I. Lokami ogled . ................... i. Obdukcija: zdravnik , . . ... strokovno usposobljen strežnik . nekvalit Uran pomagač 3 Obdukcija mlekc.oznega, nagnitega ali eks humiranega trupla, zdravnik strokovno u-posobljen stre/.n.k . nekvaliticiran pomagač . 4 Zapisu kai pn obdukcij:.................... 5. Izvedensko mnenje, najmanj .... za izvedensko mnenje, ki zahteva posebnega štud ja, preiskave in proučevanja aktov, se odmerja honorar po individualnem dogovoru; kot osnova velja honorar •za navadno izvedeilsko mnenj«. 6 Odškodnina za zamudo časa za prisostvovanje na razpravi od vsake začel« pol ure . . .... Kol začetek razprave se računa ura, ki je zapisana na va ilu. 7. Preiskava iz medic nskr kriminalistike, pre- iskava posameznih organov, oko-st j ali delov okostij, plodov, histološka preiskava (tud več organov enega trupla) . . . . *. 8. Za toksikološke preiskave: a) na eno vrsto strupov . b) na dve ali tri vrste strupov . c) na sirupe sploh brez navedbe skupine, v katero spadajo, najmanj...................... Komplic rani primeri se obračunavajo po individualnem dogovoru. 9. Preiskava krvi ali urina na alkohol . 10. Preiskava za ugotavljanje očetovstva na osnovno krvno skup no od vsake osebe .......................... na krvne faktorje M in N od vsake osebe . . . . ■ . na krvne-podskupine Ai in A*, faktor PH; od vsake osebe . II. Pot in zamuda časa se obračuna po I. 4., kolikor ni drugače določeno (V. 6). 12. Pri civilnopravnem postopku se tar fne po- stavke zvišajo za 50%. 13. Tarife iz 9. in 10 točke gredo v državno bla- gajno; tarife iz drugih točk tega člena pripadajo tistemu, ki je storitev opravil. d u 100.-200.— 100.— 50.— 300.— 150 — 75 — 100.— 100.— so.— 50,— 100.— 200.— 300.- 50.— 100.— 100.— 150.— Odredba o spremembi od.edbe n splošni zdravniški in zoho-zdravniški turili / dne 24. \!. 1940 (Ur. list LRS št. 46 z dne 3. Vil. 1946) 1 člen / V 1 členu odredbe o splosni zdravniški in zobozdravnik tarifi se spremen V. točka »Sodnomedicinska stroka« in se glasi: 2. člen Ta odredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. St. 8138/1-V b Ljubljana dne 14. decembra 1947. Minister za ljudsko zdravstvo LRS: Dr. Ahčin Marjan 1. r «• ..—'SC • Božo VoduAek; ti«ka Hroivotna tiskarna — oba v Ljubljani. — 135-. celoletno dir '60- 1’oaamezna številka- prvih » sirani npravništv« LpibljHiia (tregorčičeva ulica št. 23. — ieLI.S upravuišlvo 55 79. — tek rač. 60 404033.