Veličanstvi kralj Aleksander I. — kraljica Marija
l/svežem veselju je drhtela te dni naša mlada držaua SHS.
' Pomlad je sinila tudl o naš kraljevi dom: uladar troedi-nega naroda, kralj Aleksander, je sklenil 8. junija I. I. o Belgradu zakonsko zvezo z romunsko princezinjo Marijo, s lem osrečil sebe, uirdil driauo in z nouimi upi prešinil oso tnlado Jugoslaoijo.
Kralj Aleksander I. je bil rojen dne 4. dec. 1888 na črnogorskem Cetinju kot drugi sin tedanjega kneza in ne* dauno (16. 8. 1921) umr/ega našega proega kralja Petra Osvo' boditelja iz rodu Karagjorgjeuičeo. Njegoua mali /e bila črno-gorska kneginja Zorka, hči rajnega črnogorskega kralja Nikile Pelrouičo Njegoša. Komaj dve leti slaro je knežje dete ie izgubllo suojo maler (4. 3. 1890). Globoko potrli oče knez Peler je zapustil črnogorske vlšoue in se naseill s svoiimi Iremi otroki (princezinjo Jeleno in princema Jurijem ler Aleksandrom) o rajski Ženeui 06 Ligurijskem morju. Tam je prežiuel Alek* sander -- posebni Ijubljenec očetou — suojo prtto mtadostf njegova ognjeoita, uedeže/na duša Je pa prejemola prve naukc iz usl skrbnega roditelja, ki ie bil svoji deci hhrali oče in mali. Malo doraslel je bil spre/el princ Ahksander z bralom Jurijem vred v kor pažev (plemlčev) na ruski corski dvor. Tam je oslal do svojego 15. leta, ko je prevzel njegov oče Peler (12. 6.1905) kral/eusko čosl in oblasl o Srbijl. Z njim ured ie ludi mladi Aleksander tisti dan pruič stopil na srbska tla. V lihem, mir-nem žioljenju je poiem doroščal in se izobražol domo in o inozemstou a oseh potrebnih oedah in vojaških znanoslih. Leta 1909. je bil po odpooed/ soo/ega brata Juri/a proglašen za preslolonoslednika; leta 1912, štiriinduajsel let slar, pa ime-nouan za povel/nika /. arrnade. V času prue balkanske uo/ske je pri Kumonovem (11. 10. 1912) sijajno zmagal nad Turki; 13. oklobra je že zaoihralo srbska zosloua nad Irdnjavo Skoplje. V drugi balkanski oojski je bil presto/onaslednik Aleksander istotako naozoč o vsaki ueč/i bitki in česfo cele ure u ognjeni črli. Pri Kalimkamenu se je boril o slrelskem jarku z oroijem u  pesli  poldrugo  uro  proli  koma/  150  korakou   oddaljenemu
protioniku. Doa dni kasneje je oztrajal trt ure na neki vctžni postojanki, ki je bita med l;m časom razbita od 160 Šrapnelou.
Ob izbruhu suetoone oojne je posfal Ateksander regent, da je s tem nekoliko o/ajšal skrbipolno žioljenje suojemu tezko izkušenemu očefu-kralju. fn potem so prišla tri leta nepopisnih oojnih uiharjeu in grozot, dneui neboletnih dvigoo in grenkih razočaranj, celo begunsfoo in pregnanstoo, loda mladi regent je zoesto uztrajal pri sooji zuesti armadi, nje osianke iznova zuaril in izpopolnil na otoku Krfu in se pojaoil z nouim ognjem na čelu neupogljioe ormade pred Solanom. In n/egove nade niso ostale neizpolnjene. Leta 1918, se je ornil kot zmagatec na čelu soojc oojske v soojo prestolico Betgrad. Potem so mu posijali pokojnejši in sohčnejšt dnevi, sicer nc dneoi brez skrbi, pač pa uzfrajnega defa za ugotouifev in ufrdifev mlade države. Meseca avgusta 1921. je preozet vladarstvo držaoe S//5, meseca /anuarja (8.1.) tetos se pa zaročil z romunsko princezinjo Marijo.
Kraljična Marija — danes naša Ijubljena kraljica "***- je trefjt otrok romunskega kralja Ferdinanda I. in njegoue soproge-kraljice Marije Sachsen-Koburg-Gotha. Rojena je 8. }a-nuarja 1900, torej o 23. letu. Starejša od nje sla bral Karel (roj. 15, 10. 1893), sedanji romunski prestolonaslednik, in sesfra Elizabeta (roj. 11. 10. 1894), ki je soproga grškega prestolo-nasiednika. Romunska kraljeva obitelj je u sorodu skoro z vsemi oeč/imi eoropskimi dinastijami. Kraljična Marija je bila znana po osej Evropi kot iskrena Ijubileljica umetnosti, osobito glasbe. Med suetovno oojno Je z zglednim sočutjem delooala po raznih botnicah, po končani uojni pa dalj časa biooia na Angleškem, Bila je na Romunskem posebno ijubljenka naroda.
Dal mili Bog oisokima poročencema bogat zahlad sreče, blagos/oua in miru na pol u družinsko živijenje, da bi bil nfiju dični /fraljeui dom dolga dofga lefa jugoshoanskfm brafskim narodom to, kar je solnce dnevu: uir luči in gorkoie, rasti in močif