nserati ne sprejemajo io vel j A tristopa» vrsta:
S kr., de se tiska lkrat, w	o
n »i ti it - ti
t® n n n n ^ ,|
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno emanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija i a Starem trgu h. St. 16.
«f «it ««mm
I _ I I m I lr MH IC I
MiiU i lili lili*
Polilltdi lisi za slovenski uaroa.
Po poŠti	prejemar vetje:
/a celo ieto	. . 10 gl. — kf.
aa pol leta	.	6 .. — ,,
la četrt leta	. .	, 50
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 (fl. -40 la pol leta	4 ,, 20
eu četrt leta . . 2 „ 10 „ V Ljubljani na dom posiljan velja 60 kr. več na leto.
Vredništvo je na Bregu hiSna
štev. 190.
Izhaja potrikrai na teden in sicer v torek , četrtek in soboto.
Svetovna razstav» v Filadelfiji.
Eno najimenitniših mest v severni Ameriki je Filadelfija. VBtanovljeno 1. 1682 od kvekerja Williama Penna, se je v dveh stoletjih tako povzdignilo, da šteje dandanes okoli 600.000 prebivalcev, med kojimi jc okoli 100.000 samih delavcev. L. 1860 bilo je v mestu 111 tovarn za izdelovanje pavole, 31 za izdelovanje volne in sukna, 715 za obutala, 50 za vozove in 84 tovarn za tepihe. V teh tovarnah naložena istina znaša 73,318.885 dolarjev, letni pridelki pa so vredni 135,970.777 dolarjev.
V Filadelfiji se je 10. t. m. slovesno odprla svetovna razstava. Ta razstava ni samo zarad tega imenitna in važna, ker je prva v Ameriki, ampak ker severni Amerikanci ž njo obhajajo stoletnico osvobodenja svojega. Zato razstave niso napravili v glavnem mestu New-yorku, tudi ne v Washingtonu, kjer biva vlada zaveznih držav, ampak v Filadelfiji, kjer so bili 4. julija 1770 slovesno oklicali samostal-nost britskih kolonij v Ameriki. Kakor je telegraf poročal, bilo je vreme 10. maja jako ugodno; ljudstva se je vse trlo, mesto pa je bilo okinčano z brezštevilnimi zastavami. Predsednik Grant in ministri so bili od vojaštva spremljani v razstavo, kjer so bili za nje in za vnanje goste pripravljeni posebni prostori. Znamenit orkester zagodel je narodno pesem, ki so jo tisočeri in tisočeri z njim peli, in za njo je sviral narodne pesmi skoro vsih pri tej slovesnosti nazočih narodov pa ueki odporni marš, ki ga je slavni skladatelj Rihard Wagner nalašč za to priliko zložil.
Predsednik Grant je potem nazoče pozdravil s kratkim nagovorom. „Rojaki, je rekel, zdelo se nam je primerno pri stoletnici v Fi-
ladelfiji svetu na ogled razstaviti izdelke naše industrije, lepih umetnosti, literature, znanstev in filozofije, kakor tudi kmetijstva in kupčije, da bi po vrednosti cenili prednosti in pomanjkljivosti naših pridobitev, pa tudi dejansko pokazali resne želje, da hočemo gojiti prijateljstvo med udi velike družine narodov. Razsvitljeno kmetijsko, kupčijsko in tovarnsko prebivalstvo na svetu smo povabili, da naj svoje spretne izdelke pošlje sem ter jih pod enakimi pogoji na prijazno skušanje z našimi vred razstavi. Temu vabilu so velikodušno vstregli; zato se tujim razstavnikom prisrčno zahvaljujemo. Prav lepe in tudi koristne reči se bodo danes vam tukaj na ogled odprle. Veseli pa nas tudi vedeti, da ogled spretnih izdelkov vseh narodov vam bode napravil veliko veselja in vas tudi praktično soznanil z mnogimi izvrstnimi in čudovitimi napravami razsvitljenih dežel. Pred sto leti bila je ta dežela le deloma vredjena. Naše potrebe so nas silile, svoje premoženje obrniti za hiše, tovarne, ladije, ladijenice, kašče, nove mašine itd. Večina naših šol, cerkev, knjižnic in sirotišnic zidala se je v teh sto letih. Pa dasi smo imeli veliko opraviti s temi deli, ki se niso mogla odkladati, smo vendar tudi v pravoznanstvu, zdravilstvu in bogoslovju, v vedah, literaturi, filozofiji in lepih umetnostih tekmovali s sta-rejimi in napredovalnimi narodi, kakor bode razstava kazala. Ponašamo se s tem, kar smo do segli, in obžalujemo, da več nismo storili. Pa veliko smo dosegli, da je prebivalstvu našemu mogoče pripoznati vsako večjo zaslugo; zato sodržavljani, upam, da skrben ogled razstavljenih reči ne bo le zbudil vašega spoštovanja do spretnosti in marljivosti prijateljev naših iz drugih narodov, ampak tudi zadovoljnost
vašo z izdelki našega lastnega prebivalstva v preteklih sto letih. Priporočam vam velikodušno podpirati spoštovane komisarje, da bo ta mednarodna razstava imela sijajen vspeh, in da bode bivanje vnanjih obiskovalcev, ktere prisrčno pozdravljam, za nje koristno in prijetno. Razstava je odprta."
Po končanem govoru razlegali so se živahni klici, zvonovi po vseh cerkvah so zapeli in daleč okrog se je razlegal grom topov.
Svetovna razstava v Filadelfiji pa je tudi še v nekem drugem oziru znamenita. Že uni-dan smo poročali o sklepu komisije, da ob nedeljah in praznikih ostane razstava zaprta. Liberalni listi so se temu sklepu posmehovali, ker se jim zdi čudno, da omikani Amerikanci na nedeljo in praznike še toliko drže. Po naših evropskih državah je liberalizem praznovanje nedelj jako spodjedel in še v našem mestu vidimo ob nedeljah in praznikih veliko štacun odprtih, kar prej ni bilo. Na Dunaju pa in po drugih velikih mestih ob nedeljah in praznikih zidajo in druga težka dela opravljajo. Posebno čudno pa je to, da vse to se godi dopoludne, ko bi bilo treba iti k službi božji, popoludne pa dela ustavijo, da ljudje, ki dopoludne niso šli k službi božji, popoludne časte baha in venero pa druge ajdovske bogove in boginje.
A čem manj se posvečujejo nedelje in prazniki, tem bolj se razširja razuzdanost in — pomanjkanje. Če vprašate take ljudi, ki ob nedeljah in praznikih tržijo, kako je z njihovo kupčijo in blagostanjem, tožili bodo o slabih časih in pripoznali, da njihovi pradedje so veliko več pridobili, dasi so ob nedeljah praznovali in počivali.
Liberalni Amerikanci so tedaj s svojim sklepom, da razstava ostane ob nedeljah iu
Zadnji dnevi v Ogleju.
(Izviren roman iz petega stoletja.)
Spisal Alojzij Lukovič.
(Dalje.)
XIII.
Dan za dnevom mine. Ni ga več varnega trenutka. Vsaki čas se oglasi zdaj tu zdaj tam bojni krik Iluncev navalujočih na mestno obzidje. Več sovragov da Oglejčani polomastijo, več jih je. In v mestu? Glej, obupnost je že velika, moči so opešale, nikdar nima pokoja ne meščanstvo ne posadka. Večne straže, večni boji. Mrličev ni več skoro moč pokopavati. Nekropolis je polna. Tu spe možaki — junaki globoko v zemljo pokopani, drug vrhu druzega. Tu počiva nada ostarelega očeta, podpora osiveli materi, tam leži oče, čigar čile roke so vzdrževale mnogobrojno število nedolžnih otrok, ki zdaj stokajo in jočejo doma, bledi, bolehavi, sestradani, materikričč: mati,kruha! a revica
sama nima skorjice, da bi onemogli želodec utišila. Ah, tam trolini zaročenec, nada in ljubezen nedolžni nevesti; srce, ki je tako goreče ljubilo, zdaj, oj zdaj gnjije v jed in živež ostudnim črvičem. Oj, vi, ki se vam blišče svitle krone na glavah, vrzite jih raje daleč, daleč proč od sebe, predno primete za meč, da krivično napadete domovje svobodnega naroda. O odgovornost, kakošna bode ta pred pravičnim Bitjem?
Vse je vzburjeno, vse nemirno v mestu. Nobenega se ne loti trden spanec. Vsak trenutek je negotov. Komaj je narod polegel, da počije od krvavega boja, halo! zopet tromba zadoni, zopet se vzdigne divji krik, zopet butajo hunski stenolomi ob obzidje, da pod njihovimi udarci zidovje ječaje hrešči. Kako se že maja tu pa tam! Tu pa tam je že mala votlina, ktero brani le nasip in razni tramovi, s kterimi so jo zadelali.
In ni še konca. Lakota, strašna nadloga kaže izpod velih lic ostre svoje zobe, živeža pomanjkuje. Bogate žitnice, zaloge, so kar
sosebno zarad ogromne množice v mesto uteklih ubežnikov iz Norike in Karnije. Vrh tega davi bolezen brez razločka stanu, ker neštevilni mrliči okužujejo zrak. Mesto je podobno človeku, ki na sušici trpi, in se počasi, polagoma a gotovo bliža svoji smrti. Edino upanje mesto vzdržuje, da hujša lakota med sovražniki divja. Kdo bi drugače mestu pritekel na pomoč? Rimski car? Valentinijan III. sam boleha na gnjilem svojem prestolu, trese se pred divj ostjo Genserika, vandalskega kralja, ki rimsko zahodno carstvo vedno nadleguje in straši od strani afrikanskih bregov. Mar li bode Marcijan, vzhodni rimski car, na pomoč pritekel? Ta je sicer pameten, hraber vladar, a sebičen in previden; ua vso moč je delal, da je hunsko povodenj odvrnil od svojih dežel, njen razliv, njeno silo obrnil na zapad. Iu on, da bi zdaj pritekel na pomoč bolnemu carstvu na zapadu! Kaj še? Toliko ni vredno razpadajoče carstvo. Raje ostane doma, prihrani si kri svojih narodov, v miru veseli se svojih nakopičenih zakladov. Kamor koli naj
praznikih zaprta, osramotili lažiliberaice evropske, ki svojo čast iščejo najbolj v zasmehovanju in zatiranju vere in cerkve. A osramotili so jih tudi še z nekim drugim čiuoui. Odprli so namreč razstavo tudi z javno - molitvijo in petjem. Pri nas je v navadi, da se javna zborovanja, kakor n. pr. deželni zbori itd, prično s cerkveno slovesnostjo; a ta stara navada se je v nekterih bolj liberalnih deželah že začela opuščati; čemu liberalci potrebujejo pomoči od zgorej, ko v Boga ne verujejo in so si sami dovolj modri! Vse drugače ravnajo v Ameriki; tam ne prično samo zborovanj z molitvijo, pričeli so z njo celo svetovno razstavo! Če bi se bilo kaj takega u. pr. zgodilo na Dunaju ali pa vsaj nasvetovalo, kak stra-šansk krik bi bili zagnali liberalni časniki, kako bi bili upili o starih predsodkih, vražah in cerkvenem mračnjaštvu. Demokratičnim republikancem amerikanskim pa je prišel ua misel starodavni svetopisemski rek: „Zastonj zidajo zidarji, če Gospod hiše ne zida, in za stonj čujejo čuvaji, če Gospod mesta ne varuje." Denarni načelnik Welsch je tedaj svojem nagovoru do državnega predsednika rekel: „Razstava je le šola, in čem bolj temeljito se njeni nauki uče, tem večji bo njen dobiček. In če se bodo v tej šoli po njenem sklepu narodi, ki so se je vdeležili, naučili drug druzega spoštovati, smemo upati, da češčenje Tistega, ki v nebesih kraljuje, bode čedalje splošneje in da se bo na novo razlegalo angelsko petje: „Čast bodi Bogu na višavi in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje." - Tako je govoril denarni minister amerikanski. Če bi bil kje pri nas kak denarni minister pri odprtju sve tovne razstave v svojem nagovoru črhnil o Bogu in spominjal na kak izrek sv. pisma kako bi ga bili liberalci zdelovali in smešili in morda samo zarad tega odrekali zmožnost voditi denarne zadeve.
Severni Amerikauci so povzdigo naroda z Bogom pričenjali in vtrdili ter so Bogu tudi zvesti ostali. Oni nimajo pozeuieljskega prestola, prav lepo omenja „Reform", pripogujejo se pa pred vladarjem celega sveta, ki gospoduje v nebesih. Zato so bili v svojem prizadevanju pa tucli srečni in njihovo državstvo s pomočjo božjo čudovito napreduje.
Naši liberalci kaj radi proslavljajo iu v posnemanje priporočajo življenje in vedenje severo-amerikanskih republikancev. Jih bodo li posnemali tudi v spoštovanju do nedelje in praznikov in do božjih reči sploh? — Bog daj!
Politični pregled.
V Ljubljani, 19. maja. Avstrijske dežele.
Vstavoverni časniki si belijo glave, ido bode naslednik Koller je v. Sploh se namreč govori, da Koller več ne prevzame skupnega daljnega ministerstva, ampak da stopi z službe, „ker cesar to želč", kakor piše navadno dobro podučeni dopisnik „Germanije."
Vuanje države.
Jugoslovanski vstajniki so
zadnje dni mirovali, zdaj pa se zopet naprav-Ijajo na boj. Muktar paša se zopet napravlja na pot proti Nikšičem in v ta namen zbira svojo vojno, ki bo štela okoli 23.000 mož. Koliko je vstajnikov, se natančno ne ve, sodijo pa, da jih je najmanj 8000. Da bi vojake svoje nekoliko odškodoval, podaril je sultan iz lastnega premoženja vsakemu pol lire t. j. kakih 5 gld. 25 kr.
V	Bosni se vstajniki in Turki vedno bojujejo, pa brez posebnega vspeha; Turki vstajnikov ue morejo zatreti, vstajniki pa Turkov ne pregnati.
V	Priedoru je bilo pri zadnji moritvi umorjenih kakih 100 ljudi. Ilajdar Efendi si na vso moč prizadeva, da bi pomiril kristijan sko prebivalstvo v Bosni, pa nič ne opravi.
V	Bulgari j i vstanek silno narašča in Turki sami pripoznavajo, da število vstajnikov znaša že do 10.000 dobro oboroženih mož, ki imajo večidel črnogorske poveljnike. Turki po šiljajo tje vojakov, kolikor le morejo, pa nimajo veliko upanja, da bi zmagali, če ne dobe zdat-nejše pomoči.
Pa tudi od Grške preti Turkom silna nevarnost. Ministerstvo komaj komaj pomiruje ljudstvo, ki zahteva, da naj se narodna straža vredi in vse prebivalstvo preskrbi z orožjem Nekteri listi jako strastno pišejo in celo vradni listi zahtevajo, da naj se zbornica aklda dovoli potrebne denarje. Vse kaže, da tudi Grška rok ne bo križem držala.
Avstrijski podložniki v Carigradu so bili te dni pri grofu Zichy-u in so ga vprašali če zamore turška vlada varovati življenje tujih prebivalcev. Zichy jih je potolažil s tem, kar je general Ignatiev pri vladi turški opravil in kar so sklenili poslanci.
O umoril konzulov v Solunu se „Politiki" iz zanesljivega vira poroča, da mlada Bulgarka, zarad ktere je bil nastal šunder, je bila staršem s silo odpeljana in odločena za
harem solunskega guvernčrja. Na kolodvoru so je čakali guvernerjevi žandarji, da bi jo peljali v njegovo hišo. Pa konzul amerikanski je o tej reči zvedel in srečno rešil deklico, ki je izstopivši iz voza po poročilu lista „Times" silno plakala in upila, da je kristijana in staršem šiloma odpeljana. Konzula francozki in nemški pa sta šla k guvernerju in sta bila v njegovi hiši od njegovih ljudi umorjena in že mrtva prenešena v mošejo. Iz tega je razvidno, zakaj gosposka morilcev še ni prijela; guverner in njegovi beriči se pač ne bodo sami izdali in kaznovali.
llerolinskim obravnavam pripisovala se je jako velika važnost in skoro vsi listi so trdili, da vsled teh obravnav je vojskina nevarnost odstranjena in da se bo vse lepo mirno rešilo. A reč vendar ne more biti za trdno vravnana, če celo ministerski listi pišejo, da se dogovorom ne sme prisvo-evati prevelika važnost. „Ohranenje miru, piše Andrassyev list „P. Lloyd", žalibog ni v oblasti treh cesarskih vlad, tudi ue samo pri podpiscih pariških pogodeb, ampak pri mnogih nepreračunljivih živeljih, ki že leto in dan vničujejo mirno prizadevanje državnikov. Porazumljenje evropskih držav, ako je odkritosrčno, bilo bi pa saj porok, da bi se zlo ne razširilo in vnelo od evropskega požara. Za zdaj je tedaj že to nekak dobiček." Zanimivo je tudi, kar o tej reči piše „K. Z." Če smemo o shodu (berolinskem) izreči svoje misli, bi jih izrazili z besedami Aristofanove komedije: „Nekomu se bo slabo godilo." Ta nekdo je Türk. Slabo vladanje sedanjega sultana Abdul Aziza s svojimi nasledki in jesenski bankerot turški je provzročil, da javno mnenje v Evropi je Turčiji jako neprijazno. Umor fraucoskega in nemškega konzula v Solunu je to mneuje popolno razburil in vodo obrnil na ruski mlin." — „Nat. Zfp;." pa piše: „Dogodki solunski, dopriueseni ne tam daleč pri svetišču v Moki, ne v kakem mestu azijatskem, ampak v pomorskem evropski trgovini odprtem mestu, nekako čudno vrenje med muhamedanskim prebivalstvom, o kterem se iz vseh krajev poroča, so tudi naj gorečuejšim zagovornikom osmanske državne modrosti usta zaprli. Če evropske države ne stopijo na noge, ne bode mogoče, kakor se kaže, početku najgrozovitej-šega verskega in narodnega sovraštva v okom priti. Določba pariške pogodbe, da se v notranje zadeve turške nihče ne sme vtikati, postala je v posmeh. Kar se je sklenilo v Bero-
se ubogo mesto ozre, od nikoder, nikjer ni znamenja nade. Oglej se mora pokoriti za grehe starega Rima, ki je toliko stoletij svobodne narode pestil v železnih okovih robstva.
O, kako je danes polna cerkev sv. Hilarija! Na dvoru in pod lopo ne vidimo več pokorečih se grešnikov. Škof Sekund je vsem podelil odpustek, odpustil jim je glede proteče nevarnosti vse cerkvene kazni, pokazal jim je majajoče se zidovje, rekoč, naj vržejo od sebe spokorno haljo in spokorni pepel, naj vzamejo v roke ščit in meč, okoli prs jekleno oklepje, naj se bore za vero in narod, za ženo in deco, in če v boju padejo, naj smatrajo svoj pad za mu-čeništvo. Danes je v cerkvi drug prizor. Okolo cerkve in po bližnjih ulicah vse mrgoli otrok in žensk, vsaka ima svojo culico. Po ulicah so razpostavljene vojaške vrste v polni vojaški opravi. Temni so junakov pogledi, bledo jim je ob'iČje, oči so objokane. In čemu ne, kako tužen, kako grenek je ločitve dan! Vse žen-stvo plaka. Ta pogled človeku srce trga. In v cerkvi? Pred Najvišjim kleči katoliško duho-
venstvo, proso vzdiguje roke proti nebu. Kirijej elejson! Gospod, usmili se nas! doni iz njihovih src, a nebo je neusmiljeno, pravica božja zdaj govori, vsled ktere tudi nad otroke pride šiba božja zarad pregreh pradedov. Oj narod, ki druzega tlačiš, zapomni si, da nad tvoje otroke pride sovrag, ki bode še hujše tlačil in drl tvojo deco, kajti Bog je pravičen.
Ihtenje zamolklo odmeva po cerkvi, sivolasi Sekund opravlja daritev novega zakona. Kako bledi njegovo obličje, kako se mu tresete roki, solzne so mu oči. Ravno je trenutek, ko se pripravlja za sveto obhajilo. Z glasnim, gi njenim glasom odmoli Gospodovo molitev. „Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ, usmili se nas!" prosi njegovo srce in dijakon, ki škofu službuje, se vstopi pred oltar ter zakliče k zbranemu ljudstvu: „Objemite in poljubite se!" O, kak prizor! V bratovski ljubezni objame možak možaka, mladenič mladeniča, nježna devica tovarišico, otrok otroka. Sladke solze veselja se prikažejo vsem v očesi. Kaj, solze veselja ? O ne, motim se, solze grenkosti, solze
tužne bolesti zalivajo jim oči, kajti danes je zadnja skupna služba božja v llilarijevi cerkvi, danes, danes jc zadnjikrat navzoče oglejsko ženstvo, oglejska nedolžna mladež. Mestni poveljnik je zvršil nasvet mestnega starešinstva prejšnji sklep, naj vsi za boj nesposobni, ženstvo in otroci pod vodstvom duhovenstva za-pustč mesto, naj na ladijah odrinejo daleč tje po morju, v varnost na beneške otoke, lagune imenovane, sosebno na grajski otok „ad aquas gradatas". Možje pa hočejo ostati ter se bojevati, do zanjega trenutka biti boj za domovje ter le iz že padlega mesta se hočejo umakniti. Tudi Menapij je navzoč. Nikdar se ni še tresel ne žalosti ne strahu, kaj so solzice, ne ve, a danes jih čuti prvikrat v svojem do zdaj še suhem očesu. Evdore, Ilonorije in Digne za uobeno ceno ni mogel pregovoriti, da bi se ločile od njega in Marija. Iu to ga zdaj skrbi, žali in veseli.
(Dalje sledi.)
linu, bode odločivno za bližnjo prihodnost, in nobena vlada se ne bode hotela, pa tudi ne bode mogla upirati temu, kar ste se po posredovanju Nemčije dogovorili Rusija in Avstrija. Istina je, da so se omenjene 3 države zedinile. Kaj se bode zgodilo, to se pri uepre-računljivih razmerah na Turškem za zdaj ne more za trdno določiti."
Med večimi listi se le še dunajska „N. fr. Presse", ktero naš „turški list" navadno po-natiskuje, poteguje za Turka. Vsi drugi so že prevideli, da se Turčiji ne da več pomagati, vstajnikom pa pripoznavajo nenavadno hrabrost. Tako n. pr. „Schi. Ztg." piše: Če tudi bitve v Rosni niso tako imenitne, kakor v Hercegovini, dajo vendar mnogobrojnim četam turškim povsod dovolj opraviti in pospešujejo vstanek tudi v dozdaj še mirnih okrajih. — To je gotovo, da le osvobodeujc dežele zamore konec storiti vstanku; ljudje se dandanes borijo kakor levi in njihovo geslo, ki je zapisano tudi na trobojni zastavi v Risovcu, se glasi: „Slo-boda ili smrt."
IVa Itavarskcm zopet hudo govore o premembi v ministerstvu, ki se ima zgoditi po končanju deželnega zbora. V merodajnih krogili mislijo sedanje zapreke odpraviti s tem, da se osuuje nekaka ministerska srednja stranka. Za trdno pričakujejo, da se bo sedanja rodoljubna stranka razcepila in da bode en del pristopil k novi stranki ministerski. Pa če bi se to tudi zgodilo, kar pa ni verjetno, bi Ba-varska na ta način ne bila rešena, ampak nastale bi ji nove nevarnosti v političnem in cerkvenem oziru. Da bi se ta osnova tem laglje izvršila, vstanovil se je v Mnihovem nov časnik „Die Reform", ki v svojem programu obeta, da hoče zagovarjati federativni značaj Nemčije in samostalnost Bavarske, pospeševati mir med cerkvijo iu državo, nasprotovati jako škodljivemu z judovstvom sklenjenemu samopridnemu liberalizmu kakor tudi prekucijskim namenom so-cijalue demokracije. Nova stranka hoče tedaj gojiti „liberalno" katoličanstvo brez jezuitovske in judovske socijalne zmesi. To je program nove stranke, ki pa nikogar ne more slepiti, razun neskušenih iu ueznačajnih ljudi. Kdor pa je razvoj liberalizma opazoval, dobro vč, da je nemogoče liberalizem pa judovstvo iz so-cijalizma ločiti, še bolj nemogoče pa strinjati ga s federalizmom, kakor obeta nova stranka. Boj zoper jezuitovstvo pa je ali boj s praznim strahom, ki je v sredi votel, okoli kraja ga pa nič ui, ali pa boj s katoliško cerkvijo, ki pa državi gotovo ne bo koristil, pač pa jo pripravil v silno nevarnost.
Italijanska zbornica jc dovolila sodniji, da sme prijeti poslanca C a n i z z a, kteremu se očita, da je kriv nekega umora. — Kralju se je civilna lista (letna plača) po-vikšala za 1,500.000 lir, ker je ubogi Emanuel v vednih denarnih zadregah. Pa tudi njegovi rodbini se bolje ne godi. Nedavno propalo filhannonično društvo, pa lovsko in jezdarsko društvo, kterim pokrovitelj je kraljevič Humbert, prosila so pokrovitelja denarne podpore, pa niso nič dobila. Najbrže böte tudi poslednji društvi zamrli.
države darovati najbolje ljudi in denarje, je zelo koristen, pa Avstrija ni v stanu drugim državam v zgled tega pričeti, kakor „N. fr. Presse" in drugi judovski časniki to zahtevajo, ki bi najraje videli, da bi Avstrija čisto prišla v kremplje ohole Prusije. Liberalna večina delegacije avstrijske pa se menda bolj ozira na želje teh judovskih listov kakor na potrebe Avstrije, sicer bi budgetni odsek ravnal pre-vidneje in ne zbrisal toliko zneskov v proračunu vojnega ministerstva. Vse države se pripravljajo na vojsko, ki je po sedanjih razmerah skoro neogibljiva, le Avstrija naj po želji nekterih judovskih pisačev svojo vojno zmanjša, in roke križem drži, ter mirno gleda, kaj da store druge države? Kdo bi se tedaj čudil, da baron Koller se je naveličal s takimi ljudmi se ravsati ter sklenil izstopiti iz službe? Reklo se je sicer, da gre Koller samo na odpust, ali za trdno se govori, da se več ne povrne, ampak da ua njegovo mesto pride general Ito-dič (?).
Grof Andrassy delegacijam letos ni predložil tako imenovane rujave knjige, t. j. pisem o vnanjih zadevah državnih, dasi bi bila ravno letos taka knjiga posebuo znamenita. Govori se pa, da ga hočejo zarad izhodnega vprašanja v delegacijah ostro interpelirati. Prilike bodo imeli dovolj. Vlada namreč zahteva, da se ji za begune bosenske in hercegovinske za 1.1875 in 187G dovoli okoli enega milijona gold. Nekterim ljudem bi se to zdelo veliko, in vendar je to silno malo, če se pomisli, da se je odraščenim dajalo po 10 kr., otrokom pa po 5. kr. na dan.
V diplomatičnih krogih se glede zadev turških nič dobrega ne nadjajo. Neki turški državnik je nedavno neki rekel: „Preden poginemo, hočemo še enkrat svoje kremplje pokazati." Ilusein Avni paša, ki je imenovan za višjega poveljnika, je pravi mož za to in je v Carigradu menda že sprožil misel, da naj se razvije zastava prorokova, t. j. da naj se vname verski fanatizem turški. En milijon turških vojakov, pravijo, bi se potem iz vseh dežel turških v Aziji in Afriki vzdignilo in valilo v pokrajine balkanske. Ta sila bi proti združeni vojski evropskih držav sicer nič ne opravila, a pokončala bi vendar silno veliko. Pri tej pri liki mi pride na misel staro prorokovanje krauj-sko, da bo turška mula še enkrat R e n o pila.
Goljufije se v našem mestu silno množe. Nedavno je zginil neki vradnik brodne banke z 21.000 gld., da se ne ve kam, in že so zasledili veliko goljufijo, ki jo je doprinesel denamičar bankirja barona Scheya. Ogoljufal je svojega gospoda za 90 do 100.000 gold.; ker so pa pri goljufu, ki so ga že prijeli, našli kakih 40.000 gld., bode baron Schey imel zgube še 50 do 60.000 goldinarjev. —
veliko povodnih tičev na močvirje, kakoršnih navadno tu ni videti.
(Živinski sejmi) bodo v Ljubljani memo navadnih dosedanjih odslej še 8. dan vsakega mesca ali če na ta dan pade nedelja ali kak praznik, dan pozneje.
(V ljubljanskem gledišči) daje zdaj neka nemška družba predstave, pa kake! Nič ko francoske igre najnovejšega izdelka, kterim glavni predmet je prešeštovanje. Igre morajo res zelo kosmate biti, če že „Laibacherici" niso všeč, ker je nad eno izmed njih z§lo hudo grajo izrekla in sicer zarad njenega nenrav-nega zadržaja. Taka je najnovejša nemška kultura. In vendar derö Ljubljančani kar v trumah gledat in poslušat take spake, in sicer oboji, nemčurji in Slovenci!
Izvirni dopisi.
% Iliuittja. 17. maja. Liberalni listi delegacijam, ki ste se 15. t. m. v Budapešti sošle, pripisujejo veliko politično važnost, kar je tudi predsednik takraj-litavske delegacije, dr. Rechbauer v svojem govoru povdarjal. Pri-poznal je, da predlog dr. Fischhofa, naj bi se razpustile strašanske vojne, za ktere morajo
Domače novice.
V Ljubljani, 20. maja.
(Na ljubljanskem mahu) je voda sicer jela vpadati, pa sila je vendar še velika, da-si iz Ljubljane prcbivalce, kolikor se da, z živežem in drugo robo preskrbljujejo. Posebuo veliko trpi Črna vas in pa Lipe, kjer voda po hišah na čevlje visoko stoji. Včeraj in v četrtek ni bilo dežja, tedaj se je uadjati, da bo voda kmalu odtekla. Vsakako pa bo potem treba vkreniti, da se bo v takih primerljejih voda mogla hitreje odtekati, ko dozdaj, sicer bo mah prišel ob vso vrednost. Čuditi se je pri vsem tem Ie temu, da dozdaj ni še slišati o tem, da bi bil kdo vtonil. Velika voda je privabila tudi
Razne reči.
—	Duhovske spremembe. V lavant. škofiji: C. g. LukaJeriša je imenovan za župnika v Gomilskem. Č. g. Jožef Turin postane vikar mestne fare, Anton Šlander nemški pridigar in Fr. Nendl 3. kaplan v Celju. Č. g. Mart. Škrbec pride za kaplana v Čadram iu Val. Kranjec za kaplana k sv. Tomažu. — Ena kaplanija v Vitanju in kaplanija v Rem-šniku ostane začasno izpraznjena.
—	Umrla sta: Č. g. F. Črnalogar, kaplan na Krki, 17. t. m., č. g. Filip C vek, duhovnik v pokoji pa 19. t. m. v Idriji. R. I. P.
—	Mladi umetnikKrežmaje pretekli pondeljek obhajal v slovanski čitalnici v Trstu slavnosten večer ter poslušalce s svojimi gosli tako očaral, da se je dvorana navdušenega ploska kar tresla. Slovani so mu podarili lepo izdelan lovorikov venec s trakovi treh barv in primernim napisom, sestri njegovi pa krasen šopek. Koncertni prostori so bili natlačeno polni.
—	Iz Ljubljanske okolice se nam piše: „Strmeti mora človek, če pride v nektere kraje ljubljanske okolice, kjer prebivalci niso skoro nič podobni ljudem v 19. veku živečim, najmanj pa okoličanom kacega mesta.
V	vsaki hribovski vasi namreč najdeš kacega človeka, ki bere knjige ali časnike, v ljubljanski okolici pa boš obhodil cele vasi in nikjer tvoje oko ne bo naletelo na kaj druzega tiskanega ali pisanega, kakor na kak papir, v kterem je kdo iz mesta kaj zavitega prinesel. Zato so pa ljudje, da-si blizo Ljubljane, večidel tako nevedni, da je groza, posebno glede političnih dogodeb. Ali je mogoče, da se ti, ako greš po polji zunaj mesta le pol ure daleč in potem stopiš v gostilnico, primeri, da te krčmar praša: Kaj novega? Kdaj bo zopet kaka vojska? Vojska je edino, kar se tem ljudem pogovora vredno zdi, za drugo vse se nič ne brigajo. Zlasti kar se tiče domačih razmer naših, so tako nevedni, kakor kak nemšk zgodovinar, ki o Slovanih piše, kterih niti ne pozna. Imena naših političnih in drugih društev in slovenskih časnikov jim popolnoma tuja in če jim jih imenuješ, zde se jim kitajska.
Hvale vrednih izjem je malo in te le tam, kjer je kaka čitalnica ali kako bralno društvo n. pr. v Šentvidu, na Vižmarjih, v Bizaviku in okolici, Sostrem in nekoliko v Dravljah, vse drugo je zavito v grozno duševno temoto, posebno Vič, vse vasi ob desnem bregu Save od Kleč skozi do Zaloga, celo Šiška in Udmat.
V	„Slovencu" je bila lansko leto že ta nemarnost grajana, ob enem pa stavljena prošnja do domoljubov, naj si prizadevajo spraviti na noge kako bralno društvo vsaj v Šiški, na Je-žici in na Viču. Ta opomin naj bo zdaj ponovljen iu ob enem želja izrečena, da bi imel
več vspeha, nego ga je imel prvi. Človek se res skoro sramuje, če pride med take ljudi in imenuje „Slovensko Matico", „Mohorjevo društvo", „čitalnico", „Slovenijo", „Slovenca", „Narod ', „Novice", „Danico" itd., pa ga debelo gledajo, kakor da bi klical imeua španjskih vasi ali turških generalov. In vendar hodijo ti ljudje pogosto v mesto, njihova mladina celo mestne šole obiskuje. Da bi človek na take ljudi naletel v visokih hribih, bi se morda njihovi nevednosti in malomarnosti ue čudil tako, Ičakor se mora čuditi tu, zlasti če vidi, da niso revni ljudje in ob nedeljah in praznikih zelo nališpani. Itevščina tedaj ni vzrok te nevednosti. — Toraj na noge, napravite si bralna društva, čitalnice! Kar je bilo v Biza-viku iu v Šentvidu mogoče, zakaj bi ne bilo mogoče na Ježici, v Šiški, na Viču, v Polji itd.? Ali se vas duševna olika ne bo nikdar prijela?"
—	O povodnjih dohajajo poročila iz vseh krajev, skoro vse veče in manjše reke so na več mestih iz svojih bregov stopile. Škod a bo tedaj grozno velika. Sava je zasula veliko njiv in travnikov ter odnesla zemlje in dreves.
—	V Horjulu, fari dekanije vrhniške, je 4 sežnje visok in 2 sežnja širok, pred 14 leti prenovljen in še dobro ohranjen oltar sv. Marjete, na straneh s podobami sv. Barbare in sv. Lucije, sv. Pavla in sv. Radegunde, z ličnim tabernakeljnom vred, ki je takrat popolnoma nov veljal 250 gld., prav za nizko ceno na prodaj. Kdor bi hotel kupiti oltar ali tudi le sam tabernakelj, naj se obrne do cerkvenega predstojništva v Horjulu.
—	Galetov lovec, ki je pred nekimi dnevi na poti proti Radolni ubil sedlarja Šok-liča, kakor smo poročali zadnjič, se je sam gosposki naznanil in dejanja svojega ne taji. Kakor pravi, šlo je njemu samemu za življenje, ker ga je sedlar z nožem napadal.
—	G. Schmidt, notar v Konjicah, je v nedeljo nagloma za mrtudom zadet umrl.
—	V slov. Gradcu začne tamošnji ce-mentirovalni urad svoje delovanje s t.junijem
t. 1. v hiši g. Bovier-ja št. 125 (Meierhof). Uradna dneva sta pondeljek in četrtek.
—	Pri sv. Juriju naSavnici bode kat. polit, društvo 25. t. m. ob '/s 4 popoldne svojo tretjo obletnico obhajalo.
—	Čitalnica v Ptuju ima 29. maja ob 7. uri zvečer letni občni zbor. Dnevni red je : nagovor predsednikov; poročilo tajuikovo in blagajnikovo; pregled letnega računa; volitev novega odbora; potem društvena'zabava.
—	Občni zbor kmetijskega društva Goriškega bode v nedeljo 11. junija t. 1. ob 31a uri popoludne v Reihenbergu. Razprave bodo zadevale sadje- in vinorejske zadeve.
—	Odbor društva „Sloga" seje konstituiral v pondeljek tako-le: podpredsednik č. g. dr. Gabrijelčič, g. tajnik Gruntar, denar-ničar: č. g. Vidic.
—	Kmetijska šola v Gorici je dobila novo posestvo. Pretekli četrtek je sklenil deželni odbor pogodbo za nakup Gerdevič-evega posestva v goriškem predmestji Sv. Roka. Ono obsega blizo 20 njiv in stane s poslopji vred 28000 gld. Zemljišča so prav dobra, poslopja bo pa treba za rabo kmet. šole skoro vsa pre-uravnati in dvomimo, da bi v ta namen zadostovalo 20.000 gold., kolikor je deželni zbor odločil.
—	Umor. Že nekaj časa pogrešali so v Korminu mladeniča, ki se je bil pred nekimi dnevi napotil v Gorico po svojih opravilih. Imel je nekda pri sebi mnogo denarja poleg zlate ure, zlate verižice in druzih dragocenosti. V torek našli so reveža mrtvega v vodnjaku blizo Ločnika. Komisija bila je kmalo prišla iz Gorice na mesto ter je mrtveca preiskala. Uro in verižico je še pri njem dobila, a po denarju ni bilo ni sluha ni duha, a ne daleč od vodnjaka so boje našli listnico vso raztrgano. Ne-dvojbeno bil je napaden, oropan in usmrten, in to tik Ločnika.	(Soča.)
—	Od celjske porotne sodnije je bil Janez Štor, kmetski sin, v Teharjih doma, komaj 18 let star, 14. t. m. na 12 let težke
ječe obsojen, ker je lani ua sv. Janeza večer svojega brata s sekiro tako hudo po glavi mahnil, da mu je črepinjo prebil in da je moral zarad tega umreti. Čudno pri tej obravnavi je bilo, da se je njegov tovariš, Jožef Vengušt, tudi blizo take starosti, prav po zasluženju vjel. Hotel je namreč J. Štora rešiti, in se je tako v besedah zamotal, da ga je državni pravnik zavoljo krive prisege v zaporu pridržal.
—	Poboljšanje. „No, gospa Brunova, ali ste že opazili kako spremeujenje na gospodu ? V nedeljo sem mu bil prav na srce govoril." „O, da, gospod pastor! Prej je prišel ob 10 napit domu in zdaj pride ob 11 pijan."
—	Pravilno.. Žena: ,,Čuješ mož, tega ne trpim več, začni pravilno živeti." Mož: „No, to je pa že preveč, če ti praviš, da moje življenje ni pravilno. Jaz grem pravilno k „slonu", igram pravilno čez poluoč, spijem pravilno svojih pet poličkov in pridem pravilno ob dveh domu. Nu, more biti še kako življenje pravilneje, nego moje!"
Umrli so:
Od 16.—18. maja. Boštjan Možina, hlapec, 53 1., za jetiko. Valentin Jurkovič, tisk. del. otrok, 5 1., v otr. boln. za sušico. Janez Kavčič, delavec, 54 i., v boln. za jetiko. Jožef Pokorn, boln. strežnik, 75 1., v boln. vsled starosti. Maria Paller, vlad. svetovalca hči, 10 1„ za oslabljenjem želodca. Usero Picinino, ključ, o., 3 m., za sušico.
Eksekutivne dražbe.
22.	maja. 3. Matej Lipovc-evo iz Babinega polja v Ložu. — 3. Tom. Židovn-ovo iz Zlatna (2680 gl.) v Kadoljci.
23.	maja. 3. Jan. Kastclic-evo iz Brmacine (3700 gl.; v Metliki. — 3. Tine Zadnikovo iz Nemške vasi (850 gl.) v Ložu.
Stajarske.
24.	maja. Jožefa Murnik v Bistrici (3).
26. maja. Sim. Fidršek v Doleni 3000 gl., Jan. Krajnc v Trambergu 3080 gl., Jož. Drofenik v Nezvišu (3). Ana Bela 1778 gl. (3). Jan. Pro-bil v Jauneggu 650 gl. Neža Vrutič v Glogovetn-brodu 2570 gl. Jak. Lah pri sv. Miklavžu (2.)
TeleKrafične denarne cene 19. maja. Papirna renta 65.75 — Srebrna renta 69.50 — 18601etno državno posojilo 108'75 — Banking akcije 834 — Kreditna akcije 132 60 — London 119 95 — Srebrn 102.60 — Ces. kr. cekini 5-68V,-- 20frankov 9\55.
Častilci sv« Očeta
imajo priliko kupiti posebno lepo, najnovejšo podobo (1—9)
Pij a IX.
Izvirno podobo je vsled naročila grofa Chamborda naredil imeniten rimski umetnik; kopije pa 26" visoke in 18Va" široke v tako imenovanem oljnotisu izdala je umetna naprava Kornova v Ltitzovvu, kot spomenico na obletnico 301etnega višjega pastirovanja, ki jo bodo sv. Oče obhajali 16. junija 1.1. Vrli katoličani si prizadevajo za razširjanje tega mojsterskega dela, ktero so sv. Oče s prisrčno zahvalo blagovolili sprejeti in ki je pohvaljeno tudi od kardinala Antonellija. Zato tudi mi podobo iskreno priporočamo vsem in to tem bolj, ker to početje bode tudi v korist sv. Očetu. Podoba namreč velja 4 gld. 50 kr.; od tega dobi upetnik 3 gld., 50 kr. gre listom za razširjanje, 1 gld. pa kot dar za sv. Očeta, ki se jim bode od hiše Koruovc izročil z imenikom naročnikov vred. Kdor bi tedaj želel to podobo, naj se za-njo oglasi saj do konca meseca maja pri preč. gospodu stolnemu dekanu Jožefu Zupanu ali pa pri opravništvu „Slovenca", ktero bode naročila, pošiljanja itd. oskrbovalo. Denar se pošlje ali precej, ali pa ko podoba dojde. Naj jo naroči, kdor jo želi, vsaj do 25. t. m., ker se ta dan vse podobe naroče.

podobar in pozlačevalec,
poštne ulice hiš. štev. 57 (poslopje slovenske čitalnice) "V LJUBI.JANI — ne zameniti z Leopold Götzl, v istih ulicah v Kozlerjevi hiši!
priporoča slavnemu občiustvu, zlasti prečastiti duhovščini in farnim predstojništvom, sledeče izdelke:
Oltarje, križe ve pota, teče (prižnice), svečnike (lustre), prapore (bandera), nebese (baldatline) po naročilu v vseli velikostih in po najnižji ceni.
V zalogi ima zmiraj podobe in kipe za oltarje, krstne omare, svečnike in križe za stene, podobe svetnikov in iz narave vsake velikosti in cene na platnu, kositarji in papirji, zrcala itd. Posebno dober kup so oljnate slike.
Nadalje je vedno dobro založen s podobami KristtlH» llil križi, od 6 palcev do 5 čevljev visokimi, kornižami, okviri (romi) vsake sorte, kanonskimi tablami, vezili, prepa-racijami, bunčicami, s pozlačenimi lajštami, Kristusom na križipod steklenimi oboki, podobami iz gipsa; lije tudi naglavnike (kapilole) in kinče ixs gipsa, in jih zlati.
Zrezljanih okvirov (romov), korniš, deskic za rogove, drogov za zagrinjala, builčic in gumb, nabiralnih pušic z zvončkom, križcev za rabo pri previdanji bolnikov, static in različnih posodic ali vrčev za rože po cerkvah je zmiraj na zbiro, — preskrbujejo pa se oprave za cerkve, svečniki za oltarje, sveče, rožni šopki in venci, vlaki za zvonce, svetilnice, kositarske zvezde za prezračenje po cerkvah in drugih prostorih, spovednice, cerkveni stoli in klopi, sploh vse, kar spada k cerkvenemu kinču, — vse to naglo in po najnižji ceni.	(78—7)
Vse poprave pri oltarjih, podobah, prižnicah, sploh pri vsem, kar se v cerkvah nahaja, se natančno in skrbno v kratkem času in po nizki ceni izvršujejo, ravno tako vsaka naročila z dežele. Pozlačenje in prezlačenje podob, okvirov itd. se najvestneje in dolgotrajno oskrbljuje.
O vsom tem je velika kopica pohvalnih pisem iz bližnjih in daljnih krajev na ogled.