Pfel v sivi siihnfl Roman iz Napoleonove dobe. — Angleški spisala B. Orczy. — Prevedel Paulus. (Dalje.) Tistega mrzlega zimskega popoldneva pa je Dila zbrana v gostilniški sobi precej številna in vesela družba. Debele klade so prasketale v peči in širile prijetno toploto, ki je dajala prazni, nesnažni sobi skoraj nekako udobnost in domačnost, gost dim slabega tobaka se je valil pod nizkim stropom in duh po mokri obleki, po prestani hrani in kislem vinu je dušeče ležal v neprezračenem prostoru. Poštna kočija je pred uro drdrala mimo in vzela na krov samotnega potnika, ki je čakal na križišču. Kmalu za njo pa se je ustavil pred »Kmetskim rajem« najet voz, ki je prišel iz Dreuxa. Postaren gospod in mlado dekle sta izstopila in šla v Fobo. voznik i« za konje poiskal .save.ja v razdrtcm hlevu za krčmo, sam pa se je šel gret v kuhiiijo. Ob treh DODoldne ie bilo tistikrat. cesta in okolica sta bili praziri in samotni. Gospod marki de Trevargan je sedel s svojo nečakinjo Konstanco de Plšlan pri pokriti mizi v kotu. Ta dva nainreč sta prišla z najeto kočijo. Krčmar jima je postregel z juho, ki je bila sicer nevžitna, pa je bila utrujenima in lačnima gostoma po dolgi vožnji v mrjslem zi-aku zelo dobrodošla. Štirje moški, slabo oblečeni in neumiti, so sedeli v nasprotnem kotu in šepetaje govorili, par poljskih delavcev je urejevalo svoje dolgove s krčmarjem, ob mizi za vrati pa je razkoračeno molel od sebe roke in noge še eden gost, ki ga je najbrž premagal krčmarjev nektar, naslanjal glavo na mizo in izdatno smrcal. Gorot je uredil svoje račune z delavci in krepko potresel zaspanega pijanca za ramo. »No,« mu je robato zaklical, »vstanite! Vso noč ne bodete tukaj spali, veste!« Gost je dvignil zaspani obraz in bedasto pogledal moža. »Ne bom?« je dejal počasi in trudno. In spot mu je zlezla glava nazaj na mizo. Gorot ,je zaklcl. »Venr z vami!« mu je vpil na uho. »Sekira pijana! Vrgli vas bomo na cesto, če sc sami ne spravitel« Spet je zaspani gost dvignil glavo in strmel v motilca svojega miru z meglenimi, pijanimi očmi. »Nisem pijan!« je pravil s smešno sloves- Sostjo in jezik se mu je zapletal. »Nisem niti od aleČ ne tako pijan, kakor si mislite!« »Bomo koj videli! Tule,« se je obrnil krčmar t postopaSko oblečenim ljudem v kotu, »pomafcajte mi! Postavili bomo pijano mrcino na drugo Itran vrat!« Koj so bili pripravljeni. Eden je brez odloga Egrabil pijanca pod pazduho, dva druga vsak za *no nogo, krčmar je odprl vrata in zavlekli so a ven ter ga položili v vežo, kjer se je zadovoljo zavalil za steno in se udobno pripravil, da nadaljuje spanje pravičnega, vmes neprestano godrnjajoč: »Nisem pijan! Nisem niti od daleč tako pijan, kakor si mislite!« Ko je krčmar stopil v sobo, ga je gospod Trčvargan kratkomalo spet poslal ven. Nič ni zameril Gorot, nič se ni čudil. niti radoveden ni bil. Vajen je bil, da so se v njegovi hiši zbirali aumljivi neznanci ter kovali tajnc načrte in »letke. Oddrsel ie skozi vrata in šel v kuhinjo. Koj ko so se zaprla vrata za njim, se je gospod Trevargan obrnil k slabo oble5enim posto- pačem v drugem kotu. »Hvalabogu, da smo se končno obeh iznebili!« je začel sliSno nepotrpežljivo. »Povejt« mi sedaj, kaj vse ste že pripravili!« »Izvršili smo vaša naročila!« je odgovoril eden njih, orjak, bradat in razmršenih las ter krutega, odurnega pogleda. »Natroaili smo po cesti za dober kilometer odtod dalje kilogram žebljev, zdrobljenega stekla in ostrega kamenja ter vse skupaj zakrili s tanko plastjo zemlje.« Tovariši so zadovoljno godrnjali. »Ko se bo prokleti Korzikanec peljal mimo v svoji lepi koCiji,« se je eden robato smejal, »bodo dva, trije njegovih bistrih konjev šepavi, komaj da bodo stopili na našo lepo preprogo!« Gospod Trčvargan se je obrnil k nečakinji: »Boljšega načrta nismo mogli narediti,« je pravil, »ker imamo vsega skupaj samo eno puško. In še to si nam ti poskrbela v svoji previdnosti!« Konstanca Plelan ni takoj odgovorlla. Snela je s klina nad seboj staro, zarjavelo puško ter Jo 8 kritičnim očesom in vajenimi rokami preisiskovala. »Dobra bo!« je dejala črez nekaj časa hladno. »Dobra bo? Seveda bo dobra!« je pritrdil gospod Trčvargan. »Kaj pa vi pravite, Siva glava?« »Da bi dali meni tisto puško, gospod markil« je odgovoril stari chouan. »JamCim vam, da ne bom zgrešil Korzikanca!« »Pa ga tudi jaz ne bom zgrešil!« je povedal Trevargan in stopil k roparski družbi. »Sam za Bebe hočem imeti čast, da sem rešil Francijo tega peklenskega gada! Sedaj je pa čas, da gremo!« je pridjal zapo^edovalno. »Dva izmed vas pojdeta na cesto proti Parizu, dva na cesto v Dreux. Skrijete se v grmovje in koj daste znamenje, ko začujete ropot kočije. Mi drugi bomo stražili in koj odhiteli naproti, še preden bo prvi konj šepal.« Gospod Trčvargan se je spet obrnil k svoji nečakinji: »Če se nam posreči,« ji je rekel ter ji navduSeno in skoraj spoštljivo poljubil roko, »gve zaSluga in Cast tebi, Konstanca!« »Storila sem le svojo dolžnost,« je odgovorila liladno. »xN"a srečo sem bila v Evreuxu, ko ste me najbolj potrebovali.« »Ne, ljubo dete,« je dejal Trčvargan resno, »ne smeš v nič devati zaslug, ki jih imaš za našo stvar! Da nisi podkupila naših straž v Evreuxu in da nam nisi poslala o pravem času vest in pomoč, še danes bi sedeli. In če bi nas ne bila skrila, ko smo ušli, bi nas bili gotovo spet dobili. Da me nisi naložila na voz in peljala sem, jaz s svojira slabim zdravjem bi nikdar ne bil mogel za drugimi po tem slabem vremenu. In konCno, da nisi našla v svoji previdnosti tole puško, kako bi naj spravili s sveta Korzikanca, kl ga Bog sam v tej svečani uri pošilja v naše roke. Tako je! Ali ne, vi možje?« »Da! Tako je!« so vsi enodušno pritrjevali. »Daj Bog, da bi uspeli!« je vneto povedala Konstanca. »Ne more nam spodleteti!« je prepričavalno trdil gospod Tršvargan. »Eden ali dva konja bodeta gotovo šepala, ko prideta črez naše preprogo iz žebljev, stekla in ostrega kamenja. Voz se bo moral ustaviti, kočijaž bo izstopil in žel gled«t, kaj se je zgodilo. In tedaj bo prišel naš trenutck. Siva glava in tovariši bodo planili na voznika in na stražo. če ima Korzikanec vobče katero s seboj, in prijeli konje, jaz pa bom pomeril na Napoleona in čcprav je tale puška stara, sem prepričan, da bom od blizu dobro pogodil. Sedaj pa pojdimo!« je končal odločno. »Kočija ne more biti več daleč.« Molče mu je podala Konstanca klobuk in površnik. Oblekel se je, vzel puško in stopil po eobi. Siva glava, Beli kljun in dva tovariša so stopili za njim, s sklonjenimi glavami, prihuljeno kakor divja zver, ki pripravlja napad na svoj plen. Konstanca je šla naprej. Tedaj so se vrata hipoma odprla. Pijani delavec, ki so ga toalo prej odnesli iz sobe, je stopil črez prag. Naglo je zaprl vrata za seboj, se naBlonil s hrbtom nanje in dvignil pištolo. Tako nepričakovano je vse šlo, da se niti gospod Tr^vargan, niti njegovi ljudje trenutno niso zavedli, kaj se je pravzaprav zgodilo. Stali bo sredi sobe kakor prikovani in strmeli v nernanega Cloveka. »Vi — -!« je hripavo šepnila s trepetajočimi ustnicami. Prvi se je zavcdel Trevargan, »Spoti, mrha pijana!« je zaklical robato. Dvignil je roko, da bi zgrabil za puško. Še vedno je mislil, da ima pred seboj pijanca od prej, ki da jih je prišel spet nadlegovat in ki ga bo izlahka odpravil. »Če se le samo dotaknete puške, gospod marki de Trevargan, je dejal mož pvi vratih mirno, »bom streljal.« Tedaj še le ga je de Trevargari natančno pogledal. In bliskoma se mu je razjasnilo. Spoznal je bledi, brezbarvni obraz, globoko ležeče sive oči, drobno, suhljato postavo moža v sivi suknji. »Tisti prokleti policijski vohun!« je siknil skozi stisnjene zobe. »K meni, Siva glava! Naj strelja in naj bo proklet!« Pa tedaj se je nekaj zgodilo, da sta celo Siva glava in Beli kljun, drzna in neustrašena chouana, vedno pripravljena na vse, in ki zanju življenje ni imelo nobene cene, da sta celo ta dva nema in neustrašcna obstala. Z nepričakovano, naglo krctnjo, ki je bila tijemu lastna, je mož v sivi suknji stopil naprej, sgrabil Konstanco za roko, jo potegnil k sebt proti vrarom in ii nastavil pištolo na arc«.