GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LJUBLJANA, 2. AVGUSTA 1960 LETO VIL, ŠTEV. 59 OBČINSKI LJUDSKI ODBORI OBČINA DOBROVA PRI LJUBLJANI 412. Nu podlagi 39. člena zakona o proračunih in o finansiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ št. 52/59) in 26. člena statuta občina Dobrova pri Ljubljani je občinski ljudski odbor Dobrova pri Ljubljani Da seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 20. aprila seji 1960 sprejel ODLOK o proračunu občine Dobrova pri Ljubljani za leto 1960 1. pri člen Ljubljani Proračun občine Dobrova Prilogami obsega: I. občinski proračun z dohodki v znesku z izdatki v znesku ter s presežkom dohodkov, ki je v letu 1960 blokiran II. finančne načrte proračunskih skladoo z lastnimi razpoložljivimi dohodki v znesku z izdatki v znesku s primanjkljajem v znesku za leto 1960 s posebnimi 67.808.000 din 63.300.000 din 4,508.000 din 4.632.000 din 5.403.000 din 771.000 din 2. člen Primanjkljaj v finančnih načrtih Proračunskih skladov v znesku <71.000 dinarjev se krije z dotacijo 12 občinskega proračuna. 3. člen Nastavitve novih uslužbencev pri občinskem upravnem organu in °beh zavodih so dovoljene samo na Podlagi sistemizacije delovnih mest Ce v njihovih predračunih niso P'od videni krediti, so nastavitve jahko izvršijo samo po prejšnji pri-« “ditvi sveta za družbeni plan in fi-o&nce občinskega ljudskega odbora uobrova pri Ljubljani. 4. člen ' , Svet za družbeni plan in finance bernskega ljudskega odbora se porašča, da razporeja sredstva pro-ačunske rezervo za premalo pred-s| l° izdatke po posameznih polkah proračuna in dovoljuje iz- plačila Za izredne izdatke iz proračunske rezerve do višine V« letnega plana proračunske rezerve proti naknadnemu poročanju občinskemu ljudskemu odboru. 5. člen Ob neenakomernem dotoku proračunskih dohodkov sme občinski ljudski odbor najeti za redno izvrševanje proračunskih izdatkov po občinskem proračunu posojilo do višine 8,000.000 dinarjev. 6. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1960. Štev.: 01-31-18/1-60. Dobrova pri Lj., dne 20. apr. 1960. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Stone Vrhovec 1. r. I- del II- del III- del IV. del PREGLED dohodkov in izdatkov proračuna občine Dobrova pri Ljubljani za leto 1960 po delih DOHODKI: Skupni dohodki 47,610.000 din Posebni dohodki 19,548.000din Dohodki državnih organov 150.000 din Drugi dohodki 500.000 din Skupaj dohodki 67,808.000 din IZDATKI: Prosveta in ljudska kultura 20,220.000 din Socialno varstvo 3,692.000 din Zdravstvena zaščita 8,950.000 din Državna uprava 18,722.000 din Komunalna dejavnost 350.000 din Negospodarske investicije 2,500.000 din Dotacije 3,650.000 din Obveznosti iz posojil in garancije 455.000 din Proračunska rezerva 4,761.000 din Blokirani del dohodkov 4,508.000 din I. del II. del III. del V. del Vi. del V H- del ^ III- del IX. del X. del 413. Na podlagi 2. In 9. člena splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Ur. list FLRJ št. 22/55, 29/57 in 24/59), 4. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. list FLRJ št. 52/57) v zvezi z določili Zveznega družbenega plana za leto 1960 (Ur. list FLRJ št. 52/59), družbenega plana LR Slovenije za leto 1960 (Ur. list LRS št. 2/60) in družbenega plana okraja Ljubljana za leto 1960 (»Glasnik« št. 20/60) jo občinski ljudski odbor Dobrova pri Ljubljani na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 20.aprila 1960 sprejel Družbeni plan občine Dobrova pri Ljubljani za leto 1960 PRVI DEL SMERNICE ZA GOSPODARSKI RAZVOJ V LETU 1960 I. poglavje Osnovne smernice in naloge družbenega plana za leto 1960 Družbeni plan občine Dobrova pri Ljubljani za leto 1960 s svojimi temeljnimi nalogami nakazuje smernice in naloge gospodarskega razvoja občine v skladu s temeljnimi postavkami in priporočili zveznega, republiškega in okrajnega družbenega plana, ter obsega zlasti naslednje naloge za uresničitev njegovih ciljev: — povečati je proizvodnjo v vseh panogah za 16,9 V*, s tem tudi povečanje narodnega dohodka za 7,3 °/o; — povečati proizvodnjo predvsem s pravilnim sistemom nagrajevanja, z utrjevanjem delovne discipline in zboljšanjem kvalitete proizvodnje s tem, da se v največji meri uvede racionalizacija dela in racionalno uporabljanje proizvajalnih sredstev; — z ozirom na ugodne pogoje proizvodnje v kmetijstvu, za katero sc predvideva skupaj z gozdarstvom 11,5 "/o povečanja, je izkoristiti vso možnosti za nadaljevanje agromelioracijskih del, ter povečati proizvodnjo v živinoreji, posebno v višjo ležečih kmetijskih predelih v občini. Kmetijske zadruge morajo skrbeti, da se uresničijo njihovi gospodarski plani, in da čitnveč obdelovalcev kmetijskih zemljišč pridobijo za sodelovanje v kmetijski proizvodnji. Pospešiti je treba tudi razvoj turizma, trgovine in obrti — predvsem uslužnostne obrti. Turizem ima vse najboljše pogoje za pospešeno poživitev s posebnim ozirom na polhovgrajski predel. II. poglavje Družbeni bruto proizvod in narodni dohodek podlagi povečane proizvodnje in storitev v letu 1960 videva porast družbenega bruto proizvoda in Družbeni bruto proizvod Narodni dohodek 1998 1,243.493 639.654 1959 1,365.061 793.360 Posamezne panoge gospodarske dejavnosti rastu družbenega proizvoda v sledečem: v letu 1960 sc pred-narodnega dohodka: — t tisočih dia — tekočo ceoo 1960 1959 jm 1958 1959 1,595.973 109,7 116,9 851.755 124,0 107,3 bodo udeležene pri po- — v tisočih dia — tekoče ceno Indeksi 1958 1959 1960 1959 1958 1960 1959 Celotno gospodarstvo 1,243.493 1,365.061 1,595.973 109,7 116,9 Industrija 533.091 620.431 707.365 116,2 114,0 Kmetijstvo 495.946 504.592 628.454 101,7 124,5. Trgovina 15.230 16.595 13.400 109,0 110,7 Gostinstvo 16.569 17.280 21.800 104,2 125,0 Obrt 59.767 100.626 105.300 105,0 104.9 Komunala 40.644 57.175 63.600 140,6 111,1 Kmetijske zadruge 46.246 48.362 51.054 104,5 105,4 III. poglavje Investicije obratna V letu 1960 bodo na razpolago za investicije v osnovna in ol Sredstva ter za investicije v družbeni standard sledeča sredstva: a) Sredstva občinskega ljudskega odbora: v 000 dia — družbeni investicijski sklad 14.470 — stanovanjski sklad 18.370 — cestni sklad 5.403 Skupaj izdatki 67,808.000 din Skupaj sredstva ObLO 38.243 STRAN 274 GLASNIK V 000 dle b) Sredstva gospodarskih organizacij: Kmetijske zadruge bodo v letu 1960 vlomile investicij v skupnem znesku Od tega: KZ Črni vrh — lastna sredstva — tuja sredstva Ta sredstva bo kmetijska zadruga vložila za adaptacijo hleva, nabavo mlade živine, opreme, strojev in inventarja. KZ Polhov Gradec — lastna sredstva Sredstva bodo uporabljena za nabavo traktorske Škropilnice in za adaptacijo strojne lope v Polhovem Groocu. KZ Šentjošt — lastna sredstva — tuja sredstva Sredstva bodo uporabljena za napravo strojne lope, za nabavo traktorske sejalnice, traktorske krožne žage in traktorskega kompresorja; predvideva se tudi ureditev 2 ha sadnega nasada in nabava 20 glav mlade živine v starosti 1—2 let. KZ Horjul — lastna sredstva — tuja sredstva Sredstva bodo vložena za adaptacijo strojne lope in nabavo živinskega voza. KZ Dobrova pri Ljubljani — lastna sredstvo — tuja sredstva Sredstva se bodo investirala za adaptacijo hleva na Osredku, za nakup 26 glav govedi, za nabavo opreme ter napravo nasada črnega ribeza v površini 4 ha. Poslovna zveza za kmetijstvo in gozdarstvo Ljubljano, ki je že v letu 1959 pričela z gradnjo hlevov, predvideva, do bo vložila v osnovna sredstva Za agromelioracijo in hidromelioracijo zamočvirjenega predela v horjulski dolini Zn razvoj kmetijske proizvodnje, za živinorejo, in za povečanje osnovnih sredstev gospodarskih organizacij, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, bo skupno vloženih investicij v znesku Industrija zn clektrozveze — obrat »Elektronika« Horjul bo po predvidenem načrtu rekonstrukcije tega obrata vložila skupno Od tega: — lastnih sredstev — in sredstev družbenega investicijskega sklada Lesna industrija Polhov Gradec bo imela na razpolago lastnih sredstev zn investicijsko izgradnjo Gospodarske organizacije v občini bodo vložile v letu 1960 skupaj Od tega: — lastna sredstva — tuja sredstva 9.596 3.500 100 3.400 840 2. Predvideno povečanje poljedelske proizvodnje bo doseženo le z dobro organizacijo vsestranskega proizvodnega sodelovanja med zadrugami in proizvajalci. V ta namen morajo zadruge pravočasno pripraviti proizvodne plane za svoja področja ter predvideti potrebno mehanizacijo in reprodukcijski material. Kmetijske proizvajalce pa je treba usmeriti na večletno proizvodno sodelovanje, ker bodo zadruge le na ta način lahko smotrno nabavljale in uporabljale mehanizacijo ter druga sredstvu. Pogodbena proizvodnja bo v letu 1960 pomemben činitelj ter se pred- videva, da bo zajeto v kooperacijo zemljišč, kar pomeni 12,2 */o 849 ha ____,___, ___ r_____ vseh obdelovalnih površin. V družbenem sektorju in v organizirani proizvodnji se računa za pomembnejše poljščine z naslednjimi hektarskimi donosi: 840 Družbeni sektor Kooperacija Od »kupne po-»ejauc površine 2.863 Pšenica fce 32 pridelek m t c/h a 39,8 Se 130 pridelek rnte/be 33,0 •/• v organiti-rani proia-vodnji 42,5 1.623 Ječmen 25 30,0 16 28,0 40,6 1.240 Oves 27 25,0 32 25,0 46,4 Koruza 13 50,0 27 50,0 39,2 Krompir — — 102 230,0 38,2 Travne det. mešanice 18 66,7 110 70,0 55,6 Travniki 127 50,0 432 60,0 32,1 350 50 400 100 1.900 V 006 din 2.000 193.730 105.000 308.353 400.000 20.000 380.000 7.100 715.433 30.115 685.320 DRUGI DEL RAZVOJ PO GOSPODARSKIH PANOGAH IV. poglavje Industrija Pričakuje se, da bo fizični obseg industrijske proizvodnje za 14e/o večji od leta 1959. Lesna industrija Polhov Gradec bo z racionalnim izkoriščanjem delovnih sredstev in sredstev za proizvodnjo ter s povečanjem produk- V. poglavje tivnosti dela povečala proizvodnjo, tako da bo znašal družbeni bruto produkt za 9,5 "/• več od leta 1959. V mizarski delavnici bo izdelovala predvsem finalne izdelke in manj polproizvodov ter bo tako lahko dosežen finančni plan te gospodarske organizacije. Tudi obrat »Elektronika« v Horjula bo ob racionalnem izkoriščanju proizvodnih kapacitet povečal proizvodnjo, enako tudi obrat »Rašica« v Horjulu. Kmetijstvo 1. V letu 1960 se predvideva povečanje kmetijske proizvodnje za 24,5 •/.. Predvideni porast je zasnovan na močni okrepitvi proizvodnje na zadružnem obratu v Horjulu in v kooperaciji. Po posameznih strokah se predvideva naslednji porast: Indeks Poljedelstvo 1999 " 19-58 100,7 19*0 1919 116,5 žita 87,6 154,1 industrijske rastline 27,2 — vrtnine 81,0 103,6 krmne instline 138,8 106,7 Sadjarstvo 18,7 118,2 Živinorejo 104,9 123,9 Predelavo 153,5 112,3 Skupaj 101,7 124.5 Glede na povečano proizvodnjo se računa, da se bodo povečali trž- ni viški predvsem pri krompirju, goveji živini, mleku in prašičih. Površine pod žitaricami se ne bodo bistveno povečale. Računa se pa, da se bodo povečali hektarski donosi, ker bodo predvsem v kooperaciji posejane visokorodne pšenice sorte Hellkorn. Pri proizvodnji krompirja se bodo zamenjale domače izrojene sorte z majhnimi hektarskimi pridelki s kvalitetnejšimi sortami. Zaradi povečanja obsega živinorejske proizvodnje se bo povečala proizvodnja krmnih rastlin, predvsem travno detelnih mešanic, zmanjšale pa se bodo površine pod vrtninami. Smotrno je treba pristopiti k zaščiti poljskih kultur proti boleznim in škodljivcem. Poleg dosedanjih zaščitnih ukrepov bo treba v tein letu obvezno poškropiti vse površino proti krompirjevi plesni in vsa žita ilom. proti raznim pleve Poslovna zveza za kmetijstvo in gozdarstvo Ljubljana ima že potrjen investicijski program za agro in hidromelioracije na površini okoli 380 ha zemljišč v Horjulu, za kar bo predvidoma potrebnih 105 milijonov dinarjev. Po izvršenih melioracijah bo mogoče vse te do sedaj zamočvirjene travnike uporabiti zn njivske kulture, predvsem za pridelovanje živinske krme. 3. V sadjarstvu bo v letu 1960 glavna naloga obnovitev obstoječih sadovnjakov in organiziranje sadjarske skupnosti v Zažorju na površini 25 ha, zb kar bo potrebno okoli 6500 sadik jablan. V skladu z zakonitimi določili bo potrebno za zagotovitev proizvodnje in kvalitetnejšega pridelka izvajati zimsko in letno škropljenje. 4. Živinorejska proizvodnja, ki daje v kmetijstvu pretežen del dohodkov, se bo povečala predvsem v vzreji mlade pitane živine in prašičev. Stalež goveje živine se bo predvidoma povečal od 3722 glav v letu 1959 na 4966 glav v letu 1960. Na predvideno povečanje bo v prvi vrsti vplivala izgradnja posestvo Gospodarske poslovne zveze Ljubljana v Horjulu, kateiego glavno paloga bo vzreja živine. Z zboljšanjem in povečanjem krmne baze se bo povečalo tudi proizvodnjo mleka od dosedanjih 1900 litrov na 2300 litrov mleka letno po kravi. Prušičjercja se bo usmerjala v vzrejo bekonov oziroma pršutorjev. Računa se, da se bo povečal prirast od 455 ton v letu 1959 na 523 ton v letu 1960. Z nakupom 21 plemenskih svinj in 7 plemenskih merjascev, ki se je izvršil v letu 1959. bo v letošnjem letu podan osnovni pogoj za kvalitetno vzrejo belih svinj za pitanje bekonov. Zo organiziran odkup goveje ži- vine in prašičev so predvidena tudi dogonskn mesta, in sicer v Dobrovi, Horjulu in Polhovemgradcu. 3. V letu 1960 bo glavna naloga kmetijskih zadrug povezovanje individualnih kmetovalcev v organizirano proizvodnjo, katerim bodo morale pravočasno preskrbeti kvalitetna semena, umetna gnojila in zaščitna sredstva ter s strojnimi storitvami hitreje in kvalitetnejše opraviti čimveč poljskih del. S pravilno politiko odkupa je treba stimulirati proizvajalce za čimvečjo proizvodnjo. VI. poglavje Gozdarstvo Plan sečnje iglavcev se bo v letu 1960 povečal za 14,2 */o, plan sečnje listavcev pa za 29,5 V». Prvenstveno se bo blagovna proizvodnja tehničnega lesa usmerila v nakup po Lesni industriji Polhov Gradec. Vse gozdove, ki jih ima v upravljanju občinski ljudski odbor, bo za spremembo kultur pri občinskem ljudskem odboru bo nadaljevalo tako, da bo v predelih Črnega vrha, Šentjošta in Znžarja ter Polhovega Gradca končala s spremembami gozdnih oziroma pašniških kultur. Predvideva se, da se bo zgradilo logarnicn v Polhovem Gradcu i* sredstev okrajnega gozdnega sklada, za kar se predvideva 3,000.000 dinar- jev investicij. Za obnovo izčrpanih gozdov bo porabljeno v zasebnem sektorju 263.000 sadik; v gozdovih, ki so V upravi okraja oziroma občine pa bo porabljenih 20.000 sadik in 30 kg semena. Se nadalje se bodo popravljalo in vzdrževala gozdna pota, za kar je določeno 2,000.000 dinarjev. Vil. poglavje Trgovina Pričakuje se, da bo promet v tr- govin^ večji_ za 10,7 •/• nap rum letu »Hr 1959. Trgovsko podjetje »Hrana«, ki ima svoje poslovalnice v občini, predvideva, da bo v tem letu popolnoma preuredilo trgovski lokal na Dobrovi pri Ljubljani in skrbela da se bodo trgovske poslovalnice založile z vsemi tistimi predmeti i* Špecerijske stroke, po katerih je po- vpraševanje s strani potrošnikov. idi Tudi kmetijske zadruge bodo nadaljevale z odkupom lesa in skrbele, do bo lahko vsak kmetijski proizvajalec nabavil reprodukcijski m»' teriul za kmetijsko proizvodnjo. Vlil. poglavje Gostinstvo in turizem , V letu 1959 je v občini obstojni le 1 gostinski obrat družbenega i glasnik STRAN 273 sektorja in šele proti koncil leto je Pričelo poslovati gostišče v turističnem domu v Polhovem Gradcu. Glede na obstoječo pogoje za razvoj turizma in na že vložena sredstva v te namene, se pričakuje, da bo promet v gostinstvu povečan za 25 e/o na-Pram letn 1959. Iz okrajnih sredstev in iz sredstev Ljudske republike Slovenije se “° v letu 1960 rekonstruirala s površinsko obdelavo republiška cesta Ljubljana—Polhov Gradec, kar bo jsekakor velik prispevek k razvoju turizma v občini. XII. poglavje Obresti od sklada osnovnih sredstev Kmetijske zadruge v občini plačujejo v letu 1960 2*/« obresti od sklada osnovnih sredstev, ki se v celoti stekajo v sklad osnovnih sredstev kmetijskih zadrug. Trgovine na drobno plačujejo obresti od sklada osnovnih sredstev v višini 6*/«, XIII. poglavje Prispevki iz dohodka gospodarskih organizacij Kmetijske zadruge vlagajo del Z gradnjo weekend hišic v Pol- j*uVem Gradcu se bo povečala tudi uvuuuAa, m usima ^hbjjcvjuj yl *apaciteta prenočišč, kar bo ugodno dohodka, v občinski investicijski vPuvalo no turistično dejavnost. sklad za financiranje investicij za IV . . pospeševanje kmetijske proizvodnje. IX. poglavje Gostišča s pavšalnim obračunon) Obrt vložijo od dela dohodka, ki ustreza Obrtniška proizvodnja in obrtne prispevku iz dohodka, 50*/o v svoi Moritve se bodo v letu 1960 proti sklad osnovnih sredstev in sklad letu 1959 povečale za 4,8 •/«. To po- obratnih sredstev, 50*/t pa v občin-v®Čanje je v osnovnem povezano s *ki investicijski sklad. P°veČano dejavnostjo obrtnega Prispevek iz dohodka komunal-Eradbenega podjetja >Remont< na nib podjetij in obratov se v celoti bobrovi pri Ljubljani, ki bo pove- steka v občinski investicijski sklad. ta,lo usluge z obrtniškimi gradbeni- J61 deli za 6e/e. V privatnem sek- XIV. poglavje Ds^i obrtništvo nazaduje, posebno Dopolnilni proračunski prispevek iz E« obrt z uslužnostno dejavnostjo. osebnega dohodka delavcev •‘UTO lr> nninn nntvoKnn /In en vi/ I ni. tato je nujno potrebno, da se vklju-v socialistično obrt v uk večje Mevilo vajencev in da se ukrene **• potrebno, da se prepreči šuš-^arjenje po bivših obrtnikih. X. poglavje Komunala V občini ima le 10 naselij vodo- Občinska doklada na dohodke od Naselje Dobrova je brez vodo- kmetijstva , °da, kakor tudi vse okoliške vasi Zavezanci dohodnine od kmetij-n Je nujno, dn se zaradi preskrbe stvn plačujejo občinsko doklado na Prebivalstva z dobro in zdravo pit- dohodke iz kmetijstva po posebnem ,° vodo v tekočem letu dogradi vo- odloka občinskega ljudskega od-ovod za to naselje. V ta namen so bora. D ; - -u iv, naselje. V ,« „B„ I Predvidena naslednja sredstva v a) sredstva po občinskem prora-U»U 2,500.000 dinarjev; 5 no dotacija vodne skupnosti — '900.000 dinarjev; V posojilo 8,000.000 dinarjev; prispevek vodovodnih intere-v"n pv v delih, prevozih in denarju i,n . upni vrednosti 5,000.000 di-ariev. bro 'k111 8radnjc vodovoda na Dovod'^' ti n.ujno treba razširiti vodo-tr • v Horjulu. V naselju samem bo ker 8 P°*°?iti nov glavni cevovod, 6nv le”anji ne odgovarja zahtevam mrle. nc potrošnje vode. V ta na- °rguni .»nizacij, aČeto deli men nf Potrošnje s« , ° potrebna sredstva, ki bi , ‘Orala s prispevl s prispevl ielo pri u bo nadel, e bodo ur potokov, za kar je pred- ?ik°v in , frnik "‘u Pr> urejevanju hudo-« ten,0^-86 nadaljevalo predvsem XVI. poglavje Občinska doklada na dohodke od samostojnih poklicev in premoženj Stopnja občinske doklade za dohodke od samostojnih poklicev in premoženj za leto 1960 bo predpisana s posebnim odlokom občinskega ljudskega odbora. XVII. poglavje Občinski prometni davek Občinski prometni davek; a) od prometa na drobno in b) od prometa od proizvodov in storitev ter od prometa alkoholnih pijač v gostinstvu in trgovini PlanV^ 1Ve bodo uredili gornji toki Gan'nsklh Dotokov z« kur io nred. tinskega ljudskega XVIII. poglavje Občinske takse eno j *v------*/ “* i~--- Občinske takse se plačujejo po Ve8(i A , b° vodna skupnost in- taksni tarifi odloka o občinskih tak-^evftn; 6 . sv°jega sklada za vzdr- šali v občini Dobrova pri Ljubljani , ume.. --------- * *---- (»Glasnik« št. 22 od 18. marca 1960). XIX. poglavje Občinski skladi 1. Občinski investicijski skladi Sredstva občinskega investicijskega sklada, ki so v letu 1960 razpoložljiva, bodo znašala 14,470.000 dinarjev in se bodo uporabila v tele namene: a) za kreditiranje investicij; V 006 din 25 •/« za obratna sredstva 3.570 75 •/• za osnovna sredstva 10.900 In sicer; za industrijo 3.500 za kmetijstvo 3.000 za gradbeništvo 800 za trgovino 1.000 za gostinstvo in turizem 400 za obrt 1.400 to komunalno dejavnost 800 2. Občinski stanovanjski sklad bo razpolagal z 18.370 dinarji, ki se bodo uporabila za stanovanjsko izgradnjo, za dograditev Sestorčka na Dobrovi in za zadružno gradnjo. 3. Cestni sklad bo imel razpoložljivih sredstev v znesku 5403 dinarjev, s katerimi se bo financiralo vzdrževanje občinskih cest. 4. Sklad pavšalne skoČnine bo Imel razpoložljivih sredstev v znesku 3329 dinarjev. 5. Sklad ea varstvo otrok. Ta sklad preneha obstojati z dnem objave tega družbenega plana. XX. poglavje Zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev V okrajni sklad zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev prispeva v letu 1960 občina iz svojega proračuna 806/o od splošnega prispevka, ki ga plačujejo kmetijski proizvajale!. XXI. poglavje Sredstva proračuna Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka delavcev je predpisan z odlokom, objavljenem v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana št. 21 od 15. marca 1960. XV. poglavje Dohodki; 1. Skupni proračunski dohodki 2. Posebni proračunski dohodki Izdatki; 1. Prosveta in kultura 2. Socialno varstvo 3. Zdravstvena zaščita 4. Državna uprava 5. Komunalna dejavnost 6. Dotacije a) družbenim organizacijam b) finančno samostojnim zavodom 7. Obveznosti in garancije 8. Proračunska rezerva 9. Blokirani del dohodkov V mo din 47.610 20.198 Skupaj 67.808 20.220 3.692 8.950 18.722 350 2.700 950 3.650 451 4.761 4.508 ludc,‘"1 Mv« ^'Hidena razpoložljiva sred-> lei.^ai?0Tanjskega sklada se bodo dit»v letu porabila zo dogra- Ijani ?*t°rčka no Dobrovi pri Ljub-*abl|’ «,*,*. *ea sredstev pa se bo upo-*redent ** kreditiranje zadružnih hiočjjjP°*cbno v horjulskem ob- fcKnx,~ TRETJI DEL NitTv0^1 UKREPI ZA IZPOL-6lNBrEK?BENEGA PLANA OB- Dobrova pri Ljubljani XI. poglavje ys Amortizacija °hč»?f »f^spodorske organizacije v Z le‘u mT,:,\Pri Ljubljani Sodo 8lnortiynZ- P,ačevale polni znesek Cl'*e’ Pfedpisune a zveznimi XXII. poglavje Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da po potrebi izda natančnejša navodila za izvajanje družbenega plana. Ta družbeni plan velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1960. Štev.: 01-30-2/2-60. Dobrova pri I,j., dne 20. upr. 1960. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Stane Vrhovec 1. r. OBČINA KOČEVJE 414. Na podlagi 2. odstavka 15. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19/52), 1„ 2. in 2 a. člena temeljnega zakona o občinski dokladi in o posebnem krajevnem prispevku (Ur. list FLRJ št. 19/55, 19/57, 55/57, 52/58 in 52/59) je občinski ljudski odbor Kočevje na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 19. maja 1960 sprejel ODLOK O občinski dokladi na dohodke od kmetijstva zn leto 19*0 v občini Kočevje 1. člen V občini Kočevje se pobila v letu 1960 občinska doklada od zavezancev dohodnine od kmetijstva. 2. člen Osnovo za občinsko doklado od kmetijstva tvori za leto 1960 ugotovljeni katastrski dohodek, doklada pa se odmeri za posamezne katastrske občine posebej za kmetijske površine in posebej za gozdove, in sicer po tehle stopnjah: 1. Za kmetijske površinei a) za katastrske občine Banja loka. Borovec, Bosljiva loka, Brezje, Briga, Bukova gora. Ceplie, Dol, Draga, Gotenica, Hrib, Knežja lipa, Koče, Kočevska Reka, Koprivnik, Kumrova vas, Kuželj, Mačkovec, ska doklada 12 •/«; nad nad nad Skupaj 67.808 po stopnji, ki znaša Malu gora, Mozelj, Nemška loka, Novi Lazi Osilnica, Podstenicc, Predgiad, Polom, Potiskavec, Raj- henav, Rajndol, Smuka, Spodnji jog, Stari breg Stari log, Suhor, Skrilj, Stalcerji, Trava, Vrn in Žurge: Če znaša letna davčna osnova do 30.000 din, se odmeri in plača občin- činsko doklado. 30.000 do 50.000 din 13*/»; 50.000 do 80.000 din 14«/o; 80.000 do 120.000 din 16«/«; nad 120.000 do 160.000 din 18 Voj nad 160.000 do 200.000 din 20«/e| nad 200.000 do 250.000 din 22«/e$ nad 250.000 do 300.000 din 24«/*[ nad 300.000 din 26«/«; b) za katastrske občine Črni potok, Koblarji, Fara, Kočevje, Livold, Mahovnik, Pirče, Stara cerkev, Zeljne in Podtabor: če znaša letna davčna osnova do 30.000 din, se odmeri in plača občinska doklada po stopnji, ki znaša H6/.; nad 30.000 do 50.000 din 16 */.| nad 50.000 do 80.000 din 18 «/•; nad 80.000 do 120.000 din 20«/.j nad 120.000 do 160.000 din 23 Voj nad 160.000 do 200.000 din 26*/o| nad 200.000 do 250.000 din 29 V« nad 250.000 do 300.000 din 32«/.; nad 300.000 din 35 •/«. 2. Za gozdove: če znaša letna davčna osnova do 30.000 din, se odmeri in plača občinska doklada po stopnji, ki znaša 2 */♦; nad 30.000 do 70.000 din 3*/*; nad 70.000 do 150,000 din 4V»[ nad 150.000 do 250.000 din 5»/»; nad 250.000 din 6'/* 4. člen Občinska doklada se odmerja in plačuje v gotovini istočasno in na isti način kot odgovarjajoča dohodnina. 5. člen Določbe uredbe o dohodnini (Ur. list FLRJ št. 18/56, 16/58, 6/59 48/39 in 12/60), odloka o stopnjah dohodnine za leto 1959 (Ur. list FIJRJ št. 5/59), odloka o podaljšanju veljavnosti odloka o stopnjah dohodnine za leto 1959 tudi za leto 1960 (Ur. list FLRJ Št. 52/59 In 12/60) iti uredbe o prisilni izterjavi davkov iti drugih proračunskih dohodkov (Ur. list FLRJ št. 33/53 in 25/57) se uporabljajo tudi za odmere In pobiranje občinske doklade. 6. Člen Davčne olajšave, ki so določene ze dohodnino, veljajo tudi za ob- STRAN 276 GLASNIK 7. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1960. Štev.: 05/1-31-64/1-60. Kočevje, dne 19. maja 1960. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Drago Benčina 1. r. OBČINA LJUBLJANA-MOSTE Na podlagi prvega odstavka 12. člena, 15. in 2. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19/52), 3. in 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Ur. list FLRJ št. 2/59) je občinski ljudski odbor Ljubljanp-Moste na seji splošnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 15. julija 1960 sprejel ODLOK o obveznem fluorografiranju v občini Ljubljana-Mosle 1. člen Zaradi preprečevanja in zatiranja tuberkuloze se izvede obvezno fluorogrufiranje pljuč in srca (rentgensko slikanje) vseh prebivalcev (stalno in začasno prijavljenih) v občini Ljubijana-Moste, ki na dan, ko sc začne fluorografiranjc, dopolnijo 19. leto starosti. 2. člen Fluorogrufiranje je brezplačno. 3. člen Svet za zdravstvo občinskega ljudskega odbora se pooblašča, da za izvajanje tega odloka izda potrebne ukrepe ter določi čas rentgenskega slikanja. 4. člen Z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev se kaznuje, kdor se ne udeleži fluorografiranja, čeprav je k teran obvezen, ali kdor ovira ali preprečuje izvrševanje ukrepov izdanih na podlagi tega odloka. 5. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Štev.: 01/1-01-2/17. Datum: 15. julija 1960. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Ciril Fain L r. OBČINA LJUBLJANA SISKA 416. Na podlagi 2. odstavka 38. a člena uredbe o ustanavljanju podjetij in obratov (Ur. list FLRJ št. 51/53, 30/54, 47/54 in 19/56). 10. točke 6. člena uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. list FLRJ št. 52/57) in 8.. 10. in 25. člena statuta občine Ljubiiana-Siška je ObLO I.jublja-na-Šiška na seji obeh zborov z ločenim glasovanjem'dne 29. junija 1960 sprejel naslednji ODLOK o določitvi prevoznih tarif komunalnemu podjetju »Ljubljann-fronsport« v Ljubljani 1. člen S tem odlokom se določajo tarife v mestnem in primestnem potniškem prometu komunalnega podjetja »Ljubijanu-transport« v Ljubljani na troleybusnih in avtobusnih linijah. I. Cene prevozov v mestnem potniškem prometu 2. člen L Redna tarifa za potnike: Tarifa za priložnostne potnike znaša 20 din brez pravice prestopa. 2. Ugodnostnc tarife za delavce, uslužbenec, učence, dijake in študente. Delavci, uslužbenci, učenci, dijaki in študentje imajo za prevoz od stanovanja do delovnega mesta oziroma šole in nazaj ugodnost nakupa mesečne avista vozovnice, za neomejeno število voženj na določeni relaciji, ki velja od 1. do zadnjega v mesecu. Dijaške vozovnice se izdajajo samo za redne dijake na podlagi posebnega potrdila delodajalca oziroma šole. Delavci in uslužbenci si lahko nabavijo ugodnostnc vozovnice na podlagi potrdila o redni zaposlitvi. a) Tarifa za nakup mesečne avista vozovnice za delavce in uslužbence znaša 1800 din brez pravice prestopa, s pravico prestopa pa znaša 2400 din. b) Za učence, vajence, dijake in študente znaša cena mesečni avista vozovnici 600 din ne glede na prestop šola—dom. 3. Tarifa za prevoz prtljage in psov: Potniki plačajo za prevoz prtljage in psov redno tarifo pod 1. točko tega člena. 4. Potniki si lahko nabavijo v predprodaji posebne bloke s 50 vozovnicami z 10 % popustom. Prepovedano je prevažati prtljago, ki presega normalne dimenzije in teže, ki ogroža varnost in zdravje potnikov. Kot enota prtljage sc smatra obseg 30 X 60 X 90 cm in teža 20 kg. Pogoje prevoza psov odreja poseben pravilnik, ki ga izda podjetje »Ljubljana-transport« Ljubljana. 5. Nočni dodatek, t. j. od 24. do 4. ure zjutraj (ob nedeljah do 5. ure zjutraj) plačajo potniki zase in za prtljago din 20 brez pravice prestopa. Nočnega dodatka ne plačajo samo tisti potniki, ki so navedeni v točki 6/b 2. člena. 6. Popusti od redne tarife: a) Znižano voznino uživajo otroci od 4 do 10 let starosti, vojni invalidi do 80 %, imetniki partizanske spomenice od 1941, leta, zakonci in otroci uslužbencev podjetja »Ljubljana-transport«, ki plačajo 10 din brez pravice prestopa. b) Brezplačni prevoz uživajo otroci do 4. leta starosti v naročju spremljevalcev, osebni vojaški vojni invalidi nad 80 %>, narodni herojf, narodni poslanci LRS in FLRJ, slepi in njihovi spremljevalci, uslužbenci LM v uniformah ter aktivni uslužbenci in upokojenci podjetja (nad 20 let delovnega razmerja v podjetju Ljubljana-transport). II. Cena prevoza v primestnem potniškem prometu 3. člen 1. Redna tarifa za prevoz potnikov na progi Ljubljana—Zalog, Ljubljana—Škofljica in Ljubljana—Sostro je sledeča: Proga: Ljubljana—Sostro CENIK km 2 3 4 $ 6 7 8 20 30 40 40 40 50 50 50 50 60 70 Ambrožev trg 20 Hradctskega 20 Kregar 30 40 30 40 50 50 50 60 60 30 30 40 40 40 50 50 60 20 20 30 40 40 40 50 50 Hrušica 20 Bizovik 20 Marinko 20 Dobrunje 20 30 30 40 40 50 20 30 30 40 40 km 2 4 5 9 10 tl km 4 5 8 9 10 20 20 Zadvor 30 20 20 Peterca 30 20 20 20 Križišče 40 30 30 20 20 Sostro Proga: Ljuldjona—Zalog 20 30 40 40 50 50 50 60 60 60 70 30 40 50 50 60 70 Mestni trg 20 Moste 30 20 Scdmica 30 20 20 Fužine 40 30 20 20 40 30 30 20 50 40 30 30 20 50 50 40 30 30 50 50 40 40 30 60 50 50 40 40 60 50 50 50 40 Slape \ 20 Polje 20 Vevče 20 20 Zajc 20 20 20 Petrol 30 30 20 20 Zadružni dom 30 30 20 20 20 Zalog Proga: Ljubljana—Škofljica CENIK Rudnik — London 20 R. Cas. dom 30 20 Lavrica — Ogrin 40 30 20 Lavrica II. 50 40 30 20 Petkovšek 60 50 30 30 20 Škofljica 2. Ugodnostnc tarife za delavce, uslužbence in učence: Delavci, uslužbenci, učenci, dijaki in študentje imajo za prevoz od bivališča do središča mesta možnost nakupa mesečne avista vozovnice za neomejeno število voženj, ki velja od 1. do zadnjega v mesecu. Dijaške vozovnice se izdajajo samo za redne dijake na podlagi posebnega potrdila delodajalca oziroma šole. Delavci in uslužbenci si lahko nabavijo ugodnostnc vozovnice na podlagi potrdila o redni zaposlitvi. a) Tarifa za nakup mesečno avista vozovnice za delavce in uslužbence na relaciji Ljubljana—Vevče. Ljii 1)1 iona—Dobrunje in Ljubljana — Rudnik Gasilski dom znaša 1800 dinarjev, na relaciji Ljubljana—Zalog, Ljubljana—Sostro in Ljubljana —Škofl jica pa 2400 dinarjev; h) Tarifa za nakup mesečne avista vozovnice za učenec, dijakeritu-denle in vajence znaša na relaciji Ljubljana—Vevče, Ljubljana—Dobrim je. Ljubljana—Rudnik Gasilski dom 700 dinarjev, na relaciji Ljubljana—Zalog, Ljubljana—Sostro in Ljuhl iana—Škofljica po 900 din. 3. Tarifa za prevoz prtljage in psov: Potniki plačajo za prevoz prtljage in psov redno prevozno tarifo pod točko I 3. člena. Prepovedano Jc prevažati prtlja« go, ki^ presega normalne dimenzije in teže in ki ogroža varnost io zdravje potnikov. Kot enotna prtljage se smatra obseg 30 X 60 X 90 cm in teža 20 kg. Pogoje prevoza psov odreja poseben pravilnik, ki ga izda podjetje Ljubljana-transport. 4. Popusti od redne tarife: a) Znižano voznino uživajo otroci od 4. do 10. leta starosti, vojni invalidi do 80%, imetniki partizanske spomenice od leta 1941, zakonci in otroci uslužbencev podjetja Ljubljana-transport, ki plačajo 20 din no glede na razdaljo. b) Brezplačen prevoz uživajo otroci do 4 let starosti v naročju spremljevalcev, osebni vojaški vojni invalidi nad 80%, narodni heroji, narodni poslanci LRS in FLRJ, slepi in njihovi spremljevalci, aktivni uslužbenci in upokojenci podjetja (nad 20 let delovnega razmerja v podjetju Ljubljana-transport). III. Splošne določbe 4. člen Podjetje Ljubljana-transport je pooblaščeno, da določi poseben popust za šolske in skupinske izlete in podobno v rednem prometu z rednimi vozili. 5. člen 1. Z denarno kaznijo do 5000 dinarjev sc kaznuje: a) kdor predloži za nabavo mesečne avista vozovnice napačno potrdilo; b) kdor daje sprevodniku napačne podatke o starosti otrok. 2. Z denarno kaznijo do 2000 dinarjev se kaznuje: a) kdor sc vozi brez vozovnice ali ne doplača podaljšanje vožnje; b) kdor nepravilno vstopa in izstopa. Kazen izreče pristojni občinski sodnik za prekrške. 6. člen Sprevodniki ali kontrolni organi podjetja Ljubljana-transport lahko brez zaslišanja ali brez odločbe izrečejo in izterjajo denarno kazen v višini 100 din za osebe, ki jih zalotijo pri kršitvi določb t.b točko in 2. točke 5. člena tega odloka. Kršilcem, ki imajo mesečne avb sta vozovnice, lahko sprevodnik a^ kontrolni organ podjetja Ljubljana-transport odvzame tudi mesečno avista vozovnico za tekoči mesec. V primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena plačajo kršile* še redno prevozno tarifo. 7. člen Ta odlok velja od dneva objav® v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa s® od L avgustu 1960. S tein dnem preneha veljali odlok o določitvi prevoznih tarif komunalnemu podjetju EC-Z v Ljubljani z dnem 16. mar®8 1956 (»Glasnik« št. 22/56, 62/56 >** 89/56). Slov.: 01/1-38-5/1. Ljubljana, dne 29. junija 1960. Predsednik občinskega ljudskega odbor®1 Janez Nedog 1. r. VNkltlM A (12 Odlok o proračunu za telo 1960 obči®* Dobrova pri Ljubljani. «11 Družbeni olnn za leto 1960 občine P®' brnvn pri Ljubljani. . «14 Odlok o občinski dokladi na dobodke ®® kmetijstva zn leto 1960 občine Kočcvj«' «11 Odlok o obvoznem fluorografiranju Pf® bivalslva občine Ljubljana.Moste. «16 Odtok o določitvi prevoznih tarif ko®1., nnlnemn podjetju »lfbbljana-lran*pOf' občine ljubijnim-Sirkn