List 29.
Gospodarske stvari.
0 mlečnosti raznih plemen.
Spisal Fr. Povše, vodja kmetijske šole v Gorici.
Pred desetletji redili so živino večinoma le, da so od nje dobivali za polje potrebni gnoj. Sedaj pa je drugače; živina je še edini izdatni steber gospodarstva, ki gospodarju pomaga prenašati težavni položaj. Izpodre-jevanje lepih volov se dovolj dobro splača, še bolj pa umno vrejeno mlekarstvo , ker fino maslo in dober sir se daleč v svet more za lep denar prodajati. In istina je, da ne kmalu kateri pridelek ima tako stanovitno nespremenjeno ceno, kakor mleko in iz njega napravljeni izdelki, maslo in sir.
Žito je negotovo, ali ga vniči moča, ali rija in snet, ali celo toča; še manj siguren je pridelek vinogradov. Trave pa in krmenskih rastlin se redno več ali manj pridela. Da pa se zares lepih dohodkov od krav dobiva, treba, da nastavimo v hlev resnično tudi dobre molzne krave. Ne moremo oporekati , da je resničen pregovor: krava pri gobcu molze, pa tudi ravno tako neovrgljiva je istina, da je dokaj odvisna mlečnost od plemena in od posamesne živali same.
Treba toraj postaviti v hlev prave molzne krave in te tudi primerno  krmiti  in oskrbovati.   Kaj ti pomaga imeti v hlevu 20 krav pravih škatelj,  katere le veliko sena požro, pa malo molzejo. i          Mlečnost je sicer odvisna od plemena, ker neovrg-
I ljivo je, da izmed goved je holandsko pleme najbolj mlečno. Ko ima krava ogerskega plemena v letu komaj 600 bokalov (tudi manj), namolze se od dobre ho-landske krave 3000 pa tudi 4000 in več bokalov mleka. Da so nekatera plemena tako odlična za molžo, prihaja pa odtod, ker dotični gospodarji so zdavnej ravnali se pri zbiranji plemenske živine po zlatem nauku: — Plodi in pari vedno najboljšo in lepšo živino z najboljšo in lepšo, stanovitno od rodu do rodu. In zbirali so za pleme Holandci vedno le one krave, katere so prav veliko mleka dajale in zopet za oploditev zbirali junce od slovečih krav — mlečnih izvirajoče. Saj so tako tudi Angleži v teku 50 let iz Collingove cede odgojili dandanes po celem svetu slovečo šorthornsko goveje pleme, najodličniše izmed vseh evropejskih govejih plemen za spitanje, da so zbirali vedno najdebelišo in jadoješčno živino za pleme.
Dr. W. Fleischroan, sloveči živinorejec švicarski, sestavil je sledeče številke , to je, uvrstil posamezna goveja plemena glede njih mlečnosti ter vzel kot srednjo mero, torej ne kar boljše krave dotičnega plemena dajo, ampak le srednje:
Holandsko pleme   .    .   3000 litrov, Oldenburško ....   2800     „ Svicko-Unterwaldensko   2600     „ Welserthalsko   .    .    .   2990     n Montafunsko      .   .   .   2900     „ Breitenburško    .    .    .   2900     „ Angleško Ayrshyrsko      2900     „ Simentalsko   ....   2300     „ Pincgavsko-Belansko  .   2000     „ Muricodolsko     .   .   .    1900     „ Ogersko-Podolsko  .    .     800     n Čeravno je istina,  da je mlečnost lastnost posebnega plemena,  vendar se mora priznavati tudi,  da je ta mlečnost  nekaterim  živalim  v tistem plemenu več, drugim manj  lastna.   Zato ni dovolj,  da gledamo pri nakupovanji krav le na to,  da je od znanega mlečnega plemena.
Nahajajo se v slehernem plemenu krave, ki so dobre mlekarice. Pri dobrih mlečnih plemenih so navadno vse krave dobre mlečnosti, vendar nekatere prav dobre, kakor tudi posamesne manj vredne; pri slabih mlečnih plemenih pa se morejo nahajati tudi nekatere prav dobre molzarice, a malo jih je.
Zato nekateri živinorejci trdijo, da mlečnost je le lastnost posamesnih živali in ne celih rodov, kateremu izreku pa mi ne moremo naravnost pritrjevati. Res se najdejo izredno mlečne krave v posamesnih rodovih, a to so le izjeme. Tako se je nahajala v Magdeburškem na grajščini Heinrikovi krava navadnega holandskega plemena, ki je od 15. oktobra 1848. do 14. oktobra 1. 1849., torej v enem letu namolzla 8476 litrov mleka. Enako veliko mlečnost imela je po celi Avstriji sloveča krava „černa Iette" imenovana, ki je v letu dajala 8019 litrov mleka. Po teletenju dajala je na dan do 40 litrov. Mlečnost krav pa je tudi odvisna od raznih razmer.
Resničen je star pregovor, da krava, ki malo dobiva skoz gobec, tudi malo oddaja skoz sesce in črevo, torej malo mleka in malo blata ali gnoja.
(Konec prihodnjič.)
236
O mlečnosti raznih plemen.
Spisal Fr. P o vse, vodja kmetijske šole v Gorici.
(Konec.)
Največ molze krava po odstavljenji teleta; 9—10 tednov pred dovršeno brejostjo ali porodom zopet ostavi.
Ako se krava vedao dobro krmi, zamore se trditi, da njena mlečnost olizo v sledeči meri raste in odpada: Krava, ki je 300 dni molzla in je dala v teh 300 dneh 2316 Itoi^v mleka, je sledeče množine v posameznic dobah namolzla:
V prvi dobi (28 dni po porodu po 19 litrov)    530 litr. v drugi dobi (75  dni potem po  pretekli 1.
dobi po 12 litrov).......900    „
v tretji dobi (197 dni po 4-5 litrov)  ...    886    „
skupaj 2316 litr. Tudi od starosti krave odvisna je mlečnost. Vsa-kateremu živinorejcu je znano, da prvesnice navadno le malo molzejo, po drugem teletu uže boljše, po tretjem uže dobro in po četrtem teletenji navadno stopi krava v polno mlečnost.
Ta mlečna sposobnost traja potem zaporedoma nekoliko let, ko pa je krava 10—12 ali več let stara, ko je torej 8—10 telet storila, potem pa pričenja zopet pešati v mlečnosti, čeravno se nahajajo tudi stare krave, ki v pozni starosti še vedno veliko mleka dajo. Tako smo imeli na kmetiji naše šole pincgavsko kravo, staro 13 let, ki je, če tudi bolehna, 3154 litrov mleka v letu namolzla. Dokazano pa je tudi po natančnih statističnih zapiskih, da od 100 čez 12 let starih kra^ je gotovo 25 na pljučni tuberkulozi bolnih. Taka bo-leze 1 se spozna po tem, da krava pogostoma suho po-kašljuje. Ker pa je ta bolezen nalezljiva, razvidno je, da uže zarad nevarnosti ukuženja drugih mlajših krav ni varno prestarih krav, posebno če to bolezen na njih opazimo, imeti in obdržati v hlevu. Pljučna tuberku-losa krav pa ni le nalezljiva, ampak tudi podeljiva, to je teleta od takih krav storjena nosijo vsa v sebi nagnjenost ali dispozicijo za pljučno tuberkulozo.
Pa tudi mleko takih krav ni prav varao, posebno surovo, nezavreto vživati, ker dokazani so slučaji, da so ljudje po mleku takih tuberkuloznih krav na pljučah zboleli,* posebno otročičem, katerim je mleko glavni živež, je zelo nevarno tako mleko.
Tudi ni mleko takih krav tolsto in sladko, pač pa vodeno in polno apnenih šolnin. Iz takega mleka se malo smetane nabere in tudi iz take smetane se le revno maslo vmede.
Da bodo tedaj krave res dajale dovolj in dobrega mleka, moramo na vse našteto ozirati se in se ve da ne pozabiti na izrek, da krava pri gobcu molze. Zastonj boš, dragi prijatelj, sošteval vsakdanjo molžo ter pričakoval, da sošteješ koncem leta 2000 in več litrov mleka, če tudi si kupil kravo sicer dobrega mlečnega plemena. Postreči ji moraš z dobro krmo in sicer s tako, katera je dobro prebavljiva in sposobna za pospešitev mlečnosti. Kdor se hoče natančno o tem prepričati, potrudi naj se le na našo šolsko kmetijo in pokazal mu bom zapisnike o molžah, v katerih bo razvidel, kako naglo so vse krave popustile dobro molzti, ko so dobivale manj dobrega sena.
Naj tu navajam prav kratko za krmenje molznih krav sposobne rastline in v njih posebnosti kaj pristavim.
Trigonela, tudi grško seno imenovana, pospešuje mlečnost in je tudi za molzne krave j ako zdrava. Trigonela raste tudi v revnih zemljah ter tudi sušo dobro prenaša.
Esparseta, posebno pa lucerna je za molzne krave velike vrednosti.
Grahoršica je posebno  zelena  kot  zgodnja krma
vredna, da jo živinorejci sejejo.   Prav tako zeleno po-
košena rž, ki je gotovo prva zelena spomladanska piča.
Kumne, tudi kimelj imenovane,  naj bi nikjer na
senožetih in pašnikih,  po katerih se pase molzna ži-
vina, ne pomanjkovalo, ker jako pospešuje mlečnost ter tudi ima zdravilno moč, to je, kumna brani, da živine ne napenja, posebno kedar mnogo frišne detelje dobiva.    Celo mleko dobi po njej prijeten okus.
Regrat je znan kot zdravilna piča, po kateri krave dobro molzejo. Nekateri hočejo trditi, da po nobeni krmi krave toliko ne molzejo kakor po regratu. Tudi je mleko polno tolšče ali smetane.
Tudi leti zenof zgodaj zelen pokošen vpliva na mlečnost. Italijanska Ijulika je jako dobra za molzne krave prav tako iz vrste trav:
Francoska pahovka, timotejka, lesičji rep, svinjski rep. Prav priporočati bi morali živinorejcem še setev sirka in koruze za zeleno krmo, ker nekmalo katera druga rastlina toliko piče donaša kakor sirk zelen pokošen. Posebno sirk (sorghum) je za to neprecenljive vrednosti posebno za molzne krave, katerim je poleti izvrstna piča in gotovo zdraviša, manj nevarna od detelje, posebno od lucerne.
Da moramo skrbeti za naše molzne krave še v tem, da jim dajemo zdrave vode v dovoljni meri, da žeje ne trpe, je razumljivo. Ne pozabimo tudi privošiti jim na dan saj par lotov soli, katera bo izdatno pospešila prebavljanje, od katerega je odvisna pa tudi mlečnost.
Skrbimo tudi za snažnost in čisti zrak v hlevu, kateri naj bo pozimi gorak, poleti pa ne prevroč, ter ohranjen nadležnih muh, sicer bodo krave ker nadle-govane in trpinčene manje molzle.
237