Poštnina plačana v gotovini.
Leto XXII.
Dolnja Lendava, 1. septembra 1935.
Štev. 35.
Cena 1 Din.
Naročnina : doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par.
V inozemstvo mesečno 6 Din. Z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej.
Štev. p o lož n i c e 11806. Rokopisi se ne vračajo.
Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: cela stran 800 Din., pol strani 400 Din, i tak niže. „Poslano“ i med tekstom vsaka reč 2 Din. Mali oglasi do 10 reči 5 Din., više vsaka reč 1 D. 50 p, i oglasna taksa posebi.
Popüst po dogovori.
Kakša naj bo naša mladina po deškom tabori ?
Na to pitanje samo tisti zna prav odgovoriti, ki zna zakaj se je držao te tabor? Tabor se ne mogo držati iz gizde, da bi se pokazali pred svetom. Te bi bole bilo, da se ne bi držao. Tem menje se je mogo držati, da bi se pokazala proti komikoli, tem menje pa proti velikim dobrotnikom mladine, celo pa proti šteromkoli duhovniki kakša spica. Ve drügi kak dühovnik, itak ne more segnoti do srca mladine i jo obdržati na pravoj poti z božov milostjov. Takši namen bi tabor spremeno v greh. Tüdi za kakšo politično stranko se ne mogo držati. Mladine ne reši niedna politična stranka, nego samo Jezuš. On, Jezuš je povedao mladenci, gda ga je pitao, ka naj včini ka bo srečen na tom i i drügom sveti : zdrži zapovedi. Ta Jezušova reč, zapoved, je smela i mogla zato biti samo namen deškoga tabora i se vüpamo, da je tüdi bila. Drügoga namena ne predpostavlamo. Zato pa vržimo en mali pogled na te Jezušove reči : zdrži zapovedi, ka pomenijo te reči na mladino gledoč ?!
1. Naj mladina bo čista. Brez čistosti je mladina živina. Brez jakosti lilijske mladino na nikaj dobroga ne je mogoče pripraviti. V šterom dečki mesenost kralüje, je nedostopen za vsako še tak lepo reč. Njemi ne diši Bog, ne düšno zveličanje, ne jakosti, on ne poštüje starišov, je slabič v vsakom pokreti, brez značaja, brez stanovitnosti, je rob tela i zato ma düša njegova samo v tistom veselje, ka diši teli: v pijančüvanji, gizdi, posvetnosti, sirovosti, i kotanji po blatnih mislaj i želaj tela; njegova blaženost je, da more nečisto strast na kakšikoli način v sebi zbüditi i jo nasititi ali v samom sebi ali z drügimi. I jedino vrastvo, ka nam mladina ostane čista, je gosta dobra sveta spoved z svetim gostim prečiščavanjom. Brez toga sredstva nikdar ne zvračimo betežne mladine i nikdar je ne obdržimo zdrave. Vso naše delo v „Prosvetnom drüštvi“, štero je deški tabor organiziralo, mora zato biti, da mladini ide na roko, da bo čista po dobroj gostoj spovedi i prečiščavanji. Mladini se mora dati tü Popolna sloboščina, da si zvoli za dühovnoga vodnika, spovednika koga si šče. Naj prosvetna drüštva zato ne sprejmajo med svoje kotrige tiste mladine, štera bar mesečno ne hodi k spovedi i obhajili i nikak ne sme sprejemati pijancov i pomočnjakov, ar takši nikdar neso čisti.
Pros. drüštvam zato bodi glavna naloga, da bo njihova mladina živela Jezušovo živlenje, da ostane čista. Knige, ki je deli drüštvo, naj ne pohüjšüjejo mladine. Sestanki naj se tak vršijo, ka ne pride do spake. Nočne vaje iger brez kontrole so že dostakrat povzročile smrt mladinskoj düši. Mešanih iger, kde oba spola nastopita, naj se kembole varje drüštvo. Poleg skoro jedini iger, ki so se razpasle po naših faraj, naj mladina pokaže vu prosvetnih drüštvaj nekaj zvišenejšega : borbo proti alkoholi, kajenji, plesi; lübezen do domače zemle, njenoga jezika, njenoga tiska; skrb za siromake, brigo za lepo cerkveno oponašanje napredek v gospodarstvi, gospodinjstvi, zadružništvi i sto takših plemenitih namenov naj si naloži na rame mladina v prosvetnih drüštvaj, i je pomali začne rešavati, igre pa naj pridejo na zadnje mesto, kak začimba.
2. Mladina mora biti podkovana v socialnih pitanjaj. To je dnesden najbole potrebno. Prvo mora biti dobro katoličanska, takša je pa samo te, če je čista, če gostokrat hodi k svetoj spovedi i sv. prečiščavanji. Drügo najbole potrebno je pa dnesden, gda se tak grozno širi boljševizem, da spozna
okrožnice svetoga Oče, ka vči Kristušova cerkev od dela, od plače, od pravičnosti v socialnom pogledi, ka de dobro podkovana v toj reči, ka jo brezverski komunizem ne spela s teri, ki pela k Kristuši.
Če bodo naša prosvetna drüštva na to dvoje posvečala največ skrbi, te bodo doprinesla zaistino vrastvo i bogastvo našoj mladini, ki se sploj niti vceniti ne da. Če bode mladina najšla v prosvetnih kat. drüštvaj kažipot k Jezuši, če bode po njenom vodstvi postajala vsikdar čistejša i vsikdar raj mela Jezuša, če bode v njih najšla oporo proti brezverskomi boljševizmi i se okrepila za pravično, krščansko gledanje, ravnanje socialnoga pitanja vseh vrst, pa napredüvala v pravoj znanosti, ki se njenoga stana tičejo, te so prosvetna drüštva dosegnola svoj namen pred Bogom i lüdmi. Če tak bo, te je vredno bilo držati deški tabor v Črensovcih za mladino. Bog daj, da tak bo.
„Vse stare obsodim“.
Na sestanki kat. akademskoga drüštva „Zavednost“ jul. 31. je pokojni Žižek Alfonz povedao gornje reči proti podpisanomi, vsem starejšim g. dühovnikom i drügim gospodom, ki so v civilnoj, ali privatnoj slüžbi. Jeli je zato obsodo nas vse, ka smo kaj zakrivili? Ne. Nego zato, ar je vervao lažam starejših dijakov-akademikov. Nešterni zmed teh so dobromi mladenci nalagali, ka sem podpisani z gospodom Jeričom župane Slov. krajine napelao, naj glasajo pri senatorskih volitvaj na framasona dr. Maruši č a, ne pa na krščanskoga g. Žebota. Od prve do zadnje reči je ta trditev lažliva. Podpisanoga so šteli kandidirati županje ali da bi bar bio namestnik g. Žebota. Ponüdbe ne sam sprejeo, ar sam se kak kandidat ali namestnik v politično borbo ne šteo mešati. Na toj seji se je sklenolo, da se podpira g. Žebot i nikdar ne sam nikomi ni z rečjov ne migno, naj nači dela, kak se je na seji sklenolo. V smisli sejnoga sklepa so pisale tudi Novine. Kak grda laž je zato bila, da bi jaz samo ednomi župani gda pravo, ali vplivao po drügom na njega, naj nači voli. Istotak je reč po mojoj sodbi z g. Jeričom. Oba so zato dijaki-akademiki ogrizli i s tem mlado živlenje zapelali, ka je tak strašno sodbo mogo vöpovedati pred višje i nižje šolskov mladinov, ka vse stare obsodi za vse njihova dobra dela. Bog je pokojnoga zdaj že sodo i se vüpamo, da smileno. Zakaj ?
Pokojni je bio jako dober mladenec i ravno zato njemi je düšna vest vočimetala, ka je to včino ? Ka je to včino v hiši, gde se je vzgajao ? Ka je to včino z dobrotniki svojimi ? Ka je to včino z dobrotniki Martinišča, gde se je ta nad vse grda obsodba izpovedala? Obžalüvao je svoje reči i je prezvao pa se odločo, da pride k podpisanomi i celo, da izstopi iz „Zavednosti“. Tak je pravila pokojnoga sestra meni, sestra Veronika, štere zvünredni spovednik sem jaz. Naj spačlivi i lažlivi svet več ne bi mogeo škoditi dobromi mladenci, ga je Bog raj k sebi vzeo. Strašen odgovor pa čaka na sejače spake i laži. Bog nikaj ne pozabi i že poskrbi za zadoščenje nam starim, štere ogrizava nešterni deo mladine samo zato, da bi si spovo čast ali penez. Ne mišlena tü naša vrla višje i srednješolska mladina, samo par kričačov, ki se mislijo s tem dopadnoti narodi i priti do voditelski mest njegovih, če stare, poštene voditele z krivičnim blatom omečejo. A sebe so zblatili, ne nas.
Klekl Jožef, vp. pleb.
Vrednik.
Krški püšpek g.dr. Josip Srebrnič obsojen.
Junija meseca toga leta je pred sreskim sodiščom odgovarjao na tožbo Sokola Kraljevine Jugoslavije krški püšpek g. dr. Srebrnič zavolo prestopka proti česti iz § 301 od 2. kazenskoga zakona i je bio oproščen vsake krivde.
Sokol Kraljevine Jugoslavije je vložo priziv i okrožno sodišče v Zagrebi je razvalavilo sodbo sreskoga sodišča pa obsodilo g. dr. Srebrniča na 7 dni zapora i na 300 Din penezne kazni, — če se ne plača, pa 5 dni zapora, pogojno na 1 leto.
Okrožne sodišče v Zagrebi se je ne postavilo na stališče sreskoga sodišča, najmre, ka je obtoženi g. dr. Srebrnič prešteo v cerkvi okrožnico
katoliškoga episkopata v izvršavanji svoje dužnosti, v izvršavanji kanoniške poslüšnosti i zavolo pravice odgajati vernike rimokatoliške cerkve v versko moralnom i versko odgojnom pogledi, štera je dovoljena katoličanskomi episkopati z ustavov, nego, ka predpisi kanonskoga prava nemajo značaj zakona, šteri bi valao v našoj državi, zvün predpisa od ženidbe. Tak je te krški püšpek g. dr. Srebrnič meo greh, ar je izvršo kanoniško poslüšnost, šteri se mora kaštigati. Rešenje okrožnoga sodišča I. v Zagrebi nosi datum od 25. julija, ravno te, gda je bio podpisan konkordat med Sv. Stolicov i Kraljevinov Jugoslavijov. List „Nedjelja“ 18. aug. prinaša te novice.
Euharistični kongres v Čakovci.
Vnogi deset i deset jezeri napunili prestolico Medjimurja. — Krasen sprejem dva zagrebečkiva nadškofa. — Slovenska krajina je poslala trijezero svojih sinov i hčer. Čakovec Joče od radosti, gda več jezerna naša procesija koraka v mesto. — Namen našega romania.
Od 23. do 25. augusta se je vršo v Čakoveci veličasten kongres presvetomi Oltarskomi Svestvi na čast. Po-božnoMedjimursko lüdstvo se je zbralo na te kongres, njegov je bio. A obiskali so ga tüdi Slovenci, predvsem iz Štajerske pa tüdi Kranjske v lepom števili i ravnotak Horvatje iz dalnih krajov Horvacke. Naša Slovenska krajina je poslala tri jezero romarov. Red je bio dober, čeprav daleč za ljubljanskim letošnjim. Se zna, Čakovec ne je Ljubljana i ka se tiče reditelstva, pač Slovenci, posebno Kranjci so majstri v tom i nedoseglivi. Bolše bi bilo tüdi, če bi Hrvatje samo z cerkvenimi zastavami prišli, narodne so pobožnost Presv. Olt. Svestva malo v drügo ter spravlale. Oblast je pa potrplivo i plemenito vse je lepo v miri püstila i red gordržale.
V petek proti večeri sta se pripelala dva zagrebečkiva nadškofa prezv, gg. dr. Bauer i dr. Stepinac. Ž njima se je zbralo v Čakovci puno dühovnikov. Iz kolodvora so jiva pelali z štirami belimi konji, vsakoga konja je držao i vodo en kmet v narodnoj noši. Pred kočüjami i za njimi je jezdilo po dvesto strelcov. Narod je navdüšeno pozdravlao cerkvene dovorjanstvenike i Čakovec je kazao sliko ednoga lepoga püngrada. Vse okinčeno, vse kaže na Jezuša v Olt. Svestvi. Smo vidili takše krasote na nešterih hišaj, da jih niti Ljubljana ne zmogla pri svojem euch. kongresi.
Slovenska krajina je trijezero lüdi poslala v Čakovec, kama naš narod itak navajen hoditi. Za nas je bila tü dovršitev ljubljanskoga euch. kongresa, kama naš narod zavolo siromaštva ne mogo a rad bi šo. Potem pa, kak so g. urednik našega lista romarom na gibinskom brodi povedali, naše romanje je bilo prošnja do Jezušovoga Srca po Marijinom Srci za naše mladino. Tak sta se deški tabor v Črensovcih i euch. kongres v Čakovci v dühi zdrüžila. Romarje črensovske procesije so šli pod vodstvom urednika Novin prek gibinskoga broda, šteri je bio krasno okinčeni. Do broda se jih je nabralo okoli 600. Hotiško procesijo je vodo do Sv. martinskoga broda g. mestni kaplan Berden Jožef. Samo Hotižancov je šlo 200. Ledavsko procesijo sta vodila g. kaplana Halas Daniel i Koren Ivan po celoj poti peški. Pri „baračkoj krčmi“ so prišle vküp tri prosecije, pred štero je prišo iz Čakovca g. dekan Jerič i med glasi godbe pa med krasnim popevanjom naših pobožnih pesmi je prek dvejezero lüdi broječa naša precesija dostojanstveno stopela v svetišče Gospodovo. Čakovec, gda je vido naše zbrano lüdstvo i njegovo istinsko po-
božnost, se je razjokao. Nešteto naroda se je zaskuzilo od srčne genjenosti, gda je vidilo to lübezen našega naroda do Jezuša v presv. oltarskom Svestvi. Ostali naši romarje so prišli z vlakom i potači. Polnočnico za naš narod so slüžili g. dekan Jerič. Sami so prečistili jezerotristo naših. Ovi so bili pri drügih sv. mešah pri obhajili. Za Slovence so slüžili sv. mešo g. kaplan Halas, za Vogre pa g. kaplan Koren. G. Jerič so predgali od prenovlenja sveta po sv. Olt. Svestvi. Slovesna pontifikalna sv. meša je bila na prostom, pri šteroj je pod vodstvom imenitnoga glasbenika P. Kolba nebesko lepo spevao pobožen medjimurski narod. Pri podigavanji je častna straža oddala Jezuši na čast strelbo i pokali so možari. Po nesreči se je en možar razpočo, enčrep na strehi potro, šteri je spadno dečaki na glavo, ki je čepeo na drevi. Dete se je zosagalo i spandolojna cesto pa se ranilo. Nešterni so mislili, da je kakša rebuka, pa so odišli. A radio je hitro pomiro narod, med šteroga bi par komunistov rado zmešnjavo prineslo.
Nešteti jezeri so korakali popoldnevi v precesiji. Našo procesijo je vodilo pet dühovnikov i štirje bogoslovci. Poleg teh sta bila ešče dva drügiva uašiva dühovnika tüdi na kongresi. Pesmi je vodo g. šolski upraviteo Luthar Štefan z Črensovec.
O kak lepo se je glasilapo Čakovskih vulicaj naša slovenska pesem. Vsa čast hotiškim dečkom, da so tak lepo spevali. Procesija Vogrov je tüdi pobožno popevala svoje tužne pesmi. Eden veliki deo naših je po velikoj sv. meši odišeo domo, ar je onemogo od vročine i ar se mogo paščiti proti oddaljenomi domi, drügi del naših je pa vodo peški domo g. kaplan Halas
i	je pripelao večer okoli devete vüre v lendavsko cerkev, gde so dobre düše počastile Jezuša v Olt. Svestvi i se zročile Mariji z lepimi slovenskimi pesmami, naj vsikdar obdrži dobra nebeska Mamika naš narod v slüžbi Presv. Olt. Svestva.
Ka je izjavo Pripravlalni odbor od naših lüdi?
Gospodje pripravlalnoga odbora za euh. kongres v Čakovci so dali sledečo izjavo : Navdüšeni smo nad velikim brojom vašega lüdstva, ki je prišo k nam počastit Presv. Olt. Svestvo; še bole smo pa genjeni nad njegovov pobožnostjov i požrtvovalnostjov, da za Jezuša vse žrtvüvao, še nočni počitek i se zadovolo, da sí je malo v dnej na zemli ležeč oddehno. Vse nas je geno vaš pobožen narod.
2
NOVINE
1. septembra 1935.
NEDELA.
Vučenik, ka naj včinim, da dosegnem večno živlenje ? On njemi je pa pravo: Ka je pisano v postavi ? Ka čteš ? Lübi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcom, aleluja.
Molimo. Vsemogočni i vsmileni Bog, ki od tvojega dara prihaja, da ti tvoji verniki dostojno i hvalevredno slüžijo : daj nam prosimo, da bomo brez spotike šli k tvojim oblübam.
Po Gospodi našem . . .
Dvanajseta nedela po risalaj.
Evangelium sv. Lükača X.
Vu onom vremeni : Pravo je Jezuš Vučenikom svojim : Blažene oči, štere vidijo, ka vi vidite. Ar velim vam: ka so vnogi Pro-rocke, i Kralovje želeli viditi, štera vi vidite, i ne so vidili, i čüti, štera ví čüjete, i ne so čüli. I ovo niki v pravdi vučeni je gori stano sküšavajoči njega i govoreči : Mešter, ka čineči žitkom vekivečnim bodem ladao ? On je pa velo njemi : vu pravdi ka je pisano ? kakda štéš ? i on odgovoreči je pravo : Lübi Gospodnoga Boga tvojega z celoga srca tvojega, i z cele düše tvoje, i z cele moči tvoje, i z cele pameti tvoje ; i bližnjega tvojega, liki samoga tebe. I veli njemi : prav si odgovoro, to včini, i živo bodeš. On je pa šteo spravičati sebe, i pravo je Jezuši, a što je moj bližnji ? Odgovoreči pa Jezuš velo je : Niki Človik je doli so od Jeružalema vu Jeriko, i spadno je med razbojnike, ki so ga i slekli, i ranjenoga na po živoga ostavivsi, odišli so. Prigodilo se je pa, da bi niki dühovnik doli šo po onoj poti, i videvši njega, mimo je šo. Prispodobnim talom i Levita, da bi bio poleg mesta, ino bi ga vido, mimo je odišo. Niki pa Samaritanuš po poti idoči, prišao je do njega, i videvši ga, geno se je na smilenost. I pristopivši zavezao je rane njegove, i vlejao je v nje oli i vino, i položivši njega na svoje živinče, pelao ga je vu oštarijo i skrb je na njega noso. I na drügi den je vö vzeo dva soda i dao je oštarjaši, i pravo je : skrb mej na njega, i kajkoli ober toga potrošiš, jas, gda se povrnem, nazaj ti dam. Šteri med etimi trejmi se vidi tebi bližnji biti onoga, ki je spadno med razbojnike ? on je pa pravo : ki je miloščo ž njim včino. I veli njemi Jezuš, idi, i ti včini prispodobnim talom.
*
Berilo iz pisma svetega apoštola Pavla Končanom : „Bratje ! Takše zavüpanje mamo po Kristuši v Boga, ne kak bi bili sami od sebe zmožni kaj misliti kak iz sebe, nego naša zmožnost je od Boga, ki nas je sposobne včino za slüžabnike nove zaveze, ne litere, nego düha ; zakaj litera mori, Düh pa vživla. Če je pa slüžba smrti, z literami vdublena v kamen, bila obdana s sijajom, tak da Izraelovi sinovje neso mogli Mojzeši v obličje poglednoti zavola blišča na obrazi, ki je bio minliv, kak ne bo šče bole obdana s sijajom slüžba Düha? Zakaj, če je blišč že slüžba obsodbe, je po blišči ešče vnogo odličnejša slüžba pravičnosti“.
Litera se ne spreminja. Ka je zapisano, ostane. Človek, njegova vola se pa spreminja. Če bi šteri oča vu drüžini do vsakšega deteta do pičice vednaki bio, bi napačno delao. Bio bi kak süha litera, ki se ne spreminja. Zato nema v sebi živlenja, nego prinaša smrt. Vsakše dete ma najmre svojo lastivno naturo i niti dva sta si ne vsikdar vednakiva. Zato je z vsakšim potrebno znati ravnati, da se dosegne kak največ uspeha. Z ednim je mogoče bolše včasih malo ostrejše ravnati, drügoga bi pa ravno ta ostroča mogoče ščista vničila. Ž njim je potrebno bole milo, mehko ravnati, da se ž njega kaj napravi. Düh, pun lübavi do dece vsikdar najde pravo ravnanje. Te tüdi rodi prave sadove. A sad raste samo na živom drevi, zato je Düh kak živo drevo, ki prinaša živlenje, rast, razvijanje.
Po katoličanskom sveti.
Dollfussov vnebohod.*
Prestava legende Etike Frelin iz Waldstätten.
„0 Peter, sveti Peter, pusti me noter, ne odpiraj široko, sem čisto majhen.“ Previdno ozko odpira sveti Peter, glej, tu stoji ponižno austrijski kancler.
Sveti Peter mu kima, toda, čudo, glej : majhni kancler nikakor ne more naprej . . . Petra čuvarja skrbno oko zastrml : naglo, vedno večji pred njim kancler stoji — in skrivnostno široko se vrata odpro, osiepljen stoji Dollfuss pred slavo božjo. Sveti Peter ga vodi pred prestol visok.
K velikemu Austrijcu se skloni sam Bog, v blagoslov vzdigne roke, mehko govori : „Bodi še v nebesih kancler Austrije ti !“
* Austrijski kancler, dr. Dollfuss je nedužno prelejao krv pred dvema letoma. Vmirajoč je molo za svoje sovražnike; ki so ga vmorili. Je bio svetoga živlenja človek i cerkev je že napravila prve stopnje, da ta mučeniška düša dobi čast oltara. Ta pesmica slüži že tüdi tomi nameni.
Politični pregled.
Program odobrene Jug. radikalne zajednice. Nastanavla se politična organizacija : Jugoslovanska radikalna zajednica, na podlagi programa, šteri je izdelani v sledečem :
Stranka drži, ka je cio države vreditev na znotraj narodno blagostanje, na zvünaj pa čuvanje državne varnosti, njene samostojnosti i njenih interesov.
Da bi se te cio mogeo dosegnoti, je potrebno, ka se razvijajo materijalne, razumske i jakostne sile naroda. Ar je materijalno stanje naroda glavni fundament za jačenje celoküpne vsenarodne sile, mora biti poleg negovanja državlanske sloboščine, državnim ustanovam glavna naloga, da ga vzdignejo za jačenje s proizvajanjom narodne sile i s pravičnov razdelitvijov državnih bremen. Da bi ustanovitev te naloge uspela kemprle i kempopunejše, bo stranka delala na tom, ka se potrebne i primerne reforme izvedajo v državi v najkračišem časi.
Stranka je za monarhijo i za narodno dinastijo Karadjorjevičov.
Stranka je za narodno i državno jedinstvo, za jedinstvo naše zemle, i za enotno državlanstvo i bo te ideje razširjala i zastopala. Pri tom deli bo pa mela vsikdar pred očmi, da so deli zemle, iz šterih je naša država sestavlena, živeli v preminočnosti svoje posebno živlenje i so v toki dugih dob pridobili posebne navade: administrativne, politične i drüge. Da bi se razvila i jačala zavest o državnom narodnom jedinstvi, kem bole i kem modernejše izednačile i zmenjšala razlike, štere nam je zapüstila v herbijo duga i neednaka preminočnost, drži stranka, da tomi slüži ona politična metoda, da se na tom posli dela postopoma i premišleno, da se ne vporablajo preživele metode i da se na te način ne ustvarjajo čüvstvovanja. Poštüvanje treh imen našega naroda Srbov, Hrvatov i Slovencov i njüva ravnopravnost, poštüvanje izročin, vse to se mora varvati, ar se bo na te način razvijalo medsebojno poštüvanje, zavüpanje i cenjenje v narodi. Zato je potrebno zavüpanje med Srbi, Hrvati i Slovenci, brez šteroga ne more biti razvoja celoga naroda. Da bi se v našem javnom živlenji takše zavüpanje razvilo i čuvalo, se bo stranka trüdila, da se bo državna aktivnost organizirala i izvajala na način, šteri ne bo davao po-
voda za opravičene pritožbe i priviligiranje ednih na račun drügih. Stranka smatra načelo samouprave širokih obsegov kak najbolši sistem za ureditev državne uprave v smisli narodovih žel i Potreb. Državno upravo je potrebno tak organizirati, ka se bo poedinim krajom dala možnost, da bodo morali vrejati svoje lokalne potrebe, administrativne, gospodarske, finančne, kulturne i drüge, v kelko so vezane za poedine kraje, na način, šteri ne bo dovajao lokalne uprave v nasprotje z državov, njenimi cili i potrebami.
Vse oblasti državnoga živlenja morajo biti vednako dostopne i Srbom i Hrvatom i Slovencom. Z vsemi člani naše države se mora vednako postopati.
Narodni klub ne pristopi k novoj stranki. Minister Preka je pozvao na spravišče člane narodnoga kluba, da zavzemejo svoje stališče gledoč na stranko Jugosl. radikalne zajednice. Na to sejo je prišo minister Vrbanič i več senatorov. Spravišče je sklenilo, da ne pristopijo k novoj stranki. V narodnom klubi so večinoma Hrvatje, tüdi nekaj Slovencov, med njimi bivši poslanec Pavlič.
Črnci se branijo v Afriki. Zdaj, ka je nastala nevarnost boja med Italijov i Abesinijov, se vsa čarna afrikanska plemena giblejo, da v slüčaji bojne pomagajo Abesincom. Črnce hujskajo Japonci i ruski boljševiki.
Sprememba v vladi. 23. augusta predpoldne so predložili pismene ostanke g. predsedniki kralevske vladi i zvünešnjemi ministri dr. Milan Stojadinoviči sledeči mistri : Nikola Preka, minister za socialno politiko, dr. Ljudevit Auer, pravosodni minister i Ignjat Stefanovič, minister za gozdove i rudnike. Novi trije ministri so že imenüvani i so položili prisego. Tej so : Jankovič Jürij, dozdaj minister brez portfela, zdaj minister za šume i rüde i minister za telovno vzgojo dozdaj, Komnenovič Mirko, je postao minister socialne politike, za ministra pravde je pa imenüvani dr. Miškulin Mile, nar. poslanec. — Ministerstvo za telovno vzgojo bo, kak se čüje, odpravleno i mesto njega ponovleno ministerstvo pošte, štero je zdaj z železničkim ministerstvam zdrüženo. To poštno ministerstvo je prej določeno za g. dr. Kulovca, ki je svoj čas bio tüdi interniran od nacionalcov.
Deški tabor v Črensovcih.
Nešteto naroda pri bakladi. — Puna dvorana pri igri. — 500 dečkov i dece pa 200 moškov pri sv. obhajili. — Lepi govori.
Gda so naši čakovski romarje svoje misli vtopili v Jezušovo Srce, ki pod podobov krüha prebiva i je prosili za našo mladino, se je ta pripravlala za svoj den, za svoj tabor v Črensovcih. Za samo Črensovce je to že drügi deški tabor. Prvi se je vršo po prvih dühovnih vajaj dečkov v Slov. krajini pred desetimi leti, gda se je 530 dekčov črensovske fare v dühi ponovilo i prečistilo. Te tabor 25. aug. se je pa raztegao na celo Slov. krajino i ešče na sosedno Štajarsko i je prvi te vrste. Organiziralo ga je „Prosvetno drüštvo“ v Črensovcih, ne pa cerkev. Priporočao se je v cerkvi, po plakataj, po krščanskih listaj, posebno po naših Novinaj. Je bila lepa vdeležba, ali na ešče vekšo se je računalo. Da ne bila vekša, je zrok v tom, da mladina ešče vu najvekšoj meri ne pozna tiste prave teri, po šteroj bi mogla hoditi, ne pozna Jezušove poti. Gda jo na to pot spravimo, te de rešena, indri ne ga rešitve za njo. Črensovski tabor njej je te poti toti ne pokazao, a hvalevredno jo je pa predramo, da to pot išče. Gosta spovedi i gosto sv. obhajilo je ta pot. Na toj poti je pravo dečkovo veselje doma, na toj poti najde pravo izobrazbo, istinsko prosveto.
Dečki so lepo okinčili „Naš Dom“, govorniško tribüno pa pomagali tüdi pri kinčenji velikoga oltara, ki je bio prav lepi. Škoda, de so ne očistili prostora okoli cerkvi, ki je jako püsti, pa Jezuši na diko zna tüdi lepši biti. V soboto večer so zažgali veliki kres,
Kres je goro dugo v noč i presveto veliko okolico. Dugo, stalno naj gori v vašem srci, dečki, kres lübezni do Boga i tovarišov vseh pa sveti daleč, na okoli, do Francije i Amerike tüdi ! Vnoge lampijone ste zažgali v soboto večer i je med velikov vnožinov naroda veselo nosili okoli pa kričali: Živio ! Da dečki, Jezuš naj živi v vašem srci, štero naj bo lampijon vseh lepih, pisanih jakosti ! Dosta naroda, celi narod naj to spozna!
Lotmeržani so med tem časom prav lepo igrali v punoj dvorani genlivo igro od zgüblenoga sina. V nedelo so dečki šli z Našega Doma v precesiji v cerkev, vsaki je meo šopek rožic.
Predgali so mladini g. Munda, lotmerški kaplan od toga, kak mora dečko živeti i svoj govor dokončali z etimi rečmi : Kristuš, večni krao neba, mora biti krao tvojega srca. Sv. mešo so pa slüžili g. Vahčič, kaplan od sv. Jürja pri Ščavnici. Med potjov je mlaladina lepo spevala. Pri sv. prečiščavanji je dečkov, dece i moškov bilo, sküpno do 700, naroda se je pa zbralo okoli 1500. Po sv. meši se je obdržalo spravišče. Prvi je govoro na spravišči g. Bejek črensovski kaplan od tistih sovražnikov Jezušovih, ki so proti tabori delali i od tistih dečkov črensovske fare, štere ne mogo na tabor spraviti. Za njim je gučao od kat. prosvete g. dr. Hohnjec, profesor bogoslovja iz Maribora. Kazao je na nevarnost slaboga
čtenja i mladini povdarjao, da samo s katoličanskim dühom napunjeno čtenje naj si vzeme v roke. Potem je namalao delovanje liberalcov njihovoga tiska, G. dr. Meško, mariborski kaplan, je gučao od prepotrebne plemenitosti, štero mora dečko kazati do dekeo, šterih čistost mora nad vse poštüvati. G. Škraban, grački kaplan, je prečteo svoj govor od komunizma, socializma i ka pravi krščanska vera na oba. Obsodo je tüdi hujskaško pisanje „Ljudske pravice“. Predavanje je bilo lepo a vučeno i naš prosti narod ga ne mogo zadostno zarazmeti i motilo ga je tüdi dugo podnešnje zvonenje. Tabor pa so pozdravili tüdi akad. drüštvo „Zavednost“ i dečki z Lotmerka, Beltinec i Törnišča. Po govoraj se je tabor dokončao s pesmijov „Povsod Boga“. Bog daj, da sad tabora ostane v srcaj naše mladine.
Naši v Misijonih.
Salezijanski misijonar, Klerik, Horvat Aleksander iz Pečarovec je že pred tremi leti odišeo v Jüžno Ameriko, v državo Chile vküper s Sočak Štefanom. Nekelko iz njegovoga pisma:
Santiago, 4. V. 1935.
Z Evrope (iz Genove) sva s Sočakom odpotüvala dne 6. novembra na ladji „Virgilio“. Potüvanje je trpelo od 6. novembra do 8. decembra. Na te den smo srečno prispeli v Santiago, glavno mesto republike Chile (Čile), ki leži 500—600 m nad morjom, okoli i okoli obdano z visokimi gorami. Mesto leži v lepoj dolini i je jako obsežno, kajti tü je malo visokih hiš zavolo potresov, ki so jako pogostni.
Država Chile leži kre Tihoga oceana. Oblike je jako podugovate i vozke. Zato je tüdi podnebje v toj državi jako različno. V severnom deli države nikdar ne dežüje, zato je tü jako süho. V Srednjem deli države je poleti jako vroče i tüdi skoro vsikdar brez deža, pozimi pa dežüje vnogo. Proti jugi je vsikdar bole mrzlo. V tistih krajaj se nahaja preci železa i tüdi zlata. Čisto na jügi države (Tierra del Fuego) pa je prav mrzlo podnebje i v teh krajaj delüje naš prekmurski misijonar Maroša Martin.
Jezik je Španski. Vere so prebivalci večinoma katoličanske. A so bole mlačni.
V bližini Magallanes-a so prebivalci še pogani (Tierra del Fuego, otok Daxson itd). —
V tom šolskom leti končava s Sočakom modroslovje in v teh počitnicaj bova začela z božov pomočjov asistirati, včiti mladino ino lüdstvo.
Prav iskrene pozdrave vsem pošilala                      Aleksander	Horvat i
Štefan Sočak, salezijanca.
GLASI.
SLOVENSKA KRAJINA.
Sprejem vučenikov v Državno moško Obrtno šolo za pletarstvo v Ptuji. Te zavod vči vučenike obojega spola praktično i teoretično v pletarstvi i vrbogojstvi i je vposabla za pletarske pomočnike, šterim pomaga po dovršenoj vučnoj dobi do zaslüžka.
—	Vpisüvanje trpi do 1. septembra i se lehko zvrši pismeno. Prijava kolekovana z Din 5 more vsebüvati krstni list, domovnico, odpüstnico, odnosno zadnje šolsko svedočanstvo, izjavo starišov, z šterov se zavezüjejo, ka bodo vzdržavali gojenca i potrdilo od neposredne dače. Včenje se začne 5. septembra ob 8. vöri.
Ivanci. V našoj kamenščici se je pri kopanji šodra te sipao na dva delavca, ednoga rano, drügoga, dečka iz Gančan, pa k smrti bujo. Mrtvoga dečka, Sobotin Jožefa, so gasilci i kotrige Rožnovenske bratovčine, kak svojega člana sprevodile. Molimo za njega.
—	Pri Žižek Ivani se je delao silos, to je Priprava za shrambo zelene krme skoz zimo. Pri kopanji fundamenta se je gospodarsko poslopje do polovice podrlo. Človečih žrtev ne bilo.
Žito i krumpli za seme. G. poslanec dr. Klar sproso 25 jezero dinarov za naküp semenskoga žita i krumplov. Banska uprava küpi žito i krumple
1. september 1935.
NOVINE
3
pa je tisti siromacje dobijo za polovično ceno, šterim je Povoden vzela pov, ali ga vzeo mraz.
D. Bistrica. Po novoj povodni se je Müra znova nevarno približala našoj vesi. Narodni poslanec, g. dr. Klar, nam je sproso znova 15 jezero dinarov, da se nesreča od nas odvrne.
Delo cestnoga odbora v lendavskom srezi. Naš cestni odbor je jako delaven. Zglasao je 25 jezero dinarov za cesto Turnišče — Črensovci — Bistrica brod. Stem se stara naša zahteva spuni. Naj pa ne pozabi cestni odbor tüdi že negdaj začete borbe za most prek Müre na Sr. Bistrici. — Cestni odbor gradi tüdi cesto od Motvarjavec — Bükovnice do Dobrovnika. Ta cesta za 7 kilometrov skrajša dozdajšnjo mednarodno cesto.
Hotiza. Z biciklina je spadno Zver Štefan, i si je stroso možgane v glavi.
Hajdinjakovci se zbirajo. Preminoči petek so meli v Lendavi sejo z g. Hajdijakom, bivšim nar. poslancom, njegovi pristaši. Na seji so sklenoli, da se stari, časti — i dobičkanosni časi morajo povrnoti.
Dve imeni moramo vsikdar meti pred očmi. To sta Vzajemna Zavarovalnica v Ljubljani i Karitas. Če se ščete zavarvati proti ognji, raznim drügim neprilikam, se obrnite na Vzajemno zavarovalnico. Če pa se nameravate zavarvati za slučaj smrti ali za starostno oskrbo, ali pa ščete zavarvati herb svoje dece, se obrnite na Karitas. V navedenih slučajih ne bodete nindri tak dobro podvorjeni, kak pri tema dvema. V časopisih ste zamogli čteti nešteto zahval za solidno izplačilo zavarvane vsote. Vzajemna zavarovalnica i Karitas ne iščeta lastnoga dobička, ščeta pomagati slovenskomi lüdstvi v slučajih neprilik, ognja i smrti. Obe mata zastopnike v vseh vekših krajaj — skoro v vseh župnijah. Obrnite se na Schinko Jožefa v D. Lendavi (Glavna u. 36), ali na Rous Stefana v Beltincih, ali na Skalar Jožico v M. Soboti.
Premovanje konjov. Letošnje Premovanje konjov se je vršilo v petek dne 16. avgusta 1935. v Beltincih za oba sreza. Prignanih je bilo blizi 200 glav. Sküpno se je izplačalo 7.020 Din premij. Izplačanih je bilo 118 daril i to 80 iz sreza Lendava i 38 iz sreza Sobota. — Prve premije so dobili naslednji : I. Za kobile z žrebeti Bedernjak Josip iz Male Polane 300 Din., Bobnjar Jožef iz Dobrovnika 250 Din. II. Za 4 do 3 letne žrebice Žižek Martin iz Žižkov 200 Din i Nemeš Franc iz Tešanovec 150 Din. III. Za dvoletne žrebice Madjar Ivan iz Hotize 150 Din i Farkaš Matjaš iz Hotize 200 Din. VI. Za ednoletne žrebice Horvat Matjaž iz Kota 150 Din, Varga Franc iz Küpšinec 120 Din. V. Za mlade žrebce pa Horvat Franc iz Dobrovnika i Cigüt Jožef iz Petanjec oba po Din 150. — Od žrebčkov, ki so bili lansko leto odebrani za vzgojo za pleme, so bile izplačena 4 nagrade po 400 Din. Dvema posestnikoma je oblübleno, da bota prejela prišestno leto po 600 Din nagrade, če bota prignala žrebčka na premovanje
i bota v dobroj koži. Letos je bilo na novo odebrano 6 žrebčkov za vzgojo za pleme. Sküpno je tak odebranih 8 žrebčkov i to 5 iz lendavskoga sreza, i 3 iz sobočkoga sreza. Če se bodo te živali dobro razvijale, jih bo potem odküpila banska uprava. Na te način si bomo doma vzgojili dobre plemenske žrebce pa jih ne bo trebelo več küpüvati v tüjini za drage peneze. — Po premovanji se je vršila tüdi odbira kobio za rodovnik. Že lani je bilo Sprejetih v redovnik 28 kobio (23 iz DL i 5 MS). Te kobile so se letos ponovno pregledale i sprejele še nove, tak, da jih je zdaj v rodovniki 47 (28 iz DL i 13 MS). Redovne knige začasno vodi Banovinska žrebčarna v Ljubljani, poznej pa jih bota prevzeli Konjerejski podrüžnici v D. Lendavi i M. Soboti. Vse živali so bile žgane tüdi z znakom „M“, ka so medjimurske pasme. — Prignano blago je bilo prav dobro, deloma tüdi odlično. Živali so bile v splošnom v tak dobroj koži, da smo lehko prav ponosni nanje. Navzoča komisija je pa grajala slabo podkovanje konjov, ki se je opazilo posebno pri žrebcih. Gornji podatki dajo tüdi odgovor na pitanje, da je tüdi v bodoče potrebno, da se obdrži premovanje v Beltincih. — Prireditev je vodo g. Petovar Lovro, predsednik konjerejskoga drüštva za dravsko banovino, navzoči pa je bio kak zastopnik kraljevske banske uprave dr. Veble, upravnik ban. žrebčarne.
Gederovci. Našo malo ves je dober dober Bog blagoslovo s tem, ka smo dobili prvo misijonarko, vsmiljenko, Jug Janoša hčer, ki ide 6. sept. iz Pariza v Šanghaj na Kitajsko. Naj jo vodi bože Srce Jezušovo.
Smrt dobroga našega moža. Na Gornjoj Bistrici je vmro 21. augusta Jakšič Ivan, dober, značajen katoličanski mož v 56 leti starosti. Pokojni naročnik naših listov, je bio član načelstva Hranilnice in posojilnice v Črensovcih, nabirateo za Dom sv. Frančiška, odločen pristaš krščanske Slovenske politike i vsikdar i vsepovsedi dober, zgleden katoličanec, ki je verno spunjavao svoje verske dužnosti. Pokojnomi vernomi naročniki naših listov i smilenomi dobrotniki siromakov naj Srce Jezušovo bo smileno. Molimo za njegovo düšo.
Dolič. Vmro je v 57 leti starosti Gredar Štefan, naš naročnik i več letni Širiteo. Zapüsto je petero dece i dovico. Zročimo Srci Jezušovomi pokojnoga düšo.
Naše Vredništvo je dobilo eden angleški članek i prevod toga članka, ki pa je bio nepodpisan. Te angleški članek sprevodom vred je bio poslani v Ameriko ednomi odličnomi poznavalci angleščine, šteri nam je odpisao, da je te nikak, šteri je poslao te članek, mislo, ka bo stem člankom kaj pamet-
noga povedao pa je nikaj ne. Pokazao je samo, da šče angleščine ne razmi i da je zato napisao ščista nekaj drügoga, kak guči članek. To je čin zakotne, zahrbtne düše, štera nekaj napiše i misli, da je povedala nekaj pametnoga, a njegov pogum i njegova düša sta prebojazliva, ka bi se vüpao podpisati s punim imenom. Gučao je od bolševizma.
Ognji. V Küzdoblanji je na Velko mešo zgorela .edna hramba, en den kesnej, 16. augusta pa v Matjašovcih. Stalni krivci so ešče ne odkriti, ki bi vužgali, guči se samo, ka bi v Kuzdoblanji deca zakrivila ogenj.
f Vmrli so na Madjarskom g. župnik i dekan Ostovič Jožef, nekdašnji beltinski kaplan, pri Sv. Trojici pa O. Hamler Elekt, bivši voditeo tretjega reda. Molimo za obe düši.
Benéc postaja vsikdar bole znameniti. V toj sükešini, gda vnogi nemajo na sol, nej ka bi šče na biksanje mogli kaj trošiti, se je v Benéci ustanovila drüžba, štera proizvaja, biks doma. Ne trebe iti več v trgovine po njega. V Benéci se brez penez dobi. Što šče znati, kak se pride do njega, naj ide pitat v Mostje dva dečka. Teva sta ga v obilji dobila, tak da so se njima biciklini vugibali, gda sta ga pelala proti domi. Števek se zgučao : „Jožek, malo pomenje vozi, ka so meni preveč naklali tej žareči Benéčani,“ pa se je narahi počovao po mezlikavoj ritki.
Cepitev selkcijskoga drüštva. Tak čüjemo, da se bodo kotrige selekcijskoga drüštva v lendavskom srezi ločile od sobočkoga i napravile samostojno drüštvo.
Pozdrav deškomi tabori. Vojak, Horvat Matjaš iz Črensovec, je poslao potom našega lista srčne pozdrave deškomi tabori v Črensovcih, šteroga bi se tak jako rad vdeležo.
Što bi rad meo Slov. krajino? „Slovenec“ piše, da bi Mačkovci radi odtrgali od Slovenije Belo krajino i Slovensko krajino. Mi v Slov. Krajini od. toga nikaj ne vemo.
Cankova. Naš gospod plebanoš, Kereszturi Vince, idejo v pokoj i do v pokoji pomagali g. Herman Ferdinandi, prišlinskomi plebanoši.
Žeparje na euch. kongresi v Čakovci. Kak ljubljanski kongres, tak tüdi Čakovskoga so obiskali žeparje i kradnoli. Med drügim so okradnoli tüdi g. Herman Ferdinanda, prišlinskoga plebanoša za jezero dinarov.
Kratke novosti.
Pesnikova slavnost. V Maučičaj na Kranjskom se je obslüžavala predpreminočo nedelo stoletnica rojstva velikoga slovenskoga pesnika, Jenko Šimona, k šteroj se je zbralo štiri jezero lüdi. Lepi govori i krasne pesmi pesmarskih zborov so napunili sorško pole, gde se je narodo i gde počiva veliki pesnik Jenko. Urednik Slovenca, Debeljak, je v svojem govori omeno, da se je naš krščanski pisateo, Pregelj, pri Jenkovom grobi ojunačo, da je slabičom, ki so slovenski jezik začeli zametavati, odločno zabrüso : „Ali si iz zemle i matere, rod moj, ali si ne ? Kak pa včiš ? Da smo plemenska čreda i da smo ne narod i ne bomo ? Da so nam meje prevozke ? Da tüdi v svojo bodočnost vervati ne moremo ? Prijateo moj, tvoje ime je vrag, zato, ka nemaš podplatov . . . ar si ne zleto v višino . . . ar ne lübiš . . . ar ne šteš . . .“
Konjske dirke v Cveni. Z prednedelnov konjskov dirkov na Cveni, pri šteroj je bilo navzočih 5000 lüdi, je obhajalo drüštvo : „Kolo johačov i vozačov“ svojo 60 letnico. Slavnost je obiskao tüdi ban, g. dr. Puc i brigadni general Djokič iz Čakovca. Vse nagrade so dobili kmetje z Mürskoga pola, najvekšo, 10.000 Din. Slavič Ludvik.
Ozdravlenja v Lurdi. Po Slüžbeni poročilaj iz preminočega leta je bilo v Lurdi 14 slučajov ozdravlenja, štera so se zvršila s pomočjov Matere Bože Lurdske na čüden način.
Kristušov križ na visokom bregi v Ameriki. Iz Texasa javlajo, ka so prebivalci varaša El Paso ednoglasno sklenoli, ka de breg, šteri se je dozdaj zvao Lierra Muleros i šteri je visiki 1500 metrov, odzdaj noso ime Kristuša Krala. Na vrh toga brega postavijo okoli 7 metrov visiki križ. Lepi primer.
Sprejmem dijake ali dijakinje,
na hrano i stanovanje
šteri obiščejo meščansko šolo. Zglasiti se pri GERENČER JOŽEFI, trgovci v Dol. Lendavi.
SPORT.
S. K.. Lendava : S. K. Ptuj, 5:5 (2:4).
V nedeljo 25. t m. se je odigrala prijateljska nogometna tekma med S. K. Lendava in S. K. Ptuj. — Igra je bila sama po sebi zelo zanimiva, posebno proti koncu, ko so se odigrali najodločilnejši trenutki in ko so Ptujčani vodili v razmerju 5:2 ter je Lendavčanom uspelo zabiti 3 neizbranljive gole, s katerimi je igra ostala neodločena. Izmed Lendavčanov sta se posebno odlikovala Teichman II. in Dolgoš. Ptujčani so se izkazali po svoji spretnosti in brzini. Tekmo je vodil amaterski sodnik, ki je s svojim znanjem med drugimi tudi dal publiki povod za buren smeh, posebno ko se je žoga slučajno znašla na bližnjem drevesu in je sodnik smatral za dolžnost igralca, da spravi žogo zopet na igrišče. Seveda to postopanje sodnika ni bilo športno niti pravilno, vsled česar so igralci tri minute predčasno zapustili igrišče
Bistrički Ferko :
Sence.
Šoštarecova je odgrnila pajčolan z mrtveca. Pri drugih mrtvecih te obide groza, če jih pogledaš. Usta počrnijo, napol odprte oči izražajo obup. Videti je kakor bi se še boril za življenje. Človeka to pretrese.
Lebarova Marta pa je bila lep mrtvec. Šoštarecova se je nagnila nazaj in zašepetala Dunkovi :
„Kako lepa ženska“.
Dunkova je prikimala. „Saj je kakor živa. Še brade nima zvezane.“ „Kakor živiš, tako umrješ, pravijo. Pa je res.“
„Grešiti tudi ni mogla, saj je bila celo življenje betežnik.“
Šoštarecova je zopet zagrnila mrtvo Marto, jo še enkrat pokropila z blagoslovljeno vodo in se pomešala med ljudi, ki so prihajali in odhajali.
Zunaj pa je bila trda tema. Na koncu vasi je zatulil pes. Žival nekako čuti to tužno razpoloženje. Tu in tam se je kdo spozabil, da je bil preglasen. Pozabil je, da gre na varestivanje. Nič hudega. Malo je res prekmalo. Čez tri, štiri dni ni nič takega. Tudi mimo hiše, kjer leži mrtvec, lahko poješ, žvižgaš, kar ti pač pade na um. Kako hitro pozabi vendar človek. Sicer pa kaj bi bilo, če
bi si res gnal vse tako k srcu. Kam bi prišli. Saj bi neprestano jokali, hodili s sklonjenimi glavami . . . S časoma se še sprijazniš z mislijo, da boš umrl. Umrl, da ! Se še nisi ! Nič takega. Vse bo prišlo počasi. Pa se ničesar ne boj. Jaz sem že slišal mnoge, da bi že radi umrli, pa ne take, ki se bahajo s tem. Take, ki bi res radi umrli. Že lastno telo jim je v nadlego. Zanimivo je to, ti pa se še nisi sprijaznil z mislijo, da boš sploh umrl.
„Mir, mir !“ se je oglasil stari Raščan. Pri kartah za pečjo so bili preglasni. Glede asa so se tako sprli, da so vzbujali pri ljudeh pozornost.
Ivan je zrl skozi okno. Ker je bila zunaj tema, je razločno videl, kako so kropili njegovo mater. Oni je po nerodnosti prevrnil svečo. Slika v oknu mu je zato izginila. Stari Raščan jo je zopet prižgal in odgrnil Marti obraz, da nebi bile ženske preveč vsiljive. Ivanu je postalo nerodno. Vsak buli v njega, mu reče nepotrebne besede, ga tolaži. Ivan pa samo na drobno pljune pod mizo, narahlo zakašlja in molči. Nato se obrne k oknu in gleda kako kropijo mater.
„No ?“
„Ivan ! Jest, je Vilma rekla.“
Ivan je molče vstal, šel za malim Arpadom in se ni ozrl ne na desno ne na levo.
„Kaj si skuhala Vilma ?“
„Nič. Boš kaj jedel ?“
„Nekaj mi daj. Pa Marka še itak ni. Kaj pa, če kobil ne bo dobil ?“
„Sem dobil. Glavačov bo vozil.“ Marko je pravkar vstopil.
Posedli so okrog mize, Vilma pa je delala večerjo.
„Mnogo ljudi je Marko, bodo kmalu odšli ?“ se je vznevoljil Ivan.
Saj so vedeli vsi, da bo kmalu umrla. To ni nič novega. Videl pa jo je itak vsak.
„Kmalu ?“ je dihnil Marko. „Hm. Ne vem.“
Spet so bili tiho. Žalostni niso bili za materjo. Ivan je mnogokrat videl, kako so jokali za starcem. Kakšen jok je bil za mladega. Za mater, za očeta. Oni pa niso bili nič žalostni.
Še nerodno jim je, da prihaja toliko ljudi. Sami bi naj bili. Saj so bili itak vedno sami. Svečo bi prižgali in šli spat. Arpad bi za to noč spal pri peči, ker ne more pri materi.
Če bi sveča dogorela, Vilma prižge novo, ona se zbudi pri vsaki malenkosti. Marko je podprl glavo z rokami in gledal nepremično v strop. Ostudna muha. Stoji. Niti ne gane se. Ivan nehote pogleda Marka.
Tudi v Marku ni bilo življenja. Obleka mu postaja prevelika. Kosti, lobanja, vse je čudno izbočeno. Mesa ni. Gleda v strop, kakor bi molil. Čuden je Marko.
Kakor senca.
Ivan je vstal, kajti nekaj neprijetnega mu je šinilo skozi možgane. Opotekel se je proti vratom in prijel za kljuko. Toda ni se mogel premagati. Obrnil se je in videl, da Marko še strmi v strop, kakor da bi molil.
„Marko !“ Nič. Vilma se je sklonila nad ognjiščem, mali Arpad pa je že za mizo spal.
„Marko ! Slišiš ! Ti si — najstarejši !“
Marko se je zdrznil. V očeh mu je zagorel ogenj in Ivanu se je zdelo, da mu je zablisketela solza. Spogledala sta se.
„Molči, Ivan !“ je zaklicala Vilma, bleda kot smrt. Razumela je. Mali Arpad se je zbudil in zajokal.
Ivan je zaprl vrata za seboj in stopil v temno noč. Ko je stal pred podokni, so se spet skregali pri kartah. Ljudje pa so prihajali in odhajali.
Med tankimi oblaki je iskal zvezd. „Da“, je govoril sam s seboj. „Mati je prva, Marko drugi, nato Vilma, Arpad je mlajši, pred njim sem pa — jaz. Nase bi skoraj pozabil.“ Se je nasmehnil. Zgrabil ga je kašelj, da je bobnelo iz praznih prsi.
„Prav kmalu bo. Prvi Marko... Vilma. . . Jaz . . . Arpad ...“
Šel je v hišo in sedel za mizo. Zopet je gledal v oknu, kako so kropili mater, ker je še sveča gorela.
4
NOVINE
1. septembra 1935.
Ka piše „Narodna kolo?“
„Edna takša rak-rana na našem narodnom teli je tak zvana našička pravda, od štere se zdaj razpravla pred sodiščom v Osjeki. To je samo edna rana iz med mnogih, štere so ešče ne začnoli soditi, ali nam v punoj svetlosti kaže način, kak se brezvestno pije narodna moč i zdrava narodna krv.
Našička guči, kak so sekali naše šume. Tü se ne guči od naročil drv, zavolo šterij joka kmet pred logarom, ge je tat za kg. soli i škatlico špic. Guči se od šum starij več sto let, velkih na kilometre i kilometre, štere davlejo lesa na vagone i vagone.
Najprle je potreben zakon, ka se šume slobodno posekajo. Zato se z zlatom iščejo tisti, ki delajo zakone. Delijo se milijoni. Od ednoga ministra pravijo, ka je zdigno 15 milijonov Din a za nagrado je še zahtevao par belij arabskih konjov „Lipicancov“, ka se malo popela. Od drügoga ministra pravijo, ka je dobo za posredüvanje okoli 8 miljonov, tretji 3, štrti 2, peti 1, itd. Vse do malih železniških uradnikov i nameščencov, šteri so dobivali po 600 dinarov. Te je Vsemogoči generalni direktor Sohr imenüvao „jadnike“, spominajoč se, kak je sam začno, dokeč se je nej zdigno do par sto jezer dinarov mesečne plače . . .
Presenečeni kmetje, šteri nemajo nanč dinara, znajo zdaj, kak so delili milijonske nagrade i stojezere mesečne plače na račun našega narodnoga premoženja. Pomenjkanje sloboščine tiska je ešče bole branila lopove. Dnes se nalejci odkriva, kak so politični prvaki sprejemali mite, kak so mitili ministre, državne uradnike, logare, izvedence. Firma je vsepovsedi mela svoje lüdi i povsedi je mazala kola, ka nebi škripala. Če ne so delali, je delala konkurenca, ar jih je ešče na stotine, f šteri so ešče ne obtoženi. Dobiček je šo prek meje, državi so niti dače ne plačali.
Na stotine lüdi zdaj odgovarja pred sodiščom v Osjeki i se še bojijo, ka bodo najbole kaštigani tisti mali srmacje, i „jadniki“ kak je pravo gospod generalni direktor.“ — Ne trbe razlage k tomi poročili. —
Pojasnilo.
V dopisu se Križevačka Imovna Občina imenuje kot „jako bogata in premožna organizacija, ki da ne plačuje v redu davkov in doklad, četudi poseduje velike šume, travnike in tudi hiše.“
Res je, da v posestvu leži neko „bogastvo“, samo je to bogastvo na žalost mrtvo in tukajšna gozdna posest sedaj ne nosi dohodkov, temveč zahteva le velikih denarnih žrtev.
Ko je šumsko posestvo bilo kupljeno, je od prejšnjih lastnikov prevzeto 1661 oralov golih, nepošumljenih
sečenj in 430 oralov drugih čistih in neplodnih površin, torej skupaj 2091 oralov praznih tal. Vse te površine so se v cilju čim prejšnje obnove šume in racijonalnega izkoriščanja zemlje morale na novo umetno pogozditi. Torej eno tretino posesti je bilo potrebno umetno kultivirati. Po statističnih podatkih se vidi, da je od osnovanja podpisane Šumske uprave od 1930. do 1935. zasajeno skupaj 3,012.355 komadov raznih drevesc (bor, jasen, hrast, jelša, oreh, kanadska topola, akacija) in posejano 275.095 kg raznega gozdnega semenja kot hrastov želod, borovo seme, jesen in dr.
Ni potrebno s številkami dokazovati, koliko denarnih stroškov zahtevajo tako ogromna pogozdovalna dela.
Na drugi strani je trebalo preredčiti in očistiti mlade in srednjih starosti sestojine (gozdove), kar da le manj vreden les za kurjavo ter izkupiček ne zadošča niti za kritje potreb tekoče uprave, a kamo li za kakšne investicije (pogozdovanja). Rednih večih sečenj glavnega užitka (lesa za tehniko) še sploh ni bilo v teh 5 letih.
Stroške za obsežna kulturna dela na pošumljavanju je morala kriti Križevačka Imovna Občina od dohodkov matične posesti v Bjelovaru, četudi je v zelo težavnem finančnem položaju.
V tem je torej „bogastvo in dohodek“ šum v Dol. Lendavi.
Ker ni bilo dohodkov in nameravane večje prodaje (licitacije) niso imele uspeha, je razumljivo, da se tudi niso mogli vsi davki v redu plačevati.
Les, ki ga izkorišča Našička, je bil prodan po prejšnjem posestniku Parcelami banki in Imovna občina nima od tega nobene kot isti. Stopila je v posest le že izsekanega zemljišča (goljav), ki se mora z velikimi žrtvami nazaj pogozditi.
Vso upravo in gospodarstvo strogo nadzira Kr. banska uprava, pa je jasno, da bi ona odredila plačilo še zaostalih davkov, če bi bilo raspoložljivih sredstev. O skrajno težkem stanju vseh Imovnih Občin ravno sedaj raspravlja tudi Kr. vlada in se bode v kratkem v Zagrebu pod predsestvom Ministra za Šume in Rudnike vršila tudi anketa glede sanacije Imovnih Občin.
Cela „pritožba“ temelji na popolnem nepoznavanju dejstev in ustanove Imovne Občine.
Res je nasprotno, da se po odredbi Direkcije Šum vsi dohodki Šumske uprave v Dol. Lendavi polagajo pri Davčni upravi radi odplačila zaostankov na davkih in dokladah, o čemur se lahko vsak prepriča pri Davčni upravi.
ŠUMSKA UPRAVA 1. O. K. Dol. Lendava, dne 9. augusta 1935.
Dva dijaka
se sprejmeta na hrano i stanüvanje v privatnoj hiši. — Kje, se zve v Soboti v Domi sv. Frančiška, Križova 4.
Sirmaki smo.
V našoj državi je jako razširjena jetika. Od te strašne bolezni merje v našoj državi letno do 50.000 lüdi. Jetika je pri nas bolezen siromakov. A siromakov je pri nas največ po vesnicaj. Znamo, ka vladajo strašne zdravstvene razmere po ništerni hižaj. Pa Znamo, ka se tü jetika jako širi. Znamo tüdi, ka bi se preprečilo strašno širjenje jetike s tem, če bi se podignola blaginja i zdravsko stanje vesi. Da pa nas je vnogo, šteri nemremo več niti bele soli küpiti, küpüjemo črno živinsko sol. Vnogi od nas že Bog zna dugo ne smo svetili. Nemremo küpiti petrol. Čike i kakši praj zamotamo v papir od novin i v drügi papir.
Iz siromaštva i glada pride nezadovolnost i razno drügo socialno hüdo. Dužnost oblasti je, ka se brigajo za naše siromaštvo, ka se brigajo za kmeta, ve je pa kmetov 80% v državi. Ne je zadosta, ka se nas vsakše leto potolaži s prgišcov kukarce, ar je to preveč za mreti, a premalo za živeti. Tü je potrebno napraviti nekaj vekšega, trbe napraviti eden stalni plan, po šterom bi se sistematski delalo na povzdigi higijene, kulture i blaginje vesi.
Pravo sam že, ka nas je kmetov 80 % v državi. V drügi državaj ji je menje, pa itak vnogo bole skrbijo za nje! Poglednimo bar!
Austrija je po bojni najela velko posojilo i ga dala na razpolago kmeti, da povzdigne svoje gospodarstvo. I kmet, šteri je že itak jako skrben, je dobro ponücao te peneze. V 8 letaj je Austrija povekšala pov žita za 112 %. To je bole kak dvakrat več ! Pov krme je za telko povekšala, ka drži zdaj trikrat več glav marhe kak pred 8 leti. I posledica je, ka Austrija že malo uvaža iz drügi držav. Vnogi milijoni ostanejo doma. To je jasen primer, kama se lejko pride s pametnim delom. I Austrija je industrijska država!
Poglednimo čehoslovaško. Dala je kmetom na razpolago 1 milijardo čeških kron samo zato, ka si küpijo umetni gnoj. I v par letaj se je pov dvakrat povekšao, dosta menje hrane so uvozili.
Pa Italija ! Dugo smo z zanimanjom gledali Italijansko „žitno bitko“. Dobro se je končala, če ravno ne tak dobro, kak to Italijani pravijo. Musolinijov cio je najmre bio, ka Italija kem več žita doma pridela, da je kak najmenje odvisna od drügi držav, posebno od Amerike, ki je že itak celo Evropo zadužila. I za to je Musolini dao kmetom vnoge milijone na razpolago.
I da ne gučimo od Francije i Nemčije. Tevi dve državi ogromno žrtvüjeta za to, ka bi kmet kem več pridelao, s tem kem več pridelkov odao i s tem kem bole skrbo za svojo izobrazbo.
Pa pri nas? Ve se skoro inda ne brigajo za nas, kak kda trbe dačo plačati. Pa pravijo, ka mi nemamo sredstev, ka bi se pomagalo kmeti ! Sredstva bi že bila, dobre vole fali. če bi
vlade izdale strogi zakon proti korupciji, proti kraji državni penez, bi se hitro dobila sredstva za povzdigo vesi. Te bi se ministerstvo socijalne politike lejko uspešno borilo proti gladi po naši vesnicaj.
Pa či človik pogledne računske zaklüčke razni industrijski podjetij ! Mi nete vörvali, ka zaslüžijo vnoge milijone na leto! Pa da bi ešče bili to naši lüdje. Liki prido Francozi ali Angleži k nam, država jim oda kakši rüdnik ali jim dovoli, ka osnavlejo kakša drüga podjetja. Kda se ščista nacecajo pri nas, te s težkimi milijoni odido. Pa se denok nišče ne najde, ki bi to enostavno zabrano, ki bi bar par tej milijonov dao našemi kmeti.
Imamo v banskih svetih i narodnoj sküpščini vnogo kmetov, šterim je dobro poznano našo sirmaško živlenje. V prvom redi se obračamo k njim! Mam eden predlog. Bilo bi lepo j i socijalno i skoro dužnost bi bila, ka tej poslanci začnejo akcijo, ka se j eden deo njuvih i razni drügi veliki plač podeli našim vesnicam. Gnjes je dužnost vsakoga, da zmenša svoje izdatke, kelko le more. Tüdi bi bilo dobro, ka se ukinejo notorično previsike plače različnih direktorov i predsednikov razni delniški drüžb, ki vživajo milijone, mi pa stradamo, solimo z živinskov soljov, svetimo že pa Bog zna kak dugo ne.
Vpisovanje v meščansko šolo.
Na državni meščanski šoli »Narodnega buditelja dr. Ivanocija“ v Dolnji Lendavi bo Vpisovanje za vse razrede od 1. do 3. septembra t.1. V I. razred se morejo vpisati učenci (učenke), ki so dovršili 4. razrede osnovne šole brez vsake slabe ocene, ali pa učenci, ki so dovršili kak razred višje osovne šole, ako niso nad 14 let stari. Učenci morajo prinesti s seboj „Izkaz“ o šolskem uspehu in krstni list. Za vpis v ostale razrede morajo učenci Prinesti zadnje šolsko izpričevalo. Radi odmere šolnine naj si starši pravočasno preskrbe pri davčni upravi potrdilo o višini davka (državni uradniki ali drugi uslužbenci Potrdilo o višini uslužbenskega davka), brez katerega je vpis nemogoč.
Učenci, ki morajo položiti še popravne izpite, naj vlože prošnje do 28. t. m. Popravni izpiti bodo za VI. razred 29., a za ostale tri razrede pa 30. t. m., vsakokrat od 8.—12. ure.
Vsa nadaljna navodila o otvoritveni službi božji in o pričetku rednega pouka bodo objavljena na šolski deski.
Pošta.
Drvarič Mihael, Bodonci. V knigi mamo zabeleženo, da smo Vam odpüstili zavolo ognja. To vala. — Žižek Veronike domači, Črensovci. Novine Vaše Veronike so prišle nazaj. Prosim, dajte nam njeni novi naslov. — Vogrinčič Jožef, Pertoča 79. Vaša hči je dužna do novoga leta v Franciji Din 12. Či bo mela samo do 1. novembra, te nega duga.
Goričko nemško proščenje in še kaj.
Gori, gori na planine misel vsaka mi leti“, dom odmev hrepeneče pesmi. Še Pismo se oglaša s svojo silno govorico : Iščite, kar je zgoraj !
Gorička, svoj svet! Kakor bi morje valovalo, kapljice je še v tujino odposlalo, saj je njenih ljudi toliko v Franciji in drugod po svetu. —
Komaj jo začnemo gledati, že nam je lepa. Že zemlja, ki diha bolj sveže ko dolinska, zrak je lahak in osvežujoč, nebo je bliže, zvezde jasnejše.
Ljudje so mi tuji še, pa, zdi se, da bodo prijetna uganka.
*
Saj je bila samo navadna „buča“, pa se je sprevrgla v narodov simbol.
Slavolok umetnih rož, geometrično pravilni liki, močna nasprotja, nemško računarstvo. Častna straža gasilcev obdaja oltar in presbyterij kakor Kraljeva garda.
Slovesna maša se vrši kakor navadno. Pater je vendar še kos starodavnosti i pri darovanju gre procesija posvarbic okrog oltarja in daruje : najprej poljubi denar, nato ga vrže v nabiralnik. Belo oblečena procesija mladenk, mlajših in starejših, defilira mimo podobe Marije Snežne, sneg naših bregov je oživel . . .
Po maši je — procesija z Najsvetejšim i venec živih, zelenih, rdečih in belih cvetov je tesno objel zlato monstranco, duh prijetnega kadila se meša z močnim vonjem rožmarina in drugega cvetja. Iz svetle cerkve je Gospod stopil v še svetlejši dan, zlato zaiskri, kadilo je kakor daritveni oblak, bele sveče so zaplapolale v rokah belih družbenk, njih telesa so opasana s sinjimi trakovi kakor nebo, tu in tam je trak rdeč i o silni ljubezni, ki kvišku plamti, govorita oba ! Godba na pihala in boben je zaigrala poskočne koračnice; glej smeh na obrazih ljudi, kadilnica se po taktu vrti. — Pri Marijinem oltarju smo, sredi vasi : mogočno zadone nemške litanije v čast največjemu svestvu, po tem pa signal mašnih zvončkov, duhovnik je zapel „Tantum ergo“, zbor brez orgelj in brez organista je krasno povzel, srebrni ženski „na mlado“ je kakor svetla slika na temnem ozadju, ki je moški »na staro“. — So se vrnili že. Popoldne so litanije Srca Jezusovega, nekaj izrednega ! Zopet brez instrumentov, kakor pravoslavni, pa krasno: par pevk in pevcev vodi, vsa cerkev odgovarja. Domača melodija, iz nje diha otroško vesela vera. Kako se je v drugem delu napev spremenil ! Vse silnejša je prošnja, vse bolj izraža visokost, globokost in širino Njegovega Trpečega Srca.
O, du Lamm Gottes, zaupno prosijo. — V primerno veliko ministransko oblečeni mežner je sveče pogasil, ljudje zapuščajo cerkev, „Grüss Gott“ se pozdravljajo in razhajajo. Tisti čas je bil pogreb nekje. Številna množica, skoraj vsa v črnino oblečena, je glasno žalovala, zajokani rdeči obrazi so neprijetno goreli na temnem ozadju obleke in bližnjih gozdov.
Isti popoldan je bila sprevidena težkobolna starka. Ponoči je sanjala: Gospod je srečal množico razburjenih pogorelcev, ustavil jih je in nagovoril : Ne jokajte, deklica ni umrla ampak spi. In posmehovali so se mu, ker so vedeli, da je umrla. — Potem ji je nekdo odprl mašno knjigo in je čitala : Spomni se tudi, Gospod, svojih služabnikov in služabnic, ki so šli pred nami z znamenjem vere in spijo pokojno. Njim, Gospod, in vsem, ki v Kristusu počivajo, podeli prostor hladila, svetlosti in mira. — Nato je znova zagledala Gospoda : prihajal je v silni svetlosti, tako, da ji je vid jemalo, obdajala ga je nepregledna množica svetih, ki so peli čudovito pesem. Kaj takega njeno oko še ni videlo, uho ne slišalo, potrkalo je na vrata njenega srca in ni se več vzdramila. Drugo jutro, ko je sonce vzhajalo, so jo našli mrtvo: njen obraz je bil snežnobel, usta je obkrožal neizrekljiv smehljaj.
Zvezna razstava redovniške živine
bo v nedelo dne 8. septembra t. l. v Murski Soboti na marofu. Živina pa ki je določena za razstavo, mora bit, prignana že v petek zvečer (najbližja v soboto zjutraj). V soboto bo namreč cel dan ocenjevanje živine po tujih strokovnjakih. Radi skromnih sredstev se pripusti na razstavo samo okrog 200 glav odbrane živine.
V zvezi s to razstavo bo tudi tekma krav s težko vprego radi poskušnje na moč vprežnih krav, tekma krav pri oranju in tekma bikov na uspešnost hoje. — Za rastavo določeno živino, posebno pa rodovniške bike, navadite že sedaj na hojo! —
K dopisu iz Turnišče v 32 štev. „Novin“ glede te razstave ugotavljamo, da je bil dopisnik napačno informiran, o čemur bi se lahko prepričal iz sejnega zapisnika ali pa na zadnji seji načelstva Zveze, ki je bila 17. t. m. Kak definitiven sklep, kje bo razstava, še tedaj ni obstojal. Sklenjeno je bilo samo, da se pobrigamo za prostore v Beltincih, ker pa so se nam ponudili med tem v Soboti mnogo bolj primerni prostori za razstavo, je bilo določeno še te na seji 17. t. m., da se vrši razstava v Murski Soboti.
„Zveza Sel. društev“.
Novine izhajajo vsaki četrtek sa prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkanji Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik : Klekl Jožef, župnik v pok.