C0L03JEVE
inFORmACijE
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE
Leto XVI.	DECEMBER 1987_2 6 5 5 6 0 Stevilka 12 <180>
Praznovanju na rob...
Ob tem času in na tem mestu vam bi ob pričakovanju novega leta 1988 moral izreči kopico lepih besed, obetov in želja, ki se spodobijo za tak trenutek. A zdajšnja realnost je žal tako neizprosna, da ni prav veliko prostora za praznično sentimentalnost in leporečje.
Zatorej bo kar prav, da pustimo zveneče besede ob strani in pogledamo resnici v obraz. Leto, v katerem bomo obeležili osemdesetletnico »Colorja«, vsaj zaenkrat ne obeta nič dobrega. Kriza, o kateri sedaj tako na široko pišemo, se je resnično zajedla v vse pore našega življenja, zato seveda ni mogla niti mimo nas. Vendar ni moj namen razglabljati o tej temi, čeprav se zavedam, da je še kako povezana tudi s stanjem pri nas v »Colorju«. Menim, da se kljub vsemu, kar se dogaja o-koii nas, moramo ozreti tudi navznoter.
Že drugič v zadnjih treh letih se spogledujemo z rdečimi številkami. Čeprav so vzroki sicer drugačni kot leta 1985, ne moremo mimo tega, da smo si kar precej krivi tudi sami. Že res, do 70 % povečanih stroškov ne moremo prenesti z nobenim boljšim delom, res pa je tudi, da bi lažje zdržali pod nesmiselnim udarom protiinflacijskih ukrepov, če bi si prej nabrali nekoliko več »masti«. Da je ni, pa smo si krivi kar sami. Po izgubi leta 1985 smo naredili lep sanacijski program, a kaj ko so pričakovanja in želje eno, življenje pa teče svojo pot. Ukrepi, ki smo jih načrtovali, so se razbili že na prvih čereh, do tistih, Uti bi lahko največ pripomogli pri njihovi realizaciji sploh niso prišli, ali pa so tako zvodeneli, da jih ni nihče jemal resno. Manjka nam odločnosti, sposobnosti razlikovati dobro od slabega, pošteno od lažnega, napredno od zaostalega, večina pa še vedno raje tarna in brani svoj zapeček. Da je res tako, ni težko najti dokazov. O delovnem času smo parlamentirali
samoupravno, da je delovna disciplina prvi pogoj za kakršenkoli zasuk na bolje, lažna solidarnost prevladuje še naprej, pa čeprav gre celo za kazniva dejanja, da nas je preveč in tudi nismo vsi »ta pravi« je tudi že dalj časa jasno, pa bi vseeno vsak raje še kakšnega zaposlil in po možnosti predvsem v vseh vrstah »režije«, ki se je že 'tako preveč razbohotila. Še tol lahko našteval, pa mislim, da vsak pozna precej podobnih primerov iz svojega delovnega okolja.
Skrajni čas je torej, da korenito spremenimo naše -mišljenje predvsem pa delovanje in to prav vsi po vrsti. Da brez vseh ne gre, se je pokazalo v zadnjih dveh letih, ko se je peščica sicer trudila, vendar brez večjih uspehov.
Kljub -temu pa nekaj optimiza le še ostaja. Smo tovarna, ki ima kljub »suhim letom« še vedno presej šen ugled in simpatije v poslovnem svetu, imamo dober proizvodni program, imamo -tudi nekaj znanja
in če se bodo tudi trenutne družbene razmere, ki ne morejo večno trajati, kaj bolj naklonjeno spremenile nam v prid, moramo izplavati. Pogoj pa je seveda -kot sem že navedel, popolnoma drugačen pristop k delu, predvsem na področju trženja, prestrukturiranja dela proizvodnje, večji poudarek domačemu razvoju, ustreznejši kadrovski zasedbi... Vsega seveda ni mogoče naenkrat, je pa tudi res, da se že dve leti pripravljamo in se ustaljeno kolesje po inerciji še kar vrti. in vrti.
Takšno razmišljanje verjetno komu ne 'bo po godu, mislim, da je bilo besedičenja in obljub dovolj, pogrešamo dejanja.
Pa 'kljub vsemu
Srečno '88
IK
Predstavljamo vam naša predstavništva
Predstavništvo
ZAGREB
V zagrebškem predstavništvu interese matične DO »-Cetor« zastopajo Ivana Novak na korespondentno-prodajnih delih, Tomislav Mraz kot komercialno tehnični referent in dipl. ing. Zlata Brčic kot vodja predstavništva.
Ob pripravljanju tega teksta smo listali stare dokumente in ugotovili, da je predstavništvo prvič registrirano leta 1967, kar pomeni, da je to. leto dopolnilo 20-letnico obstoja. Največje zasluge za ustanovitev predstavništva ima pokojni ing. Aleksandar Stefanovič, ki je kot vodja predstavništva odšel v zasluženi pokoj.
Zgraditi predstavništvo, iki uživa ime in dobro dela na področju severne Hrvatske, s takšno konkurenco na dvorišču, 'kot so Kemijski kombinat »Chromos« in »Karbon« Zagreb, je zahtevalo od delavcev predstavništva sistematsko, uporno in mukotrpno delo.
Kljub raznim vrstam problemov, s katerimi smo se srečevali, je obseg prometa iz leta v leto rastel in v tem letu presegel številko 4000 ton. To je realna količina naših proizvodov, ki jo lahko sprejme to naše, relativno majhno področje.
Večje premike, odnosno znatni porast prodaje bi lahko dosegli edino z uvajanjem novih proizvodov (npr. polinli, specialne barve za prehram-
COLOR 2
beno industrijo), na čemer se že dela.
Sodelovanje tehnične službe, razvoja in delavcve v predstavništvu je iz dneva v dan boljše. Prenos informacij med matično hišo in predstavništvom je zelo hiter, točen, pa tako obvestila pridejo do naših kupcev v zelo kratkem roku.
Posebno moramo izpostaviti dobro povezanost z našo prodajno službo, brez katere bi težko zadovoljili naše kupce.
V Zagrebu je tradicionalno kar nekaj pomembnih sejemskih manifestacij (Pomladni in jesenski Zagrebški velesejem, Specialni sejem antikorozi-je), ki so pomembni za širšo predstavitev naših proizvodov industriji in za široko potrošnjo, a obenem lahko omogočijo našim proizvodom tudii iizbod v svet.
Morda je zanimivo omeniti vsaj e-no veliko delovno organizacijo, to ima zasluge za uveljavitev naših proizvodov, tako široke potrošnje
V četrtek 10.	12.	1987 je bila
v naši prenovljeni sejni sobi seja DS SOZD Kemija.
— Ob 'navzočnosti delegacij vseh članic so bili obravnavani rezultati poslovanja članic SOZD Kemija v prvih^ 9. mesecih 1987, analiza uresničevanja srednjeročnega plana SOZD Kemija 1986—1990 za leto 1987, ter poročilo o izvrševanju plana za leto 1987.
— V javno obravnavo so bili dani planski dokumenti za leto 1988: Osnutek programa uresničevanja srednjeročnega plana SOZD Kemija za obdobje 1986—1990 v letu 1988, ter Plan DSSS SOZD Kemija. V času predvidenem za javno obravnavo t. j. do 15. 1. 1988 bo treba natančno preučiti predlagana gradiva, ter dati pripombe.
— Obravnavana je bila pobuda za združitev SOZD Kemija in SOZD Slovenijales, to je zavrnjena.
— Dodeljena so priznanja SOZD Kemija: 3 zlate, 2 srebrni, 3 bronaste plakete, ter plakete za inovacije.
prek svojih trideset prodajaln, kakor tudi ostalega blaga prek svojih veleprodajnih skladišč širom Hrvat-ske — to je »Kemikalija« Zagreb.
Upamo, da je ta kratek prikaz dela vsaj malo približal predstavništvo matični hiši, polno detajlov pa je že prikazanih ob predstavljanju Predstavništva Beograd in jih ne bomo ponavljali.
Oddaljenost je verjetno razlog, da razen uradnih zapisnikov in »Color-jevih informacij« vse ostale informacije prihajajo do nas z veliko zamudo, v zadnjem trenutku, ali pa nas sploh ne dosežejo.
Predstavništva so samo podaljšane roke matične delovne organizacije, pa upamo, da bodo razen informacij strogo poslovne in 'komercialne narave tudi ostale vesti v bodoče prišle do nas s ciljem 'boljšega obojestranskega spoznavanja.
Za Predstavništvo Zagreb Zlata Brčič
Od Colorjevih delavcev je tov. Rudi Vrbovšek dobil srebrno, tov. Ivica Žagar pa bronasto plaketo SOZD Kemija. Slavnostna podelitev 'bo na dan ustanovitve SOZD 9. januarja.
—• Zaradi izjemno resne situacije, ki je nastala po ukrepih ZIS je tov. Dagmar Šuster predsednik PO SOZD Kemija podal DS informacijo o aktualnih razmerah v naših DO in SOZD. Kot je znano vse članice so v velikih težavah in večini grozi, da bodo leto 1987 končale z izgubo. DS je obveščen o akcijah, M potekajo usklajeno v cilju informiranja vseh pristojnih dejavnikov o nastalem položaju po ukrepih ZIS.
Predlagana je spremeba odloka v dveh točkah:
—	da se uveljavi režim zatečenih cen od dne 14. 11.
—	po posameznih grupah proizvodov dovoli korekcija cen.
V primeru, da bi bilo navedeno sprejeto, položaj članic bi se prav gotovo nekoliko poboljšal.
Delavski svet SOZD Kemija
n. b.
Kriza in medsebojni odnosi
Človek kratkomalo ne more ošteti ravnodušen. Nehote si prizadet, saj gre za proizvodni organizem, v katerem si desetletja sam imel svoje mesto in si h kreiranju njegove podobe pomembno obdobje doprinašal svoj delež. Zdaj pa naenkrat bijejo plat zvona in svoječasni simbol vsega najboljšega na področju premazne industrije naj bi začel hirati, vse, kar so rodovi ustvarjali, naj bi prišlo pod vprašaj. Tako nekako si mogel razbirati iz medvrstičja dnevnega tiska in iz TV -ekrana.
Četudi zapustiš pisalno mizo, ko prostorsko nehaš bivati v obzidju,
Papir, papir, papir...
Sklenili smo, da bomo zbirali odpadni papir v posebne kartonske škatle, NE V KOŠ ZA ODPADKE, pa poglejmo, kaj smo izvedeli pri naših snažilkah:
V začetku so bili reztfltati naših prizadevanj silno klavrni, da je nekaj dodatnih Obvestil stanje za malenkost izlbolljšalo, v ... xy... pisarnah pa se ne zmenijo niti za podpisana opozorila, z raznimi PROSIM itd., njihovi koši pa so vedno polni papirja. ZAKAJ?
Jutri bo odgovor težji, ko bo vprašal vnuk: »Babica, kaj pa je to — SMREKA?«
kamor si leta zahajal obremenjen z vsemi mogočimi dolžnostmi, načrta in snovanji, ostajaš še vedno del tega nenehno spreminjajočega se delovnega občestva in zato si prizadet. Prizadet, pa četudi si preživel čase, ko so kratkovidneži morda v dobri nameri postavljali stvari na glavo, ko so bile le-te najbolj pokoncu. Prav iz tega razloga bi človek lahko rekel, da v uspešnem razvoju delovne organizacije, niso vedno odločilnega pomena samo surovine, cene proizvodov, osebni dohodki, interna in eksterna organizacija, uravnani proizvodni procesi, času naravnana
razvojna politika, arnnak da je dobršen delež popolnega ritma delovnega kolektiva vezan na harmonične medsebojne odnose.
Take in podobne misli se porode, ko slišiš, da so ljudje v težavah, da se nekaj sto ljudi na vsem lepem znajde v slepi ulici, iz katere naj bi skoro ne bilo poti. Ne glede na objektivne težave, ki jih trenutna gospodarska situacija seje po vseh popri ščih dela pa je ob dolgoročnem gledanju vedno moč najti prave rešitve, izhod iz stiske, če se ljudje med seboj razumejo in iščejo pot, ne krivca. Brez medsebojnih očitkov brez živčne polemike in ihte. Samo konstruktivni pogovor, v 'katerem so vsi zavzemajo za enega in eden za vse. V popolnem razumevanju za težave drug drugega in da je vsako delo po svoji vsebini in človeški plati enakovredno, ne glede na organizacijsko kadrovsko lestvico, kje kdo stoji in kolikšen odgovomostni delež vnaša v skupen uspeh delovne organizacije. Na vsakem koraku mora biti vse podrejeno spoštovanju človekove osebnosti, tovarištvu do sodelavca, do skupne delovne družine, znotraj katere živi delovni človek dobršen del svojega življenja. Na delovno mesto mora prihajati človek z veseljem, željan harmonije in sožitja z najožjimi sodelavci, s katerimi dnevno rešuje sprotne probleme in dolgoročne naloge. Današnja ustvarjalnost je vezana na timske skupine, v katerih vlada vsestranska kreativnost, pri čemer je lahko vodja samo duša ene in iste ideje, ene dn iste naloge.
Ta, ki bi hotel v jutrišnjem času uspešno voditi kakršnokoli pomembno smer v delovni organizaciji, mora doumeti, da gre za »primus hiter pares« t. j. za prvega med enakimi, čigar položaj ne izvira zaradi posebnega mesta, temveč iz malce drugače akcentuiranega položaja znotraj timske skupine in naravne antoni tete.
Prav hote sem ob sedanji situaciji »Colorja« načel tisto stran, ki Običajno ostaja vedno v senci. Navadno smo se vsakič zaleteli v najrazličnejše programe, sprejemali odloke in odločbe, oblikovali delovne 'komisije in postavljali roke. Vse to je zelo pomembno, nepogrešljivo, toda predvsem je potrebno adekvatno razpoloženje ljudi, dobra volja, volja vseh, podrejena jasno začrtanemu cilju, ki obeta rešitve. Tej volji in takemu stanju pravimo danes dobri medsebojni odnosi. Včasih se dokazujejo že samo s tem, da se znamo ob vseh številnih drobnih srečevanjih iskreno, toplo in z nasmeškom pozdraviti.
S. Sedlak
FIKSNI DELOVNI CAS ...
COLOR3
Kratke novice
POVEČANJE POVRAČILA STROŠKOV
Od 1. 12. dalje se obračunavajo stroški za prevoz z lastnim avtomobilom na službenem potovanju po 210 dan za prevoženi kilometer.
Z 10. 12. pa so se povečale tudi dnevnice, in sicer:
polna dnevnica	11.760 din
polovična dnevnica	5.880 din
BREZ BESED ...
SEMINAR
ZA OBRATOVODJE, DELOVODJE
V decembru smo bili v »Color-ju« gostirteiiji izobraževalnega tečaja z naslovom »Organizacija dela«. Seminar je bil namenjen obrato-vodjem, oziroma vodjem delovnih skupin, ki so se 'lahko seznanili z metodami organizacije dela in vodenja in praktičnimi primeri. Tečaj za Slamice SOZD »Kemija« je bil vsekakor dobrodošel, saj na področju izobraževanja vodilnih in vodstvenih delavcev že dalj časa ni bilo kaj podobnega. V prihodnjih mesecih bo organiziran še seminar za vodilne delavce.
PRODAJA ODPADNEGA MATERIALA...
Že dalj časa ugotavljamo, da v naši tovarni »cvete« najrazličnejša trgovina, ki nima prav nič skupnega z organiziranim podjetjem. Tako se poleg manj,vrednega blaga prodajajo tudi nekatere surovine, še nova embalaža, posoja se najrazličnejše orodje, opravlajb transportni prevozi ... Vsemu temu je v bodoče odklenkalo. Kolegij DO je na svoji seji dne 7. 12. določil, da se lahko .prodaja samo manjvreden oziroma odpadna material in to samo ob točno določenem času in kraju. Prodaja surovin, embalaže itd., ki je v uporabi, je strogo prepovedana. Vsa prodaja se mora izvesti komisijsko. Tudi brezplačnega izposojanja orodja in strojev ne bo več, enako pa velja tudi za transportne storitve in druge usluge.
ANKETA
O ZOBOZDRAVSTVU
Zaradi vse večjih pritožb na račun naše zobozdravstvene službe v obratni ambulanti, smo izvedli anketo med delom naključno izbranih delavcev. Ugotovitve sicer še niso dokončne -(posredovane bodo v prihodnji številki), venidar_ je že jasno naslednje: delovni čas vsekakor ni ustrezen, saj je aimibuiamta premalo odprita popoldne, kvaliteta uslug je slaiba — ugotoviti bo treba ali zaradi dela zobozdravnika ali tehnika, ali celo Obeh, delavci se pritožujejo nad malomarnim Odnosom do njih, tudi čakalna doba med dvema obiskoma, kakor tudi v čakalnici je še vedno predolga...
Ko bomo posneli celotno stanje, bo socialna služba skupaj z odborom za družbeni ,s!tan|dard predlagala u-fcrepe za izboljšanje stanja.
POBUDA ZAVRNJENA
Pobuda o združitvi »Slovenijalesa« in SOZD »Kemija«, o kateri sm-o pisali v zadnji številki, je bila na zadnji seji DS SOZD »Kemija« z večino zavrnjena. S poroko torej zaenkrat nič.
PRIZNANJA
Na zadnji seji DS SOZD »Kemija« je bil sprejet med drugim tudi predlog za priznanje SOZD »Kemija«. Med predlaganimi sta tudi dva sedaj že bivša delavca »Coiorja«. To sta VRHOVSEK Rudi iz proizvodnje in ŽAGAR Ivica iz financ. O podrobnostih, po podelitvi, ki bo na dan ustanovitve SOZD »Kemija«, to je 9. januarja 1988.
IK
Dopisujte v svoje glasilo!
COLOR 4
Prijave za letovanje na Voglu
Nova razstava v muzeju
V prejšnji šteivilki Colorjevih informacij so našli prijavnice tisti, ki bi radi letovali na Voglu med zimskimi šolskimi počitnicami, danes ste na vrsti vi, ki bi radi smučali od 3. 1. do 16. 1. 1988 in od 7. 2. dalje.
Goričane
Pohitite s prijavami za januar — lahko tudi po telefonu na int. 221.
Ostali pa imate čas, da se odločite do 16. 1. 1988 in pošljete prijavnico v splošni sektor. Po tem roku bo v nekaj dneh pripravljen razpored, o katerem boste osebno obveščeni, preostale proste kapacitete pa bodo objavljene na oglasnih deskah.
Tudi v letu 1988 bomo poskušali organizirati smučarski tečaj, datum še ni znan, zato prosimo, da navedete dva možna termina, ker borno tako lažje izvedli razporeditev.
O prijavah tujih gostov je bilo že toliko napisanega, da verjetno ni potrebno poudariti, da nimajo prednosti, da lahko letujejo samo v primeru, da ni interesa domačih gostov, rezervacijo pa lahko potrdimo pet dni pred odhodom z vplačilom nočnin v blagajni.
Vsem sodelavcem želimo srečno novo leto
PRIJAVNICA
Podpisani .......................................... se prijavljam za
letovanje v počitniškem domu na Voglu v času od ............ do ...........
oziroma od ............ do .............
Člani družine, ki bodo letovali z menoj:
Ime in priimek	Starost (za otroke)
V muzeju Goričane so desetega decembra odprli izredno zanimivo razstavo z naslovom »KULTURE IN UMETNOST OTOČANOV S TIHEGA OCEANA«. Vse gradivo, ki je na razstavi, je last muzeja in je prvikrat razstavljeno za javnost.
Večino zbirk s tega dela sveta so zbrali Slovenci, ki so potovali po teh otokih, ali tudi živela med temi domačini. Uporabni itn umetniški izdelki datirajo iz konca 19. stoletja in iz začetka 20. stoletja. Vsi ti izdelki izvirajo z Območja Melanezijskih otokov z Novo Gvinejo, dalje iz Mikronezije, Indonezije, z otočja Samoa in Havajev. Prikazana je tudi kultura z otočja Filipinov in Avstralije.
Obiskovalci razstave bodo videli izdelke, za katere je uporabljen samo les ali bambus aM drugi rastlinski material. Prebivalci teh otokov niso poznali nobenih kovin do današnjih časov, šele evropski ali drugi upravljale! raznih otokov so prinesli s seboj tudi industrijske izdelke. Zato je muzejska razstava še tem bolj zanimiva, ker kaže pristno nepotvorjeno kulturo otočanov, kar je danes izredna redkost.
Gb ogledu razstave je priporočljivo, da si obiskovalec natančneje Ogleda raznovrstnost lepih puščic, lokov in umetniško izdelanih kopij, narejenih s preprostim -orodjem, vendar z velikim smislom za umetnost. Drugo zanimivo področje so oblačila, ki so narejena samo ii!z rastlinskega materiala ali iz tapa blaga, ki je pripravljeno iz drevesne skorje. Prikazane so tudi kamnite sekire in kamniti in leseni toEta-či za pripravljanje tapa blaga. Nakit otočanov je resnično nekaj posebnega, fino izd dlan, čeprav je material še taiko preprost. Značilnost krašenja otočanov je tu)di prebodena nosnica za koščeno paličico, ki jo vtaknejo vodoravno In ima še kakšen Okrasek, npr. drobne kaure ali kaj drugega.
V pretekli sezoni SEM — NISEM letoval na Voglu (obkroži ustrezno!).
V napisanih vrsticah je le nekaj zanimivosti in značilnosti z razstave, ki bo pritegnila tako starejše kot mlajše obiskovalce, kajti to je izredna priložnost videti, kaj so in še ustvarjajo otočani s Tihega oceana za vsakdanje življenje.
Datum
Podpis
COLOR5
Nevarne snovi
Strupene (toksične) snovi
Strupi so snovii, M Škodljivo vplivajo na žive 'Organizme. Nastopajo v vseh agregatnih stanjih — trdnem, tekočem in plinastem. Trdne im tekoče snovi nastopajo lahko homogeno, ali skupaj s plini (zrakom) kot megla ali prah.
Z agregatnim stanjem snovi je povezan način vstopanja snovi v organizem.
Strupi lahko pridejo v organizem na več načinov:
—	skozi dihala,
—	skozi kožo,
—	skozi prebavni trakt.
Stopnja zdravstvene okvare pa je odvisna od kemične sestave strupa, koncentracije in časa izpostavljenosti, oziroma delovanja.
Mlini pridejo v organizem navadno skozi dihala, nekateri pa tudi dražijo oči in kožo.
Tekočine navadno dražijo kožo, najedajo (ktislime, lugi), razmašču-jejo (organska topila, detergenti) ali pronicajo skozi kožo (organska topila, svinčev tetraetil). Tekočine v Obliki hlapov ali aerosolov pa lahko prodirajo v organizem tudi prek dihal.
Trdne snovi največkrat vnesemo v organizem skozi prebavni trakt, kot fin prah v zraku (aerosol), pa vstopajo v organizem predvsem skozi dihala.
Po naši zakonodaji razvrščamo strupe v 4 skupine:
COLOR 6
I.	skupina — strupi, katerih povprečna smrtna doza (LDso) je največ 50 mg strupa na kg telesne teže poskusne živalli (največkrat podgane) ;
II.	skupina — strupi, katerih LDso je od 50 do 250 mg/kg;
III.	skupina — strupi, katerih LDso je od 250 do 1000 mg/kg;
IV.	Skupina — strupi, katerih LDso je od 1000 do 5000 mg/kg.
Povprečna smrtna doza (LDso) je tista količina strupa, izražena v mg strupa na en kg telesne teže poskusne živali1, ki usmrti 50 % poskusnih živali.
VARSTVENI UKREPI
Pri delu s strupi moramo biti previtimi, natančni dn vestni. Da bi se izognili zdravstvenim okvaram, ki jliih strupi povzročajo, bom navedel osnovne varstvene ukrepe, ki jiih moramo upoštevati.
— Zagotoviti moramo čistočo in red, ter ddbro prezračevanje delovnih prostorov.
— V delovnem prostoru morajo biti posode s čisto vodo za izpiranje oziroma vodovodna napeljava. Označene in vedno dostopne morajo biti tudi omarice za prvo pomoč.
— Posode s strupi morajo biti zaprte. Na delovnih mestih smejo biti samo nujno potrebne količine strupa.
— Nastajajoče pline, hlape, prah, moramo odsesavati na mestih na-
stajanja, da preprečimo razširjanje v prostor.
— Pni delu s posameznimi strupi moramo dosledno upoštevati navodila za delo (tehnološki postopek), navodila proizvajalca, oznake na embalaži oziroma deklaraciji.
— Snovi, ki bii lahko kemično reagirale med seboj, hranimo in prevažamo ločeno drugo dn druge.
— Pri polnjenju ali praznjenju posod moramo preprečiti raztresanje, razlivanje in izhlapevanje.
— Ostankov strupov ne smemo zlivati, v zemljo ali vodotoke, ampak jih odložimo na določeno mesto.
— Strupe smemo hraniti samo v originalnem 'pakiranju. Strogo je prepovedano hraniti strupe v embalaži, ki je naplenjena za shranjevanje prehrambenih artiklov ali, pijač.
— Skrbeti je treba za osebno higieno, predvsem pa za temeljito umivanje rok pred jedjo, pitjem, ■kajenjem Ipd..
— Prepovedano je jesti:, piti ali shranjevati prehrambene proizvode v delovnih prostorih.
— Preprečiti moramo stike s kožo, očmi in obleko. Onesnaženo o-bleko je treba itakoj sleči in očistiti.
- Pri delu s strupi, je treba uporabljati osebna zaščitna sredstva (Obleko, obutev, masko, respirator, očala ipd...), če s tehničnimi ukrepi ni zagotovljena primerna raven zaščite.
— Vsi, ki delajo s strupa, morajo biti poučeni o ravnanju z njimi, o nevarnostih, M jim pretijo in o prvi pomoči v primeru poškodbe.
— Mladoletni delavdi ne smejo delati s strupi.
— Zagotovljeno mora biti zdravstveno nadzorstvo nad zdravjem delavcev, kii delajo s strupi.
(Nadaljevanje v naslednji številki)
PO SPOMINIH NA POLJSKO POT
Ko se jesen najavlja, ko megle pokrijejo kotline in nadležen droben dež prši iz siiivočmega neba, ko te zjutraj., še preden pogledaš dnevu moško v oči, strese že ob sami mislil — vstati, taikrait pride čas za potovanja po lepi zemlji naši. Cim bolj strumno oziroma drzno so zasnovana, čim bolj negotov je ciilj ali namen, tem z večjilm navdušenjem se jih lotevamo. Vendar, ne da hi začeli pot z mračno mislijo, saj je vse kazalo na teden izjemnih dogodivščin v dobri — najboljši družbi samega podpisanega. Zdaj, ko je drobni črni zajedaiec opravil svoje in je narava Sklenila, da brez pomoči beliiih hal in modno-belih uniform ne too šlo, je kar naenkrat izobilje Skoraj inflacija časa.
Spomini, vtisi so se vsitirato globoko v podzavest, z lahkoto jih približaš izkristalizirane, ustrezno rafinirane, da misli prehitevajo pero, ki hiti po belini.
Na zeleno tiskanem papirju s številko 289/87 piše:	tehnični obisk
Lesnopredelovalne industrije, Poljska, 10.—14. 11. 1987.
Jutro — karakteristiko glej prvi odstavek, čez uro bo slutiti dan. R 18 GTL vžge ob prvem poskusu, kljub prtljagi, katere glavna vsebina so vzorci, če lahko mednje štejemo tujdi več ato manj naravne proizvode štajerskih goric.
Cesta mokra, ostaja v megli mračnih naselij. Ovinki, dobro vzmetenje onemogoča spoznanje originalne kvalitete vozlišča. Vrste za tovornjaki), vrste pred črpalko, vrste pred mejo, ki ločuje YU raj od bednega Zahoda. Na vrhu znalka, ki dopoveduje vsem došilim namen zapornic, junaško čepi zajeten črn krokar in čemerno meril koilono čakajočih. Kaj klavrno slovo od matere domovine!
Le dve uri ločujeta Maribor od Dunaja, in to po zaslugi odlične avtoceste. Ko se bližaš temu velemestu, s katerim nas Slovence vežejo prenefcatere zgodovinske povezave, velja nekoliko omiliti pritisk na pedailo, napeti oči in ne nazadnje pravilno vdeti odcep za želeno smer. Kakor vedno v življenju imaš tudi tu dve možnosti, in če ne gre po planu na Bratislavo, boš potoval pač preko Mikala in Brna po zgornji varianti.
S pogumnimi je sreča, kjer je volja, tam je tudi pot! S strani R 18 nikakršnih pripomb in zato: »Auf-vvidensehen alte Monarohie, wir etilen wedtar!« Formalnosti na avstrijski meji so kaplja v morje proti resnemu pristopu čeških kolegov. Začuida, gre brez obvezne steklenice — nadzorni organ je vsaj po nekaterih znakih sodeč nežnega spola.
NasHeda non!
Brno. Kdaj bo ura za ogled veličastne katedrale in starega mestnega jedra? Preranov, Branice, Novi Jiičin, vmes pa nekaj kilometrov avtoceste in spet obvozi, na katerih Obvezno opozorilo: kemični posip — znak, da kljub težavam bratov so-
cialističnega tabora tudi k njim prihaja botra žima. Češki Tešin in Cieszyn sita Ceško-poljska varianta naše Nove Gorice in Gorice. Sredi mesta reka sumljivega videza (nikogaršnja last pač), pred mostom STOP in lepo po dva ato trije pridno pred budno oko mešane mejne birokracije.
Mudi se nikomur, še najmanj o-m en j eni birokraciji, ki zahteva za opravičenje namena obiska vsaj potrdilo poljske ambasade, locirane seveda v borih 1500 km oddaljenem Beogradu. Telex kljub sodobnemu pristopu	za organ ni vsemogočni
dokaz in zeleno tiskan list tudi ne, zato šledi obvezna oddaja oziroma menjava zelene valute, kar se kasneje izkaže za sicer nujno, a skrajno neekonomsko potezo.
Tretja meja je dovolj za prvi dan!
Srečanje s predstavnikom v prijaznem PoMfarfoovem letovišču nad izvirom svete reke Wisie je prisrčno, zlasti po pokušini dvakrat destiliranega produkta žganjekuhe na Stuli 11 a.
Jutra so zjutraj najiepša, tako je tudi s tem. Obeta približno toliko kot anitiSItabiliizacijiskih oziroma anti-infladijisfcih 127 ulkrepov. Dogovori in pogovori v firmi, ki jo družijo prijateljske vezi s Golarjem v znamenju : nimamo, problemi, uvoz, ijpd. Bolj interesantne za poljsko stran so strokovne in turistične zamenjave.
Šfonsk — Slezija -z mrežo rudnikov in težko industrijo ostaja na desni, hitiva Ob zahodni meji s Češko proti severu po igričih in dolinah, ki spominjajo na Dolenjsko, le manj premogovnikov je tam.
Noč v tipskem motelu Zajazid — kombinacija kamna in lesa z nekaj etnografskimi dodatki 'in dobro hrano.
Jutro — hladno, jasno in ledeno. Obisk velike tovarne dviguje moralo, saj imajo z našimi proizvodi težave le zaradi pomanjkanja le-teh. Med drvenjem proti severu—severovzhodu za las manjka do spojitve niič hudega slutečega v levo zavijajočega kombija in R 18. Tokrat mu pač ni uspelo!
Traktorji, polja, sladkorna pesa in spet traktorji. Vmes mesta z mnogo industrije, na redkih črpalkah pa vrste in popolno pomanjkanje super bencina. Ob previdni vožnji se mora R 18 zadovoljiti tudi z navadnim.
Wroolaw — kratek postanek, o-gled stare katedrale in mestnega jedra, obnovljenega po rušenju ob »osvoboditvi«. Rdečearmejcem v spomin stoji veličasten kompleks z dvema vhodoma, ki jih ovekoveču-jeta po dva tanka na osemmetrskih postavkah.
Poznan — cilj današnje etape. Počitek se resnično prileže. Jutro — trinajstega in še petek povrhu, pa brezalkoholni dan za celo Poljsko. Veličasten dan! Namen je jasen, vendar vztrajno prizadevanje
novovalovcev v poljiski vladi ni ovira za današnje sopotnike, da si ob zajtrku v prijaznem Zajazdu ne privoščijo piva in nekaj enot vodke. Spet hitimo proti severu, cilj je Knzyz (izgovori kssišž) s staro tovarno in novo tehnologijo. Strokovne stvari so ob obvezni herbatki (čaj) hitro razjasnjene, kvaliteta kita pa po uspešnem ročnem mešanju načelnice laboratorija tudi. Sledi obvezen ogled poznanjsfcih trgovin, saj se na Poljskem splača nakupiti čim več, cariniki pa ne povzročajo nikakršnih težav (pripominja predstavnik).
Naslednji dan resnično ni nikakršnih problemov na meji, če izvzamemo plačilo 110 $ carine.
Zadnji počitek in spet jutro v stilu prvega odstavka. Od tu do doma borih 1100 km. Cesta mokraL večinoma blatna od tisočev 'traktorjev, ki prevažajo »cukrovko«. Mesta še tako majhna, a z obveznim glavnim trgom, nad katerim kraljuje mestna hiša s stolpom in uro, 'ki kaže čas v lepo prihodnost. Vmes gradovi, cerkve, nekako polovica zelo dobro vzdrževanih, sledi junaška zgodovina tega nekdaj ponosnega ljudstva, ki je tisočletja obvladovalo celotno ozemlje osrednje in del vzhodne in severne Evrope. Napravili bi mu krivico, če bi ga označili za narod, ki umira. Pretresljiv in globoko pomenljiv je spomenik vsem povojnim vstajam poljskega naroda. Ogromna kamnita križa, nagnjena drug proti drugemu povezana z vezmi kljubujeta sredi Poznanja staremu nemškemu gradu in ruskemu spomeniku nasproti. Pet letnic od 1956 do 1980 označuje in dokazuje željo po svobodi in nekdanji duhovni dn materialni veličini.
Spet meja, o kateri ne bi izjavil nič dobrega, zato naprej skozi deželo »knedličkov«: Hradec Kralove, Cbrudim, Ždar, Brno in rdeča lučka na tastaturi. Bo šlo do Avstrije?
Večerni pogled na Dunaj takole z višave je osupljiv, širno morje luči, ki utripa, se premika in ustvarja resnično podobo ter veča željo po ogledu od blizu. Vendar kolesa se vrtijo brez prestanka, vedno hitreje gre v štirih ali petih pasovih od 80 pa tam do 180 na uro.
Cez Semmering pasovi goste megle, dež, med katerim se ponuja sneg, zato čim hitreje v dolino.
Na meji le zamah avstrijskega stražmojstra, vrata najbolj odprte meje pa so spet priprta. Kaj pa je ura proti večnosti!
Slovenija, moja dežela.
Do Maribora »hitiš« po kolovozu, ki ga je neki optimist pred leti drzno imenoval cesta. Slabša primerjava pač ni mogoča. Vseh skoraj tri-tisoč kilometrov ni tako slabih, kot naša najprometnejša cestna povezava z zahodom.
Skok čez zasnežene Trojane mine kakor hip. Konec, ki že sluti v jutranjem svitanju svoj ponovni začetek.
Potoval je Frane
COLOR7
NAGRADNA KRIŽANKA
tcarm
mffmiSSi
mvic/t
PCiUflčkim
ttreu*#-rev
XA/*»<4U P/«re T*
Petne *
4ZV
Avif k.
ATAHA
TUClti
it/43Ve-C.
tCt4L€C
x>
fHE

Vti>LU*i' Me M
4K.UPOJA
?riv
ezulu
ZA-
eterteT.
H&U?
P^eH
ie»eh

*T4M
ca
6b o ©Cftr*/
^IK«
A-tAblti
Z^LCbgg.
uceu>E
£•
IhE
GL. ne: petc/34-
CHui^tc CM Než.)
41UMf«n
OU44t<>
neti
CtLilb f
5ie«evo
e-fivtftft
k^LL&Eir
GteP vn-rcM^A
P<»Vt'
HgtA
6. cit* AbgCCAC
Voo o t-mie
TONA
ZveiLo
*POML.
Wt*TA
Nf&MA
COLORJEVE INFORMACIJE števil-ka 12 (180) leto XVI, december 1987 Izdaja jih organizacija združenega dela Colnr Medvode, vsak mesec v nakladi 850 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Marko Ažman, Frane Erman, Milena Kržin, (odgovorna urednica), Franci Rozman (glarvnd urednik) in Janez Žerovnik. Fotografije Franci Rozman. Tisk AERO Celje, TOZD grafika. Rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade:
1.	nagrada	1.000	din
2.	nagrada	600	din
3.	nagrada	400	din
Izrezke z vpisano rešitvijo pošljite v kadrovsko-splošni sektor z oznako »Nagradna križanka«.
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 10. januarja 1988. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče!
Žreb je odločil
NAGRADNA KRIŽANKA
		m			^7	‘K			__iiJ	’7
		S			‘N	0	V		M	£
L					M »... R I S					
EU!						p	p	0	s	7
						L	T^r-	i	£	O
					M	E	M	i	L	"ir
■						T	tti	c	^čT-«	0
	D	cnč.tm	7*‘c		K			A	p	D
e,xr	0	_k_	A_	A	I	N	A	SS:	A	P
	L	_AJ	_K_	_0_	T	A		P	S	/
H	E	_P_	I	_k_	0	7	_E^		T	R
	N	I			L		_7_	0	S5	A
	J	L	_A_	£	0	7	_L	R	A	č
	S	A		o	V	0		J	A	
w,e"	_K_	R	O	_r_	£	K		A	J2	A
	_A_	E	_R_		C		T	K		S
Za nagradno križanko iz prejšnje številke glasila smo prejeli 36 rešitev. Žrebanje smo tokrait izvedli v prastarih prodajnega oddelka. Komisija v sestavi Moljka Maleltič, Iva Novak in Zlata Brčic je za dobitnika prve nagrade 1.000 dih izžrebala Franca Jamnika, drugo nagrado 600 din prejme Ana Mrak, tretjo nagrado 400 din po Dunja Remic.
Izžrebancem ibodo nagrade izplačane po izidu glasila.
Čestitamo!
Srečno '88