m JELOVICA i VPLIV PROTIINFLACIJSKEGA PROGRAMA NA JELOVICO V Novem letu še težji pogoji gospodarjenja Dva ukrepa našega Zveznega izvršnega sveta sta temeljito pretresla naše gospodarstvo. Za pred dobrima dvema letoma sprejeti devizni zakon se danes že ve, da je bil precejšen korak v prazno in da ga bo potrebno še večkrat popravljati. V tem trenutku pa se še ne ve, kakšne vse posledice bo prinesel pred nedavnim sprejeti protiinflacijski program. Prve ocene so več kot kritične in vse bolj se kaže, kako prav je imela slovenska delagacija v Zvezni skupščini, da je glasovala proti takim ukrepom, Kot vemo pa to prav veliko ni pomagalo in sedaj imamo ta program, ki ga je pač treba uresničevati, pa naj bo še tako nelogičen in boleč. Po tem programu je seveda svoje delo morala usmeriti tudi Jelovica. Prva ugotovitev je, da je ta program izredno močno administrativno obarvan in predvsem omejevalen. Na jelo-vico vpliva predvsem na naslednjih področjih: — zamrznitev prodajnih in nabavnih cen i- omejitev rasti OD — podražitev energije in transporta — devalvacija dinarja — dolgoročne usmeritve na področju stanovanjske izgradnje. Jelovica je med tistimi DO, ki ji prodajnih cen ni bilo treba vračati na nivo prvega oktobra in je lahko zadržala zatečene prodajne cene na dan 15. 11. 1987. Večina naših dobaviteljev bi morala svoje cene znižati, pa jih ni skoraj nihče. Še več, nekateri skušajo po stranskih poteh povečati cene tako, da se neugodno razmerje med našimi prodajnimi in nabavnimi cenami še zadržuje. Nekateri dobavitelji grozijo tudi z ustavitvijo proizvodnje in dobav, če bi morali cene imeti nespremenjene ali da bi jih morali vrniti na nivo prvega oktobra letos. * Da so se cene naših' osnovnih surovin veliko hitreje večale kot prodajne cene naših proizvodov, pa je poznano. Glavni proglem pa bo naše proizvode prodati, saj usihajoča kupna moč, neugodni krediti za financiranje stanovanjske izgradnje in konkurenca močno omejujeta možnosti plasmana. Glede delitve OD je zakon le-te reguliral na posreden način. Zamrznitev cen pomeni hkrati tudi zamrznitev dohodka. Zamrznjen dohodek pa se potem lahko,,samoupravno" deli. Kar se podražitev tiče, so za nas bistvene podražitve na področju energije in transporta. Na račun vseh enkratnih podražitev, izvedenih pred zamrznitvijo, lahko povečamo cene našim proizvodom za 6,8 %. Z devalvacijo dinarja je Jelovica nekoliko pridobila, ker več izvažamo kakor uvažamo. Žal, pa pri večini proizvodov (notranja vrstna krila) cena v izvozu še zdaleč ni taka, da bi zagotavljala vsaj približno primeren dohodek. Najbolj zanimivi so (predvideni) ukrepi na področju stanovanjske izgradnje. Na eni strani je prisotna parola, da je potrebno stanovanjsko izgradnjo pojačati, na drugi strani pa se viri zanjo znižujejo (DO naj bi -- odslej združevale v te namene le eno tretjino dosedanjih sredstev). V večji meri naj bi se angažirala sredstva občanov, kreditni pogoji za tovrstne namene pa so izredno težko sprejemljivi. Tako se bo potrebno verjetno sprijazniti z dejstvom, da bo v prihodnje tozadevni prodajni trg v Jugoslaviji manjši kot doslej oziroma je že, saj statistični podatki za SRS kažejo, da se je proizvodnja stavbnega pohištva, predvsem pa njegova prodaja, močno znižala. Tudi v prihodnje slovenske DO računajo z zmanjšanjem proizvodnje in števila zaposlenih. Vprašanje pa je, ali je to dolgoročna rešitev za tovrstno proizvodnjo. Drugo vprašanje pa je, če se bo lahko tudi Jelovica izognila taki usmeritvi, ki jo opredeljuje sedanja splošna gospodarska situacija. Matjaž Cepin srečno ’88 NOVOLETNI PRKET JELOVICE Številne ugodnosti za kupce stavbnega pohištva Paketi ukrepov Zveznega izvršnega sveta niso nič kaj razveseljivi. Tale paket, ki ga je Jelovica pripravila za kupce stavbnega pohištva (oken, polken, rolet, vrat) in lesenih oblog, pa vsebuje novoletna darila, ki jih bo dedek Mraz delil po celi Jugoslaviji preko nič manj kot 26 prodajnih mest. Mimogrede naj vam omenimo, da so letos registrirana 3 nova predstavništva (Murska Sobota, Požarevac in Nova Gorica), kjer si kupci lahko ogledajo vzorce — eksponate in naročijo naše izdelke, dobavimo pa jih iz najbližje poslovalnice. Nova odprta poslovalnica v Čapljini (blizu Medjugorja) pa ima tudi skladišče. Pa boste rekli: ,,Kaj še pišete v časopisu, saj smo vse že slišali preko radia." Prav imate. Dedek Mraz sporoča preko 92 radijskih postaj, da bo obdaril vsakega kupca, ki bo od 4. 12. 1987 pa do 15. 1. 1988 kupil naše izdelke. Z vsemi vodji poslovalnic in predstavništev bo organiziran tudi reportažni zapis, ki ga boste lahko slišali po radiu. Za tiste, ki bodo morda preslišali radijsko sporočilo, čeprav ga bo skoraj nemogoče, saj bo ponovljen 25—30-krat, smo pripravili po tri objave v časopisih, ki s svojo mrežo spet pokrivajo celotno Jugoslavijo, od Triglava pa do Gevgelije. Če ne bo predrago, bodo tudi v časopisih reportaže. Rumeni lističi, ki bodo nameščeni na vidnih mestih, bodo opozarjali mimoidoče na novoletne ugodnosti Jelovice. 10-20% NOVOLETNI POPUST JELOVICA OKNA-VRATA LESENE OBLOGE Pri nakupu stavbnega pohištva za vso hišo prejmete v dar zložljivo mizo in brezplačen prevoz, prihranite pa najmanj za garažna vrata. poslovalnice JELOVICA v Sloveniji: 64220 ŠKOFJA LOKA, Kidričeve 58, tel.: 064/61 361 65000 NOVA GORICA, Vojkove 8, tel.: 065/23 660 660 ~ ''•ntwjev»26M: 069/22 921 ■ uu, MU . v IMJIIIU puZdUIII, uupuv šmč morali zaradi visokih cen omejiti število m čas nastopa našega „Jake". Le 8-krat bo nastopil za 20 sekund. Zato pa upamo, da si ga bodo ljudje zapomnili, saj se bo za Novo leto preselil iz tesnega, starega stanovanja v novo opremljeno s sodobnim stavbnim pohištvom Jelovice. Če ne verjamete, pa vprašajte Mrdža v Stari Pazovi, ki mu je prodal okna. Upamo, da bo novoletni paket Jelovice uspešnejši od ZlS-ovih. Ti so nam tudi letos zagodli z zamrznitvijo cen. Zato smo se lahko lotili propagandne akcije šele, ko so nam bile znane vse spremembe predpisov s področja cen, saj nismo vedeli, ali bo še kaj ostalo Jelovici za v novoletni paket. Bodo pač sedaj kupci morali pohiteti, da bodo deležni daril dedka Mraza ob nakupu izdelkov Jelovice. Marinka Berčič DO MARCA NOV PRAVILNIK O DELITVI DOHODKA Nova merila za boljše delo Delavski svet delovne organizacije je na svoji seji dne 11. 12. 1987g-sprejel sklep o razpisu javne obravnave osnutka pravilnika o delitv\ dohodka, čistega dohodka, osebnih dohodkov in sredstev za skupno porabo. Javna razprava bo trajala do 10. 1. 1988. O pripombah, ki so bile pismeno posredovane v času javne razprave, bo razpravljala komisija za izdelavo razvida del in nalog, ki je tudi izdelala osnutek pravilnika o delitvi dohodka, čistega dohodka, osebnih dohodkov m sredstev za skupno porabo ter pripravila predlog sprememb in dopolnitev in končno vsebino predloga pravilnika posredovala delavskemu svetu delovne organizacije v sprejem. O predlogu pravilnika o delitvi dohodka, čistega dohodka, osebnih dohodkov in sredstev za skupno porabo bo razpravljal delavski svet delovne organizacije v prvi polovici meseca januarja prihodnjega leta ter sprejel sklep o razpisu referenduma. Pravilnik o delitvi dohodka, čistega dohodka, osebnih dohodkov in sredstev za skupno porabo bomo torej sprejemali z izjasnjevanjem delavcev, saj gre za samoupravni splošni akt, s katerim delavci Jelovice določamo osnove in merila ter posredno zagotavljamo oziroma predpisujemo način reševanja naših neodtujljivih pravic. Razlogi, ki so nas vodili k izdelavi novega pravilnika Delavci v Jelovici smo sprejeli odločitev o novi organiziranosti Jelovice ter z novo organiziranostjo dela v enoviti delov- y ni organizaciji pričeli 1. 1.\ Vse posebne oblike dela kot so delo za zahtevnimi in dragimi stroii prizadevanja za inovativno dejavnost in podobno, vse to je v predlogu sprememb pravilnika predvideno kot področij?, kjer bo nagra-jevanje v,sje od normalnega dela. Zato naj bi bi/o tudi vse manj že sedaj včasih kar boleče uravnilovke. imele posebno dolge zgodovine. Tudi to je resnica, da si še nobena stranka ni ustvarila svetle zgodovine, če se je izoblikovala le zaradi sebe. Če pogledamo le malo nazaj v zgodovino, ni nobenih nejasnosti, kako, v kakšnih razmerah in s kakšnimi cilji je nastala ZKJ. Kakšne koristi in ugodnosti so imeli ustanovni člani, razen prednosti za pregone in rezervacije po zaporih. Tudi sedanjemu statutu ZKJ in idealom ZK nima kdo kaj očitati. Očitamo lahko tistim, ki so od teh načel odstopili, in tistim, ki so se v ZK včlanili iz povsem drugačnih namenov, pa tudi tistim, ki so pred početji posameznikov zatisnili oči. Tudi dejstvo, kako so si nekateri zamišljali ..moralno politične kvalitete" ljudi, je bolj škodovalo kot koristilo, saj je v ZK vstopilo veliko moralnih ljudi brez političnega prepričanja samo zaradi omenjenega pogoja, ker smo moralo in politiko tlačili v en koš. Jasno pa je, da tudi iz moralnega člove-. ka lahko postane nemoralen, če ima zato vse pogoje. Vsak tat je v prazni hiši poštenjak, v polni pa lahko tudi pošte- njak postane tat. Na odgovorne funkcije smo kadrovali komuniste, če jih ni bilo, smo jih pa sproducirali. Komentar o številnih polomijah ni potreben. Temeljne napake v kadrovski politiki so v veliki meri odpravljene, ostale pa so v postopku. Zaradi nekaj garjavih ovc črede ni treba pobiti, ampak s pravilnimi ukrepi preprečiti, da se bolezen ne širi. Če se kdo sprosti ob preklinjanju Fikreta in podobnih, naj to počne, nič ni narobe, če s prstom pokaže na svinjarije, ki jih počenjajo posamezni člani ZK. Ni pa potrebno, da kdorkoli stvari posplošuje do take mere, da išče napake samo v organizaciji ZK, ki v sklopu samoupravnega sistema predstavlja le majhen delež. S ciljem izboljšanja sedanjih razmer pa bo morala tudi naša 00 ZK prispevati svoj del naporov, ne pa od problemov bežati, kar je še najlažje. Čeprav se gospodarska kriza še poglablja, mislim, da bomo največ škode naredili s tem, da vržemo puško v koruzo takrat, ko bi jo morali uporabiti. AK UDELEŽBA JELOVICE NA SEJMIH RO SFRJ Novi sejmi za večjo prodajo Vedno večja konkurenca in vedno hujše tekmovanje med proizvajalci stavbnega pohištva v Jugoslaviji, zlasti pa še v Sloveniji, terjajo, da uporabljamo vse oblike pospeševanja prodaje. Gradnja stanovanj zaradi nižjega življenjskega standarda stagnira in kupci postajajo vedno bolj zahtevni in preračunljivi. Za pridobitev novih kupcev pa mora biti prodajni program Jelovica ljudem dobro poznan. Sejemske prireditve so zato enkratna priložnost. Sejmi pa imajo tudi to prednost, da obiskovalci vidijo, kako izgleda vgrajen izdelek, kakšna je površinska obdelava, kako je izvedeno tesnenje in da preizkusijo funkcionalnost okovja. Istočasno pa od prodajalca dobi prvo informacijo o cenah, prodajnih ugodnostih, dobavnih rokih in dober nasvet. Pri letošnji izbiri sejemskih prireditev je bil torej naš glavni cilj predstavitev prodajnega programa JELOVICA. Zato smo se poleg tradicionalne udeležbe na spomladanskem in jesenskem sejmu v Kranju in Zagrebu udeležili tudi sejmov, kjer v zadnjih letih ali še nikoli nismo nastopali, ker niso izraziti lesni sejmi. To je bil kmetijski sejem v Gornji Radgoni zaradi novo odprtega predstavništva v Murski Soboti in v Beogradu zaradi predstavništva Beograd in Požarevac. Naš trud je bil poplačan z izredno uspešno prodajo preko teh predstavništev. Z novoletnim sejmom v Puli v tem mesecu bomo zaključili letošnje leto. Na tem sejmu bomo kot novi program predstavili montažne stene. Namen sejmov je predstaviti tudi novosti proizvodnje. Vendar pa moram tu zapisati, da predstavljene novosti žal prepočasi vpeljujemo v proizvodni program, včasih pa jih iz raznoraznih razlogov niti ne realiziramo, čeprav bi bile za tržišče interesantne. Na tem področju pa bo v bodoče treba vložiti še več truda in bolj prisluh- niti željam kupcev. Pri planiranju sejemskih prireditev bo tudi v naslednjem poslovnem letu glavni poudarek na predstavitvi naših izdelkov na področjih kjer JELOVICA še ni zastopana, na vsakoletnih sejemskih mestih pa bomo predstavili predvsem novitete in razširjeni prodajni program JELOVICE in dopolnilni program ostalih proizvajalcev. Marinka Berčtč Medtem ko si za ostale nastope na sejmih najamemo zaprti prostor, nam za razstavni prostor v Zagrebu služi tale prijetno urejena mon-tažna hiša. Žal pa so se stroški velesejma v letošnjem letu tako povečali, da nastop v letu 1988 ostaja še nerešena uganka. NESREČE PRI DELU - NOVEMBER 1987 Marsikateri nesreči bi se lahko izognili Kakor kaže ritem števila nesreč, se le-te proti koncu leta ne zmanjšujejo. Tako smo jih v mesecu novembru zopet registrirali 6 in 1 nesrečo kooperanta. Prav zanimivo bo ob koncu leta narediti analizo nesreč in ugotoviti vse tiste negativne dejavnike, ki so najpogostejši vzroki nesreč pri delu. Se bolj pa ugotoviti tisti obrat oziroma delovno mesto, ki bo v tej neslavni tekmi po številu nesreč zmagala Pa si oglejmo nesreče v preteklem mesecu: Prva nesreča sega še v mesec oktober (19.), ko je naš vrli Peter K. v dobri volji hotel pomagati pri montaži oken. Ker pa to delo že dalj časa ni opravljal, je izgubil nekaj rutine in nesreča je bila tu. Pri vgrajevanju okna mu je spodrsnilo in si je ob tem poškodoval nogo. Tudi naši gasilci niso neranljivi. Dne 4. 11. se je nesreča pripetila Antonu Š. Kakor koli je že bilo, si je gasilec ob dobavi gasilskega orodja na vrhu silosa poškodoval zapestje. Dva dni zatem pa jo je skupil Miklavčič J. Veselo je prekladal težke plohe, pri tem pa ga je eden vščipnil v palec desne roke. Tako je moral Janez nekaj časa počivati. Zadnjič smo opozarjali na previdnost pri skakanju z viličarja. Opozorilo pa velja tudi za razne skoke s kamionov in ramp. Bojan K. je dne 17. 11. izvedel skok z rampe in pri vsej teži skoka ostal brez tpčk z zvinom noge. 16. 11. pa je v obratu Sovodenj Marjan M. porezoval krpe in kital. Pa mu je pri enem obde-lovancu spodletelo, z roko ga je hotel ujeti, pri tem pa je prišel v stik z rezilom in jo skupil v sredinec leve roke. In za konec novemberskih nesreč še ena nesreča na poti na delo. Dne 26. 11. je naš gasilec, nič hudega sluteč, zajahal svojega jeklenega konjička in se odpeljal na delo. Malo pred Jelovico pa ga je dohitel, očitno še prebujajoči se voznik tovornjaka, in ga ob prehitevanju zadel v ramo in podrl. Na srečo — le par modric. J. G. A NOVOST V JELOVICI Vloga in pomen Učne delavnice Kot je znano, Jelovica čedalje bolj, posebno pa v letošnjem letu, prehaja na proizvodnjo izven tipskega stavbnega pohištva. Namenjeno je tako družbenemu kot privatnemu sektorju, in sicer kot dopolnilo tipski proizvodnji, s čimer se odpirajo večje tržne možnosti prodaje. Jelovica je v programih, tako srednjeročnih kot letnih, že večkrat nakazala potrebe po izventipski proizvodnji, vendar je bi! vedno problem, ker za tovrstno proizvodnjo ni bilo ustreznih proizvodnih prostorov niti primernih delavcev. Nov zakon o usmerjenem izobraževanju je postavil pred delovne organizacije zahteve, da se kar najbolje vključijo v proces izobraževanja, s tem da se v vsaki delovni organizaciji organizirajo povsem praktični deli izobraževanja. V Jelovici je prišlo do ideje, da bi se v učni delavnici za usposabljanje kadra vzporedno organiziralo izventipsko proizvodnjo, torej proizvodnjo v manjših serijah in tudi individualno. Pri tem bi lahko učenci pridobili kar največ strokovnega, praktičnega znanja, kar v industrijski serijski proizvodnji ni možno. Formiranje novega obrata nam je rešilo vzporedno kar dva problema, in sicer: — proizvodnjo izventipskih izdelkov, kar bi pomenilo mnogo večje možnosti prodaje — vprašanje vzgoje kadra, saj vsa leta v Jelovici tega ni bilo. Jelovica je bila vse do leta 1968 pomemben proizvajalec izventipskega stavbnega pohištva, kajti do tega časa je bil velik del proizvodnje stavbnega pohištva namenjen opremi stanovanjskih objektov, predvsem blokovne gradnje. V letu 1968 se je Jelovica s srednjeročnim planom odločila drugače. Da namreč v naslednjih letih preide z izventipske obrtniške proizvodnje na velikoserijsko, s tem pa je bila potrebna popolnoma drugačna usmeritev prodaje. Tak način proizvodnje in prodaje je bil uspešen vse do leta 1982. Po nastanku krize v gradbeništvu in padca standarda je prišlo do občutnega padanja prodaje zasebnim kupcem v lastni trgovski mreži. Do tega časa je znašala prodaja preko lastne trgovske mreže 80 %. S padcem tovrstne prodaje pa se je Jelovica morala postopoma preusmeriti v prodaji in to tako, da je po vsej trgovski mreži pričela velik del prodaje usmerjati preko gradbene operative predvsem večje poslovalnice, kot so: Sarajevo, Stara Pazova, Kragujevac itd. Tak način prodaje pa je seveda zahteval poleg tipskega stavbnega pohištva tudi določen del izventipskega pohištva, ker gradbena operativa vedno zahteva celovito ponudbo. Današnja izredno zaostrena tržna situacija nikakor ne omogoča prodajo samo tipskega stavbnega pohištva. Zato bo predvidena petina izventipskega stavbnega pohištva znatno povečala celoten obseg prodaje. Seveda takšna proizvodnja zahteva drugačno organizacijo dela, tako v pripravi proizvodnje kot v izvajanju, prav tako pa zahteva popolnoma drugačen strokovni kader. Ker se Jelovica v zadnjih 15 letih s tovrstno proizvodnjo ni ukvarjala, bomo zato morali pristopiti k popolni organizaciji izventipske proizvodnje. Jelovica bo za takšno proizvodnjo zahtevala drugačne kadre, zato se je formirala učna delavnica, ki bo imela predvsem sledeč namen: — da se bo kader vzgajal pod vodstvom inštruktorjev, kar ni možno v serijski proizvodnji — delavnica bo vzporedno z vzgojo kadra proizvajala izventipske proizvode v manjših naročilih — izdelovali se bodo vsi prototipi in vzorci za ekonomsko propagando. Eden od osnovnih problemov, ki naj bi jih reševali v učni delavnici, kot je že uvodoma nakazano, naj bi bila predvsem vzgoja kadra. V delavnici naj bi bili stalno zaposleni: vodja delavnice, od 4 do 6 inštruktorjev praktičnega pouka ter 6 klasičnih mizarjev širokega profila. V celotni Jelovici naj bi bilo na stalnem usposabljanju do 30 učencev. V delavnici bi naj bilo stalno prisotnih najmanj 15 učencev, ostali bi se usposabljali drugje in to od primarne proizvodnje preko ostalih obratov finalne proizvodnje do skladišč. Teži- šče poučevanja pa naj bi bilo vsekakor v učni delavnici pod vodstvom inštruktorjev in izkušenih mizarjev. Določen čas pa naj bi se tudi vsak usposabljal v industrijski serijski proizvodnji, tako da bi bilo usposabljanje popolno. Učna delavnica naj bi bila v tesni povezavi s srednjo lesarsko šolo v Škofji Loki. Vso koordinacijo s šolo naj bi vodil organizator izobraževanja, ki je sicer zaposlen v kadrovski službi, imel pa bi nalogo, da bi predvsem skrbel, da bi bilo na praksi stalno predvideno število učencev. Skupno z vodstvom proizvodnje bi se moralo poskrbeti za nenehno kroženje učencev tako po posa- meznih delovnih operacijah znotraj učne delavnice kot na ostalih obratih. Da bo usposabljanje kadra popolno, naj bi določen čas šli skozi učno delavnico vsi profili: od dvoletne, triletne srednje lesarske šole, tehniki, inženirji in diplomirani inženirji. V celotnem usposabljanju kadra naj bi Srednja lesarska šola v Škofji Loki tesno sodelovala z delovno organizacijo, kajti le tako lahko pričakujemo dober strokovni kader. Kadru, ki bi šel po taki poti usposabljanja, je zagotovljena strokovnost in pridobitev takega znanja, ki je potrebno v naši proizvodnji. F. Ziherl Letošnja skupina upokojencev, od katerih smo se pred nedavnim poslovili. Za njihovo dolgoletno delo so se predstavniki vodstva in družbenopolitičnih organizacij zahvalili na slavnostnem slovesu in jim izročili tudi spominsko darilo — sliko. Svojo krono nosim v srcu, ne na glavi; ni pokrita z diamanti in je nevidna: pravim ji zadovoljstvo. To je krona, ki je bila kraljem redko dana. VVilliam Shakespeare Predaj se vetrom — naj gre kamor hoče! Naj srce se navriska in iz joče! Oton Župančič Novoletni pogovori in zelje Letošnje leto se izteka in pred vrati je novo leto — 1988. Kaj menijo o letošnjem letu in kaj si želijo v novem letu, smo povprašali nekaj delavcev iz naše delovne organizacije. Tukaj so sedaj njihova mnenja, želje, ugotovitve .. . Tone Ravnikar, Preddvor Tone je referent za nabavo rezervnih delov za obrat Preddvor in je na vprašanja takole odgovoril: Letošnje leto je bilo še kar dobro glede na vse ukrepe, ki so nas doleteli. Bilo je zelo zanimivo leto, pestro, dela f ni manjkalo, na srečo pa smo uspešno prebrodili vse težave. Upa, da nas ukrepi v naslednjem letu ne bodo strli do kraja. V novem letu pa vsem želi sreče in zdravja, obilo delovnih uspehov, predvsem pa, da bi se naša delovna morala dvignila. Boris Ogorevc, zobni tehnik Našli smo ga pri delu, ko se je ravno ukvarjal z izdelavo umetnega zobovja. Boris je sicer član Zdravstvenega doma, vendar pa je v naši ambulanti kot zobni tehnik. V našem kolektivu se dobro počuti, z ljudmi se razume in prav tako nima nobenih problemov pri delu z ljudmi. Pravi, da bo prihodnje leto pri delu precej več težav, saj je uvoz materiala za izdelavo protez ustavljen, zvišane so participacije in vse to bo precej otežilo delo. Jelovici želi uspešno poslovanje, vsem delavcem zdravja, tako da bodo tudi zdravstveni delavci imeli lažje delo. Andrej Arhar, vodja brusil niče na obratu Stari dvor Letošnje leto je kar dobro minilo in upa, da bo naslednje vsaj tako, kot je bilo letošnje. Da le ne bi bilo slabše. Sedanji gospodarski ukrepi se precej poznajo tudi pri njegovem delu, saj bo čedalje težje nabavljati potrebni material, predvsem rezila, ki so nujno potrebna za nemoteno delo v proizvodnji. Dodal je še, da bo v Jelovici potrebno misliti tudi na nove stroje, seveda je poudaril, da zlasti brusilne, kajti sedaj imamo nove zidove, strojna tehnologija pa je zastarela in za uspešno delo v naslednjih letih bo potrebno nabaviti novo opremo. Helena Kalan, prirezovalnica Letošnje leto je bilo še kar, saj ne smemo pozabiti, da bi bilo lahko glede na sedanje ukrepe še.slabše. Želi, da bi bili dobri osebni dohodki, da bi lahko preživeli. Predvsem pa želi, da bi bil mir na svetu, vsem pa želi veliko zdravja in sreče. Vera Odlazek, obrat notranjih vrat Odnosi med delavci niso najboljši in njena glavna želja je, da bi se delavci med seboj bolj razumeli, bili bolj povezani med seboj, da bi bili od- ____________________________________________: kriti drug do drugega. Meni, da bi bil že skrajni čas, da bi bili vsi plačani po delu, namreč, da naj vsak dobi toliko, kolikor dela. Angelca Železnik, obrat oblog — furnirnica Angelca se je pred kratkim poročila in tako je njena največja želja, da bi bil njen zakon srečen. Upa, da bi še naprej imeli dovolj dela, kajti dokler bo delo, bo tudi plača. Vsem želi, da bi naslednje leto lepo preživeli, če že ne boljše, pa vsaj tako kot letošnje. Milko Rojc, centralno skladišče skladiščnik Osnova za boljše naslednje leto je predvsem to, da bi bilo več delovne discipline, saj bi se J- JR ‘L ** \ Š \ -.Vy