Nadaljevalno izobraževanje Ijudskih učiteljev na Kranjskem. Pod tem naslovora (»zur Lehrerfortbildung in Krain") prineslo je letošnje letno sporočilo tukajšnjega c. k. učiteljskega izobraževališča daljši sostavek, kterega je spisal g. pl. Gariboldi, glavni učitelj učiteljskih pripravnikov, ter c. k. šolski nadzornik za ljubljansko okolico. Ta znameniti sostavek moramo smatrati kot javno glasilo našega c. k. učiteljskega izobraževališča. G. ravnatelj Bl. Hrovath že ve, zakaj je ta 6ostavek protipostavno vzel v letno sporočilo, in g. pl. Gariboldi mora tudi vedeti, zakaj ga ni raji poslal v kak političen časopis, kamor po zapopadku spada. To so tedaj njune skrivnosti. Sicer se pa naš šolski list BUčiteljski Tovarš" našemu c. k. učiteljskemu izobraževališču, t. j. g. ravnatelju in glavnim učiteljem tega zavoda, posebno pa g. pl. Gariboldiju prav vljudno zahvaljuje za to prekrasno odkritoserčnost, kakoršne si boljše želeti ne moremo, kajti tudi na Kranjskeui je v poslednjih Casih nastala silna potreba, da se ločimo; vsak naj hodi svojo pot, — eni na desno, drugi na levo; eni po svojein prepričanji, ktercga so že tolikrat javno terdili, drugi pa tje, kamor naj bolje kaže. Odsihmal ne bodemo gojili praznega upanja, da bodeino ljudski učitelji vzajemno delali na poti ljudske omike in ljudskega izobraževanja; nadjali smo se namreC, da nam bodo učeni gospodje učitelji našega c. k. učiteljskega izobraževališča prijpzno roko podajali, a sedaj pa nam naravnost povedo, da bi bilo za naše šolstvo in učiteljstvo boljše, ko bi 9Učiteljski Tovarš* nikdar ne bil na svetlem, in prej ko bi poginil, ko.ristneje in bolje bi bilo. 0 prekrasna izpoved naših novih pedagogov! Marsikaj smo že doživeli, a take hvaležnosti za dvanajstletni ..Tovaršev" trudvendarnismo v nobenih okoliščinah pričakovali. Naj večji, toda mirni sovražnik tega ali unega početja vidi vendar zraven slabe tudi kako dobro stran; ti novi šolski veljaki pa BTovaršu" še naj manjše dobre strani in zasluge ne priznavajo, ter ravno s tem kažejo, da so pristranski sodniki in tedaj popolnoma nezmožni soditi v tej sodbi. — Povemo vam, ljubi šolski učenjaki, da tako hitro vam rUčiteljski Tovarš" še ne misli privoščiti tega veselja, da bi šel v kertovo deželo, kajti še žive ljudje v narodu, kterih namen ni zgolj sebičnost in nesramnost, iu od teh pričakuje naš list še daljne dušne in materijalne podpore in še nekaj življenja. ^Roka roko umiva", pravi pregovor, in »odkritoserčnost je odkritoserčnosti viedna", tedaj tudi »Učiteljski Tovarš" smatra g. pisatelja omenjenega sostavka Jažnjivega preroka", kteri ima pod ovčjim oblačilom volčje zobe; kajti on ume laž z resnico tako zvito pomešati, da ji je težko povsod ločiti. G. pisatelj tega sostavka ima dvojni glavni namen (ali se tega tudi sam dobro zaveda, ne vemo). Pervič on namerava pri mladih UČiteljih vzbnjati visokoleteče misli, da se potein prišedši iz izobraževališča povzdigujejo nad starejše uCitelje, — drugič pa reščeta vse, kar se je do sedaj godilo na šolskem polji, in dela lahki račun tako, da je vse = O. Vsak nepristranski bralec tu vidi, da ga pri tej kritiki ni vodila ljubezen do resnice in do kakega zboljšanja, temuč naj gerja in nesrainna strast Kdo mu je neki kdaj kaj hudega storil, da tako ostudno napada vs6, kar mu pri tem spisovanji ravno na misel pride! 0 drugem naj mu odgovarjajo drugi; mi oiigovarjamo sploh na to, kar o'. pisatelj piše o šolskih in učiteljskih razmerah. Dasiravno ni prav lahko slediti mislim v tem razporjanem spisu, t, j. velikanskiin, vertoglavim skokom v prav slabi, škerbavi logiki (ker večkrat v gorečnosti pride v proti^lovje sam s sabo), vendar naj ga spreniljamo po njegovem labirintu, in sicer iz tega namena, da svet dobro zve tndi naše glasilo. Učitelji, naši tovarši, kt> rim še bije serce za narod in vero, naj se tesno oklenejo našega programa, kajti naši zoperniki so marljivši od nekdaj, tedaj je tudi skrajni čas, da vsi stojimo za enega in eden za vse! G. pisatelj pravi precej na pervi strani: nSo sehen sicb altere Lehrer der GeringscMtzung von Anfangern preisgegeben" ... Po domače se to pravi: ,,Vse, kar je bilo pred nami, ne velja čisto nič, in ni bilo nikdar nit; le z učitelji, ki pridejo iz sedanje izobraževalnice napoči zarja bblj- šega šolstva na Kranjskem". Ko bi bilo tudi to vse res, ali je treba irJade učitelje, med kterimi so eni po svoji neskušenosti že sami po sebi dovolj imenitni, še bolj za ošabnost podkuriti? Ali je to prava vzrejevalna pot pri mladini in še celo v izobraževalnici za učitelje, kteri si morajo za svoje prihodnje dneve vseh drugih lastnosti več in pred pridobiti, kakor teh, ki se jih mladi učiteljski pripravniki tu vadijo ? Lepa izobraževalnica taka, kjer se starost in skušnje ne uče spoštovati, temuč se vse dosedanje dobro naravnost zaničuje in v naj gerjih podobah zasramuje! Kam bode to peljalo in pripeljalo, bodemo, žalibog, kmali videli. Nasledki te odgoje se tu pa tam že prikazujejo. Poglavitni razloček med učitelji bode vedno le ta, kakor je bil do sedaj in je vsaki čas, da namreč naj več velja tisti, kdor je bolj priden, bolj zvest in delaven v svojem težavnem poklicu, a ne tisti, kdoi' je bolj učen in navzet visokega duha. To kažeje žive skušnje, naj naši modroslovni novi šolski možaki o tem modrujejo, kar koli jim je drago. G. pl. Gariboldi tudi sam terdi, da poglavitna reč pri učitelju je nadaljno izobraževanje. Res je, da se sedaj učiteljski pripravniki veliko več potrebnega in lepega učč, kakor so se učili prejšnji pripravniki, ali se pa tudi kaj več naučč, je drugo vprašanje, ktero se bode moglo še le v djanji pokazati, in videlo se bode, kteri učitelj je v ljudski šoli narodu večkoristil: ali tisti, kteremuje v sedanji izobraževalnici modrost okoli ušes šumljala, ali pa tisti, ki je malo vsejano zerno — veselje do izobraževanja — skerbno gojil, pridno razširjal in si vsakoverstnih skušenj nabiral, iu je bil povsod in vselej terdnega značaja. — G. pisatelj spozna, da je verska odgoja perva in naj imenitnejša, ter jo imenuje Mder wichtigste Moment der moralischen Erziehung", toda, kako se vjema njegovo daljno izpeljevanje s tem določno izrečenim principom! Naravna logika je ta-le: Verska izreja je perva in naj poglavitneja izreja, ker se na njo opira in naslanja nravna odgoja (moralische Erziehung). Versko odgojcvati je duhovnikova dolžnost; učitelj mu mora pri tcm pomagati; obadva morata vzajemno delati . . . G. pisatelj toliko vč pripovedovati, kako je naše ljudstvo vražno, nevedno, surovo i. t. d., in zboljšanje tega stanja pričakuje samo le od boljšega podučevanja učiteljev, ter berž ko ne, sklepa: Bolj podučeni učitelji bodo tudi ljudstvo bolje podučevali, in zginile bodo te napake izmed našega ljudstva. Kakor učitelj zgodovine bi g. pisatelj vendar moral vedeti, da je naj večja spačenost serca dostikrat pri naj višjem umskera izobraženji. —Sula je bil gotovo izobražen človek, pa je vendar hladnokervno pomoril na tisuče ljudi, in še obraza ni spremenil, ko je v posvetovalnici slišal krik in vpitje morilcev in njih žertev. — Največ surovosti izvira iz spačenega seroa in naj več prepirov in pretepov od tod, kjer dva hočeta eno kost glodati. Vsi naj spretnejši odgojniki terdijo, da človeško serce nobena reč toliko ne požlahtni, kakor prava pobožnost, ki izvira iz vere; in naš g. pisatelj vendar v veliko napako šteje, ako učitelj pri berilnih vajah gleda tudi na požlahtnenje serca in vpleta nauke vmes. V tej reči smo pa tudi z g. pisateljem enih misli, da veliko moraliziranja ravno nasprotno učini; boljše pa je vendar moralizirati, kakor otrokom razkladati kake nepotrebne reči iz prirodoznanstva. — G. pisatelj mnogo pripoveduje od surovosti ljudstva, pa se vendar bojf, da bi se kakemu preširnemu otroku krivica ne godila; vsak količkaj skušen učitelj ve, kaj je živost, kaj razposajenost i. t. d. Ko bi bil g. pl. Gariboldi takrat, ko so bile po šolah še telesne kazni na dnevnem redu, kaj takega pisal, bi bil zarea šoli in učiteljem kaj koristil. Ne vemo, ali mu bodo sedanji učitelji za take nauke kaj hvale vedeli. G. pl. Gariboldi povedavši, daje slovenska pedagogična literatura zelo ubožna, nemška pa toliko bogata, neusmiljeno brez vsega ozira udriha po našem listu, »Učitel jskem Tovaršu", ki že šteje sedaj XI. tečajev, kterega naj več ljudski učitelji in duhovni duševno in materijalno podpirajo. Radi bi vedeli, zakaj našega učenega g. profesorja naš list toliko zanimiva. Ali ga mar tako marljivo prebira in močnodušno podpira? Poglavitni greh, kterega g. pl. Gariboldi nUčiteljskerau Tovaršu" očita, je zamuda dobrib del. Pravi, da ta list ne razlaga novih postav, da je za odgojo silo malo storil, za pedagogično-didaktično izobraženje pa kar nič, in da bi bolje bilo, da bi ga na bilo, da životari; nevidna roka ga vodi, on je zapreka, da se boljši list ne vstanovi; učitelji, na noge, nov šolski list naj se rodi (in potem bodo še sinele žabe v luži regljati in psi med hišami lajati) i. t, d. Poglejino prav mirno, če ,,Učiteljski Tovarš" res zasluži tako strastno očitanje! Ne tajimo, da bi mogel biti naš šolski list v tej in uni zadevi boljši in tudi želimo, da bi večkrat izhajal, kar smo že o mnogih prilikak povedali in terdili, da list brez zdatne podpore ne more na tanko izverševati svoje težavne naloge. Res je, da bi bila vsaka reč na svetu lahko boljša, tedaj tudi 0Učiteljski Tovarš", c. k. izobraževalnica za učitelje (posebno njeni letošnji napredovalni tečaj za mestne učitelje), g. pl. Gariboldi v svojem podučevanji in nadzorovanji i. t. d.; pa tudi je resnično, da g. pl. Gariboldi in njegova svojbina (ki jo sedaj, hvala Bogii, dobro poznamo), MUčiteljskega Tovarša" le toliko in zato bere, da ga kritizuje, in da še nibče teh učenih kritikarjev še ni z naj manjšo čertico pokazal, kako bi moral pisati naš slovenski šolski list. G. pisatelj našemu listu očita, da ni šolskih postav prinašal in razlagal. Ko bi bil g. pl. Gariboldi resnicoljub, bi tega ne bil terdil, ker je to širokoustna laž. sUčiteljski Tovarš" je že več važniših šolskih postav prinesel popred, preden so bile razglašene v deržavnem zakoniku tako n. pr. postavo od 14. maja 1. 1869. Sicer pa g. pl. Gariboldi tudi dobro ve, da je rTovaršev" vrednik v ,,Učiteljskem koledarji" za 1. 1871. podal kazalo vseh važniših šolskih postav in ukazov, in jih tedaj ni po ,,Tovaršu" vselej na dolgo in široko razkladal; in ko bi »Učiteljski Tovarš" ne bil nobene šolske postave popolno princ-sel, bi bil vendar vstrezal svoji nalogi, ker je le samostalni pedagogični, ne pa vladni list. Enako ravnajo se tudi drugi pedagogični časopisi. Koliko pa se učenemu g. profesorju poda in kam meii neslana opomba: nMan uberlasst hier in Krain alles zu viel dem Amte, . . . und wenn sich jemand fande, der et\vas thun wollte, so durfte er es gar nicht, weil diejenigen, die nicbts thun wollen, jenes Recht praoccupiert haben", to ugane lahko vsak, če tudi ni glavni učitelj. Mi rečemo z Vami, g. učeni profesor: ,,Stellet euch auf die eigenen Fiisse, lasset euch nicht tragen, vertrauet euch und eurer Kraft," ter osnovajte nov šolski list in pišite prosto, kakor vam je drago. Kedar bodete dvanajst let kakor ,,Učiteljski Tovarš" se trudili in pisarili, bodete imeli druge misli, kakor jih imate sedaj, in tudi svet vam bode več verjel, kakor vam sedaj verjame. G. pl. Gariboldi je pa tudi tako prijazen, da nam kar naravnost pove, zakaj da mu nUčiteljski Tovarš" ne ugaja. On pravi: ,,Die interessantesten Vorfalle und Vorgšinge in der krainischen Schuhvelt selbst, sie werden enhveder todtgesdnviegen oder nur durch eine sehr kurze Notiz beriihrt". Prosimo, povejte nam, ljubi g. profesor, kaj pa Vam je interesantno? Sedaj že bolj poznamo Vaš okus. Kaj ne, nUčiteljski Tovarš" Vam bi bil takrat interesanten, ko bi ves svet svoje uinazano perilo njemu prat pošiljal. Tako brezznačajen in breztakten pa naš list sedaj še ni, kakoršnega si Vi želite, akoravno se njeg.iv vrednik ni izobraževal v osrečevalni izobraževalnici Vaše dobe. Kdor je naš časopisbral od 1. do današnjega lista, lahko priča, da ,,TJčiteljski Tovarš" ni molčal, kedar je bilo treba govoriti; ljudi nepotrebno bujskati, sovraštvo buditi in zdražbe napravljati in se sim ter tje loviti, sedaj po tein, sedaj po drugera vetru (po Vašem zgledu) se sukati, pa ni bila nikdar njegova navada, ker ve, da šolski list mora biti kakor učitelj terdnega značaja, ne pa vetrenjak na strehi; — kar mu g. pl. Gariboldi očita: ,,Die jiingsten Jabrgiinge und die friiberen sind dem Geiste nach in nichts unterschieden", je tedaj zanj prav častilno. Ravno zato, ker nUčiteljski Tovarš" resnico in mir ljubi, Vam je bud tern v pčti, in v spisu na 12. strani kar na enkrat izlijete nanj ves svoj žolč (vendar ga bi bili še za drugo pot kaj prihranili), ter pravite, da ga nevidna roka vodi, ktere pa nesveto učiteljstvo (profanes Lehrerthura) ne vidi. — Res prav po zvijaško-lesjakovo ste izučeni in naščuvani, da v take skrivnostne besede, kakor so nastavljene na tej strani in še dalje sim ter tje po tern spisu, zavijate svoje černe misli vselej, kedar ne veste kaj povedati, ter zarotujete vse učitelje, da naj vendar »Učiteljskemu Tovaršu" nikar več ne verjamejo in da naj se že enkrat ločijo od njega, rekoč: ,,Emanzipieret eucb!" — Po tem slovesnem kJicu bodo gotovo vsi učitelji svojega starega, zvestega ,,Tovarša" pustili in poslušali Vas, novi šolski možak, ki ste v Ijudskem šolstvu v dveh letih taki vitežki skok naredili, da smo mi drugi učitelji, ki si že čez 20 in 30 let trudimo in skušenj nabiramo, proti Vami samo tulje in pezdirje. Od sedaj bode vse drugače. Vsi mladi in stari učitelji v deželi bodo sedaj le Vas, kot pervega zvedenca, vodnika in osrečevalca v šolstvu čislali in poslušali, in potem bodo vsi na enkrat skušeni šolski možje; peCene tice jim bodo v usta same letele, in kranjske šole bodo perve v Avstriji! Oj, srečni časi! G. pl. Gariboldi modruje tudi o cerkvenikovi službi, ki je še tu pa tam združena z učiteljevo službo; to pa stori le zato, ker bi sicer njegov spis ue dišal po liberalizmu. Ta stvar se bode tudi brez g. pl. Gariboldijevega nasveta in grajanja prav lahko rešila. Cerkvenikova in orglarjeva služba bode se v principu ločila od učiteljeve službe, učitelj pa potem tucli ne bode vžival tistih dohodkov, kteri so sklenjeni s teina službama, in pravde bode konec. Enake obravnave imeli smo že davno pri učiteljskem zborovanji in tudi že večkrat v ^Učiteljskem Tovaršu"; tedaj nič kaj novega. Da se pa to še ni uresničilo, se ve, da je po g. pl. Gariboldijevih mislih kriv ^Učiteljski Tovarš". Kedar ga dobi g. pl. Gariboldi v roke, bodo se učiteljem na pervi mah zidali zlati gradovi. G. pisatelj govori potem o niaterijalnem stanji Ijudskih učiteljev, t. j. o učiteljski plači, in precej odkritoserčno pripoveduje, da bodo marsikteri učitelji po novi plači že težeje mimo sedaj shajali; na drugi strani pa zopet učiteljem brani vse postranske zaslužke. 0 tej reči bi se lahko mnogo govorilo; pristavirno pa le to-le: Dan je dolg ne le lenuhu, ampak tudi pridnemu. Ako učitelj na deželi svoje ure v šoli zvesto spolni, kaj pa bi potem vendar ves ljubi božji dan delal? Ali bode mar ves dan lovil metulje, nabiral cvetice in razbijal kamenje? Vi, g. profesor, raorate vedeti, da so naj bolj učeni ljudje imeli kako svoje veselje in posebne zabave s to ali z uno umetnijo; s tem so si ohranovali vedrega duha do pozne starosti. Privoščite tudi učitelju kako razvedrilno uro, pa tudi kako nedolžno opravilo, ktero mu k pičli plači priverže še kak košček kruha. Popolnoma lažnjivo in krivično je pa očitanje g. pl. Gariboldija, da se nUčiteIjski Tovarš" ne poteguje za boljšo plačo učiteljev. S to lažjo g. pisatelj ni hotel drugega doseči, kakor razkol in razpertijo med učitelji in meržnjo do ,,Učiteljskega Tovarša". Mislil si je: plača je učiteljem naj bolj pri sercu; terdil bom, da šolski list o tem nič ne stori, in od vseh strani bode letelo nanj kamenje. Veselje to pa se mu ne bode spolnilo, kajti matTjivi bralci našega lista dobro vedo, da je »Učiteljski Tovarš" ves čas, posebno pa, odkar je to vprašanje na dnevnem redu, skoro v vsakem listu, ako ne v posebnih sostavkih, pa v dopisih vsakoverstne učiteljske nadloge in reve zvesto odkrival, o tej reči svetoval, ter vlado in deželni zbor klical na pomoč. Lahko bi našteli ta celo kazalo sostavkov in dopisov, kijihje nTovarš" o učiteljski plači po vseh tečajih prinašal; pa ni vredno, da bi zavoljo te nesramne laži imeli toliko dela; kdor ima oči, lahko vidi in bere; ako g. pl. Gariboldi tega ne vidi, ne moreino pomagati, toda vedno mu bodemo rekli, da prav hudobno laže, ko pravi, da ,,Tovarš" o učiteljski plači stanovitno molči, (bewahrt unverbriicbliches Scbweigen, als ob es der kraiaiscben Lehrerschaft an nichts mangelte"). Kdor hoče, naj mu le verjaine! Stokrat smo že pisali in pri vseh prilikab terdili in tudi vedno ostanemo pri tej želji (brez g. pl. G ar i b o 1 d i j e v e spodbude), da je s k r a j n i čas, da se tudi na Kranjskem vredi šolstvo in da se zboljša učiteljska plača; dasiravno deželni šolski svet že dve leti po več tisuč goldinarjev deli med slaboplačane učitelje, vendar je to le enokratna in posamna pomoč, in mnogo učiteljev je tu pa tam, ki so res v hudi stiski. ,,Učiteljski Tovarš" je v 10. 1. od 15. maja t. 1. na str. 156 milo prosil pomoči za uboge učitelje na Dolenskem in Notrajnskem; če se g. pl. Gariboldiju učitelji res tako zelo smilijo, naj jim kaj podarf od svoje ra a s t n e plače (ki znaša v vsem vkup 1400 gold. na leto). Djanje, ne pa laganje kaže moža. Mi smo že večkrat terdili, da, ako se hoče učiteljstvu pomagati in ga na boljšo stopnjo omike spraviti, ni dovolj, da se samo šolski nadzorniki in učitelji pri c. k. učiteljskih izobraževalnicah dobro plačujejo, temuč treba je pred vsem drugim, da se tudi materijalno stanje ljudskib učiteljev zboljša, ker s tem, da se od učiteljev le čedalje več tirja, a nič ali le inalo daje, se učiteljstvo nikakor ne boljša. Tudi s tetn, da se v c. k. izobraževalnice za učitelje in za okrajne šolske nadzornike postavljajo ,,profesorji iti suplenti" iz srednjih šol, se učiteljstvo ne bode kaj pomoglo. Te misli so vsi skušeni učitelji po svetu. V občnem zboru marskega učiteljskega društva (5.—8. jul. t. 1.) v Znaimu je prof. Reuper med drugim djal: nDie erste Forderung, ^velche wir an einen Bezirksschul inspektor stellen miissen, ist unbedingt die: dass ermit der Theorie und Praxis des Volksschulwes ens vollkommen vertraut sei. Der gelehrteste Fachlebrer einer MittelschulewirdalsBezirksschulinspektor,wennernichtdieser Forderung geniigt, \veniger an seinem Platze sein, als ein mittelmassiger Volksschullehrer. Nicht darauf kommt es an, ob er selber weit besser in einer Wissenscbaft heimisch ist, als der letztere, sondern darauf, dass er diesen zu zeigen verstehe, wie manElemente jener Wissenschaft den Schiilern vermittle". G. pl. Gariboldi se ni popred nikdar pečal za ljudsko šolo in v c. k. učiteljskem izobraževališču uči le samb geometrijo, geografijo, zgodovinoin ustavno vednost(Verfassungslehre), pa pri tem hoče biti ediua luč učiteljem, ki se že mnogo let v vsakoverstnih učnib in drugih razmerah trudijo in izobražujejo na šolskem polji! G. pl. Gariboldi obira tudi naše učiteljsko društvo se vč, da s tem, da še nikoli pičice ni storilo za šolstvo (,,es ist durcbaus kein nennenswertes Resultat seines Wirkens zu verzeichnen"). Kakor laže o nTovaršu", da ni nikoli nič storil, laže tudi o učiteljskem društvu. Kdo ne ve v deželi, da je učiteljsko društvo sklicavalo in vravnavalo perve proste učiteljske zbore, pri kterih se je mnogo prav koristnega iu vspešnega sklepovalo in vladi nasvetovalo; dalo je na svetlo pervi rUčiteljski Koledar" z imenikom vseh šol in učiteljev na Kranjskem, sostavljalo in pošiljalo je v naj zadnjem času (naj več o učiteljski plači) razne prošnje in vloge do deželnega zbora, do vlade, do ministerstva, kjer se je prosilo, da naj se po ukaznem potu (im Verordnungs\vege) vredč pravne razraere ljudskih učiteljev na Kranjskem, in ker se to le še ni zgodilo, se je društveni odbor v posebnem pismu obernil do naših deržavnih poslancev na Dunaji, kteri so o tej reči sami govorili z g. ministroin. To vse je nTovarš" že naznanil, in vsi udje učiteljskega društva to tudi dobro vedo; samo naš g. pl. Gariboldi noče tega vedeti, ker se je zarotil, da hoče »Tovarša" in ,,učiteljsko društvo" uničiti, in to vse le zato, ker rau je vrednik in ob enem pervosednik učiteljskega društva tako zelo na poti. Vredništvo in predsedništvo to mu iz serca radi odstopimo, samo zato, da bode on iinel vse zasluge in slavo, ktera se bode nekdaj pela pervim buditeljem slovenskega šolstva in učiteljstva na Kranjskera (;,dass man die Ursache dieses Uinschwunges nur in ilim suchen werde"). Več bi še ,,Tovarš" našemu prijatelju g. pl. Gariboldiju rad povedal, pa naj si prihrani še kaj za drugo pot. Prepira je iskal, najdel ga je. Koliko bode to prineslo dobička naši c. k. učiteljski izobraževalnici in sploh kranjskemu učiteljstvu, bodemo ktnali videli. Dobro vemo, da se g. pl. Gariboldi in vsi njegovi tovarši vsladki nadi zibljejo, da jih vse zagovarjanje od naše strani le čestita in da inoajo množico učiteljev i. t. d. za berbtom. Iz serca vam privoščimo vse kadilo, ktero se vam sedaj zažiga in tudi vse boljše službe, višje stopnje, poslavila i. t. d., ktera vas čakajo za taka vitežka dela. To vse nas ne bode kar stopnjice premaknilo z naše poti, pa tudi naj manjšega straM ali kaj takega (kar si naši nasprotniki mislijo) uam ta sostavek ne bode učinil; ostali bodemo značajni učitelji in po vsi svoji moči do zadnjega časa delali za blagor ljudske šole in učiteljstva, ter za pravo ljudsko omiko.