KoLedar prireditev SOBOTA, 9. SEPTEMBER, ob 20. uri Levstikov dom, Velike Lašče »KRUH PONOČI SPI« z Ivanom Sivcem in Ansamblom Tonija Verderberja (Občina Velike Lašče) NEDELJA, 10. SEPTEMBER, ob 14. uri Dvorska vas 2. KRPANOVE IGRE (KTŠD Krpan) PETEK, 15. SEPTEMBER, ob 19. uri trg pred Levstikovim domom, Vel. Lašče OTVORITEV PRENOVLJENEGA TRGA IN PRENOVLJENIH PROSTOROV V LEVSTIKOVEM DOMU (Občina Velike Lašče) SOBOTA, 16. SEPTEMBER, ob 14. uri Trubarjeva domačija, Rašica PODELITEV ROŽANČEVE NAGRADE (Nova revija) SOBOTA, 16. SEPTEMBER, ob 14. uri Turjak, Gradež FOTOGRAFSKA RAZSTAVA IN POHOD PO KOGOJEVI POTI (KUD Marij Kogoj) SOBOTA, 16. SEPTEMBER, od 15. ure dalje Gradež PRAZNIK SUHEGA SADJA (Društvo za ohranjanje dediščine) NEDELJA, 19. SEPTEMBER, ob 13. uri Rašica RAŠČANI ZA RAŠČANE (TŠD Rašca) SOBOTA, 23. SEPTEMBER, ob 10. uri Krvava Peč SVEČANA OTVORITEV DOMA VETERANOV (OZVVS Velike Lašče) SOBOTA, 23. SEPTEMBER, ob 8.30 Krvava Peč-Vrbica POHOD NA STIČIŠČE ŠTIRIH OBČIN (Claustra Alpium luliarum z Občino Ig) ČETRTEK, 28. SEPTEMBER, ob 19. uri pred Levstikovim spomenikom, Velike Lašče PRIREDITEV OB 175. LETNICI ROJSTVA FRANA LEVSTIKA (KUD Primož Trubar Velike Lašče in Občina Velike Lašče) SOBOTA, 30. SEPTEMBER Rute RIMSKI DAN V RUTAH (zavod Parnas) SREDA, 4. OKTOBER, ob 17. uri Levstikov dom, Velike Lašče RAJALNE IGRE ob tednu otroka (ZRU) PRIREDITVE OB 20. OBLETNICI TRUBARJEVE DOMAČIJE (program na str. 11) DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE NA TURJAŠKEM GRADU (program na str. 10) Obvesmo Vsi, ki želite, da vam diskete, CD-je in fotografije po izidu Troble vrnemo, to zahtevo navedite pri oddaji svojih člankov. uredništvo Troble Z NASLOVNE STRANI: Novi prapor PGD Velike Lašče je razvil Franc Zabukovec. Foto Andrej Bavdek T^BLA glasilo Občine Velike Lašče ISSN 1408-5852 Letnik 12, številka 5, 7. september 2006 Izhaja sedemkrat letno, gospodinjstva v občini prejmejo glasilo brezplačno. Naklada: 1420 izvodov Izdajatelj: Občina Velike Lašče Izdajateljski svet: Sonja Ahec, Marko Gradišar, Marjan Kastelic, Sonja Ratej Pirkovič, Franci Rigler, Anton Zakrajšek Odgovorna urednica: Lidija Čop Uredniški odbor: Majda Kovačič Cimperman, Marija Lušin, Veronika Vasič, Boris Zore Lektoriranje: Majda Samsa Oblikovanje: Parnas, zavod za kulturo in turizem Velike Lašče Tisk: Kamitex, d.o.o. Naslov uredništva: Trobla, Levstikov trg 1 1315 Velike Lašče. Tel: (01) 7810-370 E-pošta: trobla@velike-lasce.si Prispevke za Troblo lahko oddate tudi v nabiralnik, ki se nahaja v hodniku pritličja občinske stavbe. Naslednja številka Troble izide 6. 10. Prispevke oddajte najkasneje do 21. 9. PRED VOLITVAMI Izdajateljski svet Troble, v sestavi Anton Zakrajšek, Sonja Ahec, Marko Gradišar, Marjan Kastelic, Sonja Ratej Pirkovič in Franci Rigler, je na svoji korespondenčni seji, dne 23. 8. 2006, določil pravila za objave predstavitev županskih kandidatov in svetniških list. V skladu z Zakonom o volilni kampanji so pravila naslednja: - vsak županski kandidat, ki kandidira v občini Velike Lašče, ima za svojo predstavitev na voljo 1 /3 strani (19 cm x 8 cm); - stranke ali liste, ki imajo svoje predstavnike v občinskem svetu, imajo za predstavitve svojih list na voljo 1/2 strani (19 cm x 12,5 cm); - stranke ali liste, ki nimajo svojih predstavnikov v občinskem svetu, imajo za predstavitve svojih list na voljo 1/4 strani (9 cm x 12,5 cm). Vse predstavitve kandidatov naj bodo že oblikovane. Rok za oddajo predstavitev je, tako kot za ostale članke, 21. 9. 2006. Lidija Čop odgovorna urednica Drage občanke, spoštovani občani Šolske počitnice in glavnina dopustov je za nami. Upam, da se je s čim manj težavami začelo novo šolsko leto. Za boljše počutje naših učencev na centralni osnovni šoli smo nabavili novo opremo za nekatere učilnice in zamenjali stare mize v jedilnici oziroma v šolski avli. Največja investicija v šoli pa je bila vsekakor zamenjava stare salonitne strešne kritine, ki smo jo nadomestili z novo. Nekaj denarja za to investicijo bomo pridobili tudi z Ministrstva za šolstvo. V Levstikovem domu smo preuredili spominske sobe tako, da smo v eno od njih razširili javno knjižnico, v drugi pa uredili obe spominski sobi. To je vsekakor začasna rešitev, saj je v bližnjem planu prekritje celotne strehe na Levstikovem domu in preureditev podstrešja, kjer bi na sodoben način uredili tudi spominski sobi Levstiku in Stritarju. V pododrju Levstikovega doma smo določene prostore uredili za razna druženja, predvsem za potrebe mladih. Tudi v naši Zdravstveni postaji smo na račun neizkoriščenega vogala pridobili nov prostor za potrebe fizioterapije. Dodaten prostor bo fizioterapevtki omogočal boljše pogoje dela pri nudenju svojih uslug našim občanom. Večina investicij pa tudi tokrat poteka na področju komunalnih dejavnosti. Obnovili smo trase vodovodnega omrežja od Retij do Prilesja, v Strletjih in skozi vse Male Lašče. Nujna je bila tudi obnova na nekaterih odsekih po Velikih Laščah. V Gradežu nad 100 so se, po večkratni urgenci na VO-KI, začeli izvajati individualni priključki na vodovodno omrežje. V planu je še obnova omrežja od Karlovice do Plosovega. Ena večjih in zahtevnejših investicij je vsekakor obnova Stritarjeve ceste od Šolske ulice proti Gmajni v Velikih Laščah. V sklopu obnovitvenih del bomo po položitvi optičnega kabla (v izvedbi Telekoma) zamenjali vodovodno in meteorno omrežje, ter položili kanalizacijske cevi za fekalno kanalizacijo. Pomembna je tudi izgradnja pločnika, ki bo zagotavljal veliko bolj varno hojo vsem stanovalcem na Gmajni. Hvala vsem, ki ste za to odstopili del svojega zemljišča. Ob pločniku bomo položili tudi nekaj luči javne razsvetljave. Vsekakor najbolj odmevna in izpostavljena je bila ureditev trga pred Levstikovim domom v Velikih Laščah, ki je bila že kar nujna. Veliko občanov mi je izrazilo željo po čim prejšnji ureditvi trga, saj razmajani asfalt in divje parkiranje na tem mestu Velikim Laščam ni bilo v zgled. Zato smo v občinskem proračunu Čestitam Dragu ŠKuLju iz Male Slevice, lastniku in trenerju konja Jensena, ki je na državni galopski dirki v Lenartu (13. 8. 2006), v kategoriji športni konji B, osvojil drugo mesto. Čestitam tudi jahaču Alešu BAhorju iz MEDvedjeka. predvideli sanacijo našega osrednjega trga. Ker občina še ni lastnik tega zemljišča (trenutno smo v postopku odkupa) smo od trenutnega lastnika Kmetijske zadruge pridobili soglasje za ureditev trga. Za to odločitev se Upravnemu odboru KZ in direktorju Ivanu Levstiku najlepše zahvaljujem. Zadostili smo tudi njihovim zahtevam, po nekaj parkiriščih ob lokalni cesti, kljub temu, da so stanovalci ob Stritarjevi cesti izrazili željo, da ne bi bilo nobenih parkirišč ob trgu. Ob tej priložnosti bi rad poudaril, da so nam na Direkciji RS za ceste že lani naložili, da moramo na trgu ob glavni cesti G 106 postaviti stebričke za preprečitev parkiranja, sicer bi jih postavili oni na naš račun. Dogovoril sem se, da bomo to storili letos ob ureditvi trga. Ob državni cesti je dovoljen samo pločnik, avtobusna postaja in cestni priključek, nikakor pa ne parkirišča. Za ureditev trga smo v Trobli št. 2/11 (31. marec 2005) objavili celo javni poziv vsem, ki bi želeli s svojimi idejami pripomoči k lepšemu izgledu trga. Na razpis smo dobili tri idejne skice naših občanov. Za pomoč smo zaprosili tudi Fakulteto za gradbeništvo (oddelek krajinske arhitekture), njeni študenti so pripravili tudi nekaj variant ureditve platoja. Vse zasnove so predvidele fontano ali vodnjak, umaknitev oglasnih tabel okoli lipe in čim manj drugih dodatkov, ker je prostor trga dokaj majhen in potisnjen med stavbe. Iz vseh teh idej je projektant Janez Gomboc iz Ljubljane naredil končni načrt trga. Glede na izkušnje drugih, kjer imajo postavljene fontane, se je projektant odločil za vodnjak, ki ga je skupaj z drugimi elementi izdelalo podjetje Coston, d.o.o., iz Ljubljane, ki se ukvarjajo tudi z obnovo Plečnikovih del v Ljubljani in izdelujejo SanDRi Perič iskereno čestitam za športne uspehe pri umetnostnem drsanju in kotalkanju. župan Anton Zakrajšek Anže starič je maturitetni preizkus opravil z odliko in se tako pridružil zlatim maturantom, za kar mu iskreno čestitam. župan Anton Zakrajšek vodnjake ter druge elemente po Sloveniji. Trg je tlakovan s kakovostnimi tlakovci (izdelani v Avstrijski firmi ), ki so s strani Zavoda za kulturno dediščino Slovenije odobreni za tlakovanje starih mestnih in trških jeder. Ureditev našega Velikolaškega trga bo proizvajalcem služila tudi kot reprezentančni objekt, zato smo tlakovce dobili po ugodni ceni. Trg bomo dopolnili samo še z nekaj klopmi in na željo nekaterih občanov na njem postavili še mini meteorološko postajo za merjenje temperature in tlaka. Kot ste najbrž opazili je končan tudi pločnik proti Kijanam in postavljen mini otoček za umerjanje prometa skozi Velike Lašče. Upam, da bo dosegel svoj namen in da bo promet skozi naselje odslej nekoliko upočasnjen. Že v septembru je predviden začetek velike investicije izgradnje avtobusnih postajališč, obnove mostu in začrtanja prehoda na Rašici. Upam in želim, da bosta lastnika zemljišč, na predvidenem posegu, dala soglasje za to nujno investicijo. V nasprotnem primeru te investicije država ne bo začela, denar pa bo porabila za druge namene. V naslednjih mesecih je v planu izgradnja pločnika od centra Turjaka proti Štajnpriku (trenutno smo v fazi izbire izvajalca) in če bo dopuščal čas tudi od Rašice proti Malim Laščam. Tudi asfaltiranje ceste od Podturjaka do občinske meje s Škofljico je tik pred začetkom, saj je izvajalec že izbran. Ob tej priložnosti naj povem, da je včasih težko dobiti izvajalce asfaltiranja, saj imajo očitno veliko dela. Tako smo tudi nemalokrat neupravičeno kritizirani s strani občanov, zakaj se po raznih posegih v cestišče takoj ne popravijo ceste, kot je to v primeru popravila cest po posegu Telekoma v Velikih Laščah. Naj omenim še velika obnovitvena dela po Malih Laščah, ko je najprej svoje kable položil Telekom, nato je občina omogočila zamenjavo vodovodnega omrežja, obnovo meteorne kanalizacije in postavitev nekaj luči javne razsvetljave. Po zaključku vseh teh pa bo potrebna še preplastitev ceste. V letošnjem planu imamo še gradnjo poslovilne vežice z majhno čajno kuhinjo in sanitarijami ob Turjaškem pokopališču. Ta poseg bo odvisen tudi od soglasja denacionalizacijskega upravičenca, saj je celotno območje okoli pokopališča v fazi vračanja zemljišča. Upam na ugodno rešitev tudi tega problema. Za konec naj vas, drage občanke, spoštovani občani, povabim, da si na občinskih straneh pogledate katere večje investicije so bile narejene v zadnjih letih v naši občini. Želim vam prijetno branje in pozorno spremljanje predvolilnih aktivnosti. župan Anton Zakrajšek Dežurna Lista vodovoda Vodokomunalni sistemi, d.o.o. za čas od 4. 9. do 8. 10. 2006 BELAJ MARKO 4. 9. - 10. 9. BELAJ STANE 11. 9. - 17. 9. BELAJ SIMON 18. 9. - 24. 9. BELAJ ANTON 25. 9. - 1. 10. BELAJ MARKO 2. 10. - 8. 10. tel. 051 619 577, 041 646 473 tel. 051 619 577, 041 946 702 tel. 051 619 577, 041 635 784 tel. 051 619 577, 041 951 580 tel. 051 619 577, 041 646 473 POLLETNO POROČILO O IZVRŠEVANJU PRORAČUNA 2006 V juliju je bil Občinski svet Občine Velike Lašče seznanjen z izvrševanjem proračuna za leto 2006 v prvem polletju. V tem času je prišlo le do dveh sprememb proračuna, kar kaže na to, da so bila sredstva tako na prihodkovni kot odhodkovni strani dokaj dobro predvidena že v sprejetem proračunu. Bralkam in bralcem Troble predstavljamo polletno realizacijo proračuna po glavnih postavkah. Omenimo še to, da so tako oblika proračuna kot tudi šifre in poimenovanje postavk predpisane s strani Ministrstva za finance, ki z začetkom leta 2006 zahteva poenotenje vseh občinskih proračunov. Prvi del proračuna zajema bilanco prihodkov in bilanco odhodkov, drugi del sestavlja račun finančnih naložb in terjatev, tretji pa račun financiranja občine. Občinska uprava (Na naslednjih straneh sledijo bilanca prihodkov, bilanca odhodkov, račun finančnih naložb in terjatev, račun financiranja). ObčiNA VEUkE Lašče vas v pETEk, 15. sEpTEmbRA 2006, ob 19. uri vabi na OTVORITEV OBNOVLJENEGA VELIKOLAŠKEGA TRGA IN PRENOVLJENIH PROSTOROV V LEVSTIKOVEM DOMU dodatno urejen prostor za knjižnico, prenovljena spominska soba in na novo urejen prostor v pododrju za druženje mladih - s kulturnim in zabavnim programom. Vabljeni! Vrsta poročila: Priprava proračuna - PRIHODKI Poročilo: POLLETNO POROČILO (/anuar-junlj 2006) O hči na Velike LaSče l]l /A HlViJhjC Izbrani nivoji: /BLOK2/K3/K4 0 Prihodki proračuna 70 DA VČM PRIHODKI 700 Davki na dohodek in dobiček 7000 Dohodnina 703 Davki na premoŽenje 7030 Davki rta nepremičnine 7032 Davki na dediščine in darila 7033 Davki na prnmet nepremičnin in na finančno premoženje 704 Domači davki »a blago i» storitve 7044 Davki na posebne stori Ive 7047 Drugi davki na uporabo blaga in storitev 71 NEDA VČNI PRIHODKI 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 7102 Prihodki od obresti 7103 Prihodki od premoŽenja 711 Takse in pristojbine 7111 Upravne takse in pristojbine 712 Denar ne kazni 7 120 Denarne ka^ni 71J Prihodki od prodaje blaga in storitev 7130 Prihndki od prodaje blaga in storitev 714 Drugi nedavčni prihodki 7141 Drugi nedavčni prihodki 72 KAPITALSKI PRIHODKI 722 Prihodki «d prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 7221 Prihodki od prodaje stavbnih zemijišč 73 PREJETE DONACIJE 730 Prejete donacije iz domačih virov 7301 Prejete donacije in darila od doma tih ll žični h oseb 74 TRANSFERN! PRIHODKI 740 T r ansfe r n i pr thod ki iz i I r u gih ja vn o fi n a n čn ih institucij 7400 Prejeta sredstva iz državnega proračuna 7401 Prejela sredstva iz občinskih proračunov v tisoč str Vi'ljjLi [i l ¡inii¡1 lil 11 Kt tm li/nr ijn jibii-juu "iil H >' 111 r>i., \ I 'Hlfi_ 8*493 656 7.837 6LJM 17.812 2.150 15.662 1.551 1.551 713 713 3.45(1 3.450 37.610 37.610 2.000 2.000 2.000 6.000 6.000 6.000 249.056 249.056 249.056 0 3.637 81 3,556 28.406 16.348 813 15,535 356 356 271 271 899 m 10.532 i 0.532 0 0 0 3.678 3.678 3.678 84.290 «4.290 83,345 945 ¡J!» 2. s|ircniriiiM pol) 619.280 282.629 45,6 30IMS 166.255 55,2 267.937 145.788 54,4 267.937 145.788 54,4 24,658 16.829 68,3 10.849 S,572 79,0 2.704 1.4 S 6 55,0 11.105 6.771 61,0 42,8 12,4 45.4 46.5 91,8 37,8 99.2 23,0 23,0 38,0 38.0 26.1 26,1 28,0 28.0 0,0 0,0 0,0 61.3 61,3 61,3 33,8 33,5 Vrsrn poročita: Priprava proračuna - ODHODKI Poročilo: PRORAČUN OBČINE VELIKE LAŠČE ZA LETO 2006 Občin» Vi like LaSče Knitriji 211 nivoje: [/hrani nivoji: /BLC/FU*PPP/GFR v tisoč SIT Veljavni prurafun Krilna dj« jan-jun A Bilanca odhodkov 1000 OBČINSKI SVET 01 POLITIČNI SISTEM 0101 Politični sistem 05 ZUNANJA POL t TIKA iS MEDNA HODNA POMOČ 0302 Mednarodna sodelovanje in udeieiha 04 SK VPNE A DMiNiSTR 4 Ti l Nt' SL UŽBE IN SPLOŠNE JAVNE STORITVE 0401 Kadrovska uprava 2000 NADZORNI ODBOR 02 EKONOMSKA in ris kal na a dministra cija 0203 Fiskalni nadzor 3000 ŽUPAN 01 pol 1tjčn1 sis tem 0101 Politični sistem 4000 OBČINSKA UPRAVA 04 SKUPNE A DMTNIS TKA TO NE SL VŽBE IN SPL OŠNE JAVNE STORITVE 0403 Druge skupne administrativne služba 06 LOKA LNA SA MOVPRA V A 0601 Delovanje na področju lokalne samoupnnv ter koordinacija v Uiti m in lokalne ravni 0603 Dejavnost občinska uprave 07 OBRAMBA IN UKREPI OB IZREDNIH DOGODKIH 0703 Civilna zaščito in protipožarna varnost OH NOTRANJE ZA DEVE IN VA BNOST 0302 Policijska in kriminalistična dejavnost 11 KMETIJSTVO. GOZDA RS TVOiN RIBIŠTVO 1102 Program reforme kmetijstva initvilstva 1103 Splošne storitve V kmetijstvu 1104 Gozdarstvo 13 PROMET; PROMETNA INFRASTRUKTURA BV KOMUNIKACIJE 1302 Cestni promet in in/rastmklura 14 GOSPODARSTVO 1402 Pospeševanje in podporo gospodarski dejavnosti 1403 Promocija Slovenije, razvoj turizma in gostinstva 15 V AROV A NJE OKOLJA IN NA RA VNE DEDIŠČINE 1502 Zmanjševanje onesnaženja, kontrola in nadzor (6 PROS TORSKO P1.A NIRA NJE IN STA NO V A NJSKO KOMUNALNA DEJAVNOST 1602 Prostorsko in podeielskff planiranje in administracija 1603 Komunalna dejavnost 1605 Spodbujanje stanovanjske gradnje !6Q6 Upravljanje in razpolaganje z zemljišči (javno dobro, kmetijska, gouina in stirvhna zemljišč a j 06 pa 2. tprtnifnili! 7116.180 261.453 9.900 1.471 9.000 1.471 9.000 1.471 500 0 500 0 4U0 0 400 0 500 98 500 98 500 98 8,300 3.685 8.300 3,68.J 8.300 3.685 687.480 256,198 15.700 7.463 15.700 53.100 4.450 48.650 10.500 10.500 500 500 15.780 11430 350 3.000 215.000 215.000 5.300 1.500 3.800 20.200 20.200 77,300 4.500 65.800 4.000 3.000 7.463 24.125 278 23.847 6.184 6 184 0 0 190 190 0 0 72.179 72.179 1.203 5CW 703 1.514 1.514 1L43I 22 10682 9 717 37.(1 14,9 16.4 16.4 0,0 0,0 0,0 0.0 19,5 19.5 ¡9.5 44,4 44.4 44.4 37,3 47.5 47.5 45.4 6.2 49,0 58,9 58.9 0,0 0.0 1,2 1.5 0.0 0.0 33.6 33.6 22.7 33 J 18.5 7.5 7,5 14.lt 0,5 16.2 0,2 23.9 III/]. PRIMARN] PRESEŽEK n.v pluiil (ibrcM j) 111 /2. TE KOf:! T RESE 7,FK lPRlMAN.tKLj.fAJi -52.306 -31.465 62,1 (70+711-(40 + 4l| (Tckufi prihodki minil!) Ickuči h nI h ud ki in TCkofr (min fr ri> R. RAČUN FINANČNIH TERJATEVIN NA IOŽR v SIT IV. PREJETA V RAČ11, A DAMK POSO.Il]. EN 1'HOPA.JA 0 K A I'1T AI .S K m |)E I ,KŽH V (7504-751 75 prejeta VRAČILA IMMH POSO.HI. FN PRODAJA H KAPITALSKIH DELEŽEV 750 Prejela vnifila danih posojiJ ^ Vj. PREJETA MINUS »A.NA IT>5QJ[LA ]\_ U S P R E>1 V. \J It E K A P11 a T S KIH J J E l K /.EV7Tv. - V. | C. RAČUN FINANCIRANJA r tisoč SIT Sekt ¡j a/ PwJsrkei ja/k 2/K.3 Vn. ZADOLŽEVANJE 1500+50n fll /JtlHJl/EVANJfc 500 DwaCe zadolževanje MU - ODPLAČILA [>0I.<;A (550+55j j 55 OIH'L 11.'I I. A »OLGA 550 Odplačila dantaiii^a dolgu m 60.000 60.000 3.11)0 „umi 3.100 L-(3K(Í1 fi n o 1.545 L345 1.545 M M ■1,0 40JJ IN- SPUtlMKMBA 5TAISJA SKEhSTKV NA RAČUNU f[. MV>VJ[.-[l.-V.-Vlin \\ M"I-Q /ADOL/EV AM.IL (vn.-vni.i XI. NETO Ki!N ANCIRANJl. (W.+X.-IX.) -30.0ÍI1I 56.900 86.900 -[,545 — -21.175 — X». STANJ K SREDSTEV NA RAČUN t H NA DAN 31.12-PRKTEKLECA LETA 49.376 40.376 Nekaj gLAvnih investicij, ki so bile izvedene v mandatu 2003-2006 LOKALNE CESTE IN JAVNE POTI Naziv ceste Vel.Lašče - Šolska ulica - Podtrn - Stritarjeva cesta Kaplanovo-Adamovo-Škulji Podstrmec-Lužarji Mala Slevica (proti Peterlinu) Kaplanovo-Podkogelj LC-Stope-Opalkovo Brankovo (Gačnik)-LC Male Lašče (proti Možku) Koupa-Črni Potok Hrustovo (proti Mohoriču) Hrastinjaki-Medvedjek Logarji-Zgonče Laze-Granjevica Turjak - preplastitev od Doma krajanov proti gradu in proti pokopališču Marof Pirman-Javorje v Gradišče pri Robu asfaltiranje krajših odsekov Dolžina asfaltiranja: 17.450 m Še letos v planu: Podturjak - meja z občino Škofljica Purkače-Centi od Sv.Trojice proti Malim Laščam PLOČNIKI Velike Lašče ob G 106 (pločnik Mastnik-Skubic) ob G 106 (pločnik Prijatelj-odcep Kijane) Dolžina pločnikov: 250 m Še letos v planu: pločnik ob G 106 v Turjaku in Rašica-Male Lašče POSTAJALIŠČA Prilesje Dvorska vas VODOVODNI SISTEMI Velike Lašče črpališče Marinčki (ureditev okolice) obnova Velike Lašče- železniška postaja-Male Lašče obnova skozi Male Lašče obnova Dvorska vas-Vel. Slevica obnova v Strletih obnova Retje-Prilesje Obnova po Stritarjevi cesti in po Levstikovem trgu Karlovica izgradnja črpališča Podstrmec trasa Podstrmec-Karlovica Turjak do pokopališča Gradež-Gradež nad 100 obnova Turjak-Gradež obnova Gradež-Laporji Rute izgradnja črpališča Boštetje obnova Boštetje-Mohorji Dolžina vodovodnih sistemov: 11.250 m Še letos v planu: Karlovica-Plosovo POKOPALIŠČA, VEŽICE Velike Lašče (prekritje strehe, sanacija zidu, razsvetljava) Turjak (oporni zid) Še letos nameravamo na turjaškem pokopališču zgraditi majhno vežico s sanitarijami in čajno kuhinjo in urediti okolico. JAVNA RAZSVETLJAVA Postavljenih je bilo 93 luči v 55 vaseh. Še letos v planu: 15 luči v 7 vaseh ČISTILNA NAPRAVA + KANALIZACIJA Narejena je projektna dokumentacija za čistilno napravo in kanalizacijo v Velikih Laščah in položenih 350 m kanalizacijskih cevi. ODKUP IN UREJANJE ZEMLJIŠČ Za občinske potrebe (ceste, ob pokopališču) smo odkupili nekaj zemljišč. INVESTICIJE V OBČINSKE OBJEKTE V veliki meri smo obnovili Dom veteranov vojne za Slovenijo (stara šola v Krvavi Peči). DRUGE JAVNE POVRŠINE ureditev trga v Velikih Laščah ureditev vaškega središča na Veliki Slevici ureditev otoka na Gradežu OSNOVNA ŠOLA PRIMOŽA TRUBARJA zamenjava kompletne strešne kritine obnova centralnega ogrevanja nabava stopniščnega vzpenjalca obnova kuhinje e-šola, računalniško omrežje nabava novih učil obnova električne napeljave nabava opreme za pisarno tajništva nabava opreme in obnova nekaterih učilnic zamenjava oken, vrat, senčil nabava nove opreme za jedilnico drugo (klančine, ograje ...) nabava opreme in obnova šolske knjižnice nakup vozil za šolske prevoze VRTEC izgradnja novega vrtca z vso potrebno opremo ureditev okolice in nabava zunanjih igral ureditev dodatne igralnice GLASBENA ŠOLA kompletna preureditev starega vrtca za potrebe glasbene šole nakup vse opreme nakup nekaterih glasbil (pianino, klavir) KULTURA KULTURNI OBJEKTI LEVSTIKOV DOM - ureditev dvorane, garderobe, kurilnice, centralne napeljave, sanitarij, pododrja, fasade, nabava novega ozvočenja, odkup od Kmetijske zadruge TRUBARJEVA DOMAČIJA - obnova žage, ureditev poti TURJAŠKI GRAD - nabava nekaterega interierja SAKRALNI SPOMENIKI sofinanciranje obnov naslednjih sakralnih spomenikov: župnijska cerkev v Velikih Laščah, sv. Rok, sv. Jakob na Mali Slevici in Malem Osolniku, Krvava Peč, sv. Ahec, sv. Trojica, sv. Ožbolt, sv. Primož, Velika Slevica ŠPORT večnamenska telovadnica pri OŠ (izdelava projektov in pridobitev gradbenega dovoljenja) igrišče pri OŠ PT (slačilnice ...) igrišče na Turjaku igrišče v Dvorski vasi preplastitev igrišča v Robu manjša igrišča po nekaterih drugih vaseh SOCIALNO VARSTVO ustanovitev skupnega podjetja za izgradnjo doma za ostarele nakup vozila za pomoč na domu KNJIŽNICA razširitev v Velikih Laščah adaptacija v Robu ZDRAVSTVO Zdravstvena postaja zamenjava oken ureditev zobne ambulante ureditev splošne ambulante ureditev čakalnic sofinanciranje nabave avtomobila za patronažno službo zamenjava strešne kritine DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE Gradovi, utrdbe in mestna obzidja 23. - 30. september 2006 Torek, 26. september ob 18. uri: TURJAŠKI GRAD SE PREDSTAVI predstavitev izobraževalnih programov na gradu Turjak za osnovne in srednje šole ob 19. uri: GRADOVI NA SLOVENSKEM odprtje fotografske razstave avtorice Milene Vintar PARNAS, zavod za kulturo in turizem Velike Lašče vabi na odprtje fotogRAfske RAzstAvE Milene ViNtAR GRaDovi Na SLoveNskeM, ki bo v torek, 26. septembra, ob 19. uri na gradu Turjak. Fotografije so obdelane v posebni fotografski tehniki -fotografiki. Razstava bo odprta v sklopu Dnevov evropske kulturne dediščine v sodelovanju z Občino Velike Lašče. Lepo vabljeni! Društvo VITA Društvo VITA je invalidska in reprezentativna organizacija, ki deluje tudi v javnem interesu na področju socialnega varstva. Programi društva VITA so namenjeni osebam po možganski poškodbi in njihovim svojcem. Z njimi želijo zagotoviti boljši pretok informacij in povezanost med institucijami ter s tem preprečiti družinam s poškodovanim članom »dolgo pot« pri iskanju rešitev. Program društva na lokalni ravni poteka v obliki dnevnega centra, pomoči na domu in asistence po predhodnem dogovoru z družino poškodovane osebe. V mesecu septembru bodo pričeli izvajati program socialne vključenosti, in sicer v Ljubljani, Kopru, Mariboru, Kočevju in Murski Soboti. V program so uporabniki vključeni od 4 do 6 ur. Vsebina programa: vseživljenjsko učenje, izdelava ročnih izdelkov, delo za druga podjetja. Za svoje delo prejmejo plačano malico, potne stroške in nagrado v višini 15.000,00 SIT. Vključijo se lahko osebe, ki so bile v zaposlitveni rehabilitaciji ocenjene, da je njihova delovna sposobnost 30% ali manj. Za dodatne informacije se lahko obrnete na naslov kočevske podružnice: Podružnica Kočevje Društva VITA, Koblarji 46, Stara Cerkev. Pokličete lahko tudi na tel. št. 040/171-084 ali pa pišete na e-naslov: vita.kocevje@guest.arnes.si. Petek, 29. september ob 18. uri: OŽIVLJAMO GRAD TURJAK - osrednja prireditev predstavitev razstave o prenovi gradu leta 2005 ter razstave reprodukcij akvarelnih risb iz poslikav Dalmatinove kapele avtorja Ladislava Benescha (ZVKDS, OE Ljubljana, Mojca Arh Kos in Irena Vesel Kopač) koncert baročne glasbe v izvedbi MILKA BIZJAKA (špinet) in MATEJE BAJT (kljunasta flavta) Da bi grad čim bolj približali mladim, smo k sodelovanju povabili tudi OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče. Šola bo pripravila likovni natečaj o Turjačanih, Občina Velike Lašče pa bo učencem v tem tednu omogočila brezplačen ogled gradu. Ne bomo pozabili niti na najmanjše. Za predšolske otroke iz vrtca Sončni žarek bo poskrbel zavod Parnas. Program je pripravila Občina Velike Lašče skupaj z velikolaškimi društvi in organizacijami v okviru projekta Dnevi evropske kulturne dediščine, ki poteka v organizaciji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Vabljeni! OBčina Veuke Lašče in KUD Primož TRUbaR Velike Lašče vabita na PRIREDITEV OB 175. LETNICI ROJSTVA FRANA LEVSTIKA, ki bo v četrteK, 28. septemBra 2006, ob 19. uri pred Levstikovim spomenikom v Velikih Laščah. V primeru slabega vremena bo prireditev v Levstikovem domu v Velikih Laščah. Vabljeni! Občina Velike Lašče vabi na 21. kulturni večer (5. sezona) NA TRUBARJEVINI V ČAST DOMOVINI ki bo v petek, 6. oktobra 2006, ob 20. uri na Trubarjevi domačiji na Rašici. Gostja večera bo publicistka in političarka SPOMENKA HRIBAR Lepo vabljeni! Varstvo STAREjših v domaČEm kraju 20 LET TRUBARJEVE DOMAČIJE Petek, 6. oktober ob 18. uri Galerija Skedenj ODPRTJE 24. TRADICIONALNE RAZSTAVE »TRUbARjEVi KRAji« (SPD Primož Trubar - podružnica Rašica) ob 20. uri spominska soba 21. KULTURNI VEČER Na TRUbARjEViNi V Čast Domovini s SpOMENKO HRibAR (Občina Velike Lašče v sodelovanju s Tonetom Kuntnerjem) Sobota, 7. oktober od 10. ure dalje na prostem TEHNIŠKI DAN s predstavitvijo različnih delavnic ročnih spretnosti ob 11. uri PRIMOŽ TRUBAR DANES - branje sestavkov na temo o življenju in delu Primoža Trubarja gledano s stališča današnjih dni (OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče) ob 13. in 15. uri VODEN OGLED PO TRUBARJEVI DOMAČIJI (Andrej Perhaj) ob 14. uri SPREHOD PO TRUBARJEVI RAŠICI (TŠD Rasca) ob 16. uri Predstavitev zbORNiKA Ob 20-LETNici TRUbARjEVE DOMAČijE iN KRATKEGA fiLMA O TRUbARjU (Parnas, zavod za kulturo in turizem Velike Lašče) ob 17. uri pred spominsko sobo OSREDNJA SLOVESNOST (Občina Velike Lašče z društvi) Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve želi povečati število starejših, ki bodo vključeni v oskrbo ne samo v domovih za starejše, temveč tudi pri drugih družinah. Gre za storitev, ki je namenjena vsem tistim, ki potrebujejo tujo pomoč in že sedaj čakajo na sprejem v dom ali pa se za odhod v dom ne morejo odločiti, ker v njihovem domačem kraju ni ustreznih zmogljivosti. Z javnim pozivom želi ministrstvo pritegniti k izvajanju te oblike oskrbe vse tiste, ki imajo ustrezne prostorske kapacitete in so pripravljeni zagotavljati pomoč starejšim in drugim odraslim osebam, ki zaradi zdravstvenih in drugih težav niso v celoti samostojne. S to storitvijo bo uporabnikom zagotovljena prijaznejša in cenejša storitev v domačem kraju, tisti, ki zlasti na podeželju razpolagajo s primernimi nastanitvenimi prostori, pa si bodo lahko zagotovili socialno in materialno varnost. Javni poziv za izvajanje oskrbe v drugi družini je bil objavljen na spletni strani ministrstva 11. julija 2006. Rok za prijave se izteče 29. decembra letos. Posebna komisija bo redno mesečno pregledovala prispele prijave in s prijavitelji tudi opravila prvi razgovor ter jim svetovala vse podrobnosti v zvezi z opravljanjem storitve in sklepanjem pogodb o njenem izvajanju. Več informacij o javnem pozivu za opravljanje storitev institucionalnega varstva v drugi družini lahko dobite na ministrstvu (www.mddsz.gov.si) ali pa v najbližji enoti centra za socialno delo. OBČINSKI SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU opozarjA: ZAČELO SE JE NOVO SOLSKO LETO. OTROCI SO PONOVNO VSAKODNEVNO PRISOTNI NA NAŠIH CESTAH, ŠE POSEBEJ V OKOLICI ŠOL IN NA AVTOBUSNIH POSTAJALIŠČIH. PROSIMO, VOZITE PREVIDNO IN V SKLADU S CESTNO-PROMETNIMI PREDPISI. Posebej nevarna mesta so tam, kjer otroci izstopajo iz kombijev in avtobusa, saj so pri prečkanju ceste lahko neprevidni. Zato JE DOLŽNOST ODRASLIH, DA S SVOJIMI IZKUŠNJAMI IN PREDVIDEVANJEM ZAŠČITIMO NAŠE NAJMLAJŠE. V sodelovanju OSNOVNE ŠOLE in SVETA STARŠEV bomo tudi na začetku letošnjega šolskega leta izvedli jutranje dežuranje na prehodu za pešce čez magistralno cesto. S tem bi radi pokazali, da je treba varnosti otrok posvečati veliko pozornost, pri tem pa moramo sodelovati vsi. Če ne drugače, vsaj z dobrim zgledom. Starši, ki svoje otroke vozite v šolo s svojim avtomobilom, bodite pozorni na to, da so vaši otroci tudi na zadnjih sedežih pripeti z varnostnim pasom. Zakon nam nalaga pa tudi primeri iz prakse nas učijo, da morajo biti potniki na vseh sedežih, ki imajo ustrezne varnostne pasove, PRIPETI. Raziskave in vsakdanja praksa namreč kažejo, da se otroci na zadnjih sedežih le redko pripnejo. STARŠI, OPOZORITE JIH NA TO, KO SE USEDETE V AVTO. PREDVSEM PA JIM DAJTE DOBER ZGLED. Prav tako bi v imenu šole in občinskega sveta za preventivo prosil vse voznike, da NE BI PARKIRALI NA OZNAČENI ŠOLSKI POTI (predvsem na Stritarjevi ulici)! Če parkirate na pločniku, s tem prisilite otroke, da morajo hoditi po cesti. SREČNO! Bojan Novak Svetovanje potrošnikom Urad za varstvo potrošnikov sporoča, da je odprl brezplačno telefonsko številko za brezplačno svetovanje potrošnikom, ki ga izvajajo potrošniške organizacije, izbrane na javnem razpisu Urada za varstvo potrošnikov: 080 88 99. Svetovanje poteka vsak dan med 9. in 13. uro. Vprašanja lahko potrošniki pošiljajo tudi po elektronski pošti na: svetovanje.uvp@gov.si. Vsa vprašanja potrošnikov bodo usmerjena na izbrane potrošniške organizacije. Urad ocenjuje, da je bil z vzpostavitvijo brezplačne telefonske številke dosežen velik napredek pri doseganju kvalitete svetovanja. Urad bo v skladu s pogodbo z izvajalskimi potrošniškimi organizacijami seznanjen z vsemi vprašanji potrošnikov kakor tudi z odgovori svetovalcev. S tem bo pridobil podlago za različne analize, ki bodo služile za dvig kvalitete opravljanja javne službe svetovanja in podlago za uveljavljanje novih usmeritev politike varstva potrošnikov. Za dodatne informacije lahko pokličete na telefonsko številko Urada 478 36 18. Velikolaški poletni festival 13 Trqbla 5/2006 Začetek VeukoLAškega poLetnega festivala v znamenju davnega glasbi angelov ... Prvi Velikolaški poletni festival se je pričel s koncertom dveh harfistk, Mojce Zlobko Vajgl in Aleksandre Verbitskaje, ter violinista Mirana Kobla 15. julija 2006 na Veliki Slevici. Cerkev Marije, Kraljice angelov, je bila zelo posrečeno in zanimivo prizorišče koncerta. In zakaj? Na ta koncert se je bilo prijetno odpraviti tudi peš, a pozor, ob tem se lahko doživi vse: skoraj pekel in skoraj nebo. Med potjo, ko se začneš vzpenjati na Slevico, na prvem ovinku zagledaš medveda, v paničnem strahu pred še bližjim srečanjem skočiš pred taksi, ki slučajno pripelje do tebe ravno v tistem trenutku, in prosiš, če smeš prisesti, ker je v bližini medved. Ljudje v taksiju, namenjeni na koncert, te samo čudno gledajo, in ker najbrž ne čutijo, kako se ti tresejo kolena, grmovje ob poti pa bi se lahko treslo tudi zaradi česa drugega, nisi čisto prepričan, da besedam o medvedu kljub dovoljenju, da prisedeš, sploh verjamejo. Za vožnjo se nekoliko oddolžiš z usmerjanjem taksija k cerkvici. In potem koncert. Če ti je glasba ljuba, a kljub temu med vsemi umetnostmi največja neznanka, o koncertu ne moreš napisati ocene, lahko pa poveš, kako ti je bilo: da si res lahko verjel, da je harfa davno glasbilo angelov, s katerim je mladi David blažil potrtost kralja Salomona; da so se ti ob zvokih in ob bleščanju slevskih angelov nehala tresti kolena, zatresla oziroma zazvenela pa je tvoja duša; da so se tebi in tudi vsemu drugemu navdušenemu občinstvu nebesa zazdela čisto blizu. M. L. Občina Velike Lašče vas v soboto, 9. septembra 2006, ob 20 uri v Levstikovem domu v Velikih Laščah lepo vabi na zadnjo prireditev v okviru VELIKOLAŠKEGA POLETNEGA FESTIVALA 2006 » KRUH PONOČI SPI « - prireditev z glasbo in pripovedjo o nastajanju besedil, zgodovini narodno-zabavne glasbe in leposlovnih Sivčevih knjig Natopila bosta pesnik in pisatelj IVAN SIVEC in ANSAMBEL TONIJA VERDERBERJA. Vabljeni! Gledališka predstava KAJ TI JE, DEKLICA Grajsko dvorišče na Turjaku je v nedeljo, 30. julija 2006, sprejelo številne gledalce, ki so se udeležili drugega večera poletnega festivala, ki je v letošnjem letu zaživel v občini Velike Lašče. Vabljiv je bil že naslov predstave Kaj ti je deklica, ki je naznanjal nekaj slovenskega in spominjal na staro ljudsko pesem. Vsi obiskovalci smo doživeli pravi grajski sprejem, saj nas je ob vratih čakala nasmejana grajska gospodična s peharjem, v katerem so bili gledališki listi zloženi na prav poseben način, kot glasbilo. Grajsko dvorišče brez odra in le postavljene klopi, na katere smo sedali in spremljali prihode drugih obiskovalcev, so marsikomu zastavljale vprašanje, kje bo oder in kakšna bo predstava. Nekateri so se radovedno ozirali na grajski balkon, drugi na stopnišče, ki vodi v kapelo. Številni so se ozirali na transparent z napisom »Delat ne znamo, beračit nas je sram, krast, to je prepovedano!« in na pripis »Pridemo takoj« Vprašanje je bilo razrešeno, ko je skozi grajska vrata prihrumel mini tovornjak, poslikan v zmaja in nenavadno otovorjen. Potrebne je bilo kar nekaj vozniške spretnosti, da je našel ustrezen parkirni prostor pred obiskovalci, in že v naslednjem hipu je bilo vsem jasno, da je »potujoči oder« pripravljen in se predstava lahko začne. Gledališko predstavo je izvedlo Šentjakobsko gledališče Ljubljana v režiji Jaše Jenulla in Vide Cerkvenik Bren. Mladi igralci, Ana Lavrinc, Mateja Zelič, Boris Car, Marko Skok in Tjaša Valentinčič, so znova dokazali svoj igralski in glasbeni talent. Na harmoniki jih je ves čas mojstrsko spremljal Marko Brdnik, na klarinetu pa Grega Budal. Mlada gledališka ekipa je radovedno in na svojstven način segla v zakladnico ljudskega izročila in na odru predstavila znane in manj znane motive slovenskih ljudskih pesmi, ki jih je združila v radoživo gledališko igro. Predstava Kaj ti je, deklica na sodoben način oživlja tradicijo potujočih igralskih družin. Na grajskem dvorišču so na potujočem odru v večernem mraku pred nami zasijali ljubezenski prizori, tragične zmote, krvavi umori in kmečki punti, začinjeni s humorjem, petjem in šegavimi improvizacijami. Nastopil pa je celo orjaški zmaj. Polno dvorišče gledalcev, malih in velikih, je dokaz, da so takšne prireditve tudi v poletnih dneh dobrodošle med našimi občani. Številni obiskovalci so prišli tudi iz drugih krajev Slovenije in celo iz zamejstva. Ura in pol smeha in humorja ter nostalgični napev pesmi Kaj ti je deklica, ki nam je odzvanjal v ušesih, je prav gotovo marsikomu polepšal večerne ure zadnje julijske nedelje. Majda Kovačič Cimperman J^Eiia {^■Mrjfl Trobla 5/2006 14 Velikolaški poletni festival, šola KONCERT DRUŽINE ZEMLJIČ - LA FAMILIA V soboto, 12. avgusta 2006, je v Kulturnem domu v Robu potekal tretji večer Velikolaškega poletnega festivala. Na koncertu je nastopila glasbena družina Zemljič, ki se je na dan državnosti, 25. junija, vrnila iz Argentine v Slovenijo. Družina Zemljič šteje štirinajst članov in v Slovenijo so se vrnili s podporo Izseljenskega društva Slovenija v svetu. Po Sloveniji so imeli že nekaj odmevnejših nastopov. Nastopili so v Državnem zboru Republike Slovenije, na vseslovenskem srečanju, na 13. taboru Slovencev v svetu, imeli koncert v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano ter po številnih krajih Slovenije. Njihovo gostovanje po Sloveniji še dodatno pomaga utrjevati in ohranjati narodno, jezikovno in kulturno identiteto Slovencev po svetu. Štirinajstčlanska družina Zemljič je primer povezovanja dveh kultur, argentinske in slovenske, ki sta jima petje in družina pomembni vrednoti. Družina je s koncerti zelo zasedena, vendar so se z veseljem odzvali povabilu in prišli tudi med nas. Pripravili so nam čudovit večer, poln topline in sreče, ki jim je sijala iz oči in nas napolnjevala. Z uvodno pesmijo V našem domu prostor je so predstavili prihod vseh otrok v družino. Njihovi so Andrea, Monica, Evangelina, Francisco, Veronica, Matias, José, Pedrito, Iván, Milena, Elizabeth in Nicolás. Z refrenom pesmi »V našem domu prostor je, še en otrok lahko bi pel; če je komu kdo odveč, tukaj bo sprejet.« so prevzeli marsikaterega poslušalca v dvorani. Tudi pesmi, zapete v španščini, so zvenele čudovito. Njihove pesmi so spojitev dveh izročil, slovenskega tradicionalnega družinskega prepevanja z argentinskim folklornim glasbenim bogastvom. Oče, ki je zborovodja družinskega zbora, zna na svojstven način izvabiti toplino in melodijo iz ust svojih najdražjih. Pojejo enoglasne in večglasne pesmi. Drug drugega dopolnjujejo in hkrati je vsak posameznik pomemben del pevskega sestava. Na odru se jim je pridružil tudi najmlajši, dveletni junak, ki je obogatil dogajanje s svojo igrivostjo in sproščenostjo. Še dobro, da se je nekajkrat zatekel v naročje mamice, da so jo obiskovalci sploh opazili, saj so nekateri mislili, da je na odru le oče z otroki. Po končanem konceru je za prijetno vzdušje v dvorani poskrbel Ansambel Roka Žlindre. Tudi Zemljičevi so si vzeli čas, da so prisluhnili slovenski domači glasbi ter poklepetali z obiskovalci prireditve. Majda Kovačič Cimperman OB ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA 2006/2007 Preteklo šolsko leto nam je prineslo 100-odstotni učni uspeh (prvič v zgodovini velikolaškega šolstva), veliko imenitnih dosežkov na državni ravni, veliko odmevnih prireditev, srečanj, a tudi poslabšanje discipline v zadnji triadi ob koncu šolskega leta. Dobra, uspešna in odmevna dejanja bomo nadgrajevali in bodo tudi letos naši glavni cilji, dodali bomo še novosti, več pozornosti pa bomo namenili izboljšavi discipline pri pouku, pred poukom, po pouku, med odmori in v času, ko potekajo najrazličnejše popoldanske interesne dejavnosti. Vse zlo nediscipline se rojeva v času, ko so otroci prepuščeni sami sebi. Naš cilj je otroke nauči ustreznejšega vedenja, rezultat morajo biti izboljšani odnosi med odraslim in otrokom ter med vrstniki. To bomo dosegli le ob sodelovanju in podpori, zavezništvu staršev. Želimo samokritičnost, odkrite pogovore, ne pa prikrivanja prekrškov, povzročiteljev škode, ogrožanja varnosti otrok. S prizadevanji za izboljšanje discipline nikakor ne želimo očrniti otrok in s tem tudi njihovih družin, ampak otroke preusmeriti na pravo pot. Od ustrezne discipline je odvisno, v katero smer bomo lahko vodili otroke, kaj bodo dosegli, kako bodo vstopili v življenje. Najtežje je razumeti svet drugega. Naučiti se moramo najprej sprejemati druge, kakršni so, brez predsodkov, z vsemi njihovimi lastnostmi. Stara resnica nas prepričuje, da se stiske in travme, ki jih doživljajo otroci, odražajo tudi v njihovem vedenju. Vedenje, ki izhaja iz stisk, učitelji težko obvladajo. Razumeti moramo, da otroci s tem vedenjem izražajo svoja čustva, frustracije in strahove. Imeti moramo dva cilja: ohraniti varno okolje, v katerem napredujejo vsi otroci, in pomagati otroku izraziti svoja čustva na sprejemljiv način ter vzpostaviti ustrezne pozitivne odnose z drugimi otroki. Nič ne vpliva bolj na naše življenje, na zdravje, energijo, duševni mir, sposobnost, kvaliteto naših odnosov, na cilje, na vsestranski uspeh in še na marsikaj kot prav naša samopodoba. Otrokom poskusimo v šoli in doma omogočiti najugodnejše izkušnje in občutek našega spoštovanja. Prizadevati si moramo, da otrok razvije ustrezne spretnosti spoprijemanja s problemi. Vsako nesoglasje med otroki naj predstavlja novo priložnost za urjenje teh spretnosti. In ko začne otrok sam reševati probleme v predstavljeni tehniki in ne z agresijo, smo uspeli. Ob takšni priložnosti se moramo vsi veseliti pozitivnih izkušenj otroka, moramo ga pohvaliti. Otrok potrebuje našo podporo. MOČ SLAPA JE V SODELOVANJU KAPLJIC. Noben pedagoški ukrep ni sprejemljiv, če bi enim koristil, drugim pa škodil. Pouk mora biti skupno delo učenca in učitelja, ne more biti uspešen, če oba ne sodelujeta. Šola je timsko delo. Cilj je isti, samo poti do cilja so različne. Otroci so kristali, od katerih vsak drugače lomi svetlobo. VEDETI, KAKO SPODBUJATI, JE UMETNOST POUČEVANJA, UČENJA! Sposobnost, ki se dnevno ne poveča, dnevno nazaduje. Uspeh in neuspeh sta veji na istem drevesu. In rezultate današnje setve bomo videli jutri. V nadaljevanju bom poskušal navesti nekaj najpomembnejših ukrepov, sprememb, priporočil in opozoril. To so: - s poukom v novem šolskem letu pričenjamo 1. septembra 2006 (na petek), - letos bomo imeli v vseh oddelkih in razredih dve ocenjevalni obdobji (novost): prvo ocenjevalno obdobje bo trajalo do vključno 31. januarja 2007, drugo ocenjevalno obdobje bo trajalo od vključno 1. februarja do 15. junija 2007 za devetošolce, za vse ostale učence pa vključno do 22. junija 2007 (novost), - ocenjevanje pri nivojskem pouku bo od 1 do 5 in ne več od 1 do 10 (novost), - na osnovi strokovnih argumentov se bodo učitelji s starši in učencem dogovorili o prehodu iz enega v drugi nivo (novost), - nivojski pouk v 8. in 9. razredu bomo izvajali pri slovenščini, angleščini in matematiki, - fleksibilna diferenciacija bo pri pouku matematike v 5., 6. in 7. razredu, - vključitev naše šole v projekt Partnerstvo fakultet in šol, kjer bomo sodelovali v raziskavah Pedagoške fakultete v Ljubljani na področjih, kot so: vzdrževanje discipline, preverjanje in ocenjevanje, diferenciacija in individualizacija pouka, medpredmetno povezovanje, oblikovanje modela pripravništva, oblikovanje ustrezne klime, sodelovalno vzdušje v razredu, sodelovanje s starši (novost), - poklicna orientacija v sodelovanju z Biotehniškim izobraževalnim centrom Ljubljana (novost), - skupno oblikovanje hišnega reda s starši, učitelji in učenci, - socialni programi za devetošolce v sodelovanju s patronažno službo Zdravstvenega doma Velike Lašče, - ustvarjalne delavnice za starše, - projekt raziskave velikolaških vodnih virov; pobuda za pitje zdrave pitne vode pri otrocih iz vrtca in šole, ohranjanje kulturne dediščine (zobotrebčarstvo, furmanstvo, Turizmu pomaga lastna glava ...), - individualni in individualizirani pouk, projekt dela z nadarjenimi, z otroki s posebnimi potrebami ...), - cena malice in kosila ostane enaka kot v preteklem šolskem letu, - več druženja učencev, učiteljev in staršev (pohodi, pikniki, izleti, prireditve, razstave, delavnice ...), - na željo staršev bomo uvedli fakultativni pouk angleščine in nemščine že v prvi triadi, - sodelovali bomo v raznih humanitarnih akcijah, ki imajo jasne in konkretne cilje, - trudili se bomo, da bi čim prej dobili novo telovadnico, štiri učilnice, novo knjižnico, pripadajoče kabinete in sanitarije, - pripravili bomo več kulturnih prireditev v sklopu Evropskega leta kulture, - razvijali bomo sodelovanje v različnih projektih s šolami v Sloveniji in v tujini ter z ustreznimi strokovnimi inštitucijami, - poskušali bomo preurediti glavni vhod šole in postaviti doprsni kip Primoža Trubarja, - velik poudarek bomo namenili domačim nalogam, novim metodam in oblikam dela, medsebojnim odnosom, preprečevanju agresije, zdravi prehrani, vrednotam, preverjanju in ocenjevanju znanja, kriterijem ocenjevanja, dnevom dejavnosti, ekskurzijam, šolam v naravi, prireditvam, razstavam, predstavitvam in podobno. Prepričan sem, da je vsakega otroka mogoče na ustrezen način motivirati za delo, če upoštevamo njegovo individualnost. Prizadevati si moramo, da učenci, ki se težje učijo, nimajo strahu pred šolo in je ne doživljajo kot kazen, da niso preobremenjeni ..., tisti učenci, ki se lažje učijo, pa ne smejo biti neobremenjeni, nagrajeni za nedelo. To bomo mogli doseči, če bomo vsi sodelovali in ne samo zahtevali. Prav je, če nismo preohlapno igrivi v svojih igrah ali preresni v svojem življenju in delu. V obojem moramo iskati igrivo svobodo in resen red. Vsak človek nas v čem prekaša. V tem se od njega učimo. Nesorazmerje med otrokovo storilnostjo oziroma vzdržljivostjo in realnimi zahtevami je najpogostejši vzrok našega nerazumevanja. To nesorazmerje lahko še okrepijo starši z nerealnimi zahtevami ali pa otrokova pretirana želja po uspehu. Nesporazumi, konflikti so tu, otrok pa potegne najkrajši konec. V prihajajočem novem šolskem letu moramo spreminjati takšno in podobno filozofijo v prid otrok. Pravijo, da je Tomasu Alvi Edisonu šele po1000 poskusih uspelo ustvariti žarnico, ki je delovala; in ko ga je nekdo vprašal, ali ga je 999 neuspehov potrlo, je ogorčeno dejal: »Saj nisem doživel 999 neuspehov; odkril sem 999 načinov, kako se ne naredi žarnice.« Včasih res pozabljamo, da je mlad človek še posebno krhko, nežno, ranljivo bitje in da spodbuda dela čudeže. Otroci pa morajo vedeti, da možnost ni samo ena, da jih je tisoč. In ne pehajmo se za vsako ceno, da dosežemo popolnost, pomembnejša je človečnost. Sodelujmo z roko v roki. Sprejemajmo dejstva. Bodimo odkriti in pošteni. Vsaka napaka je popravljiva. Brez napak ni nihče. Iz vsega potegnimo najboljše za otroke in kanček za naše dobre odnose. Želim, da bi bilo novo šolsko leto uspešnejše od prejšnjega, zdravo in varno. Vrata šole so na stežaj odprta vsakemu, ki želi sodelovati z nami zato, da bi bilo otrokom bolje. Na koncu bi se želel še posebej zahvaliti občinskim svetnikom in gospodu županu, ki so omogočili prekritje celotne šolske strehe, nabavo novega pohištva za učilnice tehniške vzgoje, likovne vzgoje in učilnico 2. b razreda ter pohištva za jedilnico pa tudi posodobitev učne tehnologije na podružničnih šolah Rob in Turjak. Ravnatelj Edi Zgonc DOBRODEJNI KONCERT S STO PRAŠIČKOV POJE Za nami je prvi dobrodejni koncert skupine Sto prašičkov poje, ki se je odvijal na zunanjem odru Trubarjeve domačije na Rašici v soboto zvečer, 19. 8. 2006. Dobrodejni koncert bi predvsem rad dobro del. In res, po vzdušju med koncertom in pogovorih po koncertu, smo izvedeli, da so se poslušalci dobro počutili na preprograh, ob ogenjčkih, zeliščnem čaju iz materine dušice, mete, rmana in drugih dobrodejnih zelišč. Dobro pa jim je dela predvsem glasba. Sto prašičkov poje, kot da ubirajo med strunami, tipkami, opnami, ropotanji potovanj po daljnih in bližnjih deželah in časih; če pustiš, te odpeljejo čisto v srž glasbe. Da postaneš z njimi glas in uho, ki bi rado, da mu ne bi nič ušlo. Sto prašičkov poje so letos že nastopili ob Rašici na Dnevu sonca, festivalu ustvarjalnosti, nato pa v Hrovači, v Lokovcu na umetniški koloniji Hrepenilda ter na Štatenbergu, na povabilo organizatorjev srečanja Gibanje za pravičnost in razvoj. Miha Seljak z Blok in Davorin Bole iz Prestranka sta poleg Marjana Seljaka srce Sto prašičkov poje. Skupaj ustvarjajo pesmi, s katerimi pobožajo človekovo notranjost, jo nasmejijo, včasih tudi zatresejo in zbobnajo. Uglasbili so tudi nekaj poezije, s katero so začutili glasbeno vez. V soboto so se trem glasbenikom pri petju in igranju pridružili še Helena iz Lokovca, Davorina iz Loža ter Gregor in Ana s Kukmake, kar se je dogajalo tudi na koncertih tega poletja. Če bi radi o skupini izvedeli kaj več, ji sledili, oddali kak svoj vtis ali stopili z njo v stik, obiščite spletno stran www.100pp.zru.si. Za izvedbo koncerta na Rašici se zahvaljujemo: Občini Velike Lašče za prostor KUD-u Primož Trubar za tehnično opremo Tini in Marjetki za vzdušje in čajčke Maticu za mikrofone Dejanu za ozvočenje in tehniko Mihu za snemalne naprave Niku za snemanje in vso skrb Franciju za varovanje Aj \ vsem, ki ste bili z nami K^i J Zavod za razvijanje ustvarjalnosti VADBA ZA PREBUJANJE USTVARJALNIH ENERGIJ Že tretje leto se bo to jesen na Turjaku pričela Vadba za prebujanje ustvarjalnih energij, ki jo vodi Tina Sešek, vaditeljica, maserka ter terapevtka osteopatije. Konec lanske sezone smo se vsi skupaj odpravili na izlet v naravni zdravilni gaj Tunjice pri Kamniku, poseben dogodek pa je pomenil tudi obisk Dušana Osojnika, ki izvaja terapije z gongom. Tokrat bi vas radi spomnili, da z redno vadbo nadaljujemo tudi v sezoni 2006/07. Največji namen in cilj vadbe je bil in ostaja samozdravljenje, uporaba in doživljanje svojega telesa na zdrav in hrbtenici ter vsem sklepom prijazen, predvsem pa pravilen način. Poudarek je na primerni tehniki izvajanja vaj, dihanju in sproščanju ter masažnih sklopih. Z vadbo smo v preteklih letih že prebudili zavedanje o vzorcih in navadah, ki so kvarni za naše počutje in povzročajo izgubljanje energije. V veliki meri so prav ti vir za naše bolečine, celo za zlome in osteoporozo, visok pritisk in holesterol, alergijske bolezni, stres in depresije, slabo počutje, včasih tudi lastno nesprejemanje in nerazumevanje. Kadar smo zdravi, smo dobre volje, smo dobri sogovorniki, družinski člani, sodelavci, vključeni v skupnost in smo ustvarjalni. Poglavitni cilj vadbe je v tem, da bi ohranjali svoje zdravje in dobro počutje in zmogli v manj prijaznih obdobjih uspešno prebroditi težave. Namen osvojenih sprostitvenih tehnik bo dosežen, ko jih bomo uporabili, kadar se bomo počutili utrujeni, brez energije, kadar bomo imeli težke noge ali bomo slabo spali. Lahko pa naučene vaje in tehnike uporabimo tudi za premagovanje težav in zahtev novodobnega načina življenja. Večina članov in članic, ki vadbo obiskujejo, nekatere vaje za splošno varovanje zdravja in kondicijo izvajajo tudi doma. Vaje vključijo v svoj vsakdanjik, saj jim omogočajo kvalitetnejše počutje in delovanje skozi ves dan. Čas je torej za prijazne prijeme, čas je za VAS same! Zato vas vabimo, da se nam tudi vi pridružite na Vadbi za prebujanje ustvarjalnih energij v sezoni 2006/07, ki se prične v ponedeljek, 2. oktobra 2006, ob 19.30 v dvorani KTZ na Turjaku. Vadba je v skupini prilagojena posameznikom ne glede na starost in spol, vsebuje aerobni del, vaje raztezanja in sproščanja, vaje za hrbtenico, elemente samomasaže, po želji se ob koncu lahko udeležite tudi meditacije ali se dogovorite za različne masažne tehnike in terapije. Za vadbo potrebujete podlago, ohlapna oblačila in nogavice. Več informacij najdete na www.zru.si ali na 041 745 3 63 (Tina). Veselimo se srečanja z vami! ZRU - Zdravje Ravnovesje Ustvarjalnost Sandra začenja novo drsalno sezono Po zasluženih počitnicah naša Sandra začenja novo drsalno sezono, prav tako pa koraka v prvi razred. Zdaj bo še bolj naporno, ampak se veseli novih izzivov tako v šolskih klopeh kot na ledu. Tudi pred letom dni se je vsako jutro zbujala z nasmehom na obrazu in dobre volje odhajala v Velikolaški vrtec k Damijani in Nataši. Prav zares so se pripravljali na šolo, osvojili Bralnega palčka, obiskovali smučarski in plavalni tečaj in tako osvojili športno priznanje Zlati sonček in še in še. Poleg vseh teh aktivnosti smo jo vsak dan vozili v Ljubljano na treninge umetnostnega drsanja. September je bil najbolj naporen, v oktobru je bila že v malo boljši formi, novembra pa smo že pakirali in se odpravili na prvo tekmo v Zagreb. Pa smo spet v mednarodnih vodah! A le ni bilo tako grozno, kot je izgledalo. Kljub močni konkurenci je osvojila odlično 10. mesto. Potem pa ponovno na treninge od ponedeljka do sobote, enkrat ne drsališče v Zalog, drugič v Halo Tivoli pa še k ritmični gimnastiki. In že se je bližala naslednja tekma, imenovana Zmajčkov pokal. Resda ni osvojila pokala, so ji pa sodniki prisodili 9. mesto. Tudi Pokal cicibanov se je odvijal na domačem ledu v Hali Tivoli. Svoj program je oddrsala z veliko tremo, saj je imela ogromno navijačev, tako sorodnikov kot prijateljev iz vrtca, ki so se s starši odzvali njenemu povabilu. Tako smo se zvečer razočarano vračali s 16. mestom. Bližali smo se koncu drsalne sezone, mala Sandra pa se je želela pomeriti še na zadnji tekmi. Tako smo konec aprila odpotovali v Pinzolo, malo turistično naselje z ogromno ledeno dvorano poleg zelo znane smučarske Madonne di Campiglio. Tam pa kot na olimpijadi! Tekmovalke iz sosednjih držav je že poznala, te tekme pa so se udeležile tekmovalke iz skoraj 50- ih držav. Ne glede na to, da je odlično izvedla svoj program, da smo preživeli kar nekaj lepih dni in da smo si marsikaj ogledali, se je Sandra kot 24. s solznimi očmi vračala domov. Ker pa je članica DKK Olimpije, ji ne preostane drugega, kot da maja sezuje drsalke in obuje kotalke. Tako je začela s treningi umetnostnega kotalkanja, ki so zelo podobni treningom umetnostnega drsanja. Zopet sta s Tadejo, njeno trenerko, sestavljali program, vadili tehniko kotalkanja, ki se razlikuje od drsanja, pa vse skoke, pravilne izpeljave, pa piruete ... Kaj kmalu je Sandra osvojila potrebno in se v odlični formi podajala novim uspehom naproti. Takoj junija je tekmovala na Domžalskem slamniku, kjer je bila odlična 7., kmalu zatem pa ponovno v Puli, na mednarodnem tekmovanju Amfora, kjer so se ji težko pričakovane stopničke le za las izmuznile, bila je 4. 8. julija pa si je prav tako na mednarodnem tekmovanju Pirueta prikotalkala odlično 3. mesto in z njim seveda tudi svoj prvi, težko pričakovani pokal. Le še ena tekma je bila pred njo, in sicer najpomembnejša. Državno prvenstvo v umetnostnem kotalkanju. Odvijalo se je v Lukovici od 14. do 16. julija. Pet sodnikov ter vrhovni je odločalo o nastopih deklic in dečkov. Naša Sandra je zopet zelo samozavestno odvozila in si za zaključek sezone prikotalkala še 3. mesto v svoji kategoriji in še večji, še lepši pokal. Društvo Claustra Alpium Iuliarum in Občina Ig vabita na pohod v v v na stičišče štirih občin, ki bo v soboto, 23. septembra 2006, s štartom ob 9.30 v Krvavi Peči. Udeleženci pohoda se bomo na cilju v Vrbici zbrali ob 10. uri in od tam skupaj z gostitelji odšli na družabno srečanje pri kmetiji Benko. Za dodatne informacije pokličite na tel. številki: 031/ 397 377 (Manfred Deterding) in 01/ 788 14 10 (Edi Zgonc) Vabljeni! SD Hopsa sporoča, da bo VADBA ZA ZDRAVO HRBTENICO potekala na OŠ Velike Lašče, vsak ponedeljek in sredo med 19. in 20. uro. Z vadbo bomo pričeli v ponedeljek, 18. 9. 2006. Vabljeni! Gostilna - Pizzeria v Malih Laščah zaposli samostojnega kuharja - kuharico, picopeka, picopekovko. Začetek dela v mesecu oktobru. Prijave pošljite na naslov: ŠAJN, d.o.o., Male Lašče 37 A, 1315 Velike Lašče. Robarski gasilci praznovali 80 let delovanja Prostovoljno gasilsko društvo Rob (PGD Rob) je 15. julija letos počastilo 80 let gasilstva v Robu. Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik društva Metod Strle. Zahvalil se je vsem gasilcem, ki so kadarkoli sodelovali v PGD Rob, ter vsem krajanom in podjetjem, ki so gasilstvu v Robu vedno izkazovali neizmerno naklonjenost, brez katere društva, kakršno je danes, ne bi bilo. »Želim si, da bi bili tudi v bodoče tako složni in da podpora gasilstvu kot humanitarni dejavnosti ne bo nikoli zamrla,« je dejal. Metod Strle je predstavil razvoj gasilstva v Robu. Med drugim je povedal, da je leta 1926 samostojno Gasilsko četo Rob ustanovilo šest članov, nato pa se je njihovo število v dveh letih povečalo na več kot trideset. Danes PGD Rob šteje več kot 80 članov, ki skrbijo za požarno varnost v 26 vaseh. Največ pozornosti posvečajo izobraževanju, preventivni dejavnosti in posodobitvi gasilske opreme, s katero so lahko kos vse zahtevnejšim intervencijam, ki jih zahtevata hitro razvijajoča se družba in tehnika. Kot je dejal Strle, stalno skrbijo tudi za urejenost gasilskega doma. Letos denimo izdelujejo podstrešje, kjer nameravajo urediti večnamenski prostor za potrebe društvene dejavnosti. Bogomir SAMSA, predsednik GAsiLske zveze Velike Lašče (desno), je v iMenu GasiLske zveze Slovenije Metodu SrLetu, predsedniku PGD ROB, izročil gasilsko pLAMenico prve stopnje. ProsLAve ob 80-Letnici PGD Rob se je udeLežiLo veLiko GAsiLcev iz cele oBčine VeLike Lašče. Predsednik Gasilske zveze Velike Lašče Bogomir Samsa je robarskim gasilcem čestital ob visokem jubileju. Poudaril je pomen dobro izurjenih in izobraženih gasilcev za požarno varnost v celotni občini in predstavil aktivnosti, ki jih na tem področju izvaja GZ Velike Lašče. V imenu Gasilske zveze Slovenije je PGD Rob ob visokem jubileju podelil gasilsko plamenico prve stopnje. PGD Rob je čestital tudi župan občine Velike Lašče Anton Zakrajšek. Povedal je, da ima gasilska organizacija zelo veliko vlogo, ko je treba ljudem pomagati ob požarih in drugih nesrečah. Zato občina po najboljših močeh podpira razvoj gasilstva. Župan Zakrajšek je PGD Rob podelil častni grb Občine Velike Lašče. Predsednik PGD Rob Metod StrLe (levo) iz rok veLikOLAŠkegA župAnA AntonA ZAkrAjškA prejeMA čAstni grB oBčine VeLike LAšče. PreLAt Vinko ŠegA je BLAgosLoviL GAsiLsk doM in gasilsko opreMo. Robarski župnik Vinko Šega je blagoslovil gasilski dom in opremo v njem, slovesno prireditev pa je zaključila desetina mladih članov PGD Rob, ki je prikazala kratko vajo, ki ji gasilci strokovno pravijo trodelni napad. Poveljnik PGD Rob Jože Tekavec je ob tem predstavil operativno delovanje društva. Poudaril je, da je letos kar 17 članov opravilo tečaj za gasilca, s čimer se je operativna sposobnost društva bistveno povečala. Branko Žnidaršič Fotografije Borut Žnidaršič MLadi člani PGD Rob so prikAzaLi TRodELNi napad. PGD Rob se zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pomagali pri pripravi proslave ob 80-letnici in pri izvedbi gasilske veselice. Zahvaljujemo se vsem, ki so prispevali dobitke za srečelov, in gasilcem iz sosednjih društev, ki so se udeležili slovesnosti. Največji mejNiKi v Razvoju PGD Rob 1926: Šest zanesenjakov ustanovi samostojno Gasilsko četo Rob. 1928: Robarski gasilci dobijo prvo motorno brizgalno. 1938: Postavljen je bil prvi gasilski dom. 1971: V Rob je pripeljal prvi gasilski avtomobil. 1982: Zgrajen je bil novi gasilski dom. 1984: Iz Gasilske brigade Ljubljana je PGD Rob dobilo prvo gasilsko kombinirano vozilo. 1985: PGD Rob dobi traktorsko gasilsko cisterno. 1989: V Rob pripelje novo orodno vozilo (GV 1), ki je v uporabi še danes. 1994: PGD Rob dobi sodobnejšo gasilsko avtocisterno, ki lahko prepelje 5.000 litrov vode. 2002: Nabavljeni so bili nova dihalna aparata in prve sodobne zaščitne obleke. PRAZNOVANjE 110-letnice PROSTOVOLjNEgA gASILSKEgA dRuštvA Velike Lašče V soboto, 22. julija 2006, smo gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Velike Lašče slovesno proslavili 110 let obstoja. Ob tej priložnosti smo razvili novi društveni prapor in prevzeli novo gasilsko vozilo GVM. 110 let je dolga doba. Daljnega, verjetno mrzlega dne, dan po Sv. treh kraljih, 7. januarja 1896, so pomembni možje iz Velikih Lašč in okolice, na čelu s takratnim županom Matijo Hočevarjem, ustanovili gasilsko stražo, ki se je pod različnimi imeni uspešno ohranjala do današnjih dni, ko delujemo kot Prostovoljno gasilsko društvo Velike Lašče. Menjavale so se države, menjavali so se režimi, skozi naše kraje so vihrale vojne, ves čas pa se je ohranjala zavest, da je potrebo človeku v stiski pomagati. Prostovoljni gasilci se že od nekdaj odzivamo klicu na pomoč, ki je prerasel celo v gasilski pozdrav. Skromni začetki z gasilskim vozom že leta 1896 so počasi preraščali v vse bolje organizirano in opremljeno društvo. Veliko zaslug za razvoj gasilstva v naših krajih v tistem času ima Ignacij Mrhar iz Dolenje vasi, ki je bil tudi častni član društva. Znano je, da je prav on zaslužen tudi za to, da poveljevanje gasilcem že od takrat poteka v slovenskem jeziku. Prvi gasilski dom so postavili 1908. Po drugi svetovni vojni so v letih 1946-1948 popolnoma obnovili gasilski dom, mu dodali lesen stolp, ki pa so ga v letu 1958 nadomestili z zidanim. Po nekaj desetletjih zatišja pri opremljanju je leta 1982 društvo odkupilo zemljišče za gradnjo novega gasilskega doma. In po šestih letih odrekanj je bil v letu 1988 dom blagoslovljen in predan namenu. Leto pozneje je bila blagoslovljena tudi freska sv. Florijana na VodjA pArAde poveljnik PGD Velike Lašče Janez Ivanc (v srediNi) in spremljevalca Damjan Zabukovec (levo) in Tomaž Kaplan - Žika (desNo) Foto ANdRej BAvdEK pročelju doma. Dom smo leta 2002 prekrili, v letu 2003 pa so bila zamenjana tudi vsa okna. Na področju gasilske tehnike je poleg nabave prve motorne brizgalne in prvega gasilskega vozila v šestdesetih letih prejšnjega stoletja največji dogodek prevzem sodobnega gasilskega vozila GVC 24/50 31. julija 1999. Ob letošnjem praznovanju 110-letnice ustanovitve društva pa smo se odločili, da zamenjamo gasilsko orodno vozilo TAM 80 - GV-1 z novim gasilskim vozilom za prevoz moštva GVM-1. Orodno vozilo je bilo izdelano leta 1986 in ni bilo več primerno za varne prevoze gasilcev. Še posebej so bili problematični prevozi pionirskih in mladinskih ekip na vaje in tekmovanja. Vozilo ni imelo varnostnih pasov niti ABS zavor in glede na njegovo starost smo mu le stežka in z velikimi stroški zagotavljali minimalno predpisano tehnično brezhibnost. Ocena operativnega poveljstva društva je bila, da bolj kot orodno vozilo potrebujemo vozilo za prevoz moštva, ker je prej omenjeno gasilsko vozilo GVC 24/50 dovolj opremljeno za intervencije na področju naše občine. Mimogrede, stari kombi ni bil zanimiv za kupce podobnih vozil v Sloveniji, zato pa smo ga uspešno prodali v sosednjo Hrvaško, v Gasilska vozila na paradi Foto KArmEN Modic BoTri NovEgA prAporA skupaj s prAporščAki. Z leve: FrANc Novak, župan Anton ZAkrAjšEk, dirEktoricA PE Dolenjska Deželne bANKE Slovenije Anuška Kordiš, prAporščAk Alojz GrAdišAr, dirEKtor KZ Velike Lašče Ivan Levstik, TomAž BrodNik in dirEKtor Trgoup-A iz VELikih Lašč Eli Levstek Ponosni skrbNik in voznik NovEgA vozila Janez JAmbrošič Foto ANdrEJ BAvdEK okolico Karlovca, gasilskemu društvu Orlovac. Gasilsko vozilo za prevoz moštva GVM-1 je manjše vozilo za prevoz gasilcev in osebne opreme. Poleg šoferja se lahko v vozilu varno pelje še osem gasilcev. Opremljeno je v skladu s tipizacijo gasilskih vozil, ki jo predpisuje Gasilska zveza Slovenije. Ker opremljenega vozila ni mogoče kupiti, smo najprej kupili serijsko izdelan kombi VW transporter, ki smo ga ustrezno opremili pri pooblaščenem opremljevalcu gasilskih vozil. Že dlje časa pa smo načrtovali zamenjati prapor društva z novim. Stari je bil prevzet leta 1973 in poleg nekoliko obledelega izgleda je debelo patino pridobila tudi vsebina slike na hrbtni strani. Novi prapor ima na sprednji strani napis Prostovoljno gasilsko društvo Velike Lašče z letnicama 1896-2006 ter tipiziran gasilski znak. Na zadnji strani pa je upodobljena slika sv. Florjana, ki krasi pročelje našega gasilskega doma. Pod njim pa je upodobljena veduta Velikih Lašč. Proslavo smo pričeli z gasilskim mimohodom gasilcev in gasilskih vozil društev naše gasilske zveze ter gosti iz GZ Ig, Ribnica, Škofljica ter PGD Velike Poljane, PGD Ponikve in PGD Sv. Gregor. Za pravi takt so poskrbeli godbeniki Godbe Dobrepolje, ki so sodelovali tudi na proslavi. Po intoniranju slovenske in evropske himne je vse zbrane pozdravil in spregovoril o zgodovini društva predsednik PGD Velike Lašče Franc Modic. Prisotne so pozdravili tudi župan občine Velike Lašč Anton Zakrajšek, predsednik GZ Velike Lašče Bogomir Samsa ter gost iz Gasilske zveze Slovenije, njen podpredsednik Anton Koren, ki je društvu podelil bronasto priznanje GZ Slovenije. Po zvijanju starega prapora je novega razvil nekdanji predsednik PGD Velike Lašče Franc Zabukovec in ga predal sedanjemu predsedniku društva Francu Modicu, ki ga je po slovesni zaprisegi predal v varstvo praporščaku Alojzu Gradišarju. Podobo svetega Florjana na praporu ter novi gasilski avtomobil je potem slovesno blagoslovil velikolaški župnik Vladimir Jaksetič. Župan občine Velike Lašče Anton Zakrajšek je po blagoslovu predal ključe novega vozila poveljniku Janezu Ivancu, le-ta pa jih je v uporabo in varstvo predal vozniku Janezu Jambrošiču. Proslavo so zaključili praporščaki s pozdravom praporov ter Godba Dobrepolje z nekaj koračnicami iz svojega repertoarja. Seveda pa prevzema avtomobila in novega prapora ne bi bilo brez izdatnih finančnih sredstev. Za pomoč ob nakupu novega vozila se zahvaljujemo Občini Velike Lašče in GZ Velike Lašče za sredstva, ki sta jih prispevali. Zahvala tudi vsem ostalim, ki ste prispevali za nakup vozila. Botri novega prapora pa 1. Občina Velike Lašče 2. Gasilska zveza Velike Lašče 3. Trgoup, d.o.o., Velike Lašče 4. Kmetijska zadruga Velike Lašče 5. Deželna banka Slovenije 6. Cestno podjetje Ljubljana 7. Eurolux, d.o.o., Ljubljana Za novi prapor so za zlati žebljiček prispevali: 1. Franci Modic 2. France Novak 3. Andrej Bavdek 4. Tomaž Kaplan 5. Tomaž Brodnik 6. Janez Oblak 7. Anton Žagar 8. Franc Zabukovec 9. Janez Ivanc 10. Jože Gradišar 11. Alojzij Gradišar 12. Jure Ponikvar 13. Roman Kastigar 14. Karmen Modic 15. Majda Novak 16. Marjan Podobnik 17. Tomaž Pečnik 18. Franc Debeljak 19. PGD Turjak 20. PGD Mala Slevica - Dvorska vas 21. Gostilna pri Kuklju Velike Lašče Društvene dejavnosti 21 Trobla 5/2006 22. Villa Lasis, d.o.o., Velike Lašče 23. Miro Mramor 24. Matjaž in Simon Rigler 25. Darko in Jani Jaklič 26. Ciril Bobek, s.p., Prilesje 27. Andrej Stritar, s.p., Rašca 28. Mirjan Kuhelj 29. Vitopro, d.o.o., Podulaka Za srebrni žebljiček pa: 1. Formales, d.o.o., Rob 2. Zagorc, d.o.o., Male Lašče 3. Frizerski salon Ana Centa Mala Slevica 4. PGD Dolnje Retje 5. Alojz Stritar 6. Damjan Zabukovec 7. Tomaž Zadnik 8. Borut Vasič Za pomoč vsem iskrena hvala. Po proslavi smo pripravili še veliko vrtno veselico z ansamblom Krjavelj, ki je dobro uspela. Izkupiček bomo porabili za urejanje okolice gasilskega doma. V oktobru bomo ob ocenjevanju društva pripravili gasilsko vajo, ki si jo boste lahko tudi ogledali. Za to priložnost iščemo staro hišo ali gospodarsko poslopje, kjer bi lahko brez škode prikazali gašenje z vodo in s penilom. V kolikor tako poslopje imate in ste nam ga pripravljeni za eno popoldne brezplačno posoditi ali pa ga pod nadzorom požgati, se nam javite na tel.: 01/ 7881 922. Franc Debeljak Sv. MArTA - DAN GOSPODiNJ Leto je naokoli in članice DPŽ Velike Lašče smo se spet zbrale ob našem prazniku zavetnice gospodinj sv. Marte. Tokrat že četrto leto. 29. 7. smo se zbrali pri sv. maši, kot se spodobi. Hvala gospodu župniku za lepo pridigo. V goste so prišle naše dobre znanke, članice DPŽ iz Grosuplja, Dobrepolja, Strug, Ribnice in Kočevja, prisostvovalo je tudi TD Gradež. Po maši smo odšle na trg pred Levstikovim domom, kjer smo imele postavljenih kar nekaj stojnic. Bilo je kaj videti, pa tudi kaj poizkusiti: pehtranovo in ocvirkovo potico, drobno pecivo, pogačo, za žejo krhljevko pa tudi kačje sline ni manjkalo. Ponudba je bila res bogata. Imeli smo tudi zabavni program. Pele so nam članice DPŽ Ribnica in Kočevje. Bil je tudi prisrčen skeč. Naše članice in člani konjerejskega društva pa so veselo zaplesali. Na harmoniko sta jih spremljala Marjana in Domen. Veselo druženje smo zaključili Pri Roku z željo, da se prihodnje leto spet dobimo. Lepo se zahvaljujem Občini Velike Lašče in Kmetijski zadrugi. Zahvaljujem se še vsem, ki so sodelovali pri naši prireditvi. V imenu DPŽ Velike Lašče Jožica Mauser POZIV VSEM ZAiNTErESirANiM K ODDAJi rAZVOJNiH POBUD iZ JAVNEGA iN ZASEBNEGA SEKTOrjA V okviru izdelave strokovnih podlag za strategijo prostorskega razvoja pozivamo vse zainteresirane k oddaji razvojnih pobud oz. predlogov za spremembo namenske rabe zemljišč. Pobuda se vloži osebno ali po pošti na naslov Občina Velike Lašče, Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašče na obrazcu Vloga razvojnih pobud iz javnega in zasebnega sektorja skupaj z zahtevanimi prilogami. Obrazec je objavljen v Trobli, dostopen je tudi na spletni strani www.velike-lasce.si in na sedežu občine. Zadnji rok za oddajo pobud je 20. oktober 2006. Informacije so v času uradnih ur na voljo na tel. 01 781 0369. Kontaktna oseba je Jerica Tomšič Lušin. Občina Velike Lašče ob tednu otroka v SrEDO, 4. 10. 2006, ob 17. uri vabi otroke do 10. leta in po želji tudi starše v sejno sobo Levstikovega doma. Zabavali se bomo z RAJALNIMI IGRAMI, spoznali bomo vrsto zanimivih, poučnih in ustvarjalnih iger, takih, ki so jih poznale že naše babice in tudi čisto novih. Vstop prost. Prijave na 051 80 77 52 ali zru@zru.si Info: www.zru.si Projekt sofinancira Občina Velike Lašče. Trobla 5/2006 22 Društvene dejavnosti __KUD Marij Kogoj Zaključek Kogojevega leta 26. februarja je minilo 50 let od smrti skladatelja Marija Kogoja, ki je vse od leta 1919 občasno živel tudi na Gradežu, saj je bila tu doma njegova žena Marija. Kmalu po njegovi smrti,18. maja 1956, so hoteli takratni naprednjaki s Turjaka pomembnemu človeku dati trajni pečat. Ustanovili so KUD in ga poimenovali po skladatelju Mariju Kogoju, kar je edinstveno v Sloveniji. Pomembno je tudi dejstvo, da so umetnika počastili takoj in ne šele čez desetletja, kot je v navadi. Očitno je, da je bil skladatelj Marij Kogoj v naših krajih zelo priljubljen. Tudi današnja aktivna generacija omenjenega kulturnega društva se samoiniciativno in volontersko trudi zabeležiti kar največ podrobnosti iz Kogojevega življenja v naših krajih. Ponosni smo tudi na to, da je Kogojevo glasbeno zapuščino temeljito pregledal in dokončal (kar 90 skladb za javnost) prof. Jakob Jež, živeč na Gradežu. Z vsem tem želimo kar največ bogastva kulturne preteklosti prenesti na mlajše generacije. Leto 2006 smo posvetili skladatelju Mariju Kogoju in ga zato poimenovali Kogojevo leto. O dveh prireditvah, ki smo jih že uspešno zaključili, smo v občinskem glasilu že poročali. Za zaključek Kogojevega leta nam tako preostaneta še dve prireditvi 16. septembra. V soboto, 16. septembra, ob 14. uri bo v Domu krajanov odprtje fotografske razstave. Ogledati si bo mogoče Kogojevo življenjsko pot, predstavitev mesteca Kanala ob Soči, zanimivosti iz tamkajšnjega Kogojevega muzeja ter seveda nekaj fotografij iz aktivnosti in požrtvovalnega delovanja KUD-a Marij Kogoj. Slovesnost bomo nadaljevali ob 14.30 s pohodom po gozdni učni poti do Trubarjeve Rašice, kamor bomo prispeli približno ob 15. uri. Takoj zatem bo sledil pohod po Kogojevi poti, smer Rašica-Laporje-Gradež, s postankom v Laporjah. Pot bomo Nadaljevali do Sušilnice sadja Gradež, kjer bo tukajšnje Društvo za ohranjanje kulturne dediščine odprlo sezono sušenja sadja in prizidek (spominska soba) ter pripravilo družabno srečanje (veselica), na kateri vas bo zabaval ansambel Parižani. Franci Pečnik Predsednik KUD-a Marij Kogoj VABILO PRAZNIK SUHEGA SADJA NA GRADEŽU Vabimo vas na Praznik suhega sadja na Gradežu zadnjo soboto letošnjega poletja, dne 16. septembra 2006, od 15. ure dalje. Praznik je namenjen spoznavanju ohranjene dediščine in druženju, sprostitvi, plesu, domači hrani in zabavi. Letos pripravljamo naslednji praznični program: KULTURNO ZABAVNI PROGRAM OB OTVORITVI PROSTOROV * RAZSTAVA GRADEŽ SREDI 20. STOLETJA * GRADEŽ 50 LET PO MARIJU KOGOJU * SUŠENJE SADJA V STARI SUŠILNI PEČI NA DRVA * DRUŽABNO SREČANJE OB ZVOKIH ANSAMBLA PARIŽANI DOBRI HRANI IN PIJAČI V okviru prazničnega programa bo tudi zaključek pohoda po Kogojevi poti v organizaciji KUD Marij Kogoj. VABLJENI ! Približuje se letošnja sezona sušenja sadja. Sušilno peč na Gradežu bomo zakurili verjetno že v avgustu oz. ko bo dovolj dozorelega sadja za sušenje. Tisti, ki želite sušiti sadje na tradicionalen način na Gradežu, se dogovorite za vrstni red in vse ostalo v zvezi s sušenjem z našo članico Maro Korošec po telefonu 031 282403. Vabimo vas na odprtje fotografske razstave dne 16. 9. 2006 ob 14. uri v Domu krajanov na Turjaku in na pohod po Kogojevi poti ter na kulturni program in družabno srečanje k Sušilnici sadja Gradež. Mizarstvo Purkart, d.o.o., razpisuje delovno mesto za poklic mizar Pogoji: - ustrezna izobrazba - zaželene so izkušnje na področju mizarskega poklica - delo se opravlja v obratovalnici in na terenu - delovno razmerje se sklepa za določen čas, z možnostjo kasnejše sklenitve za nedoločen čas Prosimo Vas, da vlogo z življenjepisom, ustreznimi dokazili in opisom delovnih izkušenj v petnajstih dneh po objavi oglasa pošljete na: Mizarstvo Purkart, d.o.o., Trubarjeva cesta 81, 1315 Velike Lašče. Društvene dejavnosti 23 Trqbla 5/2006 SVETOVNO IBO LOKOSTRELSKO TEKMOVANJE V AMERIKI Od 3. do 6. avgusta je v Snowshue v West Virginiji v Ameriki potekalo svetovno IBO 3D lokostrelsko prvenstvo. To je veliko smučarsko središče na nadmorski višini okoli 1200 metrov, ki so ga to poletje popestrili z velikim lokostrelskim tekmovanjem. Tekmovalo je 1865 tekmovalcev, od tega tudi 13 Slovencev. Med temi trinajstimi smo bili tudi trije člani LK Turjak. To smo bili Edo Goršič, Marjan Kastelic in Irena Kastelic. Izbor za tekmovanje se je začel pri nas že lansko jesen. Lokostrelska zveza Slovenije je določila normo - določeno število točk, ki jih je bilo potrebno zbrati na tekmah državnega nivoja. Potrebno je bilo opraviti testiranje telesnih sposobnosti. Celo pomlad smo se udeleževali tekem širom Slovenije, doma pa pridno trenirali in uspelo se nam je uvrstiti v državno reprezentanco. Tekmovanje je potekalo tri dni. Postavljenih je bilo 23 tekmovalnih prog po 20 živali. V vsaki skupini je bilo po 5 tekmovalcev, skupine pa so spuščali na progo na deset minut -leteči start. Streljalo se je dva dni, vsak dan na drugi progi. Proge so bile precej zahtevne. Tretji dan pa je bilo finalno streljanje. Kot zanimivost lahko povem, da je to področje črnega medveda in da smo vse tri dni poslušali poke lovskih pušk, saj so lovci na tak način odganjali medvede od tekmovalnih prog in nam tako zagotavljali varnost. POSKUSNI STRELI - OGREVANJE PRED ZAČETKOM TEKMOVANJA S ponosom lahko povem, da smo v tako veliki konkurenci dosegli zelo dobre rezultate. Irena Kastelic se je uvrstila na 8. mesto med članicami, Edo Goršič na 22. mesto in Marjan Kastelic na 23. mesto med člani. Uspešno smo zastopali tako barve slovenske kot velikolaške zastave. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili prav vsem, ki ste nam s finančnimi sredstvi pomagali, da smo se lahko udeležili tako velikega tekmovanja, ki je bil za nas velik izziv in tudi priznanje za naše delo, ob enem pa nam daje nov zagon, saj smo videli, da se lahko merimo s tekmovalci držav, v katerih je lokostrelstvo mnogo bolj razvito in podprto s strani države in tudi s strani medijev kot pri nas, kjer še vedno marsikdo sploh ne ve, da ta šport obstaja. Lokostrelski pozdrav: Vse v deset! Marjan A. Kastelic predsednik LK Turjak ZNAMENITOST POKRAJINE: MEDVED, NAREJEN IZ LESA, KI JIH IMAJO LJUDJE POSTAVLJENE NA VRTOVIH. Z MEDVEDOM JE SLIKAN Marjan Kastelic - predsednik LK Turjak. SLOVENSKA DRŽAVNA REPREZENTANCA (OD LEVE PROTI desni): Stane Natlačen - vodja REPREZENTANCE, ANDREJ NATLAČEN, Irena Kastelic, Darja Rožmanec, Štefan Gruden, Stane Mežnar, Marjan Kastelic, Ana Gruden in Edo Goršič ODPRTO OBČINSKO LOKOSTRELSKO PRVENSTVO 15. julija smo člani Lokostrelskega kluba Turjak organizirali odprto občinsko lokostrelsko prvenstvo. Udeležba tekmovalcev je bila glede na dopustniški čas zadovoljiva. Tekmovanje je potekalo na naši lokostrelski progi v okolici turjaškega gradu. Streljali smo na 2D tarče - slike živali, dva kroga po 14 tarč. Mlajši dečki in deklice pa so streljali le en krog in to v spremstvu staršev. Občinski prvaki za leto 2006 so postali: Eva Goršič - mlajša deklica Blaž Goršič - mlajši deček Maks Bricelj - kadet Nejc Goršič - mladinec Irena Kastelic - članica Edo Goršič - član Marjan Kastelic - veteran Po tekmi smo se ob prijetnem druženju okrepčali v Rozamundi in tam podelili tudi medalje tistim, ki so si jih prislužili. Lokostrelski pozdrav: Vse v deset! Marjan A. Kastelic Predsednik LK Turjak Trobla 5/2006 24 Društvene dejavnosti NikoLi naj se ne pozAbi Na Poznikovem so 25. avgusta slovesno odkrili obeležje v spomin na skrito skladišče orožja v času osamosvajanja Slovenije. Letos mineva 15 let od osamosvojitvene vojne za Slovenijo, ko smo si Slovenci vzeli pravico do samostojne države. Da se je to lahko zgodilo, je bila že pred oboroženim spopadom potrebna vrsta dobro usklajenih in vodenih akcij. Med drugim je bilo potrebno skriti orožje, ki ga slovenska teritorialna obramba kljub ukazu ni izročila Jugoslovanski ljudski armadi. Eno skrivnih skladišč orožja je bilo pri družini Rupar na Poznikovem. V skednju so od maja 1990 do julija 1991 na različnih mestih skrivali večje količine različnih vrst pehotnega orožja. V spomin na to pogumno dejanje je Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo dalo postaviti spominsko obeležje na Ruparjevo hišo, 25. avgusta pa so pripravili slovesnost, na kateri sta dr. Andrej Bajuk in Tone Krkovič ob prisotnosti uniformiranih članov OZVVS, družine Rupar in lepega števila domačinov slavnostno odkrila obeležje. Dr.ANdrEj Bajuk,Tone Krkovič in Dušan Hočevar ob odkritju spommskega obeležja. Dr.ANdrEj BAjuk,BrigAdir Tone Krkovič in člani družiNE RupAr,ki so skrBELi za skLAdiščE orožjA. Predsednik območnega združenja Zveze veteranov vojne za Slovenijo Dušan Hočevar je v nagovoru povedal, da nikoli ne bomo dovolj hvaležni možem, ki so sodelovali v vojni leta 1991. Dr. Andrej Bajuk, finančni minister in predsednik stranke Nova Slovenija, je poudaril, da brez pravih ljudi na pravih mestih v času osamosvajanja ne bi bilo uspehov, ki jih je dosegla Slovenija v zadnjih letih (sprejem v Evropsko zvezo in prihajajoča uvedba evra), in nadaljeval, da je bila »na pravem mestu tudi družina Rupar, ki je kljub velikemu tveganju, ki ga je pomenilo skrivno skladišče orožja, svojo nalogo brez vprašanj opravila.« Slavnostni govornik brigadir Tone Krkovič je v svojem govoru osvetlil širše ozadje priprav na osamosvojitveno vojno: »Agresija na Slovenijo se ni začela šele z desetdnevno vojno, ampak že prej z razorožitvijo teritorialne obrambe ali po domače povedano, najprej ti zvežem roke, potem pa te lahko po mili volji mlatim.« »Situacija bi se lahko razvila tudi drugače,« je razložil, »celotno vodstvo Manevrske strukture narodne zaščite je delovalo ilegalno in tvegalo, da jih tedanja vojaška oblast v primeru prijetja obsodi. Podobno so tvegali tudi vsi tisti, ki so na svojih domovih imeli skrivna skladišča orožja.« Rudolf Rupar, ki je povezoval prireditev, se je na koncu še posebej zahvalil tudi očetu in mami, ki sta skrbela za skrivališče, domači pa so ob sodelovanju Društva podeželskih žena vse prisotne gostoljubno pogostili. Jože Starič Foto Bogdan Babič VABILO Vabimo vse člane OZVVS Velike Lašče, občanke in občane, predstavnike društev in vseh družbenopolitičnih organizacij ter ustanov, da se dne 23. septembra ob 10. uri udeležite svečane otvoritve Doma veteranov v Krvavi Peči. Ob tej priliki bo krajši kulturni program, slavnostni govornik pa bo predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo, polkovnik Srečko Lisjak. Lahko si boste ogledali prenovljeni Dom veteranov in okusili pravi vojaški golaž! OZVVS Velike Lašče F. Dušan Hočevar, predsednik VETERANI VOJNE ZA SLOVENIJO ŽE 15 LET SVOBODNI IN NEODVISNI! STEKLARSTVO peter hren, s.p. GrAdEž 14, 1311 TURJAK GSM: 031/356 668 TEL: 01/7881 366 I Brušenje stekla ^ Fazetiranje stekla in ogledal I I I Peskanje stekla ™ Izdelava izolacijskega termopan stekla — Kaljeno steklo ^Tuš kabine (po meri, s tesnili) I I I Ogledala — Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) — Montaža vsega navedenega H Ostale steklarske storitve Društvene dejavnosti 25 Trobla 5/2006 IZ ŽIVLJENJA IN DELA OZVVS VELIKE LAŠČE V LETU 2006 Letni zBor OZVVS VeLike LAšče 2006 StrokovnA ekskurzijA - po poteh soške VeterAnske športne igre, SLovenske Fronte Konjice Podpis pogodBe o sodeLovAnju z USDR S prAporoM ob prAzniku DuBrovniK, junij 2006 15. oBLetnicA osAMosvojitve, kresovAnje v VeLikih LAščAh Na obisku pri gospe Ani Vročega poletnega dopoldneva smo se odpravili na obisk h gospe Ani Klančar v Mele Lipljene. Gospa Ana je dolgoletna članica našega društva, pa je še nismo osebno poznali. Bili smo prijetno presenečeni, ko nas je prijazno sprejela vsa čila in zdrava, čeprav je pred nekaj dnevi dopolnila 91 let. Pogovor je bil živahen, pravzaprav dvogovor, ko sta Franci, - naš predsednik, in gospa Ana ugotovila, da sta oba iz Dvorske vasi. Obujala sta spomine, vsak iz svojega časa in iskala stične točke. Zanimivo ju je bilo poslušati. Zadnjih 30 let živi Ana v tej prijetni hišici. Povsod so rože, v gredi, ob hiši, in poleg rož tudi potrebna zelenjava za vsakdanjo rabo. Še pred nekaj leti je obdelovala tudi njivo in pridelala vse potrebno za zimo. Kar nekaj hiš se skriva med sadnim drevjem, sicer pa je bilo v tem dopoldnevu zelo mirno in tiho, nikjer nobenega človeka. Mlajši so odšli na delo, starejši pa raje ostanejo v hladni senci, - nam razloži Ana. 91 let je dolga življenjska pot. Včasih ravna, včasih strma in ko že misliš, da je vse hudo mimo, človeka zadene kot strela z jasnega še težji udarec. Gospa Ana, ne moremo Vam odvzeti bolečine ob izgubi sina, lahko le sočustvujemo z Vami. Zapisala Danijela Vrh Foto Franci Ivanc Kmečke igRE - Velike Poljane 2006 Tudi letos se je ekipa iz Lašč udeležila kmečkih iger, ki so potekale na Velikih Poljanah 10. junija 2006. Na letošnjih igrah so sodelovale le štiri ekipe, poleg laške še ekipa s Slemen, ekipa Nevtralia iz Loškega Potoka ter ekipa domačinov iz Velikih Poljan. Vsako ekipo je sestavljalo šest tekmovalcev, trije fantje in tri dekleta. Ekipo Lašč smo sestavljali: Jure Deterding, Helena Gorjup, Jana Perušek, Borut Peterlin, Klemen Peterlin in Anja Stritar. Prva igra je bila skakanje v veliki vreči, v katero se je 'stlačilo' vseh šest tekmovalcev. V tej igri smo zasedli 2. mesto. Naslednja igra je bila nošenje pijanega moža, to pomeni, da si je dekle na glavo dalo vrč z vodo in steklo do sotekmovalca, ta pa jo je štuporamo prenesel nazaj na začetek, seveda čim hitreje in s kar najmanj polite vode. Tudi v tej igri smo bili drugi. Najbolje pa nam je šlo od rok grabljenje in zdevanje sena v mini kozolček, tu smo prehiteli vse ekipe. Najslabše smo se odrezali v igri, kjer smo s človeško samokolnico prevažali polena in zasedli tretje mesto. V zadnji igri smo pobirali tlakovce v vedro tako, da smo dekleta imela zavezane oči, fantje pa so nas usmerjali in zopet smo bili drugi. Ekipa iz Lašč (foto Aleš Gruden) Po dolgotrajnem sodniškem seštevanju in preštevanju točk smo ob 20. uri le dočakali razglasitev rezultatov. Z ekipo s Slemen smo dosegli enako število točk, vendar so oni zmagali v dveh igrah, mi pa le v eni, zato je skupna zmaga odšla na Slemena, Laščani smo zasedli drugo mesto, ekipa Nevtralia tretje in ekipa domačinov zadnje mesto. Vse ekipe so dobile priznanja in praktične nagrade, prve tri tudi pokale, zmagovalna ekipa pa je prejela še denarno nagrado. Upamo, da se bo tradicija kmečkih iger na Velikih Poljanah nadaljevala, kajti ekipa iz Lašč je sklenila, malo za šalo in malo zares, da bo tja drugo leto odšla po zmago. Helena Gorjup 'Naše' vozilo Hanomag R 12, LETNIK 1952, lastnik Borut Peterlin (foto Aleš GRudEN) Laščani v akciji ediNA igra v kateri smo zmagali (foto Aleš GRudEN) Tudi vožnja s 'samokolnico' ni vedNo lahka (foto Aleš GRudEN) Povezovanje Slovencev od Antarktike do Arktike z motorjem Drage občanke, spoštovani občani! Moje ime je Rok Borštnik in zaključujem študij sociologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Ob zaključku študija se mi sedaj ponuja enkratna priložnost, da izpolnim svoje dolgo načrtovane sanje s tem, da si ogledam svet in obenem postorim še kaj koristnega. Konec oktobra se namreč odpravljam na enoletno popotovanje po Južni, Srednji in Severni Ameriki. Celotna pot bo dolga predvidoma 60.000 km, nameravam pa jo opraviti z motorjem BMW R1150 GS Adventure. Pot bom začel Južni Ameriki, natančneje v Rio de Janairu v Braziliji. Tja bo namreč prispel motor z ladjo, sam pa tja priletim z letalom. Nato se bom odpravil proti skrajnemu jugu celine preko Urugvaja do Argentine ter njenega skrajnega juga, in sicer do mesteca Ushuaya. Tu je konec sveta, saj je od tu do Antarktike le še ledeno morje. Nato pa sledi obrat na sever proti Čilu, Peruju in Ekvadorju. Od tam nameravam z ladjo odpluti do Srednje Amerike. Tu me bo pot vodila preko Paname, Kostarike, Nikaragve, Hondurasa in Gvatemale vse do Mehike. Po osmih mesecih potovanja bom tako prispel do zahodne obale ZDA ter nadaljeval pot preko Kanade vse do Aljaske ter nato še naprej do skrajnega severa in do polarnega kroga. Nato pa se bom počasi usmeril nazaj proti ZDA in njeni vzhodni obali vse do New Yorka. Tako bom prepotoval 14 držav in dve veliki celini, obenem pa bo to potovanje od skrajnega juga pa do skrajnega severa poseljenega dela našega planeta. Take poti v takem obsegu in na tak način doslej še ni opravilo prav veliko Slovencev. Vendar pa namen tega potovanja ni le avantura, ampak ima tudi svoje sporočilo in namen. Že približno 9 mesecev skupaj z mladimi intenzivno pripravljam projekt pod naslovom Povezovanje Slovencev od Antarktike do Arktike, katerega glavni namen je povezati predvsem mlade iz dežel Južne in Severne Amerike z mladimi iz Slovenije. Do ideje je prišlo, ko sem za diplomsko nalogo raziskoval podjetniška omrežja in povezave med podjetji, ki so posledica globalizacijskih procesov. Iz mojih analiz sem prišel do zaključka, da bi lahko tudi organizacije in društva na podoben način izkoriščala prednosti globalizacije in povezovanja. Z medsebojnim povezovanjem, vzpodbujanjem, s skupnimi projekti in z idejami bi lahko vsi skupaj dosegli veliko več, predvsem pa bi se lahko med seboj bolje spoznali, družili in povezali. Tako sem ob pomoči prijateljev k sodelovanju privabil mladinske organizacije predvsem s področja Dolenjske in Notranjske. V projektu povezovanja mladih deluje trenutno okrog 250 mladih iz Slovenije ter 60 mladih iz Argentine in Kanade. Druži nas želja po navezavi stikov in spoznavanju novih prijateljev, ki so potomci slovenskih prednikov in živijo v deželah Južne in Severne Amerike. Osnovni cilj je vzpostaviti stik med mladinskimi organizacijami v Sloveniji in sorodnimi organizacijami v tujini. Povezovanje mladih bo potekalo preko pobratenja mladinskih organizacij. Tako bodo imele mlade generacije možnost vzpostaviti neposreden in prijateljski stik med seboj, njihova skupna lastnost pa je slovenska kultura, slovenski jezik. Sistem pobratenja različnih organizacij pomeni medsebojno sodelovanje, izmenjavanje različnih informacij, organiziranje medsebojnih obiskov, organiziranje delovnih taborov ali jezikovnih tečajev in ostalih skupnih projektov, predvsem pa pobratenje pomeni prijateljsko druženje in povezovanje na različnih ravneh. V ta namen nameravam na svoji poti obiskati različna društva slovenskih izseljencev predvsem v Braziliji, Argentini, ZDA in Kanadi. Z nekaterimi od njih smo že navezali prve stike, ostalim pa bom idejo povezovanja mladih predstavil osebno ob obisku. Kot končni rezultat tega projekta in za potrditev uspešnega povezovanju mladinskih organizacij si želimo organizirati skupno srečanje mladih s slovenskimi koreninami iz celega sveta v Sloveniji predvidoma v letu 2008. Zaenkrat so to še pobožne želje, a ob dobri volji in podpori širše skupnosti je vse izvedljivo. Ker gre za izjemno zahteven projekt, ki zahteva veliko priprav, organizacije in KAJ JE LJUBEZEN Razloži: njo, mene, naju! Primerjaj: vesolje, ocean, preštej zvezde. Nato združi, izloči bistvo, obračaj in primerjaj. In če zmoreš: razderi, razdruži, uniči, izbriši, jo odpovej in utišaj. Brez uspeha! Miha. Indihar finančnih sredstev je praktično nemogoče, da bi ga tudi s finančne plati zmogel izpeljati sam. Tako se obračam na vse podjetnike v občini Velike Lašče, da prisluhnejo želji mladih po spoznavanju novih prijateljev ter da po svojih zmožnostih pomagajo pri izvedbi projekta Povezovanje Slovencev od Antarktike do Arktike v obliki sponzorskih sredstev. Prav tako se obračam na vse ljudi dobre volje, da mi s praktično, moralno ali finančno pomočjo pomagajo pri izvedbi tega dobronamernega projekta. Le z nekaj sreče, angelom varuhom ob strani ter vašo pomočjo je namreč možno uresničiti ta izjemno zahteven projekt. Menim, da se vsi skupaj zavedamo, kako pomembno je ohranjati bogato kulturo in medsebojno povezanost našega malega naroda. Še posebej pa se mi zdi pomembno, da gradimo vezi za prihodnost mladih, ki so polni energije in ustvarjalnosti in ki so nosilci naše kulture, jezika in usode našega naroda tudi v prihodnosti. Celoten projekt Povezovanje Slovencev od Antarktike do Arktike boste lahko spremljali tudi bralci Troble, saj bom za vsako izdajo pripravil kratko potopisno reportažo o poteku projekta. V naslednjih številkah Troble boste lahko izvedeli več o samih pripravah na potovanje ter brali o prvih vtisih iz Brazilije in o prvih srečanjih z našimi rojaki. Prisrčno vas pozdravljam, mlade pa vabim, da se pridružijo projektu. Kmalu bo namreč na voljo tudi spletna stran z vsemi informacijami, slikami in povezavami. Rok Borštnik Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o. PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA VAM NUDIMO: - izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta (lokacijska dokumentacija po starih predpisih, vodilna mapa po novih predpisih) - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja - izdelavo geodetskega posnetka in parcelacijo zemljišča Najdete nas na Taborski c. 3 v Grosuplju in po telefonu (01) 7810-320 ali (01) 7810-329 ROK BORŠTNIK, pozdravljamo tvojo pogumno odločitev, s potovanja po Ameriki pa čakamo na zanimivosti, da jih bomo posredovali tudi bralcem Troble. Srečno pot! Uredništvo Troble To jesen bo v Velikih Laščah v okviru KUD Primož Trubar odprla svoja vrata baletna šola za otroke od 7. do 12. leta. Mentorica bo Saša Štadler, ki v Ljubljani vodi Baletno šolo Saša. Termin prvega srečanja s starši, ki želijo svoje otroke vpisati v baletno šolo, do zaključka redakcije Troble še ni znan. Če želite, da vas o njem obvestimo, ali želite svojega otroka vpisati,lahko pokličete na telefonsko številko 051 80 77 52 ali pišete na elektronski naslov gregor@zru.si. Baletno dejavnost bo sofinancirala Občina Velike Lašče. Med 6. in 18. julijem je v Ljubljani in Portorožu potekala 47. mednarodna matematična olimpijada, najprestižnejše tekmovanje, ki se ga vsako leto udeleži okrog 500 najboljših srednješolcev z vsega sveta. Udeležba na letošnji olimpijadi je bila rekordna, saj so prispeli mladi iz 94-ih držav iz celega sveta. Pravico do nastopa ima 6 dijakov iz vsake države. Priprave na letošnjo olimpijado so se pričele pred letom dni, ko so sestavili ekipo za organizacijo, začeli zbirati prijave in pričeli s prvimi pripravami, ki so potekale na Bledu in v Angliji z nekaterimi drugimi državami (Srbija, Anglija). 2. julija je v Slovenijo prispela prva država (Velika Britanija) in s tem zaznamovala neuradni začetek letošnje olimpijade (v nadaljevanju IMO). Nato so od 4. do 9. julija počasi prihajale prve ekipe, ponedeljek, 10. 7. 2006, pa je minil v znamenju prihodov velike večine ekip v dijaški dom Ivana Cankarja (v nadaljevanju DDIC), kjer so stanovali tekmovalci in njihovi vodiči. Tako se je teden pričel kot zanimivo druženje mladih iz vsega sveta. Zadnji gostje so prihajali še dolgo v torkovo jutro, s čimer so poskrbeli, da ta dan DDIC ni spal, temveč je osebje organizatorja sprejemalo, razporejalo po sobah in se tako ali drugače ukvarjalo z mladimi, da bi se najbolje počutili že ob prihodu. Torkovo jutro je bilo prava norišnica, saj se je množica mladih gnetla ob računalnikih, ki so jih postavili posebej za njih. Največja gneča pa je bila med zajtrkom in kosilom, saj se je vrsta, v kateri so čakali na svoj obrok, raztegnila daleč po hodniku. Organizatorji so se ukvarjali s še zadnjimi podrobnostmi, tekmovalci pa so se začeli pripravljati na otvoritveno slovesnost, ki je bila popoldan v dvorani Grand hotela Union. Zanimivo je bilo, kako so razporedili prisotne, saj so tekmovalci napolnili osrednjo dvorano, člani komisije pa so prireditev spremljali z balkona. Otvoritev se je zaključila s parado vseh 94-ih držav udeleženk. To je bil izredno pester del samega dogajanja, saj so nekateri med publiko metali medvedke in druge podobne spominke iz svojih držav, drugi spet so imeli krajšo predstavitev; tako so Italijani odigrali zmago na pravkar končanem SP v nogometu ... Že naslednji dan so imeli prvi tekmovalni dan, kar se je odražalo tudi med prostim časom, saj je bilo mnogo tekmovalcev nervoznih, veliko jih je opravilo še zadnje vaje pred tekmovanjem. Med seboj se niso preveč družili, tudi niso množično hodili na ogled mesta, niti se niso množično udeleževali pripravljenih aktivnosti. Kljub temu je bilo v DDIC izredno živahno, saj se je tu gibalo okoli 550 tekmovalcev, nekaj več kot 100 vodičev in ostalega osebja pa se je trudilo ustreči vsakdanjim prošnjam mladih. Ponoči nekateri zaradi spremenjenega bioritma niso mogli spati, nekateri pa tudi zaradi nervoze. Tako je dijaški dom živel podnevi in ponoči, vendar se je prava živahnost šele pripravljala. Sreda, 12. 7., in četrtek, 13. 7., sta bila edina tekmovalna dneva, nato pa so se lahko mladi sprostili, za organizatorje pa se je začelo delo s popravljanjem nalog. Že v četrtek so mlade obiskali številni novinarji (prišli so celo iz zloglasne postaje BBC), vseskozi pa sta jih spremljala tudi dva fotografa in kamera dijaškega doma Ivana Cankarja. Slike in kratko video reportažo si lahko ogledate na spletni strani: http:// www.dic.si/dijaske2005/index.htm. V četrtek zvečer so se pričela tudi športna tekmovanja v košarki, odbojki, namiznem tenisu in seveda v nogometu, na katerega se je prijavilo kar 42 držav oziroma ekip, saj so bile nekatere države med seboj pomešane. Konec tedna je minil v znamenju spoznavanja Slovenije, ko smo se s kar 14-imi avtobusi odpravili v Postojnsko jamo, Podgoro, obiskali pa smo tudi Portorož in Piran kjer so se tudi namočili v morju. Dan je bil sicer naporen, vendar smo imeli še toliko moči, da smo se zvečer odpravili v mesto, kjer smo se prepustili nočnemu življenju predvsem v ritmu salse. Vračali smo se v zgodnjem jutru, zadovoljni, saj smo se med seboj dodobra spoznali in na ta način pričakali še zadnje dneve v prijetnem in sproščenem vzdušju. V soboto so sledili ogledi mesta, popoldan pa so se do poznega večera nadaljevala športna tekmovanja. Zvečer je sledila obvezna nočna sprostitev v mestu. Naenkrat smo bili razkropljeni po celi Ljubljani, saj nismo šli na ista mesta, med seboj pa smo se prepoznali po zelenih in modrih trakcih, na katerih smo imeli obešeno indetifikacijo. Noč je bila tako izredno naporna, da se je bilo v nedeljo toliko težje prebuditi, vendar smo bili v to prisiljeni, saj nas je čakal izlet na Gorenjsko. Ogledali smo si sotesko Blejskega Vintgarja, se na kratko ustavili na Bledu, nato pa se odpeljali v Kranjsko Goro, kjer smo imeli veliki piknik. Poskrbljeno je bilo za glasbo v živo, številne aktivnosti, med katerimi je izstopala odbojka na mivki, mogoče tudi zato, ker se je odigrala finalna tekma tega tekmovanja, ki so jo dobili sosedje iz Hrvaške. Okoli 17. ure smo se odpeljali nazaj proti Ljubljani na večerjo, nato pa na igrišče, kjer so se odvijale zaključne tekme v košarki (zmagali so, presenetljivo, mladi iz Mongolije) ter, najbolj zanimivo, tekmovanje v nogometu. V finale so se uvrstili Grčija, Kuvajt in ponovno Hrvaška, ki je osvojila svoj drugi naslov in ki si ga bo dobro zapomnila, saj jim je izdatno pomagal ... igralec iz Slovenije. Zvečer je sledila podelitev zasluženih nagrad in medalj ter kasneje zdaj že utečeno žuranje pozno v noč. Naslednji dan je bila večina nestrpna, kot že dolgo ne. Rezultate so izvedeli že vsi, prišla pa je težko pričakovana podelitev medalj najboljšim. Zaključna slovesnost je potekala v Cankarjevem domu, kjer so podelili 43 zlatih, 88 srebrnih in 121 bronastih medalj. Med dobitniki so bili tudi 4 predstavniki iz Slovenije, za kar si prav gotovo zaslužijo čestitke. Po slovesnosti je sledil banket, njemu pa ponovna zabava dolgo v noč. Kolikor se je noč stopnjevala, toliko bolj smo se vsi zavedali, da se nas večina gotovo vidi zadnjič, naslednji dan so namreč mladi odhajali domov. Torek, 18. julij, je bil zato toliko bolj žalosten, saj smo v tem kratkem času postali pravi prijatelji brez rasnih ali drugih mednarodnih predsodkov. Med nekaterimi so se pletla ne le dobra poznanstva, temveč prava prijateljstva, ljubezni ter taka ali drugačna čustvena navezanost. Vendar smo se kljub temu poslovili zadovoljni in se polni prijetnih vtisov odpravili domov. Nekateri smo ostali še nekaj dni, da smo pospravili in uredili DDIC za prihodnje goste. Za tekmovalce, ki so bili nastanjeni v DDIC, so skrbeli Lucijana Kračun Berc kot vodja vodičev, ki je imela ob sebi tri pomočnike, štirje glavni vodiči, 17 članov osebja ter 90 slovenskih vodičev, ki so bili večinoma dijaki slovenskih srednjih šol, praviloma gimnazij. Med njimi je bil tudi Anže Starič, ki je pravkar končal šolanje na gimnaziji Bežigrad. Seveda pa je bilo prisotno še osebje dijaškega doma Ivana Cankarja. 47. matematična olimpijada se je končala tako, kot se je začela: nenadoma, brez velikega pompa. 48. olimpijado bo naslednje leto gostil Vietnam, žal pa se je bodo iz Slovenije udeležili le izbranci, najbolj pridni pri reševanju matematičnih nalog, in ne vsi tisti, ki smo bili tudi letos prisotni. Prav gotov pa si jo bo večina, ki je bila letos zraven, zapomnila kot eno lepših doživetij v življenju. Miha Indihar J* RENAULT KLANČAR, d.o.o. Groznikova 11 1000 Ljubljana (Rudnik - ob Dolenjski cesti) Telefon: 01/42 72 001 E-mail: klancar@dealer.renault.si pooblaščen servis za vozila Renault menjava in shranjevanje pnevmatik pnevmatike Sava, Michelin, Kleber, Kormoran .... ličarsko kleparska dela nova in rabljena vozila Ce mi kaj doBro uspe, sEm zAdovoLjEN s sEBoj, je v pogovoru za Troblo povEdAL osnovnošolec MihA Juvanec Miha Juvanec, še ne štirinajstletni osnovnošolec iz Zgonč na Rutarski planoti, je vesel in živahen fant, pozitiven, vznemirljivo živ, poln navdušenja, odločen, da bo uspel, in zelo srečen fant. Takšnih fantov v današnjem sodobnem svetu ne srečaš prav veliko. Vsakdo, ki pride v stik z njim, lahko hitro opazi, da je vzorno vzgojen, pošten, da ceni družinske vrednote in vse kar je naravnano pozitivno. Rad ima naravo, živali, domačo glasbo in svojo harmoniko. Njegove nastope imamo priložnost slišati na vseh šolskih in občinskih prireditvah. V družbi ljudi vseh generacij se dobro počuti in stik zna najti prav z vsakim. Rad ima majhne otroke in na igriv način jim v svoji idilični vasici približa naravo in živali. Pogovor z njim vam bo morda razkril še kako skrivnost ali pa boste dobili navdih, da bi ga obiskali in se na njegovi kobilici preizkusili v jahanju. Ob koncu srečanja bo zagotovo poskrbel za dobro razpoloženje in zaigral na svojo frajtonarico. Počitnice so čas brezskrbnega lenarjenja in nabiranja novih moči na najrazličnejše načine. Nam lahko zaupaš, kaj vse si počel v tem času? Si imel čas in priložnost za vse svoje konjičke ? Počitnice sem preživljal zelo aktivno. Tri dni sem s prijatelji taboril na Volčjem. S starši smo se lotili podviga in odšli na Triglav. Toda slabo vreme nam je preprečilo, da bi vrh osvojili, zato smo šli le do Malega Triglava. Bili smo tudi na morju na Lošinju. V avtokampu mi ni bilo nikoli dolgčas. Nekaj časa sem bil na počitnicah pri teti v Lazah, preostali čas pa sem bil doma. Skrbel sem za svojo kobilico in vsak dan sem jahal po okoliških vaseh. Družbo mi je delal moj prijatelj. Njegov stric ima svojega konja na našem pašniku in tako sva skupaj preživela marsikateri dan. Jahala sva tudi po trideset kilometrov na dan, skozi vse rutarske vasi. Skoraj vsako popoldne sem se s kolesom podal na igrišče v Rob, kjer smo letos največ igrali nogomet. Na začetku počitnic smo od občine dobili nove gole in žoge in to smo kar dobro izkoristili. Nekaj časa pa je ostalo tudi za delo na domači kmetiji. Si imel dovolj časa tudi za harmoniko, saj je nisi še nič omenil? Na vseh prireditvah te videvamo, kako sproščeno in z nasmehom na ustih zaigraš in celo zavriskaš. Ja, harmoniko sem igral pogosto. Odvisno od priložnosti. Je pa res, da je vsak dan nisem imel v rokah. Ko se bo začelo novo šolsko leto, bom bolj redno vadil. Zagotovo vsak dan. Tudi prejšnja leta je bilo tako. Med počitnicami je tudi harmonika malo na počitnicah. Koliko časa je že harmonika tvoja spremljevalka? Harmoniko igram tri leta in pol. Dobil sem jo za deseti rojstni dan. Želel sem si jo že prej. Moja bratranca, ki živita v Ribnici, sta oba igrala harmoniko in sta mi jo večkrat posodila, da sem malo poizkušal. Ko so videli, da si jo res zelo želim, so se odločili za nakup. Kupili smo jo v Mengšu pri Zupanu, ki je drugi najbolj znan izdelovalec harmonik v Sloveniji. Z menoj in z mojimi starši je šel učitelj Tone Lovšin, ki je že učil moja bratranca. Zanjo smo plačali petsto tisoč. Sam sem prihranil sto dvajset tisoč, ostalo pa sta prispevala starša kot darilo za rojstni dan. Svoje prihranke sem dal zraven zato, da so domači videli, da si jo res zelo želim. Izbral si diatonično harmoniko. Je to tvoja prva harmonika? Ja, moja prva. Ta me spremlja že ves čas. Klavirske harmonike so bolj za spremljavo. Zame je prava frajtonarica, saj sem si jo od nekdaj želel. Potem je bila verjetno na vrsti glasbena šola? Si se najprej učil teorijo ali si se lotil kar igranja? Glasbene šole ne obiskujem. Vsa leta me poučuje učitelj Tone Lovšin. Starši me vozijo k njemu na dom in vadiva. Najprej so me vozili v Kočevje, nato v Žlebič, sedaj pa v Sajovec. Vseskozi hodim k istemu učitelju. Dvakrat se je preselil. Tudi glasbeno teorijo delava skupaj sproti. Nekaj sem je že poznal, saj sem z igranjem harmonike začel v četrtem razredu. Najprej sem igral glasbeno lestvico, potem šele pesmi. Se še spominjaš, katero pesem si se najprej naučil zaigrati? Prva pesem, ki sem jo zaigral na harmoniki, je bila ljudska pesem V dolini tihi. Zanjo sem potreboval šest ur vaj, da mi je šla res dobro. To je bil pa izjemen uspeh. Verjetno si pravi glasbeni talent, da si tako hitro osvojil igranje. Verjetno ima glasba v vaši družini pomembno vlogo. Še kdo igra na kak instrument? V družini Juvanec ni nikogar, ki bi igral na kak instrument. Po mamini strani pa sta dobra harmonikarja Aljaž in Matevž. Po treh mesecih intenzivnih vaj sem nekatere pesmi že lahko zaigral skupaj z bratrancema. Mi je kar dobro šlo. Rad poslušam glasbo, tako domačo kot druge zvrsti. Že od malega sem imel rad glasbo. Največkrat jo spremljam na radiu in po televiziji. Pa tudi na kakšen koncert smo že šli z družino. Si se kdaj udeležil srečanja harmonikarjev v naši občini? Dvakrat sem bil na srečanju harmonikarjev v Turjaku. Na letošnjem srečanju sem zaigral dve pesmi, in sicer Kjer lastovke gnezdijo in Moj dragi dom. Za tekmovanje se je potrebno prej prijaviti in napisati, katere pesmi boš zaigral. Imaš sestro in brata. Ju tvoja harmonika nič ne mika? Sta jo kaj preizkusila? Na začetku, ko smo jo kupili, sta malo poskušala, pa jima ni šlo najbolje in sta to kar opustila. Anja raje poje, Blaž pa ima tudi svoje hobije. V septembru boš že devetošolec. Ali še kdo izmed sošolcev igra na kak instrument? Harmonike ne igra nihče. Sošolka Neva igra kitaro. V mojem razredu so ponosni name. Zmeraj lahko računajo na mojo točko na šolskih prireditvah, npr. na Korajži velja, na zobotrebčarski prireditvi in drugih. Kako te sprejemajo sošolci? Si sproščen, če nastopaš z njimi, ali imaš kaj treme? S sošolci se dobro razumem. Na vseh nastopih me nagradijo z aplavzom. Treme pred nastopi nimam, sem zelo sproščen. Prva leta nastopanja sem imel malo treme in sem imel malo potne roke, ko sem čakal zadaj za odrom. Po prihodu na oder in odigrani prvi skladbi pa je trema minila. Si v družbi vrstnikov tako samozavesten kot doma? Samozavesten pa sem in sem ponosen nase, da sem tak. Mami pravi, da sem sam s sabo zadovoljen. Mislim, da ima prav. Katherine Mansfield je zapisala: »Neznansko pomembno je, da se naučimo smejati sebi.« Se ti s tem strinjaš? Se kdaj smeješ sebi? Ja, se. Če mi kaj dobro uspe, sem zadovoljen s seboj in se samemu sebi smejim. Tudi, če naredim kakšno smešno napako, se rad nasmejem. Počneš vse tisto, kar te radosti in ti veleva srce? Poleg igranja harmonike me zelo veseli jahanje konj in skrb zanje ter stik z naravo. Zanima me tudi igralstvo. To sem že večkrat preizkusil v šoli, nazadnje v igri o furmanstvu. Sem pa tudi član KUD Rob. V igri Pokojniki ne plačujejo davkov sem igral županovega tajnika. V neki drugi predstavi pa sem imel glasbeno vlogo. S harmoniko sem igral v prizoru »na ohceti«. Kje si se učil jahanja? Verjetno ni tako enostavno. Jahanja sem se učil na Karlovici, pri očetu mojega prijatelja. Grega me je pogosto vabil k njim. Najprej sem jahal v maneži, približno 15 ur. To je ograjen prostor, velik približno 20 krat 20 metrov. Potem sem s prijateljem jahal v okolici Karlovice. Jahanja si se učil, ko svojega konja še nisi imel. Kdaj ste ga potem kupili? Jahal sem že prej in tako sem domačim povedal, kaj si želim. Kobilo Megi sem dobil pred enim letom. Kupili smo jo v Novi vasi. Takoj prvi dan sem jo jahal. Sedlo in uzdo sem si sposodil od strica. Ko je bila pri hiši tri mesece, smo jo podkovali. K nam je prišel Petričev Jani in Megi podkoval. On je tega dela zelo vešč, ker ima doma konje. Od njega sem tudi izvedel, kje lahko ugodno kupim sedlo in drugo opremo. Še isti dan sva z očetom odšla h gospodu Štefanu v Prilesje. On prodaja rabljena iz raznih jahalnih klubov in tam sva ga kupila. Kupil sem tudi uzdo in jahalno čelado. Skrbiš za konja popolnoma sam ali ti kdo pomaga? Največkrat skrbim sam, če sem le doma. Kadar me ni, pa poskrbi ata. Pozimi, ko je konj v hlevu, je potrebno vsakodnevno čiščenje. Približno na tri dni ga skrtačim. Že poleti pa poskrbimo za seno, ki ga zbaliramo. Poleti, ko je na paši, je dela manj. Zdaj imaš harmoniko in konja. Si želiš še kaj? Zdaj si želim kočijo in še kakšnega konja. Rad bi družino in prijatelje vozil s kočijo po rutarskih vaseh. Pa tudi turiste bi lahko z Zgonč peljal do Svetega Primoža ali pa na Volčje. Kamor bi kdo želel. Si pa res pravi slovenski fant. Če bi se sprehodila do kakega večjega mestnega središča, kjer je veliko mladih, bi verjetno slišala, da si želijo v diskoteko. Kaj pa meniš o diskotekah ti? Prav rad te glasbe nimam. Živim v tako lepi vasi, kjer je narava najlepša. Uživam v družbi prijateljev, ki so skoraj vsak dan pri nas. Največkrat pride Matej s Sela in skupaj zajahava vsak svojega konja. Prijatelja sva že zelo dolgo. Skupaj sva prehodila že vse furmanske poti pa evropsko pešpot in vse vaške kolovoze poznava. Le asfaltiranih cest se izogibava. Velikokrat se ustaviva v Predgozdu in tam napojiva konje in se malo spočijeva. Tudi pred nevihto sva se že zatekla tja. Še eno leto in zapustil boš osnovno šolo. Že razmišljaš o vpisu na srednjo šolo in o svojem bodočem poklicu? Vpisal se bom na srednjo veterinarsko šolo, ker imam rad živali. Srednjo šolo sem že lani obiskal in jo spoznal. Všeč mi je, ker imajo zraven kliniko za živali in bom lahko zanje skrbel. Imajo konje, krave pa tudi živali, ki živijo v terariju. Tam sem bil na predstavitvi in mi je bilo zelo všeč. V bodočnosti pa si želim, da bi delal pri slovenski policijski konjenici. To je pravi poklic zame. Starša sta verjetno zelo ponosna in vesela, da imata takšnega sina. Po čem pa ti najbolj ceniš njiju? Svojima staršema zaupam. Najbolj pa ju cenim po trdi vzgoji, da sem tak, kot sem. Imata me zelo rada. Pomagala sta mi, da imam svojo harmoniko in konja. Vem, da bom nekoč imel tudi kočijo. Miha, v imenu uredništva Troble se ti lepo zahvaljujem za pogovor. Preživela sem prekrasno popoldne na vaši domačiji in čas je tako hitro minil. Želim ti, da bi ostal tak, kot si. Si enkraten in neponovljiv. Pogovarjala se je Majda Kovačič Cimperman Podjetniki, fizioterapija 33 Trqbla 5/2006 Podjetniške informacije Pripravil Razvojni center Kočevje-Ribnica, d. o. o. Natančne podatke si oglejte v celotnih razpisih v uradnih listih ali na spletnih straneh www.japti.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe -povpraševanje po izdelkih in storitvah vabimo, da pokličete na št. 8950-610, 8369-753 ali pišete na e-naslov pokolpje@siol.net. Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno. Program vavčerskega svetovanja (izvaja JAPTI, Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije, in je sofinanciran iz sredstev strukturne politike, Ministrstva za gospodarstvo, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in Zavoda RS za zaposlovanje): možnost sofinanciranja svetovalnih storitev do višine 1.000.000 SIT. Preko programa vavčerskega svetovanja Vam npr. lahko pomagamo pri prijavi na razpise (svetovanje pri prijavi na razpis, pri izdelavi poslovnega načrta ...). Vsi zainteresirani, pokličite! Javni razpis za izbor lokalnih zaposlitvenih programov - javnih del v RS za leto 2006 (Uradni list RS, št. 97/ 2005). Rok: do 5. 10. 2006, v letu 2006 vsak 5. v mesecu. Javni razpis za spodbujanje tujih neposrednih investicij v letu 2006 (Uradni list RS, št. 13/06). Rok: 12. 9. 2006. Za naslednje razpise: Uradni list RS, št. 19-20/06, informacije: Slovenski podjetniški sklad (v nadaljevanju Sklad), tel.: 02/234 12 74, 02/234 12 76, e-pošta: bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si. Javni razpis za odobritev neposrednih dolgoročnih investicijskih kreditov za nova podjetja v letu 2006. Rok: 25. v mesecu do porabe oz. do 25. 10. 2006. Javni razpis za izdajanje garancij za dolgoročne kredite, najete pri bankah v RS v letu 2006. Rok: do skupne odobritve sredstev v razpisu oz. do vključno 6. 11. 2006. Javni razpis za sofinanciranje usposabljanja in izobraževanja zaposlenih v RS (Uradni list RS, št. 43/06 in popravek,Uradni list RS, št. 76-77/06). 2. rok: 11. 9. 2006. Javni razpis za (so)financiranje tematsko usmerjenih in splošnih temeljnih in aplikativnih raziskovalnih projektov, aplikativnih in podoktorskih (temeljnih in aplikativnih) raziskovalnih projektov v letu 2006 (Uradni list RS, št. 73-74/06). Rok za oddajo vloge je 21. 9. 2006. Javni razpis za sofinanciranje projektov v okviru programa "Partnerships in Science Programme~(PSP) od 1. 1. do 31. 12. 2007 (Uradni list RS, št. 73-74/06). Rok: 20. 10. 2006. Javni razpis za postavitev javnih e-točk z brezžičnim dostopom (Uradni list RS, št. 83/06). Rok za oddajo vlog je 14. 9. 2006. Najava: javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje investicijskih projektov podjetniškega značaja. Ugodni krediti za gospodarske družbe, samostojne podjetnike in obrtnike, zadruge ter zadružne zveze. Namen: nakup zemljišč, komunalno in infrastrukturno opremljanje zemljišč, gradnja in/ali nakup objektov, nakup novih strojev in nove opreme. Informacije in dokumentacija bo na voljo na spletni strani: http://www.rdf-sklad.si., 01/83619-53, Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj. Razširitev fizioterApevtskih prostorov v Veukih Laščah Občanom in občankam Velikih Lašč in okolice sporočam, da so se v avgustu pričela gradbena dela z namenom povečanja prostorov, namenjenih fizioterapiji. Zaradi velike potrebe po fizioterapiji v naši občini sem oktobra 2003 pričela z izvajanjem zasebne dejavnosti -fizioterapije v osnovnem zdravstvenem varstvu. Ob pridobivanju soglasij in dovoljenj je bilo kar nekaj težav s strani Zbornice fizioterapevtov Slovenije in Ministrstva za zdravje, saj komisija ni bila zadovoljna z velikostjo obstoječih prostorov. Brez osebne prisotnosti župana Antona Zakrajška, ki je takrat zastavil svojo besedo, bi nam težko uspelo dobiti zeleno luč za delovanje. Občani, ki potrebujejo fizioterapijo in seveda jaz, smo bili zadovoljni, da smo imeli vsaj osnovne možnosti za pričetek delovanja. Občina z okolico je velika in prepričana sem, da večina ljudi želi opraviti terapijo čim bližje svojemu domu. Ker potreba po fizioterapiji postaja iz leta v leto večja pa tudi sama dejavnost nudi vedno več možnosti, so naši prostori postajali premajhni. Začelo je primanjkovati prostora za nove aparature in za izvajanje številnih tehnik, za katere sem se usposabljala na različnih strokovnih izpopolnjevanjih. Občinski predstavniki so prisluhnili potrebam po povečanju prostorov, v katerih bo terapija potekala manj utesnjeno, večja pa bo tudi aparaturna ponudba, tako da mnogim ne bo treba iskati pomoči v oddaljenejših fizioterapijah. V svojem imenu in v imenu občanov se zahvaljujem Občini Velike Lašče, še posebej županu Antonu Zakrajšku, da je razumel našo stisko in da ve, kako je hitra in dobra rehabilitacija pomembna za čim hitrejše vključevanje ljudi v svoje domače in delovno okolje. Hvala tudi občinskim svetnikom, ki so potrdili to investicijo. Gotovo vsak, ki je že občutil zdravstvene težave, razume, kako pomemben je vsak dan, s katerim se bližamo cilju povrnitve zdravja. Upam, da se bomo kmalu začeli srečevati v novih, lepih prostorih. V njih vam želim čim boljše počutje. Lucija Marija Lenič višja fizioterapevtka x t v 1 1 • v v • • 1 • v • • Nasa dediščina in običaji STANISLAV ZABUKOVEC, ustanovni in častni predsednik Društva za ohranjanje dediščine: »Na GrAdEžu se je vEdNo držALo skupaj« Prvič sem prišel na Gradež na začetku poletja 1993, ker je bila naprodaj stara hiša - po domače pri Spodnjem petelinu. Peljal sem skozi stari Gradež do vrha vasi, nato obrnil in ustavil sredi vasi, kjer je nekaj ljudi sedelo na klopi pred hišo Gradež št.3. Tedaj sem prvič govoril s Stanislavom Zabukovcem, ki me je prijazno usmeril k moji sedanji hiši. Prva pot skozi idilično hribovsko vasico s starimi kamnitimi hišami (novih nisem niti opazil) in prvo srečanje z Gradežci je odločilo, da bom odslej živel tukaj. Že na silvestrovo sem se vselil v obnovljeno kamnito hišo, komaj kakšno leto starejšo od bližnje sušilnice sadja in na povabilo Gradežcev dočakal novo leto 1994 na vaškem smučišču. BORIS ZORE: Sto štiri leta stara hiša Gradež št. 3 - po domače pri Šklajbarjih, še danes krasi središče starega Gradeža. Ob njej ni več vaške luže za napajanje živine, ni več slamnate strehe - streha je nova, hiša obnovljena. V hiši sedaj živi hči Jelka z družino. Kako je bilo pred 75 leti, ko ste se tu rodili? STANE ZABUKOVEC: Hišo sta leta 1902 zgradila moj stari oče, doma z Gradeža, in moja stara mati, ki je bila doma iz Hočevja. Med gradnjo so živeli v sedanji Koroščevi hiši - po domače pri Cimpermanovih. Kamenje za gradnjo so večinoma pripeljali s Kraja, deloma pa tudi s Tičnice. Stari oče žal ni užival novozgrajene hiše, stara mati je ostala sama s tremi sinovi. Moj oče Jože je bil v prvi svetovni vojni ujet v Galiciji in se je šele leta 1919 vrnil iz Rusije. Z mojo mamo Marijo, roj. Ahčin iz Četeža, je ustvaril številno družino. Prvi otrok (1924) je umrl, potem pa smo se od 1925 do 1933 rojevali po dve leti narazen, nato pa do 1944 vsake tri leta. Bilo nas je pet bratov in pet sestra, dva brata in vse sestre smo še živi. Od 1944 do 1953 smo bili skupaj s staro mamo dvanajstčlanska družina. Živeli smo od kmetijstva. BORIS ZORE: Otroci ste najbrž poleg šole in pomoči na kmetiji imeli tudi kaj prostega časa za igro? STANE ZABUKOVEC: V šolo smo hodili osem let v Škocjan, kjer sta bila dva učitelja in dve šolski učilnici. Med vojno dve leti (1943/44 in 1944/45) ni bilo pouka. V vsaki učilnici sta bila dopoldan in popoldan pri pouku po dva razreda skupaj. Mlajši so hodili v šolo popoldan, starejši pa zjutraj. Če je presenetil sneg, so nas poslali prej domov, saj smo jeseni hodili še bosi. Pozimi sva velikokrat po dva imela ene čevlje, eden jih je imel za v šolo dopoldan, drugi pa jih je dobil od njega. Otroci smo doma pomagali pri delu, vendar smo imeli tudi proste ure. Na Straži je bila na velikem kostanju gugalnica na verigah. Najmlajši so se igrali gnilo jajce. Največ smo spodbijali kozo in se šli cvingo. Veliko se je tudi balinalo z lesenimi kroglami na našem dvorišču. Pozimi pa smo se potem, ko smo končali vsakodnevno izdelovanje klincev, od 16. do 18. ure drsali po zaledeneli vaški luži. Ob zimskih snežnih nedeljah smo smučali na doma izdelanih smučeh iz jesenovega lesa. Jesen se je po kuhanju v kotlu lepo krivil. Na smučeh so bili za vezi le usnjeni jermeni in vrvica. Najbolj vešč izdelave smuči je bil Špančev France, ki jih je delal tudi za druge. Smučali smo večinoma po isti smučini, saj je bilo s takimi vezmi težko zavijati, čeprav smo uporabljali tudi palici. Največ smo se spuščali iz Nebesa v dolino ali od Petelina. StANE Zabukovec (zAdAj dEsNo) s stArši, sEstrAmi in BrAti Vaško smučišče je bilo vedno v Tavževem dolu. BORIS ZORE: Najbrž je bilo vsakodnevno življenje težko in hrane ni bilo v izobilju. Kaj je bilo na jedilniku pri vas doma? STANE ZABUKOVEC: Hrane je v hiši pri veliki mizi, okoli katere nas je bilo dvanajst, raje zmanjkalo, kot ostalo. Kuhalo se je v peči trikrat na dan. Zjutraj so bili vedno žganci (ajdovi ali koruzni ali beli, krompirjevi) z zabelo in mlečno kavo, če ni bilo mleka, pa proja s cikorijo. Včasih so namesto proje prežgali ječmen in ga zmleli v mlinčku ali stolkli v možnarju. Mati je zjutraj najprej pomolzla, nato skuhala zajtrk ter ga v času košnje tudi prinesla na senožeti. Vse je zmogla, vstajala je navsezgodaj; tudi jaz vstajam ob 4h zjutraj, odkar pomnim. Za kosilo je bila vedno enolončnica, kuhana v peči. Edini pripomoček, ki ga je mati imela, je bil valjarček, po katerem so drsele burkle, da je bilo lažje prestavljati lončene posode v peč in iz nje. Pravzaprav sta bili le dve vrsti enolončnic: zeljna ali repina s krompirjem ali s fižolom. Včasih je bila češpljeva kaša, zaroštan krompir, bleki ali krompir v kropu. Večerjali smo največ korizni močnik, mlečno kašo ali melisni močnik. Koruznih jedi sem se prenajedel, tako da se sedaj, če se le da, izognem polenti. Včasih pa se je tudi zgodilo, da so bili trikrat na dan žganci. Pozimi, ko se je klalo, so bile večkrat krvavice ali godla. Ker ni bilo hladilnikov, smo si sosedje izmenjali koline. Ko smo klali prašiča, smo jih dali sosedovim, ko so klali sosedovi, so jih vračali. Nedelja in praznik sta se zelo ločila od običajnih dni. Praznovalo se je cerkvene praznike in godove. Meso je bilo le ob praznikih. Za juho smo ga kupili trikrat letno. Mati je naredila žlikrofe iz koščkov klobas. Včasih je bila kura. Največ pa suho meso. Če ni bilo mesa, so spekli jajčka na oko. Tudi štruklji (orehovi, beli, sirovi) so bili bolj za praznik. Za žegnanje, birmo, obhajilo se je peklo tudi potice, štrukeljce, piškote in krofe; za veliko noč so bili kolač, šunka, pirhi. Krst je bil za razliko od sedaj že drugi dan po rojstvu, zato otrokova mati tudi ni šla h krstu. Od botra je dobila pogačo. Vsem mojim bratom in trem sestram so bili botri iz Bajdinca, najmlajšima sestrama pa Grebenčeva teta. \ T V 1 1 • V V • • 1 • V • • Nasa dediščina in običaji BORIS ZORE: Sadja med hrano ne omenjate. Mislim, da ste imeli sadno drevje. Ali je šlo sadje večinoma za žganjekuho? STANE ZABUKOVEC: Ne. Pred drugo svetovno vojno na Gradežu ni bilo nobenega kotla. Ko sem bil majhen, sadja ravno ni bilo veliko. Pri naši hiši smo otroci sproti pojedli skoraj vse sadje, nekaj pa smo ga posušili. Zasluge za zasaditev sadovnjakov na Gradežu ima Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva na Turjaku, srez Kočevje. BORIS ZORE: Ali lahko o delu sadjarskega in vrtnarskega društva poveste kaj več? Ali obstajajo kakšni dokumenti? STANE ZABUKOVEC: Večina članov podružnice društva je bila z Gradeža, nekaj jih je bilo s Turjaka in iz drugih vasi. Predsednik je bil Jože Potokar, po domače Grebenčev z Gradeža, tajnik je bil Dermota, učitelj na Turjaku, blagajnik pa moj oče Jože Zabukovec, ki je bil tudi občinski odbornik v Velikih Laščah. Ohranjena je blagajniška knjiga za čas od 3. 3. 1936 do 28. 1. 1942. Društvo sta finančno podpirala kr. banska uprava iz Ljubljane in sreski kmetijski odbor iz Kočevja. Člani so plačevali članarino 9 din in 50 par na leto. Društvo je organiziralo nabavo dreves, npr. 219 dreves je bilo naročenih 13. 2. 1938. Ko so pričela drevesa roditi, je bilo sadja veliko. Večinoma so rodna še danes. BORIS ZORE: Izgradnja Sušilnice sadja Gradež je torej zasluga sadjarskega in vrtnarskega društva ? STANE ZABUKOVEC: Vsekakor. Najprej so spomladi 1938 posadili sadna drevesa, da bi pridelali več sadja. Še istega leta pa so si zagotovili podporo za izgradnjo sušilnice od kr. banske uprave v Ljubljani in sreskega kmetijskega odbora. V blagajniški knjigi so zapisani vsi zneski podpore in izdatki. Prvotni načrt za sušilnico sadja v središču vasi na Škindrovi zemlji, nasproti naše, Andolškove ali Kogojeve hiše, so spremenili. Sušilnico so postavili na komušni zemlji v zemljiškoknjižni lasti vasi Gradež, na mestu, kjer stoji še danes. Kot je mogoče ugotoviti iz blagajniške knjige, je bila 26. 9. 1938 kupljena opeka in v ta čas sodi začetek gradnje. Na Gradežu se je vedno držalo skupaj. BORIS ZORE: Ali se ve, kdo je avtor načrta sušilne peči na drva, najsodobnejše za tisti čas? STANE ZABUKOVEC: Tega pa ne vem. Po istem kopitu je bila narejena sušilna peč v vasi Pečki. Te peči ni več, stavba sušilnice pa še stoji. BORIS ZORE: Ali je društvo poleg sadjarstva in sušenja sadja organiziralo še kakšno drugo dejavnost? STANE ZABUKOVEC: Organizirali so tudi razne prireditve. Moj oče je v blagajniško knjigo 28. junija 1936 vknjižil prejemek 150 din od prireditve v šoli (koncert), 10. 10. 1937 pa 225 din dohodka od sadne razstave. Z razstavo so bili povezani tudi stroški, saj so kupili 200 krožnikov, ovojni papir, pisarniški močni papir in karton za napise. BORIS ZORE: Zapisan je koncert v šoli leta 1936. Ali morda lahko 50 let po smrti skladatelja Marija Kogoja kaj rečeva o njegovi vlogi pri tej prireditvi? STANE ZABUKOVEC: V tistih letih je poleti Marij Kogoj prihajal na Gradež. Spominjam se njegovega igranja na klavir. Spominjam se tudi, da je nekoč, ko so jokali otroci, potrkal na naše okno in dejal: »Grem žandarjem zatožit, ker otroke matrate«. Seveda je to samo govoril, naredil pa ni. Med svetovno vojno, ko smo se vsi iz vasi skrili v bunker, je Marij Kogoj mirno hodil naokoli. Ne vem pa, ali je sodeloval na koncertu v šoli. (nadaljevanje v naslednji številki) PARNAS, ZAVOD ZA KULTURO in turizem Velike Lašče vabi na družinski izlet v soboto, 30. sept. 2006, ko boste lahko med 10. in 16. uro obiskali RIMSKI DAN V RUTAH. Rimski vojaki vas bodo naučili priprave na obrambo v nevarnem času napada barbarov, udeležili se boste lahko delavnic izdelave rimskega nakita, čelad in oklepov za male rimske vojake, se poskusili v različnih spretnostih ali igri s ploščicami. Otroci se bodo pod vodstvom animatorjev učili veščin rimskih vojakov (korakanja, postavljanja različnih vrst obrambe), na ogled bodo različne barbarske stojnice in še marsikaj. Prijave zbiramo v zavodu Parnas - OE Turistična agencija PARNAS (uradne ure so vsako sredo med 16. in 18. uro na Cereji - Tenis Cereja), po telefonu 041 833 456 ali po e-mailu: info@zavod-parnas.org Vse prijavljene družine bodo dobile natančen razpored programa in opis lokacije dogajanja, sodelujejo lahko vsi družinski člani, tudi babice in dedki. Program bodo vodili arheologi, študentje arheologije in sorodnih ved iz Ljubljane in okolice Velike Lašč v sodelovanju z domačini Rut in lokalnimi društvi. Vaši prispevki bodo namenjeni pokrivanju stroškov prireditve. V primeru slabega vremena bomo program prilagodili. TRQBLA 5/2006 36 Iz življenja strank SDS Člane, prijatelje in somišljenike vabimo v soboto, 9. septembra 2006, na Festival Slovenske demokratske stranke na plaži Simonovega zaliva v Izoli s pričetkom ob 10. uri. Otvoritveni govor predsednika SDS in predsednika vlade RS Janeza Janše. Humanitarna dražba, animacija za otroke, ves dan panoramska vožnja z ladjo, vožnja s pedolini, tobogan itd. Brezplačen obrok za vse udeležence, zmerne cene hrane in pijače - ne pozabite na kopalke in brisače. Nastopajoče skupine: Kingston, Čuki, Natalija Verboten in Anja Rupel. Občinski odbor SDS Velike Lašče N.Si Nova stovenija Krita n ilea fJinfsHa stranita Sesti rojstni DAN Nove Slovenije Ali beseda še velja? Nova Slovenija je s slavnostjo na plaži v Strunjanu praznovala šesto obletnico delovanja. Udeležili so se je ministri, evropska poslanca, poslanci Državnega zbora, državni sekretar in ostali vidnejši predstavniki stranke. Slavnostni govornik je bil predsednik stranke in finančni minister dr. Andrej Bajuk. Predsednik je v slavnostnem govoru poudaril, da Nova Slovenija gre med ljudi in da je tudi zato praznovanje šeste obletnice med ljudmi sproščeno in veselo. Bajuk je predstavil geslo letošnjih lokalnih volitev »Slovenija - ker smo tu doma«, ki je tudi naslov projekta Nove Slovenije, ki se izvaja že od začetka julija. To je po njegovih besedah geslo, ki ponazarja pripadnost Slovenk in Slovencev Sloveniji in občank in občanov domači lokalni skupnosti. Tudi v Velikih Laščah smo med prvimi ustanovili občinski odbor Nove Slovenije. Z velikim navdušenjem smo pozdravili tudi geslo, ki je in bo vedno vodilo in prepoznavni znak naše stranke: Beseda velja. Naša lokalna skupnost obstaja že dvanajsto leto. Razvoj in delovanje le-te sem pozorno spremljal in na marsikaterem področju aktivno sodeloval tudi zato, ker je nekaj časa beseda res veljala. Verjetno se še spomnite, s kakšno zagnanostjo smo urejali in reševali stvari skupnega lokalnega pomena, se srečevali na terenu, poslušali vaše predloge in poskušali občino približati ljudem. Tudi razvoj občine je šel v smer, ki smo jo demokratično začrtali. Čeprav volitve niso plačilo za nazaj, ampak zaupanje za naprej, ste nas pred štirimi leti na volitvah izdatno nagradili. Žal so nekateri to nagrado napačno razumeli in začeli verjeti v samozadostnost. Besede, tudi zapisane, so začele izgubljati svoj pomen. Lokalna skupnost je postala vse manj namenjena občanom. Prav je, da so občasni sopotniki političnih strank, ki niso vzdržali teže in odgovornosti omenjenega gesla, odšli iz Nove Slovenije v objem drugih. Trdno pa vam zagotavljam in v to se lahko tudi sami prepričate, da v Novi Sloveniji beseda še vedno velja. Rupar Rudolf, predsednik OO N.Si Velike Lašče Mnenja in polemike 37 Trobla 5/2006 "Glavno mesto« občine Velike Lašče so center vsega dogajanja v občini z upravno enoto kmetijsko zadrugo, pošto, šolo, zdravstvenim domom, vrtcem, farno cerkvijo, knjižnico, trgovinami, gostinskimi lokali, mesarijo, železnino, prodajalno s sadjem in seveda brez klavnice. Vse to je postavljeno na majhnem prostoru, tako da se ljudje že sedaj težko srečujemo. Prišel je predvolilni čas in vrh občine se je odločil na trgu postaviti vodnjak, ki naj bi krasil občino. Tako je s tem dejanjem zmanjšal že tako majhno možnost parkiranja na trgu in onemogočil vstop v bližnje lokale. Sprašujem se, ali bom hodil v Velike Lašče peš in ali bom moral iz ''glavnega mesta'' občine voziti domov "rikverc". Sprašujem se, koliko finančne škode je narejene zadružni trgovini, mesariji, bifeju, zelenjavarju ... Sprašujem se tudi, kako bodo starejši in bolni pripešačili do zdravstvenega doma, saj so tudi pri zdravstvenem domu porabili parkirišča za gradnjo pošte. Ali je bilo to potrebno? Sprašujem se, do kdaj bomo še dopuščali, da se z davkoplačevalskim denarjem dela, kakor se komu zljubi? Večkrat smo opozarjali vrh občine, ker pa ni bilo posluha, je očitno, da je odločal samo en človek. Mislim, da je prišel čas, ko je treba javno povedati, da nismo zadovoljni s sedanjim vodstvom - županom. Njegove poteze so samozadostne in zato nepravilne, na bližnjih lokalnih volitvah bomo poskušali izvoliti katerega drugega, samo da bi zapihal svež veter in bi s skupnimi idejami prišli do pravih rešitev. Pošta ne sodi pred zdravstveni dom, kjer so bila prej parkirišča. Tudi vodnjak sredi trga ne. Moteča je tudi izvedba strehe na novi pošti, ker ta sodi v planine, zato menim, da bi morala o tovrstnih gradnjah potekati širša razprava. Vrh občine bi se že sedaj moral zavedati, da smo vendarle podeželska občina in da z vsako takšno potezo okrnimo našo identiteto. Mnenja sem, da bi bila ob vseh teh novogradnjah storjena manjša škoda, če bi polovico občinske stavbe podrli, zgradili pošto in spredaj vodnjak. Ta pa naj bi bil v okras občini in njenemu ''glavnemu mestu''. Nova škarpa pred občinsko stavbo je onemogočila dostop do spomenika, kjer bi tudi morale biti stopnice. Tako pa je ta občinska uprava onemogočila dostop k partizanskemu spomeniku, druga občinska uprava bo potemtakem onemogočila dostop do drugih spomenikov in tako bomo zabrisali svojo zgodovino, ki se je ne bo dalo nikoli več povrniti. Anton Petrič Umazana pREdvoLiLNA kampanja se je že začela -odGovoR na članek »Glavno mesto« občine »Prišel je predvolilni čas«, je v svojem prispevku zapisal tovariš Anton Petrič z Malega Ločnika pri Turjaku. Prav neverjetno je, kako nekateri občani samo v tem obdobju postanejo tako navdahnjeni z novimi idejami in še posebej s kritiziranjem vsega, kar je bilo narejenega v naši občini. V tem so še posebej aktivni nekateri lokalni politiki, ki jim je glavna prioriteta posedati po bifejih in v slogu največjih poznavalcev vseh občinskih projektov kritizirati občinsko vodstvo, še posebej župana, ki naj bi bil kriv za vse težave, s katerimi se srečujejo v svojem življenju. Eden takih občanov, ki okoli sebe ne vidi niti malo pozitivnega, ki v svoji okolici, pri sosedih in v javnosti širi same negativnosti, in ki v sebi očitno nosi travmo neuspeha svoje liste na prejšnjih lokalnih volitvah, je tudi Anton Petrič. Nimam namena ocenjevati nivoja njegovega pisanja, je pa vsekakor gotovo, da je njegov članek rezultat večdnevnega napora, pri čemer sem prepričan, da mu je pri pisanju pomagal tudi strankarski prijatelj, ki se tudi pogosto spusti na tako nizek nivo komuniciranja. Vsekakor pa želim pokomentirati nekaj Petričevih zapisanih trditev. Ureditev trga pred Levstikovim domom v Velikih Laščah sem omenil že v uvodniku, zato tukaj o tem ne bom pisal. Glede vprašanja (sprašuje namreč kar sebe), koliko škode bodo ta dela naredila določenim subjektom, ki jih našteva v svojem članku, mu svetujem, da odgovore poišče kar pri njih samih. Po moji oceni ti subjekti ne bodo nič na izgubi, saj je bilo delo organizirano tako, da so vsi lahko normalno poslovali in da je bil dostop do vseh vseskozi omogočen. Celo več, upam si trditi, da je bilo v bifeju več prometa, saj so se delavci večkrat oddahnili od dela in okrepčali ter kaj spili prav v njem. Pa tudi drugi stalni in priložnostni obiskovalci v bifeju, smo se v njem zadržali dalj časa, saj se je z začetkom gradnje povečalo gradivo snovi za različne komentarje. Tudi preselitev pošte je že iztrošena tema, o kateri je bilo veliko napisanega. Moj komentar na to tematiko si lahko ponovno preberete v mojem uvodniku v Trobli, št. 2/12 (16. marec 2006). Ko se stavba še ni začela niti graditi, so nekateri »jasnovidci« že v naprej trosili laži in zavajali občane, da se bo na račun nove pošte ukinilo kar celotno parkirišče in da ne bo možen dostop do trgovine KZ z repromaterialom. Sedaj, ko je stavba dobila svojo lego in obliko, pa lahko vidite, da popolnoma nič ne moti sosednjih poslopij, da se da normalno pripeljati do omenjene trgovine, da smo izgubili samo pet parkirnih mest, ki jih bomo v kratkem prav tam nadomestili z novimi. Predvidevamo zgraditi tudi ozek pločnik (ki ga trenutno ni), da bo dostop do pošte, kot tudi do Zdravstvene postaje bolj varen. Še več, na račun preselitve pošte iz centra Velikih Lašč, bomo v centru pridobili najmanj šest novih parkirišč, ki jih sedaj vseskozi zasedajo avtomobili poštnih uslužbencev. V času mojega županovanja smo v Velikih Laščah pridobili kar devetintrideset novih parkirnih mest (sedem pri prvem bloku, sedem pri glasbeni šoli, petindvajset za Kmetijsko zadrugo), z omejitvijo parkiranja na trgu pa izgubili šest. Ko bo Trgoup preselil svoje skladišče na novo lokacijo, bomo uredili tudi zemljišče ob pokopališču, kjer predvidevamo zgraditi še najmanj trideset parkirišč. Glede škarpe pod občinsko stavbo pa bi želel povedati naslednje. Na našo željo sta ga. Modic in g. Brodnik privolila, da smo nekdanji ozek pločnik razširili v njihovo zemljišče in tako omogočili varno hojo proti Zdravstveni postaji in pokopališču, ter tako zagotovili večjo varnost pogrebnemu sprevodu, ki je prej potekal po glavni cesti. Še enkrat hvala obema mejašema, saj sta s tem pokazala veliko željo do boljše in varnejše urejenosti kraja. Že takrat so se nekateri naši občani bali, kaj bo s spomenikom pred občinsko stavbo, drugi pa želeli, da bi ga kar odstranili. Vendar ga nismo odstranili iz dveh razlogov. Če bi ga zrušili, bi pokazali, da nismo nič boljši kot so bili komunisti po drugi svetovni vojni, ki so izbrisali del naše zgodovine z rušitvijo skoraj vsega, kar je dišalo po drugih vrednotah, kot so jih oznanjali sami. In drugič, da si lahko KINO - VELIKE LASCE KINOPROGRAM ZA SEPTEMBER 2006 SOBOTA, 16. SEPT., OB 19.00 AMERIŠKA AKCIJSKA KOMEDIJA - USPEŠNICA HITRI IN DRZNI - tokio drift Da bi se izognil zaporni kazni zaradi malomarne vožnje, mora ljubitelj hitrih avtomobilov Shawn odpotovati k očetu na Japonsko. Seveda tudi tam hitro najde družbo oboževalcev bencinskih hlapov, a tokrat so pravila nekoliko spremenjena, saj v Tokiju ni pomembna zgolj hitrost, temveč predvsem spretnost dirkanja po ozkih tokijskih parkirnih hišah in umetnost oddrsavanja - driftanja preko ovinkov. Dolžina: 95 minut SOBOTA, 16. SEPT., OB 19.00 AKCIJSKA USPEŠNICA - AKCIJSKI SUPERMAN SE VRAČA Nepremagljivi mož se s pomočjo režiserja Bryana Singerja (Možje X, Osumljenih pet) vrača na velika platna, kjer bo tokrat za rešitev sveta moral napeti vse svoje moči, kajti izziv ni bil še nikoli tako strašen. Po nekajletnem tavanju po vesolju se Superman (Brandon Routh) vrne na Zemljo, kjer se je veliko stvari spremenilo. Lois Lane (Kate Bosworth) je našla novo ljubezen, ljudje pa so skoraj že pozabili nanj in se naučili sami spopadati z vsakodnevnimi težavami. Toda prihod zlobnega Lexa Luthorja (Kevin Spacey - dobitnik oskarjev za filma Osumljenih pet in Lepota po ameriško) iz zapora Supermana prisili v novo reševanje sveta, saj je zlobni Lex skoval nove načrte, kako uničiti svojega smrtnega sovražnika, pri čemer je v nevarnosti ves svet. Dolžina: 120 minut SOBOTA, 30. SEPT., OB 19.00 AKCIJSKA USPEŠNICA - AKCIJSKI PIRATI S KARIBOV Pirat Jack Sparrow se je znova prisiljen spopasti z nadnaravnimi silami, tokrat v obliki zloveščega Davyja Jonesa, ki poveljuje legendarni ladji duhov Leteči Holandec. Seveda Jack lahko tudi tokrat računa na pomoč zvestih prijateljev Willa in Elizabeth in lahko se prične najbolj divja gusarska avantura. V glavnih vlogah se vračajo Johnny Depp, Orlando Bloom in Keira Knightley. Dolžina: 120 minut Največja umetnost je pisati za ljudstvo in inteligenco hkrati. Fran S. Finžgar (nadaljevanje s prejšnje strani) vsakdo ogleda, da je pri nas pred več kot šestdesetimi leti potekala komunistična revolucija, kar želijo nekdanji oblastniki sedaj zanikati. Potrebno je samo prebrati sporočilo na spomeniku, h kateremu je možen dostop z zgornje strani in prepričan sem, da je tovarišu Petriču to tudi poznano. Najpomembneje je, da je vse investicije, ki potekajo v naši občini, soglasno potrdil Občinski svet naše občine na svoji 25. seji, dne 15. 12. 2005 (objavljeno v Trobli, št. 1/12, 26. januar 2006), kar dokazuje dobro sodelovanje župana z občinskimi svetniki. Kje je potem samovolja župana? Je pa res, da je potem, ko je neka investicija potrjena, župan z občinsko upravo tisti, ki mora zadane naloge izvršiti. Če bi o investicijah vodili še javno razpravo, sem prepričan, da ne bi prav veliko naredili. Mogoče pa je prav to želja nekaterih, saj jih očitno moti, da smo uspešni, da veliko naredimo in mnogo sredstev namenimo za nove investicije. Anton Petrič je že pred enim letom javno pozival, kako bi bilo potrebno voliti na letošnjih lokalnih volitvah. Se mi pa zdi že kar neokusno volivce nagovarjati na tako nizkoten način, kot to dela v tokratnem članku, ko apelira, naj ljudje volijo katerega drugega, samo da bi zrušili sedanjega župana. Očitno je, da se bodo nekateri na letošnjih lokalnih volitvah odločili za zelo umazano volilno kampanjo. In kot sem zapisal že pred letom, naj ponovim tudi tokrat. Prepričan sem, da so naši občani toliko razumni, da se bodo sami odločili, koga bodo podprli. Upam, da jih bo pri odločitvi vodila misel ali spomin na konkretna dejanja, na vse tisto, kar je bilo narejeno v dobro občanov v vseh krajih v naši občini, ne pa toliko politične opredelitve ali morebitna neizpolnitev izključno njihovih osebnih interesov. župan Anton Zakrajšek Vse življenje za dom, družino si garal, ob čebelah zadovoljstvo in veselje si iskal, mirno in spokojno v sožitju z naravo si živel, v spominu našem tvoj lik bo večno tlel. ZAHVALA Ob smrti moža in očeta JOŽETA LUNDRA iz Finkovega se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za vse spodbudne besede v času zahrbtne bolezni in vsem, ki ste se poslovili od pokojnega in nam v žalostnih trenutkih slovesa stali ob strani. Posebna zahvala tudi Čebelarskemu društvu Velike Lašče za pomoč pri oskrbi čebeljih družin in lepo zadnje slovo. Žena Albina, hči, sin in vnuk V spomin 39 Trobla 5/2006 Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 69. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustila naša draga IVA RIGLER iz Logarjev 2 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in sv. maše ter pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala patronažnima sestrama Metki in Martini, duhovnikoma, Pogrebnemu zavodu Zakrajšek, pevcem in vsem, ki ste zanjo molili. Vsi njeni ZAHVALA Dne 17. avgusta smo pokopali mojo ljubo ženo, mamo, babico in prababico CILKO DEMŠAR (ŽUŽKOVO) iz Pušč. Njeno dolgo trpljenje se je izteklo, misel nanjo pa mi bo vedno prisotna, saj sva v srečnem zakonu skupaj preživela srečnih 58 let. Iskreno se zahvaljujem sorodnikom ter vaščanom iz Pušč in okolice, ki so na večer njene smrti prišli k nam domov, pri nas molili in drugi dan s svojo prisotnostjo na pogrebu in lepim cvetjem počastili njen spomin. Hvala vam, dragi sosedje in vaščani! Hvala g. župniku za lep cerkveni pokop, g. Zakrajšku za brezhibno organizacijo pogreba ter pevcem za lepo zapete pesmi ob slovesu. Posebno zahvalo izrekam patronažni sestri Martini Bavdek Nedeljkovič, ki je skoraj dve leti dnevno strokovno in požrtvovalno skrbela za mojo ženo. Bila je tudi meni v teh težkih časih v veliko pomoč in moralno oporo. Enaka zahvala velja tudi g. Sonji Ahec iz Turjaka, ki je prav tako ves čas skrbno negovala mojo ženo. V imenu vseh sorodnikov in v svojem imenu se najlepše zahvaljujem vsem, ki ste moji pokojni ženi ob zadnjem slovesu darovali cvetje in sveče, molili zanjo in se v tako velikem številu udeležili njenega pogreba. Vsem iskrena hvala. Stane Demšar Ob bolečini, ki jo čutimo ob izgubi naše drage mame, tašče in babice TATJANE DUŠČAK, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem Pošte Slovenije, PE Ljubljana za izrečena in poslana sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala gospodoma župnikoma Škulju in Oražmu za lep obred, ministrantom, pevskemu zboru iz Škocjana ter Pogrebnemu zavodu Zakrajšek za opravljene pogrebne storitve. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Alenka Vintar in Matija Duščak z družinama Zvonovi zapeli so pesem bolečo, Bog ti namenil nebeško je srečo. Odšel si tiho s tega sveta, Gotovo se snidemo preko neba ... Odsej bodi zvezdni naš vodnik, MARIJIN VDANI PRIPROŠNJIK! Ob smrti našega dragega moža, očeta, tasta in starega očeta JANEZA RUPARJA z Vrha se iskreno zahvaljujemo za vse izrečene besede sožalja, prineseno cvetje in sveče, za darovane svete maše in darov za farno cerkev v Robu. Hvala gospodu župniku Vinku Šegi, velikolaškim pevcem in pogrebni službi Zakrajšek iz Srobotnika. Bog vam povrni! vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti mojega očeta IVANA INTIHARJA se zahvaljujem OZVVS Velike Lašče za vso moralno pomoč v težkih trenutkih in darovano cvetje. Prav tako se zahvaljujem vsem članom organizacije za izrečeno sožalje in za spremstvo na njegovi zadnji zemeljski poti. Jože Intihar