Moderni Adam.
„Zakon, zakon, )i si sYet,
Na teil' sloni ves božji svet !"
Narodna t
Do tal se klanjam velemožna ti usoda.
Na mnoga leta cvete naj mi še svoboda !
Za tisoče in tisoče zlata jo le prodam,
Drngače pa brez vseh pomislekov ostanem sam...
Ha ! . . . sam, ko se povsod odpirajo mi vrata,
' Za kojimi dekleta so in kupi zlata . . .
• "*öJ30gi zakonski možje, zares ubogi.
Da, obžalujem v vašej brrdkej vas ulogi'!
Kako prostran je božji vrt, ki se naziva svet,
In z vrta tega miče vas premnog dekliški cvet,
Kaj ne, a danes druga se vam pesem poje,
' Kot takrat, ko jemali ste si ženke svoje.
Izjalovil se vam je marsikteri zlati up,
Kar bilo je poprej vam v slaj, vas tira zdaj v obup.
' A kar prisegli pred oltarjem ste nevesti.
Do smrti morate prisegi biti zvesti.
A jaz ostanem aamec dokkr ne nasitim se sceta,
Potem p» mlad ženic ia žepe in srce mi naj icrepča !...
Marica II.