/^UMAR O CD Si o> o o U) £ o o (D > cu cB fO ^ C fO Ekonomsko ogledalo ISSN 1318-3818 št. 1 / letnik XVIII / 2012 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavni urednik: Jure Brložnik Pri pripravi tekočih gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu): mag. Barbara Ferk, Marjan Hafner, Matevž Hribernik, Slavica Jurančič, Jasna Kondža, Janez Kušar, Mojca Lindič, MSc, mag. Urška Lušina, dr. Jože Markič, mag. Tina Nenadič, Judita-Mirjana Novak, Jure Povšnar, mag. Ana T. Selan, Dragica Šuc, MSc , Mojca Koprivnikar Šušteršič, Miha Trošt Uredniški odbor: Lidija Apohal Vučkovič, mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajič, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar Tisk: Tiskarna_d.o.o. Naklada: 170 izvodov © Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno...........................................................................................................................................................3 Tekoča gospodarska gibanja..........................................................................................................................5 Mednarodno okolje...........................................................................................................................................................7 Gospodarska gibanja v Sloveniji........................................................................................................................................................8 Trg dela.......................................................................................................................................................................................................14 Cene.............................................................................................................................................................................................................17 Plačilna bilanca.......................................................................................................................................................................................19 Finančni trgi..............................................................................................................................................................................................21 Javne finance...........................................................................................................................................................................................23 Okvirji Okvir 1: Obseg cestnega in železniškega blagovnega prometa.............................................................................10 Okvir 2: Količinska bilanca električne energije............................................................................................................10 Okvir 3: Plačilna (ne)sposobnost...................................................................................................................................11 Okvir 4: Trinajste plače in božičnice.............................................................................................................................16 Statistična priloga.........................................................................................................................................27 S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd nace 2008.asp. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Aktualno Ob postopnem poslabševanju gospodarskih razmer in nadaljnjem zaostrovanju razmer na finančnih trgih je konec januarja tudi IMF znižal napovedi gospodarske rasti v evrskem območju za letošnje leto. V zadnjih mesecih lanskega leta se je gospodarska aktivnost v evrskem območju še upočasnila, nadaljevanje slabih razmer pa nakazujejo kazalniki razpoloženja. Razmere na trgih državnih obveznic in na medbančnem trgu ostajajo zaostrene. Podobno kot v preteklih mesecih nekatere druge mednarodne institucije je januarja tudi IMF znižal svoje napovedi za letošnje leto, in sicer evrskemu območju za letos napoveduje 0,5-odstotno krčenje gospodarske aktivnosti. Ob tem opozarja, da so tveganja, da bo rast še nižja od trenutno pričakovane, velika. V primeru nadaljnje poglobitve dolžniške krize bi bila po njihovi oceni gospodarska aktivnost v evrskem območju lahko še za 4,0 % nižja od trenutno napovedane. Gibanje kratkoročnih kazalnikov v oktobru in novembru nakazuje upočasnitev gospodarske aktivnosti v Sloveniji v zadnjem četrtletju lani. Po naši oceni je realni izvoz blaga oktobra in novembra v povprečju ostal pod ravnjo tretjega četrtletja. Realni obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti, ki se je zmanjšal že v sredini leta 2011, se je v jesenskih mesecih ohranil na doseženi ravni. V gradbeništvu je aktivnost od julija do novembra stagnirala na zelo nizki ravni. Realni prihodek v trgovini na drobno se je po šibki rasti v poletnih mesecih novembra nekoliko zmanjšal, padec pa je ublažila rast prihodka v trgovini z motornimi gorivi. Gospodarska klima, ki se je postopoma poslabševala od sredine lanskega leta 2011, se je poslabšala tudi januarja. Slabšanje razmer na trgu dela se je ob koncu leta nadaljevalo; novembrsko gibanje plač so zaznamovala izplačila trinajstih plač in božičnic, ki pa so bila najnižja v zadnjih šestih letih. Število delovno aktivnih brez samozaposlenih kmetov se je po desezoniranih podatkih tudi novembra zmanjšalo. Po naši oceni je bila to predvsem posledica zmanjšanja v gradbeništvu. Decembra se je nadalje povečalo število registriranih brezposelnih, ki jih je bilo konec leta 112.754, kar je 2,5 % več kot konec leta 2010. Povprečna bruto plača v javnem sektorju se je novembra po desezoniranih podatkih rahlo znižala, v zasebnem sektorju pa je ostala na ravni predhodnega meseca. Po originalnih podatkih se je v slednjem sicer zvišala zaradi izplačil trinajstih plač in božičnic, ki pa so bila najnižja v zadnjih šestih letih. Glede na leto 2010 sta bila nižja delež prejemnikov in povprečni znesek izplačila. Delež zaposlenih, ki prejmejo izredna izplačila, je tudi lani ostal najvišji v dejavnostih z že sicer najvišjimi povprečnimi plačami in hkrati z velikim deležem državnega lastništva (oskrbi z elektriko in plinom, rudarstvu, oskrbi z vodo ter finančnih in zavarovalniških dejavnostih). Cene življenjskih potrebščin so se lani v evrskem območju povišale bolj kot v letu 2010 in bolj kot v Sloveniji. Ključni razlog za povišano inflacijo je bilo povišanje cen energentov zaradi vpliva višjih cen nafte na začetka leta 2011 in cen hrane konec leta 2010 na svetovnih trgih. Pri nas je inflacija lani znašala 2,1 % in bila na podobni ravni kot v predhodnih treh letih. Ob istih ključnih dejavnikih inflacije kot v evrskem območju je bila po naši oceni pri nas lani nižja predvsem zaradi vpliva šibkejše domače gospodarske aktivnosti. V devetih mesecih lani se je stroškovna konkurenčnost medletno izboljšala, a je bila Slovenija še vedno v skupini članic evrskega območja z relativno večjim poslabšanjem stroškovne konkurenčnosti v času krize. Lansko izboljšanje stroškovne konkurenčnosti je bilo predvsem posledica nižje rasti sredstev za zaposlene na zaposlenega v primerjavi z rastjo produktivnosti dela. Padec realnih stroškov dela na enoto proizvoda pa je bil v devetih mesecih lani med nižjimi v EU, saj je bilo zaostajanje rasti plač za produktivnostjo dela v večini preostalih članic večje kot v Sloveniji. Zaradi izrazitejšega poslabšanja v letih 2008-2010 v primerjavi s povprečjem evrskega območja in EU je Slovenija tudi lani spadala v skupino članic z relativno največjim poslabšanjem stroškovne konkurenčnosti v času krize. Decembra so bila neto odplačila kreditov domačih nebančnih sektorjev največja doslej, enako velja tudi za oblikovanje rezervacij in oslabitev. Decembra so bila neto odplačila kreditov domačih nebančnih sektorjev največja doslej, saj so znašala 560 mio EUR. V veliki večini je šlo za neto odplačevanje podjetij in NFI, katerih odplačila so samo ta mesec znašala več kot 60 % celotnih lanskih neto odplačil (skoraj 1 mrd EUR). Podjetja so sicer večino lanskega leta pomanjkanje domačih virov nadomeščala s krediti, najetimi v tujini, vendar so se tudi ti v zadnjih mesecih znižali. To bi bila lahko tudi posledica zniževanja bonitetne ocene Slovenije in s tem manjšega zaupanja tujih posojilodajalcev v slovenska podjetja. Banke, ki delujejo v Sloveniji, so v enajstih mesecih lani tujini neto odplačale 1,7 mrd EUR kreditov in vlog, kar je za dve petini več kot v enakem obdobju predhodnega leta. Likvidnostne pritiske na naš bančni sistem je sicer deloma omilila ECB z operacijo dolgoročnejšega financiranja. Obveznosti slovenskih bank do Evrosistema so se tako decembra povečale za 900 mio EUR, vendar ne pričakujemo bistvene okrepitve kreditne aktivnosti, saj so večino teh sredstev naložile pri ECB in jih po naši oceni hranijo za poplačilo približno 4 mrd EUR zapadlih obveznosti v letu 2012. Nadaljuje se slabšanje kakovosti bančne aktive, saj je obseg slabih terjatev novembra znašal 5,3 mrd EUR in presegel desetino vseh terjatev bančnega sektorja. Banke so samo decembra oblikovale za več kot 300 mio EUR dodatnih rezervacij in oslabitev, v celotnem letu 2011 pa za 1,1 mrd EUR, kar je 40 % več kot leta 2010. Obseg vseh rezervacij je po naši oceni tako dosegel približno 3,5 mrd EUR. Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je v desetih mesecih lani znašal 1.377mio EUR, kar je slabih 500 mio EUR manj kot v enakem obdobju predhodnega leta. Med prihodki so bili v desetih mesecih medletno večji predvsem prihodki od davka na dohodek pravnih oseb, rast prihodkov od ostalih pomembnejših davkov in prispevkov za socialno varnost je bila skromna, nedavčnih prihodkov pa je bilo manj. Medletna rast javnofinančnih odhodkov se je od sredine leta 2011, ko so bili sprejeti ukrepi za zadržanje proračunske porabe in septembra še rebalans državnega proračuna, upočasnjevala. V desetih mesecih so bili medletno manjši izdatki za investicije in investicijske transfere, za plačila v proračun EU, za subvencije ter malenkost tudi za plače, druge izdatke zaposlenim in socialne pomoči. Po drugi strani se je nadaljevala visoka medletna rast izdatkov za obresti ter za transferje posameznikom in gospodinjstvom. V letu 2011 je neto proračunski presežek do proračuna EU znašal 407 mio EUR, kar je za četrtino več kot v letu 2010. Iz proračuna EU smo prejeli 812 mio EUR, kar je slabih 100 mio EUR več kot v predhodnem letu in predstavlja 95 % po rebalansu proračuna načrtovanih prihodkov. (ü C (ü ja (ü M "ö o a tA O ^ (U >u JŽ o Mednarodno okolje Ob postopnem poslabševanju gospodarskih razmer v evrskem območju je konec januarja tudi IMF znižal napovedi gospodarske rasti za letošnje leto. V zadnjih mesecih lanskega leta se je gospodarska aktivnost v evrskem območju nadalje upočasnila. Novembra so se obseg proizvodnje in nova naročila v predelovalnih dejavnostih ter prihodek v trgovini na drobno zmanjšali, gradbena aktivnost pa je ostala nizka (desezonirano). Slabe gospodarske razmere se odražajo tudi na trgu dela, saj se je stopnja brezposelnosti v evrskem območju med junijem in novembrom lani povečala za 0,3 o. t. na 10,3 %. Nadaljevanje slabih razmer nakazujejo tudi kazalniki razpoloženja. Podobno kot v preteklih mesecih nekatere druge mednarodne institucije je januarja tudi IMF znižal svoje napovedi za letošnje leto. Svetovnemu gospodarstvu namesto 4,0-odstotne rasti, ki so jo pričakovali septembra, zdaj napoveduje 3,3-odstotno rast. Glavni dejavnik rasti bodo ostale hitrorastoče azijske države. V primerjavi s septembrsko napovedjo je IMF močno znižal predvsem napoved za evrsko območje, kjer v letošnjem letu pričakujejo krčenje gospodarske aktivnosti za 0,5 %. Kot glavni razlog za znižanje napovedi navajajo stopnjevanje dolžniške krize, sajbosta razdolževanje bank in fiskalna konsolidacija kratkoročno negativno vplivala na konjunkturo. Skromno okrevanje naj bi se začelo prihodnje leto, ko naj bi se BDP povečal za 0,8 %,visoka naj bi ostala tudi brezposelnost. Ob tem IMF opozarja, da so tveganja, da bo rast še nižja od trenutno pričakovane velika, če ne bo prišlo do celovitega in hitrega odziva v evrskem območju. V alternativnem scenariju ocenjujejo, da bi bila v primeru nadaljnje poglobitve dolžniške krize gospodarska aktivnost v evrskem območju še za 4,0 % nižja od trenutno napovedane, kar bi imelo tudi večje negativne učinke na svetovno gospodarstvo. Slika 1: Alternativni scenarij IMF, januar 2012 -Svet -Evrsko območje Razmere na finančnih trgih so januarja ostale zaostrene, ponovno je prišlo do znižanja bonitetnih ocen nekaterih držav evrskega območja. Bonitetna agencija Standard and Poors's je januarja znižala bonitetno oceno devetim državam evrskega območja.1 Kot ključni razlog so navedli pomanjkanje zaupanja v decembrski dogovor glede fiskalnega pakta. Ta po njihovem mnenju ne zagotavlja celostne rešitve za težave v evrskem območju, sajso naraščanje zunanjih neravnotežijin razlike v konkurenčnosti enako pomemben vzrok težav kot javnofinančna neravnovesja. Ob znižanju bonitetne ocene Avstriji in Franciji, ki sta imeli do sedaj najvišjo AAA oceno2, so znižali tudi bonitetno oceno Začasnega evropskega instrumenta za finančno stabilnost (EFSF), ki je do sedaj temeljila na AAA oceni šestih držav članic. Donosnosti 10-letnih državnih obveznic držav evrskega območja so januarja tako ostale na visokih ravneh. ECB je nadaljevala z odkupom državnih obveznic, in sicer v višini 7,6 mrd EUR, skupno od začetka programa maja 2011 pa 219 mrd EUR. Kljub nestandardnim ukrepom ECB za zagotavljanje likvidnosti bančnega sistema pa visoki zneski depozitov čez noč pri ECB januarja kažejo veliko nezaupanje na medbančnem trgu. Slika 2: Pribitki na 10-letne državne obveznice nad nemškimi obveznicami 24 22 16 "i^ ■■= 12 m ^ 10 O O E -i? Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Medbančne obrestne mere v evrskem območju so se januarja znižale. Po decembrskem znižanju ključne obrestne mere ECB je prišlo januarja do znižanja 3-mesečnega EURIBOR-ja, in sicer za 21 bazičnih točk na 1,222 %. Vrednosti 3-mesečnega LIBOR-ja za USD in CHF sta ostali skoraj nespremenjeni (0,57 % oz. 0,06 %). a Vir: IMF. 1 Bonitetne ocene so za dve stopnji znižali Cipru, Italiji, Portugalski in Španiji, za eno stopnjo pa Avstriji, Franciji, Malti, Slovaški in Sloveniji. 2 Najvišjo bonitetno oceno AAA med državami evrskega območja imajo tako sedaj le še Nemčija, Finska, Nizozemska in Luksemburg. 20 18 14 8 6 4 2 0 Januarja se je nadaljevalo padanje vrednosti evra proti najpomembnejšim valutam. Evro je glede na ameriški dolar januarja padel na najnižjo vrednost v zadnjih 17 mesecih. Njegova vrednost se je znižala za 2,1 % na 1,291 USD za 1 EUR. Nadaljevalo se je tudi padanje vrednosti evra glede na japonski jen (za 3,1 % na 99,33 JPY za 1 EUR), britanski funt (za 1,4 % na 0,832 GBP za 1 EUR) in švicarski frank (za 1,4 % na 1,211 CHF za 1 EUR). Cene nafte so se januarja povišale, evrske celo na najvišjo raven doslej, cene neenergetskih surovin pa so bile stabilne. Povprečna cena nafte Brent je januarja znašala 110,69 USD za sod, kar je 2,6 % več kot decembra, medletno pa je bila višja za 14,7 %. Cene nafte, izražene v EUR, pa so januarja dosegle najvišje vrednosti doslej, saj so se zvišale za 5,7 % na 86,33 EUR za sod. Cene neenergetskih surovin so se v povprečju leta 2011 povišale (17,8 %), a manj kot v letu 2010 (26,4 %). Po podatkih IMF pa so bile decembra medletno nižje za 12,2 %. Glavni dejavnik znižanja je ohlajanje svetovnega gospodarstva in posledično manjše povpraševanje po surovinah. Po začasnih podatkih so cene neenergetskih surovin januarja ostale na ravni z decembra 2011. Slika 3: Cena soda nafte Brent in menjalni tečaj USD/ EUR -Cena v EUR (leva os) -----Cena v USD (leva os) 140 ^__Menjalni tečaj USD za EUR (desna os) 120 40 20 ^^ Vir: ECB, EIA, preračun UMAR. Gospodarska gibanja v Sloveniji Gibanje kratkoročnih kazalnikov v oktobru in novembru lani nakazuje upočasnitev gospodarske aktivnosti vSIoveniji v zadnjem četrtletju lani. Po naši oceni se je realni izvoz blaga oktobra in novembra sicer rahlo povečal, a je v povprečju obeh mesecev ostal pod ravnjo tretjega četrtletja. Realni obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je zmanjšal že v sredini leta 2011, v jesenskih mesecih pa se je ohranil na doseženi ravni. V gradbeništvu je aktivnost od julija do novembra stagnirala na zelo nizki ravni. Po šibki rasti v poletnih mesecih se je realni prihodek v trgovini na drobno novembra nekoliko zmanjšal. Znotraj te panoge se še naprej povečuje prihodek v prodaji motornih goriv. Slika 4: Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji -Izvoz blaga -Ind. proiz. predelovalnih dej. -----Vred. opr. del v gradbeništvu -Prih. v trgovini na drobno Vir: SURS, preračuni UMAR. Rast blagovne menjave3 se je proti koncu leta 2011 upočasnjevala. Po naši oceni se je realni izvoz blaga4 po desezoniranih podatkih, novembra sicer rahlo povečal, a se je rast v primerjavi s tretjim četrtletjem upočasnila. To povezujemo predvsem z umiritvijo gospodarske Slika 5: Ocena realnega izvoza in uvoza blaga -Izvoz blaga -Uvoz blaga ■4........4.........i........f- k........f........4 ■■■■ ^^ ^^ ^^ Vir: SURS, preračuni UMAR. 3 Po zunanjetrgovinski statistiki. 4 Ocena realnega izvoza je narejena na podlagi nominalnega izvoza po zunanjetrgovinski statistiki in cen industrijskih proizvodov proizvajalcev na tujem trgu. 80 60 aktivnosti v naših glavnih trgovinskih partnericah. Po zmanjšanju v predhodnih dveh mesecih se je novembra po naši oceni povečal tudi realni uvoz blaga5. Kljub temu je bila povprečna raven oktobrskega in novembrskega uvoza pod ravnjo povprečja tretjega četrtletja. V enajstih mesecih leta 2011 je bil v primerjavi z enakim obdobjem predhodnega leta izvoz realno večji za približno 7 %, uvoz pa za približno 6 %. Novembra se je nominalna vrednost storitvene menjave6 zmanjšala. Po rasti v predhodnih mesecih se je izvoz storitev novembra zmanjšal za 2,6 % (desez.). V enajstih mesecih leta 2011 je bil medletno nominalno večji za 8,1 %. K rasti je od druge polovice leta 2011 največ prispeval izvoz potovanj, v zadnjih treh mesecih, za katere so razpoložljivi podatki, pa je bil medletno večji tudi izvoz komunikacijskih storitev. Uvoz storitev je nihal okoli ravni, dosežene v začetku leta (desez.). V enajstih mesecih je bil medletno večji za 2,0 %, k rasti pa je največ prispeval uvoz raznih poslovnih, profesionalnih in tehničnih storitev, uvoz gradbenih storitev pa je bil zaradi padca investicijske aktivnosti še vedno medletno manjši. Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti je po zmanjšanju v sredini leta v jesenskih mesecih stagniral. Po desezoniranih podatkih se je proizvodnja v tehnološko Slika 6: Storitvena menjava -Izvoz storitev -Uvoz storitev Slika 7: Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti po tehnološki zahtevnosti ; 100 95 5? 90 85 80 Vir: BS, preračuni UMAR. Skupaj Srednje visoko in visoko Srednje nizko Nizko i I Tabela 1: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v % 2010 XI 11/ X 11 XI 11/ XI 10 I-XI 11/ I-XI 10 Izvoz1 12,2 1,9 9,0 12,1 -blago 13,7 5,0 9,5 13,1 -storitve 6,6 -11,0 6,4 8,1 Uvoz1 14,3 4,3 4,0 11,0 -blago 16,1 5,5 5,2 12,6 -storitve 4,5 -4,1 -5,0 2,0 Industrijska proizvodnja 6,2 1,22 -0,23 3,73 -v predelovalnih dejavnostih 6,6 0,52 1,03 3,73 Gradbeništvo-vrednost opravljenih gradbenih del -16,9 23,12 -10,13 -25,73 Trgovina na drobno - realni prihodek -0,2 -0,12 1,33 1,93 Storitvene dejavnosti (brez trgovine) - nominalni prihodek 6,5 1,02 3,73 4,83 Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR. Opombe: 1plačilnobilančna statistika, 2desezonirani podatki, 3delovnim prilagojeni podatki. 5 Ocena realnega uvoza je narejena na podlagi nominalnega uvoza po zunanjetrgovinski statistiki in indeksa uvoznih cen. 6 Po plačilnobilančni statistiki. Vir: SURS, preračuni UMAR. Slika 8: Poslovne tendence v predelovalnih dejavnostih - izbrani kazalniki -Skupna naročila -Pričakovano skupno povpr. - Proizvodnja Izvozna naročila Pričakovan izvoz 75 70 dnem Okvir 1: Obseg cestnega in železniškega blagovnega prometa V tretjem četrtletju 2011 sta se obseg cestnega in železniškega blagovnega prometa zmanjšala. Obseg cestnega blagovnega prometa se je po rasti v prvi polovici leta v tretjem četrtletju 2011 zmanjšal (desez.). Večina je bila posledica manjšega obsega prevozov fizičnih oseb (podjetnikov), petina pa skrčenja prevozov pravnih oseb (družb). Tako se je nadaljeval trend zmanjševanja deleža prevozov fizičnih oseb in povečevanja deleža prevozov pravnih oseb.1 Obseg železniškega blagovnega prometa se je v tretjem četrtletju lani zmanjšal drugo četrtletje zapored (desez.). Kljub zmanjšanju v tretjem četrtletju 2011 sta obseg cestnega in železniškega prometa še vedno na podobni ravni kot v povprečju leta 2008. Slika 9: Obseg blagovnega prometa 1 Razmerje med obsegom prevozov družb in podjetnikov je v tretjem četrtletju 2011 znašalo 68 : 32, v letu 2001 pa je bilo skorja izenačeno (52 : 48). - Cestni - pravne os. -Železniški ■ Cestni -fizične os. 3.000 2.000 a a Vir: SURS, preračuni UMAR. zahtevnejših panogah, ki je večino leta 2011 stagnirala, v jesenskih mesecih rahlo povečala. Po naši oceni sta k povečanju prispevali predvsem proizvodnja električnih naprav in motornih vozil.7 Proizvodnja v srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah, ki se je večino leta zmanjševala, se je novembra rahlo povečala.8 Po naši oceni je k rasti novembra prispevala kovinska industrija. V tehnološko najmanjzahtevnih panogah, kjer se je proizvodnja v prvi polovici leta povečevala, pa se je rast v drugi polovici leta nekoliko umirila. Po izrazitem julijskem zmanjšanju se proizvodnja predelovalnih dejavnosti do novembra ni vrnila na raven s prve polovice leta in je bila na podobni ravni kot v enakem mesecu predhodnega leta. Okvir2: Količinska bilanca električne energije Slika 10: Proizvodnja in poraba električne energije I Proizvodnja nuklearke (50 %) I Proizvodnja hidroelektrarn I Poraba distribucijskih odjemalcev 14 ■ Proiz. termoelektrarn in kvalif. p. ^ Izgube prenosa in ČHE Avče ■ Poraba neposrednih odjemalcev Proizvodnja električne energije v Sloveniji se je v letu 2011 predvsem zaradi slabše vodnatosti rek zmanjšala, poraba pa se je povečala skoraj izključno zaradi okrepljene proizvodnje aluminija. Proizvodnja se je zmanjšala za 5,5 %, poraba pa povečala za 3,6 %.1 Proizvodnja hidroelektrarn se je z visokih ravni v prejšnjih dveh letih zmanjšala za več kot petino, po drugi strani se je za desetino povečala proizvodnja nuklearke, proizvodnja termoelektrarn pa je ostala približno enaka. Zaradi višjih cen aluminija se je domača proizvodnja te kovine in s tem poraba elektrike močno okrepila in je skoraj v celoti prispevala k rasti porabe elektrike v Sloveniji.2 Mednarodna menjava električne energije se je tudi v letu 2011 precej okrepila. Izvoz elektrike, ko upoštevamo le slovenski del proizvodnje nuklearke, se je povečal za 17,5 %, uvoz elektrike pa za 30,5 %. Tako smo neto uvozili prek 1700 GWh električne energije oz. okoli 13 % elektrike, ki jo v Sloveniji porabimo. Približno polovica (okoli 45 %) povečanja uvoza je bila posledica povečanja domačih potreb po elektriki, ostalo pa povečanja trgovanja z elektriko. Deloma je k slednjemu pripomogel dvig prenosnih zmogljivosti na slovensko-italijanski meji. Trgovanje na tej meji pa je v začetku leta dodatno olajšala tudi uvedba implicitnih avkcij pri sklepanju poslov. 1 Pri proizvodnji smo upoštevali le slovenski del elektrike iz nuklearke, pri porabi pa smo šteli tudi izgube prenosa. 2 Poraba v Kidričevem se je povečala za 487 GWh, pri ostalih neposrednih odjemalcih (4 jeklarne) za 29 GWh in pri distribucijskih odjemalcih za 50 GWh, znižala pa sta se poraba ČHE Avče in izgube prenosa (za 52 GWh in 67 GWh). ............ ................... II.1 ..j.. ..j.. ..j.. ..j.. 2007 2008 2009 2010 Vir: ELES 2011 7 Gre za našo oceno, ker so na ravni panog razpoložljivi le originalni podatki. 8 Padec proizvodnje te skupine panog v prvi polovici leta je bil po naši oceni predvsem posledica gumarske industrije. 2 0 Okvir 3: Plačilna (ne)sposobnost Decembra je imelo neporavnane obveznosti za dobro desetino manj pravnih oseb kot v enakem mesecu predhodnega leta, a je bil znesek v višini 602,3 mio EUR za več kot polovico večji. Število pravnih oseb se je v primerjavi z decembrom 2010 zmanjšalo, najbolj v predelovalnih dejavnostih ter v dejavnosti promet in skladiščenje. Znesek neporavnanih obveznosti pa se je najbolj povečal na področju informacijske in komunikacijske dejavnosti, ki mu sledita promet in skladiščenje ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti. Največ obravnavanih pravnih oseb (dobra petina) z največjim zneskom neporavnanih obveznosti (četrtina) je bilo decembra lani, tako kot decembra 2010, na področju gradbeništva. Tudi med samostojnimi podjetniki in drugimi fizičnimi osebami, ki opravljajo registrirane dejavnosti, je imelo decembra neporavnane obveznosti manj fizičnih oseb kot decembra leto prej, skupni znesek pa je bil večji. Število fizičnih oseb je bilo za slabo petino manjše kot decembra 2010, skupni znesek v višini 106,1 mio EUR pa je bil večji za 5,7 %. Tudi decembra je bilo največ takih fizičnih oseb na področju gradbeništva (četrtina) z največjim zneskom neporavnanih obveznosti (slaba tretjina). Sledijo jim fizične osebe s področij trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil ter gostinstva. Slika 11: Pravne osebe z dospelimi neporavnanimi obveznostmi neprekinjeno več kot pet dni v mesecu in povprečni znesek neporavnanih obveznosti Št. pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi (leva os) -Povpr. dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti, mio EUR (desna os) 7.00^ I—^—^—^—^—^—^^—:—^^—:—^^— 700 6.000 4.000 1.000 600 400 100 Slika 12: Začetek stečajnih postopkov 180 150 90 60 I Stečaji nad pravnimi osebami (leva os) -Osebni stečaji nad s. p. (desna os) ....... 60 50 30":^ 20 a a a Vir: AJPES -eObjave v postopkih zaradi insolventnosti. Tabela 2: Pravne osebe z dospelimi neporavnanimi obveznostmi neprekinjeno več kot pet dni v mesecu, december 2011 Področja dejavnosti Št. pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obvznostmi XII 11/ XII 10, v % I-XII 11/ I-XII 10, v % Povprečni dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti v EUR XII 11/ XII 10, v % I-XII 11/ I-XII 10, v % Povprečni dnevni znesek dospelih nepor. obv. na pravno osebo v EUR Gradbeništvo 1.159 -12,1 14,1 150.372.720 32,1 60,1 129.744 Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil 1.146 -13,8 19,2 86.808.849 58,8 49,0 75.749 Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 596 -11,2 23,2 76.083.589 80,3 155,0 127.657 Predelovalne dejavnosti 635 -19,1 12,2 72.281.590 77,9 12,9 113.829 Promet in skladiščenje 307 -18,6 10,5 64.977.244 194,8 127,4 211.652 Informacijske in komunikacijske dejavnosti 168 -10,6 21,4 28.799.739 379,0 129,1 171.427 Poslovanje z nepremičninami 171 1,8 34,8 27.933.234 59,5 111,8 163.352 Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 156 -9,3 28,3 23.244.648 114,8 208,0 149.004 Druge dejavnosti 1.092 0,0 26,0 71.760.578 -9,5 5,8 65.715 Skupaj 5.430 -11,0 18,9 602.262.191 55,6 56,5 110.914 40 30 10 0 0 0 0 Plačilna nesposobnost poslovnih subjektov v Sloveniji je bila v povprečju leta 2011 večja kot v predhodnem letu. V letu 2011 je imela povprečno mesečno dospele neporavnane obveznosti več kot pet dni v mesecu (v nadaljevanju neporavnane obveznosti) skoraj petina več pravnih oseb in samostojnih podjetnikov ter drugih fizičnih oseb, ki opravljajo registrirane dejavnosti, kot v povprečju meseca v letu 2010.1 Še bolj kot njihovo število se je povečal povprečni mesečni znesek neporavnanih obveznosti. Pri pravnih osebah je bil večji za dobro polovico, pri samostojnih podjetnikih in drugih fizičnih osebah, ki opravljajo registrirane dejavnosti, pa za dobri dve petini. Eden izmed ukrepov za zmanjšanje plačilne nediscipline je bil lani uvedba obveznega večstranskega pobota.2 V njegovih devetih krogih se je medsebojna zadolženost poslovnih subjektov zmanjšala za 605,9 mio EUR, kar predstavlja 6,7 % vseh prijavljenih obveznosti. Na sodiščih je bilo v letu 2011 glede na predhodno leto začetih 22,9 % več prisilnih poravnav in 31,2 % več stečajnih postopkov nad pravnimi osebami ter 29,0 % več osebnih stečajev nad samostojnimi podjetniki. V letu 2011 je bilo nad pravnimi osebami začetih 43 postopkov prisilnih poravnav, 588 stečajnih postopkov in šest likvidacijskih postopkov. Prisilnih poravnav in stečajnih postopkov je bilo največ začetih na področju gradbeništva, predelovalnih dejavnosti ter trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil. Nad samostojnimi podjetniki je bilo začetih 89 osebnih stečajnih postopkov, in sicer največ na področju gradbeništva, ki mu sledijo promet in skladiščenje, predelovalne dejavnosti, trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil ter gostinstvo. 1 Evidence AJPES vključujejo le neporavnane obveznosti iz naslova sodnih sklepov o izvršbi in iz naslova davčnega dolga, ne pa tudi ostalih neporavnanih obveznosti iz naslova neplačanih računov med upniki in dolžniki. 2 Obvezni večstranski poboti potekajo od aprila 2011 na osnovi Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih, Uradni list RS, št. 18/2011. Obeti za predelovalne dejavnosti v prvih mesecih letošnjega leta, po povečanju pesimizma v jesenskih mesecih, ostajajo slabi. Delež podjetij, ki v prihodnjih treh mesecih pričakujejo višji izvoz in skupno povpraševanje, se je januarja ohranil na podobni ravni kot konec lanskega leta, kar je sicer najnižja raven po koncu leta 2009. Prav tako se niso izboljšale vrednosti ostalih kazalnikov pričakovanj. Kljub povečanju vrednosti kazalnikov izvoznih in skupnih naročil se je delež podjetij, ki se soočajo z nezadostnim domačim in tujim povpraševanjem, nadalje povečal. Zmanjševanje skupnega povpraševanja kažejo tudi tekoči podatki o prihodkih od prodaje. Prihodki od prodaje na domačem trgu, ki so se v prvem četrtletju lani še povečali, so bili po enajstih mesecih leta na podobni ravni kot v enakem obdobju predhodnega leta. Prihodki od prodaje na tujem trgu, ki se zmanjšujejo od sredine lanskega leta, pa so bili po enajstih mesecih medletno še za 4,8 % večji. Ob manjšem povpraševanju se je konec lanskega leta zmanjšala tudi izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti (78,9-odstotna), pričakovanja podjetij glede proizvodnje v prihodnjih treh mesecih pa so tudi januarja ostala slaba. Slika 13: Vrednost opravljenih gradbenih del - Skupaj Nestanovanjske stavbe - Stanovanjske stavbe Gradbeni inženirski objekti 1= 80 C ^ C ^ Vir: SURS, preračuni UMAR. Gradbena aktivnost ostaja nizka. Ob močnih mesečnih nihanjih se je vrednost opravljenih gradbenih del po oktobrskem zmanjšanju (-13,3 %, desez.) novembra povečala (23,1 %, desez.). Novembra je bila tako za 10,1 % manjša kot v enakem mesecu predhodnega leta. Še nadalje se je zmanjšala aktivnost v gradnji stavb, kjer je bila vrednost del medletno za 30,9 % manjša. Po drugi strani se je aktivnost v gradnji inženirskih objektov na mesečni ravni močno povečala (35,8 %) in bila tudi medletno večja (1,2 %). Obeti v gradbeništvu ostajajo negotovi. Vrednost novih pogodb v večjih gradbenih podjetjih se je ob znatnih mesečnih nihanjih novembra zmanjšala za 24,8 %. V enajstih mesecih leta 2011 je bila medletno za 32,4 % manjša. Manj neugodni so podatki poslovnih tendenc, saj je kazalnik zaupanja v gradbeništvu decembra dosegel najvišjo vrednost po začetku krize, čeprav je ta še vedno precej manjša kot pred njenim začetkom krize. Podobno kažejo tudi pričakovana naročila, kjer je decembra celo več podjetij pričakovalo povečanje naročil kot zmanjšanje. Prihodek v vseh treh trgovinskih panogah se je novembra zmanjšal, po nihanjih v predhodnih mesecih pa je ostal blizu ravni z začetka leta 2011. Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili, ki se je v letu 2010 povečeval, je v lanskem letu stagniral (desez.). V trgovini na drobno se je po rahli rasti v poletnih mesecih prihodek novembra nekoliko zmanjšal. Znotraj te panoge se še povečuje prodaja motornih goriv, kar je po naši oceni Slika 14: Prihodek v trgovinskih panogah -Trgovina na drobno, real. -----Motorna goriva, real. -----Mot. vozila in popravila, real. -Trgovina na debelo, nom. 105 ani 100 95 (C 90 "iT 85 80 75 Vir: SURS, preračuni UMAR. posledica nižjih cen nekaterih motornih goriv v primerjavi s sosednjimi državami konec lanskega leta. V ostalih segmentih trgovine na drobno pa se ob zaostreni situaciji na trgu dela nadaljujejo negativna gibanja. Prihodek v trgovini z živili in v trgovini z neživili se od pomladi leta 2011 zmanjšuje, potem ko je v predhodnem letu stagniral. Za trgovino na debelo podatki o nominalnem prihodku kažejo na umiritev aktivnosti po rasti v prvih mesecih lanskega leta. Po zelo šibki rasti od začetka leta so se razmere v tržnih storitvah (brez trgovine)"9 v zadnjih mesecih poslabšale. Poslabšanje je bilo posledica zmanjšanja nominalnega Slika 15: Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine) -Skupaj -Promet in skladiščenje (H) -----Komunikacijske (J) -----Strokovno-tehnične (M) 105 90 80 \ -f / Vir: Eurostat, preračuni UMAR. prihodka v dejavnostih prometa in skladiščenja ter komunikacijskih storitev. Znotraj prometa in skladiščenja se je prihodek po avgustu precej zmanjšal v kopenskem prometu, v skladiščenju in spremljajočih prometnih dejavnostih pa se je še rahlo povečeval. Prihodek v prometu in skladiščenju je kljub znižanju še vedno edini presegal povprečno raven iz leta 2008. Po zmanjševanju od poletnih mesecev naprej je bil prihodek v informacijsko-komunikacijskih storitvah novembra lani za okoli 7 % manjši od omenjene ravni, prihodek v gostinstvu in strokovno-tehničnih storitvah pa zadnje mesece stagnira. Konec leta 2011 je trošenje gospodinjstev ostalo skromno, januarja letos pa se je razpoloženje potrošnikov vidno poslabšalo. Decembra sta se znižala masa neto izplačanih plač (-0,3 %, desez.) in realni prihodek v trgovini na drobno brez goriv10 (-2,1 % desez.). Število prvo registriranih osebnih vozil fizičnih oseb je bilo v celotnem letu 2011 za dobro desetino manjše kot v predhodnem letu. Gospodinjstva so decembra neto odplačala za 30 mio EUR potrošniških posojil, v celotnem lanskem letu pa za dobrih 100 mio EUR. Po decembrskem izboljšanju se je januarja vrednost kazalnika zaupanja potrošnikov ponovno poslabšala. Zmanjšale so se vrednosti vseh štirih kazalnikov zaupanja, najboljocena finančnega stanja v gospodinjstvih in gospodarskega stanja v naslednjih dvanajstih mesecih. Slika 16: Kazalniki potrošnje gospodinjstev - Prihodek v trgovini na drobno brez goriv (leva os) - Štev. prvih reg. os. avtom. fiz. oseb (leva os) ■ Masa izplačanih neto plač (leva os) - Kazalnik zaupanja potrošnikov, desez. (desna os) C ^ C ^ C ^ C ^ Vir: SURS, MNZ-DUNZ. Gospodarska klima se je januarja ob zmanjšanju vrednosti skoraj vseh podkazalnikov še poslabšala. Desezonirana vrednost kazalnika gospodarske klime se tako postopoma poslabšuje od sredine leta 2011. Razpoloženje v predelovalnih dejavnostih se je sicer izboljšalo tretji mesec zapored, a še naprejprevladujejo podjetja, ki svoj poslovni položaj ocenjujejo kot slab. Vrednost vseh ostalih štirih podkazalnikov pa se je januarja zmanjšala, najbolj v trgovini na drobno in potrošnikov. 9 Gre za dejavnosti od H do N, za katere velja Uredba Sveta (ES) št. 1165/98 o kratkoročnih statističnih kazalcih. 10 Po predhodnih podatkih. 70 65 95 85 75 Slika 17: Poslovne tendence 40 30 20 <3 10 -10 j^-30 -40 -50 -60 -70 - Gospodarska klima • Trg. na drobno - Gradbeništvo Predelovalne dej. Storitvene dej. Potrošniki Vir: SURS. Trg dela Slabšanje razmer na trgu dela se je ob koncu leta nadaljevalo. Število delovno aktivnih po statističnem registru11 se je novembra nadalje zmanjšalo (-0,1 %, desez.). Ocenjujemo, da je to posledica zmanjšanja v gradbeništvu, v izobraževanju ter zdravstvu in socialnem varstvu pa se število formalno delovno aktivnih še naprej povečuje. Stopnja registrirane brezposelnosti je novembra (11,9 %, desez.) ostala na najvišji ravni v času krize. Število brezposelnih oseb se je decembra ponovno povečalo (0,3 %, desez.). Konec meseca je bilo brezposelnih 112.754 oseb, kar je 2,5 % več kot v enakem mesecu predhodnega leta. Prilivov v brezposelnost je bilo decembra glede na predhodni mesec več predvsem zaradi večjega števila Slika 18: Gibanja na trgu dela -Delovno aktivni po SRDAP (leva os) -Registrirani brezposelni (desna os) Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR Tabela 3: Delovno aktivni po področjih dejavnosti Število v 1.000 Sprememba števila 2010 XI 10 X 11 XI 11 10/09 XI 11/ X 11 XI 11/ X I 10 I-XI 11/ I-XI 10 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 33,4 33,3 38,1 38,1 -4.437 -14 4.785 5.360 B Rudarstvo 3,0 3,0 2,9 2,8 -308 -9 -138 -116 C Predelovalne dejavnosti 188,6 187,9 186,8 186,6 -11.253 -164 -1.284 -4.158 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 8,0 8,0 8,0 8,0 54 22 -11 -97 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 9,2 9,2 9,7 9,6 138 -25 430 223 F Gradbeništvo 78,5 75,8 66,2 65,0 -8.231 -1.230 -10.844 -10.771 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 111,8 110,8 109,5 109,5 -2.842 26 -1.275 -2.243 H Promet in skladiščenje 47,9 47,7 46,7 46,7 -1.874 -22 -1.027 -986 I Gostinstvo 33,2 32,6 32,4 32,3 -806 -157 -364 -826 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 22,6 22,8 22,6 22,7 59 68 -119 102 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 24,3 24,4 24,0 23,9 -208 -37 -524 -91 L Poslovanje z nepremičninami 4,3 4,3 4,0 4,0 -34 0 -306 -220 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 46,8 47,8 48,1 48,1 2.037 -67 242 1.125 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 26,4 26,8 26,5 26,7 840 144 -119 -17 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne soc. varnosti 52,0 52,0 51,3 51,4 502 66 -665 -697 P Izobraževanje 63,5 64,7 65,2 65,5 1.833 297 738 1.144 Q Zdravstvo in socialno varstvo 53,2 53,8 54,6 54,7 1.080 121 960 876 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 14,2 14,2 13,9 13,9 125 5 -292 -339 S Druge dejavnosti 13,5 13,5 13,3 13,3 185 -19 -208 -202 Vir: SURS, preračuni UMAR. 1 To so zaposlene in samozaposlene osebe brez samozaposlenih kmetov. Tabela 4: Kazalniki gibanj na trgu dela v % 2010 XI 11/ X 11 XI 11/ XI 10 I-XI 11/ I-XI 10 Aktivno prebivalstvo -1,0 -0,1 -0,3 -0,1 Formalno delovno aktivni -2,7 -0,1 -1,2 -0,7 Zaposlene osebe -2,6 -0,2 -2,1 -1,3 Registrirani brezposelni 16,4 0,1 7,0 -0,8 Povprečna nominalna bruto plača 3,9 9,4 1,1 2,1 -zasebni sektor1 5,1 12,8 1,4 2,7 -javni sektor1 -0,1 0,8 -0,2 0,0 2010 XI 10 X 11 XI 11 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %) desezonirano 10,7 11,1 11,9 11,9 Povprečna nominalna bruto plača (v EUR) 1.494,88 1.634,48 1.510,44 1.651,88 Zasebni sektor1 (v EUR) 1.414,65 1.592,79 1.432,97 1.615,81 Javni sektor1 (v EUR) 1.750,61 1.766,42 1.748,56 1.762,88 Viri: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. Opomba: 1 Razmejitev na zasebni in javni sektor je po novem (zaradi lažje in konsistentne primerjave rasti plač in produktivnosti dela) prilagojena SURS-ovi razmejitvi dejavnosti ob četrtletni objavi bruto domačega proizvoda. Javni sektor vključuje dejavnosti O-Q, zasebni pa vse ostale (A-N, R-S). Posledično so nekoliko spremenjene tudi rasti povprečne bruto plače na zaposlenega za leti 2009 in 2010. oseb, ki so izgubile delo. Odlivov iz brezposelnosti je bilo manj, predvsem zaradi manjšega števila oseb, ki so dobile delo in zaradi manjšega števila prehodov v neaktivnost. Novembrsko gibanje plač so zaznamovala izplačila trinajstih plač in božičnic, ki pa so bila najnižja v zadnjih šestih letih. V zasebnem sektorju, kjer se izplača pretežni delež izplačil ob koncu leta, se je plača po originalnih podatkih sicer precej zvišala glede na predhodni mesec. Ob izločitvi vpliva sezone pa je ostala na podobni ravni kot predhodni mesec. V javnem sektorju se je povprečna bruto plača novembra rahlo znižala, v povprečju enajstih mesecev pa je ostala na enaki ravni kot pred letom. Povprečna medletna rast povprečne bruto plače je bila tako v letu 2011 drugo leto zapored le posledica rasti v zasebnem sektorju. Slika 19: Povprečna bruto plača na zaposlenega - Skupaj ■ Zasebni sektor -Javni sektor 1.700 1.600 1.500 > 1.400 1.300 1.200 Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: Zasebni sektor (dejavnosti A-N; R-S), javni sektor (dejavnosti O-Q). Tabela 5: Plače po področjih dejavnosti Bruto plača na zap., v EUR Sprememba, v % 2010 XI2011 2010/ 2009 XI 11/ X 11 XI 11/ XI 10 I-XI 11/ I-XI 10 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 1.267,00 1.509,80 5,8 18,6 4,1 3,7 B Rudarstvo 1.904,97 2.425,92 4,0 24,2 2,2 3,6 C Predelovalne dejavnosti 1.311,57 1.544,59 9,0 15,4 4,6 4,1 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 2.095,67 2.724,69 3,7 32,8 -8,1 2,0 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 1.444,70 1.689,50 2,2 18,6 -7,5 0,0 F Gradbeništvo 1.211,63 1.324,66 4,4 8,3 2,3 2,2 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 1.325,08 1.501,81 3,7 10,1 4,3 2,8 H Promet in skladiščenje 1.421,14 1.652,03 2,0 13,5 0,8 2,9 I Gostinstvo 1.074,27 1.116,24 4,0 2,8 -1,9 2,3 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 2.092,15 2.338,25 2,6 13,0 -0,4 1,1 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 2.144,81 2.489,03 1,0 21,1 -6,2 0,7 L Poslovanje z nepremičninami 1.477,74 1.712,64 3,0 15,5 1,0 3,0 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 1.765,21 1.881,61 1,6 7,7 -2,9 -0,3 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 952,15 1.052,27 4,1 6,7 3,2 3,6 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 1.778,20 1.794,27 -0,6 1,4 0,2 0,4 P Izobraževanje 1.730,26 1.748,00 0,6 0,3 -0,4 0,2 Q Zdravstvo in socialno varstvo 1.746,86 1.749,37 -0,3 0,9 -0,4 -0,7 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 1.731,32 1.760,56 0,5 0,5 -1,6 -0,7 S Druge dejavnosti 1.397,40 1.490,20 4,2 6,6 -1,6 1,1 1.800 Okvir 4: Trinajste plače in božičnice Povprečni bruto znesek izrednih izplačil*, v EUR (desna os) ft Mesečna rast bruto plače na zaposlenega, v % (leva os) I Delež zaposlenih,ki so prejeli izplačila, v % (leva os) 600 400 Novembrska izredna izplačila, ki naj bi odražala uspešnost Slika20: Novembrska izredna izplačila in rast plač poslovanja podjetij v tekočem letu, so bila najnižja v zadnjih šestih letih, glede na leto 2010 pa sta bila nižja delež prejemnikov in povprečni znesek izplačila. Izplačanih je bilo 76,6 mio EUR trinajstih plač in božičnic, in sicer pretežno v zasebnem sektorju. To je desetina manj kot v letu 2010, ä glede na leto 2007, ko je bilo teh izplačil največ, pa so bila >ij nižja za 40 %. V primerjavi z letom 2010 sta bila nižja delež zaposlenih, ki so jih prejeli, in povprečni znesek izplačila, j oba pa sta bila nižja v večini dejavnosti. Kljub znižanju je 2 delež zaposlenih, ki prejmejo izredna izplačila, tudi lani ] ostal najvišji v dejavnostih z že sicer najvišjimi povprečnimi ? plačami in hkrati z velikim deležem državnega lastništva, J t. j. oskrbi z elektriko in plinom, rudarstvu, oskrbi z vodo i ter finančnih in zavarovalniških dejavnostih.1 Tako je bila t novembrska rast plač v teh dejavnostih kot običajno visoka i (lani povprečno 23-odstotna, predlani 33-odstotna). Delež ° prejemnikov izrednih izplačil se je v zadnjem letu sicer najbolj znižal prav v oskrbi z električno energijo, kljub temu pa je bruto izredno izplačilo, ki je bilo višje od tisoč evrov, prejelo nadpovprečno veliko zaposlenih (61,5 %). V vseh ostalih dejavnostih je bilo povprečno izplačilo v letu 2011 nižje in v večini dejavnosti tudi nižje kot v predhodnem letu. Najbolj se je v zadnjem letu znesek znižal v gostinstvu in finančno zavarovalniški dejavnosti. V slednji je sicer še vedno med višjimi, a se je glede na leto 2007 skoraj prepolovil, zato se je tudi masa izrednih izplačil najobčutneje znižala prav v tej dejavnosti (s 24,6 mio EUR v letu 2007 na 7,2 mio EUR). Največ sredstev je bilo izplačanih v dejavnostih z največ zaposlenimi, predelovalnih dejavnostih in trgovini. Masa izrednih izplačil je bila v obeh dejavnostih višja kot v letu 2010, in sicer v prvi zaradi višjega povprečnega izplačila, v drugi 200 Vir: SURS. Opomba: *Za zaposlene, ki so prejeli izredna izplačila. Tabela 6: Novembrska izredna izplačila po dejavnostih*, obdobje 2009-2011 Dejavnost Bruto izredna izplačila za zaposlene, ki so prejeli izredna izplačila, v EUR Delež zaposlenih, ki so prejeli izredna izplačila, v % Sredstva za izredna izplačila, v mio EUR 2009 2010 2011 2009 2010 2011 2009 2010 2011 SKUPAJ 682,93 712,30 688,10 18,1 17,8 17,0 83,330 84,312 76,558 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 968,54 1.043,50 1.039,36 74,2 91,2 61,5 5,653 7,453 4,998 B Rudarstvo 773,40 866,09 731,42 59,6 50,9 50,3 1,442 1,274 1,001 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki 776,17 756,98 609,02 47,1 50,6 38,4 3,100 3,270 2,119 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 1.009,76 1.197,20 886,02 62,8 41,3 36,2 14,567 11,440 7,232 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 590,19 523,29 585,74 28,8 26,2 28,4 0,699 0,552 0,638 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 760,43 1.024,06 783,18 29,8 27,2 27,7 4,569 5,580 4,314 H Promet in skladiščenje 625,45 748,08 656,63 32,4 29,3 27,2 7,244 7,618 6,091 C Predelovalne dejavnosti 646,97 673,63 770,69 20,5 22,1 22,1 22,403 24,696 28,125 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 275,85 259,27 331,03 14,4 20,3 21,7 0,916 1,259 1,666 L Poslovanje z nepremičninami 969,00 986,73 939,73 21,2 18,7 17,0 0,777 0,703 0,566 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 662,99 899,28 743,58 14,5 10,5 16,2 9,194 8,787 10,984 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 993,81 1.057,72 839,77 16,4 15,8 14,1 5,540 5,901 4,215 P Izobraževanje 39,63 100,76 54,15 9,10 9,5 9,8 0,22 0,584 0,331 I Gostinstvo 542,40 586,41 384,36 12,9 8,5 9,7 1,404 0,972 0,728 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 582,36 472,02 584,73 8,1 14,3 9,4 0,471 0,673 0,537 S Druge dejavnosti 1.409,78 1.162,57 960,27 8,3 9,2 8,5 0,625 0,574 0,439 Q Zdravstvo in socialno varstvo 348,11 109,82 361,81 5,20 15,9 6,3 0,84 0,826 1,104 F Gradbeništvo 632,83 660,00 714,44 10,3 6,7 4,7 3,429 2,044 1,390 O Dejavnost javne uprave,obrambe, soc.varnosti 133,10 64,06 65,65 3,60 3,2 2,6 0,24 0,103 0,084 Vir: SURS. Opomba: * Dejavnosti so razvrščene glede na višino deleža zaposlenih, ki so prejeli izredno izplačilo. pa višjega števila prejemnikov. Najmanj izplačil je bilo v dejavnostih javnega sektorja, v dejavnostih z manjšim številom zaposlenih ter v gostinstvu2 in gradbeništvu3, kjer je tudi sicer raven povprečne plače med najnižjimi. 1 Z izjemo oskrbe z vodo so to dejavnosti z najvišjimi povprečnimi plačami, v oskrbi z vodo pa so plače višje od povprečne v zasebnem sektorju. Z izjemo finančno zavarovalniških dejavnostih so to dejavnosti z velikim lastništvom države. 2 Za gostinstvo je značilno zelo nizko izplačilo, ki ga je prejela manj kot desetina zaposlenih v dejavnosti. 3 V dejavnosti je bilo izplačanih 1,4 mio EUR izrednih izplačil, a je to glede na velikost dejavnosti po številu prejemnikov plač (6 % vseh) zelo malo. V letu 2007 so izredna izplačila v gradbeništvu znašala 5,7 mio EUR, nato pa so se iz leta v leto zniževala. Cene Cene življenjskih potrebščin so se lani v evrskem območju povišale bolj kot v letu 2010 in bolj kot v Sloveniji. Povišale so se za 2,7 %, kar je 0,7 o. t. več kot leto prej. Ključni razlog za povišano inflacijo je bilo povišanje cen energentov zaradi vpliva višjih cen nafte na začetka leta 2011 in cen hrane s konca leta 2010 na svetovnih trgih. Zaradi prenosa dražjih energentov in hrane v maloprodajne cene dela ostalega blaga in storitev je bila glede na predhodno leto v evrskem območju nekoliko višja tudi osnovna inflacija. Pri nas je inflacija lani znašala 2,1 %12 in bila na podobni ravni kot v predhodnih treh letih. Ob istih ključnih dejavnikih inflacije kot v evrskem območju je bila po naši oceni pri nas lani nižja predvsem zaradi vpliva šibkejše domače gospodarske aktivnosti. To se je pokazalo v nižji domači osnovni inflaciji, predvsem v delu, ki je posledica gibanja cen storitev ter trajnega in poltrajnega blaga. V letu 2011 je na gibanje cen v Sloveniji in povprečju evrskega območja vplivala tudi spremenjena metodologija merjenja sezonskih nihanj. Cene industrijskih proizvodov domačih proizvajalcev, namenjenih prodaji na domačem trgu, so se lani povišale za 2,6 %. Relativno umirjena rast cen ob koncu leta je bila ob odsotnosti cenovnih pritiskov iz mednarodnega okolja v pretežni meri posledica šibke domače gospodarske aktivnosti. Najboljso se povišale cene v proizvodnji tekstilij in oblačil (8,9 %), na gibanje skupnega indeksa cene pa je najbolj vplivalo povišanje cen v proizvodnji živil (3,0 %). Tabela 7: Razčlenitev HICP na podskupine, januar - december 2011 Slovenija Evrsko območje kumulativa % utež % prispevek v o.t. kumulativa % utež % prispevek v o.t. Skupaj HICP 2,1 100,0 2,1 2,7 100,0 2,7 Blago 2,8 65,9 1,8 3,3 58,6 1,9 Predelana hrana, alkohol in tobak in tobačni izdelki 6,5 15,3 1,0 4,1 11,9 0,5 Nepredelana hrana 0,7 7,3 0,1 1,6 7,4 0,1 Ne-energetsko industrijsko blago -0,7 29,0 -0,2 1,2 28,9 0,3 Trajne dobrine -1,2 10,3 -0,1 0,2 9,5 0,0 Netrajne dobrine 1,4 8,7 0,1 1,7 8,3 0,1 Poltrajne dobrine -1,8 10,0 -0,2 1,6 11,2 0,2 Energija 6,9 14,3 1,0 9,7 10,4 1,0 Električna energija 2,1 2,6 0,1 7,4 2,5 0,2 Plin 12,1 1,0 0,1 10,0 1,7 0,2 Tekoča goriva 21,5 1,6 0,3 18,9 0,9 0,2 Trda goriva -2,6 1,0 0,0 3,0 0,1 0,0 Daljinska energija 9,4 0,8 0,1 10,8 0,5 0,1 Goriva in maziva 5,7 7,2 0,4 8,9 4,7 0,4 Storitve 0,8 34,1 0,3 1,9 41,4 0,8 Storitve - stanovanje 0,3 2,9 0,0 1,7 10,1 0,2 Storitve - transport 1,4 5,3 0,1 3,2 6,5 0,2 Storitve - komunikacije -3,4 3,7 -0,1 -1,9 3,2 -0,1 Storitve - rekreacija, popravila, osebna nega 1,6 13,7 0,2 2,2 14,7 0,3 Storitve - ostale storitve 1,1 8,5 0,1 2,3 7,0 0,2 HICP brez energije in nepredelane hrane 1,4 78,4 1,1 2,0 82,3 1,6 Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: Klasifikacija ECB. 2 Merjeno s HICP. Slika 21: Struktura inflacije v Sloveniji in v evrskem območju v letu 2011 (HICP) S^ 4 Vir: Eurostat. Opomba: * HICP brez energije in nepredelane hrane. Slika 22: Gibanje cen industrijskih proizvodov pri domačih proizvajalcih na domačem trgu -PPI (domači trg) ---------Prz.pohištva in dr.raznovrstne predelovalne dej. -----Prz. kovin in prz. kovinskih izd.,rz. strojev in naprav ----Prz. živil; pijač; tobačnih izd. ---------Prz.kemikalij, kemičnih izd. in prz.farmac.surovin in preparatov 16 12 # 8 4 0 -8 -12 -16 Vir: SURS. ^^ V zadnjem četrtletju lani je bila Slovenija po medletnem izboljšanju cenovne konkurenčnosti med članicami evrskega območja približno v sredini, v povprečju leta 2011 pa je bilo izboljšanje večje le na Irskem. Kljub rasti v zadnjem četrtletju 2011 glede na tretje četrtletje se je medletno padanje realnega efektivnega tečaja, deflacioniranega s HICP, v zadnjem četrtletju (-0,5 %) nadaljevalo, in sicer zaradi padca relativnih cen. Nominalni efektivni tečaj je v zadnjem četrtletju medletno stagniral. Vrednost evra se je glede na USD, JPY in GBP znižala, glede na PLN, HUF in CZK pa okrepila. Relativne cene so bile razlog za izboljšanje cenovne konkurenčnosti tudi v povprečju leta 2011 (0,9 %), potem ko je bil v letu 2010 razlog za izboljšanje nižji tečaj evra13. Slovenija je bila v povprečju leta 2011 po izboljšanju cenovne konkurenčnosti med članicami evrskega območja sicer na drugem mestu, a se je naš položaj po relativno ugodnih gibanjih v prvem polletju začel v drugem postopno poslabševati. Poslabšanje je bilo posledica rasti relativnih cen in nominalnega efektivnega tečaja, ki so se v večini preostalih članic v drugem polletju znižali oz. povišali manj kot v Sloveniji14. Slika 23: Realni efektivni tečaj (deflator HICP) 2,5 1,5 0,5 ti-0,5 -1,5 -2,5 -3,5 EE SK BE PT LU AT CY ES GR FI IT MT NL DE FR Vir: ECB, preračuni UMAR. V devetih mesecih skupaj se je stroškovna konkurenčnost medletno izboljšala bolj kot v večini ostalih članic evrskega območja, a je bila Slovenija še vedno v skupini članic z relativno večjim poslabšanjem stroškovne konkurenčnosti v času krize. Realni stroški dela na enoto proizvoda in realni efektivni tečaj, deflacioniran z relativnimi stroški dela na enoto proizvoda, so bili v tretjem četrtletju lani in tudi v devetih mesecih skupaj medletno nižji. Izboljšanje stroškovne konkurenčnosti je bilo predvsem posledica nižje rasti sredstev za zaposlene na zaposlenega zaradi upočasnjene rasti plač. Ob umirjanju gospodarske aktivnosti se je lani upočasnila tudi rast produktivnost dela, ki pa je bila v primerjavi z rastjo sredstev na zaposlenega višja. Padec realnih stroškov dela na enoto proizvoda je bil v devetih mesecih lani med nižjimi v EU, saj je bilo zaostajanje rasti plač za produktivnostjo dela v večini preostalih članic večje kot v Sloveniji. Na relativno večje izboljšanje stroškovne konkurenčnosti v devetih mesecih lani pa kaže padec realnega efektivnega tečaja, deflacioniranega z relativnimi stroški dela na enoto 13 Pred tem se je cenovna konkurenčnost vse od leta 2006 bolj ali manj neprekinjeno slabšala, in sicer izraziteje kot v večini preostalih članic evrskega območja. 14 V zadnjem četrtletju lani je bila Slovenija v manjši skupini (treh) članic evrskega območja s poslabšanjem cenovne konkurenčnosti v primerjavi s tretjim četrtletjem, po medletnem izboljšanju v zadnjem četrtletju pa je bila približno v sredini. 10 8 6 2 0 Slika 24: Realni efektivni tečaj (deflator ULC) 2,5 1,5 0,5 -0,5 -1,5 -2,5 -3,5 -4,5 Tabela 8: Indikatorji cenovne konkurenčnosti in stroškovne LU BE FR FI CY IT MT DE NL SK AT Vir: ECB, preračuni UMAR. IE ES GR Slika 25: Realni stroški dela na enoto proizvoda v članicah EU v devetih mesecih leta 2011 ■ Produktivnost dela «Sredstva na zaposlenega ♦RULC Vir: Eurostat, preračuni UMAR. proizvoda, ki je bil večji kot v večini preostalih članic evrskega območja. Ob izrazitejšem padcu relativnih stroškov dela na enoto proizvoda je bil dejavnik večjega izboljšanja stroškovne konkurenčnosti tudi nominalni efektivni tečaj. Ta je bil v Sloveniji v devetih mesecih medletno še rahlo nižji, v večini preostalih članic evrskega območja pa višji. Zaradi izrazitejšega poslabšanja v letih 2008-2010 v primerjavi s povprečjem evrskega območja in EU je Slovenija tudi lani spadala v skupino članic z relativno največjim poslabšanjem stroškovne konkurenčnosti v času krize. Medletna rast, v % 2009 2010 Q4 10 Q1 11 Q2 11 Q3 11 Efektivni tečaj1 Nominalno 0,9 -1,7 -2,0 -1,2 0,4 0,3 Realno, deflator HICP 1,1 -1,4 -2,2 -1,6 -0,6 -1,1 Realno, deflator ULC 6,2 -1,2 -2,3 -2,1 -1,2 -1,4 Stroški dela na enoto proizvoda, gospodarstvo in komponente Nominalni stroški dela na enoto proizvoda 8,7 0,3 -0,7 -1,1 -0,2 0,3 Sredstva za zaposlene na zaposlenega, nominalno 1,8 4,3 3,9 3,2 2,4 1,6 Produktivnost dela, realno -6,3 4,0 4,7 4,3 2,6 1,3 Realni stroški dela na enoto proizvoda 5,6 1,4 1,0 -1,6 -0,7 -0,4 Produktivnost dela, nominalno -3,5 2,9 2,9 4,8 3,1 2,0 Vir: SURS, ECB; preračuni UMAR. Opomba: 1 do 36-tih trgovinskih partneric, po podatkih ECB. Slika 26: Realni stroški dela na enoto proizvoda v pomembnejših trgovinskih partnericah -Slovenija -----Nemčija -----Italija -----Avstrija -Francija 108 ani 106 aaaaaaaa Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Plačilna bilanca Tekoči račun plačilne bilance je bil novembra povsem uravnotežen, v enajstih mesecih leta 2011 pa je beležil minimalen primanjkljaj v višini 41,7 mio EUR. Medletno izboljšanje v enajstih mesecih leta 2011 je bilo posledica višjega presežka v storitveni menjavi, do katerega je prišlo zaradi višjega presežka v menjavi potovanj in transporta, ter presežka v bilanci tekočih transferovzaradi uspešnega črpanja sredstev iz proračuna EU. Po drugi strani je bil v enajstih mesecih medletno višji primanjkljaj blagovne menjave, kar je bila tudi posledica poslabšanih pogojev menjave. Zaradi višjih neto plačil obresti na zunanji dolg, ki se medletno povečujejo od tretjega četrtletja leta 2010, je bil medletno višji tudi primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov. Zaradi dinamike zapadlosti plačil, višjih obrestnih mer na mednarodnih finančnih trgih in deloma tudi višjih pribitkov so neto plačila obresti v enajstih mesecih leta 2011 znašala 409,4 mio EUR, kar je 149,8 mio EUR več kot v enakem obdobju predhodnega leta. Novembra so bile finančne transakcije s tujino15 neto odlivne v višini 76,1 mio EUR, v enajstih mesecih leta 2011 pa v višini 760,7mio EUR. V enajstih mesecih je neto odliv kapitala zasebnega sektorja in BS presegel neto priliv kapitala državnega sektorja. Neto priliv kapitala državnega sektorja je bil največji v prvem četrtletju leta zaradi prodaje dolgoročnih obveznic, ki so ju večinoma kupili tuji vlagatelji. V zasebnem sektorju je večina transakcij potekala preko poslovnih bank, ki so tujini odplačale več obveznosti kot v predhodnem letu. Skupna odplačila posojil in vlog so v enajstih mesecih 2011 znašala 1,7 mrd EUR, kar je 0,5 mrd EUR več kot predhodno leto. BS je predvsem z naložbami v instrumente denarnega trga in vlogami povečala obseg finančnih naložb v tujini. Slika 27: Neto plačila obresti po sektorjih ^^B^ ^^ Državni sektor Zasebni sektor 30 -Skupaj Slika 28: Finančne transakcije plačilne bilance po sektorih Zasebni sektor Banka Slovenije Država Neto finančni tok -2.000 Vir: BS, preračuni UMAR. Vir: BS. Tabela 9: Plačilna bilanca I-XI 11, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo, I -XI 10 Tekoče transakcije 25.656,8 25.698,5 -41,7 -304,7 -Blagovna menjava (FOB) 19.111,5 20.145,0 -1.033,5 -1.002,6 -Storitve 4.548,8 3.055,5 1.493,3 1.211,5 -Dohodki od dela in kapitala 810,9 1.407,2 -596,4 -475,8 -Tekoči transferi 1.185,6 1.090,7 94,9 -37,8 Kapitalski in finančni račun 3.101,0 -3.792,3 -691,3 247,5 -Kapitalski račun 191,6 -204,6 -13,0 71,2 -Kapitalski transferi 189,3 -198,5 -9,2 73,9 -Patenti, licence 2,3 -6,1 -3,8 -2,7 -Finančni račun 2.909,4 -3.587,7 -678,3 176,3 -Neposredne naložbe 395,7 28,9 424,6 286,2 -Naložbe v vrednostne papirje 2.014,1 -113,9 1.900,1 1.809,1 -Finančni derivativi 18,0 -135,2 -117,3 -112,8 -Ostale naložbe 399,3 -3.367,5 -2.968,2 -1.838,2 -Terjatve 0,0 -2.261,3 -2.261,3 -612,7 -Obveznosti 399,3 -1.106,1 -706,9 -1.225,5 -Mednarodne denarne rezerve 82,4 0,0 82,4 31,9 Statistična napaka 732,9 0,0 732,9 57,2 Vir: BS. Opomba: 'Negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah ter povečanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke. 15 Brez mednarodnih denarnih rezerv in statistične napake. Slednja je v enajstih mesecih znašala 732,9 mio EUR. Finančni trgi Razmere na kreditnih trgih so se konec leta 2011 močno zaostrile, saj se je obseg kreditov domačih bank domačim nebančnim sektorjem decembra močno skrčil. To je bila predvsem posledica obsežnih neto odplačil kreditov podjetij in NFI, se pa je nekoliko okrepilo zadolževanje Slika 29: Neto tokovi kreditov domačih bank domačim nebančnim sektorjem ^^Gospodlnjstva^^ Podjetja in NFI^^ Država -Skupaj 700 600 500 400 300 200 a: 100 ^^ 0 -100 -200 -300 -400 -500 -600 -700 n aj ■r -r -f.......f- 01 01 uj Vir: BS, prer ačuni UMAR. države. Skupna neto odplačila so bila s skoraj 560 mio EUR najvišja doslej.16 Obseg kreditov domačih bank domačim nebančnim sektorjem se je lani zmanjšal za skoraj 800 mio EUR, v letu 2010 pa so bili še zabeleženi neto prilivi v višini 1,1 mrd EUR. Ponudba bančnih virov ostaja precej omejena. Prilivi vlog gospodinjstev so bili decembra zaradi sezonskih dejavnikov sicer nekoliko višji, obseg vlog države pa se je še zniževal. Banke so še naprej neto odplačevale zapadle obveznosti v tujini. Likvidnostne pritiske pa je nekoliko omilila ECB z operacijami dolgoročnejšega refinanciranja s triletno ročnostjo. Konec leta so se namreč zaradi zaostrovanja razmer na mednarodnih finančnih trgih in večje negotovosti glede gospodarske aktivnosti močno zaostrile tudi razmere na kreditnih trgih evrskega območja. Gospodinjstva so decembra ponovno neto odplačevala kredite, najete pri domačih bankah. Neto odplačila so bila tokrat posledica odplačil potrošniških kreditov in tudi kreditov za ostale namene, obseg stanovanjskih kreditov pa se je nekoliko povečal. Pri slednjih je konec leta prišlo do močnih premikov v valutni strukturi, saj se je obseg kreditov v švicarskih frankih decembra znižal za več kot petino (več kot 230 mio EUR). Gospodinjstva so te kredite odplačevala zzadolževanjem voblikievrskih stanovanjskih kreditov. K tako občutnem prestrukturiranju je po naši oceni prispevala tudi krepitev vrednosti švicarskega franka. Lani je bilo neto zadolževanje gospodinjstev najnižje odkar imamo razpoložljive podatke17. Neto tokovi so znašali le 171,4 mio EUR, kar ni niti četrtina vrednosti iz Tabela 10: Kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in varčevanje prebivalstva Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v % 31. XII 10 31. XII 11 31. XII 11/ 31. XI 11 31. XII 11/ 31. XII 10 31. XII 10/ 31. XII 09 Krediti skupaj 33.519,35 32.732,94 -1,7 -2,3 3,3 Krediti podjetjem in DFO 23.039,29 22.064,54 -2,7 -4,2 -0,5 Krediti državi 1.197,94 1.214,88 4,8 1,4 37,5 Krediti gospodinjstvom 9.282,12 9.453,53 -0,1 2,1 10,3 Potrošniški 2.833,17 2.723,65 -1,1 -3,9 -2,3 Stanovanjski 4.837,08 5.163,55 0,5 6,7 23,2 Ostalo 1.611,87 1.566,33 -0,7 -2,8 1,6 Bančne vloge gospodinjstev skupaj 14.839,57 15.097,14 0,5 1,7 3,7 Čez noč 6.200,38 6.440,79 -1,1 3,9 9,6 Kratkoročno vezane 4.473,15 4.127,66 3,8 -7,7 -12,6 Dolgoročno vezane 4.156,68 4.521,12 -0,1 8,8 44,6 Vloge na odpoklic 9,35 7,57 5,3 -19,0 -98,6 Vzajemni skladi 2.048,36 1.810,64 -0,6 -11,6 10,3 Bančne vloge države skupaj 2.678,50 2.848,97 -1,3 6,4 -24,3 Čez noč 64,40 139,72 -9,3 117,0 -9,1 Kratkoročno vezane 555,35 694,47 -6,1 25,1 -67,7 Dolgoročno vezane 2.055,29 2.013,36 1,2 -2,0 19,9 Vloge na odpoklic 3,46 1,42 -35,9 -59,0 -88,5 Viri: Bilten BS, ATVP, preračuni UMAR. 6 Podatki so razpoložljivi od leta 2005. 7 Podatki so razpoložljivi od leta 2005. leta 2010. Pretežen del znižanja je bil posledica občutno manjšega zadolževanja v obliki stanovanjskih kreditov. Neto odplačila kreditov podjetij in NFI pri domačih bankah so se konec leta močno povečala. Decembrska neto odplačila so predstavljala več kot 60 % od skoraj 1 mrd EUR neto odplačil kreditov podjetij in NFI v letu 2011. Tako veliko zmanjšanje obsega dolgov bi lahko bilo posledica odpisov dela nedonosnih bančnih terjatev, ali pa neto odplačil kreditov kreditno sposobnih podjetij. Slednje bi relativno še poslabšalo kakovost bančnih terjatev. Podjetja in NFI so novembra neto odplačevala kredite najete v tujini v višini skoraj 70 mio EUR, kar je bila najvišja vrednost lani. Skoraj celotna neto odplačila so bila predvsem posledica neto odplačevanja dolgoročnih kreditov. Črpanje slednjih se je namreč v zadnjih dveh mesecih močno znižalo, kar bi lahko bila tudi posledica zniževanja bonitetne ocene Slovenije in s tem manjšega zaupanja tujih posojilodajalcev v slovenska podjetja. Podjetja in NFI so se v enajstih mesecih lani na tujem neto zadolžila za 172,2 mio EUR, v enakem obdobju leta 2011 pa so neto odplačila znašala skoraj 150 mio EUR. Ob močnem kreditnem krču doma so tako slovenska podjetja in NFI v enajstih mesecih lani kredite pri domačih in tujih bankah skupno neto odplačala za dobrih 200 mio EUR, kar je za slabi dve tretjini več kot enakem obdobju leta 2010. Slika 30: Neto zadolževanje podjetij in NFI na tujem ter razlike v obrestnih merah Krediti (leva os) -Razlika med domačimi in tujimi obrest. merami (desna os) 350 250 ŽŽ 50 (D 200 iD 100 -100 50 Vir: BS, preračuni UMAR Kreditna aktivnost se je ob koncu leta močno umirila tudi v evrskem območju. Neto odplačila kreditov nebančnih sektorjev so znašala 78,2 mrd EUR, kar je bilo največ v zadnjih treh letih. Takšno gibanje je bilo posledica neto razdolževanja podjetij in NFI v višini skoraj100 mrd EUR. Kreditna aktivnost v evrskem območju se je tako v preteklem letu močno umirila, saj so neto tokovi kreditov nebančnih sektorjev le rahlo presegli 60 mrd EUR in bili za več kot 85 % nižji kot leta 2010. Pretežen del leta se je umirjalo zadolževanje države in tudi gospodinjstev, v zadnjih dveh mesecih pa se je močno umirilo neto zadolževanje podjetij in NFI. Slednje je bilo z dobrimi 50 mrd EUR sicer še vedno za več kot polovico višje kot leta 2010. Slika 31: Neto tokovi kreditov nebančnim sektorjem v evrskem območju ^^Gospodinjstva^M Podjetja in NFI^^ Država -Skupaj 150 120 90 60 30 0 -30 -60 8B Vir: ECB, preračuni UMAR. Banke, ki delujejo v Sloveniji, so novembra še povečale neto odplačevanje vlog in kreditov, najetih v tujini. Neto odplačila so presegla 350 mio EUR, v enajstih mesecih lani pa so banke neto odplačale za 1,7 mrd EUR tujih kreditov in vlog, kar je za dve petini več kot v enakem obdobju leta 2010. ECB je konec preteklega leta z operacijami dolgoročnejšega refinanciranja z zapadlostjo treh let nekoliko omilila likvidnostne pritiske tudi na slovenski bančni sistem. Slovenske banke so tako samo decembra okrepile obveznosti do Evrosistema za skoraj 900 mio EUR. Slika 32: Neto zadolževanje bank na tujem 1.400 - 1.200 1.000 800 600 400 200 cc 0 (D -200 > -400 -600 -800 -1.000 -1.200 -1.400 -r........- Vloge ^^m Kratkoročni ...j..... ^^m Dolgoročni ^ ^ ^^ ^ -120 300 0 Bistvene okrepitve kreditne aktivnosti slovenskega bančnega sistema zaradi dodatne likvidnosti s strani ECB ne pričakujemo, saj so banke pomemben del teh sredstev naložile pri ECB v obliki depozitov preko noči in jih tako hranijo za poplačilo zapadlih obveznosti. Ocenjujemo, da slovenskim bankam v letu 2012 zapade za približno 4 mrd EUR obveznosti do tujih bank, kar pomeni, da lahko na naslednji avkciji pričakujemo še večjo udeležbo slovenskih bank. Nadaljuje se hitro slabšanje kakovosti bančne aktive in okrepljeno oblikovanje dodatnih rezervacij in oslabitev. Slednje so decembra z več kot 300 mio EUR dosegle novo najvišjo vrednost doslej18. Banke so tako v preteklem letu skupno oblikovale kar za 1,1 mrd EUR dodatnih rezervacij in oslabitev, kar je za skoraj 40 % več kot leta 2010. Obseg vseh rezervacij pa je po naši oceni dosegel približno 3,5 mrd EUR. Obseg slabih terjatev je novembra znašal 5,3 mrd EUR in presegel desetino vseh terjatev bančnega sektorja. Rast nedonosnih terjatev se je sicer nekoliko umirila, saj so se povečale le v kovinski in strojni industriji. Po treh mesecih zniževanja so se decembra močno povečale terjatve, razvrščene v C bonitetni razred, in sicer za več kot 140 mio EUR. Več kot 70 % povečanja je bilo posledica slabšanja kakovosti terjatev v gradbeništvu in trgovini. Ponovno visoka rast terjatev v C bonitetnem razredu pa nakazuje, da se kakovost bančne aktive kratkoročno še ne bo začelo bistveno izboljševati. Slika 33: Oblikovanje dodatnih rezervacij in oslabitev ter delež nedonosnih terjatev v slovenskem bančnem sistemu Rezervacije in oslabitve (leva os) -Delež nedonosnih terjatev (desna os) — Delež terjatev v C bonitetnem razredu(desna os) 330 300 270 240 210 I 180 I 150 ■ 120 90 60 30 0 6,0 5,5 5,0 4,5 4,0 3,5 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 jan luj jan ujl Vir: BS, preračuni UMAR. Decembra so se vloge gospodinjstev zaradi sezonskih dejavnikov (izplačila božičnic in trinajstih plač) nekoliko povečale, vloge države pa so še vedno beležile neto odlive. Kljub temu so bili decembrski prilivi vlog gospodinjstev precej skromni in so znašali 78,8 mio EUR, kar je najnižja raven decembrskih neto prilivov odkar imamo primerljive podatke19. Ocenjujemo, da je to deloma tudi posledica nižjih izplačil trinajstih plač in božičnic. Povečale so se dolgoročne vloge, saj banke s precej višjimi obrestnimi merami za dolgoročne vloge spodbujajo dolgoročno varčevanje gospodinjstev in tako vsaj malo nadomeščajo izpad dolgoročnih virov financiranja na mednarodnih finančnih trgih. Neto prilivi vlog gospodinjstev so se leta 2011 znižali za dobro polovico in le rahlo presegli 250 mio EUR. Zniževanje vlog države v domačih bankah se je nadaljevalo tudi decembra (dobrih 35 mio EUR), kljub temu, da je država v tem mesecu izdala za več kot 900 mio EUR zakladnih menic. Podatki BS kažejo, da je tokrat del pridobljenih finančnih sredstev naložila na račun pri centralni banki. Slika 34: Neto prilivi vlog gospodinjstev in države v banke I Gospodinjstva I Država - Skupaj 1.250 1.000 750 500 Ii? 250 (D 0 > -250 -500 -750 -1.000 ^^ Vir: BS, preračuni UMAR. Javne finance Po podatkih konsolidirane bilance20 MF je bila v desetih mesecih leta 2011 medletna rast javnofinančnih prihodkov21 večja kot v enakem obdobju predhodnega leta, rast javnofinančnih odhodkov pa manjša. V desetih mesecih so bili glede na enako obdobje predhodnega 18 Podatki so razpoložljivi od leta 2005. 19 Podatki so razpoložljivi od leta 2005. 20 Konsolidirana bilanca (po metodologiji denarnega toka) vključuje prihodke in odhodke državnega proračuna in občinskih proračunov ter prihodke in odhodke pokojninske ter zdravstvene blagajne. 21 Davčna uprava Republike Slovenije je 1. oktobra 2011 uvedla nov informacijski sistem, hkrati pa je bil uveden tudi spremenjen način vplačevanja javnofinančnih prihodkov. Zaradi usklajevanja podatkov znotraj novega informacijskega sistema DURS je v okviru vplačanih davčnih prihodkov in prihodkov iz naslova prispevkov za socialno varnost oktobra 2011 ostalo veliko evidentiranih podatkov na kontih nerazporejenih sredstev, zato podatki o vplačilih posameznih vrst davkov in prispevkov za socialno varnost za meseca oktober 2011 ne izkazujejo realne realizacije, kar pa ne vpliva na skupno prikazano realizacijo prihodkov za ta dva meseca. DURS bo nerazporejena sredstva prerazporedil na pravilne konte davkov in prispevkov do konca meseca decembra 2011, kar se bo odrazilo v poročilu o javnofinančnih prihodkih za mesec december 2011. leta večji predvsem prihodki od davka na dohodek pravnih oseb, zaradi učinka osnove, kot posledica poračuna davka. Medletna rast prihodkov od ostalih pomembnejših davkov in prispevkov za socialno varnost je bila v desetih mesecih skromna, nedavčnih prihodkov pa je bilo manjkot v enakem obdobju predhodnega leta. Medletna rast javnofinančnih odhodkov se je od sredine leta 2011, ko so bili sprejeti ukrepi za zadržanje proračunske porabe in septembra še rebalans državnega proračuna, upočasnjevala. V desetih mesecih so bili manjši kot v enakem obdobju predhodnega leta izdatki za investicije in investicijske transfere, za plačila v proračun EU, za subvencije ter malenkost tudi za plače, druge izdatke zaposlenim in socialne pomoči. Po drugi strani se je nadaljevala visoka medletna rast izdatkov Slika 35: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 1.500 Vir: MF, preračuni UMAR. Tabela 11: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki za obresti ter izdatkov za transferje posameznikom in gospodinjstvom. Medletna rast transferov brezposelnim se je oktobra zopet okrepila in je zaradi slabih razmer na trgu dela ter sistemskih sprememb ostala visoka tudi v obdobju desetih mesecev. Izdatki za pokojnine so bili po februarski valorizaciji pokojnin stabilni, izdatki za blago in storitve pa so bili oktobra drugi mesec zapored medletno manjši. Javnofinančni primanjkljaj je v desetih mesecih leta 2011 znašal 1.377 mio EUR in je bil manjši kot v enakem obdobju predhodnega leta (1.854 mio EUR). Primanjkljajse je v pretežni meri realiziral v državnem proračunu, kjer je v desetih mesecih znašal 1.324 mio EUR, kar je manj kot leto prej (1.739 mio EUR). Presežek v višini 1,7 mio EUR je izkazala skupna bilanca občinskih proračunov,zdravstvena blagajna pa primanjkljaj v višini 54,3 mio EUR. Transfer iz državnega proračuna v pokojninsko blagajno je znašal 1.247 mio EUR, kar je 3,7 % več kot v enakem obdobju predhodnega leta. V letu 2011 je neto proračunski presežek do proračuna EU znašal 407 mio EUR, kar je za četrtino več kot v letu 2010 (326 mio EUR). Decembra je bilo iz proračuna EU v državni proračun RS kot običajno prejetih največ sredstev v celotnem letu, in sicer 136,3 mio EUR. V proračun EU je bilo decembra vplačanih 36,2 mio EUR, neto pozitivni položaj proračuna RS pa je tako znašal 100 mio EUR. V letu 2011 smo iz proračuna EU prejeli 812 mio EUR, kar predstavlja 95 % po rebalansu proračuna načrtovanih prihodkov, v letu 2010 pa smo prejeli 723 mio EUR, kar je bilo slabih 70 % načrtovanih sredstev. Eden glavnih razlogov za razliko v realizaciji prihodkov iz proračuna EU je zmanjšanje višine pričakovanih prihodkov s 1.037 mio EUR v 2010 na 854 mio EUR v 2011. Največji delež prihodkov so v letu 2011 predstavljala sredstva strukturnih skladov (516,8 mio EUR), ki so se glede na 2010 2011 v mio EUR v % BDP rast v % I-X 11 v mio EUR I-X 11/ I-X 10 Prihodki (konsolidirani)- skupaj 14.789,5 41,8 2,7 12.259,3 5,5 -Davčni prihodki 12.848,3 36,3 -0,8 10.910,5 4,6 -Davki na dohodek in dobiček 2.490,7 7,0 -11,2 2.250,1 12,3 -Prispevki za socialno varnost 5.234,5 14,8 1,4 4.341,4 0,8 -Domači davki na blago in storitve 4.780,6 13,5 2,6 3.988,1 3,6 -Prejeta sredstva iz EU 724,6 2,0 21,5 590,7 37,7 Odhodki(konsolidirani) - skupaj 16.675,9 47,1 1,9 13.636,6 1,2 -Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.914,9 11,1 0,1 3.253,0 -0,3 -Izdatki za blago in storitve 2.510,5 7,1 0,1 2.000,0 1,3 -Domače in tuje obresti 488,1 1,4 45,3 519,3 8,0 -Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.274,5 17,7 4,2 5.461,0 4,4 -Investicijski odhodki 1.305,1 3,7 0,9 726,5 -13,7 -Investicijski transferi 388,4 1,1 -21,6 261,6 0,8 -Plačila sredstev v proračun EU 396,8 1,1 -9,7 333,6 -4,9 Vir: MF, Bilten javnih financ. leto 2010 povečala za dobrih 40 %, na tej postavki pa je bil tudi največji odstotek realizacije (102,8 %). Temu sta največ prispevala črpanje sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada. Prihodki iz naslova skupne kmetijske in ribiške politike (220,2 mio EUR) z 98 % načrtovanih prihodkov so bili na podobni ravni kot v predhodnem letu. Sredstva Kohezijskega sklada (60 mio EUR) so predstavljala samo 7,4 % prihodkov iz proračuna EU in so se zmanjšala za slabih 40 % glede na leto 2010, a odstotek realizacije (58 % načrtovanih) ne odstopa bistveno od realizacije v letu 2010 (49 % načrtovanih). Nizka realizacija sredstev Kohezijskega sklada je predvsem posledica neuspelih javnih razpisov za izvedbo velikih infrastrukturnih projektov (železniška infrastruktura). V EU proračun smo do konca decembra vplačali 405,1 mio EUR, kar je slabih 103 % predvidenih odhodkov in približno enako kot v letu 2010. Slika 36: Načrtovana in počrpana sredstva iz proračuna EU Notranje politike 100 Sredstva, načrtovana v rebalansu proračuna RS za leto 2011 Sredstva, načrtovana v proračunu RS za leto 2010 Skupaj prejeta sredstva v letu 2011 (januar-december) Skupaj prejeta sredstva v letu 2010 (jan-dec) 200 300 400 V mio EUR Vir: MF, preračuni UMAR. 500 600 0 (ü o a (U C >u (U Pomembnejši kazalci 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Zimska napoved 2012 Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti. v %) 5,8 6,9 3,6 -8,0 1,4 0,5 0,2 2,0 BDP v mio EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 31.050 34.562 37.280 35.311 35.416 35.789 36.356 37.590 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 15.464 17.120 18.437 17.295 17.286 17.437 17.778 18.349 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 20.700 22.100 22.700 20.500 20.700 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100)1 88 88 91 87 85 Bruto nacionalni dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 30.677 33.828 36.232 34.593 34.894 35.297 35.462 36.711 Bruto nacionalni razpoložljivi dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 30.462 33.601 35.871 34.344 34.940 35.387 35.441 36.764 Stopnja brezposelnosti, registrirana 9,4 7,7 6,7 9,1 10,7 11,8 12,5 12,8 Stopnja brezposelnosti, anketna 6,0 4,9 4,4 5,9 7,3 8,1 8,6 8,8 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 4,2 3,4 1,0 -6,3 4,0 2,2 1,6 2,7 Inflacija2, povprečje leta 2,5 3,6 5,7 0,9 1,8 1,8 1,8 1,8 Inflacija2, konec leta 2,8 5,6 2,1 1,8 1,9 2,0 1,8 1,8 MENJAVA S TUJINO - PLAČILNO-BILANČNA STATISTIKA Izvoz proizvodov in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 12,5 13,7 2,9 -17,2 9,5 7,3 2,9 6,0 Izvoz proizvodov 13,4 13,9 0,5 -18,1 11,0 8,3 3,0 6,4 Izvoz storitev 8,6 13,2 14,3 -13,7 4,1 3,5 2,5 4,5 Uvoz proizvod in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 12,2 16,7 3,7 -19,6 7,2 5,5 1,0 4,6 Uvoz proizvodov 12,7 16,2 3,0 -20,8 8,0 6,3 0,9 4,6 Uvoz storitev 8,8 19,7 8,2 -12,0 2,6 1,2 1,7 4,3 Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR -771 -1646 -2574 -456 -297 -192 -176 321 - delež v primerjavi z BDP, v % -2,5 -4,8 -6,9 -1,3 -0,8 -0,5 -0,5 0,9 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 24.067 34.783 39.234 40.294 40.699 41.8725 - delež v primerjavi z BDP, v % 77,5 100,6 105,2 114,1 114,9 Razmerje USD za 1 EUR 1,254 1,371 1,471 1,393 1,327 1,392 1,318 1,318 DOMAČE POVPRAŠEVANJE - STATISTIKA NACIONALNIH RAČUNOV Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 2,8 6,1 3,7 -0,1 -0,7 0,0 -0,5 0,3 - delež v BDP, v %4 52,8 52,4 53,2 55,8 56,0 56,5 56,4 55,6 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 4,0 0,6 6,1 2,9 1,5 0,3 -0,7 0,3 - delež v BDP, v %4 18,8 17,3 18,1 20,3 20,8 20,8 20,4 20,0 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) 10,4 13,3 7,8 -23,3 -8,3 -10,5 0,0 4,0 - delež v BDP, v %4 26,5 27,8 28,8 23,4 21,6 19,4 19,3 19,8 Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat; preračuni in napovedi UMAR (Zimska napoved, januar 2012). Opombe: 1Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; 3Plačilnobilančna statistika (izvoz F.O.B. uvoz F.O.B.); z izračunom realnih stopenj je izločen vpliv medvalutnih sprememb in cen na tujih trgih; 4Deleži v BDP so preračunani v tekočih cenah in fiksnem tečaju 2007 (EUR=239.64); 5Konec novembra 2011. Proizvodnja 2008 2009 2010 2009 2010 2011 2009 2010 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 11 12 1 2 3 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D 2,5 -17,4 6,2 -18,4 -7,1 -0,4 10,7 7,2 7,4 9,0 4,0 0,4 -1,8 4,7 -8,4 -1,6 8,1 B Rudarstvo 5,5 -2,9 11,0 6,1 4,8 -7,2 11,9 23,7 15,7 -5,2 -9,3 -9,8 32,4 -14,8 -5,5 -16,5 0,2 C Predelovalne dejavnosti 2,6 -18,7 6,6 -19,5 -7,9 -0,1 12,0 7,3 7,1 9,5 4,4 0,1 -2,6 5,2 -8,8 -1,3 9,0 D Oskrba z elektriko, plinom, paro 2,1 -6,6 1,8 -9,7 -5,5 -2,8 -0,5 3,6 7,0 6,9 3,8 5,1 -4,6 -6,3 -7,7 -2,0 1,9 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj 15,7 -21,0 -17,0 -24,5 -20,5 -18,9 -16,8 -16,4 -16,2 -25,3 -31,1 -25,4 -18,3 -9,5 -11,3 -24,2 -19,8 Stavbe 11,5 -22,5 -14,0 -27,4 -19,6 -7,4 -12,4 -16,5 -19,2 -41,5 -46,5 -34,3 -20,0 -7,4 -6,6 -10,2 -5,5 Gradbeni inženirski objekti 18,9 -19,9 -19,0 -22,6 -21,1 -29,3 -19,6 -16,2 -14,1 -6,3 -20,7 -20,0 -17,2 -11,3 -15,9 -38,5 -30,8 PROMET, mio tkm, medletna rast v % Tonski km v cestnem prevozu 18,4 -9,2 7,9 -12,3 -4,7 19,8 10,7 9,5 -6,3 -3,2 1,5 3,6 - - - - - Tonski km v železniškem prevozu -2,3 -24,2 28,2 -30,7 -15,9 18,8 33,9 32,2 28,2 23,3 10,8 34,7 - - - - - TRGOVINA, medletna rast v % Skupni realni prihodek* 10,1 -13,0 3,6 -16,0 -10,0 -1,4 4,9 4,7 5,3 6,7 5,8 7,3 -11,1 -5,9 -4,8 -3,6 4,2 Realni prihodek v trgovini na drobno 12,2 -10,6 -0,1 -13,8 -11,1 -4,7 0,3 2,0 1,8 2,7 1,8 2,7 -13,5 -7,0 -8,5 -5,2 -0,5 Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravila motornih vozil 6,2 -21,7 12,1 -23,6 -8,1 6,3 15,4 11,8 14,1 15,4 15,0 17,8 -7,2 -1,2 5,2 -0,4 14,1 Nominalni prihodek v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji 17,1 -21,4 1,4 -26,7 -18,1 -7,9 4,0 5,5 3,7 12,2 3,6 4,6 -19,0 -11,1 -10,8 -13,1 -0,9 TURIZEM, medletna rast v %, nova metodologija - prelom časovne serije podatkov v letu 2009 Skupaj, prenočitve 1,8 -3,4 -1,5 -1,8 -5,3 -0,4 -2,4 -2,2 0,4 3,1 6,6 6,6 -7,2 -6,5 1,0 -2,1 0,1 Domači gostje, prenočitve 5,2 2,8 -4,2 6,7 -4,0 1,3 -3,0 -9,6 -0,3 0,1 0,4 0,8 -5,1 -9,2 3,5 -0,1 1,1 Tuji gostje, prenočitve -0,5 -8,0 0,7 -7,1 -6,4 -2,1 -2,0 3,2 1,0 6,5 11,3 10,2 -9,3 -3,7 -0,9 -5,2 -1,0 Nominalni prihodek v gostinstvu 6,7 -7,8 2,8 -8,0 -11,0 0,0 1,5 4,2 5,4 5,7 4,7 4,7 -11,6 -10,3 0,5 -1,5 1,1 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR 529,9 449,3 454,5 109,0 129,0 94,6 106,7 115,6 137,5 100,4 113,3 125,7 38,4 47,2 29,7 28,6 36,4 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika**) Kazalnik gospodarske klime 3 -22 -9 -18 -13 -12 -9 -6 -8 -7 -4 -6 -14 -13 -10 -11 -15 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih -5 -23 -1 -19 -12 -7 -1 2 1 4 3 -1 -11 -11 -6 -8 -6 v gradbeništvu 2 -50 -57 -54 -51 -57 -60 -56 -53 -52 -46 -44 -48 -49 -55 -56 -61 v storitvenih dejavnostih 26 -14 -3 -9 -1 -2 -5 -2 -3 1 4 3 -5 -2 5 2 -12 v trgovini na drobno 22 -13 7 -9 -7 -6 11 12 12 1 14 2 -7 -6 -8 -6 -5 potrošnikov -20 -30 -25 -23 -25 -25 -23 -27 -25 -27 -25 -25 -24 -26 -25 -23 -26 Vir podatkov: SURS. Opombe: "Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; ^V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; *Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in vzdrževanje le-teh ter trgovina na drobno z motornimi gorivi; **desezonirani podatki SURS. 2010 2011 2012 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 8,5 14,1 9,6 6,3 12,4 4,0 4,8 4,3 13,8 14,0 6,9 6,7 3,7 4,6 3,7 -0,9 -1,3 2,9 -1,7 1,0 - - 9,4 19,0 7,4 15,9 37,4 19,2 20,7 -2,5 39,7 -5,6 -0,7 -8,4 -4,3 -22,4 0,2 -8,6 -17,9 -2,5 -6,5 -1,5 9,7 15,2 11,0 7,4 13,1 3,0 4,8 5,0 12,4 14,9 7,1 7,5 3,6 5,6 4,0 -1,4 -2,3 3,3 -2,1 -0,2 -2,1 3,1 -2,3 -3,6 1,2 13,6 2,2 0,6 17,4 11,0 6,3 3,6 5,7 3,2 2,4 4,4 11,8 -0,4 3,8 11,9 -17,9 -15,5 -17,2 -17,4 -13,0 -18,7 -18,0 -17,5 -12,2 -20,9 -23,6 -29,7 -27,0 -29,3 -36,2 -27,0 -31,2 -17,5 -25,4 -10,1 - - -13,7 -7,5 -15,8 -11,2 -17,8 -20,3 -17,4 -28,1 -12,4 -25,9 -41,2 -53,1 -37,9 -48,0 -52,8 -36,0 -36,7 -30,0 -33,3 -30,9 - - -20,6 -20,3 -18,0 -21,0 -10,0 -17,6 -18,3 -10,3 -12,1 -15,4 2,7 -5,2 -19,0 -16,6 -25,9 -21,2 -28,0 -9,7 -21,0 1,2 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 3,1 4,2 7,3 2,4 5,0 6,8 4,2 9,0 4,1 8,7 9,8 3,9 3,4 6,0 1,3 -0,1 6,4 2,4 0,8 0,2 - - -1,7 -1,0 3,6 1,8 1,0 3,1 1,3 3,6 0,4 4,0 5,5 0,6 0,3 1,8 -1,0 -1,1 5,7 2,2 0,5 1,3 - - 14,5 16,0 15,6 3,8 16,2 15,3 10,7 20,2 14,1 19,2 18,3 9,8 9,8 14,0 5,9 2,2 8,0 3,0 1,4 -1,9 -3,4 5,0 10,8 3,1 7,9 5,6 1,1 4,8 5,3 11,2 15,4 10,4 4,2 5,9 0,8 -0,6 8,5 6,1 6,1 6,1 - - -1,7 -3,0 -2,5 -1,7 -3,6 -0,3 2,5 -0,8 -1,2 4,9 -1,9 6,7 13,6 -4,2 10,6 4,1 7,0 9,8 1,9 7,0 5,4 - 2,1 -7,2 -3,3 -9,0 -11,1 -7,9 -3,0 -0,5 3,2 0,1 -2,0 2,7 9,3 -3,0 -3,4 -3,7 2,1 7,3 -2,9 8,6 0,5 - -4,6 -0,1 -1,8 4,3 1,6 4,4 7,0 -1,1 -5,4 8,6 -1,7 11,0 17,2 -5,0 21,6 9,7 10,0 11,2 5,5 5,2 9,1 - -1,4 2,3 3,6 5,6 4,8 2,2 6,8 4,5 4,9 7,2 4,9 5,2 7,0 0,5 6,8 2,1 4,7 7,3 -0,2 3,3 - 35,5 36,0 35,1 37,4 36,2 42,1 45,7 44,1 47,7 32,9 30,5 36,9 36,9 39,6 36,8 42,2 39,8 43,7 48,9 44,0 -12 -9 -6 -5 -7 -7 -7 -8 -8 -7 -7 -6 -4 -3 -5 -5 -7 -6 -10 -10 -10 -12 -3 -2 1 5 1 1 4 -1 0 4 4 3 5 3 1 0 -2 -2 -8 -7 -4 -2 -62 -58 -59 -60 -56 -51 -50 -54 -56 -55 -50 -50 -49 -44 -45 -46 -42 -43 -43 -46 -41 -42 -9 -4 -3 -1 -2 -2 -5 -2 -1 0 -2 4 5 3 3 3 5 2 -1 -3 -9 -11 9 9 14 10 14 12 13 10 12 -4 12 -4 13 17 13 -2 -8 16 15 16 14 -3 -24 -23 -22 -27 -27 -27 -26 -24 -26 -26 -28 -26 -27 -24 -23 -24 -27 -23 -26 -26 -20 -26 Trg dela 2008 2009 2010 2009 2010 2011 2009 2010 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 11 12 1 2 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 942,5 944,5 935,5 942,6 943,9 935,8 937,8 933,8 934,8 936,8 937,5 931,1 945,5 941,3 935,7 935,8 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)' 879,3 858,2 835,0 854,3 848,4 836,3 839,2 835,4 829,3 821,9 828,4 823,9 850,0 844,7 836,1 836,0 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 39,7 37,9 33,4 37,9 37,8 31,9 34,6 34,0 33,3 38,0 40,1 38,8 37,8 37,7 31,9 31,9 V industriji in gradbeništvu 330,4 306,9 287,3 304,0 296,8 290,9 289,2 287,0 281,9 273,7 274,2 272,7 297,6 294,0 291,5 290,6 - v predelovalnih dejavnostih 222,4 199,8 188,6 196,7 191,7 190,0 189,4 188,1 186,8 184,1 184,7 184,4 192,1 190,6 190,0 189,9 - v gradbeništvu 87,9 86,8 78,5 86,9 84,8 80,9 79,6 78,6 75,0 69,7 69,3 67,9 85,2 83,3 81,5 80,7 V storitvah 509,1 513,4 514,3 512,4 513,7 513,5 515,3 514,3 514,1 510,2 514,1 512,4 514,6 512,9 512,6 513,5 - v javni upravi 51,0 51,5 52,0 51,7 51,6 51,8 52,3 52,1 51,8 51,2 51,5 51,4 51,7 51,6 51,6 51,8 - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 111,1 113,8 116,7 113,3 114,7 115,9 116,8 116,3 118,0 117,8 118,8 118,5 114,9 114,7 115,4 115,9 ZAPOSLENI (C)1 789,9 767,4 747,2 762,9 756,1 750,1 751,0 747,0 740,6 728,1 731,9 728,9 757,7 752,4 749,7 749,8 V podjetjih in organizacijah 717,6 699,4 685,7 695,5 690,5 687,2 688,7 685,7 681,3 671,4 673,9 671,3 691,8 687,8 686,4 686,9 Pri fizičnih osebah 72,3 67,9 61,5 67,4 65,7 62,9 62,3 61,4 59,3 56,7 58,0 57,6 65,9 64,6 63,3 62,8 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 89,4 90,8 87,8 91,4 92,2 86,2 88,1 88,3 88,7 93,8 96,5 95,0 92,3 92,2 86,4 86,3 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 63,2 86,4 100,5 88,3 95,6 99,4 98,6 98,4 105,5 114,9 109,1 107,2 95,4 96,7 99,6 99,8 Ženske 33,4 42,4 47,9 43,2 46,4 47,0 46,8 47,8 50,2 52,9 50,9 51,1 46,5 46,5 47,2 47,0 Mladi (do 26. leta) 9,1 13,3 13,9 12,8 15,2 14,7 13,5 12,4 15,1 14,5 12,6 11,3 15,1 14,8 15,0 14,7 Starejši od 50 let 21,9 26,2 31,4 26,9 28,3 29,6 30,3 31,1 34,5 40,1 39,1 38,7 28,3 28,7 29,5 29,7 Brez strokovne izobrazbe 25,4 34,1 37,5 34,8 36,6 38,2 37,1 36,6 38,2 41,6 39,2 38,1 36,4 37,2 38,3 38,4 Brezposelni več kot 1 leto 32,3 31,5 42,8 31,1 33,4 38,1 41,8 44,0 47,2 48,7 48,6 49,6 33,3 34,4 36,9 37,9 Prejemniki nadomestil in pomoči 14,4 27,4 30,0 28,6 30,8 31,6 29,3 29,3 29,7 39,7 36,4 34,9 30,3 31,2 32,2 31,7 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 6,7 9,1 10,7 9,4 10,1 10,6 10,5 10,5 11,3 12,3 12,2 11,5 10,1 10,3 10,6 10,7 Moški 5,6 8,3 10,1 8,5 9,3 10,1 9,9 9,7 10,7 12,0 11,9 10,9 9,3 9,6 10,0 10,1 Ženske 8,1 10,2 11,6 10,4 11,1 11,3 11,3 11,5 12,1 12,6 12,5 12,3 11,2 11,2 11,4 11,3 TOKOVI REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI -2,2 30,4 13,3 1,9 8,3 2,2 -0,7 -0,3 12,1 3,9 -6,9 0,0 0,9 1,2 2,9 0,2 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 12,5 17,0 16,8 3,0 8,1 2,9 2,4 2,8 8,7 3,2 2,0 2,7 1,3 0,9 1,0 0,8 Izgubili delo 53,0 90,5 83,5 19,9 23,2 19,9 16,6 18,5 28,6 24,4 16,8 18,7 7,9 6,8 8,6 5,4 Brezposelni dobili delo 41,7 48,6 57,0 14,2 13,1 14,2 12,8 15,5 14,5 17,5 17,2 13,4 4,8 3,9 5,0 4,0 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 26,1 28,5 29,9 6,9 9,9 6,3 6,9 6,0 10,7 6,2 8,5 8,0 3,6 2,5 1,7 2,0 Potrebe po delavcih2 240,5 161,3 174,6 41,9 39,0 37,9 44,3 45,9 46,5 45,5 52,9 52,3 11,7 11,6 12,7 11,7 Od teh za določen čas, v % 74,5 78,1 80,7 80,8 78,6 78,9 81,2 82,2 80,0 81,5 81,0 82,8 80,1 77,7 77,2 79,9 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE za določen čas 51,5 54,9 41,6 53,0 47,3 44,1 42,1 40,7 39,4 38,0 35,5 34,7 47,2 45,8 44,8 44,2 Od vseh formalno aktivnih, v % 5,5 5,8 4,4 5,6 5,0 4,7 4,5 4,4 4,2 4,1 3,8 3,7 5,0 4,9 4,8 4,7 NOVE ZAPOSLITVE 162,7 111,4 104,1 28,2 28,3 23,6 25,1 27,9 27,5 27,3 27,3 26,3 8,9 7,6 8,9 7,0 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 'Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili; 2Po ZRSZ. 2010 2011 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 935,8 938,6 937,3 937,5 934,3 933,0 934,1 938,2 937,2 929,0 936,0 937,3 937,1 938,4 937,7 936,3 931,7 930,0 931,5 935,3 934,5 836,9 839,3 838,9 839,3 835,9 834,0 836,2 835,5 833,4 819,0 820,9 821,7 823,1 826,9 829,0 829,2 824,2 823,0 824,5 824,4 823,4 31,9 34,6 34,6 34,7 34,1 34,0 34,0 33,3 33,3 33,1 38,0 38,0 38,1 40,1 40,1 40,1 38,9 38,8 38,8 38,1 38,1 290,7 289,9 289,2 288,6 287,9 286,5 286,6 285,8 283,9 276,0 274,4 273,6 273,1 273,5 274,7 274,4 272,6 272,8 272,7 273,5 272,1 190,0 189,7 189,4 189,0 188,5 187,7 188,1 188,4 187,9 184,1 183,9 184,3 184,3 184,3 185,1 184,6 183,8 184,0 185,2 186,8 186,6 80,5 80,1 79,5 79,3 79,1 78,6 78,2 77,1 75,8 72,1 70,7 69,5 68,9 69,1 69,4 69,4 68,4 68,4 67,0 66,2 65,0 514,4 514,7 515,1 516,1 514,0 513,4 515,7 516,4 516,1 509,9 508,5 510,1 511,9 513,3 514,3 514,7 512,7 511,4 513,1 512,8 513,2 52,0 52,3 52,3 52,4 52,2 52,1 52,1 52,0 52,0 51,5 51,2 51,2 51,2 51,5 51,6 51,6 51,4 51,5 51,2 51,3 51,4 116,4 116,7 116,8 116,9 115,8 115,6 117,5 117,9 118,5 117,7 117,3 117,8 118,3 118,6 118,9 119,0 118,2 118,1 119,3 119,8 120,2 750,9 750,9 750,8 751,3 748,1 745,7 747,3 746,8 744,6 730,5 727,3 727,8 729,0 730,5 732,5 732,6 729,0 728,1 729,7 730,1 729,0 688,3 688,5 688,6 689,1 686,3 684,4 686,4 686,2 684,8 673,0 670,7 671,3 672,1 672,9 674,3 674,4 671,1 670,5 672,2 672,7 671,9 62,7 62,4 62,2 62,1 61,8 61,3 61,0 60,5 59,8 57,6 56,6 56,6 56,9 57,6 58,2 58,2 57,9 57,5 57,4 57,4 57,0 86,0 88,4 88,0 88,1 87,8 88,3 88,9 88,8 88,8 88,5 93,5 93,8 94,1 96,4 96,5 96,6 95,1 95,0 94,8 94,3 94,5 98,9 99,3 98,4 98,2 98,4 99,0 97,9 102,7 103,8 110,0 115,1 115,6 113,9 111,6 108,6 107,1 107,6 107,0 107,0 110,9 111,1 46,6 47,0 46,7 46,8 47,5 48,1 47,7 49,8 49,5 51,2 53,2 53,2 52,4 51,8 50,7 50,2 50,9 51,0 51,3 53,5 53,4 14,3 14,1 13,4 13,0 12,6 12,5 12,2 15,7 15,1 14,4 14,7 14,7 14,1 13,4 12,5 11,9 11,5 11,1 11,2 13,6 13,5 29,7 30,1 30,3 30,5 30,9 31,1 31,3 31,7 33,0 38,9 40,2 40,2 39,9 39,4 39,1 38,8 38,9 38,8 38,4 38,2 37,9 37,9 37,6 37,1 36,7 36,4 36,6 36,7 37,2 37,5 39,9 41,6 41,9 41,2 40,1 39,1 38,4 38,1 37,9 38,3 38,7 39,0 39,4 40,6 41,8 42,9 43,2 44,1 44,6 46,7 47,5 47,4 48,6 49,0 48,7 48,8 48,6 48,5 48,8 49,6 50,4 51,8 52,9 30,9 29,9 29,2 28,9 29,0 29,4 29,4 28,2 29,7 31,2 39,2 40,2 39,8 37,5 36,4 35,3 35,2 35,1 34,4 33,9 33,7 10,6 10,6 10,5 10,5 10,5 10,6 10,5 10,9 11,1 11,8 12,3 12,3 12,2 11,9 11,6 11,4 11,5 11,5 11,5 11,9 11,9 10,0 10,0 9,9 9,8 9,8 9,8 9,7 10,1 10,4 11,4 12,0 12,0 11,9 11,5 11,2 11,0 11,0 10,9 10,8 11,1 11,2 11,2 11,3 11,2 11,3 11,5 11,6 11,5 12,0 11,9 12,4 12,7 12,7 12,5 12,3 12,1 12,0 12,2 12,3 12,3 12,7 12,7 -0,9 0,4 -0,9 -0,2 0,2 0,6 -1,1 4,8 1,1 6,2 5,1 0,5 -1,7 -2,4 -2,9 -1,6 0,5 -0,6 0,1 3,9 0,2 1,0 0,9 0,7 0,8 0,7 0,8 1,4 6,3 1,4 0,9 1,3 1,0 0,9 0,7 0,7 0,7 0,6 0,7 1,4 4,4 1,3 5,8 5,7 5,5 5,4 6,1 5,7 6,7 7,1 8,2 13,2 11,8 6,0 6,6 5,4 5,6 5,7 6,4 5,7 6,6 6,9 7,1 5,1 3,9 4,7 4,2 4,8 4,0 6,8 4,8 4,9 4,7 5,8 4,9 6,8 6,0 6,3 4,9 4,0 4,1 5,4 4,4 4,5 2,6 2,4 2,4 2,1 1,8 1,8 2,4 3,8 3,6 3,3 2,2 1,6 2,4 2,5 3,0 3,0 2,6 2,9 2,5 3,1 3,8 13,5 14,5 13,7 16,1 15,2 14,9 15,8 17,4 14,7 14,3 15,2 14,3 16,0 15,7 17,8 19,3 15,5 17,2 19,5 15,8 14,3 79,7 82,2 81,8 79,8 81,1 83,0 82,6 81,4 80,4 78,1 80,9 81,7 81,8 81,5 82,1 79,3 80,9 83,5 83,9 84,0 81,6 43,3 42,9 42,1 41,4 40,7 40,8 40,7 40,2 39,4 38,5 38,3 38,1 37,7 37,4 34,6 34,5 34,5 34,7 34,9 34,5 34,3 4,6 4,6 4,5 4,4 4,4 4,4 4,4 4,3 4,2 4,1 4,1 4,1 4,0 4,0 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 7,7 8,9 7,8 8,4 8,2 6,6 13,0 10,9 8,8 7,8 10,0 7,6 9,6 9,4 9,2 8,7 7,6 6,5 12,3 11,9 12,6 Plače in indikatorji konkurenčnosti 2008 2009 2010 2009 2010 2011 2009 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 8 9 10 11 12 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA , nominalno, medletna rast v % Skupaj 8,3 3,4 3,9 2,3 1,7 3,7 4,3 4,2 3,3 3,1 2,0 1,7 0,7 2,4 1,7 1,3 2,1 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 9,1 -0,2 5,8 -0,5 -2,9 3,3 5,2 7,4 6,9 7,1 4,2 1,1 -0,3 -0,7 -5,5 -0,9 -2,5 B Rudarstvo 13,4 0,9 4,0 1,6 -4,9 3,4 4,7 1,9 6,0 3,6 0,3 5,8 6,2 -3,5 -20,3 16,1 -8,7 C Predelovalne dejavnosti 7,5 0,8 9,0 0,4 3,7 10,1 10,0 8,7 6,8 5,4 3,6 3,5 -0,6 1,6 1,9 4,6 4,3 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 9,5 3,8 3,7 5,1 -3,2 4,7 2,4 3,6 4,4 1,6 5,2 3,5 2,9 6,7 -10,4 -8,6 12,1 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 7,8 2,0 2,2 1,2 0,1 2,7 3,0 2,0 1,3 -0,1 1,5 1,1 1,2 0,9 -3,3 2,1 1,1 F Gradbeništvo 7,5 1,0 4,4 1,6 0,9 2,9 5,8 4,1 5,2 5,5 1,5 0,3 0,6 1,4 -1,4 1,1 2,9 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 7,7 1,9 3,7 1,2 0,1 2,6 4,1 4,3 3,9 3,2 2,6 2,3 1,5 0,6 0,4 -0,8 0,6 H Promet in skladiščenje 8,4 0,7 2,0 0,5 -1,4 1,1 1,2 2,5 3,1 2,3 3,0 3,9 -4,8 4,4 -1,0 -3,3 0,5 I Gostinstvo 8,3 1,6 4,0 0,6 1,0 2,8 4,2 4,5 4,5 4,7 2,4 2,0 0,6 -0,2 -0,3 3,2 0,0 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 7,3 1,4 2,6 0,8 -1,6 1,0 2,5 3,4 3,5 1,0 1,2 1,8 0,0 0,0 0,7 -3,6 -1,6 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 6,0 -0,7 1,0 0,3 -0,5 1,2 3,2 2,6 -2,6 2,3 2,4 0,8 0,5 -1,7 6,3 -1,8 -5,1 L Poslovanje z nepremičninami 6,0 1,9 3,0 1,8 4,5 2,6 5,3 2,9 1,0 4,1 2,9 3,4 1,4 2,0 4,2 5,3 4,0 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 8,4 2,1 1,6 1,5 0,0 1,6 1,8 2,3 0,7 0,4 0,2 -0,6 1,1 1,3 0,4 0,6 -0,9 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 9,6 1,8 4,1 -0,2 -0,6 2,5 4,3 4,6 4,8 4,3 3,2 3,9 -0,1 -0,4 -1,0 -1,8 1,1 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 12,2 5,9 -0,6 2,5 0,5 -1,9 -1,1 0,4 0,3 1,2 0,6 -0,1 -0,3 2,6 1,1 -2,0 2,4 P Izobraževanje 7,0 3,6 0,6 1,2 0,6 0,2 0,7 1,0 0,6 0,7 -0,1 -0,3 -1,7 2,6 1,8 0,0 -0,1 Q Zdravstvo in socialno varstvo 12,0 12,0 -0,3 5,5 1,4 -0,4 -1,0 0,3 -0,3 -0,9 -0,8 -0,5 0,4 1,7 2,4 0,8 1,0 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 5,3 3,9 0,5 2,2 0,9 0,7 1,4 1,2 -1,2 -0,2 -1,2 -1,0 0,1 1,1 3,2 -0,5 -0,1 S Druge dejavnosti 8,2 1,3 4,2 0,7 0,0 3,2 4,9 5,5 3,3 2,7 1,5 0,6 0,8 0,3 -0,4 -0,4 0,6 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI, medletna rast v % Efektivni tečaj1 nominalno 0,5 0,4 -1,7 0,3 1,8 -0,3 -1,9 -2,3 -2,2 -1,3 0,6 0,6 0,2 0,9 2,2 2,3 0,9 Realni (deflator relativne cene življenjskih potrebščin) 2,8 0,7 -1,4 0,2 2,3 -0,3 -1,4 -1,7 -2,3 -1,9 -0,3 -0,9 0,2 0,9 2,1 3,3 1,5 Realni (deflator relativne cene industrijskih proizvodov)2 0,8 2,9 -2,8 3,7 1,4 -2,4 -3,3 -2,9 -2,8 -2,1 -0,7 -1,0 3,1 3,8 3,9 1,6 -1,0 USD za EUR 1,471 1,393 1,327 1,431 1,478 1,384 1,273 1,291 1,359 1,367 1,439 1,413 1,427 1,456 1,482 1,491 1,461 Viri podatkov: SURS, APP, BS, ECB, OECD Main Economic Indicators, preračuni UMAR. Opombe: 'Do 17 trgovinskih partneric; uteži so deleži posamezne trgovinske partnerice v slovenskem izvozu (dvojno tehtanem) in uvozu proizvodov predelovalnih dejavnosti (5-8 SMTK) v obdobju 2001-2003; rast vrednosti indeksa pomeni rast vrednosti domače valute in obratno; 2Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih - predelovalne dejavnosti. 2010 2011 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 10 2,2 3,6 5,2 4,2 4,2 4,4 4,0 5,1 3,6 2,7 4,1 3,1 3,3 4,3 1,7 1,4 2,8 2,0 1,3 2,5 1,4 1,5 1,1 1,1 3,0 5,7 5,6 4,3 5,6 7,1 8,6 6,6 5,6 5,9 9,3 7,7 8,0 5,7 2,5 6,8 3,4 -1,5 3,8 1,1 0,2 4,1 2,0 3,5 4,7 1,4 14,0 -0,8 0,8 1,8 3,1 -0,4 0,8 18,6 3,4 0,4 6,8 9,0 -5,8 -1,4 6,4 4,3 6,6 9,7 2,2 6,7 8,3 15,2 10,7 10,1 9,4 8,1 11,0 7,0 5,1 8,3 6,8 5,6 10,1 1,0 1,9 5,2 3,8 1,8 5,2 3,4 2,8 4,6 3,5 6,6 4,3 3,3 0,8 3,0 1,6 6,5 2,7 -3,4 13,0 1,6 -0,2 1,2 3,7 1,6 7,2 6,8 3,6 4,7 2,2 3,7 -8,1 0,0 3,0 5,1 3,5 3,6 2,0 1,6 2,9 1,5 -1,2 3,3 1,5 -0,2 0,1 -0,2 -1,1 3,4 2,3 -1,2 3,3 1,1 2,2 -7,5 1,0 2,9 4,6 7,2 5,8 4,5 2,1 6,5 3,8 5,6 5,6 4,4 6,1 6,4 4,2 -0,5 1,6 3,4 -0,9 0,9 0,8 -0,5 2,3 0,3 2,4 5,2 4,2 4,0 4,1 4,0 4,5 4,3 4,2 4,5 2,9 3,8 4,3 1,5 2,2 2,4 3,3 2,0 3,2 1,7 2,4 4,3 -1,5 1,8 3,2 1,5 1,6 0,5 1,8 3,4 2,3 2,6 4,0 2,7 2,7 3,4 0,8 1,5 2,0 5,4 9,6 4,0 -1,5 3,5 0,8 2,2 1,8 4,4 3,7 4,2 4,6 4,0 4,1 5,5 5,1 4,1 4,3 5,1 5,6 3,5 2,8 1,7 2,6 1,3 3,3 1,6 0,6 -1,9 0,0 1,6 1,5 2,3 3,1 2,1 2,9 4,3 3,1 1,1 5,9 3,3 2,1 1,4 -0,6 1,2 1,7 0,5 -0,3 2,5 3,1 1,2 -0,4 1,0 1,6 1,1 2,5 -0,6 7,6 5,0 1,2 1,5 -4,1 -4,6 1,4 5,2 1,6 0,3 2,6 9,0 -4,0 -1,7 3,2 0,9 -0,6 -6,2 1,8 3,3 2,7 3,7 3,9 8,4 4,1 3,1 1,5 0,8 2,3 -0,4 3,0 2,9 6,5 2,2 4,4 2,3 2,0 4,7 3,4 1,7 1,0 1,0 1,7 2,0 1,8 1,5 2,1 1,7 3,9 1,3 -0,2 1,4 0,8 1,0 0,2 0,0 0,0 0,9 -0,3 -1,2 0,2 -0,9 0,5 -2,9 -1,2 4,1 4,7 5,1 4,1 3,9 3,8 5,3 4,6 5,5 5,7 3,1 5,3 4,5 3,0 2,9 2,8 3,8 3,5 3,1 5,2 2,4 3,2 -1,1 -1,5 -3,0 -2,1 -0,6 -0,5 0,9 -0,1 0,3 1,3 0,6 -0,9 0,5 1,0 2,2 0,6 0,7 0,6 0,2 0,1 -0,6 -1,3 0,2 0,5 0,5 -0,4 0,2 1,0 1,0 0,7 1,2 1,2 0,6 1,2 0,1 0,6 0,8 0,8 0,3 -0,2 -0,3 -0,4 -0,5 0,1 1,0 -0,4 -1,6 1,2 -0,6 -2,3 -0,2 -0,4 0,7 0,2 0,0 0,3 0,0 -1,2 -1,4 -0,7 -0,5 -0,9 -0,8 -0,6 -0,1 -1,0 -0,5 -0,5 -0,4 0,5 0,6 1,0 2,1 1,3 0,7 0,9 1,1 1,5 -2,2 0,0 -1,5 -0,6 -0,3 0,3 -1,6 -2,1 0,1 -0,2 -1,2 -1,4 1,6 -1,6 3,4 2,2 4,1 6,1 3,9 4,7 6,0 5,9 4,5 5,4 3,7 1,0 2,5 3,8 1,7 0,0 2,4 2,0 -1,0 1,6 1,1 0,0 -1,6 0.4 -0.3 -1.1 -1.1 -1.9 -2.7 -2.1 -2.3 -2.5 -2.0 -2.2 -2.5 -2.1 -1.2 -0.6 0.1 0.5 1.1 0.6 0.7 0.5 -0.3 0.0 0.5 -0.1 -1.1 -0.4 -1.4 -2.2 -1.6 -1.4 -2.0 -1.8 -2.5 -2.5 -2.4 -2.1 -1.1 -0.8 0.0 -0.2 -1.1 -1.1 -0.3 -0.4 -0.1 -1.9 -2.1 -3.2 -3.8 -2.9 -3.2 -2.9 -2.5 -3.2 -2.8 -2.4 -3.2 -2.7 -1.9 -1.6 -0.7 -1.1 -0.2 -1.1 -0.7 -1.1 -1.9 -1.6 1.427 1.369 1.357 1.341 1.257 1.221 1.277 1.289 1.307 1.390 1.366 1.322 1.336 1.365 1.400 1.444 1.435 1.439 1.426 1.434 1.377 1.371 1.356 Cene 2009 2010 2011 2009 2010 2011 2009 2010 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 10 11 12 1 2 CPI, medletna rast v % 0,9 1,8 1,8 1,1 1,4 2,1 2,1 1,7 1,7 1,7 1,3 2,5 0,0 1,6 1,8 1,5 1,3 Hrana in brezalkoholne pijače 0,6 1,0 4,4 -1,0 -1,4 0,7 2,6 2,0 3,9 5,0 3,7 5,1 -1,2 -0,8 -1,1 -2,4 -1,2 Alkoholne pijače in tobak 6,7 7,2 5,7 7,9 7,1 6,5 7,3 8,1 8,1 6,3 3,7 4,9 7,7 8,1 8,0 7,9 7,6 Obleka in obutev -0,6 -1,9 -1,6 -3,0 -5,0 -1,9 -0,6 -0,4 -0,7 -2,4 -4,2 0,9 -2,7 -2,8 -3,4 -5,9 -5,7 Stanovanje -0,3 10,2 5,6 3,0 8,3 11,3 12,0 9,0 6,8 5,4 4,8 5,4 -1,7 4,5 6,3 7,6 8,4 Stanovanjska oprema 4,0 1,4 2,7 1,9 1,3 0,8 1,3 2,1 2,7 3,9 2,4 1,7 2,1 2,2 1,5 1,8 1,6 Zdravje 4,0 2,1 1,6 0,7 -0,6 0,6 4,0 4,6 2,9 2,6 0,8 0,3 0,6 1,3 0,3 -0,3 -0,7 Prevoz -3,0 -0,3 1,0 0,6 1,2 -0,1 -1,8 -0,5 0,8 0,5 1,1 1,7 -2,8 1,9 2,9 2,3 0,5 Komunikacije -4,1 1,4 1,2 -3,2 0,0 1,4 1,3 2,8 2,7 1,6 2,3 -1,8 -3,7 -4,0 -1,9 -0,6 0,2 Rekreacija in kultura 3,0 0,4 -1,5 2,5 1,2 0,4 -0,2 0,1 -2,6 -1,0 -1,7 -0,8 3,1 2,7 1,7 1,7 1,0 Izobraževanje 3,4 1,6 1,7 2,7 2,0 1,9 1,6 0,8 1,7 1,6 1,9 1,4 2,7 2,6 2,6 2,4 1,8 Gostinske in nastanitvene storitve 4,4 -2,5 -6,8 2,7 1,9 1,9 -2,9 -11,0 -11,0 -10,9 -6,2 2,0 3,1 2,3 2,6 2,0 1,8 Raznovrstno blago in storitve 3,8 1,4 2,2 3,9 2,3 2,0 0,5 0,7 1,4 2,3 2,4 2,6 4,2 4,1 3,6 3,3 2,3 HICP 0,9 2,1 2,1 1,4 1,7 2,4 2,3 2,0 2,2 2,0 1,5 2,6 0,2 1,8 2,1 1,8 1,6 Osnovna inflacija - brez (sveže) hrane in energije 1,9 0,3 1,3 0,7 0,0 0,4 0,4 0,4 0,5 1,1 1,2 2,3 0,7 1,0 0,3 0,1 -0,1 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj -1,3 2,1 4,5 -1,8 -1,0 2,3 3,4 3,8 5,7 4,8 4,1 3,6 -2,4 -1,9 -1,2 -1,4 -1,2 Domači trg -0,4 2,0 3,8 -1,1 0,2 2,0 2,8 3,2 4,5 4,1 3,7 2,9 -1,4 -1,1 -0,7 -0,1 0,1 Tuji trg -2,2 2,2 5,3 -2,5 -2,1 2,6 4,0 4,4 6,9 5,5 4,6 4,4 -3,2 -2,6 -1,7 -2,8 -2,5 Na evrskem območju -3,5 2,2 6,1 -3,0 -2,4 2,5 4,0 4,8 8,2 6,5 5,1 4,6 -3,9 -2,8 -2,3 -3,0 -3,1 Izven evrskega območja 0,3 2,1 3,6 -1,6 -1,6 2,7 3,8 3,5 4,0 3,1 3,5 3,8 -1,9 -2,3 -0,6 -2,4 -1,5 Indeks uvoznih cen -3,3 7,4 5,4 -1,8 4,0 8,8 7,8 8,9 8,9 5,5 4,5 2,9 -3,7 -2,1 0,4 3,3 3,2 REGULIRANE CENE1, medletna rast v % Energetika -12,3 16,5 10,9 0,4 16,1 18,8 15,9 15,3 15,1 9,9 8,3 10,8 -12,6 3,8 13,0 16,9 13,9 Naftni derivati -12,0 17,3 11,9 6,2 21,9 20,3 13,5 14,6 15,7 10,5 9,9 11,7 -9,4 10,3 21,9 24,4 18,6 Promet 0,6 1,8 1,1 2,5 2,5 2,7 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 Ostale regulirane cene 4,9 1,3 0,0 4,9 4,9 0,4 0,1 0,1 0,1 0,1 0,0 -0,2 4,9 4,9 4,9 4,9 4,9 Regulirane cene skupaj -6,9 14,2 2,8 2,9 14,1 16,1 14,4 12,2 7,2 1,5 0,5 2,1 -7,6 6,0 11,8 14,6 12,6 Vir podatkov: SURS, izračuni, ocene U spremembe podatkov za nazaj; 'Sesti MAR. C ava sku )pomba: * V sk pin se spreminj adu z metodologijo se optimizacija izračuna osnovne inflaci a, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerlji energiie ie od 1.7. 2007 liberaliziran. e opravi vsak mesec znova, zato so možne vi s predhodno objavljenimi. Trg električne 2010 2011 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1,4 2,3 2,1 1,9 2,1 2,3 2,0 1,9 1,4 1,9 1,8 1,4 1,9 1,7 2,2 1,3 0,9 0,9 2,1 2,7 2,7 2,0 -0,7 -0,1 0,4 1,7 2,8 2,9 2,2 1,9 1,9 2,2 3,7 4,1 3,9 4,2 6,3 4,6 2,9 3,8 4,4 5,6 4,8 4,9 5,9 9,9 5,1 4,5 5,2 8,2 8,5 8,2 8,0 8,1 7,8 8,3 8,3 6,3 6,4 6,2 5,4 2,8 3,0 4,8 4,9 4,9 -3,6 -0,9 -2,4 -2,3 -2,1 -1,7 1,9 -1,1 0,0 -0,1 0,1 -0,1 -2,1 -2,8 -1,5 -3,0 -4,2 -4,9 -3,4 2,0 2,1 -1,5 8,9 10,7 11,6 11,7 12,4 12,3 11,4 11,7 7,1 8,3 7,4 6,6 6,5 6,3 5,9 3,9 4,4 4,9 5,1 5,5 5,7 5,0 0,6 1,0 0,7 0,8 0,5 1,3 2,2 2,0 1,8 2,6 2,4 2,5 3,3 3,5 4,2 3,9 3,5 1,7 2,1 1,8 2,0 1,4 -0,7 0,7 0,5 0,5 2,8 4,0 5,2 5,1 4,4 4,3 3,2 3,0 2,6 2,5 2,6 2,8 1,0 0,8 0,5 0,5 0,2 0,0 0,9 0,8 0,4 -1,5 -1,2 -2,0 -2,1 -0,6 -1,2 0,3 0,7 1,0 0,7 0,4 0,7 0,4 0,1 1,1 2,0 1,9 1,9 1,4 0,4 1,0 1,5 1,6 -0,3 0,7 3,5 2,5 2,8 3,2 1,4 3,3 3,3 2,3 1,9 0,5 3,4 2,5 0,9 -1,8 -0,3 -3,3 0,8 0,9 0,6 -0,2 -0,6 -0,3 0,3 0,1 -0,1 0,4 -0,9 -6,5 -0,4 -0,5 -1,1 -1,3 -1,8 -2,0 -1,2 -0,3 -0,9 -1,2 1,8 1,8 1,9 1,9 1,9 1,9 0,9 0,4 1,3 0,7 1,7 1,8 1,7 1,7 1,6 1,6 1,6 1,6 2,5 1,8 0,9 1,6 2,0 1,9 2,1 1,7 1,3 1,2 -11,2 -10,9 -11,0 -11,1 -11,1 -11,1 -10,9 -11,2 -10,9 -10,5 -10,2 -9,8 2,7 2,0 2,0 2,2 1,3 1,8 2,1 2,0 0,7 0,4 0,4 0,9 0,6 0,6 0,8 1,2 2,3 2,5 2,4 2,2 2,2 2,3 2,7 2,4 2,5 2,8 1,8 2,7 2,4 2,1 2,3 2,4 2,1 2,1 1,6 2,2 2,3 2,0 2,4 2,0 2,4 1,6 1,1 1,2 2,3 2,9 2,8 2,1 0,0 0,6 0,4 0,2 0,2 0,5 0,6 0,5 0,2 0,6 0,4 0,2 1,0 1,0 1,3 1,1 1,0 0,8 1,9 2,3 2,5 2,1 -0,2 1,0 2,9 3,0 3,4 3,5 3,2 3,5 3,8 4,2 5,2 5,9 6,0 5,7 4,2 4,4 4,1 4,2 4,1 3,7 3,6 3,6 0,5 0,7 2,6 2,6 2,7 2,9 2,8 3,1 3,2 3,5 4,0 4,8 4,8 5,0 3,6 3,7 3,7 3,8 3,6 3,1 2,9 2,6 -0,9 1,3 3,2 3,3 4,2 4,1 3,6 3,9 4,5 4,9 6,4 7,1 7,2 6,4 4,9 5,1 4,6 4,6 4,6 4,3 4,3 4,5 -1,0 1,3 3,2 3,1 4,5 4,1 3,4 4,1 4,8 5,6 7,5 8,6 8,6 7,9 5,8 5,8 4,8 5,2 5,2 4,4 4,7 4,7 -0,8 1,4 3,2 3,6 3,4 4,1 4,0 3,2 3,6 3,6 4,0 3,6 4,2 3,0 2,8 3,6 4,1 3,2 3,2 4,1 3,5 4,0 5,4 8,3 9,4 8,7 7,6 7,9 7,7 7,6 8,9 10,3 10,4 8,5 7,9 6,3 5,4 5,0 4,5 4,8 4,3 4,1 3,0 1,8 17,5 20,1 20,5 15,8 17,4 15,6 14,6 18,2 12,2 15,7 15,5 15,6 14,3 12,0 9,7 7,9 6,3 9,1 9,6 10,8 9,6 10,8 22,8 22,7 22,8 15,6 15,2 13,2 12,1 16,6 11,6 15,6 15,8 16,3 15,2 12,7 10,2 8,7 7,7 10,8 11,3 12,3 11,3 12,3 2,7 2,7 2,7 2,7 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 4,9 1,0 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 -0,2 0,0 -0,2 15,2 16,7 17,2 14,4 15,5 14,3 13,5 15,9 9,2 11,8 11,8 5,4 4,5 3,0 1,5 0,1 -1,0 1,1 1,4 2,2 1,4 2,2 Plačilna bilanca 2008 2009 2010 2009 2010 2011 2009 2010 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 11 1 12 1 1 2 PLAČILNA BILANCA, mio EUR Tekoči račun -2.574 -456 -297 -268 -10 -4 -118 -84 -91 -54 64 -71 99 -72 30 -112 Blago1 -2.648 -703 -1.205 -230 -287 -190 -273 -234 -508 -307 -269 -297 -79 -158 -25 -121 Izvoz 20.032 16.167 18.386 3.950 4.219 4.205 4.695 4.640 4.847 5.020 5.342 5.116 1.471 1.248 1.228 1.328 Uvoz 22.680 16.870 19.591 4.180 4.506 4.394 4.968 4.874 5.355 5.326 5.611 5.414 1.550 1.406 1.253 1.448 Storitve 1.424 1.165 1.308 258 303 291 356 346 315 353 442 417 95 78 99 84 Izvoz 4.957 4.347 4.633 1.222 1.104 981 1.129 1.348 1.176 1.084 1.225 1.435 333 387 315 302 Uvoz 3.533 3.182 3.325 964 800 690 773 1.001 861 732 783 1.019 238 308 216 218 Dohodki -1.062 -766 -507 -235 -107 -51 -158 -202 -95 -147 -140 -188 18 -62 -17 -24 Prejemki 1.262 666 682 137 221 135 194 168 185 213 238 220 107 70 42 40 Izdatki 2.324 1.432 1.188 372 328 186 353 370 280 360 377 408 89 132 59 64 Tekoči transferi -287 -152 106 -61 81 -53 -43 6 196 47 32 -3 65 70 -27 -52 Prejemki 887 966 1.218 177 377 263 220 274 461 374 316 308 149 167 65 85 Izdatki 1.174 1.118 1.112 238 296 317 263 268 265 328 284 311 84 97 93 136 Kapitalski in finančni račun 2.605 154 319 211 80 -19 253 190 -106 82 -290 -138 -50 54 5 35 Kapitalski račun -25 -9 8 -4 -42 46 3 16 -56 -7 -6 -7 25 -67 -7 -2 Finančni račun 2.631 164 311 215 121 -65 251 174 -50 89 -284 -130 -75 121 12 37 Neposredne naložbe 346 -644 334 -36 -86 -132 74 57 335 68 251 216 -81 25 -37 -72 Domače v tujini -983 -174 60 22 -20 -51 59 19 32 -6 36 60 35 -26 16 -54 Tuje v Sloveniji 1.329 -470 274 -58 -66 -81 15 37 303 73 214 156 -115 51 -54 -18 Naložbe v vrednostne papirje 572 4.628 1.947 2.293 310 1.106 508 -54 388 2.591 -314 -419 -71 394 1.357 -446 Finančni derivativi 46 -2 -117 12 -2 -22 -65 -14 -15 -80 -15 -12 3 -7 -2 -2 Ostale naložbe 1.645 -3.985 -1.872 -2.041 -120 -1.077 -216 167 -746 -2.499 -218 53 63 -292 -1.356 550 Terjatve -333 -277 683 -976 105 241 -594 531 504 -1.568 -205 -413 -403 295 172 44 Komercialni krediti -142 416 -174 -35 226 -223 -213 30 232 -320 -88 45 -32 327 0 -42 Posojila -325 -1 164 -39 46 -348 510 20 -18 -101 -21 50 35 13 -24 19 Gotovina, vloge 130 -613 609 -913 -68 815 -885 387 292 -1.152 -97 -475 -407 59 203 62 Ostale terjatve 4 -80 84 11 -99 -2 -6 94 -2 6 2 -33 2 -104 -6 5 Obveznosti 1.978 -3.708 -2.555 -1.065 -226 -1.319 378 -364 -1.250 -930 -13 466 465 -587 -1.528 506 Komercialni krediti -73 -452 364 24 -75 91 262 -63 73 200 -13 -83 82 -246 -89 69 Posojila 1.869 -2.911 -974 -78 -973 -403 -189 -8 -373 -386 -298 208 33 -846 -39 -18 Vloge 190 -318 -1.934 -983 822 -1.079 358 -305 -909 -787 334 340 358 500 -1.394 448 Ostale obveznosti -7 -27 -11 -28 0 72 -54 12 -42 42 -36 1 -8 5 -6 6 Mednarodne denarne rezerve2 21 167 19 -13 20 62 -50 18 -11 9 12 33 11 1 51 7 Statistična napaka -31 302 -21 58 -70 22 -135 -106 197 -28 226 209 -49 18 -35 77 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 2.241 1.783 1.811 407 473 403 456 442 510 440 507 497 154 151 116 120 Blaga za vmesno porabo 10.760 8.090 9.951 2.025 2.093 2.235 2.542 2.544 2.630 2.841 3.043 2.980 730 581 657 725 Blaga za široko porabo 6.808 6.144 6.481 1.482 1.620 1.533 1.663 1.620 1.664 1.699 1.739 1.584 578 502 445 473 Uvoz investicijskega blaga 3.441 2.288 2.293 521 633 450 612 570 661 555 608 580 208 207 122 149 Blaga za vmesno porabo 13.735 9.823 12.117 2.458 2.649 2.711 3.064 3.032 3.311 3.437 3.515 3.431 937 799 794 906 Blaga za široko porabo 5.870 5.004 5.470 1.255 1.292 1.290 1.355 1.351 1.475 1.378 1.510 1.484 433 413 362 395 Vira podatkov: BS, SURS. Opombe: 'Izvoz in uvoz sta prikazana po F.O.B. in vključujeta prilagoditev za uvoz in izvoz blaga po ITRS ter po poročilih prostocarinskih prodajaln; 2Rezerve BS. 2010 2011 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 |2|3|4|5|6|7|8|9|10|11 78 -27 -87 -5 -21 -58 -6 -41 -57 7 -6 -95 46 40 -80 105 49 -115 -6 20 0 -44 -99 -147 -27 -45 -122 -68 -155 -151 -202 -71 -116 -119 -95 -174 0 -8 -167 -123 -73 -87 1.649 1.468 1.566 1.661 1.604 1.306 1.729 1.656 1.700 1.491 1.534 1.602 1.884 1.694 1.836 1.813 1.735 1.491 1.890 1.773 1.861 1.693 1.567 1.713 1.688 1.649 1.428 1.797 1.811 1.850 1.693 1.605 1.718 2.003 1.789 2.010 1.813 1.743 1.658 2.013 1.846 1.948 107 119 125 113 88 115 143 132 87 97 123 94 136 162 136 144 98 142 177 159 123 363 373 370 386 462 448 437 394 356 426 353 326 405 414 392 419 478 480 478 426 379 256 254 245 274 374 333 295 262 269 330 230 233 269 252 256 275 380 337 302 266 256 -11 -28 -39 -91 -90 -57 -56 -28 -36 -31 -55 -55 -37 -53 -41 -46 -59 -65 -64 -62 -59 53 58 72 64 65 52 51 54 52 80 61 63 88 70 85 82 77 70 72 71 70 64 85 112 156 155 108 106 81 88 110 117 118 125 123 126 128 136 135 137 133 130 26 -18 -25 0 25 6 -25 9 43 144 -2 -17 66 26 -1 8 18 -25 5 -4 22 113 57 83 80 117 89 68 103 125 234 84 129 161 114 104 98 116 70 121 85 102 87 75 108 80 92 83 93 93 82 90 86 147 95 88 105 91 99 96 116 89 79 -59 88 5 160 142 -40 88 59 -236 71 -149 57 174 10 21 -321 -4 -41 -93 -322 -23 55 2 -3 4 -8 -4 27 3 4 -63 -9 1 1 -2 0 -4 -7 -4 3 -2 9 -114 86 8 157 149 -36 61 56 -240 134 -140 56 173 12 21 -317 2 -37 -96 -320 -32 -23 -26 19 81 89 36 -68 74 213 47 -82 -12 162 98 97 55 17 78 121 -36 -74 -14 -11 29 41 8 25 -14 -8 36 5 -56 22 29 -7 7 36 -57 47 70 -56 -5 -9 -15 -11 41 80 11 -54 82 178 43 -26 -34 133 106 90 19 74 31 51 21 -69 195 609 -202 100 78 -29 -103 68 182 138 1.136 -207 1.661 -361 271 -224 72 -48 -444 144 -102 -19 -11 -21 -33 -5 -4 -5 -8 -4 -4 -29 -31 -20 -5 -5 -5 0 0 -12 -2 -8 -271 -518 272 31 -9 -34 211 -97 -615 -34 -1.174 288 -1.612 266 -343 -141 -75 -82 210 -412 108 25 -24 -631 61 697 -203 37 -168 -624 1.296 -1.056 337 -850 61 -99 -167 -517 -41 145 -362 288 -182 -37 -88 -87 -6 195 -158 -102 -68 402 -217 29 -132 -83 30 -35 -40 200 -115 -134 39 -343 415 25 70 127 18 -124 -33 -3 18 -51 4 -54 14 -16 -19 -19 27 42 -48 22 551 -409 -554 78 568 -488 308 -20 -547 858 -779 311 -685 119 -109 -107 -444 -250 219 -190 223 -1 7 -13 0 9 73 12 -13 -5 17 -9 -7 22 11 -3 -6 -14 -19 0 9 3 -296 -494 902 -30 -705 168 173 71 8 -1.330 -118 -50 -763 205 -244 26 443 -41 65 -50 -180 112 54 127 82 -30 -182 149 135 61 -123 -42 60 181 142 8 -164 -9 -262 187 -15 144 -346 -279 328 -238 -40 -21 53 -240 242 -375 -109 -86 -190 -213 -226 141 242 -41 7 -200 -431 -133 -206 455 109 -607 348 -46 180 -288 -801 3 -8 -781 274 -26 86 202 237 -99 158 103 72 -63 -8 17 -28 23 17 -5 -7 -30 30 -15 27 2 0 -38 7 25 -31 7 4 4 32 -60 -23 -3 -4 25 19 -16 -13 10 17 -18 13 1 -2 -12 15 29 -15 44 -20 -62 82 -155 -121 97 -82 -18 293 -79 155 38 -220 -50 59 216 -45 156 99 303 24 167 142 155 158 159 125 159 164 170 176 126 141 173 153 180 174 173 153 170 166 n.p. 853 803 856 883 878 713 952 920 927 783 888 904 1.050 977 1.043 1.023 998 894 1.088 1.012 n.p. 615 513 543 607 554 458 607 558 591 515 509 544 646 548 594 597 546 426 612 577 n.p. 180 213 218 180 179 148 243 188 226 247 148 173 234 183 222 203 204 163 213 200 n.p. 1.010 956 1.068 1.040 1.039 888 1.106 1.153 1.128 1.030 1.032 1.106 1.299 1.129 1.241 1.145 1.107 1.055 1.269 1.182 n.p. 533 430 462 463 452 420 479 496 536 443 421 451 505 470 552 487 468 465 550 491 n.p. Denarna gibanja in obrestne mere 2008 2009 2010 2009 2010 8 1 9 1 10 1 11 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR BS do centralne države 68 160 138 167 166 161 161 160 176 177 140 140 142 141 Centralna država (S.1311) 2.162 3.497 3.419 3.427 3.610 3.625 3.581 3.497 3.334 3.382 2.884 2.897 3.001 3.120 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 212 376 526 262 281 305 336 376 390 395 390 392 395 401 Gospodinjstva (S.14, 15) 7.827 8.413 9.282 8.135 8.231 8.295 8.345 8.413 8.452 8.480 8.601 8.647 8.701 8.897 Nefinančne družbe (s.11) 21.149 21.704 21.646 21.671 21.704 21.688 21.645 21.704 21.792 21.896 21.950 22.062 21.997 22.015 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 2.815 2.680 2.497 2.868 2.846 2.846 2.772 2.680 2.684 2.669 2.620 2.606 2.558 2.525 Denarni sektor (S.121, 122) 3.666 5.302 5.811 4.334 4.723 4.563 4.589 5.302 6.141 5.093 5.057 5.555 5.638 6.120 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 32.113 34.731 35.994 33.628 34.045 33.922 33.962 34.731 35.678 34.817 34.893 35.430 35.620 35.929 V tuji valuti 2.370 1.895 1.843 2.003 1.969 1.939 1.919 1.895 1.904 1.894 1.887 1.859 1.852 1.915 Vrednostni papirji skupaj 3.346 5.345 5.345 5.067 5.380 5.460 5.386 5.345 5.211 5.204 4.723 4.871 4.819 5.234 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 23.129 27.965 26.767 25.956 26.950 26.861 26.932 27.965 28.953 28.198 27.716 27.949 28.085 27.929 Čez noč 6.605 7.200 8.155 7.011 7.079 6.940 7.028 7.200 7.949 7.139 7.396 7.351 7.732 7.976 Vezane vloge - kratkoročne 10.971 10.408 8.193 10.667 11.332 11.109 10.917 10.408 10.385 10.137 9.233 9.006 8.674 8.377 Vezane vloge - dolgoročne 4.157 9.788 10.337 7.749 8.000 8.257 8.396 9.788 10.042 10.390 10.583 11.067 11.196 11.401 Kratkoročne vloge na odpoklic 1.396 569 82 529 539 555 591 569 577 532 504 525 483 175 Vloge v tuji valuti skupaj 490 434 463 463 463 458 453 434 426 438 436 450 496 705 Čez noč 215 238 285 240 244 242 261 238 240 241 250 270 299 513 Vezane vloge - kratkoročne 198 141 121 178 171 169 142 141 133 137 127 121 130 129 Vezane vloge - dolgoročne 41 45 55 38 43 42 43 45 48 52 55 55 59 61 Kratkoročne vloge na odpoklic 36 10 2 7 5 5 7 10 5 8 4 4 8 2 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,46 0,28 0,21 0,23 0,23 0,23 0,23 0,23 0,22 0,22 0,22 0,22 0,21 0,22 Vezane vloge do 1 leta 4,30 2,51 1,82 2,27 2,14 2,04 1,97 2,00 1,91 1,75 1,69 1,66 1,72 1,83 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 6,77 6,43 5,53 6,57 6,64 6,74 5,00 6,28 6,11 6,08 5,33 5,80 5,38 5,42 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 6,62 6,28 5,75 6,20 6,66 6,47 5,94 6,06 6,15 6,31 5,64 5,98 6,03 5,61 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 3,85 1,23 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 MEDBANČNE OBRESTNE MERE EVRIBOR 3-mesečni 4,63 1,23 0,81 0,86 0,77 0,74 0,72 0,71 0,68 0,66 0,64 0,64 0,69 0,73 6-mesečni 4,72 1,44 1,08 1,12 1,04 1,02 0,99 1,00 0,98 0,97 0,95 0,96 0,98 1,01 LIBOR za CHF 3-mesečni 2,58 0,37 0,19 0,34 0,30 0,27 0,25 0,25 0,25 0,25 0,25 0,24 0,19 0,10 6-mesečni 2,69 0,50 0,27 0,45 0,41 0,39 0,36 0,35 0,34 0,33 0,33 0,33 0,28 0,20 Viri podatkov: BS, EUROSTAT, BBA- British Bankers' Association. 2010 2011 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 140 142 140 139 139 138 132 101 99 76 76 76 76 76 77 76 83 102 3.130 3.326 3.422 3.447 3.453 3.419 3.332 3.326 3.409 3.319 3.327 3.282 3.276 3.328 3.355 3.387 3.436 4.300 415 421 417 434 497 526 538 536 541 532 530 533 534 536 535 541 554 584 8.928 9.062 9.119 9.149 9.225 9.282 9.226 9.233 9.276 9.304 9.383 9.425 9.507 9.490 9.468 9.481 9.467 9.454 22.024 21.815 21.862 21.848 21.790 21.646 21.793 21.775 21.772 21.782 21.714 21.725 21.656 21.537 21.369 21.444 21.434 20.855 2.524 2.502 2.488 2.496 2.497 2.497 2.454 2.402 2.372 2.350 2.341 2.325 2.323 2.292 2.298 2.286 2.277 2.223 5.445 5.315 5.399 5.079 5.688 5.811 5.674 5.740 6.504 5.179 5.275 5.259 5.224 5.422 5.375 5.491 5.224 5.421 35.495 35.381 35.616 35.430 35.931 35.994 35.993 36.008 36.712 35.736 35.811 35.836 35.720 35.854 35.763 35.975 35.784 35.996 1.860 1.884 1.828 1.742 1.777 1.843 1.760 1.739 1.691 1.689 1.751 1.724 1.794 1.705 1.628 1.580 1.557 1.231 5.112 5.175 5.263 5.282 5.444 5.345 5.265 5.266 5.470 5.043 5.008 4.990 5.007 5.046 5.008 5.075 5.052 5.609 27.079 27.358 26.819 26.696 27.486 26.767 27.630 27.235 28.129 27.080 27.205 27.384 27.392 27.423 27.337 27.631 27.376 28.420 7.936 8.041 8.031 7.926 8.119 8.155 8.245 8.179 8.799 8.206 8.237 8.259 8.303 8.241 8.236 8.058 8.436 8.245 8.574 8.621 8.096 8.100 8.256 8.193 8.816 8.483 8.724 8.477 8.614 8.615 8.471 8.468 8.369 8.372 7.791 7.868 10.413 10.529 10.532 10.587 11.003 10.337 10.496 10.550 10.583 10.375 10.324 10.470 10.567 10.662 10.683 11.148 11.089 12.248 156 167 160 83 108 82 73 23 23 22 30 40 51 52 49 53 60 59 462 491 462 456 471 463 452 453 449 444 459 464 488 476 486 494 538 579 280 307 277 286 291 285 282 287 284 286 295 304 317 305 320 329 365 386 122 121 125 113 118 121 115 116 113 107 111 107 113 108 109 109 114 133 58 60 57 55 59 55 53 49 51 50 52 52 57 62 57 55 58 59 2 3 3 2 3 2 2 1 1 1 1 1 1 1 0 1 1 1 0,19 0,19 0,19 0,20 0,20 0,20 0,21 0,21 0,21 0,21 0,21 0,21 0,23 0,23 0,24 0,24 0,26 - 1,87 1,82 1,85 1,86 1,88 1,94 2,04 1,98 2,04 2,08 2,15 2,20 2,20 2,18 2,17 2,24 2,27 - 5,12 5,33 5,17 5,50 5,43 5,65 5,85 5,17 5,45 5,51 5,42 5,52 5,39 5,49 5,45 5,5 5,43 - 5,40 5,84 4,98 5,72 6,00 5,44 5,83 5,45 5,4 5,25 5,82 5,97 6,17 6,48 5,91 4,25 5,20 - 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,25 1,25 1,25 1,50 1,50 1,50 1,50 1,25 1,00 0,85 0,90 0,88 1,00 1,04 1,02 1,02 1,09 1,18 1,32 1,42 1,49 1,60 1,55 1,54 1,58 1,48 1,43 1,10 1,15 1,14 1,22 1,27 1,25 1,25 1,35 1,48 1,62 1,71 1,75 1,82 1,75 1,74 1,78 1,71 1,67 0,13 0,16 0,17 0,17 0,17 0,17 0,17 0,17 0,18 0,18 0,18 0,18 0,18 0,06 0,01 0,04 0,05 - 0,22 0,23 0,24 0,24 0,24 0,24 0,24 0,24 0,25 0,26 0,25 0,24 0,24 0,12 0,05 0,08 0,09 - Javne finance 2008 2009 2010 2009 2010 2011 2009 2010 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 12 1 1 2 1 3 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS - IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 15.339,2 14.408,0 14.794,0 3.558,8 4.023,5 3.310,2 3.477,0 3.649,9 4.356,8 3.600,7 3.826,7 3.667,8 1.418,1 1.076,9 1.164,2 1.069,1 Tekoči prihodki 14.792,3 13.639,5 13.771,5 3.470,3 3.642,3 3.157,4 3.366,8 3.462,4 3.784,8 3.364,6 3.638,6 3.490,7 1.253,2 1.047,8 1.116,0 993,6 Davčni prihodki 13.937,4 12.955,4 12.848,4 3.279,0 3.453,0 2.983,4 3.189,2 3.186,0 3.489,9 3.155,9 3.451,0 3.296,0 1.175,5 994,1 1.053,8 935,4 Davki na dohodek in dobiček 3.442,2 2.805,1 2.490,7 735,5 744,8 635,5 594,4 554,5 706,4 635,4 827,7 639,2 278,2 224,3 219,9 191,3 Prispevki za socialno varnost 5.095,0 5.161,3 5.234,5 1.260,6 1.334,5 1.274,4 1.303,8 1.293,5 1.362,9 1.300,6 1.316,9 1.314,9 479,5 424,0 414,6 435,7 Davki na plačilno listo in delovno silo 258,0 28,5 28,1 6,2 7,7 6,3 7,2 6,5 8,1 6,7 7,6 7,8 2,9 2,1 2,0 2,2 Davki na premoženje 214,9 207,0 219,7 74,6 60,2 24,1 58,9 76,7 60,0 24,0 53,8 72,1 12,7 6,7 8,6 8,8 Domači davki na blago in storitve 4.805,3 4.660,2 4.780,7 1.184,2 1.283,1 1.023,9 1.199,2 1.231,6 1.325,9 1.165,5 1.217,4 1.234,4 395,8 331,1 401,7 291,0 Davki na medn. trgov. in transaksije 120,1 90,5 90,7 17,2 21,7 18,7 24,7 22,5 24,8 23,7 27,6 27,7 6,1 5,7 6,9 6,1 Drugi davki 1,8 2,9 4,0 0,7 1,0 0,5 1,0 0,7 1,8 -0,1 -0,1 -0,1 0,3 0,1 0,1 0,3 Nedavčni prihodki 854,9 684,1 923,0 191,3 189,3 174,1 177,6 276,5 294,9 208,7 187,6 194,7 77,7 53,8 62,1 58,2 Kapitalski prihodki 117,3 106,5 175,7 19,3 43,5 9,8 17,9 26,1 121,9 7,6 21,6 15,8 27,5 2,3 2,7 4,9 Prejete donacije 10,4 11,1 12,6 1,9 4,7 2,9 2,2 2,5 5,0 2,4 3,0 2,2 2,7 0,2 0,2 2,5 Transferni prihodki 53,9 54,3 109,5 1,1 51,5 0,5 2,3 3,8 102,9 2,3 0,4 0,4 1,7 0,0 0,2 0,3 Prejeta sredstva iz EU 365,4 596,5 724,7 66,2 281,5 139,6 87,8 155,1 342,2 223,9 163,2 158,6 133,1 26,5 45,1 67,9 JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ 15.441,7 16.368,2 16.692,7 3.767,1 4.659,5 4.035,1 4.122,7 3.948,1 4.586,9 4.190,6 4.158,8 4.107,7 1.813,4 1.307,3 1.372,1 1.355,7 Tekoči odhodki 6.557,5 6.800,8 6.960,4 1.578,1 1.771,3 1.795,2 1.757,3 1.636,9 1.771,0 1.898,2 1.742,3 1.648,8 672,1 520,0 631,6 643,6 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.578,9 3.911,9 3.912,4 955,4 985,9 956,4 1.012,5 963,6 980,0 966,5 1.009,8 1.019,1 336,9 316,6 315,2 324,6 Izdatki za blago in storitve 2.527,5 2.510,3 2.512,4 603,9 741,4 556,8 624,9 587,7 743,1 585,4 616,1 610,6 321,5 170,8 179,3 206,8 Plačila obresti 335,2 336,1 488,2 12,0 29,0 272,6 110,0 76,4 29,2 311,3 108,1 10,7 5,8 28,7 134,5 109,4 Sredstva, izločena v rezerve 116,0 42,5 47,4 6,8 14,9 9,4 9,9 9,2 18,8 35,0 8,2 8,3 7,8 3,9 2,7 2,8 Tekoči transferi 6.742,2 7.339,4 7.628,5 1.736,9 1.918,2 1.849,0 1.995,1 1.810,9 1.973,6 1.941,9 2.076,1 2.060,8 674,4 651,3 578,4 619,2 Subvencije 476,5 597,9 581,9 86,5 219,4 160,7 122,8 103,7 194,7 171,2 127,6 109,4 83,4 111,1 22,6 27,0 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 5.619,2 6.024,5 6.277,7 1.475,9 1.497,6 1.529,0 1.671,1 1.514,7 1.562,9 1.606,1 1.745,3 1.740,9 508,3 495,1 506,0 527,9 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 598,3 678,1 728,8 164,5 195,1 150,6 188,6 183,3 206,3 158,8 186,2 192,8 80,3 42,5 48,3 59,8 Tekoči transferi v tujino 48,2 38,9 40,1 9,9 6,1 8,7 12,6 9,1 9,6 5,9 17,0 17,8 2,4 2,6 1,6 4,5 Investicijski odhodki 1.255,5 1.294,1 1.310,6 297,5 584,1 192,8 212,5 321,1 584,3 168,8 196,5 220,8 317,3 73,6 60,9 58,3 Investicijski transferi 458,6 494,6 396,4 86,0 259,9 47,5 90,1 82,0 176,9 42,4 73,3 94,4 109,4 19,1 14,1 14,3 Plačila sredstev v proračun EU 427,9 439,3 396,8 68,7 126,1 150,6 67,8 97,3 81,1 139,3 70,6 82,9 40,3 43,3 87,0 20,3 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ -102,5 -1.960,2 -1.898,7 - - - - Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: V skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. *V stolpcu "korigirana realizacija" so posamezne kategorije prihodkov, ki so ostale na kontih nerazporejenih sredstev, ocenjene na podlagi dosežene dinamike v preteklih mesecih. Nerazporejena sredstva so posledica uvedbe novega informacijskega sistema DURS in spremenjenega načina vplačevanja javnofinančnih prihodkov po 1. oktobru 2011. 2010 2011 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 10* 1.083,1 1.146,4 1.247,5 1.183,6 1.286,2 1.180,1 1.188,3 1.461,5 1.707,1 1.205,5 1.118,2 1.277,0 1.256,2 1.269,2 1.301,3 1.097,3 1.220,5 1.220,5 1.293,7 1.293,7 1.062,1 1.113,2 1.191,5 1.110,0 1.232,7 1.119,7 1.132,5 1.263,8 1.388,4 1.147,1 1.045,0 1.172,5 1.185,3 1.208,5 1.244,8 1.037,4 1.181,0 1.100,7 1.239,1 1.239,1 1.000,9 1.057,0 1.131,4 1.027,0 1.103,3 1.055,6 1.073,1 1.189,1 1.227,7 1.094,8 950,0 1.111,1 1.131,8 1.141,3 1.177,8 976,9 1.111,6 1.041,2 1.174,0 1.174,0 108,0 210,0 276,4 114,1 226,9 213,4 218,8 219,0 268,6 215,1 208,1 212,1 294,5 237,9 295,4 106,0 221,0 235,8 103,2 224,1 437,4 431,5 434,8 432,7 428,8 432,0 434,9 436,4 491,6 437,7 424,6 438,4 438,3 439,6 439,0 436,3 431,5 436,1 172,8 420,0 2,5 2,2 2,5 2,6 1,9 2,0 2,6 2,4 3,1 2,3 2,1 2,3 2,5 2,5 2,6 2,7 1,9 2,1 0,9 2,6 9,7 31,2 18,0 24,7 27,4 24,6 13,7 31,2 15,1 7,4 8,3 8,3 7,1 25,7 21,0 25,4 30,8 28,0 4,7 9,5 434,8 373,4 391,1 444,4 411,2 376,1 393,8 492,0 440,2 424,5 299,4 441,6 380,3 426,2 410,9 397,3 420,1 331,1 446,5 456,8 8,3 8,4 8,1 8,4 6,8 7,3 9,2 7,1 8,5 7,8 7,7 8,2 9,1 9,4 9,0 9,2 6,4 8,2 7,3 7,3 0,2 0,3 0,5 0,2 0,2 0,3 0,1 1,2 0,5 0,0 -0,2 0,2 -0,1 0,0 0,0 -0,1 -0,1 0,0 438,5 53,6 61,2 56,2 60,1 83,0 129,4 64,1 59,5 74,7 160,8 52,3 95,0 61,4 53,5 67,2 66,9 60,6 69,4 59,6 65,1 65,1 7,3 5,3 5,3 9,4 13,5 3,3 7,3 31,1 83,5 2,0 2,7 2,8 10,9 3,4 7,3 5,1 4,2 5,1 3,6 3,6 0,8 1,0 0,3 1,1 1,0 0,5 1,2 1,9 1,9 0,9 0,4 1,1 1,0 1,1 0,8 0,3 0,2 0,4 0,5 0,5 0,9 0,6 0,8 2,0 0,9 0,9 0,5 100,9 1,5 1,5 0,0 0,7 0,1 0,1 0,1 0,2 0,0 50,3 0,2 0,2 12,0 26,3 49,5 61,2 38,1 55,8 46,7 63,7 231,8 54,1 70,0 99,8 58,9 56,0 48,2 54,3 35,1 63,9 50,3 50,3 1.322,7 1.464,5 1.335,4 1.302,9 1.272,4 1.372,8 1.373,5 1.419,6 1.793,9 1.418,8 1.408,1 1.363,7 1.359,2 1.476,8 1.322,7 1.308,2 1.321,2 1.325,6 1.332,2 1.332,2 613,9 594,4 548,9 529,5 529,0 578,4 557,2 543,8 670,0 638,7 636,7 622,9 629,0 585,2 528,1 535,5 540,4 569,6 544,3 544,3 313,9 377,2 321,5 319,7 324,8 319,0 329,2 322,8 328,0 325,9 315,9 324,8 312,1 377,6 320,2 321,4 320,5 312,7 322,0 322,0 193,4 211,9 219,6 203,2 200,5 183,9 203,2 216,9 323,0 202,2 183,8 199,4 213,1 203,3 199,7 207,5 215,7 180,6 196,5 196,5 104,0 1,5 4,6 4,0 0,9 71,5 21,9 1,5 5,8 88,6 134,5 88,2 101,3 1,5 5,3 3,9 2,3 71,7 21,9 21,9 2,7 3,9 3,3 2,5 2,8 4,0 2,9 2,7 13,2 22,0 2,5 10,5 2,5 2,8 2,9 2,6 1,9 4,5 3,9 3,9 612,0 753,2 629,9 608,7 590,1 612,0 624,5 633,0 716,1 673,8 628,0 640,2 635,7 781,7 658,7 620,4 619,7 615,1 611,3 611,3 39,7 42,2 40,9 39,3 27,6 36,8 46,4 50,2 98,1 97,5 46,4 27,4 40,9 36,8 49,9 22,7 22,9 23,6 17,0 17,0 510,2 647,4 513,6 509,1 501,2 504,4 516,8 519,5 526,6 521,5 532,4 552,1 534,6 673,0 537,8 530,1 529,8 522,6 527,1 527,1 60,2 60,3 68,0 59,0 59,4 64,9 58,2 59,0 89,1 51,2 48,7 58,8 54,9 61,9 69,4 61,5 65,9 61,7 65,9 65,9 1,9 3,2 7,5 1,4 1,9 5,8 3,1 4,2 2,3 3,6 0,4 1,9 5,4 9,9 1,7 6,2 1,1 7,2 1,2 1,2 58,6 67,2 86,7 108,2 99,7 113,2 116,1 161,6 306,6 58,8 50,7 59,4 54,2 62,0 80,3 78,5 105,5 82,5 94,6 94,6 18,6 19,5 52,0 25,6 22,1 34,3 40,7 68,1 68,2 12,5 11,5 18,4 20,4 21,1 31,8 41,4 29,1 26,3 49,3 49,3 19,6 30,2 17,9 30,8 31,6 34,9 35,1 13,1 33,0 35,1 81,3 22,9 19,9 26,9 23,8 32,3 26,5 32,1 32,8 32,8 - - - - - - - - Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu AJPES - Agencija RS za javnopravne evidence in storitve, ATVP - Agencija za trg vrednostnih papirjev, BDP - Bruto domači proizvod, BS - Banka Slovenije, DURS - Davčna uprava RS, ECB - European Central Bank, EFSF - European Financial Stability Facility, EK - Evropska komisija, ELES - Elektro Slovenija, EU - Evropska unija, HICP - Harmonized Index of Consumer Prices, IMF - International Monetary Fund, MF - Ministrstvo za finance, MNZ - Ministrstvo za notranje zadeve, NFI - Nedenarne finančne institucije, RS - Republika Slovenija, SKD - Standardna klasifikacija dejavnosti, SRDAP - Statističen register delovno aktivnega prebivalstva, SURS - Statistični urad RS, UMAR - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, ZRSZ - Zavod RS za zaposlovanje Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A - Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B - Rudarstvo, C - Predelovalne dejavnosti, 10 - Prz. živil, 11 - Prz. pijač, 12 - Prz. tobačnih izdelkov, 13 - Prz. tekstilij, 14 - Prz. oblačil, 15 - Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 - Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 - Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 - Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 - Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 - Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 - Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 - Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 - Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 - Prz. kovin, 25 - Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 - Prz. rač.,elektronskih,optičnih izd., 27 - Prz. električnih naprav, 28 - Prz. dr. strojev in naprav, 29 - Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 - Prz. dr. vozil in plovil, 31 - Prz. pohištva, 32 - Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 - Popravila in montaža strojev in naprav, D - Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E - Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F - Gradbeništvo, G - Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H - Promet in skladiščenje, I - Gostinstvo, J - Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K - Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L - Poslovanje z nepremičninami, M - Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O - Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P - Izobraževanje, Q - Zdravstvo in socialno varstvo, R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S - Druge storitvene dejavnosti, T - Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U - Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles Kratice držav AT-Avstrija, BA-Bosna in Hercegovina, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IE-Irska, IL-Izrael, IT-Italija, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, RS-Srbija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, USA-Združene države Amerike. ekonomsko ogledalo januar 2012, št. 1, let. XVIII