Novice. Izhajajo 1. in 16. vsacega meseca. Cena jim je za Oznaniln se plačujejo za enkrat 6, za dvakrat 9, celo leto 2 K., za ijol let,a I K. — Naročnino in za trikrat 12 helerjev od kvadratnega ceiitiiuetra. dopise sprejema J. Krajec v Novem mestu. Manjše kakor 10 □cm obsegajoče se ne sprejme. Gospodarske stvari. o okopavanju novih vinogradov. v Bttdnjih „Dol. Novicah" obljubljeni ipia, kako se novi trtni bolezni ustavljati, natisnemo pribodnjiè. Jiliža Be Èas okopavauja novih vinogradov. V poBtnem času bi morali že vsi vinogradi v prvič okopani biti, zato imenuje se to prvo okopavanje postno okopavanje. Za potrebno smatramo o tem prvem okopavanji novih, b cepljenimi trtami zasajenih vinogradov danes nekoliko spregovoriti. To smatramo pa zato za potrebno, ker je mo-goee, da se z nepravilnem okopavanjem take vinograde prav labko oškoduje, da se celo vniči. Toraj k stvari. Dokler Dolcnjci nismo še trtne uši poznali ter skusili, dokler smo imeli nase vinograde z necepljenimi trtami zasajene, okopavali emo jih prilično plitvo, in za odjemanje, to je za odrezovanje tako zvanih rosnih korenin na trtah se nismo nič brigali ; pustili smo jih, Dolenjci, čisto na miru. Rosne korenine imenujemo namreč tiste korenine, katere trta prav blizo pod površjem zemlje napravi. No plitvo okopavanje in puseenje rosnih korenin ni trtara starih vinogradov Bog ve koliko škodilo. Po Doset pravil našim gospodarjem. lierite! Marsikomu utegne koristiti. 1. Spoštuj ime ktero imaa, in opravilo, s kterim se pečaš. Pridobi si spoštovanje pri so-sedili s pridnostjo in poštenostjo. Bodi posten, zvest in vesten. 2. Bodi uzor hišnega očeta. Dolžnost naj ti bo, otrokom in hišnim prebivalcem v dober izgled biti. Kakoršni gospodarji taki hlapci; kakoraen oče taki otroci, 3. Z Bogom začni vaako delo, da bo dober tek imelo. Moli zjutraj pred delom, moli pa tudi po končanem delu. Ako si sam brezbožen, tudi drugi ne bodo pobožni. 4. S svojo ženo ravnaj, kakor želiš, da bi vsem drugačno postane pa lahko tako postopanje pri novih, s cepljenimi trtami zasajenih vinogradih. Pri teh je kar naravnost neobhodno potrebno, da se jih, osobito ako imamo v vinogradu težko ilovnato zemljo, globokejši okopuje kakor pa se je stare vinograde dozdej okopavalo, že celo je pa potrebno, da se trtam rosne korenine vestno odjamljejo, Globokejši okopavanje trt novih vinogradov potrebno je za to, ker se trte zdaj po novem načinu globokejši sadé, kakor se jih je poprej, ko se jih navadno niti sadilo ni, ampak večinoma le plitvo grubalo. Globokejši usajene trte pa v težkem, mokrem, ilovnatem svetu kaj rade odgnjijejo v globočini, in zato kaže, jih globokejši okopavati, da se zemlja laliko globokejši osuši. Da, še narbolj kaže, pri takih okolstavah, pri prvem okopavanji mladih cepljenih trt, okolo istili kar 30 do 40 centimetrov široke, ter 20 do 30 centimetrov globoke jamce odprte pustiti kakor nam to pridjana podoba kaže. Tako postopali so Vipavci že od nekdaj, ko na trtno uš niti nihč-e mislil ni. Postopali so pa tako zato, ker se oni od nekdaj jako dolge trte jako globoko zasajali. To so storili pa v prvi vrsti z namenom, obvarvati jih pred ona s teboj ravnala ; s tvojimi otroci pa kakor z od Boga izročenim darilom. Čuvaj, da pridno molijo, da cerkev ne opuščajo, in da se slabe tovaršije ogibajo. 5. Kar prislužiš, prihrani za dom; bodi priden rednik svoje družine, a ne zapravljivec, ki ženo in otroke v nadloge tira. S zaslužkom moraš shajati. Uredi si stroške tako, da ne bodo večji od dohodkov. Kdor znaten del zaslužka v gostilni požene, je tat lastne družine. 6. Bodi delaven in varčen ~ ti in tvoja žena. Ako si ti varčen, bo tudi tvoja žena. Težko se denar prisluži pa hitro zapravi. — Uči svoje otroke varčnosti, in naj tudi včasih pomanjkanje skušajo. Zgodaj naj se naučé spoznavati, kako trdo je, si živež in obleko prislužiti. Ako otrokom nikdar ničesar ne pomanj-kuje, ne bodo znali vrednost denarja ceniti. poskodvanjem po Busi, katera je tam prav pogostokrat in prav huda. Take trte v težkem ilovnatem svetu od-kopvati, ter če tudi do zime odkopané pustiti, kaže dve do tri leta po-zasaditvi, in ako se jili se dlje tako odkopuje, utegne to le koristiti, nikakor pa škodovati. Da ni treba tako odko-panim, ter odkopáno pu-iČenim trtam sele rosne korenine odjemati, razume se samo ob sebi ; saj se jim same posuse. Ako se pa trte tako ne odkopujejo, potem je pa pac neobhodno potrebno, da se jim pri prvem oko-pavanji vse rosne korenine popolnoma proč porežejo. Neobhodno potrebno je to že celo pri vsih tistih cepljenih trtah, katere ao bile prvotno tako globoko aajene ali pa grubane, da seže njih europski lés že kolikor toliko noter v zemljo. Pri takih trtalï se evropski les kaj rad in kaj raofi-no ukoreniČi, da pa takih korenia proč ne po-reŽemo, kaj se zgodi? One oslabe ameriški les pod sabo tako, da se nič več ne debeli, in da se v par letih še celo posuši in — ob cepljeno ameriško trto je. Kdor toraj ne smatra za potrebno, svoje 7. Ne trati nikdar dražega časa, in tudi nedeljski počitek pametno uživaj. — Računaj, koliko en potratni dan zapraviš, in koliko to znese na leto. Nikjer ni zapisano; „Hodi pogosto v gostilno". 8. Varuj se igre; to je silno nevarno, ter postane strast. 9. Brez gospodarske potrebe ne delaj dolgov, za vse na svetu ne ; dolgovi se kaj lahko store a grozno težko poravnajo. 10. Imej tvoje sinove in hčere vedno pred očmi. Na tebi je ležeče, ti li prineso Čast ali sramoto v hiso. Kdor se ti noče pokoriti, naj gre rajse daleč od biâe, kolikor ga noge poneso; bolje, nego bi ti sramoto delal. Ako se po teh naukih ravnaš, boš spoštovan mož in časti vreden gospodar, in božji blagoslov kraljeval bo nad tvojim pohištvom. cepljene ameriške trte odkopati ter odkopané pustiti, to znabiti za to ne, ker ni svet težak, vlažen, ilovnat ; naj jih pa prav gotovo globoko le okoplje, in pri tej priliki vseh rosnih korenin popolnoma oprosti. Toraj kar v eno mer naprej kopati, ter se za rosne korenine nič zmeniti, kakor smo do zdaj na Dolenjskem temu vajeni blH, to ne sme nikakor več biti. Vsak delavec ali delavka ima naj marveč po vipavskem zgledu pri okopavanju cepljenih vinogradov vedno reznik ali pa vsaj pipec za oboto čevlja, in z njim naj trtam vse rosne korenine prav skrbno proč poreže. Pa še na nekaj naj nase vinogradnike gledč okopavaiija vinogradov opozorimo, namreč na to-lc: Pri prvem okopavanji, in ako nimajo še trte napnencev (šparonov), tudi pri vsakem poznejšem, okopnje naj se trte kar le mogoče počez, tako da se ne bode zemlje v dolino tiralo, ne pa kar naravnost, od spodaj gor. Ako se vinograde vedno le od spodaj gor okopuje, zleze zemlja dosti prehitro iz višine v nižavo, in na vrhu pridejt» trte z koreninami na dan, v nižavi se jih pa preveč zasuje, tako da pride europski Ičs pod zemljo. Nekoliko čudno se rés vidi v pričetku poceK kopati, pa temu se Človek kmalo privadi. Saj smo se že rigolanjn privadli in to je pa& veliko težavnejŠi, kakor pa počezno kopanje. Kaj je novega po avtttrljsïeiii cesarstvu 2 Ogrska. Dunajski „Vaterland" je razkril velik škandal. Pojasnil je, da je bivši minister-ski predsednik baron Banffi državni denar porabil za volilne namene. Premogarji že osem tednov ne delajo, ter Čakajo, da bi tako prisilili boljšo plačo. Pomanjkanje premoga je silno občutljivo, ter se ljudje istinito pretepavajo, da si pribore kak cent premoga za drag denar. Vladi se nič ne mudi, v to zadevo poseči, ter še le zdaj to vprašanje študira, ktero bi morala že prej poznati. Jeli so se pojavljati mali izgredi, vendar kdo ve, kako dolgo majlmi ostanejo. Ni se bati, da bi z orožjem vso premogarsko armado ne vstrahovala, vendar žalostno pa je to in ostane, da se na oderuhe bolj ozira kakor na delavce. Nadvojvodinja Štefanija potovala je minoli teden skozi Ljubljano v Miramare, kjer bo prihodnji teden se poročila z grafom LonyM, potem pa odideta oba na pomorsko potovanje. Dohodki ji bodo vsled te možitve zmanjšani, prihodnji naslov pa ji bode kraljeva visokost. je norega po âlrokem sveta? Vojna v Afriki. Hrabri Boerci 80 bili slednjič vendar enkrat premagani, da so se morali precej đale6 umakniti. Na Angleškem kaj sumeče slavijo to zmago, drngi svet pa se posmehuje tej sramotni zmafifi. Neki Irc se je celo v angleškem parlamentu rognai, da je 50.000 Angležev 3.000 Boereev premagalo. Mnogi Usti to vojno in ta napad Angležev roparsko vojno imenujejo. DomaČe vesti. (Promocija). Dne 2i. febrnarija bil je goap. Viktor Saitz iz Kostanjevice na Živinozdravniški visoki Bvili na Duniiju promoviran íivínozdiavnikoia. (t Friderik Schwarz,) posestnik in gostilničar y Novem mestu, umrl je minoli» nedeljo nenadoma. Pfipoluđne ae je se za malo ćasa na sprehod peljiil, a domu přišedši, je nenadoma valed i»rt.vouda toliko oslabel, da so mn zamogli le âe sv. poslednje olje podeliti. TJrno prišli zdravnik je tnkoj previdel, du ni pomoći. Koliko je bil spoštovan in priljubljen, kazal je velik pogreb, kterega se je udeležilo prebivalstvo vseh stanov in tudi mnogo iz okolice. (Nemške postne pridige) bodo v tukajšnji kapiteljski cerkvi od nedelje 18. do 23. t. m., in sicer vsaki veĚer ob polu sedmi uri. Imel jih bo ^ast. gospod o. Alt>jzij HSrtnagel, ki je tukaj pri-digoval ob zadnjem miaijonn. (Občni zbor kluba dolenjskih biciklisti) v) vrM se bo dne 18. marca 1900 ob 1 Ji. pop. in v slučaji ne sklepčnosti ob 2 h. pop. v gostilni g^, Jakac-a v Novem mestu. Dnevni red: 1. Porodilo predsednikovo. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Poročilo revizorjev. 6. Volitev novega odbora, 6. Volitev revizorjev. 7. Slučajnosti. K mnogobn)jni vdeležbi vljudno vabi odbor. Zdravo! • (V bolnišnico Usmilj, Bratov v Kan-diji pri Novem meatu) se je sprejelo meseca febrnarija llB bolnikov, koncem j anuarij a jih je ostalo 69 sknpiij 184. Od teh se jih je oz( ravilo 88, zboljšalo 17, neozdravljeni bili so 4. Umrli so 3, in sicer 1 vsled pljučnice. 2 vsled srčne hibe; med temi bil eden umirajoč priveden, V oskrbovanji ostalo jih je 72, Oskrbovalnih diiij se je nabralo tekom preteklega meseca 2110, (Mestna hranilnica y Novem mestu). V mesecu svečanu 1900 je 232 strank vložilo 58395 K 08 A, 13« strank vzdignilo 33522 K 02 h, torej več vlo/.ilo 24873 K 06 h, 5 strankam se je izplačalo posojil 3240 k. Stanje vlog 1,437.780 K 70 A. Denarni promet 184.536 K 21 k. (Posojilnica in hraniljiica v Kandiji) Denarni promet v mesecu februariju 1900 14397 58 h. Zadružnih deleif.ev je plačanih 1126 K 40 k. Tedaj stanje koncem februàrija 1.4708 K 20 A. Novih deležev podpisanih 97, Hranilnih vlog je vplačanih 2353 K 94 A. Povrnenih 114 K — A. Stanje koncem februarija 48485 K 80 /i. Posojil se je dalo 5139 K — k. Vrnenih 608 K — A. Stanje koncem febrnarija 66998 K ~ A. („Drnštvo mestna godba v Rudolfov e m ) ima svoj redni občni zbor dne 31. marca 1.1. y gostilni pri „Dol, železnici" in sicer ob 6,, oziroma polu sedmi uri zvečer v smislu § 9 društvenih pravil; Če bi vprvič ne bilo zadostno število udov. Dnevni red: 1, Poročilo ođbomikov; 2. volitev odstopivaih odbornikov in predsednika; 3, slučajnosti. K obilni ndeležbi n^udno vabi Odbor. („Dolenjski Sokol") naznanja a tem vsem p. n, članom, da se prične zopet telovadba, ki se je zdaj delj časa opustila, redno triki'at na teden, in sicer v pondeljek, sredo in soboto, vsakokrat od 8. do 9. ure zvečer. Začetek v soboto 17. t. m. K mnogobrojni udeležbi vabi Odbor D. sokola. (Kdo je zgubil?) srebrni pripetek od urne verižice ali zapestnice? Dobi se v Krajčsvi bukvami. (I, Glaitbeni večer) t 1. v Novem mestu bode 7. aprila in ne 21. t. m., kakor se navaja y okrožnici za naročbo dotičnih sedežev. Koncert se je preložil, ker je uže 24, t, m. tudi zabavni večer „Dolenjskega pevskega društva", — Pogoji za abonemeut ostanejo, kakor so naiedeui v okrožnici; nakaznice na sedeže se bodo dobivale do 3. aprila t. 1. v trgovini gosp, Jos. Medveda na Glavnem trgu. V prihodnji številki se naznani, kedaj bode 11. večer, (Soli „Glasbene Matice" v Rudol-fovem) so podarili: pojfojilnica v Črnomlju 20 K, gospa J. Hotschevar v Krskem 10 K^ Neimenovan s Čateža pri Vel. Loki 2 K. Naj bodo vzgled mnogim naslednikom ! (Podružnične trte) se bodo oddajale v torek po sv. Jožefu dne 20. t. m, Zglasiti ae se je za nje pri gosp. Fr. Perko-tu v Non em mestu, in sicer dopoludne. -(Kapiteljska cerkev.) Prezbiterij te cerkve bo letos popolnoma popravljen po svoji poprejšnji obliki Načrti so vsi izàe\aïii iu potrjeni. Kamnoseška dela je prevzel gospod Feliks Tora an, in sicer novi veliki oltar; ostal bo le nadstavek s prekrasno Tintoretto-jevo podobo od .starega oltarja; dalje je ta mojster prevzel knmnoseška dela pri deloma zazidanih oknih; nadomestil bo tudi to, kar so žnlibog iztrgali in proč vrgli, in novi [lortnl ali vrata iz zakristije. Tudi tukaj ae je bil odstrpnil poprejšnji gotiSki portal in nadomestil z navadnimi bangerji. Prezbiterij bo slikwl v gotiškem slogu in sicer stilistično, kakor so v poprejšnjih stoletjih sliksli gotiške cerkve, gospod Koželj iz Kamnika, ki je bil za to delo priporočen od c. kr. konservatorja prof. Ver-hovca. Slikana okna, katerih načrte smo tukaj in tndi v Ljubljani občudovali, se delajo pri znani tvrdki za taka umetna dela, J eh le-N euh n us er & Cie, v Inomostu. Tudi prekrasno krypto ali spodnjo cerkev — jedino — na Kranjskem, bo mil. gospod pruSt popravil in zopet božji službi izročil. Gledé izveráitve teh del je mil, gospod prošt dr, Elbert v vednem dogovoru z ljubljanskim društvom za umetnosti in s c, kr. centralno komisijo za ohranitev starih umetnih stavb na Dunaju. (Nova kamnita altarja,) Po prizadevanju preč. gosp. gvardijana P. Otokar A1 e s - a dobi novomeška frančiškanska cerkev dva nova gotična altaria, ktera j« izdelal umetn. kamnosek, gospnd Feliks Toman v Ljubljani, in se ravno zdaj postavljata. Že sedaj je videti, da bo to lep kras cerkvi. Po veliki nbči pa se postavi tu še nova prižnica, ktero izdeljuje tukajšnji podobar gospod Ciber. — Ko bo vse dogotovljeno, o tem kaj več pregovorimo, (Iz Semiča.) IV. izkaz milodarov za napravo novihorgelj. Precast, g. Frančišek Pavlin, nekdanji kapelan v Semiču, sedaj župnik v Dragatusu, 100 A; visokorodni gospod baron Apfaltrern, graščak na Krupi, osem hrastov za podlago orgelj; Metka Peča ver, kuharica, 12 K. Bog plati tisočkrat! Cerkveno predstojništvo v Semičn. (Ponesrečena izseljenca.) Iga. Perse iz Birôtie vasi jf> je hotel popihati y Ameriko, da bi fifl odtegnil vojaški dolžnosti. Na ljubljanskem kolodvoru ga je vstavil policijski stražnik. Vatavljenec je rekel, da gre v Trst za delom, česar mu pa stražnik ni verjel. Pri preiskavi se je dobilo pri njem pismo, v katerem jemlje njegovo dekle slovo pri odhoda v Ameriko. — Drnzega takega izseljenca, Frančiška Zefrana iz G-ùtne vasi pa je izdala podobica, na katero mu je mati zapisala: „V spomin od svoje matere pred odhodom v Ameriko." Tako so tudi ustavili Miha Kastrevca iz Eateia in še mnogo drugih. Nadzorstvo je sedaj strogo. (f Ivan Kuntarič ral.), posestnik v Ko-itanjflvici, umrl je danes, star 32 let, Pogreb bo v soboto ob 3. uri popoludne. (Podpornemu društvu za slovenske visolčošolce na Dunaju) so tekom meseca fe-bruarija darovali: [Zaradi malega prostora imenujemo le čč darovalce na Kranjskem] g. Ivan Muinik, cea. svetnik itd. v Ljubljani, 50 A' ; društv. ustanovnica glavna mestna obćina ljubljanska 25 K-^ dalje so darovali po 10 K: Gospa Matilda Sebenikar, posestnica na Rakeku; gosp Jos. Martinak, c k. sodni svetnik t Ljubljani; gosp. Jakob ZupanćiČ, gimn. suplent t Ljubljani; po 6 K: g. Ferd Sajovic, trg. v Kranju; Rajko Perušek, c. k. prof. v Ljubljani; Dr. Jakob Schegula, odpetnik in župan no/omeSki; g. Dragotin Žagar, dež. blagajnik v Ljubljaiii ; g. J. Dralka, c. k. dvorni svetnik v Ljubljani ; g. Jos Smodej, C. k. notar t Velikih Laščah; po & iT: g. Viktor Rohrmann, trg. v Ljubljani; g. Ant. Mladic, c. k. todni pristav v Postojini; Dr. Jurij Piiôko, c. k. notar v Krskem; g. Mih. Bergant, naduĚiteíj v Št. Vidu pri Vipavi; g. Jos. Šuman, c, k. deželni šolski nadzornik v Ljubljani; g. Fr, Goli, trg. v Idriji; vć. g. Anton Mežnarc, dekan v Kranju ; g. K. Florjan, kniigar v Kranju; vé, g, Ivan Kodre, župnik pri sv. Križu; g. Joa. Jeglič, c. k, davkar v p. v Idriji ; g. L. Fiir-sager, trg. v Radovlji; g. Ivan MajdiČ, trg. y Kranju; gospa Karola Brilej, trgovka na Vrhniki; g. Martin Deželao, v Idriji; g. Adolf Kreuzberger, trg. v Kranju; Telefi. gosp. Jos. HoĎevar, kanonik v Novem mestu. — Vsem blagim darovalkam in darovalcem iskrena hvala. Meseca februarija prejelo je 39 visokošolcev podpore 345 íí 50 t), v tekočem šolskem letu je bilo razdeljenih 1536 K v obedih in v gotovini. Odbor prosi uljudno za dalnje darove, katere je pošiljati g. društv. blagajniku, g. dr. Klem Seshun-u, dvornemu in sodnemu odvetniku na Dunaju, I. Siiigerstr. 7. (Nova železnica.) V đržavnozbnrski sejí dne 22, marca je predložil železniški minister Wittek načrt za železnico, ki bo vezala severne avutrijske dežele s Trstom. Ta železnica bo začela pri Št. Vidu na Solnograškem in pojde Črez gore Ture do Špitala na Koroškem; od tod do Beljaka, ozir. Celovca; od tod črez gore Karavanke na Kranjsko in sicer čez Bled v Bohinjsko dolino in na Primorsko. Dolžina nove železnice bo 287 kilometrov. Cela proga bo stala 182 milijonov kron. Končana bo leta 1904. (Morilec cigan Simon Held), kteri je bil ie enkrat k smrti obsojen, je bil po novi preiskavi zopet k smrti obsojen, ter je tudi sodba bila na najvišem mestu potrjena. Held je bil, predno lo mu smrt naznanili, verige oproščen, ter so ga v porotno dvorano prepeljali, ter mu tam pričo sodnega dvora obsodbo prebrali. Ko ga je gosp. prvomestnik opominjal, naj se lepo in resno na smrt pripravi, je obsojenec odgovoril, da je že dovelj pripravljen, da je imel v dobi 14aiese(^/nega zapora dovolj časa zato. In ko so mu povedali, da je sam kriy dolge obravnave, je odvrnil, da bo stvar že na dan prišla, ko cigana in ciganko vjemo, v katere družini je takrat hil, Vklenili 80 ga zopet, ter peljali y spremstvu žandarjev v kri-žatijo. Mil. proAt g. dr. Elbert ga je nemudno obiskal v ječi, mu tam pripfiroial, naj se z Bogom spravi; naj vgim odpusti, ako bi do koga jezo imel, n. pr. sodnike, porotnike ali priče itd., naj se v voljo božjo izroči itd. Held je odgovoril, da je itak zadnji čas zjutraj in zvečer k Bogu molil, dani na nikogar jezen in da piosi to dotičnim objaviti. Izvolil si je za spovednika monsignorja kanonika Jeriho, Ob 11 uri jel je gospod o\i9i)jenca pripravljati, popoldne pa je vesoljno spoved opravil. Od polu 6, do 7. ure bil je z Službo vincara au logar a J o J Išce iroi v najboljših letih pa že z odraščeno družino v kak ki aj, ^er bi imela tudi družina dela in zaslužka. Izurjen jo v suhem in zelenem cepljenji ter vseh delik novega vinogradništva. Ponudbe prosi Franc Mit, Beline ët. Il, pošta Sv. Križ pri Kostaujevici, {64—i)t Vsled odloka c. kr. okr. glavarstva t Budolfovem s dne 6, marca 1900, Štev. 5047, v smislu § 7. postave «a okrajne bolnišne bhignjne se bndej», poćenši s 1. aprilom 1900, dosedanje delavtke kategorije tako spremenile, kakor na drobno pojasiiuje sledeča tabela : i M Š. 3 II s £. • f ET Œ S. (p si. Ï-. 5: — isř E 01 Nr O CB a a » 5" M 3. s e: "g m o ž k i C o šrS CM C- E.p-B III "•g p- E a. f: to s Spol Kategorij» Dnevni zadlužck < K o. n rs 9 p ■s-o g p. RS* rT £. ÍD O ts- 00 .S o •S r Ï-tS-BS coo as p (Z> t- ax ^ © Dalje (1^'e podpisana blagajna na znanje, da se 1)0 de vršil shod delodajalcev in delojemalcev 2a sodnijski okraj Trebnje v Trebnju v prostorih gostilne ..Pri lipi" v nedeljo 25. marca cb polu 3. url popoldne, in za sodnijski okraf Žužemberk v gostilni pri g. Vehavcu i. aprila 1.1. ob polu 3. url popoludne. Gg. delojemalci in delodajalci se tedaj vabijo, đa se blagajniňkega shoda udeležiti izvolijo, kjer se Jim bode podalo v vseh blagajniikiii zadevah potreben ])Ouk in poročilo o delovanju. Okr. boln. blagajna v Novem mestu, dne 12. marca 1900. Nafelnik: <67-1) S. pl Sladović. Janez Jax-a najstarejša in največja • [mmlh u\m šivalnih strojev T Ljnbljani, Dunajsfea cesta èt. 13. Zastopnik za Dolenjsko Friderik Skušek, trgovec v Metliki, ^(210—15) lOT^. JOSIP 0TT0. Î, Novo mesto, Ijiiliiljnnsku ccHta^ v čtefBnovIčevi hlll ima edino zalogo raznili deloY „Brennaiior" koles, ter tudi sprejema razna popravila. Ilustrováni kstalogi brezplaâno. «•BRENNABOR-v + hiRENNAB tn Dar težkih kob ima na produ j Ignacij Wufscher na Brezovici pri Št Jerneji. Iste sn 16 pesti visoke, 12 let stare in za težko vožnjo jako zanesljive. Kdor za ta posel konje potrebuje, naj se oglasi pri igoraj imenovanemu. ^ëëëMëëëiëëëëiëëëë s Jn A V S E vryiir y lïrâljinn pri Iliiđolfovem slay, obíinstvn nljudno naznanja, da izdeluje VSS pod to stroko spartajoča deU; izdeluje pa tudi Iz domaćega prediva MT po nizkih cenah! Glavna slovenska hranilnica in posojilnica, ri'gistroviniii zadruga z neomejeno zarezo, pisarska ra^a Jteoia.^©®»©^ "fesg^ b« š-fe. tite oe^fc-r© v lijTaibljaaai sprejema in izplačuje hranilne vloge in obrestuje po 4^12% od dne vložitve do dne vzdige brc/; odbitka in brez odpovedi. Hranilnične knjižice se nprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. (38-4) Oves „Willlíomm" Ta izvrstna vrsta teřkťgn ovsa obrodi v vstiki zemlji prav dobro in se je pokaziilii kot uajzgndnejsa in najrodovitnejša; ima visoko in prav dobro krmilno ■lauio in ne poleie. Ker se mora ta oves jako redko posejati, zadostuje 60 hi za en oral. EazpoSilja se « vrečico vred 25 kg za 4 gld. 50 kr, 50 hg za 8 gld 50 kr., 100 hg za 16 gld — Vrećice, ki imajo 6 hg pošiljajo se poHtnine prosto proti vpoSiljatvi zneska < fild. 70 kr. OskrbnUtvo grajšćine Goliře pri Konjicah na âtajerslteni. so Se yndje, katen ______ KathreinerKueipp-ovo eladno Tavo ne rabijo, atoravno ie tako dobrodiSeča in ïdrava kavina pijaĚaí Ker 6e vei ne vedo, ktero velike prednosti ima Kathreine^ Jeva kavft, katera sfcoïi Btrakt bobove rastline duh m okas bobove kavo líidobi. Taiat« toraj jidroïi na neprecenljivi naóin dobre idiavju delnjoče Ustnoati domaèega sladn^ preparat» ■ preljubUemm duhom bobove kave. Katbremer Kneippova sUdn» kava ^uti posebno i» primes k bobovi kavi, difii p» tudi ako He sama pou-ïije. Dobi se povaodi, ne s« pa nikoli odprta prodajati m je samo pristna v snanib izvirnih lavojih ■ podobo »upnika Kneippa in a im*nom »l^thr«lN»r<. ITî^a v nnÎArn Ista je hlizu fame cerkve, XJ.mcli T licejt/iii« je kaj pripravna za štacuna in gostilno, ter se že več let štacana in gostilna nahaja v njej. — Natanćneji pogoji, po kterili se be biša oddala, izvedo se nsttueno ali pismeno pri županstvu v Ajdovca. (42-8) 16 let star, zmožen za pekovsko obrt, sprejme se v poduk v Ljubljani. — Več se izvé v Novem mestu. Ljubljanska cesta št. i05._(6i—1> Da I u v srednje starosti, priden, dobi del» e I « V C za imiraj po letu in po zimi ; oženjeni imajo prednost. Vei pove upravništvo tega lieta. i^fovo mesio, f. ma/rca i$00. P. i. Vsled visoke starosti sem primorao mojo tu vže 33 let port Hrmo obstoječo prortajalnico s Řpeccrij- Ifi skim blagom opustiti. " Zahvaljujem se srčno vsem, b katerimi sem imel čast v teku teh mnogih let v trgovski zvezi biti, isa dano mi zaupanje in prosim, da to se dalje mojemu sinu izkazujete. Z odličnim spoštovanjem Adolf Pauser. ism MEST sprejema vloge vsak dan dopoldne proti obresto-vanju od 1. prihodnjega meseca ter ravno tako izplačuje iste, ter računi obresti oo zadnjega dne preteklega jiieseca. Rentni davek plačuje hranilnica sama, tako da dobtí vlagatelji polne obresti. Stanje vlog K 1,3M.603. Stanje hipoteČnih posojil K 1,010.000,"stanje meničnih liosojil K 101.777, stanje vrednostnih papirjev K 06,386, stanje rezerve K 19.563. Denarni promet prvih deset meseoev znašal je K 2,601 298-02. V mestno hranilnico v Novem mestu se nalaga [to c. kr, sodiščih pupilami denar. Mestna občina Novo mesto jamči poleg položene var-čine 10,000 gld., ki je vinkulovana za varnost vlog in obresti sploh 7 vsem svojim imetjem. MOHAR, predsednik. Ravnateljstvo. PERKO, pis. ravnatelj. da imam T KSIOKÍ T«dDO triiDD In trp^o hUfro tmU* Tnte za tutit* (oapoda iuliOTnik«. Tndl p. u. obSlnstrn na-cnanjiim, da imMS y ulogl Tikka Trate moderna ttofo t»r tndliMprfr mo4!Jltr tirolski lûden sat hkriloki. Tudi imam SKr^on« luvilak« VMk« TsJikosti la gospode tu po nil ki osni. DUakm iniiu« um I J^^HiOB ïviriKOEilâ, -I kTDjsiikt mojMter, Sovo mi-nt», VMibI tr» ilt. OS pctporoCft a» prei. dohoviiinl t luialOTSDj* vki tko vrstne obleke, pMebito SO' Ularj«, površnike itd. po n: " okuBnejSem in najnovejšem kroju. — Izdelujam Tsako, f to stroko epadAjoůe delo natančno po meri. PripotDíain Be preC, duhoviiini, da me blagOToli poiutiti ■ eeaje- Pj ninii narofili, sagotavljajoč, da hodom Tedno Bkrbal, da IsoOu -nako oaroiiki t najyei^o ïftdovoljnoit prcíaBtitíh naroíníkoT, Sla*, p. n. občiniitvii priporoíam STojo dobro nrq^euo krojažko delavnico, t kktwi delajo najboIjSe dela^'ake mofii; utortg m jftmfi n «h^putno, lepo in moderno izyrtítcv naroiil, kakor tudi zato, d« m ' T moji delavuid narejena olileka lepo prilega. Noto metto: OdgoTorai arednik, izdajatelj, saloinik in tisltat i. Kralao. 08732440