AKTUALNO ŠENTJUR ■i/o ■o -rr, im ¡>n ;© ■r- Plinsko nevaren začaran krog str. 12-13 str. 7 Nadvoz staraj končan, RADIO CELJE pločnika ni ^ 90,6 95,1 95,9 100,3 OVI TEDNI VSAK CETRTEI Št. 6 / Leto 70 / Celje, 12. februar 2015 / Cena 2,50 EUR / V. d. odgovorne urednice NT Tatjana Cvirn iO®WO % 'I J %« ppvtnmm r 1AGER ' UM poc**\ K Samo bralci Novega tednika lahko izkoristite ta kupon do 20.02.2015 v katerikoli trgovini Jager. GOSPODARSTVO Na stojnici slabe banke tudi podjetja s Celjskega Zrela ljubezen je kot dobro vino Kako ostati skupaj kljub pastem sodobnega časa? To je vprašanje, ki si ga zastavlja Več vremenskih vse več parov. Zakaj je tako težko razmišljati v dvojini in zakaj enim uspe, drugim katastrof manj pa ne, smo s pomočjo sogovornikov ugotavljali v tokratni temi. Morda vam bo kak str. 4 AKTUALNO nasvet v pomoč, da boste lepše praznovali praznik zaljubljenih. str. 35-37 zavarovanj str. 2-3 LJUBNO Pripravljeni na vražje ženske str. 8 LAŠKO Nezadovoljni s pluženjem ceste str. ŽALEC Danes še miren potok, jutri nevarna reka str. 6 KULTURA Kup priznanj za praznik str. 10-11 jm ' KRONIKA Okrožno sodišče spet brez predsednika str. 16 INTERVJU Grčija v očeh študentke s Celjskega str. 29 NA KOLESIH Foto: GrupA Luknje na cesti vam lahko poškodujejo vozilo str. 42 str. 30-31 NAJ MATURANTKA IN NAJ MATURANT sezona akcije! 2109900080957 2 AKTUALNO IVANA STAMEJCIC UVODNIK Smeh in jok v dvoje »Kadar se smejem, se smejem dva. Kadar sva žalostna, sva žalostna oba. Kadar je nekaj narobe, skupaj rešujeva problem...« sta naši novinarki Saški T. Ocvirk pripovedovala Agata in Gašper Hren. Spraševala ju je seveda o ljubezni, o tem, zakaj je »kul bit poročen«, kot pišeta v svojem blogu. Par je zakonsko zvezo sklenil kmalu po dopolnjenih dveh desetletjih življenja, pri za današnje pojme naravnost rosnih letih. »Ko eden pade, ga drugi poskuša pobrati,« še pravita in svoje besede prevedeta v za večino danes bolj razumljiv besednjak. Povesta, da je ključ do uspešnega odnosa reden pogovor. Tako kot lahko dolgo in varno voziš, če avto redno servisiraš - brez servisa pa sicer lahko daleč prideš, a ko se bo motor pokvaril, ga bo težko oziroma nemogoče popraviti - tudi v dvojini uspeva, dokler par vežejo pristne vezi. Sama ne maram novodobnih praznikov in srčkov za valentinovo. Lepo vas prosim, kam pa je izginilo naše gregorjevo ? Tudi še kako pomembno sporočilo 8. marca bo zame čez slab mesec v trenutku zvodenelo ob pogledu na ocvetličene in očokoladene izložbe in prodajne police. Verjamem pa, da sta ljubezen in spoštovanje med ljudmi, torej tudi med spoloma, nekaj, kar nas mora spremljati vsak dan. Ali pa je vsaj lepo, če nas. Je pa to odvisno od nas in prav o tem lahko berete v današnjem časopisu. Ne udinjamo se novodobnemu prazniku, temveč v teh vse preveč potrošniških časih, ko znamo živeti predvsem drug mimo drugega, z našimi sogovorniki razmišljamo, zakaj je dvojina - v jezikovnem smislu velika posebnost Slovencev - tudi na splošno lepa in prijetna, če se zanjo le dovolj potrudimo. Nič, zlasti pa ne ljubezen in zrel odnos namreč nista nekaj, kar je in nikoli ne bo priletelo z neba. Če malo aktualiziram, še kako se morajo nekateri boriti zanju. Naj spomnim, da je na Slovaškem pred dnevi na srečo padel referendum, katerega namen je bil še dodatno okrepiti že tako veljavno prepoved porok istospolnih parov. V Sloveniji pa je bil v pristojnem odboru državnega zbora storjen prvi korak do spremembe zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki spreminja definicijo zakonske zveze tako, da bi se istospolna partnerska skupnost izenačila z zakonsko zvezo med moškim in žensko. Je pač tako, da je težave lažje premagovati, ko se jim dva posvetita skupaj. Ob tem je prav pogovor bistven element medsebojnega razumevanja. »Povedati moraš, kaj te tare, kaj te skrbi in kaj veseli. Ni prav, da v sebi skrivaš strahove in druge občutke. Vse tegobe lažje preneseta dva kot en sam,« sta Tini Vengust zaupala Angelca in Jože Šuster, ki Agato in Gašperja v zakonskem stanu prekašata vsaj za tri desetletja. V dvojini se torej žalost in skrb delita, veselje pa množi. Zato je dobro preseči današnje moderno razmišljanje, da moramo biti ves čas zaljubljeni, da je treba v ospredje postavljati le svoje potrebe in zahteve. Lotimo se raje iskanja poti, kako bomo živeli z nekom tako, da bo dobro za oba. Da zakon kot krona zaljubljenosti ne bo zastavljen v smislu: »Dokler bo šlo, bo pač šlo, potem pa z novim (novo) naprej.« Oba morata vedno znova skupaj iskati pot, kako naprej. Kot ugotavlja socialna delavka in specializantka psihoterapije Sabina Rožen, bi marsikatera zveza zdržala, če bi se partnerja zavezala k skupnemu odkrivanju novih rešitev. Ne torej le k razmišljanju o tem, kaj ustreza enemu, temveč kaj ustreza obema. Zlasti pa, če bi se odrekla izhodišču, da ima temne in naporne plati le partner, sami pa smo brez njih. Prilagajanje je namreč dvorezen meč. Sploh za ženske velja, da želimo oblikovati moškega po svoji podobi in hkrati tudi sebe včasih prilagajamo. Ko to delamo, partner izgublja čar, zaradi katerega smo se vanj sploh zaljubile, enako pa velja tudi za nas. S tem, ko moškega krojimo po svoje, v bistvu dobimo nekaj, česar nočemo oziroma vsaj nismo hotele, in ko sebe prilagajamo njemu, izgubljamo svojskost. Zakaj bi si torej bili sploh še všeč? Zagotovo ne zaradi rožice ali srčka, ki bi ga v soboto podarili svojemu izbrancu ali izbranki! Zgolj to lahko vodi le v jok, pri čemer bodo sicer solze v očeh obeh, a točila jih bosta vsak zase. Iz uredništva pa vam namesto tega želimo smeha: pa ne le v dvojini, temveč skupaj z nami v množini. ENERGETIKA CELJE PREKLOPITE na PLIN Več ekstremnih p a manj zavaroval Varčevalne ukrepe vlade bodo občutili tudi kmetje, ki so letos že ali še bodo zavarovali svojo proizvodnjo. S spremembo uredbe o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje in ribištva se je namreč delež, ki ga prispeva država, občutno znižal. Kmetje so nad odločitvijo vlade ogorčeni, saj bi to lahko še dodatno zmanjšalo število kmetov, ki zavarujejo kmetijsko pridelavo, posledično pa bi se lahko stroški zavarovanja precej zvišali. Država je s spremembo uredbe za zavarovanje nasadov, posevkov in plodov znižala prispevek k zavarovalni premiji s 40 na 20 odstotkov, za živali in ribe pa s 30 na 20 odstotkov. V letu 2014 je bilo za sofinanciranje zavarovalnih premij izplačanih malo več kot 4 milijone evrov, sklenjenih pa je bilo približno 10 tisoč zavarovalnih polic. Kot so nam odgovorili s kmetijskega ministrstva, je v rebalansu proračuna za sofinanciranje zavarovalnih premij za letošnje leto predvidenih zgolj 1,5 milijona evrov. V organizaciji kmetov, Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, se bojijo, da se bo zaradi znižanja deleža sofinanciranja število kmetijskih zavarovanj še znižalo. Kot pravijo v zbornici, postaja zavarovanje v kmetijstvu v času podnebnih sprememb in vse pogostejših ekstremnih vremenskih dogajanj vedno pomembnejši dejavnik uspešnega kmetovanja. Iz leta v leto manj zavarovanj Zavarovane površine so se s prvotnih malo več kot 60 tisoč hektarjev zmanjšale na malo več kot 40 tisoč hektarjev. Prav tako se je zmanjšalo število zavarovanih živali -od več kot 300 tisoč v letu 2008 na približno 54 tisoč živali v letu 2013. Delež zavarovanih površin se je po letu 2008 najbolj zmanjšal v hmeljarstvu in vinogradništvu, po letu 2011 pa je zabe- Ko jabolka namesto kmeta obere neurje. V Sloveniji je zavarovanje v kmetijstvu urejeno v okviru komercialnih zavarovalnic tako, da se lahko tista kmetijska gospodarstva, ki so vpisana v register kmetijskih gospodarstev in nimajo finančnih težav, odločijo za zavarovanje in uveljavijo sofinanciranje zavarovalne premije. Po spremembi uredbe lahko posevke, nasade in plodove kmetija zavaruje pred nevarnostjo toče, požara, udara strele, spomladanske pozebe, zmrzali ali slane, poplave in viharja ter pri tem prejme 20-odstotno sofinanciranje. Z 20-odstotnim sofinanciranjem je možno zavarovati živali na kmetiji in vodne živali v ribogojnih objektih. ležen tudi močan padec zavarovanih živali v prašičereji, pravijo v kmetijski zbornici. Ob visokih stroških še odbitna franšiza Kmet Rok Sedminek iz Šempetra v Savinjski dolini ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA g i 3 mmm je zaradi odločitve vlade razočaran. Kot pravi, država veliko govori o pomenu samooskrbe. Ukrepi kmetijskega ministrstva pa naj bi šli v nasprotno smer. »Naš minister ukrepa brez vsakega posvetovanja, brez vsake analize posledic,« je kritičen Sedmi-nek. Proizvodnjo zavarujejo predvsem hmeljarji, sadjarji in vinogradniki, saj lahko pride ob ujmi v kratkem času do velike škode. Zavarovanje poljščin pa ni prav pogosto. »Pred leti, ko smo nazadnje zavarovali, je bil strošek za koruzo približno 170 evrov za hektar,« nam o stroških zavarovanja pove Sedminek. Nekateri kmetje zavarujejo predvsem živali. Med njimi je tudi Sedminek. »Krava je osnova za proizvodnjo mlekarja, pitanec pa za prirejo mesa. Ce žival pogine, je isto, kot če prevoznik ostane brez tovornjaka,« je nazoren. Da je zavarovanje pridelave hmelja nujno, je prepričan hmeljar Ferdinand Kunst. »Ce hmeljarji ne bodo zmogli plačevati visokih premij zavarovanj, se lahko zgodi, da bodo po toči ostali brez vsega,« je zaskrbljen. Zavarovanje hmeljišč lahko stane tudi več tisoč evrov, pravi Kunst. Ob tem opozarja še na visoke odbitne franšize, ki segajo tudi do 30 odstotkov. Zavarovalnice naj bi imele rezerve V Zavarovalnici Triglav pravijo, da znižanje deleža sofinanciranja zavarovanj v kmetijstvu lahko negativno vpliva na zavarovalne posle. To lahko pripelje do upada kmetijskih zavarovanj in posledično ranljivosti kmeta zaradi naravnih ujm. Kmetijsko ministrstvo pričakuje, da zavarovalnice znižanja sofinanciranja ne bodo pov- AKTUALNO 3 lojavov, ■ ™■ I Država znižala stopnjo sofinanciranja II kmetijskih zavarovanj sem prenesle na zavarovance, temveč bodo to poskusile pokriti iz drugih virov oziroma rezerv. Konec januarja je bil na ministrstvu tudi sestanek s predstavniki zavarovalnic, ki izvajajo kmetijska zavarovanja, in s predstavniki kmetijskih pridelovalcev o možnosti novih, cenejših oblik zavarovanja, s katerimi bi z obsegom sredstev, ki so na razpolago, sofinancirali zavarovalne premije za škodo večjega obsega. Kot so nam sporočili z ministrstva, so na sestanku ugotovili, da zavarovalnice v kratkem času ne morejo spreminjati zavarovalnih produktov, saj bi jih bilo treba povsem na novo oblikovati, izračunati ceno in priglasiti pri Agenciji za zavarovalni nadzor. Največje vprašanje, ki si ga ob tem zastavlja ministrstvo, je, ali bi bili kmetijski pridelovalci sploh zanimali za tovrstna zavarovanja. »Že zdaj so na trgu produkti, ki krijejo samo večjo škodo, in so zato zavarovalne premije cenejše, vendar po zagotovilih zavarovalnic za te produkte ni povpraševanja,« pravijo na ministrstvu. Sistem je treba nadgraditi Da s sistemom kmetijskih zavarovanj nekaj ni v redu, menijo tudi v Kmetij sko--gozdarski zbornici Slovenije. Kljub temu da država sofinancira zavarovalne premije, »Zavarovanje ostaja ena od oblik varovanja kmetijske proizvodnje pred naravnimi nesrečami, pomembno pa je, da se kmetijski pridelovalci zavedajo tudi pomena preprečevanja škode. Tako je pomembna predvsem preventiva, saj samo z zavarovanjem ni mogoče ublažiti posledic škode. Ministrstvo zato namenja sredstva za preventivo, in sicer za sofinanciranje postavitve protitočnih mrež, postavitve rastlinjakov, namakalnih sistemov,« pravijo na kmetijskem ministrstvu. v Sloveniji še niso vzpostavili ustreznega sistema zavarovanja in pritegniti k zavarovanju večjega števila kmetovalcev, pravijo v zbornici. Kmetje se pritožujejo tudi zaradi neugodnih pogojev in pomanjkljivih produktov zavarovalnic, zavarovalnice pa po drugi strani zaradi vedno večjega finančnega tveganja, ki jim ga prinaša kmetijsko zavarovanje. Kmetje sicer še vedno podpirajo trenutni sistem zavarovanja kmetijske pri- Višina premije za vsako posamezno kmetijsko kulturo ali skupino kmetijskih kultur je poleg razvrstitve območja odvisna tudi od višine zavarovanega pridelka in izbrane cene za kilogram pridelka, naknadno pa še od ugodnosti, ki posameznemu zavarovancu pripadajo. Poleg tega na višino zavarovalne premije vpliva tudi izbira zavarovalnega kritja (vključitev dodatnih nevarnosti, izbira soudeležbe zavarovanca pri škodi ...), pojasnjujejo v Zavarovalnici Triglav. VINOGRADNIŠTVO POLJEDELJSTVO VRTNARSTVO IN SADJARSTVO 70% 80% več kot ^ / 95 % e. Izpolnjene. Vam blizu! Z UQODNIMI KREDITI ZA ZAPOSLENE ZA DOLOČEN ČAS BO ŠLO LAŽJE! Preverite ponudbo v najbližji poslovalnici ali na www.banka-celje.si! I) banka celje www.banka-celje.si TEDEN NAOKOLI Je bil preplah pretiran? Napovedi o najobilnejšem sneženju v zadnjih letih se na predvečer kulturnega praznika niso uresničile delave s sofinanciranjem, ki bi ga bilo treba nadgraditi z razširitvijo ponudbe zavarovalnih produktov, s pripravo ustreznih zavarovalnih paketov, z nižjo odbitno franšizo in zvišanjem sofinanciranja zavarovalne premije na najvišjo dovoljeno stopnjo (do 65 odstotkov premije), pravijo v Kmetij sko-gozdarski zbornici Slovenije. JERICA POTOČNIK Foto: arhiv NT (GrupA) Primerjava z Avstrijo V Avstriji je proti škodam zaradi neugodnih vremenskih razmer, kot so toča, pozeba, vihar, poplava, suša, prezgodnja kalitev zrn in druge nevarnosti, zavarovan zelo velik delež površin. Vremenoslovci so Sloveniji za konec minulega tedna napovedovali snežni metež in rekordne količine snega v zadnjih letih, za celotno Slovenijo je bil razglašen rdeči alarm. Prebivalci smo bili v tesnobnem pričakovanju ob številnih opozorilih z vseh strani in ob napotkih, kako ravnati v takšnih izrednih razmerah. Opozorila so segala od tega, da naj ta dan raje ne sedemo za volan in se v službo odpravimo peš, do tega, naj si ustvarimo zaloge hrane za več dni. Da je zadeva skrajno resna, smo razbrali iz napovedi Darsa, ki je za petek zjutraj prepovedal vožnjo tovornim vozilom po vseh naših avtocestah. Čez dan so ta skrajni ukrep omilili in delno sprostili promet. Nekatere osnovne in srednje šole po Sloveniji so ta dan zaprle vrata, v nekaterih podjetjih niso imeli proizvodnje. Obilno sneženje je zajelo Notranjsko in Dolenjsko, orkanska burja pa severno Primorsko. V večjem delu države razmere niso bile taka kritične, kot se je napovedovalo. Ko je najhuje minilo, so se v stilu reka »po bitki so vsi generali pametni« vsula vprašanja in pomisleki. Mar niso na Dar-su, v šolah in drugje pretiravali? Saj je tudi nekoč zapadlo do meter in več snega, pa ni bilo takšne panike. Na Darsu pravijo, da ničesar ne obžalujejo in da bodo ob vsakem rdečem alarmu ravnali podobno. Mi pa se vprašajmo, kaj bi bilo, če bi se napovedi vremenoslov-cev uresničile. Zagotovo bi bilo podobno število pametnih, a posledice bi bile morda bistveno hujše. Snežna ujma je grozila Sloveniji na predvečer kulturnega praznika, ko so bile po naši državi napovedane številne prireditve, na dan, ko slavimo našega največjega poeta Franceta Prešerna. Včasih se zdi, da nam ta praznik največ pomeni takrat, kadar koledarsko pade tako, da je dela prost dan. A množice obiskovalcev v njegovem rojstnem kraju v Vrbi na Gorenjskem, množice ob poslušanju Prešernovih verzov ob tradicionalnem opoldanskem branju pred njegovim spomenikom na Tromostovju in zbrani v večjem ali manjšem številu še kje drugod po Sloveniji so tisti iskreni izraz spoštovanja slovenske kulture in zavedanja njenega pomena za naš narod in državo. Bolj ali manj vse vlade, desne, sredinske, leve, so v zadnjih letih, ko je šlo za reze v proračun, videle kulturo kot tisto področje, kjer ne bo posebne škode, če ji vzamejo kakšen milijonček evrov. Tudi ob letošnjem rebalansu je bilo tako. Napovedani snežni vihar je odpihnil tudi kakšno prireditev ob kulturnem prazniku oziroma jo preložil, a ga na srečo ni orkana na svetu, ki bi odpihnil kulturo kot pomembno vrednoto slovenskega naroda. Tisto vrednoto, ki nas je skozi dolgo zgodovino držala pokonci in nas vlekla naprej vse do samostojne države. Če nas je v Sloveniji konec minulega tedna zajela tesnoba ob pričakovanju večjih pošiljk snega, ki smo se jih v zadnjih letih odvadili, kaj si lahko mislimo o tesnobi, ki vlada v Ukrajini? Spopadi, ki so se na vzhodu te velike žitnice Evrope razplamteli v zadnjih dneh, grozijo s totalno vojno med Ukrajino in Rusijo. Intenzivna diplomatska prizadevanja v minulih dneh, ko sta Merklova in Hollande družno potovala v Kijev in Moskvo, nemška kanclerka pa še v Washington, so po besedah francoskega predsednika zadnji poskus, da bi preprečili krvavo morijo, ki se obeta. Število žrtev med vojaki in civilisti v vedno bolj brutalnih spopadih v zadnjih dneh gre v desetine. Bo tokratno mirovno zasedanje v Minsku vendarle prineslo kaj več od prekinitve ognja s figo v žepu? Ironija je, da v letu, ko obeležujemo 70-letnico konca druge svetovne vojne, lahko izbruh odkritega vojaškega spopada med Rusijo in Ukrajino najbolj nevarno zatrese mir v Evropi. Vsekakor pa je že zdaj jasno, da sta Rusija in zahod po dolgih letih spet v hladni vojni. Še dobro, da je sedemdeset let po drugi svetovni vojni informacijska in komunikacijska tehnologija tako napredovala, da lahko doma v svojih dnevnih sobah z neposrednimi prenosi po televiziji iz daljnih ZDA ter od drugod po svetu spremljamo uspehe naše izjemne smučarke Tine Maze in drugih slovenskih športnikov. Črnjanka je osvojila že dve zlati in eno srebrno medaljo, prvenstva pa še ni konec. Tako suvereno zmagovati in na njenem domačem dvorišču poraziti eno največjih tekmic Lindsey Vonn, pri tem pa ne pozabiti na slovensko zastavo, zmorejo le največji šampioni. Tudi Jakov Fak je v zadnjih dneh eksplodiral z dvema zmagama v svetovnem pokalu, Peter Prevc je čisto pri vrhu. Slovenski športniki res poskrbijo, da vsaj za nekaj trenutkov pozabimo na tegobe vsakdana. So njihovi uspehi lahko tudi navdih, da kot državljani in država spišemo osebno in skupno zgodbo o uspehu? ROBERT GORJANC 4 GOSPODARSTVO Na stojnici slabe banke tudi podjetja s Celjskega DUTB prodaja terjatve do 27 podjetij - Za malo denarja že znanim kupcem? Na seznamu slabe banke, ki prodaja terjatve 27 podjetij, je tudi Aha Secaplast iz Laškega. Seznam terjatev Podjetje Vrednost terjatve (mio EUR) Aha Secaplast 1,2 Polzela 1,8 Meja 1,9 Thermana 22,7 Skupina Fori 25,0 Vir: DUTB Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je začela prodajo terjatev do podjetij, ki jih je pred dobrim letom prevzela od bank, in s tem na široko odprla vrata do slovenskega gospodarstva. Čeprav se mnogi v Sloveniji trenutno bolj ukvarjajo z (raz)prodajo petnajstih podjetij z vladnega seznama, je tudi odločitev slabe banke povzročila precejšnje ogorčenje. Zlasti strokovnjaki opozarjajo, da so bančne terjatve, ki jih lahko upniki pretvorijo v lastništvo, ena najbolj učinkovitih in tudi najhitrejših poti do prevzema podjetij. Bojazen, da bi lahko podjetja, teh pa je na seznamu slabe banke zelo veliko, končala v rokah domačih in tujih špekulantov, je velika. DUTB je seznam terjatev, ki se jih je kot prve odločila prodati, objavila kar na svoji spletni strani. Skupno prodaja 670 milijonov evrov terjatev do 27 podjetij, med katerimi jih je tudi pet s Celjskega. Zainteresirani vlagatelji imajo časa za oddajo ponudb zelo malo, saj jih morajo poslati najkasneje do 17. februarja. V DUTB od vlagateljev pričakujejo naj- Prva pravnomočno dobljena odškodninska tožba proti nekdanjemu članu upravnega odbora CM Celje Vojku Stermeckemu je odprla možnosti odškodninskega pregona še drugih nekdanjih vodilnih v propadlem celjskem gradbincu. Stečajna upraviteljica Milena Sisinger je namreč vložila odškodninski tožbi tudi zoper Zdravka Zvera in Petra Šepetavca. Prvi je bil pred stečajem predsednik in drugi član upravnega odbora CM Celje. Obravnava »primera Zver« se je začela ta teden, postopek, v katerem bodo ugotavljali odgovornost Šepetavca, naj bi se začel jeseni. Kljub prvemu uspehu na sodišču je veliko vprašanje, ali bo odškodnina, ki jo mora plačati Vojko Stermecki, obogatila stečajno maso CM Celje. Stermecki je namreč uradno brez premoženja, enako pa že nekaj časa velja tudi za Šepetavca. manj nezavezujočo ponudbo z natančno višino kupnine, podroben opis financiranja in datum ter način plačila. Ker je rok za oddajo ponudb tako kratek, se pojavlja ugibanje, ali so nemara kupci terjatev že izbrani. Težko je namreč verjeti, da bi lahko nekdo v samo štirinajstih dneh pripravil resno ponudbo za nakup. Poleg tega je slaba banka terjatve do posamičnih podjetij prodaja- Tako kot pri Vojku Ster-meckem je bil tudi pri nekdanjem predsedniku upravnega odbora Zdravku Zveru, ki pa je to funkcijo opravljal le zadnje leto pred stečajem, razlog za tožbo oškodovanje upnikov. Odškodnina, ki jo zahteva upraviteljica, je enaka kot pri prvi tožbi in znaša 150 tisoč evrov. To je najvišja zgornja meja, ki jo zakonodaja dopušča v primeru, ko ni natančno določeno, kolikšno škodo je dejansko povzročilo poslovodstvo. In s čim naj bi Zdravko Zver oškodoval upnike? Odvetnik CM Celje v stečaju Peter Fin-gušt pojasnjuje, da je v času, ko je podjetje že bilo v prisilni poravnavi, soglašal s posli, s katerimi so se obveznosti, ki jih je imela Regionalna razvojna agencija Celje do CM Celje, prenesle na Tehnopolis, glavni očitek pa se nanaša na poplačilo starih dolgov nekaterim upnikom po 16. aprilu 2012, ko je podjetje že razglasilo in- la že v preteklosti, vendar so potencialni kupci za pripravo ponudbe imeli na voljo veliko več časa. Za malo denarja do velikega premoženja Ministrstvo za finance je slabo banko že pozvalo, naj razmisli o podaljšanju roka za oddajo ponudb, saj je po njegovem mnenju štirinajst dni solventnost. V skladu z zakonodajo bi namreč CM Celje po tem datumu smel poravnavati le tekoče obveznosti. Tako pa je »po stranskem tiru«, trdita odvetnik Fingušt in stečajna upraviteljica Sisingerjeva, preko hčerinskih družb Voc in Štajerske gradnje poplačal terjatve le nekaterim upnikom, med njimi tudi prav tako že nekdanji turistični agenciji Svet potovanj, in s tem kršil določbe o enakopravni obravnavi upnikov. Zver seveda vse navedbe zavrača, kako bo odločilo sodišče, pa bo morda znano že konec marca, ko je razpisan novi narok za glavno obravnavo in bo sodnik Dušan Erjavec zaslišal še nekaj prič. Sporna oddaja kamnoloma Razlog za prvo odškodninsko tožbo, ki jo je stečajna upraviteljica Milena Sisinger vložila proti Vojku Stermecke-mu, je bila sporna oddaja kamnoloma v Veliki Pirešici premalo in od sodelovanja odvrača resne vlagatelje, vendar v DUTB poziva ne upoštevajo. Pravijo, da gre le za informativne roke, ki jih bodo, če bodo tako presodili, podaljšali. V DUTB ne upoštevajo tudi poziva ministrstva, naj razmislijo, ali je smiselno prodajati terjatve do dolžnikov, ki so z bankami že dosegli dogovor o finančnem prestrukturiranju. Namesto v celoti povrnjenega v najem enemu od upnikov. Stermecki je julija 2012, le nekaj dni pred uvedbo prisilne poravnave v CM Celje, s takratnim kooperantom v kamnolomu Petrom Podrža-jem, ki mu je CM Celje dolgoval kar nekaj denarja, sklenil pogodbo o najemu kamnoloma. Ker je pogodba Podržaju omogočila uporabo in prodajo surovin, naj bi s tem dobil privilegiran položaj v primerjavi z ostalimi upniki. Sodišče je po več obravnavah marca lani Stermeckega spoznalo za krivega in kot je takrat dejala Sisingerjeva, je bila to pomembna sodna zmaga v stečaju CM Celje, kjer so 156.000 evrov mora Vojko Stermecki nakazati v stečajno maso CM Celje. posojila bodo najbrž morali pristati na popuste pri prodaji terjatev. DUTB je objavila tudi seznam lastniških deležev 22 podjetij, ki so bila prenesena nanjo. Med drugim je naprodaj 62-odstotni delež v Aeru, 23-odstotni v Pivovarni Laško in 21-odstotni v Therma-ni. Slaba banka prodaja tudi 15 tisoč delnic oziroma 0,06 odstotka Elektra Celje. Enako opozarja tudi Darko Zupanc, nekdanji lastnik dveh podjetij, katerih terjatve so se znašle na prodajnem seznamu DUTB. Zupanc pravi, da bi slaba banka 6,1 milijona evrov terjatev do družbe Hotel Marita, ki jih je pridobila od Abanke, morala prodati na mednarodnem natečaju. Sploh pa bi morala Hotel Marita prodajati kot delujočo družbo in ne samo kot terjatev. Le tako bi namreč dosegla ekonomsko upravičeno tržno ceno, saj so samo vlaganja v obnovo in razširitev hotelskih zmogljivosti znašala 11 milijonov evrov. Še bolj nesmiselna je prodaja 1,9 milijona evrov visoke vodilni pred propadom podjetja sklenili več spornih poslov. Stermecki se je na sodbo, ki mu je naložila plačilo 156 tisoč evrov odškodnine, pritožil. A je Višje sodišče v Ljubljani njegovo pritožbo zavrnilo. Nato se je obrnil še na vrhovno sodišče in zahteval revizijo postopka, vendar je sodišče njegovo zahtevo zavrglo. Brez premoženja? Sodba je postala pravnomočna prejšnji teden, vendar ostaja odprto pomembno vprašanje: kdaj bo nekdanji član upravnega odbora v stečajno maso CM Celje nakazal odškodnino? Tako kot mnogi drugi menedžerji po Sloveniji je namreč tudi Stermecki kljub bajnim zaslužkom, kot pravi odvetnik Peter Fingu-št, uradno brez premoženja. »Vse, kar nam je z izvršbami na njegovo premoženje in prihodke uspelo dobiti od njega, je bilo 60 evrov,« je ogorčen odvetnik. Po njegovih besedah je Vojko Stermecki, ki je zdaj zaposlen v podjetju Ahac NG in naj bi tam dobival le minimalno plačo, tik pred stečajem CM Celja z življenjsko sopotnico Petro Kamenšek sklenil notarski sporazum o delitvi skupnega premoženja. Kamenškova je dobila hišo in avtomobil, Stermeckemu pa so ostali ničvredne delnice terjatve do šentjurske Meje, pravi Zupanc. Gre namreč za dolgoročno posojilo, ki ga je podjetje najelo pri Abanki in za katerega bo prvi obrok zapadel v plačilo leta 2017, zadnji pa v letu 2024. »DUTB na žalost dokazuje, da je ne zanima donosna prodaja premoženja, ki ga je sicer pridobila na čuden način. Obstaja sum, da bo premoženje prodala pod realno vrednostjo že znanemu kupcu,« še opozarja Zupanc. S Celjskega pet podjetij Poleg šentjurske Meje so s Celjskega na seznamu slabe banke še štiri podjetja - Thermana in Aha Secaplast iz Laškega, tovarna nogavic s Polzele in velenjska Skupina Fori. Z izjemo Skupine Fori, ki je v lasti družine Forštner in je globoko v dolgovih, so vsa ostala podjetja v postopku prisilne poravnave. In v vseh teh podjetjih je DUTB svoje terjatve že ali pa jih še bo pretvorila v lastniške deleže. Vsaj tako je napovedala. Zato je zelo čudno, zakaj so te terjatve zdaj naprodaj. JANJA INTIHAR Foto: SHERPA Vojko Stermecki, Zdravko Zver in Peter Šepetavc so danes zaposleni v podjetjih, ki sta v lasti poslovneža Romana Moškotevca. Stermecki dela kot vodja proizvodnje gradbenih materialov v družbi Ahac NG, preko katere je Moškotevc kupil zdravo jedro CM Celja, podjetje Voc, v katerem sta na pomembnih položajih Zver in Šepetavc. Prvi ima funkcijo odgovornega vodje za mostove, drugi pa je svetovalec direktorja. CM Celje in poslovni delež v družbi Derma, preko katere so vodilni v CM Celje pred leti izvedli menedžerski prevzem, lani pa je tudi ta družba šla v stečaj. Fingušt pravi, da so že septembra lani vložili tožbo, s katero želijo doseči ničnost sporazuma o delitvi premoženja, in zdaj čakajo na prvo obravnavo. Enako tožbo so vložili tudi zoper tretjega nekdanjega člana upravnega odbora Petra Šepetavca, ki je na enak način kot Stermecki in tudi ob istem času »poskrbel« za družinsko premoženje. Tudi proti Šepetavcu, ki je tako kot Zdravko Zver zdaj zaposlen v Vocu, je že vložena odškodninska tožba. Fingušt pričakuje, da se bo postopek začel jeseni. JANJA INTIHAR Pred sodniki že drugi član nekdanjega vodstva CM Celje Stečajna upraviteljica tudi Zdravku Zveru očita oškodovanje upnikov - Kako bo Vojko Stermecki plačal 156 tisoč evrov odškodnine? Člani dajejo stranki moč Predsednik SDS Janez Janša: »Ključno je vprašanje, kako do večjega vpliva v občini.« CELJE - Pred tedni je v javnosti zaokrožilo anonimno pismo, v katerem se je - kot je bilo mogoče razbrati iz skupinskega podpisa - del članov Mestnega odbora SDS Celje spraševal, zakaj vsi ne čutijo delovanja stranke. Iskali so odgovore na to, kaj je počelo vodstvo lokalnega odbora v zadnjem letu in zakaj se člani stranke ne srečujejo pogosteje, se ne družijo, niso bolj povezani na terenu in niti ne vedo, od kod so se pojavila imena ljudi, ki so na strankini listi kandidirali na jesenskih lokalnih volitvah. Priložnost za srečanje članstva in poglobljen pogovor o tem je bila minuli četrtek, ko so se člani celjskega odbora srečali s predsednikom SDS Janezom Janšo. Kot je dogajanje za zaprtimi vrati povzel predsednik odbora Janko Požežnik, je nekaj posameznikov opozorilo na ta vprašanja in kritiziralo način dela vodstva odbora, vendar se večina Po srečanju za zaprtimi vrati so člani celjskega odbora SDS prisluhnili še predstavitvi knjižnega opusa Janeza Janše. prisotnih z njimi ni strinjala. Da to srečanje ni bilo priložnost za razčiščevanje odnosov znotraj odbora ter med odborom in vodstvom stranke, je potrdil tudi predsednik SDS Janez Janša. »Vodstvo stranke na državni ravni podpira vsak lokalni odbor oziroma njegovo vodstvo, ki ga podpirajo tudi člani tega odbora,« je bil odločen Janez Janša. Kdo piše anonimke? »Ko gre za anonimna pisma, vedno najprej pomislim na to, da jih piše nekdo izven stranke, predstavlja pa se, kot da je notranja javnost - da so potem ljudje bolj jezni drug na drugega,« je bil slikovit Janša. Ko v stranki izključijo ta zunanji dejavnik, se lahko pogovarjajo o resničnih problemih, je še povedal in dodal, da se zato o anonimnem pismu s člani ni pogovarjal, se je pa o težavah. »Celjski odbor je velik, saj ima več kot 700 članov, ki imajo različne poglede na mnogo stvari. Vendar smo jih vselej doslej uspeli poenotiti in jih bomo tudi v prihodnje.« Na konkretno vprašanje, ali ima vodstvo celjskega odbora podporo vrha SDS, je odgovoril, da je to v stranki zelo nepomembno. »Vodstvo stranke na državni ravni podpira vsak lokalni odbor oziroma njegovo vodstvo, ki ga podpirajo tudi člani tega lokalnega odbora,« je bil odločen Janša. O tem, kdo bo vodil posamezni odbor in kdo bo uvrščen na kandidatne liste za lokalne volitve, odločajo člani lokalnega odbora. V Celju predsednika mestnega odbora volijo vsaka štiri leta, kar pomeni, da mandat predsednika Požežnika traja do junija prihodnje leto. Ob tem je Janša še dodal, da se nadzorni odbor stranke vključuje le, če pride do kršenja formalnih pravil. »In v Celju trenutno ni nobenega takšnega postop- »V odboru je 731 članov, a kaj, ko jih je resnično aktivnih le približno sto. To razmerje je po mojem treba spremeniti,« meni Janko Požežnik. ka,« je bil jasen v odgovoru, ali se v knežjem mestu ne ponavlja scenarij iz Velenja, ko je bilo vodstvo lokalnega odbora zamenjano tik pred lokalnimi volitvami. Za krepitev moči Minuli četrtek je bila v ospredju srečanja razprava o tem, kako okrepiti vlogo SDS v mestni občini. »Mislim, da bo rezultat razprave takšen, da bo ta vloga okrepljena,« je poudaril Janša. Predsednik MO SDS Celje Požežnik ob tem pojasnjuje, da bodo razpravo nadaljevali in iskali ustrezne rešitve. Pričakuje čim več različnih predlogov, saj je po njegovem mnenju ključno prav to, da postanejo člani odbora bolj aktivni in angažirani. Ob takšnem delu, je prepričan, bi bilo tudi manj nezadovoljstva pri nekaterih članih, saj pravi, da posameznik preprosto ne more pričakovati, da bo o vsem obveščen, če se v delo odbora ne vključi aktivno. »Res imamo 731 članov, a kaj, ko jih je resnično aktivnih le približno sto. To razmerje je po mojem treba spremeniti.« IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA NA KRATKO Spomin na XIV. divizijo PODČETRTEK, LAŠKO - V Sedlarjevem je bila v petek v organizaciji Združenja ZB NOB Šmarje pri Jelšah in Občine Podčetrtek osrednja slovesnost ob 71-letnici prihoda XIV. divizije na Štajersko. Spominu na divizijo se je okoli 60 pohodnikov poklonilo tudi s tridnevnim pohodom iz Sedlarjevega do Gračnice pri Rimskih Toplicah. Tam pa sta radeška in laška občina s soorganizatorji minulo nedeljo pripravili spominsko svečanost, kjer je bila slavnostna govornica direktorica Muzeja novejše zgodovine Celje Tanja Roženbergar. XIV. divizija je bila leta 1943 ustanovljena z namenom upora proti okupatorju. Ena najbolj udarnih partizanskih enot se je izkazala po številnih vojaških operacijah na Notranjskem in Dolenjskem. Njen prihod na Štajersko naj bi pripomogel k večjemu in močnejšemu odporu proti nemški oblasti in vojski ter preprečil mobilizacijo Štajercev v nemško vojsko. V noči na 6. februar jim je uspelo pri Sedlarjevem prekoračiti reko Sotlo. Umaknili so se v gozdove Bohorja in od tam uspešno napadli rudnik Senovo in druge objekte, ki jih je uporabljala nemška vojska. JP, TV Plaz poškodoval cesto ROGATEC - Občina je že priskrbela projektno dokumentacijo za sanacijo plazu, ki se je sprožil ob močnem deževju konec januarja. Ta plaz se je sicer pojavil že ob septembrskem neurju lani, večjo razsežnost pa je dobil tokrat, ko je povzročil precej težav na eni od lokalnih cest. Škoda je ocenjena na približno sto tisoč evrov. Občina je s pomočjo pristojnih služb sicer kmalu po tej naravni nesreči odstranila naneslo zemljino in omogočila delno prevoznost lokalne ceste. Projekt za dokončno sanacijo plazu pa je oddala ministrstvu za okolje in prostor. Ker je plaz posledica septembrskega neurja, bo vlada odločala o dodelitvi denarja za reševanje nastale škode. Župan Občine Rogatec Martin Mikolič je povedal, da je eden od možnih ukrepov celo zaprtje ceste, ki vodi do približno 20 gospodinjstev. Vendar imajo ta dostop do doma urejen še iz druge smeri. TV Za plačo načrtovali preveč denarja Dve desni roki PREBOLD - Svetniki so na zadnji seji sprejeli občinska proračuna za leti 2015 in 20l6. Razprava o letošnjem proračunu je bila zaradi amandmaja, ki ga je vložil svetnik Marjan Golavšek iz vrst SDS, precej burna. Predlagal je, da preveč predvidenega denarja za plačo podžupana Franca Škrabeta, zaposlenega v občinski upravi, namenijo za projekt oživljanja košarke v Preboldu. Župan Vinko Debelak se z amandmajem ni strinjal, saj bi se s tem po njegovem mnenju porušil sistem financiranja športnih društev, nad katerim zdaj uspešno bdi Športna zveza Prebold. Po vroči razpravi so se župan in svetniki le dogovorili, da bodo razliko med 38. plačnim razredom, ki določa višino pod-županove plače, in 39. plačnim razredom, po katerem so denar predvideli v proračunu, namenili športu, naprej pa ga bodo razdeljevali na podlagi letnega programa športa. In kako je do razkoraka sploh lahko prišlo? Župan pravi, da so podžupanovo plačo za letos načrtovali za 39. plačni razred in pri tem upoštevali tudi izplačilo decembrske plače po 41. plačnem razredu, kolikor je prejemal v minulem mandatu. Kot bivšemu zaposlenemu podžupanu so mu namreč pripadale tri plače po prenehanju mandata in zaposlitve. Po njegovem ponovnem imenovanju za podžupana in zaposlitvi mu je občina s prvim februarjem letos določila plačilo v skladu z 38. plačnim razredom, česar v letošnjem proračunu, kot pojasnjuje župan, niso mogli upoštevati, saj so ga pred tem že razposlali. ŠO ROGAŠKA SLATINA - Podžupanske naloge bosta tudi v tem mandatu opravljala Martin Kidrič, član Slovenske ljudske stranke, in Boris Führer, član Demokratične stranke upokojencev Slovenije. Župan Občine Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič je pojasnil, da je zaradi dosedanjih izkušenj Kidriča in Führerja način njunega dela že ustaljen. Med njunimi obveznostmi so udeležba na različnih prireditvah, pomoč pri določenih strokovnih projektih v občini, sledenje prednostnim nalogam razvojnih projektov občine in sodelovanje pri njihovi realizaciji. TV Danes se miren potok, lahko že nevarna reka Bojijo se morebitnega razlitja potoka Pirešica - Arso bo saniral bregove, takoj ko bo imel jutri denar Za celostno ureditev vodotoka Pirešica pri zavoju domačije Debelak v Veliki Pirešici si prizadevajo že od leta 2005. Člani Eko civilne iniciative Slovenije so prepričani, da bi lahko s celovitim pristopom bregove potoka uredili z manj denarja in s tem preprečili nevšečnosti, povezane s poplavami. Občina Žalec podpira prenos določenih pristojnosti rednega vzdrževanja manjših vodotokov na lokalne skupnosti, če bi koncesionar zagotovil ustrezen nadzor in država zagotovila del potrebnega denarja. Prenos vsega tega pa bi po njenem pomenil uvajanje stihije, materialne posledice odgovornosti pa bi zopet bremenile občinske proračune. ŽALEC - Kljub temu da je v teh dneh prva skrb Slovencev predvsem sneg, ne smemo pozabiti tudi na nevšečnosti, ki jih v zadnjih letih na žalost vedno pogosteje povzročajo narasli vodotoki. Na neurejene razmere pri njihovem vzdrževanju opozarjajo tudi nekateri posamezniki, med njimi tudi Irena Rotar iz Velike Pirešice in njeni somišljeniki iz Eko civilne iniciative Slovenije -Ekoci. Zavzemajo se, da bi se lahko manjših posegov lotile lokalne skupnosti same. Ker bi ukrepale takoj, bi za to porabile manj denarja. Rotar jeva si za celostno ureditev vodotoka Pirešica pri zavoju domačije Debelak v Veliki Pirešici prizadeva že od leta 2005. Vodotok je bil v tem času tako nižje kot višje od odseka Debelak že dvakrat saniran. Prepričana je, da bi lahko s celovitim pristopom bregove potoka uredili z manj denarja in s tem preprečili nevšečnosti, povezane s poplavami. Boji se nadaljnjega rušenja škarpe Nedavno je ob rečnem zavoju v Veliki Pirešici odtrgalo del kamnite škarpe, s katero je obložen breg. Vsake večje padavine pomenijo nadaljnjo rušitev škarpe in ob prvi večji poplavi celo zajezitev potoka Pirešica, zaradi česar se lahko potok razlije po okoliških površinah in poplavi več hiš. Rotarjeva na nevarnost redno opozarja. Opis stanja s fotografijami pošilja na Arso, Občino Žalec in druge pristojne službe. S tem jih vedno znova poziva, da bi pravočasno zavarovali bregove in s tem preprečili morebiten najhujši scenarij. Rečna nadzorna služba podjetja Nivo, koncesionarja za upravljanja voda, si je kritičen odsek ogledala na terenu. Preučila naj bi razmere, zdaj pa naj bi iskala možne rešitve za celostno sanacijo vodotoka. Kljub temu po mnenju Rotar-jeve ostaja bojazen, da pristojne službe ne bodo dovolj hitro ukrepale. Trenutno je namreč po njenih besedah odstopil še del škarpe, kmalu pa se lahko zgodi, da bo v vodo zgrmelo še ostalo kamenje, ki bo zajezilo celotno strugo. Razmere na terenu redno spremljajo Arso, Oddelek za območje Savinje, je pojasnil, da so pri domačiji Debelak v okviru sanacijskih del po ujmi leta 2007 poškodovan desni breg potoka Pirešica zavarovali s kamnito zložbo in očistili strugo odvečnih naplavin in zarasti. Do danes se razmere na terenu, kot še dodaja, kljub večkratnim visokim vodam niso bistveno spremenile, res pa naj bi prišlo do manjše poškodbe kamnite obloge na desnem bregu potoka in do manjšega nanosa naplavin. Rečna nadzorna služba kon-cesionarja razmere na terenu redno spremlja in bo, če bo obseg finančnih sredstev dopuščal, v čim krajšem času poskušala sanirati nastalo poškodbo, še dodaja Alenka Zupančič, vodja Oddelka za območje Savinje. Prepričana je, da lahko z rednimi vzdrževalnimi deli, kot je čiščenje odvečnih naplavin, zarasti, in s sanacijo manjših poškodb povečajo pretočnost in s tem preprečijo hujšo škodo, ki bi nastala ob morebitnih visokih vodah. Pri tem opozarja, da so lastniki priobalnih zemljišč v skladu z Zakonom o vodah sami dolžni odstranjevati odvečno zarast ob vodotoku, na kar naj bi nazadnje lani jeseni pisno obvestili vse lokalne skupnosti. Lokalna skupnost bi bila učinkovitejša Eko civilna iniciativa in somišljeniki v skupini Nič nas ne sme presenetiti - bodimo pripravljeni so prepričani, da je organiziranost ministrstva za okolje in prostor preveč toga, saj od zaznave do rešitve težave traja več let, medtem pa narava deluje po svoje. Prizadevajo si, da bi lokalne skupnosti pri vzdrževanju vodotokov imele več pristojnosti. S takojšnjim posegom bi privarčevali veliko denarja, ne pa da morajo ljudje čakati na ukrepanje pristojnih služb, v tem času pa se razmere na terenu močno poslabšajo in na koncu zahtevajo veliko več denarja in napora. Prepričani so, da je rešitev v trajnostnem pristopu - na tem področju se povezujejo z mariborsko univerzo - in sodelovanju vseh vpletenih, tudi lokalne skupnosti. Eko civilna iniciativa si prizadeva uresničevati problematiko civilne družbe na pozitiven način v sodelovanju s pristojnimi službami in ministrstvi ter ciljno javnostjo, o čemer bodo razpravljali tudi marca na strokovnem posvetu na sejmu Altermed. ŠPELA OŽIR Foto: osebni arhiv NA KRATKO Pust šoštanjski prevzel oblast ŠOŠTANJ - Danes je šoštanjski župan Darko Menih moral začasno predati oblast predstavnikom Pusta šoštanjskega, o čemer so ga z listino obvestili že nekaj dni prej, ko so ga obiskali v njegovem uradu. Oblasti se je moral odreči do pepelnične srede, 18. februarja, ko bodo pokopali pusta. Glede na dolgoletno tradicijo pustovanja v Šoštanju, letos bo pustni karneval že dvainšest-desetič, se Darko Menih predaji oblasti ni preveč upiral. Sploh ker so mu predstavniki Pusta šoštanjskega prinesli tudi nekaj pustnih dobrot. V Šoštanju, ki je član združenja evropskih karnevalskih mest, bo tako v naslednjih dneh vse bolj zabavno in šegavo, vrhunec pa bo v soboto, ko bo mednarodni karneval. Začel se bo ob 15. uri na Trgu bratov Mravljak, po njem pa bo maškarada v športni dvorani z ansambloma Smeh in Gadi. Najlepše maske bodo nagradili. Prireditev bo pripravilo Turistično olepševalno društvo Šoštanj. RG »Vrgli« župana VRANSKO - Generali vranarji so v nedeljo v središču trga Vransko razrešili občinski svet in občinsko upravo, župana Franca Sušnika pa zaprli v hišni pripor in s tem zakorakali v predpustni teden, ki ga bodo v soboto že tradicionalno sklenili s pustnim karnevalom. V nedeljo so s prevzemom oblasti že tradicionalno postavili nova pravila. Zavezali so se, da bodo v soboto organizirali največji pustni karneval v tem delu Evrope, obiskali spodnje-savinjske občine, vpeljali pustne vinjete, za voznike povečali dovoljeno količino alkohola v krvi in zapovedali, da morajo gostinci na današnji dan, to je na malega pusta, točiti pijačo po znižanih cenah. Včeraj so se najprej mudili po spodnjesavinjskih občinah. Za generale je še posebej naporen četrtek pred pustno soboto. Na malega pusta obiščejo gostinske lokale na Vranskem in preverjajo, ali se gostinci držijo predpisanega pustnega zakonika, ki pravi, da morajo lokali neprekinjeno delovati ves dan, da morajo biti natakarice pomanjkljivo oblečene in da morajo točiti čez rob kozarca in po znižanih cenah. Dogajanje bo vrhunec doseglo v soboto, ko bodo Vransko preplavile najrazličnejše skupinske maske, ki bodo sodelovale v karnevalski povorki. ŠO Spodbujajo podjetništvo VELENJE - Na zadnji seji sveta mestne občine so obravnavali tudi poročilo o dodeljenih državnih pomočeh »de minimis« za spodbujanje podjetništva v velenjski občini. Kot je povedala Alenka Rednjak, vodja Urada za razvoj in investicije v Mestni občini Velenje, so v minulem letu v proračunu MOV za spodbujanje podjetništva namenili 200 tisoč evrov. Desetim podjetjem so sofinancirali nove naložbe in s tem soustvarili 35 novih delovnih mest. Sofinancirali so pet novih zaposlitev ter najemnine v mestnem središču in s tem zapolnili tri prazne prostore v centru mesta. V velenjski mestni občini bodo letos spodbujali zagon novih podjetij iz podjetniškega inkubatorja, kjer je pred kratkim velenjska občina odkupila večinski delež. Prav tako pa bodo sofinancirali tudi najemnine za dejavnosti, za katere si želijo, da se v Velenju ohranijo in so pomembne za mesto. RG Predstavili turistične zanimivosti RADEČE - Radeška občina se je s štirimi občinami, ki delujejo pod imenom destinacije Posavje, konec januarja predstavila na sejmu Turizem in prosti čas. Radeška občina je na sejmu predstavila svoje turistične produkte, med drugim spla-varjenje na Savi in Učno pot Savus. Obiskovalcem so se predstavili tudi različni domači ponudniki, med drugim so sodelovali vitezi Ostrovrharji, ki so člani Kulturnega društva Svibno, gostilna in picerija, ki svoje storitve nudi v Turistično rekreacijskem centru Savus, in Kmetija Ključevšek. TV Bo država snedla besedo? Gradnja nadvoza Grobelno se končuje, pločnika do Stopč pa ni ŠENTJUR - »Pločnik so nam obljubili hkrati z odprtjem nadvoza. Že leta je cesta med Stopčami in Grobelnim za pešce in kolesarje milo rečeno nevarna. Ko bo promet čez nadvoz sproščen, bo stanje nevzdržno. Ne predstavljam si, kako bodo otroci in starejši hodili ob tej cesti. Zato smo bili ob obvestilu, da za pločnik ni denarja, krajani zgroženi,« pripoveduje predsednik KS Grobelno Miran Frece. Zgodbo z dolgo brado je pred dnevi znova osvetlila šentjurska poslanka Jelka Godec s poslanskim vprašanjem pristojnemu ministru. Roko na srce so tudi o nujnosti nadvoza na Grobelnem opozarjali tako dolgo, da je leta 2008 le malokdo verjel, da misli država resno. Občina Šentjur se je v projekt aktivno vključila že na začetku prav z zahtevo, da se v celostno prometno ureditev vključi tudi primerna rešitev za pešpot in kolesarsko stezo. Direkcija RS za ceste je od lokalne skupnosti dobila soglasje za projekt prav na podlagi obljube, da bodo z državnim sredstvi v tem okviru zgradili pločnik. V vseh fazah priprave dokumentacije in izvedbe Gradnja se je začela septembra lani. Promet naj bi čez nadvoz sprostili maja letos, rok za dokončanje del pa se bo iztekel avgusta. projekta so tako predstavniki občine kot krajevne skupnosti z rednimi stiki in dopisi pristojne opozarjali na obljubo. Leta 2011 je Občina Šentjur direkciji posredovala projektne pogoje za izdelavo idejne zasnove ureditve ceste. Dve leti kasneje so uskladili različico trase in gradnjo pločnika potrdili. Od začetka gradnje nadvoza pa se zdi obljubljen pločnik le še tola-žilna zgodba za lahkoverne. Pločnik se odmika v megleno prihodnost Predstavniki države so se realnemu stanju še najbolj približali v dopisu, kjer so Krajevno skupnost Grobelno sredi lanskega leta obvestili, da se aktivnosti v zvezi s pločnikom zaradi pomanj- Nesrečni pločnik je iz celotne zgodbe nivojskega križanja izpadel predvsem zaradi specifičnega financiranja naložbe. 17-milijonski projekt 85-odstotno sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj, pri čemer gradnja pločnika ni bila del upravičenih stroškov, zato ga mora država financirati ločeno. kanja denarja v proračunu upočasnjujejo. V prevodu to pomeni, da se gradnja prestavlja v nedorečeno prihodnost. Po številnih pozivih in posredovanjih sta decembra lani šentjurski župan Marko Diaci in direktor občinske uprave Jože Palčnik na direkciji dobila zagotovilo, da bodo v rebalansu državnega proračuna v letošnjem letu kljub vsemu poskušali najti sredstva za dokumentacijo in gradnjo pločnika med Stopčami in Grobelnim. Kot so sporočili iz Občine Šentjur, so jim na tem sestanku tudi obljubili, da si bo direktor direkcije zadevo ogledal na terenu. Na njegov obisk še čakajo. »Z odprtjem nadvoza na Grobelnem bo rešena pere- V odgovoru pristojnega državnega urada so še enkrat predstavili celotno kronologijo dogodkov ob tem projektu, na kritično vprašanje, kdaj pločnik vendarle bo, pa odgovorili: »Na Direkciji RS za infrastrukturo si prizadevamo, da bi lahko v letu 2015/2016 nadaljevali izdelavo projektne dokumentacije (projekta za izvedbo) in nato izvedbo gradbenih del.« ča problematika prometnih zastojev na tej cesti. Celoten projekt je tudi za našo občino izjemnega pomena. Vendar gre s stališča najbolj ogroženih udeležencev v prometu za izjemno nevaren odsek, ki je že terjal smrtne žrtve. Če bo obljuba direkcije ostala neuresničena, bo odprtje nadvoza spremljal zelo grenak priokus,« je povedal župan Marko Di-aci. Kot dodaja predsednik KS Grobelno Miran Frece, so pobude med krajani, da bi v tem primeru blokirali odprtje ali posegli po podobnih radikalnih ukrepih, zelo pogoste. Minister ima za odgovor na poslansko vprašanje časa mesec dni. Krajani lahko zaenkrat le upajo, da jih ne bodo žejne peljali čez vodo. SAŠKA T. OCVIRK Foto: AB NA KRATKO Kostanji med dediščino in nadlogo DOBJE - Stare kostanje ob pokopališču bi nekateri kar posekali, drugi v njih vidijo dragoceno naravno dediščino kraja. Vodstvo občine je poiskalo srednjo pot. Veje starih kostanjev so se z leti razrasle nad pokopališče in predvsem jeseni odpadlo listje moti številne najemnike grobov. Po drugi strani so veličastna drevesa dragocena naravna dediščina, ki se ji večina ne želi odpovedati. Svetniki občine so na zadnji seji sklenili, da je treba moteče veje strokovno odžagati. Izvajalca je občina že izbrala. Delo bo opravil takoj, ko bo vreme to dopuščalo. Na zgornjem delu pokopališča je zasilno parkirišče, ki ga trenutno uporabljajo kot deponijo pri gradnji ceste Repuš-Jezerce. »Takoj ko se bo gradbena sezona začela, bomo tudi to odstranili in okolico pokopališča primerno uredili,« je še pojasnil župan Franc Leskovšek. StO Manj za novorojence in prvošolce TABOR - Svetniki so na zadnji seji sprejeli znižanje enkratnega denarnega prispevka za novorojence in prvošolce v občini. Tabor je bil namreč še do nedavnega na tem področju v naši regiji med najbolj prijaznimi lokalnimi skupnostmi. Do zdaj je občina vsem novorojencem nagrado izplačevala enkrat letno, kar je bil za lokalno skupnost s proračunom, vrednim 1,4 milijona evrov, velik finančni zalogaj, nagrada za prvorojence pa je znašala 200 evrov in je z vsakim naslednjim otrokom naraščala. Za tretji naraščaj so starši prejeli 450 evrov in za petega celo 1.0l2 evrov. Po novem bo nagrada - 150 evrov - enako visoka za vse novorojence. Odlok prinaša tudi novosti glede nagrad za prvošolce, ki jim je Občina Tabor do zdaj ob vstopu v osnovnošolsko izobraževanje kot ena redkih namenjala 150 evrov. Po novem bodo prejeli zgolj rutico in odbojno steklo. ŠO Trije v enem CELJE - V novih prostorih lokalnega odbora in svetniške skupine Stranke Mira Cerarja v pritličju stavbe na Ljubljanski cesti 3a od začetka tedna deluje tudi poslanska pisarna dveh državnozborskih poslank, izvoljenih na strankini listi v obeh celjskih volilnih okrajih. Poslanki Margareta Guček Zakošek in Janja Sluga bosta v tej pisarni občane pričakovali vsak ponedeljek med 10. in 12. uro, razen zadnji ponedeljek v mesecu, ko običajno zaseda državni zbor. Glede na to, da je od državnozborskih volitev minilo že pol leta, pravita, da je bilo srečanj z volivci že kar nekaj. Svoja vprašanja in pobude pošiljajo zlasti po elektronski pošti, kot pravi Guček Zakoškova pa so najbolj aktivni predstavniki različnih interesnih skupin, vse od županov do gospodarstva in šolstva. Da združijo delo lokalnega odbora, 7-članske skupine mestnih svetnikov ter obeh poslank v skupnem prostoru, so se v SMC odločili zato, da bi bilo njihovo delovanje čim bolj poenoteno. IS Vabljeni na največji etno pustni karneval v Celju! Ob pustnem času, ko lahko vsaj za en dan postanemo nekdo drug, bo pestro tudi v Citycentru. Za vas smo pripravili predstavitev tradicionalnih slovenskih pustnih mask. Prvič si boste lahko v Celju ogledali škoromate, laufarje in orače, maske z bogato pustno tradicijo. Vabljeni k spoznavanju ljudskega izročila in kulturne dediščine naših prednikov. • SOBOTA, 14. februar ob 11,15- in 18. uri Prviž v Celju: škoromati, lauferji in oraii • TOREK, 17. februar ob 17. uri Otroško pustovanje z gusarjem Bertom www.city-center.si Tik pred zdajci Pred začetkom velike tridnevne mednarodne prireditve Naročilo za nov skakalni center zaenkrat ustavljeno LJUBNO OB SAVINJI - V Zgornji Savinjski dolini so zadnji dnevi v znamenju obsežnih priprav na svetovni pokal v ženskih smučarskih skokih. Prireditev se bo začela jutri, v petek, medtem ko bo tekmovanje v soboto in nedeljo. Na skakalnici pričakujejo do 45 skakalk iz desetih držav, pod njo vsak dan od šest do osem tisoč obiskovalcev. In kako kaže tekmam svetovnega pokala za prihodnja leta, kako kaže gradnji novega skakalnega centra? Pred velikim mednarodnim tekmovanjem, ki ga bodo po televiziji prenašali tudi v drugih državah, je bil v začetku tedna zadnji sestanek tekmovalnega odbora. »Predvsem smo pregledali stanje na skakalnici, jo preizkusili in ugotovili, da je v zelo dobrem stanju,« je zadovoljen predsednik organizacijskega odbora Rajko Pintar, ki je obenem član tekmovalnega odbora. Pri pripravah sodeluje približno 250 ljudi, od teptačev do vodij skakalnic in tekmovanj. Ljubno je namreč že četrto leto pridobilo tekmo svetovnega pokala, ki je lani zaradi pomanjkanja snega v tem kraju niso mogli izvesti. Letos so že pred sneženjem poskrbeli za primerno količino umetnega snega, nato je zapadlo malo manj kot 30 centimetrov novega snega, ki ga je bilo v torek še približno 15 centimetrov. Nujna posodobitev V Zgornji Savinjski dolini - še posebej na Ljubnem - vidijo tekmo svetovnega pokala kot priložnost za promoci- Že v petek bodo na vrsti uradni trening, kvalifikacije in javni žreb štartnih številk. Med skakalkami so se poleg evropskih prijavile tekmovalke z Japonske in iz ZDA, pričakovali so tudi prijavo iz Kanade. Zadnje tekmovalke se namreč lahko prijavijo najpozneje 48 ur pred začetkom prireditve. Bivale bodo v hotelih Logarske doline, polne bodo tudi druge nočitvene zmogljivosti, vse do Veniš v občini Nazarje. jo, za uveljavljanje turistične ponudbe in še posebej za gostince. Prihodnost tekem svetovnega pokala na Ljubnem je zaenkrat negotova, saj morajo skakalni center posodobiti. Bojijo se, da bi brez tega tekme svetovnega pokala izgubili. Tako želijo na skakalnici omogočiti skoke do 110 metrov daleč, prav tako bi jo opremili za letno skakanje. Poleg tega načrtujejo nov sodniški stolp, trenersko ploščad in napravo za prevoz tekmovalcev na vrh zaleta. V zadnjem času so se pojavili pomisleki, če bo občina to naložbo sploh finančno zmogla, saj so se pojavile nepredvidene zahteve geo-mehanične stroke. Ocenjena vrednost naložbe v nov skakalni center znaša milijon in pol evrov, od česar je polovica evropskih sredstev. Za ostalo namerava občina najeti posojilo (Ljubno je zaenkrat s sosednjimi Lučami ena redkih slovenskih občin brez dolgov, op. p.). Naročilo ustavljeno Občina Ljubno ob Savinji je zato prejšnji mesec objavi- * Elektro Celje Energija T°Peldom Samo do 7S- 2- 2075/ ZIMA ŠE KAŽE ZOBE! Poskrbite za topel dom «L 9 BREZPLAČNA DOSTAVA DO DOMA MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE SESTAVA; pretežno listavci Sestava: min 80 % bukev; Vsebnost vlage: < 7 % max 20 % jelka, smreka Ostanek pepela: < 1 % Premer: 6 mm Kakovostni razred: A2 Dolžina: < 45 mm Pakiranje: 15 kg vreča Kurilna vrednost: > 16,8 MJ/kg Poreklo: BiH 'Najmanjša količina naročila je 1 paleta (70 vreč po 15 kg, skupne mase 1.050 kg). Naročilo posameznega kupca je omejeno na 5 palet. Cena vključuje strošek dostave po Sloveniji in 22 % DDV. Izhodiščna cena in možnost plačila na obroke veljata za obstoječe in nove kupce električne energije ECE. Akcija Topel dom velja od 16.10.2014 do 15.2.2015 oz. do razprodaje zalog, za lesne pelete ECE - sestava; pretežno listavci. Cene v tej akcijski ponudbi so nižje za 4 %. Redna cena je od 259,99 €/tono (272,99 €/paleto). Splošni pogoji akcijske ponudbe in redni cenik so dostopni na www.ece.si. INFORMACIJE IN NAROČILA T: (03) 42 01 300 www.ece.si ponedeljek - četrtek; od 7. do 16. ure, petek: od 7. do 15. ure Skakalni center na Ljubnem ob Savinji. Takšnih prizorov bo ta konec tedna v izobilju. la javno naročilo za gradnjo novega skakalnega centra, ki je bilo nato ustavljeno. Župan Franjo Naraločnik odgovarja, da gre za obsežno dokumentacijo in da je bil po mnenju ponudnikov rok za oddajo prekratek. »Prav tako se je višina ponudb zaradi geomehanskih del višala. Javno naročilo smo preklicali tudi zaradi tega, ker smo tako skušali preprečiti možnost revizije, ki bi ponudnikom ugodila in občini povzročila dodatne stroške,« pravi župan. Ali to pomeni, da na Ljubnem novega skakalnega centra ne bodo gradili? »To zagotovo ne pomeni tega,« odgovarja župan. Krizni čas, ko država občini ne omogoča niti zadostnih osnovnih finančnih virov, takšni gradnji seveda ni najbolj naklonjen. »Za takšne centre je zato treba pripraviti ustreznejše, racionalnejše rešitve,« načrtuje župan Naraločnik, ki si obenem želi, da bi nov skakalni center postal širši, regijski projekt. BRANE JERANKO Foto: arhiv občine Ljubno Nevarno prečkanje nezavarovanih prehodov ŠMARTNO OB PAKI - Na eni zadnjih sej občinskega sveta so svetniki opozarjali, da v zadnjem času opažajo, da šolarji pogosto prečkajo železniško progo na nezavarovanih železniških prehodih. Občina Šmartno ob Paki je zato naslovila dopis na vodstvo osnovne šole, da bi opozorila učence na nevarnost. »V Šmartnem ob Paki se že vrsto let ukvarjamo s perečo problematiko prehodov čez železniško progo, saj ta deli našo občino praktično po sredini. Ljudje po ustaljenih poteh hodijo ne samo čez nezavarovane železniške prehode, ki jih je veliko in jih ukinjamo, ampak nasploh čez železnico tam, kjer teh prehodov sploh ni,« pravi župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar. Ena takšnih točk je v Rečici ob Paki, kjer so ukinili železniški prehod. Občina tam načrtuje spremembo poti, da bi manj hodi- li po tem območju. Druga črna točka je v središču Šmartnega, med športnim centrom in osnovno šolo, kjer je bil nekoč prehod z oznako »na lastno odgovornost«. Po veljavni zakonodaji takšnega prehoda več ni, a ljudje še vedno hodijo čez progo na tem mestu. »Ureditev železniškega prehoda na tem mestu bi terjala kar precej denarja, saj bi takšen prehod moral biti izven ravni železniških tirov, torej urejen kot podhod ali nadhod. Zaenkrat dlje od idejnih načrtov še nismo prišli,« še pravi Janko Kopušar. Kot še dodaja, je v neposredni bližini, kjer glavna cesta prečka železniško progo, ustrezno zavarovan in opremljen prehod tudi za pešce, tako da je možnost prehoda čez železniško progo na tem območju. Pomeni pa to nekaj korakov več za tiste, ki želijo z območja šole in športnih igrišč v središče Šmartnega. RG NA KRATKO Šole za starše f Elektrika DOBRNA - Center za usposabljanje, delo in varstvo je uspel na razpisu za šolo za starše, ki jo bodo izvajali več kot leto. Gre za projekt Neverjetna leta, ki je namenjen predvsem staršem otrok od tretjega do osmega leta, ki že imajo razvite vedenjske težave. Vključijo se lahko tudi drugi starši. V okviru šole za starše bodo različne delavnice, in sicer vsak teden po dve uri. Predvidenih je od 12 do 16 srečanj, odvisno od napredka skupine. Prva šola za starše se bo začela predvidoma prihodnji mesec, naslednja bo jeseni, ena bo sledila še v začetku prihodnjega leta. Šolo bosta vodili dve psihologinji iz zavoda, ki sta se zanjo posebej usposobili. Prva skupina šole za starše je že oblikovana, v njej so starši vse do Velenja in Žalca. Gre za projekt, ki so ga omogočila sredstva norveških finančnih mehanizmov. Nosilec projekta je Pediatrična klinika Ljubljana, med devetimi projektnimi partnerji je z našega območja vključen tudi Zdravstveni dom Celje. BJ Manj denarja kot lani KOZJE - Predvideni prihodki v občinskem proračunu za letošnje leto bodo znašali približno 4,5 milijona evrov. Denarja v proračunu bo tudi zaradi varčevanja in splošne gospodarske ter finančne situacije v državi precej manj kot lan, ko se je v občinski blagajni nabralo približno 7,2 milijona evrov. Večja projekta, ki se ju bo občina lotila s pomočjo evropskega denarja, sta obnova gradu Pod-sreda v višini 720 tisoč evrov in obnova večnamenskega doma v Lesičnem v višini 220 tisoč evrov. Občina bo zgradila tudi nov vodovod v Bistrici pri Lesičnem, ki bo stal približno 120 tisoč evrov. JP IZ NAŠIH KRAJEV 9 PO SLEDEH BRALCEV Zasnežena cesta povzroča slabo voljo LAŠKO - Bralka iz Lokavca v krajevni skupnosti Rimske Toplice opozarja, da cesta, ki vodi od Pavliča proti sv. Kolomanu, ob sneženju ni ustrezno očiščena, premalo je tudi posipana. Predsednik tamkajšnje krajevne skupnosti pa meni, da zimska služba dobro opravlja svoje delo in si med krajani želi več razumevanja. »Plug pripelje šele dolgo zatem, ko sneg pobeli ceste. Tudi ob petih popoldne, ko večina krajanov že pride domov iz službe, ali celo ob 23. uri. Včasih še peš komaj premagam pot, kaj šele, da bi jo z avtomobilom,« je razmere opisala naša bralka. Ob obilnem sneženju so krajani cesto premagovali z gazenjem snega, ki jim je segal do kolen, avtomobile pa so več dni puščali v dolini. Minuli četrtek in petek je naša sogovornica zaradi obilnega snega in neprevozne ceste ostala doma, namesto da bi odšla na delo. Dodala je, da je plug večkrat pripeljal šele takrat, ko so se krajani že razburili in poklicali na krajevno skupnost. Pojasnila je, da njen dom ni na samem, okrog njega je več hiš, cesta naprej vodi še do pokopališča in cerkve. Cesta očiščena večkrat na dan Predsednik Krajevne skupnosti Rimske Toplice Matjaž Knez je pojasnil, da zimsko službo opravljata dva pogodbena izvajalca. Ko zapade več kot 15 centimetrov snega, vsak na svojem območju opravljata čiščenje na javnih poteh in lokalnih cestah, dokler sneženje ne poneha. Je pa čiščenje snega od Pavliča proti sv. Kolomanu po njegovih besedah zelo zahtevno, saj gre za eno najbolj kritičnih cest v krajevni skupnosti Rimske Toplice. Cesta je zelo dolga, nujno potrebuje obnovo, je dejal. Z izvajalcem čiščenja je bil ob obilnem sneženju minule dni večkrat v stiku in je tako preveril, da so bili plugi večkrat na dan na delu. Dodal je, da od ostalih krajanov doslej pripomb o neustreznem čiščenju ni dobil, nekateri so ga med drugim poklicali in pohvalili organiziranost zimske službe. »Iz odročne ceste ne moremo narediti avtoceste,« je še dodal in pojasnil, da se morajo krajani na razmere v hribovitem terenu prilagoditi tudi s snežnimi verigami ali tako, da avtomobil zaradi varnosti raje pustijo v dolini. Da bi izvajalci zimske službe ob močnem sneženju pozornost namenjali le eni cesti, je tako časovno kot stroškovno nemogoče, je še poudaril. TINA VENGUST Foto: osebni arhiv bralke Cesta v kraju Lokavec je bila po mnenju naše bralke minule dni slabo očiščena, medtem ko predsednik tamkajšnje KS Rimske Toplice meni drugače. Poteze za sanacijo preteklih bremen CELJE - V dveh mesecih, ki sta minila od objave podrobnih rezultatov druge faze okoljskega skrbnega pregleda za vse cinkarnine lokacije (Celje, Mozirje ter odlagališči Za travnik in Bukovžlak), so v družbi potegnili nekaj potez za omilitev okoljske obremenjenosti, ki je posledica preteklega onesnaževanja. Kot poudarjajo v upravi Cinkarne Celje, izpolnjujejo tudi zavezo, da bodo o vseh začetih aktivnostih in rezultatih javnost sproti obveščali. Cinkarna je tako doslej predala poročilo z vsemi prilogami okoljskemu ministrstvu in podjetje je že obiskal okoljski inšpektor. Navodil ministrstva glede ukrepov v Celju še niso prejeli, a so v družbi pripravili seznam zaposlenih, ki med delom prihajajo v stik z zemljo, in tistih, ki so uživali zelenjavo in sadje, pridelano na onesnaženih površinah znotraj ograje podjetja. Vrt in sadno drevje so sicer odstranili takoj po prejemu poročila. Te delavce je podjetje pozvalo, naj se udeležijo biomonitoringa, ki ga zanje naroča in plača podjetje, vzorce pa so začeli odvzemati ta teden. Zaščita pri protipoplavnih ukrepih Ker v tem času ob Hudinji in Vzhodni Ložnici izvajajo protipoplavne ukrepe, so iz cinkarne pisno obvestili izvajalce o tem, kako naj se delavci zaščitijo pred morebitnim vnosom nevarnih snovi v telo. Prav tako so jim opisali tudi način izvajanja del, da se prepreči morebiten vpliv na širše okolje. Cinkarna se je po- vezala z Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano, da bi čim prej predstavil morebitne vplive onesnažene zemljine na zdravje ljudi in na okolje. V laboratoriju so doslej pripravili izhodišča programa monitoringa površinskih in podzemnih vod in morebitnih potrebnih ukrepov, predlagajo pa postopno ukrepanje. Prav zdaj se končuje usklajevanje pred naročilom prve faze, ki zajema pripravo strokovnih podlag za izvedbo monitoringa. V cinkarni še dodajajo, da so podrobno preučili vrsto podobnih primerov onesnaženja v Evropi in Ameriki ter 11 podjetjem poslali povpraševanje za vodenje celovitega projekta Sanacije starih bremen v Cinkarni Celje. Ponudbe teh podjetij pričakujejo v enem mesecu. IS NA KRATKO Sprejeli proračun BRASLOVČE - Občinski svetniki so na zadnji seji v drugi obravnavi sprejeli letošnji občinski proračun, v katerem je občina vsem proračunskim uporabnikom znižala stroške za pet odstotkov. Prihodki znašajo približno 5,5 milijona evrov in odhodki približno 600 tisoč evrov več. Razliko bo občina pokrila s prenosom denarja iz lanskega proračuna, ko se je prvič po štirih letih zadolžila. Za dokončanje večnamenske zgradbe v središču Braslovč je najela posojilo v višini 380 tisoč evrov. ŠO Volna kot priložnost SOLČAVA - V kraju so pripravili zaposlitveno delavnico na temo Volna, priložnost zame. Solčavsko je namreč domovina avtohtone slovenske jezersko-solčavske ovce. Njena volna daje možnost samozaposlitve in dodatnega zaslužka. Delavnico so pripravili v sodelovanju s prizadevnim solčavskim društvom Bicka, ki povezuje tamkajšnje »filcarke«. V uvodu delavnice je bilo predstavljeno polstenje volne, nato je vsaka od udeleženk izdelala svoj izdelek. Med delavnico so poudarili izkoriščanje domačih virov, saj je iz ovčje volne mogoče izdelati različne izdelke, od oblačil, obuval in nakita do klobukov, igrač, ovitkov za knjige ter ovitkov za prenosne telefone. Brezplačno delavnico so pripravili) v okviru projekta Mladi veter, ki služi zaposlovanju v Zgornji Savinjski dolini. BJ V občini slušni zanki VOJNIK - V župnijski cerkvi v Novi Cerkvi je bila v nedeljo slovesnost ob namestitvi slušne zanke. Naložba je stala 1.500 evrov. Gre za sofinanciranje župnije in občine. Slušna zanka naglušnim omogoča, da vse, kar je povedano v mikrofon, nemoteno slišijo. Prav tako je bila nameščena v župnijski cerkvi v Vojniku. Gre za širša prizadevanja za ustvarjanje Občine po meri invalidov, za kar želi pridobiti listino. Za pridobitev listine se bo v tem tednu prijavila na razpis. Letošnja prednostna naloga je nadaljevanje urejanja klančin za gibalno ovirane občane. Za klančine je letos v proračunu namenjenih tri tisoč evrov. BJ Tekmovanje častnikov in veteranov MOZIRJE - Na Golteh je bilo v soboto državno prvenstvo slovenskih častnikov in Zveze veteranov vojne za Slovenijo, ki so tekmovali v smučanju in streljanju. Prvenstvo so pripravili v sodelovanju s Slovensko vojsko. Tekmovalci so smučali na 1.400 metrov dolgi slalomski progi, po prihodu v cilj so tudi streljali na razdalji tridesetih metrov. Streljali so z malokalibrsko puško, in to leže. Sodelovalo je 39 ekip z več kot sto tekmovalci. Med častniki je zmagala ekipa logističnega polka iz Slovenske Bistrice in med veterani ekipa Policijskega veteranskega društva Sever Celje I. Obe sta osvojili prehodna pokala. Med tekmovalkami se je najvišje uvrstila ekipa območnega združenja slovenskih častnikov iz Laškega. BJ Večer s častno občanko GORNJI GRAD - V kraju pripravlja kulturno društvo občasne kulturne večere. Gostja zadnjega pogovornega večera je bila Vika Venišnik, ki je življenje posvetila delu na kulturnem področju. V Gornji Grad je prišla kot mlada učiteljica in se vključila v ustvarjanje gledališke skupine. Igrala je v številnih igrah. Nekaj let je bila predsednica kulturnega društva, prav tako je bila pobudnica galerijske dejavnosti in številnih likovnih razstav. Za svoje delovanje je prejela vrsto priznanj, med drugim je častna občanka. Kulturi se je posvetila celotna družina, upoštevan kulturni delavec je tudi sin Mitja Venišnik. Venišnikova je letos prejela zgornjesavinjsko priznanje za življenjsko delo na področju kulture. BJ Čakajo na novo vozilo REČICA OB SAVINJI - Na občnem zboru Prostovoljnega gasilskega društva Grušovlje so med drugim govorili o pripravah na praznovanje 90-letnice društva. Ta bo junija. Za visoko obletnico bodo pridobili novo moštveno vozilo, ki je že naročeno. Za novo vozilo računajo, da ga bodo dobili konec aprila. Stalo bo več kot 40 tisoč evrov, približno polovico od tega so prejšnji mesec prejeli od občine, drugo polovico morajo zbrati sami. Za donacije so poslali 45 prošenj, prav tako se pripravljajo na zbiranje prostovoljnih prispevkov občanov. Lani so med drugim veliko pozornosti posvetili urejanju listin za zakup zemljišča poligona, ki služi predvsem za vaje gasilcev in prireditve. Lastništvo so z države prenesli na občino, gasilci bodo postali zakupnik za obdobje petnajstih let, kolikor je največ mogoče. BJ 10 KULTURA Njegovi plakati nekoč odsev gledališča, danes družbe Žalčani so se Francetu Prešernu poklonili s prvo slovensko komično opereto - Že tradicionalno podelili Savinova odličja Občinske proslave ob slovenskem kulturnem prazniku so v Žalcu vedno znova prava paša za oči in ušesa. Nič drugače ni bilo tudi letos, ko je žalski zavod za kulturo, šport in turizem v goste povabil znane slovenske glasbenike, ki so predstavili prvo slovensko komično opereto Tičnik Benjamina Ipavca. Njihovo kakovost so očitno prepoznali tudi številni ljubitelji kulture, ki so v petek zvečer kljub neugodnim vremenskim razmeram dom II. slovenskega tabora napolnili skoraj do zadnjega kotička. S tem se simbolično niso poklonili le največjemu slovenskemu pesniku, temveč tudi vsem letošnjim dobitnikom Savi-novih odličij, ki jih Občina Žalec podeljuje za ugledne dosežke na različnih področjih kulturne ustvarjalnosti. Letošnja slavnostna govornica je bila direktorica Televizije Slovenije dr. Ljerka Bizilj, ugledna slovenska novinarka, pisateljica in publicistka. Več kot le obvestila Dobitnik Savinove plakete z denarno nagrado je postal grafični oblikovalec Jože Domjan. Prejel jo je za vrhunske dosežke in življenjsko delo na različnih področjih grafičnega oblikovanja, ki pomenijo izrazito promocijo občine v slovenskem in mednarodnem kulturnem prostoru ter umetnikovo pripadnost okolju, v katerem živi in dela. »Če bi se lotil ustvarjanja plakatov danes, bi najverjetneje izbral katero od aktualnih političnih tem, morda povezano z grškimi razmerami ali s slovenskim zdravstvom. Že pred leti sem namreč prenehal ustvarjati gledališke plakate,« je v petek pojasnil Domjan, ki je širši javnosti postal znan predvsem zaradi oblikovanja tovrstnih plakatov. Prepričan je, da so gledališča in gledališki ustvarjalci s tem, ko so gledališki direktorji prenehali naročati gledališke plakate, nekaj izgubili. Po njegovem mnenju so bili plakati veliko več kot le obvestila o gledališki predstavi. Bili so pravzaprav del gledališke produkcije in so k njej dejansko prispevali nekaj posebnega. V družbi najvidnejših kulturnikov tudi Zemljičeva in Pukl Osrednja slovenska slovesnost ob kulturnem prazniku je bila v soboto zvečer v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Na njej so že tradicionalno podelili Prešernovo nagrado in nagrade Prešernovega sklada. Prešernovi nagradi sta letos prejela pesnik Andrej Brvar in pionir stripa, ilustrator Miki Muster. Dobitnika letošnje nagrade Prešernovega sklada sta postala igralka Pia Zemljič, članica Slovenskega ljudskega gledališča Celje, in velenjski glasbenik Jure Pukl. Zemljičeva je nagrado prejela za vloge Pie v predstavi Zapiranje ljubezni (Mini teater in MG Ptuj), Vodje v predstavi Krči (SLG Celje) in Nathalie Oppenheim v predstavi Kako poveš, kar si odigral (SLG Celje) ter Jasne v filmu Panika (RTV Slovenija). Po besedah igralca in režiserja Roberta Waltla je Zemljičeva zablestela s fascinantno energijo, ki že dve desetletji privlači pozornost občinstva in kritike. Njen igralski razpon je izjemno širok. Dokazala se je kot avtentična junakinja klasičnega repertoarja, istočasno pa se je sposobna do popolnosti vživeti v vloge sodobnih mladih žensk, je še prepričan. Pukl, ki nastopa na koncertnih odrih, na katere so povabljeni le največji zvezniki dže-zovske glasbe, velja za enega najpomembnejših ustvarjalcev slovenskega džeza. V zadnjih dveh letih je s številnimi nastopi v Evropi in ZDA, s sodelovanjem z mednarodno priznanimi umetniki in z avtorskim delom dosegel presežek v umetniškem ustvarjanju, je med drugim o nagrajencu zapisal glasbenik Primož Fleischman. ŠO Župan Janko Kos v družbi letošnjih prejemnikov Savinovih odličij in slavnostne govornice dr. Ljerke Bizilj Od upokojenega novinarja do učiteljic Savinovi plaketi sta prejela Sonja Rebernik za 35-letno aktivno in uspešno delo na kulturnem področju, ki z velikimi dosežki zadnjih let prispeva k razvoju kultur- ne dejavnosti v občini, in upokojeni novinar Novega tednika in Radia Celje Tone Vrabl za dolgoletno delo in pomembne dosežke na publicističnem področju in področju narodnozabavne glasbe. Savinovih priznanj sta se razveselili Majda Jurač za bogatenje kulturnega utripa v I. osnovni šoli Žalec, ki pomeni tudi prispevek k razvoju kulturne dejavnosti v občini, in Sonja Alatič za glasbene in pedagoške uspehe, ki pomenijo prispevek k razvoju kulture na področju občine. ŠO Foto: GrupA Pia Zemljič, članica SLG Celje, je nagrado prejela za vloge, ki jih je ustvarila v zadnjih dveh letih na celjskem odru, še posebej pa za vlogo Pie v uprizoritvi Zapiranje ljubezni v produkciji Mini teatra. (Foto: SHERPA) Jure Pukl je komisijo prepričal z avtorskim ustvarjanjem slovenske džezovske glasbe v zadnjih dveh letih in s številnimi nastopi ter sodelovanjem z mednarodno priznanimi umetniki. (Foto: arhiv NT, SHERPA) Kultura, prostor, kjer je svet še lep Osrednja slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku je bila v Celju letos nekoliko drugačna, kot smo bili vajeni do zdaj. Ljubitelji umetnosti in vsega lepega so se prejšnji četrtek zbrali v hramu celjske kulture, Slovenskem ljudskem gledališču Celje. Slavnostni govornik, ravnatelj Glasbene šole Celje Simon Mlakar, je v nagovoru poudaril, da je morda ravno ob kulturnem prazniku čas, da pogled ponovno upremo naprej in navzgor. »Očitno kot narod nismo preživeli ne zaradi naravnih danosti in ne zaradi vojaške moči, še manj zaradi ekonomske preračunljivosti. Preživeli smo zaradi besede. Zaradi duha. A kot kaže sodobnost, je narod danes bolj samovšečen, manj samokritičen in manj pripravljen na spremembe, kot bi bilo za našo skupno bit zdravo.« Ob tem je opomnil, da je finančna kriza, ki nas že leta drži v primežu, že zdavnaj prerasla v krizo duha, upanja in vrednot. To je stanje, ki ga ni mogoče rešiti globalno, temveč se bo moral iz primeža krize izviti vsak sam. »Danes se zdi, da sta umetnost in kultura nasploh postali zatočišče v usodo vdanih duš, zatočišče pred podivjanim tempom, kotiček, kjer je svet še lep, harmoničen, slikovit. In četudi odseva divjost življenja, vseeno ostaja tudi varen. Ker je kljub vsemu le odsev.« Ob koncu je Mlakar vsem zaželel, da bi znali na prvo mesto postaviti odnose in medčloveško spoštovanje. Vrednost življenja se po njegovih besedah ne meri po dolžini le-tega, temveč po njegovih darovih. Dogodek je z odigrano slovensko himno začel Trobilni kvartet Glasbene šole Celje. Po 4 t 1 jin 1 f t i \ i i ■ i i * * 11 *** Slavnostni govornik na celjski prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku je bil ravnatelj glasbene šole Simon Mlakar. končani slovesnosti je sledil ogled predstave SLG Celje Naše mesto, a je bila ta zaradi zdravstvenih težav igralca Bojana Umeka prekinjena. LK, foto: GrupA KULTURA 11 Snežinke iz otroške predstave Objem za snežaka Z balonom okoli sveta Plesalke Plesnega foruma Celje, članice skupin Pika in Packa, so predzadnjo sredo v januarju premierno uprizorile plesno predstavo za otroke z naslovom Manca v svetu plesa in jo ponovile še v petek zvečer v dvorani Plesnega foruma Celje. V predstavi pleše 23 otrok, večinoma starih od sedem do deset let, v glavni vlogi pa blesti devetletna Ajda Botolin, ki je obenem tudi avtorica zgodbe. Scenarij si je zamislila na podlagi knjige Plesalke sveta Aurelie Hardy. Predstava, ki si jo je po koreografski plati zamislila Goga Stefanovič Erjavec, govori o deklici Manci, ki tako rada pleše, da bi s plesom rada objela cel svet. Čudežni balon jo popelje po svetu. Spoznava različne plese sveta in s tem tke nova prijateljstva. V Parizu zapleše z balerinami in v Španiji s temperamentnimi plesalkami flamenka. Z juga Evrope z balonom poleti na Irsko, kjer spozna plesalke, ki jo naučijo irskega plesa. V Rusiji se s Katjo in z njenimi prijateljicami preizkusi v plesu trojka. V Turčiji je očarana nad trebušnimi plesi in v Indiji nad plesalko Aram. Na poti okoli sveta spozna še japonski ples pahljač in kitajski »tai chi«. Veter jo celo ponese med eksotične havajske plesalke in med pripadnike enega od afriških plemen. ŠO, foto: GrupA Objele so snežaka Članice Otroškega plesnega gledališča Mali Harlekin iz Celja so v soboto premierno uprizorile otroško plesno predstavo Objem za snežaka pod mentorstvom plesne pedagoginje Ane Vovk Pezdir. 17 mladih plesalk, starih od sedem do devet let, je v pol ure dolgi predstavi s plesnimi gibi prikazalo pravljico o snežaku, ki se zaradi oblačil stopi, a ga na koncu otroci s pomočjo novih snežink uspejo ponovno oživeti. Plesno predstavo si je zamislila mentorica Ana Vovk Pezdir, ki se je nanjo začela pripravljati konec septembra, ko je brskala po knjigah in iskala zgodbo, s katero bi pritegnila otroke. Izbrala je nekaj literarnih predlog in jih predstavila mladim plesalkam, s katerimi so nato skupaj zasnovale plesne like in naštudirale celoten projekt. Člani celjskega Harlekina ne počivajo niti v teh dneh. Že jutri (v petek) ob 18. uri bodo v Celjskem domu predstavili s tradicionalnim pustnim projektom te znane celjske šole sodobnega plesa. Z Brezovo metlo bo približno 50 plesalcev letos že 22. leto zapored na plesni način popestrilo pustno dogajanje v knežjem mestu. ŠO Foto: VIDA VOVK PEZDIR V sončnem dnevu si Manca zaželi spoznati temperamentne plese Španije. Čudežni balon jo spusti med plesalke flamenka, ki jo prevzamejo s svojim ritmom in plesom, ki spominja na slavne bikoborbe. Priznanja za kulturne dosežke LAŠKO - Posameznikom ali skupinam ljudi, ki so v preteklem koledarskem letu dosegli uspehe ali dosežke na kulturnem področju ali višjo obletnico delovanja na področju kulture, podelili priznanja Antona Aškerca. Jože Ojsteršek je priznanje prejel za dolgoletno delovanje na področju inštru-mentalne glasbe in skrb za vzgojo mladih glasbenikov, Marjeta Dremel za dolgoletno prostovoljno delo in vsestransko kulturno udejstvo-vanje in Valentin Deželak za dolgoletno delo v ljubiteljski kulturi in za ohranjanje kulturne dediščine. Na prireditvi so podelili tudi priznanja zlati možnar za leto 2014 za ustvarjanje na področju etnologije. Priznanji sta prejela Biljana Jošovc iz Osnovne šole Primoža Trubarja Laško in Milan Horjak iz Šentruperta nad Laškim. RADEČE - Prosvetno društvo Vrhovo in Občina Radeče sta se slovenskemu kulturnemu prazniku posvetila s prireditvijo Saj t'ko lepo je živet'- Ježku za sto let. Ob tem je priznanje Ivana Pešca za posebne dosežke na kulturnem področju romalo v roke vsestranskega kulturnega ustvarjalca Bojana Sumraka. Ta je vse življenje predan slikanju, gledališču in glasbi. Večkrat je prevzel vloge režiserja, scenarista, igralca. Je predsednik Godalnega orkestra Strunikat, deluje tudi kot prostovoljec. Likovno je opremil že več kot 160 knjig, poslikal je tudi prostore radeškega vrtca in osnovne šole ter rešil marsikatero oblikovalsko zagato društev, ko je zanje zasnoval plakate, vstopnice, logotipe, gledališke liste in scene. Uradnemu delu prireditve je sledila barvita glasbeno-gledališka predstava, posvečena lanski stoti obletnici rojstva velikega slovenskega pesnika, kantavtorja in humorista Franeta Milčinskega Ježka. SLOVENSKE KONJICE - Adela Pečovnik je prejela priznanje za uspešno 20-letno vodenje Ženskega pevskega zbora Društva upokojencev Slovenske Konjice. Priznanje je prejel tudi Milan Lamovec - Didi za 40 let izjemno uspešnega likovnega ustvarjanja in za ustvarjalni opus, ki je dal neizbrisen pečat Slovenskim Konjicam. Priznanje so podelili tudi Kripl teatru - sekciji Kulturnega društva Svoboda osvobaja, in sicer za uprizoritev lutkovne predstave za odrasle Afera Propolis, nagrajene z zlato plaketo na Srečanju lutkovnih skupin Slovenije 2014. VITANJE - Občina in odbor za družbene dejavnosti sta na proslavi podelila priznanje za dosežke na področju kulture Jerneji Vivid Ušen, ki že od leta 2007 vodi pevsko skupino Lučke. Proslava ob kulturnem prazniku je privabila veliko obiskovalcev, vitanjska kulturna dvorana je bila namreč nabito polna. Nastopili so številni domači izvajalci, od pevskih zborov, recitatorjev, pianista do folklorne skupine. ZREČE - Posamično priznanje sta prejela Boris Podvršnik starejši iz Zreč in Dragica Cvelfer s Stranic. Podvršnik je prejel priznanje za življenjsko delo na področju kulturnega ustvarjanja in dolgoletno delovanje v Moškem pevskem zboru PGD Zreče. Cvelferjeva je prejela priznanje za dolgoletno uspešno organizacijsko delo na področju kulture, še posebej v Kulturnem društvu Konrada Sodina Stranice. Skupinsko priznanje je tokrat prejel Mešani pevski zbor Strune KUD Vladko Mohorič. Zbor letos praznuje 25 let obstoja. POLZELA - V kulturnem domu v Andražu nad Polzelo je bila v soboto zvečer osrednja občinska proslava ob kulturnem prazniku. Občina Polzela je v sodelovanju s tamkajšnjim zavodom za kulturo, turizem in šport letos že tretje leto podelila Prešernov cekin, priznanje za udejstvovanje na kulturnem področju. Za izjemno energijo, ustvarjalno moč, talent, znanje in ljubezen do likovnega ustvarjanja ga je letos prejela ljubiteljska slikarka Irena Pevnik, sicer tudi bivša predsednica likovne sekcije polzelskega kulturnega društva. Osrednja gostja prireditve je bila filmska in gledališka igralka Ivanka Mežan, slavnostni govornik pa je bil župan Jože Kužnik. LUČE - V tem kraju je bila osrednja slovesnost praznovanja meseca kulture in kulturnega praznika v Zgornji Savinjski dolini. Program so pripravili kulturno društvo in osnovna šola iz Luč ter zgornjesavinjska glasbena šola. Priznanje za življenjsko delo je prejela Vika Ve-nišnik iz Gornjega Grada, ki deluje v kulturnem društvu. Med prejemniki priznanj sveta območne izpostave sklada za kulturne dejavnosti je slikarka Anka Rakun, ki je ustanoviteljica zgornje-savinjskega društva likovnih ustvarjalcev. To priznanje sta prejela še Anton Acman, ki je korepetitor več zborov, in uspešen Oktet Žetev. Oktet deluje peto leto. Poleg teh so podelili še jubilejna priznanja ter priznanja za dosežke v lanskem letu. ŠENTJUR - Osrednjo občinsko proslavo je pripravil MePZ sv. Jakob, zapela je sopranistka Urška Arlič Go-loličič, osrednji govornik pa je bil pisatelj in komedio-graf Tone Partljič. Priznanja JSKD za kulturne dosežke so na Šentjurskem letos prejeli KD Jesensko Cvetje, KUD Skrinja, ženska vokalna skupina Glasovir, vokalna skupina Grič, gledališka skupina OŠ Planina pri Sevnici, Anica Hvalec, Olgica Krampl, Viki Novak in Ivan Robič iz KD Paridolske korenine, Teater (nade)budnih OŠ Franja Malgaja Šentjur, Polona Ki-tak in Klavdija Simler. TV, JP, ŠO, BJ, StO VALENTINOV SPREHOD S PELIKANOM Od muzeja do ateljeja sobota, 14. februar 2015, 10.30 Muzej novejše zgodovine Celje Fotografiranje v steklenem fotografskem ateljeju za zaljubljene in tiste, ki se imate preprosto radi. mn7r muzejiioveJSezgodovine | cilje 12 AKTUALNO Plinsko nevaren začaran k Kdo se ne zaveda nevarnosti, ki tiho preži v stanovanjih s plinskimi pečmi? Z začetkom kurilne sezone se v Celju pojavijo primeri zastrupitev z ogljikovim monoksidom. Nesreče so se v zadnjih letih dogajale v Cankarjevi, Kersnikovi, Stanetovi, Nušičevi in večkrat tudi Malgajevi ulici. Ljudje, ki jim ta plin hudo poškoduje možgane, ostanejo vse življenje »rastlina« in odvisni od tuje nege. Predlani smo v Novem tedniku že pisali, da se po oceni dimnikarjev kar 80 odstotkov ljudi v Celju, ki se ogrevajo s plinom, ogreva na stare plinske peči z notranjim vlekom. Več kot polovica takšnih plinskih peči naj bi bilo v Celju vgrajenih v nasprotju s predpisi. Marsikdo zato takšno neurejenost povezuje tudi s številnimi zastrupitvami z ogljikovim monoksidom. Se je v zadnjih dveh letih kaj spremenilo? Plinske peči na notranji vlek so smrtno nevarne, če ljudje ne upoštevajo pravil njihove varne uporabe. Zaradi evropskih zahtev po zmanjšanju dimnih izpustov se jih ne sme več ne prodajati ne vgrajevati. Ogljikov monoksid je plin, ki nima vonja in je izjemno nevaren. Če peč ne deluje pravilno, pride do zastajanja plina v prostoru. Zastrupitev z njim lahko vodi celo v smrt. V Celju se več kot očitno tega ne zavedajo vsi. Lahko »postaneš rastlina« Evropska zakonodaja je povozila slovensko že pred leti. Plinskih peči na notranji vlek namreč ne smejo več vgrajevati v marsikateri zahodni državi. Leta 2010 je bil v Sloveniji sprejet Pravilnik o učinkoviti rabe energije, ki je zarisal že nekaj novih določil, ki jih je treba upoštevati. Nato je začela veljati še Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav, ki določa vrednost dovoljenih izpustov pri kur- Ostali brez ogrevanja V Celju se dogaja tudi, da so nekateri brez ogrevanja. Ravno zaradi takšnega primera, kot ga opisujemo v članku. Toda krivi so tudi stanovalci. Predvsem zaradi tega, ker se ne pozanimajo pravočasno o pravilnikih, ki se nanašajo na njihovo ogrevanje, predvsem pa na varnost. Nekateri so to spoznali šele, ko so zamenjali okna. Ker nova okna bolj tesnijo, je v stanovanju slabše zračenje. Peči na notranji vlek zraka to samodejno zaznajo in ugašajo ali ne delujejo pravilno. Nekateri so zaradi tega brez ogrevanja in tople vode. Nekaj stanovanjskih blokov v Celju ima celo prepoved ogrevanja na plin, in sicer zato, ker so dimniške napeljave neustrezne, toda lastniki kljub temu uporabljajo peči. »Denarja za spremembo načina ogrevanja ni, obnove dimnikov niti upravniki ne zmorejo takoj urediti, druge rešitve, kot da se grejemo s pečjo, ki je ne bi smeli uporabljati, enostavno ni,« je skupno vsem, s katerimi smo se neuradno pogovarjali. Ne želijo se izpostavljati, saj bi tvegali, da bi jih inšpektorji kaznovali. Upravniki: »Odgovorni so lastniki!« Nekaj vprašanj smo zastavili tudi trem vidnejšim upravnikom večstanovanjskih stavb v Celju: Supra-stanu, Atriju in Plan tradu. »Strinjamo se z vašimi navedbami, da je ureditev dimnikov v večstanovanjskih objektih, ki imajo etažno ogrevanje, nujna zadeva, ki se je na žalost prenekateri etažni lastniki ne zavedajo oziroma se je začnejo zavedati po nesrečnih dogodkih. Že več let opozarjamo stanovalce na spremembe zakonodaje in nujnost ureditve primernih dimnikov, vendar pri tem velikokrat naletimo na neo-dobravanje. Nekateri etažni lastniki so si že sami zagotovili alternativne oblike ogrevanja, drugi so prepričani, da je to popolnoma nepotrebno, v veliko primerih jih odvrnejo stroški,« so nam odgovorili iz Supra-stana. Odgovora na vprašanje, za koliko objektov so kot upravnik že poskrbeli za ureditev zunanjih dimnikov v Celju, nismo dobili, prav tako ne točnega odgovora na vprašanje, katerega leta so začeli stanovalce opozarjati, da bo treba to situacijo urediti. Serviserji plinskih peči na širšem območju Celja, katerimi smo se neuradno pogovarjali, so nam namreč povedali, da se upravniki niso začeli pravočasno ukvarjati s tem problemom in stanovalcem niso že leta 2010 razložili, kaj jih čaka do konca leta 2015. So pa pri Supra--stanu še dodali, da se je pri nekaterih lastnikih stanovanj pojavilo zanimanje za izvedbo ustreznih dimnikov, vendar bo preteklo še veliko let, preden bodo vsi objekti v Celju urejeni na takšen način. Rešitev odvisna od posameznika Iz Atrija so nam sporočili, da so nove dimne tuljave (fasadne dimnike) v zadnjih dveh letih skupaj z lastniki uredili v osmih stavbah, obstaja pa jih še približno 20, kjer to še morajo storiti: »Etažne lastnike smo o tem obveščali že v letih 2011 in 2012. V ti- jenju. Nekateri bloki v Celju naj bi imeli zaradi tega že prepoved kurjenja. Kdo se ne zaveda te nevarnosti? Stanovalci, upravniki, občina, država? Glede na pravilnik in uredbo so plinska troši-la, ki so odvisna od zraka v prostoru (kar plinska peč na notranji vlek je), prepovedana oziroma so dovoljene izjeme, ki so točno določene. Če plinska peč dosega predpisane mejne vrednosti, lahko takšna naprava obratuje do konca leta 2015. Ko peč ne bo ustrezala merilom dimnih izpustov, jo bo moral uporabnik zamenjati. Na novo peči na notranji vlek serviserji ne smejo več vgrajevati oziroma stare peči s takšno, tudi če je nova, ne smejo zamenjati. Kaj to pomeni? Če se lastniku stanovanja plinska peč na notranji vlek pokvari, ostane isti dan brez ogrevanja. Četudi jo dobi na črnem trgu, je serviser ne bo zamenjal, ker ne bo tvegal odgovornosti, če bi se zgodila nesreča. Nesreče z ogljikovim monoksidom pa se ves čas dogajajo. Stanovanja -plinske celice Lastnik si, če se peč na notranji vlek pokvari, sicer lahko kupi novo tako imenovano kondenzacijsko peč, ki je po zakonodaji dovoljena, ker ustreza merilom dimnih izpustov, a nastane nova težava: skoraj v vseh primerih v Celju odvoda dima v obstoječo dimniško napeljavo ne morejo vgraditi, ker so dimniki neustrezni. Zato so na nekatere bloke v Celju že namestili zunanje dimnike, skozi katere poteka odvod dimna iz kondenzacijske peči. Ne pa tudi odvod dimov peči na notranji vlek. Vendar je takšnih urejenih primerov v Celju malo. Vsa ostala stanovanja so smrtno nevarne plinske celice. Še posebej, če v njih ni ustreznega zračenja, očiščenih zračnikov in če imajo plinske peči na notranji vlek lastniki vgrajene v kopalnicah ali hodnikih in ne ob oknih, kjer je zračenje večje. Ali še huje - ponekod imajo stanovalci zračnike, namenjene kroženju zraka ob delovanju plinske peči na notranji vlek, celo prelepljene s tapetami. Zakaj? Ker niso dovolj ozaveščeni o delovanju plinskih peči, še manj pa o tem, kako na človeško telo deluje ogljikov monoksid, če ga je v prostoru preveč. Človeka lahko plin ubije. Dimnikarji opozarjajo pravilno Takšnega zapleta lastnik sam nikakor ne more rešiti. Nujna so soglasja lastnikov ostalih stanovanj v bloku, kjer je ogrevanje urejeno na plin, da k obnovi dimnikov ne pristopijo posamično, saj stroški niso majhni, ampak skupno. V boljšem položaju so tisti, ki imajo stanovanja v najvišjih nadstropjih v blokih, ki odvod dimov lahko uredijo skozi strop, medtem ko je v nižjih nadstropjih to nemogoče. Odvod zraka za nove kondenza-cijske peči mora biti namreč urejen skozi fasado navzven. Toda tudi to ureja poseben občinski odlok, saj lastnik ne more zidu kar tako prelu- stih stavbah, kjer ima vsako stanovanje svojo dimniško tuljavo, smo obnovo prav tako predlagali, vendar večinoma ni bilo doseženega soglasja etažnih lastnikov, zato so se odločali, da bodo dimniško tuljavo prenovili v lastni režiji ob hkratni zamenjavi obstoječe peči na notranji vlek z novo, kondenza-cijsko.« Dodajajo, da lastniki vendarle niso prepuščeni sami sebi, toda brez večinskega soglasja ostalih lastnikov niti upravniki ne morejo obnavljati dimnikov. »Te odgovornosti ne more prevzeti nihče drug kot skupnost etažnih lastnikov. Če se lastniki ne morejo dogovoriti za obnovo dimnih napeljav, je za reševanje spora pristojno sodišče,« še dodajajo. Z drugimi besedami: če se v več-stanovanjskem bloku zgodi nesreča zaradi nepravilnega delovanja peči, ker je ta priključena ne neustrezno dimniško napeljavo, inšpektorji z odločbo izdajo prepoved uporabe plinske peči tudi v ostalih stanovanjih, ki so priključena na isto dimniško napeljavo. Četudi se predhodno lastniki drugih stanovanj niso strinjali ali pa so dali soglasje za pravočasno prenovo. »Rešitev situacije je tako odvisna od posameznika - lastnika, ki se mora kljub relativno visokim stroškom obnove zavedati lastne odgovornost pri uporabi kurilnih napeljav. Naj še dodamo, da se je plinifikacija v Celju izvajala v začetku 90. let, zato je večini takrat vgrajenih peči življenjska doba že potekla,« še zaključujejo v Atriju. Da je lastnik prepuščen samemu sebi, pravijo v Plan tradeu. »Če se ne doseže soglasje za skupno investicijo v dimniške tuljave, je žal res tako. Kljub opozarjanju na zakonodajo se lastniki večinoma ne odločijo za to naložbo, upravnik pa mora spoštovati sklepe lastnikov. V nekaterih primerih bi se lahko poslužili inšpekcijskega nadzora in v tem primeru bi odločba nadomestila sklep etažnih lastnikov, vendar se pojavi problem pri plačilu naložbe, saj je kar visoka.« AKTUALNO 13 crog Ustrezen dimnik za pravilno uporabo kondenzacijskih peči. Tkalska ulica 3a. Tam so se lastniki vendarle uspeli dogovoriti in urediti zunanje dimnike za pravilen odvod dimnih plinov. Stanovalci pravijo, da je sprva bilo - predvsem zaradi neosveščenosti glede nujnosti ureditve ustrezne dimniške napeljave - kar nekaj dvomov. Toda skupen pogovor in pojasnitev nastale situacije sta pripeljala do pravilne rešitve. Naložba za eno stanovanje za obnovo dimnikov je - upoštevajoč kvadraturo stanovanja - znašala od 500 do 800 evrov. Ob tem je treba vedeti, da je bilo nekaj denarja zbranega že v njihovem rezervnem skladu. V bloku je 15 stanovanj. knjati s cevjo za odvod dima, a četudi ga, mora ob tem upoštevati predpise, ki določajo točno razdaljo dimne cevi od oken ali balkonov. Situacija je torej v Celju smrtno resna. Dimnikarji na to opozarjajo že vrsto let, zato jih lastniki, pa tudi upravniki že skoraj sovražijo, saj mislijo, da dimnikarji le »pobirajo« denar. Toda opozarjajo pravilno: neustrezna dimniška napeljava ob ogrevanju na plinske peči na notranji vlek lahko pomeni hudo nevarnost za zdravje. Kazen Na drugi strani dimnikarji pozivajo upravnike, da uredijo čiščenje in pregled skupnih dimniških napeljav ter zračnikov. Zgolj zaradi varnosti, ne zaradi pobiranja denarja, pravijo. »Če ugotovimo, da stanje ni zadovoljivo in da je nevarno, obvestimo zdravstveni inšpektorat, ki praviloma izda odločbo o prepovedi uporabe plinske peči. Nekateri stanovalci takšno prepoved vzamejo resno, če imajo to možnost, peč popravijo ali situacijo uredijo oziroma zamenjajo način ogrevanja. Če te možnosti nimajo, peč kljub prepovedi uporabljajo naprej,« pravi vodja Celjskih dimnikarjev Matej Drakšič. Leto po izdani odločbi dimnikarji spet preverijo, ali so stanovalci težavo odpravili. Če je niso, ponovno obvestijo inšpektorat, ki lastniku izda denarno kazen. Čeprav lastnik brez pomoči upravnikov, države in soglasja ostalih lastnikov stanovanj v istem bloku težav ne more rešiti sam. Plinski začaran krog. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA Ministrstvo: »Novosti niso nove!« Energetika: »Država bi morala najti dodatne rešitve!« Za razlago okoliščin glede nejasnosti pri namestitvi oziroma zamenjavi plinskih peči na notranji vlek s kondenzacij-skimi smo se obrnili tudi na Ministrstvo RS za okolje in prostor. Navedli so, da reševanje te problematike ni enostavno. Ta tema naj bi bila aktualna že 40 let, dodajajo. »Še bolj je v zadnjih dvajsetih letih, ko se zaradi prenove stanovanj in izboljšanja energetske učinkovitosti spreminjajo pogoji v prostorih s kurilnimi napravami, ki vplivajo na varno uporabo kurilnih naprav,« so zapisali v odgovoru. Prepoved vgradnje plinskih grelnikov, odvisnih od zraka v prostoru (torej peči na notranji vlek, op. p.), je določena s Pravilnikom o zahtevah za vgradnjo kurilnih naprav, ki je v veljavi od decembra 2013. »Pravilnik določa, da lahko v primeru ogrevanja na plin na novo vgradijo le še kurilne naprave v kondenzacijski izvedbi,« so nam odgovorili na ministrstvu. »Če obstoječi dimniki glede velikosti, zahtev po obratovanju v vlažnem območju, obratovanju v nadtlaku ne ustrezajo, jih je treba s tehničnega vidika prilagoditi novi kurilni napravi ali zgraditi nove. V praksi to pomeni, da je treba pri zamenjavi kurilne naprave s sodobno v večini primerov opraviti tudi Za plinsko peč na notranji vlek je treba zagotoviti dovod zraka za prezračevanje prostora. Torej tudi okna in vrata ne smejo biti tesnjena, pozorni moramo biti tudi na prezračevanje kuhinj, kopalnic, sušilnih strojev z odvodom zraka ... Pri tem je treba vedeti, da na delovanje peči vpliva tudi sočasno delovanje vseh naprav v stanovanju, ki imajo prisilen odvod zraka (torej imajo vgrajene ventilatorje). Takšna je tudi kuhinjska napa. Ni dobro, da takšne naprave delujejo sočasno s pečjo. obnovo obstoječega dimnika ali zgraditi novega. Če gre za dimovodne in prezračevalne naprave z eno kurilno napravo, v bistvu tudi ni tehničnih ovir za izvedbo takšne zahteve,« menijo na ministrstvu. Če gre za zbirne dimnike, morajo takšno obnovo opraviti vsi lastniki, ki jim pripada oziroma uporabljajo isti dimnik. »To praviloma pomeni tudi istočasno zamenjavo vseh plinskih grelnikov, priključenih na isti dimnik, kar v praksi predstavlja veliko ali celo nepremostljivo oviro, še posebej če je takšna zamenjava nujna zaradi potreb samo enega stanovanja,« še dodajajo. Začasna rešitev ni dovolj Zaradi takšnih težav, ki se pojavljajo na terenu, pravilnik o zahtevah za vgradnjo kurilnih naprav sicer omogoča, da se lahko kot začasna rešitev vgradi ponovno peč na notranji vlek, vendar ta pomeni spet težave, saj se takšne peči v trgovinah skoraj ne da več nabaviti. Kot primerno rešitev na ministrstvu vidijo zamenjavo vseh kurilnih naprav, priključenih na isto dimovodno napravo. Toda težko je pričakovati, da bodo vsi lastniki podali soglasje za zamenjajo, ker to predstavlja zanje dodaten strošek. Več kot očitno bodo morali lastniki in upravniki poiskati rešitve tudi s pomočjo stanovanjske zakonodaje in inšpektorjev, s katerimi bodo morda ljudem lažje dokazali, da so stroški nad varnostjo življenja in zdravja ljudi. Sicer pa - četudi gre za novosti, to v resnici niso, še pravijo na ministrstvu: »Pogoji vgradnje in zamenjave kurilnih naprav tudi v večstanovanjskih objektih so znani, obstajajo pa tudi predpisi in navodila proizvajalcev s tega področja.« Torej tudi oni opozarjajo na to, da so predpisi, ki urejajo odvod dimnih plinov, obstajali že ob plinifikaciji pred desetletji. Kdo jih torej ni upošteval in zakaj nihče ni za to odgovarjal? Za dodatne odgovore smo prosili tudi Mestno občino Celje, in sicer glede na to, da je kar nekaj stanovanj, v katerih je ogrevanje urejeno s plinskimi pečmi in z neustreznimi dimniškimi napeljavami, občinskih. Kot so nam odgovorili, občinske inšpekcijske službe na tem področju nimajo pristojnosti. So pa nekaj podatkov na to temo pripravili v Energetiki Celje namesto v celjski občini. Tam pravijo, da je uporaba plinskih peči na notranji vlek zanesljiva in varna, če se uporabniki držijo osnovnih načel pravilnega obratovanja, rednega vzdrževanja in obdobnih nadzorov: »Vsa obstoječa plinska trošila obratujejo na osnovi predhodno pridobljenih dimnikarskih soglasij, zato lahko sklepamo, da so tudi tehnično korektno priključena na obstoječe dimniške napeljave.« Dodajajo, da je s sprejetjem pravilnika in uredbe, ki prepovedujeta vgradnjo plinskih peči z zajemom zraka iz prostora, država sicer del problematike za naprej uredila, ostaja pa še večina obratujočih plinskih peči z zajemom zraka iz prostora, zato so opozorila odjemalcem za varno uporabo plinskih napeljav bistvenega pomena. »Verjetno bo morala država ob sprejetju navedene zakonodaje nemudoma dodati tudi rešitve z vidika sofinanciranja naložb v obnovo dimniških napeljav, ki bodo omogočale priključitev kondenzacijskih plinskih trošil za vse uporabnike v večstanovanjskih objektih,« komentirajo to, da so lastniki pri zamenjavi starih peči z novimi prepuščeni sami sebi. NA KRATKO Zaprli bodo cesto ŠMARJE PRI JELŠAH - Križišče v Mestinju naj bi v naslednjih dveh tednih namesto štirih krakov imelo tri. Za zaprtje ceste proti Lembergu so v občini že prejeli soglasje direkcije za ceste. Občina Šmarje pri Jelšah je že pred dvema letoma skozi obrtno cono zgradila novo cesto proti Lembergu in Sladki Gori, da bi tako lahko ukinila obstoječo cesto ter nevarno križišče iz štirikrakega spremenila v trikrako. Občina ceste še ni zaprla, saj ob njej pravkar gradi kanalizacijsko omrežje. Lahko bi jo zaprla že v minulih dveh letih, vendar se za ta korak doslej ni odločila, kar je župan Stanislav Šket označil kot pomanjkanje odločnosti. Odgovor na vprašanje, kdaj naj bi križišče v Mestinju uredili celovito, naj bi predstavniki šmarske občine iskali na sestanku s predstavniki ministrstva za promet. TV Pomoč po pravilniku NAZARJE - Občina je sprejela pravilnik o dodelitvi enkratne denarne pomoči. V preteklosti je občina občanom v najhujših stiskah že pomagala, vendar je bilo to po prosti presoji. Občinski svet je pravilnik sprejel na svoji zadnji seji. Po pravilniku bodo občani lahko enkratno denarno pomoč prejeli med drugim za potrebe šoloobveznih otrok, plačilo položnic, kurjavo in zdravstvene pripomočke. Pri tem bo občina sodelovala s centrom za socialno delo, od koder ji bodo poslali svoje mnenje. Letos namenja občina v proračunu za enkratne denarne pomoči dva tisoč evrov. BJ Največ za čistilno napravo BISTRICA OB SOTLI - Občinski svetniki so prejšnji teden v prvi obravnavi sprejeli predlog odloka o občinskem proračunu za letošnje leto. Prihodki v predlogu proračuna znašajo malo manj 1,7 milijona evrov. Občinska blagajna je bila v lanskem letu občutno težja. Prihodki v proračunu so namreč znašali za kar pol milijona evrov več. Občina bo največ denarja namenila za gradnjo čistilne naprave. Župan Franjo Debelak si obeta tudi evropska sredstva, saj pričakuje, da bo občinska uprava uspešna pri razpisih za evropske projekte. JP Borijo se proti poplavam LJUBNO OB SAVINJI - V občini, ki so jo že večkrat prizadele hude poplave, se nadaljujejo protipoplavni ukrepi. Denar za letošnja dela je zagotovljen. Že lani naj bi poskrbeli za sanacijo Okoninskega potoka v Okonini, kjer je bilo v preteklosti poplavljenih več stanovanjskih hiš. Pri tem je prišlo do nesoglasja med načrti republiške agencije za okolje in željami občanov, ki so si protipoplavne ukrepe predstavljali drugače. Obstoječi propusti so namreč premajhni, zato potrebujejo večje. Projektanti dokončno rešitev še iščejo. S temi propusti rešitve pred stoletnimi vodami še ne bo, zato bo treba pozneje zgraditi še obvod potoka. Poleg večjih propu-stov nameravajo letos postaviti še dve pregradi za ustavljanje naplavin. Dela v Okonini bodo stala osemdeset tisoč evrov, ki jih bodo plačali iz občinskega proračuna. BJ Vsi še niso vključeni ŠTORE - Po dokončanju kanalizacijskih del v naselju Lipa, opravljena so bila pred nekaj meseci, ostaja brez priključkov na javno kanalizacijo deset stavb. Občina je lani poskrbela za povezavo obstoječega kanalizacijskega sistema na celjsko čistilno napravo. Tako so na Lipi na čistilno napravo priključili 98 stavb. Lastniki tako namesto plačila odvoza grezničnih gošč po novem plačujejo strošek čiščenja v celjski čistilni napravi. Za deset stavb, ki na javno kanalizacijo še niso priključene, morajo lastniki vložiti vlogo za dovoljenje za priključitev. Stroške priklopa morajo plačati lastniki. V javnem podjetju Vodovod-kanalizacija napovedujejo, da bodo opravili preverjanje vključenosti stavb v sistem javne kanalizacije, saj so greznice na tem območju postale nepotrebne. BJ Pon.-pet. 7.00-16.00 / Sob. 7.00-13.00 / Ned. 7.00-11.00 14 ŠPORT Največji uspeh Anje Kozmus Proti svetovnem kegljaškem vrhu se je tokrat izstrelila 27-letna Celjanka Na svetovnem kegljaškem pokalu v nemškem Hirschauvu je slovenska reprezentanca osvojila dve kolajni. Med članicami je bila Celjanka Anja Kozmus tretja. Finalni nastop ji je preprečila Madžarka Anita Mehesz. Zmagala je Hrvatica Nataša Ravnic-Gašpari-ni, ki je v četrtfinalu izločila drugo Celjanko, Barbaro Fidel. Selektor ženske reprezentance in predsednik strokovne komisije pri Kegljaški zve- zi Slovenije Lado Gobec je bil zadovoljen, saj je naša selekcija nadaljevala niz osvajanja medalj. O svoji varovanki Anji Kozmus je dejal: »Pred petimi leti je na svetovnem pokalu za mladinke na Reki osvojila bronasto medaljo. V članski konkurenci ji je uspel podoben uspeh. Zbralo se je 16 najboljših igralk. Imeli smo pravico nastopa dveh tekmovalk, kajti pred dvema letoma je Eva Sajko osvojila prvo mesto.« Na najvišji stopnički je bila leta 2009 Barbara Fidel, ki pa se v Hirschauvu - tako kot precej favoritinj - ni uspela prilagoditi plastični podlagi na stezah. Zavidljiva žetev Anja Kozmus je medalje na mednarodnih tekmovanjih začela nabirati na svetovnih kadetskih prvenstvih. Leta 2004 je v poljskem Bo-leslaviecu osvojila zlato ekipno medaljo (vse štiri članice ekipe so bile Celjanke: še Sabina Koljič, Nada in Rada Savič), dve leti kasneje pa v Sarajevu bronasto kolajno v ženskih dvojicah (z Noemi Živkovič iz KK Postojna). Na mladinskih svetovnih prvenstvih je leta 2008 v Za-dru osvojila zlato medaljo (ekipno), leta 2010 na Reki pa srebrni medalji (ekipno in v kombinaciji posamezno). Anja ima s članskih svetovnih prvenstev bronasti odličji z ekipnih tekem (Dettenheim - 2009, Sarajevo - 2011). S KK Celje je šestkrat zmagala v svetovnem klubskem pokalu, prvič leta 2006, na vrh v evropski ligi prvakinj pa se je s soigralkami povzpela štirikrat (2008, 2011, 2012, 2014). Kozmuso-va in soigralke so nazadnje v domači konkurenci izgubile pred štirimi leti v Cerknici, nato pa nanizale 70 zmag in bodo morda v naslednji sezoni izenačile ali presegle rekord, ki so ga postavile v času, ko so še tekmovale v jugoslovanski in nato v slovenski ligi. DEAN ŠUSTER Foto: arhiv NT (TimE) Anja Kozmus, v ozadju tudi Barbara Fidel. »Želim ponoviti posamični uspeh« KK Celje vrsto let izdaja koledar, na katerem so fotografirane njegove tekmovalke. Anja Kozmus je ena izmed šestih kegljavk na letošnjem koledarju. Vajeni smo, da na posamičnih ali ekipnih mednarodnih tekmah zablesti ena izmed varovank trenerja Lada Gobca - Barbara Fidel, Nada in Rada Savič, Eva Sajko, Brigita Strelec ... Slovenska oziroma celjska junakinja svetovnega kegljaškega pokala v nemškem Hirschavu je bila tokrat 27-letna Anja Kozmus. Za njo in preostalimi re-prezentantkami je bila dolga in naporna nočna vožnja. Ste lahko spali v kom-biju ali pa ste premlevali trenutke s svetovnega pokala, kjer ste dosegli svoj največji uspeh? Bolj slabo sem spala, skoraj nič. Bila sem izčrpana. Ko sem zelo utrujena, težko spim. Razmere na poti so bile zelo slabe in sem nenehno opazovala cesto. V osmini finala je bila vaša tekmica Poljakinja Kinga Konopa. V setih je bilo 2:2, v kegljih pa 541:518 za vas. Kako je potekal dvoboj? Ne najbolje. Po zaključku sem bila navkljub zmagi precej razočarana. Nikakor se nisem »ujela« s stezami. Je bilo kaj drugače v četrtfinalu proti Madžarki Edini Timar? Zmagali ste s 3:1, ko je tekmica podrla kar 607 kegljev, enega več od vas ... Pravzaprav ne. Znova so odločali zadnji lučaji, v katerih sem bila bolj zbrana in uspelo mi je osvojiti prvo posamično medaljo na velikih tekmovanjih. V polfinalu ste sicer kegljali dobro, toda Madžarka Anita Mehesz še bolje (2:2 v setih, 587:619). Ste bili razočarani zaradi poraza ali pa je dvoboj odločilo vaše veselje po četrtfi-nalnem uspehu? Potrta sem bila zgolj zaradi tretjega seta, v katerem si je Madžarka priborila odločilno prednost. V zadnjem setu žal nisem imela več možnosti, da bi jo dohitela. A bronasto medaljo sem že imela v žepu. Konec naslednjega meseca se boste vrnili v Nemčijo, s klubsko ekipo v nemški Straubing. Znova je Celje na zaključnem turnirju evropske lige prvakinj. Pričakujete uvrstitev v finale? Na Straubing imamo lepe spomine. Tam smo lani osvojile prvo mesto. Pričakujem, da se bomo uvrstile v finale in upam, da bomo obranile naslov. Moje osebne želje? Vsekakor še ena medalja na velikih tekmovanjih za posameznice. DEAN ŠUSTER Foto: KK Celje NA KRATKO Obakrat Lendric Umag: Nogometaši Celja ponovno vadijo v Istri, kjer jih je doletela novica, da se bo zaradi neugodnih vremenskih razmer prestavil prvi spomladanski krog, ki je bil načrtovan 21. februarja (Celje - Krka). Celjsko moštvo bo v spomladanski del prvenstva štartalo 1. marca na koprski Bonifiki. Gorico je premagalo z 1:0, s Sturmom (tudi v gosteh) pa se je razšlo z 1:1. Obakrat je bil strelec Ivan Lendric. Spet bodo skakale Ljubno: Organizatorji tekem svetovnega ženskega pokala v smučarskih skokih tako v soboto kot v nedeljo (poskusna serija ob 12.45, tekma ob 14.00) pričakujejo od šest do osem tisoč obiskovalcev. Jutri bodo uradni trening, kvalifikacije in javni žreb štartnih številk tekmovalk. Obračuni z Gorenjci Bled: Celjski hokejisti so v četrtfinalu državnega prvenstva izenačili izid v zmagah in izsilili tretjo, odločilno tekmo. Prva tretjina se je zaključila brez golov, drugo so dobili Celjani z 2:1 (strelca Nejc Kastelic in Žan Jezovšek), v zadnji tretjini pa so Gorenjci izenačili. V podaljšku je nato zmagoviti gol dosegel branilec Miha Mercina. O polfinalistu bo odločala tretja tekma v Celju. V kaotičnem koledarju HZS termin ni znan; bržkone bo obračun z Bledom v sredo. Na zmagovalca čaka branilka naslova Olimpija. V polfinalu sta že tudi Jesenice in Triglav - kranjski klub bo v Celju v ligi INL gostoval danes (18.30). Oddolžile so se Celje: V 13. krogu 1. državne lige za rokometašice so bile konec tedna štiri tekme. Na treh so zmagale domačinke, edine so kot gostje slavile Celjanke. V Mariboru so premagale Branik s 34:30 in se mu oddolžile za poraz v prvem delu lige. Klara Hrovatič je zbrala 9, Dijana Močič pa 7 obramb. Po 8 golov sta dali krožna napadalka Alja Vrček in levo krilo Maja Klakočer, s 7 zadetki je presenetila Lea Tržan z desnega krila, šestkrat je zadela leva zunanja napadalka Pia Hren. Celjanke so na lestvici pete, z dvema točkama več so pred njimi na tretjem mestu Žalčanke. Daša trinajsta Granada: Na 27. zimski univerzijadi v Španiji sta tekmovali dve celjski umetnostni drsalki. Daša Grm je osvojila 13. mesto, Pina Umek pa se ni uvrstila v kratki program in je pristala na 30. mestu. Je napočil čas za Dobovec? Podčetrtek: V nedeljo zvečer bo znan zmagovalec 20. slovenskega pokala v futsalu. Dobovec se je pred sezono okrepil z izvrstnim Miletom Simeunovičem in prepričljivo vodi v 1. slovenski ligi, obenem pa ima lepo priložnost, da končno osvoji lovoriko. Prvo priložnost je zapravil pred dvema letoma, ko je v polfinalu izločil Litijo, nato pa presenetljivo klonil proti Bronxu iz Škofij. Tokrat se bodo Matjaž Vojsk, Rok Mordej, Uroš Kroflič in drugi pod vodstvom trenerja Aleša Poredskega v polfinalu pomerili s Sevničani (sobota, 20.30). Drugi polfinalni par je Ptuj - Oplast, finalni obračun pa bo v nedeljo (19.00). Merjenje regij Zreče: Pod Pohorjem bodo 16. in 17. februarja gostili državno prvenstvo regijskih reprezentanc v odbojki. Tako v moški kot ženski konkurenci bosta nastopili celjsko-koroški selekciji. V ponedeljek in torek bo tekmovalo še pet regijskih selekcij. Bloudkovi plaketi Ljubljana: Na sinočnji slavnostni podelitvi v Cankarjevem domu sta Bloudkovi plaketi prejela tudi Celjana, plezalec Jernej Kruder in judoistka Tina Trstenjak, oba za pomembna tekmovalna dosežka. Kruder je lani postal svetovni podprvak v balvanskem plezanju, Trstenjakova pa je bila podprvakinja na evropskem prvenstvu, na svetovnem pa je osvojila bronasto medaljo. (DŠ) Čater doma, Drevova na progo Celjski smučar Martin Čater se je v torek vrnil s svetovnega prvenstva v Beaver Creeku. Zapomnil si ga bo po dejstvu, da je bil s 25. mestom najboljši slovenski smukač. »Smuk sem odpeljal tako, kot sem načrtoval. Šlo je za soliden izid, uvrstitev pa bi lahko bila tudi boljša. Veliko je bilo skokov in zavojev, v vsakega sem skušal iti kar se da pogumno,« je dejal Čater, ki je bil nato v kombinaciji dvajseti. Smuk mu je uspel bolje, v slalomu pa se ni najbolj znašel in je napravil nekaj napak, ki so ga stale uvrstitve med pet-najsterico. Danes bo v veleslalomu nastopila Ana Drev iz Šmartnega ob Paki: »Moje možnosti bodo odvisne od dnevne forme. Zaradi zdravstvenih težav nisem trenirala po zastavljenem načrtu. Manjka mi nekaj vadbe in tudi primerjave, da bi lahko ocenila, česa sem trenutno sposobna,« je sporočila s Martin Cater prizorišča SP. »Sneg ni tipično ameriški, suh, saj je zaradi visokih temperatur več vlage. Prvenstvo je dobro organizirano, gledalcev je veliko, Američani pa znajo narediti spektakel. Vzdušje v naši ekipi je super. Smo pozitivno naravnani in uspehi so dodatna motivacija.« RG, DŠ Foto: GrupA ŠPORT 15 Zlatorog pošteno nabodel Krko Na Dolenjskem ni bilo prijetno - Elektro prevzel Kuhar Laški košarkarji so v tekmi 17. kroga državnega prvenstva na kolena spravili petkratne zaporedne državne prvake, igralce Krke. »Pivovarji« so v Novem mestu slavili s 74:64. Zlatorog, ki je že nekaj časa trdno z obema nogama uvrščen v ligo za prvaka, je na Dolenjskem povsem zasenčil gostitelje. Od prve četrtine naprej je uspešno nadzoroval tekmo, vodili je tudi že za 20 točk. Nekaj gostujočih navijačev je spremljalo odlično laško igro v obrambi, v napadu pa je bil izjemno razigran Saša Zagorac. Velik skalp V prvem polčasu je Zagorac dosegel 19 točk, skupno kar 32. »Odigrali smo eno najboljših tekem. Prav nič nismo popuščali, čeprav je Krka pritiskala na vse možne načine. Kapo dol soigralcem,« je dejal tokrat izjemni Zagorac. Kapetan Goran Jurak (7 točk) se je znova izkazal s požrtvovalnostjo in borbo za vsak centimeter parketa: »To je velik >skalp< za nas, še posebej zato, ker nam je uspelo v gosteh. Vemo, da ima Krka mednarodne izkušnje, na vseh pozicijah ima najmanj po dva odlična igralca. Zelo smo veseli, a ostajamo realno na tleh. Pred končnico pokalnega tekmovanja moramo biti mirni.« Posledica treningov Kriterij sodnikov Mateja Boltauzerja, Mateja Špen-dla in Gregorja Mlakarja je bil pravšnji, morda je celo ustrezal »pivovarjem«, a nikakor ni bil tak, da bi jim pomagal. Vsekakor je sodniška trojka prijetno presenetila goste. Črnogorski strokovnjak Predrag Milo-vic, ki je vedno nasmejan in pripravljen za šalo, je privržencem Zlatoroga v letošnji sezoni povrnil zaupanje v klub, v prvo moštvo in še bi lahko naštevali. Po tem, ko je na kolena spravil trenerja Krke Aleksandra Džikica, je dejal: »Odigrali smo zelo dobro, tako, kot smo se dogovorili. V zadnjih štirih tednih smo trdo trenirali in igralci so zdaj polni energije. Veseli me, da je naša obramba na zelo visoki ravni. Gledalci? Na koncu so bili nesramni. Osebno mislim, da je bila sodniška trojka prava. Vesel sem, da sem trener v Laškem. V klubu je vse super.« Krkin »skalp« je dobra spodbuda za moštvo Zlatoroga pred zaključnim turnirjem slovenskega pokala v Treh lilijah. Sramotno obnašanje Domači gledalci so med tekmo nesprejemljivo žalili in poniževali sodnike. Sodniška trojka jih je opozorila, naj prenehajo. Razmišljala je tudi o izpraznitvi dvorane Leona Štuklja. V njej je »kraljeval« napovedovalec Franci Kek (bivši poslanec), ki je bil s svojimi komentarji neprofesionalen zlasti do sodnikov. A komisar tekmovanja ga ni kaznoval, prav tako tudi ne Košarkarskega kluba Krka zaradi obnašanja gledalcev. Izrekel jima je le opozorilo. Za Laščam je dvanajsta prvenstvena zmaga, med vikendom bodo znova prosti, prihodnji teden pa jih v domači dvorani čaka zaključni turnir pokalnega tekmovanja. V sredo se bodo v četrtfinalu pomerili s Šenčurjem. Kuhar na pomoč Šentjurski Tajfun je po prvem porazu v sezoni (proti Drugič naskakujejo deseto pokalno lovoriko Vrnitev Maje Erkič v ekipo zelo veliko pomeni trenerju Damirju Grgiču. Športna dvorana v Slovenskih Konjicah bo v nedeljo in ponedeljek gostila zaključni turnir pokalnega tekmovanja za košar-karice. Naslov iz pretekle sezone brani kranjski Triglav. Ta je celjski Athlete šokiral na polfinalni tekmi v Vojniku. Celjske košarkarice bodo letos naskakovale deseti naslov. Lani jim je spodletelo, ko so bile gostiteljice finalnega turnirja. Zato želijo letos popraviti vtis in razveseliti svoje privržence. »Zavedamo se, da je pokalno tekmovanje specifično. V njem se dostikrat dogajajo presenečenja. Favoritov ni. Spoštujemo vse nasprotnice, a se hkrati tudi zavedamo kvalitete, ki jo imamo. Ne glede na to, v kakšni postavi bomo nastopili, bomo storili vse, da pokalno lovoriko vrnemo nazaj v Celje. Vsem udeleženkam želim prijetno počutje in da se izognejo neljubim poškodbam,« je med drugim dejal trener Athleta Damir Grgič. V preteklih dveh mesecih je imel prav zaradi številnih poškodb veliko težav s sestavo ekipe. Maja Erkič in Zala Lešek sta se ob koncu preteklega tedna uspešno vrnili, zdaj strokovni štab čaka še Marico Gajic in Almo Potočnik. Bržkone bosta obe v Slovenskih Konjicah manjkali ... Celjanke bodo nedeljski polfinale z Mariborom začele ob 19.30. Ob 17.00 se bosta pomerila Grosbasket in Triglav. Finalni obračun bo v ponedeljek (18.00). MITJA KNEZ Foto: GrupA Portorožu) doma s 87:83 premagal Šenčur. Grosuplje je bilo nesrečen kraj za Rogaško, ki je imela ob koncu tekme z Grosbasketom vse v svojih rokah, a je po nedopustnih napakah podarila zmago gostiteljem (73:70). Slatinčani so predstavili novinca Dražena Bubniča, z 19 točkami je bil prvi strelec tekme. Polzelski Hopsi so z 78:66 slavili v Šoštanju in še upajo, da bodo osvojili peto mesto, ki pelje v ligo za prvaka, čeprav imajo minimalne možnosti. Elektra ostaja še naprej brez zmage. To bo skušal popraviti novi trener Boštjan Kuhar, ki je nekajkrat že dirigiral Polzelanom, zdaj pa bo poskusil rešiti potapljajočo se barko Elektre. »Vsekakor bo Boštjan Kuhar s svojimi izkušnjami prinesel nekaj novega elana v moštvo, a čaka ga vse prej kot lahka naloga. Elektra je še vedno brez zmage v ligaškem tekmovanju, a to bi se lahko kaj kmalu spremenilo,« so sporočili vodilni v klubu. Dosedanji trener Jernej Kobale bo Kuharjev pomočnik. MITJA KNEZ Foto: SHERPA OB ROBU Mitja Knez: »Po tekmi v Novem mestu sem tudi sam doživel nedopustno ravnanje gostiteljev. Varnostna služba mi ni dovolila posneti izjav košarkarjev Zlatoroga za naš medij. Varnostniki so mi kljub temu, da sem jim pokazal novinarsko akreditacijo, zabrusili, da jih lahko dobim po glavi in >da me bodo odnesli iz dvo-rane<. Laške košarkarje sem zato pričakal na drugi strani dvorane, kjer sem brez težav opravil svoje delo. Ostal pa je zelo grenak priokus zaradi obnašanja vpletenih. Ti si zagotovo zaslužijo kazen - ne le domačega kluba, ki več kot očitno teh napak ne obsoja, temveč tudi Košarkarske zveze Slovenije.« Lucijan Zalokar Tudi »Luc« v Prago Slovenske atletinje in atleti so se v Linzu pomerili na državnem prvenstvu v krožnih tekih. Lucijan Zalokar je kot četrti član Kladivarja izpolnil normo za nastop na evropskem dvoranskem prvenstvu v Pragi. 800 metrov je »Luc« pretekel v času 1:50,35. Normo (540 cm) lovi še Robert Renner, v nemškem Chemni-tzu je s palico preskočil 520 centimetrov. Luka Janežič je v teku na 400 metrov z dobrim nastopom in časom 47,13 potrdil odlično pripravljenost pred evropskim prvenstvom. V mladinski konkurenci so državni prvaki postali Anej Zupanc na 400, Vid Kramer in Zala Ahtik na 800 ter Jan Kokalj na 3.000 metrov. DŠ Panorama KOŠARKA 1. SL, 17. krog: Krka - Zlatorog 64:74; Booker 19; Zagorac 32, Tratnik 15, Lapor-nik 8, Elektra - Hopsi 66:78; Malus 16, Hasic 13, Zagorc 8; Jagodnik 25, Atanackovic, Zolotič 14, Grosbasket - Rogaška 73:70; Fon 16; Bubnic 19, Dimec 12, Primorac 10, Tajfun - Šenčur 87:83; Držic 19, Clark 18, Lelic 16; Pavič 21. Vrstni red: Tajfun 31, Zla-torog 28, Krka, Grosbasket 25, Rogaška 24, Šenčur 23, Hopsi, Portorož 22, Maribor 21, Helios 19, Elektra 19. 2. SL, 14. krog: ECE Celje -Litija 84:77; Kobale 21, Babič 18, Brolih 13, LTH Castings - Terme Olimia 92:77; Milaši-novic 19; Remus 17, Pešič 16, Trupaj 11. Vrstni red: LTH Castings 26, Terme Olimia 25, Lastovka 24, Kolpa 23, Parklji 22, Slovan, Triglav 21, Celje 20, Plama Pur 19, Hrastnik 18, Litija 17, Ajdovščina 16. 1. SL (ž), 14. krog: Domžale - Athlete Celje 26:87; Ili-evski 15; Lisec 25, Erkič 16, Dojkic 15. Vrstni red: Athlete 28, Grosbasket 24, Triglav 23, Maribor 20, Konjice 17, Domžale 14. ROKOMET 1. SL (ž), 13. krog: Zagorje - Zelene doline Žalec 36:25 (17:5), Branik - Celje Celjske mesnine 30:34 (17:20). Vrstni red: Krim Mercator 24, Zagorje 22, Žalec, Piran, Celje 17, Krka 15, Ajdovščina 14, Koper 10, Velenje 6, Branik, Ljubljana 4, Naklo 2. (MiK) Športni koledar Petek, 13. 2. ROKOMET 1. SL, 16. krog, Velenje: Gorenje - Ormož (19). Sobota, 14. 2. KOŠARKA 1. SL, 18. krog, Polzela: Hopsi - Tajfun, Rogaška -Elektra (19). ROKOMET 1. SL (ž), 14. krog: Zelene doline Žalec - Krka (18), Celje Celjske mesnine - Ajdovščina, Ljubljana - Velenje (19). Nedelja, 15. 2. ROKOMET Liga prvakov, skupina C, 9. krog: Veszprem - Celje Pivovarna Laško (18.45). KOŠARKA Pokal KZS (ž), polfinale, Slovenske Konjice: Athlete Celje - Maribor (19.30). 16 KRONIKA Okrožno sodišče spet brez predsednika Lanska zgodba z zapleti pri imenovanju novega vodje se spet ponavlja Kdaj se bodo stvari glede vodenja celjskega sodnega okrožja vendarle razjasnile? Jazbinšek svojega dvakratnega neimenovanja za javnost nikoli ni komentiral, Straškova tudi ne, a je lani v izjavi za Novi tednik dejala, da »upa, da bo njen odstop, za katerega naj bi si po njenem mnenju mnogi izjemno aktivno prizadevali, pripomogel k umiritvi razmer, kajti rezultati dela sodišč vseh stopenj na Celjskem so ugodni«. Dodala je še, da okoliščine v zvezi s postopki (ne) imenovanja predsednika Okrožnega sodišča v Celju in nenazadnje tudi predsednika Višjega sodišča v Celju nikakor niso v prid ugledu sodstva kot celote. Zatem ko se je še jeseni oziroma novembra lani zdelo, da se bodo zadeve glede imenovanja novega vodstva Okrožnega sodišča v Celju umirile, se zdaj zdi, da se to ne bo zgodilo. Vsaj še tako kmalu ne. Čeprav je Sodni svet RS že dvakrat potrdil stečajnega sodnika Matevža Žuglja za novega predsednika celjskega okrožnega sodišča, je Miran Jazbinšek, ki je sodišče vodil pred tem, že drugič vložil tožbo na Upravno sodišče RS zoper odločitev sodnega sveta. To pomeni, da Žugelj ne more delati kot predsednik, čeprav je pravzaprav že začel ... Žugelj je konec lanskega leta od Jazbinška prevzel posle, kar so nam v uradu sodišča v začetku decembra tudi potrdili. »Ob tem vas seznanjamo, da poteka poslovanje Okrožnega sodišča v Celju in njegovih organizacijskih enot nemoteno,« je v odgovoru na vprašanje o primopredaji poslov lani odgovorila direktorica celjskega okrožnega sodišča Ksenija Ručigaj. Žugelj je tako svojo funkcijo takrat vendarle lahko začel opravljati. Toda tega ni mogel početi dlje časa. Niti v pisarni naj ne bi bil dolgo kot vodja okrožnega sodišča. Po nekaterih podatkih, ki jih imamo, zdaj pisarna predsednika Okrožnega sodišča v Celju napol sameva. Žugelj naj bi imel decembra na vhodnih vratih pisarne že napis svojega imena, zdaj naj bi ga odstranili, Žugelj pisarne naj ne bi več uporabljal. Ker je - glede na novo Jazbinškovo pritožbo - niti ne more. Spet namreč nima pooblastil, da bi to delo lahko opravljal, čeprav so ga člani sodnega sveta kar dvakrat potrdili. Začasni imenoval začasno »Okrožni sodnik svetnik Miran Jazbinšek je Višje sodišče v Celju obvestil, da je vložil tožbo zoper odločbo sodnega sveta o imenovanju okrožnega sodnika svetnika Matevža Žuglja za predsednika Okrožnega sodišča v Celju. Zato smo z odločbo 5. februarja za začasno predsednico Okrožnega sodišča v Celju imenovali sodnico Jožico Arh Petkovič, sicer podpredsednico Okrožnega sodišča v Celju,« so nam dejali na Višjem sodišču v Celju. Začasni predsednik višjega sodišča Branko Aubreht je torej imenoval začasno predsednico okrožnega sodišča. Jazbinškova ponovna tožba je tako cel postopek spet ustavila, saj bo po ponovni odločitvi upravnega sodišča moral ponovno odločati še sodni svet. Spet. Že tretjič. Nepozna-valsko ali tudi strokovno se ob tem poraja cel kup vprašanj. Med drugim tudi naslednje. Žugelj je, ko mu je lani Jazbinšek predal posle, več kot očitno svoje sodne spise, ki jih je kot stečajni sodnik reševal, moral izročiti drugemu sodniku oziroma sodnici. Saj vsega tega dela poleg dela predsednika sodišča ne bi zmogel opravljati. Kaj pa zdaj, ko spet ne more opravljati niti dela predsednika sodišča? Ali bo moral od sodnika/-ce, ki ji je predal pretekle spise, moral te prevzeti nazaj? Vsaj dokler ne bo znana že tretja odločitev sodnega sveta? Celotna situacija je dodatno obremenila tudi sodnico, ki zdaj opravlja delo začasne predsednice okrožnega sodišča, saj mora poleg svojih kazenskih spisov voditi še urad predsednika ... Za Arh Petkovičevo je znano, da kot sodnica rešuje veliko odmevnih primerov. Burleska Vse dogajanje na celjskem sodišču nekateri označujejo že kot burlesko, še posebej če držijo podatki, da naj bi se na drugo neimeno vanje na položaj predsednice Višjega sodišča v Celju pritožila tudi Zinka Strašek, ki je sodni svet lani prav tako ni imenoval. To bi pomenilo, da so zadeve nerešene še na višjem sodišču. Slovenska zakonodaja dopušča takšne pritožbe oziroma tožbe, kot jo je ponovno vložil Jazbinšek, vprašanje pa je, kako vse to vpliva na delovanje sodišča in predvsem na ljudi, ki so stranke v postopkih. V urad Višjega sodišča v Celju, ki ga začasno vodi Aubreht, smo zato poslali vprašanje, kaj se pravzaprav dogaja. Enako tudi na Vrhovno sodišče RS. »Zagotovo takšen potek dogodkov za delovanje sodišča predstavlja določeno motnjo, vendar je treba počakati, da se ti postopki končajo,« nam je odgovoril Gregor Strojin iz Vrhovnega sodišča RS. Zanimalo nas je tudi, kaj je zdaj s sodnimi spisi, ki jih je reševal Žugelj, nato pa jih je, ko je prevzel posle predsednika, predal drugim. »Dodeljevanje spisov je stvar organizacije dela na posameznem sodišču, zato predlagamo, da ta vprašanja postavite Okrožnemu sodišču v Celju,« so nam še odgovorili z Vrhovega sodišča RS. In smo se. Na okrožnem sodišču so nam dejali, da Žugelj zdaj še vedno dela na gospodarskem oddelku za reševanje stečajnih zadev. »Z odredbo v decembru (ob njegovem imenovanju za predsednika sodišča, op. p.) smo na predlog vodje gospodarskega oddelka določeno število njegovih zadev prerazporedili drugi sodnici. Sam je prav tako obdržal določeno število spisov, ki jih je reševal in jih še zdaj rešuje,« so nam odgovorili z Okrožnega sodišča v Celju. Potrdili so tudi, da je pisarna, v kateri je sedel prejšnji predsednik sodišča in bi moral sedanji, trenutno nezasedena. SIMONA ŠOLINIČ Foto: arhiv NT (SHERPA) Naj spomnimo, da so člani sodnega sveta ob neimeno-vanju Jazbinška in Straškove za ponovno vodenje okrožnega in višjega sodišča v Celju lani dejali, da so nekatere »nepravilnosti v delovanju sodišč tako zaskrbljujoče, da terjajo prevetritev vodenja«. Oropali zlatarno, napadli zaposlenega Pretekli teden se je zgodil rop zlatarne na Kidričevi cesti v Velenju. Zamaskirana neznanca, vsaj eden naj bi bil oborožen s pištolo, sta vstopila v prostore, zagrozila zaposlenemu in zahtevala zlatnino. Eden od storilcev je med ropom zaposlenega celo napadel. Roparja sta po dejanju, zatem ko sta odnesla nekaj zlatnine, pobegnila peš. Po do zdaj znanih podatkih je eden od roparjev visok približno 180 cm, oblečen je bil v svetlo modro vetrovko s kapuco, na rokah je imel bele rokavice z modrimi konicami. Drugi je bil oblečen v sivo jopico s kapuco in temno modre hlače. Kriminalisti ju do danes še niso izsledili. Vse informacije morebitnih očividcev še vedno zbirajo na številki policije 113. Sprla sta se v avtu Celjski policisti preiskujejo okoliščine prepira na območju Zreč minuli konec tedna. Do spora je prišlo med dvema moškima, ki sta skupaj popivala v enem od lokalov. Nato je, ko sta sedla v avtomobil, med njima prišlo do prepira in tudi do pretepa. Eden, star 30 let, je nato pomoč iskal v celjski bolnišnici, kjer so zagotovili, da je dobil hude telesne poškodbe. Ogenj uničil počitniško hišico V ponedeljek zjutraj je gorelo v Irju pri Rogaški Slatini. Ogenj je zajel počitniško hišico. Do požara naj bi prišlo zaradi pregretja električnega kamina, ognjeni zublji pa so uničili celoten leseni del počitniškega objekta. Povzročeno škodo ocenjujejo na približno 30 tisoč evrov. Na kraju so posredovali prostovoljni gasilci iz PGD Steklarna in Rogaška Slatina. Pri gašenju si je eden od gasilcev poškodoval roko, vendar se je kasneje izkazalo, da je šlo za manjšo poškodbo. Isti dan je gorelo tudi v Bregu pri Polzeli, kjer so zagorele saje v dimniku stanovanjske hiše. Gasilci s Polzele, iz Andraža nad Polzelo in Ločice ob Savinji so morali zaradi nedostopnosti do dimniške tuljave odnesti kuhinjsko opremo in celo podreti steno v kuhinjskih prostorih. Višina škode, ki jo je povzročil požar, še ni znana. IZ SODNIH DVORAN Policist Brumec dokazal svoj prav Lani smo večkrat poročali, da je delovno sodišče odločilo v prid celjskemu kriminalistu Davidu Brumcu. Ta je tožil svojega delodajalca, ministrstvo za notranje zadeve, ker so ga nadrejeni nezakonito premestili s Policijske postaje Velenje na delovno mesto v Operativno komunikacijski center Celje. Kot je znano, je takrat delovno sodišče v premestitvi zaznalo nezakonitost, saj kot je navedlo, potrebe za njegovo premestitev ni bilo. Ministrstvo za notranje zadeve oziroma Policijska uprava Celje sta se na takšno odločitev delovnega sodišča pritožila, a je sodišče pritožbo pred dnevi zavrnilo. To pomeni, da je Brumec dokazal, da je bila njegova premestitev dejansko nezakonita. Kot je delovno sodišče ponovno navedlo, so ga vodilni premestili zaradi subjektivnih razlogov in ne zaradi tega, kar so navajali na policiji, češ da so bile v celjskem OKC potrebe po več zaposlenih. Sojenja Tovšakovi še ni Zatem ko se sredi januarja ni mogel začeti nov sodni postopek zoper nekdanjo vodilno v Vegradu Hildo Tovšak, ker je zaprosila za preložitev naroka, ga je sodišče razpisalo za ta teden. A se sojenje spet ni začelo. Poleg Tovšakove bi morala na zatožno klop sesti tudi Branka Gabrijel, ki je imela v Vegradu vodilni položaj v kadrovski službi. Tokrat jima očitajo kaznivi dejanji zlorabe položaja in oškodovanja upnikov. Do spornih poslov naj bi prišlo pri prenosu naložb z Vegrada na njegovo pooblaščenko, družbo Vemnont, in nato še za prenos deležev na druge družbe. Sodni postopek se ne more začeti, ker naj bi Tovšakova zaprosila za odložitev obravnave. Natančni razlogi, zakaj, niso znani. Zaposleni v DUTB sprejel podkupnino Celjski kriminalisti so v sredo pridržali moškega z območja Ljubljane, sicer zaposlenega v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB). Ta naj bi kot cenilec za nižjo ocenitev nepremičnine na območju Maribora zahteval 40 tisoč evrov podkupnine. Poslovnež, čigar nepremičnino je ocenjeval, je primer prijavil policiji. Ko naj bi mu poslovnež izročil l0 tisoč evrov, so ga policisti prijeli, saj sta bila izročitev denarja in predhodni dogovor o načinu izročitve del tajne metode policijskega dela, je na celjski policiji v sredo dejal vodja Sektorja za gospodarsko kriminaliteto Igor Kekec. Zaradi kaznivega dejanja nedovoljenega sprejemanja daril osumljencu grozi do pet let zapora. Hišno preiskavo so v sredo kriminalisti izvajali samo na območju Ljubljane, na Celj- skem in Mariborskem pa so zbirali še dodatne informacije. Več podrobnosti o primeru policisti še ne morejo posredovati, saj preiskave še niso zaključili. Najverjetneje ugotavljajo, ali je to edini primer, v katerega naj bi bil vpleten zaposleni v DUTB. MALI OGLASI / INFORMACIJE 17 ■OE™ IBONAFI VOZILA KUPIM PRODAM KANGOO, letnik 2001, bencin 1,4, registriran, lepo ohranjen, prodam za 1.200 EUR. Telefon 031 839-090. 340 VOZILO Hyundai getz 1,3 gl, letnik 2003, prevoženih 28.000 km, prodam. Telefon 031 625-384. 373 KUPIM Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine. PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14, 03 / 425 70 00. Bonafin ena d.o.o.. Slovenska 27, 1000 Ljubljana. STROJI OSEBNO vozilo, od letnika 1995 naprej, v kakršnem koli stanju, kupim. Gotovina, odvoz in prepis takoj. Telefon 031 687-477. 325 PRODAM mmm astrologinja jasnovidnost cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja ■■Bi Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2015 - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celju - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom. Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naročniki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti. Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo. Uredništvo NT&RC TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Deutz, Univer-zal, Štore ali Tomo Vinkovič ter ostalo kmetijsko mehanizacijo kupim. Telefon 041 678-130. p POSEST PRODAM PLUG Regent, dvobrazdni, obračalni in 10-colski navadni plug prodam. Telefon 041 656-078. 61 SAMONAKLADALNO prikolico Sip 19 in tračni obračalnik Sip favorit 220, možnost menjave za govedo, prodam. Telefon 041 663-137. 349 VRTLJIVO snežno desko, 2 * 0,5 m, prodamo. Telefon 041 227-960. 374 ODDAM OPREMLJENO stanovanje, toplo, svetlo, z balkonom, v pritličju hiše, stanovanje je primerno za upokojenca ali družino, oddam. Telefon 041 650-737. 378 OPREMLJENO stanovanje za eno ali dve osebi oddam. Telefon 041 650-737. 378 V ŠENTVIDU pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 157 m2 stanovanjske površine, cela podkletena in obnovljena, zemljišče 839 m2, velik vrt, primerno tudi za večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61-100-8, prodam. Telefon 041 560-539. 219 4.823 m2 gozda, v k. o. Šentjungert, Rese-nik, Šmartno v Rožni dolini, prodamo. Cena po izračunu Gursa 3.617 EUR. Telefon 070 851-186. 3747 STANOVANJE PRODAM NOVO neuporabljeno mizo in štiri stole za 100 EUR, mali pralni stroj, nov, za upokojence za 60 EUR in omaro za perilo prodam za 70 EUR. Telefon (03) 548-3849, 031 729-910. 336 PLINSKO peč De Longhi, čisto novo, v garanciji, nerabljeno, prodam za 110 EUR. Telefon 031 305-784. 355 AKUSTIKA PRODAM SOBE za najem, popolno opremljene svoj TV, internet, skupna kuhinja vso opremo in kopalnica, po ugodn ceni. Uredimo tudi subvencijo stanova nja. Lokacija: Lešer, Lopata pri Celju Telefon 051 379-031, 041 763-800 (03) 5471-244. TRISOBNO stanovanje v centru Celja, št energetske izkaznice 2015 252 258 5439, oddamo ali prodamo. Telefon 041 730-720. 243 PRODAM jimrnron astrologinja 0905430 cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vafega operaterja KOKOŠI nesnice, jarkice, rjave barve, pred nesnostjo, prodamo. Pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p TRI telice, dve simentalki, ena breja 3 mesece, ena čb in kravo, staro tri leta in pol, prodam. Telefon 041 547-769. Š 24 TELICO rdečo simentalko, staro 14 mesecev, težko približno 390 EUR, primerno za pleme, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 519-341. 338 BIKCA in teličko limuzin, težka približno 150 kg, prodam. Telefon 041 794-301. 356 PRAŠIČE, težke od 120 do 150 kg, 1,60 EUR/kg, mesni tip, prodam. Možnost dostave. Telefon 041 455-732. 365 Potrebujemo 1. strojnika - valerista 2. asfalterja - 2 delavca Telefon 03/749-10-30 Asfalt KOVAČ, d.o.o., Planina pri Sevnici 47A KRAVO, pasma sivka, brejo 4 mesece, prodam. Telefon 031 864-383. 353 BIKCA simentalca, težkega 100 kg, teličko in bikca, stara 10 in 15 dni, telico, brejo 9 mesecev, pašno, mlečno mesni tip, prodam. Telefon 031 840-282. 357 TELICO simentalko, težko 180 kg, prodam. Telefon 031 244-809. 371 TELIČKO simentalko ali bikca, sivega, oba stara 14 dni, prodam. Telefon 070 267032. 376 DIATONIČNO harmoniko Melodija, 4-vr-stno, B, S, As in Hlaviček, 3-vrstno, C, F, B prodam. Telefon 041 763-313. 344 PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 30 kg naprej, domača hrana, možna dostava, prodam. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 41 PRAŠIČE, težke 40 in 100 kg, prodam. Možen prevoz. Telefon 041 656-078. 60 PRAŠIČE, od 40 do 220 kg, domača hrana, možna dostava, prodamo. Telefon 051 214-174. p H'mili'lMJIIH." živite ceneje! Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih ccem/i in oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti POPUSTI IZ POSEBNIH tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. FABAON S POPUSTOM NA KARTICI pizzeua/ Petana/ SKINAUT SMUČARSKA SOLA [ CELJSKA kOČ-f> informacije 616464 I2R©Tk[CITI TMM EflTJ U R o.k.» DMA IT d ° ° UMRJE Mf«A»««ta» y THERM AN A d.d. HOTELI I MEDICINA 1 WELLNESS | KONGRESI lesnina [xxxB TOPFIT center za zdravje in rekreacijo — fMLjflc! SER.VK FLIICCA —— ROČNA AVTOPRALNICA GRAJŽL GORIŠKA BMDfl. golte Slovenija avt(j)hiša škorjanec Rezervni deli in Servis Škorjanec skušnjava Slikoplesk^rstvo Veter Ocvirk - PIZZERIA VERQNA, Mercator center Celje - 10% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu! - PROTECT TRADE, d.o.o. Ul. Leona Dobrotinška 27, 3230 Šentjur, Rogaška cesta 19, 3240 Šmarje pri Jelšah - na storitve 10% dodatnega popusta - CASINO FARAON CELJE, Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - ob nakupu 100 žetonov 10 gratis - VINSKA KLET GORIŠKA BRDA Z.O.O., Ul. Frankolovskih žrtev 17, 3000 Celje, Telefon: 03 425 16 80, 10 % popust na naše lastne proizvode. - FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve - THERMANA, D. D., Zdraviliška cesta 6, 3270 Laško, www.thermana.si, 080 81 19. nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, fitnes, solarij ter masaže, kopeli in druge wellness storitve, mesečne in letne vstopnice - CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA, Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knjigarna-ce@ celjska-mohorjeva.si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe - GOLTE - 5% popusta za nakup vozovnice za nihalko - SKINAUT STORITVE, SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje - 10% popust - LESNINA D.D., Levec 18 - 3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivalniki ...) - MRAVLJICA ART d.o.o., Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne - 10% popust za vse izdelke - SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust. - TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust - HRUSTLJAVA SKUSNJAVA - prodajalna v EK centru v Celju, Mariborska cesta 88, Celje - 10% popust na vse vrste kruha - Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Zagata 6, 3000 Celje. Več vrst različnih masaž, 20% popust na vse. Tel: 051 611 078 - Optika TERŽAN, Marjan Ter-žan s.p., Mariborska cesta 54, 3000 Celje, P. P. 1013, 3102 Celje. Telefon: 03 491 38 00, delovni čas: od ponedeljka do petka od 8.00 - 18.00, sobota: 8.00 - 12.00 5% popusta na storitve! - FLIKCA MAGDALENA ZUPAN s.p., - Zg. Rečica 7, 3270 Laško. Telefon 031 843-029. - 10% popusta na storitve. - Avtohiša ŠKORJANEC; Mariborska 115, 3000 Celje. Telefon: 03/426 08 84, 031 609 416. Kartica velja za nakup blaga in storitev v vrednosti nad 100 EUR. Ne velja za blago v akciji. - 12% popust na njihove storitve in blago. ROČNA AVTOPRALNICA GRAJŽL; Teharska cesta 35, Celje, pon,-pet. 9,00-16,00, sob, 10,00-16,00, ned, 10,00-14,00; dežurni telefon 070 771-262, NAROČNIKI Novega tednika 5 % popusta! - SLIKOPLESKARSTVO PETER OCVIRK s,p,, Ar j a vas 56a, 3301 Petrovče, nudi 15% popust na vse storitve. Popusti se ne seštevajo, Tel,: 041 346 328 - CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK NATAŠA, NATAŠA HRIBERNIK, s,j,, Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur, podarja 10% popust na vse svoje storitve - AVTO SAFIR, PROFESIONALNO POLIRANJE IN GLOBINSKO ČIŠČENJE AVTOMOBILA, Jolanda Salamon s,p,, Delavnica: PGD Celje - Gaberje, Mariborska cesta 80/b, 3000 Celje, Telefon: 041-698-283, www,avtosafir,com - 10% popust na vse svoje storitve 18 MALI OGLASI / INFORMACIJE Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate, draga mama, spomin bo večno ostal. ZAHVALA Ob slovesu naše drage mame, stare mame in prababice MARIJE MEDVED iz Brstovnice 11 (9. 2. 1931 - 28. 1. 2015) se zahvaljujemo vsem našim sosedom, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izraze soža-lja, darovane sveče, cvetje, svete maše in denarno pomoč. Hvala gospodu župniku, govorniku, pevcem in Komunali Laško. Zahvala vsem, ki ste se od naše mame poslovili in jo pospremili k večnemu počitku. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ostajata za vedno z nami. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljubljene mame, stare mame, prababice in sestre MARTINE SREBOT iz Lahomnega (8. 10. 1930 - 27. 1. 2015) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste namenili svoj čas in dar ter se prišli poslovit od naše drage mame. Zahvala gre Komunalnemu podjetju Laško, gospodu župniku Roku Metličarju za opravljen obred, govorniku gospodu Piklu, patronažni sestri Zaliki, dr. Ivačiču in kvartetu Oljka. Žalujoči vsi njeni najdražji PSIČKO nemško ovčarko, staro 3 mesece, prodam. Telefon 031 638-934. 379 KUPIM PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. Š 295 DEBELE, suhe krave in telice kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 653-286. Š 2 BIKCE, mesni tip, težke od 120 do 200 kg in telice za zakol, kupimo. Telefon 031 832-520. 129 JALOVO kravo ali telico, suho ali debelo, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 544270. p KRAVO simentalko, s teletom ali brez, kupim. Telefon 070 556-695. 352 PRODAM SLAMO v okroglih balah, možnost dostave na dom, prodam. Telefon 041 663-137. 349 Sporočamo žalostno vest, da je v 89. letu starosti preminil profesor dr. ANTON SORE Od pokojnika smo se poslovili 3. februarja v ožjem družinskem krogu na celjskem mestnem pokopališču. Žalujoči: soproga Ana Sore, hči Mirjam z družino in ostalo sorodstvo SENO in otavo v kockah prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 221-243. 377 SENO in otavo v kockah, 300 kosov, prodamo. Cena po dogovoru. Travnikov ne gnojimo. Telefon 031 604-465, po 17.uri. 354 SENO v kockah in okrogle suhe bale prodam. Telefon 041 226-649. 380 OSTALO PRODAM DRVA, dolga, v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211346. p VEČ litrov dobrega žganja, 55-60 %, več litrov skupaj je ceneje, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5716-462, 051 215-192. 288 SUHA bukova drva, možnost razreza in dostave, prodam. Telefon 031 709745. 59 Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti. In sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni... ZAHVALA V 76. letu nas je nenadoma in nepričakovano zapustil dragi oče, dedek, pradedek in stric FRANC SENICA iz Slivnega pri Laškem V najtežjih trenutkih ste nam stali ob strani, dobri sosedje iz Slivnega in Žigona ter sorodniki, prijatelji in znanci. Iskrena hvala za izrečena sožalja ter darovane sveče in maše. Hvala gospodu župniku, Komunali Laško, gospodu Marku za odigrano Tišino, praporščakom, pevcem in Matjažu Piklu za besede slovesa. Najlepša hvala Anici in Francu Gunzeku, Mihaeli in Lojzu Pušniku, Zvonku Ulagi in Jelki ter Bojanu Kajtni za nesebično pomoč. Tebi, dragi ate, pa hvala, da si živel in delal z nami. Žalujoči vsi njegovi Kdor živi v naših srcih, nikoli ne umre. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice NEZIKE JEZOVSEK (25. 11. 1928 - 1. 2. 2015) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v žalostnih trenutkih slovesa stali ob strani, izrekli sožalje ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala vsem, ki ste jo v času bolezni obiskovali na domu. Posebna zahvala njeni zdravnici dr. Selič Amonovi in patronažni službi. Še posebej hvala sestri Silvi, ki jo je v času njene bolezni negovala. Posebna hvala gospodu župniku Mihi Hermanu za lepo opravljen obred in ganljive besede slovesa. Hvala pevcem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni novi tednik *Fotografije so sestavni in zelo pomemben del sodobnih časopisov. Pred desetletji so fotoreporterji slikali s podobnimi aparati, kot je tale, ki še vedno dela. Le da je bilo treba takrat fotografirati na film in v hišni temnici izdelati črno-bele fotografije. Če nisi bil vešč takega fotografiranja, so lahko bile slike povsem neuporabne. Kasneje z barvno fotografijo je domače razvijanje odpadlo, še večjo revolucijo pa so prinesli digitalni fotoaparati, s katerimi uspe tudi manj veščim poslikati kak zanimiv motiv. INVALIDSKI skuter, štirikolesni, kot nov, v garanciji in nov invalidski voziček, električni, ugodno prodam. Telefon 041 517-900. p KOCKE sena in vile za prenos okroglih bal prodam. Telefon 031 278-786. Š 25 GUME z alu platišči, 15 col, za golfa 5, m + s in za renault scenic, 16 col, letne, prodam. Telefon 031 625-384. 373 49-letni iščem prijateljico za občasni klepet, druženje in spoznavanje. Če se bova ujela, je možno tudi kaj več. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro SONCE. p KUPIM LES na panju, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 506-958. 3490 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE Veliko osamljenih moških čaka na vas. Tel.: 031/836-378 031/505-495 Leopold Orešnik s. p., Dolenja vas 85, Prebold p MALI OGLASI / INFORMACIJE 19 ZAHVALA V 83. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in stric STANISLAV OSTIR iz Lisc Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem podjetja Remont Celje za vsa izrečena sožalja ter darovano cvetje in sveče. Iskrena zahvala patru Marjanu Gačniku za opravljen obred ter govornici Katji za ganljive besede slovesa. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot. Žalujoči vsi njegovi Dokler mislimo nanj, človek ne umre. ZAHVALA ob smrti moža, očeta, dedija in tasta TONETA GABRSCKA ki nas je zapustil 3. februarja 2015 Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala pevcem za prelepo petje, gospodu župniku za lepo opravljeno mašo, govornici Marini, družini Kotnik in vsem, ki ste pomagali pri pripravi pogreba. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izražena pisna in ustna sožalja ter darovano cvetje, sveče in darove. Hvala Čebelarskemu društvu Sentjur, praporščakoma čebelarskega društva in društva upokojencev, Davorju za odigrano skladbo in pogrebni službi Raj. Vsem in vsakemu posebej hvala za vsak topel stisk roke in iskrene besede tolažbe. Zelo ga bomo pogrešali, saj nas je imel neizmerno rad. Žalujoči: žena Vida ter hčerki Lučka in Damjana z družinama POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n INŠTRUKCIJE iz matematike, v Celju, za osnovne in srednje šole, kakovostno in ugodno. Telefon 070 877-998, Petka, Alenka Dimec, s. p., Kraigherjeva 6, Celje. 351 GRADITELJI, pozor! Po zelo ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976. 367 Poroke Žalec Poročila sta se: Urška BA-LOH iz Tabora in Ivan ZUPANČIČ iz Ljubljane. Velenje Poročila sta se: Sanja GA- VRIC s Polzele in Sandi MI-JATOVIC iz Avstrije iMfccelje Smrti Celje Umrli so: Valter LEBEN iz Celja, 72 let, Terezija AJ-DNIK iz Celja, 84 let, Jožefa VAŠL s Polzele, 74 let, Ivanka VERTOT iz Šoštanja, 87 let, Adela VOUK iz Celja, 90 let, Anton SORE iz Celja, 89 let, Zora VELIKANJE iz Celja, 93 let, Ivan SLIVNIK iz Šoštanja, 58 let, Franc SENICA iz Laškega, 75 let, Marija CE-RAR iz Tabora, 86 let, Brani-slav BLAGOJEVIC iz Mozirja, 85 let, Ivan VODOPIVEC iz Celja, 76 let, Neža JEZOV-ŠEK s Teharja, 86 let, Franc KOŠTOMAJ z Ljubečne, 80 let, Vilhelmina URANKAR iz Celja, 89 let. Laško Umrla sta: Jožefa ORE-ŠNIK iz Gorenja, 79 let, Jožef SENICA iz Strmce, 73 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Srečko ŠALE J iz Šmarja pri Jelšah, 63 let, Adam BICSKEY iz Šmarja pri Jelšah, 76 let, Ljubiša VASIC iz Srbije, 66 let, Anton STRUNA iz Rogaške Slatine, 70 let, Marta ČUTIC iz Ples, 63 let. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame in stare mame Mimi MARIJE VERDEV iz Zadobrove 2 b, Škofja vas (13. 6. 1936 - 2. 2. 2015) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala medicinskemu osebju, gospodu župniku, pogrebni službi in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Vsi njeni Tam, kjer si ti, ni sonca ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi in nihče ne ve, kako zelo boli. V SPOMIN Letos mineva 18 let, kar nas je zapustil naš dragi VANČI ZDOVC iz Laškega Hvala vsem sorodnikom in prijateljem, ki v njegov spomin prižgete svečo in postojite ob njegovem grobu. Žalujoča žena Štefka Minile zate vse so bolečine, a v naših srcih pustil si nepozabne, lepe, drage nam spomine. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, tasta, dedka in pradedka ANTONA GAJŠKA (20. 9. 1921 - 30. 1. 2015) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v teh žalostnih trenutkih delili z nami bolečino in nam izrekli sožalje. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Iskrena hvala osebju ZD Šentjur, gospodu župniku Vinku Čonču za lepo opravljen obred, cerkvenim pevcem šentjurske župnije za ganljivo odpete pesmi, govornici za besede slovesa, pogrebni službi Zagaj-šek, trobentaču in praporščakom. Žalujoči vsi njegovi Šentjur pri Celju Umrli so: Ivan JANUŠIČ iz Celja, 56 let, Gabriela MULEJ iz Pilštanja, 84 let, Julijana KOLAR iz Marija Dobja, 89 let. Žalec Umrli sta: Kristina POLA-JŽER iz Sp. Grušovelj, 90 let, Matilda EMERŠIČ s Polzele, 76 let. Mozirje Umrl je: Pavel GOLTNIK iz Šmihela nad Mozirjem, 83 let. Velenje Umrli so: Valentin ZALJU-BERŠEK iz Šoštanja, 81 let, Marija MENIH iz Šoštanja, 85 let, Julijan KREVH iz Velenja, 77 let, Aleksandra PERC iz Celja, 72 let, Marija BA-ČUN z Ljubnega ob Savinji, 87 let, Martin BLAZINŠEK iz Velenja, 82 let, Terezija VI-DENŠEK iz Celja, 89 let, Marija BLATNIK iz Šoštanja, 82 let, Veronika ŠKORJANC iz Velenja, 78 let, Marija TURK iz Šoštanja, 75 let. 358 P ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče in brat VALTER LEBEN iz Kraigherjeve ulice 6 v Celju Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, nekdanjim sodelavcem in znancem za darovano cvetje, sveče in izraze sožalja. Hvala osebju interne intenzivne nege in osebju bolnišnice Topolšica. Hvala Branetu in Vojku za poslovilne besede. Pogrešamo ga! Vsi njegovi Mar prav zares odšel je tja, v neznano? Kako je mogel, ko smo mi še tu? Nositi moramo vsak svojo rano molče, da mu ne zmotimo miru. (S. Makarovič) ZAHVALA Za vedno nas je zapustil naš dragi oče, dedek, brat in tast JOŽE SENICA iz Strmce pri Laškem (21. 1. 1941 - 31. 1. 2015) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste v teh težkih trenutkih delili z nami bolečino in nam izrekli sočutne besede v tolažbo. Hvala za darovano cvetje in sveče, še posebej hvala za darove, ki bodo namenjeni zvonovom cerkve sv. Krištofa. Globoko in iskreno hvaležnost izrekamo medicinskemu osebju Zdravstvenega doma Laško, še posebej dr. Marku Rateju in sestri Tanji Novak za vso pozornost, skrb in trud v času napredovanja njegove bolezni. Hvala pogrebni službi Komunale Laško, gospodu dekanu Roku Metličarju za lepo opravljen cerkveni obred in sveto mašo, gospodu Piklu za ganljive besede slovesa in vokalnemu sestavu Oljka za lepo odpete žalostinke. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste se prišli poslovit od njega ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi 375 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate, dragi oči, spomin bo večno ostal. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega BRANKA KOLARJA (25. 3. 1953 - 2. 2. 2015) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli besede tolažbe ter darovali cvetje in sveče. Zahvala tudi osebju Onkološkega inštituta Ljubljana, pogrebni službi Raj, gospodu Pergerju za opravljen obred, MK Herman Celjski, dekliški skupini M. J. A. V. in gospodu Ko-larju za ganljiv govor. Dragi oči, zelo te bomo pogrešali. Žalujoči vsi njegovi najdražji 370 20 VODNIK / INFORMACIJE Spored od 12. 2. do 1B. 2. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Annie - komedija četrtek, petek: 16.40, 19.00 sobota: 14.30, 16.00 od nedelje do srede: 14.30, 16.40, 19.00 Asterix: Domovanje bogov - animirani četrtek, petek: 15.30, 17.00 od sobote do srede: 13.40, 15.30, 17.00 Foxcatcher: Boj z norostjo - drama ponedeljek: 20.00 Igra imitacije - drama od četrtka do nedelje: 18.10 od ponedeljka do srede: 16.00 Iolanta/Grad vojvode Sinje-bradca - opera sobota: 18.30 Jupiter v vzponu - znanstvena fantastika četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 18.50, 21.20 sobota, nedelja: 13.30, 18.50, 21.20 Kingsman: Tajna služba - akcijski, pustolovski četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 17.45, 20.15, 21.30 petek: 17.45, 20.15, 21.30, 22.45 sobota: 17.45, 20.15, 22.45 Ostrostrelec - biografski sreda: 20.00 Paddington - komedija, družinski četrtek, petek:15.50 sobota: 14.00, 15.50 od nedelje do srede: 14.40, 15.50 Petdeset odtenkov sive - romantična drama četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 17.30, 18.45, 19.30, 20.00, 20.30, 21.15 petek: 17.30, 18.45, 19.30, 20.00, 20.30, 21.15, 22.00, 22.30 sobota: 17.30, 18.45, 20.00, 20.15, 20.30, 21.15, 22.30 Pobeg s planeta Zemlja - animirani četrtek, petek: 15.40, 16.50 od sobote do srede: 13.50, 15.40, 16.50 Poročna priča d.o.o. - komedija četrtek, nedelja: 16.00, 20.25 petek, sobota: 16.00, 20.25, 22.35 ponedeljek, torek, sreda: 18.15 Sedmi palček - animirani, družinski četrtek, petek: 16.10 sobota, nedelja: 14.10, 16.10 ponedeljek, torek, sreda: 14.10, 15.45 Sedmi palček - animirani, družinski, 3D četrtek, petek: 15.10 od sobote do srede: 13.20, 15.10 Sodnik - drama torek: 20.00 Teorija vsega - drama od četrtka do nedelje: 18.00 ponedeljek, torek, sreda: 17.35 Ugrabljena 3 - kriminalni od četrtka do srede: 17.20 Vloga za Emo - romantični, drama od sobote do srede: 13.45 Sedmi palček - animirani, družinski, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00 sobota, nedelja: 14.00, 16.00 ČETRTEK 19.00 Foxcatcher: Boj z norostjo - biografska drama PETEK 17.45 in 20.00 Foxcatcher: Boj z norostjo - biografska drama SOBOTA in NEDELJA 18.00 Petdeset odtenkov sive -romantična drama 20.30 Foxcatcher: Boj z norostjo - biografska drama SREDA 19.00 Golob je sedel na veji in razmišljal o življenju - komična drama KINO VELENJE PETEK 18.00 7. palček - animirana komična pustolovščina, sinh., 3D 18.15 Escobar: Izgubljeni raj -romantični triler 20.00 Petdeset odtenkov sive -romantična drama 20.30 Golob je sedel na veji in razmišljal o življenju - komična drama SOBOTA 18.00 7. palček - animirana komična pustolovščina, sinh., 3D 19.00 Golob je sedel na veji in razmišljal o življenju - komična drama 20.00 Petdeset odtenkov sive - romantična drama 21.00 Escobar: Izgubljeni raj - romantični triler 22.30 Petdeset odtenkov sive - romantična drama NEDELJA 16.00 7. palček - animirana komična pustolovščina, sinh., 3D 18.00 Petdeset odtenkov sive -romantična drama 19.00 Golob je sedel na veji in razmišljal o življenju - komična drama 20.20 Foxcatcher: Boj z norostjo - biografska drama PONEDELJEK 20.00 Še vedno Alice - drama TOREK 19.00 Petdeset odtenkov sive - romantična drama Počitniške predstave (cena vstopnice 3,50 evra) PONEDELJEK 17.00 Pobeg s planeta Zemlja - animirana pustolovščina, sinh. TOREK 17.00 7. palček - animirana komična pustolovščina, sinh., 3D SREDA 17.00 Asterix: Domovanje bogov - animirana pustolovščina, sinh. 19.00 Annie - družinska komedija, muzikal mm ik PRIREDITVE ČETRTEK, 12. 2. 14.30 Hiša Sadeži družbe Žalec Samozaščitno vedenje starejših ljudi predavanje Zdenke Jan 17.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Pedenjped otroška predstava, Stalno slovensko gledališče Trst, za Cici abonma in izven 18.00 Osrednja knjižnica Celje Osnovna spoznanja tradicionalne kitajske medicine o živilih in zeliščih gosta: Han Zaoxiang in Miha Virant 18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Preobrazbe in Brutalci o knjigah bosta pregovorila oče in sin, Silvo Teršek in dr. Andraž Teršek 18.00 Vila Bianca Velenje_ Gvido + Jukebox.app polletni koncert učencev Glasbene šole Gvido 18.00 Galerija železarskega muzeja Teharje Pustne maske odprtje fotografske razstave Ivana Kolenka 19.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Sharaku v interpretaciji sodobnih japonskih umetnikov odprtje razstave 19.00 Knjižnica Laško Aleš Šteger literarni večer s pesnikom, pisateljem in esejistom 19.00 Glasbena šola Velenje Simfonični orkester Glasbene šole Velenje koncert 19.19 Mestna knjižnica Velenje Hodim, torej sem: po Slovenski planinski poti v 30 dneh potopisno predavanje Pie Peršič 20.00 Špital za prjatle Celje Četrtek je dan za jam 20.00 Celjski mladinski center Sedemletna pot okoli sveta predavata Igor in Dominika Osvald 20.30 Max klub Velenje_ Jure Pukl & Bastian Stein's koncert PETEK, 13. 2. 16.30 Knjižnica Rogaška Slatina Festival mlade literature Urška 2015 natečaj za mlade literarne talente v obliki kratkih literarnih delavnic in javnih branj 18.00 Galerija Nika Ignjatiča Celje_ Skozi moje oči odprtje razstave dijakinj 2. letnika Gimnazije Celje - Center 18.00 Razstavišče Kulturnega centra Laško Matej Pečnikar odprtje razstave del akademskega slikarja 18.00 Mestna knjižnica Velenje Cool knjiga bralni krožek za najstnike; pogovor vodi Andreja Kac 19.00 Cerkev sv. Jožefa Celje Koncertni ciklus: Glasba na hribu nastop violinista Andreja Gubenška in zdravniškega orkestra Camerata Medica 19.00 Kulturni center Rogaška Slatina Matjaž Javšnik večer stand up komedije 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Tanja Žagar z gosti valentinov koncert 20.00 Kulturni center Šentjur Taksi komedija s Klemnom Slakonjo in Tadejem Tošem 21.00 eMCe plac Velenje_ Poslušalnice premiera plošče Garaža 12 21.00 Max klub Velenje_ Katrinas z gosti - pesem o ljubezni valentinov koncert SOBOTA, 14. 2. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje celjski javno vodstvo po razstavi 17.00 Pred vhodom v Celjski dom Abonma plus - celjski sprehodi vodenje lokalnega vodnika: spoznavanje ljubezenskih zgodb celjskih gospodičen 18.00 Športna dvorana Slovenske Konjice Perpetuum Jazzile koncert 18.00 Salon Ipavčeve hiše Šentjur Zgodbe njenega življenja predstavitev knjige Majde Labotar 19.00 Osnovna šola Rečica ob Savinji Andrej Jemec odprtje razstave slik in risb akademskega slikarja 19.30 SLG Celje_ Slawomir Mrožek: Policaji Oderpododrom, abonma po posebnem razporedu in izven 20.00 Dom krajanov Tabor Valentinov ples z ansamblom Vikend ČETRTEK, 12. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop -ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) PETEK, 13. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Po- ročila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) SOBOTA, 14. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja),18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Murski val) NEDELJA, 15. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Jani Prgic, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Murski val) PONEDELJEK, 16. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Jani Prgic, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Murski val) TOREK, 17. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) SREDA, 18. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) Po slovensko s Katrco 1. Zreška pomlad: Dan s teboj 2. Ans. Zajc: Več me ni 3. Ponos: Le bela snežinka 4. Rosa: Zlata Tina 5. Prva liga: Valentinovo 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. UPTOWN FUNK - MARK RONSON FEAT. BRUNO MARS (6) 2. TAKE ME TO CHURCH - HOZIER(4) 3. UP - OLLY MURS FEAT. DEMI LOVATO (4) 4. ANIMALS - MAROON 5 (2) 5. ELASTIC HEART - SIA (3) 6. CENTURIES - FALL OUT BOY (1) 7. LIPS ARE MOVIN - MEGHAN RAINOR (2) 8. DANGEROUS - DAVID GUETTA FEAT.SAM MARTIN (5) 9. HEROES (WE COUL BE) -ALESSO FEAT. TOVE LO (3) 10. YELLOW FLICKER BEAT -LORDE (1) DOMAČA LESTVICA 1. STISN SE K MEN - MANOUCHE FEAT. ALENKA GODEC (5) 2. POPOLN DAN - SELL OUT (3) 3. NEHI TEŽIT - KATARINA MALA (6) 4. OSTANIVA - SWEET PEAK FEAT. EVA HREN (4) 5. V HIŠI VEČNIH SANJ - ALEX VOLASKO (1) 6. SRCE IN RAZUM - ANDREJ ŠIFRER (4) 7. PROBLEM - STATIC (3) 8. PEGASTI MILIJONAR - ALMA (2) 9. JZN - SMAAL TOKK (2) 10. TI - LOMBARDO FEAT. HODŽA (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: FOURFIVESECONDS - RIHANNA & KAYNE WEST & PAUL MCCARTNEY L.A.LOVE (LA LA) - FERGIE PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: TI TO LAHKO - ZLATKO FT. NINA PUŠLAR TVOJI KORAKI - ZEUS Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. VODNIK 21 20.00 Dvorana Centra Nova Velenje Etnotrip koncert 21.30 Celjski mladinski center Tribute to Nirvana koncert NEDELJA, 15. 2. 10.00 Velenjski grad_ Mladi muzealci - Pust nedeljska muzejska ustvarjalnica za otroke od 4. do 10. leta 11.00 Citycenter Celje Živa, vitez in zmaj ura pravljic 16.30 Športna dvorana Vransko Najlepše melodije Dalmacije valentinov koncert: Klapa Ragusavecchia in Goran Karan, Vera & Originali, Petrovi tamburaši PONEDELJEK, 16. 2. 9.00 do 11.00 Ekomuzej Žalec Otroške počitnice ustvarjalnice 9.00 do 11.00 Hiša generacij Laško Volnena kapica počitniške ustvarjalne delavnice 9.00 do 12.00 in 16.00 do 19.00 UMstvarjalnica Velenje UMstvarjalne počitnice počitniški program za otroke med 9. in 14. letom 9.00 do 17.00 Vila Mojca Velenje Zimske počitnice v Vili Mojca 17.00 Dom sv. Jožefa Celje Pogovori o življenju in smrti voditeljici pogovorov: Metka Klevišar in Julka Žagar 17.00 Knjižnica Velenje Pustni klobučki otroška ustvarjalna delavnica; vodi: Vesna Gaber Podhovnik 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic v srbskem jeziku 17.30 Osrednja knjižnica Celje Dve carski prestolnici: Moskva in Sankt Petersburg potopisno predavanje Štefana Reharja v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje 18.00 Dvorana Knjižnice Rogaška Slatina Ta veseli dan ali Matiček se ženi gledališka igra v izvedbi varovancev VDC Šmarje pri Jelšah TOREK, 17. 2. 9.00 do 11.00 Ekomuzej Žalec Otroške počitniške ustvarjalnice 9.00 do 11.00 Hiša generacij Laško Veseli klovni počitniške ustvarjalne delavnice 9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju predstavitev obrtnika čevljarja Antona Mužiča OSREDNJA Knjižnica Celje iEZNAM DOGODKOV MED|2. IN FEBRUARJEM ČETRTEK, LEVSTIKOVA DVORANA 12. februar, Kitajska tradicionalna medicina ob 18. uri Predava dr. kitajske medicine Han Zaoxiang sobota, Kavarna miško knjiž 14. februar, PustnegoslipiVe obraza za < ob 9. uri^metnicB Grušo Erjavec trope s PONEDELJEJIUNIV1RZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO | 16. februar, ibdobje [■ ob 1730mri DvJUimftrestolnici: Moskva in Sankt Petersburg Pr|B|v|¿t¡eHnlRehar ™ ^REDaKnjIZNiCA pri mišku knjižku I 18. februar, Ustvarjalni počitniški delavnici z objl. in Nado Mlinare 17. uri ^ETRIt, oddelekgjiipa - FILM 19. feflMr, Cikel predavanj o Stanleyu Kubricku I ob 17. uri Predavala«: Majcen 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic v angleškem jeziku 18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Maroko na krožniku potopisno predavanje Gregorja Audiča 19.19 Knjižnica Velenje Rodoslovno srečanje Šaleški biografski leksikon bo predstavila Andreja Ažber SREDA, 18. 2. 9.00 do 11.00 Ekomuzej Žalec Otroške počitniške ustvarjalnice 9.00 do 11.00 Center starejših -Hiša generacij Laško Igra barv počitniške ustvarjalne delavnice 10.00 in 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Ustvarjalne delavnice z Nado 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic za otroke od 3. leta dalje; pripovedovala bo Vesna Gaber Podhovnik 18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Pisani svet kačjih pastirjev Ribnika Vrbje predava Matjaž Bedjanič 18.00 Kulturni dom Rogatec Maroko potopisno predavanje Marka Premelča 19.00 eMCe plac Velenje Tarantino night 19.19 Knjižnica Velenje Humanistični večer z dr. Ambrožem Kvartičem 19.30 Kulturni center Laško Gadi in Ansambel Vžig abonma Mavrica polk in valčkov in izven Pustovanja PETEK, 13. 2. 9.30 do 9.45 Mestna četrt Lava Celje_ Vesela pustna karavana OŠ Lava 10.15 Trg celjskih knezov Celje Vesela pustna karavana OS Lava 20.00 Mozirje - pustni šotor Domači večer z ansamblom Saša Avsenika Pustovanje z glasbo in gledališko igrarijo abonma Hermanova Talija in izven 10.00 Celjski mladinski center Otroško pustno rajanje gledališka predstava, ustvarjalne delavnice... 10.30 Krekov trg Celje Sobotne pustne norčije na ulicah mesta 11.00, 15.00 in 19.00 Citycenter Celje_ Etno pustni karneval predstavitev tradicionalnih in etnološko zaščitenih mask iz Slovenije 14.00 Trg Vransko_ Pustni karneval 15.00 Kulturni dom Zarja Trnovlje Tradicionalno otroško pustovanje 15.00 Ulice Laškega_ Pustna povorka 16.00 Dom svobode Zidani Most Otroško pustno rajanje 17.00 Gasilski dom Levec Pustno rajanje za otroke 19.00 Snežna dvorana hotela Planja na Rogli Pustovanje s klovnom Jako in Piko Nogavičko 20.00 Mozirje - pustni šotor Gala maškarada z Mambo kings in Djomla KS 21.00 eMCe plac Velenje ŠŠK pustovanje SOBOTA, 14. 2. 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje 22.00 MC Patriot Slovenske Konjice Pustovanje koncert Soul Fingers & izbor najboljših mask OTROŠKO PUSTNO RAJANJE 17. 2. 2015 Es ob 16.00 Podeželska tržnica Žalec , Plesna ^ maškarada z Mojco Robic, bodo mazorete iz Liboj in kurenti. INFO: TIC Žalec, 710 04 34 Vstop prost! Žalec IIMIIIIIMIIIII'I111 ttlllltH 22.00 Max klub Velenje Pustovanje NEDELJA, 15. 2. 14.00 Gasilski dom Ljubečna Tradicionalno otroško pustovanje 14.00 Ploščad pred Termami Zreče Pustovanje na prostem 15.00 Trg bratov Mravljak Šoštanj Pust Šoštanjski pustni karneval, maškarada v športni dvorani z ansambloma Smeh in Gadi 15.00 Mozirje - pustni šotor Cirkus Krog in čarodej otroška maškarada 16.30 Celjski dom Brezplačno otroško pustovanje velika zabava z Zavodom Bufeto; poslikava obraza in delavnice izdelave mask 17.00 Rdeča dvorana Velenje Pust, pust, krivih ust! veliko otroško pusto rajanje z DJ Mrkyjem 15.00 do 17.00 Kavarna princese Viktorije Rimske terme Otroško pustno rajanje 16.00 do 19.00 Celjski dom Kindyroo pustovanje za otroke 16.00 Dom sv. Jožefa Celje Janez Jaln: Sladoled veseloigra v izvedbi mladih iz župnije Celje in pustno rajanje PONEDELJEK, 16. 2. 13.00 Trg Mozirje_ Okolofiranje obhod Mozirja 17.00 Citycenter Celje_ Gusarsko pustovanje s Piko Nogavičko in gusarjem Bertom TOREK, 17. 2. 15.30 Mestni trg Slovenske Konjice Pustovanje 16.00 Podeželska tržnica Žalec Otroško pustno rajanje, plesna maškarada z Mojco Robič gosti: mažoretke iz Liboj in kurenti 16.00 Trg Mozirje_ Mednarodni pustni karneval nadaljevanje rajanja v pustnem šotoru 16.00 Žiče_ Veselo pustovanje SREDA, 18. 2. 14.00 Trg v Šaleku Velenje Pokop pusta v Šaleku 15.00 Trg Mozirje_ Pokop pusta 15.30 Parkirišče pri trgovini v Vrbju Pustni pokop 14.00 do 19.00 Dobrna_ Pokop pusta 16.00 Krekov trg Celje Pokop pusta Društva vabijo PETEK, 13. 2. 16.00 do 21.00 Thermana Park Laško Thermanina domača tržnica SOBOTA, 14. 2. 8.00 do 12.00 Žalec_ Podeželska tržnica 8.00 Ploščad Centra Nova Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 Cankarjeva ulica Velenje Bolšji sejem PONEDELJEK, 16. 2. 9.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje organizirane počitnice za otroke Dobrodelne prireditve ČETRTEK, 12. 2. 18.00 Osnovna šola Frana Kranjca Celje Skupaj za iskrice v očeh dobrodelni koncert Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Srečko Šrot Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK V. d. odg. ur.: Tatjana Cvirn Namestnica v. d. odg. ur.: Ivana Stamejčič Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnica odg. ur.: Tina Vengust E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Saška T. Ocvirk, Špela JOžir, Jerica Potočnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tina Vengust Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Vojko Grabar, Vesna Lejič Mlakar, Kristina Šuhel Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 22 VSI NAŠI MOJSTRI Gradnja objekta in gradbene faze Prva gradbena faza predstavlja začetek gradnje objekta, potem ko pridobimo vso dokumentacijo, na podlagi katere lahko začnemo graditi. V to gradbeno fazo so zajeta gradbena dela: priprave terena in gradbišča, zakoličbe, izkop gradbene jame. Konča se s postavitvijo temeljev in temeljne plošče. Pred začetkom gradnje je pomemben pregled projekta in ostale dokumentacije z investitorjem, nadzornikom in izvajalcem, kar omogoča vsem stranem, da se podrobneje seznanijo z gradnjo, zahtevami gradnje in s potekom gradnje načrtovanega objekta. Tako je gradnja hitrejša in zanesljivejša, brez nepotrebnih zapletov in zavlačevanj. Priprava terena pomeni pripravljanje zemljišča za izkop in nadaljnjo gradnjo. Na gradbišču je treba odstraniti vse odvečno drevje in skale, zasuti morebitne jarke in kotanje, v katerih bi lahko zastajala voda. V primeru, da je zemljišče pretirano vlažno, je pomembno odvodnjavanje terena oziroma drenaža. Če imamo na terenu talno vodo, je treba izvesti drenažo. Osnovno pravilo pri tem je, da ne preprečimo toka podtalnici, ampak omogočimo prost pretok pod tlemi in okrog objekta. Najprej položimo drenažni sloj gramoza, debelina znaša 15 do 20 cm. Okoli vseh zidov nato nasujemo do najvišje točke terena najmanj 20 cm debelo plast gramoza. Ker voda teče skozi drenažne plasti, moramo primerno s padcem terena narediti še drenažni kanal z nagibom, ki ga tudi napolnimo z ustreznim gramozom in kamenjem. Če je treba, vstavimo še drenažno cev. Zbrana podtalnica, ki se nabere pod objektom in okoli njega, se tako lahko odvede v nižje dele terena. Pri visoki podtalnici hiše ne moremo podkletiti. Temeljna plošča mora potekati vedno nad kritično točko maksimalne višine podtalnice, medtem ko so temelji lahko pod njo. od velikosti in zahtevnosti objekta, ki ga gradimo. Po pripravi gradbišča je treba opraviti zakoličbo objekta, ki pomeni prenos tlorisa in položaja objekta iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja v naravo. Po opravljeni zakoličbi objekta sledi izkop gradbene jame za postavitev temeljev in temeljne plošče. Pri izkopu gradbene jame je dobro, da izkopano zemljo deponiramo in jo prihranimo za kasnejše zasutje in ureditev okolice novozgrajenega objekta. Temelji objekta Priprava gradbišča Sledi priprava gradbišča, pri čemer so pomembne postavitev gradbene barake, ograditev gradbišča s primerno ograjo, postavitev sanitarij in vodne oskrbe in ob dostopu na gradbišče postavitev table, na kateri so podatki o investitorju, izvajalcu in nadzorniku gradbenih del na parceli. Zahtevnost ureditve gradbišča je odvisna Sledi izdelava temeljev objekta. Pred betoniranjem temeljev sta nujna priprava in utrjevanje dna gradbene jame, s čimer zagotovimo minimalno posedanje zgrajenega objekta in preprečimo razpoke. Po postavitvi temeljev je priporočljivo, da opravljeno delo preveri in oceni gradbeni nadzornik. Pomembna je tudi hidroizola-cija postavljenih temeljev, ki preprečuje vdor talne vode ali vlage v objekt. Druga gradbena faza Ko opravimo vsa pripravljalna dela, sledi druga stopnja gradnje našega objekta. V drugi fazi je najpomembnejša postavitev kletnih prostorov. Kateri prostori bodo podkleteni in kje, je odvisno predvsem od želja, ki jih imamo glede objekta, v katerem bomo bivali. V veliki meri je odvisno tudi od podlage, na katero objekt gradimo. Če je pri izkopu za klet namreč nujno miniranje, to posledično pomenilo precejšnje zvišanje strokov za gradnjo hiše. Pomembna je predvsem pravilna izvedba zasipa kletnih zidov, da se kasneje ne posedajo preveč. Tretja gradbena faza V tej fazi sledijo konstrukcijska dela in strešna dela ter izvedba krovskih del. Pomembno je izbrati material za gradnjo. Večinoma so to zidaki. Gradnja hiše se nadaljuje s konstrukcijskimi deli. Postavimo zidove in strope. Ko postavimo zadnjo etažo, je na vrsti izdelava ostrešja. Gradnja hiše in izdelava strehe, ki je njen močno obremenjen del, morata biti dobro načrtovani in izdelani. Dodobra je treba tudi preučiti kritine, da izberemo primerno. Odločimo se lahko za opečno kritino, ki je pri gradnji stanovanjskih objektov tudi najpogosteje uporabljena. Poleg tega imamo na voljo tudi druge vrste kritin, kot so betonske kritine, vlaknocementne plošče, kovinske kritine ali plošče iz umetnih materialov. Kot sodobna načina kritin se uveljavljata tudi slama ali travnata ozelenitev strehe, ki imata določene prednosti, vendar sta zahtevni za vzdrževanje. Pri nakupu je dobro predvideti kakovostnejšo kritino, kar pomeni daljšo življenjsko dobo in daljše obdobje, po katerem jo bo treba menjati. Pri pokrivanju ostrešja je izrednega pomena izbira kakovostnega krovca - kleparja. Pri tem moramo biti pozorni na pravočasno in strokovno izvedbo del in ustrezno strokovno podkovanost za svetovanje pri izbiri ustrezne kritine. K postavitvi ostrešja sodijo tudi kleparska dela, kamor štejemo opremo stavbe z vsemi elementi, ki so izdelani iz tanjše pločevine. To sta predvsem izdelava in montaža strešnih žlebov, odtočnih cevi, obrob, strešnih oken, portalov, snegolovov. Četrta gradbena faza Gradnja hiše v zadnji fazi je zelo obsežna. Sledijo postavitev in izdelava predelnih sten v notranjosti objekta, izdelava be- tonskih tlakov in izolacije objekta, notranji in zunanji ometi, napeljava vseh inštalacij, talne in stenske obloge, ki zahtevajo mokro vgradnjo, postavitev masivnih stopnišč, vgradnja stavbnega pohištva, ključavničarska dela in kamnoseška dela. Izdelava predelnih sten je bistveno manj zahtevna kot izdelava zunanjih, nosilnih zidov objekta, saj ima predelna stena zgolj estetsko vlogo in predvsem vlogo ločevanja posameznih prostorov znotraj objekta. Zato je za predelne stene mogoče uporabiti tudi materiale, ki omogočajo hitrejšo postavitev, kot so na primer stene iz gips plošč. Z namenom večje estetske vrednosti se lahko odločimo za predelne stene iz steklenih zidakov ali drugega ustreznega materiala. Pred namestitvijo oblog je treba izdelati betonske tlake. Njihova izdelava je dolgotrajna predvsem zaradi sušenja materiala, zato so za takšno vrsto gradbenih del primernejši poletni kot zimski meseci. Na betonske tlake nato po želji namestimo ustrezno oblogo. Pred nanosom obloge ali pred pleskanjem je treba izdelati stenske omete. Izdelani morajo biti tudi na zunanji strani objekta pred nanosom fasade. Del četrte gradbene faze je tudi izdelava ustrezne izolacije objekta, pri čemer je treba poskrbeti za kakovostno toplotno in zvočno izolacijo. Pred končnimi deli je treba poskrbeti za napeljavo nizkonapetostnih elektroenergetskih in informacijskih inštalacij (telefon, antena, domofon ...), vodovodnih in odtočnih cevi, plinske napeljave, sistema ogrevanja. V omenjeni fazi je predvidena tudi vgradnja stavbnega pohištva (okna, senčila, polkna, vhodna, garažna in notranja ter balkonska vrata, ograje, stopnišča). Vzporedno z nameščanjem stavbnega pohištva izvedejo tudi vsa ključavničarska dela. V okviru pete gradbene faze izvedejo vsa preostala zaključna gradbena dela, in sicer končne inštalacije, slikopleskarska, steklarska dela, polaganje stenskih in talnih oblog. Ta gradbena faza pomeni zaključek gradnje objekta do točke, ko je pripravljen za takojšnjo vselitev. Tako so pripravljene tudi hiše na ključ. Po gradnji objekta sledi urejanje njegove okolice objekta. Lepo urejena okolica polepša videz zgrajenega objekta. VSI NAŠI MOJSTRI 23 Če želite oglaševati v rubriki Vsi naši mojstri, , pokličite: 031 692-860 "veterinarskabolnicašentjur V ambulanti se vsakodnevno izvajajo: ' zdravstveni in laboratorijski pregledi živali ' preventivna cepljenja psov in mačk - rtg slikanja skeleta in kolkov - kirurški posegi na mehkih in trdih tkivih živali - diagnostika notranjih organov in ostale storitve. www.vb-sentjur.si DELO NA TERENU! Cesta Leona Dobrotinška 12 3230 Šentjur, Slovenija GSM: 041 618 772 Tel.: 03 749 32 10 Fax.: 03 749 3211 E-mail: veterinarstvo.sentjur@siol.net NOVO! VETERINARSKA BOLNICA ŠENTJUR NUDI 24 URNO NUJNO VETERINARSKO POMOČ TUDI V ENOTI LJUBLJANA (Glonarjeva 2, Ljubljana)! r THERMANA OSTEOPATSKA-KIROPRAKTIČNA AMBULANTA V ZDRAVILIŠČU V LAŠKEM dr. Vershinin Andrey DR. OSTEOPATIJE, ORTOPED, REVMATOLOG TEL: 03 734 51 28, GSM: 031 566 262 WWW.CENTERZDRAVJA.NET; E-POŠTA: VERSlNlNANDREI@GMAlL.COM V J ČMLjflCl SStVK rLlICCA . Qrevtmirrouk 1, DELOVNI ČAS: fxm. - pet.: oildtr 1X.txrt; soj-.: oil deli. nrmnt IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH UUU I NAPELJAV TER SANACIJA KOPALNIC INSTUttUE VERHOVŠEI d.o.o. Pražlnska vas 34/d, Store, gsm: 041 682 907 Kupon za 25 EVROV Pri naročilu storitev nad 500 eurou ir AVTOMEHANIKA - PRIPRAVA VOZILA ZA TEHNIČNI PREGLED - SERVIS VOZIL - VULKANIZACIJA Bojan Kovač. s.p. - POPRAVILO IN ZAMENJAVA Cesta v Debro 1.3270 Laiko IZPUŠNIH SISTEMOV nt/"4 26 61 HITRO KVALII b I NU~ nimui. ur.nnum Končno ne bomo slepo sledili ukazom vlade in prikimavali vsemu, kar nam ukažejo.< V Sirizi vidijo stranko, ki bo Grčiji prinesla lepšo prihodnost.« Sicer pa Anja ugotavlja, da Grki za krizo krivijo prejšnjo vlado in pravijo, da se je z ostrimi varčevalnimi ukrepi, ki jim ni bilo videti konca, njihovo življenje samo še poslabšalo. V Ciprasu in tudi novem finančnem ministru Varoufakisu vidijo osebi, ki se ne bojita zoperstaviti EU in trojki, kar jih navdaja z občutkom svobodne volje. »Seveda je hkrati precej takšnih, ki jih navdajo dvomi, ali bo Sirizi uspelo uresničiti vse zadane cilje.« Kako Grki čutijo ostre varčevalne ukrepe trojke? Tisti, s katerimi sem se pogovarjala, so večinoma dejali, da sta bila poostren nadzor nad plačevanjem davkov in odpuščanje delavcev, ki niso pokazali nobenih konkretnih rezultatov v javnem sektorju, dobra ukrepa. Na drugi strani menijo, da sta zvišanje davka na nepremičnine in znatno znižanje plač preostra ukrepa. Kako se ti ostri ukrepi poznajo v vsakdanjem življenju povprečnega Grka? Pred kratkim sem v kavarni govorila z žensko, ki je pri petintridesetih letih kljub redni zaposlitvi prisiljena živeti pri svojih starših, saj si enostavno ne more privoščiti lastnega stanovanja. Pravi, da se ji je plača, potem ko bi lahko po osmih letih delovne dobe napredovala, zmanjšala za približno dvajset odstotkov. Veliko ljudi ima najete kredite, ki jih zaradi zmanjšanja plače težko odplačuje, nekateri so ostali tudi brez strehe nad glavo. Seveda je ogromno tudi takšnih, ki so zaradi varčevalnih ukrepov izgubili službo, nekateri govorijo o odpuščanju skoraj polovice zaposlenih. Plače so se občutno zmanjšale, minimalna plača se je v času varčevalnih ukrepov skrčila s približno 700 evrov na mesec na približno 500. Veliko manj denarja porabijo v trgovinah, poskušajo kupiti le najnujnejše. Čeprav so Grki narod velikih ljubiteljev kave, se v zadnjih letih redkeje srečujejo v kavarnah. Tudi na počitnice ne hodijo več vsako leto. Prijateljica mi je pred kratkim povedala, da o tem obstaja tudi šala, ki pravi nekako takole: »Pred leti smo imeli volitve vsaka štiri leta in smo si vsako leto privoščili dopust. Zdaj je ravno obratno.« Kako se kriza opazi na ulicah? V središču Aten je precej brezdomcev, prosjačijo pred trgovinami na največji nakupovalni ulici Ermou, kjer so množice turistov, saj upajo, da bodo tako dobili več denarja. Seveda je veliko tudi takšnih, ki sicer imajo streho nad glavo, vendar nimajo dovolj denarja za normalno življenje - te lahko vsak dan srečaš med vožnjo na metroju. Običajno prodajajo zavoj z robčki ali kemične svinčnike, za kar hočejo od petdeset centov do evra. Seveda ob tem, sicer v grščini, povedo tudi svojo zgodbo, večinoma govorijo o tem, kdo so, kakšne finančne težave imajo in za kaj želijo zaslužen denar porabiti, veliko jih omeni tudi svoje otroke. Kakšna je razlika med študijem v Grčiji in pri nas? Če sem čisto iskrena, je tukajšnja univerza kot večina javnih storitev dokaj slabo organizirana. Sprva so na univerzi za prvi semester ponudili zgolj eno redno predavanje v angleščini, kar seveda pomeni, da bi se za izpit iz »Čez dan vse poteka počasneje in tudi kadar se dogovorim za srečanje s prijatelji, nihče ni točen. Kadar imam predavanja, dopoldne preživim na univerzi. Tam imamo tudi restavracijo, ki študentom na izmenjavi nudi brezplačno kosilo in večerjo, kar sicer še zdaleč ni enakovredno obroku, ki ga pri nas dobimo za študentski bon, vendar mi omogoča konkreten topel obrok. Ker sem ljubiteljica mačk, sem v teh mesecih postala prostovoljka pri organizaciji Nine Lives of Greece, ki skrbi za prostoživeče mačke -teh je namreč v Atenah, sploh v okolici Akropole, ogromno.« preostalih štiri predmetov morala učiti samostojno. Kasneje se je sicer izkazalo, da so nekateri profesorji pripravljeni ponuditi predavanja v manjših skupinah in celo individualna srečanja. S profesorji smo vzpostavili stik popolnoma samostojno, preko elektronske pošte, in če se na to niso odzvali, še s pomočjo telefona. Nekateri sploh nimajo določenih govorilnih ur in tudi sama sem imela težavo pri dogovarjanju za opravljanje obveznosti pri enem od predmetov. Na koncu se je vse dobro izteklo, tako da je prvi semester uspešno za mano. Ob tem sem izven rednega študija dvakrat tedensko obiskovala tudi tečaj grščine, tako da imam zdaj vsaj neke osnove jezika. Kako doživljaš tamkajšnje razmere? Kaj se ti je posebej vtisnilo v spomin? Grki so mi povedali, da imajo zaradi lukenj v sistemu študenti pravico do okupacije fakultet, kar v praksi pomeni, da za dan ali celo več preprosto prepovedo izvajanje kakršnih koli izobraževalnih aktivnosti, pri čemer policistom ni dovoljen vstop v fakultetne prostore, dokler jih študenti ne zapustijo prostovoljno. Tudi v času moje izmenjave se je dvakrat pripetilo, da ni bilo predavanj zaradi stavke študentskega odbora, čeprav sta bila oba profesorja prisotna na fakulteti in pripravljena predavati. Občasno imamo težave s prevozom, kadar stavkajo delavci metroja. To pa hkrati pomeni, da so že tako polni avtobusi še bolj polni. Metro je zaprt tudi ob večjih protestih v središču mesta. Kakšni so tvoji načrti? Se boš vrnila v Slovenijo? Predvidoma se bom v Slovenijo vrnila konec junija, ko bo izpitno obdobje tukaj končano, saj me na domači fakulteti čaka obveznost, ki je na izmenjavi ne morem opravljati. Bi se pa vsekakor za kratek čas vrnila v Grčijo že sredi poletja, če bo to mogoče. ROBERT GORJANC, foto: osebni arhiv »Dobra plat Aten so nedvomno ljudje. Grki so izjemno prijazni in ustrežljivi. Prvih nekaj tednov sem imela občutek, da se v pogovorih neprestano prepirajo, potem sem spoznala, da sta takšna pač njihov jezik in način govorice. Druga dobra plat Aten je hrana, ki je na voljo po smešno nizkih cenah, vsaj v primerjavi s tistimi v Sloveniji. Tretja dobra plat Aten je sonce, ki ga je z izjemo nekaj dni na mesec obilo.« Utrip pred grškim parlamentom 26 REPORTAŽA Po nasvet na splet »Teh zapisov starši ne najdejo pri čiščenju otrokove sobe.« Ko so pred štirinajstimi leti v tedanjem Zavodu za zdravstveno varstvo Celje odprli mladinsko spletno svetovalnico, niso niti slutili, da bo program prerasel okvire preventivnega projekta. Do danes so prejeli že približno 33 tisoč vprašanj, ki so razkrila, s kakšnimi težavami se mladi najpogosteje srečujejo med odraščanjem, kakšni so njihovi strahovi in kako vidijo svet. V okviru mladinskega preventivnega programa in spletne svetovalnice je izšla monografija Srečanja na spletu. Namenjena je vsem strokovnim delavcem, ki delajo z mladimi in za mlade, a tudi radovednim staršem. V njej so avtorji - Ksenija Lekic, Petra Tratnjek in Nuša Konec Juričič iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter Marjan Cugmas, raziskovalec in študent uporabne statistike - predstavili poglobljeno analizo življenjskih situacij, potreb, hrepenenja in poizvedovanja slovenske mladine. Dobra samopodoba gonilo srečnega odraščanja Večina najstnikov in predvsem najstnic se v dobi odraščanja sooča s pomanjkanjem samozavesti in porušeno samopodobo. »Sama sebe doživljam kot najdolgo-časnejšo osebo na svetu. Menim, da sem zelo grda, debela, neumna, nesposobna, čudna, sebična, razvajena, da nisem sposobna končati nobene šole, da nimam nobenih talentov. Nič mi ne gre dobro od rok, vse naredim narobe. Sama sebe ne spoštujem in mislim, da nisem niti vredna biti spoštovana, imeti prijatelje. Nisem vredna, da bi me kdo imel rad in se zanimal zame. Mislim, da se ne bo nikoli nihče zaljubil vame, kdo bi se sploh lahko zaljubil vame?« je zapisala obupana petnajstletnica. Ko mladi, ki danes stopajo po drugačni poti najstništva kot prejšnje generacije, načenjajo takšne teme, kažejo potrebo po občutljivi in učinkoviti komunikaciji, je prepričana idejna vodja programa Ksenija Lekic iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Zato morajo svetovalci, vključeni v svetovalno mrežo, delovati z veliko mero odgovornosti, spoštlji-vosti in človečnosti. Mlade nagovarjajo k spoštovanju samega sebe, h konstruktivni komunikaciji, k postavljanju in uresničevanju ciljev, Strokovnjaki različnih strok, ki brezplačno sodelujejo v mladinski spletni svetovalnici www.tosemjaz.si, so od leta 2001 odgovorili na 33 tisoč vprašanj, ki so jim jih anonimno zastavili mladostniki v stiski. Kako lahko z alkoholom prežeta zabava izprazni in izčrpa čustva najstnika, dokazuje zapis: »Imam problem, ki res ni prijeten. Včeraj sem bil na zabavi, kjer me je obkrožala dobra družba, seveda smo bili vsi pijani. Prvič sem se >žvalil« s puncami in bilo je res top. Naslednji dan pa je nastal problem. Pravzaprav nastane po vsaki dobri zabavi. Ko se zjutraj zbudim, sem vedno zelo slabe volje. Preprosto nimam volje do življenja, bolijo me čustva. Res ne vem, zakaj se to dogaja.« Svetovalci te zapise uporabijo kot dobro izhodišče, da mlade opozorijo na negativne učinke alkohola in drugih drog. sprejemanju različnost in odgovornosti ter primernemu izražanju čustev. » ... Kot da bi gledala nase skozi najbolj temna očala, svoje morebitne majhne pomanjkljivosti (kdo jih pa nima?) pa opazovala skozi povečevalno steklo ... Želim ti, da bi sama sebi postala prijateljica,« je v odgovoru petnajstletnici zapisala psihologinja Alenka Tacol, spremljevalka številnih generacij srednješolcev na poti odraščanja in avtorica priročnika 10 korakov do boljše samopodobe. Ko družina ni v oporo »Še pred letom je bilo moje življenje povsem normalno. Imel sem popolne starše, brata, ki me je vedno spodbujal, in prijatelje, ki so mi bili vedno na voljo. Vse to se je začelo rušiti. Brat se je odselil v najemniško stanovanje, ker se je odločil šolanje nadaljevati na fakulteti, z odhodom na gimnazijo sem se oddaljil od prijateljev iz osnovne šole, za nameček pa se mami in oči ločujeta. Ko je mami izvedela, da jo je oče varal, ga je vrgla iz hiše. Zdi se mi, kot da tavam v temi, brez pravih prijateljev, brez staršev, brez vsega. Postajam brezvoljen, brez volje do življenja. Sprašujem se, zakaj se je to pripetilo ravno meni. Kako naj se znova postavim na noge? Kako naj se soočim z razpadom družine, z izgubo prijateljev?« se je v spletni klepetalnici izpovedal petnajstletnik. Odrasli pri reševanju sporov mnogokrat pozabijo na otroke oziroma se jim v takšnih situacijah ne znajo pravilno približati, se z njimi pogovarjati. Zato je zelo pomembno, da svetovalci mladostnike spomnijo in opomnijo, da porušena varnost in izguba zaupanja v iskrene odnose nista njihova krivda. Opogumiti jih je treba, da se v času, ko se starši vrtijo v viharju čustvenega kaosa, ne zaprejo v svoj svet in se s tem skrijejo pred možnostjo razrešitve. Družina ni le prostor ljubezni in varnosti. Je tudi prostor, kjer je obseg formalnega in neformalnega družbenega nadzora omejen, zato je možnost nasilnega vedenja večja, so zapisali avtorji monografije. Tako včasih družina svojih temeljnih vlog ne odigra zaradi odvisnosti ali škodljive rabe drog enega starša ali celo obeh. V takšnih premerih otroci in mladostniki doživljajo hude stiske, ki jih največkrat ne zaupajo nikomur. Tako se je v spletno svetovalnico po pomoč zatekel devetnajstletni mladenič: »Oče ima že dlje težave z alkoholom. Odkar je opazil, da sem se začel zavedati njegovih težav, je skoraj Monografija Srečanja na spletu razgrinja analizo zapisov mladostnic in mladostnikov v spletni svetovalnici www.tosemjaz.net. Kar 75 odstotkov spletnih vprašanj zastavijo dekleta. Približno 60 odstotkov spraše-valcev je starih od 14 do 17 let. Na njihova vprašanja odgovarja 62 strokovnjakov. tako, kot da ne bi imel očeta. Sploh se ne pogovarjava, na teden spregovoriva le nekaj besed. Enkrat sem jih štel, v celem tednu sva izmenjala točno enajst besed. Že večkrat sem se hotel z njim pogovoriti, a se mi namerno izmika. Zame ne naredi nič. Ko pride do kakšnega problema, postane zelo glasen, vpije in dostikrat se stepeva. Prosim, če mi lahko svetujete, kako lahko to uredim.« Čeprav je vsako vprašanje edinstveno in je vsaka težava svet zase, svetovalci v tovrstnih primerih mladostnike v prvi vrsti razbremenijo morebitnih občutkov krivde in prevzemanja odgovornosti. Dajejo jim upanje v izboljšanje razmer in jih seznanijo z viri pomoči. Kot so pokazale analize, jih tako mladostniki kot tudi odrasli ne poznajo oziroma vanje ne zaupajo. Vse to podaljšuje trpljenje, vrtenje v krogu in ujetost v tako imenovano odvisno družino. Odkrivanje meja in samega sebe Mladostništvo je obdobje velikih priložnosti in tudi čas, v katerem se postavijo temelji za zdravje v odrasli dobi. A poti odraščanja so lahko včasih tudi nevarne in spolzke. Številne raziskave, ki so bile v zadnjih letih opravljene med slovensko mladino, kažejo, da ta vse pogosteje meje preizkuša s pomočjo alkohola in drugih prepovedanih drog ter da je starostna meja vse nižja. Po opijanju so slovenski petnajstletniki nad mednarodnim povprečjem, prav tako je nad povprečjem tudi delež tistih, ki so se opili pred trinajstim letom. Mladostniki pitje alkohola povezujejo s prijetnimi doživetji, z zabavo in s sproščanjem. Dejanske izkušnje, o katerih poročajo, pa so mnogokrat neprijetne, je pokazala analiza spletnih vprašanj. LEA KOMERIČKI Foto: GrupA A Vi VSAK ČETRTEK ob 12.15 ■ VdAK UC I K I EIV OC d me v POGLED! IU6J1S N ■ www.radiocelje.com 95.1 | 95.9 | 100.3 | 90.6 MHz REPORTAŽA 27 Vida Šmid, turistična vodnica po sa mostanu: »Tukaj delam že trinajst let. Ta dolina je polna miru, tu ji ko pozitivne energije, tako da sleni z veseljem prihajamo v službo, saj si naberemo novih moči.« .'•• • .j .-v r*^ - Ml isgš i -- r;j H ^ s'".-.:.' - ."»¿i SSIInS -. ; m**- Nekoč mogočna cerkev je danes zgolj ruševina. Občasno so poleti v cerkvi maše, tam se zbirajo tudi člani duhovnega tabora. Ob sobotah je cerkev prizorišče civilnih porok. V cerkvi je oltar, ki naj bi stal na energetsko močni točki. Prostor miru in pozitivne energije Žička kartuzija letos praznuje že 850 let Štajerski mejni grof Otokar III. je šel na Konjiško goro na lov. Pod drevesom je malo zadremal. Naenkrat se mu je prikazala košuta izredne beline. Nato je izginila in na njenem mestu se je pojavil mož, ki se je svetil kot sonce. Grofu se je predstavil kot sv. Janez Krstnik in mu ukazal, naj na tem mestu zgradi samostan. Tako pravi legenda o nastanku Žičke kartuzije. Žička kartuzija je bila ustanovljena v 12. stoletju, natančneje leta 1165. Ustanovno listino je podpisal štajerski mejni grof Otokar III. Traungauski, nam že pred vstopom v zgradbe mogočne kartuzije pojasni vodnica Vida Šmid. Kartuzija-ni so red, ki izvira iz Francije in velja za enega najstrožjih redov v Katoliški cerkvi. Ob prihodu v današnje Žiče so se po francoskem vzoru razdelili na dva dela. Bratje laiki so zavzeli »spodnjo« hišo v vasici Špitalič, v »zgornjo« hišo pa se je naselilo dvanajst menihov s priorjem. Zakaj ravno dvanajst menihov? Šmidova odgovarja, da zato, ker je ob Jezusu Kristusu dvanajst apostolov. Več jih tudi ne bi moglo biti, saj so sezidali natančno dvanajst celic. »Red nalaga, da mora živeti vsak menih v svoji celici, saj mora kartuzi-jan gojiti ljubezen do svoje celice, ljubezen do samote,« pojasnjuje Šmidova. Knjige na prvem mestu Ob pripovedovanju o začetkih samostana človeku pogled obstane na lično urejenem zeliščem vrtu. Menihi so dajali velik poudarek vrtnarjenju, a to ni bila njihova glavna dejavnost. »Tu so bili izobraženci in pisali so knjige. Ročno so jih prepisovali, poleg tega so tudi prevajali. Imeli so mogočno knjižnico,« navdušeno razlaga Šmidova. Kartuzijan v središče svojega življenja postavlja knjigo in zanjo trdi, da je »večna hrana naše duše«. Bogata knjižnica je v času, ko so kartuzijo še naseljevali menihi, obsegala več kot dva tisoč del. In to ne zgolj nabožnih, temveč tudi filozofskih, matematičnih, astronomskih. Te knjige dandanes žal niso več v Sloveniji. Zdaj so večinoma obzidje. Pogled takoj obstane na središči točki kartuzije, najpomembnejši stavbi vsakega samostana, cerkvi. Cerkev sv. Janeza Krstnika je bila pozidana v 12. stoletju. Gradila jo je skupina kamnosekov iz daljne Francije. Cerkev je ozka, enoladijska. Šilasti loki in podporni stebri nakazujejo, Zbirka žičkih rokopisov Stavbe, ki stojijo nasproti cerkve, so bile zgrajene precej kasneje in so tudi veliko bolj ohranjene. Sredi 15. stoletja so se laični bratje iz »spodnje« hiše preselili v kartuzijo. In od takrat so živeli z redovniki. Zgradbe, ki sledijo potoku, so bile kleti, shrambe, kašče, ži-tnice. Še danes so v teh zgradbah kakovostne kleti z več kot meter debelimi zidovi. V njih zdaj zorijo penine. Nad kletmi je svoje mesto našla razstava kopij žičkih rokopisov. Že ko se vzpenjamo po stopnicah, nas nežno objame zvok gre- »Kartuzijani so red, ki živi strogo po pravilih. VŽički kartuziji so vstajali točno opolnoči, ker se takrat začne nov dan. Do četrte ure popoldne so imeli svoje obveznosti, od vrtnarjenja, pisanja, prepisovanja knjig do urejanja celice, kuhanja. Ob štirih je bila večernica, ob petih večerja, ob šestih sklepna misel, takoj po šesti pa so šli spat,« pravi Vida Šmid. v avstrijski lasti. Vendar smo Slovenci nekaj le pridobili, v kartuziji imamo namreč kopije rokopisov. Cerkev je središčna točka Pot nas vodi v notranjost kartuzije, ki jo je nekoč tudi zaradi obrambe pred turškimi vpadi varovalo mogočno da gre za gotski slog. Vendar je bila prvotno zidana v romanskem slogu. Zanimivo je, da je bila brez zvonov. Kartuzijani živijo v samoti in tišini, zato zvonov ne potrebujejo, hitro obrazloži Šmidova. Streha se je vdrla okrog leta 1840, približno šestdeset let po dekretu Jožefa II., ki je ukinil samostansko življenje. gorijanskih koralov. Ti so še danes del meditacije kartuzi-janov. Zgoščenko, ki se vrti v prostoru pomembne zbirke, so posodili bratje iz Kartuzije Pleterje, ki je še edina delujoča kartuzija pri nas. Zbirka kopij rokopisov obsega knjigo redovnih pravil, knjigi o božji državi in božjem nauku ter kartuzijanski antifonar. Če so menihi zboleli, so se zdravili s tem, kar so pridelali na vrtovih. Ta zelišča so predelali v napitke in čaje. Med metode samozdravlje-nja je sodilo tudi puščanje krvi. Petkrat na leto po tri dni so jim pijavke iz bližnjega potoka pile kri. Preprost pokop brez obeležij Po ogledu zbirke nas pot vodi na prosto. Za cerkvijo se skriva pokopališka kapela s sončno uro. Okrog kapele je pokopališče kartuzijanov. O njihovi skromnosti priča to, da je njihov pokop zelo preprost. Kartuzijani ne uporabljajo krst. Truplo zavijejo v kos platna in ga spustijo v zemljo. Lesen križ brez imena in datumov je edino »okrasje«, ki krasi grob kartuzijana, nas pouči Šmidova. Preden zapustimo Žičko kartuzijo, se ustavimo še v zeliščni lekarni. Začetek javnega lekarništva v tej kartuziji sega v leto 1572, prijazno pojasni kartuzijanski lekarnar Drago Iršič. Čaji, čajne mešanice, zeliščni napitki, kreme, mazila, zeliščne masaže, različni kamni se podobno kot pred petsto leti ponujajo obiskovalcu, ki želi svoje zdravje ohraniti ali ga izboljšati. JERICA POTOČNIK Foto: SHERPA Posebna tudi prehrana Kartuzijanom ni bilo nikoli dovoljeno jesti mesa živali, ki imajo štiri noge. In tako je še danes. Zato so v preteklosti uživali ribe in živali, kot so bobri, vidre, polži, žabe in školjke. Hrano so shranjevali v tako imenovanem ribjem stolpu. Pozimi so vanj nameta-li led in to je bil neke vrste srednjeveški hladilnik. Drago Iršič trdi, da kartuzijani na to mesto niso prišli naključno. »Iskali so močna energetska mesta, da so lažje premagovali samoto. Žička kartuzija je drugo najmočnejše energetsko mesto v Sloveniji,« pravi. 28 PORTRET Slikar, ki bi nebo porisal Vrstijo se pregledne razstave ob 60-letnici življenja Gorana Horvata - Od biblične tematike do newyorške tragedije Goran Horvat v ateljeju »Naj si kdo misli o Svetem pismu karkoli, vendar je treba priznati, da je to temeljno delo zahodne civilizacije. To je vsekakor velika stvar,« opozarja. »Tudi jaz sem katoličan, vendar bolj pasiven. Menim, da si strogo veren človek teh interpretacij niti ne bi upal ustvariti,« pravi o sebi in svojem delu Goran Horvat. Med svojimi deli »Predvsem se ne morem načuditi, kako hitro so ta leta minila,« pravi ob svoji 60-letnici slikar in kipar Goran Horvat. Nekoč so o njem govorili kot o sinu slikarja Jožeta Horvata Jaki-ja, nato je postala izrazita njegova samostojna likovna pot. Izbor Goranovega ustvarjanja je bil poleti na ogled na veliki pregledni razstavi v Galeriji Velenje, nato na manjši v Beogradu, od začetka tedna je v Galeriji Mozirje ... Na vsaki od preglednih razstav je bil drugačen izbor, vedno je sodeloval drug kustos. »Narejenega je ogromno. Tudi temu se čudim,« pravi o svojem obsežnem delu. O tem pričajo številne Horvatove slike, grafike, risbe, skice, študije, plastike ... »Tako nam Goran Horvat slika prizore iz človeške zgodovine, začenši pri Bibliji, in kaže predvsem njen nenehen kaos, ki ga zelo tuje ožarja skrivnostna lepota, skrita v domišljijske preplete gibkih črt in v magično sijočo nezemsko luč,« je Hor-vatovem ustvarjanju zapisal umetnostni zgodovinar dr. Milček Komelj. Kot nihče pred njim Slikar in kipar Goran Horvat je tesno povezan z Zgornjo Savinjsko dolino. Tam je odraščal, tam živi in tam ustvarja že dolga leta. Njegov dom v Nizki v okolici Rečice ob Savinji takoj da vtis, da v njem prebiva umetnik. Celo umetniško oblikovana kovinska vrata, ki vodijo do ateljeja, je oblikoval in skoval sam. Tam nastajajo njegova dela, ki so bila predstavljena na sto tridesetih samostojnih likovnih razstavah. »Ves čas so tema mojega ustvarjanja ljudje v medsebojnih odnosih,« je povedal o svojem ustvarjanju. Ne manjka nadrealističnih tihožitij, ustvaril je opus Plovila, opus Poklo-nov starim mojstrom, kjer je služila za osnovo znana slikarska tema, opus Sinteze časa in še in še. Njegova sta tudi ciklusa na temo Dantejeve Božanske komedije in Shakespeara. »Rad se odzovem tudi na različne odmevne dogodke, kot so bili bolezen norih krav, kloniranje ovce ali tragedija v New Yorku,« pripominja. Nekatera njegova dela so na prostem. V Slovenskih Konjicah je pred Konusovo stavbo njegova pet metrov visoka skulptura Krila, med drugim je izdelal več kapelic. »Zelo me je okupiralo Sveto pismo,« pove o svojem najbolj obsežnem in najbolj odmevnem opusu. V komaj treh letih je ustvaril točno tristo slik s prizori iz Stare in Nove zaveze, iz vsake približno polovico. Poznavalci omenjajo, da je to po obsegu dosežek celo v svetovnem merilu, da ni tega ustvaril še nihče pred Goranom Horvatom. Tri monografije Izšle so kar tri monografije Horvatovih del. V eni so slike Stare zaveze, v drugi Nove zaveze in v tretji nje- gove različne risbe. »Na to, da bo nastalo kar tristo slik Svetega pisma, seveda nisem računal,« se spominja začetka nastajanja svojega velikanskega opusa. Tematika ga je prevzela, kmalu je bilo dovolj slik za njegovo prvo svetopisemsko razstavo. »To mi je predstavljalo novo spodbudo,« pravi. Za projekt biblije v tristo slikah je bil leta 2006 predlagan za Prešernovo nagrado. S svetopisemskim opusom in z drugim ustvarjanjem je povezanega veliko umetniškega garanja, odpovedovanja. Prizore iz Svetega pisma je ustvarjal celo od treh zjutraj do de- vetih zvečer. »Saj ta človek bo še nebo porisal,« je ob neki priliki pripomnil Hor-vatovi soprogi umetnostni zgodovinar in akademik dr. Emilijan Cevc, ki je Horvata zelo cenil. V zadnjem ustvarjalnem obdobju precej kipari, to ga je prevzelo malo pred prelomom tisočletja. »Zelo me je pritegnilo, ocene so bile dobre in eno je šlo z drugim,« pojasnjuje Goran Horvat. V lesu ustvarja podobne motive kot na slikah. Jakijev sin Ob šestdesetem rojstnem dnevu je seveda priložnost, da se ljudje ozremo na pre- hojeno življenjsko pot. Že Goranovega očeta, slikarja Jakija, so poznali v Sloveniji ter še onkraj meja. V domači hiši v Nazarjah je imel oče v pritličju atelje, v nadstropju je ustvarjal sin Goran. Ljudski rek, da jabolko ne pade daleč od drevesa, v Horvatovem primeru velja le delno. Goran je začel slikati, njegovega brata in sestre likovno ustvarjanje posebej ne zanima. Po likovnih izdelkih je izstopal že v osnovni šoli, med osnovno in srednjo šolo so skoraj vsi pričakovali, da bo nadaljeval na likovni akademiji. To se ni zgodilo, diplomiral je na strojni fakulteti, nato je bil po nekaj let v službi v ljubljanskem Smeltu, Gorenju in nazar-skem Glinu. Leta 1986 se je od službe poslovil, od takrat je svobodni umetnik. Pri Goranu Horvatu se tako svet tehnike in likovni svet delno prepletata. Že kot deček se je ukvarjal z letalskim modelarstvom. V zrelih letih so tako nastala njegova likovna dela na temo plovil, toplotne postaje, toplarne ... »Za dosedanje delo Gorana Horvata se zdi, kot da se je trudil popraviti Hipokratov aforizem - življenje je kratko in umetnost dolgotrajna. Pokazal je, da se življenje z umetnostjo in ustvarjanjem podaljšuje ter da le zaradi njiju lahko traja,« je ob zadnji Horvatovi pregledni razstavi v Beogradu zapisal dr. Slobodan La-zarevic. »Želim si predvsem zdravje in da bi ustvaril še kakšno dobro sliko ali kip,« odgovarja Goran Horvat na vprašanje, kaj pričakuje od novega desetletja življenja, ki se je že začelo. »In tudi to, da bi kulturo bolj cenili.« BRANE JERANKO Foto: BJ Kip kronista, delo Gorana Horvata. Vaška kapelica v domači Nizki je njegova delo. Goran Horvat je mojster risbe. Nekatere so na steni umetnikove sprejemnice. Na fotografiji s soprogo. REKREACIJA 29 Glavni organizator kolesarskega tedna v Celju Iztok Kvas je na zasneženem parkirišču takole preizkusil najnovejši kolesarski hit Fat Bike. Kolo je še posebej primerno za vožnjo po snegu, pesku ali gozdni stezici. V znamenju kolesarjenja »Debeli deček« zanimiv za vse terene Kljub zimi in snežnim razmeram je bil pretekli teden v največjem celjskem nakupovalnem središču kolesarsko obarvan. Obiskovalci so se lahko udeležili številnih kolesarskih delavnic, predvsem za najmlajše, in preizkusili kolesarske novosti. Za porast adrenalina je poskrbela finalna tekma z BMX- in gorskimi kolesi, na kateri so nastopili najboljši slovenski kolesarji prostega sloga. Kolesarji prostega sloga so že drugo leto zapored za teden dni zavzeli celjsko nakupovalno središče. Kot je povedal glavni organizator Iztok Kvas, želijo na ta način ljudi opozoriti, da se bo čez mesec že začela nova sezona kolesarjenja, hkrati pa jim tako najlažje približajo kolesarske novost. Hkrati je to priložnost, da širša javnost pobliže spozna zanimive oblike kolesarjenja, ki so ponavadi omejene na manjše skupine ljubiteljev BMX- in MTB-koles. »Debeli deček« Hit letošnjega leta bo zagotovo kolo z izrazito širokimi pnevmatikami, imenovano Fat Boy. »To je kolo za vsako priložnost, za vožnjo po snegu, pesku ali edinstveni gozdni stezici. Kljub velikim platiščem gre za razmeroma lahko in zelo učinkovito kolo, idealno za sneg ali kakšno drugo edinstveno avanturo,« je kolesarsko novost predstavil Iztok Kvas. Najpogu-mnejši so lahko »debelega dečka«, kot se kolo imenuje v slovenskem prevodu, preizkusili na posebej pripravljenem snežnem poligonu. Čeprav so ta kolesa na tržišče postavili sredi lanskega poletja, jih na slovenskih stezah in cestah še ni prav veliko. A to se bo letos zagotovo spremenilo, je prepričan Kvas, saj je povpraševanje izjemno veliko. »Nekateri se za nakup kolesa odločijo zaradi njegovega privlačnega videza, drugi ga zaradi specialnosti kupijo kot tretje ali četrto kolo v garaži. Hkrati je lahko povsem navadno gorsko kolo. Z dodajanjem in odvzemanjem zraka v pnevmatikah je primerno za vožnjo po navadnih kolesarskih poteh in tudi v zahtevnejših razmerah,« je še pojasnil Kvas. »Pump track super star 2015« Zaključek tedenskega kolesarskega direndaja je pripadel mojstrom tega športa. Kolesarji v različnih gorskokolesarskih in BMX-zvrsteh Padci so sestavni del tega športa. Kot je povedal Žan Kuder, mora vsak, ki se želi ukvarjati s tem športom, sprejeti, da brez poškodb in padcev pač ne gre. »Vsak med nami ima kakšno brazgotino, ki spominja na neuspele skoke in učenje novih trikov.« so neutrudno drveli in lovili stotinke na kratkem ovalu z osmimi grbinami. Razdeljeni so bili v dve kategoriji, in sicer glede na vrsto koles, ki jih uporabljajo - BMX-kolesa in posebej prirejena gorska MTB-kolesa. Vsi so tekmovali na umetni »pump« stezi. »Posebnost te steze je, da kolesarji vozijo brez potiskanja pedal, to je dovoljeno le prvih pet metrov, v nadaljevanju pa vse opravljajo z gibanjem oziroma >pumpanjem< telesa,« razlaga Iztok Kvas, tudi sam navdušen kolesar prostega sloga. Na dirki, ki so se je udeležili vsi, ki pri nas v tem športu kaj pomenijo, se je odlično znašel Šoštanjčan Urban Rotnik. Nastopil je v obeh tekmovalnih kategorijah. Z gorskim kolesom je bil najhitrejši, z BMX pa je pristal na drugem mestu. Rotnik, ki sicer nastopa tudi na tekmah za svetovni pokal v štirikro-su, je nad tovrstnimi prireditvami navdušen. »To je super promocija za športno panogo in kolesarjenje nasploh. Takšnih dogodkov bi moralo biti več. Tudi čas je dobra, saj so se lahko dogodka udeležili najboljši kolesarji iz vseh disciplin, tako da je bila res prava dirka. Vsako mesto bi moralo imeti vsaj takšno manjšo >pump< progo, kot je bila postavljena v Celju, kjer bi lahko mladi navdušenci pilili svoje spretnosti.« Nad kolesarskim tednom je bil navdušen tudi mlad celjski BMX-kolesar Žan Kuder. »Na ta način se lahko predstavimo širši množici, ljudje, ki našega športa ne poznajo najbolje, pa lahko spoznajo, da nismo le mularija, ki s kolesi skače čez >štenge< in drsa po ograjah.« Manj tekmovalnosti, več prijateljstva Za kolesarje prostega sloga velja, da so prvi zabavljači. Vselej jih spremljata smeh in dobra volja, kar so potrdili tudi vsi sogovorniki. »No, na treningih in pred ter med tekmami moramo biti kar resni, se imamo pa vedno fino. Z domačimi tekmovalci in s klubskimi kolegi se super razumemo, nič manj luštno pa ni niti po tekmah svetovnega pokala. Med tekmovalci ni prevelike tekmovalnosti, po tekmi ponavadi še nazdravimo in >zafeštamo<,« je povedal Urban Rotnik, ki letos načrtuje nastope na vseh dirkah svetovnega pokala v svoji paradni disciplini, štirikrosu. LEA KOMERIČKI, foto: SHERPA Ljubitelji hitrosti in skokov so tokrat imeli kaj videti. Ekshibicijska tekma v Celju, kjer so se zbrali trenutno naši najboljši kolesarji prostega sloga, je bila hkrati tudi uvod v novo tekmovalno sezono. 30 AKCIJA CO CO >CO CQ V akciji Naj maturantka, naj maturant boste bralci že četrto leto izbirali, kdo bosta dekle in fant, ki bosta prejela laskavi naziv in ob tem tudi lepo nagrado. Kar tri mesec bo trajal izbor med kandidati iz različnih srednjih šol s Celjskega za uvrstitev v majski finale. Januarja smo maturantske razrede povabili, naj izberejo svoja predstavnika, ki jih bosta zastopala v tekmovanju. Nekateri so izbrali le po enega. Vsi, ki so jih poslali v boj, bodo imeli enake izhodiščne možnosti. To pomeni, da bodo objavljene njihove portretne fotografije v vsaki številki časopisa v tistem mesecu, ko se bo predstavila njihova šola. Postopoma bomo ob tem objavljali tudi njihove večje fotografije v maturantski opravi. Bralci boste lahko glasovali za »svojega« kandidata. Tisti maturant in tista maturantka, ki bosta do konca meseca zbrala največ glasov, se bosta uvrstila v finalni majski krog tekmovanja. Februarja bomo objavljali prvi krog kandidatov, marca in aprila še naslednja dva. Vsak mesec bosta znana dva finalista. Vseh šest se bo v končnem obračunu soočilo maja. Foto: Nataša Müller, GrupA, Oblikovanje: Andreja Balja sezona akcije! NAJ MATURANTKA IN NAJ MATURANT Učitelji lahko pomagajo Razrednik ali učiteljski zbor lahko izbranemu kandidatu (le enemu) iz posameznega maturantskega razreda dodeli dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Zavedamo se namreč, da sošolci in sošolke pri izbiri svojega predstavnika in predstavnice ne upoštevajo predvsem in zgolj učnega uspeha ter njegovega oziroma njenega odnosa v razredu. Prav zato dajemo to dodatno možnost razredniku ali učiteljskemu zboru, svojo odločitev pa nam morajo razredniki sporočiti na elektronski naslov tednik@nt-rc.si. V akciji Naj maturantka, naj maturant se bodo ta mesec predstavili kandidati naslednjih šol: - Srednje šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje - SŠHVU ■ Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje - SŠGT SOLSKEGA CENTRA SEN Wife 2 Luka Lešnik 5. DHT, SŠHVU Darja Črnko 5. DHT, SŠHVU Sabina Ratej 3. D, SŠGT Jan Plešnik 2. F, SŠGT Zan Sitar 4. AT, SŠHVU Brigita Kostanjšek 2. F, SŠGT Tjaša Grešak 4. AT, SŠHVU Matej Krašovec 4. HT, SŠHVU Teja Prašnikar 4. HT, SŠHVU Jan Planinšek 4. A, SŠGT Tjaša Matej 4. A, SŠGT Matjaž Mandelc 4. B, SŠGT 23 24 Blaž Jelen 4. T, ŠCŠ Patricija Halužan 4. T, ŠCŠ Gregor Frece 3. SP, ŠCŠ Renata Dernolšek 3. SP, ŠCŠ Primož Pušnik 3. M, ŠCŠ Martina Romih 2. ŽPTI, ŠCŠ AKCIJA 31 za zmagovalca letošnje akcije Naj maturantko bo oblekla modna oblikovalka Jolanda Thaler. D HA!R CENTER DARJA. Za ličenje in pričesko obeh bodo poskrbeli v Hair centru Darja v Celju. Glasujte za svojega kandidata! Pravila glasovanja in sodelovanja v akciji Na enem kuponu lahko glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj maturantko. Seznam vseh »civilnih« fotografij kandidatov bomo objavljali v vsaki številki Novega tednika, postopno pa bomo ves mesec v posameznih številkah objavljali kandidate v maturantskih oblačilih. Vsi kandidati bodo imeli enake izhodiščne pogoje, kar pomeni, da bo glasovanje za finale trajalo mesec dni. Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno. JUR - ŠCŠ ■ ŠOLSKEGA CENTRA CELJE: Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja - SŠGVO Florjan Pušnik 1. PTI, ŠCŠ Aleš Hohnjec 4. AG, SŠGVO Urša Ošep 4. AG, SŠGVO Luka Marinko 4. BG, SŠGVO Eva Podgrajšek 4. CG, SŠGVO Marko Dajčer 4. CG, SŠGVO Podatki o osebi, ki je glasovala: ime in priimek................................................................................................ naslov........................................................................................................................ kontaktni telefon/e-pošta................................................................. Ali ste naročnik Novega tednika? □ DA □ NE -X Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 300 Celje. Glasovalec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. 32 SLEDI ČASA UREDNIŠKI OBRISI Po ukazu v uredništvo in iz njega Drago Medved je začel kot tehnični urednik in bil nato štiri leta odgovoren za časopis K Novemu tedniku sem prišel septembra 1971, in to po direktivi, ki ji je botroval dogovor med mojim dotedanjim delodajalcem Celjskim tiskom - oziroma se je tedaj podjetje že imenovalo Cetis - in uredništvom Novega tednika. V Cetisu sem bil tehnolog grafične priprave dela in še prej ročni stavec. Časnik je čez noč ostal brez tehničnega urednika Jožeta Cegnarja, ker se je smrtno ponesrečil v prometni nesreči. V vojski bi temu rekli »prekomanda«. Ni mi bilo vseeno, saj sem imel lepo službo in dobro plačo. Tudi vzdušje v podjetju, katerega direktor je bil Ivan Gojmir Melik, je bilo zelo dobro. A tako se je zgodilo in lotil sem se dela, ki zame ni bilo povsem novo. Vsako sredo sem se peljal v Ljubljano na metiranje časopisa, kar pomeni, da ga je bilo treba postaviti po straneh, kot so predvidevala »zrcala«, na papir narisani načrti vsake strani posebej. Predvidevali so, in sicer po velikosti rokopisov in slik, koliko člankov in slik bo šlo na vsako stran. To smo počeli v stavnici tiskarne Delo. Vse je bilo seveda še v svincu, elektronika je prišla šele čez leta. Če je kaj ostalo, kar ni šlo v časopis, smo temu rekli nadstavek. Včasih smo se šalili ob tem, kajti ob sredah smo delali tri časopise v isti stavnici, in sicer naš Novi tednik, Komunista in Družino. Včasih se je zgodilo, da je »Obdobje Novega tednika imam za najlepše od vseh služb, ki sem jih opravljal. Tu sem se naučil pisati in raziskovati ter v stiku z ljudmi spoznavati vse plati življenja. Takšne šole nikoli ne pozabiš.« kakšen nadstavek iz enega časopisa za šalo pristal v drugem, ki mu je kaj manjkalo na strani, in tako zapolnil praznino. Največkrat sta si nadsta-vek ponujala urednika Komunista in Družine, toda do prave izmenjave seveda nikoli ni prišlo, a prijetna anekdota je ostala v prijetnem spominu. Vse rokopise in fotografije je bilo treba iz Celja pošiljati v Ljubljano po pošti, večkrat tudi z avtobusom. Po pošti se je nekoč izgubila cela kuverta z oglasi. Ko danes primerjam tiste čase z današnjimi, ko z dvema klikoma vse uredimo na daljavo, se mi zdi, da smo tehnološko prestopili iz kamene dobe v nekaj novega. Fičo in krave Ko sem prišel v hišo, sem kmalu začel tudi sam pisati in fotografirati. Na teren sem največkrat odhajal s kolegico Zdenko Stopar, ki je delala »socialke«. Kadar nisem imel avta, je vozil kdo drug. Ko smo objavljali serijo Njihovo življenje je materinstvo, je bilo treba daleč do mater, ki so imele deset ali več otrok. Neko zimo je bilo, ko smo morali iti v nek zaselek nad Vitanjem. Avto je vozil Drago Medved je bil odgovorni urednik Novega tednika od leta 1979 do 1982. (Foto: arhiv NT, BJ) »V tistih letih, torej sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja, je bila na prvi strani vedno objavljena tudi vremenska napoved za cel teden. Kratka in jedrnata. Zdaj lahko razkrijem bralcem, da je nismo dobili od državne meteorološke ustanove, temveč si je celotno napoved več let izmišljeval en ročni stavec, ki je metiral Novi tednik. Žal si nisem zapomnil njegovega imena.« Viki Krajnc, tedanji predsednik celjske mladine. Imel je fička in ko smo prišli v to vas, je bilo vse zmrznjeno in poledenelo, čez poldne pa se je OÀRIL0 novi tednik c wrainiir.novitednik.com tednik@nt-rc.si ZA NAROČNIKE ZARADI IZREDNEGA ZANIMANJA TUDI V FEBRUARJU! stylo your home v sodelovanju s CUISINE by Skaza otoplilo in zemlja se je razmočila v lepljivo blato in fičko ni več sam zmogel klanca navzgor. Na pomoč so prišle sosedove krave, ki so vlekle vrv, ki je bila privezana na fička. Prizor sem seveda »fotkal« in smo sliko objavili v naslednji številki. Pri pisanju člankov in reportaže je bil moj glavni mentor Jure Krašovec, izjemen novinar in človek, od katerega sem se naučil vse najbolj bistveno za ta poklic. »Das ist alles« V tistem času sem tudi za Radio Celje vsako nedeljo pripravljal Literarno oddajo in enkrat tedensko tudi Kulturni feljton. Studio je bil sprva čisto v zgornjem nadstropju Narodnega doma, pozneje pa že v Prešernovi ulici, kjer je bila celotna redakcija. Ko bi moral nekega dne posneti Literarno oddajo, ni bilo tehnika. Odgovorni urednik radia je bil Branko Stamejčič, ki se je tudi kar spoznal na tehniko in se je ponudil, da bo on posnel oddajo. Šel sem v kabino, prebral tekst, in ko sem končal, sem rekel v mikrofon: »Das ist alles, daj še mal mus ke zraun.« Pri tem sem gledal skozi steklo Braneta, ki mi je pokimal in nehal snemati. Torej v tistem trenutku, ko sem izrekel zadnje besede, še ni nehal snemati, zato so te besede ostale tudi pri montaži celotne oddaje z glasbo na traku. In v nedeljo so poslušalci lahko slišali tudi moj »dodatek«, ki jim ni bil namenjen. No, vsi smo ostali živi. Veliko dopisnikov Ko sem prevzel mesto odgovornega urednika, je bil direktor in glavni urednik Avgust Ribič, ki ga je pozneje zamenjal Boris Rosina. Takoj smo se začeli pripravljati na posodobitev Novega tednika, tako vsebinsko kot oblikovno. Naročili smo študijo pri neki ljubljanski strokovni agenciji, mislim, da je bila Mediana, in začelo se je delo tudi na tem področju. Spremljali smo dogodke v regiji in NOVI TEDNIK ZE 70 LET 33 spomnim se, seveda tudi s pomočjo arhiva, da smo tedaj veliko pisali, kakšna bo usoda štorskih traktorjev, da želijo imeti na Virštanju svojo vinsko klet ... Precej vsebine so prispevali dopisniki, med katerimi se najbolj spominjam nekdanjega šolskega ravnatelja iz Šentjurja Ernesta Rečnika, ki je potoval po Daljnem vzhodu in je štel že kar častitljiva leta. Ko sem ga nekoč vprašal, kdaj bo šel kam bliže, je rekel, da to »špara« za stara leta. Med rednimi dopisniki so bili tedaj iz Šoštanja in Velenja Viktor Kojc, iz Slovenskih Konjic Langerholz, o zgodovini NOB je redno objavljal podlistke Franjo Fijavž, iz Vitanja je dopisoval ravnatelj šole Franjo Maro-šek, iz Savinjske doline Tone Tavčar - Tona, šport je spremljal Jože Kuz-ma - Pepi. Sodelovali so tudi drugi, in sicer občasno. Objavljali smo tudi roman Alme Karlin Samotno potovanje, in sicer prvi v Sloveniji. Obisk Tita Leta 1978 je Josip Broz Tito zadnjikrat obiskal naše kraje. Potoval je po Kozjanskem in mene je redakcija akreditirala za spremljanje njegovega obiska. Moral sem v Ljubljano na notranje ministrstvo, kjer so me Partijski sekretar vabil k polnočnicam Drago Medved: »Ko sem prišel na jesen 1971 k Novemu tedniku, je bil kolega Milenko Strašek že tam. Jure Krašovec je bil v tistem času sekretar ZK za naš kolektiv. Nekega dne, bližal se je konec leta, je Jure predlagal na seji redakcije, ki jo je vodil glavni urednik Jože Volfand, da bi on delal reportažo o Ivanu Ulagi - Vrhovskem Anzeku, kapelniku svetinske godbe na pihala. Ker cele družine ni bilo nikoli doma, izjema je bil božič, je Jure na božični večer 24. decembra 1971 vzel s sabo na Svetino k polnočnicam tudi Milenka in mene, da bi fotografiral. V cerkvi je igrala cela Ulagova družina in prvič v življenju sem slišal pri polnočnicah namesto orgel igrati godbo na pihala. Jure je pozneje o njem napisal knjigo. No, ni bilo v navadi, da bi partijski sekretar vabil svoje komuniste k polnočnicam. Toda Jure je bil takšen, da je vedno dajal prednost življenju pred partijskimi direktivami.« slikali in sem dobil priponko. Vse je bilo v najlepšem redu. Ko je bil Tito v Bistrici ob Sotli, se je po proslavi pred šolo, ki so ji dali ime njegove mame Marije, celotna delegacija preselila v notranjost. Kolega Joco Žnidaršič z Dela mi je rekel, da je izvedel, da bo Tito v kabinetu za tehnični pouk tudi nekaj »drejal« na stružnici in se tako spomnil svojega prvega poklica. Ko se je veliko ljudi zvrstilo skozi glavni vhod šole, je ravno pred menoj varnostni oficir njegove garde iztegnil roko, češ, zaprli smo vrata in nihče več nima vstopa. Jaz sem mu odvrnil, da moram nujno biti zraven, a me je zviška vprašal: »A ko si ti?« V trenutku mi je bilo jasno, da mi ne bi pomagali nobena priponka in izkaznica, tudi kakšen stric ne, če bi ga imel. Vedel sem, da moram zaupati sveti preproščini in sem izustil: »Ja sam tu iz škole.« V trenutku je umaknil roko in res sem bil zadnji, ki je vstopil. Kot sem na Novi tednik prišel po ukazu, tako sem z njega tudi odšel na OK SZDL za predsednika. To je bilo zadnjič v življenju, potem nisem ubogal nobene direktive več, izjema je bila le direktiva prostega trga, ko sem kot svobodni novinar in pozneje samostojni podjetnik dočakal upokojitev. Spet novo (staro) ime Zgodovina Novega tednika (6. del) Zaradi pestrejše vsebine in povečanega obsega (s prejšnjih 4 do 6 strani je zrasel na 8) se je hitro zviševalo tudi število naročnikov. V letu 1955 je Savinjski vestnik podobno kot v preteklih letih beležil predvsem politično, gospodarsko in kulturno problematiko Celja in njegove širše okolice, ki je obsegala skoraj celotno območje od avstrijske do hrvaške meje in od Pohorja do Save. Optimizem v uredništvu Savinjskega vestnika je krepilo tudi ugodno finančno stanje; celjski list sta namreč v obliki primernih subvencij »nagrajevala« Okrajni ljudski odbor in Ljudski odbor mestne občine Celje, del sredstev pa so poleg naročnine prinesli tudi oglasi. Zadovoljni niso bili le z imenom časnika, zato so se ga odločili Savinjskemu vestniku ponovno spremeniti. Anketa ni dala zadovoljivega odgovora, zato so se v uredništvu dogovorili, da bodo časniku ponovno vrnili staro ime Celjski tednik, in to pojasnili: »Ta naslov je med ljudmi še vedno priljubljen ter ga še danes mnogi tako imenujejo. S tem bomo zadovoljili celjske naročnike in bralce, na katere odpade skoraj polovica naklade lista.« Želeli so zavreči tudi očitke tistih, ki so govorili, »da je to list samo za Savinjsko dolino«. Omeniti moramo še nekaj zanimivosti. S prvo številko leta 1955 so v Celjskem tedniku začeli objavljati zelo priljubljeno in brano slikanico Celjski grofje, za katero je tekst pripravil Jure Krašovec, ilustracije pa dolgoletni sodelavec Celjskega tednika Tonček Skok. Nič manj odmevne niso bile Celjske bodice, v katerih so žigosali politične in ekonomske odklone takratnih oblastnikov. www.kamra.si Ekonomski ukrep, Mtfm« dgAj o osnovnih pr«n?p«h nega načrta bodo dvigndi storilnost «problemih »Ärtnlähfa in proizvodnjo v ^«f Ävsr^-^ii -jsi" sffjssjssrjssisa ¡^tf^rrtasiis --«s»"-* f.ü.'Säg----— —— ■ ____„ ■ ...—J—-Itt EäiSi PreSerwM proslavi te* pf?egg-prag Hmm ^■ffiCS^A i Š^SSŽŠB »BBSSSS Naslovnica številke Celjskega tednika pred 60 ieti Vsebino_ «itevilke si lali- ko bralci preberete na Celjski tednik 11. februar 1955: Nekaj naslovov: Prešernova proslava v Celju Stanje in razvoj obrtne dejavnosti v Celju Prvo delavsko uslužbensko restavracijo bo ustanovila Tovarna emajlirane posode Smrtna nesreča na celjskem kolodvoru V celjskem gledališču: Shakespearov Hamlet Vprašanje odpadnih voda je treba v Celju najhitreje urediti Slikanica Celjski grofje 34 NOVI TEDNIKZE 70 LET Življenjska zgodba v časopisnih izrezkih Maratonka, plavalka, izdelovalka ročnih del - in seveda bralka Novega tednika Običajno jo boste srečali na kolesu. Kar tri različne modele ima, vsakega za drugačno vreme. A vendar je k nam v uredništvo zadnjič prišla kar peš. Preveč je imela prtljage, saj je s seboj prinesla dva fascikla in še mapo različnih časopisnih izrezkov ter kup fotografij. Helena Ograjenšek z Lave v Celju je naša zvesta bralka že dolga leta, pravzaprav je časopis pri hiši, odkar pomni, saj sta bila naročnika že njena starša. Novi tednik ni bil edini časopis, ki ga je v minulih letih naročala, vendar je vse druge odpovedala, ostal je le tednik, ker ima lokalne novice. »Sin Robi je rekel, da tega res ne moremo dati stran,« pravi Helena in se spominja, da je mama najraje brala osmrtnice, oče pa zapise o starih običajih. Tudi o njegovem delu je časopis nekoč poročal - bil je namreč spreten pri prenovah in po-slikavah kapel na Celjskem. Helena ima shranjene te zapise, enako tudi številne druge, ki razkrivajo delčke njene življenjske zgodbe. Ob vsakem se spomni kakšne zanimive prigode ali obudi spomin na okoliščine, ki so pripeljale do objave, pa naj gre za čas njene službe v kateri od celjskih trgovin ali za obdobje različnih dejavnosti v njenem prostem času. »Ali imaš Celjskega?« Pred leti je časopis prihajal še na mamin naslov v mesto, vendar je iz njenega nabiralnika pogosto izginil, zato ga je Helena prenaročila k sebi na Lavo. Zadnja leta, ko je bila mama bolna, je hodila k njej že zgodaj zjutraj. Ob četrtkih jo je vsakokrat pričakala z vprašanjem, ali ima časopis. Poštar ga tako zgodaj seveda še ni prinesel. Zato je Helena zjutraj šla na pošto in izprosila svoj izvod, da ga je lahko prinesla mami, ki ga je že nestrpno čakala. Po njeni smrti sta bralca He- lena in njen sin, nato časopis dobi še kolegica. Od nje potuje celo v Nemčijo k Ce-ljanki, ki je vesela novic iz domačih krajev. Ker ima majhno stanovanje, vsega ne more obdržati, zato je z obžalovanjem priznala, da je ravno pred kratkim del tega arhiva romal v smeti. Kar nekaj zapisov se nanaša na sina Roberta, ki se ukvarja s fotografijo. Prvič je bil v časopisu kot eden od plavalcev na bazenu, nato nekaj let kasneje, ko je sodeloval na likovni koloniji v OŠ Frana Roša. Večkrat je bil tudi na celjskih umetniških uličnih festivalih Vstop prost. »Bravo, mutti!« Če so v enem fasciklu prispevki, povezani z družino in s prijatelji, je drugi Shranjeno ima tudi posebno izdajo časopisa iz novembra 1990, ki je povzela dogajanje ob poplavi, saj je takrat sodelovala v anketi. Kot poslovodja trgovine z gospodinjskimi aparati in videorekorderji je s pomočjo sina pravočasno prestavila aparate, da jih ni zalila voda, ki je segala do roba prodajnega pulta. Upokojenka Helena Ograjenšek je zvesta bralka Novega tednika že desetletja. Skrbno hrani prispevke, ki so povezani z njeno družino ali njenimi najrazličnejšimi aktivnostmi. poln zapisov o njeni zgodbi maratonke. Leta 1991 jo je zagrabilo in takrat je šla samo do Mozirja, naslednje leto do Ljubnega, četrto leto pa je uspela prehoditi celo progo do Logarske doline. Leta 1994 je opravila kar z dvema progama, ne samo z maratonom Logarska, temveč tudi s švicarskim na 100 km. Prehodila ga je še večkrat in nanj ima sploh lepe spomine, saj je bilo ob cesti vedno veliko ljudi, ki so jo spodbujali z vzkliki »Bravo, mutti!« Tudi pokrajina ob poti jo je navdušila, uro je na primer hodila ob polju samih sončnic, drugič so jo očarale plavice v kombinaciji z makom. Žal ji je bilo le, da ni imela s seboj fotoaparata. Zadnja leta tudi na maratonih v Logarsko dolino zaradi poškodbe ni več tako zagnana. Prehodi zadnji del, če ji čas to dopušča, saj sicer že od nekdaj pomaga pri delitvi štartnih številk. V ledeno Savinjo Zanimiva je tudi njena zgodba, povezana z izrezki o ponovoletnem plavanju v Savinji. Leta 2010 se je opogumila in se odločila, da bo skočila v mrzlo reko. Že dopoldne je oblekla kopalke, pripravila brisačo in se razgledala, kako visoka je voda. Po kosilu se je odpravila proti Špici in na poti srečala znance, ki so ji povedali, da sta se dve ženski sicer prijavili, a nato odstopili. »Bom pa edina,« je rekla Helena in začudenim znancem pokazala, da ima kopalke že na sebi, ter se pogumno odpravila v vodo. Šok ni bil prevelik, saj temperaturna razlika med vodo in zrakom ni bila velika, se spominja. Zadnja leta je plavalcev in tudi plavalk vse več. Izvezena darila A da ne bo kdo misli, da se Helena spopada le z adrenalinskimi preizkušnjami. Dolge ure presedi ob ročnem delu, saj rada veze. Zbirka njenih izdelkov je res velika. Za različne priložnosti izdeluje voščilnice za praznike, rojstne dneve ali rojstva otrok. Pred leti je zato večkrat sodelovala tudi v naši akciji izbora naj voščilnic. Prispevke o tem ima seveda skrbno shranjene. S pomočjo naše hiše oziroma Toneta Vrabla je z eno takšnih voščilnic presenetila celo legendarnega Leona Štuklja. Že za 99. rojstni dan mu je poslala izvezeno vizitko z motivom telovadca. Naslednje leto je ob njegovi stoletnici pripravila še bolj imenitno voščilnico. Prinesla jo je na radio in prosila Toneta Vrabla, da mu jo izroči. Tone je takrat v Laškem Vezenina za Leona Štuklja ob njegovi stoletnici predstavljal knjigo o Štuklju z naslovom Mož treh stoletij in predlagal, da mu jo Helena kar sama da. Ker je bil gost tudi profesor Drago Ula-ga, je tudi zanj in za Toneta izvezla ter uokvirila posebna spominska izdelka. Tudi Urški Žolnir je izvezla darilo za zmago na olimpijskih igrah v Londonu in ko ji ga je prinesla v klub, ga je videl trener Fabijan in si zaželel podobnega. Seveda mu ga ni odrekla. Izvezla je tudi voščilnico za športnika na vozičku Jožeta Flereta po njegovem uspehu leta 2008 v Pekingu in še za nekatere. Vsak izdelek fotokopira in na kopijo se ji potem tisti, ki jim je izdelek namenjen, tudi podpišejo. Spominkov ji tako ne manjka, le prostora je vedno manj. TATJANA CVIRN Vabilo našim bralcem Naš in vaš časopisa letos praznuje 70. rojstni dan. Tako visok jubilej želimo obeležiti tudi v sodelovanju z bralci, zato vas vabimo, da se nam pridružite pri brskanju po preteklosti. Morda še kje hranite izrezek iz časopisa, ki se vam je iz čisto posebnega razloga vtisnil v spomin. Morda si jutranjo kavico še vedno privoščite v lončku, ki ste ga prejeli ob kakšni nagradni akciji naše medijske hiše. In morda se jutranjega teka lotite ravno v majici z našim logotipom. Ker zagotovo skrbno shranjujete tudi račune o poravnani naročnini, imate med njimi zagotovo še katerega iz davnih časov. To je le nekaj idej, kaj vse bi vas lahko v minulih sedmih desetletjih povezovalo z Novim tednikom. Vabimo vas, da vse to fotografirate in nam fotografije s svojimi podatki in z zanimivim pripisom pošljete na elektronski naslov tednik@nt-rc.si, s pripisom Novi tednik 70 let, ali po navadni pošti na naslov Uredništvo Novega tednika, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Seveda ste prijazno vabljeni, da nam katerega od spominkov prinesete kar osebno. Za svoj trud boste nagrajeni, in sicer bomo vsak mesec izžrebali po enega lastnika »spominka« in ga povabili v uredništvo, ga oblekli v našo majico, mu podarili še kako hišno darilo in ga povabili, da se kateremu od novinarjev tisti dan pridruži še pri delu na terenu ter tako od blizu spozna novinarski poklic. Pobrskajte po spominih ... spoznajte naš poklic tyi le UREDNIŠTVO NAŠA TEMA 35 Beno Podergajs, predsednik Gasilske zveze Vojnik-Dobrna: »Prvič sem bil zaljubljen v tretjem razredu osnovne šole in to toliko, da se je kar kadilo. Izvoljenka srca o tem ni nič vedela. To je bila značilna osnovnošolska ljubezen, z občudovanjem od daleč. V višjih razredih osnovne šole je bilo še več podobnih simpatij. Seveda nista manjkali kakšna dodatna pozornost in kakšna bolj prijazna beseda. Včasih so sošolke za zaljubljene sošolce vedele, drugič spet niso.« Tina Kosi, upravnica Slovenskega ljudskega gledališča Celje: »Moja prva ljubezen je bil fant iz vrtca, a se njegovega imena ne spomnim več. Sva se pa na sprehodu držala za roke. Kasneje so prišle druge vrste ljubezni, katerih imen se seveda spomnim. Ena večjih ljubezni mojega življenja je oče mojega otroka. Zagotovo pa je največja ljubezen do sina. V profesionalnem smislu pa ljubezen do dela, ki ga opravljam.« Zrela ljubezen je kot dobro vino Vedno manj razmišljamo v dvojini - Težavice bomo lažje premagali, če se bomo z njimi odgovorno spoprijeli »In živela sta srečno do svojih dni,« je stavek, ki marsikoga spremlja od otroštva in predvsem romantične duše nagovarja k iskanju svoje srčne pravljice. Vprašanja o tem, kaj poganja ljubezen in kako to čustvo med dvema obdržati, si človek zastavlja že tisočletja. S Sabino Rožen iz Društva Srečališče smo odkrivali, kako se boriti za partnerstvo kljub najrazličnejšim pastem sodobnega časa. Sabina Rožen, socialna delavka in speciali-zantka psihoterapije, poudarja, da ima par skupno zavedno in nezavedno energijo. Čeprav se partnerja tega morda ne zavedata, se med njima pretakajo zelo podobni občutki. Tako dobre stvari kot nesoglasja so stvar obeh. Kar v odnosu nastane, se v njem torej tudi rešuje. Vsaka kriza je lahko priložnost za novo rast. »Marsikatero prepreko lahko rešimo šele takrat, ko damo temu, kar nas teži, ime. Da bi to dosegli, potrebujemo sogovornika, ki z nami zdrži in ki je voljan prav tako iti v raziskovanje še nepoznanega skritega področja.« Je danes, ko nas na vsakem koraku nagovarja množična potrošnja, partnerska zveza še bolj na preizkušnji? Zagotovo. Trenutni čas je zelo naporen, vse se dogaja zelo hitro. Za partnerstvo si je dobro vzeti čas in mu posvetiti energijo. Ljudje smo tudi zelo zahtevni, saj imamo precej idealizirane predstave, kakšen naj bi bil naš odnos s partnerjem. Moderno je biti ves čas zaljubljen, v ospredju so posameznikove potrebe in zahteve. Kot da ne znamo več razmišljati v dvojini, o tem, kako bomo živeli z nekom na način, ki bo dober za oba. Tudi zakon je zastavljen v smislu, »dokler bo šlo, bo šlo«, pri čemer pogosto med dvema ni več zaobljube, da ločitev ne pride v poštev. In da bosta oba vedno znova skupaj iskala pot, kako naprej. Zdi se, kot da je partnerstvo neka potro-šna zadeva, saj je toliko novega na razpolago. A vendar bi se marsikatera zveza zdržala, če bi se partnerja zavezala k skupnemu odkrivanju novih rešitev. Ne torej le k razmišljanju o tem, kaj ustreza enemu, temveč tudi kaj ustreza obema. Ljudje nočemo sprejeti svojih temnih plati, prav tako ne želimo sprejeti napornih strani partnerstva. A je prav to tisto, kar naredi naše življenje bolj bogato, sočnejše, kar nam daje notranje zadovoljstvo. Kako v bitki za čas dosežemo, da ne pozabimo na svojo boljšo polovico? Ne verjamem, da je za pozornost do parterja treba veliko časa, bolj šteje kakovost pozornosti. Zelo je pomembno, da si povemo, da želi- mo skupaj kakovostno preživljati čas. In nato opredeliti, kaj to za par pomeni. Sama sem naklonjena iskrenim pogovorom, kjer lahko z drugo osebo govorim o sebi, da bi se bolje spoznala in se lažje srečala, da bi me sogovornik lažje razumel in jaz njega. Ljubezen je na nek način razumevanje. Bolj kot nekoga poznaš in ga razumeš, lažje ga imaš rad. Koliko nam pot v partnerstvo tlakuje družina? Najverjetneje da nekaterim krasno popotnico, medtem ko je za druge cula, ki jo nosijo s seboj, veliko breme. Rekla bi, da glede tega ni pravil. Poznamo ljudi, ki so imeli res težke življenjske izkušnje in imajo kljub temu srečno družinsko življenje in partnerstvo. Ljudje, ki se jim nikoli ni zgodilo nič hudega, pa se morda kdaj ne morejo ujeti s svojim sopotnikom. Bogastvo zveze med dvema se mi zdi možnost, da se še enkrat ponovita zelo velika bližina in intima, ko je možno podoživeti in na novo zapisati vtise, ki smo »Tudi za par, ki se ločuje, je dobro, da razreši stvari. Da najde sporazum o tem, kaj je bilo v redu in kaj ne. Tako nedelujoče dele človek pusti v odnosu, ki se ni izšel, in jih ozavesti, da lahko gre svobodno naprej. Nasploh gredo ljudje prehitro iz zveze v zvezo in vedno znova upajo, da bo nekaj drugače. Kljub temu da dodajajo vedno nove sestavine, vedno znova dobijo enako juho.« jih doživeli v otroških letih. Gre torej za to, da lahko v partnerstvu odvzamemo težo težkim izkušnjam, ki so nas zaznamovale med odraščanjem, in tako ustvarimo možnost za novo, lepše doživljanje skupnega bivanja. Kako se lahko trudimo za odnos s partnerjem, ko nam zaškripa? Sabina Rožen se ukvarja s psihosocialno podporo onkoloških bolnikov in dolgotrajno bolnih otrok ter mladih v celjski regiji, sicer pa jo zelo zanimajo medsebojni odnosi in vse, kar se dogaja okrog nas. Hvaležna je za svoje srečno partnerstvo in je ponosna mama desetletnika. Kadar se pojavijo težave, je dobro, da se ustavimo, jih poimenujemo in se skupaj ukvarjamo z njimi. Brez iskanja krivca, tako da ločimo človeka od dejanj in da govorimo predvsem o sebi. Če to ne gre, lahko poiščemo pomoč nekoga tretjega, nevtralnega, ki pomaga občutkom dati besedo. Veliko občutkov smo namreč doživeli in jih shranili v obdobju, še preden smo jih lahko poimenovali. Ko se pojavi možnost, da bi jih podoživeli, pridejo na plano, vendar ne vemo, kaj se nam dogaja. Veliko lažje jih zvalimo na nekoga drugega, na partnerja, ko rečemo, da nas ne razume, da nas ne ljubi, kot da bi zanje prevzeli odgovornost in raziskali, kaj nam povedo o nas in kaj lahko z njimi storimo. Ko občutke z nekom podelimo, pa naj bo to partner ali terapevt, izgubijo naboj. A hkrati mislim, da ima vsak odnos svojo usodo. Včasih pač ne gre. Kadar so razmere nemogoče in so vmes še otroci, je morda bolje poiskati možnosti za partnerski razhod in ostati le še v vlogi sodelujočih staršev. Je zelo narobe, če občutke izrazimo v prepiru? Ali je kljub temu prav, da jih izrazimo, da gredo »ven«? Jeza ima svoje mesto, narava nas ni brez pomena opremila z njo. Preveč jeze ima lahko slab učinek, rani druge ljudi. Premalo jeze včasih vzame energičnost neki zadevi. Jeza se mi »Podobno kot na delovnem mestu ob koncu leta naredimo bilanco, lahko tudi zakonca vsake toliko časa sedeta skupaj in pogledata, kje sta, kako se imata, kaj jima gre in kaj ne, kje sta bila uspešna in kaj si še želita.« včasih zdi kot pomoč, energetska podpora, da tiste reči, ki so se nekje zataknile ali jih še nismo ozavestili, pridejo na plano. Vendar ob tem ni prostora za žaljenje drugih. Dobro je torej, da mi uporabimo jezo in ne ona nas. Kemija, privlačnost med dvema se v različnih obdobjih v življenju precej spreminja. Je pomembno zavedanje, da ne bo vedno tako kot v cvetu mladosti? Seveda, saj je prav to življenje. Z opazovanjem narave vidimo, da je edina stalnica vsega, kar nas obdaja, sprememba. Vsakodnevno smo kar naprej razočarani nad tem, da se spreminjajo naše telo, naši otroci, naš odnos in družba. Danes morda že zmanjkuje dobrih zgledov, dedkov in babic, ki so dočakali skupno starost. Zadnje čase srečujem ljudi, ki so srečno poročeni že 40 ali 50 let. Na vprašanje, kako jim je uspelo, se ponavadi le sladko nasmejijo in povedo, da ni bilo vedno le rožnato. Kljub temu ali morda prav zaradi tega je v njihovem nasmehu mogoče videti zadovoljstvo, mladost in veselje. Nekje sem slišala, da v ljubezni ni časa. Mogoče nas ljubezen ohranja mlade po srcu. In prilagajanje med dvema? Najverjetneje ima tudi to svojo mejo? Prilagajanje je dvorezen meč. Sploh za ženske velja, da želimo oblikovati moškega po svoji podobi in hkrati sebe včasih prilagodimo v svojo škodo. Ko to delamo, naš partner s tem izgublja čar, zaradi katerega smo se vanj sploh zaljubile. S tem, ko moškega krojimo po svoje, v bistvu dobimo nekaj, česar nočemo. In podobno se zgodi, ko seveda z najboljšim namenom prilagajamo sebe in izgubljamo svojo pristnost. Zagotovo se v partnerstvu brusijo robovi drug drugega, vendar bi bilo pravilneje, da bi bili pozorni na svoje robove in ne na robove partnerja. Idealno bi bilo, če bi dva lahko zgradila odnos, kjer bi drug drugemu držala ogledalo in si pomagala videti, kakšna sta v resnici, ter da bi bil lahko to skupen projekt, skupno raziskovanje. In če bi želeli z besedami opisati, kaj pomeni zrelo ljubiti nekoga? Se to sploh da? Glede tega obstaja več teorij, vsako pa je nekdo povedal iz sebe. Menim, da je v zreli ljubezni zagotovo prostor za svobodo in sprejemanje sebe in drugega, za stabilno občutenje naklonjenosti do drugega človeka ne glede na vzpone in padce, ki se dogajajo v neki vezi. Če vprašate mene, ima zrela ljubezen dober okus kot dobro vino (smeh). Nekaj, kar zori in je odporno proti marsičemu. TINA VENGUST, foto: SHERPA 36 VALENTINOVO Teo Hrvoje Oršanic, direktor Javnega zavoda Kozjanski park: »Vprvih letih osnovne šole sem imel sošolko, s katero sem se odlično razumel. To je bila moja prva izkušnja, za katero bi lahko rekel,, da je bila že kar ljubezenska. A tako kot to velja za prve ljubezni - od silnega navdušenja do velike žalosti je kratek korak. Sošolka se je morala zaradi službenih obveznosti staršev preseliti v Ljubljano. Vsi smo se morali od nje posloviti in ko sem prišel na vrsto jaz, sem edini v razredu dobil od nje poljub. Sošolke nisem nikoli več videl, a se nanjo spomnim, ko se vozim na sestanke v Ljubljano.« Urška Ariič m „u, Gololičič, mk J. operna pevka: T* f| ^■■mrn »Spomnim se tF svojega sošolca v prvem razredu, v katerega sem bila zatreska-na. Bil je zelo luštkan, še posebej pa mi je bil všeč, ker je bil miren, mil, tih, a prijazen in dobrosrčen. Te zatreskanosti so se še vrstile, ampak prva prava ljubezen je bil pa šele moj mož in ostaja še danes.« m ■ '-"• v, ¡j Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja: »V zvezi s prvo ljubeznijo se najprej spomnim na pesem Prva ljubav Djordja Balasevica, ki sem jo zelo pogosto prepeval. Vse ostalo pa so nianse, ki jih ne izdam.« »Kul je bit' poročen!« Agata in Gašper Hren - Vsak izpolnjujoč odnos potrebuje trdne temelje Ko je Agata po dolgem času spet odprla srednješolski dnevnik, je ugotovila, da je skozi želje in hrepenenja svojega moža natančno opisala, še preden ga je sploh poznala. Poročila sta se, ko je dopolnila 20 let, on jih še ni imel 24. Da je bila to ena najboljših odločitev v njunem življenju, ne dvomita niti za trenutek. »Vesela sva, ker sva poročena. Ker je to super zabavno. Vedno se zbudiš ob nekom, ki ga imaš rad. A ni to fino?!« sta zapisala na svojem blogu Kul je bit' poročen. Življenje ni pravljica, a kot pravita mlada zakonca Hren, je lahko z roko v roki prav posebna in neponovljiva zgodba. Agata, takrat še Nuč, doma s Planine pri Sevnici je za srednjo šolo izbrala škofijsko gimnazijo Želimlje. V to šolo je sicer hodil tudi Gašper, a sta se zaradi starostne razlike ravno zgrešila. Spoznala sta se na poroki skupnih prijateljev. Ko je preskočila iskrica, sta šla v zvezo z resnim namenom, da bi ostala skupaj. Oba odločena, da si bosta takoj nalila čistega vina, če bosta začutila, da drug drugemu kradeta čas, sta namesto tega že po nekaj mesecih spoznavanja začela sanjati o skupnem življenju. »Najine obletnice, praznike, v zadnjem času tudi godovne dneve, poskušava zaznamovati v posebnem duhu. Greva na primer v slaščičarno in si privoščiva kaj posebnega. Nočeva namreč, da se konec leta ozreva in z obžalovanjem opaziva, koliko dni bi lahko preživela drugače. Pomembno je, da si določiva skupni čas in ga v resnici posvetiva drug drugemu,« pravi Gašper. »Najlepša darila so tista, ki so ročno narejena, obarvana z osebno noto, presenečenja. Danes si lahko veliko privoščimo, veliko stvari je poceni, dostopnih, le nekaj klikov stran. Zato zdaj še toliko bolj cenim, če Agata kakšno stvar naredi posebej zame.« Po približno treh letih sta sklenila, da sta pripravljena. »Začutila sva, da potrebujeva naslednji korak, da bova lahko odnos gradila naprej. Tudi prijatelja, na poroki katerih sva se spoznala, sta se poročila v začetku 20. let in sta nama bila lep zgled.« Na Agatin rojstni dan je Gašper poskrbel za serijo presenečenj, ki ob tenkočutni ženski intuiciji kljub vsemu niso bila tako nepričakovana. Zasnubil jo je v cerkvi Notre Dame v Parizu. Poroka, življenjska prelomnica »Na pedagoški fakulteti študiram specialno pedagogiko in po izkušnjah sodeč, so moji sošolci načeloma zelo svobodomiselni ljudje. Ampak princip poroke pri mojih letih se je očitno vseeno zdel precej huda anomalija,« smeje razlaga Agata. »Hkrati sem bila deležna tudi zelo pozitivnih odzivov.« Če je bila v Agatinini družini njuna odločitev sprejeta kot nekaj normalnega in nadvse veselega, so ju pri Gašperjevih kljub odobravanju vseeno z nekaj skrbi vprašali, če le nista premlada, če le ne bi še malo uživala. »V bistvu sploh nisva razumela, kaj nama hočejo povedati. Kaj Z dojenčkom po svetu Zdaj sta že starša 11-meseč-nega Oliverja in če ti že poroka v temeljih ne spremeni življenja, ti ga otrok zagotovo. »Resda naenkrat ne moreš več s prijatelji zvečer ven na pivo. Ampak tiste prve dni po sinovem rojstvu sem se počutil tako neskončno izpolnjen in srečen. Nič lepšega na svetu si nisem mogel predstavljati, kot je to, da sem ob svoji ženi in novorojenčku,« nov pogled na življenjske radosti opiše Gašper. Da s prihodom otroka res ni konec zabavnega življenja, sta dokazala z enomesečnim potovanjem po Ameriki. »Oliver je bil takrat star pol leta. Vsi so naju spra- prepričana, da je dobra priprava eden najpomembnejših kamnov, na katerega stavita svoj odnos. »V zadnjem letu sva bila tudi voditeljski par e-priprave na zakon. To je pomenilo, da sva morala tedensko obdelati različne teme. Čeprav sva se v večnem pomanjkanju časa na trenutke težko usklajevala, je bil to še vedno najbolje investiran čas,« pravi Agata. »Poznava primere, ko ljudje po desetih ali dvajsetih letih zakona obiskujejo svetovalce in terapevte ter razrešujejo natančno ista vprašanja, o katerih se pogovarjamo na pripravi. S to razliko, da je po toliko letih nezdravih odnosov te medsebojne rane precej težje zdraviti,« doda Gašper. Ideja V vsakem odnosu pride do nesporazumov in prepirov. Agata in Gašper imata za tak primer odgovor na dlani. »Jaz imam vedno prav,« se smeji ona. »Imava enega preudarnega v najinem odnosu,« enako prešerno doda on. Resno pa povesta: »Ključ do uspešnega odnosa je reden pogovor. Zelo dobra primerjava se nama je zdela z avtoservisom. Če avto redno servisiraš, boš dolgo in varno vozil. Brez servisa lahko tudi daleč prideš, vendar ko se motor pokvari, je ponavadi težko popravljiv.« Agata in Gašper s svojim prvorojencem Oliverjem. Skupaj so si ogledali že lep košček sveta. »V najinem odnosu se zaljubljenost in ljubezen prepletata. Še posebej na potovanjih se po nekaj tednih spet čutiva globoko povezana. Lahko bi rekla, da v tem, ko se ljubiva, najdeva obdobja, ko se spet na novo zaljubljava.« naj bi uživala? Če pa sva srečna drug z drugim, če veva, da je to prava odločitev in da bova potem samo še srečnejša,« pripoveduje Gašper. Poroka je bila prelomnica in časa po njej se oba spominjata kot izjemno lepega, žarečega in blagoslovljenega. ševali, kako si to predstavljava. Na koncu se je mali še najbolje držal.« Potovanja so tudi čas, ko Agata in Gašper vedno znova ugotavljata, da sta na poti - v dobesednem in prenesenem pomenu - najboljša prijatelja in najbolj predana tovariša. Temeljni kamen je dobra priprava Čeprav sta mlada, sta v zakon skočila vse prej kot na vrat na nos. Iz dneva v dan sta bolj za blog Kul je bit' poročen je zaživela po njuni poroki. »Svojo izkušnjo sva želela deliti z mladimi, ker je za naju tako zelo izpopolnjujoča in osrečujoča. Verjetno bo nagovorila še koga.« Njuni zapisi, ki jih dopolnjujejo tudi pari iz njune zakonske skupine, utrinki iz družinskega življenja, potepanj po svetu in še kaj, imajo doslej že več kot 160 tisoč ogledov. SAŠKA T. OCVIRK Foto: osebni arhiv »Kar se tiče romantike, sem precej bolj kot vrtnic - še ko so suhe, jih s slabo vestjo vržem stran - razveselim navadnega čokoladnega pudinga. Prav sladkobna nisva bila nikoli. Priznam, da se včasih skupaj smejeva kakšnim pocukranim gestam ljudi. Veliko se skupaj smejeva. Dober, predvsem pa usklajen smisel za humor se nama zdi najbolj romantična stvar na svetu. Do zlate poroke ga bova samo še malo dodelala.« pravi Agata. VALENTINOVO 37 Goga Stefanovic Erjavec, plesna koreografi-nja in vodja Plesnega foruma Celje: »Hja, kaj je zdaj to prva ljubezen? Sama sem prepričana, da jih je več, odvisno od tega, kdaj jih začnemo šteti... Prvič mi je srček hitreje utripal že v vrtcu v rodnem Pulju, kasneje tudi v osnovni šoli in gimnaziji v Celju. Potem pa se je zgodila zagotovo edina in največja ljubezen mojega življenja. Spoznala sem Dušana in čeprav sva se zbliževala dolga tri ali štiri leta, sva zdaj skupaj že 37 let. In kar je najpomembneje, vse spomine ustvarjava skupaj!« Miran Gracer, direktor in lastnik Grafike Gracer: »Seveda se spomnim, kako je bilo, ko sem bil prvič zaljubljen, čeprav je od takrat preteklo zelo veliko časa. Bilo je lepo in nikoli ne bo pozabljeno. Tako kot vsi v takšnem stanju sem tudi jaz slišal travo rasti. Sicer pa je z zaljubljenostjo tako kot s poslom, pri katerem si obetaš veliko denarja - pri obeh živiš v oblakih.« Tatjana Doma, dramaturginja v SLG Celje: »Še danes se zelo dobro spomnim svoje prve ljubezni v vrtcu. Ime mu je bilo Adam in je bil moj sošolec. Nekoč me je popolnoma sam prišel obiskat domov, kljub temu, da je stanoval kakšen kilometer stran. Sedela sva ob potoku in jedla bobi palčke. Dvajset let kasneje sem se ustavila pred trgovino. Mimo je pripeljal avto, katerega voznik je naenkrat noro zavrl. Iz njega je stopil gospod, ki ga po dvajsetih letih ne bi več pogledala. Presenečena sem ugotovila, da je to moja velika ljubezen iz vrtca.« Angelca in Jože Šuster iz Mozirja imata za seboj 35 let zakona. Čeprav jima vedno ni bilo z rožicami postlano, jima za noben skupen trenutek ni žal. Sladkosti zakona zanju niso stvar preteklosti ali nekaj, kar je dano le v mladosti in nikoli več. Vsak dan se namreč trudita, da si izkazujeta ljubezen in vlagata v svoj odnos. Spoznala sta se kot srednješolca, ona je obiskovala gimnazijo in on srednjo šolo za strojništvo. Skupaj sta plesala na maturantskem plesu, vendar takrat med njima še ni bilo simpatije. Njuno poznanstvo se je začelo razvijati, ko je Jože prestal služenje vojaškega roka, Angelca pa je končala študij. Po približno devetih mesecih, kolikor sta bila fant in dekle, sta se poročila. Kako sta vedela, da sta prava drug za drugega? Jože odgovarja: »Imela sva realna pričakovanja. Nisva si bila tako zelo všeč, da bi bila drug drugemu središče vesolja. Začela sva previdno, saj sva bila za takratne pojme že kar stara, imela sva 22 let. Svojo zvezo sva primerjala z vzponom v steno, kjer moraš ob plezanju ves čas misliti tudi na to, kako se boš ob vrvi spustil do vznožja gore.« »Če načrtuješ dan, zagotovo najdeš prosti čas. Vedeti moraš, da ne živiš le za otroke, za hišo, avto.« Starša, ne lastnika svojih otrok V zakonu so se jima rodile tri hčere. Ker sta prva dva otroka izgubila, sta se ob tem še bolj zavedala, kakšen dar je postati starš. Ob preizkušnji sta dojela tudi, da morata zdržati, četudi morda nikoli ne bosta blagoslovljena z otroškim smehom. Tudi zato sta laže prenesla mejnik, ko so dekleta šla na svoje. »Ko se je osamosvojila zadnja, je najina kriza trajala tako dolgo kot sprehod po dvesto metrov dolgi Angelca in Jože Šuster sta leto po sklenitvi zakonske zveze začela predavati zaročencem. Zadnja leta med mladimi opažata težave pri načrtovanju skupnega življenja zaradi negotovih razmer v državi. »Ko sva sama končala šolo, smo si mladi izbirali, kam bi šli v službo. Danes je to bistveno drugače. Žalosti naju tudi to, da so poročeni pari pravzaprav na slabšem, kot če bi živeli vsak zase. To je nesmisel kratkega veka,« menita zakonca. Njunemu predavanju lahko med drugim prisluhnete na tečaju za zaročence v Domu sv. Jožefa v Celju. Angelca in Jože s svojo poročno fotografijo. Ona je patronažna sestra na Ljubnem ob Savinji. On je po poklicu strojni tehnik, vendar je zaradi številnih meningitisov invalidsko upokojen. Težave delita, veselje množita Predana drug drugemu in svoji družini - Po vseh letih zakona se še držita za roke Vrbanski ulici v Mariboru,« se spominjata v smehu. Medsebojno povezanost sta vsa leta krepila tako, da sta drug za drugega vedno našla čas. V ta namen sta opustila gledanje televizije. Ko sta imela polne roke dela s pa je prebolel že deset menin-gitisov. Angelca je imela tri tvegane nosečnosti. Iz takšnih preizkušenj sta se oba učila, kako sprejemati pomoč sopotnika in kako je biti ob bolnem partnerju. Drug drugemu sta bila v oporo, zaupanje in pomoč sta našla tudi v veri. Spoznala sta, da težave lažje premagata, ko se jim posvetita skupaj. Ob tem poudarjata, da je prav pogovor bistveni element medsebojnega razumevanja. »Moraš povedati, kaj te tare, kaj te skrbi in kaj veseli. Ni prav, da v sebi skrivaš strahove in druge občutke. Vse tegobe laže preneseta dva kot en sam. Veselje pa se množi.« Včasih se je treba ugrizniti v jezik, včasih je treba kaj potrpeti, dodajata. V bridkih trenutkih jima upanje vliva spomin na poročno zaobljubo. Da bosta drug z drugim v sreči in nesreči, v bolezni in zdravju. Gojita skupna zanimanja Na vprašanje, kdaj sta poli-zala med, kot radi pregovorno rečemo, v smehu odgovorita, da ga čebele delajo vedno znova. »Včasih so se norčevali iz naju, ko so videli, da se drživa za roke, in dejali, da naju bo hitro minilo. A niso vedeli, da sva bila takrat poročena že nekaj let. Za roke se drživa še danes,« je ponosen Jože. Sladkost svoji zvezi dodajata tako, da obeležujeta različne praznike, obiskujeta duhovne vaje, zakonsko skupino, kolesarita, se sprehajata. Ob koncu leta se ozreta v preteklost in naredita obračun. Ugotavljata, da sta v zadnjih petnajstih letih pozabila iti na morje. Tega ne potrebujeta, saj je njun sanjski dopust izlet v bližnji gozd ali kakšen skupen projekt, kot je na primer prenova doma. Neprecenljivi trenutki v dvoje Budilko ob delavnikih nastavita uro in pol prej, preden mora Angelca v službo. Tako imata čas za jutranji pogovor, v miru si privoščita kavo in zajtrk. Tudi toplo kosilo, ki ga pripravi Jože, je v očeh njegove žene velika pozornost. Ali njegova skrb, da je v peči vedno zakurjeno in da je družina na toplem. Namesto razkošnih šopkov izpod rok cvetličarjev ona v spominu še danes nosi šopek resja, ki ji ga je mož prinesel v porodnišnico. Čas drug drugemu naklonita tudi na dolgih sprehodih, ki si jih privoščita večkrat na teden. Peš ali s kolesi sta se med drugim odpravila še do Celja, Nove Štifte, Petrovč. Tako kot med hojo premagujeta ovire, jih skupaj laže nosita tudi v svojem zakonu. Medsebojna ljubezen je po njunih besedah seveda pogoj, da se dva podata na skupno pot. Hkrati je pomembna odločitev, da bosta oba nosila tisto, kar včasih ni najlažje. Od osebnih do službenih težav, vsakodnevnih stresov ... Če se partnerja tega lotita z optimizmom in željo, da bosta podpirala drug drugega, po izkušnjah sogovornikov ni meja za srečo. TINA VENGUST Foto: GrupA starševstom, sta trenutke zase našla ob večerih. Takrat nista pospravljala in se obremenjevala z malenkostmi, raje sta bila drug z drugim. Ko so bile hčere še majhne, sta na primer odšla v bližnji kino. V stanovanju sta pustila UKV-oddajnik, v dvorano pa s seboj odnesla radijski sprejemnik. Skupaj v sreči in nesreči Po nekaj tednih zveze je Jože pristal na intenzivni negi, doslej 38 GOSTUJOČE MNENJE / BUKVARNA »Profesorji v srednji šoli so bili nepopustljivi, včasih celo malo zbadljivi, strogi, dajali so nam znanje in ga od nas tudi zahtevali. Danes pri svojem poklicu s pridom izkoriščamo to znanje in veščine, ki so nam jih dali takratni profesorji in še prej tovariši in tovarišice v osnovni šoli. Ti so poskrbeli, da smo znali brati in pisati in da smo v srednje šole vstopili z resnostjo, odgovornostjo in spoštovanjem do znanja.« Računalnik ti lahko vzamejo, znanja nikoli! Z veseljem se spominjam izobraževanja v srednji tehnični šoli v Mariboru, kjer smo s sošolci gulili klopi. Veliko časa smo preživeli v delavnicah praktičnega pouka. Kljub temu da smo bili elektrotehniki, so nas naučili osnovnih znanj obdelovanja kovin - struženja, skoblanja, brušenja, varjenja ... Nad tem ključavničarskim učenjem smo se zmrdovali, višek nezadovoljstva pa je bila disciplina pri čiščenju delovnega mesta in delavnic. V drugi polovici šolanja smo pri laboratorijskih vajah za meritve in diagnosticiranje morali pisati merilne protokole. Pisali smo jih z roko, s pravilno tehnično pisavo, merilne rezultate pa risali na milimetrski papir s pomočjo ravnila in šestila ... Pred petnajstimi leti sem postal podjetnik in pri vodenju podjetja spoznal, da so za uspešno in učinkovito delo posameznika pomembne tri lastnosti: zanimanjeza delo, ki ga opravlja, njegove delovne navade in znanje. Nepogrešljiva sta še vztrajnost in zavedanje, da je treba opraviti tudi aktivnosti, ki nas manj zanimajo, a so del delovBBQBffiBpCELKpma ganje konkurenčnosti na tur- bulentnem trgu je pomembna visoka stopnja kulture organizacije. Za to sta nujna srčna kultura posameznika in zavedanje pripadnosti. Žrtve sistema Ko sem kadroval »net« generacijo, sem ugotovil, da so ji zgoraj omenjene lastnosti in vrline neznane, tuje, mnogim nepomembne. Če ne bi bil še vedno vpet v šolski sistem kot oče osmo-šolca in član sveta staršev ter ne bi bil predavatelj v visoki šoli, bi nanje gledal zelo očitajoče. Tako pa vem, da so žrtev šolskega sistema in napačno zastavljene politike naše države. Od osamosvojitve je vsak šolski minister pametnejši od prejšnjega. Menjavajo strokovne ekipe, programe, politika se vmešava v strokovne odločitve. Usmerjeno izobraževanje, devetletka, eksterno preverjanje znanja - te odločitve so povečale stres med učenci in dijaki, učitelji in profesorji. Prvisov Mih evalvacij in eksperimentiranja z učnimi načrti postajali vse manj splošno izobraženi, drugi so zapadli v birokratizacijo, ki jim je prinesla veliko jalovega dela zaradi pisanja Tako jim je zmanjkalo časa za pedagoško delo. Učni načrti so se debelili in z njimi šolske torbe otrok, ker so morali pri urah imeti učbenik in še delovni zvezek 1 ter 2 ... Prepričan sem, da to ne pripomore k rasti delovnih navad in inovativnosti. Pomaga pa založbam, ki tiskajo učbenike in zvezke. To je tako očitno, da se sprašujem, ali se na ministrstvu gredo založništvo ali šolstvo. Šolstvo za generacijo naprej Politiki kar naprej zagotavljajo, da pomagajo gospodarstvu. To potrebuje odgovorne, samostojne, pripadne in inovativne delavce, naše šolstvo pa jih ne zagotavlja. Ni mi jasno, zakaj je politikom tako težko poiskati model dobre prakse v tujini in ga enostavno prirediti našim zahtevam. Nenazadnje smo imeli uspešen model Če bi podjetniki tako vodili svoja podjetja, kot politiki vodijo državo, podjetij v Sloveniji ne bi bilo več izobraževanja v Jugoslaviji. V takratnem šolskem sistemu bi morali prepoznati vse tisto, kar je bilo dobro, kar je hromilo konkurenčnost in inovativnost, pa bi morali nadgraditi z novim modelom. Ne, mi smo morali vse postaviti na glavo. Od šolskega sistema si ne moremo obetati nič dobrega tako dolgo, dokler politiki ne bodo dojeli, da je to strateški projekt za državo, ki ga je treba zastaviti dolgoročno, vsaj za eno generacijo naprej. Država kot podjetje? Državo si predstavljam kot podjetje, ministrstva kot obrate v njem. Če bi podjetniki tako vodili svoja podjetja, kot politiki vodijo našo državo, podjetij v Sloveniji ne bi bilo več. Poslušamo, da je učiteljev in profesorjev preveč, najnovejša odločitev O razmerah v šolstvu in položaju učiteljev je že razmišlja predsednica Glavnega odbora Sviza Jelka Velički, sicer učiteljica OŠ Antona Aškerca Velenje. Danes objavljamo mnenje mag. Evgena Zgoznika, ki se z razmerami v šolstvu srečuje kot oče osnovnošolca in študentke, kot podjetnik, pa tudi kot predavatelj študentom. Bralce mag. Zgoznik vabi, da mu svoja mnenja ali pripombe pošljejo na e-naslov: ezgoznik@teroplus.si je, da bodo morali brezplačno izvajati del pedagoških procesov. To je slaba motivacija. Če gospodarstvo potrebuje dobro izobražene kadre, mar ne bi minister za šolstvo začel razmišljati, da bi dvignil raven kakovosti izobraževanja? Kot podjetnik se sprašujem, ali v Sloveniji potrebujemo pet univerz, 65 fakultet in 17 visokih šol. V Evropi obstaja normativ ene univerze na milijon prebivalcev. Veliko denarja potrebujemo za obratovanje in vzdrževanje objektov. Dejstvo je, da je ministrstvo podpiralo slovenski gradbeni lobi, saj smo gradili veliko novih šol in športnih objektov predvsem v srednješolskih centrih. Kljub temu ugotavljajo, da so v povprečju naši otroci predebeli in premalo športno aktivni. Nasveti Ko se politiki pogovarjajo, kje bi prihranili denar za celotno šolsko vertikalo, jim svetujem, naj najprej sprejmejo strateško odločitev, da je šolski sistem dolgoročen proces. Nato je treba razmi- sliti, ali res vsaka vas potrebuje visoko šolo, prevetriti učne načrte in jih poskusiti poenotiti s ciljem, da bi dobili dovolj veliko bazo dijakov, iz katere bomo lahko črpali bodoče eksperte za gospodarstvo. Naj se povežejo z gospodarstvom glede skupnih sinergijskih učinkov na področju izobraževanja mladih. Včasih težko verjamem, da nimamo sposobnih politikov, ki ne bi nič vedeli o zgoraj zapisanem. Preprosto smo ena velika vas v Evropi, ki se podreja vodilni politični eliti v njej. Če je njen cilj, da postanemo neizobražen narod, usmerjen v storilnost in potrošništvo, ji zelo dobro uspeva. Ko sem iz medijev izvedel, da so začeli prvo-šolčke poučevati s pomočjo računalniških tablic, sem pomislil: »Kaj se bo zgodilo z otroki, ko jim bodo čez nekaj časa vzeli tablice ali izključili internet?« Človeku lahko vzamete vse, le znanja mu ne morete. »Kolikor znaš, toliko veljaš,« je slogan, ki so ga radi izrekali moji starši in učitelji, a velja še danes. EVGEN ZGOZNIK John Green: Kdo si, Aljaska? Prvi prijatelj, prva punca, zadnje besede O avtorju Roman Kdo si, Aljaska? je prvenec ameriškega avtorja Johna Greena (1977). Svetovno znan in oboževan je postal po zaslugi romana Krive so zvezde, ki pripoveduje nenavadno ljubezensko zgodbo dveh najstnikov, ki imata raka. Razglasili so jo za Ro- mea in Julijo 21. stoletja. Avtor je prejel več nagrad, med drugim leta 2006 prestižno nagrado Michael L. Printz, ki jo podeljuje Ameriška zveza knjižničarjev. Po naslovu romana bi lahko sklepali, da gre za kakšno pripoved, povezano z oddaljeno deželo Aljasko. Vendar ni tako. Zgodba je namreč povezana z najstnico, ki je nenavadna tako kot njeno ime Aljaska Young in jo glavni junak Miles Halter spozna, ko se vpiše v srednjo šolo daleč od doma. Morda je bolj primerna za bralce v dobi odraščanja, a vendar je po svoje zanimiva tudi za širši krog, kot spomin na težaven čas iskanja samega sebe. Mladi se sicer ne bodo mogli povsem poistovetiti z glavnim junakom, ker v našem okolju redkokateri najstnik zapusti domače gnezdo in se vpiše v srednjo šolo daleč od doma. Nekatere podobnosti pa bodo vseeno našli. Tudi pri nas so mnogi nesrečni in nezadovoljni v svojem šolskem okolju, nimajo pravih prijateljev in se večini zdijo čudaki. Le da se jim nova obzorja odprejo šele z odhodom na študij v katerega od večjih mest. Miles, junak iz knjige, je to presekal že prej. Obseden z zadnjimi besedami slavnih ljudi se je znašel v povsem novem okolju, stran od varnega družinskega zavetja. Zamenjali so ga prijatelji, ki jih prej ni imel. S »cimrom« Polkovnikom, bistrim fantom iz naselja prikolic, je hitro našel skupni jezik. Milesa je prekrstil v Bajsa, kar je bilo popolno nasprotje njegove suhcene postave. Bajs pa se je s pomočjo Polkovnika seznanil s kajenjem in pitjem alkohola ter spoznal Aljasko, Laro in Takumija. Skupaj so preživljali proste ure, kakšno ušpičili in se celo kdaj skupaj kaj naučili. Aljaska se je Bajsu od prvega trenutka zdela čudovita, pametna, seksi, skrivnostna in odbita. Žal je imela fanta, po malem pa so bili vanjo zaljubljeni vsi trije fantje iz druščine. Nekega večera, ko so si spet privoščili malo preveč popivanja, je Bajs celo dobil Aljaskin poljub. Sredi noči je nato nenapovedano sedla v avto in se odpeljala. Vsi so mislili, da je šla k svojemu fantu, saj sta imela ravno obletnico. A se je naslednji dan izkazalo, da je imela prometno nesrečo, v kateri je umrla. Na lepem Aljaske ni bilo več, ostala je praznina, ki so jo ostali skušali zakrpati na vse mogoče načine. Predvsem sta Bajs in Polkovnik skušala razumeti, zakaj se je to zgodilo, zlasti potem, ko jima je policist povedal, da se je pijana zaletela v tovornjak, ki je stal sredi ceste, in da pri tem ni zavirala. Je torej šlo za samomor? Zakaj je to storila? Morda zato, ker je bila tisti dan tudi obletnica mamine smrti? Zaradi počene žile v glavi je umrla pred njenimi očmi, ko je bila Aljaska še otrok, in vedno znova se je spominjala, da ji je oče takrat očital, da ni poklicala reševalcev. Je bilo takšno breme pretežko za mlado dekle? Polkovnik in Bajs sta se čutila kriva za to, kar se je zgodilo, saj je nista ustavila, ko je pijana sedla v avto. Trudila sta se ugotoviti pravo resnico, nazadnje pa sta morala priznati, da bo ta za vedno ostala neznana in da je Aljaska na vprašanje, kako priti iz blodnjaka trpljenja, našla odgovor: naravnost in hitro. Bajs pa je v svojem zaključnem eseju na to temo med drugim ugotovil, da najstnikom nikoli ni treba izgubiti upanja in da se grozne stvari da preživeti, ker so mladi tako neuničljivi, kot sami verjamejo, da so. Tudi ta misel je lahko pomembna za marsikaterega mladega bralca. TC PODLISTKA 39 Tudi za bojnimi črtami so bile žrtve vojne Svetovna vojna 1914-1918 ALBUM S CELJSKEGA O tem tragičnem dogodku iz prve svetovne vojne je otrokom pripovedovala mama Tončka Bernik, rojena Omladič, ki je preživela prvo svetovno vojno kot peti otrok družine Jožeta Omladiča, deda Vlaste Bernik, kmeta iz Poljč pri Braslovčah. V družini Jožeta Omladiča je bilo v začetku prve svetovne vojne 12 družinskih članov: starša in deset otrok. Najstarejši Filip (stric Lipe), star 24 let, najmlajša Slavi-ca (označena na fotografiji), stara šest let. Za služenje vo- jaščine so bili takrat primerne starosti stari oče in najstarejša sinova (Lipe in Pepče), ki so bili tudi kmalu vpoklicani v vojsko in so odšli na fronto. Doma je na dokaj velikem posestvu ostala stara mama z ženskim delom Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. ,Jgi| 0 ' 1 ^^š^mmmm&mmmm^ I ■ . - ■ ■ S; — S?:. družine, dvema mladoletnima sinovoma in najmlajšo Slavico. Posestvo je ostalo brez pomembnih delovnih rok. Zaradi tega so takratne oblasti družini dodelile za pomoč na kmetiji ruskega ujetnika, ki so ga vsako jutro pripeljali iz Braslovč za pomoč pri delu. Zadovoljstvo je bilo obojestransko. Ujetnik je bil prizadeven in je z veseljem opravljal delo. Domači so ga imeli radi. Postal je kar družinski član. Nesreča V osrednjem delu doma, v »hiši«, kjer se je družina shajala, je na steni visela stara skoraj zarjavela pištola, za katero ni nihče vedel, od kod se je vzela. Ni se jim zdela nevarna, ker so menili, da ni nabita. Ujetniku, ki je imel v svoji domovini tudi otroke, se je posebej priljubila najmlajša v družini - Slavica, ki bi morala kmalu v prvi razred osnovne šole. Večkrat se je z njo šalil. Enkrat, ko so sedeli v hiši, je snel staro orožje s stene in ga za šalo nameril v Slavico ter jo v prepričanju, da je nenabita in zarjavela, sprožil. Toda pištola je bila nabita, a zaradi starosti ni imela velike udarne moči. Kljub temu je krogla zadela Slavico v čelo in jo ranila. Krogla v čelu je ostala takoj za čelno kostjo. Mati in starejše sestre so se začele brezupno bojevati, da bi deklico rešili. Po celi Sloveniji in še čez so iskali zdravnika kirurga, ki bi ji lahko z operacijo kroglo odstranil. Toda vojna je bila v polnem razmahu. Vsi tovrstni zdravniki kirurgi so bili na fronti. Nikogar niso našli, da bi jo operiral in s tem skoraj zagotovo rešil. Deklica je s kroglo v glavi živela še pol leta in tik pred vstopom v šolo umrla. V tem času so bili v vojni oče in oba starejša brata. Vsi trije so preživeli vojno in se ob koncu vrnili domov. Veselja ob vrnitvi ni bilo, njihova ljubljenka, najmlajša sestrica Slavica, je bila mrtva. Ujetnik je v obupu in grozi, ko je videl, kaj je storil, skoraj ponorel. Brezglavo je begal po poljih in se obtoževal. Domači zanj niso zahtevali nobene kazni. Bila je nesreča, bila je vojna. Prispevala: Vlasta Bernik (Braslovče) v okviru akcije zbiranja spominov na prvo svetovno vojno v organizaciji Medobčinske splošne knjižnice Žalec Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: 03-426-17-36 (Srečko Maček). Medijski pokrovitelj: Novi tednik ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE # amra www.kamra.si Pust v Savinjski regiji (2) Savinjski pust nima tipičnih ali tradicionalnih pustnih šem, ki bi ohranjale prvotno namembnost, kot jo imajo na primer brkinski škoromati ali ptujski kurenti. Pustno šemljenje je tu bolj povezano s pustno šegavo-stjo. Takšno vlogo šemljenja lahko zaznamo v Mozirju, kjer že 120 let domuje Pust mozirski, in na Vranskem, kjer v zadnjih letih pustno dogajanje vodijo generali vranarji. Mozirje ima zagotovo najdaljšo tradicijo in najbogatejšo karnevalsko pustno dediščino v Savinjski dolini. Pisne dokaze o pustnih norčijah na trgu v Mozirju najdemo že leta 1891. Pustne šege so Mozirjani vsa leta ohranjali z veliko skrbnostjo, zato so se mnoge ohranile vse do danes. Posebnost mozirskih pustnakov, kot si pravijo, je njihovo pustno oblačilo; cilinder, frak in bele hlače. Tako pustno napravljene lahko najdemo na fotografijah že vse od 30. let prejšnjega stoletja. Pust mo- zirski ima tudi svojo »fano oziroma bandero«, ki jo pu-stnaki nosijo na čelu sprevoda, da se že od daleč vidi, od kod so. Poleg tega jih ves čas spremlja pustni orkester Boj se ga, ki spremlja pustnake pri vseh njihovih pustnih šegah. Te so nadvse resen protokolarni del vsakoletnega pustnega dogajanja, ki se ponavadi začne s podelitvijo listine o trških pravicah. Pustna sobota je namenjena obhodom trških meja in obiskom drugih karnevalov. Na pustni ponedeljek je na vrsti »okolofiranje«, ko pustnaki s svojo godbo delijo dobro voljo od hiše do hiše. Glavni dogodek je seveda pustni torek, ko je najprej budnica in iskanje pusta ter prevzem oblasti v Občini Mozirje. Vrhunec pustnega dogajanja je seveda pustni karneval skozi mesto. Mozirski karneval sodi med večje karnevale v Sloveniji in je tudi član Združenja evropskih karnevalskih mest. Pustno dogajanje se tudi v Mozirju konča na pepelnično sredo, ki je namenjena žalovanju in pokopu pusta, hkrati pa začetku novih karnevalskih aktivnostih, ki jih Pust mo-zirski najde v celem letu. Vranski generali Na Vranskem pustna tradicija sledi zgodovinskemu spominu. Legenda pravi, da je bilo nekoč v kotlini, kjer danes leži trg Vransko, jezero, ob katerem so živele vrane. Po osušitvi jezera je na tem mestu zraslo naselje, ki so ga poimenovali po njegovih prebivalkah. A ne le mesto, tudi osrednji pustni liki Vranskega, generali vra-narji, so dobili ime po pernatih prebivalkah jezera. Pustno dogajanje na Vranskem se torej močno naslanja na lokalno identiteto, ki jo sestavljata legenda in tudi kul-turno-politična zgodovina. Generali vranarji so namreč odeti v vojaške uniforme iz različnih političnih obdobij, v katerih so živeli Vranščani. Tako lahko glede na položaj in čin srečamo generala iz obdobja Napoleona in Ilirskih provinc, Franca Jožefa in Avsto-Ogrske ter uniforme Tita in njegove Jugoslovanske ljudske armade. Pustnjaki veseljaki Pustno dogajanje v Žalcu, podobno kot v Celju, sloni na pustnem karnevalu. Čeprav mesto nima posebne pustne tradicije, obstaja v njegovi bližnji okolici veliko organiziranih pustnih skupin, ki vsako leto obogatijo pestrost karnevalskega dogajanja na žalskih ulicah. Med te zagotovo spada Turistično olepševalno društvo iz Gotovelj. V njegovi organizaciji že nekaj let deluje skupina Pustnjakov veseljakov, ki vsako leto pripravi celovito dogajanje v domačem kraju, z njim pa sodeluje tudi na bližnjem žalskem karnevalu. Pustnja-ki veseljaki so obkroženi s pustnimi modreci, ki vsako si leto umislijo pustno temo, ki sovpada s aktualnim dogajanjem v okolju. Vse skupaj se naslanja na lokalno legendo o Juriju Richterju. V Savinjski regiji lahko torej opazimo tradicionalne pustne šeme, ki slonijo na lokalni identiteti, in maski-ranje, ki osvetljuje, kritizira ali napeljuje na aktualno dogajanje v družbi. Takšno maskiranje ponavadi ni omejeno zgolj na posameznika, temveč pri njem sodelujejo večje skupine z velikimi pustnimi rekviziti. Pust je torej bolj kot ogledalo preteklosti refleksija sedanjosti. Kljub temu da ne odganja več zime in vošči rodovitnosti, ohranja svoj prvotni simbolni pomen težnje k spremembam - od zime k pomladi in iz slabšega v boljše življenje. SEBASTJAN WEBER Muzej novejše zgodovine Celje Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Prevzem oblasti v Občini Mozirje leta 2009. (Foto: Sebastjan Weber) 40 BRALCI POROČEVALCI Ob Zoji učence obiskal tudi Miško Ker smo si že jeseni lani člani DPMŽ Celje prizadevali, da bi polepšali božične praznike tudi živalim, smo pozvali osnovne šole na Celjskem in v okolici, naj se pridružijo sodelovanju pri zbiranju hrane za brezdomne mucke in druge pomoči potrebne živali. Prva se je odzvala Osnovna šola Štore in nas povabila na tradicionalni bazar, kjer so nam učenci predali zbrano hrano. Sledila je I. osnovna šola v Celju, kjer smo se člani društva predstavili z rešeno psičko Zojo. Ob odhodu nas je čakal velik kup zbranih konzervic, briketkov, testenin ... Istočasno so nas poklicali še v III. osnovno šolo in nam podarili odejice, hrano in nekaj igrač za živali. Klic za obisk in predajo pribolj-škov smo nato prejeli še iz OŠ Lava. V teh dneh pa smo projekt končali v OŠ Franja Kranjca na Polulah. Našo predstavitev si ji ogledalo zelo veliko otrok in učiteljic. Člani smo tudi tokrat poskrbeli, da je bilo zanimivo, poučno in zabavno. V naši ekipi ni bila samo ljubka mala psička Zoja, ki smo jo rešili z ulic v BiH in jo posvojili. Tokrat smo pripravili tudi presenečenje. Simpatizerka društva in velika ljubiteljica ter zaščitnica živali je sprejela povabilo in se s svojim muckom udeležila dogodka. Miško ni navaden muc, dočakal je častitljivih 23 let. Povabili smo ju z namenom, da bi otroci izvedeli, da žival po posvojitvi ni v njihovem domu le kratek čas, temveč z njimi živi dola leta. Zato je posvojitev živali odgovornost. Vsekakor so se otroci zbirali v krogu naših dveh živalic, Zoje in Miška. In ponovno smo bili presenečeni nad zbranim velikim kupom odejic, igračk, brisačk, oblekic, hrane, konzervic, briketkov za živali, ki jih potem nahranijo aktivni člani našega društva. Resnično smo zelo zadovoljni in veseli takšnega odziva osnovnih šol. Pri tem so imeli pomembno vlogo tudi učitelji in starši. Ponosni smo, da so Celjani naše delo za pomoč in varstvo živali opazili ter se odzvali. VERICA ŠTANTE Gostja Helena Štor z muckom Miškom, podpredsednica DPMŽ Celje Verica Štante in aktivna člana društva Boštjan Večko ter Lidija Dobočnik s psičko Zojo na obisku NAJINA POROKA Šempetrani so razveselili stanovalce Pegazovega doma Šempetrani spet navdušili Zlata zaobljuba Neža in Franc Ožir s Polzele sta praznovala zlato poroko. Obred s sveto mašo je v domači župnijski cerkvi opravil župnik Jože Kovačec ob pristnosti številnih sorodnikov in prijateljev. Zlatoporočenca, 72-letna Neža in 75-letni Franc, sta po rodu iz Andraža nad Polzelo, kar vedno s ponosom tudi povesta. Spoznala sta se dve leti pred poroko na trgatvi v Andražu. Oba sta zelo vesele narave, več desetletij sta že člana cerkvenih pevskih zborov, kar jima veliko pomeni. V zakonu so se jima rodili trije otroci, Matjaž, Tatjana in Tomaž, ki so svoja starša razveselili s tremi vnuki. Neža in Franc Ožir Zelo radi prihajajo k svojima starima staršema, ki sta jih vedno vesela. Po prisrčnem obredu zlate poroke so pra- znovanje nadaljevali v veselem družabnem vzdušju v bližnjem gostišču. TT Tako iskren in bogat program pripravijo Šempetrani, tako prijetno je srečanje z njimi, da je kar težko opisati ... Sodelujejo vsi - od g. župnika, ki opravi sv. mašo, kulturnih, pevskih in glasbenih ustvarjalcev v kraju Bistrica ob Sotli do župana, ki spoštljivo spremlja celotno ekipo in stanovalce ob koncu programa prijazno nagovori. Muzikant Dani Bratuša je govori o kolinah, na katerih raztegnil harmoniko, Tonči Babič nas je s hudomušnimi aforizmi prijetno nasmejal (eden njegovih aforizmov je od vseh prisotnih imel prašič najbolj zdrava jetra ...). Skupina ljudskih pevk z imenom Sosede je zapela Setveni koledar Čas za presajanje je do 14. februarja. cvet do 13. ure, od 14. ure list 12. ČE t 13. PE 14. SO 1S. NE 16. PO list list; konec presajanja plod plod 17. TO korenina 18. SR korenina Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2015, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43. nekaj tistih res starih melodij, obsoteljski ljudski pesnik Franc Šušteršič je predstavil nekaj svojih rim, Ivan Lapuh je zaigral na orglice, sodeloval je tudi izjemen cerkveni dekliški pevski zbor La vita, njegove pesmi so žive, zato tudi ime La vita - življenje, in kot že rečeno zaključne besede župana Franja Debelaka. Kot je že dolgo znano, se v Bistrici ob Sotli skoraj nič ne zgodi brez Lenke in Francija Černelča. Lenka je povezovala celoten program, na koncu pa sta z možem Fran-cijem ob harmoniki zapela čudovito pesem, ki pripoveduje o vinskem kraju. In kot da vse to še ni dovolj, so Šempetrani pripeljali s sabo raznovrstne poslastice, ki so jih sami spekli, in seveda kozarček rujnega iz svojega kraja. Iskrena hvala vsem, še posebej Tereziki Kunej, organizatorici programa, ki je tudi dala pobudo za tako lepo gesto, namenjeno stanovalcem v Pegazovem domu. KRISTINA KAMPUŠ Kajuhovci izvrstni v naravoslovju Dijaki I. gimnazije v Celju po uspehu v astronomiji in računalniški pismenosti še naprej dosegajo izvrstne rezultate na državnih tekmovanjih. Na državnem tekmovanju iz naravoslovja je Domen Goste osvojil zlato priznanje, Timen Stepišnik Perdih, Martin Rafael Gulin in David Opalič pa so si prislužili srebrna priznanja. Mentorji dijakov so bili profesorji biologije, kemije in fizike. Na državno tekmovanje, ki je bilo v soboto, 24. januarja, v Ljubljani, se je sicer uvrstilo sedem dijakov I. gimnazije. NP, foto: JPZ Timen Stepišnik Perdih, Domen Goste in Martin Rafael Gulin MLADI ZA MLADE 41 Meščanska večerja in žargon Januarja 2015 smo v Šolskem centru Rogaška Slatina pripravili učni situaciji Meščanska večerja in Žargon v moji stroki. Dijaki programa tehnik optik smo se izobraževali in usposabljali za obvladovanje delovnih situacij ali več smiselno navezujočih se poklicnih nalog. Pri tem smo bili postavljeni v okoliščine, podobne tistim, s katerimi se bomo srečevali pri poklicnih nalogah. V uvodu nam je bil predstavljen namen učnih situacij in učne vsebine. Pri urah športne vzgoje smo dijaki osvojili plesne korake, in sicer v ritmu angleškega in dunajskega valčka. Pri zgodovini smo raziskali prehranjevalne navade meščanov v starem Rimu. Za lažjo predstavitev smo spoznali jedilnik meščanov v starem Rimu. Slovenščina nam je dala kar nekaj vetra. Z dramatizacijo dela Josipa Jurčiča Telečja pečenka smo upodobili lik oficirja Bitiča. Ta je človek navade, vsakdanji, dolgočasen, duševno reven - Tin Stojkovic Todoric je upodobil lik oficirja Bitiča. edino, kar ga v življenju veseli, je kos telečje pečenke. Ali veste, kako so meščani prihajali na meščansko večerjo? O tem smo govorili pri fiziki in ugotovili, da največkrat peš, s konjsko vprego ali celo s kočijami na parni pogon. Pri strokovnem predmetu v tujem jeziku ali krajše nemščini in angleščini smo spoznali zakonitosti priprave svečane večerje, priprave mize in osnov oblačenja. Pri kemiji smo ugotavljali energijsko vrednost hrane. S pomočjo segrevanja in zapisovanja podatkov ter z izračunavanjem smo dobili želene rezultate. Biologija je bila eksperimentalna - s pomočjo poskusov smo ugotavljali vsebnost škroba, beljakovin in glukoze v hrani. Pri prak- tičnem pouku smo izdelali lupo. V steklo smo naredili utor, izvrtali luknjice, brusili lesene držaje in napeljevali žico. Kar nekaj spretnosti in natančnosti je bilo treba, da je nastal uporaben izdelek. Pri povezavi matematike in sodobnega urejanja dokumentacije smo preračunavali cene meščanske večerje. Imeli smo kar nekaj dela, vendar nam je s pomočjo profesoric tudi uspelo. Dobili smo nizke cene, kar nam je bilo v veselje. Drugi letniki so pri strokovnih predmetih poizvedovali o žargonskih besedah. Pri tehnologiji v optiki so opisali delovni postopek spajanja in ga predstavili v slovenskem knjižnem jeziku ter v žargonu. Pri praksi so iskali žargonske besede v stroki, pri slovenščini pa izdelali žargonski slovarček. Vsi poznamo besede, kot so »špegle, šajba, šraufnciger, šmirglanje« ... Dan je prijetno zaokrožilo skupno druženje na večerji prvih in drugih letnikov in profesorjev, ki so sodelovali pri učnih situacijah. Večer je bil zelo sproščen in zabaven ter je bil prava sprememba, ki nam je koristila za popestritev pouka. KATJA STOJNŠEK ŽIVA NOVAK, 1.c Ravnateljica Šole za storitvene dejavnosti Velenje Mateja Klemenčič, učitelji mentorji Marijana Novak, Irena Herlah, Simona Pompe, Janez Jevšnik in dijaki Z roko v roki 30. januarja 2015 smo dijaki Šole za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje pod mentorstvom učiteljev Marijane Novak, Irene Herlah, Jolande Balant, Simone Pompe in Janeza Jevšnika ter na željo društva Boj proti raku in na pobudo ravnateljice šole Mateje Klemenčič izvedli svečano pogostitev, namenjeno društvu Boj proti raku, ki je praznovalo 25-letnico. Dogodek so v društvu Frana Koruna Koželjskega poimenovali Skupaj smo že 25 let - Z roko v roki -Korak pred rakom. Hladno--topli bife smo pripravili v prostorih Glasbene šole v Velenju. Najprej so gostje prisluhnili programu Mladinskega pevskega zbora Glasbene šole Velenje pod vodstvom dirigenta Matjaža Vehovca, nato je nastopila naša pomembna vloga. V uvodu sta dijaka David Stre-har in Boštjan Volk zaigrala na harmoniko v folklornih oblačilih Folklornega društva Velenje. Ko so se zbrali vsi gostje, jih je v uvodu pozdravila ravnateljica Mateja Klemenčič, nato so goste v angleškem in francoskem jeziku pozdravili naši dijaki s smeri turizem. Predstavili smo se tudi dijaki smeri gastronomija, vse povabljene je pozdravila tudi predsednica društva Boj proti raku Branka Drk. Sledila je postrežba. Za goste smo v šoli pripravili veliko hladnih in toplih jedi, sladic, mešali smo koktajle, ki so čudovito popestrili dogajanje. Tovrstna izkušnja je bila izjemna. Biti v krogu 150 gostov in vedeti, da si tudi ti tisti, ki pripomoreš k aktivnostim v zvezi z bojem proti raku, je neprecenljiv občutek. Zdravje je naše največje bogastvo in pomembno je, da se tega zavedamo in skupaj pomagamo in zaživimo s tistimi, ki so zboleli. BRINA UMBREHT, ŠSD Velenje, 2. GA Prosto po Prešernu za gimnazijce V sredo, 28. januarja, smo dijaki in profesorji Gimnazije Lava v veliki dvorani Celjskega doma z gledališko uprizoritvijo počastili bližajoči se slovenski kulturni praznik. Prireditev smo uvedli z državno himno, ki jo je zapela Julija Lubej. Luka Ribič je v uvodnem nagovoru izpostavil Prešernove ideje in poudaril bistvo, namen in raznovrstnost umetniškega izražanja. Nato smo si ogledali gledališko predstavo Prosto po Prešernu, ki je nastala v koproduk-ciji Zavoda Margarete Schwarzwald in Cankarjevega doma. Nastopili so Saša Pavlin Stošic, Jernej Čam-pelj in Maruša Kink, ki je uprizoritev tudi režirala. Vsi trije so drzno, sveže in na trenutke tudi šaljivo interpretirali junake Prešernovih pesnitev. Predstava nam je približala našega velikega pesnika in njegova dela, ga prikazala v človeški podobi ter obenem ohranila spoštovanje do njegovih stvaritev. S prireditvijo, ki sta jo organizirali profesorici Simona Jereb in Breda Marušič, smo se poklonili pomembnemu možu slovenske poezije Francetu Prešernu in kulturi nasploh. Predstava z mlado in živahno zasedbo zagotovo ni pustila nikogar ravnodušnega in bo vsem ostala v lepem spominu. MANCA VORINA Šolski center Celje, Gimnazija Lava, 3. a OB NAKUPU TREH VSTOPNIC ENA ZASTONJ 42 NA KOLESIH Lukenj preveč, denarja premalo O poškodbah na cestah, varni vožnji, poškodbah na vozilih in odškodninah - Že dve tretjini državnih cest je ocenjenih, da so slabe ali zelo slabe Poškodbe na cestišču lahko v hujših primerih postanejo usodne ne samo za naše vozilo, ampak tudi za nas in druge udeležence v prometu. Posledice poškodb na cestišču se na naših vozilih seveda poznajo tudi, če ne pride do prometne nesreče. Najpogosteje so poškodovani pnevmatike, platišča in podvozja, kjer se pojavljajo med drugim poškodbe nihajnih rok, stabilizatorjev in končnikov volanske letve. Kljub poraznemu stanju slovenskih cest je po drugi plati treba priznati, da je bilo na njih leta 2014 doslej najmanj umrlih in najmanj hudo poškodovanih. Tudi naše ceste so zrcalo kriznih gospodarskih razmer v državi. Na njih je vse več poškodb, denarja za njihovo odpravo vedno zmanjka. Na luknje na cesti moramo biti pripravljeni. Prav za takšna in podobna presenečenja se izkaže, kako koristna so lahko opozorila o vožnji z zapovedano hitrostjo, da med vožnjo ne smemo telefonirati in še marsikaj. »Na žalost je stanje državnih cest po vseh treh skupinah parametrov že zaskrbljujoče. Že dve tretjini državnih cest je ocenjenih, da so slabe ali zelo slabe. Tudi premostitveni objekti na državnih cestah so ponekod v slabem stanju,« opozarja mag. Jure Ko-stanjšek, sekretar komisije za vzgojo in varnost cestnega prometa pri Avto-moto zvezi Slovenije. Podatki za državne ceste Stanje cest posebej spremljajo zgolj na državni ravni, kjer ga vrednotijo na tri različne načine. Pri prvem ugotavljajo torne sposobnosti oziroma drsne obrabne plasti, ki zagotavljajo pnevmatikam oprijem, pri drugem načinu pa poškodbe vozišč v obliki udarnih jam, različnih razpok kolesnic in krušenja površine. Tretji način predstavlja ugotavljanje prometno varnostnih lastnosti cest od neustrezne širine vozišč in robnih pasov ter bankin do zaščite obcestnih objektov zaradi preprečitve trka vanje. Pri tem so pozorni na manjkajoče varnostne ograje, osvetlitve, preglednost ... Zadnji rezultati prometnovarnostnega pregleda za 3.180 kilometrov izbranih državnih cest so pokazali, da so pregledane avtoceste in hitre ceste v solidnem stanju. To velja za skoraj tri četrtine teh cest. Veliko slabši je rezultat na glavnih in regionalnih cestah, kjer jih je več kot polovica prejela od petih mogočih zvezdic komaj eno ali dve. »Hkrati je bilo ocenjeno, da bi z letnim vložkom 8,5 milijona evrov na pregledanih 3.180 kilometrih cest v obdobju dvajsetih let z uvajanjem prometnovarnostnih ukrepov in izboljšav preprečili smrt ali hudo telesno poškodbo 4.80o udeležencev v prometu,« poudarja sekretar Kostanjšek. Za občinske ceste podatkov ni. In še to: kljub poraznemu stanju slovenskih cest je po drugi plati treba priznati, da je bilo na njih leta 2014 doslej najmanj umrlih in najmanj hudo poškodovanih. O varni vožnji In kako naj se kot vozniki na tako slabih cestah obnašamo? »V osnovi je hitrost še vedno tista, ki v takšnih primerih omogoča učinkovito prepoznavanje stanja cestišča,« opozarja Brane Legan iz AMZS, Centra varne vožnje na Vranskem. »Če vozniku ne uspe pravočasno prilagoditi hitrosti, se lahko naenkrat znajde v velikih težavah. Prepozno opazi luknje na cestišču ali druge nevarne posebnosti, kar povzroči nenadna in sunkovita dejanja ter s tem presenečenja za ostale,« še opozarja Legan. »V nekem trenutku je voznikova pozornost - zaradi presenečenja, kako bo obvozil, se rešil iz nevarne situacije in obvaroval vozilo in sebe - usmerjena na cestišče in ne na druge udeležence,« še poudarja Legan. Ustrezna hitrost je tista, ki položaj olajša. Poškodovana vozila S Policijske uprave Celje so nam odgovorili, da podatkov o tem, koliko prometnih nesreč se je zgodilo zaradi poškodovanega vozišča, nimajo. »V primeru, da policist pri ogledu kraja prometne nesreče posumi oziroma ugotovi, da bi ji lahko botrovalo poškodovano vozišče, to zabeleži v uradnem zaznamku. Tega oškodovanec priloži pri uveljavljanju povrnitve škode pri zavarovalnicah,« odgovarja Milena Trbulin s policijske uprave. Posledice poškodb na cestišču se na naših vozilih seveda poznajo tudi, če ne pride do prometne nesreče. Najpogosteje so poškodovani pnevmatike, platišča in podvozja, kjer se pojavljajo med drugim poškodbe nihajnih rok, stabilizatorjev in končnikov volanske letve, našteva tehnični inštruktor v AMZS Klemen Turk. »Zaradi poškodb postane vozilo nestabilno,« opozarja tehnični inštruktor in omenja tresenje volana, zanašanje vozila in vlečenje v eno smer. Odškodninska odgovornost In zavarovalniška plat? Redno vzdrževanje javnih cest je obvezna gospodarska javna služba, ki obsega vzdrževalna dela za ohranjanje javnih cest v stanju, ki zagotavlja njihovo prevoznost in varno vožnjo, nadzor nad njihovim stanjem in vzpostavitev prevoznosti ob naravnih in drugih nesrečah. »To pomeni, da je v primeru, če je vzrok poškodbe vozila ali voznika opustitev obveznosti koncesionarja, ta odškodninsko odgovoren,« odgovarjajo iz Zavarovalnice Triglav. »Najenostavneje je, da lastnik poškodovanega vozila, ki ima sklenjeno zavarovanje avtomobilskega kaska, povračilo škode zaradi poškodovanega cestišča uveljavlja na podlagi tega zavarovanja. V drugem primeru mora pridobiti dokaz, da je do poškodbe prišlo zaradi nevestnega ali nezakonitega opravljanja dela vzdrževalca cest, ki je nastalo škodo dolžan poravnati,« svetujejo v zavarovalnici. Če ima lastnik poškodovanega vozila sklenjeno splošno kasko zavarovanje vozila, predstavnik zavarovalnice opravi ogled vozila, oceni škodo in na podlagi popravila to izplača po zavarovalni pogodbi. »Če se voznik glede odškodninske odgovornosti sklicuje na upravljavca oziroma vzdrževalca ceste, ki ima za takšne primere sklenjeno zavarovanje odgovornosti, je poleg naštetih postopkov treba ugotoviti, če je podana odškodninska odgovornost našega zavarovanca,« pravijo v Triglavu. »Če menimo, da je za nastalo škodo odgovoren upravljavec ceste, je pomembno zagotoviti dokaze o neprimernosti cestišča,« dodajajo. To je mogoče tako, da predložimo fotografije, ki morajo poleg stanja jasno označevati tudi lokacijo. V takšnem primeru je to najenostavneje s prijavo prometni policiji, ki opravi ogled kraja in poskrbi za zapisnik. BRANE JERANKO Foto: arhiv NT (GrupA) mm R PISEK & HSF LOGISTICS ZAPOSLIMO: - voznika tovornega vozila v mednarodnem prometu z izkušnjami pri prevozih blaga s hladilniki in - voznika tovornega vozila v mednarodnem prometu, kjer izkušnje za delo niso pogoj za zaposlitev. Obvezen VOZNIŠKI izpit B-, C-, E-kategorije in opravljena temeljna kvalifikacija za voznika (koda 95). Za razgovor pokličite na telefonsko številko 031-703-122 ŽIVALSKI SVET 43 Ogorčeni zaradi pasjih iztrebkov Težave pri »lovljenju« lastnikov - Brez kazni, le opozorila Na uredništvo Novega tednika se je v zadnjem času obrnilo kar nekaj ogorčenih občanov Celja, ki se pritožujejo zaradi lastnikov psov, ki za svojimi ljubljenčki ne počistijo iztrebkov. Še posebej jih jezi, da je, kot pravijo, polno iztrebkov v okolici igrišč in igral. Čeprav je za tovrstne prekrške zagrožena precej visoka globa, nekateri lastniki psov to povsem ignorirajo. Pristojnost za kaznovanje nevestnih lastnikov ima služba za občinsko redarstvo, ki nadzoruje ravnanje lastnikov oziroma vodnikov psov na javnih površinah in drugih zelenih površinah, ki so s prostorskimi akti opredeljene kot javne zelene površine. Kot so pojasnili v službi za redarstvo, občasno izvajajo nadzor tudi v sodelovanju s policijo. Občinski redar lahko vodniku oziroma lastniku psa v primeru, da ne odstrani iztrebkov, izreče globo v višini 80 evrov. Na vprašanje, koliko kazni so napisali v zadnjih letih, so nam odgovorili, da v obdobju veljavnosti novega odloka niso izdali plačilnih nalogov, ker so sicer lastniki ali vodniki psov že na opozorilo občinskega redarja, če je bila kršitev na terenu zaznana, iztrebke pobrali in jih odvrgli v koš za odpadke. Ob tem v službi za redarstvo dodajajo, da v takšnih primerih redarji s kršitelji opravijo tudi razgovor, na podlagi katerega ugotavljajo, ali se kršitelj zaveda svoje odgovornosti do svoje- Lastnik oziroma vodnik psa je za svojim ljubljenčkom dolžan počistiti. Žal je precej takšnih, ki svoje dolžnosti zanemarjajo. ga ljubljenčka. Lastnike psov tako skušajo osveščati tudi s pogovorom. Težko dokazljivo Redarji imajo pri obravnavi tovrstnih prekrškov kar nekaj težav. »Težave se pojavijo pri ugotavljanju odgovornosti za prekršek, ker so vodniki psov nemalokrat mladoletne osebe. Pogosto vodnik psa trdi, da pes, ki ni na povodcu in se je V prestolnici brez večjih težav Zanimalo nas je tudi, kako problematiko pasjih iztrebkov urejajo v Mestni občini Ljubljana. Nadzor nad skrbniki psov, ki ne pobirajo iztrebkov za svojimi ljubljenčki, izvaja Inšpektorat mestne uprave Mestne občine Ljubljana. V letih 20l2 in 2011 niso izrekli glob, v letu 2010 so izrekli štiri. V letih 2013 in 2014 so inšpektorji izrekli nekaj opozoril in dve globi. Ob tem v inšpektoratu dodajajo, da je čedalje manj skrbnikov psov, ki s seboj nimajo vrečke ali ustreznega pripomočka za odstranitev iztrebka. Globa za prekrškarje sicer znaša 40 evrov, kar je pol manj kot v Mestni občini Celje. Inšpektorji večjih težav na terenu glede kršiteljev - za razliko od »celjskih« redarjev - ne zaznavajo. ponesnažil, ni njegov, težko je ugotavljati istovetnost kršitelja, ki s seboj nima dokumentov in podobno,« pravijo v službi za redarstvo. Ob tem dodajajo, da je treba dokazati povezavo psa, ki se je ponemaril, z domnevnim kršiteljem, zoper katerega se nato uvede postopek o prekršku in se mu izreče ukrep. Stanje se izboljšuje Mestna občina Celje je zato, da bi lastnikom psov omogočila, da iztrebke za svojimi ljubljenčki tudi počistijo, na več mestih v mestnem parku, ob sprehajališčih in ponekod, kjer so za to pokazali interes stanovalci, tudi med bloki v stanovanjskih naseljih, postavila več tako imenovanih »pasjih stranišč«. Kot pravijo v službi za redarstvo, bo v spomladanskem času s takšnimi koši za pasje odpadke opremljeno še več sprehajalnih poti in območji med stanovanjskimi bloki. Čeprav se občani pritožujejo zaradi pasjih iztrebkov, v službi za redarstvo trdijo, da se stanje na tem področju iz leta v leto izboljšuje in je tovrstnih kršitev manj, saj se čedalje več lastnikov psov zaveda svoje odgovornosti in čisti iztrebke. »Res je tudi, da bo to področje res urejeno šele, ko se bodo vsi lastniki psov zavedali in spoznali, da odgovornost do psa ne pomeni le tega, da mu daš jesti in piti, temveč predstavlja tudi skrbno čiščenje za njim,« še dodajajo. JERICA POTOČNIK Foto: GrupA KUZA ZA ZGLED Kaj pomeni imeti vzgojenega psa? Vsi lastniki psov se moramo zavedati, da sta naša dolžnost in odgovornost, da pravilno vzgojimo svojega psa v skladu z družbenimi pravili, ki veljajo v urbanem okolju. Vsak si ob besedni zvezi vzgojen pes lahko predstavlja različne stvari, saj ljudje izbiramo različne pasme in imamo različen življenjski slog. Kaj pravzaprav v širšem smislu pomeni vzgojen pes? Osnovni in najpomembnejši pogoj za vzgojenega psa je dober odnos z lastnikom, kar pomeni, da nas pes sprejema kot svojega vodjo in tako upošteva naša pravila in povelja. Vzgojen pes se tako ne zaganja v druge ljudi in pse ter ne kaže znakov agresije, na sprehodu ne vleče, ko je na povodcu ter pride k nam, ko ga pokličemo. V različnih situacijah je sposoben izpolniti osnovna povelja, kot so sedi, prostor, počakaj ... Če na sprehodu koga srečamo, mirno počaka in ne skače v človeka. Navajen je vožnje v avtomobilu in nas lahko ob krajši odsotnosti in primernih vremenskih pogojih v avtomobilu tudi počaka. Vzgojen pes se obvladljivo obnaša v stresnih situacijah (na primer obisk pri veterinarju, grmenje, pokanje petard ...), mirno prenaša česanje, striženje krempljev, umivanje zob in prav tako mirno prenaša čas, ko je sam doma, in ne uničuje stanovanja. Zna nas tudi počakati na svojem prostoru, da v miru pojemo kosilo. Vzgojen pes je strpen do drugih živali in jih ne preganja (na primer mačke, divjad ...). Verjetno si vsak želi imeti takšnega psa. Z vzgojenim psom je užitek živeti, saj lahko gre kamorkoli z nami, ker z njim nimamo težav. Vendar se takšen pes ne skoti, ampak ga moramo v dobi odraščanja na vse to navaditi in ga naučiti lepega obnašanja. Pri tem vam bova v tej rubriki z raznimi nasveti in odgovori na vprašanja poskušali pomagati. kinoloSko druStvo f Eva Gologranc (levo) s Hillom in Tamara Jager s Tio. V rubriki Kuža za zgled bosta odgovarjali tudi na vaša vprašanja, povezana z vzgojo psa. Pišete nam lahko na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Eva in Tamara sta dolgoletni članici Kinološkega društva reševalnih psov Celje in veliki ljubiteljici živali. Zadnja leta sta se osredotočili na šolanje psov. Sta aktivni vodnici reševalnih psov, opravljene imata najvišje stopnje izpitov s področja reševanja, sta aktivni članici območne in državne enote za reševanje s psi pri Kinološki zvezi Slovenije. Več let že uspešno vodita tečaje v Kinološkem društvu reševalnih psov Celje in prenašata svoje znanje na tečajnike, zato se tudi ves čas seznanjata z novimi metodami šolanja psov. Prostovoljno se v okviru društva udeležujeta različnih predstavitev v vrtcih in šolah na temo pravilnega pristopa k psu. 44 ZA ZDRAVJE ■ w m V V ■ É ■ Ko nagaja scitnica S preiskavo se določi raven tirotropina (TSH) v krvi, natančnejšo sliko pa da ultrazvok ščitnice. (Foto: arhiv NT) Z motnjami ščitnice in s težavami, povezanimi z njo, se v Sloveniji spopada od 200 tisoč do 300 tisoč ljudi, a večina bolnikov ne pozna vzrokov za svoje težave in jih ne pripisuje motnjam v delovanju ščitnice. Ščitnica je žleza z notranjim izločanjem, ki leži na vratu pod sapnikom in je me-tuljaste oblike. Sestavljena je iz dveh režnjev in je izjemno tanka, zato je ne zatipamo ali vidimo. Izloča hormona, ki med drugim urejata telesno temperaturo, metabolizem in bitje srca. Če ščitnica proizvaja premalo ali preveč hormonov, lahko povzroči številne težave. Kadar deluje prepočasi, proizvaja premalo hormonov, če pa je prehitra, je hormonov preveč. Nepravilno delovanje ščitnice je lahko posledica genetskih dejavnikov, avtoimunskih napadov, nosečnosti, stresa, podhranjenosti ali strupov v okolju, vendar strokovnjaki niso povsem prepričani o natančnih vzrokih. Zaradi ščitničnih hormonov, ki posegajo daleč v telo, od možganov do črevesja, je diagnosticiranje motnje delovanja lahko pravi izziv. Kako prepoznamo težave s ščitnico? Najpogostejša težava s ščitnico je hipotiroza o kateri govorimo, kadar ščitnica izloča premalo ščitnič-nih hormonov, ki so nujni za rast, razvoj in delovanje vseh organov in tkiv. Glav- Za očeta moderne kirurgije ščitnice velja Theodor Rocher iz Berna v Švici, ki je leta 1909 za prispevek na področju zdravljenja bolezni ščitnice prejel tudi Nobelovo nagrado za medicino. Umrljivost po posegu je bila na njegovem oddelku pod enim odstotkom, kar je bil za tiste čase zavidljiv uspeh. Dodatno je zdravljenje bolnikov olajšala uvedba nadomestnega hormonskega zdravljenja s tiroksinom, ki ga je leta 1914 prvi uporabil Edward Rindall s klinike Mayo. Največji napredek je kirurgija ščitnice doživela v drugi polovici 20. stoletja, predvsem zaradi razvoja slikovne in citološke diagnostike ter splošnega tehnološkega napredka. ni simptomi so utrujenost, pomanjkanje energije, ohlapnost obraza, hripav glas, spuščene veke, otečene oči ter obraz, povečana telesna teža, zaprtost, preobčutljivost na mraz, suhi lasje in koža, nizka telesna temperatura, upočasnjen srčni utrip in znižan krvni tlak, oslabelost mišic in apatija. Kadar je ščitničnih hormonov preveč, govorimo o hipertirozi, katere glavne značilnosti in simptomi so nemir, napetost, utrujenost, hujšanje ob normalnem ali celo povečanem apetitu, tresenje, slabo prenašanje vročine. Koža postane tanka, mehka, topla in vlažna, pogosto se pojavi izpadanje las. Pojavijo se motnje srčnega ritma, pri starejših je pogosto srčno popuščanje. Zniža se diastolni (spodnji) krvni tlak, medtem ko sistol-ni večinoma ostane nespremenjen. Pogosta so psihična nihanja, motena je zbranost, posebej pri starejših je pogosta apatija, oslabljena je mišična moč, lahko se pojavi zadihanost že pri manjših naporih. Prebava je pospešena, pogoste so diareje. Moten je menstrualni ciklus, menstruacija lahko popolnoma preneha. Hipertiroza je najpogostejši vzrok sekundarne osteoporoze. Zdravljenje motenj Če zdravnik posumi, da gre za moteno delovanje žleze, lahko določi raven tirotropina (TSH) v krvi, ki je najboljši pokazatelj za oceno stanja žleze. Če je moteno delovanje ščitnice potrjeno, osebni zdravnik bolnika napoti k specialistu tirologu, ki poleg kliničnega pregleda opravi ultrazvok ščitnice, s katerim natančno oceni velikost in zgradbo ščitnice. V nadaljnje preiskave so nato vključeni še številni drugi specialisti. Za zdravljenje hipotiroze se najpogosteje uporablja sintetični ščitnični hormon levoti-roksin (L-tiroksin), ki ima enak učinek kot naravni hormon, ki ga izloča ščitnica. Hipertirozo običajno zdravijo z uporabo radioaktivnega joda. Eden od načinov zdravljenja obolele ščitnice je tudi popolna ali delna odstranitev ščitnice ali njenega obolelega dela. Kirurški poseg, pri katerem odstranijo ščitnico, je priporočljiv le v primeru, ko zdravila ne delujejo ali je oteženo dihanje bolnika. Operacija je priporočljiva tudi pri bolnikih z vozliči na ščitnici. Ko je ščitnica enkrat odstranjena, večina bolnikov potrebuje dnevne nadomestke ščitničnih hormonov. LEA KOMERIČKI Če ne gre brez operacije Kirurgija ščitnice tudi v Celju V Splošni bolnišnici Celje (SBC) so na oddelku za oto-rinolaringologijo in cervi-kofacialno kirurgijo že dlje razmišljali o uvrstitvi kirurgije ščitnice na seznam operacij, ki jih opravljajo. »Te bolnike obravnavamo že od nekdaj, saj je pri vseh, ki potrebujejo kirurško zdravljenje, poleg tireološkega nujen tudi pregled pri otorinolarin-gologu, ki oceni funkcijo grla pred operacijo, in šele nato sledi pogovor z operaterjem. V praksi je to pomenilo, da je bolnik obiskal najmanj tri različne specialiste, ponavadi v vsaj dveh ustanovah,« je povedal predstojnik oddelka za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo v SBC Božidar Kroflič. Čeprav je teh bolnikov vedno več, v celjski regiji že nekaj časa ni bilo specialistov, ki bi opravljali tovrstne posege. Zato so v celjski bolnišnici zadevo vzeli v svoje roke, pravi Kroflič. »Seveda zadeva ni bila enostavna, saj smo s tem posegli v dosedanjo prakso v naši državi, kjer večino operacij ščitnice opravijo torakalni in onkološki, nekaj pa tudi splošni oziroma visceralni kirurgi.« Ker so v Celju močno verjeli v ta projekt, so po dogovoru s strokovnim vodstvom bolnišnice in tireologi pod mentorstvom doc. dr. Avgusta Župevca maja 2013 opravili prvo operacijo. »Sprva je bil pri posegih prisoten izkušen kirurg otorinolaringolog, ki nam je pomagal, da smo spoznali kirurško tehniko in širše anatomsko področje,« zadovoljno pripoveduje Kroflič. Zapleti možni, a so redki Kljub razvoju ostaja operativni poseg povezan z možnostjo resnih zapletov. Ti so statistično gledano redki, vendar lahko močno vplivajo na kakovost bolnikovega življenja. Najpogostejša je poškodba povratnih živcev za grlo, kar ima za posledico spremenjen glas, lahko pa tudi težave pri dihanju. Med posegom je lahko poškodovana tudi katera od številnih vitalnih struktur v bližini, po njem pa obstaja nevarnost resne krvavitve, kar se zgodi pri približno odstotku operiranih. So pa vsi bolniki, tako pravi predstojnik oddelka za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo Božidar Kroflič, zaradi narave bolezni in možnosti odkritja rakavih sprememb obravnavani prednostno in so operirani v šestih tednih. Vse na enem mestu Z zagonom centra za zdravljenje bolezni ščitnice so v celjski bolnišnici bolnikom omogočili hitro in kakovostno obravnavo na enem mestu. Prihranjeni so jim pot v različne ustanove in stiki z več specialisti. »Prednost vidimo tudi v tem, da lahko pri operiranih neposredno po posegu prepoznamo morebitne poškodbe živcev za grlo in pravočasno ukrepamo. Glede na zaplete nas dose- danji rezultati postavljajo ob bok uspešnejšim svetovnim centrom. Želimo si, da bi sodelovanje s specialisti nuklearne medicine še naprej potekalo tako, kot je do zdaj, in da bi se ta dejavnost na Celjskem še naprej razvijala,« še pravi Kroflič, ki je prepričan, da je pri obravnavi bolnikov z boleznijo ščitnice nujno interdisciplinarno sodelovanje z izmenjavo idej in različnih pristopov. »Le tako lahko bolnikom ponudimo kakovostno oskrbo, področju kirurgije ščitnice pa dolgoročni razvoj.« Motnje v delovanju ščitnice in s tem povezane težave v veliki meri prizadenejo ženske med 20. in 50. letom. Tako so v Celju od maja 2013, ko so opravili prvi kirurški poseg, do začetka letošnjega leta operirali 57 žensk in le osem moških z vozliči na ščitnici. Po nekaterih podatkih ima avtoimunsko bolezen ščitnice 30 odstotkov žensk po 50. letu. V zadnjih letih so naredili velik korak naprej tudi pri estetiki, saj so brazgotine po operativnem posegu vedno manjše in manj opazne. (Foto: arhiv SBC) AKCIJA 45 P javno zdravje TOPFIT center za zdravje in rekreacijo Kilogrami vztrajno »kopnijo« Skupina lažja že za 115 kilogramov Teža udeležencev akcije Shujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje se vztrajno zmanjšuje. Pravzaprav jo zmanjšujejo sodelujoči sami. Do zdaj so z veliko zajemalko že zajeli ogromno znanja o zdravi prehrani in zdravem gibanju. Skupno so shujšali že za 115 kilogramov! Mi jim ploskamo vsakič, ko se spomnimo nanje! V torek jim je zdravnica Jana tokrat spoznali drugače. Vsaj pa so se naučili, kako izdelek, ki ga kupijo, dobro pregledati in se pozanimati, kaj vse le-ta vsebuje. Berite! Še preden pa v košaro ali voziček s police spravimo nek izdelek, je treba vedeti naslednje. »Bolje je naku- povati s košaro kot pa z vozičkom. Voziček je večji, več stvari gre vanj, košara pa je manjša, v njo ne gre toliko živil, pa še nositi jo je treba,« jim je svetovala Govc Erženova. Kupovati je pač treba preudarno. »Če hočemo zdravo živeti in zdravo hujšati, se v trgovino odpravimo s sezna- Govc Eržen nanizala še kup zanimivih in dobrodošlih nasvetov o pravilnem nakupovanju. V Citycentru so skupino sprejeli v trgovini Interspar, ki so jo med policami so se sprehajali na nekoliko drugačen način kot takrat, kadar gredo naku-povat. Zdaj so se lotili pravilnega nakupovanja, predvsem Sadje je resda v trgovinah večinoma sveže. Vendar je pri tem treba vedeti, da kakšno bolj eksotično sadje potrebuje več časa, da »pripotuje« na slovenske police ali potrošniku na mizo. ODLOČENA SEM »... shujšati vsaj za 15 kilogramov,« pravi Marija Uršič. Toliko ji je pred leti predlagal zdravnik. Uršičevo je namreč prizadela možganska kap, nato je imela težave tudi s srcem. Razlog? Prevelika telesna teža. V našo akcijo huj-šanja se je želela prijaviti že pred časom, a zaradi okrevanja po možganski kapi takrat še ni bil pravi trenutek. »Tokrat pa je bil,« se je nasmejala, ko smo se pogovarjali z njo. Hujšala je sicer po malem v preteklosti, a kilograme, ki jih je >pokurila<, je kaj hitro pridobila nazaj. Tudi zato, ker hujšanje ni bilo pravilno. Zdaj vidi, da je proces zmanjševanja teže povezan tako s pravilno in zdravo prehrano kot s pravilnim gibanjem. »Petkrat na teden sem v fitnesu, hodim in kolesarim,« pravi sogovornica. In prizna, da se je v nedeljo nekoliko pregrešila, nakar smo kar malo zastrigli z ušesi. »Delala sem miške. Deset sem jih pojedla,« nam je zaupala. Deset?! »Nimate nič slabe vesti?« »Niti ne. Ker se drugače držim vseh pravil. Šla sem zatem v fitnes, na sprehod, na sobno kolo. Pa še sneg sem kidala,« se je znašla. No, pa ji je sneg prišel prav. Je pa priznala tudi, da ji hujšanje v skupini veliko pomeni. Člani se med seboj podpirajo, med njimi je tudi zdrava tekmovalnost. »Ste kaj jezni, ko vidite, da nekdo shujša kdaj več kot vi,« smo jo še vprašali. »Ne, kje pa. Saj sem si sama kriva,« se nasmeji. »Ampak, veste, se pa vseeno čuti, da je teža manjša. Pa oblika telesa je zdaj lepša .« je še dodala. Sestanek pred trgovino, prvi nasveti, nato pa med police .... Katere zdrave testenine in omake bomo izbrali? mom živil, ki jih bomo kupili. Seznam pa sestavimo vedno po obroku, torej, ko smo že siti. Če bomo lačni, bomo kupili več živil,« je razložila zdravnica. Udeležencem akcije je govorila tudi o tem, da je dobro, da imamo doma vedno nekaj na zalogi. Kakšne zdrave polnozrnate testenine in omako z malo maščob. Da pač ne tečemo po vsako malenkost v trgovino. Ko pa smo že v trgovini, si je treba vzeti čas za podrobno branje deklaracij, torej napisov na izdelkih, da izvemo, iz česa so sestavljeni in kaj vse jim je dodano. Pozorni smo vedno na beljakovine, ogljikove hidrate, maščobe in kalorije. Toda ni pomembno samo, da zapisano preberemo, ampak tudi razumemo. Če na nekem izdelku piše, da vsebuje manj maščob, je treba vedeti, da obstaja možnost, da taisti izdelek zato vsebuje več sladkorjev in raznih dodatkov, ki mu izboljšajo okus. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA V zimskem času ni toliko sezonske sveže zelenjave, ki bi imela vse sestavine, ki jih človek za zdrav način življenja potrebuje. Takrat lahko posežemo tudi po zamrznjeni zelenjavi. Ta ima kljub temu, da je zamrznjena, še vedno v sebi vitamine in minerale. Zdravnica Jana Govc Eržen: »Ko kupujemo skuto, bomo kupili tisto, ki ima manj maščob.« No, mušketirja, kaj piše na izdelkih? Poglejte roko Marka Vrbnjaka na desni. Mišice so posledica vadbe v fitnesu! Kaj smo zadnjič rekli? Ribice bi morale biti v obroku najmanj dvakrat na teden! Prihodnji teden bo delavnico za skupino izvajal mag. Drago Tacol univ. dipl. psih., specialist klinične psihologije. Pokazal bo posebne tehnike sproščanja. 46 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Same življenjske Dobrega električarja strese samo slabo žganje. Imam alergijo na usnje. Kadar spim v čevljih, me naslednji dan vedno glava boli. Najboljši primer simbioze med floro in favno je sarma. Gasilec želi spoznati gorečo blondinko zaradi osnovanja skupnega ognjišča. Imeti oddelek za kadilce v restavraciji je tako, kot bi imeli oddelek za uriniranje v bazenu. Matičar je sodnik, ki obsodi doživljenjsko. Telefonski račun je dokaz, da je bolje biti tiho. Ko oropate banko, je to kriminal. Ko banka oropa vas, je to posel. Ko ne plačate državi, je to kriminal. Ko država vzame tisto, kar vam pripada, so to reforme. Čarobna pijača Kava je čarobna pijača. Samo pomislite, koliko ljudi je prišlo na svet zaradi vprašanja: »Greva na kavo?« Kaj, kdaj, zakaj ... Kaj je relativnostna teorija? En las v juhi je relativno veliko, na glavi pa relativno malo ... Kdaj je moški res copata? Ko svoji noseči ženi ne upa povedati, da je neploden . Zakaj se reče materni jezik? Ker očetje redko pridejo do besede. Kakšna je razlika med slonom in miško? Na slona se lahko naslonite, na miško se ne morete namiškiti. Od česa je umrl sosed? Saj ne vem niti, od česa je živel ... Geslo Ko so včasih prišli gostje, so najprej vprašali, kako smo, kako kaj zdravje, kako so otroci. Zdaj najprej vprašajo: »Kakšno je geslo za brezžično omrežje?« Leto naokrog Dva poročena moška se pogovarjata. Prvi pravi: »Joj, kako čas beži!« Drugi: »Res, dvakrat spiš z ženo, pa je leto mimo!« Spraševali smo vas, kako se imenuje akcija, ki se je začela v prejšnji številki časopisa in bo trajala nekaj mescev. Pravilen odgovor se glasi: Naj maturantka in naj maturant. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon naročnice Inge Gračnar iz Kompol pri Štorah, ki ji bomo poslali majico Novega tednika in Radia Celje. Čestitamo. NAGRADNO VPRA7ANJE Kateremu dogodku je v zadnjih dveh številkah posvečena rubrika Domoznanska Kamra? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 17. februarja, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC. . — . » » _— m _ ^ Mraz Brane Jeranko je bil v teh dneh pri frizerju. Očitno ni izbral primernega časa za striženje, saj je potem v uredništvu sedel s kapo na glavi, ker ga je zeblo . Skriti predal Simona Šolinič je znana po raztresenosti. Nazadnje je šla na novinarsko konferenco s fotoaparatom, a ga ni našla, ko je prispela tja. Po dveh dneh iskanja je ugotovila, da ga ima v skritem predalu v torbici. Ta predal mora biti res zelo skrit . Ne omenjajte ji snega! Jerica Potočnik ima »srečo« z vremenskimi nevšečnostmi. Prvo dežurstvo so ji »popestrile« visoke vode, naslednje snežni zameti, medtem ko je tokrat preventivno ostala doma že v petek, ko so bile napovedane močne snežne padavine. In glej ga, zlomka, edine res omembe vredne v regiji so bile prav na njenem kozjanskem koncu! V opozorilo: prihodnji konec tedna je spet na vrsti za dežurstvo. Na pol in v celoti »Generalna« Tea Podpečan: »Kdo mi je na mizo dal program prireditev za Dobrno? Saj se nič ne vidi prebrati!« Brane Jeranko: »Jaz. Kako da se ne vidi, če jaz vidim, ko sem na pol slep .« Medklic iz uredništva: »Samo Tea je pa čisto slepa .« ANEKDOTE Ko je dramatik Branislav Nušic (1864-1938) je nekoč prišel zelo pozno domov in rahlo v rožicah. Žena ga je čakala in ga jezno vprašala: »A ti sploh veš, koliko je ura?« On je mirno in hitro odgovoril: »Deset.« V tistem trenutku je ura odbila eno po polnoči, nakar je žena zmagoslavno vprašala: »Kaj pa je potem to?« Nušic je povsem prisebno odgovoril: »Kaj pa bi ti rada? Da ti odbije ničlo?« MODROSTI 8 3 7 5 3 9 1 4 6 1 5 9 7 8 3 7 9 2 1 5 8 2 9 1 4 Bolj ko sem stara, bolj sem prepričana, da marsikateri od pregovorov in ljudskih rekov sploh ne drži. Na primer tisti o zrnu in kamnu, pa o kopanju jame ali o lenuhu in kruhu. Od zadnjič pa tudi več ne verjamem, da ni sramota ne vedeti, ampak je sramota v nevednosti vztrajati. Prvič, odkar sem odplesala svojo četvorko, in od tega je že zelooo dolgo, sem bila na maturantskem plesu. Kot gost, seveda. Ampak bi bilo bolje, če ne bi šla. Vsa pretekla desetletja sem bila na-mrečprepričana, da so kljub novim časom maturantski plesi vendarle vsaj približno ostali takšni, kot so bili nekoč, da je duh nekdanjih časov še vedno živ. Joj, kako sem se zmotila in joj, kako mi je žal, da ne morem več živeti v tej svoji nevednosti. Saj sem v preteklih letih marsikaj slišala o tem, kakšno (r)evolucijo so ob prihodu kapitalizma v našo deželo doživeli tudi maturantski plesi, ampak dokler človek nečesa ne vidi in ne doživi od blizu, pač ne verjame. V prepričanju, da je vendarle marsikaj še vedno tako, kot je bilo včasih, me je misel, da bom spet del tako pomembnega dogodka, kot je maturantski ples, kar malce vrgla iz tira. Saj veste ... Kaj bom oblekla, kaj bom obula in kako za vraga se že konča prva kitica gaudeamusa? Z veliko hvaležnostjo do sestre, ki me je pred leti prepričala, da mora vsaka ženska imeti v omari malo črno oblekico, do mame, ki mi je zapustila svojo biserno ogrlico, do prodajaln s čevlji, ki včasih krepko znižajo ceno tudi kakšnemu svečanemu in dizajnerskemu modelu in do svetovnega spleta, ki mi je pomagal obnoviti znanje maturantske himne, sem se spravila skupaj. No, nekaj težav sem le imela, zlasti z zapiranjem zadrge na obleki, ki nikakor ni hotela gladko spolzeli mimo trebuha, pa tudi prsti na nogah se v čevljih niso najbolje počutili. Pa kaj zato, sem si mislila, bom že potrpela. Saj me čaka »najlepši večer srednješolskih let«. In se je začelo. Najprej z iskanjem parkirnega prostora, za katerega je, seveda, bilo treba plačati, pa s samomoril- RESITEV SUDOKU 138 5 4 8 9 7 1 2 3 6 2 9 6 5 8 3 1 7 4 3 1 7 2 4 6 5 9 8 4 6 9 1 5 7 8 2 3 1 8 3 6 9 2 4 5 7 7 2 5 8 3 4 9 6 1 6 7 2 4 1 5 3 8 9 9 5 1 3 6 8 7 4 2 8 3 4 7 2 9 6 1 5 skim prečkanjem poledenele ploščadi pred dvorano, dvema evroma za hranjenje plaščka v garderobi, z varnostniki, ki so brskali po torbah in vrečkah ter iskali... kaj že? Pa z mamami, babicami in tetami, ki so se upogibale pod težo velikih pladnjev, polnih najrazličnejšega peciva. Kot da so prišle tekmovat na prireditev Dobrote slovenskih kmetij in ne uživat na »najlepši večer srednješolskih let.« Po teh prvih malih šokih je prišel nekoliko večji - naj so se organizatorji še tako trudili, da bi prekrili športni duh dvorane, jim to ni uspelo. Kje so časi, ko smo maturanti plesali v Narodnem domu in nas je že sama svečanost dvorane dvignila v oblake in nam dala občutek, da smo res nekaj posebnega! Dekleta in fantje so bili krasni, ravno prav vznemirjeni in nerodni v oblačilih, ki jih niso vajeni in jih zato tudi niso znali nositi. Prav tako kot v mojih časih. Edina razlika je bila le v tem, da so si oni svoja oblačila lahko kupili doma, moja generacija pa je, če je hotela biti lepa, morala obleke tihotapiti iz Italije. Jaz sem svojo skrila pod plašč in trepetala na meji, da mi bo carinik rekel, naj stopim iz avta. In prav zato, ker so bili maturanti tako lepi in srečni, srčno upam, da niso opazili, da sploh niso zvezde večera. Glavno vlogo so jim namreč vzeli tisti, ki so večer organizirali, saj se je prav na vsakem koraku čutilo, da je pravzaprav edino gonilo »najlepšega večera srednješolskih let« postala le še želja, kako iz žepov staršev posesati čim več denarja. V mojih časih smo preživeli brez drage večerje (in vonja po pogreti hrani, pripeljani bog ve od kod), ni bilo uradnih napovedovalcev, umetelnih šopkov na rokah plesalk, brezzveznih balonov in tudi ansambla ne, ki bi po polnoči udaril narodnjake ter iz »najlepšega večera srednješolskih let« naredil navadno veselico. Najbrž mi je ravno zaradi tega po vseh letih še vedno toplo pri srcu, ko se spomnim svoje četvorke, in me strese ob misli, kakšna industrija so postali maturantski plesi. Sicer pa, vsake oči imajo svojega malarja, kajne. BIVŠA V Novem tedniku novice iz 33 občin RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka IZVRŠILNI ORGANI GLAVNO MESTO AFGANISTANA ORANJE (ZASTAR.) ZOBNA ZALIVKA PROUČE-VALEC JEZER AVTO. OZN. UZBEKI-STANA SLIKARSKI PRIPOMOČEK ANGLEŠKI VEZNIK NESVOBOD NI LJUDJE STARI DEL MARIBORA ORGAN VIDA OHROM-LJENJE AM. IGRALEC HACKMAN ROMUNSKI DŽIP PRIPR. ZA ORANJE KANADSKI PEVEC ANKA ZNIZAN TON D EMIL BARONIK 10 OZNAKA EGIPTA AMERIŠKI IGRALEC (KARL) OKROZJE V GRČIJI ENAKI ČRKI PESNIK FRITZ Z. OBL. IMENA BOGO MESTO V MALIJU NAJVEČJI PTIČ SKLADNOST Z USTAVO NEKD. SL. OBVEŠČ. SLUŽBA AM. IGRALKA (PATRICIA) KRANJČEVO DELO NEKDANJI SOVJETSKI DIKTATOR ZNAČILNOST sveZega SODOBNIK KELTOV OTROK, STAR ENO LETO RIBIŠKE VILICE LJUBLJANSKA TOVARNA KOREOGRAF OTRIN 21 15 KESON (ŽARG.) SNOVZA KURJENJE JAPONSKI AVTO SLOVENSKI MATEMATIK (JURIJ) ZAČETEK AZBUKE NOSILEC INFORMACIJ 23 NRAVO-SLOVJE VRSTA BELJAKOVINE PRIPOMOČEK V UČILNICI ZAPOREDNI ČRKI SKLAD. (FRANZ) SL. ZNAMKA ŠPORTNE OBLEKE STROKOVNJAK ZA VINA OPRAVIČILO MANJŠA POVRHNJA POŠKODBA LENNONOVA VDOVA (YOKO) ITALIJANSKO OPORIŠČE NATA SUZUKIJEV DŽIP ELEKTRONSKA PRIPRAVA AM. IGRALEC (EDDIE) 5. SOLMIZ. ZLOG RIMSKI HIŠNI BOG 13 OZKA DESKA PREPIR (EKSPR.) ŠVEDSKA IGRALKA EKBERG TALNA OBLOGA RUS.REKA 32.PREDS. ZDA (F. DELANO) ELEKTRIČNA MORSKA RIBA LJUDSTVO V ZAMBIJI PRAVOSLAVNA CERKVENA PODOBA VPREZNI DROG VOZA HRV. IGRAL. BEGOVIC HOD KONJA TA (NAR.) NASILNA TATVINA GL. MESTO TEKSASA KUHINJSKA ZAČIMBA DAMJAN OŠLAJ OZKA REČNA DOLINA ZG. DEL STOPALA POST SCRIPTUM ZLATO JABOLKO 17 ZLOBNA ZENSKA (SLABŠ.) KINEMATOGRAFSKI APARAT 20 INDIJSKI PESNIK (RABINDRA-NATH) AVTORSKA AGENCIJA SLOVENIJE VOJAŠKI OBRAMBNI MANEVER 1e 22 PTIČJA SAMICA Nagradni razpis 1. nagrada: vozovnica za eno osebo na smučišču Golte 2. nagrada: bon za dve pici v Piceriji Verona v Celju 3. nagrada: bon za kosilo v Hotelu Hum v Laškem Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 17. februarja 2015. Rešitev nagradne križanke iz št. 5 Vodoravno: HONORAREC, ODISEJADA, SPLAV, JIN, TA, MILANO, REDKEJE, AN, ZOS, ULAGA, KRESAL, AKNE, OLGA, SOPOROK, RACA, KAM, ETIL, MUHAR, AZIJA, NIKI, INES, GRANIT, IT, TUJCI, TROP, CE, JEZERO, NAOČNIKAR, AVARI, CEVKA, SR, NA, ČO, INA, TELEVIZIJI, NE, IRAK, KS, i 2 s 4 5 B 7 B 9 iO ii 12 is 14 15 1B i? iB i9 2O 2i 22 22s Ona: Namesto da se vdajate malodušju, raje poprimite za delo in hitro boste opazili, da so bile težave le plod vaše neaktivnosti. Prijeten pomenek ob kavi vam bo razkril tudi tiste stvari, ki so bile doslej povsem skrite. On: Sestali se boste z osebo, ki vam bo predlagala poslovno sodelovanje, ki vam bo dolgoročno vsekakor prineslo precejšnji dobiček. Vztrajajte pri svojih načelih in obrestovalo se vam bo. Ona: Zaradi preobremenjenosti se vam lahko zgodi, da boste naredili napako, od katere si ne boste zlahka opomogli. Zato si raje vzemite malo več časa za počitek, saj si boste s tem naredili največjo uslugo. On: Spoprijeli se boste s težavami na delovnem mestu in se dobesedno zakopali v delo. Od začetka vam sicer ne bo šlo vse po načrtih, vendar boste na koncu z rezultati vsekakor izredno zadovoljni. Ona: Poklicala vas bo stara prijateljica in vam predlagala nekaj, česar enostavno ne boste pričakovali. Toda kaj hitro se boste uspeli otresti začetne zmedenosti in vse skupaj se bo izteklo natančno tako, kot boste načrtovali. On: Nikar ne zatiskajte oči pred čustvi, ki se porajajo v vaši bližini, ampak raje pokažite tudi svoje srce. Je že res, da bo to na začetku le nedolžna ljubezen, ki se zna kaj hitro preleviti v veliko več, kot pričakujete. mm* Ona: Ponovno se boste vse prehitro odločili za korak, o katerem bi morali temeljito premisliti. Lahko se zgodi, da se boste pošteno opekli, kar ne bo koristilo niti poslom niti vaši novorojeni ljubezni. On: Obiščite starejšo sorodni-co, ki vas že nestrpno pričakuje, saj si lahko od tega obiska nadejate koristi. S tem ji boste naredili ogromno veselje, zadovoljni pa boste tudi sami. Toda nikar ne pričakujte preveč. DVOJČKA ■ STRELEC & Ona: Obeta se vam zanimiv konec tedna z osebo, za katero ste že dlje časa precej ogreti. Naj vas ne skrbi za posle, saj jim vaša kratka odsotnost pač ne more škoditi. In nikar se ne zagovorite. On: Zapletli se boste v mrežo preteklih laži, čeprav niste z njimi mislili nič slabega. Boste zato drugič bolj odkriti. Laž ima kratke noge in slej kot prej se ugotovi resnica. Tega nikar ne pozabite. .S Ona: Pogovor s prijateljem vas bo pomiril in vam prinesel sicer že zdavnaj izgubljeno samozavest. Ne trudite se, da bi ubogali dobronamerne nasvete, ampak raje delajte po svoji glavi. Presenečenje. On: Uspeli boste razčistiti nesporazum, ki že kar nekaj časa načenja vaše ljubezensko razmerje, četudi je celotna zadeva povsem enostavna. Kasneje se boste spraševali, kako ste lahko bili tako malenkostni. Ona: Nespametno je, da s partnerjem vlečete vsak na svojo stran, a še to le zaradi neke nepomembne malenkosti, ki je skalila vajin odnos. Stopite mu nasproti in videli boste, da so vse prepreke med vama le navidezne. On: Ne izgubljajte časa po nepotrebnem, ampak se lotite zadeve tam, kjer lahko pričakujete največ koristi. Zvezde so trenutno vsekakor na vaši strani, zato se vam splača tokrat tvegati tudi malo več, kot ste navajeni. KOZOROG Ona: Na ljubezenskem področju lahko pričakujete nekaj, kar vam bo v veliki meri polepšalo sicer dolgočasen teden. Odidite v družbo in izkoristite situacijo, ki se vam bo ponudila kar sama od sebe. On: Kar žareli boste od zaljubljenosti, kar bodo opazili tudi prijatelji, ki se kar ne bodo mogli načuditi vaši spremenjeni osebnosti. Vi pa boste razmišljali le o tisti prijetni neznanki, ki vam je zmešala glavo. ČIK, SKAZEK, APNIK, ROBA, NZ, HANIBAL, KIKA, OCENA, EGON, BAKAR. Geslo: Pred kulturnim praznikom Izid žrebanja 1. nagrado, bon za obisk planeta savn v Športnem in wellness centru Galactica v Velenju, prejme: Ana Stenovec, Sv. Lovrenc 72, 3312 Prebold. 2. nagrado, bon za dve pici v Piceriji Verona v Celju, prejme: Aleš Stojan, Preloge 25, 3240 Šmarje pri Jelšah. 3. nagrado, bon za malico v Gostilni pri Gašperju v Ivenci pri Vojniku, prejme: Iris Lebreht, Pod kostanji 14, 3000 Celje. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti. Ona: Čustva so sicer lepa stvar, vendar dostikrat docela neuporabna. Dobro bi bilo, da bi se odločali na podlagi razuma in ne čustev. Seveda se boste za dokončen korak morali odločitipredvsem sami... On: Ni dobro, da svoje načrte razlagate vsakemu bežnemu znancu, saj se vam lahko zgodi, da boste ravno zato ostali brez najboljšega. Nevoščljivost vas bo zelo prizadela, vendar bi lahko na kaj takega pomislili že davno prej. DEVICA Ona: Teden, ki je pred vami, vam obeta nekaj prav prijetnih trenutkov, ki se jih boste z veseljem spominjali. Na nek način bodo spomini tudi povsem materialne narave. Le brez skrbi, saj ni tisto, na kar ste ravnokar pomislili . On: Nekdo bo resno preizkušal vaše potrpljenje, vendar se ne boste pustili zmesti, temveč boste vztrajali pri svojem prepričanju, da lahko s poštenim delom dosežete več kot s spletkarjenjem. Dolgoročno se vam bo to obrestovalo. VODNAR Ona: Ne smete se pustiti zmesti zaradi materialnih koristi, saj vam v kritičnih trenutkih lahko pomagajo samo pravi prijatelji. Denar je sicer prijetna stvar, vendar vam ne more nadoknaditi pristne topline okolice. On: Vaše želje so sicer velike, a nikakor niso neuresničljive, zato ne smete obupati in obstati na sredi poti. Z nekom se boste dogovarjali o precej kočljivi zadevi, ki vam lahko prinese precejšnje koristi. Ona: Privoščili si boste domiselno šalo. ki bo nekoga hudo prizadela. Hkrati boste izvedeli nekaj presenetljivega, kar vam bo v veliki meri pomagalo pri osvajanju osebe, s katero nikakor ne morete najti skupnega jezika. On: Simpatična znanka vam bo popolnoma spremenila trenutne načrte. Toda brez skrbi - teden se bo končal prijetno kot že dolgo ne. Za poslovne zadeve boste morali najti čas ob drugi priložnosti . 10 - 5 = ? 11 3 9 4 2 7 TRSKA 8 5 HOLMIJ 12 19 e 14 18 48 RUMENA STRAN Kultura pred športom Kljub temu da je v petek zvečer Tina Maze s svojo sanjsko vožnjo na smukaški preizkušnji na svetovnem prvenstvu pred male zaslone pritegnila veliko Slovencev, so številni Žalčani večer raje preživeli v družbi kulturnikov. Morda so se za obisk osrednje občinske slovesnosti ob kulturnem prazniku odločili prav zaradi komične operete Benjamina Ipavca, ki so jo izvedli priznani slovenski solisti, ali pa so se preprosto želeli pokloniti letošnjim dobitnikom Savinovih odličij. ŠO, foto: GrupA Komično opereto Tičnik so premierno uprizorili lani v Šentjurju. Solisti Matjaž Stopinšek (z leve), Nuška Drašček Rojko, Andreja Zakonjšek Krt, Domen Kurent in Mihael Strniša so se v petek zvečer ponovno izkazali v domu II. slovenskega tabora. Savinovo plaketo z denarno nagrado je prejel Jože Domjan in Savinovo plaketo Tone Vrabl (levo). Po prireditvi sta se zapletla v sproščen pogovor. Ze trideset let Je vse v redu ali se je morda prikradla kakšna napaka? Takole sta katalog, ki je izšel ob 30-letnici ustvarjanja celjskega umetnika Narcisa Kantardžica, pregledala sam slikar in urednica Maja Antončič. Narcis je ob jubileju svoje dolgoletno delo predstavil tudi na pregledni razstavi. Trideset let ustvarjanja pač ni mačji kašelj. NC, foto: SHERPA Ravnatelj I. gimnazije dr. Anton Šepetavc nima sreče, ko gre za poškodbe. Ahilovo tetivo ima že drugič poškodovano, zato se tokrat ni vrtel na plesišču, pač pa se je s pomočjo bergel prebil le do odra in pozdravil ter nagovoril zbrane. Bolj in manj spretni Maturantski plesi so na višku, minuli konec tedna so plesali dijaki Ekonomske šole Celje in I. gimnazije v Celju. V množici smo opazili tudi nekaj znanih, ki so ponosno spremljali svojo nadebudno mladino. NC, foto: SHERPA Polovica družine Zidanšek se je takole spopadla z izzivi plesišča. Očitno sta se Mateja in starejši sin Benjamin dobro zabavala in prenesla tudi vse kasnejše pripombe očeta Marka in mlajšega sina oziroma brata Sebastjana. Novinar Dela Vili Einspieler je po zaslugi starejše hčerke že dedek, zaradi mlajše Evelin pa se je moral takole sprehoditi v povorki letošnjih maturantov.