C. K. pošti!
Nedostavljene številke je poslati administraciji •■JSisenbahner6". Dunaj V. Zentagasse 5.
Štev. 21.
V Trstu, v sredo 1. novembra 1911.
Leto IV.
PROSTA VOD«
frOTKM
SVOBODI ?
ZElEZniCAR
GLASILO SLOVENSKIH ŽELEZNIŠKIH NASTAVLJEHCEV
UREDNIŠTVO
se nahaja v Trstu ulica Bpschetto 5,
Telefon 1570.
U PR A V NIS TV O Dunaj V. — Zentagasse 5.
Izhaja v Trstu t in 15 vsaki mesec
Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, o o o Rokopisi se ne vračajo, o o o
Naročnina:
za celo leto............4'40	K
za pol leta.............2'20	K
za četrt leta	....	MO	K
Posamezna številka 18 vin.
TJvoz mesa.
Z napeto pozornostjo smo zadnje dni zasledovali delovanje draginjskega odseka, ki je razpravljavljal o uvozu mesa iz Argen-tinije in Srbije. Vlada se je na vse kriplje trudila, da bi to zadevo zopet pokopala, kakor jo je meseca julija. Ko je baron Gautsch takrat pripravil svoje mameluke do tega, da so poteptali svoj lastni sklep, je menil, da bode imel vsaj za nekaj časa mir, kakor ga je imel Bienerth, ko je njegova večina leta /907 zavrgla soeialno demokratične draginjske predloge. Toda mož se je zmotil. Socialni demokratje so stali na straži in so nadaljevali svoj boj, kajti vedeli so, da je pravičen in da je resnica zanesljiv zaveznik.
Nasprotniki sami so nam nehote pomagali. Oderuhi so začeli tekmovati, kdo bo bolje izkoriščal množice. Moral je priti čas, ko je postajal gospodarski položaj ljudstvu neznosen. Poleg delavcev so se začeli oglašati tudi tisti, ki so sicer tudi delavci, a tega še nočejo priznavati. Nazadovoljnost je segala više in više. Vzdramiti so se morali tudi meščanski poslanci.
Meseca julija jih je Gautsch še enkrat speljal na led. Takrat so se boli bali, da bi izgubili Gautscha, kakor pa ljudske sodbe. Predno so odšli na počitnice, so’ potrdiii Gautschu njegovo »pravno stališče«.
Avstrijska vlada se je začela pogajati z Ogrsko in po dolgem zavlačevanju je bil konec ta, da so Avstrijci ostali na cedilu. Ko se je parlament zopet sešel, je imel Gautsch draginjsko vprašanje zopet na tilniku.
Parlament je proti želji vlade postavil draginjsko vprašanje na prvo mesto dnevnega reda. Gautsch je posku-il vse mogoče, da se znebi tega vprašanja. V najhujši stiski se je zdelo, da mu prihaja usoda na pomoč. Njeguš je streljal z galerije in Gautsch je začel hujskati proti »socialno demokratičnim hiyskačem«. Menil je, da bo diskreditiral socialno demokratične poslance in s tem pridobil večino zase, ki jo tako nujno rabi, da pride iz zagate.
Toda to ni nič zaleglo. Ljudje, ki ne znajo v kritičnih trenotkih ohraniti svojega razuma v glavi, so nekaj časa divljali. Ko so pa prišli posamezni govorniki do besede, so sami drug za drugim »hiy skali«, ker so morali »hujskati«, čim so se dotaknili draginje.
Draginjski odsek se je sešel in takoj na pjegovi prvi seji je postal položaj kritičen za Gautscheve »pravne nazore«. Gautsch pa si je mislil: „Pomagaj, kar more pomagati". Ko so njegovi „pravni nazori" bili v naj hujši stiski, so tako lepo slučajno" vstopili veterinarci v dvorano. Ti so s povestmi o argentinskih strahotah skušali meščanskim poslancem nagnati strah pred argentinskim mesom v kosti in jim s tem vzeti zadi\ji sled samostalnosti in kritičnega mišljenja.
So^ruga Reumahn in Renner pa sta z nepobitnimi podatki pokazala vprizoijeno
komedijo v pravi luči. Na jedrnate argumente vlada ni našla odgovora. Ker ji že vse ni nič pomagalo, se je zavlačevalo glasovanje odseka o tem velevažnem vprašanju. Gautsch je sestavljal večino, katero je hotel imeti na vsak način pred glasovanjem draginjskega odseka. Zakaj je rabil večino, je jasno. Z njeno pomočjo je hotel pokopati draginjsko vprašanje iij pomagati agrarnim in drugim oderuhom, d^ še nadalje nemoteno izkoriščajo in gulijo ljudstvo po svoji volji.
Toda ves njegov trud je bil zastonj. Dne
25.	m. m. se je v draginjskem odseku glasovalo o mesnih predlogih.
V debati je sodrug posl. Winter še konstatiral, da je bilo v septembru 1909 okuženih 49 hlevov, oktobru 1909 že 20.000 in v avgustu 1011 77iOOO; potem naj se predrzne še kdo govorici o okuženosti argentinske živinoreje. S svojimi izjavami so si naši veterinarci priskrbeli ubožno spričevalo.
Po celi vrsti stvarnih popravkov je odsek glasoval o mesnih predlogih, in sicer najprvo o socialnodemokratičnem predlogu sodruga posl. H en v e rja, ki se glasi:
Poslanska zbornica konštatira, da za uvoz mesa in živalskih sirovin iz takih držav, od kjer uvoz teh predmetov ni združen z veterinarno policijskimi nevarnostmi, ni treba dovoljenja čili pa enakega postopanja Ogrske v smislu S 12. carinske in trgovinske pogodbe z Ogrsko in dovoljenje spada izključno pod kompetenco avstrijske vlade.
Ker uvoz zmrznjenega argentinskega mesa po angleških, italijanskih in švicarskih in po naših dosedanjih izkušnjah ni združen z veterinarnimi nevarnostmi, ker priznava to ogrska vlada sama, ki od nas ne zahteva nobenih veterinarno policijskih odredb, temveč čisto druge kompenzacije, so dani vsi zakoniti predpogoji § 2. in nismo zavezani pogajati se z Ogrsko. Naša vlada ima popolnoma proste roke; z ozirom na pomanjkanje mesa zahteva poslanska zbornica:
1. Vlada naj dovoli brez nadaljnih pogajanj z Ogrsko vsako prošnjo za uvoz argentinskega mesa, brez časovnih in kvantitativnih omejitev.
2. Vlada naj uvede s Srbijo pogajanja o novi trgovinski pogodbi, ki naj dovoli Srbiji proti primernim koncesijam avstrijski industriji neomejen uvoz žive živine in mesa v Avstrijo.
Mladočeh Neumann zahteva, da se o točki 1. tretjega odstavka glasuje posebej, češ da bodo mladočehi glasovali za ves Ren-nerjev prodlog izlmši navedeno točko. V poimenskem glasovanju je bil Renner jev predlog brez točke 1. sprejet s 24 proti 23 glasovi; zanj so glasovali vsi mestni poslanci. Odklonjena pa je bila točka 1. tretjega odstavka s 26 proti 23 glasovi. Sodrug Renner je to točko priglasil kot predlog manjšine.
Nato je odsek s 24 proti 20 glasovi odklonil Marekov predlog o uvozu ruskega mesa, živine in perutnine; Marek je v imenu
manjšine vztrajal pri predlogu. Tudi Wabe-rjev predlog je odsek s 23 proti 22 glasovi odklonil. Nato je odsek glasoval o Jerzabe-kovem predlogu, ki obsega vse to, kar odklonjena točka I. v socialno-demokratičnem predlogu. Jerzabekov predlog se glasi:
Zbornica naroča vladi, da takoj dovoli uvoz ohlajenega argentinskega mesa, ker Ogrska po pogodbi temu ne more ugovarjati; da dovoli popolno izkoristenje doslej veljavnega mesnega kontingenta iz balkanskih držav in da ga še poviša. Z ozirom na nevarnost okuženja je strogo paziti na veteri-narsko-policijske odredbe.
Ta predlog je bil s 23 proti 22 glasovom sprejet; vzlic odklonitvi točke 1. je predlog dr. Rennerja s tem v bistvu sprejet.
S tem pa ni še vse doseženo. Odsekov sklep pride še v zbornico, ki ima sklepati
0 njem. Toda po sedanjem razvoju je vsaj upati, da se ne - zgodi kakor meseca julija. Vse je odvisno od tega, da ostanejo stranke pri tem, kar so sklenile v draginjskem odseku. Življenska potreba ljudstva je nujnejša od obstanka Gautscheve vlade in njegovih »pravnih nazorov«.
Ako pa bodo meščanski poslanci pred Gautschem zopet popadali v prah, bo ljudstvo vedelo, kaj ima v prihodnje storiti.
Jz dršctvrjega zbora.
Socialno demokratični predlogi proti draginji.
Na prvi seji zbornice, 5. m. m. so poslanci dr. Adler, Pernerstorfer in Seitz vložili predlog glede ukrepov proti podra-ženju stanovanj in živil. Po obširni utemeljitvi se je stavilo sledeče predloge:
/. Glede na pomanjkanje in draginjo stanovanj se poziva vlado, da predloži zbornici sledeče zakonske načrte:
1. Načrt razlastilnega zakona, ki pooblašča občine, da smejo iz ozirov javne blaginje razlaščati mestno zemljo, da se porabi za občekoristno stavbinstvo.
2. Načrt zakona, s katerim se izpremene določbe o hišnonajemninskem davku, hišno-razredni davek in petodstotni davek od prihoda neobdačenih poslopij na sledeči način:
a)	Poslopja, ki se zgrade po uveljavljenju zakona, so prosta vsakega davka:
h) Davek za starejša poslopja se stop-njevaje zniža;
c) Za razkošne stavbe (graščine, vile
1 t. d.), se vpelje poseben davek za luksus.
3. Načrt novele k pristojbinskemu zakonu, s katero se odpravijo pristojbine, ki obremenjujejo promet z nekretninami; namesto njih pa se vpelje državni davek na prirastek vrednosti in dača za nezazidana stavbišča.
11.	Glede na mesno dragico, se poživlja vlado:
l.	Naj ugodi brez vsakega nadaljnega pogajanja z Ogrsko vsaki prošnji za uvoz prekomorskega mesa in naj ne omeji dovoljenja ne časovno, ne glede na množino.
2. Naj uvede pogajanje s Srbijo o trgovinski pogodbi v tem zmislu, da se proti primernim koncesijam Srbije za avstrijsko industrijo dovoli uvoz žive živine in mesa iz Srbije brez omejitve.
III. Glede na draginjo mleka se poživlja vlado:
1. Iz sredstev zaklada za porabo živinskih produktov naj še v bližini velikih mest in v velikih industrijskih krajih ustanove državne mlekarne, ki naj jih država sama vodi in oddaja mleko za lastno ceno brez prekupovanja naravnost občinam in konzumnim zadrugam.
2. Za prevažanje mleka na državnih železnicah naj se določi nizka enotna voznina; napravijo naj se za prevoz mleka hladilni vozovi in potrebne naprave za nakladanje in razkladanje, ter naj se dajo tudi občinam in konzumnim zadrugam na razpolago.
IV. Glede na draginjo žita, moke, sočivja in krme se poživlja vlado, da nemudoma uvede pogajanje z ogrsko vlado zaradi začasne odprave carin na žito, moko, sočivje in krmo v zmislu članka VIII. zakona o carinskem tarifu.
V. Glede na podražavanjc sladkorja se poživlja vlado, da nemudoma odpravi na-redbo z dne 20. aprila 1898. dr. z. št. 52 o prometu s saharinom ter da uvede pogajanje z ogrsko vlado zaradi odprave naredb z dne 20. aprila 1898. dr. z. št. 49 in 50 o uvozu saharina iz inozemstva.
VI. Glede na podraževanje krompirja in špirita se pozivlje vlado, da nemudoma predloži državnemu zboru zakonski načrt o iz-premembi določb, ki se tičejo obdačenja žganja in sicer v tem zmislu, da se popolnoma odpravijo vse direktne in indirektne premije na žgalnice. špirita (kontingentna premija, bonifikacije za produkcijo, bonifikacije za izvoz).
VII. Glede na podraženjo petroleja se zivlje vlado, da odvzame petrolejskim rafinerijam in črpalnam zemeljskega olja vse državne ugodnosti, če ne znižajo takoj cene petroleja.
VIII. Glede na podraženje premoga se poživlja vlado, da nemudoma predloži zbornici poslancev novelo k rudniškemu zakonu, ki ima obsegati v predlogu poslancev Reu-manna, Seligerja, Regerja, Cingra in sodrugov obsežene določbe o pripravah za razlastitev premogokopov.
IX. Glede oderuštva kartelov sploh se poživlja vlado:
1. Državnemu zboru je čimprej poročati, če in v koliko so dani predpogoji za mono-polizacijo v prvi vrsti veletrgovine z železom, sladkorjem, pivom, petrolejem, špiritom, premogom, milom in drugim po kartelih po-draženim blagom; nadalje glede monopoli-zacije proizvajanja tega blaga.
2. Zbornici je predložiti načrt zakona za ureditev kartelstva pri čemer je ureditev kartelov popolnoma ločiti od ureditve koal cijskega prava delavcev. Veljava kartelnega zakona se mora raztezati na vse industrijalne in agrarne kartele, posebej pa na mlečne kartele. Na eni strani mora samoupravo pooblastiti, da deluje proti oderuštvu kartelov, na drugi strani pa delavcem v karteliranih podjetjih v resnici nuditi varstvo j proti premoči osredotočenega kapitala.
3. Dokler pa še ne obstoji tak kartelni zakon, naj se kartelnemu oderuštvu odtegne vse zajamčene ugodnosti na c. kr. državnih železnicah, ter najstroi^e izvaja vse obrtno in davčnopravne predpise, kakor se je to izvrševalo napram petrolejskim rafinerijam v Dziedicu in Limanovi.
X. Glede na oderuško postopanje pri prekupovanju se poživlja vlado:
1. Zbornici je predložiti zakonski načrt, po katerem se komzumne zadruge popolnoma oprosti pridobitnega davka.
2. Zbornici je predložiti načrt zadružnega zakona v smislu zahtev, ki jih je stavila centrala avstrijskih konzumnih društev.
3. Političnim deželnim oblastem je naročiti, naj na podlagi § ni. obrtnega reda povsod določijo maksimalne cene najpotreb-
nejšemu blagu za vsakdanje potrebe, ki se podražuje v razprodaji na drobno.
XI Glede na carinsko tarifo se poživlja vlado, naj sc pri predpripravah za avtonomno carinsko tarifo, ki stopi na mesto sedanje, do 1. 1917 veljavne, ozira na to, da se odpravi carina na žito, krmo, živino, meso, železo, sladkor in kavo. Zniža naj se carino na blago, ki ga karteli podraž ujejo.
Nadalje se predlaga oddajo teh predlogov draginjskemu odseku z naročilom, da takoj o njih razpravlja in da o vsakem posameznem predlogu poroča takoj ko je pripravljen, najkasneje pa tekom 14 dni.
U parlamentu se dela.
Kakor znano je naša organizacija po sklepu zaupnikov predložila železniškemu mi-nisterstvu zahteve državnih železničarjev, katerih rešitev smatrajo železničarji najnujnejšim. Vodja železniškega ministerstva, ki je deputacijo sprejel, je takoj izjavil, da bo vlada zahtevala od državnega zbora precej ko se snide na jesensko zasedanje, potrebnih sredstev, da pa ne more nikomur preje podati natančnejih podatkov glede višine svote. Deputacija se je s to izjavo začasno zadovoljila, pripomnila je pa takoj, da so železničarji čakanja siti in da bodo izvajali konsekvence. če bi se skušalo preveč vprašanje zavlačevati. In res je vlada predložila svoje predloge, toda ti so iznenadili vse prizadete. 14 milijonov kron naj bi po njenem mnenju zadostovalo za pokritje stroškov in še to svoto bi dala le tedaj, če ji državni zbor dovoli pokritje z novimi davki. Da so naši poslanci takoj izjavili, da je svota veliko i prenizka je pač samo ob sebi umevno. Zahtevali so pa, da se predlog odda takoj brez prvega čitanja odseku državnih nastavljencev.
S tem bi prišla zadeva takoj v razpravo in bi se ne zavlačevala. Vse stranke v zbornici so s to zahtevo soglašale razun slovenskih klerikalcev, ki so tudi pri tej priliki hoteli pokazati svoje posebno sovraštvo napram javnim uslužbencem. (Žal, da nam z ozirom na omejen prostor ni mogoče objaviti sovraštvo do delavstva puhteči govor vodje S. L. S. dr. Šušteršiča.) Toda zavlačevalni manever se je temeljito izjalovil in Šušteršič je ostal do kbsti blamiran, predlog pa je bil oddan odseku, ki je takoj volil pododsek in I mu poveril nadaljnje delo.
Prvi je povzel besedo vodja železniškega ministerstva, sekcijski šef pl. Roli. Dejal je, da namerava železniško ministrstvo porazdeliti administrativnim potom znanih 14 milijonov kron na sledeči način: Uradnikom naj bi se povišale stanarine na ta način kakor aktivitetne doklade državnim uradnikom in bi to stalo skupno svoto
2.900.000 kron. Poduradnikom in slugam se misli povišati stanarino tako, da bi dobili tisti, ki imajo 900 in 1000 kron plače 70 kron, vsi drugi pa 80 kron in sicer kot doklado. To bi znašalo skupno svoto 1,518.562 kron za poduradnike in 3,649.045 kron za sluge.
Oficijanlinje naj bi dobile 15 odstotno povišanje krajevne doklade in manipulan-tinje povišanje dnin za 4.3 odstotkov, skupaj 60.171 kron.
Delavcem, katerih je približno 100.000, bi se zboljšalo mezde za povprečno 52 kron na leto, kar bi znašalo 5,200.000 kron. Svota
670.000 kron je določena za zjednačenje tistim starejšim uslužbencem, ki so bili pri prejšnjih regulacijah oškodovani. Vlada pa ob enem pripomnja, da je izdala leta 1911 za normalno povišanje mezd poldrugi milijon kron in da bo severna železnica še tekom tega meseca predložila zahtevo za 600.000 kron delavskemu odboru in da se bo moralo to svoto še letos delavcem .izplačati.
Sodr. Tomschik je nato utemeljeval svoj predlog, ki ga je vložil v zbornici in ki ga je ta oddala subkomiteju. Sklicuje se pred vsem na vladno predlogo, ki hoče dati 14 milijonov kron in pravi, da je ta svota povsem nezadostna. In če bi se jo uporabilo le v akcijo proti bedi, je prenizka, ker je ni mo-
i
goče smatrati zadostni za enkratno podporo. Absolutno potrebno in nujno zboljšanje znaša 69 milijonov kron, kakor je razvidno iz so-cialnodemokratičnega predloga. Sklicuje se na razmere železničarjev na Bavarskem in sicer tako glede delavstva kakor uslužbencev, ki so vsekakor na boljšem kakor v Avstriji. Dninarji imajo v Avstriji temeljno mezdo najmanj 1 krone 60 vin. in največ 3 krone, na Bavarskem pa so mezde od 3 kron 12 v pa do 4 krone 8 vin. Pri nastavljencih je stvar taka, da ima veliko skupin tako začetno kakor končno plačo, ki je dvakratna napram avstrijski.
Bufival utemeljuje svoj predlog, ki zahteva, da se poviša stanarina za 50 odstotkov, torej za 19 milijonov kron. Nadalje zahteva 12 milijonov za odpravo krivic pri starejših uslužbencih in za delavce 25 odstotno povišanje mezd, to je 16 milijonov kron. Za nočno doklado delavcem in slugam zahteva 3.100.000 kron. Skupno znašajo njegove zahteve 62 milijonov kron.
German smatra vladino akcijo kot popolnoma napačno in je mnenja, da je vlada predložila predloge kar mehanično pod vplivom časopisja in organizacij, ne da bi si stvar natančneje ogledala. Predloga je kot takojšna akcija potrebna, toda on ne veruje, da bo potem mir. Svoto 14 milijonov kron ne smatra zadostni, je pa odločno proti vsem spremembnim predlogom. Po njegovom osebnem prepričanju in ne v imenu svojega kluba izjavlja, da smatra vladno predlogo glede zjednačenja krivic nezadostni, ravno tako pa tudi obljubljene svote za trajno.
Heine se noče spuščati v podrobnosti, bo pa pozneje, posegel v razpravo in tudi stavil predloge. 14 milijonov kron je premalo.
Kemetter je proti Germanovim izvajanjem. Tomschikovih in Bufivalovih trditev i ni mogoče izpodbiti, ker res odgovarjajo raz-j meram. Z refakcijami bi se lahko prihranilo lepih svot, ki bi lahko služile v pokritje zahtev.
Dr. pl. Roli izjavlja, da je absolutno nemogoče ugoditi Tomschikovim zahtevam. Od refakcij bi se ne dobilo tako visokega zneska. Vladino predlogo je smatrati le akciji proti bedi. Prosi, da se jo sprejme kot podlago razprave. Glede stanovanjskih razmer izjavlja, da ima železniško ministrstvo resno voljo zidati potrebna stanovanja za uslužbence kakor hitro mogoče in da bo vpošte valo izvajanja posl. Tomschika, ki je zahteval, da se opusti obrestna mera pri hišah in bo to mero tako znižalo, da bodo stanovanja ceneja.
Debata je bila s tem zaključena in je takoj porazdelilo referate za plenum odseka. Določeni so bili: za delavce Tomscliik, za poduradnike in sluge Zenker in za uradnike Heine.
Iz poročila te seje je posneti, da se bo vlada odločno protivila ugoditi najnujnejšim zahtevam železničarjev. Stvar državnega zbora pa bo, da se zavzame zanje in vlado prisili do potrebnega koraka. Železničarji pa bodo pazno sledili razvoju zanje eminentno važne zadeve in dobro gledali ha prste tistim, ki so jim vedno oblubovali pomoč.
Draginja in Kapitalizem.
Cela vrsta ljudi je še, ki še dandanes verujejo na blagodejni obstoj kapitalizma, kajti oni so seveda napačnega mnenja, da le kapitalizem omogočuje delavstvu pospe-vanje na vedno višjo stopnjo, da mu le on omogočuje višje mezde in da se ima le rjemu zahvaliti, če je danes njegovo življenje postalo vsaj deloma človeško. Po njih mnenju je tudi edino le kapitalizem, ki je veledušno dovolil vstajajočemu razredu vedno večji vpliv na politiko, ker je vendar olajšal z velikanskim razvojem proizvajevalnih sil, ki proizvajevalne stroške in . s tem tudi cene tlačijo, proletarijntu dosego svojih želja. To je njih trditev*, ki je našla deloma, tudi v naših vrstah odmeva. i .
Kakor .bajka izza starih časov, tako se nam zdi danes ta . trditev, kajti vsi dokazi zanjo s.o eden za drugini :padli.. iDlobro spo-
sene organizacije podjetništva otežkočujejo strokovni boj; država je dandanes bolj po-ljušen klapec posedujočih razredov kakor kdarkoli preje; na mesto nekdanjih nizkih cen blaga ie stopila draginja, ki uničuje vse pridobitve strokovnih organizacij in jako široke plasti delovnega ljudstva se nahajajo že v največji revščini in na robu propada. Vse to nam jasno kaže, da so vsi uspehi mezdnih bojev v danih razmerah jako dvomljive vrednosti, če ima kapitalizem brezštevilno sredstev na razpolago s katerimi delavstvu brez vsega napora zopet lahko odvzame, kar mu je vsled mezdnih bojev moral dati. Iz teza sledi, da se meje v katerih se delavstvo bori za večji del kulture v kapitalističnem družabnem redu, jako oz o odmerjene in da se bo to le tedaj spremenilo in odpravilo če se odpravi tudi kapitalizem.
Da cene živil in in industrijskih proizvodov vedno naraščajo, je vzrok državna gospodarska politika, ki izvira neposredno iz kapitalističnega proizvajalnega načina. Oglejmo si pred vsem one, ki navadno v skupnem okrožju kapitalistične produkcije jednakomerno učinkujejo.
Ce se pojavlja popraševanje po gotovem blagu hitreje kakor ponudba, potem ima to za posledico, da cene tega blaga naraščajo toliko časa dokler te cene ne povzročijo večjo produkcijo tiste vrste biaga, kar zopet povzroči padanje cen na prvotno mero. Ce se pa ta večja produkcija iz kakoršnega koli razloga ne povzdigne, ali če so postali produkcijski stroški dražji, potem seveda ostanejo višje cene trajne. Te razmere posebno lahko opazujemo na žitnem trgu. Žito je namreč postalo svetovni trgovinski pred met in cela vrsta tozadevnih producijskih okolišč pošilja svoje proizvode na trg. Druga vrsta dežel pa pokriva svoje potrebščine v potrebnih množinah ha tem trgil in to je povzročilo, da se je ustvarila svetovna tržna cena, ki jo imamo iskati tam, kjer ni država posegla vmes in jo spremenila in to je pred vsem v Angliji. Cena za tono pšenice je znašala na Angleškem
poprečno v letih	mark
1891	do	1895 ....................  119-72
1896	»	1900 ..................... 130-12
1901	»	1905	.............. 131-—
1906	»	1909 .  ..................... 150-25
Svetovna tržna cena je torej precej hitro naraščala in veliko vzrokov je bilo, ki so to povzročili. Pred vsem postaja industrializacija starih kapitalističnih držav vedno močneja in domače poljedelstvo vedno težje zadošča naraščajočim potrebam. Vsled tega je treba pokriti primanjkljaj na svetovnem trgu. Poleg starih kupcev se pa pojavljajo tudi novi in sodr. Oton Bauer pravi v svoji vsakomur priporočljivi knjigi: »Evropski kapital učinkuje v prekmorskih deželah. Tam razvija nove proizvajalne panoge. Privlačuje velikanske mase delavstva v te kraje in povzdiguje s tem kupovalno moč tistih dežel. Kot kupci žita torej stopajo na svetovni trg... Jukna Afrika mora že danes uvažati precejšnje količine pšenice; Brazilja postaja edina zalagateljica svetovnega trga s kavo; za svoje potrebe pa mora uvaževati pšenico iz inozemstva. Exsport kapitala, ki industrializira svetovno gospodarstvo, podi cene žita na višino«.
Na drugi strani vidimo, da omejuje industrializacija Združenih držav severne Amerike ponudbe žita na svetovnem trgu. Čim več pridelkov se doma povžije, tem manjša je količina, ki jo lahko da severna Amerika starim in novim industrialnim državam na razpolago. Tako seje izvozilo v letih 1895/96 do 1899/900 povprečno 98-6 milijonov me-terskih stotov, v letih 1900/01 do 1905/06 65-4, v letu 1906/07 59-7 in leta 1907/08 42; 1 milijonov meterskih stotov. Večja produkcija je pa v severni Ameriki le z večjimi stroški mogoča, kar povzroča visoke cene, katerih pa ni mogoče odpraviti.
Res je sicer, da narašča dovoz iz drugih dežel n. pr. iz Argentinije, Kanade i t. d. toda to nikakor ne zadostile v popolno pokritje primanjkljaja. Treba je namreč po-
misliti, da je najvažnejši predpogoj višjega proizvajanja v dotičnih deželah novoureditev sveta in se to razmeroma le počasi vrši. Izseljevanje ljudi ne more tako hiti o pospešiti razvoj žitnih dežel, kakor povzroča naraščajoča industrija potrebo žira v uvoznih deželah.
Vsled tega narašča cena žita na svetovnem trgu, narašča pa tudi cena v naših pokrajinah, ker je odvisna od svetovnih cen.
Ra\no taki razlogi pa podražujejo tudi cene surovin za industrijo. Najbolj drastično se to vidi na trgu za volno. Tekstilna industrija se da prav lahko razširiti in sicer tudi v takih deželah, ki jih kapitalizem še ni popolnoma podjarmil. Razvijala se je posebno lepo v zadnjem desetletju. Število vre-tenic je naraslo v letih od 1900 do 1909 na vsem svetu ol 105-7 na 133-4 milijonov. Proizvajanje volne pa še dolgo ni razmeroma tako naraslo. Vsled tega je nje cena grozno poskočila; od leta 1900 do 1910 za 100 odstotkov. Posledica je naravna in se pojavlja v podraženju volnenih niti in v tkaninah, ali pa, če tovarnarjem ni mogoče odvaliti vse podražene proizvajalne stroške na kon-zumente, v znižani produkciji in v brezposelnosti.
(Konec prihodnjič.)
Železničarske zahteve v državnem zboru.
Kar so se meščanski narodnjakarji najbolj bali se je zgodilo. Zahteve železničarjev so prišle v državnem zboru na razpravo in sedaj imajo zapeljane ovčice najlepšo priliko, da opazujejo delovanje tistih poslancev, ki so jim za casa državnozborske volitve obljubovali vse mogoče in nemogoče. Takrat so bili namreč še državnozborski kandidati in delavcev glas je stal pri njih precej visoko v kurzu. Mi smo železničarje svarili pred sirenskimi glasovi in kako prav smo imeli, nam že sedaj dokazujejo dejstva.
Ko se je namreč vsled neznosne draginje pojavilo med splošnim delavstvom gibanje, so	bili meščanski	poslanci	takoj	na
I krovu ter mu potrjevali v izbranih in na-I vdušenih besedah opravičenost njegovih zahtev zagotavljajoč ga. da bodo napeli vse i sile. da se zahteve uresničijo. Najsrečnejši so bili seveda železničarji, kajti vstajali so jim prijatelji na vseh koncih in krajih.
Premeteni gospodje so namreč mislili, da bodo železničarji enostavno stavili svoje zahteve in ker vlada teh ne bo mogla izpolniti bodo	izvajali konsekvence in	šli v	boj.
To bi bila seveda prava	voda na	mlin	meščanskih	politikov, kajti	izgovor	bi bil v
tem slučaju lahek. Toda železničarji imajo dobre skušnje za seboj in poleg tega organizacijo, ki jim je za svoje početje odgovorna. Ta pa ni bila toli naivna, da bi se dala pognati od meščanskih širokoustnežev v nepremišljene korake, temveč napravila je tako i modro taktično potezo, ki bo odprla oči vsem tistim, ki so doslej slepo verovali neodgovornim frazerjem.
Zahteve so se predložile na merodajnem mestu. Ob enem pa se je tudi povedalo, da je potrpežljivost železničarjev popolnoma izčrpana. Vlada je takoj spoznala nevaren položaj in je obljubila, da predloži parlamentu zahteve, ob enem pa tudi od slednjega zahteva sredstev v pokritje neizogibnih stroškov, ki jih zahteve povzroče. In ta trenotek je bil najvažnejši, kar se je posebno drastično lahko opazovalo na dolgih obrazih meščanskih poslancev, ki so vsled te vladine obljube prišli v zagato iz katere ni več izhoda. Prvi. ki so potegnili rep med noge in pozabili na vse svoje lepe obljube, so bili poslanci zloglasnega nemškega »Nationalverbanda«, ki so v najožjem duševnem sorodstvu z našimi naprednjaki. Zvijati so se začeli na vse načine in posebno agrarni poslanci te zveze niso kar nič zakrivali svoje sovraštvo napram železničarjem. Ravno tako plemenito so pa nastopali tudi slovenski klerikalci, kateri tudi pri tej priliki niso hoteli zaostati za vsemi drugimi sovražniki delovnega ljudstva.
To je bila slika za bogove, katera pa
vsaj nas ni iznenadila. s^j vendar poznamo svojat že iz prejšnjih let. Začelo se ie zakulisno mešetarjenje in zavleči rešitev naših zahtev je postala najiskrenejša želja večine državnega zbora. Računali so namreč še vedno z neumnostjo železničarjev in ker ti niso hoteli napraviti 1. oktobra prenagljenega koraka, se je svojat potrudila jih nahujskati vsaj do 15. oktobra. Toda tudi ta račun je bil napravljen brez krčmarja in organizirani železničarji so sijajno dokazali, da v njih vrstah vlada disciplina, katere ne razruši nobena moč.
Seveda se je takoj ob otvoritvi parlamenta nudila kapitalističnim hlapcem lepa prilika razdvojiti solidarne vrste in sam ministrski predsednik Gautsch se je je oprijel, kakor potapljajoči bilke. Nesmiselni streli nesrečnega Nikola Njeguša naj bi dali povod za brutalen nastop napram stranki, ki nikakor ne more biti odgovorna za početje posameznika. Toda tudi ta lepa nada se je popolnoma izjalovila in vrste organiziranega proletariata stoje močneje na braniku, kakor kdarkoli preje. Ko pišemo te vrstice je usoda železničarskih zahtev še povsem nejasna, ' toda eno je gotov - in sicer, da železničarji v vsej zbornici razun socialnih-demokratov nimajo niti enega odkritega prijatelja. In to tudi drugače ne more biti. Saj je vendar razprava o zahtevah železničarjev en del tistega boja, ki ima namen zboljšati razmere izkoriščanih na rovaš izkoriščevalcev, torej boj razreda proti razredu. In v takem boju pričakovati, da bi glasovali zastopniki kapitalističnega meščanstva za zahteve temu nasprotnega p roleta rij ata, bi bil najneopust-Ijivejši optimizem, katerega pa v vrstah organiziranih Žele ničarjev in pričakovati. Železničarji vedo in so prepričani, da se bo njih zahtevam le tedaj ugodilo če bodo dovolj močni in če si bodo svoje pravice s svojo močjo priborili. Če pa zmaga ne bo popolna, potem so krivci neuspeha tisti, ki so sejali razdor v vrstah organizacije in s tem oslabili njeno moč. Prepričani pa so že sedaj lahko, da bodo vsled tega izdajalskega početja igrali v zgodovini avstrijskih železničarjev na vseh vekov veke sramotno vlogo Efijalta.
Železničarske zahteve v kravji kupčiji.
Na drugem mestu smo poročali o železničarskih zahtevali o katerih se pravkar razpravlja v državnem zboru. Znano nam je. tudi že stališče vlade, ki seveda tudi pri tej priliki boleha na kroničnem pomanjkanju sredstev, kakor vedno kadar se gre za ljudske potrebe. Vzlie temu pa smo lahko hvaležni ministrskem predsedniku gosp. Gautschu, ki je dne 27. m. m. v zbornici pri proračunski debati povzel besedo in popolnoma jasno označil stališče kapitalistične vlade, ki ne dopušča nikakoršnega dvoma več o vzvišenih ciljih, ki so pri tej gospodi gonilna sila v boju napram delavstvu. Dejal je med drugim:
»Dovolite mi. da vam rečem, da so pojavi, ki so v zvezi z uradniškim vprašanjem, vsega obžalovanja vredni, kar že celo vrsto let v javnem življenju nima para. (Odobravanje pri meščanskih poslancih ) e naj ostane država, država, če naj vlada ne opusti misli, da je vlade, potem ne sme dopuščati, da se gode take stvari kakor pravkar odobravanje pri meščanskih poslancih) in jih ne bo dopuščala. Kajti prosim Vas gospoda moja, poleg uradnikov imamo v državi tudi še druge in širše sloje, ki ne prihajajo vsakih par let z zahtevami in to ne morda prose, temveč zahtevajoče poostrujejo. 1 ‘osebno na shodih, Id jih prirejajo železničarji, dosega to višine, ki prekoračijo vse meje dopustnosti in k> se jih vzlie vsej potrpežljivosti ne more več trpeti. (Živahno odobravanje pri meščanskih poslancih, ogorčeni proti klici pri socialnih demokratih.) >.,e seje o tem govorilo, da se ho »angleški« govorilo, če do gotovega roka stvari niso rešene, potem gospoda moja prav dobro vemo za kaj se. gre. In to gospodje, to je zločin h (Odobravanje in proti klici).
Poslanec Schnhmeier: To je morala sitih iz prvega činovnega razreda!
Gautsch nadaljuje: »In to je zločin! Kako pride naš trgovski stan in vsa trgovina do tega da neprestano trpi poleg industrije pod rednimi uplivi takih groženji. In v tem tonu je navduševal Gautsch svoje meščanske zaveznike, vabeč jih v skupni tabor in jih pripravljajoč za skupen boj, proti zahtevam železničarjev in uradnikov. Da je gospod ministrski predsednik govoril iz dna srca tistih meščanskih poslancev, ki so imeli vedno polna usta obljub za svoje naivne volilce, so dokazovali navdušeni pri-tijevalni medklici iz meščanskih vrst.
„eleznlčarji sedaj torej vedo, da imajo pač dolžnosti, pravice pa se jim enostavno odrekajo.
Da v takih razmerah stanje naših žalitev in najugodnejše je pač umevno in to smo videli tudi v razpravi pododseka, odseka za državne nastavljence, ki je imel ravno isti dan svojo sejo. Kaj piše poročilo tega pododseka?
Pododsek odseka za državne nastavljence je imel o zadevi železničarjev sejo
Razpravljalo se je o skupnem predlogu, za katerega je bilo treba odobritve o posameznih prizadetih železničarskih organizacij. Na željo poslanca Tomschika in zastopnikov drugih strank se je podalo nekaj dodatnih predlogov odgovarjajoč željam organizacij. To pa je položaj jako poostrilo in nastala je nevarnost, da se vsa skupna akcija ponesreči Da se pa reši skupen nastop, so vsi poslanci svoje dodatne predloge odtegnili.
Pred glasovanje o skupnem predlogu je nato podal naš sodrug poslanec Tomschik še sledečo izjavo:
»Ker je iz večkratne izjave vlade, od njenega zastopnika v pododseku in iz izjav zastopnikov raznih strank posneti, da socialno demokratičen predlog za dovolitev 69 milijonov v zboljšanje gmotnega položaja železničarjev ne bo sprejet in ker zastopniki raznih strank in sicer posl. Heine, (nem-škonaclonalna zveza) posl. Bužival, (klub čeških radikalcev) posl. Kemetter, (kršč. soc. zveza) izjav, ljajo, ,da imajo od svojih strank zagotovilo, da bodo glasovale za skupni predlog, zato sem se tudi jaz dogovoril z mojim klubom in z organizacijami, ki so z nami kvalirane in sem dobil od njih pooblastilo, da tudi jaz pri trdim temu predlogu. Izjavljam torej, da se strinjam s predlogom gosp. poročevalca poslanca Heineja, pripomnim pa ob enem, da mojih predlogov, ki niso navedeni v skupnem predlogu, ne smatram brezpomembnih, temveč da jih le začasno umikam.
Enake izjave so podali tudi zastopniki ostalih strank in je bil nato enoglasno sprejel skupen predlog, ki se glasi:
A. Uradniki, 1. Povišanje stanarine.
Stanarina se ima določiti v sledečem razmerju:
za asistente s 1000 kronami, za pristave s 1300 kronami, za revidente s 1500 kronami, za višjerevidente s 1700 kronami, za nadzornike s 1900 kronami, za višje nadzornike z 2000 kronami. Skupna letna potrebščina 3,800.000 kron.
2. Zjednačenje nedostatken:. Skupna letna potreb-ščira 800.000 kron.
B. Poduradnike in sluge.
1. Povišanje stanarin za 25 odstotkov pri pod-uradnikih in slugah. Znaša letno 7,500.000 kron.
2. a) Opustitev plačilnega razreda 1300 kron za poduradnike in povišanje končne plače slednjih na 3000 kron.
b) Individualno naj se imenujejo delovniški mojstri v obratnih in glavnih delavnicah, nadalje strojni, - železniški, - stavbeni, - in znamenjski mojstri, postajni mojstri, skladišni mojstri in oficijanti ko so j dosegli letno plačo 1600 kron, uradnikom z pravico 1 do preje imajočih nap redovalnih dob. Stroški v po- j kritje točk a in b znašajo letno 500.000 kron.
c.) povišanje krajevnih doklad oficijantinjam in dnin manipulantinjam po vladinem predlogu. Znaša skupaj 66.171 kron.
d) Določiti se ima napredovalne dobe za vse sluge do končno plačo z dvemi leti in se ima povišati končno plačo slug na 2000 kron. Skupna potrebščina 1,050.000 kron. Skupna letna potrebščina v pokritje stroškov 2. točke okroglo 1,610.171 kron.
3. Zjednačenje nedostatkov pri poduradnikih in slugah. Letna potrebščina 4 milijone kron.
4. Nočna doklada za čuvaje in za delavce, ki jih nadomeščajo (1 krono za noč). Letna potrebščina 3,100.000 kron.
5. Premikalna doklada za premikaško osobje (24 kron mesečno) 600.000 kron.
C. Delavci. 1. Delavcem do 4 krone dnevne mezde 20 odstotkov, onim čez 4 krone 15 odstotkov povišanja. Znaša 10 milijonov kron. 2. Mezdna avtomatika. Znaša 3 milijone kron. 3 Delovni red. Znaša letno 1,600.000 kron 4. Zboljša njen tabilizacije. 2,000.000 kron. Skupne potrebščine znašajo torej letno 38,010 171 kron
Za poročevalca v odseku je bil določen poslanec Heine.
Da bo vlada skušala še to precej znižano svoto prvotnih zahtev še bolj znižati, je pač umevno in da jo bodo pri njenem stremljenju podpirali meščanski poslanci je tudi gotovo. Toda bodisi kakorkoli. železničarji imajo sedaj najlepšo priliko spoznati svoje prave prijatelje, vidijo pa tudi lahko, da je le v edinosti moč. Edino le krepka in enotna organizacija nam jamči za bodočnost in nas bo obvarovala pred hudobnimi nakanami, ki se spletajo v vladnih krogih in za kulisami državne zbornice.
Sovražnik je številen in močan treba je torej, da tudi mi naše vrste zgostimo in jih strnemo v mogočno, nepremagljivo falango. Potem tudi kravje kupčije ne bo več.
Človeško življenje in steklo.
Drakonske sodbe povodom dunajskih izgredov.
3.	maja t. 1. je Wintersgriinu pri Karlovih varih in na Češkem strojni tehnik Betr ustrelil delavca Mbrlla. Šest strelov iz samokresa je uničilo človeško življenje. Toda ne v odkritem boju, mož proti možu, temveč zavratno se je bežečemu delavcu zadalo smrtno rano.
25. septembra je stal Betr radi svojega
čina pred porotniki v Hebu. Tekom razprave se je dokazalo potom verodostojnih prič, da je obtoženec junak samokresa r pravem pomenu besede. Dokazalo se je, da je Betr že večkrat s samokresom ogražal osebe, ter nekemu delavcu dejal, ako se gane, bodo njegovi možgani ležali na tleh. Svojemu kočijažu je grozil, da ga vstreli s kozla in še več podobnega se mu je dokazalo.
Seve se je glede umorjenega delavca tudi dokazalo, da rudniškemu ravnatelju ni bil »simpatičen* in da ga je »malomarno pozdravljal«, ter imel že enkrat — pred W. leti — neko zadevo radi pretepa.
Ta delavec je baje z nekim topiin orodjem — morda s palico ? — udaril Betra, na kar je ta na delavca streljal in še za bežečim poslal pet strelov. Potem je poslal ta gospod po nove naboje in rekel: »Tako, sedaj morem spet nabasati*.
Umor človeka pa zahteva poravnavo, tudi če je bil umorjeni „samo delavec". Sodniki izmed ljudstva in tudi učeni sodniki so prišli do zaključka, da je za ustreljenje delavca
tri mesece ječe
pravična in zadostna kazen.
* *
*
Dne 17. septembra je na Dunaju demonstriralo stotisoč lačnih ljudi proti draginjski politiki. To pa so bili „le delavci", ubogi ljudje, v katerih domu prebiva beda, ubogi ljudje, ki za milijonske profite zemljiških in industrijalnih magnatov žrtvujejo zdravje in družinsko srečo. Le z njih številom so hoteli demonstrirati proti sistemu, katerega pogoj je obogatiti nekatere in izstradati množice.
Vlada pa je drugače sklenila. Mnogo vojaštva je postavila na vseh vogalih in mestih, kjer je bilo zelo vidno. Končno pa je tudi res prišlo do hrupnega izbruha ljudske jeze. Razbijalo se je okna in v enem predmestju so nedisciplinirani ljudje izrabili priliko, da ohlade svoje sovraštvo do mestne uprave in državne oblasti na javnih poslopjih. To je povzročilo stvarne škode nekaj deset-tisočev kron.
Sveta, trikrat sveta pa je lastnina. Poškodovanje tuje lastnine odločno zahteva poravnavo.
Vršila se je proti poškodovalcem tuje lastnine cela vrsta razprav pred dunajskim deželnim sodiščem. Dosedaj se je že na mnogo let težke ječe obsodilo poškodovalce.
20-leten tesarski pomočnik je razbil eno svetilko. Sodišče je prišlo do prepričanja, da je za ta čin eno leto težke ječe pravična kazen.
Neki pleskarski pomočnik je baje kamenje lučal — kazen 15 mesecev ječe.
Mladenič, ki je razbil šipo cestne svetilke, se bo pokoril šest mesecev za svoj čin.
Krojaški pomočnik je razbil šipo tramvajskega voza — eno leto težke ječe.
24-letni ključavničarski pomočnik je baje razbil okno — 1~> mesecev težke ječe.
Neki težak je baje tudi razbil okno tramvajskega voza. Dvomi se pa, da je on res to storil, ker so priče, da je obtoženec opominjal k miru. Vkljub temu — eno leto težke ječe.
Čemu naj ta seznam še nadaljujemo? Saj vendar navedeni vzgledi govore dovolj jasno.
Pravica zahteva, da se razbijanje šip kaznuje povprečno z enim letom letom težke ječe.
* ✓
* *
Ravnoista pravica je kaznovala umor delavca s trimesečno ječo.
lina šipa — eno leto.
Življenje delavca — en četrt leta.
*
'■- |
So ljudje, ki menijo, da izhaja to iz tega, ker je boginja pravice ' slepa. Kako kruto se motijo.
Boginja pravice v razredni državi ni slepa. Ne. Ona vidi celo jako dobro in — ve kaj mora videti. Natančno vidi, j,e-li i suknja obtoženca iz finega sukna, ali pa le I iz bombaževine  Vidi obtožencu tudi v dno
duše in ve natančno, jeli obtoženec proklet-stva vreden prekucuh, ali pa če še ima kaj „dobrega“ mišljenja.
Vidi jasno, da se nikdar ne zmoti in je podlaga razredne države. Jako zanesljiva podlaga današnje države je in dobro presoja razliko vrednosti, ter pride do pravega zaključka, da je šipa v oknu bogatina štirikrat toliko vredna kot življenje reveža.
Koliko časa še ?
Iz per$onalne komisije južne železnice.
(Konec.)
Član personalne komisije Scherbaum zahteva skrajšanje nošne dobe za plašč od treh na dve leti, za suknjo in telovnik od treh na dve leti, oziroma na eno leto in utemeljuje ta predlog. Nadalje vpraša, kaj je z uvedbo poletne uniforme za vlakovne revizorje in nadsprevodnike, ki se jo je predlagalo že pred dvemi leti.
Korp zahteva brezi^jemno podelitev črnih plaščev vlakovodjem.
Škerjanec povdarja pomanjkolivo opremo službenih voz in naznanja odlok obratnega inšpektorata, po katerem so vlakovodje odgovorni za vsak nedostatek službenega voza, ako ga pravočasno ne naznanijo, namesto, da bi se odredilo potrebno, da se nedostatke takoj odpravi.
Predsednik povdarja nato, da ravnateljstvo ni preziralo želj osobja glede službenih voz, ter skuša storiti vse mogoče potom izpopolnjevanja in preureditve. S po-stavljenjem stranišč se omeji prostor za prtljago posebno pri starih vozeh.
Inšpektor Pblleritzer izjavlja, da bode ukrenil, naj se obratne inšpektorate pozove, da posvetijo večjo pozornost čiščenju službenih voz v dispozicijskih postajah.
Scherbaum zahteva ponovno, naj se v okrožnici 489 A 1910 le za tovorne vlake izdana odredba, da vozi pomnoženo osobje med postajami, kjer se vlaku dodaje teža, »v službi« od ene do druge take postaje, razširi tudi na osobne in brzovlake.
Izvedenec Sackl navaja, da se na dunajskem južnem kolodvoru določa po zimi okoli 30 mož za rezervno službo in da je često pet do šest sprevodnikov cel dan v rezervi, ne da bi odpeljali. En mož bi za čakanje v rezervi popolnoma zadostoval. Razdelitev velikih tur naj se vrši enakomerno in ne po protekciji. Spremljevalcem blagajn, ki peljejo koncem vsacega meseca v Trst ali pa Franzensfeste, se je v zadnjem času črtalo v službi zaračunano vožnjo; prej se je to vedno izplačevalo. Obdrži naj se prejšnja navada in naj se zaračuna cela tura kot v službi. Vlakom 811 in 812 naj se doda velik služben voz. Končno navaja govornik, da so za sprevodnike na Dunaju napravljeni predali premajhni, tako da službena torba nima prostora v njih.
P)-edsednik obširno ponavlja prejšnji dan podano izjavo glede odredb, ki jih namerava uprava v korist vpoštevanja vrednih, svoje-časno s plačo 720 kron nastavljenim slugam in starejim popuradnikom, ter vnovič zagotavlja, da bode tozadevne želje raznih članov personalne komisije naznanil gospodu generalnemu ravnatelju.
Scherbaum navaja nekatere želje lokalnega značaja za dunajske sprevodnike.
Nato se Scherbaum pritožuje, da smejo vsled odloka prometnega ravnateljstva le nadsprevodniki pri brzovlakih opravljati službo vlakovodje in da se vlakovodje, ki bi po turnusu imeli voditi brzovlak, nadomesti z nadsprevodniki, ki bi ob takih dneh imeli voditi lokalne vlake. Vsled tega odloka se čutijo nadsprevodniki oškodovani, ker vkljub večjim zahtevam ne pridobijo na stranskem zaslužku, pač pa zgubijo.
Ta odlok obstoji vrhutoga samo za dunajski obratni inšpektorat. Vsi koraki proti tej odredbi so bili dosedaj brezuspešni, da-siravno ta krivica vlakovodje hudo zadene in je vrhutega nepraktična. Tako n. pr. pride iz Matzleinsdorfa na Dunaj premeščen nad-
(Dalje v prilogi.)
sprevodnik takoj v položaj, da mora voditi brzovlake, ne da bi mu poprej kot vlakovodji bila dana prilika za to. Ta odlok naj se torej odpravi, ali pa naj se vsaj dovoli, da smejo tudi dalje rasa službujoči vlakovodje voditi brzovlake.
Govornik obširno utemeljuje želje in pritožbe osobja in se pritožuje, da uradniki šikanirajo vlakovno in strojno osobje, ker se pretečeno jesen ni i ridružilo njih pasivnemu odporu.
Scheibein se istotako pritožuje glede službenih šikan od strani uradnikov in navaja, da je v Liencu uradnik, ki mu je poverjena razdelitev vožnopristojbinskih knjižic, v svrho agitacije prilagal listke sledeče vsebine:
»Nečuveno psovanje nemškega ljudstva!
Nemški delavci!
Socialnodemokratični pravnik dr. Emanuel Berstl v Dunajskem Novem mestu je 17. decembra 1910 pri porotni obravnavi imenoval nemško ljudstvo proklet narod, narod hlapcev, hlapčevske duše in kanalje!
Socialnodemokratična »Arbeiterzeitung« je celo oproščala nesramneža.
Nemški delavci! Ali trpite kaj takega? Ste li Nemci? Ako ste, potem izstopite iz stranke, kjer se tudi vas tako nesramno psuje! Dol s požidjeno socialno demokracijo!
Centralna komisija avstrijskih delojemal-skih zvez, Dunaj Vil., Neustiftgasse 137.
Državno strankino vodstvo nemške delavske stranke v Avstriji'«.
Izvirnik se je priložilo zapisniku. Tudi strojno osobje se je pritoževalo glede šikan od strani uradnikov, ki hočejo podrejeno osobje prisiliti, da vstopi v »Reiehsbund«. I Ako se tu kmalu ne napravi red, osobje ne bo izbirčno v sredstvih za odbijanje takih nesramnih izzivanj.
Lackner želi odločno prepoved zasedanja naprej obrnjenih zavor in utemeljuje svojo željo z nevarnostjo, ki iz tega nastaja? tudi dado take zavore povod šikanam. Poškodovane zavorne ute naj se popravi in namesto zdrobljenih šip vreže nove. Namesto kljuk, ki se hitro obrabijo, naj se napravi zapahe.
Nato povdarja predsednik, da je prerazvrstitev vOz jako neugodna in v mnogih slučajih - neizvedljiva. Opazovanje znamenj iz zaprtih utic je omejeno, ako so obrnjene naprej ali nazaj, kar so praktični poskusi že dokazali.
Kar se tiče agitatoričnega postopanja uradnikov, prosi predsednik, da se v interesu službe ne seže po samopomoči, ker se bo tozadevne pritožbe naznanilo prometnemu ravnateljstvu, ki bo tudi potrebno ukrenilo.
Korp se pritožuje, da se vrši določitev rezervnega osobja za službene ture v Matz-leinsdorfu mnogokrat popolnoma neenakomerno. Uslužbence se često brez potrebe pokliče. Nočno rezervo se je zvišalo nad dosedanjo mero, dasiravno so pripravljene le štiri postelje, katere se pa mora večinoma prepustiti rezervistom, ki pridejo z drugih postaj. Vkljub temu pa se često določi osem mož za nočno rezervo. K temu povdarja pojasnjevaje član personalne komisije Scher-baum, da se nočno rezervo potrjuje le. štirim sprevodnikom, medtem ko se jo ostalim odreka. Dogaja se tudi, da se matzleinsdort-skega vlakovodjo v Dunajskem Novem mestu nadomesti z vlakovodjo iz Dunajskega novega mesta in da mora prvi peljati naprej kot zavirač.
Sc/ierbamn povdarja,. da je pritožitelje poučil, naj v ta.kih slučajih izvršijo dano povelje, in da naj to takoj naznanijo prometnemu ravnateljstvu. Nedavno na vse dispozijske postaje izdan odlok, vsled katerega naj se osobju ne da nobene službene ture proste, izvzemši izredue nujne slučaje, je povzročil nadaljne šikane osobja. Celo za pogreb družinskega člana se uslužbencem odreka kratek dopust, kakor se je zgodilo v Brucku.
Lackner stavi vprašanje glede naprave kopelji v Liencu, kar je že v prejšnjih sejah zahteval člen personalne komisije Scherbaum.
Dr. Domenego odgovarja na to vprašanje, da mu je izlastaega opazovanja znano
pomanjkanje kopolji in prilike za snaženje v Liencu. Zanimal se bode zato, da se ta zadeva reši v korist os.bja. V splošnem pa opozarja na dejstvo, da se osobje tako malo poslužuje kopelji, da se ne more pokriti niti vzdrževalnih stroškov. Osobje naj se torej pogosteje koplje.
tikorjanec zahteva kraško doklado za ljubljansko vlakospremno osobje; nadalje, da se vlakovodjem tudi zanaprej podeljuje službene torbe, ter vsakemu odkaže predal za shrambo službenih potrebščin.
Scheibein navaja lokalne zadeve. Nadalje zahteva zvišanje dnine zaviračem in pomožnim sprevodnikom za 2 kron 50 vin. Krajevno navadno dnino snažilk naj se zviša za 20 vinarjev.
Za 7. točko se je predlagalo sledečo izrazitev:
Vsi letniki južno železniških sprevodnikov naj bodo v plači enaki z istimi letniki c. kr. državnih železnic. Najmanj pa naj dobijo vsi poduradniki in sluge vožne službe, ki so po obstoječem plačilnem obrazcu v neugodnem razmerju, eno 'lo tri podarjena leta. Te je po letnikih razdeliti tako, da se doseže čim pravičnejše zenačenje vseh letnikov. Na vlakovodje in vodje ki so bili 1. oktobra 1907 nad dve leti v začetni plači 720 kron, se je posebej ozirati. To spreme-nitev je v polnem besedilu naznaniti gospodu predsedniku personalne komisije, ki je odsoten.
Nato izjavi predsednik, namestnik strojnega ravnateljstva dr. inžener Schloss dnevni red kot izčrpan in zaključi sejo.
KrSčansRa cerKev in vejita.
Sedaj, ko je italijanska vlada liki roparski druhali vprizorila kapitalističen napad na Tripolitanijo, se ne sme prezreti poročila, ki pride iz Vatikana. Vatikan je namreč z zadovoljstvom pozdravil nameravano zasedbo Tripolitanije po Italiji. V Vatikanu so namreč mnenja, da bode italijansko gospodstvo v Tripolitaniji pospeševalo razvoj katoliških misijonov. Kakor zatrjuje vatikanski dopisnik lista »Secolo«, je papež Pij navdušen zagovornik podjelje v Tripolitaniji. Rad bi bil javno izrazil svoje občutke, toda kardinal državni tajnik Merry del Val ga je od tega odvrnil. Vstrajal pa je papež na tem, da vsaj »Osservatore Romano« ne napada podjetja in to željo se mu je moralo izpolniti. Papež, »nezmotljivi« glavar cerkve, je torej jako navdušen za človeško klanje na debelo.
Isto krščanstvo, ki je oznanjevalo nepopačen Kristov nauk, prvotrro krščanstvo je bilo ne le nasprotno vojni, temveč tudi vojni službi. Vztrajalo je trdno na ideji večnega miru. Pod gospodstvom križa, znamenja odrešenja, naj bi se bila ustanovila država miru. Prenehalo naj bi vsako nasilje in podjarmljenje. Rek: „Mir ljudem rfa zemlji, ki so dobre volje" naj bi odpravil vojno, prepir, sovraštvo in strasti človeštva.
Razni cerkveni učitelji, ki jih je cerkev proglasila svetnikom, potrjujejo temeljno nasprotje stare cerkve proti vojni in kot vojnemu bistvu celo proti vojaški službi.
Od tiste dobe pa, ko so se interesi cerkve zvezali s posvetno oblastjo in je cerkev sama postala činiteljica posvetne moči, se je tudi cerkveni nauk razvijal v nasprotni smeri. Kmalu je začela učiti, da je vojna služba ae le dovoljena, temveč celo potrebna. Sklepi cerkvenih zborov so predpisovali prisege na zastavo in izrekli cerkveno prokletstvo nad ubežniki. Srednjeveško-krščanska cerkev je naravnost posvetila vojno rokodelstvo ; bojevito viteštvo je postalo »krščanski stan". Iz boga ljubezni se je napravilo „boga moritve". Zastave in orožje se je blagoslavljalo. Gospodstvo cerkve je celo dovedlo do strašnih verskih bojev, v katerih se je prelivalo reke človeške krvi.
Hn del naših sodobnikov je na lastni koži skusil zadnje vojske sredi pretečenega stoletja. Cerkev ni storila ničesar, da bi te vojske zabranila. Katoliška kakor tudi prote-s-tantovska duhovščina je prosila ^gospoda
vojnih trum" za zmago tiste vlasti, kateri je bila podložna in s katero je bila v zvezi interesov. Ni ga smešnejšega izraza religijoz-nosti, kakor če klečijo farji in njih ovčice pred povsem mednarodnim in vse ljudi enako ljubečim „edinim bogom krščanstva" ter ga prosijo za zmago svoje dežele in za poraz nasprotnika. Ako molijo pogani svojega „na-rodnega boga" in ga prosijo za krvavo lovoriko, je v tem še logika. Toda kje ostane božanska ideja in logika pri krščanskih cerkvenih možeh ?
Bogoslovci in »služabniki božji" krščanske cerkve so, razven redkih izjem, skozinskoz „dobromisleči, zvesti patrijotje", to je: ljudje, ki z gospodujočimi oblastniki harmonično mislijo in čutijo. Takim patrijotoin bi pa kaj slabo pristojalo, ako bi se izjavili proti vojni, militarizmu in njegovim vzrokom. In ako nastane krvava vojna z vso strahotno grozovitostjo, se na najenostavnejši in naj-udobnejši način z njo sprijaznijo — vojna je »poslana od boga« in proti temu kar „bog pošlje«, človek naj ne godrnja; to mora potrpežljivo, da, celo z veseljem prenašati.
Socialno demokracijo, ki hoče mir, pa obrekujejo in preganjajo kot brezbožno in nekrščansko spoznavavci tiste vere, katere ustanovitelj je oznanjeval evangelij miru in ljubezni do bližnjega.
PravoKaterjl v službi francoske vlade.1)
V Parizu je bil pred kratkim senzacionalen proces. Na zatožni klopi je sedelo pred porotnim sodiščem šestčlanov »revolucionarne varnostne policije«, med njimi urednik lista »Guerre Sociale« Almereyda. O zadevi, katere zadnji akt se je pravkar odigral pred porotnim sodiščem, smo svojčas obširno poročali. »Revolucionarna varnostna policija« si je stavila za nalogo, da skuša razkrinkati razne provokaterje, ki so stali v službi vlade in so se nahajali v vrstah socialnih revolucionarjev, ne da bi se jim bilo moglo priti na sled. Znano pa je bilo, da ti provokatorji povzročajo razne spletke, ki napeljejo vodo na vladin mlin, tako n. pr. razne stavke, nemire, atentate itd.
Tej revolucionarni policiji se je tudi res posrečilo, da je razkrinkala dva taka pro-vokaterja, ki sta se kazala na zunaj pristaša revolucionarne antimilitaristične propagande, v resnici pa sta stala v službi vlade Clernen-ceaua in Brianda, ki sta ju porabljala za razne čine, ki so dali vladi povod za preganjanje socialnih revolucionarjev in za uveljavljanje reakcionarnih odredb. Ta dva agenta provokatorja se zoveta Bled in Me-livier. Obtoženci so prišli na zatožno klop zlasti vsled ovadbe obeh provokaterjev, češ, da so z njima v uredništvu lista »Guerre Sociale« nasilno ravnali in jima pretili z revolverji. Ovadba se glasi na omejitev osebne svobode in na kršenje hišne pravice, ker so pri Bledu obtoženci izvršili hišno preiskavo, ne da bi bil on vedel za to.
Obravnava je bila nadvse zanimiva. Obtoženci so odločno ugovarjali, da bi bili postopali s provokaterjema nasilno. Ko seje pri Mčtivierju govorlio o tem, da so dobili obtoženci v roke policijska poročila, je opomnil predsednik: »To dokazuje, da ima vaša varnostna služba prav tako kakor druge take uredbe (lepo priznanje!) »črni kabinet«, kjer se na poštnih uradih ukradena pisma odpirajo, fotografirajo in nato zopet odpošljejo«. Almereyda je odvrnil: »Ne morem trditi, da je bilo Metivierovo pismo na Clemenceaua vzeto na poštnem uradu«. Predsednik: »Torej...« Almereyda. »Saj so še višji uradi kakor poštni«. (Veselost.) Predsednik: »Zelo dobro! Dobro, da pravosodstvo ve, da sega vaša varnostna revolucionarna služba do najvišjih krogov.«
Provokater M6tivier k obravnavi sploh prišel ni, prišel pa je njegov čedni drug Bled, ki je napravil zelo slab vtisk. Dejal je, daje hotel zategadelj v »mlado gardo«, ki je organizirala »varnostno službo«, ker je
Iz »Znrje« štev. 115.
anarhist, pri tein pa ni mogel utajiti, da se je 'prej družil z monarhisti.
Ko se je prebrala pismena izjava Meti-vierova, je prišlo do senzacionalne scene. Almereyda je najprej dokazal, kako je pred tremi leti Clemenceau najel Metiviera, da bi mu poročal o delovanju političnih in strokovnih organizacij: »Vedeli smo, daje Me-tivier provokater. Vedeli smo, da je on zakrivil manifestacijo v Villeneuve-Saint Georgesu, kjer je bilo troje ljudi mrtvih in 300 ranjenih. Vedeli smo, da je on povzročil spopad ob stavki v Clichgju, kjer so se stavkajoči krvavo borili. s policijo. Toda dokazati hočem, da je bil on tisli, ki je ob železničarski stavki položil bombo pri uredniku lista „Patrie“ in občinskem svetniku Massardu in je na la način izzval aretacije in zasledovanje od strani gospoda Brianda. Tu je dokument«.
In ob napeti pozornosti je bral Alme-reyda: „Znani so mi podatki o petardi Messarda, ki se je razstrelila ob železničarski stavki. Zavežem se, da bom molčal o tem. Priznam, da sem bil pri polaganju petarde. Melivier“.
To razkritje je silovito učinkovalo. Porotniki so gledali drug drugega in glasno izražali svoje ogorčenje nad takim lopovstvom. In njih predsednik je dejal: Gospoda, naznanili sle zločinca. Ako so dejstva resnična, ste izkazali družbi veliko uslugo in juslica vam je hvaležna“.
K razkrinkanju obeh provokaterjev je bilo povabljenih v uredništvo lista »Guerre Sociale« tudi več časnikarjev, ki so vsi izjavili, da provokaterja nista imela nikakih znakov nasilnega postopanja. Porotniki so vse obtožence oprostili, dasi jim je' državni pravdnik v pleklenskih barvah slikal na steno »zunanjega in notranjega sovražnika.« Vse francosko časopisje — izjemo dela »Temps« — priznava moralni poraz tožite-Ijev in provokaterstva. Buržoazna francoska republika pa se je zopet enkrat pokazala v lepi luči!
Provizijshi sklad
c. kr. drž. žel.
(Konec.)
Jako se je zanimal odbor tudi za stanovanjsko vprašanje in se mora tozadevno našim sodrugom priznati, da so svojo nalogo povsem častno rešili. Ko smo mi že pred leti stali na stališču, da naj bi se iz sredstev provizijskega sklada zidalo stanovanja za železničarje, ker bi to koristilo skladu samemu, se nam je na merodajnih mestih smejalo in celo v naših vrstah so bili ljudje, hi se niso z nami strinjali. In rzlic temu se je sijajno dokazalo, da ideja ni bila nespametna in imamo danes Zadoščenje, da se z vprašanjem, bavijo najširši krogi. Tudi vlada in državni zbor sta se začela s stvarjo pečati in je pričakovati, da se končno to važno vprašanje reši v 'zadovoljnost prizadetih.
Nekaj smo seveda svoječasno pozabili in sicer kratkovidnost avstrijske birokracije, ki pride seveda pri važnem vprašanju precej v poštev.
Namesto, da bi se pri zidanju stanovanj vpoštevalo želje uslužbencev, ki bi bili gotovo radi sodelovali, ker se gre vendar v prvi vrsti za njih koristi, se mi-ministerslvo nanje ni oziralo in je raje čas tratilo z raznimi razpravami, komisijami in drugimi tako potrebnimi stvarmi, pozabilo pa je, da s tem zgubi ugodno priliko nakupa cenenih stavbišč, katera je -moralo kasneje naravnost nesramno drago plačevati, kar seveda ni ugodno vplivalo na cene stanovanj. Nadaljni vzrok, da se vsa zadeva zavlekla, je pa tudi znameniti birokratizem, ki je menda edina lastnost železniškega ministerstva, na katero je slednje lahko ponosno.
Vzlic vsem tem zaprekam se je pa vendar v stvari sami precej naredilo. To dokazujejo že seznami plodonosnosti. V računskem zaključku provizijskega sklada za leto 1908 vidimo namreč vrednost zem-
ljišč, ki so last sklada in predstavljajo lepo svoto 9,373.173-49 kron; koncem leta 1910 pa je lavr ednost že narasla na Iti,458.887-43 kron, povišala se je torej prvotna svota za 7,085.783-95 kron. Posestva obsezajo danes 127 hiš s 1058 stanovanji v skupni vrednosti čez 0 milijonov kron, v dela. je pa nadaljnih 125 hiš s 1035 stanovanji, hi bodo še tekom letošnjega leta dogolovljene.
S lem napredkom smo gotovo lahko zadovoljni, zagotavljamo pa že danes, da organizacija in odbor provizijskega sklada ne bodeta preje -z delom prenehala, dokler se to važno vprašanje ne spravi v hitrejši tek. To so torej uspehi odborovega delovanja, ki bo pravkar zaključil svojo poslovno dobo. Pripomniti pa moramo, da smo tu zabeležili le liste stvari, hi so doslej z uspehom zaključene. Odhajajoči odbor je pa tudi že novemu odboru, ki ima bili izvoljen, pripravil pol za nadaljnje delo in danes že smelo trdimo, da bodo imeli novi odborniki dovolj dela in da bodo morali prav resno nastopati, če bodo hoteli, da se še izvede, kar dosedanji odbor ni mogel več izvesti.
Že na ustanovni seji dne 17. decembra 1908 je slavil sodrug Lov g celo vrsto predlogov, hi tvorijo takorekoč program za novi odbor, ker se niso vzlic napornemu delu mogli v dosedanji poslovni dobi odbora rešili.
Pred vsem zahteva poldrukohratnega zaračunavanja službene dobe za skupno ehsekutivno osobje. Ker se je pa pokazalo, da ne bo mogoče — vsaj za sedaj — to zahtevo celotno uresničiti, sta predlagala sodr. Lbivij in Kneidinger, da se za enkrat reši vsaj za premikalno osobje.
Predlagatelji so utemeljitev te opravičene zahteve zračili v odboru zastopniku ministrstva in je torej vsa zadeva še v razpravi. Pričakovati pa je, da se v najkrajšem času ugodno reši.
Nadalje se je predlagalo 30-tetno službeno dobo za opravičenost do polne provizije. Tudi la predlog se je utemeljil in se je en prepisan izvod oddal predsedniku.
Predlagalo se je tudi razširjenje 40 odstotne stanarinske kvote v provizijo vdov in vzgojevalne prispevke otrok.
Važen pa je seveda predlog, ki se bavi z zaračunavanjem službenih let pred definitivnim vsprejemom in sicer z navadnim doplačilom prispevkov.
Vsi ti predlogi tvorijo podlago delu, katero bo moral rešili bodoči odbor in bi le še pripomnili, da bo theba tudi za kotlarje,' z ozirom na njih težko delo, tudi zahtevati, da se jim službena doba poldru-gokratno zaračunava.
To so naloge, katerih rešitev bo v rokah bodočega odbora in če bo leta hotel doseči tudi res uspehov, potem bo truda-polno in energično delo neobhodno potrebno.
To pa pričakujejo od njega volilci in člani provizijskega sklada, pričakujemo pa tudi mi, da prihodnja poslovna doba ne bo manj uspešna kakor je bila dosedanja.
Pred zaključkom si pa še nekoliko oglejmo finančno stran zavoda in tu moramo takoj povdariti, da smo lahko tudi tozadevno z odborovim delom popolnoma zadovoljni.
Uprava je namreč v vsakem oziru vzorna in uslužbenci so lahko ponosni na svojo starostno preskrbo. Premoženje se je jako pomnožilo, obrestovanje odgovarja popolnoma razmeram in tisti kričači, ki so vedno trobili v svet, da se zavod ne bo razvijal, ker baje njegova podlaga ne odgovarja zavarovalno-tehničnim predpogojem, so ostali na cedilu.
Ravno nasprotno je res: Razvoj je trajen, izdatki pa naraščajo progresivno v razmerju dohodkov. Treba je le še, da državno železniška uprava opusti svoje neopravičljivo početje in ne pošilja več zdravih ljudi predčasno v pokoj in obstoj zavoda je tudi za bodočnost osiguran.
Potem tudi vladi ne bo treba vporab-Ijati § 11. provizijskih pravil, kar sedaj
vedno poudarjajo, če je treba zboljšati beneficije članov. To rudi konštaliramo posebno radi lega, ker smo vedno poudarjali, daje provizijski sklad aktiven in da tak tudi za dogleden čas ostane. In to trdimo tudi danes in sicer vzlic temu, da-bi lahko nastale -razmere, po katerih bi moral sklad zadovoljevati večje zahteve, kajti potem bi. seveda morata storiti c. kr. državnoželez-niška uprava to kaj- so morale stoj-iti tudi uprave pi-ivatnih železnic in kai- še danes delajo: povišali prispevke uprave. Na ta način se bo lahko vzdrževalo v zavodu ravnotežje.
Da pa dokažemo, da so naše trditve res opravičene, nam bodi dovoljeno, da navedemo nekaj številk, ki bodo naše čitalci j e gotovo zanimale.
Številke posnemamo iz zadnje triletne poslovne dobe sedanjega odbora.
Dohodki.
Ostanek pj-emoženja leta 1908 30,213.700-33 K, leta 1909 40,710.630-18 K Prispevki in doplačila leta 1908 4,022.811-99 K, leta 1909 0,002.509-33 K Prispevki uprave leta 1908 1,840.738-45 K, leta 1909 2,022.341-55 K Obj-estni dohodki leta 1908 1,204.194-28 K, leta 1909 1,242.502-77 K Dohodki od hišne posesti leta 1908 207.497-30 K, leta 1909 510.147-55 K Kazni leta 1908 32.178-05 kron, leta 1909 50,188-14 kron Razni dohodki leta 1908 2.850-88 kj-on, leta 1909 6.910-80 kron Skupni dohodki leta 1908 43,614.031 K, leta 1909 51.223.29682 kron Izdatki.
Provizije članom leta 1908 3,554.862-75 K, leta 1909 4,837.253-75' K Provizije vdovam in sirotam leta 1908 1,520.726-53 K, leta 1909 1,650.023-24 K Odpravnine, povračila, vzgojevalni prispevki, smrtne odpravnine in drugi izdatki 1.1908 ■ 510.090-21 kron, leta 1909 673.908-90 kron Izgube pri vrednostnih papirjih leta 1908 368.112-10 kron, leta 1909 289.503 85 kron Skupni izdatki leta 1908 5,959.797-04 K, leta 1909 7,765.639 53 K.
Če torej dohodkom nasproti postavimo izdatke, potem je pač dokaz jasen, da zavod ni pasiven, pač pa vidimo, da razmerje dohodkov in izdatkov od leta do leta ugodnejše vpliva. Stanje premoženja se je naprarn koncu leta 1908 pomnožilo za 8-8 odstotkov; ravno tako so narasli dohodki za 8-5°/„. Izdatki so pa narasli za 7-6,0/0. Če bi se pj-i upokojitvi članov nekoliko rigorozneje postopalo in bi se ne pošiljalo mladih ljudi, ki so še popolnoma zmožni za delo, v pokoj, potem bi se gotovo izdatki še precej skrčili in račun bi bil še ugodnejši. Na prvi pogled pa lahko vsakdo opazi nizke prispevke uprave in železniško mi-nisterstvo gotovo nima povoda biti preveč ponosno na svoje socialno delo. Ravno tako so tudi kazni tako očividne, da jih nihče ne bo prezrl in se v njih naraščanj u jasno kaže duh časa, ki vlada v birokratskih prostorih železniške uprave. Vesel je pa pojav, ki se nam kaže v naraščajočih dohodkih iz hiš in to je značilno.
Račun nam kaže, da je naraslo premoženje zavoda za več kakoi- 8 odstotkov in je izgovor na pasivnost torej popolnoma neutemeljen.
To kratko, toda zanimivo poročilo predlagamo članom pj-ovizijskega sklada in smo pj-epričani, da bodo pripoznali, da je odbor kakor tudi organizacija napravila svojo dolžnost.
Na polju starostne preskrbe se je na c. kr. drž. žel. napravil precejšen korak naprej in so torej državni železničarji tudi tozadevno dosti na boljšem kakor so bili n. pr. pred 10. leti. To delo pa gotovo ni bilo lahko in le zavest prevzele naloge, eneržija, resnost in veselje do dela so omogočili odstranitev vseh zaprek,
Velik del stvari je pa še nerešen, dovolj je Še dela, ki naj članom provizij-
Štev. 21.
»Železničar«
Stran VJL
skega skladu pribori novih udobnosti. In za 'to delo je zopet treba predpogojev kakor smo jih gori označili. Treba je pred vsem krepke in močne organizacije, ki bo voljenim zaupnikom vsaki čas ob strani in bo njih zahteve podpirala.
V rokah železničarjev je torej in oni naj odločijo kuho se bo njih usoda v bodoče razvijala. V novi odbor naj pošljejo može od katerih lahko pričakujejo, da bodo res njih interese zastopali brez ozira na levo in desno in brez ozira na politično strankarstvo članov zavoda.
To bodi naše geslo pri predstojecih volitvah v provizijski sklad.
Železničarji in draginja.
V imenu kluba nemških socialnodemokratskih poslancev sta vložila-poslanca Tom s c hi k in dr. Ellenbogen predlog, ki obsega najnujnejše zahteve uslužbencev drž. železnic vseh kategorij. Predlog sta utemeljila takole:
»Splošno podraženje življenjskih potrebščin in stanovanj je položaj vsega osobja na državnih železnicah močno poslabšalo. Izpolnitev zahtev, ki so jih naslovili organizirani železniški uslužbenci na upravo državnih železnic, je tem nuj-uujša, ker bi prizadela železniška pasivna rezistenca ali celo stavka vsemu narodnemu gospodarstvu občutno škodo. Država ima dovolj sredstev da železničarjem izpolni zahteve, oe pred par meseci je razlagal v Budimpešti finančni minister v vojnem odseku delegacij, da je budget »elastičen« in da prav lahko prenese nova bremena. Ako je dovolila delegacijska večina 312 milionov za nove vojne ladje, tedaj vlada pač ne more odkloniti skromnih zahtev državnoželezniških uslužbencev. Izpolnitev teh zahtev bi gotovo manj veljala nego en sam drednot. Sicer pa je — ako zahteva vlada posebnega pokritja za izpolnitev teh zahtev — prav lahko odkriti nove davčne vire, ne da bi se ljudstvo obremilo. Par lament bo gotovo rad dovolil, da se zviša osebna dohodarina tistih davkoplačevalcev, ki imajo nad 210.000 K letnega dohodka, da se odpravi oprostitev pri članih cesarske rodbine in častnikov od osebne dohodarine, da se spremeni zemljiški davek v progresivni davek od poljedelskega donosa in da država dobi z višjim obdačenjem veleposestev nekaj milionov. Tudi s štedenjem, ne samo pri vojaških zadevah, ampak tudi pri ostali upravi ter z odtegnitvijo ugodnosti, kijih dobivajo kapitalisti in agrarci iz državne blagajne — opozarjamo samo na darove izdelovalcem špirita — bi imeli lahko mnogo milionov za izpolnitev zahtev državnoželezniškega osobja. Nikakor pa ne moremo pričakovati od državnoželezniškega osobja, da bi se zato odreklo svojim upravičenim zahtevam, ker je vlada najprej v času konkordata državne železnice prodala za smešno nizke cene velikemu kapitalu in jih potem preplačala, ko jih je po desetih letih kupila nazaj«.
Izpolnitev zahtev državnih železničarjev je velike važnosti tudi za osobje južnih železnic. Po okrožnici glavnega ravnateljstva južne železnice se bodo z izboljšanjem plač državnih železničarjev izboljšavale plače tudi osobju južne železnice. Socialni demokratje se bodo seveda z vso vnemo zavzeli za zahteve železničarjev. Nacionalistični poslanci pa bodo imeli najlepšo priliko, da svojo ljubezen do železničarjev tudi v dejanju pokažejo.
Dopisi.
Trst, kurilnica drž. žel. Že dalje časa se v tukajšnji kurilnici šopiri vohunstvo. Dolgo časa se ni moglo zaslediti istega, ki se hoče na račun drugih prikupiti predpostavljenim. Končno pa je slučaj storil svoje, da se je našlo petoliznika in vohuna. Tu je na primer stroj e vodni namestnik Ivan Ošaben. Kar ta človek v službi uganja, že presega vse meje dostojnosti. V zmerjanju predstojnikov od kurilniškega vodstva pa do strojnega mojstra je res pmvi mojster. Ako bi njegovi nekdanji tovariši bili tudi takega kalibra kot on, bi on danes ne bil več uslužbenec c. kr. državnih železnic. Alkohol igra pri njem veliko vlogo. Zjutraj do pol litra žganja in potem se pitje nadaljuje cel dan. Da potem takem ne more biti trezen, se razume. Na postaji. S. Sabba je ta dični gospod imel navado, da je po lestvi plezal v stanovanje v prvem nadstropju, Na stroju ga ni biio nikdar dobiti Ker vkljub večkratnemu po-
navljanju ne more prestati izpita za pou-uradnika, pa skuša potom denunciranja pviti v poduradniško kategorijo. Ošabnu nujno svetujemo, da se poboljša, ker sicer je še več gradiva na razpolago in sicer glede proste luke in pa tiste zadeve z revo .verjem v Herpeljah, kar bi mu gotovo ne bilo prijetno.
Njega vredni tovariš je prejšnji stroje-vodni namestnik Tondl, sedaj provizoričen skladiščni nadzornik. Ta človek je res umetnik v posnemanju kameleona. Prej je bil rdeč skoz in skoz, sedaj je pa nemški na-cijonalec do kosti. V denunciranju je Ošabnu popolnoma enak. Kot velegermana ga je najti povsod, kjer more kazati svoje ger-manstvo. Tako n. pr. pri sprejemu nemških nacijonalnih poslancev ob priliki spuščanja drednota v morje. Kar se tiče konzuma piva, zmore on jako velike množine vliti skozi grlo. Potem pa zabavlja čez predpostavljene v izrazih, katerih bi se vsak količkaj olikan človek sramoval. To pa ne uganja le po drugih gostilnah, temveč tudi v kolodvorski restavraciji vpričo mnogo ljudi. V njegovem govoričenju kar mrgoli sočnih izrazov in obetanja zaušnic. In tak človek hoče postati strojni mojster. Osobje bi res bilo pomilovanja vredno, kjer bi on bil strojni mojster. Če bi njegovi nemški protektorji imeli ž njim svoje veselje, o tem niti ne govorimo. Toliko za sedaj.
Lepe razmere v ljubljanski državnokelez-niški delavnici. Piše se nam: V tukajšnji pleskarni imamo neko naduto človeče, ki sliši na ime Wohlmuth in ki je vsled svojih izvanrednih lastnosti začasno preddelavec v tem oddelku. Svojo glavno vlogo vidi ta gospod v tem, da neprestano hujska delavce medseboj, kar seveda povzroča vedni prepir med slednjimi. To je tudi njegov namen, kajti nudi mu priliko, da se lahko hlini navzgor in ostaja pri vsem tem »ta pridni«. Da ima v svojih hinavskih prsih telefonični aparat in brezžični brzojav, ki vse pošte gorke prenaša, je pač umevno. To pa menda tudi ugaja našemu dičnemu »Werkmeistru«, ki je za vsprejem tako nujnih poročil vedno na razpolago in ki tudi skrbno pazi, da taka poročila pridejo takoj na višja mesta, brez ozira na to če so resnična ali ne. Da bodo cenjeni čitatelji natančneje spoznali ta Živ telefon, nam bodi dovoljeno, da ga v kratkem nekoliko opišemo.
Možakar je bil pred leti v tovarni Tonnies uslužben kot hlapec in ni imel niti ojma o pleskarstvu, ki se ga nikoli ni učil. ozneje je prišel k vojakom in s svojim brutalnim nastopom je splezal možakar na lestvo četovodje, kar mu še dandanes mar-sikak tovariš ni pozabil. Da je bil jako uljuden in prijazen, dokazuje dejstvo, da se je hotel radi njega neki vojak obesiti. Po-vrnivši se od vojaške službe je prišel na železnico kot hlapec. Da to bivšemu četo-vodji ni posebno ugajalo je pač umljivo, če še posebej uvažujemo, da so mu bila — po hjegovi izpovedi — vsa službena mesta na razpolago. Toda ker je na državni železnici vse mogoče, je bilo tudi to, daje ravnateljstvo hlapca Wohlmuthanastavilokot»Werkmanna«, ne meneč se zato po kakšnih ovinkih je dobil pleskarsko učno spričevalo. Tako je postal možakar »profesijonist« in danes lahko in intenzivno šikanira poštene delavce, ki so se 3 in 4 leta učili obrti. Za delo seveda gospod ni ustvarjen, zato pa raje vedno sedi in se skriva po kotih, med tem ko morajo opravljati delo drugi za lenuha, ki krade bogu dan, državi pa denar. Značilno je tudi, da se možakar po gostilnah hvali, da njemu ni treba delati in da ima samega sedenja že žulje na zadnjici. Ker smo radovedni, če ravnateljstvo odobrava tako početje, bi želeli, da se kdo pobriga za razmere v tukajšnji delavnici; pripravljeni pa smo tudi podati še mnogo gradiva na razpolago, če bi to služilo v saniranje neznosnih razmer. Wohlmuthu pa priporočamo, da v svojo lastno korist preneha s svojim nekolegijalnim početjem in se poboljša.
Prizadeti
Nabrežina.
Zadnji čas so se začele porajati prav čudne razmere na tukajšnji postaji, ki so vse obsodbe vredne, ker se ravna z uslužbenci tako, kakor z ruskimi kaznjenci v Sibiriji! Če delavce v skladišču zboli od prenapornega dela, je že sa-samoobsebi kaznovan ker dobi itak pičlo bolni-ščino v tej vsestranski draginji! Potem ko se zopet zdrav javi, se ga pa zopet kaznuje zato ker je bil bolan (!) da mora za kazen potem delati tri mesece na rampi pri nakladanju kamnja in povrh se ga še prav po rovtarsko ozmerja ! Nadalje sta pri nočni partiji v skladišču pri tolikem prometu kakor je tu v Nabrežini kar »en gros« iz dveh delavcev sestavljena partija. Ko je prejšni postajenačelnik gosp. Culot hotel pomnožiti partijo na tri delavce, pa mu je skla diščni nadzornik odsvetoval, češ, da ni potreba, ker da itak če je potreba, on »eno roko«! Prav lepo se glasi ta beseda, ali praktično se ne izvaja ! Med tem ko skladiščni nadzornik počiva doma v Morfejevem naročju, in kajpada tudi »njegova roka« se pa ta partija dveh mož bori in muči z zaboji s prekladanjem iz voza v voz, ter s tal v voz in obratno, da je groza! Vlak pride, vozni red je neizprosen, delo mora biti pravočasno izgotovljeno. Do tu še gre, kjer pomaga vlakospremno osobje zložiti na tla, zdaj se pa prične šele pravi pekel, ko je treba naložiti v drug voz za goriško progo! Vkljub najboljši volji ta dva delavca ne moreta kaj. Zaboji in drugo blago je preteško, vrata voza pa previsoko. Ne gre pa ne gre. Sedaj pa jih reši iz kritičnega položaja prometni uradnik : kar jednostavno dirigira da mora premikalno osobje, ki je že tako izmučeno od svojega dela in tekanja kakor kobilice po postaji, če ima pet minut časa za oddih, se ga še takrat ne pusti v miru. Skrajni čas je, da se tem razmeram naredi konec, nočne partije v skladišču pa pomnoži!
Ljubljana, južni kolodvor.
Piše se nam: Tudi pri nas so se začele pojavljati tiste ljubeznive živalice. katere nazivljejo naravoslovci s kameleoni. Njih obleka je sicer enostavno črna, kakor tudi njih prepričanje, ki je popolnoma odvisno od domače boljše polovice. Toda pod črno suknjo, ki ima seveda na notranji strani razne žepe in druge odprtine, se skrivajo barve, ki zagledajo le od slučaja od slučaja luč sveta in to le tedaj, če se nahaja v obli-žju kak kalin od katerega je pričakovati toliko neumnosti, da se bo vsedel na limanice z duševno hrano »Siidbahnverbanda«, ki pa ima žalibog to slabo lastnost, da učinkuje le v izredno redkih slučajih in sicer le za kakim tovornim vozom v idilično mirnih kraševskih nočeh ob progi Ljubljana—Trst. Tičar, ki s temi limanicami tičari, sicer najbrže ne bo zaslužil toliko, kakor z limanicami »Riunione Adriatica«: priporočali bi mu pa vzlic temu, da se preskrbi še z limanicami Z. J. u., kajti potem mu bo uspeh siguren. Da dobi potrebno koncesijo za svojo kameleonsko obrt o tem nihče ne dvomi, najmanj pa rdeča straža.
Utrinki jugoslovanske ž. z. iz Ljubljane.
Nek tovariš ljubljanske velepodružnice Z. J. Ž. katera šteje toliko pristašev, da jih pride na »njih velepomembne« shode celih 26 tovarišev, mi je pokazal njih glasilo št. 17 z dne 5. X. 11. v katerem se med drugim lažnjivim pompom tudi moja oseba z imenom omenja.
Dovolim si vsled tega kot dodatek k članku objavljenem v našemu »Železničarju« št. 20 z dne 15. X. 11. navesti še sledeče :
Lažnjivo glasilo, pri katerem igra vlogo lažnjivega reporterja veletovariš Jaklič, katerega širna slovenska mila gruda pozna izza ajdovske rabuke, omenja da je na njih shodiču 26 oseb na številu, dne 26. IX. 11 moja izvajanja te meljito zavrnil in meni s tem sapo zaprl.
Celi shodič se mi je zazdel kot nekak »Kasperl-Teater«, na katerem ni bilo čuti nobenega jedernatega govora. G. Repovš je omenjal lačne želodce slovenskih železničarjev in nevarnost katera preti slovenskemu železničarskemu narodnemu osobju. Indirektno je torej bil prisiljen pritrditi, da iz one nevarnosti katera preti slovanskemu železničarskemu življu,[niti njih liga 70.000ih ne more rešiti.
Vozovni zapisač veletovariš Jaklič iz Trsta je 'prečital celo vrsto točk o poVišanju plač slovenskim železničarjem iz precej debelo sešitega zapisnika toliko časa, da je navzoče ogromno število udeležencev končno spravilo v opazljivo apatijo. Glavna zahteva se je vrtela okoli zneska 200 kron katerega bi morale železniške uprave plačati delavcem kot naknadno draginjsko pod poro, ampak — v mesečnih obrokih (!) v času od 1. X. 11 do 1. VII. — Tableau! —
Drugih nevarnih točk ni bilo slišati.
Nek žel. uradnik je vprašal glede neke njega tičoče se stvari, a tovariš Jaklič mu je odgovoril, da tega ne vsebuie zapisnik — zaprt Tableau —!
Po končanih govorih tovaršije, se mi je milostno podelilo besedo. Previdno sem izvajal svoja mnenja (ker sva bila samo dva sodruga ki sva hotela zdravo grbo domov nesti) in po-vdarjal organizatorična dela soc. dem. stranke, in indirektno obsojal njih organizatorično delo. Tovariš Jaklič mi je ugovarjal in seveda izražal se na njemu pristen način, iz katerega je puhtela puhlost.
To je bil prvi shodič Z. J. Ž. katerega sem se udeležil, in ako so vsi shodiči enaki ljubljanskemu, mi ni žal, da sem jih zamudil, akoravno se me je dostikrat vabilo.
Ako bi na ljubljanskem shodiču molčal in se k besedi ne oglasil bi pisalo glasilo : »Navzoč sodrug N. N. ni imel poguma nastopati itd. c
Ker sem se pa k besedi oglasil vlečejo ti tovariši vodo na svoj mlin s tem, da mi je baje sapo zaprlo in se me temeljito zavračalo, kar pa sploh ne odgovarja resnici.
26.	X. 11 je sklicala Z. J. Ž. tudi v Bohinjsko Bistrico morda enako velikanski shodič kakor onega v Ljubljani in motil se ne bodem, ako rečem, da so bili učinki na tovaršijo enaki onim v Ljubljani.
Zablodeni tovariši Z. J. Ž., odprite oči! ker smešna in nerazvozljana je Vaša deviza katero nazivam :	»Molto fumo e poco arrosto degli
»70.000« (Mnogo dima in malo pečenke.)
ANTON MOZETIČ, progni mojster juž. žel. v Ljubljani.
Domače vesti
Izjava.
V glasilu Z. J. Ž. št. 18 z dne 20. X. 11 nudi nek dopisun njegovi tovaršiji v jako obširnem članku neko posebno vrsto rezanice v blagohotno prežvekovanje, za katero pa je treba jako veliko slast, in za prebavo istega jako močnega želodca.
Da poseduje tovaršija oboje, in da nobenega ne popade želodčni krč po izvršenem prežvekovanju in prebavljanju, sem že iz srca ko sem se tam doli v bližini kroga flamingov in druzega kluinpa nahajal, prepričan.
Med drugimi podlosti žigosa in naziva v . omenjenem glasilu mene in sodr. Eržena kot j duševna reveža.
Izjavljam tem potom, da se radi tega, ker se skuša iz zakotnega brloga tovaršije na mojo osebo metati strupene puščice, nikakor ne čutim užaljenega, temveč ker me one v smradnico pomočene puščice ne morejo doseči.
Vprašam tem potom onega, napram soc. demokraciji 'radi znanih afer sovražnega pridigarja pupadajočega 70.000 v Trstu: Kako je to, da se me je šele sedaj počelo spoznavati za duševnega reveža, akoravno takrat ko se me je vabilo na vse pretege k vstopu v vrste tovaršije, smatralo za radikalnega in pogumnega bodočega tovariša in kot duševnemu revežu ponudilo mesto tajnika Z. J. Ž. v Trstu z mesečno plačo 120 kron.
Takrat še nisem bil duševni revež ker je obstojalo upanje, da bom prijel za »Mundstiick« in počel prej ali slej trobiti v Vaš rog.
Ako bi postal »Gesinnungs-Jongleur« in izdajalec naše stranake, tedaj bi me tovaršija gotovo ne smatrala za duševnega revčka, ampak povzdigovala bi me na vse mogoče načine liki onim grandioznim njih grudo opevajočim ala Jaklič et Comp.
Popiham se pa na vsa povzdigovanja in ostanem raje kot do sedaj zvest pristaš naši stranki.
ANTON MOZETIČ prožni mojster v Ljubljani.
V veliki zadregi so nemški nacionalni poslanci s svojimi nacionalnimi železničarji. Z besedami so podpirali njih organizacijo navdušeno kot protiutež proti socialnim demokratom; ali sedaj, ko gre za dejanja, kličejo vsi prestrašeni kakor Goethejev čarovniški učenec:. Die Geister, die ich rief, die werd’ ich nicht mehr los. (Duhov, ki sem jih klical, se ne morem več znebiti). — V torek so imeli v nemško nacionalni zvezi sejo, na kateri so njihovi železničarski uradniki naznanili, da znašajo njih zahteve 32 milionov. In gospodje poslanci so se — ustrašili. Bili so »skrajno neugodno presenečeni« — pravi njih komunike. Nekateri izmed njih so naravnost izjavili, da jim ni mogoče za-
stopati te zahteve. Uradniki so pa izjavljali, da čakajo štiri dni, potem pa bodo samostojno sklepali. Seveda je križ zastopati zahteve kapitalistov in zahteve kapitalističnih sužnje 7. Sčasoma bodo ?e tudi še drugi na-cionalcv spoznali to resnico.
Strašna smrt premikača. Na postaji Stfe-kova (Schreckenstein) na severnem Češkem je hotel premikač Avgust Kettner zvezati dva vozova. Pri tem je prišel z glavo med odbijače. Nenadoma pa sta udarila vozova drug ob drugega. Kettnerju je glavo popolnoma zmečkalo in je bil takoj mrtev.
Vžigalice hočejo podražiti. Z Dunaja poročajo, da so imeli avstrijski tvorničarji vžigalic v hotelu »National« zaupen sestanek, kjer so sklenili ustanoviti kartel in podražiti svoje blago za 20 odstotkov. Da ni za tako podražitev nobenega drugega vzroka kakor kapitalistični roparski nameni, je popolnoma jasno, ker so nekateri gališki tvorničarji izjavili, da se ne pridružijo kartelu in da ostanejo pri starih cenah, ter da bodo vrhu-tega oddajali še 3 odstotke za spomenik Kosciu8zkemu. Vidi se torej, da morajo biti profiti pri tej fabrikaciji čisto zadostni. Rop, ki ga pripravlja ta kapitalistovska skupina, ima pa dvojen namen; enkrat gre za to, da se potegne ljudstvu takoj nekaj več denarja iz žepa, drugič pa je znano, da se namerava podržavljenje vžigališke industrije in s povečanimi profitnimi izkazi hočejo fabrikanti pri tisti priliki iztlačiti iz države, z drugimi besedami zopet iz ljudstva, povečane odškodnine. Banditi, ki so odpeljali Richterja, so ravnali na podoben način.
To bi tudi v Avstriji bilo potrebno. V
Massachusetts (Severoameriške Združene države) obstoji zakon, po katerem mora delo dajalec, ki išče ob času stavke, izpora ali pa kakega drugega delovnega spora potom oglasov, ustmenih ali pismenih pozivov nadomestilo za delavce, ki se nahajo v sporu, naznaniti, da je v njegovem podjetju delovni spor, sicer zapade kazni do 100 dolarjev.
Stanovanjska mizerija na Dunaju. Dunajski občinski svet je sprejel v torek 17. m. m. predlog, da začne občina v odpomoč stanovanjski bedi z zgradbo hiš. Stanarina je poskočila na Dunaju od 128 K 50 v za osebo v letu 1900 na 150 K v letu 1911. Število podnajemnikov je od leta 1900 močno na-rastlo. Zlasti primanjkuje majhnih stanovanj, kajti ob sedanji draginji je malokdo tako srečen, da bi si privoščil veliko stanovanje. Zategadelj so socialno demokratični občinski svetniki krščansko socialno večino dunajskega občinskega sveta često opozarjali, .naj zida občina hiše z malimi stanovanji, da odpomore stanovanjski bedi zlasti med delavskim prebivalstvom. Kaka stanovanjska beda vlada na Dunaju je razvidno iz statistike, da je leta 1900 v prenapolnjenih stanovanjih živelo
452.000 oseb in da bi moralo pravzaprav
102.000 oseb iz teh stanovanj. Od tedaj pa «so se razmere občutno poslabšale. Zdaj se je krščansko socialni občinski svet vendar malo zganil ter sklenil, da sezida 200 hiš. Seveda je to le kaplja pomoči v morju stanovanjske bede in sodrug Schuhmeier je po pravici dejal, da je to le drobtinica tega, kar bi se moralo storiti.
INOZEMSTVO.
Napaden brzovlak. Iz Kalkute javljajo: V nedeljo je bil pripravljen blizu Sajdpura nevaren atentat na brzovlak iz Dardžilinga, v katerem je bilo mnogo Evropejcev, med njimi tudi policijskih uradnikov, ki so se vračali s slavnosti v Kalkuti. Tračnice so bile razdejane. Na srečo je vozil kratek čas pred brvovlakom neki tovorni vlak. Ta je prišel s tira. Strojevodno osobje je bilo resno poškodovano. Policaja pripisuje napad anarhistom, ki so izvršili že trideset podobnih atentatov na vzhodnobengalski železnici.
Kako so Italijani osvojili Tripolis. Do-sedaj je bilo vedno slišati brezmerne novice italijanskih poročevalcev o zmagi. Sedaj pa pridejo po ovinkih poročila neodvisnih oči-
vidcev, vsled katerih se nam prikaže itali-. janski nastop v Tripolisu kot klanje takih, ki se ne morejo braniti. »Kolnische Volks-zeitung« objavlja poročila moža, ki je bil v kritični dobi v Tripolisu. Iz tega posnemamo sledeče:
V torek 3. oktobra se je pričelo streljati na mesto. Najprvo se je streljalo na utrdbi BordŽ Šarašat in takozvano špansko utrdbo. Vse utrdbe v okolici Tripolisa pa so neznatni nasipi iz ilovice; kakor so jih nekdaj delali Avari. Ker pa je morje nemirno in zadene malo strelov, so Italijani obrnili topove naravnost na obljudeno mesto in tu so bili učinki strašni. Najgosteje so padale bombe v židovski oddelek.
Nadalje piše poročevalec: »Po končanem bombardiranju sem se podal po mestu. Strašno je bilo, kar sem videl! Beda, kri! Srečni so tisti, ki so bili takoj mrtvi, ko so jih zadeli streli ali pa podirajoče se zidovje. Toda nekoliko je takih, ki so se ure in ure vili v smrtnih bolečinah, ali pa, ki ostanejo pohabljeni za vedno! Cele družine so bile naenkrat zbrane k očetom. (To je: mrtve. Op. ur.) Nikdar ne bodem pozabil nežno osemnajstletno dekle, ki je dobilo sicer le lahko rano v hrbet, pa je umrlo iz strahu, da bi se te grozote utegnile ponoviti. Dveletni deček je bil ranjen na glavi od treh granatnih drobcev, njegova mati pa je obrisala možgane z rokavom, mi jih daia, ter prosila naj jih položim na pravo mesto, „da otrok ne postane slaboumen". Čez nekaj ur je bil otrok mrtev. Izpod razvalin je bilo slišati zdihovanje in stokanje ranjenih in umirajočih. 0 mnogih lahko ranjenih niti ne govorimo spričo velike bede. ki spominja na strahovite prizore v Kasablanki«.
Tripolis je italijanski!
Slave je bilo tam malo dobiti V omenjenih dveh utrdbah so bili v vsaki štirje možje. V mestu že od srede ni bilo nobenega vojaka. Napadlo se je nasipe iz ilovice in pa mesto, ki je bilo popolnoma brez obrambe.
To je torej tista toliko hvalisana kultura našega veka, ki pripušča taka grozodejstva. Strahovito klanje, ki se vrši v imenu kulture, pa blagoslavlja duhovščina, ki vedno trdi. da služi tistemu, ki je oznanjeval: „Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe".
DELAVSKO GIBANJE.
Železničarska konferenca. V nedeljo 8. m. m. je bila na Dunaju v Del. domu v X. okraju konferenca izvrš. odbora državnoželezniških uslužbencev. Navzočih jc bilo 138 delegatov, ki so zastopali: 46 delegatov Sploš. prav. društvo za Avstrijo; 17 odbornikov centralno personalno komisijo; 16 centralnih delavskih odbornikov: 5 zastopnikov dunajskega društva strojevodij:	1	zastopnik češkega društva
strojevodij; za društvo mojstrov 1 zastopnik; 14 zastopnikov ( entralne personalne komisije juž. žel.; za društvo sprevodnikov 4 zastopniki; 3 gostje in 9 centralnih funkcionarjev. Od soc. dem poslancev sta bila navzoča sodr. dr. Ellenbogen in Tomschik.
Sodrug Schwab je v imenu koaliranih društev pozdravil delegate in podal besedo •odrugu Tomschiku, ki je v enournem govoru razložil sedanjo situacijo, ki je sledeča:
Stavljene zahteve za delavstvo znašajo 2.1 milijonov kron.
Zahteve slug in poduradniških kategorij znašajo 36 milijonov kron.
Zahteve uradnikov znašajo S milijonov kron.
Vlada poedlaga za vse skupaj 14 milijonov kron.
Kako naj zadostuje 14 milijonov kron, ko je treba za najnujnejše potrebe železničarjev 69 milijonov kron.
Konferenca je vsestransko presojala stavljene zahteve in je prišla do zaključka: da od stavljenih zahtev nič ne opusti in naprosi soc. dem. državnozborske poslance, da porabijo vso svojo eneržijo v dosego stavljenih zahtev.
Narodne žolte organizacije so seveda v
najhujših stiskah. Prvič je vlada postavila nekak junktim o pokritju stroškov za regulacijo in je finančni minister že omenil celo vrsto predlogov za uvedbo novih davkov, ki pa se tičejo tudi višjih krogov, ki imajo vsekdar žepe zaprte, kadar bi bilo treba prispevati v skupno državno blagajno. Meščansko časopisje že agitira proti zvišanju dohodninskih davkov nad lOOOOkron. Drugič so se pa poslanci žoltih organizacij že preveč obvezali napram svojim organizacijam.
Resume:
a) delavci zahtevajo 25 milijonov kron, vlada ponuja 5 milijonov;
b) sluge in poduradniki 36- mil. kron, vlada ponuja 6 milijonov;
c) uradniki in uradnice 8 milijonov kron, vlada ponuja 3 milijone.
Sodrug Ellenbogen razlaga davčni predlog finančnega ministrstva in povdarja, da bode soc. dem. frakcija lahko glasovala za pokritje teh troškov, dočim se meščanski zastopniki že danes boje alternative.
Končno se je sprejela sledeča resolucija:
Dne 8. oktobra v Delavskem domu zborujoči akcijski odbor izvoli iz vsake kategorije po enega zastopnika v ožji odbor ki se v svrho enotnega postopanja dogovori s strokovno komisijo, s frakcijo drž.-zborskih poslancev in koaliranih organizacij, ki imajo končno sklepati, če in kdaj se prične boj, za slučaj, da vlada ne upošteva zahteve železničarjev.
Končni sklep je pridržan širšemu odboru.
Iz okrožnic in uradnih listov.
Računski zaključek provizijskega zavoda za delavce južne železnice.
i910. Avstrijske 'proge.
Dohodki:
A. Prispevki članov .... K 570.582 12 Od pokojninskega sklada za
skluge dodani prispevki »	131-73
Skupni prispevki K 570.713-85
Od tega se odšteje:
Vrnjene prispevke................K 8.479-12
Pokojninskemu skladu za sluge oddane prispevke . . . . »	10.036-94
Skupna vračila K 18.516-06 torej čistih prispevkov članov K 552.197-79
B. Prispevki uprave . , . . K 284.597-12 Vrnjeni prispevki uprave . »	5.028-21
torej čistih prispevkov uprave K 279.568 91
C. Razni dohodki.................»	5.426-—
D. Aktivne obresti tekočega računa z upravo.........................  20.994-44
Skupni dohodki K 858.18714
Izdatki:
A. Izplačane provizije..............K 187-50
B. izplačane odpravnine ...» 3.672-—
Skupni izdatki K 3.859 50 Saldo :
Stanje premoženja dne 31. decembra 1910:
A Aktiva:
Imovina v tekočem računu družbe K 860.828-84 B Pasiva .-
Razni depoziti in tuji denarji K 6.501.20 Stanje premoženja 31. dec. 1910 K 854.327 64
K 858.187-14'
St at {j e aktivnih članov :
S 1. jan. 1910 je provizijskemu
skladu za delavce pristopilo . 7.795 članov
do 31. dec. 1910 je pristopilo 2.293
Skupaj 10.088 članov Izstopilo je do 31. dec. 1910	641	»
31. dec. 1910 je torej provizijskemu zavodu pripadalo . 9.447 članov Dajatve provizijskemu zavodu za delavce v letu 19l(ft Izplačalo se je:	I
Vdovske provizije 2 vdovama K.. 187-50 Odpravnine 21 vdovam . . .	» 4651?20
Gospodarski pregled.
Uvoz mesa na . Angleškem. Kmalu bo zopet morala avstrijska zbornica izreči svoje mnenja o mesnem vprašanju. In zopet bomo slišali najraznejša zavijanja najbolj očividnih dejstev, samo da bi veleagrarna gospoda olepšala svoje protiljudsko postopanje. Zategadelj se nam zdi umestno, da spregovorimo par besed, kako preskrbuje Veliko Britanija svoje prebivalce z mesom. To se nam zdi tem umestnejše, ker je Angleška vzorna dežela za uvoz mesa, obenem pa tudi vzorna dežela za najplemenitejšo živinjsko kakovost, za racionalno gojenje posebnih pasem in obenem tudi vzorna dežela z ozirom na obvarovanje pred živinsko kugo. — Uvoz zmrznjenega in ohlajenega mesa na Angleško, Škotsko in Irsko je dosegel v letu 1910 toliko višino, kakor nikdar popreje. Uvozilo se je 610.970 ton mesa, za 78.714 ton več kakor v prejšnjem letu. Ta številka je tem pomembnejša, ker so istočasno tudi Italija, Švica in Portugalska odpravile carino za uvoz, kar je jasen dokaz, da po Evropi vedno bolj prodira mnenje, naj se dovoli prost uvov tujega mesa. V letu 1910 so uvozili Angleži skoro dve petini mesa iz inozemstva. Mesa niso uvažili samo iz Argentinije, ampak jako mnogo iz Avstralije ih tudi iz Venezuele. Urugvaja in Patagonije. Opomniti je treba, da se je uvozilo več ohlajenega, kakor zmrzlega mesa. Kljub velikemu uvozu na Angleškem živinoreja goved stalno napreduje. Samo število ovac je neznatno padlo, kar itak nima posebnega pomena. To dejstvo pa nam kaže z' nedvomno jasnostjo, da uvoz domači živinoreji prav nič ne škoduje. Iz povedanega pa je jasno, da vse govorjenje naših veleagrarcev ni nič drugega kakor s motreno potvarjanje resničnih dejstev in številčnih dokazov v ta namen, da bi ogoljufali milione in milione lačnih Ijudij.
RAZNE STVARI.
Koliko bi veljala nemško-francoska- vojna?
Izračunal je to francoski častnik Lauth ter priobčil tozadevne podatke v »Journalu des Sciences militaires«. Mobilizaciia francoske vojske bi veljala dnevno 30,752.500 frankov, a mobilizacija nemške vojne nekoliko več in sicer 36,630.000 frankov na dan. V to pa niso vračunane niti rezerve. Nemčija bi imela, ako bi pozvala pod orožje tudi črno vojsko, na dan 76,900.000 frankov izdatkov. Vojna med Francosko in Nemčijo, ako bi trajala samo mesec dni, bi povzročila Francoski 913,375.000 frankov stroškov, torej skoro eno miljardo. Ako pa bi vojna trajala celo leto, bi porabila Francoska 11.920,500.000 frankov, medtem ko bi imela Nemčija brez črne vojske mesečnih stroškov 1098,900 tisoč s črno vojsko pa 2.307,000.000, a letni stroški bi znašali 13.186,900.000, ali s črno vojsko 27 milijard 684,000.000 frankov. Vojna bi terej popolnoma izčrpala bojujoči se državi, niti bi ne bilo sredstev za ogromne stroške. Pri tem pa moramo šteti tudi človeške žrtve in razstanek cele narodne ekonomije.
Revolta nun. Rumunsko naučno ministrstvo je ukazalo nunam v rogozulskem sa-j mostanu, da se preselijo v pojanski klošker,
| ker se bo dosedanje samostansko poslopje I adaptiralo v šolske svrhe. Med nunami je vsled tega odloka zbrulinila revolta. Zabarikadirale so se v samostanu in izjavile, da raje zažgo poslopje s in zgore v plamenu, kakor da bi ga zapustile. Policijskega komisarja, ki je prišel z oddelkom policajev pred samostan, da izvrši ministrski odlok, so nune zapodile v beg; z oken so metale nanj in na njegovo moštvo železne posode in pohištvo.
Revolucionarno gibanje na Kitajskem se
vedno bolj razširja. Iz Cenktu poročajo: V bojih pri Cenktu je padlo okoii 10.000 oseb. Med temi je 2000 vojakov, oslali so uporniki.
V sosednih okrajih je na tisoče ljudi brez strehe: Mnogi so Izvršili iz obupa samomor.
V Cenktu je mir. Kakih 10.000 revolucionarjev je_zasedlo nekaj mest južnozahodno od Cenktu"	.
Uničevanje živil. V nedeljo-Ki? m, m.'je . bila v Pragi pod predsedstvom kneza Šchwar-
U,«
zenberga izredno glavno zborovanje industrijskega društva za špirit. Zborovanja se je udeležilo 300 izdelovalcev špirita. Predsednik I. Bauer je poročal o letošnjem slabem pridelku krompirja, zaradi česar se nahaja špiritna industrija v jako „mučnem položaju". Zato se je obrnil odsek na finančno ministrstvo, naj dovoli, da bi se izdeloval špirit še iz drugih redilnih snovi in ne samo iz krompirja. Odgovor finančnega ministrstva je po-voljen. Govornik je predlagal, da bi se delal špirit tudi iz riža in koruze. Poslali so na finančno ministrstvo brzojav, da bi se dovolili ugodni železniški tarifi za riž in koruzo, ki se uporablja za špirit. V času splošne draginje hočejo torej izdelovalci žganja uničevati tako važna živila kakor riž in koruzo ter jih spreminjati v strup! In vlada jim gre pri tem početju, ki bo draginjo 'še povečalo, seveda na roko!
Največje gospodarsko podjetje na svetu
je pruska železniška uprava, kakor trdi »Verkehrsteclinische Woche«. Glede števila zaposlenega osobja kakor tudi z ozirom na proračun se ne more nobeno podjetje meriti s prusko železniško upravo. Nje redni dohodki in izdatki znašajo 2.201,784.000 mark. K temu pa še pridejo znatni izredni zneski. Okoli 350.000 železniških rokodelcev in delavcev in okoli 150.000 uradnikov je zaposlenih v tem podjetju. Celo Norveško kraljestvo ima približno isto število prebivalcev. Za plače, dobrodelne naprave itd. se vporabi velikansko svoto 731,551.300 mark.
Statistika krvavih sodb na Dunaju. Zaradi dogodkov 17. septembra in naslednjih dni so dunajske sodnije obsodile doslej 173 oseb, in sicer 82 zločincev v ječo, oziroma težko ječo, 91 oseb zaradi prestopkov in pregreškov v zapor, oziroma v strog zapor. Kazni »zločincev" znašajo 51 let, 3 mesece in 23 tednov, kazni obsojencev zaradi prestopka in pregreška pa 4 leta, 10 mesecev in en teden. Vsega vkup torej 56 let, 1 mesec in 24 tednov. Ako k temu prištejemo še mnogoštevilne policijske kazni in dobo preiskovalnega zapora, ki jo je presedelo kakih 200 ljudi, tedaj dobimo povprečno 64 let. Poleg pet smrtnih žrtev znaša torej dosedanja bilanca draginjskih izgredov še strahotno število let, kijih bodo morali presedeti „izgred-niki“. Koliko eksistenc je uničenih, koliko družin pahnjenih v bedo! In kake „zločine“ so povzročili ti obsojenci, ki jih dunajska justica tako eksemplarično kaznuje? Pobili so par šip in svetilk in štirje policaji so bili lahko ranjeni. In za pobite šipe in za razbite svetilke ter za štiri malce opraskane redarje je moralo pet ljudi umreti, veliko število jih zgubi svobodo za dolgo časa, največje pa je število tistih, ki bodo zaradi te razredne justice, živeli v bedi in pomanjkanju!
Revolta kaznjencev v Rumuniji. V moški kaznilnici v Doftani na Rumunskem je izbruhnila med kaznjenci, obsojenimi na dosmrtno prisilno delo, krvava revolta. Kaznjenci so proglasili tri vojake kaznilniške straže za vjete in izjavili, da jih tako dolgo ne izpuste, dokler ne pride k njim kaznil-nični ravnatelj, da mu osebno razlože svoje želje. Ravnatelj tej želji ni ugodil. Nato so pričeli kaznjenci razbijati, kar jim je prišlo pod roke, vjete vojake pa so umorili. Ravnatelj je dal poklicati vojaštvo. Ker se kaznjenci niso vdali, je vojaštvo streljalo; 18 kaznjencev je bilo ustreljenih, 63 težko ranjenih. •
Uršili so se sledeči shodi
in zborovanja.
Št. Peter na Kr. Dne 15. m. m. se je
vršil občni zbor tukajšnje krajevne skupine.
V odbor so izvoljeni sledeči sodrugi: Ignacij C'etič predsednik;-Anton Princ namestnik; Fran Čer(ek zapisnikar; Fran Razpotnik 1. blagajnik; Matija Svečnik II. blagajnik; Jflsip Ambrožič knjižničar: Anton Brunn, Ivan Zlo z el, Ivan Per\kq, Fran Kastelic odborniki; preglednika.;; JosipyTmnš$,
Ferdinand Konečny. Blagajnika za progo: proti Reki; Fran Bogataj, proti Gorenjim Ležečam: Štefan Penko.
Dopise je pošiljati na naslov: Ignac Celic, strojevodja v Št. Petru na Kranjskem
*
* *
Trst III. Dne 18. m. m. se je vršil v gostilni „International“ v Trstu dobro obiskan shod (po § 2) kurilniškega delavstva v Trstu. Povod temu shodu je bilo nekvalificirano postopanje kurilniškega načelnika gospoda Dolinška, ki znižuje 1. 1906, oz. 1907 zajamčene temeljne plače. Poročal je sodr. Falk v nemškem in sodr. Kopač v slovenskem jeziku.
Jedro govora obeh govornikov je bil dokaz, koliko škoduje skupnemu delavstvu, ako se svobodno pripušča sprejemati delavce tudi pod višino temeljne plače. Skoraj dve tretjini delavstva ste vsled tega prikrajšani pri avtomatičnem pomikanju za 10 do 20 vinarjev, Govornika sta navedla v dokaz več slučajev.
Nato je sklenil shod sledeče:
„Na shodu dne 18. oktobra 1911 zbrani kurilniški delavci sklenejo poslati dne 19. oktobra k načelniku kurilniške zaupnike z zahtevo, da gosp. načelnik skliče sejo delavskih zaupnikov z dnevnim redom: »Temeljne plače in zavzemapje stališča".
Ta sklep je bil soglasno storjen.
Pohvale vredno je, da se je sodr. Falk, dasiravno strojevodja, pobrigal za temeljne plače delavcev, dočim se mora imenovati postopanje delavskega odbornika nekvalificirano, ker se ni pobrigal za zadeve delavstva, katere naj bi zastopal.
Po izčrpanju 1. točke dnevnega reda je sodr. Kopač poročal o splošnem položaju. Shod se je soglasno pridružil sklepu železničarskega shoda, ki se je vršil 17. oktobra v Delavskem domu.
*
* *
Jesenice. V nedeljo 22. m. m. popoldne se je vršil na Jesenicah društven shod pri Mesarju, na katerim so bili navzoči tudi kovinarji iz Save in nekaj jugoslovanov železničarjev. Poročal je obširno sodr. Kopač iz Trsta v zahtevah in predlogih železničarjev, katere so stavili soc. čem. poslanci, kako se oni predlogi zavlačujejo po krivdi nacijonal-nih in klerikalnih poslancev. Za pokritje izdatkov se je navedlo, da naj se zviša davek na osebno dohodnino tistim kateri imajo več kakor 10.000 kron letnega dohodka. Pri tej razpravi ozir. glasovanju se bodo pokazali narodni in klerikalni poslanci v pravih barvah, ker le njih večina imajo dohodke na ketere se bode povišal davek. Torej železničarji pazite sedaj dobro kaj se bode godilo tam na Dunaju, kako se bode glasovalo; pri tem boste spoznali svoje prave zastopnike. Sodr. Kopač je poročal o delovanju državnega zbora in kako je posebno sedaj v tako resnih časih potrebna močna organizacija. Vsak je izdajalec svojih interesov in svojega stanu, kdor ni organiziran. Naša organizacija šteje
78.000	sodrugov, pa ne le na papirju, kakor jih imajo nacijonalne organizacije. V tržaškem tajništvu se je, število članov tekom dveh mesecev podvojilo.
Nato je govoril sodrug Črnalogar kako nasprotno časopisje blati soc. demokrate, da bi bilo potrebno odgovarjati, ozir. zavračati taka lažnjiva poročila o soc. demokratih.
Na to pa sodr. Kopač odgovori, da se s takimi čenčami ne moremo pečati, ker naš list je za važnejša poročila namenjen in mi prepustimo to delo za umazane cunje nacijo-nalcev in klerikalcev, naj le oni rešujejo to stvar, ker za drugo delo itak niso.
Železničaiji na Jesenicah, organizirajte se skupno vsi; le potem si bodemo pomoglf do boljših razmer, ker večje mizerije ni gotovo nikjer, kakor tukaj.
Železničarski shod v Ljubljani
Zborovanje ljubljanskega delavstva v pondeljek 23. m. je bilo jako dobro obiskano. Ze ob osmih je bila arena Narodnega doma polna železničarjev in drugega delavstva.
'j Zlasti smo opazili mnogo žena, kar je dokaz, da ravno žena živo občuti neznosnost sedanjih razmer.
Najprej so imeli železničarji svoj shod. Ogromna udeležba je pokazala, da se železničarji močno zavedajo resnosti položaja. Shod je posetilo tudi več železničarjev nasprotnih organizacij. Predsedoval je shodu sodrug Petrič, ki je dal besedo poročevalcu sodrugu Kopaču. Sodrug Kopač omenja živo razliko med železničarskim gibanjem do 1. 1908. in od te dobe dalje. Do leta 1908 je bilo organiziranih 29 odstotkov vseh železničarjev, ko pa so v tem letu dosegli nekaj izboljšanja, se je naselila med vrste železničarjev velika malomarnost in leta 1910 je bilo organiziranih samo 19 odstotkov. Zato je tudi postopanje vlade od leta 1910. drzno in izzivajoče, ker vlada pač dobro ve, da železničarska organizacija ni tako močna, kakor bi bilo želeti. Da se je končalo železničarsko gibanje v letih 1905 do 1909 z zmago železničarjev, se morajo železničarji zahvaliti samo svoji centralni organizaciji. Od leta 1908. pa je draginja narasla tako neznosno, da so morali železničarji staviti nove zahteve. Ako bi hoteli železničarji dobiti vse, kar jim gre po pravici, bi vlada potrebovala okrog 150 milionov kron. Železničarji pa so bili skromni in so zahtevali 69 milionov, torej niti polovice svojih najopravičenejših potreb ne. Vlada pa je obljubila samo 14 milionov, pa še za to svoto šele išče pokritja. Vlada se izgovarja, da nima denarja. Ta vladin odgovor je nesramna provokacija! Ko je vlada zahtevala milione in milione za nove ladje, tedaj ni prav nič vprašala, kje bi dobila denar! Železničarji se ne smejo udajati praznemu upanj tj, tudi tistim narodnjakarskim junakom naj ne slede, ki delajo pasivno rezistenco samo z jezikom! Kadar bo treba, bodo železničarji brezpogojno šli v boj in če bo treba tudi s pasivno rezistenco. (Viharno odobravanje.) Časi so resni, odločitev je blizu! Zato pa je treba, da železničarji strnejo vrste, da pritegnejo zadnjega k svoji organizaciji. Zlasti žene v tem oziru lahko mnogo store. Okrepite organizacijo, potem bomo z vlado lahko odločno govorili in zmaga bo na naši strani! (Veliko odobravarje.)
Končno je sodrug Petrič še enkrat opozarjal navzoče, naj bodo pozorni na bližnje dogodke, zlasti naj pazijo, kaj bodo storili meščanski poslanci, ki imajo ob volitvah | vedno polna usta obljub, v parlamentu pa | izdajajo železničarske koristi.
S tem je predsednik zaključil shod. Vse vedenje železničarjev, značilni medklici in živahnost zborovanja je kazala, da čutijo železničarji vso silo vprašanj, ki zahtevajo rešitve v najkrajšem času. Kakor je bila napetost na shodu velika, tako je bilo ob vsem bojevitem razpoloženju spoznati, da se je disciplina med železničarji močno utrdila. In te bo pred vsem treba, da dosežejo čim večji uspeh.
Vršijo sc sledeči shodi
.7. t. m. ob ti. uri zvečer se vrši v Gorici v društvenem lokalu »zum Tirolerwirt« občni zbor krajevne skupine II.
*
* *
V Krminu. 4. ’ t. ra. ob ti. uri zvečer shod po § 2.
*
* *
o. t. ra. ob .7. uri pop. občni zbor vplačevalnice TrSič.
*
* *
•	6‘. t. m. protestni shod krajevne sku-
pine „Pragersko<(, radi nekvalificiranega postopanja ondotnega postajenačelnika na-pram uslužbencem. Začetek ob 8. uri zvečer.
Železničarji! Zahtevajte povsod Vaš strokovni list „2e-lezničar44.
Za delavce sploh in prometne Ll^ služabnike za navadno leto 1912 mm
Žepni koledar
JI
izide te dni. Koledar je izredno praktično sestavljen za vsakogar. Sezite po njem, dokler ne poide.
VSBB1NA: Koledar in kalendarij — Centralni sedeži strokovnih organizacij. — Kolkovna lestvica. —Poštni in brzojavni tarif. — inozemske in domače denarne vrednosti. — Stare in nove mere. — Koliko plačam osebne dohodnine. — Koliko plačam vojne takse. — Obsežnost Avstro-Ogrske in Število prebivalstva. — Avstr, ustavne vlade. — Socialno-demokratični poslanci v avstrijskem državnem zboru (1911). — Glasovi slov. soc. demokratov pri državnozborski volitvi 19U (skupaj). — Koliko glasov so dobile posamezne stranke v Avstriji pri državnozborskih volitvah (1907 in 1911). - Politiške in narodnostne skupine v avstr, državnem zboru po volitvah (1907 in 1911). — Kako se varujemo kolere. — Kakšno delo opravljajo naši zaupniki. — Kdo neki je železničarjem pomagal. — Priporočljive knjige in knjižice iz domačih založb. — Kultura in žensko gibanje. — Kje so delavci najslabše plačani. — Prof. 1. T. Masaryk (slika). — 200 besed tujk in njih pomen. Beležke.
Cena trdo v platno vezanemu izvodu 1 K, po pošti 10 vin. več. — Organizacije dobe primeren popust. *— Naroča se pri upravi ,,Zarje" v Ljubljani.
JI
raPDDDDorararaPDDDDOO
Kavarna IINIONE-Trst
Ulica Caserma in ulica Torre Blanca —= Napitnina je odpravljena. =— Velika zbirka političnih in leposlovnih revij —	-	in	časnikov	v	vseh	jezikih,	rrm
10 zapovedi
za zdravje in 10 zapovedi za kmetovalca, vsake posebej tiskane, dobi vsak človek zastonj v lekarni Trnkoczv zraven rotovža v Ljubljani. V tej lekarni se tudi oddajo zdravila p. t. članom okr. bol. blagajne v Ljubljani, bol. zavodu c. kr. tob. tovarne in bolniško blagajne južne železnice.
Kavarna „Central“
v Ltjubljani, Sv. Petra nasip 37
(poleg jubilejnega mostu)
se priporoča gg. železničarjem. Kavarna je vsak dan vso noč odprta.
Zagotavljajoč najboljšo postrežbo bilježi
z velespoštovanjem
ŠTEFAN MIHOLIČ
kavarnar.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Kopač. Tiska Dragotin Priora v Kopru.