Dopisi. Iz Lembaha. (Srebrna poroka). Napredve6er 23. aprila se je glasil tudi pri nas možnarjev strel, ter naznanjeval celej okolici pomen redke svečanosti. Namenjeni so biK kreei po hribih, vendar močno deževanje je zabranilo razsvečavo. Dne 24. aprila že ob 7. uri, ker je bila sv. meša napo^edana, je šolarjev in odras6enih ljndi vb6 mrgolelo. Šolarji spremljani od u6iteljst7a in drugib, podajo se k 87. meai, pri katerej so milo popevali cesarsko pesem; naalednje tudi ,,Te Deum" alj zabvalno peaem. Po svetej meši gredo zopet k šoli po dve lipici z venci ovili in podobi cesarja in cesarice. Tamkaj se postavijo 7 7rsto z zastavami, kojih je bilo 15 nalašč zato pripravljenib. Bile so slovenske, avstrijske, habsburake, bavarske, štajerske itd. Osem praznično oblečenib fantov je vzelo na nosalih z venci in traki O7ito cesarje^o podobo na rame; enako osem belo oblečenih in ovencauih deklet podobo cesarice. Med zvonenjem in strelbo z možnarji so nesli lipici k cerkvi, podobi pa pevaje cesarsko pesem v d70rano g. J. Robica, šolskega načelnika. Mično je bilo gledati ovenčano mladino nositi podobe in milo popevati. Potem smo šli na cerkveni prostor, kder so šolarji 7 jame, koje so sarni že poprej skopali, 78adili: 5 brnaek, na ta namen požlahtnjenih tako imenovanih cesaričic, in dve lipici med popevanjem slovenskih pesmij. Hruake so za cerkvijo, lipici pa pred vhodom v cerke^. Eo so bila drevesca vsajena, 80 6. g. župnik v pra7 ginljivej besedi razložili pomen svečanosti. Petero hrusek naj apominja mladino na petkrat pet ali pet in dvajsti letnico srebrne cesarjeve poroke; d^e lipici pa na milega in dobrotljivega očeta in mater cele avstrijske dežele, svitlega cesarja in preblago cesarico. Na aolznib očesib navzočih ljudi se je videla ljubezen in vdauost naših slovenskib prebivalcev do milega vladarja in vladarice. Končali 80 8 nživijo-klicemu, kar je navdušeno odmevalo po celej okolici. Po končanem nagovoru je sledilo razno igranje. Veliko radosti so imeli pri lomljenju piskrov s prevezanimi očesi. Na piskrib so bila darila za vsakega, ki je do piskra priael in ga 8 palico zdrobil. Med igranjem je blagi g. Robič, šolski načelnik, pekel prav po atarej slovenskej navadi pod milim nebom celega prašiča, enega pa je dal kuhati. Ubogi in solarji so imeli prav okusen obed; ker jim tudi vina ni manjkalo, ki 80 ga dobrotniki 7 vedricah donašali. Okoli 300 ubogib in šolarjev se je nasitilo. Po obedu ao zapeli pod vod8tvom g. Fr. Roškerja, nevtrndljivega nadučitelja, prav mične pesmice. H koncu še je dobil vsak šolar darilo po srečkanju, zmes tudi ceaarjeve in ceaaričine podobe. Še enkrat so zapeli ter veliko bolj navduaeno cesarsko pesem, in z mo6nimi živijo-klici cesarju in cesarici pa tudi vsem dobrotnikom ae podali ob treh popoldne na vse kraje vsak na svoj dom. Tukaj izrekamo javno zahvalo vsem dobrotnikom, g. župniku in učiteljem ; g. Fr. Roakerju in Fr. Praprotniku, ki se je posebno trudil svečano obhajati srebrne poroke den in g. Zemljiču. Enako tudi g. Robi6u, ki je ob potu svojega obiaza praai6a pekel in prav okusen obed šolarjem in ubogim napravil. Take sve6ano8ti ae Lembab ni videl, in gotovo bo ae dolgo ostala 7 spominu 7aem! Iz Ponkve. (Cesarj evo srebrno poroko) obbajali smo tudi tukaj prav veselo. Dobili smo od okrajnega šolskega sveta iz Celja okiožnico, v katerej je bilo priporočeno posebno šolskej mladini nekoliko veselja pa tudi odraščenim ljudem 7 spomin Njih Veličanstev cesarja in cesarice za srebrno poroko kako veselico napraviti. Na 23. dan aprila zvečer bilo je večjim posestnikom in občinskim odbornikom z okrožnico od županstva naročeno, naj ta vecer po hribcih te ob6ine kreae prižgejo, kar se je tudi zgodilo. Zvečer užge se prvi krea na hiibcu sv. Ožbalda: na svit tega kresa zagromijo možnarji iz ponkovskega hribca, da se daleč razlega njib grom. Drugo jutro 24. aprila zbrali so se otroci v šoli ob 7. uri. Bili so potem peljani od g. učitelja v cerke7 k 87. meši. Po sv. opravilu so šli zopet v aolo, kder jim je vrli nadučitelj g. Oberski pomen današnje avečanosti razložil, kakor tudi žalostne in vesele dogodkeizNjiju veličanstev življenja. Odraačenibljudi bilo je vse polno. Otroci zapojo potem cesarsko pesem. Po dokončanej pesmi zagodejo godci cesarsko himno, in podamo se skoz ves Ponkovsko na prijazen kraj spremljani od navduaenih nasih faranov, ki so šolsko mladež po zmožnoati razveselili s potrebno jedjo, pijaco in raznimi darovi. Okoli 11. ure razidejo se otroci in odraščeni ljudje prav veselo. Možnaiji naznanjali so konec te svečanosti. Od sv. llja v Slov. goricah. (Cesarjeva srebrna poroka) se je tudi pri nas slovesno obhajala. Predvečer so možnarji gromeli in naši veterani in rezerviati, posebno pa tukajšui g. Maka plem. Suškovič, kteri si je največ prizadeval, da se je to storilo, so napravili bakljado; ž njo so šli pred farovž, kder so nje 6. g. župnik lepo nagovorili, in trikratni živijo-klici so zadoneli na svitlega cesarja in cesarico. Potem so izvrstni godci zagodli ,,Radeckijevo in slednji6 cesarsko bimno'1. Drugi dan 24. aprila okoli 10. ure so se podali v cerkev med godbo in pokanjem možnarjev: šolarji, učitelji, župani, šolski nadzornik in mnogo ljudstva. Med šolarje ae je razdelilo blizo 100 knjižic ,,Cesar Franz Jožef I." Pred sv. mešo imeli so naš 6. g. kaplan jako primeren nagovor ter nam posebno na srca polagali zvestobo in ljubczen do svitlega cesarja; ter so svoj govor končali s prelepimi besedami; naae geslo bodi: vse za vei o, dom in ceaarja! Po sv. meši bil je ,,Te Deum" in potetn se je pela in avirala ,,cesarska pesein". Na večer bila je živahna veselica v go stilnici g. Fluberja. Iz Leskoveca v Halozah. (Srebrno porok o) smo tukaj 2krat obbajali: v nedeljo 27. apr. po zaukazu cerkvene oblasti v cerkvi za vgo ljudstvo, a dne 24. aprila posebi6 za šolako mladež. Vsi otroci aolski prišli so prazni6no oble6eni v šoloin so bili potem peljani v cerke7, kder so 6. g. kaplan Meško slovesno sv. mešo peli. Med službo božjo pa tudi ob istej priliki v nedeljo popevala se je slavnostna peaem, prav spretno in sve6anosti primerno zložena po tamoanjem mnogoletnem in velezaslužnem u6itelju g. Maurusu. Pesem proslavlja posebno res velikansko milo8i-6no8t in radodarnost cesarjevo. Po sv. opravilu je vrli načelnik krajnemu avetu, g. Ivan Drevenšek, učence in u6enke v aoli zbral, jim razložil pomen in imenitnost denešnje S7e6anosti in naposled 780 šolsko mladež pogostil s paeni6ekom in vinom. Tudi je on prvi napil reko6: ,,Bog živi Njiju veličaustvi, ceaarja in cesarico, in ju ohrani zdravib, sre6nib, 7eselih in v milosti božjej do zlate poroke!" Navzo6i so mu pritrdili z živahnim: živijo-klicanjem! Iz Hoč pri Mariboru. (Srebrna poroka). Bilo je zvečer 23. aprila, ko smo se uže apat spravljali. Naenkrat zaslišimo mo6no grmenje možnarjev. Vse biti iz biš gledat in po8lušat, kaj da je. Sedaj zagledamo pred seboj grajš6ino Hausambacber vso v enem ognju, bliščobi in svetlobi. Na 8totine In6ic je gorelo, svetilo, v raznih bar- vah lesketalo in migljalo. Grof Nugent je dal svoj grad srebrnej poroki cesarjevej na 6ast rea sijajno razsvetljiti. Drugo jutro so nas pa Hooki zvo- novi povabili zraven pokanja možnarjev k levitiranej av. meši č. g. dekana. Šolska mladina je živahno popevala cesarsko |iesem. Iz Mahrenberškega okraja. (S t a r š e r u b i j o), rubljene reči potem po dražbi prodavajo in 6asih celo po slepej ceni, to pa ne samo zarad dolžne da6e in drugib dolgov, ampak zarad tega, ker svojih otrok redno v šolo ne pošiljajo. Taka se je 7 Brezjem tamošnjim nekaterim roditeljem zgodila pa tudi 6. g. župnikova krava bila je rubljena, in 24. aprila prvi6 dražbana, ker niso nekega 14letnega dekleta, avoje sorodkinje, v solo poailjali. Tako postopanje od strani doti6nih aolskib gospodov je ondi tem 6udniše, ker v Brezjem pra7 za prav šole nimajo, ampak le mežnarijo a prav tesnim prostorom, kojo pa cerkveno predstojništvo tudi za u6ilnico rabiti prepuš6a. Všolanih je 80 aolarjev, ki gotovo vsi naenkrat prostora nimajo v sedanji u6ilnici. Uže bivši okrajni glavar plem. Strohbacb je o tej učilnici dne 28. maja 1877 napisal: nu6ilnica (Messnerkeuscbe) v Brezjem je uepodobno slaba in jena daljna poraba uže iz ozira na zdravje u6encev nepripustljiva". Vkljub temu se pa kaznujejo star.ši in redniki, 6e uže 13., 14 in 15 letnib otrok ne pošiljajo v tako šolo! Župnikova krava bo 8. maja zopet dražbana, ker prvokrat ni bilo kupcev ! Od sv. Petra pri Radgoni. (Sv. misijon.) Gaa od 24. aprila do 1. majnika so bili pri nas praznični dne^i, dne^i duho^nega 7eselja; imeli smo 87. mi8ijon. Obbajali so ga trije 8. oo. iz slavne družbe Jezuso^e. Vsak dan ste bili d^e slo^enaki pridigi, in da bi bilo tudi Nemcem uatreženo, ena nemaka na den. Vreme je bilo deže^uo, na polji delati ni bilo mogo8e, delo 7 goricah pa že konSano, tem leži ae je Ijud8t7o 87. misijona udeležilo; slabi in daljni poti ga niso nikakor zadrže^ali, bilo je ljudi, da se je 7se trlo. Kazalo je Ijud8t7o cudno strpljivost, še na 7e8er ob 8. so pristopali k 87. obbajilu. Beseda sla^nib go^orniko7 je goto^o genila vsakega, marsiktero trdo srce se je omehčilo, marsikteri od^alil velik kamen, ki je težil njegovo 7est in zdaj s bvaležnim srcem pra^i: nSrečni in zlati 8as s^etega misijona, o da smo učakali tudi ga nii". Zato pa Ii7ala 66. gg. misijouaijem ! Hvala pred 7sem pa 8. g. župniku, ki so uam 7 teku enega leta že drngokrat pripravili tako dubo^no 7eselje, in se ne bojijo ne truda ne stroako7, kjer gre za Z7eli8anje duš! Dal Bog, da 87. misijon obrodi obilo zaželenega sadu. — Iz Solčave. Glede na majhno število duš v Sol8a7i 8mo imeli mesenca aprila 7eliko bolniko^ in mrli8e7 ! Zvono^i so kaj milo peli in še pojo, ko pogosto duho^nika k bolnikom spremljajo, ae gosteje pa in tužno poj6 za duše rajnib, tem^eč, ker je tukaj na^ada, da se 7sakemu nirliSn, dokler je na  mit^aškem odru, najmanje trikrat z^oni. Koze ali osepnice namreč po celej fari otroke, pa tudi nekatere odraačene, silno tipincijo iu morijo. Redka, redka je hisa, kjer bi ne imeli, ali kjer bi ne bili uže imeli bolniko7. V malib tednih jih je tukaj za osepnice 18 pomrlo! In 7edno še 7no7ič zbole^ajo. Sicer lepi in 7eseli prvi maj je pii nas bil ne samo za^oljo nirzlega vremena neprijeten, a tudi zategadelj tužen, ker ta dan smo tri za koze urarle pokopali, kar se 7 tri in trideset letih mojega tukajšnjega duho7. paatirstva na en dan še nikedar ni pripetilo! Koze so bolezen, katera kot kaka oaeba skrivuo od kraja do kiaja, od biše do biae potuje. Tu sem so piisle 8rez planine iz Železne Kaple potem, ko so tam že neki črez 50 ljudi potnorile; prikazujejo se zdaj 7no7ič 7 nasej drugej sosedojej fari st. Jakoba 7 Kopri7nem na Koroškem; tudi tam je nekaj otrok na tej bolezni pied teduom pomrlo. Lučkej fari, uni kraj naše nIgle", je doBehdob ta bolezen še popolnoma prizanašala, toda bati se je, da bo kmalu tudi tam. Je doala črez 7isoke planine, bo pridrla tudi 8rez tesno nIglo"; na 7iata že trka, saj pri dveb naših poslednjih kmetih pred ,,Iglo" ravno zdaj nekaj oseb, iu sicer bolj odraačenih, napada. Pred nekim Časom, ko pri nas koz še ni bilo, je dragi nGo8p." iz ,,Vubarja" po^edal kaj ljubeznji^o iu tolažljivo obnašanje tamošnjega zdravnika do bolniko7 z enako boleznijo ! — toda pri nas je druga8e, — od nobeue stiani se nikdo ne znieni — ne za bolnike, ne za njib stauje! J. Janc, župnik.