SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LVI (50) Štev. (Na) 28
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 17 de julio - 17. julija 1997
If
Domača zdravila"
Govor arh. Jureta Vombergarja na domobranski proslavi v Carapachayu, 29. junija 1997
Pri tej proslavi se spominjamo domobrancev in drugih protikomunističnih borcev, ki so pred 50 in več leti eni padli v boju, drugi pa so bili po koncu vojne pokončani. Spominjamo se jih kot junakov, Junakov boja, ki za nas ima pomen, smisel, vrednost, za svet na splošno pa ne, če pod Vrazom „svet na splošno" razumem svetovne medije (se pravi: dnevnike, revije, televizijo), OZN in druge mednarodne politične organizacije, uradno zgodovinopisje ln splošno javno mnenje.
Vsi ti so si edini v tem, da je edini resnični in splošni sovražnik za človeštvo t. lrn. fašizem. Nikakor pa ne komunizem v svojih različnih variantah. Komunistične ločine danes prikazujejo le kot ekcese fanatičnih, a dobro mislečih idealistov, ki so v veri, da se borijo za boljši svet, sicer pokopali kruto, a končno spoznali svoja pričevanja za utopijo in se mirno umaknili, Vstopili z oblasti. Danes ti starčki idealisti toirno sedijo na zapečju in prejemajo visoke pokojnine za svoje* zločine, drugi hodijo nabirat gobe in lovijo divjad ali pa v domovih za ostarele pišejo pisma bralcev, v katerih opisujejo svoje podvige in nekaznovano psujejo svoje nekdanje nasprotnike.
Fašizem naj bi bil utelešeno objektivno *lo, proti kateremu se je treba boriti z vse-®ii sredstvi in kjerkoli; utelešeno zlo predvsem za tiste, ki drugače ne priznavajo nobenega objektivnega dobrega in tudi zanikajo možnost obstoja resnice. To je vsekakor psihološko zanimivo: tajijo Boga, Priznavajo pa hudiča, ki ga imenujejo fašizem. Kaj je to fašizem? V bistvu je to zanje antikomunižem. Tak je levičarski miselni krog, v katerem se vrtimo že od španske državljanske vojne naprej, ko je boljševiški Propagandni stroj Agitprop, kot del taktike Kominforma skoval stigmo: fašizem = antikomunizem, kjer zadnja beseda pomeni Prizadevanje za uveljavitev krščanskih vrednot v družbi, po drugi strani pa obramba, Predvsem z orožjem v roki, pred revoluci-1° ali kakršnimkoli voditeljev in osvoboditeljev delovnega ljudstva.
Ta „fašizem" nima tistega pomena, kot 8a najdemo v vsakem normalnem leksikonu, ampak je psovka, s katero se označuje Vsak odpor proti katerokoli inačici boljševizma in katerega mednarodni mediji ves
ostro obsojajo in satanizirajo; a priori °drekajo vsako pravico odpora. To dobro Vesta argentinska in čilenska vojska, ki sta rii na zadnjih okopih borbe proti boljševizmu, preden je klavrno zamrl. In to, da so “'li boljševiki premagani z njihovo lastno strategijo in metodami, kar je sicer s krščanskega stališča obsojanja vredno, tega ne ^°do nikdar odpustili, ne Videli, še manj ' inochetu. Res pa je, če bi v Argentini zma-Sala gverila, mi ne bi imeli domobranske Proslave, danes in tukaj. „Son verdades de erogrullo", bi rekli Španci.
Krščanski sopotniki in kolaboracionisti ^IjŠeviških podvigov trdijo, da se kristja-j'1 ne bi smeli boriti proti nasprotnikom *rščanstva ter civilizacije in družbenega [eda' ki iz njegovih osnov izhajata. Samo °t en primer naj navedem stavek, ki sem jja bral v poljudni medicinski knjigi „100 »“jBl^čih zdravil za dušo in telo, I del", ki
jo je napisal slovenski zdravnik dr. Jože Ramovš. Takole pravi, ko govori o razmerah med drugo svetovno vojno v Sloveniji: „Kristjani so potegnili za Petrom ,meč iz nožnice' za obrambo Boga, vere in drugih vrednot ter bili deležni Jezusovega svarila Petru v tistem trenutku: ,Vsi, ki primejo za meč, bodo z mečem pokončani'". S tem citatom iz svetega pisma, ki je točen po črki, ne pa po duhu evangelijev, hoče razvrednotiti vso veličino protikomunističnega odpora in tragedije našegjl naroda, katerih se jih mi danes spominjamo. Kot da ne bi vedel, da so komunisti pobili na najbolj okrutne načine več kot 1000 nedolžnih ljudi na Dolenjskem, predno so se osnovale vaške straže za obrambo; kot da kristjani ne bi imeli pravice braniti sebe, svojih družin in svojega naroda (braniti tudi z orožjem v roki, dokler imajo kako možnost uspeha, seveda, drugače bi bil kolektivni samomor, kar pa ni krščansko). Z enim stavkom, kot z zamahom roke, takole cinično razvrednoti tudi vsako prizadevanje kristjanov za preživetje, tako za nazaj v zgodovini kot za naprej.
Za uporabo citatov, kot je Ramovšev, se lahko skriva marsikaj. Lahko je zmota, v katero je zapadel Martin Luter, ko je trdil, da se kristjani ne smejo upirati Turkom, ki so napadali Evropo, češ, da to pomeni zoperstaviti se volji Boga, ki z njihovo pomočjo kaznuje grehe kristjanov. To tezo je takratni papež (Leon X v buli „Exsurge Domine" 1. 1520) obsodil kot heretično. Obstajajo različni psihološki razlogi, ki skušajo opravičiti pasivno držo pred zlom, recimo, želja se izogniti se borbi in s tem žrtvam in trpljenju. Lahko so pa politični razlogi, namerno skovani argumenti, da vzbudijo defetistično držo nasprotnikov, v našem primeru kristjanov, še posebej katoličanov. Pravijo, da preganjanje kristjanov ni zlo, da je normalno ali celo nujno stanje za Cerkev, da bi morali biti kristjani še hvaležni svojim preganjalcem, ipd. Predstavljajo „peto kolono" znotraj katoliške Cerkve.
Požvižgam se na nasprotovanje, zasmehovanje in psovanje komunistov, preob-lečencev, prizadene pa me posmeh in zavajanje bratov po veri in narodnosti, kot je omenjeni zdravnik ali naslovni škof Grmič v svojih prejšnjih ali najnovejših izjavah. Sklicujejo se'na Kristusove besede, svoje zadržanje prikazujejo kot nekaj pristno krščanskega, kot izraz evangelijskega duha, kot stara resnica, ki izhaja iz prakse Kristusove Cerkve, oznanjajo sprejetje poraza kot neko božje načelo. .
(Omenjene Kristusove besede: ,Kdor se bo z mečem boril, bo z mečem pokončan' pa po njihovem mnenju - Bog vedi, po kakšni miselni akrobaciji - ne veljajo za ameriške kristjane, ki so premagali nemške naciste ali za kristjane - partizane, ampak zgolj in ekskluzivno za brate po veri in narodnosti, ki so se drznili upreti komunistom).
Taki so argumenti in način mišljenja t. im. „krščanskih socialistov", oporečnikov znotraj katoliške Cerkve, nasproti t. im. „klerikalcem", to je, katoličanom, ki sledijo papežu in njegovim smernicam. Celo
Nad. na 3. str.
DZ sprejel spremembo 68. člena ustave
Poslanci državnega zbora so v ponedeljek, 14. julija na izredni seji po izredno dolgi in polemični razpravi sprejeli spremembo 68. člena ustave. Od 85 navzočih poslancev je za spremembo glasovalo 81 poslancev, eden pa je bil proti. S tem je bilo tudi zadovoljeno določilu, da se sprememba ustave sprejema z dvotretjinsko večino. Državni zbor je do zdaj že sprejel del zaščitne zakonodaje, ki bo nadomestila drugi odstavek 68. člena ustave.
Predvsem predstavniki opozicijskih strank so v debati vladi očitali, da je v preteklosti naredila veliko napak, katerih posledice) je, da Slovenija vstopa v Evropsko zvezo na diskriminatoren način in za to plačuje bistveno višjo ceno, kot bi jo lahko, ter da je zamujala čas.
Vincencij Demšar (SKD) je dejal: „Bojim se, da tisti, ki so se pogajali z Evropo, imajo premalo radi Slovenijo, sicer bi bili bolj trdi pogajalci. Zato bi morali zamenjati pogajalce ali pa naj ti zamenjajo metodo pogajanja. Sam se zavzemam za Evropsko zvezo, vendar skupnost evropskih narodov, kar pa je nekaj drugega kot gospodarska pridobitna profitna skupnost."
Novo besedilo 68. člena:
Tujci lahko pridobijo lastninsko pravico na nepremičninah pod pogoji, ki jih določa zakon, ali, če tako določa mednarodna pogodba, ki jo ratificira državni zbor, ob pogoju vzajemnosti. Zakon in mednarodno pogodbo sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino vseh poslancev.
Po STA
ff
lira evropske resnica za Slovenijo"
Skupina slovenskih intelektualcev, umetnikov in znanstvenikov je javnosti naslovila odprto pismo z zgornjim naslovom. V njem ugotavljajo, da Slovenija sedem let po prvih demokratičnih volitvah vse bolj zaostaja za evropskimi kulturnimi in demokratičnimi standardi. Pismo je podpisalo 31 osebnosti: med njimi pisatelj in član SAZU Drago Jančar, slikar in član SAZU Janez Bernik, predsednik prvega slovenskega parlamenta dr. France Bučar, člana SAZU dr. Stane Gabrovec in Kajetan Gantar, odvetnik Drago Demšar, pisatelj in
prevajalec Janez Gradišnik, pesnik in glavni urednik Nove revije Niko Grafenauer, pisatelj Andrej Hieng, dr. Andrej Inkret, dr. Milček Komelj, pisatelj Lojze Kovačič, skladatelj, profesor Lojze Lebič, predsednik Slovenske matice dr. Joža Mahnič, župnik mag. Janez Pogačnik, profesor in predsednik prve koalicije demokratičnih strank Demos (1989-1991) dr. Jože Pučnik, ljubljanski nadškof in slovenski metropolit v pokoju dr. Alojzij Auštar, kipar, profesor Drago Tršar, filozof dr. Ivan Urbančič ter pesnik Dane Zajc.
BHm
Zgodilo se je v Sloveniji
obisk Zunanje ministrice zda
Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright je prišla na kratek tolažilni obisk v Slovenijo v soboto, 12. julija. Na srečanju s slovenskim vodstvom v Ljubljani je izjavila, da bo Slovenija sprejeta v Nato v drugem krogu, če bo pospešila politične in gospodarske reforme, zboljšala pripravljenost vojske in prevzemala več odgovornosti za varnost na območju, kjer leži. S tem je jasno dala vedeti, da Slovenija v izvajanju politične demokracije daleč zaostaja za drugimi državami, saj še ni prekinila s starim komunističnim režimom, saj so njegovi predstavniki še danes neprekinjeno na visokih mestih.
DRNOVŠEK V MADRIDU
Premier Jafnez Drnovšek se je ob srečanju voditeljev držav članic Nata pogovarjal z več predsedniki in v teh pogovorih prejel veliko pozitivnih odzivov glede Slovenije in zavezo, da bo Slovenija v Nato povabljena ob naslednji širitvi, predvidoma leta 1999. Po Drnovškovi oceni so zagotovila voditeljev držav članic Nata za Slovenijo „zelo spodbudna", dodal pa je, da tudi pri prihodnji širitvi obstaja nevarnost, da bi Slovenijo znova obravnavali v svežnju s katero drugo kandidatko, zato je v pogovo-
rih opozoril, da želi individualno obravnavo Slovenije po njenih lastnih zaslugah, ne v skupini držav.
Slovenski krščanski demokrati pa izpad Slovenije iz prvega kroga širitve zveze NATO razumejo kot rezultat napačne slovenske zunanje in notranje politike. To je največji neuspeh vladajoče koalicije. Zapravljena priložnost, da bi se Slovenija dokončno politično in Mamostno umestila, zahteva zamenjavo neučinkovite vlade, najprej pa odstop zunanjega ministra.
LESTVICA TVEGANJA
Slovenija je v julijski številki publikacije Dun and Bradstreet International Risk na lestvici pokazateljev deželnega tveganja uvrščena na prvo mesto, enako kot Češka. Medtem ko je Slovenija obdržala oceno DB3a, je ocena češke zdrsnila iz prvotne DB2d na DB3a. Na lestvici pokazateljev deželnega tveganja je najboljša ocena DB1, najnižja pa DB7. Ocena DB3 pomeni ustrezno oziroma zadovoljivo sposobnost države za plačilo obveznosti.
POGAJANJA O NASLEDSTVU
Mednarodni posrednik za pravno nasledstvo nekdanje Jugoslavije sir Arthur
Nad. na 3. str.
Ena mojih naslednjih poti bo v Argentino
Pogovor z državno sekretarko za Slovence po spetu
Mihaelo Logar
Imate kake posebne načrte za odnos Slovencev po svetu do matične Slovenije?
Prvo lahko ponovim ugotovitev, da matična dežela nima izdelane strategije do Slovencev po svetu, zlasti do tistih, ki so v oddaljenih državah« Do zamejstva smo to v zacjnjem letu poskušali ugotoviti in je v resnici storjen korak naprej. Nekaj podobnega bo potrebno storiti, da se formalizira ta odnos države do Slovencev po svetu. Ne . bi želela zelo hiteti, ker potrebujem čas in tudi zelo konkretne priprave. Prvo je Slovence po svetu priznat* kot subjekt, zato potrebujem čim.več informacij od njih, kaj želijo in kako želijo, da se tudi ta odnos formalizira.
Kaj po glede Argentine in Slovencev v njej? Imamo svoje posebnosti, jih morda poznate?
Moram priznati, da so ravno Slovenci v ■Argentini točka, s katero sem najmanj seznanjena. Tam je tudi edini kontinent, ki ga nisem obiskala in zato tudi ni bilo nikoji direktnega stika, ki pa je ravno izredno pomemben. Vas poznam samo preko časopisa in določenih oddaj. Tak konkreten stik je važen in brez njega nobena odločitev na tem področju ne more biti sprejeta.'Zato bo ena mojih naslednjih poti tudi v Argentino, da tako zapolnim vrzel v mojem poznavanju ter se srečam z ljudmi. Vesela sem vsake informacije, Vsake sugestije, ki mi jo bodo dali.
Res bi si želeli, da bi na licu mesta spoznali, kaj delamo, kaj mislimo. Morda mislite priti kmalu?
Mislim, da se bodo v prihodnjem letu stvari že toliko uredile tu v uradu,, da lahko načrtujem tudi bolj izčrpno spoznavanje vas v Argentini.
Da govorim še o sebi. Že drugič je letos vaš urad skupaj z uradom za informacije pri vladi pripravil sestanek urednikov slovenskih časopisov po svetu. To je ža nas zelo koristno za zbližanje Slovencev po vsem svetu. Mislite s takimi seminarji nadaljevati?	t
Na vsak način. Če so udeleženci takih srečanj zadovoljni, potem mislim, da smo našli točko, ha kateri želimo nadaljevati. Druga takih točk je srečavanje učiteljev, kar je bilo zelo pozitivno sprejeto, načrtujemo pa še nekaj takih in podobnih akcij. Tudi tu bi bili veseli vsake sugestije, kdo bi naj se še srečeval in na kakšen način.
Najlepša hvala za vaš pogovor, ko pa pridete v Argentino, bomo naredili novega, ko boste že bolj seznanjeni z našimi problemi.
Pogovarjal se je Tine Debeljak
Pričeli ste to službo pred nekaj dnevi in se ne poznamo. Zato bi vas prosil v imenu naših bralcev, da bi v kratkih besedah predstavili svoje življenje in delo.
Prav lepo pozdravljam vaše bralce. Moje ime'je Mihaela Logar. Rojena sem na Duplici pri Kamniku, poročena pa sem v Vodicah. V politiko sem prišla praktično leta 1988 s pričetkom Kmečke zveze, kjer sem ena od ustanoviteljev. To delo je raslo in se nadgrajevalo, prišlo je do Kmečke zveze kot stranke, do volitev v parlament, kamor sem prišla že leta 90 v prvem mandatu, na ponovnih volitvah leta 92 sem pa bila spet izvoljena. Oba mandata sem končala kot predsednica Odbora za mednarodne odnose, kljub temu, da sem bila članica opozicijske stranke. Po letih tega delovanja sem spoznala, da je treba vedeti še kaj več kot le delovanje v parlamentu. Vedno sem bila naravnana na to, da rada vidiip sadove svojega dela, v parlamentu pa je ustvarjanje bolj na govorni ravni, tu pa so konkretna dejanja in tudi sadovi so konkretni.
Kako se uvajate v to novo delo? Imate kaj stikov z dr. Vencljem? •
To uvajanje je izredno intenzivno, praktično ves dan se srečujem z raznimi ljudmi. Zbiram, vpijam informacije. Zdi še mi, da je to osnovno: čim več informacij, potem je tudi odločitev lahko kvalitetna, in vem, da mi teh informacij manjka. V parlamentu sem bila seznanjena s področjem, a’ na nekoliko drugačni ravni, tu se srečujem na zelo konkretni ravni in ta prehod je težak. Pri tem mi zelo pomaga stik z delavci, ki so bili prej tukaj, zlasti z dr. Vencljem sva se nekajkrat srečala; čeprav mi je skušal posredovati v najkrajšem času čimveč teh ' informacij, se vprašanja pojavljajo vsakodnevno.
Nasilna smrt župnika
Dne 8. julija so uslužbenci Policijske postaje Grosuplje dobili obvestilo, da je bil v župnišču v kraju Velika Račna pri Grosu-pljah najden mrtev župnik. Zadane poškodbe na telesu so bile tako hude, da tudi takojšnja zdravniška pomoč ne bi bila uspešna. Na podlagi okoliščin in izbranih obvestil sklepajo, da bi bil motiv dejanja lahko premoženjska korist, čeprav zaenkrat še ni ugotovljeno, da bi iz cerkve in cerkvi pripadajočih objektov karkoli pogrešali. Obvestila, ki bi lahko služila namenu preiskave, so zbirali tudi v dveh romskih taborih
v okolici Grosupljega.
Nadškof dr. Franc Rode je obiskal načelnika kriminalistične službe UNZ Ljubljana Marjana Erhatiča, ki vodi preiskavo o smrti pokojnega župnika. Načelnik je potrdil, da je šlo za nasilno smrt, in nadškofu zagotovil, da si pristojne službe prizadevajo, da bi našle storilca ali storilce. Nadškof je načelniku omenil, da je v zadnjih letih to že tretji primer nasilne smrti duhovnikov v ljubljanski nadškofiji in da Cerkev pričakuje, da bodo pristojne službe storile vse, da bi čimprej odkrile storilce.
Jm
Tone Mizerit
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
V sredo, 9: julija je bil državni praznik argentinske neodvisnosti. Kot je že tradicija, je predsednik z vso vlado pohitel v buenosaireško katedralo, kjer so odmolili slavnostni Te Deani. Običajno je tudi, da kak predstavnik cerkvene hierarhije izreče priložnostne besede. To pot je Menem moral poslušati zahtevo pa večji socialni pravičnosti vlade, pa tudi po izpolnjevanju „dol-žnosti s poštenostjo, prozornostjo in sposobnostjo, ne toliko zaradi osebnih poželenj ali sanj o neki utopični in bodočnostni Argentini, temveč zaradi temeljnih in realnih potreb vse narodne skupnosti". Pač v premislek sedanjim in bodočim vladarjem.
NOTRANJI BOJI, HUDI BOJI *
Ni bil to edini opomin Cerkve v zadnjih dneh. Zabeležili bi lahko še več glasov, ki prav rotijo, naj se vladni možje in vladna stranka vsaj zaenkrat odrečejo hudim notranjim spopadom. Ti spopadi, med katerimi prednjači že večkrat omenjeno nasprotje med predsednikom Menemom in bue-nosaireškim guvernerjem Duhaldejem, že resno ogrožajo normalen-razvoj ustavnega življenja. Po besedah kordobskega kardinala Primateste je „preveč bojev za oblast", tako v stranki sami kot med njenimi veljaki, kakor tudi med različnimi socialnimi skupinami, kot na primer trenje med sindikalisti in podjetniki. Kar pa se vlade same tiče, gotovo obstaja v cerkvenih krogih strah, da bi „kanibalski spopadi" za bodočo predsedniško kandidaturo tako okrnili osebnost in veljavnost sedanjega predsednika, da bi bila zadnja doba njegovega vladanja podvržena kaosu.
Težko je hudiča izganjati z Belcebubom. In vendar nekaj takega, poizkuša Duhalde, ko nenehno napada vlado, katere del je on sam, in katere delovanje mara podpirati. Zato ti nenehni sporeki in prav tako ponavljajoče se sprave. Sedanje premirje je najresnejše od vseh, kar smo jih doživeli doslej, a jasno je, da bo trajalo le do oktobra.
V sami peronistični stranki se vedno bolj pogosto slišijo glasovi, ki svarijo pred „alfonsinizacijo" zadnjega dela Menemove-ga vladanja. V spominu vseh je, kako je tedaj radikalni predsedniški kandidat Ange-loz napadal delovanje vlade in dejansko Alfonsinu spodnašal enega ministra mesečno, dokler ni položaj postal tako neznosen, da je spričo peronistične zmage Alfonsin moral pustiti vlado še pred ustavnim rokom. Tu je vprašanje, koliko ministrov je že vrgel Duhalde, in koliko jih še bo.
VSE ZA PROIZVODNJO
Zapisali smo, da se trenutno tako predsednik kot guverner precej resno držita sklenjenega premirja. A Duhalde ne more mirovati, ko vidi, kako ugled vlade pada in kako pereči socialni problemi porivajo glasove v naročje opozicije. Njegova žena Hilda je še vedno na čelu raznih anket za oktobrske poslanske volitve. A številke nikakor niso take, kot bi jih guverner želel. Njegova zmaga v provinci Buenos Aires mora biti tako prepričljiva, da bo Menemu odvzel vsako željo ponovne kandidature. To pa se danes še ne kaže.
V takem stanju Duhalde namesto Me-nema napada gospodarskega ministra. Roque Fernandez je bil zadnji teden najbolj priljubljena guvernerjeva tarča. Snov prerekanja je bilo že večkrat zahtevano ministrstvo za proizvodnjo". Guverner vztraja na tej ideji, češ, da bi bila to najbolj uspešna poteza za boj proti brezposelnosti. Duhal-deja sicer skrbi oktober, a še bolj ga skrbi leto 1999, ko bodo predsedniške volitve. Dotlej mora biti po njegovem vsaj delno rešen problem brezposelnosti. Te dni so
sicer nove statistike pokazale, da je ta nekoliko padla in sicer za 1,1 do 1,4 %. A to je še vedno nevzdržno za državo, kot je Argentina, kjer se reaktivacija pozna le v makroekonomskih podatkih, kaj malo pa njeni sadovi pridejo do navadnega ljudstva.
To zadevo novega ministrstva je Duhalde peljal precej daleč, tako daleč, da je končno moral poseči vmes sam predsednik, ki je moral odločiti med tem, kar je zahteval „prijatelj in zaveznik" guverner, in položajem, na katerem je vztrajal Roque Fernandez. Znova je Menem pokazal, kako zna salomonsko reševati slične probleme. Res je ukrenil, da je bil volk sit in koza cela: novega ministrstva ne bo, pač pa bo posebno državno tajništvo, ki bo skrbelo za proizvodnjo in' njen razmah. Prav tako je Duhalde dosegel, da bo posebno državno tajništvo zadolženo za majhna in srednja podjetja, ki so najbolj prizadeta vsled nastalega položaja.
A težav ni konca. Opozicionalni sindikati se vedno bolj aktivno udejstvujejo in pritegajo vedno večje število nezadovoljnih prebivalcev. Zadnje protestno zborovanje« ki so ga uprizorili na majskem trgu v petek, 11. t.m. je zbralo 25.000 ljudi, raznih sindikatov in levičarskih političnih skupin« pa tudi precejšnje število neuvrščenih posameznikov.
IZHOD VEDNO LE ZA SILO
In kot je že običajno, namesto da bi poiskali vsej zadevi ka kolesno rešitev, iščejo političnih pasti, ki naj bi vladi olajšale volilni položaj. In kaj je sedaj iznašla vlada? Predlog, naj bi podelili volilno pravico mladim od izpolnjenega 16. leta dalje. Vlada upa; da bi ta „dar" omenjeno plast prebivalstva nagnil, da bi se na volitvah izrekel za vladno stranko.
Izvedba tega predloga je nemogoča v teku letošnjega leta. Cika torej- na predsedniške volitve leta 1999.
In kdo je predstavil to najnovejšo vladno idejo? Nihče drugi kot poslanec Yoma« skozi katerega roke gredo najsrčnejše predsednikove želje. On je tudi svojčas predložil osnutek za ponovno spremembo ustave, ki bi Menemu odprla vrata do nove predsedniške dobe. Kako bo pa s tem novic1 predlogom, je še težko ugotoviti. Zaenkrat so vsi resni socialni krogi proti, ker vse le preveč diši po volilnem golažu.
Zlasti pa so vedno bolj številni glasovi« ki zahtevajo, naj vlada vendar že pozabi n3 volitve in nekoliko bolj resno vzame v roko težke probleme družbe. Eden teh je gotovo < delavska fleksibilizacija, zadeva, ki se vleč® že dolga leta, pa jo predsednik zaradi volilnih namenov še nikoli ni izpeljal do konca-
Za konec omenimo še drugo zadevo, ki je vlada tudi ne zna rešiti in ki se vleče Že dolga leta. Gre za napad na izraelsko poslaništvo. Tam je 17. marca 1992 eksplodirala bomba, ki je povzročila popolno p°" rušenje poslopja in desetine mrtvih. Raziskovanje tega atentata je izključna skrb Vrhovnega sodišča, ki pa vsa ta leta ni mnogo naredilo. Kot je pred kratkim obtožil član parlamentarne komisije, niso znani nit1 osnovni podatki o tem atentatu, začenši s tem, da se ne ve, kakšne vrste eksploziva so storilci uporabili, ni nobene važne sled1' ki bi jo vestno raziskali, itd. Sedaj vlada zahteva, zaradi zunanjepolitičnih interesov« naj bi Vrhovno sodišče obtožilo Iran, član1 sodišča se pa temu upirajo. Tako, po ed strani, najvišji sodni organ vendar enkrat brani svojo avtonomijo,, po drugi strani pa je popolnoma jasno, da ni storil ničesar, da bi atentat vsaj nekoliko resno raziskal. Pa*' to je le eden izmed primerov neresnega delovanja. A takih primerov je nešteto,-
Domala zdravila" Zgodilo se je v Sloveniji
MM
Nad s 1. str.
teko daleč gredo v svojem nasprotovanju v smislu reka „mors tua, vita mia" (češ, ti umri, da bom jaz živel), da podpirajo gibanja in akcije, ki so naravnost nasprotna krščanstvu.
Pred par tedni smo mogli slišati očitek Svetovnemu svetu Cerkva (Consejo mundial de Ipesins), da je desetletja podpiral, moralno ■n finančno, vsako revolucionarno gibanje
gverilsko akcijo, ki se je pojavila v Južni Ameriki (seveda samo v katoliških deže-Jah, ne v protestantskih ali pravoslavnih!) m sicer očitek od samega kardinala Ratzin-gerja, kar je povzročilo ogorčeno trganje oblačil in zanikanje prizadetih, češ, da so se borili za človečanske pravice, proti vojaškim diktaturam, ipd. Ne spominjam se, da bi kdaj slišal, da bi omenjeno združenje krščanskih cerkva podprlo kako protikomunistično gibanje ali da bi nudilo podporo preganjanim kristjanom za železno zaveso...
Ni moj namen razvijati teoloških argumentov proti katoliškem oporečništvu, ki je danes v Sloveniji in drugod po svetu zelo razvito in aktualno. Že normalen zdrav čut Pove, da ima človek pravico braniti sebe in svoje, kadar je napaden. Vendar, čeprav Posameznik more žrtvovati svoje lastno življenje za dobro bližnjega ali naroda, nihče nima pravice žrtvovati svoje družine ali skupnosti, za katere je odgovoren. Mladi slovenski fantje, ki so bili mobilizirani v Nemško vojsko, so se zavedali, da če s‘e Uprejo, bodo s smrtjo kaznovani oni in njihova družina. „Manj strašna moč je v črne Zemlje krili, kot so pod svetlim soncem suž-1,1 dnovi", Prešernov verz, ki smo ga velikokrat slišali ali deklamirali, more biti zelo Ovajajoč. Lahko velja za odločitev posameznika, ne pa za narod. Dokler narod obstaja, je še vse mogoče...
Današnja slavnost ima pomen za nas in
vesoljno krščanstvo, čeprav je že 50 in več let od dogodkov, ki se jih spominjamo. Za nas še posebej, ker nas označuje, identificira kot tisti del slovenskega naroda, katerega skupno trpljenje in usoda povezuje v enaki ali še večji meri kot skupni jezik, vera in običaji. Po drugi strani pa opozarja, da je še vedno (oziroma, da je spet) aktualno to, kar se je pri nas godilo že pred tolikimi leti. Komunizem ni propadel, ni bil premagan, preoblekel se je. Pojavlja se v novi obleki pri zadnjih volitvah v Franciji, jutri morda v Italiji, v Nemčiji. Na Kitajskem je se vedno živ in v. polni formi. To, kar se je Pri nas godilo pred 55. leti, se zna jutri še marsikje. Naši borci proti komunizmu ka-
žejo pot katoličanom jutrišnjih dni.
Za naš narod v domovini, ki je po božji milosti dosegel državnost - in kar te dni z veseljem in hvaležnostjo praznujemo - je spomin na travmatično polpreteklost resen opomin. Slišali smo, da „imamo Slovenci ene revolucije dovolj". Ni res! Revolucija je bila odveč, nič pozitivnega ni prinesla, le strašno trpljenje med svojim potekom in ' kasneje, do današnjih dni. Neposredni krivci imajo možnost, da priznajo krivdo in se spreobrnejo. Le tako je možna sprava med Slovenci, kar je edino poroštvo obstoja naroda in države. Če ne vedo, kako to opraviti, naj vprašajo Špance ali Nemce, ki so bili pred podobnim izzivom. Naši verski voditelji, ki imajo mnogo zvez s cerkvenimi krogi v Nemčiji, naj poizvejo, kako so oni dosegli spravo med nemškimi demokrati in njihovimi sonarodnjaki nacisti. Je Cerkev obžalovala eventualne krivice, ki jih je povzročila nacistom? Ali tudi oni razlikujejo med „dobrimi" nacisti in „slabimi" nacisti, kjer so „dobri" tisti, ki so se v „do-bri veri" borili za „dobro" svoje domovine in niso ničesar vedeli o zločinih „slabih"in se tudi nikakor ne čutijo odgovorne za lumparije „slabih"? So morda Nemci sadili „hraste sprave"? Kakšne skupne spomenike so. postavili? Kako so opravili z „revanšizmom" in s „preštevanjem kosti"? Kako s poimenovanjem mest, trgov, ulic, ustanov' ali pevskih zborov, z vrnitvijo zaplenjenega premoženja, s šolskimi učbeniki? Ali njihovi vladarji tudi poznajo več resnic in koliko?
Rad bi bil med tistimi, ki bodo praznovali spravo v Sloveniji. Imam pa trpek občutek, da tega ne bom doživel, po vsem, kar se je zgodilo v teh zadnjih šestih letih samostojnosti in demokracije. Tak kot je položaj v svetu, v moji domovini in v deželi kjer živim, z grenkobo v srcu ugotavljam, da ni mesta za optimizem, za pesimizem pa tudi ne, če sem res kristjan. Realizem naj bi vodil kristjana v ocenjevanju in presojanju. Krščanski realizem pa ne izključuje čudežev, ki jih Bog, gospodar zgodovine, v svoji milosti kdaj uporabi (česar pa zgodovinopisje ne registrira).
Ne moremo si hiti predstavljati, kako se bo to zgodilo, kot si leta nazaj nismo mogli predstavljati načina metamorfoze komunizma v Sovjetski zvezi in v vzhodni Evropi, ali načina, kako se bo izcimila slovenska državnost.
Prepričan pa sem, da se bo to zgodilo. Kri naših mučencev ni bila zastonj prelita, ne zanje, ne za narod, katerega so ljubili in za katerega so darovali svoja mlada življenja.
'V'InHi
Proslava Dneva državnosti v Bariločah
Tu je že dolga leta običaj, da se uradno Proslavi glavni narodni praznik dežel, ki so Predstavljane tu po svojih skupnostih; in s,cer z udeležitvijo krajevnih oblasti in Predstavnikov raznih javnih uradov in ustanov.
Tudi letos smo se v sredo, 25. junija ob dvanajstih zbrali na Plaza de las Colectividades ob navzočnosti bariloškega župana, Predstavnice občinskega sveta, predsta-Vriikov Prefekture, Žendarnierije, delegacij Vseh tistih evropskih skupnosti, ki so povedane v Asociacion de Colectividades Euro-Peo-Argentinas - z zastavami in narodnimi Mošami - ter predstavniki Čilenske skupno-sti/ Od Asociacion de Sirio - Libaneses in Asociacion Anglo Celta. x Točno ob dvanajsti uri sta župan Cesar Miguel in predsednik Slovenskega planin-skega društva Jerman ob zvokih vojaškega
klarineta dvignila argentinsko in slovensko zastavo. Po petju argentinske in slovenske himne je pa Matjaž Jerman v zelo jedrnatem nagovoru omenil našo preteklost pod raznimi nadvladami skozi tisočletje ter nakazal našo polpreteklost, kot izvor tukajšnje slovenske skupnosti, .ter poudaril nato širokogrudnost te dežeie do nas;- ki je tudi bila med prvimi, ki je priznala samostojnost sedanje Slovenije, in se je v imenu nas vseh za vse to toplo zahvalil Bariločanom.
Nato smo se vsi navzoči podali v Stan Slovenskega planinskega društva na priložnostno zakusko ob toplem vinu, ki naj bi vsaj nekoliko poravnalo tako zelo mrzlo in vetrovno, akoravno sončno, zimsko vreme tam na Plaza de las Colectividades ter se s tem še bolj utrdile vezi med vsemi bariloškimi prebivalci.
SŽ
Nad. s 1. str.
Watts je po končanih dvodnevnih pogovorih s slovensko pogajalsko skupino povedal, da o napredku pri sporazumu o nasledstvu za zdaj še ni mogoče govoriti. Doslej se je namreč pogovarjal o pripombah na revidiran osnutek memoranduma samo z makedonsko in slovensko pogajalsko skupino. Kolikšen je morebiten napredek, bo vedel šele potem, ko bo obiskal ostale tri prestolnice - Beograd, Zagreb in Sarajevo. Tudi vodja slovenske pogajalske skupine za nasledstvo dr. Miran Mejak je podobno kot Watts menil, da je „težko reči, ali je bil sestanek v Ljubljani uspešen". Slovenska stran je v pogovoru z Wattsem, podobno kot že večkrat doslej, poudarila, da morajo glede števila držav naslednic veljati že sprejeti mednarodni dokumenti. To pomeni, da je Jugoslavija razpacila in da je pet enakopravnih držav naslednic.
PREDSTAVNIKI CERKVE PRI DRNOVŠKU
Predsednik vlade Republike Slovenije Janez Drnovšek je sprejel delegacijo predstavnikov Cerkve pod vodstvom ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita dr. Franca Rodeta. Sogovorniki so sklenili, da se ustanovita dve paritetni komisiji, pri vladi in Slovenski škofovski konferenci, ki naj bi pri obravnavi vprašanj v odnosih med
državo in cerkvijo ustrezno nadomestili vlogo mešane krovne komisije. Ob tem so se dogovorili tudi o področjih in načinu delovanja te oblike medsebojnega usklajevanja. Premier Drnovšek in nadškof Rode sta se strinjala, da se druga odprta vprašanja uredijo čimprej, v zadovoljstvo obeh strani, na podlagi obstoječe ustavne in zakonske ureditve ter splošno veljavnih evropskih norm ter v duhu mirnega sožitja in sodelovanja.
PREDSEDNIK ITALIJE V SLOVENIJI
Na prvem uradnem obisku v Sloveniji je italijanski predsednik Oscar Luigi Scalfa-ro na skupni časnikarski konferenci s slovenskim kolegom Milanom Kučanom izjavil, da Italija do Slovenije čuti intenzivno prijateljstvo in prepričano podpira njeno vključitev v EZ in zvezo NATO. Predsednika sta se strinjala, da morajo imeti manjšine aktivno vlogo v meddržavnih odnosih.
Predsednik Scalfaro se je že sešel tudi s premieram Janezom Drnovškom, ki je izrazil zadovoljstvo ob dobrem razvoju odnosov med državama. Tudi tu sta>se sogovornika strinjala, da je skrb za obe manjšini ena od prednostnih nalog obeh držav.
Gost se je srečal tudi z ljubljanskim nadškofom in slovenskim metropolitom dr. Francem Rodetom ter s predstavniki italijanske skupnosti v Sloveniji.
XXXII. študijski dnevi
DRAGA 97
park Finžgarjevega doma,
Opčine, narodna ulica 89
Petek, 5. septembra 1997
Ob 17.00: Giorgio Banchig: 50 let po podpisu mirovnega sporazuma
Analiza položaja slovenske manjšine v Italiji, stanje v krajevni ravni s posebnim ozirom na Benečijo, perspektive, ocena odnosov z Rimom in Ljubljano.
Sobota, 6. septembra 1997
Ob 16,30: dr. Andrej Bajuk: Slovenija v evropskih integracijskih tokovih
Perspektive slovenskega vstopanja v Evropo pod vidikom modernizacije državne uprave in preobrazbe finančnega sistema. Vloga civilne družbe iri posameznika.
Nedelja, 7. septembra 1997
Ob 10.30: Klaus Einspieler: Izvoljeno ljudstvo in narodi v svetem pismu
Sveto pismo pravi, da je Izrael izvoljeno ljudstvo. Kaj naj to pomeni za Izraelove odnose do drugih narodov? Mar Izraelova izvoljenost razvrednoti pomen drugih narodov?
Ob 16.00: dr. Andrej Capuder: Enoumje 2000
Kaj nam obeta prihodnost, ali bolj ali manj prisilni jopič, ali pa bolj ali manj razvidno svobodo? Razmišljanje med evropskim in slovenskim prostorom.
V nedeljo, 7. septembra, ob 9.00 bo za vse udeležence sv. maša, ki jo bo daroval tržaški škof Eugenio Ravignani.
DSI - ul. Donizetti 3 - 34133 Trst - Tel. (00-39-40) 370846 - Fax (00-39-40) 633307
Kako zaščitijo države EZ svoja zemljišča
Zakonodaja Evropske zveze zahteva enako obravnavo vseh, je v svojem preda-. vanju na temo Kako zaščitijo države Evropske zveze svoja zemljišča pred razprodajo tujcem opozoril predstojnik Inštituta za mednarodno pravo in mednarodne odnose univerze v Innsbrucku Waldemar Hummer in ob tem poudaril, da tudi Avstrija, ki je od leta 1995 članica EZ, kar zadeva ureditev vprašanj prometa z zemljišči in nepremičninami še ni uspela sprejeti ustreznega modela, vendar ima za ureditev na voljo petletno prehodno obdobje.
V	navezavi na drugi odstavek 68. člena slovenske ustave, ki tujcem prepoveduje nakup zemljišč, je Hummer dejal, da bi ta
formulacija morala biti dovolj elastična in opozoril, da ne sme segati na področje omejevanja. Po njegovem mnenju tudi pridruži-tveni sporazum med Slovenijo in Evropsko zvezo v sebi skriva skrito diskriminacijo, saj je za tujce določeno število let bivanja v Sloveniji, preden jim je omogočen nakup zemljišča. Po oceni Hummer ja to ne bi vzdržalo preverjanja pred Evropskim sodiščem. Predstavil je tudi primere iz nekaterih posameznih držav članic Evropske zveze in Švice, vendar ob tem opozoril, da ti modeli še niso prestali morebitne obravnave pred Evropskim sodiščem in jih je potrebno pred morebitnim prevzemom podrobno preveriti.
"""* -
MARJAN EILETZ	/.	(2)
Kulturna ustvarjalnost Slovencev v diaspori
Predavanje v okviru prireditev Evropskega meseca kulture 3. junija 1997
#■
V	kratkem se bomo spominjali 50. obletnice množičnega naseljevanja Slovencev po tujih deželah vseh petih kontinentov, ko je vihra druge svetovne vojne in revolucije pljusknila v svet valove tisočev mož, žena in otrok, katere pa je božja previdnost obogatila z lepim številom kulturnih in javnih delavcev. Ti nesrečneži so se že po nekaj dneh izgnanstva, v begunskih taboriščih zgrnili okrog duhovščine in drugih pokončnih Slovencev, ko so še objokani zaradi novic o tragičnem poboju svojcev in prijateljev začeli ustvarjati najbolj dragocene kulturne prvine našega naroda: biltene s tiskano besedo, verska združenja in pevske zbore, kmalu še gledališča, likovne razstave in predavanja. Spet se je pokazala ta prastara in za Slovence tako blagodejna »resnica odrešenja preko zgmitve okoli križa in slovenske besede. Ta stalnica, ki je neizpodbitno dokazovala skozi dobro tisočletje naše zgodovine, kako se je naš narod ohranil notranje močen in v trpljenju prekaljen, je bila spet prisotna pri povojnih beguncih, ki šo sestavljali nov val izseljenstva, slovenske diaspore.
Po preselitvi v tuje dežele so se že prve dni ustanavljala društva, pevski zbori, slovenske'osnovne šole in srednješolski tečaji. Pisatelji in pesniki so se povezovali v novih združenjih in okrog tiskanih publikacij, gledališčniki so postavljali na oder stotine slovenskih dram in komedij, mnoge od njih v emigraciji napisanih. Slikarji in kiparji so prirejali razstave in ustanavljali umetniške šole, glasbeniki so nastopali, pisali razprave in komponirali izvirne skladbe. Filozofi in družboslovci so predavali, debatirali in učili misliti. Večsto ljudi je sestavljalo in še vztraja v tej kulturni armadi slovenske zdomske kulturne epopeje..Naš, v Evropi živeč pisatelj, ko je govoril o izse-
ljencih in o mitu izgubljenega, je dejal: „Ti ljudje jzlivajo ustvarjalne sokove v idiliko izgubljenih sanj, a se ne vtapljajo v brezsmiselnem hrepenenju. Zavestno ustvarjajo obrambna telesca, ki jih'ohranjajo duševno in telesno zdrave, korajžno in ujnirjerto zazyte v neizmernost lepote slovenske umetniške duše... Postavili so se po robu negativnim posledicam razočaranja in frustracij iz preteklosti... Obdržali so se na površini in zaplavali nasproti tokovom, hočejo razbliniti sleherno raznarodovalno
težnjo v tujjh deželah..."
Trubarjev, Prešernov in Slomškov rod v diaspori! Danes, po skoraj petdesetih letih zamolčanja in nepoznanja ga matična domovina Slovenija> počasi spoznava, priznava in sprejema nazaj v objem svojega kulturnega občestva. V tujini živeči Slovenci/ eksistenčno priklenjeni na tujino, smo p°" nosni na ta naš del kulturne zgodovine-Kljub vraščanju v tuje dežele vztrajamo pr> ohranjanju slovenske kulture ne le kot ene-ga največjih simbolov in vrednot naše narodne samobitnosti temveč tudi kot živ-ljensko nujnost za ohranjanje celovite člQ' vekove osebnosti tretjim, četrtim ali bogve še kolikim rodovom, ki bodo vztrajali v svoji zvestobi slovenstvu. Teh rodov b° temveč, čimbolj bodo naši vnuki in pravnuki čutili, da jih v domovini, v njihovi očetnjavi, spremljajo, ljudje istega rodu in, ki imajo zanje vedno odprta srca. Danes se obračamo na etično in narodnostno odgovornost svojih bratov v matični domovini' da nas pocipro z razumevanjem ^delovanjem, morda celo z delcem iste ljubezni in simpatije, ki jo izseljenci gojimo do vaš. Naša in vaša pota se stekajo na dimenzijah srca. Pomagajte nam v našem boju za obstanek te najbolj dragocene vrednote: slovenska beseda, slovenska misel.
$1a1111111111111 v n inni^
Zvon miru je privabil
Mendoški gredo v
Predstavitev pred odhodom v Slovenijo
Teden predno odpotujejo v matično domovino, so absolventi Slovenskega tečaja za srednješolce predstavili načrt za to turnejo. Komaj dva meseca sta zadostila, da so se naučili tako bogat program.
Presenetili so nas s sijajnimi oblekami tukajšnje narodne noše: ,/gaucho" in „pai-sana". Namenili so se, da bo predstava obsegala pesmi v slovenščini, da jih bodo onkraj morja razumeli; folklorni ples pa naj bi bil argentinski, da bodo tudi nekaj „našega" tam pokazali, česar nimajo možnosti videti vsak dan^Petje je pa bilo podano v obeh jezikih: slovensko ih argentinsko.
Program se je začel z recitacijo „Marti-na Fierra" pisatelja Jose Hemandeza. Recitiral je odlomke v španščini Tine Šmon. Pre-
vod v slovenščino, delo dr. Tineta Debeljaka, je recitiral - iste odlomke - Vladimir Triep. Spremljala sta na kitaro Ernest Bajda in Pavel Šmon.
V	tem prvem delu programa so bile kombinirane recitacije s petjem. Nastopili 'so s pesmimi: „Vrba" (France Prešeren): Magdalena Grintal; „Dramilo" (Valentin Vodnik): Tone Štirn; „Pesem" (Andrej Kokot): Urška Šmon; „Pesmice" (Marko Pavček): MilenaŠmon; „Domovina" (Herman Germ): Matija Žumer; ...Slovenski poet" (Tone Kuntner): Natalija Arrigoni; „Ljubežen" (Niko Grafenauer): Marjan Hirscheg-ger in „Nekoga moraš imeti rad" (Ivan Minatti): Erika Bajda.
Zapeli so vmes: „De mi esperanza" (zamba), „Los 60 granaderos", „Tonada del viejo amor" (tonada), „Las dos puntaš" (cueca) in „Slovenija, od kod lepote tvoje" (valček).
maturantje Slovenijo
Naj poudarim, S kakšnim globokim čustvom in odličnostjo so bile interpretirane popolnoma vse pesmi. Načrt celotnega programa, učenje petja in recitacij je oskrba ge. Angelce Šmon Bajda.
V	drugem delu programa so predstavili tukajšni folklorni ples. Naučil ga je Daniel Gomez, argentinski prijatelj naše skupnosti, ki se že nekaj let uči slovensko. Zato je tudi za uvod prebral v zelo dobri slovenščini pozdrav. Vsi smo začudeno poslušali iz ust avtohtonega človeka naš domači jezik in, kar je tudi nas presenetilo, močno vsebino njegovih besed. Izrazil se je tako:
„Rad bi Vam povedal, da mi je ta skupina mladih, ki jo boste videli plesati, v eno izmed največjih zadovoljstev tega leta. Začeli so brez vsakega znanja plesov in dosegli so neverjetno visok nivo, katerega bijcaterakoli folklorna skupina dosegla v 6 ali 7 mesecih. Zahvaljujem se vsem, ki ste
mi zaupali, in upam, da Vas nisem razočaral. To sem storil z namenom, da Vam povrnem za kulturno obogatitev, ki mi jo je dala Vaša skupnost, in s tem možnost, da govorim malo tega jezika, ki je tako težak, a bogat 'in poseben.
V	resnici je bila zame čast delati s to skupino mladih. V tem kratkem času, ko sem jim spoznaval, sem jih vzljubil. Hvala Bogu - zastavljen cilj se je uresničil boljše, kot sem pričakoval.
Za konec Vam želim povedati, da je to, kar boste Videli, sad velikih žrtev tako od moje strani kot od fantov in deklet".
Izvrstni ples nas je v mislih sprehajal po celi Argentini, medtem ko so mladi zaplesali „Zamba", „escondido", „cueca" in „chačarera". Posebne omembe je vreden fantov „zapateo", krasno izvršen.
Kot eden izmed gledalcev moram reči, da smo bili obdarjeni s presenetljivim in zelo okusnim programom.
Na koncu je spregovoril v imenu Društva predsednik Davorin Hirschegger. Pohvalil je delo mladih, se veselil, da bodo na tej višini predstavljali naše mendoško občestvo v Sloveniji in jim rekel: „Vi ste naša pesem. Mi smo na ponosni!".
Zaprl se je oder. Ko Mio se pogledali, je bilo veliko od ganjenosti solznih oči.
Tončka Šmon
Končno so odpotovali
Prva skupina mendoških maturantov, ki potuje v Evropo, se je 28. junija odpeljala v njihovo duhovno domovino.
Prvič v Slovenijo! Prvič v deželo, o kateri so nam toliko pripovedovali, o kateri smo se učili, iz katere izhaja naš ljubi slovenski jezik. Dežela babice in deda, morda celo očka in mamice.
Poznali bodo sorodnike, skupaj s prijatelji se veselili in uživali slovensko zemljo.
Tudi je predviden obisk Rima, zibelke
Na Binkoštno nedeljo je „zvon miru" na Šmarni gori privabil 70 naših delavcev, povratnikov iz Nemčije. Krasen majski dan, Marijino svetišče, praznik Svetega Duha in podobne življenske izkušnje, vse to je udeležence srečanja povezalo v veselo družbo verujočih pomlajenih kristjanov.
Šmarnogorski „zvon miru", drugi največji zvon v Sloveniji (tehta 3.800 kg), je postal poseben simbol naših delavcev v Nemčiji, posebno še tistih na VVurttemberškem, saj se je misel nanj porodila prav v tej deželi. Leta 1983 ga je namreč podaril Šmarni gori Janez Blažič iz Vodic, ki je tedaj delal v Mercedovih tovarnah v Sindelfingenu. Ta dogodek je registriral dnevnik Heilbronner Stimme pod naslovom „Čudež iz Sloveni-
naše vere. Sprejel jih bo Sveti Oče v romarski avdiejici. To bodo nepozabni trenutki!
Na letališču je veseli živžav. Objemi, poljubčki, solze veselja, pozdravi in pripombe. Srečni obrazi in slovo. Z Bogom!
Hvala ti, Gospod, da si nas obdaril s to priložnostjo! Hvala staršem za pomoč!
Absolventom: Eriki Bajda, Nataliji Arri-oni, Matiju Žumerju, Ernestu Bajdi, Urški mon, Mileni šmon, Tonetu Štirnu, Marjanu Hirscheggerju, Magdaleni Grintal, Pavlu Šmonu, Vladimirju Triepu, Tinetu Šmo-nu in voditeljici Angelci Bajda želimo vse dobro.
Srečno pot in srečno nazaj! Bog z vami!
je v Heilbronnu" (tam so zvon ulili 15. apr1" la 1983), kar je bilo darovalcu gotovo v največje zadoščenje in priznanje. Pod čudežem je časnikar razumel „meniha na tekočem traku Daimlerjeve tovarne v Sindelfingenu", Janeza Blažiča. Dogodek je pos-nela tudi nemška televizija, ki je našega Vo-dičana ponovno pokazala ob zvonu in komentator je zaključil oddajo z besedami-„Kje naj iščemo dobrega moža - " Nemšk’ rojaki, ki so za dogodek zvedeli, pa so se spraševali: ,,Ali je te mogoče, da en sam človek kupi zvon?" Prav to dejstvo je p°' sebej poudarila livarna Bacher iz Heilbron-ne: „To je bil prvi primer, da je en sam človek, delavec, kupil zvon".
Blažič je novi zvon ob napisu „Zvon miru" sam odpeljal v Slovenijo, ko se je pre) od njega poslovila slovenska župnija v StU' ttgartu. Pred televizijo je dejal: „Sem kristjan in v smislu evangelija je oznanjati mir; Ta zvon naj oznanja mir: v ljudeh samih* med našim narodom in povsod po svetu ■ Namen „malega binkoštnega srečanja na Šmarni gori je bil prisluhniti „zvonU miru". Po mali je Blažič na kratko poda zgodovino šmamogorskega svetišča in n)e' nih umetniških lepot. Po odhodu z g°re smo si v šmartinskem župnišču ogleda film o življenju Slovencev na VVurttember škem v letih 1970 do 1980. Ob slovesu sm° si zaželeli, da bi prišlo še dd takih binkošt nih srečanj, kot je bilo letošnje na pobudo nekdanjega slovenskega duhovnika v StU' ttgartu, Cirila Turka.
NOVICE IZ SLOVENIJE
XŽT
KOBARID- Predstavili so še eno novo knjigo o zgodovini tega mesta z naslovom Kobarid. Gre za zbornik, ki ga je napisalo enajst avtorjev, z namenom ohranitve in obuditve spomina na preteklost od prazgodovine do leta 1991. Knjiga predstavlja Čas, ki je zaznamoval Kobariško: skozi mirna in vojna leta, razcvet in propad krajev, ljudi in kulture ob Soči in Nadiži, in. na vse to so nujno vplivali dogodki v širšem prostoru in v stoletju dveh svetovnih vojn. V slogu nekdanje politične propagande pa'so prikazali tudi mnoge dogodke iz druge svetovne vojne, torej državljanske vojne na Slovenskem, ki jo je Komunistična partija Slovenije razširila tudi na Primorsko in v Soško dolino.
LJUBLJANA - V razstavni dvorani Narodno univerzitetne knjižnice (NUK) so odprli razstavo del in prepisov pisem slovenskega misijonarja Friderika Ireneja Barage (ter knjig in člankov o njem) z naslovom Eno je potrebno, kar je bilo med drugim tudi njegovo škofovsko geslo. Razstava bo odprta do 18. julija. Na razstavi v NUK so predstavljena Baragova originalna dela (skupno NUK hrani 15 njegovih'prvih izdaj), prepisi Baragovih pisem sestri Amaliji ter knjige in članki, ki govorijo o Baragi in njegovem delu kot misijonarju, jezikoslovcu in etnologu. Slikovni del razstave Predstavljajo risbe slikarja Franceta Gor-šeta, ki je v 60. letih narisal poseben ciklus risb z naslovom Po Baragovi deželi. Tudi je razstavljena vrsta publikacij in knjig o Baragi iz Argentine.
LJUBLJANA - V Križankah je uradno končal Evropski mesec kulture Ljubljana 1997, ki ju s prek 250 prireditvami na številnih odprtih in zaprtih prizoriščih v slovenski prestolnici potekal vse od 15. maja. Omenjena prireditev je bila koncert pod Rastnim pokroviteljstvom Evropskega združenja festivalov, na katerem so nastopili Simfonični orkester RTV Slovenija z dirigentom Antonom Nanutom, Slovenski komorni zbor, Consortium musicum z zborovodjem Mirkom Cudermanom ter solisti pianistka Dubravka Tomšič, sopranistka Ana Pusar Jerič, mezzosopranistka Božena L lava k, tenorist Branko Robinšak in basba-dtonist Marko Fink. Enako kot začetek Oteseca kulture so tudi njegov konec naznanili mestni ter. obmestni cerkveni in drugi
sebne novice |
Rojstva: V družinah Alenke Bajuk in Davida Salinasa se je 31. maja rodila hčerka Marija Eugenia; dalje Lidije Podesta in Clarka Ignacija Bajuka, 2. junija, sinček Tomaž; Lilijane Buccella in Jurija Bajuka, 7. jnriija, hčerka Valerija, ter Caroline Pelliza 'n Bernarda Bajuka, 17. junija hčerka Arn-Paro. Na ta način sta Vera Ašič in Marko ®ajuk v dobrih dveh tednih povečala kar za ^iri število svojih vnukov. Čestitamo!
Poroka: V Mendozi sta se 5. julija poučila Tomaž Kočar in Ana Farreras. Za Priče so jima bili starši Carlos A. Farreras lri Ana M. Moya ter Lojze Kočar in Ana ^Parhakl. Čestitamo!	.
Smrt: V ZDA, kjer se je nahajala občas-P°/ je v soboto 12. julija umrla bariloška ro-DKinja Sonja Omerzu (38) po zelo težki bo-ezni. Naj počiva v miru!
Titulami profesor: Na fakulteti za Poučne vede buenosaireške katoliške univer-že (Liniversidad Catolita Argentina), je bil
Andrej Fink imenovan za titularnega Profesorja v predmetu „Zgodovina diplomacije in mednarodnih odnosov". Dr. Fink Poučuje ta predmet že od leta 1981.
Čestitamo k visokemu imenovanju!
zvonovi, in sicer s koncertom mesta zvonov: Instabilis clAmor - Ljubljeni Ljubljani, katerega avtorji so španski umetnik Llorenc Barber, Studio za tolkala ter študentje z ljubljanske Akademije za glasbo in Teološke fakultete.	i
CERKLJE NA GORENJSKEM - Učenka Eva Zajc Sobočan je po odločitvi mednarodne strokovne žirije natečaja Oblikujmo znamko prihodnosti narisala najboljši osnutek znamke in s tem osvojila prvo nagrado na slovensko-italijanskem natečaju, ^katerim so otroke, stare od 8 do 13 let, v okviru projekta Evropa 2000 povabili, naj predstavijo svoje zamisli za znamke leta 2007. Nagrajenko je žirija izbrala med avtorji najboljših sto likovnih izdelkov; sicer pa se je natečaja udeležilo več kot 4400 mladih ustvarjalcev (2930 iz Slovenije in 1500 iz Italije). V prvem preddverju Cankarjevega doma sta slovenski in italijanski predsednik, Milan Kučan in Oscar Luigi Scalfaro, kot častna pokrovitelja odprla razstavo najboljših predlogov natečaja, pripravljeno v okviru projekta Evropa 2000.
LJUBLJANA - Predsednik RS Milan Kučan je ob 70-letnici za znanstveno, stro-kovnoorganizacijsko in vodstveno delo ter za utrjevanje ugleda Slovenije v svetu odlikoval predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti, akademika Franceta Bernika, z zlatim'častnim znakom svobode RS.
LJUBLJANA - Letošnja raziskava Socialno prostorski vplivi avtocest v Slovenij je pokazala, da se slovenska javnost zavzema za hitro gradnjo avtocest; ob tem pa naj bi upoštevali ekonomske zmogljivosti, visoke okoljske varovalne ukrepe ter predvsem potrebe in želje tistih, ki so zaradi gradnje neposredno prizadeti.
SEŽANA - Na novozgrajeni cestninski postaji v Danah pri Sežani so začeli pobirati cestnino. Vozniki osebnih vozil morajo za nekaj več kot osemkilometrski odsek avtoceste med Divačo in Danami odšteti 45 tolarjev. V Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS) načrtujejo, da bodo do konca poletja novozgrajeno cestninsko postajo v Danah opremili tudi s sistemom avtomatskega brezgotovinskega cestninjenja (sistem ABC).
LJUBLJANA - Botanični vrt Univerze v Ljubljani na Ižanski cesti, ki deluje že od leta 1810 naprej, si zaradi nezrnožnosti širitve na sedanji dva hektarja veliki lokaciji prizadeva za izgradnjo novega vrta pod Rožnikom v okviru Biološkega središča (nasproti živalskega vrta), ki naj bi imel 36 hektarjev površin, doslej pa je odkupljenih 20 hektarjev. Vodja Botaničnega vrta Jože Bavcon se je zavzel za številčno in kadrovsko okrepitev ter urejeno dolgoročno financiranje iz državnega proračuna. Botanični vrt namreč po 187 letnem delovanju danes ne dobi niti tolarja rednih sredstev za vzdrževanje in obnavljanje nasadov.
PREKM_URJE - V slovenski žitnici - v Prekmurju je v nedeljo, 13. julija divjalo hudo neurje s točo in katastrofalno, tudi stoodstotno prizadelo poljščine in vrtnine na. Goričkem in Ravenskem. Dokaz za to, kolikšno moč je imel vihar, ki je v beltinskem parku izruval ali polomil nekaj sicer trdoživih in redkih stoletnih dreves, je na našem posnetku (Večer).
SLOVENCI V ARGENTINI
MENDOZA
Praznik Slovenske šole
N Pohiteli smo s praznovanjem sv. bratov Cirila in Metoda, zavetnikoma naše šole in praznik prestavili na nedeljo, 22, junija. To zato, ker učiteljica petja spremlja srednješolce na obisk v Slovenijo in odide v kratkem.
Izredno prijazen in zanimiv je bil prikaz učencev osnovne šole, ki so najprej v dvorani pogostili vse navzoče s slaščicami, nato pa stopili na oder. Pred njimi so stali lepi otročički vrtca.
Začetni pozdrav je podala voditeljica osnovne šole Lenčka Božnar. Posebno se je zahvalila vodji petja Angelci Bajda, ki je pripravila in nosila skrb celotnega progra-
Najprej so zapeli šflri pesmi učenci vrtca ter, 1. in 2. razreda. Neverjetno so korajžni za petje in izvrstno obvladajo besedila ■ pesmi.
Nato so zapeli učenci višjih stopenj, katerim je tudi za čestitati. Predstavili so sedem pesmi: tri s spremljavo lahkih inštrumentov za otroke, na katere so sami igrali.
Vse pesmi je naučila in spremljala na klavir Angelca Bajda.
Med petjem so učenci razlagali v spisih in poezijah življenje in delo bratov Cirila in Metoda. Vsi "se jima skozi celo leto priporočamo, naj izprosita razsvetljenje za učence in pomoč pri delu vzgojiteljev.
' T.Š.
Romanje v San Nicol6s in sestanek
Sanmartinska Zveza žena mati'in še nekaj drugih naših se je 16. junija v jutranji uri odpravilo na romanje v San Nicolas. Čeprav je bilo oblačno nebo, vendar ves dan ni deževalo. Po lepi vožnji in presenetljivo prazni cesti smo se v treh urah približali novemu svetišču. Vožnjo smo porabile za molitev in petje, pa tudi nekaj ogledu okolice. Po razorani zemlji je bilo vse polno luž, potočkov in potokov. Pasle so se krave, nekaj konj in ovac in kmetje so pozabili na dolge dni suše, ko so se zastonj ozirali v nebo...
Najprej smo pri stranskih vratih pozdravili Roženvensko Marijo, po opoldanski uri pa je naš dr. Jure Rode, ki se je pripeljal z nami, imel v spodnji kapeli mašo. Po maši smo se zbrali v romarskem prostoru, kjer smo pomalicali, po drugi uri pa smo se spet zbrali v cerkvi in molili Mariji
Tudi Urugva| ima trg RS
V	glavnem mestu Urugvaja, Montevideu, so 29.'junija slovesno poimenovali Trg Republike Slovenije. Na trgu so odkrili spominsko obeležje, na katerem so zemljevid Slovenije, datum razglasitve njene neodvisnosti in nekaj drugih podatkov o Sloveniji.' Razglasitvi je sledilo srečanje v slovenskem klubu, kjer je vodstvo kluba slovenskemu veleposlaniku prof. dr. Janezu Žgajnarju predstavilo delo in načrte v Urugvaju živečih Slovencev.
Tako se je vrsti cest in trgov s slovem-skimi imeni v republiki Argentini pridružil še trg v sosednji državi Urugvaj, kjer živi že dolgo vrsto let veliko Slovencev, predvsem iz Prekmurja.
v čast in v njeno pomoč. Kakor je bila dopoldne polna cerkev, tako smo bili tokrat sami. Točno ob tretji uri nas je prišel iskat naš avtobus in veselo razpoloženi smo se spet napotili priti domu.
19. junija je imela Zveza svoj sestanek, ki ga je posvetila našim mrtvim domobrancem. Povabila je medse g. Emila Cofa, ki je povabilo prijazno sprejel. Pripovedoval je v takratnih razmerah, o lastni skušnji. Potem pa so ga članice marsikaj vpraševale. Zunaj je bil neprijazen jesenski večer, v Domu pa je skupina žena obujala spomine na tisto daljno pomlad, okrvavljeno s potoki nedolžne krvi vseh padlih dragih, po različnih koncih naše uboge domovine.
Molite bratje, naj Bogu bo prijeten dar..., dar tistega, kar so imeli - svoje življenje!
17. julija se Zveza spet zbere, dobrodošle!
Primorska
V	zvezi z razširitvijo vidnosti slovetv skega programa RAI je novi ravnatelj deželnega sedeža RAI za Furlanijo-Julijsko krajino Giuseppe Carlozzo je v pogovoru s predstavniki Slovenske skupnosti (SSk) zagotovil, da bodo televizijski sporedi RAI v slovenščini kmalu vidni tudi na goriškem in tržaškem Krasu. Iz vidnosti televizijskih sporedov RAI v slovenščini je še vedno izključena videmska pokrajina. Predstavniki SSk se ob tem zavzemajo za nadaljnjo krepitev avtonomije slovenskega programa, kar jim je novi ravnatelj tudi zagotovil. Kar pa zadeva videmski problem, pa je Carlozzo dejal, da bi ga najlažje rešili v okviru projekta čezmejne televizije, ki je strateškega pomena tudi za RAI.
Pagina 6
SVOBODNA SLOVENIJA
Buenos Aires, 17 de julio de 1997 — Na 28
OGLASI
Lepo sobo v Ljubljani oddajam za julij in avgust -Tel. (Bs. As.) 658-0154 in (Ljubljana) (061) 316-542 ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni av- to-mobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bu-fano 2651 (ex Camino (je Cintura) 1754 San Justo -Tel.: 651-2500 / 651-2335
TURIZEM
Tel. 441-1264 /1265
Letalske karte, rezerva hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO NQ 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo PSIHOLOGINJA Lic. Marjana Volovšek, klinična psihologinja, za mladino in odrasle, družine in pare. Av. Luis Maria Campos 1544 - 3. nadstr. „12" - Tel.: 784-2290 ADVOKATI dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E" - Capital - Tel.: tel. in faks: 374-7991 in 476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogotš 3099, 2“ B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel: 613-1300 ARHITEKT
Arh. Jure Vombergar - občinski načrti, vodstvo gradbenih del - Av. Gaona 2776, Haedo - Tel.: 443-7385 ZA DOM
Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Peguy 1035 - (1708) Mor6n - Tel.: 489-3319.
FOTOGRAF Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga.
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Bs. As. - Tel./Fax: 656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.	»
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de-Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Cena največ štirih vrstic $ 4- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— $ 12.-
SDO
SFZ
vabi na
XXVIII. Mladinski dan v San Martinu
v nedeljo, 20, julija
ob 8,45 sv. maša
10.00 začetek tekmovanja
13.00 kosilo
18.00 kulturni program
nato prosta zabava s sodelovanjem orkestra
DRUŠTVO SLOVENSKA VAS
praznuje svojo
45. OBLETNICO
v nedeljo, 27. julija.
Ob 9. uri sv. maša 12,30 skupno kosilo
16. kulturni program: „Daritev bodi ti življenje celo" Slavnostni govornik: Tone Mizerit Odrski prikaz: „Ta nori svet ali Micka se ženi".
Prosta zabava.	Lepo	vabljeni!
OBVESTILA
PETEK, 18. julija:
Seja Medorganizacijskega sveta v Slovenski vasi ob 20. uri.
SOBOTA, 19. julija:
Redni pouk Srednješolskega tečaja ob 15. uri.
NEDELJA, 20. julija:
V	Slomškovem domu ob 11. uri predavanje Marjana Loboda: „Vtisi iz Slovenije". NEDELJA, 27. julija:
45. obletnica društva Slovenska vas s celodnevno prireditvijo.
SREDA, 6. avgusta:
Ob 15. uri seja ZSMŽ, ob 16,30 uri razgovor z gospo Rezi Marinšek.
SOBOTA, 9. avgusta:
Redni pouk Srednješolskega tečaja ob 15. uri.
KLEIBER POKLONIL HONORAR ŠKOFIJSKI GIMNAZIJI
Sloviti glasbeni umetnik Carlos Kleiber, ki je 6. junija dirigiral Slovenski filharmoniji na slovesnem koncertu, ki ga je Cankarjev dom posvetil v čast Evropskemu mesecu kulture, je ob odhodu iz Ljubljane svoj honorar poklonil Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu. Zagotovo najbolj cenjert in iskan dirigent na svetu je ob slovesu v odlični slovenščini povedal, da mu je bilo v veliko veselje dirigirati Slovenski filharmoniji, da ima zelo rad Slovenijo, saj je poročen s Slovenko, ter da se v svoje Zasavje vedno znova rad vrača. Na slavnostno izročitev zneska škofijski gimnaziji gimna-
ESL0VENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaction y Administration: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telžfono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: .
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Sue. 7	FRANQUEO PAGADO Concesion Ne 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesion N° 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual Ns 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa $ 65; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 100 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
C
Čeke na ime „Eslovenia Libre'
D'
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAfICOS VILKO S.R.L.
Estados Unidos 425 - Tel/Fax: 307-1044 (1101) Buenos Aireš - Argentina
ziji, so od medijev prišli samo predstavniki verskih medijev Družine, Ognjišča in TV3. Za druge to ni bilo zanimivo, posebno pa še, da se mednarodni slavni dirigent zanima ža vero in Cerkev.
SLOMSKOV DOM
Nedelja, 20. julija, ob 11. uri
„Vtisi iz Slovenije"
Predava Marjan Loboda
Prisrčno vabljeni!
K svojemu Gospodu, kateremu je zvesto služil vse življenje, je odšel gospod
Rudolf Hirschegger
naš zvesti dolgoletni sodelavec.
Naj mu Gospod bogato povrne vse to delo!
Molimo zanj!
SVOBODNA SLOVENIJA
Slovenska kulturna akcija
V	soboto, 26. julija, ob 20. uri bo v mali dvorani Slovenske hiše predstavitev knjige Stanka Kocipra:
Kar sem živel
Predstavitev in koreferati: arh. Marjan Eiletz in g. Marjan Loboda
II. ORIENTACIJSKI TEČAJ
Mladinski odsek Zedinjene Slovenije
lepo vabi vse slovenske dijake, ki letos končujejo srednjo šolo, da se udeležijo srečanj, kjer bodo preko različnih testov, posvetovanja ter zaključnim osebnim pogovorom, odkrili ali potrdili svoje poklicne sposobnosti. Ta srečanja pod strokovnim vodstvom gospe lic. Metke Praprotnik Luna, se bodo vršile v mesecu avgustu (takoj po vrnitvi srednješolske skupine s potovanja v Slovenijo).
Točen datum bo še objavljen.
Za podrobnejše informacije in vpis
kličite na telefonske številke 627-4242 (Vivod) ali 651-5354 (Hribar).
SLOGA VAM DAJE LEPE MOŽNOSTI
Da bodo vaši' prihranki naloženi varno in donosno, se obrnite na nas.
656-6565
je številka za vse informacije. Kličite nas!
"Po svoji pravičnosti me reši in osvobodi, o Gospod!"
Z globoko žalostjo sporočamo vsem znancem in prijateljem, da nas je 5. julija 1997 v 80. letu starosti zapustil mož, očka, dedi, praded, gospod
RUDI HIRSCHEGGER
Hvala vsem, ki so ga prišli kropit in spremljali k večnemu počitku z molitvijo in pesmijo. Posebna zahvala g. Jožetu Hornu za tolažilne besede in daritev sv. maše ter inž. Marku Bajuku za poslovilne besede.
Pokopali smo ga na pokopališču "Parque Jardin Mendoza"
Priporočamo ga v molitvi!
žalujuči: žena: Mari, sin: Davorin,
hčerke: Marija, Marta, Anka in Helena, snaha: Ani,
zeti: Janez, Jorge, Miguel in Jure, vnuki: Ivan z ženo Sonjo, Vesna z možem Nestorjem, Astrid z možem Pavlom, Davorin, Boris, Narte, Gabrijela, Silvina, Veronika, Avguštin, Friderik, Zofija in Nikolaj, pravnuki: Michelle, Gašper, Federico, Marija Cecilija/ Erika, Helen in Valerija, sestri: Zalka in Mari z družinama, brat: Ernest z družino in ostalo sorodstvo.
t
SLOGA DA VEČ! V SLOGI JE MOČ!
Mendoza, Buenos Aires, Bariloche, Cleveland, London, Slovenija.