POROČILO O URESNIČEVANJU DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LJUBUANA ŠIŠKA ZA OBDOBJE 1976-1980 začasod I.—III. 1979 Ljubljana, junij 1979 UVOD: ' . Poročilo o uresničevanju družbenega plana občine Ljubljana Šiška za obdobje 1976-1980, ki zajema prvo tromesečje leta 1979, je izdelano po sklepu vseh zborov SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA ŠIŠKA na sejah dne 23. 4.1979 - po podatkih, ki jih samostojno zbira KOMITE ZA DRUŽBENO PLANIRANJE IN DRUŽBENOEKONOMSKE ODNOSE le v tistih sekvencah, ki jih SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA ne zajema preko avtomatske obdelave podatkovsstrani SLUŽBE DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA, ki je le-te dostavila dne 25. 5. 1979. Vendar ob prvi primerjavi podatkov s strani SLUŽBE DRUŽ-BENEGA KNJIGOVODSTVA ugotavljamo da se podatki glede statusne organiziranosti organizacij združenega dela, ki jih obdeluje SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA ter med evidenco KOMITEJA ZA DRUŽBENO PLANIRANJE IN DRUŽBE-NOEKONOMSKE ODNOSE razlikujejo kajti KOMITE registrira vse nastale statusne spremembe redno in ažurno - glej sklep SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA ŠIŠKA z dne 2. 4. 1979-kjer je bilo naloženo KOMITEJU, da organizira sprotno spremljavo statusnih sprememb - medtem ko SLUŽBA DRUZBENEGA KNJIGOVODSTVA vključi v avtomatsko obdelavo podatkov sta-tusne spremembe šele na podlagi odločbe o registraciji, ki so v zamiku približno za 6 mesecev. Nominalne razlike, ki izhajajo iz tako različnega zajemanja sicer po svojem obsegu in strukturi kvarijo ekzaktnost celotne podobe stanja v občini, če pa bodo v prihodnje vse analize temeljile na istem viru podatkov, potem se bo to nominalno izravnalo že v letu 1980. Da bi delegati družbenopolitične skupnosti, hkrati pa tudi delegati v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti, ko se pripravljajo analize stanja in razvojnih možnosti za pripravo srednjeročnih in dolgoročnih planov v občini, imeli za podlago tudi nekatere analitične osnove stanja oz. razvoja, smo poročilo o ure^ničevanju plana za I. tromesečje 1979 razporedili po naslednjih poglavjih: 1. POROČILO O REZULTATIH GOSPODARJENJA: a) zajetje OZD s področja gospodarstva v poročilu b) pregled planiranih kazalcev razvoja in njihova realizacija c) osnovni finančni rezultati gospodarstva d) razporeditev bruto dohodka 2. PREGLED KAZALCEV USPEŠNOSTI POSLOVANJA PO ZA-KONU O ZDRUŽENEM DELU 3. ZUNANJETRGOVINSKA MENJAVA ' 4. GIBANJE OSEBNIH DOHODKOV: a) pregled izplačanih čistih osebnih dohodkov b) seznam organizacij združenega delas prekoračitvami dogo-vorjenih osebnih dohodkov 5. POVPREČNO ŠTEVILO ZAPOSLENIH 6. IZGUBE V GOSPODARSTVU IN NEGOSPODARSTVU V I. TROMESEČJU 1979 1. Poročilo o rezultatih gospodarjenja je sestavljeno \z po-datkov SLUŽBE DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA. a) Zajetje OZD s področja gospodarstva v poročilu TABELA: 1 Zajetje organizacij združene-— ga dela v poročilu - podatki SDK VIR: PRODATKI SLUŽBE DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA Pripominjamo, da nikjer ne zajemamo obratov, ki so locirani na področju naše občine, a imajo sedež izven OBČINE LJUB-LJANA ŠIŠKA in to \z razloga, ker za kompleksni prikaz poslova-nja teh obratov nimamo dovolj podatkov. 15 ¦ 2. PREGLED: .¦"•¦¦•••'¦ ;&?? w.* c!~\ ft. „,... ^ . TZ a) planiFanih kazaJcev razvoja , ' '¦¦"¦. b) realizacije kazalcev razvoja v letih 1976¦ — 31. 3. 1979 ' ' -.' - , .__ 5., ,- . • ' v srednjeročnem planu 1976-1980 ^* r > "... ' TABELA: 1 (realne stopnje v %) ELEMENTI DRUŽ- SMERNI- REALI- SMERNI- REALI- SMERNI- REALI- POV- SMERNI- REALI- BENI CEOB- ZACIJAv CE OB- ZACIJAv CE OB- ZACIJAv PREČJE CE OB- ZACIJA PLAN ČINE Ietu1976 ČINEIetu1977 ČINEIetu1978 REALI- ČINE l.-lll. OBČINE LJUB- LJUB- LJUB- ZACIJEv 1.JUB- 1979 ¦ LJUB- LJANA LJANA LJANA letih LJANA------rj^r LJANA ŠIŠKAza ŠIŠKAza ŠIŠKAza " . 1976 do ŠIŠKAza '."„ • "• " ' ŠIŠKAza Ieto1976 Ieto1977 Ieto1978 •'" 1978leto1979 obdobje - > .": - :. \ 1976 do ' . ' , _________________1980______________________________________________________________________________ družbeni proizvod ,. , 6 6 5,1 7 13,8 8 8,9 9,9 7 6,5 zaposlenost ' 3 3 1,7 2,8 2,2 2,8 3,3 2,7 3,2 3,0 produktivnost 3 . . 3 3.2 4,2 11,6. 5,2 .. 5,6 6,8 3,8 3,5 osebni dohodki ' 2 :*• : 3J- 2 V-3^' ¦ * ' * . 2,3 : . 3,2 3 3,5;. izvoz >13J » 13,8 112,6 10 4,0 10 ^S 46,4 10 5,2 UVOZ ' 12,8 " 12,8 minus 6 29,2 0 42,0 18,1 6 96,8 \ 17,0% _____________________ C)OSNOVN.F|NANČN.REZULTAT.GOSPODARSTVA 2. PREGLED KAZALCEV USPEŠNOSTI POSLOVANJA - PO V) OBCINE LJUBUANA SISKA ZAKONU O ZDRUŽENEM DELU - GOSPODARSTVO V prvem tromesečju 1979 je gospodarstvo občine ustvarilo 5.790,484 (v 000 din) celotnega prihodka kar predstavlja 6,8% 7a_ k-a^ai pp dp i~iii i~17i inripUt večkotvPrvemtromesečju1978. št ZULTATADELADELAVCEV1978 1979 1979/78 ' Razdelitev celotnega prihodka in njegova delitev je razvidna st. ZULTATAPELADELAVCEV197B_____T__9_____Ia'a/'B , iz sledečega pregleda: 1. DOHODEK NA DELAVCAv din 47.565 58.556 123,1 -.«., 2. DOHODEK V PRIMERJAVI S CFLOTNi PRiHonFKlN NiprnvA nPi itpu POVPREČNO UPORABLJE- CELOTNI PRIHODEK IN NJEGOVA DELITEV NIMISREDSTVI v% 10,0% 9,6% 96,0 _____________________________________________'V UUU qm) 3. ČISTI DOHODEK NA DELAV- l.-lll. l.-lll. CA vdin 36.428 45.492 124,9 "':'¦ •'!-1'"' ELEMENTI 1978 1979 indeks 4. AKUMULACIJA V PRIMERJA- SlT^t (br a.0 5'418-6955'790484 1068 5.AlŽSSSSl2«PR.MEFjr. ™ ™ ^ ^ SloSSr ( 3 986 039 3 979 734 99 8 VIS ČISTIM DOHODKOM v% 25,3 27,4 108,3 S HnhnHBlr 019 lll 1 llj Q71 1^4 6' AKUMULACIJA V PRIMERJA- Cisti dohodek__________________912.268 1,207.971 132,4 VI S POVPREČNO UPORAB- ': AMORTIZACIJA: LJENIMISREDSTVI v% 1,7 1,9 111,8.. a) po predpisanih minimalnih 7. OSEBNI DOHODKI IN SRED-stopnjah 123.794 151.093 122,0 STVA ZA SKUPNO PORABO b) nad predpisanimi minimalni- NA DELAVCA mi stopnjami 39.057 40517 103,7 mesečno v din 8.556 10.500 122,7 A^ORTIZACIJA SKUPAJ 162.851 191.610 1i7i 8' glE^gj8*" DOHODEK NA IZGUBE: mesečnovdin 5.571 6.760 121,3 SKUPAJ IZGUBA: 13.834 46.530 336,4---------------------------------------------------------------------------------"-----"* d) RAZPOREDITEV BRUTO DOHODKA Strukturne delitve - ~~ ' uir l^lll l.-lll. 79 STRUKTURA CELOTNO GOSPODARSTVO 1978 1979 l.-lll. 78 I-III. 78 l.-lll. 79 1. Razporejeni bruto dohodek ' / AOP: 010 + 39 do 42 + 080 - -,f ' , ..'.¦ 1,482.521 1,856.169 125,2 ¦ 100 100 2. Arnortizacija po predp. stopnjah ' - . AOP: 010 ¦¦•¦¦¦'.. 123.794 151.093 122,0 8,4 -8,1 3. Razporejeni dohodek AOP: v. ..'-.¦ 039do42 + 080 ..:.:. 1,358.727 1,705.076 125,5 4. 1. PRVA PRERAZPOREDITEV DOHODKA , i. , , 2.981 3.886 130,3 5. Obveznosti za splošno in skupno porabo •¦.: •( - za splošno porabo ¦¦ „ - ,'.;,:.': 20.098 14.401 71,6 1.4 -1,0 - za skupno porabo ' ' : — ; ,- 85.900 81.328 94,7 5,8 -4,4 6. DRUGE obveznosti iz dohodka - za delovno skupnost 169.100 194.570 115,0 11,4 -10,5 7. Amortizacija nad predpisano stopnjo , 39.057 40.517 103,7 2,6 -2,2 8. Druge obveznosti iz dohodka V- 129.323 162.403 125,6 8,7 8,7 9. Porabljeni čisti dohodek: '. '..'...¦ 912.268 1,207.971 132,4 - bruto osebni dohodek ¦ ¦ • ¦ \, 646.090 802.604 124,3 43,6 -43,3 - za stanovanjsko gradnjo ' v • 38.576 56.529 146,5 2,6 ^3.0 - za skupno porabo AOP 073, 074, 076 : . 37.558 57.246 152,4 2,5 +3,1 - sred. za izboljševanje in razširitev . 158,0 ¦¦ _ ¦.• . ' ' ' ' • ' ¦¦. -.*: . , ¦'¦¦•¦ '•¦¦ . ii,o-'- i.,^;.....' ~~'~~Č7-:':~'Z:.'........'-:77: ,T"-"-J - ¦",'.. ^ ' y ' "- --V-' "¦"¦¦'¦^'-- +13,9_ - rezerve AOP: 081,082 27.005 33.055 122,4 2,0 -1.8 - 3. Zunanjetrgovinska menjava , - - ' Zunanjetrgovinska menjava se v makro in mikro pemenu pojavlja kot rezultanta stopnje ekonomske razvitosti, karakterja družbenoekonomskega sistema, ciljev družbene skupnosti, vse pa v okviru planov, ki si jih zastavljamo. Če pogledamo podrobnejše področje izvoza in uvoza v naši občini v prvem tromesečju leta 1979, kar je razvidno tudi \z spodnje razpredelnice ter te podatke primerjamo s planiranimi cilji razvoja, nam ta projekcija kaže: Pregled realizacije zunanjetrgovinske menjave v občini Ljub-Ijana-Siška v prvem tromesečju 1979 v primerjavi s planom (v 000 din) - da smo uvoz realizirali za devet ideksnih poenov manj, kot bi lahko pričakovali v relativnih merilih. Vendar pa se nam manjši uvoz kaže vedtio v začetku leta kot posledica manj dinamičnih gibanj na področju zunanjetrgovinske menjave, - da smo z izvozom pod predvidenimi planskimi predvideva-nji, kar pa seveda ne kaže, da tega ne bo mogoče realizirati do konca leta 1979. Večjo pozornost zasluži struktura zunanjetrgovinske me-njave. Še vedno je uvoz v strukturi menjave udeležen 61,5%. To je tudi razumljivo, saj se uvozniki ne srečujejo stakšnimi riziki, kot je to ob izvozu. Vendar bo potrebno za zagotovitev porabe domačega repromateriala, opreme in storitev, še večje angaži-ranje v raziskovalni sferj in iskanja tnožnoiti uporabe doma-čega repromateriala, opreme, surovin in storitev. To še zatega-delj, ker predstavlja uvoz repromateriala ter opreme skoraj 93% vsega uvoza (92,8%). Relativno gledano je med uvozniki po odstotkih udeležbe najvjšje področje obrti in osebnih storitev, vendar je v strukturi celotnega uvoza to področje zajeto komaj 1,9% v primerjavi z industrijo, ki je v relativnem merilu s 15,1% šele na četrtem mestu, čeprav njen uvoz predstavlja 65,6% celotne uvozne strukture. Zato nam relativna merila ne dajejo vedno realne podobe stanja. Glede izvoznih gibanj, če upoštevamo, da je struktura izvoza v zunanjetrgovinski menjavi udeležena le z 38,5% bi kazalo poudariti, da je industrija v izvozu dosežena z 90,5%, da je opazna nizka udeležba turizma in gostinstva, kar je tudi ra-zumljivo za ta letni čas, pričakujemo pa večji razmah na tem področju v letni sezoni. Ostala področja dejavnosti pa so v izvozu zastopana skromnejše. Ne glede na ta dejstva izkazuje zunanjetrgovinska menjava v-naši občini dinamiko rasti na obeh področjih kar ni v skladu z resolucijo o družbenoekonomskem razvoju Slovenije in Smer-nicami družbenega plana občine za leto 1979, ki govOre o vztrajanju na zagotavljanju pogojev za zmanjševanje uvoza in povečanje izvoza. Sedanja izvozna usmeritev je posledica še vse premalo preučenih možnosti novih plasmajev ter na po-dročju uvoza premalo angažiranosti OZD za uporabo doma-čega repromateriala in surovin (kjer je seveda to mogoče) in da je takšno stanje posledica neurejenih samoupravnih odnosov na področju zunanje menjave kakor tudi posledica objektivnih okoliščin, ki zahtevajo tudi sistemske rešitve. Zlasti bodo le-te potrebne na področju uvoza, ko gre za neurejen odnos med ustvarjalcem deviznih sredstev in njihovimi porabniki v uvozu. 4. GIBANJE OSEBNIH DOHODKOV a) Pregled izplačanih čistih osebnih dohodkov ' Izplač. čisti OD Celotno gospodarstvo 459.862 574.758 01 INDUSTRIJA 02 KMETIJSTVO 05 GRADBENIŠTVO 06 PROMET . 07 TRGOVINA 08 GOSTINSTVO IN TURIZEM 09 OBRTINOSEBNE STORITVE .1.0 STANOVANJSKO KOMUNALNE DEJ. 11 FINANČNO TEHNIČNE IN POSLOVNE STORIT. 18.553 54 1.686 1.956 2.210 617 1.652 304 485 18.865 51 1.709 2.080 2.365 630 1.665 323 655 101,6 94,4 101,3 106,3 107,0 102,1 100,7 106,2 135,0 18.576 50 1.673 1.741 2.243 622 1.560 436 19.012 40 1.713 1.861 2.413 647 1.595 318 667 124,9 102,3 102,3 106,8 107,5 104,0 102,2 106,7 137,2 Celotno gospodarstvo 27.517 28.343 103,0 27.249 28.274 103,7 REKAPITULACIJA IZGUB V GOSPODARSTVU - PO PODROČJIH število OZD, katere imajo izgubo Znesek izgube SKUPAJ: 21 OZD 233,3 13,633.564 46,530.135 336,4 REKAPITULACIJA IZGUB V NEGOSPODARSTVU - PO PODROČJIH število OZD, katere imajo izgubo Znesek izgube zap. f - '¦*"¦¦¦'-¦ uiil i^ill indeks l^A\\. Ua\\. indeks Št. Področje "''" ''' " ______________1978_________1979 1979/78_________1978_________1979 1979/78 T. 12 - IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST KULTURA IN INFORMACIJA . . . 2 - 2 OZD 100 688.594 2,245.905 326,1 2. 13-ZDRAVSTVOINSOCIALNO ...,:,,,; VARSTVO 4 4OZD 100 2,239.340 2,243.257 100,2 SKUPAJ NEGOSPODARSTVO: 6 6 OZD 100 2,927.934 4,489.162 ?53,3 REKAPITULACIJA IZGUB OBČINE LJUBLJANA ŠIŠKA_______________________________________________________ število OZD, katere imajo izgubo Znesek izgube zap ¦ X ¦'¦'¦'''" r I.—III. l.-lll. indeks wil I^mT indeks št.Področje ^ ¦ y>-.•¦•". s"'^ ^-¦ 1973________1979 1979/78_________1978_________1979 1979/78 1. gospodarstvo 9 21 233,3 13,833.564 46,530.135 336,4 2. negospodarstvo 6 6 100,0 2,927.934 4,489.162 153,3 SKUPAJ OBČINA LJUB. ŠIŠKA 15 27 180,0 16,761.498 51,019.297 304,4 Predsednik komiteja: (mag. Franci Stare) IZVOZ PROIZVODOV IN STORITEV PO NAMENU l.-lll. 1979 <: i v: Vrednost realiziranih izvoženih proizvodov in storitev - ,.'¦•-;»:.¦ ti , repromat. oprema _ . v ¦ ;¦ • , ,.' surovine in rezer. , ¦ ••, -, '¦"•' • ":¦ • ¦- r : ¦ '¦'¦:'¦¦: '"¦' • in rezerv. deli za višje ¦ široka deli za tek. investic. oblike Skupaj potrošnja vzdrževanje vzdržev. menjave storitve i 2 3 4 5 6 : 7 IZVOZ SKUPAJ ~ 403.769 176.043 93.789 27.624 681)26 38.287 01 INDUSTRIJA ; ' 365.582 175.101 88022 27.624 64.714 10.121 01-12 Predelava nekovinskih rudnin 19.041 - 19.041 - DONIT-TOZD Tesnit 19.041 - 19.041 - - v. .' -. 0113 Kovinska predelovalna dejavnost 10.707 428 3.889 2.789 3.601 ' ; % - . ZPS LITOSTROJ-TOZD PUM 1.855 - 1.855 '.. , ,-Unitas 429 - 429 - - - . — IKO-TOZD TRATA . . 3.426 - - 2.789 637 ''''"-. -ISKRA-AVTOMATIKA TOZD Orodja .428 428 - - - ^,'.;-* -* PLUTAL-TOZD Kovinski -...- . 1.510 - . 1510 - /,_;.-,_ KOT -¦¦ ,'-;.: ' , 1.950' - 1.950 - ; - -IKO-TOZD Skip '.¦... .-¦••..> - - ¦ - - -ZPS LITOSTROJ-TOZD PZO . ' 1.109 -; ¦ -. - 1.109 - 0114 Strojna industrija . ,' 29.110 - v- 19.689 8.824 597 ZPS LITOSTROJ-TOZD ¦ : ¦ Proiz. obdel. 4.151 . - . ¦._.¦¦¦ - 4.151 ZPS LITOSTROJ-TOZD Montaža " 3.890 - - - 3.293 597 ZPS LITOSTROJ-TOZD Servis - - - . - ZPS LITOSTROJ-TOZD PPO 1.380 - - - 1.380 ŽG Mostovna 3.294 - - . 3.294 _ - - Elektromehanika 585 . - -. , - 585 ' -' - Agrostroj-TOZD kmetijska mehaniza- cija • ¦ 15.810 - • - 15.810 - _"" - 0115 Proizvodnja prometnih sredstev 69.255 20V34 - . - 48.521 ' " -AVTOMONTAZA-TOZD Tovarna opreme ¦ 2.214 - - - 2.214 - DONIT-TOZD Filtri - 20.734 20.734 / '- ; - • ZPS LITOSTROJ-TOZD TVN 175 - - - 175 - 0117 Proiz. elek. strojev in aparatov : : 42.350 24.364 4.240 4.653 3.768 5.325 ISKRA-IEZE-TOZD Magneti . 1.887 1.887 ISKRA-IEZE-TOZD Feriti 2.959 .,„.&/ 2.959 -*V ¦ -— . : ;:. -.•.;',.;- *i:i:' *i : ^'" . _ ISKRA-Široka potrošnja TOZD TV • .... .1. , ,...... Pržan , 17.875 17.745 130 - - - ISKRA-ELEKTROMEHANIKA-TOZD . MSO 6.424 -' 1.099 - . — 5.325 ISKRA-ELEKTROMEHANIKA-TOZD ' ' , " ... . TEN ¦ 1.436 ¦¦•"¦.'¦¦- - . - 1.436 ISKRA-AVTOMATIKA-TOZD SVN • -t 4.653 ^'- '.' - " 4.653 IKO-TOZD ITAK , _ _ _ _ ': TIKI >; <- -.r 2.421 :" 37" 52 - - 2.332 ISKRA-lndustrija avto izdelk. TOZD ' • - Žarnice 3.846 3.846 - ". •- — ¦¦"¦ "jj ¦..•"'«»»T--¦• - • — ISKRA-ZMAJ-TOZD Tovarna baterij -520 520 - - .•¦-.«,.. • ELEKTROVOD 329 329 - -, .. •-;" ¦ 18 . "" .."" ¦¦•• ': '::.: ¦ . '¦ ¦ :..-..,._ :..:¦ ' ._¦¦'...'.¦ • . ' "-,"-. -•¦¦' : \'¦ 0118 Proiz. bazičnih kemičnih izd. 11.039 .V ' ¦ 11.039 , - -¦..*" COLOR-TOZD Smole ............ 11.039 - 11.039 ...... - ' ' - - 0119 Predelava kemičnih izdelkov * 92.222 61.023 30.608 . - ¦ - 591 Bayer Pharma '""'..... 4.624 4.033 - - - '591 LEK TOZD Farmacija c ..¦¦' 56.011 56.011 - /¦' - LEK TOZD Kozmetika - - ....... 979 979 - * -;v :. ¦ - - COLOR TOZD Premazi ' .-. ' 27.391 - 27.391 , '"-• ' f -; " - DONIT TOZD Laminati V '-\.\ _ 3.217 -r 3.217 - .•¦¦*¦ 0123 Proizvodnja končnih lesnih izd. 3.901 ' ,3.901 ' - - - -Slovenijales - Tovarna SORA ' . *!-•"' .• - - - - -TAPO ;, i 669 669 - ,'- - GP Megrad-TOZD Mobilia ^ .'. 3.232 , 3.232 - 0124 Proizvodnja in predelava papirja '/r- 2.882 2.882 - ~ , "" ~ AERO-Tovarna Celuloze 2.882 2.882 - - 0125 Proiz. tekstilne preje in tkanin 20.142 943 19.199 - TEKSTIL-TOZD Predilnica 29 29 - -.'"". DEKORATIVNA-TOZD Gotova tkani- .. ,. ¦ na . 19170 - 19.170 ^- ¦ TEKSTIL-TOZD Tkalnica - 943 943 - - - . ' 0126 Proiz. zgotov. tekstilnih izdelk. 20.556 20.550 6 <- RAŠICA 20.550 20.550 - - - . - TEKSTIL-TOZD Tekstilna 6 - 6 - ' -- -0128 Proiz. usniene obutve in galante- ¦ ¦ . • • rije 88 88 - *• - - TEKSTIL-TOZD Galant ' 88 88 - - .( -, 0131 Proizvodnja pijač 43.658 40.188 - ' - - 3 470 SLOVENIJAVINO-TOZD Vinarstvo 43.658 40.188 ' - • -' -' 3 470 Fructal Alko-TOZD Alko . V 'LL' ~ ~ 0134 Grafična dejavnost V; 1W - /- - ' "- 138 Tiskarna Slovenija ;. -> ' i88i^-> - ,; _ j. - - 138 0139 Proiz. raznovrstnih izdelkov , ¦••¦.¦¦•. •¦498-' - ' - 493 - - Šport oprema . ..; •¦,'¦, 493"! *' - ' - 493 ' - - 05 GRADBENIŠTVO ' f: V; 442", - - ; .¦ ,-'','' - ? ^42 0502 Nizka gradnja in hidrogradnja ¦"'., :' 442-,." ¦ • . . - PAP-TOZD Telekomunikacije - ¦ ¦' 442'^ * - ' -' 442 06 PROMET 24.714 . 94* - - ' - 23 772 0605 Cestni promet 24.714 fi; 942 " - - *- ' " - - 23 772 KOMPAS-TOZD Avtobusni promet , 834 ¦"..-..- - - 834 SAP-VIATOR-SAP-TOZD Medkra- ' ' ' jevni .¦.,¦..¦ ¦ '-t . ' '¦'* pptniški promet '-•¦ '• '» ¦' T*' •*- - - /- 14 SAP-VIATOR-VIATOR-TOZD Tov. p. 22.204 ' ¦ - y - • - - 22 204 ŠPEDTRANS-TOZD Avtoprevoz 720 : ¦ - ' - - - 720 UNION-TOZD Distribucija 942- ; ,942 - - . - - 07 TRGOVINA < ¦ 5.767' ""i - 5.767 - • -0702 Trgovina na debelo . 5.767 - ' 5 767 - - LESIND ^.¦¦J •.'¦ . ,' 5.767 ' * -* ' 5 767 y 8 ' - - ¦ 08 GOSTINSTVO IN TURIZEM 3.919' , •* - / - .-, 3919 0801 Gostinstvo 3.9»9 . - - - ' 3 919 Mercator-Hoteli-Gostinstvo TOZD ILIRIJA ¦ ' ¦ - 2629' .¦-¦¦- - - ' - 2629 KOMPAS-TOZD Motel Medno . ¦• 610 ;J - ,• - . - . ¦' - 610 TOZD KANU •¦-'•' 680 ¦ - ¦ '¦ - • -¦-•¦¦" - . ^680 SAP-VIATOR-GOLF TURIST-TOZD / ' ' ^ Gostinstvo .-" "^- - w - ~ ' ~ . ~ ^ ~ 11 FINANČNE TEHNIČNE IN POSLOV- - ¦' ' '¦ .. NE STORITVE 3.345 * \ ' - - . , - 3.312 , 33 1103 Storitve na področju prometa 2.824 ^ -. -,'-'. 2.791 33 ZPS LITOSTROJ-TOZD Prodaja ¦•;. • . 2.824 - ' - , - 2.791 33 1106 Raziskovalno-razvojno delo N 521 .''''-> - - 521 ZPS LITOSTROJ-TOZD IRRP___________________^521______________-____________-______________-___________521______________- UVOZ REPROMATERIALA SUROVIN OPREME IN STORITEV PO NAMENU l.-lll. 1979 ¦' ' v tisoč dirt "•'' ' ' ' Vrednost realiziranega uvoza reprom. surovin opreme in storitev ¦• Reprom. surovin invest. oprema ' rezervni deli rez. deli za višje oblike DO-TOZD Skupaj za tekoč. vzd. invest. vzdr. menjave Storitve 1 2 3 4 5 6 UVOZ SKUPAJ 581.754 495242 30.196 4.239 52.077 01 INDUSTRIJA IN RUDARSTVO ' 381.638 349.762 27.207 4.239 430 - ' 0101 Elektrogospodarstvo ' 427 52 375 - - SE-TOZD Elektrarna Medvode 14 14 - - ; - UNION-TOZD EVDS - . 413 38 375 - ' '; - 0112 Predelava nekov. rudnin ' .'¦'.¦ 6.291 6.247 44 '- - ISKRA-IEZE-TOZD Keramika - 1.811 1.811 - - '¦¦¦'¦' " ¦¦' ' , ¦' ' ' ";. ¦<•'- " ' ' - . DONIT-TOZD Tesnit - - 4.480 4,436 ' 44 ^*-^ fi-n-R^i* '%.r;-,^v 0113 Kovinska predel. dejavnost 15.627 . ,-13.680 889 1.054 ' 4 ŽPS TZ LITOSTROJ-TOZD PUM 1.425 .',610 811 - 4 > Unitas " 1.740 /1.740 - - -:¦-,' iKO-TOZD Trata . ..'¦¦¦ 6.266 .5.134 78 -s.bsif'054 ISKRA-IEZE-TOZD Naprave in orodja 121 121 _ ,. - _ _ ISKRA-AVTOMATIKA-TOZD Orodja 410 410 ' - - - 1 PLUTAL-TOZD Kovinski , 4.596 4.596 - - ,r- ' KOT 57 • . >:¦ " J5? - - -*' IKO-TOZD SKIP \ 852 " «52 - - :- ZPS TZ LITOSTROJ-TOZD PZO- - 160 160 . - - -< 0114 Strojna industrija 17.948 17.779 ' - 11 158 ZPS TZ LITOSTROJ-DS SSP - 8 , . ¦ ^- : - - 8 ZPS TZ LITOSTROJ-TOZD Proizv. obdel. 1.518 1.807v - 11 - : ZPS TZ LITOSTROJ-TOZD Montaža . 9.918 9.768 -.„-., - 150 ZPS TZ LITOSTROJ-TOZD Proizv. : > ¦ . ^ , tehnični servis 20 ,20 - - - ZPS TZ LITOSTROJ-TOZD IVET 3 . •¦"3 ' - - - ¦ ZPS TZ LITOSTROJ-TOZD PPO ' 3.373 3.373 - - - ŽG Mostovna . 3.108 3.108 - ' Elektromehanika - - ' "" "¦'. ..-..- _ . AGROSTROJ-TOZD KMET. mehanizacija , - - r ¦ -^ — - " 0115 Proizvodnja prometnih sredstev ..'', 10.005 8.609 .- •-:-•¦ 1-340 56 ŽG Cen. del.-TOZD za vzdržev. i , '' , voz in strojev 108 108 — ' - - . AVTOMONTAŽA-TOZD Tovarna vozil ; 500 -i , .*,- ' —¦ 500 AVTOMONTAŽA-TOZD Tovarna opreme > 840 - '* - 840 - DONIT-TOZD Filtri , . , 7.019 7.019 - - - - ZPS TZ LITOSTROJ-TOZD TVN .. , 1.538 1.482 "' - - 56*. 0117 Proiz. električnih strojev in aparatov - 101.008 84.948 14.256 1.785 19 , POZD Tiba 156 16 140 ... . - -ISKRA-Mikroelektronika . ~ !¦ 2.190 2.190 - ' .' -ISKRA-IEZE-TOZD Magneti " 3.083 3.083 - - -ISKRA-IEZE-TOZD Feriti . 4.089 2.389 1.700 _ -ISKRA-Širokapotrošnja-TOZDTVPržan 48.308 40.031 8.277 ¦..,-..-.,. -' ISKRA-ELEKTROMEHANIKA-TOZD MSO 19 - - . - - 19 ISKRA-ELEKTROMEHANIKA-TOZD TEN 21.863 19.665 2.198 - - ' PAP-TOZD Elektronika 1.416 1.416 - - - ¦ ISKRA-AVTOMATIKA-TOZD SVN 3.270 3.227 ' 43 - -IKO-TOZD Itak 3^9 319 - - - Tiki 2.435 ' BST 1.898 - - • ISKRA-AVTOELEKTRIKA-TOZD Tov. žarnic 6.858 5.073 "." ! - 1.785 - . ISKRA-ZMAJ-TOZD Tovarna baterij 6.410 6.410 - - - Elektrovod 592 592 ./ - - - . 0118 Proiz. bazičnih kemič. izdelkov . ' .'v 27.316 27.316 w— - - • -COLOR-TOZD Smole . iJ 27.316 27.316 - - :. ¦--¦¦¦, 0119 Predelava kemičnih izdelkov ¦ 151.654 147.805 ; ; 3.800 49 ¦;¦¦•:'¦ • ¦".*> ¦ . Bayer Pharma ¦ . 11.399 11.377 22 - -;•-*--LEK-TOZD Farmacija , .> . .^. 111.721 107.975 • ,2.746 - . : .. -LEK-TOZD Kozmetika v l^, r " 3.543 3.543 . . - - -* COLOR-TOZD Premazi ..' : ! .:. 14.328 14.279 \-' - 49 ¦'-CONIT-TOZD Laminati * ' . . 10.663 10.631 > 32 - -- 0123 Proiz. končnih lesenih izdelkov . ' ' . 1.340 1.340 ¦"''' - - "— - ¦ Slovenijales. Tov. SORA 1.040 1.040 • - - -Tapo . . '¦•':-¦. ' 300 900 ' - - - GP MEGRAD-TOZD Mobilia ' - - - - - 0124 Proiz. in predelava papirja .-.."' .. , 9.143 8.950 ¦ v - - 193 AERO-TOZD Tovarna celuloze ; , : 9.143 8.950 - - '--..' 0125 Proiz. tekstilne preje in tkanin -. 9.585 4.829 .4.756 - '-, ¦ TEKSTIL-TOZD Predilnica - - - - . . ¦-DEKORATIVNA-TOZD Surova tkanina 3.897 3.830 67 - .. . V . - ' DEKORATIVNA-TOZD Gotova tkanina 591 591 - - _- ,", •¦*:. 0126 Proizv. zgotov. tekstil. izdelkov 10.049 7.367 2.682 . - — Rašica 5.852 3.170 ' 2.682 - -•* • TEKSTIL-TOZD Tekstilna ' 3290 3.290 - - -/'¦ Dežnik . -; . '• 907 907 ~ - - ¦*"¦ - 0128 Proizv. usnjene obutve in galant. 462 462 - - - TEKSTIL-TOZD Galant 462 462 - - - TT-TOZD Torbica - - - - 0130 Proizv. živilskih proizvodov - — - - -UNION-TOZD Kvasarna - , _ _ 0131 Proizvodnja pijač .;--¦:¦-¦ 17.961 17 556 405 - -UNION - DSSS - - - - - ' UNION-TOZD Proizvodnja piva in slada 122 «0 42 - - ' UNION-TOZD Polnilnica 1.255 892 363 - ~ SLOVIN-SLOVENIJAVINO-TOZD . ' , . ¦¦'¦¦*¦ ¦ Vinarstvo . 16.367 16.367 - - ;. FRUCTAL-ALKO-TOZD Alko ;. '' 217 217 \ « ;7 - - 0134 Grafična dejavnost r " :,, 799 799 - - ' - Tiskarna Slovenija ¦"-.. .. ¦ ¦¦'.¦' ¦•¦ - 799 . 799 - • - - . 0139 Proizv. raznovrstnih izdelkov ** športna oprema •"*"'¦ 05 GRADBENIŠTVO ^ 0501 Visoka gradnja GP MEGRAD-TOZD Grad. operativa SGP STAVBENIK-TOZD Grad. oper. 0503 Instalacijska in zaključna dela v gradbeništvu Mercator-Velepreskrba TOZD Spectrum Gradbeni finalist-TOZD GRADLES 06 PROMET IN ZVEZE 0601 Železniški promet ŽG Podjetje za elektrifikacijo prog 0605 Cestni promet KOMPAS-TOZD Avtobusni promet SAP-VIATOR-VIATOR-TOZD Tovorni promet UNION-TOZD Distribucija 0606 Mestni promet SAP-VIATOR-LEP-TOZD Mestni potniški promet 0607 Cevovodni transport PETROL-TOZD Zemeljski plin 08 GOSTINSTVO IN TURIZEM 0801 Gostinstvo SAP-VIATOR-GOLFTURIST-TOZD Gostinstvo 09 OBRT IN OSEBNE STORITVE 0901 Obrtne storitve in popravila Dekor AVTOMONTAŽA-TOZD Servis AVTOTEHNA-TOZD Servisi Graverstvo orodjarstvo Obrt oprema LEK-TOZD Invest servis DONIT-TOZD Storitvene dejav. DEKORATIVNA-TOZD Ener. in vzdržev. POZD Belplast 11 FINANČNE TEHNIČNE POSLOVNE STORITVE 1103 Storitve na področju prometa ZPS TZ LITOSTROJ-TOZD Nabava ZPS TZ LITOSTROJ-TOZD Prodaja 1106 Raziskovalno razvojno delo LEK-TOZD Razvoj raziskave 1109 Poslovne storitve LEK-TOZD Kontrola 51.445 233 233 1.365 1.365 49.847 49.847 202 117 117 85 IZVRŠNI SVET skupščine občine Lj. Šiška je na svoji seji den 11.6. 1979 razpravljal o poročilu o uresničevanju družbenega plana OBCINE UUBLJANA šlšKA v prvem tromeseCju 1979 ter ob tem ugotovll, da so rezultati gospodarjenja (obravnavano je poročilo s podrodja gospodarstva) odraz objektivnih težav, ki se pojavljajo običajno vsako leto v OZD, vendar pa po svojih vrednostih kažejo, da je njihova usmeritev pozitivna in usmer-jena v doseganje bistvenih ciljev, ki so začrtani s SMERNICAMI DRUŽBENEGA PLANA ZA LETO 1979. Ustvarjeni realni družbeni produkt ter iz njega izhajajoča produktivnost kažeta sicer odklon od letnega cilja, vendar je tendenca, da je porast družbenega produkta skoraj za polovico (50%) na račun družbene produktivnosti, zelo pozitivna in jo moramo tudi v bodoče močno podpirati. Rast realnih osebnih dohodkov je pod začrtanim ciljem, kar nas pa ne sme zavesti, ker se močnejša gibanja na tem po-dročju (zlasti še na področju negospodarstva, ki v tem poročilu ni upoštevano) prično običajno šele v dmgem tromesečju. Odnosi na področju zunanjetrgovinske menjave, te jih gle-damo skozi dosežene stopnje, kažejo, da še nismo docela pristopili k odpravljanju vzrokov, ki zavirajo izvoz oziroma zmanjšujejo udeležbo izvoza v zunanjetrgovinski menjavi. Kljub dokaj ugodnim rezultatom gospodarjenja v občini pa moramo izpostaviti tudi slabosti, ki so se v obiiki izgub pojavile v letošnjem prvem tromesečju, (od katerih pa so nekatera še sezonskega značaja). Neodgovorno pa je ob tem dejstvo, da so nekatere OZD kljub dokazani izgubi prekoračile dogovorjena sredstva za osebne dohodke. Izvršni svet na podlagi ocenitve stanja na področju uresniče-vanja družbenega plana v občini predlaga vsprejem skupščini naslednje predloge sklepov: 1. Organizacije združenega dela, ki so zaključile I. trome- sečje 1979 z izgubo, morajo kljub temu, da bodo predložile z zakonom predpisano dokumentacijo o pokrivanju izgub, pristo-piti k analiziranju tega pojava bolj poglobljeno z namenom, da se z dobro sprejetimi usmeritvami, ki naj najdejo svoje mesto tudi v konceptu naslednjega srednjeročnega plana, poiščejo' trajne rešitve notoričnega stanja In področju izkazovanja izgub. Rok: 60 dni po objavi tega gradiva v delegatski Tribuni Nosilec: Vse OZO s področja gospodarstva, ki so zaključile I. tromesečje 1979 z izgubo 2. Organizacije združenega dela, ki trajneje poslujejo na robu rentabilnosti, ne dosegajo s planom dogovorjenih ciljev (zato so v teh organizacijah tudi notranji konflikti zaradi neza-dovoljstva delavcev) morajo priorltetno skrb nameniti izdelavi takšnih akcijskih programov, ki naj pripomorejo poživljanju gospodarske aktivnosti. V tem pogledu je potrebno vso skrb posvetiti razporejanju in delitvl čistega dohodka in spoštovanja samoupravnih sporazumov o delitvi osebnih dohodkov in skupne porabe, v okviru branžnih in lastnih samoupravnih sporazumov. Rok: 60 dni po objavi tega gradiva v delegatski Tribuni Nosilec: organizacije združenega dela, ki jih bo določil ko-mite za družbeno planiranje 3. Vse organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo z zuna-njetrgovinsko menjavo morajo takoj pristopiti k analiziranju vzrokov, ki zadržujejo večje izvozne usmeritve, dočim je po-trebno na področju uvoza izdelati raziskave o zamenjavi uvože-nega reprorhateriala in opreme z domačim. Rok: 60 dni po objavi tega gradiva v delegatski Tribuni Nosilec: vse registrirane OZD s področja zunanjetrgovinske menjave 4. Začrtane cilje ekonomskega razvoja v občini na področju zaposlovanja, ki smo jih postavili z družbenim planom, moramo 21 dosledno spoštovati. Zato stopnjo rasti 3,2% za leto 1979 ne smemo prekoračiti, da bi s tem dosegli ob stopnji realnega družbenega produkta' (7%) produktivnost 3,8%- Organizacije združenega dela, ki zaposlujejo delavce iz drugih republik, ne morejo zaposlovati novih delavcev, če niso izpolnjeni pogoji družbenega dogovora o minimalnih standardih za zaposlova-nje. Rok: 30 dni po objavi tega gradiva v delegatski Tribuni. Nosilec: vse organizacije združenega dela 5. Komiteju za družbeno planiranje se naloži: a) da s svojimi sodelavci ter komisijami in člani komiteja izdela akcijski program za realizacijo sprejetih sklepov. Rok: 30 dni po objavi tega gradiva v delegatski Tribuni b) da izdela v organizacijah združenega dela, ki se ukvarjajo z uvozom, analizo o strukturi uvoznih asortimanov, izločeno po državah in obsegu uvoza. Rok: 60 dni po objavi tega gradiva v delegatski Tribuni. . IZVRŠNI SVET .. "ySi:* ¦ . ¦' -¦'." Predlog ' • ^-•¦v"'.'^':-- Na podlagi 39. člena zakona o blagovnem prometu (Uradn list SRS, št. 21 /77) ter 190. člena statuta občine Ljubljana Šiške (Uradni list SRS, št. 2/78) je skupščina občLne Ljubljana Šišks na-----seji zbora združenega dela dne........in___seji zbore krajevnih skupnosti, dne.........sprejela ODLOK o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini Ljubljana Siška 1. člen l- - Organizacije združenega dela, ki opravljajo promet s kmetij-skimi pridelki in veliki potrošniki (v nadaljnjem besedilu kupci), ki odkupujejo kmetijske pridelke na območju občine Ljubljana Siška brez ustreznih kooperacijskih pogodb s proizvajalci, so dolžni prispevati sredstva za pospeševanje kmetijstva. 2. člen Osnova za plačevanje prispevka iz prejšnjega člena je od-kupna cena pridelka, ki jo kupec plača prodajalcu. Prispevek znaša: - za teleta 30% » ' , v .. : - za goveda in prašiče 15% - za ostale kmetijske pridelke za katere kmetijska zadruga sklepa kooperacijske pogodbe 20%. .... 3. člen ! ^" Kupec je dolžan v roku 15 dni od nakupa pridelkov poslati pismeno prijavo Skupnosti za pospeševanje kmetijstva na ob-močju občine Ljubljana Šiška. Iz poročila mora biti razvidna vrsta, količina, teža in skupna vrednost odkupljenih pridelkov in naslov proizvajalca oziroma prodajalca. Prijavo iz prvega odstavka tega člena je dolžan v istem roku predložiti skupnosti za pospeševanje kmetijstva občine Ljub-Ijana Šiška tudi proizvajalec oziroma prodajalec. Kupec je dolžan nakazati prispevek Skupnosti za pospeševa-nje kmetijstva na območju občine Ljubljana Šiška v roku 30 dni od nakupa kmetijskih pridelkov. Zbrana sredstva \z naslova navedenega prispevka so namen-ska in se smejo rabiti izključno za pospeševanje kmetijstva. .•;', t, .',. .. .... .- •, 5. člen . .•..,.- 1. člen S tem odlokom se predpisuje odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda. 2. člen Kdor spremeni namembnost kmetijskega zemljišča ali gozda, tako da se to zemljišče ne uporablja za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo, plača odškodnino zaradi spremembe namembno-sti kmetijskega zemljišča. .-.; ¦?¦..:/,.!$¦:¦¦¦¦ V,' 3. člen Gradnja objektov za rejo govedi, konj in drobnice s pripada-jočimi objekti, gradnja gozdnih prometnic in dovoznih poti do gorskih in hribovskih predelov, ter gradnja rastlinjakov se ne šteje za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča ali aozda. 4. člen Odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda se plača od površine zemljišča, ki je po zazidalnem načrtu ali lokacijskem dovoljenju določeno za grad-njo objekta in od površine funkcionalnega zemljišča, ki je z zazidalnim načrtom ali lokacijskim dovoljenjem namenjeno za redno rabo objekta, pri čemer se šteje, da je z redno rabo objekta določeno vse zemljišče, ki po zazidalnem načrtu pri-fSada objektu. Za objekt v smislu prvega odstavka tega člena se šteje tudi kamnolom, peskokop in podobno. 5. člen Odškodnina zaradi spremembe namembnosti se plača v en-kratnem znesku od kvadratnega metra, in sicer: - po 40 din od njiv, vrtov, travnikov in trajnih nasadov I. in II. katastrskega razreda, - po 20 din od navedenih zemljišč III. in IV. katastrskega razreda in - po 10 din od navedenih zemljišč V. do VIII. katastrskega razreda in od vseh ostalih kmetijskih zemljišč in gozdov, - po 10 din od zemljišč, namenjenih za gradnjo objektov, če se gradijo \z sredstev samoprispevkov občanov. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije valorizira vsaki dve leti te zneske v skladu s splošnim gibanjem cen. Glede kulture in katastrskega razreda zemljišča se upošte-vajo podatki zemljiškega katastra, dokler se na podlagi dokazil, ki jih predloži investitor, ne ugotovi drugačno dejansko stanje. -,-'¦'' ¦¦¦¦'. ¦ ¦ ' ' 6-aien ¦ ' ¦> ~t:-: Zavezanec plačila odškodnine je lastnik ali imetnik pravice uporabe kmetijskega zemljišča ali gozda, ki spremeni namemb-nost tega zemljišča. '¦¦¦¦¦,• ,.,..,,;,' 7. člen .. > Odškodnino odmeri na zahtevo stranke ali po uradni dolžno-sti občinski upravni organ, pristojen za lokacijske zadeve, ki izda v upravnem postopku odločbo o odškodnini za spre-membo namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda. Pravi-loma je ta odločba sestavni del odločbe o lokacijskem dovolje-nju. . . . , - _ '¦'.-._"..¦¦.¦¦ - ,-.; / " » ' 8. člen •' Brez potrdila o plačani od|kodnini se ne sme izdati gradbeno dovoljenje oziroma dovoljenje za izkoriščanje rudnin in se ne smejo pričeti dela na podlagi priglasitve. Odškodnina se ne plača, kadar se spremeni namembnost kmetijskega zemljišča ali gozda za potrebe JLA, za potrebe uresničevanja programa za urejanje vodnih razmer in zaradi vzdrževanja vodotokov, vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi. 10. člen Posebni primeri za določanje površine zemljišča, od katerega se plača odškodnina, so: pri gradnji in napeljavi elektrovoda a) skozi gozd - vsa površina koridorja, na kateri se izvede sečnja na golo in b) preko kmetijskega zemljlšča - za vsako stojno točko pri gradnji elektrovoda visoke nape-tosti najmanj po 25 m2, - pri »A« drogovih za vsak drog najmanj po 10 m2 in - pri ostalih drogovih najmanj po 5 m2. Za gradnjo v funkcionalnem zemljišču obstoječega objekta ali za gradnjo nadomestnega objekta se odškodnina ne plača, to velja tako za primer, da se objekt podre, kot tudi za primer, da se starl stanovanjski objekt v bodoče uporablja kot kmetijsko gospodarsko poslopje. ¦" ¦'¦¦- ,¦'¦-"'• '¦: ¦ " 11. člen ' '' ¦•¦•¦¦ Odškodnina po 5. členu tega odloka se plača na poseben račun Kmetijske zemljiške skupnosti občine Ljubljana Šiška. ki odvaja del odškodnine, določen z republiškim predpisom, Zvezi vodnih skupnosti Slovenije. Navedeni Kmetijski zemljiškl skupnosti se vroči vsaka od-ločba, s katero se odmeri odškodnina. 12. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o prispevku za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč (Uradni list SRS, št. 17/75). 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR. Št.: Datum: Predsednik Skupščine občine Ljubljana-Šiška FrancDEJAK Obrazložitev: Osnutek odloka o odškodnini zaradi spremembe namembno-sti kmetijskega zemljišča je skupščina obravnavala in sprejela na 18. seji zbora združenega dela 28. 5. 1979 iri 15. seji zbora krajevnih skupnosti dne 28.5.1979 s tem, da se vse pripombe in predloge na osnutek posreduje predlagatelju v proučitev in upoštevanje ob postopku za izdelavo in predlaganje predloga odloka. Predlagatelja Kmetijska zemljiška skupnost in izvršni svet sta predloge in pripombe delegacij proučlla, sam tekst odloka pa je bil usklajen tudi med Ijubljansklmi občinami, tako da se usklajen predlog, ki upošteva tudi pripombe delegacij, razlikuje od osnutka v naslednjem: V naslovu je črtano besedilo »... na območju občine Ljub-Ijana Šiška«. 2. člen: Zadnji del stavka je izpopolnjen z manjkajočo besedo »spremembe«. 4. člen: besedilo 2. odstavka je zamenjano z novim - vsebin-sko izboljšanim besedilom. 5. člen: v tretji alineji 1. odstavka je določeno, da se najnlžja odškodnina plača tudi za gradnjo objektov, čs se gradijo \z sredstev samoprispevka občanov. 7. člen: pojem »upravna stvar« je zamenjan z »upravnim postopkom«, besedilo novega 2. odstavka pa nekoliko poeno-stavlja postopek odmere. 8. člen: prvi odstavek iz osnutka je črtan, dodan pa je nov zadnji del stavka, ki dopolnjuje možne primere gradnje. 12. člen: besedilo je skrajšano ne da bi bila spremenjena vsebina. . , • ¦ "¦¦"¦¦.¦¦¦, . - '¦ .. 23