esoeso esoeso
številka 28, cena 22 dinarjev velenje, 25. julija 1991

POČITNIŠKI KAŽIPOT
Letošnje dopustniške dni bomo mnogi preživeli doma. V današnji prilogi vam ponujamo pisano paleto možnosti športa, rekreacije, nakupa športne opreme, zabave, gostinsko ponudbo .. .
strani 7, 8, 9, 10
VIHAR NAMESTO SPOPADA
Zgornje Savinjske doline vojaški spopadi na srečo niso prizadeli, orkanski veter pa je na področju Podvolovlje-ka podrl in polomil najmanj 6000 kubi-kov lesa.
' STRAN 6
rOdbor staršev sinov, ki služijo v JA-
Za mirno razrešitev sporov
Od začetka meseca julija deluje tudi v občini Velenje odbor staršev otrok, ki služijo vojaški rok v JA. S prvega sestanka so poslali pismo delegatom Skupščine republike Slovenije in od njih zahtevali, da skrajno odgovorno sprejmejo Brionsko deklaracijo. Delegate so tudi pozvali, da storijo vse za ohranitev miru, saj bodo s tem omogočili njihovim sinovom, da odslužijo vojaški rok in se vrnejo domov.
Na vse vojne pošte, kjer služijo velenjski fantje, so naslovili pisma komandantom v katerih so jih zaprosili, da očuvajo življenja njihovih sinov, v pisma pa med dijigim zapisali: »Ni- . kakor ne želimo, da bi se v srca naših otrok naselila mrinja in sovraštvo, ki lahko naredita človeka zamorjenega in nesrečnega vse življenje. Naši otroci so se znašli v najtežji situaciji, zato vas prosimo, pomagajte jim v teh
hudih časih. Prepričani smo, da se vas bodo hvaležni spominjali vse življenje.«
Na svojem drugem sestanku, prisotnih je bilo 53 staršev so ugotavljali, da so bila pisma v večini vojašnic dobro sprejeta in da so jih večinoma komandanti tudi prebrali vojakom.
Na tem sestanku, bil je 16. julija so napisali pismo predsedniku skupščine republike Slovenije Francetu Bučarju, v katerem so mu povedali, da mu zaupajo in pričakujejo od njega, da bodo njegove odločitve in odločitve najodgovornejših v republiki v interesu miru.
Med drugim pa so tudi zapisali: »V poostrenem režimu v vojašnicah je nemogoče dezertirati. Sankcije so zastrašujoče, zato smo se odločili, da tisti otroci, ki so še v vojašnicah, odslužijo vojaško obveznost v JA. Verjemite nam in njim, da nikdar in nikoli ne bodo šli v akcijo proti lastnemu narodu ali
kateremukoli narodu Jugoslavije.« Vse to se zdi staršem izjemno pomembno, saj njihove sinove ravno zdaj, ko bi morale biti njihove misli usmerjene na njihov nadaljnji študij, bega, kako jih bodo sprejeli doma v Sloveniji, ali jim bodo vojaške oblasti podaljšale služenje vojaškega roka... V pismu Bučarju so velenjski starši tudi zapisali, da pričakujejo, da z naše strani ne bo niti enkrat samkrat dan povod za ponovno zaostritev odnosov in da pričakujejo korektno obveščanje.
Odbor staršev se je tudi povezal z Rdečim križem in zbral telefonske številke preko katerih lahko dobijo starši otrok stike s svojimi" otroci v vseh jugoslovanskih vojašnicah. Telefonske številke in morebitne druge informacije lahko dobijo starši na sedežu Stranke-demokratične prenove pri Mariji Skornišek.
RK Dravogradu in Gornji Radgoni
Vsaki po 30 tisočakov
Pisali smo že o tem, da sta se zaradi škode, ki jo je povzročila agresija jugoslovanske armade občinski organizaciji Rdečega križa Dravograd in Gornja Radgona obrnili po pomoč na našo tovrstno organizacijo. Ob tej priložnosti sta odprli posebna žiro računa. Koliko denarja so za odpravljanje posledic škode že namenili posamezniki in delovne organizacije naše občine na občinski organizaciji Rdečega križa Velenje ne vedo, ker pač akciji še nista sklenjeni. Predsedstvo omenjene organizacije pa se je na svoji zadnji seji odločilo, da bo iz žiro računa za te namene primaknilo vsaki po 30 tisoč dinarjev.
PRAZNIKI TAKO ALI DRUGAČE — Slovenski parlament je pretekli teden razpravljal tudi o naših praznikih. Kot že velikokrat, so tudi tokrat poslanci imeli različne poglede nanje. Velenjski poslanec Franc Avberšek pa je takole pripomnil: »Da ne bomo, ko bo praznik, eni sekali drva, drugi pa pekli potico!« Minuli praznik (podaljšani vikend) smo seveda preživeli različno. Krajani Hrastovca so tri dni od jutra do večera gradili vodovod in se s tem še za nekaj sto metrov približali cilju — da bo morda še letos po njihovem vodovodu stekla mestna voda. (foto: vos)
Tudi velenjski rudnik pomaga
Predstavniki sindikata Rudnika lignita Velenje so izročili dvema v vojni najbolj prizadetima družinama iz Gornje Radgone po 25 tisočakov. Na rudniku pa so se odločili tudi, da bodo namenili desetim najbolj prizadetim družinam na tem področju 50 ton premoga.
Sindikat in izvršni svet o stanarinah
So razlogi proti zvišanju stanarin?
Danes naj bi se sestali predstavniki območnega odbora zveze svobodnih sindikatov Velenje in velenjskega izvršnega sveta, pogovarjali pa naj bi se o predlogu sindikatov, da bi zaradi sedanjih težkih razmer izvršni svet odpravil ali zadržal sklep o zvišanju stanarin. Na osnovi tega odloka naj bi namreč s 1. avgustom Velenjčani plačevali 25 odstotkov višje stanarine.
X
coM/hn prod
Koroška 18/c, SoSTANJ ANDREJA
*
® 063/882-425
f mm	mt~r*
•k..__JHI—- .-Sw-SSSSS».
VOJKO REŽEN
Koroška 18/a 63325 Šoštanj ® 063/882-425
Prodajalna Colibrì vam ponuja kolesa iz programa ROG.
I Gorsko kolo z opremo in 18 prestavami boste dobili za 9.085 dinarjev, gorsko kolo z 21 prestavami pa za 12.400. ■ Kolesa boste lahko kupili na bančne kredite ali na tri čeke. .V trgovini pa so organizirali tudi komisijsko prodajo koles.
TABORNIŠKI ŽIV-ŽAV V RIBNEM - Deset dni taborjenja je za njimi. Stošestdesetim tabornikom odreda Jezerski zmaj je teh deset dni minilo, čeprav so odšli na pot pač z razumljivim in določenim strahom. Preživeli so lepe in sončne dni, pa tudi z nevihtami jim ni bilo prizanešeno.
Nabrali so si novih taborniških znanj, pridobili tiste izkušnje, ki so mladim dobra popotnica za življenje.
Taborniš-ki čari ob tabornem ognju so lepa doživetja, ki so jih mladi velenjski taborniki znali izpopolniti še z najrazličnejšimi dejavnostmi. (H.J.)
V območnem sindikatu menijo, da sedanje razmere niso primerne za dvig stanarin; opozarjajo na posledice vojne, ki bodo gotovo tudi vplivale na izplačevanje osebnih dohodkov, da je že vse več ljudi, ki iščejo razne oblike enkratnih pomoči, vse več je dodatnih solidarnostnih prispevkov — skratka, dovolj naj bi bilo razlogov, da bi IS spremenil svoj sklep.
Na torkovi seji izvršnega sveta je niso odločali o zadržanju ali spremembi odloka, imenovali pa so štiričlansko skupino, ki se bo pogovarjala z območnimi sindikati.
Ta pogovor naj bi bil danes, od njega pa je odvisno, ali bodo kasneje odločali o spremembi že sprejetega odloka o višji stanarini. V torek pa so sklenili, da bodo začasno zadržali objavo odloka. Prav tako so spregovorili o nekaterih dejstvih, ki govorijo v prid višji stanarini in ki jih bodo predstavili tudi sindikatu. Med temi je tudi le tretjinsko izrabljen sklad za subvencije in pa to, da bodo prav z
višjimi stanarinami lahko uredili drugi veliki problem, ki tudi tare (socialno ogrožene) ljudi: zagotovitev strehe nad glavo.
(k)
KITAJSKA RESTAVRACIJA "ŠANGHAJ" HREN & YANG
Cesta pod parkom 2, Velenje ■gf 063/855-734
vas vabi vsak dan od 12. do 16. in od 18. do 24. ure!
Rudniški
sindikat
protestira
Sindikat rudnika protestira ob vnovičnem povišanju stanarin v občini Velenje. Te so se dvignile januarja za 10, maja za 25 odstotkov, po sklepu velenjske vlade pa se bodo povišale za 25 odstotkov spet s 1. avgustom.
Vodstvo rudniškega sindikata sicer ugotavlja, da ekonomski razlogi povišanja stanarin najbrž niso sporni.
Vendar pa poudarjajo: »Kljub upoštevanju okoliščin, ki objektivno narekujejo pristajanje na ne samo realni ampak tudi nominalni padec vrednosti delavskih mezd, ob enem pa vse večji delež teh izplačil v obliki bonov, tokratnega povišanja stanarin ne razumemo več ... Skratka v teh razmerah je sklep o povišanju stanarin spet eno od dejanj — zlati še, če upoštevamo argumente zanj, ki po nepotrebnem postavljajo pod vprašaj racionalnost ukrepanja velenjske vlade. ,li je to potrebno?«
iN i ^
Novice
Lepi proizvodni dosežki, a slabši finančni rezultati
Danes se le malokdo lahko pohvali z dobrimi proizvodnimi rezultati. Med svetle izjeme sodijo kmetijci Šaleške doline.
V	prvih letošnjih šestih mesecih so namreč oddali kar 2 milijona 600 tisoč litrov mleka, kar je toliko kot celo leto leta 1985. Trgu pa so prav tako ponudili 250 ton govejega, 90 ton svinjskega in 362 ton piščančjega mesa. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem so tako oddali za 14,6 odstotkov več mleka, 10 odstotkov več govejega in 36 odstotkov več sivnjskega mesa.
Kljub lepim proizvodnim dosežkom, ki presegajo planske cilje, pa se žal tudi na šoštanjskem Kmetijstvu otepajo z likvidnostnimi težavami.
Na sejmu v Gornji Radgoni tudi najboljši živinorejci iz naše občine
Na največjem kmetijsko-živilskem sejmu v naši repuDliki v Gornji Radgoni, ki bo letos od 16. do 25. avgusta, bodo sodelovali tudi živinorejci sive goveje pasme iz naše občine. Na razstavi živine se bo predstavilo osem rejcev z 12 glavami živine.
Od sodelovanja na sejmu si seveda veliko obetajo, saj so prav v prireji sive goveje pasme dosegli najboljše rezultate v Sloveniji, nenazadnje pa bodo na razstavi sodelovali tudi vsi najboljši z lanske vseslovenske živinorejske razstave v Gaberkah.
En upokojenec na dva zavarovanca
Po podatkih, ki jih hranijo na velenjski enoti Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije, je v občini bilo v maju upravičenih do pokojnine 6834 občanov, kar je 487 več kot v enakem lanskem obdobju. Od tega jih je 3112 prejemalo starostno pokojnino (lani 2862), 2352 invalidsko (še leto nazaj je bilo takih v občini 195 manj), prejemnikov družinskih je narastlo iz 1328 na 1370, 164 pa jih je prejemalo starostno kmečko pokojnino (lani 169). Tistih, katerih pokojnina ni bila višja od 4690 din so bili upravičeni do vastvene-ga dodatka, takih pa je bilo od skupnega števila 6834 kar 980, lani maja pa je bilo takih 949. Poprečni znesek pokojnine za maj je znašal v naši občini 6203 din, seveda »po zaslugi« višine starostne pokojnine. Po 7696 din so prejemali upravičenci do te pokojnine, prejemek invalidskih upokojencenv je znašal 5267 din, družinskih pa 4416 din.
Prav nič razveseljivi niso ti podatki, saj se razmerje med zavarovanci in upokojenci močno poslabšuje v škodo prvih. Po izračunih, veljajo kar za slovenski prostor, 1,8 zavarovanca »preživljata« enega upokojenca. S podobnim razmerjem se ponaša le še Nemčija, žal, pa primerjava z življenjsko ravnijo tamkajšnjega prebivalstva ni niti približno primerljiva s standardom slovenskih družin ali posameznika.
Višje denarne pomoči za brezposelne
Vedno več je ljudi, ki so že izgubili delo ali pa iščejo svojo prvo zaposlitev. Po poteku denarnega nadomestila, ki ga pridobi oseba, ki je v delovnem razmerju najmanj 9 mesecev ali 12 mesecev z prekinitvami v zadnjih 18 mesecih, lahko brezposelni uveljavljajo pravico do denarne pomoči.
V	roku 30 dni po preteku denarnega nadomestila mora brezposelna oseba vložiti prošnjo za denarno pomoč, pridobi pa jo, če njegovi dohodki skupaj z dohodki družinskih članov ne presegajo 80 % bruto osebnega dohodka v zadnjih treh mesecih pred uveljavitvijo denarne pomoči. Denarno pomoč lahko prejema do treh let po izgubi dela.
S 1. 7. so se denarne pomoči povišale, tako, da bodo prejemniki sedaj prejeli 3.672,00 din na mesec. Bruto zajamčeni osebni dohodek namreč od tega dne v republiki Sloveniji znaša 7.100,00 din, 100% netto 4.590,00 din, prejemniki denarne pomoči pa prejemajo od spremembe zakonodaje v februarju 80% netto zneska.	(bš)
O problemih upokojencev
Demokratska stranka upokojencev za celjsko območje bo skupaj s celjskih društvom upokojencev pripravila posebno razpravo za »okroglo mizo«, na kateri bodo spregovorili o vseh najaktualnejših zadevah, ki ta čas tarejo upokojence. Ta razgovor bo v torek ob 9. uri v celjskem Narodnem domu.
Spregovorili bodo o sedanjih razmerah, ki so v precejšnjo negotovost potisnile tudi upokojence. Kritično bodo spregovorili tudi o nastajajočem zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki po mnenju nekaterih prav posebno prizadeva upokojence. Strokovno razlago o osnutku zakona bodo lahko slišali udeleženci prav na tem pogovoru. Drugi pomemben dokument je zakon o zdravstvenem varstvu, ki naj bi prinesel tudi večje neposredno plačevanje zavarovancev. Tretji zakon, ki tudi prizadeva veliko upokojencev, pa je stanovanjski zakon, ki opredeljuje tudi pogoje za odkup stanovanj.
Na torkovem pogovoru naj bi o vseh teh zakonih tudi izoblikovali ustrezna stališča in jih posredovali poslanskim klubom, vodjem strank ter občinskim in republiškim skupščinskim organom. (k)
Žalski Juteks
Krajam Ložntce se še vedno ne strinjajo z nameravano širitvijo Juteksa. Zato ob pripravljanju zazidalnega načrta za to podjetje terjajo dodatne meritve in dodatna pojasnila in zagotovila, da bodo odpravili dosedanje pomanjkljivosti in v bodoče zagotovili tudi ekološko varno delo. V nasprotju z vodstvom podjetja se krajani ne strinjajo, tia iz Juteksa ni kvarnih vplivov.
Ko so na zadnji seji žalskega izvršnega sveta razpravljali o osnutku zazidalnega načrta Juteks, so menili, naj ob nastajanju predloga tega zazidalnega načrta Juteks opravi še dodatne meritve (oziroma jih naj opravi hidrometeorološki zavod Slovenije), da bi odpravili še ostale pomisleke o kvarnih vplivih, ki še ostajajo. Ob tem je bilo tudi slišati, da predlog zazidalnega načrta pripravljajo skladno z nastajajočim republiškim zakonom o varstvu okolja. Direktor žalskega zavoda za planiranje pa je tudi zanikal, da dosedanje proizvodne hale Juteksa naj ne bi imele lokacijskega, gradbenega in uporabnega dovoljenja.	(k)
Emona ekspres

m
Čas obnove
Piše: VINKO VASIT]
Hvala bogu, so rekli številni poslanci, ko so iz poslanskih klopi tudi po vojni — imenovani »prva slovenska balkanska vojna« — privrela stara strankarska nasprotja in sovraštva. Če ne drugega, so si poslanci hvalevredno spet malo skočili v lase in dokazali, da za kakšno prevarantsko enotnost uma in duha pač niso, čeprav ni malo tistih, ki ta hip zagovarjajo popolno enoumje iz strateških razlogov, kot pravijo. Takšna skrb za higieno slovenskega ljudstva je seveda voda na mlin tistim, ki jih še ni zapustila želja, da bi vladali malo po svoje in še naprej pod mizo delili karte svoje poker partije.
Zato je bilo zadnjič kar prijetno poslušati poslanska negodovanja nad vlado, ki naj bi bila slovenska, dela pa se francoza, ko jo kdo povpraša kdaj in kako namerava reševati nekopičene gospodarske probleme. In so poslanci dobesedno s te-čnobo izsilili razširitev dnevnega reda na to temo,
pa na drugi strani niso imeli pravega sogovornika, ker so vsi pomembni vladni možje nekam izginili in je nekdo to situacijo primerjal z epidemijo kuge v srednjem veku, razmere v gospodarstvu pa z vulkanom tik pred izbruhom. Kaže, da je zelo hudo, ker je tudi minister Izidor Rejc pred poslanci malo jecljal, minister Umek pa jih je tolažil z dejstvom, da nekaj dela neka koordinacija, ki je nekaj že naredila, pa vlada tega še ni blagoslovila. Poslancem je bilo po svoje hudo za vlado, čeprav ni manjkalo namigovanj, da bi bila kakšna rekonstrukcija potrebna, ker bi tako zahteval splošni narodni blagor. Zato je med poslanskimi pobudami doživela največ pozornosti tista, ki jo je izdavil poslanec Janko Halb, ki je nasploh znan po bistroumnih in zgodovinskih predlogih! Rekel je, da so sedanje protitankovske ovire (španski jezdeci) hudičevo grdi in neestetski in predlagal, da zeleni stopijo v akcijo in jih prebarvajo. Če je mislil, da s tem lahko reši turizem in turističnega ministra, ni jasno; zdi pa se mi, da med tujimi turisti kakšnega posebnega intere-
sa za naše vojne spomenike ni. Pa tudi znameniti ljubljanski komunalni minister Janez Lesar še vedno ni predložil načrta, kako v Ljubljani turistično vnovčiti ogledovanje takšnih znamenitosti. Je pa res, da njegovim ni kaj očitati, saj so tudi med vojno vestno pobirali parkirnino, da škoda ne bi bila prevelika.
Sicer pa so poslanci zaradi prevladujoče julijske vročine bolj z levo roko opravili s paketom zdravstveno pokojninskih zakonov, kar pomeni, da se nam smrtnikom ne obeta nič dobrega. Če odštejemo navdušenje posameznikov nad predlogom, da naj bi ženske delale enako dolgo kot moški, ker za kaj drugega ni nobenega pametnega razloga. Močan argument je bilo spoznanje, da ženske tako in tako živijo dlje kot moški, ki so že zaradi tega neenakopravni in so sploh reveži. Če sem prav razumel intenco zdravstvene zakonodaje, pa naj bi le-ta pomenila, da nas bo država sicer še ropala za visoke zdravstvene dajatve, ker pač to rade počenjajo vse države (če se jim državljani pustijo), mi pa bomo k zdravnikom drveli samo v
primerih, ko nam bo duša že nekam uhajala. Kar je lep dokaz, da je z naših zdravstvom vse v najlepšem redu in se ne ve, zakaj je ministrica Katja Bohova sploh zbolela. Kakšnega zaupanja v zdravstvo pa nam s tem že ne daje, še zlasti, ko se je razvedelo, da bi morala Slovenija imeti sedem milijonov prebivalcev, če bi hotela vzdrževati samo ljubljanski klinični center, ima pa samo dva. In bodo zdaj baje šli nekateri kar v Švico gledati, kako tam tem rečem strežejo, kar je še vedno bolje, kot pa da bi na naše stroške šli gledat funkcioniranje zdravstva na Havajih.
Sicer pa je ta hip najbolj nesrečni minister zeleni Miha Jazbinšek, ki so mu Bosanci vrnili nevarne odpadke in ne ve, komu bi jih podtaknil. Še huje pa je to, da nekateri neusmiljeno brskajo po njegovem vseslovenskem ekološkem načrtu, v katerem so odkrili nekatere zanimive podrobnosti in so nekateri mnenja, da bi gospod moral odstopiti. Mogoče ni nič na tem in je vsega kriv le pasje vroči ju-
Hj • • ■


usili'
m
Celjsko območje
WKmmÈ

Nad Konjicami se temni
Ni še dolgo nazaj, ko smo ob prikazovanju gospodarstva kot primere uspešnega dela na celjskem območju postavljali v ospredje konjiško občino. Pa ne le kot primerjavo z ostalimi občinami v celjski regiji, ampak je bila ta občina po uspešnosti in smelosti kar v republiškem vrhu. Razne delegacije so hodile v Unior, Comet, Konus. In nemalokrat smo hudomušno tudi zapisali, da največja giganta konjiške občine (Konus, Unior) napredujeta tudi iz rivalstva med Slovenskimi Konjicami in Zrečami. To je bila konkurenca, ki je spodbujala razvoj in dajala dobre rezultate. Ob njiju pa je poti-homa rasel nov obetaven kolektiv Cometa, ob takem godnem razvoju so Konjičani sklenili, da ne sme biti organizacije, ki bi imela izgubo, ki ne bi izvažala, govorili so, da je po času razvoja tudi čas, ko se mora dobro delo
poznati pri osebnih dohodkih zaposlenih. Uspešnost razvoja gospodarstva pa se je poznala tudi pri razvoju krajev v občini.
Le nekaj let je preteklo, pa je stvar v konjiški občini že precej drugačna. Le kdo bi še pred leti pomišljal, da bo šlo v tej občini kako podjetje v stečaj. Ko je bila v krizi manjša organizacija Pekarna in slaščičarna Rogla, so drugi priskočili na pomoč in jo izvlekli iz težav. Zdaj je v stečaju podjetje IMP — industrija stikalnih naprav, ki so jo še pred časom dajali za zgled dobrega in sodobnega podjetja. Nad 170 delavcev se je pridružilo številu tistih, ki se iz dneva v dan množi na skupnosti za zaposlovanje. Hudi črni oblaki se zgrinjajo nad Konusom, za katerega smo še pred leti pisali, da je s svojimi računalniškimi možgani primer sodobnega ev-
ropskega oziroma svetovnega podjetja. S sodobno proizvodnjo in smelimi načrti so dokazovali pravilnost svoje usmeritve in nakazovali še večji preobrat — nihče ni pričakoval, da v tako smer, da zdaj nekateri že tudi v tem podjetju govorijo o biti ali ne biti.
Hudi pretresi so doleteli tudi Unior; vendar tu bolj kadrovski, ki pa so vendarle že tudi omajali delo. Čeprav je svoje dodala tudi zadnja vojna, trmasti pohorski kovači vendarle upajo in verjamejo, da so v preteklih letih s trdim delom skovali tovarno, ki vendarle ne more pasti tako hitro. Še posebno ob njeni trdni navezanosti na zahodna tržišča. Želijo si le stabilne razmere. Če bodo, potem se vsaj za zdaj še ni bati, da bi doživeli hujše pretrese. Huje je njihovim »otrokom« — turistični in gostinski dejavnosti, ki tudi te dni preživljajo
težke čase.
Nekako v zatišju teh težav se še vedno dokaj dobro drži Comet. Tudi njih rešuje močna navezanost na tuja tržišča in tako prodajo še povečujejo, kar je seveda pomembno ob sedanjih težavah pri plačevanju na jugoslovanskem trgu. Naj omenimo, da ima na primer Konus, ki je še vedno 60 odstotno vezan na domače tržišče, močne težave s plačili, saj mu jugo tržišče dolguje kar 160 milijonov dinarjev. In prav to jih spravlja na rob obstoja.
Ob vsem tem je seveda jasno, da se vse te težave poznajo tudi pri nadaljnjem razvoju občine kot celote. Če so pred časom »z levo roko« zgradili mnoge pomembne objekte, jim je zdaj zastala sapa pri eni šolski telovadnici, ki jo gradijo še s samoprispevkom povrhu.
(k)
Smo ze spet svoji
.. Savinjsko-saleška naveza
Razprave na raznih sejah raznih teles, ki so bile zadnje dni, kažejo, da se pri nas razmere vračajo v stare tirnice. Na teh sejah, sestankih in ostalih oblikah združevanja in izmenjavanja mnenj, so se namreč poslanci raznih ran-gov in ostali udeleženci spet pričeli normalno zmerjati in ni več tiste zaskrbljene previdnosti v medsebojnih odnosih, kot jo je bilo zaznati tiste usodne dni, ko je usoda Slovenije gledala iz cevi pušk in tankov.
In v teh dneh, ko še vedno preštevamo škodo in se s strahom sprašujemo, kaj nas čaka, so se v republiški skupščini kresala mnenja o tem, kaj in kako bomo praznovali. Mi smo pač take sorte ljudje, da ne moremo nikoli nehati misliti na praznovanja.
Praznujemo tedaj, ko imamo za to razloge, morda še bolj, če takih razlogov nimamo. In če smo na veliko praznovali v pretekli dobi, ki je po sedanjih najnovejših spoznanjih vendarle bila doba zatiranja, potem imamo zdaj seveda še veliko več razlogov za slavje. Še posebno, ker so se raztrgale politične, ideološke in verske bariere in zdaj lahko praznujemo počez in povprek. Praznovalske evfo-rije je toliko, da je vse to še kako težko spraviti v ustrezen zakon.
Eni se namreč sprašujejo, kaj nam je vendar prinesel 27. april, da bi ga bilo treba praznovati še naprej. Drugim ni všeč 1. maj, ko pa so z delom vse večje težave. Nejasnosti so s praznovanjem novih dogajanj: naj slavimo
dan izvedbe plebiscita, dan proglasitve rezultatov, dan osamosvojitve ali dan napada in oboroženega odpora, ali dan zmage po novem, dan seje predsedstva Jugoslavije, ki je sklenilo odhod JA iz Slovenije... Ob tem nekateri pravijo, da so še najmanj sporni cerkveni prazniki, ki imajo tisočletno »izročilo« in so tudi mednarodno priznani. In zanje naj ne bi več veljalo, da so še vedno odvisni od dnevne politike, ki pa lahko vpliva na domala vse druge praznike. Nekateri ob tem pravijo, da ne bi bilo slabo, če bi še posebno slovesno slavili tisti cerkveni praznik o prihodu svetega duha — saj nam kaka taka presvetljitev ne bi škodila.
Ob razpravah o na šili
praznikih so nekateri citirali tudi našega neodvisnika Franca Avberška, ki da je rekel, da je stvari vendarle treba doreči, da se ne bi dogajalo, da bomo na praznik eni sekali drva, drugi pa pekli potico. Nekateri so mu tako izjavo takoj zamerili, čeprav so slišali samo ta iz konteksta iztrgan citat. Kritikom tega neodvisnega poslanca iz velenjskih rudarskih vrst namreč zamerijo, da je govoril o sekanju drv in ne o kopanju premoga. Pa tudi namesto potice bi lahko za primerjavo izbral čevapčiče. Zaradi svojega okolja seveda.
Ampak — kakor koli — eno je jasno: prazniki bodo. Le če bodo s potico ali čevap-čiči, tega pa še ne vemo!
(frk)
Gozdno gospodarstvo Nazarje
Brezzakonje, preveč delavcev,...
Koncem Gorenje
Naročeni izdelki čimprej do kupcev, posebej tujih
Izboljšana oskrba z reprodukcijskim materialom in sestavnimi deli omogoča, da vse Gorenjeve tovarne v Sloveniji obratujeo od 8. julija naprej s polnimi zmogljivostmi. Si pa v vseh podjetjih prizadevajo, da bi kar najhitreje nadomestili v prvem julijskem tednu izpadlo oziroma zmanjšano proizvodnjo. V dveh podjetjih, v Gorenju Procesna oprema in Gorenju Notranja oprema, na primer, so tako že nadomestili po 1 izpadli delovnik.
Tudi v največjem podjetju koncema Gorenje, v Gorenju Gospodinjski aparati, v zadnjih dneh ni večjih težav pri oskrbi z reprodukcijskim materialom in sestavnimi deli. Žal pa še niso normalizirani blagovni in denarni tokovi z drugimi deli Jugoslavije. Da bi predvsem kupcem na tujem čimprej odpremili naročene pošiljke velikih gospodinjskih aparatov, so se v Gorenju Gospodinjski aparati odločili, da bodo začeli s kolektivnim dopustom teden dni pozneje, se pravi začenši z 29. julijem.
V Gorenju Mali gospodinjski aparati v Nazarjah bo 20. julija za večino zaposlenih zadnji delovni dan pred kolektivnim dopustom. Bo pa prvi teden kolektivnega dopusta na delu v tovarni še okrog 150 delavcev, poleg vzdrževalcev še delavci, ki si bodo prizadevali nadoknaditi zaostanek izvozne proizvodnje in ki so zaposleni pri osvajanju proizvodnje novih malih gospodinjskih aparatov.
Težav pri oskrbi in prodaji v Gorenju Notranja oprema nimajo. Prizadevajo si še naprej, da bi kupcem kar najhitreje odpremili naročene izdelke. Zato tudi ni slučaj, da so v tem Gorenjevem podjetju delali tudi v petek in so-
DOKLEJ ŠE USAD NA VIN-SKOGOR-SKEM KLANCU
Cestno podjetje Celje je na pobudo delegatke v občinskem družbenopolitičnem zboru Milice Kovač (SKD) glede takojšnje sanacije cestnega odseka na vrhu vinskogorskega klanca posredovalo naslednji odgovor:
• Na cesti M 10—8, km 3,475 v Vinski gori, je 18. maja letos nastal večji zemeljski udor na polovici vozišča, ki je bil že saniran pred leti. Takoj smo postavili predpisane zapore in opozorila, ki pa so bile neučinkovite zaradi neupoštevanja prometnih omejitev s strani voznikov. Po posvetu s strokovno službo UNZ smo signalizacijo in zavarovanje dopolnili ter nevarno področje osvetlili. O usadu smo telefonsko obvestili investitorja Republiško upravo za ceste. Dne 23. maja pa smo še pisno zaprosili za ogled in rešitev primera strokovno službo Republiške uprave za ceste, ki je ogled opravila in naročila geološko sondiranje terena z vrtanji in izdelavo projekta. Za te naloge Cestno podjetje Celje ni bilo zadolženo. Vrtanja so bila opravSjena 7. junija, projekt pa je bil obljubljen do 5. julija. Ko bosta projekt in ponudba pregledani s strani investitorja, bomo pospešeno pričeli z deli. Sredstva bo iz letnega proračuna na podlagi
boto, 5. in 6. julija, čeprav sta bila sprva predvidena kot dela prosta dneva. Konec prihodnjega tedna bodo tudi zaposleni v Gorenju Notranja oprema odšli na kolektivni dopust; v programih Pohištvo in Kopalnice bo trajal kolektivni dopust le teden dni, v programu Keramika in v skupnih službah pa dva tedna.
V Gorenju Elektronika do kolektivnega dopusta, tako računajo, ne bodo imeli težav pri oskrbi z domačim in uvoženim reprodukcijskim materialom in sestavnimi deli, čeprav se še vedno srečujejo s težavami posebej še zaradi prevozov.
Proizvodnja se počasi normalizira tudi v Gorenju Procesna oprema, so pa v zadnjih dneh prejeli nekaj odpovedi naročil. Prizadevali si bodo, da bi pridobili nove posle, čeprav razmere za to niso najboljše.
Proizvodnja se normalizira tudi v nazarskem Gorenju Glin: pomanjkanje delavcev so reševali s premestitvami. Od 3. do 17. avgusta bodo imeli v Gorenju Glin kolektivni dopust, vendar načrtujejo, da bodo v tem času delavci, ki delajo na izvoznih naročilih, delali. Ohraniti in utrditi je treba zaupanje tujih kupcev.
(an)
Na nazarskem Gozdnem gospodarstvu se lani pričete hude težave nadaljujejo in se bodo tudi v prihodnje. Kar več vrst jih je, pa začnimo z organizacijskimi. Še vedno imajo namreč tozde Transport in gradnje, Gozdarstvo Gornji Grad in Jelka Šoštanj, ob tem pa del delovne skupnosti v katero sodi območna gozdna uprava. Ta uprava (34 zaposlenih v petih enotah in na sedežu) povsem samostojno strokovno deluje na področju obeh občin. Vse skupaj je začasna oblika organiziranosti, ki je pogojena s počasnostjo sprejemanja novega zakona o gozdovih. Pred dnevi so dobili že vsaj deseti osnutek sprememb sedanjega zakona, ki znova ne ustreza in skorajda ni upanja, da bi bil zakon sprejet pred koncem leta. To pa je huda ovira za normalno delo. Gozdna uprava je sicer že prilagojena bodočim spremembam, v se-
danjem stanju pa je nemogoče preoblikovati ostali del podjetja, saj je nesmiselno, da imajo tozde, recimo s 14 zaposlenimi.
V letošnjem prvem polletju se je uveljavilo strokovno delo gozdne uprave. Po lanskem raz-sulu je prišlo do umirjanja in streznitve, tudi lastniki so kaj hitro spoznali, da brez gozdarske službe ne bo šlo, saj je njeno delo tudi v njihovem interesu. Gozdarji se zavedajo, da je odkazilo kot obveznost (količinska) nesprejemljivo. Zato se sedaj lastnik odloči za količino potrebnega lesa (vse v okvirih desetletnega etata) skupaj z gozdarjem pa les izbereta in ga označita. Nadzor nad izbiro torej ostaja obveza. Večina lastnikov je to sprejela, dejstvo pa je, da bodo v gozdarstvu nastopili drugačni odnosi in predvsem red šele po sprejetju
vse naložbe, ki so planirane v tem letu, delo pa oddajo najugodnejšemu ponudniku; v komisiji za razpis in oddajo del mora sodelovati predstavnik izvršnega sveta, sopodpisnik pogodbe pa bo tudi član velenjske vlade.
Javni razpis za izvedbo del je bil izveden letos marca, aprila je bilo odpiranje ponudb (članica komisije je bila tudi v.d. direktorica tozda Toplotna oskrba) in oddajanje del najugodnejšemu ponudnikoma: Vegrad gradbena dela, Eso strojnomonta-žna dela, Toplotna oskrba pa ježe predhodno (jeseni 1990) nabavila cevi v vrednosti 1,000 mio dinarjev. Po razpisu in oddaji del je planirana investicija iz 6,4 milijone dinarjev bila oddana za 5.854.436,00 dinarjev. V. d. direktorica tozd Toplotna oskrba pa je pri oddaji del zahtevala, da dela oddajo Veko Velenje (podizvajalec tozd Toplotna oskrba), čeprav je bil pri gradbenih delih za 40 odstotkov dražji, pri strojnomontažnem pa za 35 odstotkov, ter ob tem zagrozila, da »ne bo dala denarja«, če bosta delo dobila Vegrad in Eso.
Po pridobitvi gradbenega dovoljenja so bile izdelane pogodbe z izbranima izvajalcema, vendar plačila avansov v celoti niso bila izvedena zaradi prekinitve plačil — preklic investicije s strani tozd Toplovodna oskrba, preklic podpisnikov (v. d. direktorja Vekos) in s tem blokada plačila. V tem je tudi sporni datum in dejstva za blokado! SAvtorju delegatske pobude g. Gmajnerju so napisana dejstva in okoliščine dobro znane, saj je v času izvajanja investicije Teš-Cep zasedal vodilna dela v tozd Toplotna oskrba in občini. Bil je tehnični vodja tozda Toplotna oskrba (od 1. 11. 1986 do 1. 12. 1987), direktor tozda TO (od 1. 12. 1987 do 13. 8. 1990), sekretar za javne gospodarske dejavnosti in član velenjskega izvršnega sveta (od junija do novembra 1990). Zasedal pa je tudi ne-
nove zakonodaje. Do takrat je vse skupaj blizu anarhiji.
Naslednji problem je izpad blagovne gozdne proizvodnje. Lani zaradi zloglasnega moratorija, letos zaradi priporočila, ki pomeni isto. Gozdarji to spoštujejo zato v razlaščenih zasebnih gozdovih opravljajo le najnujnejša gojitvena dela in sanitarne sečnje. Ker je pod »priporočilom« polovica gozdov, je temu primerna tudi proizvodnja. Lani so v družbenih gozdovih posekali v enakem obdobju 24.000 kubi-kov, letos le 12.000, iz izasebnih so lani v šestih mesecih odkupili 29.000 kubikov, letos le 11.000; ob tem so na plazovih po lanski ujmi pospravili še 2.500 kubikov lesa. Kljub takemu izpadu proizvodnje prav katastrofalnih poslovnih rezultatov ne pričakujejo. Že lani so se namreč pripravi-
sistemizirana delovna mesta v tozdu Toplotna oskrba od 21. junija do 30. novembra 1991: vodenje sek. obratovanja 40 %, vodenje sek. operativne 40 %, tehnično vodenje tozda 10%, zahtevna tehnološka dela 10% in mentorstvo učencev 15 % (v celoti je vse navedeno zajeto v posameznih delovnih mestih in ta mesta zasedajo in so poprej zasedali strokovno usposobljeni delavci). Strinjamo se z delegatom g. Gmajnerjem, da skupščina imenuje posebno komisijo, ki bo ugotovila dejansko stanje glede na pobudo delegata ter se zaključi z neproduktivnimi razpravami. Komisiji bomo omogočili vsestranski vpogled za dokazovanje moralne in materialne škode, ki nam je bila povzročena s pisanjem v javnih občilih, predvsem v času oblikovanja javnega komunalnega podjetja v Velenju. Zato je bil proti g. Gmaj-narju in g. Jeramovi uveden disciplinski postopek in izdan suspenz od 3. junija dalje. Komisiji bomo dali na voljo vso gradivo, da bo lahko pregledala dodatno dokumentacijo, predvsem tiste dele, ki v mesecih april, maj in delno juni j 1991 omogoča negiranje sporne »investicije«, kar dokazujemo s prilogami, da je sum neutemeljen in neupravičen!
Sodišče združenega dela v Cel ju je na podlagi predloga Družbenega pravobranilca samoupravljanja Velenje — Mozirje, dne 11.6. 1991 (kjer sem bil sam udeležen kot predstavnik Komunalnega podjetja Velenje) v izreku odločbe S 269/91 ugotovilo nalsednje: »Sklep DS udeleženke DO Vekos tozd Toplotna oskrba z dne 6. maja 1991, s katerim DS preklicuje pooblastilo za podpisovanje finančnih listin statutarnima zastopnikoma DO Vekos Velenje, je nezakonit in se razveljavi.«
Ugotovili smo tudi, da jc bila s tem storjena hujša kršitev delovne obveze po 152. čl. Ič. 5 in 6 Pravilnika o delovnih
li na takšen izpad, seveda z bistvenim zmanjšanjem števila zaposlenih in zmanjšanjem vseh stroškov.
Gozdna proizvodnja (Gozdarstvo in Jelka) je na bodoče možnosti že pripravljena in večjih težav ne pričakujejo, drugače pa je v servisni dejavnosti. Delno še vzdržujejo gozdne prometnice, na drugih področjih pa je stanje več kot kritično. Zaradi prehudih izpadov se je pojavila velika prezaposlenost. Doslej so že opravili potrebne postopke na podlagi ustreznih pravil in že julija bo presežek »rešen«. Žal na najbolj boleč način — z odpusti. Še enkrat žal — zaradi povojnih in siceršnjih razmer drugače enostavno ne gre, trenutno ni drugačne možnosti.
JP
razmerjih v tozd TP, s tem, da je bil sprejet nepravilen in protizakonit sklep, da se odvzame pooblastilo zastopanja v. d. direktorja in namestniku v. d. direktorja DO Vekos ter da je s tem preklical podpisnike in predložil SDK Velenje sklep o ustavitvi investicije, ker je bilo s tem začasno onemogočeno plačilo fakture na vročevodu Teš. Iz tega sledi, da je nižji organ razveljavil sklep višjega organa. Zato tudi predlagam, da se odgovor objavi v Našem času, da bodo seznanjeni še uporabniki. Uporabniki naj zvejo resnico, k temu pa veliko pripomore kronološki pregled pristopa in izvajanja »sporne investicije.« Sporni datum je nastopil v momentu, ko je bil izbran drug izvajalec od dosedaj ustaljenega. Zato vsa dokazila (zaradi obsežnosti jih v Našem času ne objavljamo) dovolj jasno kažejo, kako je mogoče, da ista oseba, ki je precej svojega delovnega časa posvetila podjetju, sedaj nastopa proti njemu ter sebe in nas postavlja v dvom! Delegati so skoraj celotno obdobje tega mandata bili tako ali drugače zavajani, zato menim, da s tem širšim odgovorom prekinemo brezplodne in neučinkovite razprave.
Obenem bi bilo potrebno preveriti, če delegat Miran Gmajner res zastopa interese sredine, ki ga je izvolila ali je bila pobuda njegovo osebno mnenje, morda celo mnenje skupine njegovih somišljenikov izven podjetja. Celotni strokovni team javnega komunalnega podjetja Velenje se od njegovega nastopa na seji zborov Skupščine občine Velenje ograjuje, predvsem pa obsoja način postavljanja delegatskih vprašanj in pobud, ki razdirajo medsebojne delovne odnose ter ne dajajo pozitivnih rezultatov. Ne želimo se vračati v preteklost, naši pogledi so jasni v stališčih v. d. direktorja, ki so bila objavljena v Našem času, dne 13. junija 1 I.
Po fludru dol (in gor)
Pasje vroči dnevi
Imam lepo žival, ki se ji drugače reče najboljši človekov prijatelj, ali še drugače pes. Vroče mu je bilo minule dni, zlasti zato, ker živimo v mestu. Zato smo odšli na deželo. Vsi, celotna družina. Moški, ženske, otroci, vnuki in pes. Čudovit kotiček smo našli. Majhna rečica obdana z zelenjem, pomirjanja poln šumeči jez, prijetno mirna voda za kopanje pod in nad njim, lepa kamnita »plaža« in še kakšno ugodnost bi lahko našel, med drugim nekaj domorodcev, ki so se hladili v tem nedeljskem popoldnevu. Zlasti otrok je bilo nepričakovano veliko.
In moram priznati, da so ti ljudje, zlasti otroci, res uvidevni. Malo niže jezu so si na produ našli prostorčke za oddih. Malo so jedli, malo pili, malo so se sončili. Na vso srečo se ni nihče kopal pod jezom. Tako je imel naš velik
in lep kratkodlaki ljubljenček prostora za norenje in uživanje v vodi kolikor je hotel. Malo me je sicer motil, ko sem klatil z ribiško palico pod jezom, pa ni bilo prehudo, itak v tej vodi ni bilo pravih rib. Kar igralo mi je srce, ko sem videl kako mojega psa in njegove norčije domači otroci občudujejo. Saj ga lahko, ker je pravi čistokrvnež. Čudilo me je le. ker se nobeden ni ojunačil in se mu približal. Nekam čudni so ti otroci. Pa se je ojunačil naš ljubljenček in jih je sam želel povabiti v vodo. Stekel je k njim in se tik ob njih ljubko pokakal. Pa otroci tega niso razumeli. Pobrali so brisače in namesto v vodo stekli v senco k staršem. Še bolj čudno je, da starši niso ploskali od vzhičenja. Pač ne vedo kakšna vrednost se skriva v mojem ljubljenčku. Tudi sami se nikakor niso spravili v vodo. Pa mi je bilo to kar ljubo, saj mi ni nihče motil prijaznih ribic, od katerih sicer ni nobena prijela, jeziti pa se mi vseeno ni bilo treba in še prostora za namakanje in časa za sprostitev sem imel več kot dovolj. Kako prijazni so ti ljudje po vedenju, čeprav so mene in psa malo čudno gledali. Ne vem zakaj.
§ IZ DELEGA TSKE PISARNE ! IZ DELEGA TSKE PISARNE
Vprasnjß - pobude - odgovori
sklenjene pogodbe zagotovila Republiška uprava za ceste.
JE
IZGRADNJA VROČE-VODA
RES
NEZAKONITA
Miran Gmajner, delegat v občinskem družbenopolitičnem zboru, je na junijski skupni seji zborov Skupščine občine Velenje povedal, da obstaja utemeljen sum, da je občinski izvršni svet nezakonito izsilil realizacijo investicije »izgradnja vročevoda Šoštanj — Velenje, faza V/b zadnja etapa«. Ker delegat domneva (njegovo obširno obrazložitev z navedenimi dejstvi ne objavljamo), da gre za skrajno neodgovorno in nezakonito ravnanje velenjskega izvršnega sveta z zaupanimi sredstvi dela občanov in evidentnimi poiskusi prikrivanja dejanskega stanja s kadrovskimi diskvalifikaci-jahii bivšega ter nameščanjem novega vodstva — v glavnem povzročiteljev vsega navedenega, predlaga Skupščini občine Velenje ustanovitev komisije, ki naj ugotovi dejansko stanje in pripravi poročilo. • Odgovor na delegatovo pobudo je pripravil v.d. direktorja novoustanovljenega Komunalnega podjetja Velenje, Jože Malenšek.
Izgradnja nadomestnega
vročevoda Teš — Cep je bila načrtovana v srednjeročnem planu Samoupravne komunalne interesne skupnosti Velenje v letih 1986—90 in v planih DO Vekos ter tozd Toplotna oskrba kot prioritetna naložba. Za naložbo je bil izdelan 1P—7/86—T, bila je izdelana LTD 3728 (ZUV, 1985), izdano lokacijsko dovoljenje št. 351-68/86-3, april 1986 in dopolnjeno (zaradi usklajenosti z ureditvenim načrtom Teš) za V. fazo vročevoda pod št. 351-86-3 z dne 7. 8. 1989. Idejni projekt in lokacijska dokumentacija predvidevata fazno izgradnjo — od ena do pet in so postopoma izdelovali tudi PGD in PZI projekte ter pridobivali gradbena dovoljenja.
Dokončanje objekta zadnje V/b faze je bilo načrtovano v letu 1990 in sicer iz sredstev RR (2,880 milionov dinarjev) in sredstev amortizacije (2,000 milijona), kar je razvidno iz planov 1KR za lansko leto in plana tozda Toplotna oskrba pravtako za lani. Lansko leto so V/b fazo zgradili le delno (centralna razdelilna postaja 7, zato se je dokončanje objekta preneslo v letošnje leto z namenom, da se objekt dokonča, tehnično pregleda, pridobi uporabno dovoljenje in prične obratovati. V planu tozd Toplovodna oskrba za leto 1991 je bilo predvideno za dokončanje investicije 6,400 ^milijonov, od tega 3,800 iz RR ali 60 odstotkov in 2,600 milijonov dinarjev iz amortizacije, kar znaša 40 odstotkov celotne vrednosti. S ceno toplotne oskrbe, ki jo je Izvršni svet Skupščine občine Velenje potrdil 1. aprila letos, je bila investicija finančno pokrita.
Velenjski izvršni svet je februarja letos zadolžil Vekos Velenje, da javno razpišejo
Gorenje Servis
V Banja Luki so, kot smo že poročali, začeli s poskusno nacionalizacijo slovenske lastnine. Povračilni ukrepi za škodo, ki naj bi jo povzročila Slovenija s sprejemom svojih osamosvojitvenih zakonov pravnim in fizičnim osebam iz Banja Luke, so prizadeli tudi Gorenje Servis in Gorenje Commerce, ki imata tam svoj servisni oz. razstavnoprodajni center.
Vodstvo Gorenja Servis si prizadeva že od 8. julija, da bi se sestala oziroma vsaj po telefonu pogovorila direktor Todor Dmitrovič in predsednik občinske vlade mag. Rajko Kasagič. Vsi dosedanji poskusi so bili zaman. Zato je vodstvo Gorenja Servis 12. julija pisno obvestilo izvršni svet Skupščine občine Banja Luka, da spričo sprejetih ukrepov ne more zagotoviti normalnega dela servisne enote z 18 delavci, ki opravljajo servisne storitve za okrog 50.000 lastnikov gospodinjskih aparatov Gore-
Pisma iz Velenja v Banja Luko
nje. Zaradi prekinjenih denarnih tokov je onemogočena normalna oskrba z rezervnimi deli, prav tako pa tudi izpolnjevanje določil kolektivne pogodbe za zaposlene v Banja Luki. Občinsko vlado
v	Banja Luki so zato prosili, da stori vse, da se normalizira delovni proces v Gorenje-
vi	servisni enoti v Banja Luki, sicer bodo prizadeti prebivalci Banja Luke in okolice, ker Gorenje Servis ne bo mogel zagotoviti garancijske in pogarancijske servisne posege.
Ker do 17. julija iz Banja Luke še niso dobili odgovora na pismo, ki so ga napisali 12. julija, so poslali še eno. Sporočili so, med drugim, da zaradi pretrganih denarnih tokov Gorenje Servis ne more zagotoviti zaposlenim v njihovi enoti v Banja Luki osebne dohodke, poravnavati pa ne more tudi druge stroške (elektrika, PTT, komunalne storitve itd.). Istočasno so tudi sporočili, da so že
f
Zbiranje podpisovi
Vodstvo Stranke demokratične prenove Slovenije je že pred časom v Skupščini Republike Slovenije in v javnosti z zbiranjem podpisov državljank in državljanov sprožilo pobudo za razrešitev republiškega javnega tožilca g. Staneta Drobniča zaradi njegovega sodelovanja pri ustanavljanju društva Nova slovenska zaveza, ki skuša rehabilitirati domobranstvo in njegova kvizlinška ravnanja med vojno. Pri tem so se nam pridružile še nekatere stranke, tako iz opozicije kot iz vladajoče koalici-
je.
Naš namen je do 5. septembra 1991, ko bodo podpisi izročeni predsedniku Skupščine Republike Slovenije dr. Francetu Bučarju, zbrati čim več podpisov.
Vse, ki se z nami strinjate prosimo, da se oglasite na sedežu Stranke demokratične prenove Velenje Prešernova 1 (stavba v kateri je tudi sodišče) v prvem nadstropju in podpišete izjavo z naslednjo vsebino:
PODPISANE DRŽAVLJANKE IN DRŽAVLJANI SLOVENIJE PREDLAGAMO SKUPŠČINI REPUBLIKE SLOVENIJE, DA RAZREŠI REPUBLIŠKEGA JAVNEGA TOŽILCA ZARADI POLITIČNE DEJAVNOSTI V DRUŠTVU NOVA SLOVENSKA ZAVEZA, KI PONAREJA SLOVENSKO NARODNOOSVOBODILNO TRADICIJO IN PROPAGIRA DOMOBRANSTVO. Z OŽIVLJANJEM IDEJ DO-MOBRANSTVA NE BOMO PRIŠLI V SODOBNO EVROPO, ZGRAJENO NA JASNIH PROTIFAŠISTIČNIH TEMELJIH.
Tajnik SDP Velenje Bojan KONTIČ
Gorenje Koncem
Kolektivni dopusti
V	več podjetjih koncema Gorenje se že vrsto let odločajo za kolektivni dopust, med katerim opravijo večja redna vzdrževalna dela in drugo, kar ni mogoče med redno proizvodnjo.
V	dveh podjetjih, Gorenu Gospodinjski aparati in Gorenju Elektronika, so zaposleni že izkoristili del kolektivnega dopusta, in sicer v začetku julija zaradi otežene oskrbe z reprodukcijskim materialom in sestavnimi deli.
Od torka, 23. julija, naprej so na načrtovanem kolektivnem dopustu zaposleni v Gorenju Mali gospodinjski aparati; resda ta teden še dela okrog 150 zaposlenih v Nazarjah. Zraven vzdrževalcev delajo še delavci v proizvodnji, in sicer tisti, ki osvajajo proizvodnjo novih izdelkov in ki delajo male gospodinjske aparate za prodajo na tuje, s čimer želijo nadoknaditi manjšo proizvodnjo, ki so jo imeli na začetku julija. Na kolektivnem dopustu so tudi zaposleni iz Gorenja Elektronike.
V Gorenju Gospodinjski aparati bodo odšli na kolektivni dopust teden dni pozneje, kot so sprva načrtovali, in sicer 29. julija, dopustovali pa bodo le dva tedna. V juliju bodo opravili dva delovni-ka za mesec avgust; tako so delali tudi zadnjo soboto, 20. julija. Med kolektivnim dopustom bodo v Gorenju Gospodinjski aparati opravili večja vzdrževalna dela. S ponedeljkom odhajajo na Kolektivni dopust tudi zaposleni v Gorenju Notranja oprema. Zaposleni v programu Keramika in v skupnih službah bodo na kolektivnem dopustu 14 dni, delavci programov Kuhinje in Kopalnice pa bodo kolektivno dopustovali le teden dni, da bi lahko pravočasno izpolnili dva naročila kupcev.
Na kolektivnem dopustu bodo tudi delavci nazarskega Gorenja Glin, in sicer od 5. do 17. avgusta. Izjema bodo delavci, ki delajo v izvozni proizvodnji.
(vš)
pred časom pripravili projekt preobrazbe posameznih poslovnih enot Gorenja Servis v mešana podjetja, seveda pri uveljavljenih normalnih poslovnih odnosih, posebej še kar zadeva pretok znanja, blaga, denarja itd. Kljub enostranski odločitvi, sprejeti v Banja Luki, so se v Gorenju Servis še vedno pripravljeni pogovarjati o tem, kako v prihodnje organizirati servisno dejavnost v korist tako občanov Banja Luke kot de-
lavcev tamkajšnje enote Gorenja Servis.
Ker v Gorenju Servis niso dobili odgovora tudi na drugo pismo iz Banja Luke, so se v vodstvu podjetja odločili in poslali zaposlene v enoti Banja Luka na kolektivni dopust od 18. do 31. julija. V primeru pa, da v tem času ne bodo ustvarjeni pogoji za normalno delo, pa bo Gorenje Servis ukinil enoto v Banja Luki in storil vse za zaščito interesov in premoženja.
18. julija pa je Gorenje Servis, ki ima po Jugoslaviji 77 servisnih enot, vodstva občin, kjer so enote, ponovno seznanilo s pobudo za njihovo preoblikovanje v mešana podjetja (zraven Gorenja Servis bi jih ustanovili tudi zaposleni, pa tudi drugi zainteresirani), ki bi se preoblikovala v delniške družbe. Na osnovi dogovorjenih standardov bi nova podjetja opravljala vse funkcije, Gorenje Servis, ki se bo preoblikoval
v holding, pa bo opravljal dogovorjene komercialne funkcije, skrbel za trženje rezervnih delov in izdelkov, za tehnologijo, strokovno izobraževanje itd. Vodstva občin je Gorenje Servis zaprosilo, da preučijo pobudo in ugotovijo, če preoblikovanje servisne enote Gorenja ustreza njihovim razvojnim usmeritvam. Brž, ko bodo prejeli odgovore, bodo začeli skupne aktivnosti za preobrazbo Gorenjevih servisnih enot, seveda v prepričanju, da bodo vendarle povsod prevladali normalni poslovni odnosi evropskega tipa.
(vš)
Krnica nad Lucami ob Savinji
Nesreče se menjajo — solidarnost ostaja
Od novembra dalje našo ožjo in širšo domovino spremljajo naravne, vojne in še kakšne nesreče, katastrofe, vsaka je po svoje uničujoča in tragična. Tako ali drugače smo bili prizadeti vsi v Sloveniji, v splošni stiski pa je ostalo (in še bo) tisto najlepše — solidarnost in pripravljenost pomagati sosedu, četudi si (bil) sam potreben in deležen pomoči. Velika vrednota je to. In znamo jo ceniti
in spoštovati, predvsem pa udejaniti. Vojni spopad je nekoliko potisnil na stran odpravljanje posledic vodne ujme v Zgornji Savinjski dolini, vendar pomoč še prihaja.
V soboto dopoldne so bili veseli v Krnici, zaselku nad Lučami. Družini Ivana Robnika je podivjan potok odnesel stanovanjsko hišo, gospodarsko poslopje in delavnico. Dobesedno je vse skupaj zbrisal s površine, ostalo je le
golo kamenje. In ostala je človeška dobrota. Pomagali so sorodniki, sosedje, krajevna skupnost Luče, širša družba in rojaki na avstrijskem Koroškem. Franc Kušej je dal pobudo, organizacijo pomoči sta prevzela kluba Li-ons iz Pliberka in Rotary iz Velikovca in akcija je stekla. Odločili so se za konkretno pomoč in si izbrali družino Ivana Robnika iz Krnice. Pomagali so pri gradnji nove hiše (daleč od vodotoka), z gradnjo je Ivan pričel marca, danes je hiša pod streho, v soboto so s Koroške pripeljali inštalacijski in izolacijski
material, ploščice in še kaj, kar je potrebno za notranjo opremo. Akciji omenjenih klubov so priskočila na pomoč zasebna podjetja s Koroške. Za 450.000 šilingov je bilo doslej pomoči, za najmanj 200.000 je še bo. Pomoč je prišla v prave roke, vsi so bili srečni in veseli, gospodinja Marija pa je dejala, da je vojna vihra vendarle hujša od naravne ujme. Proti naravi ne moreš pravzaprav nič, v vojni pa se tepemo in ubijamo sami med seboj. Ce tega ne moremo preprečiti, je tragično in več kot to. (jp)
	mm	
Vozila 7. avstrijske Koroške s prepotrebno pomočjo		
Pred vrati je žetev
Odkupni pogoji so času primerni
Teden do deset dni kasneje kot prejšnja leta bodo letos kmetje spravili s polj žitni pridelek. Vreme se je — predvsem maj — povsem za-rotilo proti kmetovalcem in z nizkimi temperaturami zavrlo rast kultur. Priprave na letošnjo žetev so se seveda prevesile krepko že v drugo polovico in le na ugodne vremenske razmere ter primerno dozorelost zrnc za kombajni-ranje čakajo sedaj še kmetijci šaleške doline. To pa naj bi bilo v teh dneh.
Po ocenah bo vsernu navkljub letošnja letina popre-
čna, seveda zahvaljujoč dobremu poznavanju tehnologije pridelovanja kmetovalcev in pomoči strokovnih služb.
Zal, pa se skrb za čistejše njive in lepše posevke ne bo odrazila ne v ceni, še manj pa v odkupnih pogojih in konec koncev tudi ne v količini oddane pšenice. Bruto cena 5,50 din za kilogram prvovrstnega zrnja ali 5,20 din za drugovrsten pridelek namreč za pridelovalce žita ni stimulativna zaradi precej slabših odkupnih pogojev v primerjavi z letom prej. Kupec blaga — Blagovne rezerve Slovenije — bodo namreč sedaj
odštele proizvajalcu strošek za prevoz pšenice do silosov v Celju (tega je lani v celoti kril kupec), pa tudi stroški sušenja, če bodo imela zrnca več kot 13-odstotno vlago. Še leto nazaj pa sta si tega delila kmet in kupec.
Tudi dileme okrog cene za kombajniranje ni več. 1600 din bo letos veljala, kar pravijo na šoštanjskem Kmetijstvu ni preveč, seveda pa tudi ne tako malo. Za primerjavo lani je lahko kombajnist za uro žetve kupil 200 litrov pogonskega goriva, letos bi ob enaki ceni moral žeti 4 ure. Kje pa so še stroški za drage
rezervne dele, visoko amortizacijo ...
Zaradi slabših odkupnih j pogojev in razmer v Sloveniji se na Kmetijstvu Šoštanj ne I nadejajo uresničitve začrta- [ nih planskih količin. Da bi se [ izognili nepotrebnim stroškom razmišljajo celo o tem, [ da bi pridelek z njiv Lastne f proizvodnje z okrog 30 do 35 ton žita ponudili v odkup | svojim višinskim kmetom • pod enakimi pogoji.
Ob ugodnih vremenskih razmerah se bodo kombajni j »zapodili« na pšenična polja t v teh dneh, v kašče pa naj bi I spravili pridelek do 10. avgu- | sta.
Krvodajalstvo
Skoraj že dosegli letni načrt
V hotelu Paka v Velenju je minuli petek potekala enodnevna krvodajalska akcija za potrebe Zavoda za transfuzijo krvi iz Ljubljane. Udeležba na njej je bila spet takšna kot jo zmore le naša občina. Klicu na pomoč se je namreč odzvalo kar 522 darovalcev krvi. To je bila zadnja akcija pred jesensko sezono.
Pa tudi sicer je organizatorica akcij, občinska organizacija Rdečega križa Velenje, nadvse zadovoljna s polletnimi rezultati na tem področju. Doslej vpisanih v sezname 3017 krvodajalcev namreč pomeni skorajšnjo izpolnitev letošnjega plana odvzemov. Ta predvideva teh 3500, končna številka pa je že vsaj dve leti nazaj 4400 krvodajalcev.
Najmnožičneje obiskane so seveda akcija za Zavod za transfuzijo krvi Ljubljana. Na eni štiridnevni in eni enodnevni akciji zanj je pokazalo svojo človekoljubnost 2578 občanov, na osmih za potrebe bolnišnice Slovenj Gradec 173, na treh akcijah za celjsko bolnišnico pa je sodelovalo 266 krvodajalcev velenjske občine. Kaj zapisati ob koncu kot iskren hvala vsem, ki z darovanimi decilitri krvi pomagajo ohraniti ali celo rešiti zdravje sočloveku. Zavest, da se tega ne da kupiti z denarjem, je v občini Velenje zelo velika in zavidanja vredna.
Vlado Kreslin v Velenju
Mrtvilo, ki je zadnje tedne vladalo v večini slovenskih krajev, tudi v Velenju, je bilo že prav grozeče. V petek pa je bil v Velenju zopet kulturni dogodek, koncert vsem dobro znanega Vlada Kresli-na, ki je privabil kar lepo števila ljudi. V parku pod velenjsko vilo Herberstein so lahko Velenjčani preživeli prijetno urico ob poslušanju njegovih priljubljenih skladb. Upajmo, da je ta koncert pričetek vračanja poletnega kulturnega življenja v naše mesto, ki smo ga v teh dneh že kar pogrešali.	(mč)
Usoda mladega vojaka
Maribor, eno izmed mest z vojašnico.
V vojašnici Franca Roz-mana-Staneta sem preživel svoje prve tri mesece »služenja naši domovini«. Bilo je lepo. Med nami ni bilo razlike, bili smo prijatelji.
Prijatelji smo bili z vojaki in s starešinami. Vendar čas teče in s časom hkrati se pojavljajo spremembe. Tako je bilo tudi pri nas. Vzrok so bile predvsem spremembe na političnem področju.
Začele so se kazati razlike, začeli smo izgubljati »prijatelje«.
Bolj so Slovenci zunaj vojašnice uveljavljali svoje pravice, se borili za svojo samostojnost, huje nam je bilo. Začel sem premišljevati, da bi zbežal.
Starešine so pričeli javno kazati sovraštvo do nas Slovencev, pridružili so se jim tudi vojaki. Prikrajšani smo bili povsod. Gledali smo samo hrvaško televizijo, proti koncu moje »vojaščine« nismo imeli časopisov, niso nas pustili ven, tudi obiski so bili prepovedani. Vojaki so dajali izjave, da bodo sa-
mi ustrelili tistega, ki bo zbežal. Vedel pa sem, da bi to storili, saj smo imeli vsi polno opremo vedno ob sebi, pa tudi zagotovilo »od zgoraj« so dobili, da za takšno dejanje ne bodo kaznovani.
Vendar me tudi to ni odvrnilo od teh mojih misli.
Slovenci smo skupaj »premlevali« naš problem, ki pa ni bil tako majhen. Pridružili so se nam tudi nekateri Hrvatje in Albanci.
Pred mano jih je nekaj že zbežalo, večinoma srečno.
Nekaj pa so jih ujeli, a nismo zvedeli, kaj se je zgodilo z njimi. Vem pa, da so imeli pripravljen zapor, ki naj bi bil samo za ubežnike.
Prišel je dan, ko sem vedel, da moram nekaj storiti, da ne more več biti tako, kot je bilo do sedaj.
Zjutraj so trije fantje že zbežali. »Kaj še čakam?« sem se spraševal.
Zbor vojakov! Slišali smo (kot že večkrat prej), da so sedaj vsi izdajalci odšli, da se bodo ti, ki so ostali, maksimalno potrudili ob napadu ...
S prijateljem sva vedela,
da imava stražo. Vsak najin korak so nadzorovali, včasih sem mislil, da mi s svojimi pogledi berejo celo moje misli.
Vedel sem, da je ta odločitev ena najtežjih v mojem življenju, če ne celo najtežja. S prijateljem, ki je po činu mladi vodnik, sva se odločila in ob 14.30 zbežala.
Počakala sva, da naju je straža za trenutek zapustila. Slišala sva, da so se pogovarjali po telefonu. S polno opremo sva odšla proti izhodu. Še pred prihodom tja, sem opremo odvrgel in se približeval ograji. Čutil sem poglede na sebi, nato pa še oster klic: »STOJ!«, takoj za njim pa streljanje.
Tekla sva dalje in nato preplezala mreže. Tam naju je starejši moški napotil dalje, do barikad in še naprej. Ljudje, ki so bili ravno v bližini, so nama pomagali z nasveti, ponudili so nama pomoč in naju oblekli. S te-ritorialci sva odšla v mariborske zapore, kjer so naju popisali. Po krepki malici so naju odpeljali na rob mesta, kjer so prišli po naju starši.
hm
Rogati brionski lepotci pod Rogatcem
Morda naslov malo čudno zveni, pa je vendarle res. V Krnici visoko nad Lučami se na strmih pobočjih pase čreda jelenov — damjakov, ki so še letos pozimi domovali na »slovitih« Brionih. Franc Nadlučnik in Jani Robnik iz Krnice, čudovitega zaselka pod Rogatcem sta več ali manj slučajno zvedela za možnost reje teh lepih živali, ki je na nekaterih področjih v Sloveniji že precej uveljavljena. Zakaj sta torej ogradila nekaj hektarov zemlje? Košnja v strminah, »posejanih« s skalovjem in nekoristnim grmičevjem, ni donosna, niti smiselna. Obiskala sta rejca teh živali v okolici Slovenskih Konjic in se takoj odločila.
2e lani jeseni sta postavila ograjo okrog teh nekoristnih površin, letos februarja pa sta se podala na Brione. Franc je kupil 32 primerkov, Jani jih je kupil 25 in ima danes že deset mladičev v svoji ogradi. Oba pravita, da je bila ta brionska »zapuščina« v »zelo slabem stanju«. Nepreskrbljena in lačna, kar v sedanjih razmerah pravzaprav niti ni čudno, le živali zaradi človeške nemarnosti po nepotrebnem trpijo.
Pravzaprav so trpele. V novem naravnem okolju jim je sedaj naravnost čudovito. Uživajo v lepotah Krnice, hrane imajo dovolj, posebej krmiti jih ni treba, niti poleti, niti pozimi. Poleti jim je v
veliko veselje koruza, zlasti zato, da jih gospodarja privabita k mreži in jih predstavita radovednežem, za zimo pa si napravijo zalogo, saj denimo v zimskem času trije damjaki pojedo le kilogram sena na dan. Kaj bosta z njimi?
Možen je odstrel za trofeje, lepe so možnosti prodaje mesa za zdravilišča in hotele, nekaj užitkov si bodo privoščili tudi v domači kuhinji, pa tudi vsi ostali si lahko privoščijo te dobrote, če seveda zmorejo. Vsekakor pa ni odveč sprehod ob ogradi in uživanje ob pogledu na te lepotce.
Op)
Koruza je za damjake prava poslastica
!z muzeja Velenje
Zgodilo se je
• •
LETA 1953
Današnja prva novica je nekoliko bolj lahkotna, posvečena pa je nogometašem iz Šmartnega ob Paki, ki so v slovenskem nogometu vedno predstavljali spoštovanja vredno ekipo. Z naslovom »Mladinci so se pomerili...« je bila objavljena v Savinjskem vestniku:
»Zadnjo nedeljo so se pomerili v nogometu mladinci iz Šmartnega z mladinci, ki taborijo sedaj v Letušu. Izid 3:1 za Šmartno nas ni presenetil. Takoj nato pa so se pomerili domačini z mladinci iz Šoštanja. Izid 3:2 za Šoštanjčane. Poraz domačinov ni bil prehud, če pomislimo, da so bili že od prve tekme utrujeni.«
Šmarčani, ki so bili v preteklih letih tudi slovenski prvaki, so trenutno v nekakšni krizi, vendar ne dvomim, da bodo v naslednjih letih zopet pokazali, da se v Šmartnem igra dober nogomet.
LETA 1957
V	naši rubriki smo že večkrat obravnavali šolsko problematiko in tudi naslednja novica iz mariborskega Večera je posvečena tej vedno pereči problematiki:
»V šoštanjski občini so prešli k reformi šolstva in so imenovali pet popolnih osemletk, in sicer dve v Velenju, dve v Šoštanju in eno v Šmartnem ob Paki. Občina bo za nabavo najpotrebnejših učil in opreme dala milijon dinarjev.«
V	naslednjih letih je bilo še več šolskih reform in ta tema v naši republiki še zdaleč ni izčrpana!
LETA 1959
Tudi naslednja novica se ukvarja s problematiko, ki je danes še kako aktualna v naši občini, to je problem hotelske ponudbe. Novica ima naslov »Nov hotel v Velenju«, objavil pa jo je zopet mariborski Večer:
»V Velenju bodo v kratkem začeli z gradnjo hotela, ki bo imel 60 konfortnih sob za tujce. Hotel bo zgrajen v središču naselja. V pritličnih prostorih bodo uredili kavarniške in restavracijske prostore, v katerih bodo lahko hkrati postregli sto gostov. Načrti za nov hotel v Velenju s6 že odobreni. Gradnjo hotela bo financiral rudnik lignita.«
Zadnje čase se sicer veliko govori o preurejanju hotela v Velenju, ki je temeljite adaptacije zares potreben. Veliko je bilo govora o tujih vlaganjih, vendar se tujci, ki so jim bile »kon-fortne« sobe v hotelu namenjene, razumljivo le težko odločijo za vlaganje v tako nestabilno državo kot je naša. Tuj kapital zanima le profit, ki pa ga je mogoče ustvariti predvsem v politično in gospodarsko stabilnih razmerah. Skupna želja vseh Velenjčariov pa še vedno ostaja ta, da bi čez čas lahko v časopisu zopet prebrali članek z naslovom »Nov hotel v Velenju.«
DAMIJAN KIJAJ1Č
»ŠIVAMO ZA NAŠE VOJAKE« - v
Modni konfekciji Elkroj so imeli v minulih tednih veliko dela, zaradi znanih razmer tudi veliko težav. Kljub temu so vsa dela za tuje partnerje opravili, ob tem pa so se delavke in delavci izkazali še

Mesto skrbelo za slovenske plesalce v času vojnih dni
Mesto Cervia leži nekaj kilometrov od znanega italijanskega letovišča Rimini. Slovi po lepih peščenih plažah. V tem mestu je od 23. do 30. 6. 1991 potekal 8. mednarodni plesni festival, katerega se je udeležila skupina slovenskih plesalcev. Med njimi je bil tudi slovenski plesni par _— Grega Berlak in Nataša Ze-vart, ter plesalci Miha Rabič, Matej Sagmeister in Lea Su-narič, ki plešejo za ljubljanski klub Urška.
Nataša Ževart in Grega Berlak sta dosegla odlično 4. mesto v latinsko-ameriških plesih med 50 mladinskimi pari iz plesno najbolj razvitih evropskih držav, kot so Velika Britanija, Danska, Norveška in Italija. V standardnih plesih sta osvojila 8. mesto med 80 pari. V posameznih plesih pa sta zasedla 3. mesto, plesala sta tango.
Ko so zvedeli žalostno vest o vojnih dogodkih v Sloveniji plesalci in organizatorji festivala, so na zadnjem turnirju zbrali denarno pomoč za slovenske plesalce. Mestne oblasti Cervie in plesna zveza Italije pa so takoj sklenile, da plesalcem iz Slovenije podaljšajo bivanje pri njih, do-
kler nimajo varne poti do doma.
Po končanem festivalu so plesalce naselili v počitniškem domu in poskrbeli za celotno oskrbo. Tukaj so preživeli pet prijetnih dni in se potem srečno vrnili domov.
Mislimo, da je takšna hitra pomoč in skrb vredna pohvale in je izraz športnega sodelovanja med državami.
dodatno. Minuli teden so namreč dneve in noči šivali hlače za slovenske teritorialce. Zadnje dni že skoraj v nemogočih razmerah, saj so se priprave na obnovo proizvodnih prostorov že pričele, delavke pa so posebej poudarile, da delajo z veliko volje predvsem zato, ker šivajo za naše, slovenske vojake, (foto: jp)
ZBOGOM OROŽJE
Zbogom orožje, zbogom armija, zadnjič si
prestopila naše meje
Imej na umu, da veliko napako si naredila sebi, to se ne pozabi
Ranila si naša srca, nekoč radi smo te imeli
Sedaj je konec tvojih iluzij zapravila si svoje ljudsko ime
Slovenci smo, in bomo branili vedno radi svojo domovino
Janez Sterkuš
Kažipot v Esslingenu
Mladi ambasadorji
Od 1. do 10. 7. seje v okviru mednarodne izmenjave mudila v Esslingenu skupina 12 članov Počitniške zveze Kažipot iz Velenja. 10 dni so obiskovali seminar nemškega jezika skupaj z mladimi iz Molodetchna beloruske republike in iz Vienne v Franciji. Razen seminarja so si ogledali mesto Stuttgart z njegovimi znamenitostmi. Občina Esslingen je vsem tem gostom priredila svečan sprejem v starem Radhausu. Ob tej priložnosti je predsednik OO PZS »KAŽIPOT« iz Velenja opisal težave zaradi vojne vihre v Sloveniji. Posebej je podčrtal enaindvajsetletno sodelovanje organizacij »Kažipot-a« iz Velenja in Stadtjugendringa. Povedal je, da se končuje eno obdobje zgodovine in se začenja nova doba na področju mednarodnih izmenjav s komunami Evrope. Pozval je vse prisotne, vse prijatelje mesta Velenja, vse zdomce na področju dežele Baden Würtenberg, da podpro samostojnost najmlajše republike Evrope — Slovenije in njeno neodvisnost.
Predstavniki občine Esslingen so obljubili, da bodo posebej obravnavali želje in hotenja mesta- Velenja v njihovem občinskem parlamentu. Še več, obljubili so, da bodo o tem informirali svoje stranke, njihovo deželno in tudi zvezno vlado.
Prvič v vseh povojnih letih so poslušali v Esslingenškem Radhausu referat predsednika Tanška v slovenskem jeziku, ki ga je hkrati prevajala predstavnica domačega kluba Kajuh g. Marjana Grager. Mednarodno srečanje, s predstavitvijo samostojne slovenske republike, je izvenelo v znamenju podpore republiki Sloveniji in nadaljnjemu poglabljanju prijateljskih stikov s komunami Evrope.
IZVRŠNI ODBOR OO PZS »KAZIPOT-a«
Grega Berlak in Nataša Ževart
Pismo iz tujine
Ob zaključku slovenske dopolnilne šole, ob slovesu osmošolcev smo s sklonjeno glavo razpravljali o stanju v domovini, ob razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti republike Slovenije, o nesrečnem vpadu vojske in tankov na področje republike Slovenije.
Ko so padle prve bombe v Sloveniji in ko so se kotalili tanki po naših cestah, smo s solzami v očeh spremljali te grozne trenutke. Stali smo kot okameneli pred sprejemniki, ko so se naši ljudje z golimi rokami spuščali proti tankom.
Grozno težko smo doživljali te trenutke, stiskalo nas je v grlu. Pa vendar moramo nekaj ukreniti, nekaj storiti, da ublažimo muke in gorje svojih rojakov v domovini.
Slovenija, ki je bila dolga leta potlačena, nepriznana, zavržena in potisnjena v ozadje.
Naši fantje so se nadvse junaško postavili v bran. Postavili so se svojemu nadmočnemu sovražniku nasproti.
Ponosni smo na našo domačo teritorijalno vojsko, ki je hrabro branila meje Republike Slovenije, naša mesta in vasi.
V naših srcih bodo njihove zasluge še dolgo bodrile vse nas, da vztrajamo s ponosno dvignjeno glavo na braniku svoje drage domovine - REPUBLIKE SLOVENIJE.
Vaši rojaki, starši in otroci dopolnilne šole slovenskega jezika v mestu
Esslingen
MOJ SADNI VRT
Letna ali zelena rez jablan
Zaradi velike temperature in vse večje suše v sadovnjaku se rast zelo hitro umirja. Če smo v prejšnjem članku spregovorili o vezanju jablanovih vej v vodoraven položaj pri tistih drevesih, ki so še za vzgojiti, je naslednji skoraj nujni ukrep v sadovnjaku letna aH zelena rez.
Že samo ime nam pove, da se to delo opravi v letnem času in to takrat, ko se prva rast jablan umiri. Postavlja se vprašanje zakaj je vse to potrebno? Vzrokov je več in jih vam bom danes predstavil. Kot vemo nam je drevo doslej poleg rodnega lesa tvorilo tudi veliko vodenih poganjkov, ki samo jemljejo hrano in jo ta-
ko odvzemajo plodovom. Zato se lahko odločimo, da te poganjke odstranimo in s tem v samo krošnjo drevesa pridobimo več sončne svetlobe, kar ugodno vpliva na plod, saj se zaradi tega bolje obarva, povečamo tudi vsebnost kalcija, ki je plodu potreben zlasti zaradi skladiščenja, ker so plodovi bolj trdni in seveda trajnejši. Prav tako smo s tem drevo prisilili, da več hrane dovaja v tvorbo novih cvetnih brstov za prihodnje leto.
Seveda smo si z letno rezjo tudi zmanjšali delo pri zimski rezi. Vendar moram posebej poudariti, da nam letna rez ne more nadomestiti zimske in da je posebej važno, da ne odstranimo pre-
več listne mase, saj bi s tem napravili nepopravljivo škodo, ker drevo ne bi imelo zadosti asimilacije. Seveda bi se drevo proti temu napačnemu ukrepu borilo in bi pognalo večje število vodenih poganjkov iz že formiranih cvetnih brstov in tako naslednje leto ne bi imeli toliko željenega pridelka.
Ko smo govorili o zimski rezi, smo poudarili, da ne smemo v nobenem primeru odstraniti več kot 25 odstotkov vej, pri letni ali zeleni rezi pa jih lahko odstranimo največ 5—10 odstotkov. Posebej je treba paziti, da veje odrežemo tik ob deblu ali ogrodni veji, ne pa da pustimo čepe, ker bi na teh me-
stih drevo ponovno pognalo poganjke in bi s tem opravilom naredili ravno obratni proces kot smo ga želeli in je bil nujno potreben.
POSEBNO OPOZORILO
Zdaj bomo poškropili naš sadni vrt le še enkrat proti škr-lupu z dihtanom ali captanom. Dodati je potrebno še sredstvo, ki nam preprečuje črvivost plodov (dimilin), saj se vsak čas pričakuje drugi izlet metuljčkov jablanovega zavijača. Če imamo še listne uši, je seveda potrebno primerno ukrepati s pirimorjem. Sedaj je tudi skrajni čas za škropljenje proti rdeči sadni pršici (rdečemu pajku), seveda samo tam kjer se je pojavila (nissorun, mitac).
Matjaž Jenšterle
Letina v občini Velenje
Vse je že kazalo, da je tudi narava povsem obrnila hrbet tistim, ki jim — reže kos kruha. Zaradi vremenskih razmer najstarejši kmetje Šaleške doline ne pomnijo tako pozne setve koruze, glede na rast tako neobetavne hmelj-ske letine ... Da zna narava presenetiti tudi lepo, pa je dokazala z lepimi in dovolj deževnimi dnevi v juniju ter juliju. Še majske pesimistične napovedi kmetovalcev so danes vsaj kar se letine tiče že bolj optimistične. Če ne bo kakšnih hujših neviht in toče, bodo kmetje spravili v svoje kašče poprečen pridelek oziroma takšne količine kot so jih za posamezne kulture načrtovali. Narava je torej sa-
Narava poskrbela za zamujeno
ma poskrbela za zamujeno.
Nič pravega optimizma pa pri kmetih ne porajajo nove razmere v tej gospodarski panogi. Težave namreč kmetijstva niso zaobšle, pogoji pridelovanja pa se nevarno poslabšujejo. Kmetje se tega krepko zavedajo in nekateri med njimi se na to že pripravljajo. Dogajanja v tem letu pa bomo krepko vsi, ne le kmetje občutili čez leto ali dve. Ob takšnem naraščanju stroškov pridelovanja, cenah mineralnih gnojil in krmil, pa tudi do regresa za pogonsko gorivo kmetje letos niso več upravičeni, bodo letos — ocenjujejo na Kmetijstvu Šoštanj — še dosegli začrtane cilje, prihodnje leto pa se bo-
MI MED SEBOJ
Oporoka, ali sorodstvo
spreti
Stara legenda pripoveduje o veliki družini, ki se je odlično razumela, skratka bila je vzgled celi soseski daleč naokoli. To pa je silno motilo šefa peklenščkov črnega Satana. Dolgo je tuhtal in mozgal, kako bi razdrl slogo te družine in jih med sabo skregal. Nazadnje se mu je le posvetilo: starima dvema, ki sta bila že visokih letih, je prišepnil naj vendarle napravita oporoko. Res sta tako storila. Premoženje, kije bilo kar precejšnjo sta razdelila med otroke in glej ga zlomka: zgodilo se je točno po satanovi zamisli. Bratje in sestre, ki so bili poprej složni kot eden, • so se zavoljo oporoke sprli za vse življenje. Njihov skupni dom se je sesul kot hišica iz kart.
Pogosto se dogaja da ljudje, ki večinoma sploh ne živijo v pomanjkanju ob delitvi premoženja pozabijo na vso človeško dostojanstvo. Pripravljeni so se boriti za vsako malenkost, če ne gre drugače tudi z advokatom, ki ga seveda drago plačajo.
Včasih težko razumemo, zakaj se ostareli starši odločijo za tako delitev premoženja, kot je oporoka. Kot bi hoteli s tem otrokom ponagajati. Je pa tudi res, da so v času sestavljanja oporoke zaradi let včasih že nekoliko nerazsodni ali pa se ravnajo po trenutnem razpoloženju. Otroci si zato delilno gesto staršev često napačno razlagajo kot merilo ljubezni, kar pa spore samo še povečuje in ustvarja ljubosumje.
Poznam modrega kmeta, kije po odločitvi, da napravi opoorko povabil celo družino na slavnostno kosilo kjer se je skupaj z otroki odločil kdo in kako bo odslej ravnal z njegovim premoženjem. O vsem so se lepo pogovorili in zapisali. Najvažnejše pa je bilo, da so otroci pri tem dobili občutek, da so sami sodelovali in da je oče spoštoval tudi njihovo voljo.
Skoda je, ker večina ljudi z oporoko predolgo odlaša in noče o njej niti slišati. V ozadju tega je preprost strah pred smrtjo. Oporoka jih namreč spominja, da je morda smrt blizu in z njo tudi ločitev od vseh materialnih dobrin, ki jih bo potrebno zapustiti.
Vsaka podobnost z oporoko razpadajoče, oz. umirajoče Jugoslavije je pa glede na gornje razmišljanje zgolj naključna.
vaš JAKA ČUK
do ob še morebitnem nadaljnjem slabšanju razmer kar težko izognili posegu v osnovno čredo. Kaj to pomeni za
dolino, kjer je živinoreja prednostna panoga, pa najbrž ni treba posebej poudarjati.
mnnnwinnwwwwM»in»»i ■ >000000000
Krmni dosevki
Ker je njiv in travnikov pri nas vedno premalo, je še kako pomembno, da površine po spravilu žit (ječmena in pšenice) ter ranega krompirja takoj zasejemo s krmnimi rastlinami za jesensko in zgodnjo pomladansko rabo.
Njiva, ki po žetvi ostane gola, je neposredno izpostavljena hudim sončnim pripekam in ploham, kar vse skupaj vpliva na poslabšanje strukture zemlje in na slabšo rodnost. Na takšnih tleh pleveli kaj hitro vzklijejo, saj je v zemlji več kot dovolj semen, imajo pa tudi dovolj svetlobe in prostora.
Setev strniščnih dosevkov je torej precejšnjega pomena, saj na ta način poskrbimo za ohranjanje strukture tal in s setvijo metuljnic bogatimo tla z dušikom, ki ga vežejo iz zraka, obenem pa nam to omogoča, da priredimo več živine ali proizvedemo več mleka.
Preden se odločimo za nakup semena, se moramo odločiti v kakšen namen bomo posevek porabili: za seno, za silažo, za zeleno krmo ali morda samo za po-dor. Poleg tega je dobro, da v sedanji gospodarski krizi preračunamo, kolik je strošek pridelave na hektar.
Najpogostejši dosevki, ki jih uporabljamo v naši dolini:
—	krmna repica Perko
(12—15 kg/ha). Sejemo jo julija do srede avgusta za košnjo v istem letu. Če jo kosimo nekoliko višje (10 cm visoko), jo lahko kosimo še enkrat pomladi. Pridelek zelene mase na ha je 200 dt;
—	krmna ogrščica Starška
(10—15 kg/ha). Ob rani setvi (julija) jo lahko koristimo še isto leto; če jo nameravamo koristiti pomladi, pa jo sejemo v drugi polovici avgusta. Dobro prenaša nizke temperature. Daje nekoliko višji pridelek kot krmna repica s približno enako kvaliteto;
—	mnogocvetna ljulka Tetra-florum ali Draga ali Dilana (40 kg/ha). Pri zgodnji žetvi lahko daje še tri odkose do zime, drugače pa dva. Spomladi pred setvijo koruze dobimo še en obilen odkos. Pridelek je 450-600 dt/ha;
—	aleksandrijska detelja Lili-beo. Lahko jo sejemo v čisti setvi 30—35 kg/ha, vendar je zanesljivejša setev mešanice detelje 27—30 kg/ha + mnogocvetna ljulka (10 kg/ha). Je neprezimna poljščina, ker temperatur pod 0 stopinj Celzija ne prenaša;
—	jara grašica z ovsom ali ječmenom je priporočljiva zlasti v hladnejših in vlažnejših legah. Sejemo 75—90 kg jare grašice + 75 kg ovsa ali ječmena;
—	krmna oljna redkev Raoula je idealen posevek za podor in odlična paša za čebele. Za krmljenje živine ni najboljša, saj je živina mera;
Z ekonomskega stališča je najcenejša setev križnic, sledi mnogocvetna ljulka pod pogojem, da opravimo še pomladansko košnjo, nato sledi setev grašice z ovsom ali ječmenom. Setev alek-sandrijske detelje je zaradi prekratkega koriščenja (do zime) precej draga.
Takoj po žetvi moramo njivo plitvo preorati in pripraviti za setev, nato posejemo in povaljamo
(pride do stika med zemljo in semenom). Takojšnja setev je pomembna zaradi tega, ker je v zemlji po žetvi še dosti vlage, poleg tega pa vsak zamujen dan pomeni krajšo rastno dobo in manjši pridelek. Za zadovoljiv pridelek je pomembno tudi gnojenje. Priporočljivo je, da še predhodni poljščini gnojimo s fosforjem in kalijem. Če tega nismo, izberemo primerno NPK gnojilo. Dosevki rabijo 80 kg P205/ha in 100 kg K20/ha. Količina dušika je pri dosevkih različna. Križnice rabijo do 100 kg čistega dušika, mnogocvetna ljulka 60—80 kg dušika na hektar za vsako rabo, ostale mešanice pa do 50 kg dušika/ha. Lahko uporabimo tudi 20 m1 gnojevke/ha, vendar moramo dodati še fosfor in dušik.
Križnice navadno napadajo škodljivci (gosenice, repični bolhač, repna grizlica), zato jih ob napadu poškropimo. Uporabimo: zolone liquide El, lebaycid, basudin, decis in podobne insekticide. Paziti moramo na karen-co. Ko le-ta poteče, lahko dosevek krmimo živini.
V naslednji številki si preberite o hranilni vrednosti krmnih dosevkov in njihovi uporabi za krmljenje živine. (Anica Ugovšek)
Ontn-	p,.
V7UIU	
me-	H-
ter	
Zavest na (pre)visoki ravni
Velenjski komunalci v torek, dan po prazniku (na srečo ali nesrečo) niso imeli preveliko dela. Vsaj kar se snemanja slovenskih zastav s čisto ta pravim grbom tiče. Celih sto so jih izobesili pred prazničnim dnem, sneli pa celih 44. Natanko 66 zavednih Slovencev sije na tak način priskrbelo ta najvidnejši simbol slovenske samostojnosti, pri tem pa jih ni prav nič zanimalo kaj bo s »samostojnostjo« komunale. Ta simbol namreč ni prav poceni, čisto ta pravo zavest in pripadnost pa bi tistih 66 lahko tudi plačalo.
Četniške zgodbice
V zadnjem času kroži tudi po Velenju veliko govoric, kako so nekega znančevega prijatelja ob morju, največkrat v Istri, ustavili četniki in jim sicer prijazno, vendar s cevmi naperjenimi v glavo, prodajali Miloševičevo sliko. Cena se ponavadi giblje okoli 1.000 din na osebo. Variacije na to temo so potem še, da so zaplenili avto, ker pač niso imeli denarja, ali pa so jih poslali pasti travo . . . Vsi srečni, da so rešili vsaj golo življenje, so se po prihodu domov odločili, da je treba sosede in prijatelje opozoriti na »veliko nevarnost«. Spretna antipropaganda za Hrvaški turizem, ni kaj! Novinarji namreč še niso uspeli najti niti ene žrtve takih napadov.
Kdor zna, zna!
Letošnje omejene možnosti dopustnikovanja na naši obali so znali kar hitro izkoristiti nekateri avstrijski hotelirji. Tako je na naslove mnogih gostincev pri nas pred dnevi prišla vabljiva razglednica iz Gröbminga v Avstriji. Clubhotel Spanberger vabi na tridnevni gratisdopust, za katerega je potrebno plačati le hrano. Za dopust v tem hotelu s štirimi zvezdicami v avstrijskih Alpah veljajo nekatere omejitve, kot na primer omejena starost med 21 in 70 let, obvezna udeležba na predavanju o klubu. Vabilo velja za eno družino vse tja do 30. septembra 1991.
Je že tako, da znajo pravi turistični delavci izkoristiti tudi takšno situacijo, kot je pri nas, da napolnijo svoje zmogljivosti in mošnjo z dobičkom.
Slovenski jezik
V teh dneh smo vsi občutljivi. Občutljivi pa smo povsod, doma in drugje.
Kot vsi Zemljani tudi wi hodimo v trgovine. Ponekod naletiš na »dobre« trgovke, drugje na malo slabše. Vendar pa se je 5 poplavo zasebnih trgovin glede tega marsikaj spremenilo — na boljše seveda. Kljub temu pa je tukaj še vedno problem (vsaj po moje). V nekaterih trgovinah (Standard, KK Ptuj — samopostrežba pri tržnici) smo postrežem z mešanico slovenskega in srbohrvaškega jezika.
Dobro bi bilo, če bi bili na takšnih delovnih mestih ljudje, ki tekoče obvladajo slovenski jezik. Kupec se mora že tako ubadati s cenami, ne pa da se ubada še s pomenom besed.
VTV ni kriv!
V eni izmed prejšnjih oddaj velenjske televizije smo lahko gledali omizje, v katerem so nam predstavili program in probleme kabelsko razdelilnega sistema. Ker večina Velenjčanov komaj uravna barve in sliko, ko se na ekranu namesto videostrani pričnejo redne oddaje, je gospod Rajko Dordevič razložil, da imajo v studiu 100% sliko, vendar je kriv kanal 05, po katerem to distribuirono. Gledalce je pozval k strpnosti, ker napako že odpravljajo. Zanima me, kako dolgo bi strpnost prenašali, če bi se večina velenjčanov odločila, da bo »strpno« plačevala tudi vzdrževalnino za kabelsko razdelilni sistem, ali pa bi pričeli do odprave napak plačevati polovičen znesek?
WAAXXXXWfmvvyyyMwwsMMAAAXXXXXX
KUHARSKI NASVETI
Sipa v rižoti
Sestavine: 400 g očiščenih sip, 150 g olja, 60 g čebule, 200 g paradižnika, česen, peteršilj, sol, 400 g riža, nariban sir
Na čebuli spražimo sipe, jih malo podušimo, dodamo olu-pljene paradižnike in začimbe ter opran riž. Jed zalijemo (toliko vode kot je jedi), pokrijemo in na malem ognju dušimo.
Med dušenjem ne mešamo in rižoto serviramo s sirom. Za rižoto lahko uporabimo tudi lignje.
Če želimo pripraviti črno rižoto, dodamo iztisnjeno črnilo.
kmetijski kombinat ptuj P.0. (3È
TRŽNICA VELENJE RIBARNICA tel.: 854-573
POLETNI KAŽIPOT
SSfini £ tK LJST ' P,a"'ran® tezk° Pričakovane počitnice. Ze kar dobro smo zakorakali v poletje in dnevi bežijo. Mnogo toplih dni nam je ušlo in so zgubljen.. Da pa b, tud.dnevi, k. so pred nam, ,n za katere vremenoslovc, napovedujejo še lepo vreme, kar tako spolzeli skozi prste, smo se odločili da vam ponudimo pisano paleto možnost, preživetja prostih trenutkov in toplih dni. Vsi potrebujemo počitek, sprostitev in nenazadnje si je potrebno nabrati novih moči za čase, ki nas čakajo P°nua,mo pisano pa* to
Poizkusite enkrat, za spremembo, počitniške dni preživeti doma, pa ne na svojem vrtu ali v stanovanju. Velenje in okolica vam ponujajo veliko možnosti športa rekreacije zabave In za
z±r*°¥ S1 LRrskova,ne ž,,r t bvs svr radovednostj:° °dkri,i mesta'ki « ^ **■««	J„TpT pÄd
presenečen, smo b,h, kako se na vsakem koraku odp.rajo možnosti preživetja poletnih dni. Dnevi so lepi, topli, primerni so za družinske izlete s kolesi, kopanja in surfan^ ribolov STi'.!! T plamnarjenje, sprehode v narav,, tenis, balinanje, skratka stvari, ki jih ljudje počnemo v prostem času je več kot dovolj. Prav tako je doolj krajev in skritih kotičkov fc 0dprtV,te; ytST J,h1°t'ska" veliko, vendar tudi ne vseh in tako vam prepustili nekaj mest, da jih odkrijete sami. Iz Velenja se lahko odpravite v vfč smereh Pa Simo najprej proti Savinjski dolin, Tu se lahko se odločite za Gornjo savinjsko dolino ali pa greste do Braslovč, ki so primeren cilj kolesarskih izletov. Morda bo koga ^t poieS do Mozirja ,n naprej proti Logarski dolini, marsikdo pa bo želel videti tudi Golte brez snažne odeje. Mnogi poznate Dobrno po zdravilišču, sedaj pa vam jo ponujamo tudi koV prebujajoči s^ sportno-rekreacijski center, kjer boste presenečeni nad raznovrstno športno ponudbo.	^ ^	picuujajuci sc
V hotelskem bazenu se lahko tudi kopate in na terasi poskrbite za malce barve. Verjetno ne bo malo takih, ki bodo tople dni izkoristili za nabiranje gozdnih sadežev in tako združili prijetno s koristnim. Izlet v naravo, nabiranje sadežev za zimske zaloge, na povratku domov pa vam na poti iz gozdov in livad Zavodenj na široko odpira vrata nekaj prijaznih domačih
SksTo olI^Siniš^dT™! Ve,enJU' Sm° 0biSkaU baZe"' Pl3Ž° °b Ve,enjSkem iCZerU' mÌnÌ kar lep° Števi'° teniŠkih igriŠČ' baHnarski k,ub vam 110 z veseljem za
^ iikmia^hr'kotk udTuvožen Hi ^programov' PrÌmerna °Prema" tr8°VÌn * §POrt"° °Prem° nÌ ma,°' le ^ meStU SC je potrebno sPrehoditi in	taste našli iskan° »P^mo zase, tako
sladoled^k! MmhUdi'ISoL S. "	^ P°nUjam° *	** nenazadn'e tudi radi kvarno, posedimo s prijatelji na senčni terasi ob pijači, ali pojemo kakšen
nepozaben,U('be *	^^ prepriČan' Smo' da boste v tej mavrici naš,i tudi SV0Ì0 P™SO, ki vas bo usmerjala v poletnih dneh, ter naredila dopust v domačem okolju lep in
~a~a~e~a~	____________________
Vse VrlENjčANE VAbi Ml, DÄMMS na preurejena tenìs iqRiščA ob VElENjskEM jEZERU,kjER Uhko U? i VATE V TEM bplFM ŠpORTU od 7. DA VSE do
24T Cene za uro karanja so zeIo uqodNE, naj' vam jih kAR naštejemo: od 7„ ub URE JE cena 4K0> d'«\i, od P» «fc> 20. ure M diN, zvečer psdl
ratfkfanMf db Mo ure pA DTO «fc <0& swkljAh ìn [pm®äki bosTE za uro KARANJA odSTEli M diN. Ker JE ZANÌMANJE pRECEjŠNJE, VAM SVETUJEJO, dA REZFRVÌRATE kjRišČE EN dAN pREj NA SAMEM KjRiŠČU.
POSEbNO POZORNOST NAMENjAJO TENiškj Šoji. pod STRokoVNÌM VOdsTVOM
Matjaža Končana. Namenj'fna j'e mIaj'sìm, ki jih vzqAjA Tudi v VRhuNskE TEkMOVAlcE. NjihovA šoIa ìma že dolqolETNO TRAdicijo, vzqojilA JE ŽE NEkAj USpE$NÌh TEkMOVAlcEV.	pOTEkA dvAkRAT TEdENsko, CENA NA MESEC JE
diN ÌN vkljUČUJE ŠE J kRAT TEdENsko MOŽNOST pROSTEqA iqRANJA Z
izkAZNico iN 10% popusT v TRCjoviNi SPORT AS. Če pA se žeIitf nauCìtì
TENISA, AÜ SVOJE ZNANJE ÌZp0p0lNÌTÌ VAS VAbijO V ZAČETNE ÌN NAdAijEVA^NE
tečaje. PRipRAvljAjo Tudi turnìrje, pREdvidoMA ZA f. AvqusTA obljubljAjo dvojic.
Od 25. do fO. julij A SpREjEMAJO NOVE pRijAVE ZA TENiško Šolo V TRqOVÌNÌ
SPORT. AS._
m
cLo.o. VELENJE
V trgovini
na Kardeljevem trgu 3, —a-a ki je odprta vsak dan od 9. do"'! 13. ure in od 15. do 19. ure, ob J pa od 9. do 13. ure.
nitp T/co TO taniF Tn/li
sobotah
lahko kupite vse za tenis. Tudi zahtevnejši kupci bodo zadovoljni, saj lahko izbirate med poznanimi tujimi izdelki (npr. Nfe program s 50% popustom, IßBEWkp PÄSE...)
■NOVO V TRGOVINI"
ELEKTRONSKO % napenjanje loparjev ( napenjanje le 200 din, ^"s strune od 100 din dalje J£a®a®a®< .®a*a*2£a
Poletje je lahko še lepše, če veste kje in kaj izbrati...
raaSSBSBESBBffBWS'BBBBWS'WB
a a » al	cAi
H»	qosTiščE
mPRt mr•
t
■"'Via
ZAVodlsjE
V ČASU, ko NARAVA VAbi i vso svojo IrpoTO ìn boqASTvoM qozdN.ih sAdEžEV, se boSTE MORdA odločili ZA NAbiRANJE Ie Tfh Tudi v qozdovih NAd ZAvodNjo. ZAqoTOvo bosTE odšli zAdovoljNi ìn s po Ino košARico. Covrìičr p« Vidi v
ZAVOdNJAh VAS VAbi, dA se oqUsÌTE ŠE pRi Njih. PosEdEli bosTE Uhko na Upi TERASÌ, OTROCÌ SE bodo Uhko ZAbAVAli z kjRAli, ki SO jih pOSTAVili pREd SAMÌM
qosTiJCEM. Prìjazno vas bodo posTREqli z VSEMÌ VRSTAMÌ doMAČih J*Edi po NAROČilu, V TEh dNEh VAS S E pOSEbEj" VAbijO NA SVEŽE JURčkE 'iN UsičkE, ZA pOsUdfk pA VEdNO SVEŽE bOROVNiČEVE pAUčiNks iN ZAvilki.
m--
GowìSCi pn Vidi v Zavodnjah vam na Široko odpira vrata vsak dan razen srede in Četrtka. od 10. do 23. ure, pokiičete jih lahko tudi po telefonu in sicer na številko 063 881-195 Če boste odšli na izlet v nedeljo, bodo v Gosriiču pni Vidi poskrbeli tudi za , vase nedeljsko kosilo, kmalu pa vam
O^. , .	____
bodo ponudili tudi prenočišče. s
4 9 ix jra 9
,WsaL	j»*»*»*«
Ee9a99aK'	qosTiščE	^V&S
+lllim GAU
'a'
v v
VAM NUDI tudi v poletnih dneh: POSTREŽBO ZA VEČJE SKUPINE4 4JEDILA Z Ž AR A4
-3P1ZZE4 -XIGNJE IN DRUGO-; 4SADNE KUPE IN DRUGE SLADICE^ •5DOMA PEČEN KRUH4 ■3TERASA4
8
i v
C'
S
'4 g
s
» a a a s	'aVt^
a a a a	>*aVra(
»aaa '	A%*i
VA'
'a' g
v
!a!
GOSTIŠČE
63320 TITOVO VELENJE Partizanska 1
T 063/854-993
n	rt
»5 ČE v VeIeNJU IŠČETE qOSTl'SČE, pRÌMERNO ft
6
la' za večerjo aLi klrpFT ob pijAči na vrtu, tf
a' ____i__■__. v__m.cfl	Us
Q SE OqlASITE v
s
g
(w( Poltq pRijtiNt vrine i frase, so za qosiiščEM [aj
PI	-, r -J-- —	— -------r--—■	|W
l®< UREdili ŠE MAJCEN VRI, NA k AI ERL M VAS bodo ft
W i r rtmiAiMO nntiorrl ì \J r\Di/i r\r> I /~v» /ì/^ì l(
|9j ŠE pRljAZNO pOSIRLqli.
MESECA AVqUSTA VAS VAbijO ^ uRAh, po 15. AvqusTu pA VAM bodo § VRATA odpRTA ZOpET VFS dAN.
pRVi polovici y
V VEČERNih t9(
V
s .,. - ,r 77; —.......u
JaJ IzbiRAli bosTE Uhko MEd stevìInìmì jtdMi 'a®
§ P2-INAROCilu._luli_RibAMi. si AdiraMÌr ft
[aj žMtšAli VAM bodo kAkšFN kokTAjl. tfr pONudili ostaIf pijA^F.
V GsaiSöu
'a
a
0
(®a®aaav. lahko Tudi prfnoCìtf. i^S®!
K9l97	^S9
aaa H	■ a„aB_afl
^JeV*
:a :a :a
Ja Ja Ja Je Ja Ja Ja Ja
Ara.
BISTRO	»VLASTA«
VLASTA	ŽLABORNIK
	STARI TRG 28
	63320 VELENJE
	Tel: (063) 852-151
Kuhanje v poletnih dneh marsikomu ne disi, prav tako mnogi v vročini nismo navdušeni nad klasičnimi kosili in večerjami. ZAkAj ne bi biU osvfžUna Tudi hRANA? In Ce ne verjamete, da je tudi to mogoče, stopite v IBSsito ¥lteete na Starem trgu v \felenju. kjer so posebej ponosni na F različnih vrst solat (morski sadeži, rižova. makaronova. paradižnikova, solatni coctail..} Morda bo marsikoga pritegnil tudi Ciganski gola? ali pa domaČa
suùa_kjQbasa, pivska klobasa
kaneloni gitos. skratka ponudba je
vec kot pestra. Bistro Vlasta je eden redkih, ki vam ponudi osvežilno sladico samilmölo in seveda osvežilne in tople napitke. Tudi v bistroju Vlasta lahko posedite na res prostorni terasi.
O res izvirni in zanimivi. ! ter marsikomu dosedaj neznani ponudbi se lahko prepričate v
[Mimi Vigili
_ w * na Starem trgu v Velenju a^awa
vsak dan 0(1 8 dü 23 urc ®a8a3®as

.a!V	»fafaS»®!1
velenje
Na
ob restavraciji Jezero, lahko preživite Čudovite ure razvedrila. Igrišča so v poletnem Času odprta Od 7.® ure zjutraj do 23.°° zvečer. Informacije in rezervacije so možne za tekoči in naslednji dan pri prostorniku na igriščih ali po telefonu 855- 640. Igranje poteka po pravilih kluba. Cena igranja na enem igrišču je:
od 7. do 21. ure - CD din od 21. ure do 23. ure - Bc
od 7. do 14. ure -od 14. do 21 ure -od 21. do 23. ure - '
din
) din ) din
MUdosti ne morete ZAMudiii. Na tenis iqRiščih jo doživitE v vsAki
STAROSTI.
»iniii^i iffiMš Ü<J>> ^ I
I)
a a a a » a a a"
VAS pRÌCAkujE
stran
PREDSTAVLJAMO VAM
) je ena od enot novega podjetja GOST d.o.o., ki je nastalo iz bivše delovne skupnosti Družbeni standard pri REK Velenje. Poleg restavracije Jezero spadajo v podjetje GOST še naslednje enote:
■restavracija Delavski klub-	"Vila Široko«
■obrat družbene nrehrane«	■samski domovi«
■okrepčevalnica NPP ■ »dom rudarjev v ftfst. ■Okrepčevalnica Gaudeamus.	-bife Skale-
■nočitniSki anartmani in nriknliVo.
Restavracija jezero ima 130 sedežev v restavracijskem prostoru, 35 sedežev na galeriji, 70 sedežev v vinoteki in 30 sedežev v posebni sobi. Razpolaga tudi z veliko vrtno teraso, na kateri je prostora za 300 sedežev, pol«® tega pa se na spodnjem prireditvenem prostoru s postavitvijo montažnih klopi lahko v izredno kratkem času zagotovi prostor ob mizah okrog 3000 gostom. 1\i je tudi veliki plato za plesne prireditve, ob njem pa še posebna hiška za nastopajoče. Med restavracijo in jezerom je velik psft, ki je bil v zadnjih letih zasajen z najrazličnejšim okrasnim drevjem, grmovjem in cvetlicami. Številne sprehajalne poti proti jezeru in ob njem, kot tudi počivalne klopce nudijo obiskovalcem velike možnosti razvedrila in počitka. Pa ne samo to. Za vse, ki si želijo aktivmega razvedrila, je na voljo lep in sodobno urqen ESjiiišpjlt, pa wsSmanaiissto %fftes za mali nogomet, rokomet, odbojko in druge igre. Pa tudi to še ni vse. Obiskovalcem se ponuja trudi ßsfamäjjjiito J®asre» z možnostjo kopania ali za vožnjo s čolni, vodnimi kopiesi, sandolino in podobna Svojo strast lahko tu potešijo tudi bMSü, saj je v jezeru
oP
Gostinstvo
Turizem
Trgovina
d.o.o.
Kersnikova 11,63320 Velenje
tel.:(063)855-336
lax: (063)855-350
veliko raznovrstnih rib, med katerimi nekatere dosegajo dolžine, ki jih lahko vidimo samo na razstavah.
si je s svojo bogato kuhinjo, dobro postrežbo in lepo zunanjostjo in notranjo ureditvijo ustvarila ime ne samo v ožjem, ampak tudi v širšem okolju. V interieru se h kombinaciji lesa in vijolične barve izredno lepo podajo tudi slike in vitraži priznanega umetnika Andreja Ajdiča, ki je prav letos tako uspešno predstavil slovensko umetnost v Kölnu. Restavracija Jezero je znana po velikem izboru taä^jj&A vin iz Jugoslavije in drugod. Prav ta sloves ji omogoča naraščajočo prodajo različnih buteljk, s čimer se pri gostih širijo spoznanja o vinih, obenem pa bogati tudi pivska kultura. Sicer pa si je restavracija Jezero ustvarila tudi sloves dobrega organizatorja številnih kulturno zabavnih prireditev kot so: Mladost nh iezeni rudarski piknik, tombola, žariadi in vsakoletna Noč ob iezeni ki predstavlja tako po programu, kot po obisku vrhunec letne turistične sezone našega kraja. JJosedanji uspehi kolektiva podjetja GOST kot tudi zaposlenih v restavraciji jezero, pa ^vsekakor niso uspavalo, ampak le vzpodbuda in izziv za Siljenje in razvoj gostinsko-" ^rekreativnih aktivnosti tega področja. Načrti so veliki, pa vendarle tudi uresničljivi k Zgradili bi radi moderen disco club za mlade, nekaj bungalovov ali apartmanov, avtocamp, objekte za športe in rekreacijo na vodi, uredili plažo, kopališče, i sprehajalne poti, pa še marsikaj drugega.
Zadnja leta je novo nastajajoče d&Mg^is Jlgatro vedno boj obiskano. Letos pa je gostov tu še posebej veliko, saj večina Veleiičanov zaradi zaostrenih vojaško poltičnih razmer koristi dopuste kar v domačem okofu in tako so jim kopaišča in rekreacijski objekti ob jezeru še posebej dobrodošli
Za popestritev rekreacijske ponudbe je podjetje GOST letos zgradita nekai pomolov na jezeru ogradilo del jezera v bazen, postavilo manjši tobooan ter zgradilo otroško igrišče na prostoru ob mini golfu
Gostom so letos na vojo tudi števina vodna plovila za rekreacijo na vodi
Dobro je poskrbjeno tudi za gostinsko ponudbo. V bifeju na plaži lahko gostje naročjo skoraj vse vrste pjač, slaščice in tudi več vrst hitro prjpravienii jedi. Na vrtni tarasi ob restavraciji pa lahko gostje vsak večer tudi zaplešejo ob žflwf ®feÄ
Letošnje poletje je kompleksu ÌBSM® prineslo še eno novost. Rudnk lignita Velenje je skupaj s svojim podjetjem GOST postavi v parku ob restavracji skub-turo mgiišftsidteintfe v naravni velkosti. ki vzbuja pri obiskovalci! veho zanimanja in jii seznanja z živjenjem tega kraja pred davnimi časi janaraTaj Mastodontu bo kmalu pričel delati družboj tudi Kraphski človek h še nekatera

Poletje je lahko še lepše, če veste kje in kaj izbrati...
Tecr»
MELAVC. tel 063 831-200
kisis. Narava. PriJaznost. Domačnost. mìr. rd<REACÌjA V NARAVÌ. VsE zbRANO V ^NÌ btSfdi - UŽiltk, h kATEREMU SE RAdi VRAČATE. iN kjE jE VSE to?
To jF TMs Msà) SWLMC v MoziRju. Dve peSCenì iqRiSCi v naravì, z manj i o
TRibuNO ÌN pod REflfkrORji, VAbiTA
IjubudjE tenìsa v Mozìrje. Hk& klub fcÖELÄ/C V MoziRju ORqANiziRA TEČAJ F ZA odRAslt ÌN OTROlcF, VEčkRAT pA pRÌpRAVÌjO rudi kAkiEN turnìr. Na iqRi?čr vas vAbijo od_7.QO /jiTRAj pA vse do
pOZNih VFČFRNLiIt UR.
Za vse, ki ìmate NjihovF fjftlbpte, aLi pa
jih boSTE it kupili, jE NAjEM iqRiŠČA ZA URO iqRANjA po (Inf vi ®® diN, ZVEČER pA 112® diN, ZA TÌSTE bREZ NA^pk pA pREko dNEVA 1QQ diN, pod REflrlcTORji pA 1ŽQ diN. NAlrpkf Uhko kupifE pRi UsTNiku.
MamfMmmtttmamm -a
S .
iHRC.
Za RizunAciji zavriìh utifoNsko JiEvlko 06? 651 200
'Ridili k RMwCu v MozÌRji Ki sami si bosu
PRLPRÌCaIÌ, d* ji k,RANjl ILNÌSA NA
ms
ja^ra^jjiiovli iqRiiCl. ris pRAvi užink.
0 kakovosti in prijaznosti ©OStifeCa pod klancem ste se verjetno mnogi a£ že prepričali, nekateri pa se še *( boste. Da pa ne bi te dni zastonj odšli proti Ravnam povejmo, da bo »J Gostišč® pod ktenoart zaradi J letnega dopusta nekaj č asa zaprto. 11. avgusta pa vam bodo zopet na široko odprli vrata in vas prijazno sprejeli.
Gostišč© pod klancem vam bo
ponudilo dobra in krepka nedeljska kosila. različnim okusom gostov bodo ponudili kar pet vrst
različnih pizz.postregli vam bodo z jedrni z žara, po izbiri pa vam
bodo pripravili še vrsto drugih	J
okusnih jedi. Ljubitelji starih	^ slovenskih jedi bodo lahko poizkusili
dobre orehove štruklje.	J
V toplih poletnih dneh in večerih	il
lahko posedite na prostorni terasi,	®s
marsikateri večer pa bo popestrila	/

tudi	ffeslb©. V gostišču je
dovolj prostora, zato vabijo tudi zaključene družbe.
Obiščite QQSftüe pod klancem in »J prepričali se boste, da boste lepo postreženi z dobrimi jedrni in pijačami in kar je pomembno, po konkurenčnih <;enqh Pie pozabite.
-ut
~oa~Q3~i	0£!pr'0 sv°ja vrata
'«m»»*«	11 avgusta!	'S9»'«
■■■■■■■■illuni
mini-market >P0D K L ANCE M <
Dnevi so vroči in soparni, v trgovinah je mnogokrat gneča. Zakaj se ne bi odpeljali nekaj kilometrov iz Velenja proti Ravnam in se odloč ili za nakup v
miniMARKETu "pod klancem-.
Trgovine r>e bo težko najti, saj je v spodnjih prostorih Gostišča pod klancem. Trgovina je nova, prijazna in ravno prav velika, da vam lahko ponudi vse, kar potrebujete; živila, mleko, mlečne izdelke, alkoholne in brezalkoholne pijače, delikatese (tudi domače). sadje. zelenjavo. čjsti|a... Tudi krmila lahko kupite pri njih in na kozmetiko niso pozabili. Zaboje piva pa boste lahko kupili posebej ugodno v akcijski prodaji. Cene so ugodne , pa še posebne nakupne pogoje so vam pripravili. Ob nakupu v vrednosti nad 2000 dte vam bomo priznali 5% popusta, blago, kupljeno v vrednosti nad 2000 Sini pa boste lahko plač ali z d)w®oa@i t ®k®ni©. Poizkusiti velja, prijazno vas bodo postregli!
In ii uqodNOST. MìnìmarIìft pod klANCFM ji wsoflo skDžm) <&8 v wfafc Od poNEcfcljkA do ptikA od 8.00 do 12.00 iN od 15.00 do 20.00., ob soboiAli od 8.00 do 1J.00 ti* ob NidtljAh n Pra/nü od 9.00 do ILOO . ^MmmarIcct pod klANctM \*s vAbi, dA w spRchodi» 'gfrvMfd NjiqOViMi poliCAMi ÌN ZAqOTAvljAjO VAM-y^jJ fiffij. dA bosrt NAili VSf, AR STF ÌsIcaIl
D
n
S
Se morda odpravljate na izlet v gozdove nad Zavodnje ali na Sleme, boste v jasnih poletnih dneh poleteli na ogled nase doline s Športnega letališča v Lajsah? In Ce se boste tako odloČili preživeti kakšno prosto popoldne, ne morete mimo gostilne "pri Jtagznf v Lajsah. le dober kilometer iz Šoštanja.
V	prijazni domaČi gostilni z iepo urejeno teraso in pogledom, ki se odpira na majhno dolinico okoli letališča, vam bodo z veseljem postregli z cIomaCìm narezkom h kateremu sodi tudi cIoma pečen kruk Odločite se lahko tudi za «dEljsko kosilo aH pizzo. Kar tri vrste jih pripravljajo pizzo Janez, furmansko in morsko.
V	vroCih poletnih dneh pa se vam bo prilrgel tudi sUdoUd, sacIna kupA, pokorska omIeta, ljubitelji domaČih sladic pa bodo poizkusili orehove pAUčiNkE s sUdolrdoM.
V lepo urejeni notranjosti igoätfflrjß JtelMez v L ajsah vam lahko pripravijo »aV tudi praznovanje
kakšnega oscbneq,i praznika .5®??
25. julija 1991
PREDSTAVLJAMO VAM
naò óas stran 9
rdeča dvorana
* VELENJSIKI BAZEM WABIJJO
vas vabi, da vroče poletne proste dni in popoldneve preživite na njihovih športnih objektih. Na voljo so vam kopališča ter razna športna igrišča (za odbojko, košarko, stena za tenis), ki so kar primeren kraj za preživljanje počitniških dni, še posebej letos, ko bo večina velenjskih družin dopust preživela kar doma.
K
Najmlajši lahko zaplavajo in se igrajo v	a« nizkem otroškem bazenu, sicer pa so na
voljo še trije različno globoki bazeni.	»s
Kopališče je odprto vsak dan od 1000 rin	a®
19.00 ure, pri nakupu vstopnic pa vam	3j
ponujajo vrsto ugodnosti: paket 10 kart za	J
odrasle po ceni 450 din, za otroke 360 din.	»,
odločite se lahko za družinsko kartet za	®s
štiri po 120 dinT na voljo so tudi mesečne	J
in sezonske karte.	»j
Dobro je poskrbljeno tudi za reševalno	i
službo, posebno skrb pa posvečajo čistoči	», in urejenosti. Voda je čista in gotovo se boste v njej prijetno osvežili.
omwb
velenjsko kopališče
Ko se boste odločili za kopanje na velenjskem kopališču se spustite nekaj stopnic pod bazenom in se ustavite v
©krtšfp&mstitnildl fiZùllì'Ià,
kjer si boste potešili lakoto in pogasili
žejo po ali med kopanjem. Pripravljajo vam hot dose, sendviče, krompirček. kotlete. vleskavice. hambureerie. sladolede, sadne kupe in
seveda vse vrste osvežilnih napitkov. Gotovo bo vsak med vami našel nekaj po svojem okusu. _ Okrepčevalnica	bo odprta vse
?aaa do septembra, potem pa vas spet ^ga ! ABA vabiio na Tre mladosti! 'r*8'
'«"a;
®5!
wiw' wv
s/
Slaščičarna	«s
VARDAR Jg|-
Velenje TEL: 063 852 796
Slaščičarna WARD ARu iz Velenja vas vabi v svoji poslovalnici, na Kidričevi cesti 2c in v kiosk pri prodajalni M cluba. Postregli vam bodo z 8 do 10 vrstami svežega sladoleda. osvežite se lahko z ohlajenimi
osvežilnimi pijačami, v slaščičarni na Kidričevi 2c pa si lahko privoščite še kakšen košček svežega oeciva ali pa noročite praznično torto. Slaščičarna WARDAR<ts vas vabi vsak dan od 8.00 do 22.00
k
Vegradova igrišča
Mnogi so beli poletni šport vzeli za svojega in jim pomeni urico dnevne sprostitve, česar so se zavedli tudi na VEGRADu in ljubiteljem tega lepega športa zgradili dve lepi peščeni igrišč na SEIJI. Igrate lahko vsak dan od 8.00 do 20.°" . Ob tem niso pozabili tudi na gostinsko ponudbo, saj boste žejo lahko potešili s hladnimi osvežilnimi pijačami.
Poleg dveh igrišč vam je na voljo sedaj tudi st&sm, kjer boste lahko vadili in se rekreirali tudi sami Seveda pa njihovih načrtov še ni konec, ljubiteljem tenisa obljubljajo še nekaj novosti
.____M\r/|| * r.
Oglasite se na igriščih, najbolje, da rezervirate kakšen dan prej. zanimanje je veliko, ljubiteljev tenisa pa vsak dan več. Za uro igranja boste odšteli: dl©ßsMni® o60 din ali eno nalepkoo
pqpdlém
o 120 din ali dve nafepkio
MflftMMMfflWWii
Poletje je lahko še lepše, če veste kje in kaj izbrati...
Morda smo v letih, ko smo se preko poletja radi odpravljali na morje v toplih mesecih malo zapostavljali naše gore in njihove lepote ter neizmerne možnosti oddiha, ki nam jih nudijo. Prelepa ®miiimM «bMm je obdana s planinami in verjetno je vsem znano smučišče G<An, ki pa vabijo tudi kadar niso v beli
obleki Njihova poletna ponudba in program rekreacije je zelo pestra.
Na Golte vas bo vsak dan v tednu od S.00 do 16.00 . ob sobotah in nedeljah pa tudi do 18.00 popeljala nihalka. Odprt je hotel, kjer vam bodo pripravili poceni kosilo. V oamou. v Logarski dolini lahko postavite tudi šotor ob sobotnih večerih pa zaplešete ob živi glasbi. Dom pod slapom Rinka vas tudi med tednom vabi v discoteko.
Organizirali vam bodo
IpsidisMm. IdkmihflsMw©. po bistri Savinji se boste lahko spustili s ;©trn v najem vzeli mmmMBsii se preizkusili v JjsÈimÈnJi. odšli na igro fera?©® v Luče. na sprehode po bližnjih vzpetinah ali pa planinarili po znanih gorah Gornje Savinjske doline.
Za vse informacije vam je na voljo telefonska številka (063) 831-867 ali 831-383 (hotel Golte).
Dobrodošli u uziuanju naraue!



Dobrna 28b. DOBRNA TEL: 063 778-089
^/f/ÄW®
Športni objekti v Dobrni so dobili novega lastnika. Najel jih je podjetni
ftortnik in ljubitelj rekreacije Vinko gavec. Poleg urice na peščenih igriščih, lahko prosti čas preživite še na trim stezi, ki se vije po gozdu, kegljišču, na novo urejenem balinišču, odigrate lahko partijo namiznega tenisa, vrtnega šaha, preizkusite se lahko v streljanju z zračno puško, badmintonu, pikadu, otroci pa se lahko zabavajo na otroškem igrišču v lepo urejenem parku, ki je tudi sprehajališče.
Če nimate opreme, nikar ne obupujte. Vso potrebno opremo si lahko izposodite. Na voljo vam je ob samih športnih objektih. Za tenisače začetnike organizirajo tudi MnMk® {MMtSi. za vse. ki se na igrišču že bolje znajdejo, pa ÈmÉrfl<§. Teniško šolo vodi priznani strokovnjak Blmm Tanišek iz Celja. Uro tenisa lahko rezervirate vsak dan od 7° do 21.°°, cena ure pa je 13Q dia Po rekreaciji ijj^ se lahko osvežite s ^pmiMrmU
Ili&llpMrd.

Is
umm
pizzerija >
Marjan Vrtačnik.
Trg bratov Mravljakov 5 Šoštanj TEL 063 882 266
Če se odpravljate v Šoštanj, ne smete mimo [ptmßg SÉBI® ne da bi stopili vanjo. Že od daleč vas bo privabila lepo urejena terasa, zelo prijetno pa je tudi v sami pizzeriji. Prijazno in hitro vam bodo postregli osem vrst različnih pizz če pa želodci še ne bodo prepolni, lahko popijete še ledeno kavo ali pa pojeste banano split ter sadno kupo.. Tudi če se vam mudi zavijte v ßzzmp MEä saj vam bodo dali izbrano pizzo v škatlo in odnesli jo boste lahko doiUQìL
Pizzerija >
vas vabi vsak dan razen ponedeljka, od od 6.00 do 22.00 .
Pizzerija CIGLER bo odprta vse ÈISEk	poletje.
HSV.
10.stran nad *****
PREDSTAVLJAMO VAM
Aleksander LEŠNIK Pečnikova 6, 63310 2alec Telefon: + 38 63 712-180 Telefax: + 38 63

Sport
TRGOVINA ZA ŠPORTNI RIBOLOV
Ribiči pozor!
Se nameravate v toplih dneh poletja odpraviti na ribolov, pa nimate vse potrebne opreme? Naj to ne bo ovira za nedeljski izlet ob reke in ribnike.
Oglasite se v trgovini A.b.U. Sport na Pečnikovi 6 v Žalcu, kjer boste lahko izbirali med raznovrstnimi pripomočki in opremo za vaš hobi, z veseljem pa vam bodo pri nakupu tudi svetovali.
MRKE
m
•toair;
SPORT f
Trgovina A.b.U. Sport je odprta vsak dan od 8.30 do 12 in od là do 18 ure, ter ob sobotah od 8l do 12. ure.
Ribiči, dopolnite svojo opremo iz programa trgovine A.b.u. Sport v Žalcu!

ai ai
15
KjE NA ENEM MESTU zdRllIÌTÌ RÌbARjFNJF, ČolNARJENjE, dobRO
NEdsljsko kosilo iN Se zaIìavo? GostüCe "JeZerO" v BRAsl.OVČAh bo PRAVÌ NAslov ZA To! Jezero, skRÌro MEd boqATÌMi iqlAsiiMi qozdovi, VAbljivo ZA Ribič F, ob NjEM pA pRijETNO ÌN pRÌjAZNO qOSTÌJCE. V jEZERU lAhko RibARÌTE, pO NjEM Uhko ZAVEsUtE V lESENih čoIniIh, ob jEZERU pA Ulnko pRipRAVÌTE Tudi pikNik, SAj si Uhko V RESTAVRACiji ÌZpOSOdÌTE RAŽENJ. $E SE boSTE odločili ZA Iirano 17 restavracije- vam bodo poNudili
POSIVI, IkiNjE, VSE VRSTF ZRF/lfflV. MESO NA ?ARU. okuSNE sUdoltdf IN SA(W kupF. občASNO Tudi doMAČE jAbolčNE ZAviTkE. PRipRAvljAjo Tudi boCjATA NEdEljsk A kosiU. Vse TE dobROTE boSTE Uliko pojEcki NA VEÜki ÌN SENČNI TERASL
V gostišču "Jezero" večkrat poskrbijo za
zabavo z ž» jjtesbo petkove in sobotne veCere pa popestri dfeoo dUb na prostem. Ne odlašajte! Pričakujejo vas vsak dan razen srede, zaključene družbe pa lahko za rezervacijfi pokličejo po telefonu 063- 7P1-475


Kolesarski izlet v Šoštanj je prijetna stvar. K temu pa sodi tudi postanek v šoštanjski slaščičarni, ki jo mnogi 2e poznajo po imenu
miSmas.
Vsak dan vam ponujajo veC vrst odličnega domaČega peciva. za vroCe poletne dni pa so pripravili pisano paleto osvežilnih pdletnih sladic. Naj vam jih nekaj naštejemo:. Kupa mfcnnas sadni trape lepa Hgl^na, čokoladni frape banana split, pomarančni snk z sladoledom sadna kupa sladoled s smetano ledena kava
V slascicami MIŠMAŠ bodo veseli, Ce si boste vroče dni ohladili z njihovim sladoledom.
Izbirate lahko kar med sedmimi različnimi okusi.
WWfffl ttabht
Poletje je lahko še lepše, če veste kje in kaj izbrati...

RESTAVRACIJA
uSäSmi
Mozirje je znano po Savinjskem gaju in njegovih cvetočih gredicah. Sedaj vas v Mozirju vabimo se v en gaj} V tem cvetijo prijaznost, dobra postrežba in izvrstna kuhinja.
V	prostorni restvaraciji ali na prijetni terasi, boste lahko pojedli ze tradicionalni
SAv'wiski ždo<fcc. dobRE pjzzE. divjAčiNO v OMAki s kRuhoviMi c.Moki. Pa koNjski r,olAf.
NaroČite lahko tudi klasične jedi z jedilnika ali pa specialitete na zaru. Tudi za posladke so poskrbeli; doMAf.i sìrovì STRuklji. jAbolf.Ni zAvbrk in se kaj K hrani vam ^ bodo znali svetovati dobro žlahtno kapljico, postregli pa vam bodo s celo vrsto jj osvežilnih napitkov
V	restavraciji Gaj skriti pred mestnim vrvezom, napetosti in naglice vsakdana, ^ vam bodo z veseljem pripravili tudi proslavitev se posebej svečanih trenutkov
ra a a a a a a a a a a a < r a a a a a a
SSKfe ita fa aVaVaì
Sto,
Restavracija 6aj t Mozirju vas vabi vsak dan od 8-23 ure, ob petkih in sobotah pa celo do 21 uro. 1e nekaj? i? restavraciji Eaj obljubljajo, da boste lahka ob koncu tedna uživali tudi ob glasbi.
Za prijeten nedeljski izlet potrebuje dru2ina dobra kolesa, tudi na tenis se ajj težko odpravite s pomanjkljivo opremo, ribici potrebujejo svojo opremo, lovci J prav tako. Ce pa smo ze v naravi, bodo prav prišle tudi Zöge in različne igre. »I Ljudje smo paC taki. da želimo imeti opremo dobre kvalitete in znane znamke. J Dolgo smo hodili po njo v tujino, sedaj pa to ni veC potrebno. Tudi v Velenju lahko dobite Športno opremo znanih proizvajalcev in to vse na enem mestu,
le v trgovino
m
je potrebno stopiti. In kaj vam ponujajo?
lENÌSkE lopARJE ZNAMkE Mb«. Mme... IzbiRATE Uliko V boqAli pONudbi SpORTNÌk COpAT, Tudi NAJNOVEjSE ELžEOVE NAJDETE MEd Nj'ÌMÌ, PRAV TAko PA Tudi SpORTIMA obUCilA ZA REkREACÌjO.
KoIeSARJÌ boSTE pRESENEČENi NAd VEliko izbiRO koUs, doMAČA t^WjOVA. ÌTAtjANskA	CeLo
kiTAj'skA. Cene so koNkuRENČNE, koUsA pA Uliko pIaCate Tudi v več obRokik Če pA žeIite svoj'f staro koto AÜ motor vnovCìtì, qA Uhko pRipEljETE V TRqOVÌNO
ERA Šport iN ob doplAČilu
boSTE iz TRqOVÌNE odpEljAli NOVEqA.
Bit letošnjega poletja v tej trgovini je SWIMMS&LL. ki zagotavlja učenje plavanja, tako otrokom kot odraslim. Prijazne prodajalke vas vljudno vabijo v
HHHHHHIHHHh
OVEN	od 21. marca do 21. aprila
Pripravljate se na dopust, ki si ga letos želite, kot še nikoli. Se
prej pa vas čaka neljubo presenečenje na delovnem mestu, mogoče kar ultimat. Da gre tokrat zares boste ugotovili kaj kmalu, vendar si ne želite korenitih sprememb v načinu svojega življenja, zato boste prizadeti. Spoznali boste, kaj pomeni denar. Ko tega prične primanjkovati je konec prijateljstva in dobre volje.
BIK	od 21. aprila do 20. maja
Po hudi odločitvi, ki ste jo izvedli v preteklih dneh vas sedaj čaka teden, ki si ga boste zapomnili. Pa ne v negativnem smislu. Tudi vi se v življenju ves čas učite, tokrat se boste naučili vračati uslugo za uslugo, kar vam v preteklosti ni bila vrlina. Prijatelju boste s svojo treznostjo in nasvetom veliko pomagali. Tudi doma se razmere izboljšujejo, vendar ne po vaši zaslugi. V tem tednu so vam naklonjena soda števila.
DVOJČKA	od 21. maja do 21. junija
Imate občutek, da vam bo vsak čas razneslo glavo? Dobro bi bilo, če bi v tem tednu naredili kaj za drugačen način življenja. Zanemarjate svoj izgled, preveč jeste, ponočujete. Vzroki slabega počutja so vam znani, le ustaviti se ne znate. V naslednjih dneh lahko pričakujete prve zdravstvene težave. Morda se boste po posvetu z zdravnikom lažje odločili. Razen zdravja drugih težav ne boste imeli.
RAK	od 22. junija do 22. julija
Razočaranje, ki ste ga preboleli prej, kot ste pričakovali, bo nadomestila dobra volja. Imeli boste neverjetno voljo do dela. V tem tednu lahko pričakujete večji uspeh na delovnem področju. Z obiskom pri prijatelju ne odlašajte preveč dolgo, da vam kmalu ne bo žal. Kljub večjim obremenitvam v naslednjih tednih ne pozabite na šport, vendar bodite previdni, sicer je možna mavčna obloga.
LEV	od 23. julija do 23. avgusta
Čeprav ste bili vedno prepričani, da je najlepše doma, boste v tem tednu bolj kot kdajkoli doslej razmišljali o stalni spremembi bivališča. Želite si le, da bi imeli normalne pogoje za svoje delo, ki zahteva predvsem mir in disciplino. Svoje želje boste le stežka delili z partnerjem, ki si večjih sprememb ni nikoli želel. Če si ne boste poiskali zabave še v čem drugem kot v delu, je možno, da boste zapadli v depresijo. Čaka vas neprijeten telefonski razgovor.
DEVICA	od 24. avgusta do 30. septembrqa
Čeprav ste se dolgo upirali in se delali ravnodušnega, vas bo dogodek v tem tednu močno pretresel. Pokazali boste vašo ranljivost brez sramu, okolica pa bo to razumela. Čas dopustov je, čeprav za vas letos drugačen kot ste ga navajeni, zato se odtegnite od dela. Nihče ni nenadomestljiv, sploh, če je tu vprašanje nekajdnevne odsotnosti. Tisti, ki imate otroke, se jim v tem tednu močno posvetite ali pa jih pošljite na počitnice.
KOZMETIČNI NASVETI
Zmerno sončenje
dipl. kozm.
Metka
Mujadžič
V dnevih pred oddihom moramo kožo pripraviti na sončenje. Prehrana naj vsebuje dosti več vitaminov kot ponavadi. Zelo pomemben je vitamin A, največ ga vsebuje korenje, paradižnik, pomaranče in marelice. Torej v jedilnik vključite čim več sadja, zelenjave in tudi mesa. Ta živila vsebujejo snovi, ki so zelo pomembne za porja-vitev kože.
Pred oddihom na morju
se lahko zatečete po pomoč k umetnemu soncu (solarij). Le-to je manj škodljivo kot naravno sonce, saj je ozonska plast stanjšana, ponekod pa celo preluknjana. Tako se boste izognili dolgemu poležavanju na nezdravem soncu in nadležnim opeklinam, ter si pridobili podlago za nadaljne sončenje. V zahodnih deželah priporočajo solarije z UV-A žarki, ker so za zdravje neškodljivi.
Vaše prvo sončenje ne sme trajati več kot petnajst minut, nato čas postopoma zvišujemo. Seveda se na močno sonce nikoli ne bi smeli podati brez zaščitnih sredstev. Zaščitni faktor kreme in vrsta kože nam narekujeta, kako dolgo se lahko zadržite na soncu. Na za-
vitkih je označena moč filtra v številkah od 2—15.
Najprej uporabljajte kremo, ki vsebuje visok zaščitni faktor, nato le-tega znižujte. Že trideset minut pred začetkom sončenja se namažite s kremo, saj se v tem času razvije popolna zaščita. Uporabljajte takšna sredstva za sončenje, ki so odporna v vodi in vas bodo varovala tudi med plavanjem. Posebno nego potrebujejo tudi vaši lasje, ki so od sonca in morske vode krhki in izsušeni. Po umivanju si nanje nanesite oblogo (npr. olivno olje, rumenjak in malo limoninega soka zmešajte in nanesite na lase). Učinkuje naj 20 minut. Nato lasišče dobro sperete z mlačno vodo.
V teh vročih dneh ne pozabite zaščititi oči, kajti dobra sončna očala (najbolje s foto stekli) morajo biti pred odhodom na morje med vašo prtljago. Na plaži pa je bolje, če uporabite kosmiče vate navlažene z vodo.
Še posebno dobro si morate zavarovati ustnice. Negujte jih z hidratantnim črta-lom, ki ima visok zaščitni faktor in z vlažilnimi kremami. Sonce je tudi zdravo, predvsem za akne, luskavico, ekceme, vendar v mejah normale. Če boste neprevidni, lahko dobite opekline. V takšnih primerih se lahko zatečete k naravnim oblogam s skuto, jogurtom, ki mu dodate nekaj kapljic limoninega soka, lahko tudi z borovo vodo in hladilnimi pudri. Pri močnih opeklinah se izpustijo mehurčki, lahko dobite vročino in se slabo počutite. Takrat takoj pojdite k zdravniku.
Želim vam čim več užitkov ob sončenju in čim manj opeklin.
Subvencija stanarin
V občini Velenje je bilo v letošnjem juniju upravičenih do delne nadomestitve stanarin 659 imetnikov stanovanjskih pravic, 212 pa je bilo takih, katerih vloge za to vrsto pomoči niso bile ugodno rešene. Na Centru za socialno delo Velenje, kjer dodeljuje pomoči, pravijo, da je število prejemnikov subvencije stanarin za ta letni čas precej. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem je to skoraj 13 odstotkov več.
Nič presenetljivega ni ugotovitev, na katero je pokazal nedavni ponovni preračun, da je višina subvencije tako realno kot tudi zneskovno nižja, kar je odraz še sorazmerno ugodnih zaposlitvenih tokov ter nekoliko višjih poprečnih osebnih dohodkov v občini v primerjavi z republiškim poprečjem. Za nameček pa so tudi stanarine pri nas nižje kot v republiki Sloveniji. Nekoliko preseneča pri tem morda to, da se je višina pomoči ob preračunu
dvignila, tokrat pa je padla. V zakup, če to prejemmniki delne nadomestitve stanarin hočejo ali ne, pa morajo vzeti še razliko med tako imenovano znosno sta^ narino, torej tisto, ki so jo sposobni plačati ter polno ceno za kvadratne metre stanovanja.
Kot poudarjajo na centru, so bili vsa leta doslej, torej tudi tokrat prisiljeni poiskati pri ugodni rešitvi vlog posameznikov ter družin najmilijše kriterije za pridobitev pravice do znižane stanarine. V primerjavi s slovenskim prostorom se z njimi uvrščajo med redke občine, ki se s kar najugodnejšimi kriterijami poskušajo prilagajati nastalim razmeram ne glede na to, da je mesto Velenje mlado, in da razkošna stanovanja niso tako redka.
Za pridobitev pravice do delne nadomestitve stanarine je odločilen kriterij višina poprečnega osebnega dohodka v lanskem le-
tu na družinskega člana. Ta se giblje med 2600 in 2800 din v velenjski občini in tudi preračun na letošnjo višino plač ne kaže nobenih razlik. Velikost stanovanja je drugi pomembnejši »faktor«. V poštev pri delni nadomestitvi stanarin pridejo v poštev tudi tisti imetniki stanovanjske pravice, katerih stanovanje je za 30 odstotkov večje kot to predvidevajo normativi. Brez izjem seveda tudi tu ne gre, med temi pa se najpogosteje pojavljata dve kategoriji, in sicer upokojenci ter matere samohranilke, ki živijo z otroki same — ne pri starših.
In še nekaj konkretnih podatkov: normativ za enega člana je 42 kvadratnih metrov, znosna stanarina pa znaša 9,6 odstotkov njegovega poprečnega lanskega osebnega dohodka, štiričlanska družina v 80 kvadratnem metru velikem stanovanju pa je dolžna plačati stanarino v višini 5,7 odstotkov njenega poprečnega lanskega osebnega dohodka. In še za matere samohranilke, ki ne prejemajo preživnine in živijo torej same z otroki v 55 kvadrat-
nem metru velikem stanovanju: zanje je ta obveznost »velika« 8,5 odstotkov od njenega poprečnega lanskega osebnega dohodka. Upravičenci do delne nado-' mestitve stanarin prejemajo po 411 din te pomoči, mesečni znesek — namenjen za pokritje razlike do polne stanarine — pa znaša v občini 270.657 din.
Novost pri uveljavljanju delne nadomestitve stanarin, spet edinstvena za velenjsko občino, je tudi ta, da družine, ki uveljavljajo pravico do ene družbenodenarne pomoči smejo napisati tudi vlogo za subvencijo za komunalne storitve. Takih družin je trenutno v občini 54. Razmerje med znosnimi in polnimi stroški pa je enak kot pri delni nadomestitvi stanarine.
Rokov za oddajo vlog na Centru za socialno delo v Velenju ne poznajo več. Sprejemajo jih vsak dan ne glede na to, ali je bil preračun že opravljen ali ne.
Glede na napovedano avgustovsko povišanje stanarin in najemnin bodo na centru dvignili tudi lestvico znosne stanarine za enak odstotek (25). (tp)
TEHTNICA	od 24. septembra do 23. oktobra
Plane, začrtane v preteklih dneh ste bili prisiljeni popolnoma spremeniti, vendar ne izgubite upanja. Četudi letošnji dopust ne bo takšen, kot ste ga načrtovali, se bo še vse dobro izteklo. Želeli si boste spremembe okolja, vendar boste najbolj uživali, če boste proste trenutke preživeli z partnerjem. Ker bosta veliko časa prebila skupaj v naslednjih dneh pričakujte manjše nesporazume. Poskušajte ga razumeti, saj veste zakaj je nestrpen.
ŠKORPIJON	od 24. oktobra do 22. novembra
Dobili boste ponudbo, ki jo velja pretehtati in pogledati z več plati. Še najbolj zato, ker-bi se vam z njeno uresničitvijo razrešili številni problemi. V tem tednu pa boste uredili še en star problem, ki vam že nekaj časa leži na duši. Čeprav vas bo finančno izčrpal, boste čutili zadovoljstvo. Tisti, ki imate otroke, boste imeli slabo vest in občutek, da se premalo ukvarjate z njimi. Naj bo odločitev tudi zato lažja!
STRELEC	od 23. novembra do 21. decembra
Že dolgo si niste kupili kakšne nove »igračke«, kar je pri vas zelo čudno. Ko si namreč vbijete v glavo, da brez kakšne reči ne morete več živeti, vas nič ne ustavi, dokler je ne dobite. V tem tednu boste spet dobili enega od takih napadov, z nakupom pa boste prisiljeni počakati. Za to ne boste krivi sami, ampak višja sila. Ob nekem naključnem srečanju boste partnerju spet dali povod za ljubosumnost.
KOZOROG	od 22. decembra do 22. januarja
Če boste v tem tednu obiskali zdravnika, naj vas tisto, kar vam bo povedal ne razburi preveč. Predvsem pa poskrbite, da se vam bo življenjsko okolje vsaj za nekaj dni spremenilo. Niste namreč ustvarjeni za monotono življenje, potrebujete družbo in zabavo. Možno je, da se z partnerjem ne bosta mogla sporazumeti, kje bi preživela dopust. Tokrat vztrajajte, pa čeprav vas bo to stalo nekaj živcev.
VODNAR	od 21. januarja do 18. februarja
Zvezde vam bodo ta teden močno naklonjene, v vseh pogledih imate možnosti za izpolnitev starih želja. Že v petek lahko pričakujete prvo veselo novico, potem pa jih bo sledilo še nekaj, sicer manj pomembnih. Veliko se boste smejali, zato boste dobrodošel obiskovalec in sogovbrnik. Tisti, ki ste rojeni v drugi dekadi, se boste v tem tednu odločili za vaše zmožnosti velik nakup. Ne zavrnite povabila!
RIBI	od 19. februarja do 20. marca
V tleh dneh boste zopet dobili voljo do dela in življenja, pa tudi utrujenost vas bo minila. Ugotovili pa boste, da si želite korenite spremembe v svojem življenju, ki pa ni odvisna samo od was. Ne sanjajte preveč in rajši kaj tudi naredite za svojo dušo. Čeprav ste v zadnjem času spoznali veliko novih l judi, si jilh želite še več, predvsem takih, ki imajo podobne življenjske nazore. Želja se vam ne bo izpolnila!
Apostol Jakob starejsi — 25. julija
Apostol Jakob starejši je bil sin ribiča Zebedeja in Salome. S svojim bratom, kasnejšim evangelistom Janezom, je živel kot ribič v Galileji. Od trenutka, ko sta brata Janez in Jakob spoznala Jezusa, sta.se mu pridružila. Bila sta med flegovimi prvimi učenci in sta skupaj s Petrom zavzemala posebno mesto med apostoli: bili so namreč priče Jezusovemu spremenjenju na gori, te tri je vzel s seboj na pristavo Getsemani in samo oni so bili izmed
učencev navzoči v Jairovi hiši, ko je obudil njegovo hčer.
Po Jezusovem vstajenju je bil Jakob med ostalimi apostoli, ki so se zbrali v Jeruzalemu. V apostolskih delih beremo, da je »kralj Herod stegnil roko, da bi mučil nekatere izmed udov Cerkve. Umoril je z mečem Jakoba, Janezovega brata.« Zgodilo se je to o veliki noči leta 42. Poslej utihnejo vsa svetopisemska poročila o Jakobu.
Jakob starejši je bil prvo mu-
čenec med apostoli. Ime »starejši« je dobil, da so ga razlikovali od apostola Jakoba mlajšega, ki pa je bil kasneje poklican med apostole.
Ko so Arabci v 7. stoletju osvojili Jeruzalem, so kosti svetega Jakoba prenesli v Santiago de Compostela v severozahodni Španiji, kjer je še danes sloveča božja pot. V času od 10. do 15. stoletja je bil prav zaradi te božje poti sveti Jakob najbolj ljudski svetnik in so na njegov grob romali prav tako kot v Jeruzalem ali Rim. Na stotine cerkva mu je bilo posvečenih v zahodni Evropi v času njegovega največjega češčenja.
Kot poletnemu svetniku so se mu ljudje priporočali za dobro letino. Tako je postal tudi kmečki svetnik in zavetnik romarjev. Na Slovenskem je posvečenih sv. Jakobu okoli 60 cerkva, od tega 19 župnijskih. Večina teh cerkva časovno sovpada z obdobjem največjega čaščenja sv. Jakoba v zahodni Evropi.
V naši najbližji okolici sta dve podružnični cericvi sv. Jakoba: v Podkraju (župnija Velenje — sv. Marija) in Topolšici (župnija Šoštanj). Prva se omenja že leta 1583 ter je v ladji in prezbiteriju poznogotska. V začetku 17. stoletja so ji prizidali kapelo, dobro stoletje kasneje pa še zvonik.
Cerkev v Topolšici je iz okoli leta 1600, prezbiterij, to je del cerkve, v katerem je glavni oltar, pa je iz začetka 18. stoletja.
(jč)
Marija Magdalena — spokornica — 22. julija
V zahodnem krščanstvu lik Marije iz ribiškega mesteca Magdala mešamo z Marijo — Martino in Lazarjevo sestro (iz Betani-je).
Sveto pismo nam o Jezusovem obisku v Magdali ne poroča. Morebiti je prišla do Marije Magdalene samo novica o novem preroku, edinstvenem učitelju, izganjalcu hudih duhov in čudodelniku Jezusu iz Nazareta, pa si je mislila, kako bi prišla do njega, da bi jo ozdravil hudih »pregreh«.
Morda je lik Marije Magdalene istoveten z likom anonimne grešnice, ki se je pred Jezusom skesala v hiši farizeja Simona: >In ko je žena, ki je bila v mestu grešnica, zvedela, da je v farize-jevi hiši pri mizi, je prinesla ala-bastrno posodo dišečega olja. Vsa objokana je od zadaj stopila k njegovim nogam in mu jih za-
čela močiti s solzami. Brisala jih je z lasmi svoje glave, jih poljubljala in mazilila z oljem.<
Evangelisti jo omenjajo kot ženo iz Jezusovega spremstva: >Potem je hodil od mesta do mesta in od vasi do vasi, pridigal in oznanjal evangelij o božjem kraljestvu. Z njim so bili dvanajsteri in nekaj žena, ki jih je ozdravil hudih duhov in slabosti: Marija s priimkom Magdalena, iz katere je izšlo sedem hudih duhov, Ivana, žena Herodovega oskrbnika Husa, Suzana in veliko drugih, ki so jim stregle s svojim premoženjema
Marija Magdalena se imenuje v krogu teh žena vedno na prvem mestu. Bila je med tistimi redkimi ženami, ki so šle za Kristusom do konca, tudi do križa, ko so ga učenci zapustili in se razbe-žali. Te žene so bile zveste do smrti in tudi kasneje. Jezus se ni
zmenil za takratne predsodke do žena (kot »uševno in naravno manj vrednih«), maraveč se je zavzel za njihovo dostojanstvo.
Morda si je Jezus ravno zato izbral Marijo Magdaleno kot prvo pričo svojega vstajenja: >Ma-rija pa je stala zunaj pred grobom in se jokala. Med jokom se je sklonila v grob ir. zagledala dva angela v belih oblačilih. Sedela sta eden pri vzglavju in eden pri znožju, kjer je bilo položeno Jezusovo telo. Ogovorila sta jo: »Žena, zakaj jokaš?« Odgovorila jima je: »Mojega Gospoda so odnesli in ne vem, kam so ga položili.« Ko je to izgovorila, se je obrnila in zagledala Jezusa. Stal je tam, pa ni vedela, da je Jezus. Jezus ji reče: »Žena, zakaj jokaš? Koga iščeš?« Mislila je, da je vrtnar, in mu rekla: »Gospod, če si ga ti odnesel, mi
povej, kam si ga položil, in ga bom jaz vzela.« Jezus ji reče: »Marija!« Ona se obrne in po hebrejsko reče: »Rabuni« (to pomenu Učenik). Jezus ji reče: »Ne zadržuj me! Nisem še namreč šel k Očetu; stopi pa k mojim bratom in jim povej: Grem k svojemu in vašemu Očetu, k svojemu Bogu in vašemu Bogu.« Marija Magdalena je šla k učencem in jim oznanila: »Gospoda sem videla,« in to, kar ji je povedal.<
Marijo Magdaleno upodabljajo s posodico z mazilnim oljem, pod križem, kot spokornico z razpuščenimi lasmi, s knjigo, s križanim, z bičem in mrtvaško glavo.
V letih 1223-1227 je v Nemčiji nastala redovna skupnost Sester sv. Marije Magdalene (Mag-dalenke), ki se je razširila po vsej Evropi. V začetku je bila to predvsem karitativna (socialna) ustanova, ki je skrbela za socialno in nravno ogrožene ženske. Danes je to pretežno kontemplativen red. ki živi po načelu >Moli in delaj*. Na Slovenskem skupnost deluje že preko sto let in ima nekaj redovnih hiš, in sicer na Štajerskem in Prckniurju.
Brank» N11MAC, Velenje
Jugoslovansko sprenevedanje in
mednarodna realnost
Vprašanje, ki se v teh dneh samo po sebi zastavlja domala vsakemu poštenemu človeku je:
Kdo je kriv za brezglavo agresijo, v kateri se je znašla Slovenija?
Ne glede na to, kdo je konstruktor in kdo izvajalec načrta BEDEM, lahko na zatožno klop postavimo več dejavnikov — Markoviča skupaj s celotnim izvršnim svetom, jugoslovanski ge-neralštab, mednarodno diplomacijo in tudi lastno naivnost.
1. Samoljubnemu Markoviču lahko argumentirano očitamo vsaj naslednje:
a)	Vodenje centralistične politike, ki sama po sebi spodbuja krepitev represivnih funkcij oblasti, ki so po naravi nasprotne procesu liberalizacije in demokratizacije. Z nenehnim ponavljanjem teze, da je potrebno z vsemi sredstvi zagotoviti ekonomsko in politično enotnost Jugoslavije, je doma in v svetu ustvarjal iluzijo o tem, da so osamosvojitveni procesi posameznih republik le formalna oblika obračuna s prejšnjim družbeno-lastninskim sistemom.
Z namenom sprovedbe čim večje stopnje centralizacije oblasti in kapitala, je puščal proste roke raznim ministrstvom, da so sama izbirala sredstva (in metode) za dosego cilja. Končni cilj je bil, da se kapital iz naslova privatizacije gospodarstva koncentrira v Beogradu, ne pa v republikah. In ta cilj je popolnoma identičen interesom armade in še kakšne »zvezne« institucije neo-ziraje na to, kakšna sredstva bodo uporabljena za dosego tega cilja.
Z zaigrano nevednostjo ali molčečim pristajanjem na omejevanje ekonomske in politične samostojnosti Slovenije in deloma tudi Hrvatske s pomočjo jugoslovanske armade, je Markovič uspel vsaj deloma pomiriti ostali del Jugoslavije in krivdo za zgrešeno politiko ZIS prevaliti na omenjeni republiki. S tem si je še za nekaj časa podaljšal mandat, hkrati pa se je opral pred mednarodnimi finančnimi institucijami. Sedaj se bo lahko ponovno pogajal o novi mednarodni »pomoči« Jugoslaviji in povečal njeno zadolženost (odvisnost) vsaj v višini izpada deviznega priliva, ki bi ga morala prinesti letošnja turistična sezona (2,6—3 milijarde dolarjev).
b)	Avtokratska želja po osebni popularnosti, ki se kaže v vseh Markovičevih pogovorih s političnimi partnerji. Markovič je praviloma vseskozi, za ceno lastne popularnosti, pristajal na vsakršne tuje pogoje o načinu reševanja jugoslovanske problematike in se je tako s pomočjo tuje finančne oligarhije in vplivnih diplomatskih krogov, uspel ohraniti na površju.
Da bi opravičil podporo, ki so mu jo dajali nekateri tuji leader-ji, je doma ravnal nasprotno, v pogovorih z vodstvi republik, zlasti tistih, ki niso pristajale na zveličavnost ukrepov ZIS, je insi-stiral, da uveljavi svoj prav. Nasprotnih argumentov ni hotel niti slišati, niti se o njih pogovarjati.
Prav iz te njegove značajske lastnosti izhaja Markovičevo sprenevedanje o njegovi osebni odgovornosti in odgovornosti ZIS za nastalo situacijo v Jugoslaviji in v obeh osamosvojitvenih republikah.
c)	Cinično — včasih že kar abotno sprenevedanje Markoviča o tem, kdo je odobril poseg armade v Sloveniji; le to se razblini v hipu, ko si v spomin prikličemo izjave nekaterih njegovih ministrov kot npr.:
—	Zvezni sekretar za LO: z vsemi sredstvi bomo preprečili, da Slovenija ne bo povzročila razhoda Jugoslavije;
—	Sekretar zvezne carinske uprave: uporabili bomo vsa sredstva, da se bo Slovenija pokoravala zveznim carinskim predpisom;
—	Zvezni sekretar za zunanje zadeve: (na konferenci KEVS v Berlinu): osamosvojitev Slovenije bi sprožila mednacionalne spore v Jugoslaviji, to pa lahko ima katastrofalne posledice za mir in varnost v Evropi. V intere-
su miru in varnosti je potrebno to preprečiti za vsako ceno.
Verjetno pa se vsi spominjamo tudi predhodnih Markovičevih izjav kot npr.: o neodvisnosti Slovenije čemo tek videti, SIV če reči svoje .. .
Če Markovič ne ve, kakšne izjave dajejo za javnost njegovi ministri po končanih sejah ZIS ali takrat, ko se udeležujejo mednarodnih konferenc, potem pač ne obvladuje tega organa in bi moral posamezne ministre menjati. Tega ne stori preprosto zato, ker je večino »predlogov« o ohranjanju Jugoslavije položil v usta tujim diplomatom Markovič sam. To mu upravičeno očita tudi armada.
Končno odgovornost Markoviča in ZIS potrjuje tudi dejstvo, da tako dolgo ne more sestaviti drugega dela komisije, ki bi naj obravnavala in pripravila predloge za razrešitev katastrofalne situacije.
2. Početje generalštaba JA kot načrtovalca projekta BEDEM je pogojeno na eni strani z dosedanjo objektivno vlogo armade (tudi po dosedanji jugoslovanski ustavi) po drugi strani pa z zreži-ranim brezvladjem v Jugoslaviji, pri ustvarjanju katerega je sodeloval tudi armadni vrh.
Generalštab JA — (trdnjava starega avtokratskega režima), v katerem prevladuje vpliv oficirjev, ki so sodelovali v domala vseh povojnih »čistkah« v Jugoslaviji, je z vidika človeške etike največ kriv, to pa še ne pomeni, da bo armadi pripisana tudi formalna odgovornost za brezglavo početje generalov. Zaradi prestižnega položaja, ki je bil vsa povojna leta politično in ekonomsko nedotakljiv, je armada objektivno postala edini neodvisni politični dejavnik v Jugoslaviji, ki poseduje dejansko moč prisile.
Formalna odgovornost armade Predsedstvu Jugoslavije se nanaša le na hierarhijo vrhovne komande v primeru, da bi bila Jugoslavija napadena od zunanjega agresorja. Dejansko pa je armada dejavnik, ki izvaja tiste naloge, ki so v interesu generalov ali njihove ideologije. Ker armada edina poseduje realno politično moč, ki se reprezentira skozi orožje, za svoja dejanja v Jugoslaviji ne odgovarja nikomur izven sebe.
Neoziraje se na to, v kolikšni meri je agresija armade na Slovenijo bila pokrita s formalnimi ali dejanskimi sklepi in tihimi soglasji zveznih organov, nosi po mojem mnenju armadni vrh neposredno kazensko odgovornost za:
—	zavajanje in nasilno zlorabljanje mladih ljudi (vojakov in podrejenih starešin JA) pri brutalnem izvajanju agresije, s tem pa tudi odgovornost za vsa življenja, ki so ugasnila v tem brezumnem početju;
—	za vso škodo, ki je bila povzročena na civilnih, gospodarskih in infrastrukturnih in drugih objektih ;
—	za vsa kriminalna dejanja, ki so jih zakrivili pripadniki JA pri ropanju in uničevanju tako zasebnega kot družbeno-gospo-darskega premoženja;
—	nenazadnje bo treba škodo povrniti tujim državljanom in firmam, saj je bilo v bombardiranju uničenega tudi ogromno tujega premoženja, ubiti ljudje.
Verjetnost, da bi vso to škodo povrnila armada je enaka ničli. Nič večja pa ni verjetnost, da škodo povrne federacija, saj bi s tem zvezni organi priznali svojo odgovornost za vse posledice agresije na Slovenijo. Prav pri definiranju odgovornosti in povračilu škode se bo pokazalo, v kolikšni meri zvezni organi dejansko in politično obvladujejo armado in kolikšna je njihova dejanska politična moč.
Vsak poskus Predsedstva, da omeji samovoljne pristojnosti armade, ima za posledico zmanjšanje moči Predsedstva kot vrhovnega poveljnika in to je na zadnji seji Predsedstva moral spoznati tudi Mesič. Rezultat tega spoznanja je ultimat Sloveniji v obliki osem točk.
Že iz tega, da večina točk naloga obveznosti le Sloveniji, je razvidno v kolikšni meri je Predsedstvo primorano upoštevati stališča armadnega vrha. Nelogičnim točkam tega ultimata se lahko zoperstavijo le argumenti sile (moči). Ti pa so
a) enotnost velike večine državljanov Slovenije, da storijo vse za dosego popolne samostojnosti Slovenije;
b)	naklonjenost vedno širšega kroga mednarodne javnosti, da se Sloveniji prizna neodvisnost;
c)	lastna TO in policija, ki lahko v skrajni sili varujeta državo Slovenijo pred ponovno agresijo armade.
Ker se lahko armada za svoja dejanja pred javnostjo vsak hip izgovarja na sklepe Predsedstva SFRJ, ZIS in Skupščine Jugoslavije, je odgovornost generalov za pustošenje po Sloveniji zaenkrat le tolikšna, kolikor so je pripravljeni sami prevzeti nase.
3.	Krivda mednarodne diplomacije (v največji meri ameriške, italijanske in francoske), se kaže vsaj v naslednjem:
a)	Zagovarjanje celovite — teritorialno enotne Jugoslavije, tudi z omejeno uporabo sile, da bi na tà način obranili lastne egoi-stične interese in s tem preprečili' eskalacijo že sicer močno izraženih interesov po osamosvojitvi zlasti pribaltskih republik, pa seveda Irske, Baskije, Katalonije, Sicilije, Palestine itd.
S priznanjem neodvisnosti Sloveniji bi morali na dnevni red mednarodnih institucij postaviti vprašanje kršenja človekovih in narodnostnih pravic vseh narodov in narodnosti, ki imajo podobne težnje kot Slovenija. To pa ni več tako enostavno in prav zato so Američani, verjetno pa tudi drugi natihoma pristali tudi na uporabo sile za preprečitev procesa neodvisnosti Slovenije in s tem spodbudili jugoslovansko armado za njen rušilni pohod.
b)	Monopoliziranje interesov večjih držav, zlasti stalnih članic varnostnega sveta, pri čemer si ZDA še vedno pridržujejo vlogo svetovnega žandarja (s tem namenom je BACKER tudi obiskal Beograd), Francozi in Angleži so že tradicionalno vezani na Beograd, Italijani še vedno ne morejo preseči ambicij po Istri in Slovenskem Primorju, Rusi ne morejo puščati vraga v lastno hišo (ob tem, ko že sicer izvajajo vlogo inštruktorja za vojaške agresije), Avstrijci so se morali pokoriti močnim sosedom, države Be-neluxa pa že po naravi spoštujejo prvine kolonialne politike.
c)	Politično diplomatski biz-nis, v katerem večina diplomatsko najvplivnejših držav zasleduje izključne interese lastnega kapitala in svetovne hegemonije. V tem je eden glavnih vzrokov za okornost pri dolgotrajnem iskanju »pravih« rešitev pri reševanju mednarodnih sporov.
Večini diplomatov je malo mar za kršenje človečanskih ali narodnostnih pravic, kot predstavniki velekapitala so pač v vlogi leva, ki čaka, da levinja po-bije plen, potem pa se kot močnejši razsodniki polastijo tega plena in ga predajo v reševanje lastnemu kapitalu (razna tuja podjetja), ki so pripravljena pod zelo »ugodnimi« pogoji (v večini primerov na račun mednarodnih kreditov) vključiti se v obnovo porušenih objektov v prizadeti državi.
Zavedati se moramo, da se skozi prepletenost mednarodnih diplomatskih potez in ekonomskih interesov posameznih evropskih držav odraža tudi prizadevanje za preusmerjanje turistov iz Jugoslavije v Italijo, Španijo, Francijo, Grčijo itd. — torej v države evropske skupnosti. Tako te države dobijo dolarje, ki jih kasneje posojajo Jugoslaviji, vrnjene še prej, preden so jih posodile. In prav na tem področju Markovič s svojo samoljubnostjo in politiko omejevanja ekonomske samostojnosti turistično razvitejših republik Jugoslavije, direktno služi tujim interesom za ceno lastne popularnosti.
Vedeti moramo, da bo na koncu o neodvisnosti Slovenije odločala mednarodna diplomacija in proti tej se bo najtežje boriti. Zaradi politične hipoteke, s katero je obremenjena večina diplomatsko najvplivnejših držav, moramo računati na izredno počasen proces. Rekel bi celo, da je naše osamosvajanje v direktni odvisnosti od intenzivnosti osamosvojitvenih procesov vseh tistih narodov ali narodnostnih skupnosti, zaradi katerih velike države nasprotujejo naši neodvisnosti.
4.	Čeprav si tudi sam, podobno kot ogromna večina sloven-
skih državljanov, želim čimprejšnje neodvisnosti Slovenije, sem mnenja, da smo v euforični zagnanosti za dosego stoletnega cilja, v tem procesu tudi sami napravili več navidez drobnih napak, dejansko pa gre za postulate vsake realne politike, ki nam otežkočajo realnejši boj za našo neodvisnost:
—	preoptimistično prepričanje, da Jugoslavija ne obstaja več
—	preveliko zaupanje v jugoslovanske prijatelje, zlasti v pričakovane aktivnosti Hrvatske, BiH in Makedonije;
—	prenagljenost in poudarjanju za prvo fazo neodvisnosti manj pomembnih zadev (objekti na mejah s Hrvatsko).
—	odlašanje s pripravo celovitega projekta učinkovitih samozaščitnih ukrepov za primer ekonomske blokade Slovenije;
—	zamujanje pri pripravi in sprejemu nove Ustave republike Slovenije;
—	premajhna intenzivnost pri razgaljanju pravih vzrokov, zakaj je Slovenija primorana čim-preje izposlovati svojo neodvisnost. Prav iz naslova te točke bi lahko navedli največ argumentov, ki bi z večjo težo prepričevali mednarodno javnost, kdo je kdo v Jugoslaviji in koliko prispeva k evropski in mednarodni varnosti.
Vsem pomankljivostim navkljub se je vendar premaknilo nekaj velikega, tisto, kar presega vojno škodo, diplomatske spletke, topoglava sprenevedanja, politične in ekonomske pritiske. Prepričan sem, da bo naš vzgled imel daljnosežne in pozitivne posledice v svetu. Vrednost tega procesa v tem trenutku ne moremo realno oceniti.
Tone Šeliga
Sipak v Evropo '92!
V DP Sipak-u smo lani maja dobili na vratarnici uro, da bi lahko vsak delavec z magnetno kartico potrdil svoj prihod in odhod na delo.
Prav moderno je ta reč tudi izgledala. In ker gospodje iz pisarn in projektive radi malo dlje poležimo, smo si izborili premakljiv delovni čas: skupne službe od 6.00 do 7.30 in popoldan od 13.00 do 16.00. Prav gosposko smo se počutili. Delavci v proizvodnji so delali prav tako na premakljiv delovni čas, zjutraj od 5.45 do 6.15 in popoldan od 13.45 do 14.15, saj zaradi proizvodnje v dveh in na oddelku plastike v treh izmenah, večja časovna razlika ni bila mogoča. Tako smo lahko rečem delali približno osem (8) mesecev. Ker pa potem nekomu to ni bilo ve^šeč, so nam delovni čas spremenili: za skupne službe od 7.00 do 7.30 in popoldne od 15.00 do 15.30 in za proizvodnjo od 6.00 do 14.00. Tu se je pojavil prvi problem zaradi prevozov na delo predvsem tistih delavcev, katerih sta oba zakonca zaposlena tukaj.
Tudi ta čas ni ustrezal več kot tri, štiri mesece. Delavci smo tako dobili nov delovni čas in to fiksen za celotno podjetje od 7.00 do 15.00, saj so na prisilni dopust poslali nekaj delavcev iz proizvodnje in je tako proizvodnja, z izjemo oddelka plastike, delala na eno izmeno. In pri odhodu se je pojavil problem čakanja tudi do 15 minut, da smo vsi delavci poštempljali kartice.
Pojavi se vprašanje, čemu ura in računalnik in vsa ostala draga oprema, ki smo jo v bistvu kupili sami?
In prišlo je poletje, toplo vreme in delavci Sipaka delamo »zaradi vremenskih razmer« po novem delovnem času: od 6.00 do 14.00. Zopet štemplamo naše kartice, čakamo pred vratarnico in se sprašujemo, kaj je končni cilj vsega tega. In ta delovni čas naj bi trajal do 31. 8. 1991. Kaj pa potem?
Mogoče se ravno v delovnem času skriva poslovni uspeh in obstoj družbenega podjetja Sipak.
-IH-
Ali smo res že vsi nori?
Ko spremljamo poročila o nerazumnem početju politik^ in vojske, ko matere trepečejo za svoje sinove, može in to na našem ozemlju, pred tistimi, ki smo jim vsa povojna leta dajali, da so se preživeli, povzdignili in sedaj prišli nad nas.
Tako trepečem tudi jaz — mlada mati 19 mesecev in 14 let starega sina pred sosedom druge narodnosti, ki svojo lastnino na slovenski zemlji (beri cesto preko naše parcele) histerično brani, da nanj ne stopita moja dva otroka, zato ker je dal prepoved našim sosedom, meni in otrokoma, ker je to njegova last.
Sedaj je čas, ko zorijo prve jagode, maline in ribez, ki sta ga moja otroka željna odtrgati sama, z užitkom preizkušati slad-kobo in različnost okusnih sadežev pa ob tem morata stopiti na prepovedano ozemlje 3 metre široko cesto s peskom posuto.
V večernem hladu je prijetno posedeti pod balkonom in kramljati z neprepirljivimi sosedi, dokler te ne zmoti obvestilo da je moj gost — spodnji sosed v nevarnosti, ko se bo vračal v svojo hišo, če bo ta prečkal cesto (last omenjenega soseda), kajti čaka ga v zasedi z motiko v roki. S previdnostjo smo preprečili eventuelni napad. To je bilo le nekaj dni pred tem ko je moj 14 letni sin na rokah držal 19 mesecev starega bratca, ob njem pa je stala sosedova hči. Vsi trije so stali na prepovedani cesti, ko je razburjeni sosed (lastnik) pred štirimi odraslimi ljudmi (mati, oče in dva druga soseda) od 50 m daleč prišel s kolom v roki
—	dolgim več kot meter, nagnati otroke stran z njegovega zemljišča, rekoč: »ovdje je granica«, kar je pokazal s kolom, ki bi ga prav gotovo uporabil nad otroki, če se ti ne bi umaknili na nevtralno cesto.
Nerazumno početje domnevnega ljubitelja otrok, ko gre za zasebno lastnino.
Kaj poreče slovensko ljudstvo ob uničenih poljih, cestah, prevoznih sredstvih, matere ob mrtvih sinovih in možeh.
Zgodilo se je na isti dan oboje
—	agresija vojske nad Slovenijo, agresija soseda nad sosedovimi otroki, le da ta neprijeten dogodek med sosedi v idiličnem Malem vrhu malo nad Šmartnim ob Paki, za sedaj na srečo brez posledic. Kaj pa jutri?
SILVA REDNAK CESTA TALCEV 4 ŠOŠTANJ 63325
Pripombe na osnutek stanovanjskega zakona
Ta zakon je upravičeno vzbudil veliko zanimanje in številne pripombe. Pripravljeni osnutek je boljši od tez, upošteval je nekatere predloge in pripombe.
Priznati je treba, da je:
—	za privatizacijo stanovanj stimulativnejši,
—	da je storjen napredek pri varovanju najemnega razmerja,
—	da je preciziral naloge republike in občin pri skrbi za reševanje stanovanjskih vprašanj,
—	da je uvedel svet najemnikov — več organizirane zaščite njihovih pravic,
—	da je odpravil mnoge nejasnosti v pravicah in obveznostih lastnikov in najemnikov v okviru najemne pogodbe.
Kljub tem ocenam, ki pomenijo priznanje predlagatelju za trud ob oceni številnih, tudi zelo protislovnih pripomb, pa ostjajo odprta še naprej nekatera temeljna vprašanja zakona:
1. Predlagatelj ob osnutku zakona ni ponudil tudi osnutka nacionalnega stanovanjskega programa, temveč je predlagal le njegovo zasnovo. Ta je le okvirna'vsebina vprašanj, ki jih bo program razreševal. Ta vsebina je sicer načelno ustrezna, vendar iz zasnove ni razvidno kako bo reševana. Vztrajati je zato treba, da se osnutek nacionalnega stanovanjskega programa takoj pripravi. Zakona ni mogoče sprejeti, dokler ni sprejet istočasno tu-
di nacionalni stanovanjski program, ki mora biti tudi ovrednoten in predvidena potrebna sredstva za njegovo realizacijo.
2.	Predlagatelj kljub večjim ugodnostim pri nakupu stanovanj ni rešil temeljne dileme privatizacije, to je upoštevanja stanovanjskega prispevka delavcev pri graditvi obstoječega stanovanjskega fonda. Deloma je to vprašanje razrešil s popusti pri nakupu stanovnaj in pri izpraznitvi ali zamenjavi za manjše stanovanje, vendar le za imetnike stanovanjske pravice.
Tega ni rešil za vse druge, ki so vlagali v stanovanjski sklad. O tem vprašanju je potrebna še naprej koncepcij-ska razprava.
Zakon bo pravično rešil vprašanje dosedanjega prispevka delavcev in upokojencev k sedanjemu stanovanjskemu skladu le, če bo ta prispevek upošteval in priznal vsakemu delavcu in upokojencu, glede na čas vlaganja v stanovanjski fond, ne pa le tistim, ki so nosilci stanovanjske pravice. Za ustrezno ureditev tega temeljnega vprašanja stanovanjske zakonodaje še naprej predlagamo:
a. da se ugotovi vrednost stanovanjskega prispevka slehernega upokojenca in delavca ter mu omogoči, da ta stanovanjski prispevek:
—	uporabi kot popust pri nakupu stanovanja na katerem je nosilec stanovanjske pravice,
—	uporabi oziroma vnovči kot so-lastništvo na stanovanju, na katerem je nosilec stanovanjske pravice,
—	uporabi kot lastni delež pri nakupu novega stanovanja ali pri graditvi stanovanjske hiše v primerih, ko nima rešenega stanovanjskega vprašanja,
—	v določeni dobi (recimo 5 — 10 let) uporabi kot pravico za ustrezno znižanje stanarine.
~b. — da se nosilcu stanovanjske pravice prizna pravica, da lahko popust pri nakupu stanovanjske pravice prenesejo tudi na zakonca oziroma svoje otroke, ne glede na to ali žive z njimi v skupnem gospodinjstvu. To pravico je treba priznati tudi otrokom oziroma zakoncem, ki so dediči pokojnega imetnika stanovanjske pravice, če je ta umrl v času do uveljavitve in še dve leti po uveljavitvi zakona.
3.	Pedlagatelj je le deloma uredil tudi vprašanja namenske uporabe sredstev, pridobljenih iz privatizacije stanovanj (če se prodajajo občinska solidarnostna stanovanja). Taka rešitev je nezadostna. Ne upošteva namreč, da je večina novih stanovanj zgrajena iz stanovanjskih prispevkov delavcev in da so potrebni tudi viri sredstev za bodoče reševanje stanovanjskih vprašanj, ki bi jih vsaj deloma bilo mogoče zagotoviti iz privatizacije.
Nesprejemljivo bi bilo, da se sredstva, ki bi jih občine pridobile s prodajo stanovanj namenjajo za karkoli drugega razen za stanovanjske namene v skladu s tem zakonom. To mora veljati tudi za vsaj del sredstev iz privatizacije stanovanj, katerih lastniki bodo postala podjetja. Mogoče bi bilo predvideti, da določen odstotek od kupnine (25 %) namensko vlagajo v poseben stanovanjski sklad ali kar bi bilo še ustrezneje, vložijo v stanovanjski sklad občine za reševanje stanovanjskih vprašanj za vzdrževanje in obnovo stanovanjskega fonda. Pri tem je treba preprečiti, da bi se sredstva od prodaje stanovanj ali stanovanjske najemnine uporabljala v občini za druge namene.
Na teh treh načelnih predlogih kaže še naprej vztrajati in zahtevati, da se ustrezno vgrade v stanovanjski zakon.
Poleg tega posebej opozarjamo še na sledeče nesprejemljive rešitve:
1.	Da fizična oseba, ki ne oddaja več kot tri stanovanja lahko sklepa najemno pogodbo za določen čas. Za ne tako kratko obdobje, dokler ne bo oddajanje stanovanj postala zavestna pridobitna dejavnost, bo namreč večina fizičnih oseb razpolagala z do 3 stanovanji. To bi pomenilo, da bo tudi precejšen del najemnih pogodb sklenjen za določen čas, kar bo bistveno poslabšalo pogoje najemnikov oziroma sedanjih nosilcev stanovanj ske pravice.
2.	V upravni odbor stanovanjskega razvojnega sklada je nujno vključiti tudi predstavnika stanovalcev. Imenoval bi ga lahko svet za varstvo pravic najemnikov, v kolikor bo ustanovljen tudi za raven republike.
Tudi v upravljanje stanovanjskih hiš je nujno vključiti najemnike.
3.	Določba 83. člena, da ima ugodnosti le občan, ki prvič usrezno rešuje stanovanjsko vprašanje je nejasna, pa tudi neustrezna. Zaradi povečanega števila družinskih članov (otrok) je namreč mogoče predvideti, da bodo mlade družine primorane tudi vsaj 2 krat ustrezno reševati svoje stanovanjsko vprašanje.
To rešitev kaže torej proučiti, da ne bi bila njena posledica, da bi lahko le manjši krog občanov koristil te ugodnosti.
4.	Kot nekorektno kaže oceniti rešitev v 98. členu, po kateri postanejo republika in občine lastniki stanovanj bivših DPO. Tako rešitev je mogoče sprejeti le v delu, v katerem so se ta stanovanja finansirala iz proračunov. Če pa so bila sredstva za njihovo izgradnjo ali nakup zagotovljena iz stanovanjskega prispevka in sredstev članarine, morajo lastninsko pravico na teh stanovanjih pridobiti pravni nasledniki bivših DPO.
Stranka demokratične prenove Slovenije VELENJE
ČETRTEK 25. julij
8.50 Video strani 9.00 Mozaik, ponovitev 10.45 Video strani 16.45 Video strani 17.00 Sova — ponovitev 18.00 Tv dnevnik 1 18.05 Mozaik, ponovitev: Tunguzij-
ska katastrofa, 3/4 18.35 Spored za otroke In mlade: Kapitan Power, ameriška nanizanka 7/22 19.05 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 Elizabethin dvor, slovaška nadaljevanka, 1/6 21.10 Tednik 22.10 Tv dnevnik 3 22.35 Sova: Samo bedaki in konji, 1/8, Polnočni klici, ameriška nanizanka, 10/21 23.35 Video strani
TV SLOVENIJA 2
18.30 Satelitski programi, poskusni prenosi. 20.00 Žarišče. 20.30 Regionalni programi TV Slovenija, Studio Ljubljana. 21.30 Prostozidarstvo od blizu, angleška dok. serija, 5/6. 22.00 Mali koncert. 22.15 Večerni gost: Peter Amalietti. 23.00 Yutel, eksperimentalni program.
HTV I
9,30 Poročila. 9.40 Tv koledar. 9.50 V vrtincu stoletja: Tisočletje Vinodola. 10.20 Ključek okrog vratu — tv igra za otroke. 11.10 Poletni program. 15.10 Poročila. 15.20 Tv koledar. 15.30 Poi-rot, serijski film. 16.25 Krila, humoristična serija. 16.50 Korenine mafije, serijski film. 17.40 Pregled programa. 18.15 Hrvaška danes. 18.45 Opera v sobi, dokumentarna oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Spekter. 21.10 V srcu mesta, serijski film, 4/12. 21.55 Dnevnik 2. 11.15 Morje, morje: Slike z Donave, 7/7. 2245 Glasbena scena: New age. 23.45 Poročila.
HTV 2
19.25 Pregled sporeda. 19.30 Dnevnik 20.05 Risanka. 20.20 Ta čudovita hišna bitja, humoristična serija, 4/17. 20.50 Glasba. 21.05 Korenine mafije, serijski film, 4/5. ;22.00 Od maja do decembra, humoristiična serija, 7/12. 22.30 Poročila. 23.20 Splošna praksa, serijski film.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9 50 Teleshop. 10.10 Maxie, ponovitev filma. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Bingo. 14.00 Thunder Cats, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Duki. 16.45 Make up in pištole. 17.50 Zaljubljen v čarovnico. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Lepotica in zver, serija (Jo Anderson). 21.00 Legenda o Tarzanu, ameriško-angleški film, 1983 (Christopher Lambert, Andie McDowell). 23.20 Poročila. 23.35 Maciste, akcijski, 1961 (Mitchell Gordon). 1.20 Tenis, federation Cup. 1.50 Tenis.
RTL PLUS
6 00 Jutranji magazin. 9.00 Poročila. 9.20 Kot vihar, nemški, 1957 (Lili Palmer). 11.00 Šov. 11.25 Wells Fargo. 12.10 Buck Rogers. 13.10 Hammer. 13.35 Santa Barbara. 14.25 Springfieldova zgodba. 15.10 Klic srca. 15.55 Čips. 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Ženska za sedem milijonov. 18.45 Poročila. 19.15 Nogomet. 21.15 Desna in leva hudičeva roka, vestem, 1970 (Terence Hill, Bud Spencer). 23.10 Poročila. 23.20 Iz onostranstva, grozljivka, 1986 (Jeffrey Combs) 0.45 Doktor Mladen, jugoslovanski film, 1975 (Ljuba Tadič, Pavle Vujisič).
TELE 5
6.30 Dobro jutro, Bino. 11.00 Sindikat zmedencev. 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito. 12.30 Magazin. 13.00 Mesto, dežela, reka. 13.25 Bim, barn, bino: Galay Rogers, Microbi, Lucy, H. Finn. 18.30 Poročila. 18.33 Mesto, dežela, reka. 19.00 Bliskovito, kviz. 19.30 Poročila. 19.45 Hop ali top. 20.15 Kovček, zabavni spored. 21.05 Najbolj noro mesto na Divjem zahodu, akcijski, 1974 (Troy Donahue). 22.45 Poročila. 23.00 Scena D. 23.30 Cinematika. 0.30 Bliskovito 88.
PRO 7
6.20 Buffallo Bill, Hiša na Eaton Place, Ben, Dundee in Culhane. 12.05 Vicki. 12.30 Alicte. 12.55 Harry Fox. 13.40 Vzhodno od Sudana, pustolovski, 1964 (Antlhony Quayle, Sylvia Syms). 15.10 Trickc 7. 16.10 Lassie, 16.35 Medvedi. 17.05j Vicki. 17.45 Tuckerjeva čarovnica. 1S.35 Trick 7. 20.15 Počitnice kot še nikoli, komedija, 1962 (Eva Bar-tok). 21.501 Hawai 5-0. 22.40 Rakov povratnik, avtobiografski. 1969 (Rip Tom). 0.15) Dva.
PETEK 26. julij
TV SLOVENIJA 1
8.50 Video strani 9.00 Mozaik, ponovitev 10.25 Video strani 14.35 Mozaik, ponovitev, Tednik 15.40 Sova, ponovitev 18.00 Tv dnevnik 1 18.05 Mozaik, ponovitev: Maribora
music show 18.35 Spored za otroke In mlade 19.15 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 20.20 Festival sveta, avstralska dokumentarna serija, 3/12 21.15 V Cittyju, angleška nanizanka,
11/13 22.05 Tv dnevnik 3 22.30 Sova: Dragi John, 23., zadnji
del ameirške nanizanke 23.50 Twist (Foliies Bergeres), francoski shov, francoski varite-tejski programi, 2/3 1.20 Video strani
TV SLOVENIJA 2
17.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 18.00 Domači ansambli: Bratje iz Oplotnice, ponovitev. 18.30 Regionalni programi TV Slovenija, Studio Maribor: Tele M. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Koncert simfonikov RTV Slovenija. 21.50 Oči kritike. 11.20 Yutel.
HTV 1
9.30 Poročila. 9.40 Tv koledar. 9.50 Poletni program. 14.45 Pregled sporeda. 14.50 Poročila. 15.00 Tv koledar. 15.10 Prezrli ste, poglejte. 17.45 Otroški program. 18.15 Hrvaška danes. 18.45 Humoristična serija. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Zakonski obračun, ameriški film. 21.45 Dnevnik 3. 22.05 Paracelsus serijski film, 8/8. 22.55 Ekran brez okvira. 0.025 Poročila
HTV 2
19.20 Videostrani. 19.25 Pregled sporeda. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Risanka. 20.15 Veliki svetovni gledališki odri, dokumentarna serija, 3/13. 21.15 Naftalina. 21.55 Nenadni uspehi, humoristična serija, 1/15. 22.25 Poročila. 22.45 Hobotnica, serijski film, 8/13. 0.30 Videostrani.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.1 Duki, vestrn-ska serija. 11.05 Lepotica in zver. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV borza. 13.35 Bingo. 14.00 Glavica, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Hight Chaparral. 16.45 Cannon. 17.50 Zaljubljen v čarovnico. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Nabriteža komedija, 1983 (Pierre Richard). 21.40 Poročila. 22.00 Vojna v ogledalu, akcijski, 1968 (Christopher Jones). 23.50 Poročila. 23.55 Dresirana ženska, nemški, 1972 (Anne Syring). 1.25 Tenis, federation Cup.
RTL PLUS
6.00 Jutranji magazin. 9.30 Film. 11.00 Šov. 11.25 Wells Fargo. 12.10 Buck Rogers. 13.10 Hammer. 13.35 Santa Barbara. 14.25 Springfieldova zgodba. 15.10 Klic srca. 15.55 Čips. 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Ženska za sedem milijonov. 18.45 Poročila. 19.10 Loterija. 19.15 Benny Hill. 19.40 Dolina skrivnosti, pustolovski, 1967 (Richard Egan). 21.15 Najstnice brez kavbojk, komedija, 1978 (Gloria Gauda). 22.45 Poročila. 22.55 Vožnja v pekel, akcijski, 1984 (Chuck Connors). 0.30 Iz onostranstva, pon. 3.15 Dobra svetloba, češki, 1985. 4.45 Sierra. 5.30 Kapitan Power.
TELE 5
6.30 Dobro jutro, Bino. 11.00 sindikat zmedencev. 11.30 Hop ali top. 12 00 bliskovito. 12.30 Magazin. 13.00 Mesto dežela, reka. 13.25 Bim, barn, bino: Microbi, Lucy, Popaj, Brave Star. 18.30 Poročila. 18.33 Mesto dežela, reka. 19.00 Bliskovito, kviz. 19.30 Poročila. 19.45 Hop ali top. 20.15 Therese Humbert, četrti del. 21.15 Ring je prost. 22.05 Poročila. 22.15 Dr. Hackenstein, fantastični, 1988 (David Mu-ir). 23.45 Orožje zakona. 0.35 Bliskovito 88.
PRO 7
6.25 Buffalo Bill, trick 7, Lassie, Medvedi, Dundee in Culhane, 12.15 Vicki. 12.35 Barney Miller. 13.00 Tuckerjeva čarovnica. 13.50 Perry Mason, 14.45 Trick 7. 15.45 Sonce in nevihta, komedija, 1955. 17.15 Hartovi. 18.20 Vzhodno od Sudana, pon. 19.45 Bill Cosby. 20.15 Hvala bogu, da je petek, komedija, 1977 (Valerie Landsburg). 21.50 Ceste San Francisca. 22.40 Priča zarote, kriminalka, 1973 (Warren Beatty, Paula Prentiss). 0.35 M.A.S.H.
SOBOTA TV SLOVENIJA 1
8.50 Video strani 9.00 Mozaik, ponovitev 9.15 Klub Klobuk
10.15 Operacija Barbarosa, nadaljevanka HTV, 3/7 10.35 Zgodbe Iz školjke 11.45 Večerni gost: Peter Amalietti 12.30 Oči kritike 13.10 Video strani
15.50 Tarzanova največja pustolovščina, angleški film 17.20 Sova, ponovitev 18.00 Tv dnevnik 1 18.05 Spored za otroke in mlade: Kapitan Power, ameriška nanizanka, 8/22 18.40 Prostozidarstvo od blizu, ponovitev angleškege dok. serije 19.10 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 20.20 Žrebanje 3x3 20.35 Druga godba 21.35 Sova: Na zdravje, ameriška nanizanka, 22/30 22.00 Tv dnevnik 3 22.25 Sova: Vojna in spomin, ameriška nad., 3/12, Killlng Time, ameriški film 1.35 Video strani
TV SLOVENIJA 2
18.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 19.00 Murphy Brown, ameriška nanizanka, 1/22. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Filmske uspešnice: Butterfield 8, ameriški film. 22.30 Yutel.
HTV 1
9.25 Pregled programa. 9.40 Tv koledar. 9.50 Vesela sobota. 10.50 Nenadni uspehi, humoristična serija. 10.50 Vrtoglavica. 13.00 Ciklus filmov Nikole Babiča: Okoli nje, okoli nje. 13.10 Hobotnica, serijski film. 14.55 Pregled programa. 15.10 Sedmi čut. 15.20 Gol-die And The Boxer, ameriški mladinski film. 16.50 Pregled sporeda. 16.55 Poročila. 17.05 Oddaja narodne glasbe. 18.20 Mesečev zaliv, serijski film, 1/6. 18.55 Denver, poslednji dinozaver, risana serija. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 A Chorus Line, ameriški film. 22.00 Prisrčno vaši: Nada Puttar Gold. 22.45 Dnevnik 2. 23.25 Fluid. 0.10 Poročila.
HTV 2
19.20 Video strani. 19.25 Pregled sporeda. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Singles, humoristična serija, 2/7. 20.30 Dediščina shoguna, dokumentarna nanizanka, 3/3. 2.30 Omiš: Festival dalmatinskih klap, razglasitev zmagovalca, prenos. 0.15 Serijski maraton.
SATELITSKA TV
SAT 1
7.30 Dobro jutro. 8.30 High Chaparral. 10.00 Nabriteža. 12.05 Kolo sreče. 12.45 Bingo. 13.10 Hotel. 14.00 Jaz in ti, komedija, 1953 (Hardy Krüger). 15.45 Sat 1 predstavlja. 16.15 Zapp. 16.40 Fort Boyard 17.35 »Sadni« kviz. 17.40 Poročila. 17.50 Zaljubljen v čarovnico. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 18.50 Quadriga. 19.30 Kolo sreče. 20.15 Ljubezenske težave, domovinski, 1973 (Roy Black). 21.45 Poročila. 21.55 Tenis. 22,15 Profesionalci. 23.10 Naslednji gospod, ista dama, erotični, 1967. 0.40 Dresirana žena, erotični. 2.10 Naslednji gospod, pon.
RTL PLUS
6.00 Ženska za sedem milijonov. 8.00 Za otroke. 9.25 Klack. 10.10 Jetsonsi, Specialisti. 11.50 Insidensi. 12.35 He man. 13.00 Super Mario Brothers. 13.50 Formula ena. 14.10 Street Hawk. 15.00 Adam 12. 15.25 Daktari. 16.10 Angel se vrača. 17.05 Cena je vroča. 17.45 Bunte. 18.15 Vedno, ko vzame tableto. 18.45 Poročila. 19.00 Nogomet. 19.30 Houston Knight. 20.15 Smrtni lov, krimanlka, 1985 (Jennifer O'Ne-al). 21.55 Dalla-As. 23.00 Jodlanje, seksi film. 0.30 Ljubezniva baronesa, seksi, 1981. 3.20 Nepridiprava,komedija. 4.30 Smrtni lov, pon.
TELE 5
6.30 Dobro jutro, Bino. 10.00 Hop ali top. 10.30 Bliskovito. 11.50 Kovček. 12.40 Magazin. 13.00 Mesto, dežela, reka. 13.25 Bim, barn, bino: Smrkci, Popaj, Willy Fogg. 16.10 Robinsonovi. 16.40 P.O.P. 17.40 Ring je prost.18.05 Porsche Carrera. 18.30 Poročila. 18.33 Mesto, dežela, reka. 19.00 Bliskovito, kviz. 19.30 Poročila. 19.45 Hop ali top. 20.15 Divje življenje, dokumentarec. 21.10 Orožje zakona. 22.00 Čarovnik, film. 23.50 Yuca, film.
PRO 7
6.10 Dusty, Future, Boubou, Muppet show. 11.05 Bill Cosby. 11.30 M.A.S.H. 11.55 Riptide. 12.50 Počitnice, pon. 14.25 Otok Laughlan, dokumentarec. 15.20 Zvezde in živali. 15.30 Aprii in Parizu, komedija, 1952 (Doris Day). 17.15 Angel na Zemlji. 18.15 Hawai 5—0. 19.50 Bill Cosby. 20.15 Nebeški dnevi, kriminalka, 1978 (Richard Gere). 21.55 Grizly, grozljivka, 1975 (Christopher George). 23.25 Ceste San Francisca, 0.25 M.A.S.H.
NEDELJA 28. julij
TV SLOVENIJA 1
8.50 Video strani
9.00 Otroška matineja: Živ žav, Nevarni zaliv, kanadska nanizanka, 6/22
11.10 Alpski večer Bled 91, 5. oddaja 11.40 Obzorja duha 12.05 Ljudje in zemlja 12.35 Slovenija — umetnostni vodnik
13.00 Video strani
13.10 M. Luedke: Beg, nemška nadaljevanka, 2/3 14.40 Sova, ponovitev 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Dvorjenje Eddijevega očeta,
ameriški film 19.05 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 A. Marodič: Mali oglasi, tv nanizanka 20.45 Zdravo 22.05 Tv dnevnik 3 22.30 Sova: Polna hiša, ameriška nanizanka, 6/22, Princesa Daisy, ameriška nadaljevanka, 1/4 23.50 Video strani
TV SLOVENIJA 2
14.00 Nedeljsko športno popoldne (do 18.00). 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Svet okoli nas: Plamenčev trikotnik (teden dni v delti Rhone), angleška poljudnoznanstvena oddaja. 20.50 Ciklus filmov Jirija Menzla: Zločin v nočnem lokalu, češkoslovaški film. 22.15 Yutel.
HTV 1
9.30 Poročila. 9.35 Tv koledar. 9.45 Dobro jutro, nedeljsko dopoldne. 10.45 Čarovnije Davida Copperfielda. 11.00 Glasbena oddaja. 12.00 Plodovi zemlje, kmetijska oddaja. 13.00 Poročila. 13.05 Kapitan James Cook, angleško nemška nadaljevanka. 14.00 Televizijski družinski magazin. 14.30 Ob-zor. 16.55 Veni, vidi. 17.00 There is No Bussines Like Show Bussines, ameriški film. 18.45 Snoopy, risana serija. 19.10 TV sreča. 19.30 Tv dnevnik 1 20.00 Pomaranče niso edino sadje, angleška nadaljevanka. 21.05 Portreti: Richard Nixon, 2/3. 22.05 Tv dnevnik 2. 22.25 Glasbena oddaja. 23.25 Športni pregled, oddaja TV Beograd. 23.50 Poročila.
HTV 2
11.25 Videostrani. 11.40 Pregled sporeda. 11.45 Kaj početi v nedeljo. 14.00 Športni prenosi in ponovitve. 19.30 Tv dnevnik 1. 20.05 Risanka. 20.20 National Geographie, dokumentarna serija, 7/10. 21.20 Vse razen ljubezni, humoristična serija, 8/9. 21.35 Zvezdne steze, serijski film, 8/11. 22.40 V nočnih urah.
SATELITSKA TV
SAT 1
7 30 Glava, Zaljubljen v čarovnico. 8.20 Fort Boyard. 9.10 Drops! 9.35 Zapp. 10.00 Avto magazin. 10.30 Čar gora. 11.10 Ljubezenske težave, pon 12.45 Bingo. 13.10 Hotel. 14.05 Video-teka. 14.30 Pasji dnevi, komedija, 1944 (Maria Holst). 16.05 Pirati na plaži, serija. 16.30 Drops! 17.05 Bitka pri Mar-tonu, zgodovinski, 1959 (Steve Re-eves). 18.45 Poročila. 18.50 športni klub. 19.30 Pozor, kamera. 20.00 Iz te snovi so junaki, prvi del drame, 1983 (Sam Shepard, Scott Glenn). 21.40 Poročila. 21.50 Heroji, drugi del filma. 23.30 Vrnitev Drakule, znanstveno-fan-tastični, 1968 (Christopher Lee).
RTL PLUS
6.00 Mr. T., Yogi. 8.00 Za otroke. 9.15 Lov na mlijon, risani. 11.00 Tattingerje-vi. 11.50 Romanca brez konca. 12.35 Velikani. 13.05 Moj oče zunajzemeljec. 13.30 Formula ena. 14.00 Formula ena, prenos. 15.45 Podelitev nagrad. 16.00 Ne bojijo se smrti, kriminalka, 1969 (Gary Cooper). 17.45 Moda, modeli in intrige. 18.45 Poročila. 19.10 Narodna glasba. 20.15 Otto, komedija, 1968 (Gunther Philip). 21.50 Spiegel TV. 22.25 Prime Time. 22.40 Model in voh-Ijač. 23.35 Formula ena. 23.55 Were-wolf. 0.20 Cona somraka.
TELE 5
6.40 Dobro jutro, Bino. 11.00 Kaznjenec in vdova, drama. 12.35 Kritični magazin. 13.15 Normal. 13.40 Bim, bam, bino: Mijuku, Cool McCooi. 16.00 Upornik iz Neaplja, zgodovinski, 1950 (Massimo Searto). 17.30 Divje življenje, dokumentarec. 18.30 Kritični magazin. 19.05 Poročila. 19.20 Z dežnikom in melono. 20.15 Za smeh. 21.05 Nevarnost z zamudo, kriminalka, 1984 (Michel Piccoli). 22.40 Nočna patrulja. 23.30 Dr. Hackenstein, pon.
PRO 7
6.10 Dusty, Divje živali, Marco Polo, Sindbad. 9.45 Canadian Pacific, western, 1949. 11.20 Bili Cosby. 11.45 M.A.S.H. 12.10 Angel na Zemlji. 12.55 Divje živlai. 13.45 Dvoboj v džungli, pustolovski, 1954. 15.30 Hawaio 5—0, kriminalka. 17.05 Riptide. 18.10 Z menoj, pa ne, komedija, 1959 (Doris Day). 19.50 Bill Cosby. 20.15 Big Jake, vestem, 1971 (John Wayne). 22.05 Ceste San Francisca. 23.00 Pomoč v ljubezni, erotični, 1986 (Sylvia Kristel).
PONEDELJEK TV SLOVENIJA I
8.50 Video strani
9.00 Mozaik: I. Belina: Igrajmo se
gledališče, 6/13 9.30 Otroški škotski ansambel dud 9.50 Obzorja duha 10.10 Video strani 14.55 Video strani 15.05 Zdravo, ponovitev 16.30 Sova, ponovitev 18.00 Tv dnevnik 1 18.05 Utrip, Zrcalo, ponovitev 18.35 Spored za otroke in mlade: Novosti založb. Radovedni Taček 19.05 Risanka 19.30 Tv dnevnik
20.05 Z. Dirnbach: Dve ljubezni, drama HTV 21.25 Osmi dan 22.10 Tv dnevnik 3 22.35 400 let slovenske glasbe, 25. oddaja
23.20 Sova: Simpsonovi, ameriška nanizanka, 9/13. Princesa Daisy, ameriška nadaljevanka, 2/4 0.40 Video strani
TV SLOVENIJA 2
18.30 Satelitski programi, poskusni prenosi. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Regionalni programi TV Slovenija Studio Ljubljana. 21.30 Tungun-ška katastrofa, 4., zadnji del poljudnoznanstvene oddaje 22.20 Rezervirano za šanson: Šanson Rogaška 89. 23 05 Yutel.
HTV 1
9.30 Poročila. 9.35 Izobraževalna oddaja 10.15 Zlata nit, otroška serija. 10.45 Poletni program. 15.05 Poročila. 15.10 Tv koledar. 15.20 Prezrli se, poglejte. 17.40 Zlata nit, otroška serija. 18.15 Hrvaška danes. 18.45 Dokumentarna oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 1. 20.00 Smrt sina, angleška drama. 20.50 Sedem dni v svetu. 21.20 Kinoteka. 23.15 Poročila.
HTV 2
19.20 Videostrani. 19.25 Pregled sporeda. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Risanka. 20.20 Možgani razreda, humoristična serija. 20.55 Serijski film. 21.45 Dokumentarna serija. 22.20 Nočni obraz pravice, serijski film, 6/22. 23.10 Poročila. 23.30 Glasbeni vsakdan.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Bitka pri Maratonu, zgodovinski. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Videote-ke. 14.00 Alf, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Daniel Boone. 16.45 Cagney in Lacey. 17.50 Zaljubljen v čarovnico. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Traper John. 21.00 Svet se vrti okoli mene, avstrijski, 1964 (Rex Gildo). 22.40 Poročila. 22.55 Magazin. 23.40 Jochen in Inge. 0.15 Traper John, pon.
RTL PLUS
6.00 Jutranji magazin. 9.00 Poročila. 9.10 Formula ena. 9.30 Lov na milijon, pon. 11.00 Šov. 11.25 Wells Fargo. 12.10 Buck Rogers. 13.35 Santa Barbara. 14.25 Springfieldova zgodba. 15.10 Klic srca. 15.55 Čips. 16.45 Tvegano! 18.00 Ženska za sedem milijonov. 18.45 Poročila. 19.25 A-team. 20.15 Šef. 21.10 Konvoj, akcijski, 1978 (Kris Kristofferson). 23.05 Kulturni magazin. 23.30 Poročila. 23.40 Magazin za moške. 0.15 Randhapura, pustolovski, 1967 (George Nader).
TELE 5
6.30 Dobro jutro, Bino. 11.00 Sindikat zmedencev. 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito. 12.30 Magazin. 13.00 Mesto, dežela, reka. 13.25 Bim, barn, bino: Saber Rider, Mijuki, Lucy, Arci-bald. 18.30 Poročila. 18.33 Mesto, dežela, reka. 19.00 Bliskovito, kviz. 19.30 Poročila. 19.45 Hop ali top. 20.15 Robin Hood, pustolovski, 1985 (Vincent Friell). 21.55 Poročila. 22.05 Nočna patrulja. 22.55 Therese Humbert, 4. del. 23.30 Čarovnik, akcijski, 1979 (Alan Arkin).
PRO 7
6.00 Buffalo Bill, Bosonoga v parku, Niklaas, Richmond Hill, čarovnik. 12.15 Bill Cosby. 12.40 Hartovi. 13.30 Gidget v Parizu, pon. 15.10 Scarlet. 15.35 Future. 16.10 Fant z druge zvezde. 17.05 Vicki. 17.45 Ceste San Francisca. 18.35 Trick 7. 20.15 Bobby je največji, komedija, 1967 (Peter Seilers) 22.00 Čelade gor, hlače dol, erotični, 1980 (Nadia Cassini). 23.20 Starsky in Hutch. 0.20 Nebeški dnevi.
TOREK 30. julij
8.50 Video strani
9.00 Mozaik: Zgodbe iz školjke,
Osmi dan, ponovitev 10.45 Video strani 16.15 Video strani 16.30 Sova, ponovitev 18.00 Tv dnevnik 1 18.05 Spored za otroke in mlade: J. Žmavc: Domača naloga na potepu 19.05 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 D. Moggach: Ukradena, angleška nadaljevanka, 4/6 21.05 Slovenija — umetnostni vodnik
21.15 Glasbeni portreti: Jasna Zlo-
kič, oddaja HTV 21.50 Tv dnevnik 3 22.10 Sova: Pujsovi dosjeji, angleška nanizanka, 9/14, Princesa Daisy, ameriška nadaljevanka, 3/4
23.30 Video strani
TV SLOVENIJA 2
18.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 10.05 Naši pevski zbori in duhovna glasba z naših tal. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Regionalni programi TV Slovenija studio 2 Koper. 21.30 Žrebanje lota. 21.35 Umetniški večer: K svetilniku, angleški film. 23.30 Yutel.
HTV 1
9.30 Poročila. 9.35 Izobraževalna oddaja. 10.15 Majhen svet otroška oddaja. 10.45 Poletni program 14.50 Tv koledar. 15.05 Poročila. 15.10 Prezrli ste, poglejte. 17.40 Otroški program. 18.15 Hrvaška danes. 18.45 Poljudnoznanstvena oddaja. 19 15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 1. 20.00 Serijski film. 21.00 Žrebanje lota. 21.10 V velikem planu, kontaktna oddaja. 22.10 Tv dnevnik 2 22.30 Kino klub. 0.25 Poročila
HTV 2
18.50 Video strani. 18.55 Pregled sporeda. 19.00 Oddaja za naročnike HRTV. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Risanka. 20.20 Vietnam, serijski film 6/10. 21.15 Kavarnica Na zdravje, humoristična serija, 22/52. 21.50 Serijski film. 22.40 Poročila. 23.00 Dokumentarna oddaja.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Svet se vrti okoli mene, pon. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Bingoi. 14.00 Policijska akademija, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Bonanza (Michael Landon). 16.45 Narodna glasba. 17.50 Zaljubljen v čarovnico. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Mancuso, FBI (Robert Loggia). 21.00 Bojni pilot, vojni, 1958 (Robert Mitchum). 22.50 Poročila. 23.00 Spiegel TV. 23.30 Na begu, začetek serije, 1963 (David Janssen). 0.20 Mancuso, FBI, pon.
RTL PLUS
6.00 Jutranji magazin. 9.00 Poročila. 9.05 Holmes in Yoyo. 9.30 Ko poči bomba, kriminalka, 1958 (Oskar Sima). 11.00 Šov. 11.25 Wells Fargo. 12.10 Buck Rogers. 13.10 Hammer. 13.35 Santa Barbara. 14.25 Springfieldova zgodba. 15.10 Klic srca. 15.55 Čips. 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Ženska za sedem milijonov. 18.45 Poročila. 19.20 Knight Rider. 20.15 Gideonova bitka, kriminalka, 1989 (Louis Gossett jr.). 22.00 Ex-splosiv, politični magazin. 22.50 Glavne novice. 23.40 Poročila. 23.50 Brutalne sence, gangsterski, 1972 (J. L. Trintignant). 1.30 Rokoborba.
TELE 5
6.30 Dobro jutro, Bino. 11.00 Sindikat zmedencev. 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito. 13.00 Mesto, dežela, reka. 13.25 Bim, barn, bino: Teddy Monster, Cool McCooi, Lucy, Galaxy Rangers 18.30 Poročila. 18.33 Mesto, dežela reka. 19.00 Bliskovito, kviz. 19.30 Poročila. 19.45 Hop ali top. 20.15 Poslednja priložnost, kriminalka, 1988 (Robert Urich). 21.45 Poročila. 22.00 Čarovnica grofa Drakule, grozljivka, 1968 (Christopher Lee). 23.20 Z dežnikom in melono. 0.05 Bliskovito.
PRO 7
6.05 Buffalo Bili. Samurajevo maščevanje, Dundee in Culhane. 11.55 Vicki. 12.15 Harryjeve sodbe. 12.40 Čarovnik. 13.30 Pa ne z menoj, gospod, pon. 15.10 Trick 7. 16.10 Planet opic. 17.05 Vicki. 17.45 Z loparjem in pištolo. 18.35 Trick 7. 20.15 Denar ali življenje, komedija, 1966 (Heinz Rühman). 21.45 V globini srca. erotični, 1984 (Steven Bauer). 23.25 Satira. 0.10 FBI, serija.
SREDA 31. julij
gEdffl
8.50 9.00 9.55
11.10
12.05 16.15 16.30 18.00 18.05 19.05 19.30 20.05
22.25 22.50
0.10
Video strani
Mozaik: Živ žav
Zora Dirnbach: Dve ljubezni,
drama HTV, ponovitev
D. Moggach: Ukradena, angle-
ika nadaljevanka, 4:6, pon.
Video strani
Video strani
Sova, ponovitev
Tv dnevnik 1
Klub Klobuk, kontaktna oddaja
Risanka
Tv dnevnik 2 '
Film tedna: Sophia Loren: Her Own Story, ameriiki film Tv dnevnik 3
Sova: Alf, 47. del ameriške nanizanke, Princesa Daisy, 4., zadnji del ameriške nadaljevanke
Video strani
TV SLOVENIJA 2
17.30 Satelitski program, poskusni prenosi. 19.00 Tv Slovenija 2 Studio Maribor. Poslovna borza, Tv ruleta. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Mozart: Maša ob kronanju. 21.45 Svet poroča. 22.30 Yutel.
HTV 1
9.30 Poročila 9.35 Tv koledar. 9.45 Romantično slikarstvo na Hrvaškem. 10.15 Otroški program. 10.45 Poletni program. 15.05 Poročila. 15.10 Tv koledar. 15.20 Prezrli ste poglejte. 17.40 Otroški program. 18.15 Hrvaška danes. 18.45 Dokumentarna oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Ciklus filmov znanstvene fantastike. 22.05 Tv dnevnik 2. 22.25 Znanstveni forum: Znanost in človek. 23.25 Poročila.
HTV 2
19.20 Video strani. 19.25 Pregled sporeda. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Risanka 20.20 Megamix. 21.00 Novi čas. 21.20 Krila humoristična serija, 8.15. 21.55 Serijski film. 22.45 Poročila. 23.05 Glasbena oddaja.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Bojni pilot, pon. 12.05 Kolo sreče. 12.45 Tv borza. 13.35 Bingo. 14.00 Ollies, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Kung fu. 16.45 Stingray. 17.50 Dekleta in fantje, začetek zabavne serije, 1969 (Robert Reed). 18.15 Bingo 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Hunter. 21.00 Čudoviti možje v letečih strojih, komedija, 1966 (Burt Ives, Gert Grobe). 22.45 Poročila. 23.00 Halo, Berlin. 23.25 Petek, trinajstega serija. 0.15 Filmski ustvarjalci. 0.30 Hunter. 1.20 Golf, povzetek.
RTL PLUS
6.00 Jutranji magazin. 9.05 Homes in Yoyo. 9.30 Sanjska Afrika, pustolovski, 1988 (Kitty Aldrige). 11.00 Sov. 11.25 Divja roža, prvi del. 12.10 Buck-Rogers. 13.10 Hammer. 13.35 Santa Barbara, 600 nadaljevanje. 14.25 Springfieldova zgodba. 15.10 Klic srca. 15.55 Čips. 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Ženska za sedem milijonov. 18.45 Poročila. 19.20 Foxfi-re. 20.15 Zasopli Josef, veseloigra. 22.00 Stern TV. 22.35 Dr. Westphall 23.25 Poročila. 23.35 Angel varuh New Yorka. 0.25 Dr. Westphall, pon. 1.10 Rokoborba.
TELE 5
6.30 Dobro jutro, Bino. 11.00 Sindikat zmedencev. 12.00 Bliskovito. 12.30 Magazin. 13.00 Mesto, dežela reka. 13.25 Bim barn, bino: Microbi, Lucy. Popaj, Galaxy Rangers. 18.33 Mesto, dežela, reka. 19.00 Bliskovito, kviz 19.30 Poročila. 19.45 Hop ali top. 20.15 Leva za zajtrk, prosim, komedija, 1974 (Jan Rubens). 21.40 Poročila. 22.00 Robin Hood, pon. 23.30 Čarovnica grofa Drakule, pon. 1.00 Bliskovito 88.
6.00 Buffalo Bill, Trick 7, Hiša na Eaton Place. 11.05 Dundee in Culhane. 11.55 Vicki. 12.15 Grk osvoji Čikago. 12.40 Z loparjem in pištolo. 13.30 Denar ali življenje, pon. 15.05 Trick 7. 16.05 Lassie. 16.30 Zvezde in živali. 16.40 Ben. 17.10 Vicki. 17.50 Harry Fox. 18.35 Trick 7, risanke. 20.15 Pri »Pojočem konjičku«, komedija, 1963 (Peter Weck). 21.45 Dva. 22.40 Meso orhideje, kriminalka, 1974 (Charlotte Ram-pling, Bruno Cremer). 0.40 Starsky in Hutch.
jSAŠ ČAS
SEŽE V
vsAKO VAS
I V RAVNE PRI ŠOŠTANJU
ste vabljeni v soboto, 27. julija ob 16. uri
na otvoritev
NOVE TRGOVINE Z MEŠANIM BLAGOM
in
-------------1
BISTROJA CIGLER	|
Od 18. ure bosta za zabavo skrbela an- ■ sambel Jožeta Šumaha in Alberto Gre- I gorič, bistro CIGLER pa za dobro hra- I no in pijačo.	■
Vabljeni!

Rocionolle*
dota SLOVENJ GRADEC
OB CELJSKI CESTI
GRADITELJI!
ZA VAS IMAMO VSE GRADIMO SKUPAJ ZA SREČNO PRIHODNOST
POPUST DO 50 %
NAD 100.000,00 DIN DODATNO 3 % SCONTA OD 15. VII. DO 15. VIII. 1991
—	furnirna vrata Sumo »Lesna« Jus, gladka in rustika - 25 %
—	furnirna vrata Sumo, nar. hrast, nemška izv.
rustika »C«	_ 50 %
—	okna izolir »Lesna« in polkna	- 20 %
—	furnirne stenske obloge Pamo »Lesna«	- 20 %
—	vhodna in garažna vrata iz smreke, bora in hrasta - 10 %
—	klasičen hrastov parket kval. S in R	- 10 %
—	ladijski pod in masivna obloga	- 10 %
—	vse vrste ostrešja, letve in deske	- 10 %
—	strešna okna in stopnice	— 10.,%
—	tegola »canadese«, črna in rdeča	— 10,%
—	vse vrste panelnih, ivernih in vezanih plošč	— 10 %
—	alpski strešnik »Vramac«
—	traktorji »Zetor« in Torpedo-Deutz
Plačilo z gotovino ali naročilnico S. Z. pri plačilu v 8 dneh; če kupite za več kot 50.000,00 din, blago pripeljemo na dom — do 120 km.
Odprto vsak delavnik od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Informacije: tel. (0602) 41-160, 41-941, faks: 41-063 ali »GRADBENIK« Maribor, Sokolska 102, Studenci, tel. (062) 31-980, za Prekmurce RCS Dobrovnik, tel. (069) 79-290.
Kličite — pridite — pripeljemo — odpeljite Vso srečo v novem stanovanjskem okolju.
gorenje
vabi k sodelovanju mlajše, sposobne, kreativne in odločne strokovnjake, ki bi bili pripravljeni s svojim znanjem in prodornostjo uresničevati zastavljene cilje na področju prodaje naših kuhinj in kopalnic, zato
razpisuje delovno mesto
DIREKTOR TRŽENJA
Prijavijo se lahko kandidati, ki imajo:
—	najmanj visokošolsko izobrazbo ekonomske smeri,
—	5 let delovnih izkušenj,
—	aktivno znanje nemškega in angleškega jezika,
—	vodstvene sposobnosti
Izbranemu kandidatu, ki bo imenovan za dobo 5 let, s trimesečnim poskusnim delom, bomo zagotovili:
—	stimulativno plačo
—	rešitev stanovanjskega problema,
—	strokovno usposabljanje,
—	ustvarjalno in polno svobodo ob doseganju zastavljenih načrtov,
Pisni priglasitvi z opisom dosedanjih delovnih izkušenj naj kandidati priložijo dokumente o izpolnjevanju zahtevanih pogojev.
Prijave sprejemamo 15 dni po objavi in sicer na naslov Gorenje Notranja oprema, d.o.o., Kadri, organizacija in splošne zadeve Partizanska 12 63320 Velenje
Kandidate bomo izbrali v 30 dneh po končanem zbiranju prijav, o izbiri pa jih obvestili v nadaljnjih 8 dneh.
Trgovina z mešanim blagom
Koroška 8 c, Velenje Tel.: 855-998
LIR
Trgovina z gradbenim materialom
Tel.: 063/855-646, odprta od 6. do 18. ure, sobota od 6. do 15. ure
Republika Slovenija
SKUPŠČINA OBČINE VELENJE
Komisija za volitve,
imenovanja
in kadrovske zadeve
PONOVNO RAZPISUJE DELA IN NALOGE
DIREKTORJA GEODETSKE UPRAVE OBČIN MOZIRJE IN VELENJE
Poleg splošnih pogojev navedenih v Zakonu o delavcih v državnih organih (Uradni list Republike Slovenije, št. 15/90) mora kandidat izpolnjevati naslednje pogoje:
— da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo iz delovnega področja upravnega organa.
Kandidat naj predloži videnje razvoja geodetske dejavnosti v občini Velenje in Mozirje.
Direktorja Geodetske uprave občin Mozirje in Velenje imenujeta Skupščini občin Mozirje in Velenje za dobo 4 let.
Pisne prijave z dokazili sprejema kadrovska služba občine Velenje, Titov trg 1, 15 dni po objavi.
O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po imenovanju na skupščini.
(n
s
ifl (D C
»Naš čas« izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Fran-tiška Fojta I0.
»NAŠ CAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965: do I. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1.marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p. p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955.
Cena posameznega izvoda je 22,00 din, mesečna naročnina 88,00 din, trimesečna naročnina 260 din, polletna naročnina 520,00 din, trimesečna naročnina za tujinò 440 din.
Žiro račun pri SDK podružnici Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: CZP Mariborski tisk Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine Republike Slovenije, št. 421-1/72 po 8. februarju 19874, ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
Velenje
Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Plešivec).
Naročila za vaie čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450.
UKV 97,2 IN 88,9 Mhz
PETEK, 26. JULIJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Poročila Radia Velenje; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Za konec tedna; 16.30 Duhovna iskanja; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 18.00 V imenu Sove; 19.00 Vi izbirate, mi vrtimo; 20.00 Lahko noč.
NEDELJA, 28. JULIJA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Poročila Radia Velenje; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 15.00 Vaše čestitke in pozdravi.
PONEDELJEK, 29. JULIJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Poročila Radia Velenje; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Najboljše, najnovejše; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 31. JULIJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Poročila Radia Velenje; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 17.00 do 19.00 Poletno popoldne na Radiu Velenje; 19.00 Na svidenje.
I 1	M	hI	hI	l°l	1 1	1 1	1 1	1 I
REDNI KINO
Četrtek, 25. 7. ob 18. uri
BLOB-MEHUR MORILEC - ameriška grozljivka. V. gl. vi.: Kevin Dillon, Shawnee Smith Četrtek, 26. 7. ob 18. in 20. uri
JACKOBOVA LESTVICA GROZE - ameriški triler. V gl. vi.: Tim Robbin.
Režija: Adrian Lyne (Fatalna privlačnost, scenarij za film DUH) Sobota in nedelja, 27., 28. 7. ob 18. in 20. uri
IZGANJALEC HUDIČA III-ameriška grozljivka. V. gl. vi.: George C. Scott
POČITNIŠKI PROGRAM V REDNEM KINU
Četrtek, 25. 7. ob 10. uri
NEDOKONČANA ZGODBA II. del - ameriški, fantastični Ponedeljek, 29. 7. ob 10. uri
BLOB-MEHUR MORILEC — ameriška grozljivka. Torek, sredo in četrtek, 30., 31. 7. in 1. 8. ob lO.uri
SANJSKI AVTO — ameriški, akcijski, komedija. Režija: Lyman Dayton
KINO DOM KULTURE
GROZLJIVKE LETA obn 20. uri v DOMU KULTURE!
Sreda, 24. 7. IZGANJALEC HUDIČA III.
Vloga: George S. Scott. Režija: William Peter Blatty. Hudič, ki ga je duhovnik izgnal iz deklice v filmu UZGANJALEC HUDIČA (I. del) je še živ. Duhovnik je mrtev in v komu in v kolikih je sedaj hudič?
Četrtek, 25. 7. JACKOBOVA LESTVICA GROZE — triler Vloge: Tim Robbins, Alizabeth Pena. Režija: Adrian Lane (Fatalna privlačnost). Skrivnosten film poln negotovosti, nasilja in vznemirjenja. Petek, 26. 7. BLOB-MEHUR MORILEC Vlogi: Shawnee Smith, Kevin Dillon. Režija: Chuck Russell.
Snežena masa, ki so jo proizvedli znanstveniki začne ubijati prebivalce nekega majhnega mesta. Ker je ta masa neuničljiva pokličejo, na-pomoč tiste, ki so jo ustvarili.
NOČNI KINO V REDNEM KINU
Četrtek, 25. 7. ob 20. uri ter v petek, 26. 7. ob 11. uri Petek in sobota, 26., 27. 7. ob 22. uri
HUDIČ V GOSPODU HOLMSU - ameriški, trda erotika.
KINO ŠOŠTANJ
Nedelja, 28. 7. ob 20. uri
NOČNI KINO - HUDIČ V G. HOLMESU - trda erotika Ponedeljek, 29. 7. ob 19. uri IZGANJALEC HUDIČA III. - amer. grozljivka.
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 26. 7. ob 20. uri
IZGANJALEC HUDIČA III - grozljivka.
LETNI KINO NA TERASI BAZENA !!!!!! Novo! Novo!
Sobota, 27. 7. ob 21.30
RIBA IMENOVANA WANDA - ameriški, komedija. V gl. vi.: John Cleese, Jamie Lee Curtis, Kevin Kline. Režija: Charles Crichton.
Izjemna komedija o togem advokatu, ki podleže čarom zaročenke nekega njegovega klijenta, ki ga pritegne v veliko tihotapljenje dijaman-tov.
KINO »DOM« MOZIRJE
25. 7. - ŠKANDAL V HOLYWOODU, ameriški akcijski. 27. in 28. 7. - ZALJUBI SE V VOHUNKO, ameriška krimi komedija.
KINÒ »JELKA« NAZARJE
27. in 28. 7. - CELIČNI TRIKOTNIK, ameriška grozljivka. 31.7. — DARMAN, ameriški avanturistični. KINO »LJUBNO«
27. in 28. 7. - TATOVI PORSCHEA, ameriški avanturistični.
GIBANJE PREBIVALSTVA
POROKE:
Peter Pečovnik, rojen 1970, Črnova 46/B in Milica Grofel-nik, rojena 1970, Črnova 46/B
Franc Supovec, rojen 1958, Gaberke 219 in Ivanka Tovornik, rojena 1956, Velenje, Velj. Vlahoviča 38
SMRTI:
Anton Videmšek, rojen 1917, upokojenec iz Sel 23; Frančiška Strmčnik, rojena 1916, družinska upokojenka, Plešivec 19; Frančiška Krump, rojena 1914, Bevče 9; Stanislav Erjavc, rojen 1935, Krnice 17.
US
tel. 883 481, 888 480
ijjsìm oßüas, ocjùzi. ir noi oca.
CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, da bo kemična čistilnica POLAK na Koroški 44 v Velenju zaradi kolektivnega dopusta zaprta od 29. 7. do 17.8. 1991. Hvala za razumevanj^_
LADO RIVO, staro 3 mesece in Golf dizel, letnik 1985, ugodno prodam. ® 854-191. (Možna menjava). IŠČEM ŽENSKO za varstvo leto dni starega fantka. ® 856-027. NUDIM PRODAJO ARTIKLA ZA VSAK DOM. Dobimo se pred gostiščem Raj h v petek ob 18. uri. PRODAM TELETA. ® 778-112. PARCELO, GRADBENO UREJENO v Veliki Pirešici 29, prodam. ® 779-177.
PRODAM PARCELO za vikend v okolici jame Pekel. ® 779-177. GLISER, prikolico in T-18 zelo ugodno prodam. ® 853-109. CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, daje frizerstvo »Danica« na Koroški 11 v Šoštanju, zaradi kolektivnega dopusta zaprto od 29. 7. do 11. 8. 1991. Se priporočamo!
SAMSKA ŽENSKA IŠČE garsonjero ali podobno manjše zasebno stanovanje v Velenju. Pisne ponudbe pošljite pod šifro »Mirna in poštena«.
GLISER S PRIKOLICO in motorjem T-18, zelo ugodno prodam. ® 853-109. HI-FI STOLP s CD gramofonom, daljinski, nov in videore-
korder zelo ugodno prodam. ©853-109.
MLADE ISTRSKE KRATKODLAKE GONIČE odličnih staršev. © 855-696.
ZASTAVO 750, letnik 1976, v voznem stanju, neregistriran, prodam. © 831-504. PARCELO 1600 m2 v Osrekah pri Veliki Pirešici, sončna lega, bivalna uta, vodovod itd., prodam. ® 712-182. KUPIM PARCELO NA RELACIJI LOKOVICA—ŠMARTNO OB PAKI —PAŠKA VAS. Plačam v gotovini. © 882-775. 10 km OD ATOMSKIH TOPLIC prodam starejšo vseljivo hišo z nekaj zemlje. Voda in elektrika v hiši, primerno za vikend. Koprive, Brezovec 9, PTT BUČE.
SEDEŽNO GARNITURO, raz tegljiv kavč in dva fotelja, ugodno prodam. © 891-169. MLADA SLOVENSKA DRUŽINA nujno išče stanovanje v najem. ©881-311, interna 18, do 14. ure.
ŠTUDENTKO SPREJMEM ZA SOSTANOVALKO v garsonjero v Ljubljani. Informacije zvečer © 063-855-395.
V MISLINJSKI DOBRAVI prodam medetažno stanovanjsko hišo, v III. gradbeni fazi. Informacije po telefonu od 8. do 14. ure © 856-899.
ŽALUZIJE IN ROLETE izdelujemo in vgrajujemo po ugodnih cenah. © 063-24-296 Andrej.
BUTIK »FISCHER« iz Vele nja, vabi na veliko sezonsko razprodajo od 29. 7. do 9. 8. 1991.
TZV IŠČE PRODAJALCE za
prodajo tekstila v Šoštanju in Velenju z okolico. Lasten prevoz ©831-694.
j (jipak^
I Usluge LAKIRANJA AVTOMOBILOV I opravljamo kvalitetno in hitro v sodobno ureje-
Ini lakirnici.
Za podrobnejše informacije pokličite na tel. I št.: 063/855-387.
BPMBÌ
"ŽELE ZA RANE
HITRO IN BREZ TEŽAV ZACELI VSE MANJŠE RANE IN PREPREČUJE NASTAJANJE BRAZGOTIN.
'NlIPO
m	ljubljanska banka
	Splošna banka Velenje d.d.
	Velenje
DEZURSTV
DEŽURNI ZDRAVNIKI V VELENJU
ČETRTEK, 25. 7. 1991 dopoldan dr. Mijin, popoldan dr. Zuber, nočni dr. Stupar, nočni dr. Kočevar.
PETEK, 26. 7. 1991 dopoldan dr. Hrastnik, popoldan dr. Popov, nočni dr. Popov, nočni dr. Popov.
SOBOTA IN NEDELJA 27. in 28. 7. 1991 dežurni dr. Rus, nočni dr. Rus, dnevni dr. Lazar.
PONEDELJEK, 29. 7. 1991: dnevni diopoldan dr. Renko, pop. dr. KCočevar, nočni dr. Zuber, nočni dr. Stupar.
DEŽURNI ZOBOZDRAVNIK V VELENJU:
28. 7. 1991 dr. Biljman Marina.
DEŽURNI VETERINAR ŠOŠTANJ:
26. 7. do 2. 8. 1991 Blatnik Franc, diplomiran veterinar, Sta-netova 47, telefon 857-875. DEŽURNI VETERINAR V MOZIRJU:
Od 22. julija do 28. julija 1991 Ciril Kralj, diplom, veterinar, Ljubno, telefon 841-410.
Od 29. 7. do 4. 8. 1991 Marjan Lesnik, dipl. veterinar, telefon 831-219 Ljubija. DEŽURNA LEKARNA:
Ob sobotah in nedeljah je odprta dežurna lekarna v Velenju, z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro.
^ NATAŠA ^ ROSER
Šalek 84
tel.: 063/856-947
Velenje
Frizerski salon in trgovina na drobno
Delovni čas: vsak dan od 7. do 20. ure sobota od 7. do 13. ure

d. o. o.
Podjetje za Consulting, marketing in agencijske storitve Delovni čas: vsak dan, razen nedelje od 7. do 13. ure
Vse informacije osebno ali po telefonu na številki 063/856-947
Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. je s 15. 7. 1991 spremenila obrestne mere in način obrestovanja dinarskih sredstev občanov.
Sredstva banka revalorizira z revalorizacijsko stopnjo, ki se spreminja in je trenutno 75% letno. Tako revalorizirana sredstva banka še obrestuje po veljavnih obrestnih merah, določenih s sklepom o obrestnih merah banke.
Skupna obrestna mera setavljena iz revalorizacije in obresti
Tekoči računi občanov	29%
Žiro računi občanov	29%
Hranilne vloge na vpogled	33%
Hranilne vloge, vezane nad 12 mesecev	91 %
Hranilne vloge, vezane nad 24 mesecev	94%
Hranilne vloge, vezane nad 36 mesecev	98%
Depoziti, vezani nad 1 mesec	75%
Depoziti vezani, nad 3 mèsece	
— depoziti do 50.000,00 din	80%
— depoziti od 50.000,00 din do 100.000,00 din	82%
— depoziti nad 100.000,00 din	84%
Depoziti, vezani nad 6 mesecev	85 %
Depoziti, vezani nad 12 mesecev	91 %
Dovoljena prekoračitev stanja na TR	110%
Nedovoljena prekoračitev stanja na TR	133%

ZAHVALA
Ob boleči izgubi
Ferda Vengusta
rudniški upokojenec iz Florjana
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, cvetje in sveče ter spremstvo na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo duhovniku za opravljen obred.
Žalujoči vsi njegovi
A k' silni glas bi gromu vzel, da razodel bi vsem ljudem, kak' sem trpel, sam zase vem, nikdar nihče ne bi verjel.
V SPOMIN
Mineva leto dni, odkar si nas zapustil prijatelj, mož in oče
Stane Bizjak
iz Rečice ob Paki
Spomin nate živi, čeprav sreče brez tebe ni. Tvojih bolečin ni več, ostale so le naše Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu ter s svečko, cvetom ali lepo
mislijo počastite spomin nanj.
Ribiška prijatelja, domači in Ribiška družina Paka Šoštanj

Zaman je bil tvoj boj,
zaman vsi dnevi hudega trpljenja,
bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
V četrtek, 4. 7. 1991 je nenadoma prenehalo biti srce dragega očeta, brata in strica
Martina Naveršnika
VELUNJSKEGA TINA iz Gahlerk 223, rojenega 21. 8. 1930
Prisrčno se zahvaljujem vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala Milanu Urbancu, Zdravku Zaljuberšku, Potočnikovim in ostalim za
njihovo pomoč.
Zahvalo izrekam tudi DO ELKROJ ŠOŠTANJ, GD Gaberke, govornikoma za poslovilne besede ter duhovniku za opravljen obred.
Žalujoči: hčerka Marjana in ostali domači
/h" ~y
m I

SPOMIN
Eno leto je poteklo solz nešteto je preteklo, solze grob so premočile, a tebe, zlati mož in oče niso prebudile. Če bi solza te zbudila, te ne bi črna zemlja krila.
Franc Stropnik
Bele vode 25. 6. 1990-25. 6. 1991
Presrečna so bila leta, ki smo jih skupaj preživeli, si delili dobro in zlo, pa vendar je
bilo lepo.
Nesrečni smo, ker smo te izgubili, a ponosni, da smo te imeli.
Žena Rozalija ter sinova in hčerke z družinami
Gornja Savinjska dolina
Namesto tankov pustošil veter
Posledic vojnih spopadov v mozirski občini na vso srečo ni, je pa za opustošenje znova poskrbela narava. To velja zlasti za področje Kasnega vrha, Kranjskega raka in Podvolovljeka, predela torej, ki mu že novembrske vode niso prizanesle. Prejšnjo nedeljo se je namreč na tem področju razdivjal orkanski veter, ki je samo tu izruval in zlasti polomil po prvih ocenah preko 5.000 kubikov lesa, pri samo štirih lastnikih. Že prve ocene kažejo na ogromno škodo, ki presega 4 milijone dinarjev. Dejstvo namreč je, da večji delež odpade na polomljen les, kar pomeni veliko manj kakovostnega lesa in večje odpadke, nižje cene za les in visoke stroške odpravljanja posledic, da o zahtevnem in nevarnem delu v strminah ne govorimo.
Posredno bo škoda seveda še večja. Gre namreč za končno sanacijo s pogozdovanjem, pozabiti pa ne smemo na ekološke posledice. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da so bili ti lastniki oškodovani že ob novembrskih poplavah, skupaj s sedanjim vetrolomom to pomeni nepopravljivo škodo, ki je brez družbene pomoči ne bo mogoče odpraviti. Prav ta pomoč pa je v sedanjih razmerah več kot vprašljiva. Na Gozdnem gospodarstvu si seveda z vsemi močmi prizadevajo, da bi vse skupaj čimprej sanirali, prepričani pa so, da bo sanacija zaradi težkih pogojev in nevarnega dela trajala dalj časa. (jp)
Pogled na izruvane in polomljene gozdove je zares grozljiv
ŠŠK gre spet v Ribno!
Od 11. do 18. avgusta letos bo Šelaški študentski klub organiziral tradicionalno taborjenje v Ribnem pri Bledu.
Tisti, ki se ga bodo udeležili, bodo lahko uživali v jahanju konjev, spuščanju s kajaki po Savi, igri golfa, v streljanju z lokom, drugih športnih igrah in seveda študentskih zabavah. Za taborjenje veljajo študentske cene!
Prijave sprejemajo v Placu vsak dan do 16. ure.
I I I I I I I I I I I I I I I
S I I I I I I I I I I I
I »
8 I I I
1 I I
Med šoferji v Gorenju
Z negotovostjo na pot
Letošnje poletje nam ni prineslo nič kaj prijetnih dni. Dogodki, ki so se odvijali z nepričakovano naglico in potekom so nam vlili v kosti strah, negotovost in nezaupanje, zaustavili so vse načrte, tako delovne, kot tudi počitniške. Delo v takšnih razmerah res ni bilo mogoče in tako so mnoge tovarne v dneh najhujše vojne vihre zaprle vrata in delavci so bili na dopustih, resda doma pred televizijskimi sprejemniki ali v zakloniščih. Nekatere tovarne so morale kolektivne dopuste še podaljšati, saj ni bilo potrebnih pogojev za delo, predvsem zaradi motene oskrbe z materialom.
Mnoge cestne barikade po Sloveniji, ki so zapirale pot tankom, so jo tako zaprle tudi šoferjem tovornjakov, ki skrbijo da je material pravočasno v tovarnah. Tudi šoferji Gorenjevih tovornjakov so imeli težave in zato nekaj dni niso šli na pot. Nekateri so bili ob začetku agresije še na poti in so se hiteli vračati domov. Brž ko so se razmere na cestah uredile vsaj za silo, so zopet sedli za volan, čeprav z občutkom tesnobe, pa vendar delo je delo.
Mi smo se oglasili v Gorenju in se sedaj v dneh, ko so se razmere v Sloveniji vsaj malo uredile in pomirile zapletli v pogovor s šoferji, ki so se vračali s poti ali nanjo odhajali. Polni so vtisov, dogodivščin s poti, pripovedi, vse njihove besede pa so prežete z negotovostjo in strahom pred neljubimi dogodki na poti. Največji problem je sedaj v tem, da se krizna področja kot gobe po dežju pojavljajo v vseh ostalih republikah, v katere pa se naši sogovorniki tudi največ odpravljajo.
»Preskrba z materialom seje sedaj nekako normalizirala, če-
prav naši šoferji vozijo v teh razmerah le po Sloveniji, Bosni, Hrvaški, z ostalimi deli Jugoslavije pa imamo urejen transport materiala po železnici,« nam je povedal Peter Kovač, oddelkovodja zunanjega prometa. Dejal je, da šoferjev nihče ne sili na pot na krizna območja, temveč je vse na prostovoljni bazi. »Dejstvo pa je, da se šoferji, ki so na poti doživeli razne neprijetnosti, le s težavo odločijo za ponovne vožnje proti jugu,« je še dejal Peter Kovač.
Seveda je velika razlika med kraji, v katere vozijo in ljudmi, s katerimi so v kontaktu. Ponekod ni nikakršnih problemov, drugje pa se šoferji srečujejo z neljubimi situacijami. Tudi zelo tesnih srečanj s tanki, pogostih cestnih kontrol, ob katerih je včasih skozi šipo v kabino usmerjena cev puške, provoka-cij ne manjka. Na srečo do sedaj še ni prišlo do zaplemb avtomobilov ali napadov na šoferje, vendar se vsi dobro zavedamo, da so zadnji dogodki skrhali tudi zaupanje v ljudi.
Iz pripovedi šoferjev lahko ugotovimo, da je trenutno zelo negotovo potovati po nekaterih
delih Hrvaške in po Bosni, tu in tam so policaji ob cestnih kontrolah celo spraševali šoferje, kdo jih je poslal v te predele, za varnost in prevoznost cest pa jim ni mogel nihče jamčiti.
V času našega obiska so nalagali robo na tovornjak za Vojvodino, smer potovanja še ni bila točno določena, in nekaj tovornjakov za Hrvaško ter enega za Črno goro, ki pa bo peljal le do Dubrovnika. Vsakodnevne linije z Zagrebom potekajo normalno, ovirane so bile le v času cestnih blokad. In Jože Verdev, ki je med pogovorom ravno izpolnjeval potni nalog za Zagreb je dejal: »V tistih dneh sem prišel le do Krškega, vendar so me opozorili, da se moram vrniti, saj so ceste blokirane, pa tudi na obvoznicah promet ni bil mogoč. Tako sem se z robo vrnil v Velenje.«
Med našim pogovorom se je iz Titograda vrnil Ivan Goršek, ki je dejal: »Do Titograda sem potoval skozi Dalmacijo, vračal sem se preko Bosne in reči moram, da na poti razen cestnih kontrol, pri katerih v glavnem iščejo orožje, nisem imel posebnih problemov. V Črni gori na cestah ni bilo policije, plaže v Budvi in okolici pa so zelo polne, predvsem domačih gostov. Tudi z delavci na našem servisu v Titogradu sem se
pogovarjal tako kot pred meseci in tudi ti so me normalno sprejeli.«
Marsikaj bi še lahko napisali iz tega pogovora, vendar lahko zaključimo nekaj. Vtisi in dogodki z voženj so velikokrat odvisni od kraja, v katerega so šoferji namenjeni, predvsem pa od tega, kako na stvari gledajo ljudje, s katerimi pridejo tam v stik. Vseh 38 šoferjev, med njimi je tudi ena ženska, ki je prav te dni na poti po Dalmaciji, je prežetih z negotovostjo in strahom pred neljubimi dogodki na poti. To lahko popolnoma razumemo, saj pač nihče ne želi tvegati. Že tako je delo šoferjev, ki so dneve in noči za volanom naporno, v teh negotovih dneh, polnih nepredvidljivih situacij, ki celo pot visijo v zraku, pa še posebej pri nas opazovalcih, vzbuja nekakšno spoštovanje in občudovanje teh ljudi.
Prav radi verjamemo temu, kar smo med šoferji večkrat slišali. Želijo si le miru in varnost, da bodo lahko mirno opravljali svoje že tako naporno delo, z veseljem sedli za volane njihovih velikih jeklenih konjičev, saj je to nenazadnje njihov kruh in kruh njihovih družin.
Šoferji, srečno in mirno pot vam želimo!
Matjaž Černovšek foto: mč
Savudrija
Veselje ob Toplici
Letovanje otrok bo Spet malo razvedrila
Razmere se v zadnjih dneh le nekako umirjajo in življenje se počasi zopet usmerja v ustaljene tokove, vendar še vedno z grenkim priokusom preteklih dni. Tudi mnogi dopusti in počitnice bodo letos le neuresničene želje. No tako pa ne bo za otroke iz Velenja, Šoštanja in Šmartna ob Paki. Ti bodo v organizaciji Občinske zveze društev prijateljev mladine Velenje tako kot že mnoga leta poprej letovali v Savu-driji.
Letovanje bo potekalo v dveh izmenah, in sicer prva izmena od 30. julija do 9. avgusta, druga pa od 9. do 19. avgusta. Otroci se bodo v Sa-vudrijo odpeljali 30. julija in 9. avgusta. V Velenju bo odhod izpred Rdeče dvorane ob 6. uri zjutraj, v Šoštanju izpred osnovne šole Karel Destovnik-Kajuh in v Šmartnem ob Paki izpred samopostrežne trgovine.
V obeh izmenah za letovanje v Savudriji je še nekaj prostih mest, polna cena desetdnevnega letovanja pa je 3.168 dinarjev. Upamo, da bodo časi naklonjeni najmlajšim ter jim zaželimo prijetne počitnice ob morju, kjer bodo vsaj malo pozabili na letošnji neprijeten pričetek tako težko pričakovanih prostih dni.
(mč)
Vsi si včasih zaželimo, da bi odšli nekam in pozabili na minule dni, na težak vsakdan. Vendar pa je bilo to kar nekaj preteklih dni, tednov nemogoče.
Najbolj »korajžni« pa so sedaj že odšli proti sinjemu Jadranu, drugi se moramo znajti kako drugače. Prav za te slednje pa so pred nedavnim poskrbele terme Topolšica.
Kot povsod so si tudi tukaj delo razdelili. Sonce je poskrbelo, da smo bili bolj žejni kot običajno, organizatorji pa za zabavo.
Ogledali smo si lahko tekmovanje trojic v odbojki in tekmovalci so se prav potrudili, da gledalcem ni bilo preveč dolgčas. Predstavili so se tamburaši, folklorna skupina z narodnimi plesi in New Swing kvartet z ubranimi glasovi.
Konec koncev so bili vsi zadovoljni. Organizatorji z dobro udeležbo, obiskovalci z zabavo, otroci pa s slaščicami, ki so jih lahko kupili na stojnici pred hotelom. Kaj pa so si starši in drugi obiskovalci mislili glede njih pa ne bi komentirala.
-mh-

MILIČNIKI SO ZAPISALI
PRETEP
Jože M. in Abas C. sta se 16. julija dopoldan stepla. Abas Č. je bil pri tem poškodovan. V lokalu Sumi na Tomšičevi cesti je bilo že kar dopoldan »zanimivo«.
PREVELIKA HITROST
Ljubo Znidar, voznik osebnega avtomobila, in Anton Dornik, voznik avtobusa, sta 17. julija vozila v Ložnici. Zaradi prevelike hitrosti sta trčila in nastala je materialna škoda. Prav tako zaradi prevelike hitrosti je isti dan okoli 20. ure prišlo do prometne nesreče tudi na Kidričevi cesti.
Elica Filipovič, voznica osebnega avtomobila, je zapeljala na nasprotni vozni pas ravno takrat, ko je nasproti pripeljal Franc Podgoršek. Trčila sta in v avtomobilu Elice sta bili sopotnici poškodovani, ena huje.
UKRADLI OLJE
PLINSKO
Že večkrat smo pisali o vlomih
v delovne stroje, last Nivo Celje. Isto se je ponovilo v noči na 17. julij. Nekdo je nad Gaberkami (Velenjski graben) iz bagra odnesel 300 litrov plinskega olja.
VLOMI V AVTOMOBILE
Anton R. je imel svoj avto parkiran v bližini Kajuhovega doma v Šoštanju. Bil je odklenjen in neznanec mu je (brez večjega truda) odnesel 7000 din.
Podobno se je zgodilo Lilijani D. 21. julija pri restavraciji Jezero. Imela je odprto stransko trikotno okno in nekdo je tako odprl( vrata in ji odnesel denarnico z manjšo vsoto denarja in fotografijami.
»Priložnost dela tatu«, bi lahko rekli. Zato se tudi sami bolj potrudimo in jim takšnih priložnosti ne dajajmo. Pozabimo na naglico in preverimo našo pozabljivost.«
RAZGRAJALA STA
V svojem stanovanju je 18. julija, v večernem času, razgrajal
vinjeni Peter L. Razbijal je pohištvo, ker pa nikakor ni mislil odnehati, so ga miličniki odpeljali. Vse to se je dogajalo v ulici Janka Ulriha.
Podobno je potekalo naslednji dan na Pokopališki 7, v popoldanskem času. Muhamed L. se ni zadovoljil le z razbijanjem in je poleg tega pretepel še ženo.
MANJŠI SPOR
Ivanka K. je 20. julija, okrog polnoči, hodila po Zidanškovi cesti. Neznanec, ki je prišel mimo, ji je iz rok iztrgal torbico, v kateri je imela denarnico. V njej je imela 2000 din, 100 mark, bone in dokumente.
PADEL S CESTE
Marko Goličnik (19 let) je 20. julija zvečer, na križišču cest Bele vode in Lepa njiva, zapeljal zaradi prevelike hitrosti v potok. Avtomobil je obstal na strehi, sopotnica pa je dobila telesne poškodbe.
POŽAR V ŠOŠTANJU
Kot že večkrat poprej je 21. julija v Šoštanju zopet zagorelo. V stanovanjskem bloku na Kajuho-vi 5 je gorelo v dveh kleteh.
GLASEN LEC
OBISKOVA-
V bistroju Sonček je 21. julija, zjutraj ob 7. uri, razgrajal in grozil z nožem Igor G.
TRČIL V ELEKTRIČNI DROG
Andrej D. je 12. julija, okrog 3. ure, zapeljal s Koroške ceste na zelenico in obstal šele takrat, ko je zadel v električni drog. Povzročil je materialno škodo na avtomobilu in drogu.
OBJESTNEŽ NA DELU
Nekateri ne morejo pustiti niti zaklonišč pri miru. 18. julija, okoli 10. ure zvečer, v bližini Aškerčeve ceste v novogradnji bloka, je neznanec v zaklonišču potrgal inštalacijo in jo zakuril.
MOTIL SOSEDE
V večernem času, 21. julija, je Drago O. na Prešernovi cesti poslušal glasno glasbo in s tem motil ostale stanovalce pri počitku.
Isto je počel naslednji dan Jože K. v svojem stanovanju na Stantetovi 10. Oba kršitelja se bosta zagovarjala pri sodniku za prekrške.
NA VELENJSKI TRŽNICI
Bolj malo kupcev
Ob našem obisku tržnice je ta skoraj samevala. Police stojnic so sicer bogato založene s sadjem in zelenjavo, ki je pač običajna za ta čas, ne manjka pa tudi južnih sadežev. Verjetno se tudi na tržnici pozna, da so se v teh dneh mnogi vendarle opogumili in odšli na zaslužen dopust, za vse tiste, ki ste ostali doma pa navajamo nekaj cen sadja in zelenjave.
Marelice dobite po 50—70 din, nektarine (zelo lepe) po 40—60 din, breskve po 30—45 din, hruške po 45 din, fige po 50—70 din, lubenice še držijo ceno 40 din, nova jabolka od 30—40 din. Najdražje so še vedno borovnice, dobite jih po 90 din za kg.
Cene zelenjave se prav tako od prejšnjega tedna še niso bistveno spremenile. Po domačih vrtovih počasi že zorijo prvi paradižniki (poznavalci pravijo, da letos kasni vsaj tri tedne), pa vendar so cene zanj še vedno visoke, a nižje kot v maloprodajnih trgovinah. Zanj boste odšteli od 40—60 din. Paprika vas bo stala 45—70 din, kumare 25—30 din, nov krompir 10—15 din, zelje 20 din, fižol 20—25 din, bučke pa stanejo 35 din za kg.	(bš)