516
Jesenski dež
Jesenski dež, ki neprestano pada, pripoveduje žalostne povesti; kot star popotnik je, ki mi na cesti težave svojih mračnih dni razklada.
In kot že dolgo moja je navada, se zopet bližani tajni tej bolesti, katere rast ne vzklije iz zavesti, katere vonj mi trpka je naslada.
Ta vonj omamlja kakor seme maka, uspava in me vabi na ležišče, ki že na moje trudne ude čaka.
Jesenski dež pa pada iz oblaka
in vsaka kaplja hoče v zavetišče
in pot do črne zemlje najde vsaka. —