Poštnina plačana v gotovini Spcd. in abbon. post. - II Gruppo Katoliški I Uredništvo in uprava: Cena: Posamezna štev. L 25 1 Gorica, Riva Piazzutta stev. 18 Naročnina: Mesečno L 110 | Poštno ček. račun: štev. 24/12410 Za inozemstvo : Mesečno L 190 m . L Leto VI. - Štev. 14 Dogodki v Egiptu V Egiptu je po razburjenju prvih dni preteklega tedna zavladalo neko zatišje. Dasiravno je polkovnik Nasser odnesel napram generalu Na-guibu zmago, je Naguilb ohranil še vedno mesto predsednika v Revolucionarnem svetu in v vladi. Vse kaže, da se je uklonil trenutni večini, kar pa ne pomeni, da je za vedno pokopal svoje načrte. Zanimivo pri vseh egiptovskih dogodkih je dejstvo, da potekajo vsi ti dogodki sko-ro brez vsakih človeških žrtev in brez vsakih medsebojnih obračunavanj. To je na vsak način zelo lepa lastnost egiptovske revolucije ter dela čast egiptovskim prvakom. Da bi pomiril obe stranki, to je Naguibove in Nasserove pristaše, je priletel v Kairo na letalu sam arabski kralj Ibn Saud, a vsa njegova posredovalna prizadevanja so ostala brezuspešna. Ko se je vračal, ga je spremljal na letališče gen. Naguib in ostali člani Revolucionarnega sveta. Na letališču je prijela gen. Naguiha slabost. Padel je v omedlevico, a je prišel kmalu k sebi, vendar je moral zaradi živčne izčrpanosti v posteljo. Isti dan, ko se je arabski kralj vračal domov, je bila proglašena v Kairu in Aleksandriji splošna stavka. Stavkali so železničarji, uslužbenci tramvajev, avtobusov, taksijev in sploh vsi delavci. Poslovala so le najbolj potrebna podjetja kot električne, plinske, vodovodne centrale in telefonske zveze. Stavka je imela namen podpreti Nassera in njegove pristaše v Revolucionarnem svetti; ti zahtevajo, da mora ostati Revolucionarni svet na vladi, dokler ne bodo doseženi vsi cilji revolucije, med temi seveda tudi umik Angle žev s sueškega ozemlja. Toda tudi pristaši gen. Naguiha niso držali na dan splošne stavke prekrižanih rok. Študentovska mladina in muslimanski bratje so se s svoje strani zibrali na kairskem vseučilišču k zborovanju ter zahtevali konec revolucijske dobe, razpis svobodnih volitev ter povrnitev k rednemu parlamentarnemu življenju. Gen. Naguib ima kljub trenutni zmagi polkovnika Nassera še veliko prebivalstva na svoji strani, predvsem pa versko-politično organizacijo muslimanskih bratov in visokošolsko in drugo mladino. Dejstvo, da se ravno mladina bije in bori za demokratične ustanove države, daje egiptovski mladini zelo lepo spričevalo. Gorica - 8. aprila 1954 - Trst Medtem sta vlada in Revolucionarni svet na skupni seji sklenila, da bosta obdržala vso oblast do konca prehodne dobe, to je obiskani. Tridnevnico smo zaključili * skupnim sv. obhajilom. Na večer smo sc pa v pTav lepem številu zbrali pri čč. šolskih sestrah, kjer so nas naši ljubljenčki iz otroškega vrtca iznenadili s prizorčkom »Mamičin najlepši dan«. Tudi šolska mladina je z deiklamacijami in ubranim petjem počastila preblaženo Devico Marijo, kakor tudi svoje ljube mamice. Nazadnje so pa odrasla dekleta uprizorile poučno igro v treh dejanjih »Za srečo«. Bolj primerne za tak dan je niso mogle izbrati. Navzoče je ganila do solz. Igralke so se zelo vživele v svoje vloge. Res je, kar nam pravijo: Malo kdaj Borštani kaj naredijo, a kadar naredijo, naredijo »za prov«. Slišal sem, da bodo isto ponovili na belo nedeljo. Takrat pa pojdimo vsi v Boršt, zlasti mladina. ČLANICE SLOV. DIJAŠKE ZVEZE V TRSTU bodo uprizorile na cvetno nedeljo 11. aprila ob 5.30 popoldne v Marijinem domu (ulica Risorta 3) igro v 3 dejanjih s petjem in recitacijo DEVICA IZVOLJENA Iskreno vabljeni mlajši in starejši! Z GORIŠKEGA Program za veliki teden v Gorici v % Na oljčno nedeljo ob 8. liri bo pri Sv. Ivanu sv. maša s skupnim sv. obhajilom za može in fante. Med mašo bo pelje Kimovčevega Pasijona. Na veliki četrtek bo ob 6. uri zjutraj v stolnici sv. maša s skupnim sv. obhajilom za dekleta Marijine družbe in druge vernike. Isti dan zvečer od lih do polnoči češče-nje božjega groba v stolnici za slovenske žene in dekleta. Od polnoči do ene za slovenske može in fante. Na veliki petek zjutraj ob 6h pridiga o Kristusovem trpljenju v stolnici, nato 'križev pot. Zvečer ob 8. uri zaključna postna pridiga na Travniku. Na Veliko noč zjutraj ob 5.30 bo v stolnici vstajenje za slovenske vernike. Procesija se bo vršila v cerkvi, nakar sledi sv. maša. Letos bomo prvič imeli vstajenje v stolnici zjutraj, ker so mnogi izrazili željo, naj bi tudi v Gorici imeli na Veliko noč zjutraj vstajenje. Cerkvena oblist je tej želji vernih Goričanov hotela ustreči v u-panju, da bo tudi to služilo^ h globljemu doživljanju velikonočnih skrivnosti. Zato upamo, da se bodo verniki vstajenja v o-bilnem številu udeležili. — Pri procesiji iu pri maši bo pel mešan zbor naše vedno lepe velikonočne pesmi. Verniki, udeležite se v obilnem številu svojih pobožnosti velikega tedna! Romanje Na velikonočni ponedeljek popoldne bomo romali k Materi božji v Livenzo (Me-donna di Livenza). Tam bomo imeli govor, pete litanije, rožni venec in blagoslov. Prijavite se pri g. Kleindienstu na Travniku. Vodstvo Apostolstva molitve t Dr. Joško Jakončič V Gorici je pretekli torek 6. aprila um’.1 dr. Joško Jakončič iz znane goriške družine. Bilo mu je 51 let, ko ga je neizprosna smrt vzela s sabo. Precej časa je bolehal, vendar je bilo upanje, da se pozdravi. Sedaj je pa bolezen zahtevala njegovo življenje. Pokojni dr. Joško Jakončič je bil zadnja leta profesor na slovenskih srednjih šolah v Gorici. Zalo mu posebno na'-a študirajoča mladina dolguje svojo hvaležnost. Njegovim preostalim, posebno bratu dr. Francu Jakončiču naše sožalje. Števerjan »Kmečko-delavska zveza« v Števerjanu bo predvajala tudi v soboto dne 10. t. troh 20h dokumentarne kmetijske filme kot doslej; ob tej priliki bomo tudi pojasnili vprašanje škropljenja sadnega drevja. * V nedeljo nas je obiskalo veliko meščanov, celo Tržačani so prišli; saj si moral dobro paziti na poti, da nisi padel v nesrečo: vseh vrst motornih voz:l je drvelo po naših poteh. Tuji obrazi so se zb'rali po vseh stezah in zasedali mize ob brhkem vinu. Zvečer, ko smo števerjanci bili zopet sami, nam je naše komaj ustanovljen j prosvetno društvo nudilo prvi kulturni večer. Dvoranica se je kmalu napolnila z dobrovoljnimi ljudmi. Ko je vstopil predavatelj, č. g. Mirko Mazora, je kar zašuinelo po dvoranici; saj ga že vsi poznamo koi govornika s »Travnika«. To jc bil pozdrav g. predavatelju in znak velikega pričakovanja, ki je bilo popolnoma zadoščeno, ko je ob zaključku kar zagrmelo od ploskanja. Predaval nam je o velikem misijonarju in škofu Frideriku Ireneju Baragu. »Prav lepo je bilo,« mi je naslednji dan pripo vedoval prileten mož, »zdelo se mi je, d i \idim Barago siroto s sestrama, študenta na Dunaju z duhovnim očetom Dolinarjem, kaplana trpina s čudaškim župnikotn in končno misijonarja in škofa tam med ameriškimi Indijanci... Kako nam je lepj povedal... Še bi ga poslušal...« Med predavanjem sta nam dve dekleti prav lepo podali v deklamaciji veličino Barage in hrepenenje slovenskega naroda po poveličanju svojega sinu na oltar. Videli smo tudi skioptične slike, ki so nam vtisnile v spomin to, kar smo slišali. Č. g. predavatelju se prav iskreno zahvaljujemo in pristavljamo, da bi ai prav radi še poslušali. Tudi našemu Katoliškemu prosvetnemu društvu hvala za lep večer in voščimo: Kar pogumno naprej po poti, na katero sestopili! * Pretekli teden je strašna nesreča pretresla celo vas. Domačinka Antonija Cigli', vd. Gravner, stara 74 let, je živa zgorela. Ko je na polju sežigala dračje, se je o-genj prijel njene obleke in v trenutku je bila vsa v plamenu. Čeprav so takoj priskočili na pomoč bližnji delavci, je niso mogli rešiti smrlnih opeklin. Umrla je čeri noč v goriški bolnici. Pokopali smo jo na domačem pokopališču. Bog ji daj večm mir. Dne 6. aprila smo pokopali Uršulo Hlede, 78 let staro. Bila nam je vzgled potrpežljivosti in vdanosti v božjo volio, saj je bila od rojstva slepa in v zadnjih letih jc zgubila še nogo. Kljub vsemu temu jc rada hodila v cerkev in je vse trpljenja žrtvovala za moderne brezverce. Bog ji je gotovo v večnosti poplačal. t Mirko Obidič »Zgodaj je končal, pa je izpol-veliko let; zakaj njegova duša je Bog u dopadla, zato je hitel vzeti ga 1 '".TW izmed hudobij«, fc. (Modr. 4, 11, 13- ■Bs • W .. 1S§! 14). ura, zgodaj jc končal: imel je komaj devet let ter je obiskoval tretji razred slovenske ljudske šole v ul. Croce v Gorici. — In njegova duša je Bogu dopadla: na bolniški postelji je veliko trpel ter pogosto izgovarjal Jezusovo in Marijino ime. Med šolskim letom je že sanjal, kako bo letos meseca maja šel k prvemu sv. obhajilu; toda njegovo prvo sv. obhajilo je bilo tudi zadnje, ki ga je prejel v bolnici nekaj dni pred svojo smrtjo, ko je prejel tudi zakrament sv. birme ter poslednjega olja. Pretekli torek dne 30. marca so ga njegovi sošolci iz 3. razreda kropili mrtveca na njegovem domu, kjer je ležal pred njimi prav tako. kakor poje Gregorčič »Pri mrtvaškem odru«: »Oj, tu ležiš na odri, kot angelček mini, očesci jasnomodri zatisnjeni svetu.« Nad umrlim je plaval dih nadzemskega miru, med katerim nam je Mirko molče, negibno, pa vendar tako močno govoril, da smo bili vsi do solz ginjeni. — Ljudstvo je polagalo bele nageljne okoli njega ter razmišljalo o njegovem nedolžnem mladem življenju, ki je odhitelo v božji zaton. Da, naš Mirko živi v Bogu! To bodi velika tolažba njegovim žalostnim staršem v teh težkih dneh in vse življenje. Šmarnice o Brezmadežni Kot smo v našem listu že pisali, izidejo letos posebne šmarnice, ki jih je sestavil msgr. Gregorec. Knjigo je založila Družba sv. Mohorja v Celovcu in je že do-tiskana. V kratkem bo na prodaj tudi v Gorici in Trstu. Ko bo tu, bomo javili v »Katoliškem glasu«. Štandrež V bolnici pri Rdeči hiši je nenadoma umrla Nanut Ema, poročena Doles, žena postrežnika na goriškem slov. učiteljišču Fortunata Dolcsa. Bila je nekaj časa v bolnici, ali nič ni kazalo, da se bo njeno stanje tako poslabšalo, ko je v torek o-poldne umrla. Pogreb je bil v sredo na 'tandreškem pokopališču. Pokojna je imela 43 let ter zapušča dva majhna otročiča. Možu in vsem preostalim naše iskreno sožalje, njej pa večni mir pri Bogu. ' DAROVI Za SLOVENSKO ALOJZIJEVIŠCE G. Franc Terpin daruje namesto cvetja na grob pok. Antonije Ciglič 500; v isti namen pok. Uršule Hlede 500 lir. Bog plačaj! LISTNICA UREDNIŠTVA Prihodnja številka »KG« izide na veliki četrtek in bo dvojna. Stala bo 40 lir. Vse gg. sotrudnike prosimo, da pošljejo svoje prispevke pravočasno, vsaj do torka 13. t. m. Odgovorni urednik: Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici Naznanjamo vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da je v ponedeljek 5. t. m. zvečer preminul v Gorici dr- Joško Jakončič odvetnik in profesor na slovenski gimnaziji ŽALUJOČI OSTALI Gorica, 6 aprila 1954 »Nočeš? Prav. Vsaka bi bila vesela, ko bi prišel tako k njej kakor k tebi! Ti pa se braniš. Nočem šopka, nočem ničesar! Ti nisi več moja!« »Nimaš me rad, da tako govoriš!« je tiho zajokala Francka. »Mari meni tvoje solze! Zn nuno idi!« se je razjezil Andrejček, skočil z okna na tla in vrgel lestvo v travo. »Andrejček!« je kriknilo dekle. On pa je ni poslušal. Šel je že po poti, po. kateri je bil prišel, in ko je ugledal iz Komarjeve gostilne luč v pritličju, je vedel, kam pojde. Francka je jokala v trde hodne rjuh-* svoje poselske postelje, ko je Andrejček pogledal skozi okno v Komarjevo kuhinjo, kjer je dremala za mizo lep.i Marička. »Dekle!« je šepnil in ne naslouil na okno. Marička se jc zdrznila iz sna. »Ti, Andrejček?« je dejala sladkoza-spano. »Jaz, Marička! Povasovat sem prišel k tebi! Privij luč, svetiva je škoda!« Marička je pogledala Andrejčka z opojnim pogledom in trudno vitaln. * Drugo popoldne je stal Andrejček Košuta pred naborno komisijo, kakor ga je Bog ustvaril, in zdravnik in častniki so občudovali njegove mišice. »Prvi mož na levem krilu bo!« je dejal zdravnik, ko je povedal korporal njegovo višino nad mero. »Ali si zdrav, fant?« je vprašal doktor. Andrejček se je začudil: »Kaaj t« »Ali si zrlrav, tc vprašam!« jc zarjul zdravnik, da jc ves zardel v tolsto lice. »Ne razumem, gluh sem!« je odgovoril Andrejček, ki si je bil napravil v zadnjem hipu načrt, kako bi komisijo prevaril in se ognil vojaški suknji vsaj za eno leto zlate prostosti. »Lažeš, dečko!« je vpil zdravnik in potisnil fanta na stol. Andrejček je sedel id sklenil, da bo molčal kakor riba. Zdravnik mu je gledal v levo in desno uho in grdo klel po nemško. »Ali je fant res gluh?« je vprašal proti mizi, kjer so sedeli župani. »Ni mi znano, gospodje!« se je oglasil župan z Golega brda. »Kako" slišiš?« se je zdravnik obrnil prijazneje k Andrejčku. »Kaaaj?« je zopet vprašal Andrejček in bedasto obračal oči. da bi komisija njemu bolj verjela kakor županu. Zdravnik je stopil za fantov hrbet, se sklonil nad mizo in polglasno dejal: »Fant je gluh, ne bo za vojsko!« Komisija sc jc zganila od začudenja. Zdravnik pa je stopil še par korakov slran na drugi konce, mize in skoraj šepe-tiije dejal: »Dobro! Naj pride drugi na vrsto!« Tedaj je vrglo Andrejčka s stola in zavriskal hi bil od veselja, da se mu jc na- črt posrečil. Pogledal je po komisiji. A čudo: okrogli doktor je planil kakor obseden k njeiliu in vpil: »Sposoben vsake napake!« Andrejček se je šele tedaj zavedel, da sc je izdal. »Pokažem ti, dečak! Boš ti nas za nos vodil! V treh letih ti preide veselje biti gluh! Pri tej priči bi moral v luknjo!« »Fant je edini sin matere vdove!« se je opogumil oče Krivec pri županski mizi. Tedaj sc je oglasil predsednik komisije, velik major, ki je doslej prebiral neke papirje: »Poročila govorijo, da matere ne podpira, da je fant razgrajač in pretepač in si \si žele. da pride iz vasi. Potrjen za tri leta v liniji in dvanajst let v rezervi. Marš!« Andrejček se je okrenil in mrmral med zobmi, ko se je oblačil: »Tako so me opi-sali. A če. drugih ni bilo konec v treh letih, tudi mene ne bo...« Čez dobro uro je 7. drugimi vred prisegel, da bo avesto služil vojake po hribih in dolinah, po dnevi in ponoči, na suhem in na vodi, vselej, povsed... Tistih par mesecev od nabora do poli v kasarno za tri leta je preteklo Audrejčku naglo, prenaglo. Kakor čez noč je prišlo tisto jutro, ko jc bilo treba iti. Na tleh je zijal črn vojaški kovčeg z u-bornim bajtarskim perilom, na vrh je bila položila Andrejčkova mati zadnje spremstvo: molitvenik, rožni venec in hleb telega kruha. »Na Boga ne pozabi, fant!« je govorila in jok ji je dušil glas. Andrejček je sedel na postelji in si po. pravljal šopek za klobukom. »Denarja ti ne bom mogla pošiljati. To imaš za prvo silo!« (Nadaljevanje)