7ASAVI
številka 12, letnik 11 21.6.2001 cena 270 SIT
Čestitke vsem veteranom vojne za Slovenijo.
Tudi tistim, ki so med tem hodili na šiht.
Zasavc

Vrt n a oprema
Vi n <& it a
SLOVtNIJA-TEL
RUMENE STRANI
Tel.: 01/436 53 90, fax: 01/436 65 20, www.rumenestrani.coni
I N T E R MARKETING
Polo Ice.
Polo z brezplačno klimo.
• Polo Ice 1.4 (60 KM) Vas bo v vročih poletnih dneh ščitil pred vročino in razvajal še z naslednjo opremo:
servo volan, centralno zaklepanje, po višini nastavljiv sovoznikov sedež, električno nastavljivi in ogrevani zunanji ogledali, ogrevane šobe za pranje vetrobranskega stekla, električni pomik stekel, meglenke.
Možnost posojila na 72 mesecev!
Število vozil in modelov je omejeno.
KREDIT IN LE AS ING
PORSCHE
Polo Ice
* Ceni sta informativni in odvisni od valutnih razmerij.
Trbovlje 03/56-33-155 Litija 01/89-62-600
OSREDNJA
J.G
21. ROŽNIKA 2001
PREDSEDNIKA - REFERENDUM DESET LET SAMOSTOJNE SLOVENIJE
To so ključne teme in besede zadnjih dni. Gostili smo ju, oba predsednika namreč. Pravzaprav smo jima le prijazno odstopili lep prostor in morda kozarce in jedilni pribor, hrano in pijačo sta oba s seboj prinesla. Po mednarodno zaupnih kanalih sem izvedel, da sta to storila iz samega altruizma do ubogega slovenskega naroda, ki ga tako že domači vladarji enkrat desni, pa potem spet levosredinski dovolj skubijo. Menda sta slišala za drag referendum, ki seje zgodil dan po tem.
V stilu karavane so stvari tudi v Trbovljah. V prejšnji številki in še kakšni preje smo objavili dve vsebinski in ostri pismi, odgovora pa ni. Očitno je vse res?!
Slej ko prej bo nekakšna regija Zasavska oblikovana s kom ali brez koga je vseeno, bo pa na fanah potrebno namalati enoten znak -predlagam pipec, pest, pištolco in paragraf. Daje temu tako, preberite na prvi tematski strani, ako še vedno po desetih letih svobode. Sicer pa bodite previdni, zdaj ko je svoboda, in ko glavni policaj v uniformi v cerkevi govorance drži! Mati Mrija pa je kar tiho, menda je na različne neumnosti že navajena. Sicer pa so končno tudj sosedje^igotovili, da smo policijska država.
Mojmir Mačelj;
k
Naslednjič izidemo 5. julija 200//
Kje je kaj:
Deset let trboveljske lipe (@) Odprto pismo Poloni Malovrh Bodo Zagorjani tožili sosede? cjl?) Klepet s Tatjano!
^24) Akcije tečejo naprej S) Osem strani športa <§> Motorist umrl

Naslovnica: Čestitke ob dnevu
X
državnosti (avtor Jože Ovnik)
*.
a-iMLiMr
ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, komerciala: 040/267-411.
V.D.: Peter Ravnikar. Glavni in odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina, Peter Motnikar (Šport in Kronično),
Fanči Moljk (Miš maš), Igor Gošte, Katja Sladič, Marta Hrušovar, Jože Ovnik, Branka Jan. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri.
Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494,040/267-411. Tisk: Tiskarna Padežnik, Trubarjeva 3, Laško. Tiskano 21. 06. 2001, v nakladi 1100 izvodov.
Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 6.318,00 SIT, I. polletje 2.916,00 SIT, 11. tromesečje 1.468,00 SIT, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8% DDV.
Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.
j M.jj.r. itfij. r#
DESET LET OSAMOSVOJITVENE LIPE V TRBOVLJAH
Pred desetimi leti je bilo v tem času zelo živahno. Jugoslavija je že nekaj časa razpadala, vzroki za to so se nabirali leta in leta. Predvsem Slovenci smo že dolgo sanjali o tem, da bi imeli lastno državo, desetletja in stoletja. Pokazala se je priložnost - in uspelo je! Samostojna Slovenija seje rodila! Te dni se spominjamo časov, ko je in kako je nastajala samostojna država Slovenija. Misel in želja po združeni Sloveniji se je porodila že sredi 19.stoletja in je tlela ves čas v stari Avstriji, predvojni in povojni Jugoslaviji vse do dne, ko je bilo končno ta večstoletni sen možno udejaniti. Zahvala in priznanja veljajo vsem posameznikom in skupinam vseh obdobij, ki so kakorkoli pripomogli k samostojni državi Sloveniji.
Dne 25.junija 1991 je slovenska skupščina v vseh treh zborih razglasila osamosvojitev države Slovenije in s tem v zvezi sprejela novo ustavo ter nov ustavni zakon. S tem pa so se razmere v Jugoslaviji zaostrile do skrajnosti. Ta izjemno pomemben dogodek za Slovence pa je bilo treba posebej obeležiti s posebnim slavjem pri gradiču na Trgu Franca Fakina v Trbovljah. Pripravljen je bil program, prižiganje kresov, zvenenje cerkvenih zvonov, sodelovanje pevskih zborov in Delavske godbe Trbovlje, recitatorjev, slavnostnih govornikov in še kaj. Ob tej priliki naj bi bila posajena poleg gradiča	tudi
osamosvojitvena lipa, ki naj bi vse naslednje rodove spominjala na čas velikega zgodovinskega dogodka. Slovesni trenutek naj bi obeležili 26.junija v popoldanskih urah. Organizacijo slavja je imela na skrbi občina Trbovlje, ki so jo takrat vodili predsednik Skupščine občine Trbovlje Franc Majnardi, predsednik Izvršnega sveta Franc Beravs in sekretar Jani Holešek, s sodelovanjem še nekaterih posameznikov in organizacij. Jani Holešek je v imenu občine Trbovlje naročil pri Cvetličarni Ane Guzej primerno lipo. Čas za presajanje ni bil primeren, saj je bilo drevje in druga vegetacija v bujni rasti.
Lado Guzej iz te cvetličarne se je takoj lotil navbave mlade lipe. Preko osebnih zvez mu jo je uspelo nabaviti v drevesnici Vrtnarstva Medlog pri Celju. V drevesnici so izkopali mlado lipo z večjo grudo zemlje vred in vse povezali v žaklovino, da se mlado drevo ne bi posušilo. Lipa je bila pravočasno dobavljena in pripravljena za slavnostno posaditev. Medtem je Komunala Trbovlje poskrbela za izkop jame na zelenici med gradičem in bližnjo kapelico.
Dogodki pa so z veliko naglico prehitevali drug drugega. Nastopila je kritična faza, saj je jugoslovanska vojsk začela z operacijami proti Sloveniji. Vpoklicana je bila rezervna vojska, izjemno hitro je bila izvedena mobilizacija teritorialnih enot. V zraku je visela vojna in na vsakem koraku je bilo čutiti kljub velikemu veselju napetost. Na hitro so zavarovali pomembnejše	objekte,
telekomunikacijske naprave, skladišča, uvedena je bila kontrola sumljivih ljudi, občani so v večji meri začeli nabavljati živila ... V takšnih okoliščinah je bilo povsem razumljivo, da je odpadla vsakršna večja slovesnost v počastitev osamosvojitve Slovenije. Zadržanost oblastnih in političnih institucij je bila očitna. Vendar kljub vsemu ta dan ni minil brez slavnostne obeležitve. Ob lepem sončnem popoldnevu je namreč Turistično društvo Trbovlje, ki ga je takrat vodil znani gostinec Martin Vodušek, pripravilo na Klečki velik kres. Društvo je namreč že nekaj dni preje v celoti obnovilo sprehajalno pot na Klečko vključno z obnovo Hašnikovega počivališča. Ob kresu seje zbralo poleg turističnih delavcev še okoli petdeset drugih občanov. Ob tej priložnosti je bilo izrečenih nekaj občutenih besed v čast in slavo na novo rojene samostojne države Slovenije. V tem času sta prišla kontrolirat ta dogodek, kjer je dogoreval kres, dva miličnika. Ničesar nista ukrepala, kar bi skalilo vzdušje in dogodek. Okoli pol devete ure zvečer so začeli zvoniti cerkveni zvonovi,
izobesili so novo slovensko zastavo tako na upravni zgradbi občine Trbovlje pa tudi na bližnji farni cerkvi sv.Martina, v mraku pa so zagoreli še nekateri kresovi tako na Mrzlici, kakor tudi Kumu, v Gabrskem, na III.etaži in morda še kje. Slovesnost pri gradiču je v celoti odpadla, kljub temu, da jo je pričakovalo precejšnje število ljudi. Odpadla pa je tudi posaditev osamosvojitvene lipe pri gradiču. Ostala je shranjena v bližnji cvetličarni.
Naslednji dan, v petek 27.junija, pa so trije občani kljub vsemu pripravili majhno, vendar zelo občuteno "mini" proslavo. Ob 18.20 uri so namreč pred gradičem nastopili prof.Aleš Gulič-Leko, ki je bral odlomek iz knjige Ludvika Mrzela Bog v Trbovljah, novinar Bogdan barovič je zelo čustveno recitiral Prešernovo Zdravljico, Slavko Bezgovšek-Begi pa je na baritonu zaigral tri skladbe. Med temi je bila najprej Zdravljica, zatem pa še dve narodni, od teh je ena bila Nmav čez izaro. Preprosta, kratka, vendar zelo občutena in učinkovita je bila ta mala proslava v počastitev osamosvojitve Slovenije. Vse skupaj je trajalo od 15 do 20 minut. Brez vsakršne napovedi se je ob tem dogodku zbralo pred nastopajočimi okoli 150 ljudi - državljanov pravkar ustanovljene nove države SLovenije. Sicer pa je ta dan mineval v naelektrenem ozračju in napetost je bilo čutiti na vsakem koraku. Tudi naval na trgovine je bil nezmanjšan. V zraku je visela vojna - napad jugovojske na Slovenijo.
V soboto, 28.junija je Lado Guzej vprašal tajnika občine Trbovlje Janija Holeška, kaj naj naredi z mlado lipo. Dejal mu je, da slovesne posaditve le-te ne bo in da naj jo Guzej kar sam posadi v izkopano jamo pri gradiču, da se prepreči propad drevesca. Potem, ko so isti dan jugoletala napadla TV stopi na Kumu in ko na cesti ni bilo žive duše, se je Lado Guzej ob 19.uri lotil posaditve spominske lipe. Ker je bila izkopana jama pregloboka, jo je deloma zasul z izkopano
zemljo in na to položil steklenico, v kateri je na listek papirja sam napisal s kulijem, kdaj in v kakšno čast je bila posajena ta lipa, to je v čast novorojene države Slovenije. Drevesce je nato postavil v jamo na položeno steklenico skupno z grudo zemlje, le žaklovino je odstranil. Mlada osamosvojitvena lipa je bila takrat visoka okoli 1,40 m in je imela neurejeno krošnjo. Posajeno drevesce je lepo zasul z zemljo.
V	vrtincu dogodkov so na posajeno lipo vsi pozabili. Nekako po desetih dneh sem šel mimo gradiča in hrati pogledal, kako uspeva pomnik slovenskega osamosvajanja. Zgrozil sem se, ko sem zagledal povsem golo drevesce. Odpadlo je listje, drevesna krošnja povešena in vse je kazalo, da je drevo propadlo. Stopil sem v cvetličarno Ane Guzej z namenom, da bi povprašal kdo odslej skrbi za posajeno drevesce. Oba, Ana in Lado sta mi dejala, da so samo naročeno delo opravili, da pa odslej za drevo, kakor tudi zgradbo in njeno okolico skrbi lastnik občina Trbovlje ali Komunala Trbovlje. V tistem času je bila zelo huda suša in od časa do časa so vodo zapirali. Sposodil sem si škropilnico, stopil v potok Trboveljščica in mlado lipo z dvema škropilnicama polne vode temeljito zalil. In začuda - mlada lipa je oživela v naslednjih dneh in kasnejše deževje ji je pomagalo pri nadaljni rasti. Lipa je oživela, hkrati pa je po končani desetdnevni vojni ostala živa pravkar rojena nova država na svetovnem zemljevidu - država SLovenija.
V	desetih letih se je "osamosvojitvena lipa" pri gradiču na Trgu Franca Fakina, neverjetno okrepila, postala je močna, krošnja se je lepo razrasla in lahko rečemo, da je postala lepo drevo, ki je vredno, da se nanj ozremo vsakokrat, ko gremo mimo.
Pred dnevi smo v Cvetličarni Ane Guzej ves ta dogodek znova obudili iz spomina. Lado se je še sedaj spominjal vseh podrobnosti.	Tine Lenarčič
: L Tl TL 3 h 3 Trt
MEFISTOVA RAZMISUANJA Blišč in beda slovenske samostojnosti
"Porka drek," je dejal oni dan moj sosed Borko, ko sem ga srečal med sprehodom po deževnih Trbovljah. "Ali bomo zopet imeli kar dve proslavi ob dnevu osamosvojitve Slovenije?"
Kljub temu, da starega prijatelja in bojnega tovariša iz bivše JLA poznam kot zelo temperamentnega človeka, mi njegova jeza popestrena s sočno kletvico ni šla 'ravno najbolj v uho.
Z Borkom sva delila vojaško usodo še leta 1990, ko smo pred takrat še vsesplošno jugoslovansko armado v Trbovljah v civilnih oblekah skrivali orožje pa tudi leto kasneje, ko sva bila v uniformah z zvezdami na kapi v obrambnih vrstah na vpoklic teritorialne obrambe, noč poprej razglašene samostojne Slovenije. Tudi leto ali dve kasneje, ko je bilo ustanovljeno združenje veteranov vojne za Slovenijo, v Cankarjevem domu v Ljubljani, sva bila skupaj in postala veterana vojne za Slovenijo.
"Kaj za vraga te je tako razjezilo, da bentiš, kot star furman, ko ga konji ne ubogajo namesto, da bi najprej lepo pozdravil, kot se spodobi za človeka tvojih let,"ga skušam spraviti v dobro voljo z nekoliko šaljivim vprašanjem?
"Klinc pa še pozdrav. Ali ne bereš časopisov, ne poslušaš radia in ne gledaš Tv?"
"Ja, včasih že, vedno pa ne utegnem pa tudi ne da se mi včasih," kar malo v zadregi priznam, da nisem tako seznanjen z aktualnimi dogotki, kot on.
"No vidiš, zato pa je tako, ko nikogar nič ne briga in vam je vsem vseeno kako ga serjejo v
parlamentu. Meni pa ni vseeno. Kar poglej, že leta nazaj odkar smo se osamosvojili imamo sleherno leto dve proslavi ob dnevu samostojnosti. Na eni je glavna oseba Kučan, na tej so praviloma udeležene stranke levice in tiste, ki so trenutno v poziciji, drugo pa zastopa Janša, na njej ni strank levice le desničarje in kakšnega cerkvenega dostojanstvenika lahko srečaš tam."
Ko ga takole poslušam, se tudi sam zamislim. Saj ne gre samo za denar davkoplačevalcev. Gre za mnogo več.
Tistega usodnega 1991 leta, ko smo bili skupaj v uniformah proti nekoč naši vojski, se nismo spraševali o ideološki pripadnosti posameznika. Vsi smo se razumeli in imeli pred seboj isti cilj, ki nas je povezoval v nerazdružljivo patriotsko celoto. Tri mesece druženja se nismo niti enkrat vprašali, kdo je komunist in kdo klerikalec. Niti slučajno si nismo očitali katerega oče je bil med drugo svetovno vojno v partizanih in katerega pri ta belih. Preteklost naših očetov nam je bila ta mala briga. Bol nas je skrbelo kaj bo doma z našimi otroci in ženami, če bo zapokalo. Za nas, nas ni skrbelo. Edina politična pripomba, ki je bila morda ideološka pripomba, je bila s strani enega od pripadnikov teritorialcev, kije bolj za šalo, kot za res dejav:"Če si tale Janša domišlja, da sem tu zaradi njega in njemu v čast, se hudičevo moti." Pripombi smo se takrat vsi od srca nasmejali. Da ne bo pomote. Človek, ki je takrat to izjavil verjetno ni imel nič proti omenjenemu Janši, ta je bil v tistem času pač obrmabni minister v Demosovi vladi. Pripomba je po moje bolj letela
POSVETOVANJE 0 ZASVOJENOSTI
Društvo za mlade Ptica je pripravilo v ponedeljek, 28.maja v hrastniški poslovni stavbi na Logu zanimiv posvet tistih, ki se ukvarjajo z zasvojenostjo mladih. Prišli so iz različnih krajev Slovenije in predstavili svojo dejavnost na tem področju. Matej Strgaršek iz društva Ptica je povedal, da je uživalcev drog v Zasavju kar se tiče števila v slovenskem povprečju. Predstavnik ministrstva za delo pa je dejal, da se srečujejo delavci z raznih centrov po Sloveniji povprečno z 80 uživalci mamil na mesec. Na posvetovanju so ugotovili, da je delo v lokalnem okolju zelo pomembno, prav tako povezovanje različnih organizacij na tem področju dela. Člani društva Ptica, ki jim predseduje Iztok
Gojkovič, so pripravili ta dan še zanimivo srečanje mladin na Kipah v Trbovljah.
Fanti Moljk
Orgle kot edinstven inštrument
Od maja do oktobra potekajo po večjih slovenskih mestih koncerti v sklopu prireditve ORGELSKI CIKLUS 2001, ki ga izvajajo Angela Tomanič, Milko Bizjak, Dimitrij Rejc in Luca Ferrini, v organizaciji EDITION BIZJAK d.o.o. Gre za projekt orgelskega cikla "Baročna glasba evropskih narodov", saj so zadnje čase orgle zelo poslušan in za koncerte primeren inštrument. V zagorski cerkvi sv. Petra in Pavla je v petek, 8. junija ob 20. uri nastopila Angela Tomanič, ki je na manjše orgle - ki premorejo zelo svetle in jasne zvoke - zaigrala francosko baročno
na njegovo funkcijo, kot na njegovo osebnost.
Mojega sodruga Borka verjetno v zvezi s praznovanjem slovenske samostojnosti jezi tudi dejstvo, daje pri petdestih letih, kot vojni veteran že leta brez zaposlitve. Seveda se človek sprašuje zakaj se je to zgodilo prav njemu, vojnemu veteranu pri tridesetih letih delovne dobe. Pa moj prijatelj Borko sploh ni osamljen primer. Pred desetimi leti, ko so ga poklicali pod orožje Borko ni niti trenutek omahoval. Pograbil je uniformo, tisto vojaško kapo z zvezdo, poljubil ženo in objel otroke ter se odpravil na zborno mesto, zavedajoč se, da ga lahko v primeru poraza obsodijo za terorista ali izdajalca neke države in vojske, kije bila takrat še edina uradna in z obstoječo in splošno jugoslovankso ustavo potrjena vsesplošna Jugoslovanska ljudska armada. Končalo seje bolje kot smo pričakovali in za vojne razmere veliko manj tragično, kot smo se zavedali, glave pa smo vseeno nosili na prodaj. Za Slovenijo, za našo prihodnost. In kje zdaj je ta obljubljena prihodnost in Slovenija, kot mala Švica?
V ideoloških sporih med desnico in levico? V obujanju vojnih grozodejstev, s katerimi moja generacija nima nič? Ali morda v izjavi nekega govornika, kije na zborovanju pobitih beligardistov v Kočevskem rogu celo izjavil;"Vojna še ni končana!"
Je mar ta pametnjakovič pozabil kdaj je kapitulirala Musolinijeva Italija, Hitlerjeva Nemčija in japonski carHirohito?
Ni čudno, da moj soborec Borko včasih zakovne:" Jebem ti samostojnost, smo mar za to veterani, da se prepirajo med seboj čigavi smo?"
Vojaški zdravo, Mefisto
glasbo. Na večjih cerkvenih orglah pa je izvajala baročne skladbe italijanskih in nemških skladateljev. Zagorski župnik Matjaž Križnar se je nastopajoči kot tudi pokrovitelju Občini Zagorje ob Savi zahvalil za sodelovanje, obenem pa pokazal posluh in zanimanje za orgelske koncerte. Kot je dejala Angela Tomanič, so orgle všečen inštrument, kljub morebitnemu glasnemu in donečemu zvoku. "Veliko skladb je možno dobro izvesti na orgle," je povedala, "poleg tega pa so orgle več kot tisočletno glasbilo in spremljajo vso evropsko kulturo." Publika pa je tudi hvaležno spremljala koncert te razkošne baročne glasbe in poleg všečnosti v orglah našla tudi prijetno sporočilnost, ki jo premore glasba - včasih za dobro razpoloženje, drugič za širjenje obzorij.
RR.
jiTT.rr.ču^rc
DESET LET UČENJA IN KRATKOČASENJA
V mirnem in idiličnem predelu Retja, tam, kjer sije Konjeniški klub Trbovlje našel svoj prostor pod soncem, je v soboto zaokrožil deset let delovanja Center za socialno delo Trbovlje.
Okoli šestdeset jih je bilo, otrok namreč, ki so se zbrali tam na pikniku ob zaključku šolskega leta in objubileju s svojimi inštruktorji. Med njimi sta bili tudi direktorica Irena Grošelj Košnik in socialna delavka Pevec Marija, vodja programa psihosocialne pomoči, kratkočasenja in mladinskih delavnic, ki deluje v okviru Centra za socialno delo. Na ta način so nekako zaključili celoletno delo, ki poteka v okviru javnih del in sicer deset mesecev učne pomoči in dva meseca kratkočasenja.
Dela zajemajo psihosocialno pomoč otrokom, v katero spada učna pomoč, takrat, ko soje otroci najbolj potrebni, torej od oktobra do junija in pa "kratkočasenje" v času počitnic za tiste, ki nimajo možnosti, da bi to počeli v okviru svojih družin ali pa ni pri njih take navade, da bi temu posvečali večjo pozornost. Otroci se vsak dan dobivajo v Domu svobode v Trbovljah. Tam potekajo različne družabne igre, športne aktivnosti, ob lepem vremenu se podajo na kopanje na trboveljski bazen. Radi gredo tudi na obisk, posebej če jih povabi kakšen slikar, organizirajo tečaje kiparjenja, učenja jezikov in še mnogo drugih aktivnosti, odvisno pač od tega, kakšna je trenutna
kadrovska zasedba. Pri delu, ki poteka preko javnih del, se kadri, oziroma koordinatorji in izvajalci, zelo menjajo in dejavnosti so odvisne od tega, kaj kdo obvlada.
Za njihovo dejavnost je kar precejšnje zanimanje, kar je veijetno odraz slabše ekonomsko-socialne situacije v mnogih družinah v Trbovljah. Starši si najbrž težko privoščijo inštruktorja ali pa mogoče nimajo tako velikih želja, da bi šola pomenila kaj več, da bi bili sposobni otroka pripraviti za kakšne druge inštrukcije ali pa nimajo interesa za to. V vseh takih primerih nastane "črna luknja", ki jo pokriva Center za socialno delo s svojimi sodelavci preko javnih del. To pomoč rabijo predvsem otroci od petega do osmega razreda, medtem ko se v kratkočasenje vključujejo vsi osnovnošolci.
imeli še druge športne aktivnosti. Igrali so nogomet, iskali zaklad, se šli med dvema ognjema. Vsi so prišli v Retje peš. Hodili so kakšno uro. Na cilju jih je čakala malica. Vse to je za otroke brezplačno, le za jahanje so odšteli simboličnih sto tolarjev. Konjeniški klub jih gosti že drugo leto. Hrano in pijačo dobijo od sponzotjev, pečejo pa jim člani kluba. Začele so se počitnice in v času teh "kratkočasenje" v okviru centra za socialno delo. Tudi za to je veliko zanimanje in vanj je vključenih od 40 do 50 otrok.
Pri njihovem vključevanju v organizirano preživljanje prostega časa starši bolj malo sodelujejo. Otroci se samoiniciativno vključijo, obveščeni pa so o delu in aktivnostih, kijih ponuja in omogoča center največkrat s plakati po šolah in obvestili v radiu.
mladinske delavnice. To je preventivni program s prostovoljci za mladostnike, ki se preko iger učijo socialnih veščin. Te delavnice obiskujejo učenci sedmih in osmih razredov.
Letos, ko praznujejo deset let svojega delovanja, ugotavljajo, da se je v tem času zvrstilo preko dvesto delavcev na teh javnih delih. Seveda bi za delo z otroci radi imeli mlade ljudi, ker so si blizu. V njihovo delo se vključujejo tudi prostovoljci - celo med svojim dopustom. Treba je vedeti, da tako delo zahteva celega človeka in pogosto nima urnika, kakršnega bi si želeli, nudi pa zagotovo tudi notranje zadovoljstvo ob nasmejanih otroških obrazih in boljših ocenah.
MAH
OPRAVIČILO BRALCEM!
V prejšnji številki Zasavca oziroma	prilogi
Za(je)bavljaču smo na sedmi strani v sestavku Noč ekonomije narobe zapisali, da bo na proslavi ob prazniku osamosvojitve poleg predsednika Kučana slavnostni govornik tudi nemški zunanji minister Schieshel. Seveda je tudi priimek narobe zapisan, toda bistvo vsega je, da je Schluesell avstrijski zunanji minister, medtem ko se nemški zunanji minister piše Schroeder. Za napako se vsem opravičujemo!
Otroci so si ravno polnili želodčke, Večji interes staršev je pri učni ko smo jih zmotili. Niso pa na pikniku	pomoči.
samo jedli, ampak so tudi jahali in Organizirajo in vodijo tudi
V	SONČKU SO PRIPRAVILI RAZSTAVO
V	hrastniškem vrtcu Sonček so tudi letos organizirali likovno ustvarjalno delavnico, ki jo je obiskovalo 15 otrok iz vseh vrtcev. V prvem tednu junija so pripravili razstavo njihovih del, kije navdušila mnoge obiskovalce. Občudovali so prelepe beneške maske, poslikane kozarce in majice, ljubke šatuljice, celo vrsto snežakov, cvetje iz celofana... "Ljudje so nam svetovali, naj prihodnje leto obvestimo še večji krog obiskovalcev, saj so izdelki naših otrok tega vredni," je dejala Valtraut Delič, njihova mentorica. V likovni delavnici je bila mentorica še Tatjana Avsenak.
Fanti Moljk
-1 Vf
lv3

V ^
M 71
KOMUNALA TRBOVLJE UVEDLA DVE NOVOSTI
Javno podjetje Komunala Trbovlje je pred kratkim seznanilo javnost, da uvaja dve novosti, kar naj bi bilo v prid vsem občanom oziroma koristnikom komunalnih storitev. Prva takšna novost je, da bo od 1 .julija dalje
dana možnost, da bodo koristniki toplotnega ogrevanja lahko obročno odplačevali stroške ogrevanja preko leta. Druga novost pa je uvedba in začetek delovanja informativne pisarne. Občani oziroma koristniki komunalnih storitev bodo lahko dobili vsak dan od 8 do 12 ure želj e ne informacije s področja storitev, ki jih izvaja JP Komunala Trbovlje.
Besedilo IL, slika PRAV
NAROČANJE KONVENCIJSKIH POTRDIL PREKO TERMINALOV
Zavod za zdravstveno zavarovanje SLovenije od 4.junija dalje omogoča zavarovanim osebam elektronsko naročanje konvencijskih potrdil za uveljavljanje pravic do nujnih zdravstvenih storitev med začasnim bivanjem v tujini tudi preko 275 samopostrežnih terminalov širom Slovenije. To je prva elektronska storitev zaznamovana na tehnologiji t.i. informativnih in storitvenih kioskov (terminalov) v javnem sektorju v Sloveniji.
Konvencijsko potrdilo je moč pridobiti za Avstrijo, Belgijo, Hrvaško, Italijo, Luksemburg, Madžarsko, Makedonijo, Nemčijo, Nizozemsko in Romunijo. Od naročila potrdila pa do prispetja le-tega na naš domači naslov bodo minili trije delovni dnevi.
IZŠLI SO OBČINSKI TELEFONSKI IMENIKI -OTI
Založba SLovenska knjiga je že četrtič izdala občinske telefonske imenike. Tudi letošnji OTI, kot že dve izdaji poprej, obsega 13 zvezkov, z naslovnice vsakega pa lahko
razberemo, katere občine so vanj vključene. Vsak od zvezkov je razdeljen na tri dele, preprosto rečeno na bele, rumene in modre strani. Telefonske številke naročnikov telefonskih priključkov dopolnjujejo gospodarske in turistične predstavitve občin, predstavljena je lokalna podjetniška ponudba, marsikateri podjetnik pa se je odločil spodbuditi nakupe s popusti v obliki kuponov na modrih straneh. Glavna prednost OTI-ja pred ostalimi imeniki je prijazna ureditev številka naročnikov telefonskih priključkov po občinah, kar nam olajša iskanje podatkov, še posebej, če nismo podrobno seznanjeni z mejami med posameznimi naselji. Večina OTI-jev je že na voljo na vseh enotah Pošte SLovenije, ostali pa bodo izšli konec junija. Cena posameznega zvezka je 1080 tolarjev.
PRESEGANJE ZASTAVLJENIH CILJEV V BANKI ZASAVJE D.D. TRBOVLJE
Banka Zasavje d. d. Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke, oziroma predsednik uprave Zdenko Fritz, je v torek, 5.6.2001 povabila novinarje na letno srečanje in pogovor z vodstvom.
Srečanje je bilo v prostorih gostišča Kum, njegov namen pa predstavitev poslovanja banke v letu 2000.
Banka Zasavje d.d. je, seveda pod različnimi dmgimi imeni, ena najstarejših regijskih bank. Kot delniška družba je bila ustanovljena L L 1990. Med največje delničarje banke se uvrščajo Nova Ljubljanska banka d.d. s 40 %, Termoelektrarna Trbovlje d.d. in Rudis z 9 %, Poteza naložbe d.o.o. ter RTH d.o.o. pas 5 % v delniškem kapitalu.
Od lanskega leta ima banka dvočlansko Upravo, to sta Zdenko Fritz in Marija Marot.
"Banka je stopila v organizacijskem in vsebinskem smislu na disperzijo odločanja, na disperzijo širših pooblastil in direktne odgovornosti, kar smatramo, daje eden ključnih elementov. V tem smislu so tudi določeni kadri, ki smo jih vzgajali vrsto let, prišli na ključne položaje na področju naložb, na področju prebivalstva, pravnih poslov. Cel sistem banke je v tem času funkcioniral dosti sinhrono. To sc pozna tudi na poslovanju v lanskem letu. Ključni cilji so bili ohranitev tržnega deleža, na področju osnovnih bančnih ciljev pa uvajanje novih sodobnih tržnih poti v poslovanju, zagotovitev optimalne dolgoročne stabilnosti poslovanja, obvladovanje stroškov poslovanja in doseganje vsaj povprečnega donosa med slovenskimi bankami. Morda smo ena redkih bank, ki v osnovi skušamo širiti predvsem kvaliteto poslovanja in manj kvantiteto, to pa zato, ker smo premajhni, da bi lahko z neko globalno strategijo
pomenili tako močan faktor na trgu, da bi to prinašalo rezultate. Za nas je vsak posel pomemben, vsak partner važen, vsak občan..." je med drugim povedal Zdenko Fritz.
Dosežen kapital 5,3 milijarde tolarjev, zagotavlja banki normalno poslovanje ter finančno spremljanje njenih komitentov.
Ob povečanem obsegu poslovanja je banka v letu 2000 dosegla 474 mio SIT dobička pred obdavčitvijo, kar j e nad načrtovanim zneskom. K uresničenemu poslovnemu rezultatu so v 79 % prispevali neto obrestni prihodki, katerih naj večji delež predstavljajo prejete obresti od kreditov strankam in obresti od investicijskih vrednostih papirjev. Na odhodkovni strani so najpomembnejše dane obresti za vpogledne in kratkoročne vloge komitentom ter obresti za izdane vrednostne papirje in potrdila.
Stroški dela, ki predstavljajo 51 % stroškov poslovanja, so se gibali v začrtanih okvirih in niso presegli rasti poslovnih stroškov.
Dosežen čisti dobiček 343 milijonov tolarjev bo zbor banke v pretežni meri namenil za dividende in nadomestitev porabljenih rezerv, oblikoval pa se bo tudi sklad lastnih delnic.
V leto 2000je banka namenila za investicisje 114 milijonov tolarjev in s tem samo polovično izpolnila načrtovani znesek. Večina sredstev je bilo namenjenih vzpostavitvi računalniško podprtega komunikacijskega omrežja in opreme za delovna mesta, ki so povezana s prevzemom plačilnega prometa. Investicije v drugo opremo in prevozna sredstva so se povečale zaradi nadomestitve izrabljene opreme z novo. Večino načrtovanih obnov agencij je banka v leto 2000 zaključila, v celoti pa bodo dela končana v leto 2001. Prav tako seje v naslednje leto prenesel odkup in usposobitev poslovnih prostorov Agencije za plačilni promet. Potrebno je bilo tudi izboljšanje varnostnega sistema z izboljšanjem sistema tehničnega varovanja in videonadzora bančnih poslovalnic.
Konec leta 2000je bilo v banki 193 zaposlenih. V primerjavi z letom poprej seje število povečalo za sedem ljudi, od teh jih je bilo pet "prevzetih" iz Agencije za plačilni promet. Število zaposlenih je prilagojeno zagotavljanju ustrezne kakovosti storitev in širokemu sprektru aktivnosti, kijih banka opravlja na svojem sedežu in v sedmih enotah za občane. Hitrim spremembam okolja sledi z razvojem informacijske tehnologije, kar zahteva velika investicijska vlaganja in vlaganja v človeške vire.
MAH
21. ROŽNIKA 2001
#s
BOGATE KULTURNE PRIREDITVE NA IZLAKAH
V	prejšnji številki smo že poročali o nekaterih kulturnih prireditvah, ki so se ob prazniku KS zvrstile na Izlakah, tokrat poročamo še o nekaterih. V torek, 22,maja so si Izlačani, žal redki, lahko ogledali prijetno igro, enodejanko v štirih slikah, ki sojo v Domu starejših občanov odigrali tamkajšnji zaposleni. V petek je bila v Gasilskem domu na vpogled razstava ročnih del članic Društva kmetic, žena in deklet na podeželju Izlake-Mlinše- Kolovrat, kije pritegnila kar nekaj radovednih obiskovalcev. Ki pa so bili s strani prijaznih članic društva deležni tudi razlage posameznih razstavnih izdelkov.
Po razstavi je gledališka skupina KD EE Izlake Izlačanom (zbralo se jih je okoli 80) še enkrat uprizorila pokopališko komedijo Nasvidenje nad zvezdami. Tudi tokrat zelo dobro.
V	nedeljo pa so na svoj račun prišli še vsi ljubitelji zborovskega petja. V grajski kapelici sta se namreč predstavila dva pevska zbora. Domača dekliška pevska skupina IRIS, kije med drugim, ob spremljavi kitar, zapela tudi dve zabavni skladbi in sicer pesem Glas srca, skupine The
Tvvins in pesem Vlada Poredoša Ko so lipe cvetele. Svoj bogat izbor slovenskih narodnih pesmijo lepo odpel tudi MPZ Ladko Korošec, ki ga uspešno vodi Tomo Brezovar. Koncert je z odlomki iz Valvasoijeve slave vojvodine Kranjske povezoval Andrej Dolšina. Po skoraj uro in pol trajajočem koncertu so številne goste pozdravili še Zasavski rogisti. Udeleženci večera so bili ob koncu deležni pristnih kmečkih dobrot izpod rok Društva kmetic, žena in deklet.
Za konec so zapeli tudi skupaj.
jr ■	.
J. tJ.Ji.rr iifij. G
V četrtek je zbrane v Domu starejših občanov navdušil Slovenski kvartet klarinetov. Gre za zelo redko glasbeno sestavo, ki deluje sedem let. Sestavljajo ga štirje klarinetisti-solisti: Andrej Zupan, Dušan Sodja, Aljoša Defferi in Janez Benko. Kvartet je že leta 1995 izdal prvo zgoščenko klasične glasbe za klarinete, leta 1998 drugo, kjer so priredbe jazzovskih skladb, njihova tretja zgoščenka pa obsega le slovensko glasbo, slovenskih skladateljev, za klarinete. Na večeru so z različnimi vrstami klarinetov: od klasičnega, pikalo klarineta, altovskega in basovskega klarineta predstavili svoj bogat in raznolik repertoar. Tako smo lahko slišali nekaj skladb iz madžarskih antičnih plesov, pa posodobljeno izvedbo Ribničana izpod peresa skladatelja Bojana Adamiča, pa stvaritve Gershvvina, Mancinijevega Pik panterja ter vedno zaželenega in čudovitega Mozarta.
Še vedno pa si lahko ogledate bogat izbor ročnih izdelkov Varstveno delovnega centra Zagorje, ki so razstavljeni v pisarni TD Izlake.
Igor Goste
ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU
Vsak poklic je težak in če se mu človek predaja s srcem in dušo, še toliko več terja od njega. To pa je nujno, če hoče biti v poklicu uspešen in zadovoljen.
Vsi delavci, ki delajo v domovih ostarelih imajo zagotovo še nekaj več od vsega tega. To je čut in ljubezen do ostarelih ljudi. Pogosta spremljevalka starostnikov je bolezen in če je človek bolan in še star in odvisen od pomoči drugih, je lahko tudi zelo težko z njim živeti in delati. Taki delavci potrebujejo več moči in zmogljivosti in fizične ter psihične kondicije, če hočejo opravljati svoj poklic in se nekako prebiti do upokojitve v kolikor toliko "dobrem stanju".
Pogoj za dobro psihično kondicijo, oziroma železne živce, ki so jim v domovih upokojencev in podobnih socialnih zavodih nujno potrebni, je dobra fizična pripravljenost in za to so prav primerne športne igre. Igre prirejajo v okviru
socialnih zavodov Slovenije.
Organizator letošnjih letnih športnih iger je bil Dom starejših občanov Novo mesto. Na njih je sodelovalo štiriintrideset domov za upokojenec iz vse Slovenije, oziroma šeststo njihovih delavcev. Med njimi je bilo sedem sodelujočih iz Doma upokojencev Franc Salamon Trbovlje. To so medicinske sestre Marjana Zorko, Ruža Kovačič, Mojca Vučilovski, Dragica Cimeša in bolničarki Dušica Tušek in Mojca Apih ter šivilja Marjana Grivec.
Igre so potekale v treh disciplinah in sicer raft-ing na Krki, odbojka na mivki in kros. Trboveljske predstavnice so sodelovale v vseh treh, njihovi rezultati pa so se vrteli v zlati sredini, kar pove, da so v ravno pravšnji pripravljenosti na "spopad" s svojim, ne vedno prijetnim delom.
Poleg letnih športnih iger so v zimskem času organizirane tudi zimske športne igre socialnih
zavodov Slovenije. Z udeležbo delavk na športnih igrah dokazujejo v domu upokojencev v Trbovljah, da jih ne skrbi le zdravje in zadovoljnost njihovih stanovalcev, ampak tudi njihovih delavcev. Zavedajo se, da je zdrav duh v zdravem telesu njihovih zaposlenih pogoj za uspešno delo doma in zadovoljstvo njegovih stanovalcev.
MAH
KOPALIŠČE JE ODPRTO
Na dan občinskega praznika občine Trbovlje, 1.junija, je JP Komunala Trbovlje odprla javno kopališče na Mestnem trgu v Trbovljah. Že vsa leta doslej so na ta dan odpirali to kopališče. Tudi letos so zadnje tedne opravili na objektu najnujnejša vzdrževalna dela na vseh treh bazenih, črpališču, filtrirni napravi, instalacijah itd. Po zaprtju kopališča 31.avgusta se bodo takoj v naslednjem mesecu lotili večjih rekonstrukcijskih del, vse to pa bo veljalo predvidoma 175 milijonov tolarjev. Občina Trbovlje se je v zvezi s tem prijavila na javni razpis pristojnega ministrstva za financiranje
izgradnje in obnove športnih objektov. Kdaj bodo lahko vsa predvidena dela na obnovi oziroma rekonstrukciji celotnega kompleksa kopališča dokončali je težko napovedati. V glavnem bo to odvisno od višine razpoložljivih sredstev.
KONCERT DVEH PEVSKIH ZBOROV
V petek, S.junija zvečer je potekal v Delavskem domu Trbovlje pevski koncert dve mešanih pevskih zborov. V prvem delu se je poslušalcem z izbranim programom predstavil domač 24 članski MePZ Slavček pod vodstvom zborovodkinje Ide Virt, v drugem delu pa se je predstavil MePZ KUD Štefana
Romiha iz Črešnjevcev pri SLovenski Bistrici. 40 članski zbor je pel pod vodstvom zborovodkinje Darje Belič. Publika, ki ni napolnila dvorane, je bila nad petjem obeh zborov zelo navdušena, kar je pokazala in dokazala z dolgimi aplavzi.
Gostujoči zbor je na željo poslušalcev dodal še tri pesmi. Goste, domače pevce in publiko je toplo pozdravil župan občine Trbovlje Ladislav Žiga Žgajnar z izbranimi besedami. Gostom je izročil spominsko darilo - knjigo Naše Trbovlje in šopek lepega cvetja. Tudi oba predsednika zborov sta izmenjala nekaj misli in manjša darila, s šopki cvetja. Šopkov sta bili deležni tudi obe zborovodkinji in povezovalka programa.
IL
n. 3 m n
21. ROŽNIKA 2001
Pisma bralcev
Zjisavc objavlja odmeve na prispevke v časopisu in mnenja bralcev o življenju In dogajanju v Zasavju. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. Dolžina pisem Je zaradi prostora omejena na največ 30 tipkanih vrstic. Uredništvo si pridružuje pravico skrajšati tekst ali pa objaviti daljšega, če oceni, da bi s skrajšanjem preveč okrnil zanimivo vsebino.
ODPRTO PISMO POLONI MALOVRH
V mesecu marcu 2001 sem kar dvakrat poslala v Delo - Pisma bralcev svoje mnenje o Vas in vaši neokusni rubriki Hvalnica norosti (ne vem, s čim si je slavni humanist Erazem Rotterdamski zaslužil, da ta rubrika meče slabo luč na njegovo izvrstno istoimensko delo).
Najprej sem čakala, da pridem na vrsto, a se je izkazalo, da me urednica ignorira
oziroma podcenjuje, kajti mojega pisma ni objavila. Nekdo v vaši hiši (Delu) odobrava in dovoljuje objavo vašega "kolonijskega pisanja", ko nas celi Sloveniji predstavljate kot nekakšne butalce. Pojavi se bralec, ki takega pisanja ne odobrava in želi to povedati javnosti, a tisti nekdo meni, da se tako mnenje o Poloni Malovrh pač ne objavi.
In Vi, gospa Malovrhova, še naprej zlivate "gnoj" na svoje občane, ker se čutite močno (to moč vam daje vaša hiša) in ker ste "polna sebe", uživate v prepričanju kako ste dobra. Pri branju vaših "čustvenih izlivov" največkrat sploh ne vem, kaj bi radi povedali.
Vsak laik pa lahko ugotovi, da iz vašega pisanja bruha gnev, užaljenost, maščevanje do gospoda župana in njegovih sodelavcev.
Mislim, da ste kar zasvojeni s sovraštvom do ljudi na občini. Verjemite mi, da smo bralci vašega "trač" pisanja že zelo naveličani. Če niste sposobna videti v svoji dolini nič lepega in pozitivnega, je z vami nekaj hudo narobe.
Narobe pa je predvsem to, da imate do teh ljudi osebne zamere (kar nas bralce pač ne zanima) in jih razčiščujete v časopisu, s tem da vam pri pisanju beseda pieteta ni poznana oziroma njenega pomena ne zaznavate.
Zanimivo pa bi bilo izvesti anketo o Vas, da bi videli kakšno podporo imate. Dva glasova sta zagotovo vaša, s tem da tisti iz Zagorja v Trbovljah ne šteje.
Jelena Šleh, Novi Dom 45, 1420 Trbovlje
OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA HRASTNIK PRAZNUJE
Hrastniška območna obrtna zbornica je sredi junija počastila dvojni jubilej: 30 let ustanovitve Združenja zasavskih zasebnih obrtnikov in 15 let delovanja samostojne stanovske organizacije v Hrastniku. Tako so v četrtek, M.junija otvorili prenovljene poslovne prostore zbornice in otvorili razstavo obrti in podjetništva v poslovni dvorani. "Razstavljalo je 56 obrtnikov oziroma podjetnikov na približno 80 m2 razstavnih površin," je povedala Jolanda Gobec, tajnica obrtne zbornice. "Veseli pa smo, da so se povabilu odzvala tudi nekatera podjetja, ki niso naši člani: Forstek d.d.. Sijaj d.d.. Opal d.o.o.. Klasje,
-	7}	^	:
Prenovljeni prostori OOZ Hrastnik
kar je še obogatilo prikaz gospodarstva v občini..." Razstava je bila odprta tri dni - do nedelje 17. junija. Med najbolj obiskanimi kotički je bila na primer pregledna foto razstava o delu in razvoju zbornice in improvizirama gostilna Senica iz časa pred 2.svetovno vojno. Razstavljeni predmeti so nazorno prikazalid ružabno življene takratnih gostilniških prostorov.
Na otvoritvi so predstavili tudi zgoščenko, ki je nadomestila klasično publikacijo ob takšnih jubilejih, na njej so prikazali bogato zgodovinsko
gradivo, ki ga je zbrala Dušanka Klančar, univ.dipl.etn. in kult.antrop in nanizali vrsto koristnih napotkov za vse tiste, ki bodo šele postali podjetniki ali pa se s podjetništvom že ukvarjajo in jim je kakšen koristen nasvet dobrodošel. Na zgoščenki je uporaben tudi seznam članov po dejavnostih in reklamni oglasi. Ti bodo krili del stroškov, saj bodo zgoščenko dobili brezplačno.
Kulturni program ob otvoritvi so zaupali glasbeni šoli, številnim vabljenim članom zbornice, poslovnim partnerjem, sponzorjem, izvajalcem del in predstavnikom medijev pa sta med drugimi
Otvoritev razstave je popestril duet violine in viole v zasedbi Monice Padenšek in Maje Lebar
spregovorila hrastniški župan Leopold Grošelj in Miha Grah, predsednik Obrtne zbornice Slovenije ter Anita Kozole, predsednica obrtne zbornice.
Pokrovitelj te prireditve je bila občina Hrastnik in je predstavljala uvod v praznovanje letošnjega občinskega praznika, tem so obrtni zbornici izkazali priznanje za pomembno vlogo in za prizadevanje na področju obrti in podjetništva v Hrastniku.
____________________________________________Besedilo Fond Moljk, slikal B.KIancar
OBNOVLJENI SO STIKI MED TRBOVLJAMI IN SALLAUMINESOM
Občina Trbovlje je že dolga leta pobratena deloma z domačini, deloma pa tujimi občinami. Med temi je bilo tudi mesto Sallau-mines v Franciji. V tem mestecu so prebivali in deloma še prebivajo potomci številnih naših izseljencev, ki so šli s trebuhom za kruhom v predvojnem času v tuino. V glavnem
so to bili rudarji in rudarske družine. Stiki so bili po osamosvojitvi Slovenije nekaj let prekinjeni, zadnji dve leti pa se ti stiki vnovič obnavljajo. Tako sta bila letos v gosteh na občini Trbovlje župan in generalni sekretar mesta Sallaumines, ki sta sodelovala na raznih prireditvah ob občinskem prazniku, ogledala
pa sta si tudi nekatere druge kraje v SLoveniji. Oba sta bila nad Trbovljami in sploh Slovenijo zelo navdušena. Že letos pa bo vnovič prišlo do medsebojnega letovanja otrok iz Sallauminesa v Trbovljah oziroma Sloveiji, trboveljski otroci pa bodo letovali v Franciji.
IL
ju f:
PO SLEDEH IZJAVE
Dne 6. 6. 2001 je bila v hotelu Medijske toplice tiskovna konferenca. Tiskovno konferenco je sklical in vodil zagorski župan Matjaž Švagan. Med drugim je prisotne obvestil, da bo občina Zagorje tožila občino Trbovlje in občino Hrastnik.
Zakaj?
Leta 1999 so se župani vseh treh omenjenih občin dogovorili o izgradnji Varstveno delovnega centra v Zagorju. Celotna investicija naj bi dosegla predračunsko vrednost 350 oziroma 380 milijonov Sit. Vse tri občine naj bi pokrile 10% skupne predračunske vrednosti celotne investicije, 90% pa naj bi po poprejšnjem dogovoru zagotovila država iz svojih proračunskih sredstev. To pomeni, da bi morale občine zagotoviti cca 35 do 38 milijonov Sit in sicer 50% občina Zagorje, 25% občina Trbovlje in 25% občina Hrastnik. S temi sredstvi (10% skupne vrednosti investicije) naj bi občine poravnale stroške za nakup zemljišča, gradbeno dovoljenje in ostalo gradbeno dokumentacijo. Zagotovitev omenjenih sredstev, nakup zemljišča in potrebne dokumentacije za gradnjo objekta naj bi bil predpogoj za priliv preostalih 90% sredstev iz državnega proračuna.
Na tiskovni konferenci je zagorski župan Matjaž Švagan obvestil prisotne, da vse do konference (6. 6. 01) občina Hrastnik ni poravnala niti tolarja svojih obveznosti, občina Trbovlje pa v letu 2000 le delno. Občina Zagoije je bila tako prisiljena poravnati celoten znesek za katerega so se dogovorile vse tri občine (10% celotne vrednosti investicije) v nasprotnem primeru bi padla v vodo celodna planirana gradnja in 90% državnih proračunskih sredstev, ki jih je država namenila za sofinanciranje izgradnje VDC-ja. Ker občina Trbovlje in Hrastnik nista poravnali svojih obveznosti oz. jih je bila občina Zagorje prisiljena kreditirati, seje le-ta po izjavi Matjaža Švagana odločila za tožbo, če občini Trbovlje in Hrastnik v najkrajšem roku ne bosta nakazali občini Zagorje dolgovanih finančnih sredstev.
Reagiranja Trbovlje, Zagorje
Ker ZasavC ni neko vaško glasilo temveč resen medij, ki želi javnosti podati korektne infonnacije o kakršni koli zadevi smo se odločili, da poprosimo za mnenje o izjavi, zagorskega župana glede tožbe in realizacije dogovorjenega investiranja obravnavanega objekta še župana občine Trbovlje Ladislava Žige Žgajnarja in hrastniškega župana Leopolda Grošlja. Mimogrede naj omenim, da sta župana Zagorja in Trbovelj člana LDS, hrastniški župan pa je član ZLSD. Podatek nima
odločujočega pomena za zadevo, se pa nikoli ne ve....
Dne 13.6.2001 sem najprej opravil telefonski pogovor z Matjažem Švaganom, ki mi je potrdil, da odločitev o tožbi velja in da izjave ne namerava spreminjati vse dokler občini ne poravnata svojih obveznosti.
Nato sem zavrtev telefonsko številko trboveljske občine. Županova tajnica me je prijazno obvestila, daje župan zavzet in da me bo poklical nazaj.
Čez nekaj minut meje res. Povedal je, daje občina Trbovlje v letu 2000 poravnala del svojih obveznosti, leta 2001 pred kratkim pa še preostali dolgovani znesek.
Na vprašanje, kaj kot župan Trbovelj meni o izjavi Matjaža Švagana glede tožbe, je bil Ladislav Žiga Žgajnar kratek in jedrnat:" Ne bom komentiral."
V Hrastniku je bila v pisarni le tajnica, ki mi je pojasnila, daje župan v bolniškem staležu. Po kratki obrazložitvi zadeve pa mi je prijazno posredovala številko županovega mobitela.
Ko sem gospodu Grošlju omenil besedo "tožba" se je najprej hudo razburil, naj pazim kakšne besede uporabljam, ko pa sem mu povedal, da samo uporabljam besede, ki jih je na tiskovni konferenci izjavil Matjaž Švagan, jaz pa želim le njegovo mnenje o zadevi, seje župan pomiril.
Povedal je:" Hrastnik je mala občina, ki se nenehno otepa s finančnimi težavami. Kljub težavam smo lansko leto s kreditom zagotovili 6 milijonov SIT proračunskih sredstev namenjenih za izgradnjo VDC v Zagorju. Občina Hrastnik je vsekakor zainteresirana za gradnjo tega objekta. Poleg tega občina Hrastnik vedno pokriva svoje obveznosti in jih bo tudi tokrat."
ZasavC:"Ali ste torej 6 milijonov že nakazali in gre samo še za nakazilo razlike?"
G: Grošelj;" Ne, nismo. Dinamika izgradnje ne poteka po predvidenih načrtih. Gradnja bi se morala pričeti že lansko leto (2000), ker pa seje predračun iz prvotnih 350 milijonov povečal na 500 milijonov SIT država ni zagotovila dogovorjenih 90% sredstev. Mi smo zaradi tega prenesli 6 milijonov zagotovljenih predračunskih sredstev iz lanskega v letošnji proračun. Občinski svet je potrdil tudi preostali del sredstev v letošnjem občinskem proračunu, ki jih bomo nakazali takoj, ko se bo pričela dogovorjena dinamika izgradnje."
Za končno sliko sem še enkrat poklical Matjaža Švagana, zagorskega župana, ki mi je zatrdil, da so s strani države zagotovljena proračunska sredstva ter da se bo v kratkem pričelo z izgradnjo objekta VDC v Zagorju na lokaciji Varnosti.
Kratek komentar.
Leta 2000, ko je prišlo do zamenjave vlade (Drnovšek - Bajuk), nova vlada ni odobrila proračunskih sredstev za izgradnjo.VDC-ja. Zadevo je obrazložila gospa Aleksandra Forte, državna sekretarka, v eni izmed lanskih števik
Zasavca. Dejala je, da država sicer podpira izgradnjo VDC-ja v Zagorju, vendar zaradi drastično povečanega predračuna ne namerava odobriti sredstev iz državne blagajne, vse dokler se ne izvede ponovna ocenitev projekta in se uskladi z dejansko vrednostjo invcticij. Po volitvah v letu 2000, ko je prišla nazaj na oblast LDS z Drnovškom na čelu pa je v letošnjem letu vlada ponovno odobrila proračunska sredstva za izgradnjo obravnavanega VDC-ja kljub spremembi predračunske vrednosti.
Tone

V pogovoru s tremi mladimi in zagnanimi ljudmi je čisto običajna sobota dobila drugačne barve. V njih je energija in volja, ki premika gore, ampak včasih je to lažje, kot pa "premakniti" naše ljubo Zasavje izven svojih občinskih in še marsikaterih drugih in drugačnih meja in ograj. In prav to je treba storiti, ne z besedami, pač pa z dejanji. Da se dogaja, da se premika, smo izvedeli v pogovoru s Tadejo Bučar, Jernejem Brvarjem in Milošem Krajncem, koordinatorji mladinskega festivala, ki so mu dali ime KARB1DUKA.
Jernej Brvarje spregovoril o rojevanju ideje. Le-ta seje zagotovo porodila že mnogim mladim v Zasavju. Od ideje do uresničitve pa je še dolga pot. Tokrat gre zares. Prvič je organizatorjem uspelo zabrisati občinske meje in združiti mlade vseh zasavskih občin. Sestavili so program. Najprej je bil festival planiran za tri dni, potem pa seje pokazalo, da bo potreben kar ves teden za izvedbo projekta, kije pomemben tudi zato, ker se zasavski mladini pogosto očita apatičnost in gostilniško zapravljanje prostega časa. Edina prava alternativa temu je mladinski aktivizem na kulturnem, športnem in na vseh drugih področjih.
Občinske meje jim je uspelo "zradirati", Miloš Krajnc pa ugotavlja, da jih občinske strukture podpirajo. Zaenkrat imajo njihovo besedo in upajo, da se bo udejanjila. Tesnejšega stika še niso vzpostavili, ker so do sedaj pospešeno delali na programu, prepričani pa so, da bo beseda dejanje postala, saj je festival mladih s prireditvami, kijih vključuje, v širšem družbenem interesu in tega se tudi občinski možje zavedajo.
Od kod ime Karbiduka? Tadeja Bučar pravi, daje bila želja, daje simbol festivala nekaj, kar jasno odraža zgodovinsko preteklost, na katero so in morajo biti ponosni. Želeli pa so simbol, ki bo pozitiven, ki bo izžareval neko pozitivno energijo in ne bo za seboj povlekel negativnih konotacij. Karbiduka je jamska oziroma rudarska svetilka, svetloba pa ima že od nekdaj pozitivni pomen, je nekaj dobrega in odraža upanje in skozi to obstaja tudi upanje za zasavsko dolino.
Mladi si želijo, da bi si v tem oklju omogočili neko prihodnost, saj je v zadnjih desetih letih Zasavje postalo eno najbolj demografsko ogroženih področij. Festival je le eden od načinov, da sc pokaže, da obstaja tudi tukaj prihodnost, jasno, s prestrukturiranjem gospodarstva in odpiranjem novih delovnih mest, kar pa se zagotovo ne bo zgodilo čez noč. Tega se mladi zavedajo. In tudi če se vse to zgodi in se mladi strokovnjaki vrnejo oziroma ostanejo, potrebujejo potem še dejavnosti v prostem času. To je tisto, za kar se s festivalom Karbiduka trudijo.
S KARBIDUKO NAD TEMO
In kako se bo izvedelo za festival?
Za promocijo bodo poskrbeli s predstavitvami v lokalnih medijih, s plakati, ki bodo govorili o tem, kdaj, kje, kaj...se bo dogajalo, bodo skušali pokriti tudi širše območje Slovenije, vse organizacije, ki bodo sodelovale pa bodo preko svoje mreže promovirale festival in na ta način se bo o njem izvedelo tudi izven državnih meja.
Pri vsem tem pa igra glavno vlogo denar. "Teža" festivala je od štiri do pet miljonov tolarjev, pri čemer je zagarantiranega denarja že za 1,5 mio SIT, vse ostalo pa je potrebno še pridobiti. Mogoče se komu zdi številka velika, vendar mladi zagotavljajo, da če se nekaj grejo, se grejo zares in ob tem ne zanemarjajo tudi varovanja, kar jih bo kar precej stalo.
Prva pomembna stvar, ki jo je želela Tadeja Bučar poudariti, je ta, da vsi organizatorji delajo prostovoljno že tri mesece in še tri bodo. Torej honorarjev organizatorjem ni. Za sodelujoče je domenjeno, da se jim pokrijejo vsaj materialni stroški za sodelovanje, torej tudi tu ne gre za honorar. Nekaj pa jih je le med njimi z bolj
zvenečimi imeni, tistim pa bo potrebno izplačati honorar, ki pa so ga sami, glede na namen festivala, tudi občutno znižali. Denarje res sveta vladar, vendar so glede tega dokaj optimistično razpoloženi. Preprost izračun je pokazal, če bi vsaka firma v Zasavju prispevala povprečno 15.000,00 SIT, je festival pod streho. Upajo in verjamejo, da bodo podjetja in Zasavčani sami v festivalu odkrili tisto pozitivno naravnanost in pristopili k sofinanciranju. Sredstva se zbirajo na žiro računu ŠKLAB-a.
Ob koncu festivala bo tombola, taka čisto "ta prava", kot so bile včasih na športnih igriščih, z veselico in z bogatimi nagradami, glavna pa je bila in bo torej tudi pri njih, avto. Ob tem pihajo na dušo vsem lastnikom avtosalonov in vseh drugih salonov, da prispevajo nagrade in z veseljem bodo vsakomur jasno in glasno povedali, kdo je njihov generalni sponzor.
Toplo vabijo in z odprtimi rokami sprejemajo sponzorje, da jim pomagajo, da se priključijo, saj so prepričani, daje festival take vrste, ki bo imel tradicijo in je zanimiv in v poslovnem interesu vsakega sponzorja, da ne govorijo o tem, da s tem prispeva svoj delež k temu, da se bo v Zasavju nekaj premaknilo, nekaj dogajalo.
In kaj bo to?
V festival je vključenih precej zelo različnih projektov, da bi s tem lahko zadovoljili želje različnih struktur mladih. Ne glede na to, da so različni in drugačni, delajo skupaj. In ne samo zabava in šport, organizirane bodo tudi okrogle mize in delavnice.
"Na festivalu ne gre za eno hordo podivjanih mladcev, ki bi begala en teden po Zagorju sem in tja, delala kraval, povzročala škodo, ampak gre za festival, ki pokriva vse spektre, vse nivoje na katerih se mladi srečujemo. To je kultura, izobraževanje, šport in absolutno tudi zabava. Koncerti so pač zabava, šport in turnirji so športna zabava, okrogle mize so stvari, kijih hočemo širiti med ljudmi, širiti zavedanje o problemu ekologije, o problemu drog, oziroma sprožiti problematiko združevanja Zasavja. Tu so delavnice, na katerih želimo dati sodelujočim in obiskovalcem uporabna znanja, izdelovanje stripa, gledališka delavnica, orientacijski pohod, tečaj uporabnega računalništva... Delavnice so za vse udeležence brezplačne, le število sodelujočih bo omejeno zaradi kvalitete dela. Na festivalu se bodo predstavili mladi iz Zasavja, ki se uspešno ukvatjajo z razno raznimi dejavnostmi." je kratko in jedrnato strnila misli Tadeja Bučar.
Festival se bo začel 5. avgusta 2000 v Zagorju. Do konca junija bo izdelana tudi internetna stran, kjer bo mogoče dobiti celostno podobo festivala. O organizatorjih in sodelujočih pa bomo pred začetkom Karbiduke tudi v Zasavcu še pisali.
Posebej so mladi poudarili, daje to edinstven festival v Sloveniji pa naj bo to zaradi dolžine (sedem dni) ali pa zaradi ogromnega zanimanja za sodelovanje in to velikega števila različnih društev, ki pokrivajo veliko število še bolj različnih področij.
In še ena stvar je, ki se jim zdi zelo pomembna. Nihče od organizatorjev, ki so iz Hrastnika, Zagorja in Trbovelj, ni imel prav nobenih pomislekov o tem, da bo prvi festival Karbiduka štartal v Zagorju. Dogovorili so se, da se bo nato vsako leto prireditev selila proti vzhodu.
Pa srečno, Karbiduka!
MAH
F. r* lr.a',F.
mm
h
21. ROŽNIKA 2001
Trhla in čvrsta plat druženja
Nekateri bi to razložili z nekakšnimi kemijsko-fizikalnimi zakoni privlačnosti, drugi bi se izgovorili na izkušnje, vendarle je navadno takč, da se z nekom šele spoznaš pa se z njim zadebatiraš v globino in širino, komu drugemu pa bi še potlej, ko te desetič povabi na kavo, zameril, če si mu naenkrat postal "ti" namesto "vi". Vendar takšnih obzirnosti niso krive prijateljske manire, marveč prej omenjeni zakoni privlačnosti, po katerih naj bi privabljali tudi prijatelje. Četudi vnaprej pač ni mogoče preverjati zvestobe ali prisrčnosti, ki jo drugi premore, pa vsakdo skuša v medsebojne stike vložiti kar največ občutka za soljudi in si na ta način pridobiti prijatelje. In mnogi potlej potožijo, da prvemu vtisu že ne zaupajo. Marsikdaj pa kakšno prijateljstvo tudi traja, čeravno na prvi pogled ni bilo možno ugotoviti, da se nekdo premore razdajati za drugega, mu pomagati pri odločitvah in bodriti ob neuspehih. Nadalje bi kakšnemu torej zelo prijala opazka, da se nasprotja privlačijo, ker je v šoli pač najboljši v matematiki, njegov prijatelj pa pri atletiki. Pri kakšnih pa bi se mogoče tudi 'bentilo', ker takšna nasprotja, da nekdo namesto odličnih ocen začenja dobivati cveke, gotovo niso navdušujoča. In kljub temu, da se večina prijateljstev zdi zgolj površinskih, ko si le včasih popestrijo prosti čas s kinom ali s kakšno drugo družabnostjo, pa so bližajoče počitnice vsekakor priložnost, ko bo marsikdo bolj dovzeten za druge in bo o poletnih ljubeznih gotovo želel podebatirati zgolj s prijatelji. Da si znajo pridobiti prijatelje, pa so povedali tudi nekateri anketiranci.	Besedilo In slike: Petro Radovič
Barbara Kastelic, učenka, iz Hrastnika: "Kaj je lepšega, kot da lahko komu zaupaš ter se družiš in zabavaš z njim, zato se je za prijatelje vedno treba potruditi. Ker imam veliko prijateljev in prijateljic, pa zmeraj poskrbim, da spoznam še kakšnega prijatelja, ki je zanimiv ali se je prijetno z njim pogovarjati. Prijatelj si lahko s sošolci kot tudi z drugimi ljudmi, ki jih poznaš."
Ksenija Diaci, dijakinja, iz TVbovelj: "Ponavadi jaz bolj poskrbim za to, da smo s prijatelji veliko skupaj in da si zaupamo. Cenim iskrenost, zato se s prijatelji rada srečujem, da o stvareh
debatiramo in da kdaj tudi pokritizirajo, če jih kaj moti. Menim pa, da se je za vsak medčloveški odnos treba potruditi, sploh če od drugih pričakuješ zaupnost in poštenost." Monika Vodišek, učenka, iz Trbovelj: "Med znancem in prijateljem je le ta razlika, da se v zaupnih trenutkih obrneš na prijatelja. S prijatelji se tudi pogosteje družiš, zabavaš ali pogovarjaš. Le kadar sem zelo jezna na kakšnega prijatelja, skušam o njem podebatirati tudi s kom drugim."
til
Simona Kurtovič, dijakinja, iz Zagorja: "Zelo rada se družim in pogovarjam z drugimi, da izmenjamo mnenja, se hecamo ali debatiramo o modi, športu, glasbi. Prijateljske stike navežem spontano, spoštujem pa, če si med seboj zaupamo."
Andrej Praznik, učenec, iz Zagorja: "Pritegnejo me ljudje, ki znajo pomagati v različnih stvareh, tudi ko imaš težave pri kakšnem predmetu v šoli. Zato si rad pridobim
prijatelje med ljudmi, ki so zanimivi, prijazni in zanesljivi. Včasih tudi družba vpliva na človeka in sigurno se rajši družiš z ljudmi, s katerimi ti je prijetno." Manca Keršnik, učenka, iz Zagorja: "Če se mi kdo zdi zelo zanimiv, grem takoj v njegovo družbo. Včasih me pri drugih privabi, če se ukvarjajo s stvarmi, ki tudi mene zanimajo, če jih naprimer zanima glasba ali če lepo rišejo. Prijateljstvo pa je več kot le druženje, ker tudi zaupaš in spoznavaš drug drugega."
Majda Pušnik, upokojenka, iz Zagorja: "Prijatelje si izbiram po simpatiji. Sploh ni treba, da tudi prijatelje zanimajo iste stvari kot mene ali da se ukvarjajo s podobnimi
stvarmi kot jaz.
Vendar je za prijateljstvo treba časa, saj človeka ob prvem vtisu še ne spoznaš. In tudi s prijatelji se kdaj spreš in kadar se ni možno
pogovoriti, se prijateljstvo skrha. Saj se tudi v družbi vsak rad počuti dobro."
Štefan Škrabar, uslužbenec, iz Zagorja: "Sigurno je pomembno, s kom se družiš, da lahko ljudem tudi zaupaš ali si razvedriš prosti čas. Menim, da sta tudi moški in ženska lahko prijatelja, čeprav ponavadi moški med sabo rajši bolj zaupno debatiramo, ženske pa tudi rajši klepetajo, če so skupaj."
Polona TVoha, učenka, iz Zagorja: "K človeku me privabi, če zna igrati na kakšen inštrument ali če ga nasplošno zanima glasba.
Pri drugih ljudeh mi veliko pomeni, če so prijazni do mene
ali če jih zanimajo iste stvari kot mene. Rada sem v družbi ljudi, s katerimi je prijetno komunicirati in ki znajo biti pozorni do drugih. Prijateljstvo pa mora biti obojestransko, zato drži pregovor, da prijatelja spoznaš tudi takrat, ko si v težavah."
^ ninn
Marta Hrušovar
VELIKO IGER IN BOU MALO KRUHA
Bolj, ko sem prebirala članke v dnevnem časopisju, bolj sem bila zmedena in manj sem vedela, kaj sploh hočejo od mene, od nas vseh, že tako z goro skrbi zasutimi Slovenci in Slovenkami, s skrbmi za preljubi kruhek in kakšno cunjico, če nam že uspe vse položnice plačati, kar je pa čista utopija. Zdaj pa so hoteli, da se odločamo vsi po vrsti in vse povprek o tem kdo, oziroma katera in na kakšen način bo spočela in bo ali ne bo imela otroke.
Ja, ljubi Bog, kaj vse hočejo od mene. Kako pa naj jaz in meni podobne, ki imamo otroke in smo do njih prišle po "božji" (in vsekakor svoji) volji, razumemo vse tiste žene in ženske, ki iz kakršnih koli razlogov ne morejo ali pa tudi nočejo po naravni poti postati mamice. Vsaka polemika o tem, da sta za razvoj in rast zdrave osebnosti otroka potrebna oba, oče in mati, je tukaj pravzaprav čisto odveč. Vsaka trditev, daje za srečno otroštvo včasih bolje, da kateri od njiju manjka, nepotrebna. Lahko je polemizirati in teoretizirati, po bitki pa smo tako ali tako vsi generali. Sploh ne gre za to! Poleg tega j e anketa v Nedelu pokazala, da 64 % Slovencev samo približno ve, o čem naj bi se odločali, 24 % pa tega sploh ne ve. Anketa je napovedovala tudi tesen izid in še ta pogojen z udeležbo, s tem, daje bila tretjina že odločena, da ne gre ne volišče.
No in to vse naj bo podlaga za novelo zakona, ki (naj) bi ga spoštovali in (dosledno) izvajali. Naj me vrag, če bo kaj pametnega iz tega vsega nastalo, oziromaje že nastalo!
Ampak, ta trenutek me žre nekaj čisto drugega, kot tisti ZA in PROTI. Žre me denar, kije bil porabljen za izvedbo tega referenduma in pobesnela sem, ko sem iz nabiralnika potegnila še brošuro, ki meje prijazno nago valjala za ZA. Nisem še uspela dodobra prežvečiti vse te packarije, ko sem med nedeljskim likanjem (tako si namreč "krajšam" nedeljsko popoldne) zaslišala prijazni glas z valov Radia Trbovlje, kije vabil na nedeljsko prodajo na radiu:" Pokličite, spročite, kaj ponujate, kaj prodajate, kaj bi kupili!" Bolj površno sem poslušala vse skupaj, ker me sploh ni pritegnilo, ko mi je v ušesa zarezalo, daje ženska v stiski in da išče oblačila za dve letno deklico, za sebe in za moža. Saj vem, daje hudo, vendar mora biti res velika stiska, da se človek odloči in "gre v eter" s prošnjo, ki gre premnogim težko z jezika in bi najraje prikrili pomanjkanje, ki tare, po vesteh z Rdečega križa, vse več "naših domačih" družin. Takrat meje popadla sveta jeza. Marne bi raje denar, ki je bil potreben za referendum, namenili tistim, ki že zdaj nimajo za "vsak dan", odločitev o tem, kako in katera in po kakšni poti bo prišla do otroka, pa prepustili vsaki posamezni ženski in strokovnjakom. Resno mislim, da nisem poklicana, da bi sodila o tem, nihče ni. Imam svoje mnenje, ki pa je samo moje in nikogar več, ampak otroci, ki so že tukaj, ti pa niso samo "moji", so del družbe, v kateri živijo in ki zapravlja denar (davkoplačevalski) za vse kaj drugega, kot za njihov boljši danes in jutri. Le kaj bo njim novela? Pa še nekaj mi vrta po možganih. Začelo je potiho, potem pa postalo vse glasnejše. Tale referendum nekako (ne)slučajno sovpada z obiskom obeh velemož z vrha. Silne šobile priprave, še silnejši varnostni ukrepi, koliko je bilo vključenih v to, še danes ne vem, vem pa prav dobro, da to še malo ni bilo poceni. Ogromni denaiji so se tukaj obračali, ali bolje, odtekali in to v silni želji, da bi prišli v zgodovino. O, saj bomo, po traparijah, kijih počnemo, zagotovo, medtem ko Putin in Bush še vedela ne bosta, na kateri strani Alp sta bila, na sončni ali na senčni, če sonce zakrijejo oblaki. In zdi se mi, daje tale naš referendum en tak oblak, ki naj bi zakril tisto, kar bi sicer preveč bodlo v oči. Ali pa je kost, ki jo glodamo do nezavesti, medtem, ko nam nekdo odnaša celega vola...
Kruha in iger! O, ja, saj jih imamo, igre namreč, le s kruhom smo bolj na tesnem...
Petra Radovič
Pregovori In vsakdanji Izreki
J. Barrie je nekoč zapisal: "Zmeraj bodi nekoliko bolj prijazen, kot je treba." Teoretično je to povsem izvedljivo, tudi praktično bi vsakdo skorajda na originalen način doprinesel nekaj prijaznosti za raznotere priložnosti. Opustiti je pač potrebno nekaj tekmovalnosti, ki v slehernih druženjih pričakuje, da bo neka zadeva pohvaljena, druga pa karana in se namesto zafrkavati z nekom, rajši hecati z nekom. Ampak ponavadi ni težjega, kot je slednje. Ne zato, ker ni možno v danem trenutku povedati kaj prijetnega in zanimivega, marveč ker je vsakršen trenutek splet določenih okoliščin kot tudi ljudi, ki ima vsak kakšno prednostno željo, sleherni je tudi okupiran s kakšnimi aktualnimi stvarmi in nemara ima marsikdo že kakšno prejšnjo informacijo o ljudeh, s katerimi se sreča, da je druženje manj prijazno, kot bi lahko bilo. Nek kolega je sicer pred kratkim pripomnil, da preveč radovednosti pri drugih vzbuja nezaupanje, preveč smelih opazk pa naredi vzdušje neprijetno. Kajpak, bi se bolj po domače reklo, da ne vztrajaj v družbi, kjer se počutiš neprijetno. Kot pri gospodinjenju, si je tudi pri družabnosti treba takorekoč porazdeliti opravila, saj bo nekdo druščino pritegnil z okusno pripravljeno jedačo, kakšen, bolj nabrit, bo skupino gor' držal z raznimi smešnicami, kdo drug pa vzbuja tolikšno zaupanje, da se bo lahko v nedogled razgovarjal. Nek pregovor sicer pravi, da če si dober do drugih, so tudi drugi dobri do tebe. Zagotovo se povečini to tudi dogaja, saj v slehernih stremljenjih in dejanjih dajejo ljudje od sebe veliko oziroma kolikor zmorejo, glede na svoje interese. Le družabni so ljudje raznoliko in zato se zdijo eni zelo vešči te družabne izraznosti oziroma hitro navežejo stike, takoj se o vsem razgovorijo in še mar jim ni, kako zelo prijazni so drugi do njih. Mogoče je to srž tistega druženja, ki za vsako ceno pričakuje prijaznost - da je namreč potrebno najti stik s človekom in šele z obojestranskim zanimanjem se bo na obeh straneh odzvalo tudi nekaj prijaznosti v komunikaciji. Ne pravijo zaman, da je vsak svoje sreče kovač in pri druženjih je učinek zmerom boljši, kadar se sogovornika ne "ocenjuje", marveč če se prepustijo debati in temu, kaj si sploh imajo povedati. Mnogi namreč zatrjujejo, da je največji dar, če najdeš iskrenega prijatelja. Takorekoč pa to uspeva le tistim, ki so v drugem vedno pripravljeni iskati dobre stvari in ki si torej znajo vzeti čas tudi za drugega. Slednjič vendarle prijazna družabnost pogojuje živahne stike in slehernemu daje polet, da bolj zaupa vase in da je mogoče tudi bolj ustvarjalen. In komur uspe biti malce bolj prijazen kot ponavadi, tudi v primeru, ko s tem prezre nekatere zamere, ki verjetno že zdaleč niso več aktualne, je s tem verjetno veliko pridobil, saj je premagal nekaj lastne sebičnosti. Pregovori so sicer dobro izhodišče za razne družabne prilike, vsekakor tudi zato, da kdaj odvrnejo od fanatične zagledanosti v kakšne izjave, ki so morda precej trenutne ali magari tudi pikolovske. Dejansko se namreč tudi od raznih družabnosti pričakuje, da osrečijo, razveselijo, razvedrijo. In z malce prijaznosti so drugi gotovo dostopnejši, če ne tudi zanimivejši. In potlej se tudi ne zdi vse odvisno zgolj od sreče.
j. j j n fi j. \rr| i j.
ZASAVČEVIH DESET LET
Ob Zasavčevem jubileju smo obiskali nekdanjo urednico:
TATJANO POLANC KOLANDER
Včasih mi je resnično žal, da se Tatjana, nekdanja prva violina Zasavca, vsaj občasno ne usede za računalnik in vkup spaca kakšno zanimivo, satirično kolumno. Za Zasavca, seveda. Verjetno (ne, prepričan sem) jo pogrešate tudi bralci. Pustimo se presenetiti. Mogoče bodo njeni novinarski izdelki nekoč ponovno ugledali luč sveta. Nekaj časa pa še zagotovo ne, saj pravi, da se je povsem posvetila svoji prvorojenki, ljubki Patriciji.
Tatjana, ali ob skrbi za prvorojenko najdeš čas za pisanje novega romana?
Prav veliko ne, a si ga vzamem.
Se spomniš, kdaj si začela pisati za Zasavca?
Seveda se, celo svojega prvega prispevka se spomnim. Bilo je v času, ko je bil urednik Marko Planinc. V Zasavcu je bil razpis za sodelavce- v aprilu 1994- na katerega meje opozorila prijatelj ica. Na razgovor sem prišla z arhivom prispevkov, ki sem jih tedaj objavljala v Oni, prilogi Slovenskih novic, nekaj časa tudi pod psevdonimom ga. Vera Otresa.
Zgovoren psevdonim, ni kaj.
(smeh) No, na sestanek z urednikom sem tako prišla dobro »oborožena«. Poleg svojega preteklega dela sem s seboj prinesla tudi nekaj novih idej. Vkupspacan teden sem naslovila svojo- tedaj še namišljeno- kolumno, v kateri sem, vsaj upam, satirično povzela tedenska politična dogajanja v
Sloveniji. Urednikuje bila ideja všeč inje reč objavil.
Si za Ono potem še pisala?
Nekaj časa sem še sodelovala z urednico Melito Berzelak, ki je pozneje odšla k Jani, toda Marko me je pri Zasavcu zelo angažiral. To mi je bilo všeč, ker sem vedela, da se moram še veliko naučiti.
Nekdanji urednik Marko Planinc je v pogovoru za Zasavca dejal, da so se mnogi, ki so pisali za Zasavca, razvili v dobre pisce, da sedaj sodelujejo z mnogimi slovenskimi mediji, izdajajo knjige,... Očitno je Marko ciljal tudi nate. Ko si šla iz Zasavca si delala za TV Center, napisala si roman,... Se tudi ti strinjaš, da so lokalni mediji nekakšna odskočna deska za mlade?
Odvisno, koliko zna to kdo izkoristiti. Veliko je odvisno od kakovosti medija. Danes se mi tako Zasavc kot TV Center zdita premalo kvalitetna, da bi bila lahko takšna odskočna deska.
Vem, da nimaš formalne novinarske izobrazbe. Urednik Ampaka, sedaj Demokracije, Dejan Steinbuch, lanskoletni Jurčičev nagrajenec je dejal, da je sicer dobro imeti neko splošno izobrazbo, ampak da ti pa ta ne pomaga, če ne znaš pisati. Se pridružuješ njegovemu mnenju? Verjetno si imela kot urednica izkušnje tako s pravimi novinarji kot priučenimi?
Izobrazba je zagotovo zelo pomembna. Včasih je tudi meni žal, da nisem dokončala študija. Res pa
je, da sem bila takrat premalo samozavestna in sem se še »iskala«. Vedela sem, da si želim pisati in sem obiskovala tudi šolo za dramatike in scenariste. Vili Ravnjak, dramaturg, je na enem od predavanj izjavil, da novinar ne more biti pisatelj in pisatelj ne novinar. To me je vrglo iz tira. Danes vem, kaj je s tem mislil, takrat pa meje njegova izjava samo še bolj zmedla. In ker v Sloveniji ni fakultete za pisatelje, obenem pa sem lahko objavljala novinarske prispevke le na podlagi svojega talenta, sem študij opustila.
Dober novinar si lahko tudi brez diplome. Kajti gre za »nos« in obrt, kar pa ti je deloma dano, deloma pa se moraš še izpopolniti. Je pa res, da se moraš brez diplome včasih bolj truditi in bolj dokazovati.
Imaš še željo po opravljanju novinarskega dela?
To si želim in tudi nameravam. Nekaj možnosti za izživljanje te svoje strasti imam tudi v Multimi. Ampak trenutno imam največ dela s Patricijo, tako da moram druge ambicije še vleči z vajeti.
Zanima me kakšno se ti je zdelo obdobje, ko si začela pisati za Zasavca in kasneje, ko si postala prva violina?
Zagotovo gre za dva različna obdobja in obenem za napredovanje v mojem osebnostnem razvoju. Po Marku Planincu je Zasavca nekaj časa urejala Ivana Laharnar. Njuna načina urednikovanja sta bila zelo različna. Marko seje zadev loteval bolj udarno in se obračal- čc lahko tako rečem- k svetu, medtem ko je bila Ivana bolj mila in seje posvečala ljudem. Tako je moje mnenje. Ko sva oktobra 1995 z Juretom Nagodetom napravila prvo »najino« številko, sem si želela spet več udarnosti, a za kaj takega je bilo v tistem času že premalo denarja.
Vsakdo naj bi imel nekoga med novinarji, ki mu je vzor.
Vzora med novinarji nisem imela. Morda »guruje«, ki so mi pomagali piliti obrt, in Markoje eden njih. Z njim je bilo veselje delati. Ko sem imela tekst dokončan, sva ga prebrala skupaj: zmetala ven nepomembne besede, zamenjala
.intiarvi/vha
Tatjana je bila v času, ko je urejala Zasavca tudi »motor« literarne skupine Kult. Na sliki Toma
Brezovarja je Tatjana v sredini.
tiste, ki so preveč namigovale ali natolcevale in spremenila tiste, ki niso temeljile na utemeljenih dejstvih. Kajti v tistih časih je bil Zasavc zakon, ljudje so mu zaupali, novinarji pa smo morali delovati v skladu z zakonom in novinarsko etiko.
Si bila pri delu, pri pisanju, urednikovanju Zasavca samokritična?
Včasih se mi zdi, da kar malo preveč. Če sem opazila, da smo storili kakšno manjšo napako, pa je ni bilo več možno popraviti, me je po izidu črvičilo v želodcu in meje bilo sram iti na ulico, misleč, da vsi vedo za tisto napako. V resnici ni bilo nikoli tako hudo.
Kaj ti je bilo pri Zasavcu najbolj všeč?
Način dela in ozračje med kolegi. Vse je bilo v redu, razen obdobja, ko sem sprevidela, da ne morem sama ničesar storiti za izboljšanje položaja in sem sklenila oditi.
Ostalo je ogromno dobrih zgodb, ki jih z nekdanjimi kolegi, tudi s tabo -če se srečamo ob kavi- premlevamo in sc jim znova nasmejimo. Zelo udarne so bile na primer Zasavčeve akcije.
Sodelovala sem pri »obnovi radeškega mostu«. Z Juretom sva pobirala mostnino (osem tolarjev), češ da sva iz društva za obnovo mostu. Domačini so bili navdušeni. Denar smo potem namenili
Rdečemu križu, v Zasavcu pa pojasnili, daje bila to pobuda in naj se tisti, ki so pristojni, končno zganejo.
Igor Goste
Tretje desetletje zlate knjige
V	četrtek, 14 junija ob 10.30 uri se je v Medijskih Toplicah na Izlakah začela slovesnost, na kateri je 49 osmošolcev in srednješolcev dobilo priznanja in nagrade od zagorskega župana Matjaža Svagana. Potekal je namreč vsakoletni vpis v zlato knjigo Občine Zagorje ob Savi, v katero se vpisujejo učenci in učenke, ki so vseh osem razredov osnovne šole zaključili z odličnim uspehom kot tudi dijaki in dijakinje, ki so odlični uspeh dosegali vseskozi v šolanju na Srednji šoli Zagorje. Matjaž Švagan, zagorski župan, je poudaril, da so letošnje leto v zlato knjigo vpisali rekordno število odličnjakov in pripomnil, da je tudi zagorska občina naravnana v razvoj in doseganje uspešnosti. Progam je povezoval Drago Butja, odličnjaki so za nagrado dobili leksikon, njihove razredničarke so prejele vrtnico, pozornost pa je župan Švagan namenil tudi ravnateljem in ravnateljicam zagorskih osnovnih in srednjih šol. Podeljenih pa je bilo še 75 priznanj za prve tri uvrstitve na državnih tekmovanjih. Po podelitvi je zbrane zabavala skupina POWER DANCERS, ki je nagrajencem še čestitala in zaželela, da naj bodo še kdaj pozneje vzor drugim. Sledilo je še fotografiranje pri bazenu in pogostitev s sadnimi kupami.
V	ZLATO KNJIGO SO BILI V ŠOLSKEM LETU 2000/01
VPISANI:
Iz Osnovne šole Ivana Kavčiča Izlake, katere ravnateljica je Tatjana Krautberger, razredničarki pa sta bili Alojzija Drnovšek in Ljudmila Artnak: Boštjan Baloh, Benjamin Prek, Petra Knez, Janja Smrkolj, Aljaž Kropivšek, Bojana Bregar, Katarina Ferme, Petra Klančišar, Petra Planinšek.
Iz Osnovne šole Toneta Okrogarja v Zagorju, katere ravnatelj je Bronislav Urbanija, razredniki pa so bili Vlasta Laznik, Barbara Glas, Alojz Drnovšek in Tanja Medvešek:
Ingrid Arh, Tanja Kovačič, Suzana Kovaš,
Boris Baš, Suvad Sejdinovič, Maja Grčar,
Čestitke zagorskega župana
Manca Vovk, Metka Bračun, Blaž Petelin, Luka Škrinjar, Kaja Rems, Veronika Kotar, Sonja Grošelj.
Iz Osnovne šole Ivana Skvarče v Zagorje, katere ravnateljica je Alenka Ašič, razredniki
pa so bili Vanda Kopušar, Ana Renko, Martin Koncilja in Milica Zupančič: Maruša Agrež, Anja Čop, Alenka Konšek, Mateja Kos, Jošt Potrpin, Peter Laznik Eberl, Nika Čoki, Manca Keršnik, Nina Nahtigal, Alja Potokar, Monika Suša, Maruša Troha, Polona Troha, Nina Beja, Staša Bregar, Lidija Jovič, Urška Potočnik, Žiga Ašič, Urška Pavlin, Maša Smrekar Avsec, Neža Vrtačnik.
Iz Srednje šole Zagorje, katere ravnateljica je Anica Ule Maček, razredniki pa so bili Karmen Tofolini, Mira Pernat, Vida Kramžar Klemenčič in Suzana Vozel: Janika Knez, Mojca Kmetič (iz programa: oskrbnik),
Precej se jih je zbralo in tudi starše je prireditev navdušila
Seada Bjelič, Mateja Zupanc, Violeta Jurič (iz programa trgovec), Barbara Mikelj (iz programa ekonomsko-komercialni tehnik).
Besedilo In sliki: ER.
ZDAJ TUDI S CRDi TURBO DIZELSKIM MOTORJEM S SKUPNIM VODOM
NOVA SONATA
ZMOGLJIV
UDOBJE
EKOLOŠKI
v
ETNE VOZME Ni DNEVIH ODPRTIH VRH, od 29.6. dol. 7.2001
HVUnORI
AVTOAUITOK
PE TRBOVLJE,
Savinjska cesta 36,
1420 TRBOVLJE tel.: 03/ 56 25 452
d.d.
Gorancjva 3 Ma at 10D.000 kiomelrov. Hyum* A ,'o Tradc rv pO0bti*l<5eni let: (01) 2302091, wwyv h^rx*$ - Al.s«
Alhambra Arosa
\

T
Cordoba
Toledo
Cordoba Vario
Med zvezdami
V Ziviienju nas obdaja na tisoče zvezd. A le tiste prave, najbolj sijoče, nas spremljajo na vseh poteh. Ozrite se v ozvezdje SEAT In spoznajte zanesljive stalnice cestnih doživetij. Ponujajo vam popolno varnost, udobje in vznemirljivo hitrost.
Med drugimi vas bo očarala nova zvezda Arosa. pogled pa vam bo pritegnil tudi v zvezdni prah oviti Toledo Eaecutlve. Prepustite se užitkom testnih voženj in uživajte v tradicionalnem druženju pri vaSem partnerju SEAT. Vabljenll
Tradicionalno
druženje SEAT.
SEF=IT a uto emocičn
cemmerce
LJUBLJANSKA 16,
1270 LITIJA
ti (det l&A Wt
• °i M .
lelefon:
01/898 04 40 01/898 3173
tl a rThrialvTi
HRASTNIŠKI ČETVERČKI SO STARI DESET LET
V torek, 19.junija so praznovali hrastniški četverčki deseti rojstni dan. Z dovoljenjem razredničarke 3.razreda Sabine Radešič, mame Mojce in očeta Viktorja smo jih obiskali nekaj dni pred tem dogodkom med šolsko malico.
če pride do kakšnih napetosti, deluje kot mala mama... V tej družini se čuti, da prevladuje ljubezen. Mati in oče se ves čas zanimata za njihov napredek, ne samo za ocene. Poznata jih do zadnjega vlakna... Lepo jih je
Zadaj od leve: Kristijan, Timotej in Patricija. Spredaj sedi Kevin, (iz družinskega albuma)
Da ne bi bili kakorkoli izpostavljeni, smo se pogovarjali o vsemogočem z vsemi tretješolci.
Tudi o poklicnih željah. Poglejmo, kaj načrtujejo naši četverčki. Timotej bo učitelj klarineta, Kristijan bo v laboratoriju ustvarjal risanko Digimon, Kevin pa bo policaj.
Patricija pravi, da še ne ve, kaj bo. Pa so povedali drugi, da ima rada živali in bo gotovo veterinarka.
"Sošolci jih imajo radi," pripoveduje Sabina Radešič, "ker so lepo vzgojeni in skromni.
Med sabo so zelo povezani. Patricija jih umirja.
Z Mr.Beonom (iz družinskega albuma)
Na ladji (iz družinskega albuma)
opazovati... V šoli jim pomagamo s kakšno malenkostjo, tudi na občini dobijo darilo za kakšen praznik. Vsi drugi pa so seveda pozabili, kaj so obljubljali ob njihovem rojstvu..."
Mama Mojca je bila zaposlena na A banki v Celju do njihovega vstopa v 1.razred. Potem je zaprosila za štiriurni delavnik in omogočili so ji ga na A banki v Ljubljani. Da jih je lahko spremljala vsak dan v šolo. Seveda se je s polovično zaposlitvijo razpolovil tudi zaslužek, zato bo kmalu začela delati na 8 ur.
"Zdaj se bodo že sami odpravljali v šolo," je dejala mama Mojca po telefonu," do 14.ure so v varstvu, potem pa jih prevzame mož, ko se vrne z rudnika. "On jih večkrat na teden spremlja tudi v glasbeno šolo, kjer že drugo leto igrajo različne instrumente. Kristjan saksofon, Timotej klarinet, Patricija pa violino. Kevin pa se raje igra. Vsi skupaj pa se radi odpravijo v naravo - največkrat na Marno k starim staršem, kjer lahko brezskrbno uživajo na travnikih okrog domačije.
Na koncu zaželimo Patriciji, Kevinu, Timoteju in Kristijanu veliko lepih trenutkov, mami Mojci in očetu Viktorju pa čestitamo za izjemno potrpežljivost, pogum in ljubezen pri vzgoji svojih štirih otrok.
Fančl Moljk
Romantični koncert izpred mesca dni
Tildi zagorska glasbena šola se je odzvala sodelovanju z EPTO - Društvom klavirskih pedagogov Slovenije, ki s koncertnim ciklusom PIANISSIMO predstavlja uspešne mlade glasbenike - pianiste, ki si šele utirjajo umetniško veljavo med že priznanimi glasbeniki in zato nastopajo brez honorarja, organizatorji pa jim poravnajo le stroške. In nekatere slovenske glasbene šole so se pridružile EPTI-nemu cilju, ki mladim pianistom pomaga na začetku njihove poustvarjalne poti in pri pridobivanju koncertantnih izkušenj.
V sredo, 23. maja ob 19. uri seje v dvorani GŠ Zagorje predstavila pianistka Tina Gašperšič, ki se trenutno loteva podiplomskega študija pri prof. Tatjani Ognjanovič na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Nastopala je že doma in v tujini, kot korepetitorka in tudi kot članica komornih zasedb, trenutno pa
se uveljavlja tudi kot pedagoginja na GŠ Radovljica. S klavirskim nastopom je predstavila skladatelja, ki sodita med zelo izrazite romantike: Roberta Schumanna in Friderika Chopina. Po besedah mentorice Ognjanovičeve, ji je glasba romantike pisana na kožo, ker Gašperšičeva pri igranju uporablja izjemen emocionalni naboj. Tina Gašperšič pa je pripomnila, da skladatelja ne osvoji le po tehnični plati, marveč vzporedno razvija tudi muzikalnost. Ker se je koncerta udeležila tudi Majda Jecelj, podpredsednica EPTE Slovenije, je še povedala, da ima ciklus PIANISSIMO številne prednosti, ki so predvsem v tako imenovani "estradni praksi" nastopajočih, češ da se mladi umetnik-inštrumentalist kali' na odru in ne le takrat, kadar vadi. Vsekakor je Tina Gašperšič, ki uspešno nastopa tudi na državnih tekmovanjih mladih pianistov in je dobitnica Prešernove nagrade, s predstavitvijo skladateljev romantike posrečeno izbrala tudi repertoar za zagorsko publiko.
ER.
CICIMATURAŽE
ŠESTIČ
V petek, 25.maja v poznih popoldanskih urah so ob polni gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje, nastopili številni predšolski otroci iz domačih vrtcev Ciciban, Pikapolonica, Mojca, Metuljček in Barbare v okviru cicimature. Zavod Vrtec je to prireditev pripravil že šestič, na ta način pa je obiskovanje vrtcev končalo 155 predšolskih otrok.
____________________________IL
LIPA
V Zagorju bodo letošnjo desetletnico osamosvojitve praznovali 24.junija ob lipi, ki sojo zasadili pred 10-imi leti. Lipo bodo obeležili s posebnim spominskim kamnom, na prireditvi pa bodo sodelovali zasavski pihalni orkestri.
(Vir: Bilten)
sa-p r j g r, f. t.f-tf
ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLI1
ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE
BELA VRBA
Je dvodomno, tudi do 20 metrov visoko drevo z razpokano skorjo in včasih tudi z 2 m dolgimi, tenkimi vejami. Listi visijo na centimeter dolgih pecljih in so suličasti. Drevesa velikokrat posekajo do panja, iz katerega kasneje poženejo nove veje.
Nekdaj so vrbovo skotjo zaradi salicilne kisline uporabljali proti vročici, proti revmi in glavobolu. Deluje podobno kot aspirin. Ponekod jo uporabljajo pri prehladu, proti trganju, proti revmi. Ker vsebuje tudi čreslovine, tudi nekoliko zapira.
Sicer pa sta že Hipokrat in Plinij uporabljala vrbovo lubje kot zdravilo proti vročini. Hildegarda gaje cenila kot nepogrešljivo zdravilo.
Nasveti »naših mam«
Čaj za revmo in protin- vrbovo lubje zmešamo z enako količino brezovih listov. Za skodelico čaja vzamemo eno žličko mešanice in pustimo stati 5 minut v vroči vodi. Dodajmo še med.
m
OKROGLOLISTNA ROSIKA
Je nežna mesojeda trajnica. Žuželke se ujamejo na lepljivo tekočino in se zapletajo, ko poskušajo pobegniti. Z žlezicami ta mesojeda rastlina izsesa iz žuželk vso tekočino. Raste po šotnih močvirnih travnikih Ljubljanskega barja.
Roslika miri krčevit kašelj in pomaga pri dolgotrajnemu vnetju dihal. Učinkuje tudi na površinske žile, ki se pod njenim vplivom širijo, torej pomaga pri poapnenju žil in podobnih boleznih ožilja.
KATERE RASTLINE NAM POMAGAJO (zunanje):
*Pri kožnih tvorih: Cvet ognjiča, list velikega trpotca, zel materine dušice, zel širokolistnega trpotca.
*Za inhaliranje pri prehladih: eterično olje iglic bora, jelke, eterično olje ruševja, terpetinovo olje.
*Grgranje pri vnetjih grla: cvet ognjiča, korenika kačje dresni, srčne moči, korenika gabeza, list poprove mete, list žajblja, skorja doba.
*Ob vnetjih dlesni, za odpornost proti prehladu se obnesejo zeli z veliko vitamina C: iglice bora, list koprive, plod črnega grozdičja, plod jerebike, plod malinjaka, plod šipka. Vitamin A je v cvetu ognjiča, korenju, plodujerebike, v malini in v šipku.
*Pri zlati želi: korenika kačje dresni, seme divjega kostanja, zel medene detelje.
Revmatična obolenja, trganje: cvet in korenika arnike, kataplazma črne gorčice, eterično olje brina in terpetinovo olje.
*Kožna vnetja: cvet kamilice, skorja doba, zel materine dušice.
Pripravil Igor Golte
FUNŠTERC FUNŠTERC	FUNŠTERC	FUNŠTERC	FUNŠTERC
Koncert so se šli cici-glasbeniki
Skladbe izvajalcev v petek, 8. junija v KC DD Zagorje na CICI-koncertu, so bile kratke in jedrnate. Ampak kljub temu so zvenele prisrčno, saj sojih zaigrali naj mlajši učenci Glasbene šole Zagorje. Organizacijo koncerta so prepustili Metki Podpečan in Mojci Zupan, program nastopajočih je povezovala Nataša Burger, s scenografijo pa je prav tako Metka Podpečan opozorila, da so skrbi' najmlajših največ in povečini povezane kar s šolo. In da šolo, četudi je to glasbena šola, jemljejo zares, se je lahko prepričala tudi publika, ki je v velikem številu in tudi z zanimanjem prisluhnila cici-glasbcnikom, ki so za nastop izbrali slovenske ljudske, ameriške narodne, kot tudi skladbe priznanih skladateljev.
V skupnem taktu kljunastih flavt in Orffove skupine...
Za nastopajoče učence male šole ter prvega, drugega ali tretjega letnika glasbene šole so se angažirali tudi mentorji oziroma pedagogi, ki poučujejo na Glasbeni šoli Zagorje. Za CICI-koncert so bili mentorji nastopajočih naslednji: Jožica Zupan, Urška Vidic, Tito Corona, Tomaž Kosem, Mojca Zupan, Drago Peterlin, Metka Podpečan, Slavi
Gregl, Aleš Stopinšek, Sašo Marn, Marjan Grošelj, Vojka Kokošinek, Stane Hudolin in Monika Redenšek. Poleg instrumentalnih točk pa so učenci nastopili tudi v mlajši godalni skupini, ki jo vodi Jožica Zupan, v en glas so zapeli v OPZ C1CIDO GŠ Zagorje, katerega zborovodkinja je Mojca Zupan ter v skupinski zasedbi tudi precej razgibano zaigrali na kljunaste flavte ob spremljavi Orffove
Bosta Tanja Jarc in Maruša Grošelj postali flavtistki?
skupine. Sicer pa so se nastopajoči predstavljali posamično in le v redkih izjemah s klavirsko spremljavo Urške Vidic ali Slavi Gregl. Zaigranim skladbam so pridodali malce otroške simpatičnosti, njihovemu trudu pa so se pridružile tudi mamice in babice, saj so spekle slaščice, s katerimi so po koncertu pogostile občinstvo in nastopajoče. Med zbranimi instrumentalisti pa so publiki zaigrali: Amanda Žnidar (klavir). Jure Guna (klarinet), Tilen Suša (harmonika), Sara Baš (klavir), Jerica Keršnik (violina), klavirski trio - Zala Gabrijel, Ana Bovhan in Petra Razboršek, Eva Vrtačnik (kljunasta flavta), Aleš Grom (trobenta), Kristijan Kovač (rog), Vito Poredoš (pozavna), klavirski duo -Urška Očkon in Tina Senkiš, Simon Zupan (saksofon), duo flavt - Tanja Jarc in Maruša
Na rog je zaigral Kristijan Kovač
Grošelj, Alen Bučar (bobni), duo klarinetov - Boštjan Škoberne in Gregor Brinovec, Matija Prašnikar (harmonika), Urška Piki (violina) ter učenke baletnega oddelka, katerih pedagoginja je Vojka Kokošinek. Pevski zborček CICIDO pa so poleg klavirske spremljave Slavi Gregl, spremljali še: Nejc Herman (klarinet), Mitja Kovač (klarinet) in Klemen Drnovšek (klarinet). Cici-koncert je
Najmlajši so veselo zapeli z zborovodkinjo Mojco Zupan.
minil v znamenju petja, igranja in plesanja -kar je bilo komu ljubše, temu je lahko še bolj prisluhnil.
Besedilo In slike: P.R.
NOVI Clio	
.	m M -	J \|	j	||	^ 1	Tvvingo, Thalia, Kangoo - klima gratis! Laguna in Laguna Grandtour iz zaloge SUPER CENE!!
0*	JI	| Novi Clio že od 1.820,000,00 sit	
mummir m alg a j.., Trbovlje	U****#®*)®' telefon prodaja (03) 56 33 110,56 33 111,5633 112 J	9 servis (03) 56 33 120	E-mail: malgaj@dealer.rcnault.si, www.avtoliisamalgaj.si	
i

INTEGRAL
Avtobusni promet in turizem, Zagorje d.o.o.
TURISTIČNA AGENCIJA
Informacije in rezervacije: 03/56 55 108,56 55 112, fax: 03/56 55 104 E-mail: intcgral.zagorjc@siol.net Internet: http://www.intcgral-zagorjc.si
J>OLET<JE ZG01
Še nimate kataloga za poletje? Pri nas dobite katerega koli za kamer koli. Katalogi Vas že čakajo: KOMPAS. GLOBTUR, DOBER DAN, TEN TOURS, 1NTERFLASH, BURIN KLUB, GENERALTURIST, VIA SLOVENICA, ODISEJ, 1NTELEKTA, RELAX ...
ŠE NEKAJ PROSTIH MEST, ZATO POHITITE !!!
►
DUBROVNIK 7 x NZ že od 29.900,00 SIT Vesele počitnice z mačkoni na Korčuli že za 38.000,00 SIT Otroci, povabite svoje starše na zaslužene počitnice!!!!
CAVTAT APP s klimo že od 49.900,(X) SIT SAVUDRIJA - Umag depandansa in BGW 7 x POL že od 36.300,00 SIT OPATIJA ht. Millennium ***** že od 78.800,00 SIT dalje VODICE ht. OJympia *** že za 51.800,00 SIT, Otok KORČULA Super akcija : 7x POL + TT že za 33.500,00 SIT; ime hotela izveste 5 dni pred odhodom;
Organizirani avtobusni prevozi že za samo 11.000,00 SIT
/r/177 m OKO APZujMjt WO,00/owbo
NOČNI GARDALAND 24.06.2001 odhod iz Trbovelj in
Zagorja
za samo 8.600,00 SIT (cena vključuje prevoz,vstopnino in vodenje izleta)
ODPIRALNI ČAS:
Agenc(ja Zagorje:
PONEDELJEK - PETEK 06:00 - 16:00, SOBOTA 09:00 - 12:00 Agencija TVbovlje:
PONEDELJEK - PETEK 07:00 - 18:00, SOBOTA 08:00 - 12:00
Jg POTOVANJA IN...
pzrrzrVANjA z intč^RM^A1-
ZNANJE JE POT DO USPEHA...
RAČUNALNIŠKI TEČAJI
ZA VAS organiziramo tedenske računalniške tečaie. kot so:
VVINDOVVS, WORD za začetnike, EXCEL, ACCESS, INTERNET, ELEKTRONSKA POŠTA, STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU...
Ljubljanska 80 (SRBI), Domžale tel.721-94-61, faks 721-94-64 Ugodnosti:	E-pošta: clip@cUp-domzale.si
-	10% popust za skupine
-	20% popust brezposelnim, dijakom, šudentom
-	delavcem, ki so zaposleni pri s.p., stroške izobraževanja povrne Sklad za izobraževanje pri obrtnikih.
^.INTEGRAL
JL- INTEGRAL
JL. INTEGRAL
JL* INTEGRAL
EG.rČTT n T7.J7.


21. ROŽNIKA 2001
ulsbalgo 7
MARINKA BENETEK
Odkar je vodja kolektiva zaposlenih na OŠ Alojza Hohkrauta v Trbovljah, marsikaj postori za dobro učencev in šole. Devetnajst let je poučevala razredni pouk, zdaj pa je že štirinajsto leto ravnateljica na OŠ Alojza Hohkrauta, kjer se učenci lahko šolajo od 1. do 4. razreda. V letošnjem šolskem letu so imeli vpisanih 150 učencev in v izobraževalnem programu KORAK ZA KORAKOM je tudi sodelovala, saj jo je zanimalo, v čem so prednosti ali slabosti tovrstnega pouka, četudi zatrjuje, da novejše šolske metode povečini prinašajo učencem prijaznejše in zanimivejše pristope.
"Včasih je bila disciplina pomembnejša," je dejala Marinka Benetek, "današnji pa je pomembneje, da znaš učencu prisluhniti in ga na ta način spodbujati za šolske obveznosti." Ker spodbuja sproščene odnose, je naklonjena vzgajanju, kjer na prijeten način učence motivirajo za pozitivne človeške vrline, oziroma da so en do drugega prijateljski. Aktivna je tudi pri raznih društvih, od tega recimo pri Rdečem križu, že nekaj let pa je tudi predsednica trboveljskega Društva prijateljev mladine, kjer jo znova zanima, kaj učence motivira ali navduši, da dosegajo dobre rezultate. Zato pri Društvu prijateljev mladine organizirajo razne ustvarjalne dejavnosti za otroke, da na bolj koristen in zanimiv način preživijo prosti čas ali tudi, da odkrijejo svoje interese, talente ali zgolj možnosti prijetnega udejstvovanja.
Morda je humanost vrlina, po kateri jo še posebej spoštujejo drugi, vendar pravi, daje zanjo značilno le to, da pri ljudeh najprej išče dobre strani in šele potem šibke točke, in tudi pri učencih najprej opazi tisto, kar znajo, in šele zatem tisto, kar jim ne leži. "Treba je najprej pohvaliti," je dejala, "in šele zatem mogoče tudi pokritizirati." Vendar je do drugih predvsem solidarna in se zavzema, da so šolske dejavnosti dosegljive vsem učencem. In če je včasih težko dobiti sponzorje, se še toliko bolj angažira, da io potlej lahko navduši veselje otrok, ki so naprimer uživali na izletu ali v kinu. S pomočjo sponzorjev namreč tudi na šoli organizirajo marsikakšne dejavnosti, ki so športnega, kulturnega ali naravoslovnega značaja.
Sicer pa se zna z besedo in dejanji zavzeti za dobro sodelovanje bodisi v kolektivu bodisi z učenci ali s starši. Da je pri slednjem vedno uspešna, pripomore izjemna toleranca, s katero zna razumeti druge. Kolege in kolegice pa zna tudi presenetiti in im za kakšne jubileje spesni pesmi. Tudi precej knapovskih narečnih pesmi je priložnostno že izdala za razne brošure.
Z zanimanjem si ogleda kulturne prireditve v Trbovljah, rada bere ali pobrska po kakšnih novih vicih. In če bi še enkrat izbirala,
">i se spet odločila za tr'šico. Glede naj-pregovorov pa pravi, da ni dobro presojati druge, ker ima vsakdo svoja merila. In še dodaja, da povsem drži, da pravega prijatelja spoznaš šele takrat, kadar ne izkoristi tvojega zaupanja. Nasplošno pa zatrjuje, da je najrajši družbi veselih in odprtih ljudi. Tudi modro barvo ima rada, a ne
zgolj zato, ker je rada na morju.	„
Besedilo in slika: Petra Radovič
ZNAMENJA IN SIMBOLI V KRŠČANSTVU (12. del)
Naravne stvari v bogoslužju
Cerkev nekatere predmete posvečuje, druge blagoslavlja. Z blagoslovom postanejo sveto znamenje - zakramental. Moč blagoslova ne izhaja iz kretnje duhovnika, ki blagoslavlja, niti ne iz njegovih besed. Izvor blagoslova je Bog, od njega prihaja blagoslov. Cerkev blagoslavlja v imenu Očeta, kije vse ustvaril; v imenu Sina, po katerem prihaja božja ljubezen na svet in v imenu Svetega Duha, ki vse ohranja v božji ljubezni. Namen blagoslova je, da se v veri zavemo božje dobrote, darov, kijih prejemamo od Boga, in da začutimo božjo bližino in navzočnost. Po blagoslovu prihaja Bog k nam, da nam vsak trenutek stoji ob strani.
Nekatere stvari potrebujemo pri bogoslužju kot snov zakramentov: voda, hruh, vino, olje. Druge uporabljamo pri bogoslužnih opravilih: sveče, luč, kadilo, sol, pepel. Ne uporabljamo jih samo zaradi potrebe, ampak tudi zaradi simbolike, torej kot znamenja. Nekatere stvari so stalne vedno in povsod, druge pa se smejo spreminjati.
Voda
Stvari, s katerimi se neprestano srečujemo, nam postanejo tako vsakdanje, da se vanje ne poglabljamo in sploh ne premišljujemo o njih, ko jih uporabljamo. Tudi voda nam je postala tako vsakdanja stvar, da ne vidimo njenega velikega pomena za življenje, še manj pa njene bogate simbolike.
Voda je skrivnostna. Preprosta je, čista in nesebična. Pripravljena je, da umije, kar je umazano, da poživi, kar trpi žejo. Hkrati pa je nedoumna, nemima, polna ugank in nasilja. Zares je podoba skrivnostnih pravzrokov, iz katere vre življenje in kliče smrt. Je podoba življenja samega, ki se zdi tako jasno in tako zapleteno obenem. Zato razumemo, da jo je Kristus (po njem pa Cerkev) napravil za nositeljico božjega življenja - milosti.
Voda je kakor materino naročje vsega življenja, iz katerega prikliče božji stvariteljski Duh pisano mnogovrstnost stvari. Že na začetku sveta je božji Duh vel na vodami, jih posvečeval in jim dajal rodovitnost. "Bog je rekel: 'Naj mrgole v vodah živa bitja in ptice naj letajo pod nebesnim obtokom.' In Bog je ustvaril velike morske živali in vsa živa gibajoča sc bitja, ki mrgole v vodah po njih vrstah." (IMz 1,20-21). Po božji volji se torej življenje poraja v vodi, kar potrjuje tudi sodobna znanost. Tudi sami se lahko prepričamo, kako rastlinsko, živalsko in človeško življenje potrebuje vodo za svoj nastanek in razvoj. Spomnimo se daljših obdobij poletne vročine in suše. Travniki se posušijo, trave in rastline pommenijo in so obsojene na propad. Ko pa pride dež, se narava kmalu spremeni. Začne zeleneti, rasti, cveteti. Voda vse oživlja, poživlja in krepi.
Kakor je voda na eni strani nujno potrebna prvina življenja, se pravi, vir življenja, paje na dmgi strani tudi prvina smrti in uničenja. Ta dvojni simbolizem vode je zelo opazen v Svetem pismu. Po božji dopustitvi pa more s svojo uničujočo močjo uničiti življenje. Je božji blagoslov, lahko pa tudi kazen za greh. Tako je zaradi greha voda vesoljnega potopa prinesla smrt in propad. Voda Rdečega morja je postala grob Egipčanov. Besneče vode hudournikov in naraslih potokov uničijo in odnesejo v globino vse, kar se jim postavi na pot.
(nadaljevanje v prihodnji številki Zasavca) Branko Nimac
LDS
OBČINA
ZAGORJE OB SAVI
Spoštovane Zagorjanke in Zagorjani, cenjeni Zasavčani!
Pred 10. leti so se nam uresničile sanje! Izbojevali smo lastno državo in svoj lastni dom.
Na nas je, da si v prihodnje naredimo bivanje v našem skupnem domu prijazno ter materialno in duhovno bogato.
Iskrene čestitke ob dnevu državnosti in vse najboljše v prihodnji združeni Evropi vam želi
župan Občine Zagorje ob Savi, Matjaž Švagan
Ruda
e-mai
/
MA d.0.0., trženje, komuniciranje, oblikovanje
Rudarska cesta 9,1412 Kisovec tel.: 0601-71-544; 1ax: 0601-71-571 e-mail: multima@siol.net
Ob Jnevu dvžavnosh želimo vsem občankam in občanom prijetno pr<5i2nov<5inje!
LIBERALKA PEMOKRACIJA SLOVENIJE
OBČINSKI ODBOR ZAGORJE o/S
Ob dnevu državnosti čestitamo vsem občankam in občanom ter želimo prijetno praznovanje!
LDS
Cesta 20. julija 2<, 1410 Zagorje Tel.: 03/56 64 611, Fax: 03/56 64 660 E-mail: info@tref.si. Internet: http://www.tref.si
Ob dnevu državnosti
vam želimo
pri j etno praznovanj e!
21. ROŽNIKA 2001
EG.reTr ri.77.j1.
VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA- MI VAS
NAGRADIMO
Do sobote, 16.junija imate čas, da odgovorite na našo uganko. Sprašujemo vas po imenu in priimku leta 1924 v Slovenskih Konjicah rojenega pesnika, prevajalca. Je prvi pomembni pesnik povojnega pesniškega rodu, kije v javnost stopil okoli 1950. Da boste lažje ugibali vam navajamo nekaj njegovih zgodnjih pesniških zbirk: S poti (zbirka njegovih mladostniških partizanskih pesmi je izšla 1. 1947), Pa bo pomlad prišla (1955), Nekoga moraš imeti rad (tako je naslov tudi eni izmed njegovih najbolj poznanih pesmi).
Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen,
nekomu moraš nasloniti roko na ramo,
da se, lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš, to je kot kruh, kot požirek vode, moraš dati svoje bele oblake, svoje drzne ptice sanj,...
*
Avtor:
Moje ime: Naslov:
KULTURNI KOLEDAR
11.6.1921 seje v Bohinjski Bistrici rodil pesnik Janez Remic. Glavnina njegove literarne zapuščine je izgubljena.
17.2.1886 se je v Kopru rodil pripovednik Ivan Vouk. Dela: Dachau (spomini), Na mejniku dveh svetov.
20.6.1914 se je v Tržiču rodil pisatelj Ladislav Kiauta. Dela:	Obtožujemo,
Dogodivščine črnobelega muca.
Pripravil Igor Goste
Pri žrebu bomo upoštevali le tiste odgovore, ki bodo zapisani na kupončku.
KNJIGAM NA POT
V sredo, 6.junija, so v slovenskem Pen društvu oziroma društvu Slovenskih pisateljev v Ljubljani predstavili tri knjige. Zavod za KObraževanje in kulturo Litija ter Založba Karantanija sta skupaj predstavili knjigo pesmi Jože Ocepek, Jabolčne in sončne pesmi za vsak dan, slikarsko monografijo avtorja Francija -t1Lesjaka ter knjigo šentruperskega pedagoga Jožeta Zupana z naslovom ilustracija, bližnjica h knjigi.
, Jabolčne in sončne pesmi Jože j^e^pek v Litiji in bližnji okolici že inamo, prav tako sončen vtis pa so-edile tudi v prestolnici. Avtorica je predstavitvi na kratko opisala svoje Ivarjanje; poudarila pa tudi lajenostz oblikovalko Joži Jamšek, Brje opremila in oblikovala njeno
^^Slokarska monografija je bila pejjteven tehnični projekt, je povedal <5rektor Zavoda za izobraževanje in 'tihturo Litija Jože Sevljak, ko je predstavljal knjigo Francija Lesjaka. Taje o svojem ustvarjanju dejal, daje srečen, da je lahko srečne trenutke iz otroštva prenesel v svoj slikarski svet, saj to uspe le redkim. Tretja knjiga Ilustracija, bližnjica h knjigi pa predstavlja dragoceno zbirko izvirnih ilustracij, ki jih je za svojo šolo v Šentrupertu zbral Jože Zupan. Knjižničar in pedagog, tudi ravnatelj, sodeluje s projektom bralna značka in pri tem spoznava avtorje in ilustratorje, tako pa je tudi pojasnil, kako mu je uspelo zbrati takšno dragoceno zbirko, ki obsega prek 40 izvirnih ilustraij slovenskih ilustratorjev v najrazličnejših tehnikah in slogih.
Predstavitev novih knjig je bila uspešna in odmevna, tako da bo pot knjig k novim bralcem nedvomno lažja in hitrejša. Takšna promocija je tudi
pohvale vredna zaradi uspešnega sodelovanja litijskega Zavoda za ; izobraževanje in kulturo z 1 uveljavljeno Založbo Karantanija, ki rm litijskih tleh že išče in vidi avtorje, jfaterim bo pomagala izdati knjige ter uveljaviti se v svetu književnosti.
A.Š.
BRANKO ŽELEZNIK NOV PREDSEDNIK RELIKA
'pi- Dne 11.maja je v večernih urah X#*ekal v društvenih prostorih Relika lavskem domu Trbovlje, občni Društva revirskih likovnikov Udeležilo se ga je razmeroma o število članov. Na zboru so dali opravljeno delo v preteklem razčistili nekatera odprt^. anja, na koncu pa so na lastno iljo razrešili dosedanjega dsednika društva Franca Ostanka, razrešitev je zaprosil iz '•■tzdravstvenih razlogov. Za novega predsednika so izvolili Branka . Železnika, ki bo delo nadaljeval skupno z ostalimi člani upravnega ■^edbora, strokovnega odbora ter nadzornega odbora.
IL
LITERARNI VEČER S KARLOM GORJUPOM
Odbor za literarno dejavnost Društva upokojencev Trbovlje je pripravil v torek, 29.maja ob 17.uri v dvorami doma DU Trbovlje literarni večer, ki se ga je udeležila domala polna dvorana poslušalcev. Na tokratnem večeru so navzoče seznanili z življenjem in delom Karla Gorjupa, 81-letnega vsestranskega ustvarjalca -predsednika DPD Svoboda Dobrna v Trbovljah. Karel Gorjup seje uveljavil kot pesnik, pisatelj, režiser, glasbenik, skladatelj, organizator, graditelj kulturnih domov na Dobrni, je pa
Uganko sestavil Igor Goste
domala trideset let tudi predsednik Svobode Dobrna. Na tem večeru je bila osvetljena predvsem njegova literarna ustvarjalnost. Razgovor z gostom je pripravila in vodila Joža Ložak, pesmi so recitirali poleg voditeljice še Marja Kužnik in Miha Gosak, med temi pa so
nastopili še mladi obetavni violinist Matic Pfeifer, ob spremljavi prof.Meglič-Sadiki na klavirju, basist Rihard Majcen ob spremljavi ansambla Refren ter večih recitatorjev iz vrst članov Svoboda Dobrna. Ob tem je bila izražena želja vseh navzočih, da bi gost večera, torej Karlo Gorjup strnil svoje življenje in opravljeno delo na številnih področjih v knjižni obliki. To je tudi nekako obljubil.
tL
S kitaro na koncert
Tvrtko Sarič je učitelj kitare in kot glasbeni pedagog sodeluje na trboveljski in celjski glasbeni šoli ter na Visoki učiteljski šoli v Gospiču. Veliko glasbe je posnel za radio in televizijo ter nastopal v orkestru Zagrebške filharmonije. Nastopal je že tudi v tujini, iz kitare pa je diplomiral na zagrebški Glasbeni akademiji pri prof. Darku Petrinjaku, specializacijo pa opravil pri prof. Goranu Listeši na Visoki šoli za glasbo v Lovranu. Trboveljski publiki pa se je s solističnim koncertom predstavil v sredo, 13. junija v dvorarti Glasbene šole Trbovlje, kjer je za repertoar izbral skladbe španskih, urugvajskih in še nekaterih sodobnih skladateljev, ki so komponirali za kitaro. Dokaj temperamentne skladbe je precej izvirno interpretiral in s tenkočutno melodičnostjo še poudaril dinamiko ,sfctadb. Kot je povedal kitarist Tvrtko Sarič, je za koncert izbral skladbe, pri
katerih kitara zaigra v vsej pravljičnosti zvoka in muzikalnosli. "Izvajal sem tudi skladbo Koyunbaba suita italijanskega skladatelja Domeniconija," je povedal Sarič, "za katero je značilno, da se igra v cis-molu, kar je precej nenavadna uglasitev za kitaro. Domcniconi je namreč skladbo napisal na svojem potovanju v Istanbulu, kjer se je povsem navdušil nad turško glasbo." Kitarist Sarič je še pripomnil, da so poletni meseci precej ncprikladni za tovrstne koncerte, kljub temu pa je precejšnje število ljudi izkazalo zanimanje in pozornost za omenjeni koncert.
Besedilo in slika: RR.
(J
w
VITASAN d. o. o. IZLAKE
Vaše zdravstveno podjetje
Podlipovica 43, 1411 IZLAKE, Tel: 03-567-90-60, Fax: 03-567-90-61,
GSM: 041-733-528, E-mail: vitasan@siol.net, URL www.vitasan.si
Ob dnevu državnosti čestitamo vsem
sodelavcem in občanom!
Vaše zdravstveno podjetje
Elektro Ljubljana
Elektro Ljubljana d.d.
PE ELEKTRO TRBOVLJE Trbovlje, Gimnazijska cesta 25
Ob dnevu državnosti želimo vsem odjemalcem električne energije lep praznični doni
GOSTIŠČE
mm
Prešernova 1, Zagorje, tel. :03-56-69-177
odpiralni čas vsak dan od 8. do 23. ure, petek, sobota od 8. do 24. ure.
* molice, kosilo, večerje...
* poročno slovjo, banketi, nočitvene kopocitete...
* posebno sobo primerno zo seminone in zaključene družbe InFormodje in rezervacije po telefonu 03-56-69-177
Ob dnevu državnosti čestitamo in vam želimo prijetno praznovanje!
MANGO
Tirič Alija s.p., Izlake 15 SADJE IN ZELENJAVA IZLAKE
Čestitamo vam ob 25. juniju, dnevu državnosti in vam želimo prijetno praznovanje!
O CEMENTARNA TRBOVLJE
delniška družba
Kolodvorska cesta 5, poštni predal 76, 1420 Trbovlje telefon h.c.: 03/56 52 300 E-mail: cementarna.trbovlje@cement-trb.si http://www.cement-trb.si
sz
Čestitamo vam ob 25. juniju, dnevu državnosti in vam želimo prijetno praznovanje!
21. ROŽNIKA 2001
slr.oi.f e
Na lestvici upoštevamo le tiste frizerke, ki imajo 15 ali več glasov! Trenutni vrstni red:
I.	Simona Flere, Salon Cveta Zagorje - 272
2.	Renata Lakner, Frizerski salon Kamel Hrastnik - 147
3.	Nika Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf Zagorje - 124
4.	Mojca Klinc, Salon Cveta Zagorje - 109
5.	Mateja Hribar, Frizerski salon Mateja Izlake - 85 6-Darja Knez, Frizerski salon Darja Briše - 83
7.	Mateja Borišek, Frizerski salon Ivi Izlake - 75
8.	Luka Holešek, Salon ML Trbovlje - 65
9.Saša Kirbiš, Frizerski salon Ana Hrastnik - 60
lO.Erika Vozelj, Frizerski salon Štefka Zapotnik Zagorje - 56
II.	Marta Sivko, Frizerstvo Sivko Trbovlje - 51 12.Sonja Lindič, Frizerstvo Koni Zagorje - 45
13.	Monika Volaj, Frizerstvo Sivko Trbovlje - 40
14.	Nina Kajič, Frizerski salon Karnel Hrastnik - 39 15.Sonja Zupan, Frizerstvo Zupan Zagorje - 37
16.	Alis Puder, Salon Metka Hrastnik - 31
17.	Petra Juvan, Frizerski salon Rajka Zagorje - 30
18.	Ema Guna, Frizerski salon Rajka Zagorje - 28
19.	Brigita Klarič, Studio Las Zagorje - 25
20.	Nataša Leskovec, Frizerski salon Nataša, Trbovlje - 24
Koni Vran, Frizerski salon Koni Zagorje - 24 22.Mira Žibret, Frizerski salon Mira Trbovlje - 18 23.Irena Jere, Studio Las Zagorje - 17 24.Klara Plahuta, Frizerski salon Klara Hrastnik - 16
Poleg teh ste in še lahko glasujete tudi za naslednje frizerje oziroma frizerke: Saša Kern, Marta Bartol, Matjaž Krauskopf, Ana Gomboc, Maja Šmejc, Mateja Laznik, Tina Krauskopf, Romana Tabor, Rajka Lebar, Marjana Majhenič, Marta Novak, Branka Lamovšek, Andreja Bremec, Jožica Fijačko, Nadi Perpar, Zala Ljubič, Sara Urnaut, Janj Bantan, Leopoldina Lindič, Milena Lovše in Fani Pohar.
Zasavc d.o.o. bo tistemu frizerskemu salonu, katere frizerka ali frizer bo prvi dobil 1000 glasov, zagotavlja za 100.000 SIT oglasnega prostora v našem časopisu!
GLASOVNICAŽA
naj frizerka in frizer Zasavja
Ime in priimek frizerja in frizerskega salona
Ime, priimek, naslov glasovalca (ke)
NAJ GOSTILNA - AKCIJA V POLNEM TEKO!
Na lestvici boste našli gostilne, ki imajo vsaj deset ali več glasov!
TRENUTNI VRSTNI RED:
[.Gostilna Vrtačnik, Čolnišče - 428
2.	Point 21, Hrastnik - 302
3.	Kmečki turizem Pšenk, Mlinše - 214
4.	Gostišče Kiim, Zagorje - 193
5.	Gostišče Pri Martinu, Trbovlje - 98
6.	Gostilna Ašič, Zagorje - 61
7.	Kmečki turizem Zorec, Izlake - 53
8.	Naš hram, Kisovec - 31
9.	Gostilna Senica, Hrastnik - 25
10.	Gostišče Pri Vidrgarju, Vidrga - 23 Gostišče Brin, Trbovlje - 23
12.10.Gostilna Zaloka, Jesenovo - 22
13.	Restavracija L, Trbovlje - 21
14.	Gostišče Jež, Radeče - 19
Poleg teh ste glasovali še za: Kmečki turizem Arbi Mlinše, Vrtinec Trbovlje, Kitajska restavracija Zlati Fenix Trbovlje, Gostišče Klek, Gostišče Maks Celestina, Sopota, Kmečki turizem Trojka, Jesenovo, Gostišče Pod kostanji Podkum, Gostišče Majcen Polšnik, Picerija Ašič Zagorje, Gostilna Račič Trbovlje, Kmečki turizem Ocepek Izlake, Picerija Kukuca Trbovlje, Picerija Dimnik Trbovlje.
Zasavc d.o.o. zagotavlja prvi gostilni, ki bo prejela 1000 glasov, oglasni prostor v Zasavcu v vrednosti 100.000 SIT.
Naj gostili
2
Glasuj emza\gosti
Glasoval sem:
<0)
MAZDA AVTOHISA KRŽIŠNIK ZAGORJE
Odlična oprema, omamna cena.
Mazda Premacy 1.81167,114 KM
3.390.417 sit ali 30.500 DEM
MAZDA: zaloga vseh novih modelov
USLUGE: servisiranje, avtokleparstvo, avto ličarstvo, avtovleka, rent a car,..
PRODAJA: novi modeli,
Mazda Demio 1.4 Exdusive, el. paket, klima, air bag,...
2.293.116 sit ali 20.499 dem
MMS
KREDIT
&
LEASING
mama
Kržišnik Roman s.p.
1410 Zagorje, Selo 65 AVTOHISA KRŽIŠNIK
staro za novo, cenitve, odkup po eurotax - u +
(100.000 SIT - 150.000 SIT) DARILO AVTOHIŠE.
OBIŠČITE NAS,
VAS PRIČAKUJEMO!
www. mazda.mms.si
Tel.: (03)56 64-729	odprto: od 8. do 18. Ure;
Fax: (03)56 60-359	sobota: od 9. do 13. Ure
DOMŽALE
H0lNi>yx
Servis in trgovina d o o. Blalmca 3a. I0C Trzin. II prodaja 01/562 22-42. 01/562 37-00 _______________lax 01/562 37-05__
CENIK MOTORNIH KOLES HONDA MODELSKO LETO 2001
TOURING	moč (kW/KM)	MPC
GL 1800 A Gold Winq	87/118	5.099.000
ST 1100 Pan European	74/100	2.669.000
NT 650 V Dauville	41/56	1.749.000
SPORT-tourina		
CBR 1100 XX S.BIackbird	121/164	2.589.000
CB 1100 SF (X-11)	103/140	2.339.000
VFR 800 Fl	81/110	2.399.000
CB 600 F Hornet	71/97	1.559.000
CB 600 S Hornet (oklep)	71/97	1.719.000
ŠPORT		
VTR 1000 SP-1	100/136	2.769.000
VTR 1000 F FireStorm	81/110	2.159.000
CBR 900 RR FireBlade	112/152	2.489.000
CBR 600 FS Šport	81/110	2.149.000
CBR 600 F	81/110	2.069.000
NSR 125 R	11/15	919.000
CHOPPER		
VT 750 DC Black Widow	32/44	1.779.000
VF 750 C Maona	64/87	2.049.000
VT 750 C2 Shadow	32/44	1.729.000
VT 750 C Shadovv	32/44	1.669.000
VT 600 C Shadovv	29/39	1.549.000
VT 125 C/C2 Shadovv	11/15	1.129.000
ENDURO		
XL 1000 V Varedero	70/95	2.259.000
XRV 750 Africa Twin	44/60	1.899.000
XL 650 V Transalp	41/55	1.669.000
XR 650 R	45/61	1.639.000
NX 650 Dominator	32/44	1.289.000
NX 250 Dominator	17/23	1.219.000
XL125 V Varadero	11/15	1.169.000
XLR 125 R	8/11	959.000
GROSS		
CR 250 R	43/58	1.329.900
CR 125 R	30/41	1.319.900
CR 80 RB	20/27	849.900
SKUTER		
X8R-S (cestni)	4/5,5	399.000
Cene so v SIT; v MFC je vračunan 19% DDV. Pridržujemo si pravico do spremembe cene. Cene veljajo od 24.1.2001.		
GEESU group
POSLOVNA SKUPINA Z VIZIJO www.grafex.sl
Agencija G Ljubljana Grafično podjetje Izlake Spletna agencija Ljubljana
zaposlimo
JL komercialista v prodajni službi Grafitno podjetje Izlake
Pogoji:
•	izpit B kategorije in lasten prevoz
•	sposobnosti komuniciranja in dela z ljudmi
•	afiniteta do redoljubnosti in sistematike dela
•	znanja iz grafičnih dejavnosti so zaželena Nudimo:
•	zanimivo in lahkotno delovno okolje
•	zelo stimulativno nagrajevanje
•	možnost napredovanja do vodje prodajne službe
•	navodila za sistematično delo skladno sistemu kakovosti ISO gooi
komercialista na terenu za območje občin Trbovlje, Hrastnik, Zagorje, Litija
Pogoji:
•	izpit B kategorije in lasten prevoz
•	delovne izkušnje iz komercialnih del na terenu
•	znanja iz grafičnih dejavnosti so zaželena Nudimo:
•	dober zaslužek vezan na promet •zelo stimulativno nagrajevanje
•	možnost napredovanja do vodje regijske prodaje	S
•	podatke o naših kupcih v navedenem območju	°
Zainteresirani pošljite pisno vlogo na naslov:	-2.
Grafično podjetje Izlake, Podlipovica 31,1411 Izlake
ali pokličite na tet.: 033637100 oz. na GSM 041 /617 927 (gdč. Mirela Brumen).
21. ROŽNIKA 2001
n.j. p. xr n.tt. j j
PET LET GODALNEGA ORKESTRA GLASBENE ŠOLE TRBOVLJE
2. junija seje ob 15 uri, na vrhu Kuma, zbralo veliko ljubiteljev godalne glasbe. V cerkvici sv. Neže, ki nam jo je prijazno posodil dobovški župnik g. Ciril Merzelj, so svoje znanje in delo predstavili člani godalnega orkestra glasbene šole Trbovlje. To je bil prvi samostojni koncert, s katerim so obeležili peto leto skupnega muziciranja. Glede na odziv poslušalcev bo druženje postalo tradicionalno.
Nastanek orkestra sega v leto 1996, ko je vajeti violinskega oddelka v roke prevzela učiteljica in (še vedno) dirigentka Katja Mikula. Njena ideja o skupni igri in vključevanju violinistov v klasični godalni orkestrski sestav, je iz skromnih začetkov, ko je v orkestru igralo le dvanajst učencev, prerasla v zavzeto in trdo delo dvajsetih učencev violinistov. Razšitjajo ga le s pomočjo »izposojenih« čelistov, katerih do sedaj žal še niso imeli. (Sam oddelek je iz 14 učencev in ene redne učiteljice zrasel na 30 učencev z dvema rednima učiteljicama.) Kljub začetnemu »spotikanju«, so se iz leta v leto učili
(tudi na izkušnjah), kalili in pogumno predstavljali na vseh javnih nastopih glasbene šole: Božično novoletnih koncertih, Naš svet glasbe ter na Reviji godalnih orkestrov slovenskih glasbenih šol v Mariboru. Kritike so se vedno bolj spreminjale v pohvale, saj so dovzetni za nasvete in predloge. Znanje, glasbo ter izbor skladb so prilagajali stopnjam rasti in razvoju
izvajanje izboljševali.
Letos so si po petih letih skupnega druženja ter neštetih rednih in izrednih vajah zastavili še nekoliko več dela. Poleg tradicionalnih letnih koncertov glasbene šole Trbovlje, so se ponovno udeležili Revije godalnih orkestrov, 20. 4. 2001 -tokrat v Velenju ter za konec šolskega leta pripravili program desetih točk različnih avtorjev in
tradicije v Trbovljah in o sedanjem delu orkestra povedala ravnateljica glasbene šole Ida Virt. Zahvalila se je vsem: učencem, njihovim staršem ter dirigentki za njihov ne majhen vloženi trud. V nadaljevanju so poleg klasičnih del, ki so pisana ali prirejena za godalni orkester, dodali še klavirsko spremljavo in tolkala in navdušili poslušalce z Barcarolle iz Hoffmanovih pripovedk, J. Offenbacha in s priredbo tradicionalnih črnskih duhovnih pesmi. Programa je bilo za slabo urico, kar je bilo ravno dovolj za otroške prste v mrzli cerkvi sv. Neže. Čudoviti akustiki ne prevelikega kamnitega sakralnega objekta, kije pisana na kožo nežnim godalom, pa se lahko zahvalimo, da je orkester zazvenel tako, kot še nikoli. Skoraj polna cerkev poslušalcev je orkester nagradila z res spodbudnim.
Z obiskom in pohvalo je presenetil tudi župan Trbovelj, Ladislav Žiga Žgajnar, katerega so za prihodnje leto naprosili, da bi koncert vključil v program prireditev ob občinskem prazniku.
Besedilo: K.M., sliko: Vito Poredoš
mladih glasbenikov. Vsako leto so obdobij glasbene zgodovine, s si zastavili več, vsi - dirigentka in katerim so se, v dogovoru s starši in učenci pa so tako postajali vedno	šolo, predstavili na Kumu. Po uvodni
bolj samokritični in skušali svoje skladbije nekaj o zgodovini godalne
MAJNIŠKI KONCERT V CERKVI SV JAKOB A
Komorni pevski zbor sv.Jakoba na Dolu je pripravil v petek, 25.maja nastop z naslovom Majniški koncert 2001, ki ga vodi ob spremljavi na orgle Blaž Hafner. Komorni zbor deluje že šest let in je v tem času pripravil že vrsto koncertov. Maja 2000 so pripravili prvi koncert Marijinih pesmi in ker je lepo uspel, so ga tokrat ponovili. Zapeli so deset pesmi in nekatere so vsebovale solo petje. Tako so peli solo Andreja Peklar, Matej Jakopič in Edvard Pufler. V odmoru je zbranim faranom spregovoril župnik Franc Ornik, ki ji je v kratkem času, odkar je zamenjal prejšnjega župnika, pridobil s svojim prijetnim odnosom, simpatije vaščanov. Koncert je povezovala Lidija Jakopič, ki se je zahvalila tudi Minki Babič za vezni tekst. Njeni teksti so znani po tem, da sežejo ljudem v srce.
Fanii Moljk
OBNOVA GLEDALIŠKEGA ODRA
Zadnja tri leta potekajo v Delavskem domu Trbovlje -osrednji trboveljski kulturni hiši, otvoritvena dela zunaj, in znotraj zgradbe. Gre za večja in manjša dela, ki jih je bilo treba in jih bo še treba izpeljati po 45 letih, odkar je bil ta dom zgrajen in odprt. Potem, ko je bila pred dvema letoma obnovljena kino dvorana vključno z novimi sedeži, lansko leto pa gledališka dvorana tudi z novimi sedeži in obnovljen Pregljev mozaik na prednji strani zgradbe, imajo letos v načrtu obnovo predavalnice, predvsem pa še gledališkega odra z vsemi napravami in instalacijami. Za obnovo tega odra je predvidenih 19 milijonov tolarjev. Potem, ko so pripravili potrebno dokumentacijo se je občina Trbovlje kot lastnica tega doma odločila, da izbere najustreznejšega izvajalca del. Del
denarja bo prispevala občina Trbovlje, del Zavod za kulturo Delavski dom Trbovlje, del denarja pa pričakujejo od pristojnega ministrstva za kulturo RS. Prav od tega pa še ni zagotovil, da bo prispeval del potrebnega denarja. Tako občina kot uprava tega zavoda pa se zavedajo, da je treba dela iz tehničnih in varnostnih razlogov nujno izvesti, saj gre za varnost nastopajočih. Predvsem gre za obnovo potegov za kulise, zavese ipd.
1L
Š0HT NA LJUBLJANSKI ILIRIJI
Hrastniška študentska organizacija se je tudi letos predstavila na študentski tržnici v Ljubljani, ki so jo postavili na letnem telovadišču Ilirija v torek, 8.maja. Naloga klubov je bila, da postavijo pristno domačijo iz preteklosti. Člani Šohta so se odločili, da predstavijo tipično
delavsko barako oziroma hišo, v kakršnih so v času med obema vojnama prebivalci rudarji in steklarji. Pred hišo pa jim je steklar Ivo herek v živo prikazal umetnost oblikovanja stekla in ročno poslikavanje stekla. Poskrbeli so tudi za tipično hrano kot je knapovsko sonce ali funšterc in za jetmice, ki sojih baje začeli delati v Zasavju pred osemdesetimi leti po nemški recepturi.
Zagnani Šohtovci so predstavili tudi svojo dejavnost in načrte na lističu, ki ga je lepo oblikoval Iztok Klančar, tekst pa so prispevali Davor Peršič, Jani medvešek in Rok Zupančič. Na njem so predstavili tudi svoje vodilne, na zadnji strani pa celo recept za jetrne klobase in funšterc. "Imeli smo veliko obiskovalcev," je dejal Vikno Žagar, ki je objekt tudi fotografiral.
Fanti Moljk
Spoštovane Trboveljčanke, Trboveljčani in prijatelji našega mesta!
25. JUNIJ - DAN DRŽAVNOSTI
Dan, ki je uresničil stoletne sanje slovenskega naroda po samostojnosti!
Ob Dnevu državnosti
in 10. obletnici
osamosvojitve Slovenije
iskreno čestitamo
Trboveljčankam, Trboveljčanom,
prijateljem, sosedom in vsem Slovencem
Občina Trbovlje in župan Občine Trbovlje Ladislav Žiga Žgajnar
Ob 10. obletnici samostojnosti čestitamo vsem prijateljem, Zasavčanom ter občankam in občanom občine Hrastnik.
župan Občine Hrastnik Leopold Grošelj
03
ZASAVSKA LJUDSKA UNIVERZA
Ob dnevu državnosti vsem čestitamo in želimo
prijetno praznovanje!
/TOlgm
*ite vidriL ®
Valvasorjev trg 3 1270 Litija
tel./fax: 01/8983-029,8984209, 8980-390
GSM: 041 681-584 041 765-113
•	produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in
video strani
•	snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja
•	trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije
•	VHS, S-VHS, BETA SP
E-mail: atv.signal@siol.net
NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI
OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH!
O
G.rTT.č-iTrr^n.G
PAŠE: NAJ HOV HOV ZASAVJA
V soboto, 26. maja 2001, je bil na igrišču Partizana v Trbovljah še en zanimiv dogodek, zanimiv predvsem za tiste "ta kosmate" na štirih tačkah in seveda njihove lastnike in ljubitelje.
Toplo, sončno dopoldne je pričakalo kužke in KUŽKE, da se pomerijo v svoji lepoti na tekmovanju oziroma na Izboru za naj lepšega psa Zasavja, ki gaje organiziralo Kinološko društvo Trbovlje.
Za ta naziv so se že tretjič potegovali psi v dveh velikostih pasem. Skupaj jih je bilo trinajst. Mali psi do 45 cm plečne višine in jih je bilo pet in veliki, od 45 cm naprej, kijih je bilo osem. Posebnost tega tekmovanja je, da so na njem lahko sodelovali tudi mešanci, rodovniški in nerodovniški psi, pogoj
je bila le potrjena "rumena knjižica" o cepljenju.
Tudi pasme, ki so bile zastopane, so bile pestre: malinoa, nemški
ovčarji, kavkaški ovčar, samojed, škotski ovčar, črni ruski terier, ti štejejo med tiste nad 45 cm. Od malih pasem pa so se predstavili
apricot srednji pudelj, bela višavska terierka, pekižan, ameriški kokeršpanjel in mešanka.
Vsak kuža je s svojim lastnikom
opravil mimohod, tako da so si ga obiskovalci, ki so bili vsi" komisija", saj je bila vsaka vstopnica istočasno tudi glasovnica, lahko ogledali
lepotce z vseh možnih strani. Ta predstavitev je bila podkrepljena tudi s komentarjem dobre poznavalke psov in pasje sodnice Tatjane s Kinološkega društva Trbovlje. Potem so vsi, ki so obiskovali pasjo šolo, pokazali še, kaj so se naučili.
Nagrade so bile praktične. Prvi, torej najlepši kuža j e dobil rozeto in pokal. Pri malih pasmah je bila to bela višavska terierka, pri velikih pa črni ruski terier. Drugo mesto pri malih je pripadlo ameriški kokeršpanjelki, tretje pa apricot pudlju, pri velikih pa je bil drugi eden od nemških ovčarjev in tretja kavkaška ovčarka. Tudi ti so dobili rozeto, hrano in praktično nagrado. Pri tem je potrebno poudariti, da so nagrejenci vso hrano, ki sojo dobili, podarili Društvu proti mučenju živali Trbovlje.
MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ
mladim Zasavcem
Prijadrali smo do počitnic in zdaj si lahko čestitate, če ladjica ni razbita. Čestitajte si zato, ker je ne bo treba popravljati. Posvetili se boste lahko dejavnostim, ki nas bodo naredile močnejše, vztrajnejše, pametnejše... Sem pa gotovo ne spada ležanje do opoldanskega sonca in gledanje televizije do ure strahov. Lotite se raje športnih aktivnosti, kakšnega izdelka, ki vas bo zaposlil za nekaj časa, zavijte v knjižnico... Gotovo pa imate za bregom še kakšne načrte, ki vas bodo razveseljevali. To si tudi zaslužite.
Tokrat predstavljamo prispevke iz glasila Oblaček pod mentorstvom učiteljice Vojke Tušek. Za drugošolce iz Hrastnika je to prvo razredno glasilo.	T
SESTAVLJAMO IN PIŠEMO ZGODBICE
Rojstni dan
Veverica Binca praznuje svoj peti rojstni dan. Povabila je svoje prijatelje, to so: ježek, zajček, medvedek in druge veverice. Pripravila je veliko hrane in pijače. Pripravila je tudi lešnikovo torto in korenčkov sok. Prijatelji so ji prinesli lepa, a skromna
darila. Od ježka je dobila- hruške, od zajčka korenček, od medvedka med in od veverice lešnike. Vsi so plesali in se zabavali. Veverice Binca se je prijateljem zahvalila za darila in njihovo prijaznost.
Timotej Sladil
Dežnik
Peter in Maja sta šla v šolo. Na poti ju je ujel dež. Ker nista videla skozi dežnik, sta se na poti v šolo mnogokrat zaletela. V šoli pa sta se odločila, da bosta naredila luknjo skozi dežnik, tako da bosta videla skozi. In res. Naslednji dan se nista niti enkrat zaletela!
Aleksandra Slapiak
Veverica Binca in leteča metla
Babica je Binci pripovedovala, da so nekoč potovali z letečimi metlami. Svojo ima nekje spravljeno v kleti. Po večerji je Binca smuknila v klet. Našla je metlo. Izgovorila je čarobne besede. Že jo je metla ponesla proti zvezdam. Babi jo je opazovala skozi okno. Smejala se je. Binca je v vožnji zelo uživala. Kar prehitro se je potovanje končalo. Metla je Binco prinesla k babici. Sklenila je, da se bo še kdaj popeljala z letečo metlo.
Uršo Kušar
Robin je šel po svetu
Nekoč pred davnimi časi je živel v nekem mestu Robin. Nekega dne je rekel svojemu očetu, da bi rad šel po svetu. Oče
ga je samo začudeno gledal in končno rekel: Prav, pojdi po svetu.
Robin je šel po svetu. Hodil je in hodil in končno prišel v mesto. Tam je spoznal neko ženico. Tako mu je bila všeč, da ji je kupil prstan. Koji jedal prstan, je ženica rekla, da bi se rada poročila. In poročila sta se.
Katja Bratuša
P-zgodba
Papagaj Pepi poje pesmico. Pisan petelin pozdravi prepelo putko. Psička Pikica pokliče psa Pikija. Primož pomaha pismonošu patriku. Prijatelj Peter pohiti proti pristanišču. Pokliče prijateljico Polono. Pri potoku plešejo pikaste pikapolonice. Pajek plete pajčevino. Petra pere pikčast pulover. Pastirci pijejo.
Žiga Koval
Jamski škrat
Na naravoslovnem dnevu mi je bila najbolj všeč zgodba o škratu. Rad je nagajal rudarjem. Za vrat jim je metal premog. Iz žepov jim je kradel klobase. Kadar je bila pod zemljo nevarnost, je škrat bežal in vpil. Tako so rudarji vedeli, da je nevarnosti.
Taja Korbar
tlTllŠ nlTDTLD
21. ROŽNIKA 2001
Poleg lepotnega tekmovanja obstaja v tem sklopu še ena kategorija, ki soji organizatorji dali ime Pokaži kaj znaš. V tem je sodelovala le ena kosmata štirinožna predstavnica, kije na ukaz lastnika le-tega potrpežljivo čakala sredi asfaltnega igrišča, dokler se je ni "usmilil" in ji dovolil oditi oziroma priti k njemu. Ubogati je znala, ni kaj!
Po prodanih vstopnicah sodeč je bilo okrog dvestopetdeset gledalcev, ki so izbirali naj kužka Zasavja, to pa tudi ni kar tako.
V skupni konkurenci je zmagala bela višavska terierka in je torej postala NAJ.
Kužki so se tudi sicer lepo obnašali in potrpežljivo prenašali muhe svojih lastnikov, ki sojih pač hoteli pokazati še drugim, daje pa
kateri koga nalajal, je pa tako ali tako normalno, bolj med psi, kot med ljudmi, čeprav...
MAH
HRASTNIŠKI TURISTI NA GOLICI
Turistično društvo Hrastnik je organiziralo v soboto, ž.junija izlet na Golico, kjer so v lepem vremenu ujeli še zadnje cvetoče narcise. "Občudovalci pa smo tudi planinsko cvetje," je dejala ena izmed 35 izletnic, " s strokovno razlago našega planinskega vodiča Boga Bidermana. Ugotovile smo, da se poleg urejanja hrastniških cvetličnih nasadov spozna tudi na planinsko cvetje..." ob vrnitvi so se člani TD Hrastnik ustavili tudi na vrtnariji Ruth Podogrnik Reš, ki je letos že tretjič predavala hrastniškim ljubiteljem cvetja.
Občudovali so njihov rastlinjak, vodni vrt, njivo z bujno zelenjavo, vmes pa ogromno cvetja, kamor je neslo oko. Ukvarjajo se tudi z noji, družbo pa jim delajo še muce in dva kužka. Izlet so zaključili z okrepčilom v dobri gostilni. "Vzdušje e bilo tako
prijetno," je dejala Mojca Greben, predsednica TD, ki je izlet tudi vodila, "da smo med potjo včlanili pet novih članov - med njimi dva Trboveljčana. Razšli smo se v želji, da izlet v kratkem spet ponovimo..."
Fanti Moljk
MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ
f
PETELINA PRERIŠI IN POBARVAJ, SLIKO IZREZI IN POŠLJI NA ZASAVCA - PRVE TRI BOMO NAGRADILI!
Perkmandeljc je namišljeni jamski škrat. Je nagajiv in prijazen. Rudarjem velikokrat vsuje kamenje za vrat. Rudarjem pomaga iskati premog tako, da jim pove, kje naj kopljejo. Škrat rudarjem včasih skrije malico. Tudi vodo iz stropa jim spušča za vrat. Rudarji ga imajo vseeno radi.
Andrej Sajovic
Na rudniku
Na rudniški upravi smo si ogledali kopalnico in reševalno postajo. Zvedel sem, da v Hrastniku kopljejo rjavi premog, kopljejo ga rudarji globoko pod zemljo. Po rovih se vozijo z vozički. Ker je pod zemljo temno, so svetijo z lučjo, ki je pritrjena na čelado.
V reševalni postaji sem videl opremo za reševanje. Včasih so rudarji odnesli s seboj v rudnik kanarčka. Če je kanarček pel, so bili rudarji varni. Če pa je zaspal, so morali jamo zapustiti, ker se je nabiral plin.
Na koncu obiska smo si ogledali sliko o
rudarjih.
Kevin Draksler
KAJ JE SREČA?
Srečna sem, ko se lahko igram, dobim lepo oceno ali se vozim s skejtom. Dedi me osreči, ko greva igrati košarko ali se voziti s kolesom. Tudi mami me večkrat osreči.
Urša Kušar
Srečna sem kadar dobim v šoli dobro oceno ali kadar dobim darilo.
Jasmina Blekovli
Srečna sem bila, ko sem dobila kužka. Dobila sem ga, ko sem imela 6 let. Še sedaj sem srečna, ker me posluša.
Danijela Stjepanovli
KAJ JE NESREČA
Nesrečen sem bil, ko je bil oči v bolnišnici. Žalosten sem, kadar padem s kolesom.
Ne|c Greben
Nesrečna sem, ker nimam sprednjih zob, letos je bila velika nesreča, ker ni zapadel sneg. Nesrečna sem, ker zvečer težko zaspim. To so majhne nesreče, bojim pa se večjih nesreč.
Ka|a Kušar
Nesreča je, če zboliš, če padeš, če si zlomiš nogo, če bi morali imeti športni dan, pa dežuje.
Maja Jelenko
21. ROŽNIKA 2001
TT.jifijr.o r-Jr.č
■.SREČANJE PLANINSKIH SKUPIN UPOKOJENCEV NA MRZLICI
V soboto, 2.junija, se je pred planinskim domom na Mrzlici odvijalo I.srečanje planinskih skupin in planinskih pohodnikov društev upokojencev iz Zasavja, Posavja in Savinjske doline. Pobudo za srečanje je dalo DU Trbovlje oziroma njegov predsednik Florjan Plevnik, večino organizacijskih del pa je imel na skrbi Vinko Pfeifer. Na srečanju je bil častni govornik mag.Zoran Gračner, v programu pa sta sodelovala Ženski pevski zbor D UT pod vodstvom Nande Guček in Moški pevski zbor DUT pod vodstvom Mihe Hercoga. Srečanja seje udeležilo okrog 300 planincev.
IL
NEUNIČUIVI UPOKOJENCI PLANINCI NA IZLETIH
Meseca maj in junij sta za člane planinske skupine PDT pri Društvu upokojencev Trbovlje še posebej zanimiva. V zadnjih tednih so namreč izpeljali pod vodstvom vodje Vinka Pfeiferja vrsto skupinskih izletov na bližnje, pa tudi oddaljenejše vrhove. Tako so se 1 .maja na Mrzlici udeležili prvomajskega srečanja ljudi iz Zasavja in Savinjske doline. Tokrat je bilo na tem srečanju prek 50 članov te skupine. Že 6.maja so se
udeležili izleta na Bohor, ko so senovški planinci pripravili znamenito Jezikovo nedeljo. Tega izleta se je udeležilo 36 članov te skupine. Naslednji izlet so pripravili in izpeljali 27.maja. Tokrat se je skupina 33 udeležencev povzpela na Vremščico takoj za tem pa še na Kokoš pri Lipici. Srečanja planinskih skupin iz Zasavja, Posavja ter Savinjske doline na Mrzlici pa se je iz vrst te skupine 2.junija udeležilo preko 50 članov. Naslednji izlet pa so izpeljali na Krvave in Zvoh v Kamniško Savinjskih Alpah. Na vseh teh izletih je bilo med udeleženci mnogo petja in dobra volja pa tudi dovtipov raznih vrst.
TL
ZAGORSKI STRELCI ZOPET USPEŠNI
Na odprtem prvenstvu Slovenije v malem kalibru serijske izdelave, ki je bilo v Rečici dne 31.5.2001, je Društvo upokojencev - ekipa strelcev med 14 ekipami dosegla 1.mesto. Ekipo so sestavljali Roman Kajtna, Stane Kramžar, Mimi Markošek, Janez Cirar. Med posamezniki je Roman Kajtna dosegel 2.mesto, med ženskami pa Mimi Markošek 1.mesto.
Ta uspeh je še toliko bolj pomemben, ker v Zagorju ni več odprtpga strelišča, kjer bi se izvajali treningi.
Alojz Bizjak
...DA 0 BALINARKAH SPLOH NE GOVORIMO!
Kot je bilo napovedano, so se v soboto, 9. junija 2001, pomerile ženske balinarske ekipe na petem, tradicionalnem "Mednarodnem turnirju za prehodni pokal mesta Trbovlje".
Balinanje nežnega spola so si poleg številnih ljubiteljev balinanja in navijačev ogledali tudi župan mesta Trbovlje Ladislav Žiga Žgajnar, poslanec v državnem zboru Bogdan
Barovič, predsednik Društva upokojencev Trbovlje Cveto Plevnik. Vsekakor pa gre ob tej prireditvi vsa zahvala zakoncema Antoniji in Janezu Krajncu iz Ljubljane, za vsestransko pomoč in za umetnine in izdelana priznanja, ki sta jih velikodušno prispevala za zmagovalne ekipe.
Posebna priznanja za delo na področju športa sta dobila predsednik DU Trbovlje Florjan Cveto Plevnik in tehnični vodja sekcije balinarjev DUT Franc
Kostanjevec Maci, tudi sicer duša balinarske sekcije. Športni referent Ivo Jekošje prejel kipec rudarja.
Tekmovanje ženskih ekip je potekalo borbeno in športno, kot j e na balinarskih tekmah že običaj. Sodelovalo je sedem ekip iz Trbovelj, Radeč, Most pri Ljubljani, Velenja in Litije. Najbolj uigrana je bila ekipa iz Most in je tudi zasluženo zmagala. Sestavljale sojo Valerija Železnik, Anica Mejač, Cvetka Strmole in Olga Mihele.
Za presenečnje na tekmovanju so poskrbele članice ekipe Društva upokojencev Trbovlje II. Mimo vseh pričakovanj so z dobro igro nadigrale nasprotnice in zasedle drugo mesto v postavi Marjana Hodak, Antonija Perc, Jelka Dornik in Milka Veber. Tretje mesto je pripadlo ekipi Prostovoljnega gasilskega društva Klek Trbovlje.
Ob vsem tem pa ne gre dvomiti, daje bilo tudi za zabavo in razvedrilo poskrbljeno.
MAH
PREDŠOLSKI OTROCI NA LETOVANJU OB MORJU
Društvo prijateljev mladine Trbovlje je že izpeljalo dobro in vsestransko koristno akcijo z organiziranjem in izpeljavo letovanja predšolskih otrok v zdravilišču na Debelem Rtiču ob slovenski obali. Prva skupina, ki je štela 103 otroke in 14 vzgojiteljic, seje podala na letovanje 4.junija in seje medtem že vrnila. Društvo, ki je organiziralo to letovanje in še druga letovanja otrok, bi bodo temu sledila, je pri domačih sponzorjih nabralo blizu poldrugi milijon tolarjev pomoči tako, da je
letovanje otrok ob morju in drugod precej cenejše.
TL
KAJ BO Z BIVŠIM INTERNATOM IN VRTCEM?
Na Savinjski cesti v Trbovljah že nekaj časa sameva lepa zgradba v svojevrstnem, lahko bi rekli alpskem slogu. Zgrajena je bila v času okupacije za potrebSe otroškega vrtca. Značilnost te zgradbe je tudi freska večjih izmer z motivom iz Grimmovih pravljic, ki pa sojo po končani vojni prepleskali in takšna je še danes. V zgradbi je bil v povojnem času
več let internat za dijake srednjih šol v Trbovljah, ki so prišli na šolanje v Trbovlje iz drugih krajev. Zadnja desetletja pa je bil v tej zgradbi otroški vrtec Marjetka. Tega je leta 1998 občinski svet občine Trbovlje ukinil zaradi pomanjkanja otrok in neustreznosti. Glede na to, da v zadnjem času ni v zgradbi nikogar, ki bi prostore v njej koristil, se je občina Trbovlje odločila, da bo zgradbo s pripadajočim zemljiščem okrog nje prodala na javni dražbi. Kakšna bo nadaljna usoda te zgradbe je težko napovedati.
TL
Tiašn .1vTL,iir,Tii^rs
V KNIŽNICI ANTONA SOVRETA RAZSTAVILI ZANIMIV PROJEKT
V knjižnici Antona Sovreta so tudi v juniju poskrbeli za mlade. 7.VII. so organizirali ustvarjalno delavnico, 14.VII. pa so se predstavili hrastniški četrtošolci s svojim celoletnim projektom Spoznavajmo življenje starih ljudi. "Učencem sem želela pokazati zakonitosti življenja," je dejala njihova učiteljica Mira Kolander. "Pride obdobje, ko nisi več zdrav. To je del življenja. Odnos do teh ljudi oziroma obdobja starostnikov sem želela izboljšati tako, da ga bolje spoznajo." Najprej so se lotili raziskovanja starostnikov nad 70 let v domačem okolju. Kako živijo, kdo jim pomaga, kako se počutijo...
Raziskovali pa so tudi življenje starostnikov v domu starejših občanov. Zakaj so prišli sem, kakšne stike imajo z domačini, kaj počnejo... Učenci so se celo vključili v njihove interesne dejavnosti. Obiskovali so težje bolnike... V razred pa so povabili na razgovor dve starejši ženski, ki sta jim pripovedovali o svoji mladosti. Opisali sta jim na primer svoje igre in četrtošolci iz Hrastnika so jih preizkusili. Vse to celoletno dejavnost so popisovali, fotografirali in predstavili v knjižnici Antona Sovreta. Tako niso obogatili samo svojega odnosa in vedenja o starostnikih, ampak bodo svoje zaključke posredovali tudi drugim.
Prav tako zanimiv projekt bodo predstavili v knižnici Antona Sovreta 21.junija ob 19.uri četrtošolci s svojo učiteljico Marino Kmet. Raziskovali so praznike na Slovenskem.
Fond Moljk
RIŠEJO VEVNO BOLJŠE
V Knjižnici Zagorje so tudi v četrtek, 14. junija ob 17. uri pripravili ustvarjalne likovne dejavnosti za otroke od 4 do 10 let. Tokrat so izdelovali ogrlice iz barvastih plastičnih slamic in iz muflon-papirja sestavljali leve in
ladje, iz risalnega papirja pa izrezovali razne morske živali ter jih barvali. Nastalo je veliko zanimivega nakita, za živali pa so otroci dejali, da so jih hoteli narisati prav takšne, kot so v resnici. In dejansko so tovrstna likovna srečanja spodbuda tudi tistim, ki radi in veliko rišejo, saj zmeraj spoznajo kakšno novo likovno tehniko ali rišejo in barvajo zanimive stvari, kar zanje organizirajo in pripravijo knjižničarke.
Besedilo In slika: RR.
ZAGNANI ZA URE PRAVLJIC
V zagorski knjižnici se je v četrtek, 31. maja - navkljub nevihti, kije mnogim v času okrog 17. ure onemogočila celo odhod v trgovino - kar deset mladih nadebudnežev udeležilo ure pravljic, ki jih pripravlja Romana Bizjak. In lahko so se pogovarjali o stvareh, za katere je knjižničarka Romana Bizjak dejala, da že zelo veliko vedo in sicer o afriških živalih. Prisluhnili pa so pravljicam o opici, slonu in levu. Ampak ker je bil slonček Elver v pravljici sestavljen iz živopisanih barv, so potlej še narisali in
pobarvali takšnega slončka. Toda o živalskem vrtu in o afriških živalih so imeli veliko povedati, zato je bilo druženje prijetno in še ustvarjalno povrhu. Glede na zanimanje, bo Knjižnica Zagorje v juniju organizirala še likovno ustvarjalno delavnico za otroke kot tudi uro pravljic, ki bo potekala v četrtek, 21. junija ob 17. uri za otroke od 4 do 10 let starosti. Ker so se skozi vse šolsko leto pridno udeleževali pravljičnih ur, jih bo morda čakalo še kakšno presenečenje.
RR.
PRAVLJICE. UGANKE. BRALNA ZNAČKA IN KNJIŽNICA
Junij je zadnji mesec v šolskem letu, ko na mladinskem oddelku pripravimo ure pravljic za otroke. Tokrat smo se z najmlajšimi zabavali ob pripovedovanju pravljice Nenavadna želja. Odkrili smo, da ni imel samo medvedek iz pravljice nenavadne
skrb do bližnjega, prijatelja. Napovedujemo pa še zadnjo uro pravljic. Ta bo 27. junija. Naslov: Pravljica o samorogu.
Ure pravljic se bodo do jeseni resda končale, zato pa ste vsi vabljeni, da se tudi julija in avgusta preiskusite v reševanju literarnih ugank. Nagrade vas že čakajo, a le za pravilno rešene uganke! Tokrat je bil nagrajenec uganke meseca maja Nik Solina. Z njim je domov odšla knjiga Knjižničarjeva velika ljubezen. Čestitamo!
V sredo, 20.6. pa smo se imeli lepo na zaključni prireditvi Cici bralne značke in Bralne čebelice. Naši malošolarji so pravi knjižni molji, saj je vsak, kije opravil Cici bralno značko, moral skupaj s starši prebrati najmanj pet knjig. Priznanja je tako prejelo kar 148 otrok! Bralno čebelico pa so opravljali otroci prvih razredov OŠ Trbovlje, podružnice Alojza Hohkrauta. Njim in njihovim učiteljicam ter staršem gre se posebna pohvala. Bralna čebelica je namreč v Sloveniji edinstvena oblika premagovanja težav pri začetkih branja. Pri tem je
želje, ampak da jih imamo pravzaprav vsi. Bili smo miške, ptički in medvedki. Zamislili smo si, kako bi bilo sredi naj hujše zime jesti velikansko sladoledno kupo ali se kopati v morju. Utrnilo se nam je še veliko podobnih misli. Na drugi uri pravljic se nam je s svojo dogodivščino predstavil deček Jan. Odkrili smo, kaj je to pogum in strah, kaj je ljubezen in
velikega pomena, da starši otrokom ne prenehajo brati, kljub temu, da otroci ze znajo brati sami. Priznanja za Bralno čebelico je dobilo 28 otrok. Vsem iskreno čestitamo! Veselimo se nadal-jnega druženja, še posebej ob knjigah!
Lep pozdrav s počitniškega, a vašim željam odprtega mladinskega oddelka!
Simona Solina
PRAV

iTj. J. |j fr 7? r?
Dnevnik je napisal Peter Motnikar, dopisnik in športni urednik Zasavca
USTI IZ MOJEGA DNEVNIKA
Ponedeljek, ll.junija-Zadnje mesece ne spim več trdno in predvsem ne dolgo, tako da sem pokonci že ob 7.30 uri. Sestra Irena me je včeraj poklicala, da naj jo obiščem v Litiji. Seveda povabilo sprejmem, pa ne samo zaradi Irene, pač pa zaradi nečakinje Larise, ki že pogumno koraka osmemu mesecu starosti naproti. Vam
povem, »baby sitting« kot se temu reče moderno, je pravi balzam za mojo dušo in srce in ob pogledu na nasmejan in nedolžni otroški obraz Larise se mi večkrat utrne misel, da bi počasi bil že čas, da tudi jaz kaj postorim na tem področju. Tako kot ostalim radovednežem, ki me vedno sprašujejo o mojem naraščaju tudi vam lahko zapišem - počakajmo vsaj devet mesecev, pa bomo videli. Zvečer sledi še sestanek uredniškega odbora na Zasavcu, potem odhod domov, tuš in obvezno crkljanje z Majo, tako da se zame ponedeljek v horizontalni obliki pravzaprav končuje že v torek, ko nekaj čez polnoči tudi zaspim.
Sreda, 13.junija - Zjutraj se »obesim« na telefon in še enkrat več zatežim šefu Ekipe Robiju Balantiču, da naj že končno objavi članek in fotografijo o Nogometni šoli Vili Ameršek. Ne morete si misliti, kako me razjezi takšna stvar, ko mi članka ne objavijo. Sledi ponovno
odhod v Litijo, saj Irena za nekaj ur nima varstva za Lariso in z veseljem vskočim. Upam, da mi bo pri varovanju na pomoč priskočila prijateljica Tina, a temu ni tako. Bojazen je odveč - Larisa je pridna in urice z njo hitro minijo. Proti večeru po telefonu »pokukam« še v ljubezenski svet - nič novega. Pri vračanju z Litije doživim manjši prometni »dogodek«. Pri avtoodpadu so namreč cestarji rezali asfalt, ob tem pa po končanem delu niso postavili ustreznih prometnih znakov, tako da mi je prednji del avtomobila dvignilo v zrak in močno počilo, tako da sem bil prepričan, da sem predrl prednji gumi. Zato pokličem policiste, da naredimo zapisnik o »dogodku.« Po mobilnem telefonu pokličem 113 - posneti glas prijazno pravi, da sem poklical policijo in da naj počakam!?! Kot da to ni dovolj velika neumnost, se po približno pol minute javi moški glas in po razlagi dogodka in lokaciji, mi glas na oni
strani pove, da sem poklical Policijsko postajo Ljubljana-Vič!?! Končno pokličem na pravo številko in skupaj s policisti naredimo zaznamek o prometnem dogodku. K sreči sta gumi ostali celi, tako da pridem domov pravočasno za to, da napišem nekaj prispevkov za časopise, s katerimi sodelujem -Delo, Ekipa, Večer in Slovenska tiskovna agencija.
Petek, IS.junij - Ta dan mine delovno, saj začnem s tipkanjem materiala za časopis Zasavc, kar se ponavadi zavleče vse tja do torka, ko časopis »spravimo« v tiskarno. Ta dan pride na obisk »družina« Pajk. No, ne družina uradno, saj Irena in njen fant Boris živita kot »koruznika«. Boris me ta dan spravi v slabo voljo, saj me premaga v igranju nogometa na Playstationu. V slabo voljo pa zato, ker so moji rezultati in igre vse preveč podobni zagorskim nogometašem.
Dnevnik ureja Igor Goste
LE ZAKAJ BI NE RELI ?
Zveza kulturnih društev Trbovlje je v sodelovanju s Skladom RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, območno izpostavo Trbovlje povabila 24. maja 2001 ljubitelje zborovskega petja na OBČINSKO REVIJO ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV, ki ji je prisostvoval tudi selektor Mitja Gobec.
Sedem pevskih zborov je zapelo osemindvajset
pesmi. Revijo je pričel Lovski pevski zbor Zveze lovskih družin Zasavja, kije pred tremi leti praznoval dvajset let delovanja in ga vodi Albert Ivančič. Pokazali so, da znajo zapeti tudi kaj drugega, ne samo lovskih pesmi.
Letos praznuje dvajsetletnico Ženski pevski zbor Društva upokojencev Trbovlje, katerega zborovodja je Nanda Guček. S svojim petjem sebi in drugim polepšajo dneve. Za njimi po lepoti zborovskega petja prav nič ne zaostaja Moški pevski zbor Društva upokojencev Trbovlje z zborovodjem Miho Hercogom. Vsi največ in najraje nastopajo v domovih starejših občanov in razsveseljujejo njihove stanovalce.
Pol stoletja že prepeva Mešani pevski zbor Slavček KD Svoboda Center Trbovlje, ki ga vodi zborovodkinja Ida Virt, v njem pa seje v vseh teh
letih zvrstilo okoli petsto pevcev. Po stažu ga prekaša letošnji slavljenec, ki se ponaša s sedemdesetimi leti delovanja. To je Moški pevski zbor Zarja KD Svoboda center Trbovlje, katerega zborovodja je sedaj Rihard Majcen.
Mlada zborovodkinja Barbara Bola, ki vodi Mešani pevski zbor KD Svoboda Trbovlje, je v skupino pevcev in pevk vnesla mnogo svoje
mladostne svežine. Tako menijo tisti, kijih poslušajo že vrsto let doma in na tujem, zlasti med zamejskimi Slovenci. Pred kratkim so v Trstu sodelovali na reviji Pesem ne pozna meja.
KD Mešani pevski zbor Akademik Trbovlje z zborovodjem Blažem Rojkom je najmlajši zbor po stažu in po letih svojega članstva. Nastal je pred Štirimi leti in v tem kratkem času kar precejkrat nastopil in se vedno dobro odrezal. Člani zbora so v glavnem študenti, na pomoč pa priskoči še kdo malo mlajši ali pa malo starejši, saj bolj kot leta, sta pomembna glas in pa volja.
Izbor pesmi na letošnji reviji je bil zelo pester. Zbori so izbirali med slovenskimi narodnimi pesmimi od prekmurskih, koroških belokranjskih, iz Savinjske doline, folklorne iz Cerkelj ob Krki, tudi
dalmatinska narodna ni manjkala. Zapeli pa so tudi pesmi znanih in manj znanih domačih in tujih skladateljev. O večji ali manjši zahtevnosti repertuatja pa ni, da bi razglabljali, saj vsaka pesem zahteva vse zmožnosti od pevcev, če hočejo, da zveni tako, kot pričakuje publika in kot sami želijo, saj velika večina njih poje zato, ker ljubi petje in šele nato je na vrsti želja, ugajati tudi drugim. Vsaj zdi se mi, da le tako lahko nastane dobro zborovsko petje, kot smo ga slišali na občinski reviji v Trbovljah.
Tako je minil še en večer, ki gaje zaznamovala lepa slovenska narodna in umetna pesem in tudi izvedbe tujih pesmi. Lepa pesem in ubrano petje je lahko pravi balzam za ranjeno dušo ali pa tudi vzvod za dvig razpoloženja. Skratka, pesem je vedno bila in vedno bo dobrodošla spremljevalka vseh ljudi, ki "kadar pojejo, zlo ne mislijo". Obiskovalci so vse zbore z veseljem nagradili s ploskanjem za njihovo
prizadevnost in trud in seveda za dobro razpoloženje, ki so ga s svojim petjem ustvarili v dvorani in v srcih. Na družabnem klepetu ob kozarčku in prigrizku v avli Delavskega doma po končanem koncertu ni bilo videti niti enega kislega obraza.
MAH

ČLANI NK RUDAR TRBOVLJE NA SEDMEM MESTU
Po končanem prvenstva v 3.članski ligi-Center smo trenerju trboveljskih nogometašev Hajrudinu Ibrakiču zastavili nekaj vprašanj. Še prej pa smo dolžni zapisati rezultata zadnjih dveh tekem. Trboveljčani so najprej doma, visoko, s 4:0 premagali ekipo Ločan iz Škofje Loke ter na Bledu še ekipo Slaščičarno Šmon z 2:0. Na prvi tekmi so gole dali: Igor Holešek dva, po enega pa Marko Oplotnik in Rok Lamovšek. V zadnjem krogu sta v polno zadela Matej Kirbiš in Andrej Jorgovan.
Sicer pa je ekipa Rudarja prvenstvo končala na sedmem mestu z 38 točkami. V prvem delu so »knapi« osvojili 16 točk (17:20) v drugem delu pa 22 točk (22:18). Skupno so dosegli 11 zmag, 10 porazov in 5 neodločenih izidov. Najboljši strelec ekipe je bil kapetan Igor Holešek, ki očitno preživlja novo nogometno pomlad. Dal je 12 zadetkov, Primož Ramšak jih je dal 5, Aljoša Vincek 4 ter Marko Oplotnik in Rok Lamovšek po 3. V
zadnji tekmovalni sezoni je za Rudar nastopilo 25 nogometašev. Največje breme skozi celo sezono je nosilol 5 igralcev. Prav njim pa gredo, po besedah trenerja, vse zahvale, da se
pri repu lestvice. Zagotovo je tudi s prihodom novega trenerja ekipa dobila svoj način igre, ki temelji na agresivnosti že na nasprotnikovi polovici igrišča oziroma stremi k bolj
svojem delu naredila korak naprej. To pa naj bi po njihovih besedah bila vrnitev v drugo ligo že v naslednji sezoni, ko Rudar proslavlja 80-letnico ustanovitve.
»Uvrstitev v višji rang tekmovanja je tudi moja največja želja na športnem področju. Predvsem zato, ker-mora biti naš Rudar najmanj drugoligaš. Seveda pa bodo za dosego cilja potrebne nekatere okrepitve.« je dejal trener.
Sicer pa ima Rudar zelo mlado ekipo, povprečna starost igralcev je 22 let. Trener je še povedal, da postajajo vse bolj prizadevni, zavestni in odgovorni. Tudi disciplina med tekmo se je vidno popravila, kar pričajo tudi zadnji rezultati. Poleg tega pa prejemajo zelo malo rdečih in rumenih kartonov. V 1 .delu so dobili 31 rumenih in 6 rdečih kartonov, v 2.delu pa 30 rumenih in nobenega rdečega kartona.
Besedilo in sliko Igor Gošte
Bo uspešno delo trenerja Hajrudina Ibrakiča Rudar popeljalo tam, kamor sodijo?
je ekipa na koncu uvrstila v zgornji napadalni igri. Tudi osnovni razpored del prvenstvene lestvice. Ob tem je	igralcev na igrišču (3-4-3) narekuje
potrebno vedeti, da je imela ekipa takšno igro. Po besedah trenerja na začetku sezone po petih krogih	Ibrakiča je uprava kluba pravočasno
le 3 točke in seje nahajala povsem »prepoznala trenutek«, daje v
f: jr r.i.lfi
a •pnlTtiTA riT:lTxn-nx
NA SLIKI JE... HEDVIKA KOTAR
Prejeli smo več pravilnih odgovorov, saj ste ugotovili, daje na sliki znana trboveljska tekačica Hedvika Kotar. Srečna nagrajenka je Nataša Ceglar, Cesta IS.aprila 38,1412 Kisovec, ki se bo s Hedviko srečala na kosilu v Gostilni Vidrga.
SE SPOZNATE?
Na sliki smo vas obkrožili, zato je vaša naloga, da se spoznate ter pokličete telefonsko številko 040/267-411 ter poveste svoje ime in priimek. V primeru, da se boste spoznali, je vaša nagrada lx striženje v Studiu Las v Zagorju ob Savi. Prav tako imamo nalogo za bralce. Na sliki je zadaj viden stavek, kjer piše: "... mi te ne damo!" Mi pa vas sprašujemo, koga Kisovčani ne dajo. Dopisnice s pravilnimi odgovori nam pošljite na naš naslov do 27.julija 2001. Srečna nagrajenka ali nagrajenec bo prejel majico NK Svobode iz Kisovca.
PRI MALGAJU PREDSTAVILI PRENOVLJENEGA CLIA
V Avtohiši Malgaj v Trbovljah so v preteklih dneh javnosti predstavili preno-vljeni model clia. Novi clio se ponaša z novo armaturno ploščo, motorjem, ki temelji na delovanju skupnega voda, poleg tega ima še ABS in pomoč pri zaviranju v sili, satelitski navigacijski sistem, avtomatsko klimatsko napravo ter novimi žarometi. In še novi motor: ta ima 1461 ccm prostornine z močjo 65 KM in porabo goriva 4,3 litra goriva na 100 km.
RM., slika PRAV
21. ROŽNIKA 2001

‘ J •
U
Nogomet mladih
NŠ Vili Ameršek na 2. mednarodnem turnirju za dečke U-10 v Italiji
Dostojno predstavili Zasavje in Slovenijo.
Zagorje - V letu 1995 je Janez Lipec Vilija Amcrška, čigar ime bo za vedno z zlatimi črkami zapisano v zgodovino slovenskega nogometa, spodbudil, da je bila ustanovila Nogometna šola, ki nosi ime tega slovitega nogometaša.
V času, ko je v Ljubljani derbi med Mariborom in Olimpijo odločal o prvaku Slovenije, je bil Vili Ameršek skupaj s 25-člansko ekipo v Italiji. Ekipa NŠ Vili Ameršek U-10, sestavljena iz dečkov NK Litija, NK Svoboda Kisovec, NK Rudar in NK
Zagorje je na dvodnevnem turnirju zastopala tako Zasavje kot Slovenijo. Ekipo sta pripravila in vodila trenerja Danilo Bantan in Aleš Florjane, za povezavo z gostitelji paje ob Ranku Kurtoviču skrbel Andrea Nardini, predstavnik gostitelja.
O smehu in solzah
Dečki so uspešno prestali ognjeni krst nastopa na mednarodnem turnirju, na katerem je nastopilo 16 ekip. Med njimi ekipa Interja iz Milana, rdeče-beli iz nemškega Darmstadta in 13 ekip iz Province Brescia, v kateri živi več kot milijon
prebivalcev. Od šestih tekem je NK Vili Ameršek izgubila dve tekmi -prvo in zadnjo - in zmagala na štirih tekmah. To je v končni fazi pomenilo 6. mesto, pred ekipama Interja in nemškega Rot-vaisa iz Darmstadta, kije prineslo ekipi lep pokal. Ob tem paje dobila ekipa tudi lep pokal za fair-play. Lahko povemo, daje bilo veliko veselja in tudi solz, predvsem ob zadnjem porazu, ko je za Slovenijo glasno navijal velik del tribune in je ekipa nesrečno izgubila z 2:1. Šele podelitev pokala za šesto mesto je dečkom in trenerjema dvignilo moralo, nasmehi in poljubi na pokal pa so bili uspešen zaključek turnirja.
O načrtih za prihodnost
Vsi udeleženci - igralci, trcneiji, starši in vodstvo šole na čelu z Vilijem Amerškom - so bili zadovoljni z doseženim rezultatom. "Pokazal seje rezultat nekajletnega strpnega dela, ki naj bi bil jutri bolj podprt s strani vseh občin, ne le občine Zagorje ob Savi. Drugače si
namreč ne znamo predstavljati, kako bo NŠ Vili Ameršek lahko odgovorila na povabila za leto 2002 organizatorjev A.S.C. Rondinelle -Brescia na turnir U-10 in SKV Rot-Vais Darmstadt iz Nemčije na turnir U-12, na katerem bodo sodelovale ob gostih iz Italije IN Madžarske tudi ekipe znanih nemških prvoligašev. To pomeni, da vodstvo šole čaka veliko dela. Vodstvo šole je pokazalo, da svojo nalogo zna opraviti profesionalno. Upamo lahko le, da bodo dobili podporo ne le nogometnih zanesenjakov in staršev, temveč tudi tistih, ki lahko pomagajo finančno pokriti takšen zasavski projekt, ki daje promocijo kraju in tudi Sloveniji," je dejal Janez Lipec, eden najbolj zaslužnih, če ne celo najbolj zaslužen za razcvet Nogometne šole Vilija Amerška v Zasavju. Mladim nogometašem pa takšen turnir odpira, s pomočjo nogometa, obzorja v Evropo, o kateri drugače le slišijo.
Reter Motnikar
KARATE
4. KLUBSKO POKALNO TEKMOVANJE
V okviru prireditev ob počastitvi občinskega praznika je Karate klub TIKA Trbovlje organiziral letošnje zadnje klubsko pokalno tekmovanje. 57 tekmovalcev se je pomerilo v katah ekipno. Nastopilo je 19 ekip. Pred začetkom tekmovanja so z žrebom določili ekipe, tako, daje bila sestava zelo pestra. Skupaj so nastopili tako člani začetne skupine, dveh nadaljevalnih kot tekmovalne. Po žrebu so imele ekipe 10 minut časa, da se dogovorijo za izvedbo kat ter da se uskladijo. Pred precejšnjim številom gledalcev, katere so v glavnem zastopali starši
nastopajočih otrok je največ športne sreče imela ekipa v sestavi Selimovič Elvis, Rome Maša in Hudomalj Jernej. Nastopili so po sistemu zastavic na izpadanje. V finalu so premagali ekipo v sestavi Kovačič Jasna, Šmidhofer Maks in Ljepoja Željko.
Letošnje šolsko leto je Karate klub TIKA Trbovlje organiziral štiri klubska pokalna tekmovanja. Tekmovanja so bila zelo zanimiva, saj so na vsakem tekmovali v različnih disciplinah. Na prvem v spretnostnih vajah, na drugem v izvajanju karate tehnike, na tretjem
v katah posamezno in na zadnjem v katah ekipno. Povprečno je nastopilo na vsakem tekmovanju cca 60 članov. Tekmovanja sije ogledalo tudi precejšnje število staršev.
Skupni zmagovalci po skupinah so postali: v začetni skupini Hudomalj Jernej, v drugi nadaljevalni skupini Umek Timi, v prvi nadaljevalni skupini pa Polutnik Tjaša. Tekmovalna skupina je bila razdeljena v tri kategorije. Pri deklicah je zmagala Kovačič Jasna, dečki do 12 let Lopan Rok ter pri starejših Šantej Žiga.
Franjo GLAVICA
21. ROŽNIKA 2001

v.
n
A
Društvo jadralnih padalcev Luftrajder Trbovlje se predstavi
Društvo jadralnih padalcev Luftrajder iz Trbovelj je bilo ustanovljeno pred dobrimi tremi leti. Takrat seje namreč pokazala potreba po takšnem društvu tudi v Trbovljah, saj je bilo vse več Trboveljčanov, ki so se ukvarjali s tem lepim in atraktivnim športom, še več pa je bilo tistih, ki so si ga želeli bolj podrobno spoznati. Članov društva ni veliko, smo pa za razliko od nekaterih ostalih slovenskih društev, vsi aktivni jadralni padalci, ki izkoristimo vsako prosto urico, da poletimo z Mrzlice ali Planine. Če pa je časa nekaj več, pa tudi iz drugih slovenskih vzletišč. Člani društva smo bili nekaj časa bolj "v ilegali" in se nismo preveč posvečali promociji tega športa. Zadnje čase pa vse bolj postaja jasno, da se moramo lotiti tudi takšnih zadev, saj je zanimanja tako za začetne tečaje jadralnega padalstva kot za polete v tandemu vse več. Lansko leto smo v Knjižnici Toneta Seliškarja prvič organizirali predstavitev tega športa. Dober odziv je bil v spodbudo, da se še enkrat predstavimo. V začetku junija smo tako pripravili predstavitveni večer v Fitness centru Trim na trboveljskem letnem kopališču, kjer je zbranim o adrenalinskih lepotah jadralnega padalstva predaval izkušeni inštruktor Miran Žerovnik.
V letih, odkar društvo Luftrajder obstaja, so nekateri člani na raznih tekmovanjih dosegli nekaj lepih
uspehov. Tako na državnih tekmovanjih v natančnosti pristajanja kot tudi na raznih prijateljskih tekmah. Še posebej dva člana, Slavko Škoda in Robert Zupan, imata zadnje čase še večje tekmovalne ambicije. Tako sta se letošnjega maja udeležila odprtega državnega prvenstva v preletih na Gorenjskem. Čeprav je bilo to prvenstvo za oba pravzaprav prva tako močna tekma, sta se oba dobro izkazala. Kljub neizkušenosti in tudi težavam s tehnično opremo, sta se v močni mednarodni konkurenci osemdesetih izkušenih tekmovalcev (med njimi je večina profesionalcev ali vsaj polprofesionalcev iz Slovenije in še nekaterih evropskih držav) do zadnjega dne uspešno kosala s konkurenti in oba držala uvrstitev okrog tridesetega mesta. Svoj rezultat pa sta nekoliko pokvarila šele zadnji dan tekmovanja, ko so bili pogoji za tekmovanje praktično na robu regularnosti. Kljub vsemu pa je bila to za oba dobra izkušnja, ki jima bo prišla še kako prav, saj se bosta v kratkem oba udeležila še več tovrstnih tekmovanj. Ob tekmovalnih uspehih se lahko v društvu "pohvalimo" še z nekaterimi zanimivostmi. Ena je, daje v naših vrstah eden najstarejših aktivnih jadralnih padalcev Lado Leskovšek. Star je že preko šestdeset let, vendar ga to ne ovira, da ne bi užival v "jahanju oblakov" in bil hkrati tudi vzornik
številnih mlajših jadralnih padalcev. Posebej velja omeniti še enega našega člana; Miha Hercog je namreč pred kratkim kupil in nato dodobra uredil trikolesnik (trike) za jadralno padalo. V tem primeru gre za kombinacijo motornega letenja z jadralnim padalom, ki je sicer bolj običajen v ravninskih deželah. Na preizkusu na vzletišču Rudardi, seje trike dobro obnesel.
Pri Društvu jadralnih padalcev Luftrajder imamo tudi v bodoče kar nekaj načrtov. Veliko pozornosti posvečamo predvsem varnemu letenju, zato že kar nekaj časa tesno sodelujemo z društvom Sky, kije povezan s podjetjem Sky Paragliders. Tako je tudi v Trbovljah vsem, ki jih jadralno padalstvo zanima, na voljo kvalitetno
šolanje, tandemski poleti z jadralnimi padali in kar je morda še najpomembneje, na voljo je svetovanje kako priti do vame opreme za ta šport. Društvo si zadnje čase prizadeva tudi za postavitev avtomatske vremenske postaje, s pomočjo katere bi bili na lahek način prav vsem dostopne čisto sveže informacije o vremenskih pogojih na Mrzlici. Začetne tečaje jadralnega padalstva pa pri DJP Luftrajder organiziramo na podlagi zanimanja, zato lahko vsi, ki bi si želeli preizkusiti v tem športu, pokličete na telefon 041403408, kjer boste dobili vse potrebne informacije.
SANKANJE NA UMETNIH PROGAH
PORTRET PRIMOŽA FAKINA
Ali ste se že kdaj vprašali, kako bi bilo s sanmi drveti po ledenem kanalu in pri tem doseči hitrost 130 km/h? Nima vsak toliko poguma kot Primož Fakin, ki vam ga predstavljamo tokrat. Primož seje rodil sredi leta 1979 v Trbovljah. Obiskuje GDI Univerzum v Ljubljani. Živi pri starših, ki ga pri športu spodbujajo, kar mu pripomore k boljšim rezultatom. Z njimi se prav lepo razume. Njegova sankaška kariera se je pričela leta 1997, ko seje pridružil Sankaškemu društvu Kum. Primožev naj večji užitek pri sankanju je kot pri večini sankačev adrenalin in spust po ledenem kanalu, ko je kar naenkrat hitrost 130 km/h. Zato ve, kako pomembna je koncentracija oziroma pamet. Marsikdo ne ve, da si sankači pred vsakim spustom pripravijo sani glede na obliko proge, vrsto ledu (trd, mehak) in v mislih natančno prevozijo progo. Pri sankanju je pomemben vsak gib telesa, kajti že zelo majhna napaka je lahko usodna. Zato pa je potrebno veliko trenirati in imeti zvrhano vrečo volje. Primožev trud je bil v preteklosti že poplačan z dobrimi rezultati. Njegovi največji dosežki so bili; 3.mesto Canada Calgary, na odprtem prvenstvu Slovenije je dosegel v kategoriji članov 2.mesto, 2.mesto na članskem državnem prvenstvu v Calgary .. .Vendar, kot Primož pravi, je že vsak njegov dosedanji spust po ledeni stezi dosežek.
Ve, da športna kariera ni vedno bleščeča, da so tudi
žalostni trenutki, ki so bili pri njemu na srečo zaznamovani samo z začetnimi poškodbami (ki so nadležni sopotniki vsakega športnika) in lažji udarci. Kot vsak športnik si tudi Primož želi okusiti tekmovalno vzdušje na Olimpijskih igrah. Ve, da bo potrebno še veliko truda, kar pa mu ni španska vas. V zimski sezoni namreč trenira 3 mesece po 2 x dnevno, poleti pa vzdržuje formo s kolesarjenjem in fitnesom 3 x tedensko. Seveda pa mu pred sezono ne uidejo kondicijski treningi.
Seveda Primožu ob šoli in športu ne ostane veliko prostega časa. Ker mu je že v krvi zapisano, da ljubi hitrost, se v prostem času rad usede na motor in se prepusti užitkom hitrosti. Seveda ne smemo izpustiti podatka, da sta takrat samo on in cesta, kar velja tudi pri sankanju. Takrat se popolnoma odklopi od sveta in razmišlja samo še o cesti oz. progi. Poleg že omenjenega motosporta, pa mu je všeč tudi down hill, ki mu pripomore k ohranjanju kondicije. Kot ste opazili, ima Primož rad vse adrenalinske športe. Če ne bi bilo ledenih prog, bi se verjetno odločil za motosport. Ob sončnih dneh se z boljšo polovico rad odpravi na zanimiv izlet, ob deževnih pa si ogledata kakšen zanimiv film. Najbolj mu je ostal v spominu film Romeo must die.
Primož je eden tistih športnikov, ki nimajo vzornika.
Ljubitelj adrenalinskih športov Primož Fakin na stopnički za drugouvrščene (arhiv B.K.)
Zdi se mu, daje lahko vsak človek sam sebi vzor. Le sam namreč lahko popravlja napake in se vsakič znova dokazuje v življenju.	Pripravil Igor Goste
BORILNE VEŠČINE
ODPRTI TURNIR IZLAKE
Na odprtem turnirju v kickboxu za mlajše kategorije, kije potekal v telovadnici izlaške OŠ je sodelovalo 78 tekmovalcev iz šestih slovenskih klubov. Največ uspeha so imeli tekmovalci iz najuspešnejšega slovenskega kluba KBV Ptuj, kijih
do 155 cm; 1.Denis Šamprl, Ptuj, 3.Denis Osmanovič, Zagoije, do 165 cm; 1.Andrej Ocepek, Izlake. MLADINKE do 45 kg; 1.Sabina Kolednik, Ptuj, 2.Barbara Mrva, Izlake, do 50 kg; 1.Liljana Gošte, Izlake, do 60 kg; l.Hana Kuder, Izlake (b.b.).
MLADINCI do 48 kg; 1 Jurček Horvat, Ptuj, 2.Nejc Hribar, Izlake, 3.Sašo Vučko, Zagorje, do 56 kg;
l.Robi Simonič, Ptuj, 3.Boštjan
Izlaški kickboxarji
je vodil Vladimir Sitar, sicer selektor slovenske reprezentance. Med obiskovalci tumiija smo opazili tudi njegovega pomočnika Alojza Miklavčiča. Drugo mesto med klubi je pripadlo Izlačanom, ki jih že nekaj let uspešno vodi Srečko Rozman. Mladi Zagoijani so si med klubi delili četrto mesto. Med finalnimi boji je svojo novo glasbeno kato predstavila J.Vozelj, sicer članica zagorskega kluba.
Zmagovalci posameznih kategorij in uvrstitve predstavnikov Izlak in Zagorja:
DEKLICE do 135 cm; 1. Izabela Honjec, Celje, 3.Pia Ocepek, Izlake, do 145 cm; l.Tina Tomič, Celje 3.Neva Ocepek, Izlake, do 155 cm;
1.	Sandra Predikaka, Ptuj, 2.Vanesa Vozelj, nad 155 cm; 1. Maja Vetršek, Izlake (b.b.).
DEČKI do 135 cm; 1. Anej Štrafela, Ptuj, 2. Gregor Razpotnik, Izlake, 3. Dejan Topalovič, Zagoije,
DEČKI do 130 cm; l.Aljaž Benko, Nova Gorica, 2.Tilen Zajc, Izlake, do 135 cm; L Anej Štrafela, Ptuj, 2.Grega Razpotnik, Izlake, do 145 cm; l.Jaka Štefančič, Ormož,
Razpotnik, do 63 kg; 1.Andrej Bezjak, Ptuj, 2.Sašo Plemenitaš, Izlake, 3.Sašo Stojanovič, Zagorje, do 71 kg; 1.Grega Ocepek, Izlake,
2.Marko Razpotnik, Izlake, 3.Jure Urbanija, Izlake, do 71 kg; l.Jure Vetršek,Izlake, 2.Matej Kimovec, Izlake, 3.Matjaž Kropivšek, Zagorje.
Besedilo Igor Gošte, sliko Tomo Brezovar
USPEŠEN NASTOP SLOVENCEVV ITALIJI
V začetku junija so se slovenski kickboxarji mudili na turnirju Svetovnega pokala v italijanski Piacenzi. Tekmovanje je potekalo v WAKO organizaciji, na njem pa je sodelovalo kar 1079 tekmovalcev iz 23 držav. Trideset Slovencev seje z avtobusom na turnir pripeljalo tik pred začetkom tekmovanja. Kljub naporni vožnji so naši predstavniki, kot nam je po tumiiju povedal Samo Bašelj, dosegli izvrstne rezultate. V
šemi kontaktu je Davorin Gabrovec v konkurenci 37 tekmovalcev osvojil prvo mesto, tako kot še druga Ptujčanka Nadja Šibila v kategoriji nad 65 kg. Mladinec Sandi Kolednik je v svoji kategoriji prav tako osvojil prvo mesto. Naši so uspešno nastopili tudi v light kontaktu. Prvo mesto sta dosegla Marcel Fekonja, v kategoriji do 69 kg med 34 borci in Nadja Šibila v kategoriji nad 65 kg med sedmimi članicami. Poleg dveh prvih mest, so naši osvojili še eno drugo ter tri tretja mesta. Na turnirju so brez večjih uspehov nastopili tudi predstavniki zagorskega in izlaškega kluba. Za Izlačane sta nastopila Miloš Rozman, kije v močni konkurenci 37 borcev v kategoriji do 63 kg zmagal dve borbi, kar pa je bilo žal premalo za stopničke in Urška Dolinšek, ki je v svoji konkurenci dosegla eno zmago. Med Zagorjani so v Italiji nastopili Klemen Buzina, Klemen Juvan, Primož Bračič in Igor Kalšek. Razen Igorja, ki je premagal enega nasprotnika (poškodovan v naslednjem krogu Nemca Schonerja ni uspel premagati, doživel je minimalni poraz), so preostali klonili v prvi borbi. Vzrok nekoliko slabših predstav gre iskati tudi v naporni vožnji.
Igor Gošte
PRIMOŽ ROGLIČ ZMAGOVALEC SKAKALNE TEKME
Skokov za slovenski pokal dečkov do 14 let se je na 50 metrski skakalnici v Kisovcu udeležilo 55 skakalcev. Organizator SK Zagorje-SZS Kisovec seje še enkrat potrudil in tekmovanje v lepem sončnem vremenu organiziral na visokem nivoju. To je potrdil tudi tehnični delegat SZ Slovenije. Podobnega mnenja so bili tudi trenerji in sami tekmovalci. Tekma je bila pomembna, saj šteje v seštevek, ki bo prva dva iz vsake kategorije
pripeljala do poletnih iger, ki bodo od 2.8. do 5.8. v Garmisch-Partenkirchnu v Nemčiji. Kot vse kaže ima domači skakalec Primož Roglič odlično izhodišče, da se uvrsti na omenjeno tekmovanje. Pa poglejmo rezultate.
1 .Primož Roglič, SK Zagotje-SZS
Škoda, da izvrstni rezultati domačih skakalcev ne privabijo toliko gledalcev kot pred leti.
Kisovec, 52 in 47.5 m, 226,1 točke,
2.	Žiga Pelko, SK Triglav Kranj, 50.5 in 49.5 m, 225,0 točke,
3.	Jurij Tepeš, SK Dolomiti, 50.5 in49.5m, 219,5 točke,
lO.Miran Zupančič, SK Zagorje-SZS Kisovec, 45.5, 44.5 m, 193,0 točke,
27.Janez Guna-Močnik, SZ Zagotje-SZS Kisovec, 38 in 42.5 m, 163,9 točke,
Luka Grobljar je bil 33., Andraž Pograjc 36., Nino Razpotnik 37. in Klemen Bravec 42.(vsi SK Zagorje-SZS Kisovec).
Med deklicami do 16 let je zmagala Monika Pogladič iz Mislinje, s skokoma 41 in 45 metrov.
Besedilo In sliko Igor Gošte
PRIZNANJE ZA POGRAJCA IN MARKOŠKA
Na letni skupščini Smučarske zveze Slovenije je potekala slovesna podelitev priznanj smučarskim delavcem, ki so v preteklih letih uspešno delali v tem športu. Letos sta priznanje dobila tudi člana SK
3T)n*?
■v
ll
Iz podelitve priznanja za tretji najuspešnejši klub Zasavja 2000.
Zagorje-SZS Kisovec, trenerja Zvone Pograjc in Borut Markošek z obrazložitvijo: »Za vajin prispevek k razvoju smučarskega športa v Sloveniji.« Priznanjajima je podelil predsednik SZ Slovenije Stane Valant. Njuno dobro delo oziroma dobro delo vseh v sekciji za skoke ste opazili tudi bralci Zasavca, saj ste Skakalno sekcijo SK Zagorje izbrali za tretji klub v Zasavju leta 2000.
Besedilo Igor Goste, slika Tomo Brezovar
HRASTNIČAN PETER KAVZER VSEBOUŠI
Že večkrat nas je v zadnjih letih kajakaš Peter Kavzer razveselil z odličnimi rezultati. Enega zadnjih odličnih rezultatov je Peter dosegel na paralelnem kajak kanu slalomu za nagrado Ljubljane. Premagal je vso konkurenco, v finalu celo nosilca olimpijske medalje Italijana Picrpaola Ferrazija. V obeh vožnjah je moral mlademu Petru priznati premoč in se zadovoljiti z drugim mestom.
(I.G.)
ŠPORTNA
IZLAKAH
V okviru krajevnega praznika Izlake seje na Izlakah zvrstilo kar nekaj športnih panog. O nekaterih smo že poročali. V ulični košarki j e sodelovalo 17 ekip. Med člani so slavili: Kalšek, Gričar in Praznik
(ekipa Škafra), drugi so bili Ilegalci (Delič, DžombiČ, Medič) in tretji Mlinše (Brodar, Klopčič, Grden, Krznar). Med ženskimi ekipami so zmagale članice Cegunca (Lipovšek, Logaj, Sopotnik, Kovač), druge so bile Lune (Kovač, Repovž, Rozina, Kovačič) in tretje Čarovnice (Lipovšek, Klopčič, Repovž, Resnik). Med osnovnošolci so prvo mesto osvojili člani ekipe Dream team (Plevnik, Urbanija, Prek, Grošelj). V prostih metih se je preizkusilo 31 tekmovalcev. Zmagal je Aleš Ravnikar, drugi je bil Lovro Rozina, osnovnošolec, tretji pa Sebastjan Lipovšek. Trojke je metalo 28 tekmovalcev. Najuspešnejši je bil Janez Razpotnik, drugi j e bil Marjan Lipovšek in tretji Boštjan Baloh, osnovnošolec.
Igor Goste
SEL0VSKI
DRUGI,
MAHKOVIC
TRETJI
Še en izvrsten rezultat sta dosegla mlada kegljača iz Litije. Na državnem prvenstvu kadetov v kegljanju sta David Sclovski in Klemen Mahkovic osvojila drugo oziroma tretje mesto. Boljši od njiju je bil le Mitja Gornik.
(1.6.)
NK SVOBODA KISOVEC DRUGO LETO V PRVI LIGI MNZ LJUBLJANA
Že krog pred zaključkom prvenstva v 2.članski ligi MNZ Ljubljana je bilo jasno, da bo kisovška Svoboda napredovala v 1. ligo MNZ .Ljubljana. Varovanci Edija Navratila so imeli namreč 4 točke prednosti pred ekipo iz Vira, s katero pa so v zadnjem krogu pred domačo publiko iztržili neodločeni rezultat 2:2. Kisovčani so sicer še
dvanajstih tekmah. Skupaj so zbrali 39 točk. Dali so 47 golov in jih prejeli le 13.
TrenerNavratilje za Zasavca po zaključku tekme povedal: »Skozi celo sezono smo igrali dobro, saj smo doživeli le en poraz. To nas je pripeljalo v višji rang tekmovanja. Za ta uspeh zaslužijo pohvale vsi igralci,
Uspešna sezona kisovških članov.
nekaj minut pred koncem vodili z 2:0, a so gostje tik pred zadnjim sodnikovim žvižgom uspeli izenačiti. Gola za Kisovec sta dala
kakor tudi uprava kluba. Zato vsem izrekam zahvalo, igralcem za marljivo delo, upravi za podporo, nenazadnje pa tudi
Crazy Boysi, so se tokrat veselili v Kisovcu in ne v Zagorju
Aleksander Kos in Jasmin Veladžič. Ob koncu prvenstva lahko mimo zapišemo, da so Kisovčani napredovanje v višjo ligo povsem zaslužili, saj so bili praktično celo sezono na vrhu prvenstvene lestvice. Poleg tega so v celi sezoni doživeli le en poraz, iztržili tri neodločene izide ter zmagali kar na
našim zvestim navijačem, ki so nas spremljali tako na domačem kot na tujih igriščih. O ciljih za naslednjo sezono je še prezgodaj govoriti, najvažnejše pa se mi zdi, da člansko moštvo postane stabilen ligaš 1. MNZ Ljubljana.«
Besedilo Igor Goste, sliki PRAV
21. ROŽNIKA 2001
r? j j nri;
Jernej Perko:
Skozi boks se spoznavaš
Šestindvajsetletni Trboveljčan Jernej Perko boks trenira komaj dobro leto dni v ljubljanskem boksarksem klubu, a je na državnem prvenstvu, ki je bilo od 20. do 22. aprila letos v Mariboru, že osvojil drugo mesto. Meni, da je vzrok predvsem v notranji nastrojenosti. Boks je, kot pravi, na nek način zelo podoben življenjski poti. Življenje je borba za prostor pod soncem, za tvojih pet minut slave... Boks odraža vse to. Nasprotnik je zgolj tvoje poosebjljenje, tvoje ogledalo. Ko si v ringu z njim, si soočen s seboj, s svojimi napakami, kompleksi, strahovi. Ring je zaprt, omejen ali navsezadnje tudi posvečen prostor - kot življenjska pot, ki ima svoj začetek in konec. Na tej poti oz. v tej borbi je pomembno, da znaš usklajeno, pravilno ukrepati. V ringu se, v nasprotju z življenjskim procesom, vse odvije hitro, intenzivno, direktno in posledice občutiš predvsem na fizični ravni. Lahko si dobesedno na tleh, ranjen in pohabljen, lahko si na ramenih »kruha in iger« lačnih navijačev povzdignjen v nebo. Kako doživljaš vzpone in padce pa je odvisno od tvojega pogleda na svet. Če meniš, da si sposoben dobro boksati, potem tudi si.
Kako je potekalo državno prvenstvo?
Prvi dan, 20. aprila, je bilo četrtfinale, drugi dan so bile polfinalne in zadnji dan finalne borbe. To je bilo deseto državno prvensto, ki se gaje udeležilo 11 klubov iz Slovenije. V Zasavju boksarskega kluba nimamo, čeprav je bil včasih zelo močan. Večina tekmovalcev se med seboj pozna, saj se srečujejo na raznih tekmah in so nekateri, čeprav nasprotniki v ringu, precej dobri kolegi. Finaleje bilo odlično organizirano, ring je bil velik, tudi gledalcev je bilo na tribunah kar dosti. Na žalost medijskega zanimanja skoraj ni bilo. Prvič je bilo to državno prvenstvo tudi za ženski boks. Največ tekmovalk je bilo iz našega in še iz dveh drugih klubov. Ta šport je v očeh javnosti še vedno obravnavan bolj kot moški, čeprav so dekleta prikazala lepo borbo in demantirala vse prejšnje šale nekaterih na njihov račun.
Kako je z boksom v Sloveniji?
Obstaja samo amaterska boksarska
zveza, ki je bila ustanovljena takoj po osamosvojitvi Slovenije. Nekaj profesionalnih boksarjev imamo, vendar kakšnih posebnih rezultatov zaenkrat v svetovnem merilu še ne dosegajo. Tudi amaterji ne, čeprav so določeni posamezniki dobri ter vztrajni in srčni pri delu. V evropskem in svetovnem merilu pa še niso upseli, saj tudi ni pogojev za to. Vendar se to postopno izboljšuje. Razlike med amaterskim in profesionalnim boksom je kar velika. Največja je glede financ. Profesionalni boksarji so nedvomno dosti bolje plačani, te tekme so bolj prestižne in medijsko odmevne. Razlika je tudi v tekmovanju. Amateriji boksamo štiri runde po dve minuti, profesionalci pa imajo načeloma dvanajst rund po tri minute. Ne uporabljajo zaščitnih čelad in tudi sodniki dopuščajo več grobosti ter borbenosti na tekmi.
Koliko je kategorij ?
Kategorij je dvanajst. Jaz sem v polvelter kategoriji, za katero moraš imeti do 63 kg in pol. Po postavi sem zelo suh in skoraj najvišji v tej kategoriji, tako da ljudje dostikrat komentirajo, da ne izgledam nič kaj boksarsko. Višina je po eni strani lahko tudi prednost, saj imam svoj stil boksanja - na distanco, dosti se gibam. Moja normalna ležaje sicer malo večja, zato moram pred tekmami včasih tudi shujšati, da se znebim odvečne maščobe.
Kaj pa poškodbe, ki so pri boksu skoraj neizbežne?
To pa je tista negativna stran tega športa, zaradi katere včasih razmišljam, da bi prenehal. Misliš si, da te bo že
tako prej ali slej doletela kakšna bolezen ali nesreča, z boksom pa nekako to še izzivaš, pospešuješ. Seveda je prisoten strah pred poškodbami in ni ti vseeno, da bi bil kakor koli telesno prizadet. Vendar je v tem športu to skoraj neizogibno. Že na treningih je mnogo poškodb: pretres možganov, prebita ustnica, stalno kakšne modrice, ne slišiš kakšen tedan dobro, ne moreš jesti normalno zaradi poškodbe čeljusti... Tudi na državnem prvenstvu se mi je zgodilo, da sem dobil t. i. nedovoljen udarec po ušesu in izgubil ravnotežje, zato je moj trener tekmo prekinil. Če ne bi bilo poškodbe bi boksal do knoca in vprašanje je, kako bi se tekma končala. Vendar poškodbe so sestavni del tega športa in jih moraš vzeti v zakup in se na to po tekmi ali treningu ne moreš zgovarjati.
Boks je (samo)agrcsiven šport.
Je. Tudi pri drugih športih so možne poškodbe, toda pri boksu je še drugače. Bistvo tega športa je, da nasprotnika onesposobiš, ga poškoduješ, ga izločiš iz igre. Udarci morajo biti zato čim močnejši, natančni, na takšne dele telesa, kjer boli. To je grob, adrenalinski šport. Vprašanje je, kako to doživljajo tekmovalci. Vsak drugače, na svoj način. Pri tem športu gre za zavestno delovanje. V ringu veš, da boš udaril
drugega in da bo tudi on udaril nazaj. Poznaš pravila igre. Vendar moje prepričanje je, da naj nobeno živo bitje ne bi trpelo, če se samo ne odloči za to. Vso odgovornost za poškodbe moraš pri boksu prevzeti nase.Vsak se s svobodno voljo odloči, da bo v ringu meril moči, zato sta nasprotnika enakovredna in nosita popolno odgovornost za posledice svoje odločitve. Oba se strinjata s pravili igre, jih sprejmeta in zmaga boljši.
Se ti kdaj zdi, da se v boksu boriš zgolj sam s seboj?
Res je. Navsezadnje se boriš zgolj sam s sabo, s svojimi kompleksi in problemi in se, gledano s stališča ega, tudi hočeš dokazovati. Verjetno je v nas tudi nekaj več samodestruktivnega naboja. Eeprav, kolikor sem imel priložnost spoznati druge boksarje, ugotavljam, da večinoma to sploh niso pretirano agresivni ljudje, kakšni pretepači. Je pa morda res, da imajo v sebi agresivno ali samoagresivno polovico, ki je dokaj močno izražena. Nekateri so začeli boksati zato, da bi premagali določene manjvrednostne komplekse, npr. da bi premagali strah pred svojo nemočjo, da bi nekaj dokazali sebi, morda tudi svojim staršem in prijateljem. Vendar ring ni prostor, kjer bi reševal svoje probleme. Lahko pa se v njem z njmi soočiš in jih prepoznaš. Tudi svetovno znani boksar Mohamed Alije izgubil naslov svetovnega prvaka -vzela mu ga je Svetovna boksarska zveza - zato, ker je odklonil, da bi se šel vojskovat v Vietnam. Čeprav je borec in je v ringu onesposabljal druge naspronike, ni želel jemati življenja nedolžnim ljudem. Motivi, zakaj se posameznik odloči za ta šprot, so različni, vendar na koncu vsak, ki pri tem športu vztraja, spozna, da ni cilj pretepanje. Boks ti lahko ponudi nekaj več. Skozi boks se spoznavaš. Poseben občutek je, ko stopiš v ring in si kar naenkrat sam z nasprotnikom oz. sam s sabo.
Misliš še vztrajati v tem športu?
To je bilo moje prvo državno prvenstvo, zato nisem vedel kam se lahko uvrstim, kako sem pripravljen in koliko sem sposoben. Na tekmi se niti nisem tako slabo uvrstil, bil sem drugi. Šele v finalu sem izgubil proti mnogo bolj izkušenemu borcu, ki jc bil že mladinski boksarki prvak in ima za seboj že mnogo tekem. Sedaj me vsi vzpodbujajo, da naj vztrajam in pridobim še dodatne izkušnje. Glede na to, da se je tudi v Zasavju kar nekaj ljudi zanimalo, ko so izvedeli s čim se ukvarjam, če bi jim pokazal kakšne načine in tehnike boksa oz. so me spraševali, če imam morda tudi kakšen namen, da bi ustanovil boksarski kljub v Zasavju, razmišljam tudi v tej smeri. Menim, da bi bilo kandidatov za to pri nas kar dovolj, moral pa bi pridobiti tudi kakšne sponzorje.
Mia Južina
37)01? n
21. ROŽNIKA 2001
DRŽAVNO PRVENSTVO V TENISU ZA DEKLETA IN FANTE DO 16 LET-
DRŽAVNA PRVAKA ANDREJA KLEPAČ IN ROK JARC
Tenis klub AS Litija je v dneh od 12.6.2001 do 17.6.2001 gostil najuspešnejše mlade teniške igralke in igralce v starostni kategoriji do 16 let. Na tekmovanje seje prijavilo preko 100 tekmovalcev pri fantih in 75 pri dekletih, kar nedvomno dokazuje moč in pomembnost tekmovanja. Državno prvenstvo je otvoril župan občine Litija Mirko Kaplja, litijska godba na pihala pa je zaigrala slovensko himno. Gledalci so lahko uživali v izredno lepih
Od leve proti desni: Melita Polajen (vodja tekmovanja), Andrejo Klepač (državna prvakinja), Romina Raonič (vice prvakinja), Miha Kazimir Šmuc (vrhovni sodnik).
kvalifikacijskih dvobojih, prava poslastica pa jih je čakala v obeh glavnih turnirjih. Pri dekletih seje ena najatraktivnejših tekem odigrala že v prvem krogu tekmovanja, ko sta se pomerili Andreja Klepač (Radenci), evropska igralka leta 2000 v kategoriji do 14 let, in pa aktualna državna prvakinja zimskega prvenstva do 16 let. Maša Zec-Pcškirič (Top-Ten Mojstrana). V eni najlepših tekem tumiija je slavila Andreja Klepač (Radenci) z rezultatom 6:4 in 6:4, ki tudi v nadaljevanju tumiija ni imela večjih problemov s tekmicami, ter je tako opravičila sloves trenutno najuspešnejše slovenske igralke v
starostni kategoriji do 16 let in zasluženo osvojila naslov državne prvakinje. Vice prvakinja je postala Romina Raonič (Nispo), tretje mesto pa sta si delili Polona Reberšak (Celje) in Maja Senica (Branik Maribor). Klepačevajc slavila tudi med dvojicami, kjer sta bili v paru z Tino Obrez (Olimpija) uspešnejši od Lukič Aleksandre (ŽTK Maribor) in Mateje Špes (Branik Maribor).
Tudi fantje so z igrami navdušili občinstvo, ki seje v kar precejšnjem številu vsak dan zbiralo na Tenis parku AS v Litiji. Državni prvak v kategoriji fantov do 16 let je postal Rok Jarc (Slovan Ljubljana), kije v finalu premagal Nejca Novaka (Branik Maribor) z rezultatom 6:4 in 6: L Tretje mesto sta osvojila Tadej Šolar (Branik Maribor) in Nejc Keržan (Slovan Ljubljana). V dvojicah sta pri fantih slavila Rok Jarc in Nejc Keržan (oba Slovan
Od leve proti desni: Rok Jarc (državni prvak posamezni in dvojice), Darij Krajnc (2. mesto dvojice), Nejc Križan (državni prvak dvojice), Miha Kazimir Šmuc (vrhovni sodnik), Andrej Šimac (2. mesto dvojice) ter ogranizator tekmovanja Andrej Poglajen.
Državna prvakinja posamezni in v dvojicah ter prva igralka Evrope lansko leto v kategoriji do 14 let Andreja Klepač skupaj z Romanom Kržišnikom iz Avtohiše Mazda Kržišnik Zagorje.
Ljubljana).
V obeh glavnih turnirjih sta nastopila tudi dva domačina. Pri fantih je nastopil Ernest Meke, kije v prvem krogu izgubil proti osmemu nosilcu Lamutu in pa Anja Poglajen, kije bila ena najmlajših udeleženk turnirja, v prvem krogu pa je izgubila v treh nizih proti Idrijčanki Razložnikovi.
Državno prvenstvo je bilo zelo dobro organizirano, tekme so potekale po programu brez zapletov, organizatorje najboljšim pripravil bogate nagrade, ki sojih prispevali številni sponzorji, glavna pokrovitelja tekmovanj sta bila
Občina Litija in Omahen Transport iz Litije.
Besedilo: Melita Poglajen, slike: A. Poglajen
Z otvoritve: župan Litije Mirko Kaplja
čjir;
J • j. n
VETER V LASEH 2DD 1
V soboto, 26. maja 2001 je od 10. do 19. ure v Zagorju potekala športno-humanitama prireditev »Veter v laseh - s športom proti drogi«, kije bila letos izvedena že petič. Sodelovalo je okrog 200 mladih, ki so tekmovali v košarki 3:3, rolanju, risanju na asfalt, plesu na vetru. Program prireditve je vključeval tudi predstavitve športnih klubov, ki delujejo v naši občini. Tako so se predstavili taborniki, karateisti, kolesarji, člani Badmintonskega društva SPIN, dekleta iz rokometnega kluba in mladi nogometaši. Obisk prireditve je bil letos rekorden, presenetil nas je velik obisk gledalcev, kijih je privabila razgibanost prireditve, privlačne športne tekme, dobra glasba in zabava. Poskrbljeno je bilo tudi za hrano in brezalkoholno pijačo po zelo nizkih cenah. V popoldanskih urah je bilo dogajanje na igrišču Polje najzanimivejše, saj so se po končanem rednem delu pričele finalne tekme in predstavitve vseh, ki so najbolje unovčili svoje športno in umetniško znanje. V naslednji uri in pol so se predstavila že prej omenjena društva, sledili sta še tekmi za prvo mesto v košarki v obeh kategorijah. Kot vrhunec večera j e bila predvidena košarkaška tekma med medijskima ekipama časopisa Delo iz Ljubljane in časopisa Zasavc, vendar smo morali vskočiti organizatorji in nadomestiti ekipo »oddaljene« Ljubljane. Igraje bila atraktivna, na končuje zmagala ekipa Sokol Zagorje z nekaj točkami razlike. Za mlajše je nastopil še najbolj pričakovani trenutek - slovesna podelitev medalj in diplom za najboljše ter žrebanje nagrad sponzorjev.
Prireditev je po mnenju organizatorjev letos nadvse uspela, bila bolje izvedena od prejšnjih in dosegla svoj namen.
REZULTATI PRIREDITVE »Veter v laseh - s ŠPORTOM PROTI DROBI« 2C301
Rolanje:
1.	Zupančič Miran
2.	Lozinšek Nejc
3.	Majcen Tomaž
Risanje na asfalt:
1.	Džurčevič Nenad
2.	Merkaljevič Arzina
3.	Nišič Anela
Košarka malajši:
1.	Dream team (Audibašič Alen, Grešak Matjaž, Videigar Marko, Medvešek
Marko)
2.	En team (Tomanič Goran, Smajlovič Samir, Jesenčevič Edin, Madič Ervin)
3.	Junior mafia (Vukalič Mimes, Docič Aleks, Paradžik Igor)
Košarka starejši:
1.	Jenifer Lopez Co (Džombič, Borovšak, Vajdič)
2.	Mesaiji (Lavrač Gregor, Vidic David, Žaubi Matjaž)
3.	Cmi (Praznik Marko, Kalšek Klemen, Gričar Robi)
Vsem sponzorjem in sodelujočim se zahvaljujemo za pomoč pri izvedbi prireditve, saj nam brez njihove pomoči ne bi uspelo! Sponzoiji prireditve: Občina Zagorje, VW-AUDI Malgaj Trbovlje, Tuba embalaža Ljubljana, Termoelektrarna Trbovlje, Medicina dela, prometa in športa Zagorje, Notarka Marjana Kolenc Rus Trbovlje, Pizzerija Ašič Zagorje, Banka Zasavje, ETI Izlake, Multima Kisovec, AVTO KBM, Grafex Izlake, Elektroprom Kisovec, Integral Zagorje, Deloza, Lisca, ABC Tehnohit Trbovlje, Gostišče Kum Zagorje, Študentski servis Zagorje, Prevozništvo KONGO, Potrošnja Zagorje. Sodelovali so: Badmintonsko društvo SPIN Zagorje, Taborniški odred Polde Eberl Jamski Zagorje, Karate klub PON-DO-KWAN, Kolesarski klub Zagorska dolina, Ženski rokometni klub Zagorje, Nogometni klub Zagorje, košarkaška ekipa časopisa Zasavc, Sokolska Zveza Slovenije, Sokolsko društvo Ljubljana Bežigrad-akrobatska skupina ŽABE, Policijska postaja Trbovlje-p.odd. Zagorje.
Posebna zahvala gre tudi medijem: Radio Trbovlje, Časopis Zasavc, ETV Izlake, TV Center Trbovlje. Hvala tudi podjetju MTO Zagorje in gospodu direktorju, ki so posodobili košarkaško igrišče Polje. Zahvaljujemo se O.Š. dr.Slavko Grum in ravnatelju g. Kralju, ki nam je za kvalitetno izvedbo prireditve odstopil potrebno računalniško opremo.
Vsem ie enkrat hvala in nasvidenje prihodnje leto.
Besedilo: Matjaž Manfredo, slike: MM
OCVIREK Z DOMAČIH TV EKRANOV
DEZINFORMACIJA NA TV CENTRU
Prireditev Veter v laseh je potekala v soboto 26. maja,le dva dni kasneje pa smo lahko na TV Centru pri oddaji "ZASAVJE DANES" poslušali Staša Butkovca, ki je omenjal "DAJE BILA MED DRUGIM ZELO ZANIMIVA TUDI TEKMA MED ČASOPISOM ZASAVC IN MEDIJSKO HIŠO DELO". Vsem ki so bili na prireditvi, je bilo jasno, da ekipe Dela na prireditvi ni bilo. TV Centru pač ne.
Nič novega!!!
■ A'
•••••••••••••••••••••••••••••#

.1.
n
l40LE.6AR.5l4l l4LUE> ZAč?0R.5l4A D0LINA JE. PRIČE.L Z
PE.L0M - N0VIČI4E. IZ i4lue>a
V sredo, 23.maja je bil otvoritveni trening kluba po trasi dirke Zasavska gora 2001, ki jo ima klub namen organizirati za praznik občine Zagorje v soboto 11 .avgusta. Izleta
seje udeležilo okrog 15 članov, kar je razmeroma veliko za novoustanovljeni klub in termin v sredi tedna. Dogovorili smo se, da bodo odslej potekali treningi vsako sredo in soboto, pričetekje ob sredah
ob 17.uri s startom pred tržnico ter ob sobotah po dogovoru, glede na dolžino ture. Člani tekmovalne sekcije se udeležijo v tej sezoni tudi večjih tekem po Sloveniji. Izdela sc
tudi koledar mesečnih treningov in objavi trase, da bodo vsi zainteresirani lahko že predhodno vedeli, kakšen trening oz. izlet je na »sporedu«. Koledar bo objavljen na naših spletnih straneh.
V soboto, 2.junija je potekal prijateljski rekreativni vzpon na Čemšeniška planino. Udeležba je bila zadovoljiva, vsi udeleženci pa so si lahko na cilju izbrali brezplačno malico oz. pijačo. Vreme je bilo naklonjeno izvedbi prireditve, vsi udeleženci so bili zadovoljni in potrdili potrebo po organiziranju tovrstnih izletov, saj je večino prireditev namenjeno tekmovanju, vse manj pa prijetnih izletov, namenjenih druženju in prijateljevanju.
Kot vsak kolesarski klub, smo se tudi mi potrudili in naročili izdelavo kolesarskih dresov, po katerem bo prepoznan član kluba. So prelivajočih se barv - od svetlozelene do temnozelene z logotipom kluba. Dresi bodo tudi v prosti prodaji, cena bo nadvse ugodna.
Ker je v naši okolici veliko kolesarskih poti primernih za vse, smo se odločili, da jih enotno označimo, uredimo in izdelamo
zloženko, v kateri bi jih večino opisali ter priporočili ostalim, ki »našega konca« ne poznajo. Tako bi si vsak lahko izbral primerno traso (dirkaško, družinsko, gorsko, ravninsko, krožno, spustaško, itd.), kolesarji s prevoženo Zagorsko transverzalo (na vmesnih točkah bi bilo možno kontrolni karton žigosati) pa bi prejeli nagrado. Na litijskem področju že izvajajo podoben projekt, v Zagorju pa se dogovarjamo za razširjeno verzijo le-tega.
V klubu je čutiti čedalje večji vpis novih članov, ki si želijo skupinskega kolesarjenja, udeleževanja tekem, druženja in nenazadnje samo rekreativnega gibanja po čistem zraku.
Vsi, ki vas zanimajo podrobnosti glede včlanitve v kolesarski klub, čim prej poiščite podatke na spletu http:/ /drive.to/koloklub ali povprašate po GSM 041 414900.
65P	i4lue>
ZAGORSKA DOLINA
Cegta 9. avgusta 9 - p.p. 15 -1410 ZAGORJE

•r.vv-v.
Zasavsko rally društvo KBM Racing v sodelovanju z Občino Zagorje
prireja
"l.RallyZagoije'', ki bo potekal v petek, 6. in soboto, 7.julija2001 na območju občine Zagorje. Dirka je mednarodna in šteje za državno prvenstvo RS v rallyju in pokal 1.4.
V četrtek, S.julija in petek, č.julija se bo odvijal prosti trening, zato naj se krajani ravnajo po navodilih organizatorja in redarjev. Vabljeni na ogled atraktivnih hitrostnih preizkušenj!
Hkrati pa Zasavsko rally društvo KBM Racing obvešča krajane o popolni zapori cest zaradi hitrostnih preizkušenj:
-	naselja Krače, Kostrevnica in Šemnik: popolna zapora ceste 7.julija od 7.44 do 13.46 ure,
-	naselja Loke pri Izlakah, Spodnje Izlake, Ržiše, Gamberk: popolna zapora ceste 7.julija od 8.12 do 14.14 ure,
-	naselja Čemšenik, Dobcrljevo, Brezje: popolna zapora ceste 7.julija od 14.30 do 19.00 ure,
-	naselje Selo pri Zagorju: popolna zapora regionalne ceste med Cesto 9.avgusta in križiščem za Kotredež v petek, 6.julija od 17.20 do 23.20 ure in 7.julija od 15.00 do 18.30 ure.
Zasavsko rally društvo KBM Racing prosi vse krajane za upoštevanje navodil organizatorja ter
redarjev prireditve!
jr.rrrmcn.n
21. ROŽNIKA 2001
Aufbiks
j 12.6. ob 12.30 uri so bili policisti zaprošeni za intervencijo na vlak, ki je vozil iz Ljubljane. Na kraju je bilo ugotovljeno, da se je K.P. nedostojno vedel do sprevodnice in ga bodo predlagali SP-ju.
j 16.6. ob 2.uri so policisti obravnavali družinski prepir in pretep, ki seje zgodil v okolici Litije. Policisti so ugotovili, da je spor in pretep nastal med zakoncema, ki sta dobila telesne poškodbe in sta nato zdravniško pomoč iskala v Zdravstvenem domu Litija in na urgentnem bloku Kliničnega centra Ljubljana. Policisti bodo napisali prijavo SP-ju.
17.6. ob 00.25 uri so v gostinskem lokalu Point 21 razgrajali in razbijali steklenice I.B. iz Hrastnika, G.A. iz Trbovelj, H.D. iz Hrastnika in K.I. iz Hrastnika. Na kraju so po posredovanju policistov s kršitvijo vsi prenehali, razen K.L, ki ukrepa policistov ni upošteval, zato so ga policisti s fizično silo obvhldali in preprečili nadaljnjo razbijanje, zoper vse pa podali predlog SP-ju. Prav tako pa bodo policisti s predlogom SP ukrepali zoper lastnico lokala, katera je kljub pijanosti kršitelja stregla z alkoholno pijačo.
Zasavski frker
VOZIL PO LEVI
Hrastnik, 15.6. ob 19.00 uri je V.B. iz Hrastnika vozil volksvvagen polo po lokalni cesti iz smeri Kala proti Dolu pri Hrastniku, kjer je na Partizanski cesti zaradi vožnje po levi strani ceste trčil v nasproti vozečega voznika ford fieste, ki ga je vozil V.A. iz Trbovelj. Na vozilih je nastalo za najmanj
170.000	SIT škode, policisti pa so V.B. izdali plačilni nalog.
KOLESAR NI UPOŠTEVAL ZNAKA
Trbovlje, 5.6. se je v Šuštarjevi koloniji zgodila prometna nesreča, ker kolesar H.D. ni upošteval prometne signalizacije in zapeljal v prepovedano smer ter trčil v osebno vozilo, katerega je vozil F.M. Pri tem je kolesar padel po vozišču in dobil lahke telesne poškodbe. Z reševalnim vozilom je bil odpeljan v trboveljsko bolnico.
ODKLONIL PREIZKUS IN SE HOTEL STEPSTI
Zagorje, 15.6. ob 23.40 uri sta policista ustavila voznika avtomobila Z.F.-ja, ki je odklonil preizkus alkoholiziranosti. Poleg tega se je nedostojno vedel do policistov ter se poskušal pretepati. Ker s kršitvami ni prenehal, je vožnjo namesto s svojim avtom nadaljeval v policijskem vozilu vse do PP Trbovlje, kjer je bil pridržan, zoper njega pa sledi predlog SP-ju zaradi odklonitve preizkusa alkoholiziranosti in kršitve javnega reda in miru.
NEPRIlAGOJENAHITROSTVOZNia
Litija, 15.6. ob 15.30 uri so policisti obravnavali prometno nesrečo, ki se je zgodila na glavni cesti Litija-Zagorje v kraju Renke. Policisti so ugotovili, da je prometno nesrečo povzročila voznica osebnega avtomobila, ki je vozila z neprilagojeno hitrostjo in zato trčila s prednjim delom svojega vozila v zadnji del ustavljenega vozila, katerega je voznik ustavil zaradi stoječe kolone vozil. To vozilo je nato zaradi močnega trčenja trčilo še v drugo vozilo, kije stalo pred njim. Pri tem sta se dve udeleženki telesno poškodovali, nastala pa je tudi večja materialna škoda.
MOTORIST UMRL
Litija, 17.6. ob 00.10 uri so bili policisti obveščeni o prometni nesreči v Vačah. Policisti so opravili pregled in ugotovili, da je voznik neregistriranega motornega kolesa vozil po naselju Vače brez vozniškega dovoljenja in brez varnostne čelade. V bližini hiše št.79 je zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo zapeljal izven vozišča ter se prevrnil. Pri tem je dobil tako hude telesne poškodbe, da je na kraju nesreče umrl. Vse kolesarje, voznike koles z motorjem in motornih koles ponovno opozarjamo, da naj med vožnjo uporabljajo varnostne čelade.
RAVBAJ0 KOT SRAKE
Dne 14.6. je D.B. iz Hrastnika prijavil, da mu je neznan storilec 13.6. iz osebnega avtomibila zastava yugo, ki je bil parkiran pred gostinskim lokalom Metuljček, ukradel mobilni telefon in ga oškodoval za najmanj
50.000	SIT. Policisti storilca še iščejo.
Dne 9.6. ob 05.00 uri so bili policisti obveščeni o vlomu v osebno vozilo pred bistrojem Maln na Izlakah. L.M. je prijavil, da mu je neznanec iz vozila ukradel avtoradio in štiri zvočnike skupaj z zadnjo polico. S tem dejanjem je oškodovan za 110.000 SIT, policisti pa storilca še iščejo. Istega dne so policisti obravnavali še dva primera vloma v vozilo na Polju v Zagorju. Neznani storilec je preko noči vlomil v avtomobila ter iz prvega ukradel avtoradio Sony, iz drugega vozila pa je ukradel vozniško ter prometno dovoljenje.
Za storilcem policisti še poizvedujejo.
Dne 12.6. ob 16.35 uri je P.P. policiste obvestil, da je neznani storilec preko noči vlomil v osebni avtomobil na Cesti Borisa Kidriča v Zagorju in iz njega odtujil avtoradio znamke Alpine in s tem lastniku povzročil za
100.000	SIT škode.
Dne 17.6. so litijski policisti prejeli prijavo tatvine tekmovalnega gorskega kolesa znamke Author, model Horizon, temno modre barve, ki je bilo puščeno nezaklenjeno za gasilskim domom v Zgornji Jablanici. Za storilcem še poizvedujemo. Občane opozarjamo, da naj kolesa zaklepajo, saj se v zadnjem času na območju Policijske uprave Ljubljana množično pojavljajo tatvine kolesov. Dne
18.6.	ob 20.15 uri pa so bili policisti s strani oškodovanca obveščeni, da je kolo našel na istem mestu, kjer ga je prejšnjega dne pustil.
Policija svetuje
NE DAJMO PRILOŽNOSTI VLOMILCEM, UKREPAJMO PRVI!
S čim lahko zmanjšamo možnost vloma v stanovanjc: ojačana ali posebna protivlomna in protipožarna vhodna vrata, opremljena s kakovostnimi ključavnicami, kukalom, zaščitnim okovjem in ščitom proti lomljenju ključavnic; če je stanovanje v pritličju, okna zaščitimo z varovalnimi folijamo in mehansko zaščito na okenskih krilih, toda pri tem ne pozabimo na požarno varnost; na hiši namestite senzorsko luč ter ojačajte vsa vhodna vrata v objekt; zunaj hiše ne puščajte lestev ali orodja, ki bi lahko bilo v pomoč pri vlamljanju.
Kaj storiti, če se vam zgodi vlom: takoj obvestite policijo na telefon 113 in povejte podatke, ki jih od vas pričakuje policist; ne pregledujte prostorov in se ne dotikajte predmetov; če zalotite vlomilca pri delu ga ne skušajte zaustavljati, če niste povsem prepričani, da ga boste obvladali, še posebej, če je storilec oborožen; če storilec beži, si skušajte zapomniti čim več podatkov o njem, smer bega, prevozno sredstvo s katerim se je odpeljal,...
Pred odhodom na dopust: rezervnih ključev ne puščajte v nabiralniku ali pod predpražnikom in na ostalih "skritih" mestih; v stanovanju pustite prižgano vsaj eno luč -najbolje v dnevni sobi; ne puščajte pisnih sporočil ali sporočil na telefonski tajnici, na podlagi katerih bi lahko storilec ugotovil trajanje vaše odsotnosti; odpovejte časopis ali prenakažite pošto ter prosite sosede, da vam dnevno praznijo poštni nabiralnik, kajti poln nabiralnik je očiten znak vaše odsotnosti; sosedom pustite telefonsko številko, na kateri ste dosegljivi; na prtljagi ne imejte napisanega domačega naslova. Na to so vlomilci še posebej pozorni na postajah in letališčih.
.u-riTiš ncvcr.
21. ROŽNIKA 2001
NOVA STALNA MUZEJSKA ZBIRKA ODPRTA
V	četrtek, 31.maja ob 19.uri je vodstvo Zasavskega muzeja Trbovlje pripravilo v okviru prireditev ob občinskem prazniku občine Trbovlje 1.juniju, otvoritev nove stalne muzejske zbirke. Slavja seje udeležilo precej ljudi. Iz Ministrstva za kulturo Jerneja Batič, na otvoritvi pa sta bila navzoča tudi župan in sekretar mesta Sallaumines iz Francije, ki je že dolga leta pobrateno s Trbovljami.
Nova stalna muzejska zbirka zajema deloma vse tri zasavske občine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje, deloma Trbovlje, dobršen del pa je namenjen rudarstvu ter drugim gospodarskim in društvenim dejavnostim.
TL
ZAKLJUČNI NASTOP GŠ HRASTNIK
V	torek, S.junija so imeli v delavskem domu zaključni nastop inštrumentalisti glasbene šole Hrastnik. Gojenci so pokazali svoje znanje na flavti, klarinetu, rogu, klavirju, citrah, vio-
lončelu, saksofonu, violini, violi... in poželi priznanje obiskovalcev, saj so pokazali zavidljivo znanje tudi gojenci 1.razreda. Program so popestrili še duo trobent, trio kitar in godalni kvartet - dve violini, viola in violončelo. Učitelji GŠ, ki so pripravili posamezne točke, so z letošnjim nastopom zadovoljni. Zaključni nastop je vodila Polona Kovač, ravnateljica GŠ.
Fanti Moljk
Z BRALNO MIŠKO SPOZNAVAJO PRAVLJICE
Vrtec Zagorje je tudi v šolskem letu 2000/ 01 uspešno uresničeval vzgojne naloge. Organizirali so tudi razne projekte: Bralno Miško, športno značko, plavalni tečaj, jesenovanje na Pohorju, zimovanje na Pokljuki, letovanje na Debelem rtiču ter razne gledališle, lutkovne, baletne in filmske predstave za predšolske otroke. Bralno Miško organizirajo skupno s Knjižnico Zagorje in letos je Bralno Miško osvojilo kar 219 otrok, starih od 5 do 7 let. Vrtec Zagorje pa je
organiziral tudi skupno srečanje otrok, staršev in vzgojiteljic na Čemšeniški planini v soboto, 9. junija. Skupno se je prek osemsto udeležencev poveselilo ob zaključku viteškega šolskega leta.
RR.
ŠOLSKI NASTOPI V HRASTNIKU IN NA DOLU
Zaključni nastop za starše so pripravili 20.junija tudi šolarji na Dolu in v Hrastniku. V Dolanki oziroma športni dvorani KRC Hrastnik so pokazali pester program učenci razredne in predmetne stopnje - telovadne točke, tekmovanja, spretnosti z igro... ob spremljavi živahne glasbe. Starši so jih nagradili z aplavzom.
Hrastničani pa so si lahko v prvi polovici junija ogledovali v galeriji delavskega doma bogato razstavo učencev od 1. do 6.razreda. Izdelali so lectova srca, izdelke iz gline, lesa, papirja,... pripravili ap so tudi med iz regrata in posušili sadje. Na stene so obesili portrete in druge risbe.
Fanti Moljk
ZVRHAN KOŠ DOBROT ZA DAN ŠOLE
Na Osnovno šolo Ivana Skvarče v Zagorju, ki ima še podružnični šoli v Čemšeniku in Podkumu, je skupno vpisanih 651 učencev. V petek, 1. junija so se na dnevu odprtih vrat, ki je potekal od 16. do 18. ure na OŠ Ivana Skvarče, šole predstavile tudi navzven. Mnogo obiskovalcev seje želelo prepričati, da se splača obiskovati te šolske učilnice, kjer iz majhnih otrok zrastejo veliki ljudje - bogati z znanjem in vrlinami, ki jih spremljajo vseskozi v življenju.
Dnevu šole je prisostvoval tudi zagorski župan Matjaž Švagan in zbrani učiteljski kolektiv si je bil enoten, da so s pomočjo zagorske občine dobro opremili precej šolskih učilnic. Po besedah pomočnice ravnateljice Marinke Troha, si jih želijo dodatno opremiti še nekaj, sicer pa so kar zadovoljni. Vsak
učitelj in učiteljica pa je s svojo skupino šolarjev pripravil kakšno dejavnost, s katero so se predstavili navzven. Dejansko je bilo videti mnogokaj, starši so lahko prisostvovali
uri pouka zgodovine, ki ga je s preverjanjem znanja in ocenjevanjem na temo: Naši predniki, pripravila Milenka Zupančič. Turistični krožek je z učiteljico Ano Renko pobrskal po razvalinah Gambrškega gradu, sedmošolci z mentorico Alenko Sluga, pa so staršem zaigrali odlomek iz Linhartove: Županove Micke. Tudi pri pouku angleščine je bilo zanimivo - z mentorico Vando Kopušar so v angleščini pripravili prvo številko časopisa Energy, z mentorico Almiro Sušin pa so se sedmošolci "igrali televizijo" in v angleščini odigrali nekakšen TV-program, v katerem niti izvirne reklame niso manjkale. Mentorica Jana Zadobovšek je zbrane skušala navdušiti za latinski jezik, zlasti pestro pa je bilo v učilnici tehnične vzgoje, ki je bil pravcata paša za oči: modelarski krožek je pridno in vestno izdelal razne modele - čolne, avtomobile in se pomudil tudi pri izdelkih iz naravnega materiala in pri izdelavi fotografij, z mentorico Barbko Marin so izdelovali tudi papirnate
rože, mentor Robert Marin pa jih je navdušil za elektrotehniko in konstruiranje. Našlo se je še marsikaj, kjer so blestele knjige, ali se prepevale pesmice, z učiteljico Marjano Balog so ustvarjali navdušenci za kemijo in biologijo, učenci novinarskega krožka so predstavili šolski časopis Skvarčepis, pri likovni vzgoji so z učiteljico Marto Marn spoznavali grafiko, mentor Pavel Savšek pa je učencem pomagal pripraviti pizzo in janeževe upognjence. Na račun so prišli tudi športniki, računalničarji in ljubitelji glasbe, vsekakor pa je bilo učencem najbolj všeč, da
so na nevsakdanji način sodelovali pri šolskem pouku, obiskovalci pa so bili navdušeni, ker so bile šolske dejavnosti predstavljene dobro in v obilju.
Besedilo in slika: RR.
21. ROŽNIKA 2001
TH Ri j. Gfli R Rj.
]

Brezplačne male oglase za naslednjo številko Zasavca, ki izide 21.junija, sprejemamo z izpolnjeno naročilnico do petka, 29 junija 2001 na naslovu: Zasavc d.o.o.. Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Oglase, ki so identični, ne objavljamo dvakrat v isti številki. Ravno tako ni možna objava do preklica. Za pravne osebe in samostojne podjetnike je oglas plačljiv.
Stanovanja, parcele
PRODAM poslovni prostor 80 m2 v Trbovljah, tel.: 041/716-486
ODDAM poslovni prostor v najem z dejavnostjo ali brez, tel.: 041/716-486
PRODAM poslovni prostor z dejavnostjo ali brez, tel.: 03/56-66-173
CK
nEpnemičnim
Ulici) I. ivnim 7. TRBOVUt
T(lfflX:03/5i-26-242, 56-$5-MO
phoduja. mkup, muiovnm mi, ponovi pnonortov. VIKMDOVII) PflltCil
PRODAM ali zamenjam večje stanovanje - 80 m2 za manjšega, cca. 30 m2, tel.: 56-66-479 ali 041/471-879
PRODAM stanovanje v centru Zagorja, cena 800 DEM/m2, tel.: 041/820-036
V CENTRU ZAGORJA
prodam ali zamenjam 3-sobno stanovanje za 1-sobno do 35 m2. Tudi brez ogrevanja, tel.: 56-66-479 ali 041/471-879 PRODAM hišo na Jablanci nad Boštanjem, tel.: 041/595-964 NAJAMEM stanovanje v Trbovljah, tel.: 041/800-356
Avtomobilizem
PRODAM opel omega 3.0i, letnik 1992, vsa oprema, razen klime, prevoženih 138.000 km, cena 6.000 DEM, tel.: 01/542-34-71 ali 041/279-247
PRODAM jugo koral 45, letnik 1990, prevoženih 80.000 km, kovinsko modre barve, cena po dogovru, tel.: 56-41-498
Razno
PRODAM domače vino laški rizling ali modro frankinjo, tel.: 03/5829-343
KUPIM (rabljen) pralni stroj, tel.: 031/240-980 (po 17.uri)
PRODAM kovinske regale 200 x 40 x 100 cm, primerne za skladišče ali trgovino, tel.: 041/ 716-486
PRODAM mobilni telefon Siemens A36 s slušalkami, cena
20.000	SIT ali po dogovoru, tel.: 040/584-621
PRODAM otroški voziček dino, zelo malo rabljen, še v garanciji, raztegljiv v torbo za nošenje novorojenčka ali avtosedež, cena po dogovoru, tel.: 040/339-514
PRODAM sveže kozje mleko in sadno žganje, tel.: 56-28-440
Delo in inštrukcije
SPREJMEM honorarno delo na domu ali v Zasavju, tel.: 040-
528-188
IŠČEM delo kot kuharska pomočnica, pomivalka, snažilka oziroma čistilka prostorov, stara sem 20 let, tel.: 040/271-253, gdč.Mateja
PONUJAM vam možnost dodatnega mesečnega zaslužka, tel.: 040/326-254
LEKTORIRAM seminarske in diplomske naloge, tel.: 56-49-142
INŠTRUIRAM matematiko, fiziko, angleščino za osnovno in srednjo šolo, uspeh zagotovljen, Oto Krajnc, Šuštarjeva 27, Trbovlje
INŠTRUIRAM matematiko za osnovno in srednjo šolo, uspešno in poceni, GSM: 041/458-435
Osebni stiki
IŠČEM dekle za resno zvezo, staro od 18 do 22 let, 040/315-836
MOŠKI 44/170 želi spoznati žensko za resno zvezo, najraje s svojo hišo ali kmetijo, šifra: "Zasavje"
APARTMAJI NA VIRU
Julija in avgusta ter junija in septembra še nekaj dni prostih v apartmaju za 5 ljudi. Apartmaje 20 m od morja na najatraktivnejši plaži Jadro otoka VIRA. Informacije 041 458 444-
ZAPOSLIMO redno ali
pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na naslov Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125,3302 Griže, tel.: 03/715-735
Adrovič & Co. d.n.o. Kamnik Tel.: 01/839-46-14
Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč. Zdelava betonskih in kamnitih škarp.
MMvmm
rommm
(vsak delovnik med 7. in 10. uro)
Na telefon:
OS/tt-M-tM, OS/tb-M- 290
za brezplačni mali oglas	^
Tekst:	  2
.............................................................=
u
Moj	naslov:	  %
............................................................. <
n*bT7?}3 Min
21. ROŽNIKA 2001
SSk.
MM
KC Delavski dom Zagorje ob Savi
VABI
na ogled razstave fotografij prof.Cirila Velkavrha iz Lubljane. Razstava bo odprta do 2julija.
Vabljeni!
Knjižnica Toneta Seliškarja Mladinski oddelek
VABI
na ure pravljic v juniju:
- 27.6. Pravljica o samorogu (za otroke od 6 do 10 let).
Lepo vabljeni!
KRC Hrastnik Knjižnica Antona Sovreta
VABI
na četrtkova srečanja za junij 2001:
-	21.6. ob 19.uri: Prazniki na Slovenskem (projekt učencev 4.r. OŠ
NH Rajka Hrastnik),
-	28.6. ob 19.uri; Predstavitev knjige Spreminjanja avtorice Vide
Bošnjak-Logar.
Vabljeni!
PGD Sentlambert VABI
na prireditve:
-	7 j ulij ob 14.uri: 10.tradicionalno tekmovanje za Memorial Jožeta Vrtačnika na časilsko-športnem poligonu v Šentlambertu. Ekipe se
bodo pomerile v kombinaciji vaje s hidrantom in raznoterosti. Ekipe naj se prijavijo do 6.julija pisno ali telefonsko (56-78-113 Urša Grošelj, 56-78-108 Slavko Drnovšek). Prijave so možne tudi na dan tekmovanja do 13.ure,
-	7.julij ob 19.uri: Razvitje novega prapora ob 19.uri na gasilsko-športnem poligonu v Šentlambertu, po slovesnosti gasilska veselica
z Natalijo Verboten.
Občina Trbovlje
VABI
na prireditve ob občinskem prazniku:
23.junij: Packe 2001 - otroška likovna kolonija v Domu rudarjev na Planini, Tekmovanje prostovoljnih industrijskih gasilskih društev ob 120-letnici PIGD Rudnik Trbovlje na športnem igrišču Rudar ob
8.uri,
24junij: Promenadni koncert Delavske godbe ob Dnevu državnosti in lO.obletnici osamosvojitve - zasaditev spominske lipe v Mestnem parku ob 16.uri,
25.junij. Družinski pohod na Mrzlico ob 16.uri.
Vljudno vabljeni!
Občina Hrastnik
VABI
na prireditve ob občinskem prazniku:
22,junij: Otvoritev razstave ročnih del sekcije Društva upokojencev Dol v mali dvorani športne dvorane Dolanka ob 16.uri, tekmovanje rekreativnih ekip v raftingu pri Centru vodnih športov v Podkraju ob 16.uri, tradicionalni turnir v malem nogometu na Trati med ekipami občin in upravnih enot Trbovelj, Zagorja in Hrastnika, direktorjev hrastniških družb, društva Korenin in veteranov NK Hrastnik ob 17.uri, otvoritev fotografske razstave s športnimi motivi "Po Savi navzdol" v prostorih Brodarskega društva,
23.junij: Otvoritev razstave PGD Dol ob 100-letnici v prostorih Gasilskega društva Dol ob lO.uri, nogometni turnir cicibanov, mlajših in starejših dečkov za memorial Nika Oberčkala na nogometnem igrišču v športnem parku na Logu od 10. do 17.ure,
24.junij: Rokometni turnir veteranskih ekip v izvedbi Rokometnega društva Dol v športni dvorani Dolanka ob 9.uri,
25.junij: Tradicionalni turnir v malem nogometu za pokal občine in tekma Občina:KS Dol v športni dvorani Dolanka ob 9.uri, dirka radijsko vodenih modelov avtomobilov za nagrado Občine
Hrastnik na Rokometnem igrišču v športnem parku na Logu v izvedbi kluba Mantua (ob 10. uri uradni trening in kvalifikacije ter ob 14.uri finale),
27.junij: Otvoritev prenovljenih garažnih prostorov Policijskega oddelka Hrastnik ob 13.uri, promenadni koncert Steklarske godbe pred Taborniškim domom na Frtici ob 17.uri,
28.junij: Sektorska gasilska vaja ob 100-letnici PGD Dol na območju Dola v izvedbi gasilskih društev GZ Hrastnik in PGD Prebold ob 17.uri, otvoritev avtobusne postaje in pločnika v naselju Podkraj in svečanost ob prazniku KS Steklarja "Pozdrav poletju" s podelitvijo priznanj ob 19.uri,
29.junij: Otvoritev posodobljenih cestnih odsekov v KS Turje-naselje Trate in odseka Pikel-Tomažič na cesti Gore-Kopitnik ob
18.uri,
30.junij: Start 4.kolesarskega vzpona "Gore 2001" pred Osnovno šolo NH Rajka v organizaciji Kolesarskega društva Hrastnik ob lO.uri (informacije: Aleš Venko, 56-41-777, GSM 041/415-069), svečanost ob krajevnem prazniku KS Dol in 100-letnici PGD Dol ob 15.uri, promenadni koncert Steklarske godbe pred spomenikom padlih žrtev na Dolu ob 17.uri, svečani mimohod gasilcev ob 100-letnici PGD Dol ob 18.uri, zabavna prireditev Dolska noč z ognjemetom v izvedbi RK Dol TKI z ansamblom Mesečniki pred športno dvorano Dolanka ob 20.uri, l.julij: Tradicionalni pohod "100 družin v Gore" izpred spomenika padlih žrtev na Dolu ob 7.uri,
2,julij: Športne aktivnosti v Centru vodnih športov v Podkraju (rafting, kajak-kanu, padalstvo, skiro in Živ-Žav za najmlajše in nekoliko starejše ob 15.uri, otvoritev razstave likovnih del akademskega slikarja Simona Kajtne v galeriji Delavskega doma ob 19.30 uri, baklada na Savi na predvečer občinskega praznika v izvedbi članov Brodarskega društva Steklarna Hrastnik ob 21.uri,
5.	julij: Otvoritev novih parkirnih mest na območju Loga, položitev temeljnega kamna za izgradnjo poslovno-stanovanjskega objekta pri OŠ NH Rajka in svečanost ob krajevnem prazniku KS Rudnik ob 17.uri, svečanost s podelitvijo občinskih priznanj in nagrad za leto 2001 v Delavskem domu (v umetniškem programu sodeluje
Rudarska godba Hrastnik) ob 19.uri,
4.	julij: Pričetek gradnje poslovno-trgovskega centra in drugih objektov v Obrtni coni "Ob Bobnu" ob 16.uri, svečani prevzem
stanovanj v Naselju Aleša Kaple 12 ob 18.uri,
5.	julij: Svečani prevzem stanovanj Domex d.o.o. v poslovno-
stanovanjskem objektu Pot Vitka Pavliča 6 ob 12.uri,
6.	julij: Svečanost ob pridobitvi nove dejavnosti Toplarne Hrastnik
- soproizvodnje toplotne in električne energije ob 12.uri,
7.	julij: družabno srečanje pri domu borcev na Vrheh nad Trbovljami ob "Drugem dnevu Zasavčanov", združenem z zaznamovanjem
10-letnice osamosvojitve Slovenije in 60-letnice ustanovitve OF slovenskega naroda.
Občina Radeče
VABI
na "Dneve splavarjenja Radeče 2001":
Petek, 22.6.: Proslava ob dnevu državnosti v domu kulture ob 19.uri, promenadni koncert PORP Radeče z Nušo Derenda ob 20.uri, pozdravni govor predstavnika občine na predvečeru splavarjenja ob 21.uri, prižiganje lučk in kresov na Savi ob 22.uri, Sobota, 23.6.: Otvoritev viteške tržnice in podelitev cehovskih pravic ob 14.uri, prihod in krst splava ob 17.uri, zabava s Štajerskih 7 ob 20.uri, veličasten ognjemet ob 23.uri,
Nedelja, 24.6.: Koncert z mašo v cerkvi sv.Petra ob 10.30 uri, postavitev viteškega tabora ob reki Savi ob 14.uri, parada pihalnih orkestrov in mažoretnih skupin po ulicah Radeč ob 16.uri, tekmovvanje harmonikarjev za zlato značko splavarja ob 18.uri, zabava z ansamblom Cvet ob 20.uri, viteški turnir na splavu ob 22.uri,
Ponedeljek, 25.6.: Veslaška regata za pokal "Radeški splavar" ob 16.uri, razglasitev rezultatov in zaključek prireditve ob 18.uri.
K5EFTI
eu«S^RAde
Prešernova 37	AVTOAKUSTIKA, TV, VIDEO,
HI-FI, AVDIO OPREMA
Tel.: 03/56 69 990	^ W6;;
SIVIUA ANA
Oblecite svoje ideje!
GSM: 041/ 395 301
AVTOPREVOZNIK
Franc Ravnikar, NAROF 32,1411 IZLAKE Telefon: 03 56-73-615, GSM: 041/405-828
1. naslov za zlate zadeve

Z /
&
Z
LATO |*-URE
del, čas: 9h-12hin 15h-18h,sob.: 9h-12h
f
■TEKSTIL
VEDNO V AKCIJI!
■5%
popust za vse pnevmatike pri plačilu z gotovino!!!
III PRI NAKUPU 4 ALU PLATI6Č IN 4 PNEVMATIK -10% POPUSTIH
Pestra izbira aluminijastih platišč priznanih svetovnih proizvajalcev (od 13 do 20 palcev)! Velika zaloga letnih pnevmatik z ugodnimi cenami in plačilnimi pogoji.
OBIŠČITE NAS ALI PA NAS POKLIČITE!
______________"JVi srtčno vojnjo" __ '
DELAVNIK hm.-Pet.:
Sobota:
ART OPTIKA d.d.
poslovalnica: 1420 Trbovlje Trg revolucije 28d tel.: 03/56-21-253 poslovalnica:
Zdravstveni domTrbovlje Rudaska 21, tel.: 03/56-29-041
*	Veiifea izbira okvirjev za očala
*	Vse vrste leč za očala domačih in tujih proizvajalcev
*	Etuiji za očala
*	Povečevalne lupe
*	Športna In sončna očala
*	Drobna usnjena galanterija
Obiščite nas in se prepričajte!
ELKOPLAST
Bevško 2, Trbovlje, tel.: 56-26-466 odpiralni čas: od 7.00 do 19.00 ure.
DEKOR, Obrtniška ulica 11, Trbovlje, tel.: 56-21-108 odpiralni čas: od 8.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00 ure.
Bogata izbira vseh vrst talnih oblog, preprog, lamitarij, tekačev, žaluzij
INFORMACIJE
NA
OV 56-64- 250
mesnica, delikatesa
ferdl
NA NOVI LOKACIJI-TRG REVOLUCIJE 16. TRBOVLJE. TEL: 03/56 31540
ZA VAS
POLEG VSAKODNEVNE PONUDBE SVEŽEGA IN PEČENEGA /ftESA, DELIKATESE TER SOLAT
PRIPRAVLJA'
TOPLE IN HLADNE NAREZKE ZA RAZLIČNE
PRILOŽNOSTI
SPECIALITETE ZA ŽAR
POSLEJ TUDI OB NEDELJAH DOPOLDNE!
NAJ VAS PREPRIČAJO SLASTNE PEČENE DOBROTE
NOVO: KONJSKO MESO- ZREBICEK
Eerdi
Zahvala!
Imeli smo se lepo! Organizatorkam srečanja sošolcev OQ. OČ., v gostišču Kum se vsa družba lepo zahvaljuje za njihov trud, gospe flliri, Pavli, ITlinki in Valčki.
TRavim luko tudi prijaznemu osebju gostišča Kum za dobro postrežbo.
Sc enkrat vsem prisrčna hvala!
KUD KNAP PREDSTAVLJA
In sicer; v petek 22.6. Ob 18.00 v delavskem domu Zagorje lutkovno igrico za otroke od 3 do 15 let. Z naslovom ZMEŠNJAVA V PRAVLJIČNI DEŽELI. Nastopile bodo študentke vzgojiteljske fakultete iz Ljubljane, ki so s to igrico nastopale že širom po Sloveniji (Kud Franceta Prešerna, Ljubljanski grad... Med drugim pa tudi po sosednji Avstriji.
V kasnejših, že nekoliko večernih urah se bo dogajanje preselilo v rudnik v zapiranju, v VASHAU, prav tako v Zagorju. Kjer bodo večer popestrili aktivisti UZI-ja (urad za intervencije) , ki bodo prisotnim predstavili, še malo drugačen pogled na globalizacijo (KAPITALA!), s sliko in besedo. Sledila bo okrogla miza in debata prav tako na to temo.
Vse skupaj pa bo, kot je to že navada zaokroženo z raznimi performansi. Vabljeni vsi svobodomiselniI
"KUD KNAP ZA DIREKTNE AKCIJE IN REVOLUCIJO DANAŠNJEGA DNE"
ti n tl o n ti n 5t 1;
21. ROŽNIKA 2001
22.3.-20.4.
Boljša razporeditev in organizacija dela vam bosta prihranili marsikateri stres. Toli-
21.4.-21.5.
22.5.-21.6.
ko bolj zadovoljni boste, ker vam bo uspelo prihraniti več moči za družino in dom. V ljubezni vas čaka kar nekaj preizkušenj.
Št.: 27.
Znali boste prisluhniti svojim občutkom in čustva ne boste več postavljali na drugo mesto. Pazite, da ne boste na službenem področju drezali v osje gnezdo. Najpomembnejša bo sreča doma in te boste deležni v izobilju. Št.: 5.
.. ___	Zelo
pozitivno in ustvarjalno ozračje na delovnem mestu bo dobro vplivalo tako na vaše počutje kot tudi na delo.
Pridobili si boste dovolj zaupanja sodelavcev, da ne boste imeli ovir pri uresničevanju svojih idej. Št.: 19.
fTV	Ne
sklepajte kupčij, ki jih ne boste preverili, prav tako Iju-,	dem ne zaupajte
j,	na besedo, tem-
več se pri vseh poslih zavarujte s pisnim dogovorom. V partnerstvu je včasih kljub različnosti treba poiskati skupno pot. Št.: 7.
V odnosu s partnerjem boste občutili velik premik na bolje. Dogovori, ki jih bosta sprejela, vama prinašajo več užitka, sproščenosti in zaodvoljstva. Ljudem boste težje zaupali, zato se boste gibali v krogu najbljižjih. Št.: 20.
Lahko se boste ukvarjali s stvarmi, ki vas veselijo. Ugotovili boste, da lahko širite pozitivno energijo samo, če najprej poskrbite zase in za svoje potrebe. Na delovnem mestu si boste poskušali izboriti boljši status. Št.: 3.
22.6.-23.7.
24.7.-23.8.
24.8.-23.9.
/Vaia bodočnost
7u.d(i fyu.<fye, sot £i so krabrejšipr&č smrtjo, £otpre,d
žir Je Jem.
(Jovan Dučič)
Slednje pa ne drži za 24 (beri: štiriindvajset) hrabrih: dvanajst deklic in enako dečkov, ki so postali junaki v dneh od 31. maja do 17. junija 2001.
31.5.2001
Safeta Fatič, Naselje H. Maroka 17, Sevnica - sin Edin:
Marjanca Klanšek, Novi log 19b, Hrastnik - sin Tilen Grlica;
Doroteja Kos, Savinjska c. 9a, Trbovlje - hči Daša;
4.6.2001
Jerica Zupan, Krnice 29, Hrastnik - sin Tadej;
5.6.2001
Suzana Husukič, Vodcnska c. 45, Trbovlje - hči Manucla;
6.6.2001
Urška Šebjan, Log 3, Hrastnik - hči Klavdija;
Ksenija Gričar, UL Mladih borcev 5, Hrastnik - hči Karin Stražar; Smiljana Zupančič, Slavina 7, Dole pri Litiji - hči Anika Kocman;
7.6.2001
Marija Pižmoht, Mali Kum 6, Podkum, Zagorje - sin Žan;
8.6.2001
Jasna Tot, Podvine 33, Zagorje - hči Kirn;
Ksenija Kralj, Narof 37, Izlake - sin Tilen;
9.6.2001
Blanka Janežič, Polje 15, Zagorje - hči Laura Škofca;
10.6.2001
Urška Klančišar, Kešetovo 14a, Trbovlje - sin Žiga Šinter;
12.6.2001
Marija Kosel, Dom in vrt 23, Trbovlje - hči Tanja;
Tatjana Petrič, Krištandolska c. 7, Dol pri Hrastniku - hči Tia Povše; Jasminka Karamujič, Ribnik 3, Trbovlje - sin Edin;
Mihaela Napret, Krištandol 15, Dol pri Hrastniku - sin Matic Rižner;
13.6.2001
Rosana Kovačič, Vreskovo 65 a, Trbovlje - hči Ana;
14.6.2001
Vesna Šoštar, Lomno 19, Krško - hči Sabrina Keranovič;
Edina Fazlič, Cesta Padlih borcev 40, Hrastnik - hči Lea;
15.6.2001
Nataša Brglez Jurečič, Izlake 19, Izlake, Zagorje - sin Luka Jurečič;
17.6.2001
Rahaela Žabkar, Cankarjev trg 19, Zagorje - sinova Luka in Jan. ISKRENE ČESTITKE!
trgovina
Saša Pegan s.p.
Kisovec, Rudarska c.3
Tel.: 03/56-71-303
nedelja 10-12
Cvetje, darila...
odpiralni čas: od pon. do petka 16 -18
24.9.-23.10.
Čeprav ste zelo družabni in priljubljeni, se zna zgoditi, da se boste pogosteje zapletali v spore. Nehote boste z besedami prizadeli

24.10.-22.11.
ljudi v svoji okolici, saj boste premalo pozorni na njihova čustva in nazore. Št.: 24.
Pred resnico se pogosto skrijete v svoj oklep, v svoje principe, ideje in izgovore. S postopnimi koraki vam bo uspelo pridobiti širino. V velik poduk vam bodo prijatelji. Možna so tudi prijetna presenečenja na ljubezenskem področju. Št.: 4.
Izboljšali boste svoje materialno stanje in se začeli zavedati, kako pomembni so dmžinski odnosi in zaledje, ki vam ga ponujajo. Če ste še nevezani, boste začutili potrebo, da si spletete lastno gnezdece. Št.: 18.
Postali boste bolj samozavestni in v sebi boste začutili moč, da J	j lahko premagate
U ^'“VNvL-Vie težave. ; \ -.rjr Ugotovili boste, da preteklost ne 23.12.-20.1. sme biti ovira pri vzpostavljanju odnosov v sedanjosti. Št.: 23.
23.11.-22.12.
Postavili si boste visoke cilje, ki jim boste tudi vztrajno sledili. Veliko boste razmišljali, kaj spremeniti v svojem življenju in kaj vam na sebi ter tudi pri delu ni všeč. Vaša iskanja bo pamer večkrat narobe razumel. Št.: 10.
Pazite, kaj govorite pred
MaUVv rde,lavci,daT
■‘mm?boste izzvali spora. Na osebnem področju se boste otresli nekaj kompleksov in zaživeli bolj svobodno. V ljubezni bo precej razburljivo, nevezanim se obetajo avanture.
Št.: 15.
21.1.-19.2.
&
T/
20.2.-21.3.
NAGRADNA KRIŽANKA ^ NAGRADNA KRIŽANKA
SLOVARČEK- KREOLIN: tekočina za razkuževanje JOUHANDEAU: francoski pisatelj ADUA: mesto v Etiopiji STATOCISTA: živalski organ za ravnotežje
VZTRAJNEŽ
Govornik v parlamentu se je opravičil poslancem:
"Oprostite, ker danes govorim nekoliko dlje. Doma sem pozabil uro."
Iz poslanske klopi opozicije se je zaslišalo:
"Zakaj pa kdaj pa kdaj ne pogledaš na koledar?"
ZAKAJ
"Očka, zakaj pa si se poročil z mamo?"
"Kaj sc sedaj tudi ti sprašuješ tako?"
PRI ZDRAVNIKU
"Ali pijete?"
"Da."
"Kadite?"
"Da."
"Ponočujete?"
"Da."
"Jeste mastno hrano?"
"Da."
"No, odslej ne smete ne piti in ne kaditi, ne smete jesti mastne hrane in ne smete več ponočevati." "Potem pa na svidenje."
"Kako na svidenje. Zdravniški nasveti niso brezplačni."
"Kdo pa pravi, da sem ga sploh sprejel?"
Leta 216 pr.n.š. so Kartažahi, čeprav številčno šibkejši, zaradi genialne taktike svojega vojskovodje Hanibala do tal potolkli Rimljane. Ko je Hanibal videl, da so se Rimljani kot klin zagozdili v središče njegove vojske, je pehoti na obeh krilih ukazal, naj sovražnika ujame v klešče. Nato je poslal v napad konjenico, ki je povsem razbila obkoljene Rimljane.
ooooo
Številni evropski pomorščaki, ki so se v 16. stoletju vrnili z raziskovalnih odprav po na novo odkritih predelih Amerike, so poročali, da domačini z Malih Antilov poleg druge hrane uživajo tudi človeško mesto. Prebivalci omenjenega otočja so se imenovali Karibi, toda Španci so njihovo ime popačili in ga spremenili v “Kanibali". Tako je nastala beseda, s katero še danes označujemo ljudožerce.
ooooo
Živa bitja in neživo snov sestavljajo isti atomi, različne so le njihove medsebojne povezave.

21. ROŽNIKA 2001
NAGRADNA KRIŽANKA
REŠITEV OZIROMA GESLO nagradne križanke pošljite do 5.7.2001 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.10/2001". Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (ki je ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, ki jih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki jih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca!
Nagrade, ki vas čakajo:
1.	Praktična nagrada Zasavc d.o.o.
2.	Praktična nagrada Zasavc d.o.o.
3.	Praktična nagrada Zasavc d.o.o.
TRBOVLJE
Ob četrtkih
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila
12.00	Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 16.15 Prodaja po telefonu 17.00 Poročila 17.10 Ob Savi navzdol 18.00 Ob Savi navzgor 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Živ večer ob živem radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Ob petkih
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7,45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 9.15 Prodaja po telefonu 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Mladinski val 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Ob sobotah
7.00	Dobro jutro 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Letni časi na Radiu Trbovlje
9.00	Poročila, popevka tedna 10.00 Kramljanja 11.00 Teden bil je živ 12.00 Kuhajmo z dušo 12.30-13.00 Poročila 13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.30 Glasbeni koktail 16.00 Moda, servis 17.00 Poročila 17.10 Sobotno popoldne 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 8.00)
Izžrebanci nagradne križanke 10/ 2001 (nagrade prispeva Zasavc d.o.o.):
1.	:	Praktična	nagrada:	Mira
Popotnik, Levstikova ulica 12, Zagorje ob Savi
2.	:	Praktična	nagrada:	Joži
Reberšek, Dolenja vas 30, Zagorje ob Savi
3.	:	Praktična	nagrada:	Aleš
Podlogar, Hohkrautova 24, Trbovlje
Vsem izžrebancem čestitamo'
Nagrade oz.potrdila lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C.20. julija 2c, Zagorje od 26.6. do 29.6.2001. S seboj prinesite osebno izkaznico in davčno številko.
Ob nedeljah
8.00	Dobro jutro 8.15 Duhovna misel 8.30 Servis, dežurstva, cicivrtiljak 11.00 Tedenski barometer 11.10 Viža tedna 12.00 Večno zelene 13.00 Čestitke poslušalcev, radijsko popoldne 14.00 Horoskop, kramljanje, zanimivosti 15.00 Prodaja po telefonu 15.20 Pregled dogodkov doma in po svetu 16.00 Prodaja po telefonu 17.00 Gost, kramljanje 18.00 Zasavskih 5+5 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Ob ponedeljkih
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 11.00 Poročila 12.00 Gostje -glasbeniki 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Želeli ste... 17.00 Poročila 17.10 Radio na obisku 18.00 Polonina kramljanja 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Ob torkih
6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Servis 12.55-13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Šport na Radiu Trbovlje 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Ob sredah
6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila
12.00	Društvo prijateljev malih živali, servis
13.00	Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika
16.00	Servis 17.00 Poročila 17.10 Upokojenci med nami 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
* Obvestila - načeloma vsako uro pet minut pred polno uro med 8.00 in 19.00

J) E ® B & BI
3 IM ©
Kino Zagorje
21.6.	- 24.6. BILLY ELLIOT (drama), čet. ob 19.00, sob. in ned. ob 20.00; 22.6. - 26.6. MEHIKANKA(akcijska komedija), pet., pon., tor. ob 19.00, sob. in ned. ob 18.00; 27.6. - 2.7. MUMIJA SE VRAČA (pustolovski spektakel), sre., čet., pet., pon. ob 19.00, sob. in ned. ob 20.00; 30.6. - 3.7. DOBRE MRHE (sob. in ned. ob 18.00, tor. ob 19.00;
Kino Izlake
24.6.	MEHIKANKA (akcijska komedija), ob 20.15;
Kino Trbovlje
21.6.	- 24.6. MUMIJA SE VRAČA (kacijski spektakel), čet. ob 18.00 in 20.15, sob. ob 20.00, ned. ob 18.00; 22.6. - 25.6. ZADNJA VEČERJA (slovenski), pet. ob 18.00, ned. ob 20.15, pon. ob 18.00 in 20.00; 26.6. - 30.6. SMRTNI UDAREC (akcija), tor. ob 18.00 in 20.00, sre. in sob. ob 18.00, čet. ob 20.00, 29.6. - 30.6. ZAMUJENA PRILOŽNOST (romantična komedija), pet. ob 18.00, sob. ob 20.00;
Kino Hrastnik
21.6.	- 24.6. PLESALKA V TEMI (drama), čet. ob 20.00, sob. in ned. ob 18.00; 22.6. - 24.6. MOŽJE ČASTI (vojaški triler), pet. ob 18.00 in 20.00, sob. in ned. ob 20.00; 25.6. -
26.6.	NI KINO PREDSTAVE; 27.6. - 30.6. BARABE (slovenski), sre., čet. ob 20.00, sob. ob 18.00; 29.6. - 30.6. I' ORRES ILRJEVO RAZKRITJE (drama); pet. ob 18.00 in 20.00, sob. ob 20.00;
Kino Dol pri Hrastniku
22.6.	PLESALKA V TEMI (drama), ob 19.00, 29.6. BARABE (slovenski), ob 19.00;
5Šk
21. ROŽNIKA 2001
J. j. Jr. n
.r-J.
Emil: perkmandeljc@trbovlje.si
Z^C-ev „ PAREXSEXLLENCE„ ... štoriji, ki sledi, sem bil priča na tržnici. Stojijo dve pred mano v vrsti za solato. Slišim ... Pred časom se jima poročita otroka. Eni Sin, drugi Hči. In, ko sta tako paberkovali o na novo priženjenih ta mladih, ni šlo drugače kot, da sta povprašali tudi o tem, kaj je kateri od mladoporočenih priženil oz. primožila v hišo.
,,Rozika, z besedami ti ne morem povedati, kakšnega zlatega moža je dobila naša Mojca! Kaj takega se lahko zgodi ženski samo v sanjah. Pomisli! Cele dneve ji pere, kuha, lika, pospravlja, pomiva posodo, ji skuha kufe, prinese iz trgovine, briše prah in jo sploh pedena z vseh strani Noč in dan. Ona pa samo noge v luft drži ... Druga, ki se ji je sin oženil, pa pravi vsa skisana:
„ Blagor tebi Fanika ... Moj Marko pa ni bil take sreče. Je priženil eno tako ...Pomisli! cele dneve ji pere, kuha, lika, pospravlja, pomiva posodo, kufetek v posteljo, prinese iz trgovine, briše prah in jo sploh pedena z vseh strani. Noč in dan. Ona pa samo noge v luft drži ... In ko to pišem nimam ravno dobrega občutka, glede referenduma. Vsaj dokler bo miselnost podalpskih Slovencev na tem nivoju IQ-ja ... In dokler sc bomo, (kot narod samomorilcev) odločali, in to na referendumih!!, o Življenju in Smrti...
ZASAVC-ev „ AMEN Z RAMEN„ ... Zastrašujoče dejstvo kar samo od sebe buta v oči. O čem pišem? O potuhnjenosti uradne slovenske cerkve ob zadnjem spotikanju slovenske družbe imenovanem umetna oploditev ZA ali PROTI!! Glede na cerkveno vtikanje v prav vsako poro civilnega življenja (tu gre nenazadnje za osebno svobodo, državljanske svoboščine in intimo z velikim „I„ ...)in ob vseh prizadevanjih vključevanja Slovenije v EU, NATO, svetovne bančne tokove ...) imenovana ustanova išče prav vsako priložnost, da sebe uradno promovira, ob njenih znanih mesenih šibkostih na eni strani, in njenih pobožnih življenskih usmeritvah, v stilu ,,da je šel ves trud v nemar,, kot edinega zakonitega zastopnika sebe, svojih v črne kute odetih ovac, tako silno maltretiranih, tako, silno izkoriščanih, da ne rečem ogoljufanih pod rdečim režimom, v katerem so bili ravno ti črni pastirji deležni bonitet, tistih in istih, če ne boljših, kot ves ostali proletariat (npr stanovanja, redna plača, pokojnina ...) Danes v danem kaosu ne vidijo koristi zase (kot jo vidijo v dvorcih, zemlji, gozdovih ... vinogradih, khm, itd ...)in ker poleg tega, kar tudi ni zanemarljiv podatek v „tistih stvareh,, niso najbolj vešči (??) so medtem, ko mediji šibajo oglase, ko so se ministri in ostali svet štrajtal' okoli svojega prav, lepo modro čakali na izide nedeljskega referenduma. Ta je zdaj že mimo. In v kratkem se bo, ne glede na referendumski izid, stara finta, pojavil na Brezjem Njegova rasna, pardon, resna svetost Rode, skupaj z svojimi mumijastimi podrepniki, slinastimi simpatizerji, vampastimi dopisnimi člani, lokalnimi predsedniki strank. In to v nastopih, katerih vsebina je večini Slovencev že sedaj zdolgočaseno ' jasna, na žalost, ... Vse v stilu, z božjo pomočjo, verjeti, da oni niso ravno tako želeli, da so se motili, da v to ne verjamejo ... 'bogi g. Bog. Od sramote se v grobu obrača.	____________________________
ZASAVC - eva „ ERRORTICA „ ... „Kaj stori Slovenka, če po umetni oploditvi po nesreči zanosi!??,,
„???
„ Splavi... „
ZASAVC - ev „ MINOSPET „ ... Redni, že kar ciklično obredni „nesrečni„ dogodki, v „naši„ vojski, če je to pravi izraz za „to„ me navdajajo z mislijo, ne samo, da se bodo začeli vojni naborniki pred dolgom domovini, ki za njih v tem času tako lepo skrbi, (posebno pogrebci), skrivati v hosti. Kot v dobrih starih časih rokovnjači. Hudič bo, ko se bodo morali skrivati krivci za to bedno stanje v, kot sem že zapisal „naši„ vojski. Smo se za to borili, gospodje ... da nam danes umirajo „naši„ (ne vaši!!!) sinovi ...
Jože OVNIK
Iskrice Igoija Goštela
KRIVA JE BAJUKOVA VLADA! ALI RES?
Zagorski župan Matjaž Švagan ob različnih priložnostih nikoli ne pozabi omeniti, da so s padcem lanske Drnovškove vlade, ki jo je zamenjala Bajukova vlada, zastale številne naložbe. Tudi v Zagorju. Ob silnih naložbah, ki se bodo zvrstile sedaj pod Drnovškovo vlado v zagorski in ostalih občinah, se že močno veselimo. Nekoliko manj verjetno izvajalci, ki po dokončanju del čakajo na plačilo tudi po več mesecev. Kot j e ob neki priložnosti dejal podžupan Janez Vovk, tudi tribune ob nogometnem igrišču še niso plačane. Pa ne, daje (spet) kriva Bajukova vlada?
SICER PA JE SEDAJ V SEDLU ŽE NEKAJ ČASA
SPREMENJENA DRNOVŠKOVA VLADA. TOREJ. HURA NALOŽBE! PLAČALI JIH BOMO PA TAKO Ml.
POLITIČNE ODLOČITVE
V zagorski občinski upravi pobudo sveta KS Izlake za samostojno občino Izlak ocenjujejo kot politično dejanje. Potemtakem je tudi nasprotovanje omenjeni pobudi zgolj politično.
KISOVČANI, BRAVO!
Potiho se bojim, da bodo tudi ob nogometnem igrišču kisovške Svobode nekoč zrasle nove tribune (čeprav bi sijih marsikdo želel), saj jim gre (nogometašem) s starimi kar dobro. Uspela jim je uvrstitev v višjo ligo. Zagorskim nogometašem tudi nove tribune niso pomagale k napredovanju. Celo nazadovali so, odkar imajo nove. Očitno bi bolj kot nove tribune, potrebovali nove (kakovostnejše) nogometaše.
KISOVČANI NE TAKO BRAVO
Krajani Izlak so imeli ob prazniku kraja toliko raznovrstnih športno-kultumih prireditev, da so nekateri tovrstnih aktivnosti željni Kisovčani že navezali stike z Izlačani. V želji, da bi se v bodoče kaj takega (ob prazniku kraja in tudi sicer) dogajalo tudi pri njih.
SATIRA
ENA DVA IN TRI
Če in ko Drnovšek stranko zapusti, se kaj lahko zgodi, da se (stranka) na koščke razleti. Ena, dva in tri,...
Igor Goste
INikr! premoženjskih znvomvmij Znvnrovnlniet' Triglav vnm omogoča, da celovito zavanij(‘l(‘ premoženj«^ svoje družine. Oblikujete «a po svojih željah in potrebah, v njem pa lahko združujete tako nova kol tudi že sklenjena zavarovanja.
Odločitev za sklenitev premoženjskih zavarovanj v paketu je razumna predvsem iz treh razlogov:
•	s paketom pridobite paketni popust,
•	vsa zavarovanja sklenete hkrati,
•	izkoristite zelo ugodne plačilne poboje.
lako boste prihranili denar, eas in odvečne skrbi. Najbolj dragocen pa je četrti razlog. S paketom premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav boste pripravljeni na vse.
Pripravljeni na vse.
triglav premoženje
zavarovalnica triglav,d.d.
Celje - skladišče
D-Per
6/2001
Dobrodošla v 80 drža'
•	Za dvige na bančnih avtomatih
•	Za nakupe na prodajnih mestih
(/O) banka zasavje
Banka Zasavje d.d., Trbovlje
bančna skupina Nove Ljubljanske banke
Trg revolucije 25 c, Trbovlje