LIST DELAVCEV V VZGOJNO! Z O BRA SEVALNIH ZAVODIH
LJUBLJANA,
2. NOVEMBRA 1966
LETO XVII ST. 18
Režim dela in počitka ter higiena vzgojno-izobraževalnega procesa
E tem, da so za šolstvo pristojni republiški organi v preteklem šolskem letu korigirali učne načrte za osnovne šole in jih prilagodili prespektivndm potrebam hitro razvijajoče se tehnike ter dali poudarek materinščini, ki je dolžna, da največ prispeva našemu nadaljnjemu obče-kulturne-mu razvoja in napredku, smo v resnici začeli s poglobljenim reševanjem osnovne šole. Menim, da je bil s tem storjen pogumen in premišljen korak pri urejanju Zadev osnovne šole, vendar naj bi temu ukrepu sledili še drugi predpisi, ki bi poleg osnovnošolskih zadev urejali perečo problematiko šol druge stopnje.
Prvo vprašanje, ki bi ga bilo Potrebno proučiti za vse šole prve in druge stopnje, je problem, šolskega dela in šolskih odmorov (rekreacije). Imamo šolski koledar, ki določa začetek in konec šolskega leta, počitnice, dneve praznovanj itd., šole imajo svoje statute in letne delovne načrte, Vendar niti tu niti tam niso dovolj upoštevane biološko-fizične razvojne sposobnosti učencev in Potrebe po rekreaciji mladih ljudi med šolskim letom. Ali kratko: mnenja sem, da je pri nas prvo polletje predolgo in zato za Učence prenaporno (ima premalo rekreativnih dni), drugo polletje Pa prekratko, ker ima preveč rekreativnih dni, raznih tekmovanj, športnih dni, ekskurzij, ekono-miad, tekstiliad, poleg tega pa zaključni razredi zaključijo pouk kmalu po 20. maju ipd.
Ni lahko urediti ritmiko šolskega dela In rekreacije za vse šolsko leto tako, da bi le-ta Ustrezala tako učencem na naj-n.ižji in srednji stopnji kakor tudi onim, ki stopajo v mladeniško dobo. Iz raznih del psiholo-• gije se da celo ugotoviti, da doslej še ni dovolj pojasnjena niti dnevna perioditeta ritmičnih kolebanj raznih funkcij človeškega organizma v odvisnosti na spremembe zunanjega okolja. Šolska reforma' naj bi imela poleg drugih vsestranskih dognanj tudi nalogo iskati optimalne pogoje za Vsestranski harmonični razvoj telesnih in duševnih sil mladine. Vzgojno-izobraževalni proces, ki Ustvarja tako skladje, ki upošteva učenčeve telesne in duševne zmogljivosti, ki nudi učencu po Uapornem duševnem delu telesno osvežitev, je za mlad organizem Vabljiv, vzbuja zanimanje in razvija njegovo ustvarjalno dejav-Uost.
Zdravstveni listi in zdravstvene statistike dokazujejo, da smo socialne bolezni mladine skoraj odpravili, za kar gre predvsem Zahvala ljudski oblasti in njeni skrbi za zdravstveno preventivo hi življenjski standard delovnih ljudi. Ob tej ugodni oceni na Področju socialnega zdravstva pa Istočasno fiziologi in telesno-vzgojni učitelji ugotavljajo, da funkcijska moč in odpornost mladine še vedno ni zadovoljiva. Nadalje obstajajo ugotovitve, da Phamo kar lepo vrsto slabovidnih otrok, da so otroci z nepra-vHno telesno držo, so primeri °troške nervoze, da ses pojavlja tudi predčasna utrujenost itd.
Ko ugotavljamo te neugodne n®zultate in hočemo priti do njihovega izvora, zaključimo, da leto v pretežni večini nastajajo zakadi nepravilne ureditve celotnega življenja prizadetih. Manjša fizična moč in odpornost pa izhaja iz tega, ker se mladina zelo slabo vključuje v telesno-kultur-na društva, fizično zelo malo deta in zato ne uri mišic, telesna vzgoja v šoli pa pri tem številu dčnih ur ne more nadomestiti vsega tega, kar bi mlad organizem za svoj nemoteni razvoj potreboval. Predčasna utrujenost °trok in mladine najbrž izhaja °dtod, ker režim dela in počitka odgovarja zahtevam higiene, se seveda nanaša na režim ^ela v šoli in izven nje.
Nimam namena v širini raz-Pravljati o izsledkih raziskav, ka-j0 vpliva šolska sredina na te-®sno in zdravstveno stanje mla-,llle, marveč hočem le podčrtati, so številne raziskave ugoto-/le, kako imajo učilnice, toplo-vlažnost, razsvetljava, ropot J' nemir, prašnost, zračenje itd. P°čan vpliv tako na zdravje g tencev kot tudi na uspešnost oiskega dela. Druge raziskave pa '°Pet dokazujejo, da imajo npr. Plitev urnika, izpraševanje, od-J0rh pouk v tedenskih izmenah, ^ktura učnih ■ ur itd., močan
vpliv na delovne* sposobnost učencev.
\ Pri urejevanju pedagoškega režima je torej potrebno vse to upoštevati, računati pa moramo tudi s starostnimi posebnostmi otrok. Cim mlajši organizem, tem prej se pri koncentriranem delu, pa naj si bo to delo fizično ali umsko, izčrpa in potrebuje za obnovo sil pogostejšo in izdatnejšo rekreacijo. Nekateri izsledki potrjujejo, da ima prestop otroka iz družinskih krogov ali iz svobodne sredine igre in dela naših vrtcev v sredino šolskega dela za posledico retardacijo glede na'težo in vzrast ter na doslej tako razvito vitalnost predšolskega
PRIPOROČILO O POLOŽAJU PROSVETNIH DELAVCEV
Ud mednarodni konferenci v Parizu je jugoslovanska delegacija odigrala pomembno vlogo - Pravilno izobraževanje mladih ljudi je važen dejavnik zcr vzpostavljanje razumevanja med narodi
posameznih predmetov
Od 21. septembra do 5. oktobra t. 1. je bila v Parizu večje pravice prosvetnih delav- dročja zanimiva konferenca o položaju prosvetnih delavcev. Razen ceh in s konkretnimi primeri iz ipd. delegacij 74 držav — članic Unesca — so na konferenci so-	P™kse pokazala, kako naj Konferenca' se je podrobno
delovali še predstavniki Združenih narodov, Mednarodne čajo o vlThtistJenih TpTašanjih, vateih ^ustano™3^61?!!!^^ organizacije dela in drugih organizacij. Jugoslovansko dele- ki so povezana z njihovim de- učitelje, in poudarila potrebo, da gacijo sta predstavljala dva člana: Ranka Kavčičeva, sveto-	celotno vzgojno-izobraže- so izključno šole univerzitetne
valita republiškega sekretarja za prosveto in kulturo SRS, in	dejavnostjo.	stopnje! Pa ne le to: konferenca
Zlatko Jurkovič, pomočnik direktorja zavoda za napredek milijonov6 prosvetnhf delafcev, čutiti^^brobdrStTsvoje ^
njihovo število pa še naprej hitro litete stalno na sodobni ravni, da raste, kot raste število učencev so vedno na’ tekočem z novimi v šolah; povsod je namreč opazi- odkritji in dosežki pedagoških in ti ziv interes, dsi bi biln izobrnz— drugih zncinosti ba dostopna kar največjemu šte-
Namen konference ni bil v bojnih odnosih administrativnih vil!1 Prebivafstva- Y zvezi s tem
pojavom pa v mednarodnih de-
strokovnega izobraževanja SUH.
Naprosili smo tov. Kavčičevo, da nam ob vrnitvi iz Pariza pove nekaj o tej konferenci.
otroka. Retardacija je pri neka- _
terih otrocih kratkotrajna, lahko tem, je dejala tov. Kavčičeva, oziroma državnih organov in pa .	.	..
se pa razteza tudi na daljše ob- da bi hotela definirati splošne prosvetnimi delavci ter njihovi- avsKll:} organizacijah, kj
se za-
dobje, vedno pa traja_toliko časa, probleme izobraževanja, niti da mi strokovnimi organizacijami, dekrvcev ^ pt'aVice Prosvetnih
N •m rv nriro rocmiirt 'nnalcu cnvn.	’	J ?
dokler se otrok v šoli tira, dokler šolskega
ne adap- bi obravnavala, kaj in kako je BiH smo priče resnim poskusom,
da je prišel
dela jte treba učiti; usmerila je svoje de- da bi kolikor mogoče zmanjšali ^as- ko bl bll°	sPreietl T6?'
Dalje so na konferenci govorili o potrebnosti pripravniškega staža učiteljev, o disciplinskih kaznih, kadar je kršena profesionalna etika, o enakopravnosti prosvetnih delavk, o nagrajevanju (osebni dohodki prosvetnih
lit	enako^alifikaciS),
obveznosti
vorili
delovni
vzljubi, dokler mu ni tovarišica	lo v to, da opredeli, KAKŠEN	vlogo prosvetnega delavca. Mi-	naroano priporočilo	o položaju	delavcev m0raj0 biti najmanj so-
druga mamica. Prav tako ugotav-	NAJ BI BIL PROSVETNI DE-	slim, je dejala tov. Kavčičeva, da	prosvetl3lb delavcev.	Pomanjka-
Ijamo retardacijo, ki se pojavlja	LAVEC DANESJN KAKŠNE SO	je prav jugoslovanska delegacija	i1'1® ucitel.l®v. J ,
v drugi obliki pri učencih, ki pre-	NJEGOVE OSEBNE . PRAVICE	v teh diskusijah na konferenci	laI? PrePricljiv dokaz,	da_ se temu
stopajo iz osnovne šole v katero-	IN DOLŽNOSTI V DRUŽBI. Za-	odigrala pomembno vlogo, saj se	PaRilcu vne daje tiste	važnosti, ki	ueitel;jev (da je potrebno upo-
koli šolo II. stopnje. Novo okolje, to je bilo veliko govora o medse- je energično zavzela za kar naj- zasiuzr Kazen tega prevladuje gtevati posebne pogoje te vrste
ITllT^rll J G, Gel jPuGoN/Gim GGiaVCl GG*" t	»i i
nes ne sodelujejo pravično pri e 1 1 •
delitvi narodnega bogastva, h ka-	— Konferenca je nedvomna
teremu so tudi sami prispevali poudarila, je rekla tov. Kavčiče-pomemben delež.	va, da je izobraževanje pomemb-
Konferenca v Parizu je ime- na dejavnost v sodobni družbi la nalogo, da vsestransko pretre- in da mora biti zaradi tega se ta vprašanja ob pripravljenem ustrezno priznanje učiteljskemu _ osnutku priporočila	o položaju	poklicu izraženo ne le v družbe-
prosvetnih delavcev. Ob posa- nem ugledu in pozornosti Zanj meznih točkah tega priporočila (čeprav je tudi to dragocena na-(ki ga bomo, upamo, kmalu lah- grada), temveč tudi v ustreznem ko brali tudi v slovenskem pre- nagrajevanju — sploh v social-vodu!), so se pokazala najrazlič- nem in ekonomskem položaju nejša gledanja posameznih dele- prosvetnih delavcev, kar bo gacij, ki so pogojena pač v nji- ustvarilo pogoje, da se bodo od-hovi državni ureditvi. Za nas je ločali za ta poklic najbolj nadar-predvsem pomembno to, da so jeni mladi ljudje. bila sprejeta nekatera napredna	stališča naše delegacije ob
gledanja in da so bili, zavrnjeni posameznih vprašanjih in prime-poskusi omejevanja	pravic pro-	ri jugoslovanske prakse zlasti v
svetnih delavcev.	zvezi s samoupravljanjem na po-
Naj samo omenimo nekaj dračju vzgoje in izobraževanja so vprašanj, o katerih	je bilo na	bili na konferenci močno zapa-
konferenci veliko govora in ki ženi. Delegacije nekaterih sociali-zadevajo temeljne točke priporo- stičnih in pa zahodnoevropskih čila. (Priporočilo se nanaša na držav so prosile našo delegacijo, vse šole, v katerih delajo pro- da tudi v njihovem imenu pove svetni delavci).	zaključno besedo. Mi smo imeli
V pogledu politike izobraže- f° za veliko čast! vanja učiteljstva so se delega- Glede priporočila še to: misli-cije zedinile v tem, da je po- mo, da bo dokument — dokument trebno razvijati nenehna razisko- velikega političnega in moralne-vanja in eksperimentiranje. Vse- ga pomena — kljub različnim povsod v svetu prevladuje mne- ekonomskim, socialnim in izobra-nje, da je treba spremeniti način ževalnim sistemom, ki obstoje dela v šolah in da bi dobro koor- danes v svetu, in kljub temu, da diniran program pedagoških ra- je Jugoslavija v mnogih teh vpra-ziskovanj nudil osnovo za na- šanjih že precej dalj kot drugi, da predek tega dela. Zato priporoči- bo ta dokument lahko koristna lo predlaga, naj bi temeljiteje osnova za dvig družbenega in raziskovali usposabljanje učite- ekonomskega položaja prosvetnih Ijev, dalje, naj bi v ta program delavcev, s tem, pa tudi za na-vključili eksperimentalno psiho- predek vzgoje in izobrazbe na logijo in druge raziskave s po- vsem svetu.	D. H,
Iz ptičje perspektive
novi součenci, novi učitelji, drugačna vsebina in hitrejši tempo dela, strožji ocenjevalni kriteriji, prevelika zaposlenost in morda tudi zahtevnost, vse to so motivi, ki najčešče negativno vplivajo na pubertetnika. Cesto se mora mlad človek posloviti še od staršev in se vključiti v kolektivno življenje v dijaškem domu, ki ima zanj vsaj sprva tudi svojstvene ugodne ali neugodne dražljaje. Sto in več pozitivnih in negativnih vplivov doživlja učenec — vozač.
Z razporeditvijo šolskega časa ni nekaj v redu
Na šolah vseh stopenj od prvega razreda osnovne šole dalje pa tja do visokih šol šteje šolska ura 45 minut. Ali je prav, da razgibani in za igro navdušeni malček v prvem razredu prav tako kot njegov starejši sotrpin v zaključnem razredu osnovne šole ali v šoli druge stopnje 45 minut računata, pa, imata 45 minut telesne vzgoje, materinščine itd? Ali ni taka razporeditev šolskega časa in dela za prvenca utrudljiva in za njegov organizem celo škodljiva? Ali ne bi kazalo urnik dela na nižji stopnji osnovne šole z manjšimi in bolj pestrimi pravokotniki naslikati? Ponekod se to uveljavlja, drugod obstajajo pomisleki. Vzhod in Zapad sta pestrost učno-vzgojnega procesa na nižji stopnji že uredila in se o tem pohvalno izražata. Ali je na srednjih šolah zopet dovolj 45 minut trajajoča ura? Ali ima učitelj dovolj časa za motivacijo, za posredovanje nove snovi, za posploševanje, za utrjevanje? Kako v 45 minutah izvesti eksperiment, laboratorijske vaje? Včasih uči-(Dalje na 2. strani)
Pripombe zavoda za šolstvo SRS
k osnutku zakona o srednjih šolah in domovih za učence
Osnutek zakona o srednjih šolah je bil dan v javno razpravo. O njem je razpravljala tudi skupina za strokovno šolstvo Zavoda za šolstvo SRS, ki je imela k osnutku, poleg manjših terminoloških ali stilističnih pripomb, v naslednjem navedene tehtnejše pripombe.
Osnutek zakona z dne 6. V. t. 1. je vseboval posebno poglavje II. z naslovom »Organizirano izobraževanje delavcev v gospodarskih in drugih delovnih organizacijah«. To poglavje je iz novega osnutka popolnoma izpadlo. Je sicer vprašanje, ali naj to izobraževalno področje ureja zakon o šolah druge stopnje, ali ne, vendar je treba tudi to področje na nek način z zakonom ali kakim drugim predpisom urediti. Iz osnutka zakona in pbjasnilom k njemu pa ni nikjer razvidno, da se tak predpis pripravlja oziroma, da je sploh predviden. Dosedaj je izobraževanje v delovnih organizacijah urejala »Uredba o_centrih za strokovno izobraževanje delavcev«, ki pa je prenehala veljati. Največja gospodarska podjetja imajo še vedno organizirane izobraževalne centre, nekateri teh centrov pa imajo v svojem organizacijskem okrilju tudi šole, ki so sestavni del centra. Bojimo se, da se bodo te šole znašle v težavah, če ne bo urejeno vprašanje samih centrov. Ureditev tega vprašanja je še posebno pereča na področju izobraževanja odraslih.
Skupina je mnenja, da je kot za šolstvo samo treba tudi za izobraževalno delo v gospodarskih in ostalih delovnih organizacijah dati jasen in enoten koncept, da ne bomo rušili enotnosti v izobraževanju, ki naj bi jo dosegli ravno z novim zakonom. Treba je enkrat urediti celotno izobraževalno dejavnost, saj je bil že večkrat izrečen pomislek, ali je smotrno ločeno izobraževanje strokovnih kadrov v šolah in delovnih organizacijah, ko smo že odstopili od priznavanj kvalifikacij po posameznih komisijah. Najmanj pa, kar je treba na nek način1', zagotoviti, je dobra povezava med šolami in delovnimi organizacijami že zaradi opravljanja praktičnega pouka, proizvodnega dela, počitniške prakse itd., ki jih opravljajo učenci strokovnih šol v delovnih organizacijah.
Kolikor gre za posamezne člene osnutka je imela skupina večje pripombe že na 7. člen osnutka v zvezi z umetniškimi šolami. Po formulaciji osnutka bi sledilo, da je . glavna naloga teh šol, da dajejo splošno izobrazbo in poleg tega »dudi« izobrazbo iz panoge umetnosti. V resnici pa je glavna naloga deh šol izobrazba iz panoge umetnosti in ne splošna izobrazba, kar sledi že iz tega, da je velik odstotek učencev teh šol, ki dobivajo na šoli samo izobrazbo iz umetnostne panoge, medtem ko obiskujejo vzporedno še neko drugo srednjo šolo —- gimnazijo
ali strokovno šolo. V tem smislu bi bilo treba ta člen popraviti.
Nadaljnja pomanjkljivost je v terrf, da nikjer v osnutku ni predvideno, kolikšna bi smela biti maksimalna tedenska obremenitev učencev s poukom. To je vprašanje, ki je ravno na strokovnih šolah zelo’ pereče. Ali velja ura praktičnega pouka enako kot teoretična ura? Glede tega vladajo zelo različni pogledi in bi moral zakon tudi to vprašanje rešiti.
Osnutek n$ določa dovolj nedvoumno, kaj je s tistimi učenci, ki imajo negativno oceno iz laboratorijskih vaj ali iz praktičnega pouka. Na določenih šojah himajo popravni izpiti iz teh predmetov nobenega smisla, ker laboratorijskih vaj med počitnicami učenci ne morejo opravljati in je tudi vprašanje, če more učenec v dveh mesecih nadomestiti vse manjkajoče praktično znanje, ki si ga ni pridobil med šolskim letom, ko je za praktično delo porabil 60 «/o vsega učnega čfisa.
Zakon naj bi to vprašanje ali enotno rešil z določbo, da ponavlja razred učenec, ki ima negativno oceno iz praktičnega dela ali laboratorijskih vaj, ali pa pooblastil šole, da to urede s svojim statutom.
Ni popolnoma jasen,tudi drugi odstavek 36. člena glede predmetnih skupin na pedagoških akademijah in I. stopnjah fakultet. Skupina je bila mnenja, da
bi bila enostavnejša formulacija, če bi bilo kratko rečeno, da so učitelji v poklicnih šolah tudi listi, ki so končali ustrezno predmetno skupino pedagoške akademije ali druge višje šole Jli prvo stopnjo študija drugega visokošolskega zavoda. Za laboratorijski pouk ni potrebna poprejšnja poklicna šola, če je že to dobro za praktični pouk.
Na strokovnih šolah* imamo teorijo in praktični pouk za stroke, za katere ni usteznih visokošolskih študij, niti srednjih tehniških in njim ustreznih šol. Zato bi bilo dobro, da bi se vstavilo določilo, da predpisuje pogoje za strokovno izobrazbo učiteljev strokovne teorije in praktičnega dela za take šole republiški sekretar.
Po sedanji formulaciji člena 51 ni nobene možnosti, da bi se preprečilo samovoljno ustanavljanja šol, če so izpolnjeni pogoji, kot jih predvideva sedanja redakcija člena in ki jih je primeroma lahko izpolniti, posebno še, če naj bi nova šola delovala v prostorih neke že obstoječe šole. Na 30. seji prosvetno-kulturnega zbora republiške skupščine pa je bilo posebej opozorjeno na težnjo po tako imenovani specializaciji šolstva in na to, da se pretirana specializacija zaradi hitrega menjavanja in drobitve poklicev lahko sprevrže v nesmotrno širjenje mreže šol. Zato naj bi se v zvezi s tem (Dalje na 2. strani)
Lani in letos: 35 SlOVltl
šolskih objektov
V zadnjem času skoraj ne mi- stavb pa je zraslo delno z občin-ne mesec, da bi kje na Sloven- kini delno z republiškim pri-skem ne proslavljali otvoritve spevkom. Vzporedno s priprava-nove sole. Zaporednost gradnje mi za organizirano gradnjo je bil novih osnovnih šol je določal se- — v sodelovanju z občinskimi znam najpotrebnejšega — tako skupščinami — 1. 1965 izdelan P^e^vic^e}i. občinski na- kratkoročni prioritetni plan iz-crn, izdelani pred štirimi leti. Re- gradnje šolskega prostora za leto organizacija šolske mreže 1. 1964 1965-66. Lani je skupščina SRS v je seveda zahtevala nemalo ko- smernicah družbenega plana za-rektur.^ ukinjene so bile podruž- gotovila udeležbo republike in mene sole, višje oddelke pa so določila namenska sredstva za zaceli vezati na centralne šole. gradnjo šol. Izračunana je bila Marsikje ^je bilo treba zgraditi gornja meja investicij — za IH novih sol, 11 šol je bilo dozi- gradnjo takšne šole, ki bo ustre-aati solo, ki je bila že dograjena, zala pedagoškim normativom, po investicijah pa so klicali tudi Prednost pri gradnji šol z re-stan, ze dotrajani objekti.	publiškim kreditom so imele ob-
Po podatkih republiškega se- čine, kjer so bile šole dotrajane, kretariata za prosveto in kultu- funkcionalno neprimerne, dalje ro smo dobili 1. 1964 v Sloveniji tam, kjer je bilo treba nujno od-18 novih šol, 11 šol je bilo dozi praviti drugo in tretjo izmeno danih, 42 pa z večjimi adaptaci- ter v mestnih in drugih gospodar-jami usposobljenih za delo. To skih središčih, k^r ,se je zelo predstavlja 4.432 kv. metrov no- povečalo število učencev. V ta vih površin ali 312 matičnih namen je bilo predvidenih 3 mili-učilnic.	jarde 100 milijonov republiških
Še bolj razveseljivi so podatki kreditov, investitorji sami pa so za L 1965-66; v tem času je zgra- prispevali 2 milijardi 134 milijonih 35 novih objektov, 14 šo- jonov. Na tak način je bilo finan-lam so dozidali potrebne prostore, ciranih 11 šol, ki so bile že v 48 pa so jih adaptirali. Tako je gradnji in jih je bilo treba dobilo pridobljenih okrog 100.000 končati, 7 šolskih stavb je bilo kv. metrov novih površin. Na dozidanih, 15 pa zgrajenih na prvi pogled prijetna številka, ki novo. pa izgubi nekaj, svoje vrednosti, _
ko zvemo, da smo morati ometit! IN KATERE ŠOLE BODO
LETOS ŠE ODPRLI?
Učne ure, kabinetni pouk in še kaj
ko zvemo, da smo morali opustiti prav v teh letih kar 20 % ne-
rem?rfe?o	7 Predvidevajo, da bodo od novo-
resnici so v šolah pridobili le ovadeni katerimi so začeli lani okrog 72.000 kv. metrov novih	Sc™ošnjega oktSa
^	'	nove šole v Brestanici, Tišini, Slo-
POVEČEVANJE ŠOLSKEGA venski Bistrici, Slovenjem Gradcu, PROSTORA NI V SKLADU S Črnomlju in Gornji Radgoni. Do
PREDVIDEVANJI	^onca !eta b°d° zgrajenešole v
Grosupljem, Ribnici, Radljah ob V sedemletnem perspektivnem Dravi, Dravogradu, Majšperku in programu razvoja šol je pred- v lendavski občini šola Bistrica, videno, da bo v sedmih letih Problemov zaradi pomanjka-zgrajenih 426.000 kv. metrov po- nja šolskega prostora je brez vršin, t.j. 61.000 kv. metrov na dvoma še zelo veliko. Vsekakor leto. Poglejmo, kako je z ure- več, kot jih je zajel minimalni sničevanjem tega načrta. Številke program najnujnejše izgradnje, ppvedo, da ni potekalo usklajeno v katerem je zapisano, da bi bilo s programom. V obdobju 1964-66 treba v 1. 1966-67 zgraditi še 11 bo dograjenih 106.000 kv. metrov novih objektov s 123.000 kv. met-novih površin (35.200 kv. metrov rov površin. Potrebe so vsekana leto), v nadaljnjih štirih letih kor večje od denarja, namenje-pa bo treba zgraditi še 320.000 k v. nega za gradnjo, metrov novih površin ali 80.000 Ob vsem bleščečem in novem kv. metrov na leto.	pa je tu še druga, temnejša stran.
Razumljivo je, da so najprej Vedeti moramo, da je po tej ta-in najlaže vzrasle nove-šole v koimenovani »prvi etapi gradnje« »■bogatejših« občinah, ki so same OSTALO VEČ KOT 70®/» NOVIH financirale gradnjo. To so pove- ŠOL BREZ TELOVADNIC. In čini reprezentančne stavbe, za čeprav so v okviru organizirane katere so bili izdelani individual- gradnje v novih šolah ponekod ni načrti — kot prototip. Poudar- namenili za telovadbo »večna-jen je bil predvsem zunanji vi- menski prostori« (ki naj bi bil po-dez, ne pa vedno ustrezna funk- leg ostalega nekakšna zasilna te-cionalnost. Vse to pa seveda po- lovadnica) vemo, da je to prema-meni denar, -ki ga je potem lo. Vemo pa tudi, da telesna zmanjkovalo za opremo učilnic in vzgoja v naših šolah tako dolgo pripomočke — za vse, kar je po- ne bo zaslužila pravega imena, trebno za nemoteno izvajanje dokler ji ne bo »druga etapa« ličnega programa.	gradnje prinesla boljših časov.
Večina novih ali adaptiranih	M. Kunej
Vprašanje učne obveznosti učiteljev je danes v aktualni fazi. 15. številka PROSVETNEGA DELAVCA z dne 21. septembra letos prinaša zanimiv prispevek k temu vprašanju in mislim, da se marsikdo s tem strinja, kar pisec pove. Rad bi tu še marsikaj dodal.
Nekaj let pred drugo svetovno vojno je bila učna obveznost srednješolskega profesorja 18 ur na teden, po potrebi so mu pa še lahko naložili največ štiri ure, tako da je v tem primeru prišel na 22 tedenskih ur. Poleg tega pa je veljal predpis, da ne sme nihče imeti zapored štirih učnih ur brez vmesnega, »okna«! Upoštevala se je »težina« učne ure.
Od 1931. leta dalje je veljal predpis, da ne smemo naložiti »suplentu«, začetniku — srednješolskemu učitelju, profesorju — »pripravniku« v prvih dveh letih službe več kakor 14 tedenskih ur. Zakon je upošteval, da se mora začetnik šele vpeljati v službo in da se mora pripravljati medtem tudi še za usposobljenostni izpit, do katerega je dobil pravico po dveh letih službe. Starejši kolegi so tudi rade volje pomagali mladim začetnikom, da bi se hitreje znašli, posebno pri eksperimentalnih predmetih, že zato, ker je bil (in je še) varuhom zbirk vsak kos zbirke dragocen, ter so si želeli, da se aparature lepo ohranijo v uporabnem stanju. Kustos šolskih zbirk namreč ni navaden »magaciner«, ki ima morda še kake skrite tendence, da kaj proda na črni borzi, ampak se s tem postavlja, da ima njegova šola to in to in da lahko pokaže dijakom te in te eksperimente. Tako so torej bili prav radi mentorji vsem in predvsem začetnikom, ne da bi mogli zato računati na kako denarno povračilo.
V prosveti se je sploh marsikaj delalo zgolj iz ljubezni do stvari, saj so prosvetarji tudi danes nagnjeni k brezplačni pomoči in delu v splošno korist. To pripravljenost so vedno, tudi po vojni, pokazali. Na deželi so prav pogosto razni dejavniki to lepo čednost prosvetnih delavcev — učiteljev — kar preko vsake mere izkoriščali. Saj učitelju nazadnje niti »hvala« niso rekli.
Neki bančni uradnik mi je nekoč, pred vojno, rekel, da se prosvetni delavci lahko udejstvujejo tudi zunaj in brezplačno, češ da delajo le 18 ur na teden. Odgovoril sem, da imajo bančniki le 12 ur tedenskega dela in sem paniral njegov divji pogled v na to mojo trditev s pojasnilom, da dela banka s strankami vsak dan le od 9—11 ure, kar je pač tedensko 12 ur. »Naše učne ure so pač to, kar so vaše ure za delo s strankami. Razlika je le v tem, da mi točno vemo, da bomo imeli vsako uro opravka s tridesetimi učenci, vi pa ne veste, če boste vsakokrat koga imeli.« Razlagal mi je potem na dolgo in široko, da zahteva delo s strankami še mnogo internega dela, ki ga na-
vadno neposredno s strankami ne more opraviti. Jasno, da sem mu pritrdil, povedal sem pa, da tudi mi ne moremo priti kar tako pred dijaka. Po pedagoškem mišljenju ni prav, da se učitelj zanaša zgolj na svojo rutino. Pouk je kvaliteten le tedaj, kadar se učitelj v vsak razred in za vsako uro v vseh podrobnostih posebej poglobi, saj se ne da niti v paralelkah popolnoma enako delati. Kdor želi, da res dobro dela, mora vložiti v svojo pripravo mnogo, mnogo truda in časa. Učna ura ima svojo posebno »t e ž i n o«, ne more se nikakor istovetiti s pisarniškimi urami.
V Celju so rešili neki (denarni) zavodi problem »prostih sobot« tako, da imajo svoj delovni čas od 6.30 do 14.30. Tako določen delovni čas velja tudi za prvo soboto v mesecu. S tem si pridobijo na mesec tri proste sobote. Hudobnež pa bi jim svetoval, naj si znižajo delovni čas tudi še za prvo soboto vsaj za pol ure, tako da bi končali delo že ob štrinajstih namesto ob 14.30. Treba je le, da dodajo petim dnevom prvega tedna vsakokrat še po 6 minut. Naj torej- delajo v prvem tednu prvih pet dni od 6,30 do 14,36. V soboto bodo potem lahko šli domov ob dveh (14.00). Stvar je videti dokaj formalistična. Upam, da mi ne mislimo glede učnih ur tako formalno. Učna ura je za učitelja tako važna in pomembna kakor artistu čas nastopa v cirkusu in gle-
dališkemu igralcu nastop v teatru. Učpa ura ga mora vsega prevzeti.
Poprej sem govoril o učni obveznosti nekdanjega suplenta ob vstopu v srednješolsko službo. Današnjega začetnika zagrabimo kar s polno paro. Navzeli smo se — vsekakor po krivici — nekakšnega mnenja, da mora biti človek, ki je bil včeraj še v šoli, danes že povsem verziran za vsako službeno mesto in za vsak napor. Pozabljamo, da je šolsko okolje zelo različno od službenega okolja. Kljub temu pa mu damo pravico za usposobljenostni izpit šele po dveh službenih letih. 22 učnih ur vsakemu je krivično. Danes je to gotovo veliko breme, ker zahtevamo čim več učil na šolah in njihovo striktno uporabo. Tako se danes človek ne more za poučevanje pripravljati zgolj doma, ampak mora stikati neprestano po kabinetih in po učilih, da primerno izbere, če hoče nuditi učencem vse, kar šola premore.
Mnogo govorimo danes tudi o kabinetnem pouku. Ugotovil sem, da jih je mnogo izven šole, pa tudi -med šolniki, ki jim ta pojem ni jasen. Zdi se jim nekaj povsem novega. Stvar pa ima vendarle že daljšo tradicijo, vsaj pri kemiji in fiziki. Osnovno načelo kabinetnega pouka je v tem, da poteka pouk v posebnih učilnicah, ki so nalašč za tisti predmet opremljene: kemijo poučujemo v kemijski, fiziko v fizikalni učilnici itd. Prostor je tako ure-
Pripombe zavoda za šolstvo SRS
(Nadaljevanje s 1. strani) posvetilo več pozornosti prekvalifikaciji strokovnih kadrov, ki je pri nas še vedno izreden pojav, v svetu pa skoraj vsakdanja zakonitost. V ta člen bi bilo zato potrebno vstaviti določilo, da se more nova šola ustanoviti le, če je dana družbena potreba in je ustanovitev šole v skladu z načrtom šolske mreže, kar naj bi ugotovil primeren organ, morda republiški sekretariat za prosveto in kulturo. To isto načelo naj ne bi veljalo samo za ustanavljanje novih šol, temveč tudi za uvedbo šolanja novih poklicev na že obstoječih šolah, še posebno pa za šolanje poklicev, za katere še niso izdelani in potrjeni profili in učni načrti. Gre torej za ustanavljanje novih šol že obstoječih tinov. za nove šole za vzgojo novih vrst strokovnih kadrov in za odpiranje novih oddelkov na že obstoječih šolah za kadre, ki se dose-daj na neki šoli še niso izobraževali. Te pripombe veljajo tudi za 52. člen, ki bi ga bilo treba v gornjem smislu preformulirati, da mora namreč republiški sekretariat dati soglasje k ustanovitvi izobraževalnih zavodov in odpiranju novih smeri na že obstoječih šolah.
To bi bile najvažnejše pripombe k osnutku. Skupina pa je
mnenja, da bi bilo prav, če bi se poenotili tudi nazivi šol, ker imamo sedaj šole, ki vzgajajo iste kadre, pa nosijo različna imena (celo tri različna). Morda bi ne bilo napak, če bi se to uredilo s tem zakonom ali posebnim izvršilnim predpisom k zakonu, ki bi pa moral to predvideti.
ING. ALBERT NUClC
jen, da lahko demonstriramo eksperimente, predvajamo projekcijske slike, filme, diafilme, glasbo in vse, kar je za predmet zanimivo in ga poživlja. Lahko gremo korak dalje in omogočamo dijakom poleg učiteljevega tudi lastno eksperimentiranje.
Ce hočemo tako urejene posebne učilnice prav izk. iščati, se mora seveda tisti, ki dela urnike, prav posebno potruditi, da razdeli ure tako, da ne bodo kabinetne učilnice med poukom zevale prazne in neuporabljene. Seveda morajo tudi učitelji gledati, da jih po možnosti zasedejo za svoje ure, ker ima že zgolj bivanje učencev v okolju, ki ustreza predmetu, ugoden učinek. Bolje pa bo, če pridemo v takšno učilnico tudi materialno pripravljeni. Vse to pa zahteva bivanje učitelja v šolskih prostorih tudi v času, ko nima pouka. Kabinetni pouk, ki ga danes v znaku reforme družba zahteva, pač učitelja mnogo bolj absorbira kakor nekdanji način s samo kredo in besedo.
Ko se torej pripravljamo na dokončno določevanje naše učne obveznosti z zakonitimi predpisi za daljšo dobo, je vsekakor pomembno, da pridemo do pametne odločitve, ki bo povzdignila kvaliteto našega dela in s tem kvaliteto naših šol. Ne verjamem, da bo zvišanje učne obveznosti šlo v korist kvalitetnega in modernega kabinetnega pouka. Mislim, da pomeni 22 ur učne obveznosti v primeri z nekdanjim predpisom z izrecno kredar-s k i m poukom in nedavno prakso z nekoliko sodobnejšim načinom dela prav gotovo občutno zvišanje učiteljevih obvez, saj zahtevajo sodobno izpeljane ure vsaka zase več ur priprav in to ne doma, ampak v šoli. Danes ni samo govora o korekturah, ker moramo celo navodila k praktičnim vajam sami napisati in razmnoževati, ne glede na to, ali si lingvist ali pa realist.
Stanko Modic


Režim dela in počitka
(Nadaljevanje s 1. strani) telj utegne izkoristiti tako odmerjeno učno uro in napravi vse, kar je potrebno, največkrat pa ne. In ker računa s tem, da vsega tega po zahtevah didaletike v eni uri ne more opraviti, zahteva pri sestavi urnika dve zaporedni uri. Nekaterim strokovnjakom sta premalo dve uri, zahtevajo tri. Ali je to za učenca sprejemljivo, užitno, stimulativno? Iz razgovorov z učenci teh šol posnemam, da jim združevanje učnih ur razen pri praktičnem delu, laboratorijskih vajah in pri risanju ni po godu, ker se z združevanjem ur dogaja, da so šolski dnevi s »težkimi« predmeti in šolski dnfevi z »lahkimi« predmeti. Dnevnici dela pa nam zgovorno pričajo, da so ob »težkih« dneh, posebno pa še pred konferencami, zaradi »bolezni« dijakov razredi dokaj razredčeni, do-čim je ob »lahkih« ali »svetlih« dneh razred kompleten. Kako nadalje pedagoški kolektivi opravičujejo tedensko obremenitev učencev s 40 urami in še več? Vprašajmo učence, koliko časa porabijo za šolsko delo doma! Prav nič ne pretiravajo, ko trdijo, da se učijo dnevno, vštevši nedelje in praznike, povprečno 3 ure. Ustava določa odraslim občanom 42-umo tedensko zaposlitev. Naši učenci pa so s svojim »poklicnim« delom zaposleni 60 in več ur na teden! Tako stanje je nevzdržno in nujno terja zakonita določila. Tu so torej razlogi, da s higieno vzgojno-izobraževalnega procesa nekaj ni v redu in prav zato žanjemo leto za letom nezadovoljive učne rezultate.
V uvodu smo trdili, da je drugo polletje šolskega dela zaradi številnih praznovanj, tekmovanj ih drugih razlogov sorazmerno prekratko. Prav je, da tej trditvi dodamo še dejstvo, da v zadnji četrtini šolskega dela motijo uč-no-vzgojni proces tudi ugodnejši
klimatski'pogoji, ki vabijo otroka k udejstvovanju v lepi sončni prirodi. Podeželska mladina mora tedaj tudi krepko prijeti za delo na polju, v vinogradu, na vrtu. V higiensko-psihološki in fiziološki literaturi pa zasledimo tudi več študijskih elaboratov, ki izpričujejo, da v pomladanskih mesecih pri mladih ljudeh upada delovna sposobnost. Lobsien trdi, da se delovna sposobnost otrok od maja naprej močno dviga, od novembra do januarja stoji na isti ravni, zatem zopet upada, tako da je v aprilu najmanjša. Kammel je prav tako ugotovil najslabše stanje »psihične energije« v aprilu. Drugi avtorji, npr. Lay, so zopet ugotovili upadanje psihične energije otrok od marca do junija. Le-ta je ugotovil, da je v marcu najboljši, v juliju in oktobru pa najslabši delovni učinek. Po Schuytenu ima pozornost učencev od oktobra do decembra naraščajočo tendenco, a od začetka januarja pa tja do konca junija je njihova intenzivnost in sprejemljivost v upadanju. Kemsies, Schlessinger, Si-vinski in drugi so zopet ugotovili, da je sprejemljivost otrok v ponedeljkih in torkih razmeroma majhna, posebno v prvih dveh učnih urah, sredi tedna so učinki šolskega dela najboljši, h koncu tedna pa zopet upadajo. Manjšo delavoljnost učencev in s tem tudi šibkejše rezultate šol. dela v ponedeljek pripisujejo avtorji teh študij večji raztresenosti otrok in zaviralnemu negativnemu počutju otrok zaradi spremembe delovne sredine; dom, narava, svoboda — šola, obveznost — disciplina. Raziskovalci higiene učno-vzgojnega procesa so celo zasledovali vplive zračnega pritiska, vremena, vetra, toplote in zračne vlažnosti na storilnost otrok (Farkaš, Frabot, Rubner, Brežina). Njihovi izsledki enotno ugotavljajo, da imajo
neugoden vpliv na delovno sposobnost in s tem tudi na storilnost učencev nagle in večje vremenske spremembe. Pri nas nastajajo izredno močni vremenski intervali v trimesečju februar— april. Nekateri raziskovalci te problematike (predvsem Stephani) pa zopet trdijo, da je fiziološko uspešna le ona rekreacija, ki traja vsaj 3—4 tedne, krajši počitki niso uspešni ali pa je njihov vpliv le začasen in pri intenzivnem šolskem delu kaj kmalu zbledi. Ugotovitve so torej tu, vendar ne moremo reči, da povsem veljajo, ker avtorji ne navajajo vseh okolnosti in pogojev učnovzgojnega procesa, ob katerih so ti izsledki nastali. Kljub temu pa večina teh izsledkov soglasno potrjuje, da je v zimskem in pomladanskem obdobju ter v času večjih atmosferskih sprememb delovna sposobnost mladine razmeroma nizka.
Predlog pedagogov: trimestrl
Nadaljnji in najbolj prepreč-Ijiv pripomoček pri ugotavljanju higiene učno-vzgojnega procesa so statistike o odsotnosti učencev med šolskim letom. Gibanja odsotnih nismo zasledovali le v naši šoli, marveč so se s tem vprašanjem vrsto let ukvarjali tudi pedagoški inštituti vseh naprednih dežel. Zato obstajajo izsledki, ki vprašanje absenc precizno analizirajo. V pokazateljih celotne delovne sposobnosti otrok odkrijemo dve komponenti, ki odsotnost povzročata. To je predvsem obolelost otrok in ostale odsotnosti, ki nastajajo iz raznih manj važnih razlogov otroških slabosti:	glavobola, utrujenosti,
absence iz psihičnih razlogov, negativen odnos do šole in odsotnosti zaradi izpraševanja. Posamezne šole v kmetijskih okoliših pa še vedno izkazujejo odsotnost otrok zaradi poljskega dela. Zbir vseh teh odsotnosti po posameznih mesecih dokazuje, da je njihov največji vzpon pozimi in v obdobju prvih pomladanskih mesecev. Zakaj? Jesensko obdobje,
ko živijo otroci pod pozitivnimi vplivi učinkovite počitniške rekreacije in ko tudi pestrost prehrane in obilnost vitaminov lagodno vpliva na dejavnost živčnega sistema, je za šolsko delo najugodnejši letni čas. V tej dobi so tudi odsotnosti minimalne. Delovno, klimatsko in zdravstve-
no so manj ugodni zimski meseci (december—april), ko absence močno nihajo. Zato imamo pri nas prav sredi tega obdobja polletne počitnice, ko hočemo nudjfi otroku primeren počitek in rekreacijo na področju zimskega športa. V zvezi s tem nastaja vprašanje, ali 14-dnevna rekrea-
cija zadošča vsem učencem in koliko so je deležni tudi otroci socialno šibkejših slojev. Ker je prvo polletje predolgo, drugo prekratko, da se šolsko leto porazdeli na trimestre. Ob zaključku vsakega trimestra naj bi imeli otroci učinkovito rekreacijo.
VILKO KUS
ŠTEVILO TEDENSKIH UČNIH UR IN SOLSKA OBVEZNOST V RAZNIH DEŽELAH
Država	I	II	III	IV	V	VI	VII	VIII	IX	Skupaj
ZR Nemčija — dečki	18	22	26	28	32	34	34	34		228
— deklice	20	22	26	26	32	34	34	34	..	228
Argentina — dečki	25	25	25	24% 26		26	26				177 %
— deklice	25	25	25	25	26	26	26	__			178
Avstralija	26 % 26 % 27 %			27 % 27 % 27 %			27 %	27 %	—	217 %
Avstrija	Obvezni predmeti z versko vzgojo in ročnimi deli maksi-									
	mamo 30 i		ir							
Belgija (Bruselj) — dečki	30 % 30 y2 30 Va 30 % 30 V, 32 %								_ ..			185
— deklice	30 % 30 % 30 % 30 % 30 %					30%		__	,	183 %
Brazilija — I.	16%	16%	16%	16%	—				—	66
— II.	21	21	21	21	- .	—	-..i	.		84
Bolgarija	22	23	24	24	27	29	30	30		209
Kanada	27 % 27 % 27 % 31 % 31 % 31 % 28 %							29	—	235 %
Egipt (ZAR)	32	32	32	34	34	34	—		__	189
Španija	30	30	so y2 31		31	32% 32% 32%					250
ZDA	35	36	36	37	37	37		__			218
Finska	24	24	30	31	30	31	31	__		201
Francija	27 Va 27 % 27 Va			27% 27% 27 %			27%	27%		220
Grčija	22	25	31	31	33	33			___	175
Madžarska	22	24	26	27	28	30	30	30	__	217
Irak	30	30	28	32	35	32						187
Iran	18	26	27	27	30	30	_	—	.	158
Irska	20	25 Va 26		26 % 28 % 33			33	33			225 %
Izrael	24	24	24	24	28	29	31	31	.	215
Liberija	45	45	45	45	45	45	45	45	-	360
Norveška — mesto	18	24	24	30	30	34	34			194
— podeželje	30	30	30	36	36	36	36				234
Nemška demokr. republika	19	23	27	30	32	33	33	34	35	302
Poljska	21	21	23	25	29	32	33			184
Romunija	24	24	25	28	31	32	32	__	__	196
Velika Britanija	22 Ya 22 Va 23 %			23% 23% 23%				.					140
Kitajska	24	24	24	24	28	28	28	31	31	242
Holandija	22	22	26	25 % 25 % 25 % 36 % 36 %					- ,	219 %
Švedska (z angleščino)	20	24	32	34	36	36	36					218
(brez angleščine)	20	24	32	34	34	34	36					214
Švica	31 % 34		34	34% 34% 36			38	40	40% 323	
Turčija	26	26	26	26	26							.	130
Južnoafriška unija	17	19 y2	24	24	24	24	24	25 %			182
Cehoslovaška	21	24	24	26	27	30	31	32	32	247
Sovjetska zveza	24	24	26	29	33	34	34	34		238
Jugoslavija (SRS)	22	22	24	26	29	31	32	32	—	218
Podatki povzeti iz »Elaboration et promulgation des programmes de Tenseignement nrimaire«. Pariš. UNESCO. BIE, 1958.
STRAN 3
POLEMIKA
Podnžilčie šole - težka mesta
Da ne bo zadeva še nadalje skrivnostna in da bomo vedeli, katera je ta centralna šola, ki o njej posredno toliko govorimo v našem strokovnem glasilu, naj povem, da sem ravnatelj osnovne šole Solkan in da je v sklopu te šole tudi podružnična šola Grgar, kjer poučuje tovarišica Justina Doljak kot ena izmed tamkajšnjih štirih učnih moči. Da bo vsakomur razumljivo, zakaj se oglašam, naj v kratkem povem vzrok.
Tovarišica Justina Doljak je V PD št. 13 objavila članek, v katerem pravi, da je bilo na njeni podružnični šoli ukinjeno plačevanje težkega mesta in obenem, poleg ostalega, prosi kolege na drugih podružničnih šolah, da v PD povedo, kako je s tem pri njih. Na njen članek se je najprej oglasil tovariš Nace Vodnik (od kod, ni znano), nato pa še tovariš J. M. (zadnji se m podpisal s celim imenom). Iz vsebine člankov je razumeti, da slednja učita na podružničnih šolah z razmeroma težkimi delovnimi pogoji, vsaj tako bi človek sklepal iž njunega pisanja, zaradi česar je razumljivo, da ju je članek tovarišice Doljakove še posebej prizadel. Do tu bi bilo vse prav, če bi se nadaljnja razglabljanja o tem razvijala v duhu, ki je normalen za ljudi, ki ne poznajo klevet. Tovariš J. M. je v svojem članku proti nam zares zelo obrekovalen. Nerazumljivo je, da zmore nekdo povedati toliko grdega o ljudeh, ki jih sploh ne pozna, ali pa jih soditi na podlagi tako skope dokumentacije, kot sta dva članka v PD št. 13 in 15. Prepričan sem, da bi bil pisec članka kaznovan, če bi se obrekovani kolektiv, njegovi organi in OO ZK zatekli na sodišče jn tam razčistili celotno zadevo. S svojimi besedami bom skušal povzeti glavne misli omenjenega pisca, s katerimi nas je predstavil javnosti. Te misli so ponekod v članku direktno izražene, drugod pa indirektno, nekoliko prikrito, če nočete prefinjeno, pa vendar razumljivo. Človek, ki prebere tak članek, si o kolektivu, o njegovih samoupravnih organih, o OO ZK in sploh o teh ljudeh, ki vendar niso tako zanič, ne more misliti drugega kot:
—	da niso dozoreli za samoupravljanje,
—	da se sestajajo- samo zaradi sestankov in zato, da potem v delovni načrt napravijo .kljukico več, da je bilo pač delo opravljeno in celo »norma« presežena,
—	da učitelji na centralni šoli niso okusili »kruha hribovske šole«, da niso gazili blata in snega...
—	da stanovski tovariši z ravnateljem na čelu ne znajo oceniti realnega stanja na podružnicah,
—; da so samoupravni organi samo podaljšana roka ravnatelja, da nimajo razumevanja do vsakogar in da vidijo samo svoje ozke koristi,	;
—	da člani OO ZK samo deklarirajo svojo privrženost, zanemarjajo pa izvajanje načel v praksi, na svojem delovnem mestu,
—	da je zasluga ukinitve težkega mesta člana uprave (ni težko ugotoviti, kdo je mišljen),
—	da učitelji v dolini poleg svojega rednega dela v razredu ne opravijo nič več.
Verjetno bi se iz članka dalo »ujeti« še kako »pohvalno in spodbudno« besedo za naš skoraj štiridesetčlanski kolektiv, toda že to, kar sem navedel, predstavlja tako močno obsodbo, da bi vsako nadaljnje navajanje novih obsodb bilo samo še »nepomemben drobiž«.
Poglejmo, zakaj je bilo ukinjeno plačevanje težkega mesta na podružničnih šolah Grgar in Trnovo oziroma revidirano plačevanje težkega mesta na por družničnih šolah Banjšice-Vo-glarji in zakaj so bila težka mesta nekoč priznana. Odgovor na zadnji del stavka je lahko zelo enostaven. Težka mesta so bila Priznana šolam zato, ker so le-ta nudila učiteljem izredno težke življenjske pogoje (odmaknjenost od središč zaradi slabih zvez, neurejena prehrana, slabe stano-
sveta...). Nikakor ne moremo trditi, da vključuje težko mesto druge učiteljeve dejavnosti, predvidene s predmetnikom in učnim načrtom ali po sklepu strokovnega organa, upoštevajoč specifičnost i dela z učenci, ki izvira iz' samega porekla učencev in iz kraja, kjer ti žive. Da je to res, potrjuje dejstvo, da je vsaka učiteljeva dejavnost, ki presega te-
glede na delovne izkušnje do 25 %. To navajam zato, ker bo v nadaljevanju prikaz osebnih dohodkov brez navedene delovne dobe le nekoliko zameglil pravo podobo. ,
Tovarišici na Trnovem, ki poučujeta kombinirano 1.—4. razr. (16 učencev) oziroma 2.—3. razr. (16 učencev), prejemata mesečno okroglo 940,04 ND oziroma
densko učno obveznost, posebej 937,64 ^0 osebnih dohodkov. Ena plačana. Rot take dejavnosti, ki izmed tovarišic je vodja šole, obe nastopajo povsod in niso redno pa skrbita za ŠMK in knjižnico, obvezne, smatramo: kombiniran. Tovariš ; Voglarjih ki p.(,-celodr^m m dopolnilni .pouk, -	kombinil.ano 2.-3. razred.
K ro H vi r\ /H oi ovrri.rk—	^
ŠMK in enolončnice porazdeljeno na tri učne moči.
Da bo bralcu slika bolj popolna in da bo lahko vsak sam presojal upravičenost oziroma
neupravičenost sprejetih sklepov _	„
kolektiva in samoupravnih orga- razredov osnovnih sol na podroc-nov glede plačevanja težkega jU zavoda za PPS Maribor pre-mesta, naj povem, da znaša rav- s>tati dve dokaj težki preizkus-n a tel jev mesečni osebni dohodek nji. Najprej se je moralo spopn 1216,00 ND.	■	’
Msss-iif&rski učenci s® lami uspešno prestali dve preizkušnji
Konferenca ravnateljev osnovnih šol na območju ZPPS Maribor
Proti koncu preteklega šolskega leta so morali učenci osmih
organizirane svobodne dejavnosti, vodstvo ŠMK in enolončnice, vodstvo knjižnice, vodstvo podružnične šole, varstvo učencev vozačev, nadure... Res je, da imajo učitelji na nekaterih podružnicah nekoliko več dela, toda to delo je tudi honorirano, pa čeprav ne pod firmo »težko mesto«. Upoštevajoč tako tolmačenje težkega mesta in v stremljenju, da se čimbolj približamo načelu »po delu plačilo«, je kolektiv razpravljal o tem in sprejel sklep, da se težko mesto v Grgarju in na Trnovem ukine, dočim se na Banjšicah in pri Voglarjih še nadalje obdrži in plačuje v višini 5000 S-dinarjev mesečno.
Kolektiv opravičuje sprejeti sklep za Grgar s tem,
—	da ima vas 805 prebivalcev,
—	da je v njej krajevni urad, PTT urad, trgovina, gostilna, kino dvorana za občasne kino predstave,
—	da peljejo skozi vas dnevno 4 avtobusi,
—	m da je od 7 km poti, ki loči Grgar od Nove Gorice, 5 km asfaltirane in da bo- v kratkem asfaltiran še preostali del;
za Trnovo pa:
—	da ima 379 prebivalcev,
—	da je v njej PTT urad, večja mizarska delavnica, obrat gozdne uprave, trgovina, gostilna,
—	da peljeta skozi vas dnevno 2 avtobusa
—	in da je z Novo Gorico povezana z asfaltirano cesto, ki se nadaljuje do Lokev.
Morda imata tovariša Nace Vodnik in J. M. prav, ker nam očitata, da smo ravnali krivično, vendar naj ne mislita, da je bilo to storjeno brez vsake osnove in da je to kaprica ene same osebe, katere podaljšane roke naj bi bili samoupravni organi in mogoče celo OO ZK.
Naj v nadaljnjem navajanju vzrokov za sprejete sklepe o težkem mestu prikažem še stanje osebnih dohodkov za razredne učitelje tako na podružnicah kakor na matični šoli, upoštevajoč mesečni osebni dohodek, v katerem je všteto vse učiteljevo delo, tudi tisto, ki se posebej honorira. Povem naj, da se osnova osebnih dohodkov lahko poveča
(13 učencev), prejema mesečno okroglo 997,64 ND,. Tovariš je vodja šole in sam skrbi za ŠMK in knjižnico.
Tovarišica in tovariš na Banjšicah poučujeta kombinirano 1.— 2. razr. (14 učencev) oziroma 3.— 4. razr. (19 učencev) in prejemata mesečno okroglo 938, 92 ND oziroma 847,76 ND. Tovarišica je vodja šole, oba skrbita za ŠMK in knjižnico.
Štiri učne moči v Grgarju učijo direktno 1. razr. (27 učencev), 2. razr. (24 učencev), 3. razr. (15 učencev), 4. razr. (31 učencev). Njihovi osebni dohodki so izenačeni z osebnimi dohodki razrednih učiteljev na centralni šoli, kjer je v l.a razr. 22 učencev, v 1. b razr. 23 učencev, v 2. razr. 39 učencev, v 3. razr. 31 učencev, v 4. razr. 32 učencev. Osebni dohodki slednjih se gibljejo od 661,60 ND do 876,44 ND. V Grgarju je vodstvo šole, knjižnice,
Tako. Sedaj pa še nekaj podatkov za nameček. Tovariši s podružnic prihajajo na konference in sestanke s sodobnimi prevoznimi sredstvi in se z njimi tudi vračajo. Zamud ni. Ne pešačimo. Snega in blata ne gazimo. Kadar je potrebno, organizira šola povratek učiteljev s podružnic s taksijem. Učiteljstvo centralne šole vsekakor dobro pozna svoja podružnična področja, saj ima obvezno dvakrat letno v teh krajih roditeljske se' Stanke za starše učencev višjih razredov, ki obiskujejo centralno šolo.
Veliko je še stvari, o katerih bi lahko govorili in vedno bolj bi' lahko dokazovali, da le ni vse tako, kot je bilo o nas napisano — dokumentirano bi lahko ovrgli vsako kleveto ■— in da je solkanska šola s svojim kolektivom in s svojimi organi le šola, pred katero ne kaže biti brez vsakega obzira in določenega spoštovanja.
RAVNATELJ
OSNOVNE ŠOLE SOLKAN Stojan Fakin
jeti 1189 učencev s slovenskim-in 1164 učencev z matematičnimi nalogami objektivnega tipa, nato pa je 1044 ali 43,1 °/o od 2420 učencev, ki je izdelalo 8. razred, opravljalo sprejemni izpit iz slovenskega jezika in matematike na srednjih šolah.
Zato hi slučaj, da je 51 ravnateljev ter veliko število učiteljev slovenskega jezika ter matematike s skrbjo in interesom pričakovalo analizo učnih uspehov na šolah v šol. letu 1965/66 in ana-lizo uspehov, ki so jih pokazali učenci na tej dokaj težki preizkušnji. Konferenca ravnateljev osnovnih šol, ki je trajala dva dni v Mariboru, je temeljito osvetlila vse polno akutnih problemov, ki zadevajo v zvezi z dvema predmetoma (slovenski jezik in matematika) naše šole, učitelje, učence in njihove starše.
Tov. direktor zavoda prof. Schweiger Viktor je uvodoma podal analizo o učnih uspehih v preteklem šolskem letu in ugotovil, da je uspeh dokaj zadovoljiv. Od 31.086 učencev je napredovalo brez negativnih ocen 25.144 ali 80,9 0/o, skupno z negativnimi ocenami pa je prešlo v višji raz-
V kemijskem laboratoriju
PEDAGOŠKO VODSTVO NA OSNOVNI SOLI SALOVCI
Mrež dnermegm redu ?
Z novo ustavo, ki je tudi na kolegom z vzornim nastopom po-področju družbenih služb odprla kazala, kakšne metode bi bile v pot samoupravljanju, naj bi tudi razredu najuspešnejše.
Oglejmo si še druge naše konference, ki pa se ne razlikujejo dosti od učiteljskih. Ravnatelj nam največkrat očita, da si mladi ne upamo ali pa da ne znamo razpravljati. Meni, da smo vse premalo odkritosrčni. Vsi pa vemo, da ga prav odkrita beseda najbolj prizadene. Ce spregovorimo na sestanku o njem, pravi, da je tak način obravnave nesramnost in da gremo predaleč.
Res je, da na naših konferencah mladi največkrat .molčimo. Toda — zakaj? Kako naj se pripravimo na razpravo, če dobimo na vabilu napisano le uro in kraj sestanka, medtem ko zvemo za dnevni red šele na sestanku. (O sestanku ni pravočasno obveščen niti predsednik zbora delovne skupnosti). Tako prihajamo na sestanke le radovedni, o
Vanjske razmere, redki stiki uči- naše šole.
*■*!»
šola postala samostojna ustanova. Tako v teoriji.
Kako pa je s samoupravljanjem v praksi? Ta dokazuje, da je samoupravljanje na preneka-terdh šolah še vedno formalnost. To pa zgovorno potrjuje tudi naslednji primer.
V kolektivu osnovne šole Ša-lovci (občina Murska Sobota), ki ima podružnični šoli na Hodošu in Dolencih, je 14 učiteljev in ravnatelj, pedagoški vodja šole, ki je seveda zaradi svojih posebnih nalog brez učne obveznosti. Tabo kot na vseh šolah so tudi na Hodošu kombinirani oddelki, le da imajo tu še dvojezični pouk. Razumljivo je, da so teinu primerni tudi uspehi.
Večina učiteljev je mladih, zaradi slabih učnih uspehov pa smo pogosto deležni ravnateljevih kritik. Vprašujemo pa se: ali se naš tovariš ravnatelj zaveda, da stori sam za izboljšanje teh uspehov prav malo ali celo nič?
Poglejmo nekaj primerov z
prejšnji dan, da ravnatelj ni mogel na podoben sestanek na podružnično šolo v Dolence. Starši so poslali ponj celo z motornim vozilom, a zaman. Ravnatelj je povabilo odklonil, češ da nima dnevnega reda. Le kam ga je založil, so se vpraševali učitelji iz Dolencev, saj ga je sestavil skupaj z njimi takrat, ko je hospi-tiral na šoli.
Ob teh dogodkih se nam vsiljuje vrsta vprašanj: kje je tu poklicna odgovornost? Ali je to mogoče imenovati izpolnjevanje dolžnosti? In končno: kaj naš ljubi tovariš ravnatelj sploh še dela?
Tudi ljudje v teh krajih so spoznali, da naš ravnatelj nj to, kar bi moral biti: pedagoški vodja učiteljem v kolektivu in zgled ostalim.
Resnica je včasih žalostna ...
Anica Novak
red 26.933 ali 86,6 °/o šoloobveznih otrok. Ako nam procenti uspeha tudi letos niso povedali vsega in niso pokazali prave slike znanja naših otrok, pa so nam vsaj v dveh predmetih (matematika in slovenski jezik) odkrile naloge objektivnega tipa nekaj več zelo zanimivih vprašanj.
Zavod za prosvetno pedagoško službo je po preizkušnji znanja pregledal s svojimi strokovnjaki 2343 slovenskih, in matematičnih nalog objektivnega tipa, kar ni bila lahka naloga. Ta preizkus znanja je ob koncu lanskega šolskega leta pokazal, da je vredno posvetiti vso pažnjo tako slovenskemu jeziku kot matematiki v osnovni šoli. Vse slovenske naloge so obsegale (posamezna naloga je imela 21 vprašanj) 24.969 vprašanj. Največje število dosegljivih točk je bilo 40.426, doseženih točk pa je bilo 20.851 ali 52 "/c. Vsekakor lep uspeh naših šol, saj dela slovenski jezik velike težave tako učiteljem kot učencem. Naloge objektivnega tipa so bile dokaj zahtevne. Učenci so morali znati razpodeliti literarna obdobja, poznati so morali naslove raz-
telja s stanovskimi tovariši, splošna odmaknjenost učitelja od
Upravni odbor Zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale
razpisuje prosto delovno mesto
® STB za pouk kitare, harmonike in violine
Razpis velja do zasedbe delov-ne§a mesta.
Stanovanja ni.
O učiteljskih konferencah, ki se jih udeležujejo poleg učiteljev tudi drugi člani zbora delovne skupnosti: ne pretiravam, če jih imenujem čisto izgubo časa.
čem se bo razpravljalo, in seveda
—	nepripravljeni.
Priznati pa je treba, da se naš upravitelj Štefan Varga včasih vendarle zave, da je nerodno al
—	po njegovih besedah — celo nemogoče na sestanku razpravljati brez dnevnega reda.
Zgodilo se je, da smo letošnjega 1. oktobra sklical na ho-doški osnovni šoli po ravnateljevem naročilu sestanek, ki naj bi
••••••••eseoeceae««««*««**«««
Študijski sestanki, medsebojni ga vodil seveda ravnatelj. Ker pa
nastopi: pedagoška svetovalka se je lani nemalo začudila, ko smo ji povedali, da doslej česa podobnega sploh nismo imeli.
Mentorstvo: zanimivo je, da imamo na centralni šol tovarišico, ki razpravlja o nespretnosti mladih učiteljev kar na cesti s snažilko, namesto da bi mlajšim
je bila v lendavskih goricah trgatev, se je naš ravnatelj odpravil raje tja kot pa na pogovor s starši. Šele v ponedeljek nam je sporočil, zakaj se ni mogel udeležiti sestanka. Vzrok: bil je brez točnih podatkov in dnevnega reda.
Dnevni red je bil kriv tudi
Stil kole&ta Zavo-dti Iunke Urcrajskfips
C © 11 e"
razpisuje prosta delovna mesta:
a)	2 RAZREDNIKA ZA ODDELKE V DOBRNI pogoj: PRU — defektolog ali U s petletno prakso
b)	1 RAZREDNIK ZA ODDELEK V ŽALCB
pogoj: PRU — defektolog ali U s petletno prakso, delovno mesto se razpisuje pogodbeno za dobo enega leta;
c)	1 RAZREDNIK ZA ODDELEK V ŠMARTNEM v R. d.,
pogoj: PRU — defektolog ali U s petletno prakso.
Pod a) in c) so na razpolago samska stanovanja. Rok razpisa je 10 dni.

nih pesmi, obvladati so morali vse stavčne člene in besedne vrste, popraviti je bilo treba napačne stavke, določili so priredja in podredja, poznati je bilo treba deležnike ter naštevati vse narečne skupine itd. Kdor je hotel na vsa vprašanja pravilno odgovoriti, je moral imeti kar precejšen inventar znanja. Povprečni uspeti preizkusa -znanja iz slovenskega jezika je bil v občini Maribor —1 Center 56%, v občini Maribor — Tabor 54 %, v občini Maribor — Tezno 50 %, v občini Slov. Bistrica 48 % in v občini Lenart 37 e/o.
Prepričani smo, da bo slovenski jezik vendarle postal v naših šolah princip in ne samo ozki predmet, za katerega naj sii^bi samo slavist. Ako bomo uresničili to načelo, bodo prav gotovo taki in podobni preizkusi znanja iz slovenskega jezika še uspešnejši
Na konferenci je bila izvršena tudi analiza preizkusa znanja iz matematike v osmih razredih, ki je pokazala, da je zavod za prosvetno pedagošiko službo vložil mnogo skrbi in dela, da bi izboljšal tudi pri tem predmetu učne uspehe. Razlogov za nekoliko slabše uspehe je toliko, da jih ni moč na kratko tu analizirati. Drži pa eno — vseh kvalificiranih učnih moči za vse predmete je na področju zavoda le 28/5 %. Matematiko poučuje 117 učiteljev, od katerih pa je kvalificiranih samo 24 “/o. Pri slovenskem jeziku pa je le nekoliko boljše. Od 137 učiteljev, ki poučujejo na predmetni stopnji, je že 29% kvalifi-. ciranih, od katerih pričakujemo lepše uspehe.
Tretje vprašanje, ki ga je obravnavala konferenca ravnateljev osnovnih šol, pa so bili problem: prehoda učencev iz osnovnih šol na šole druge stopnje. Sprejemne izpite je opravljalo na 8 srednjih šolah nekaj več kot 43 % vseh absolventov osemletk ali 1051 od skupno 2420. Z uspehi izpitov srno lahko zadovoljni. Uspešno jih je opravilo 92,6 % kandidatov, medtem ko je bilo odklonjenih samo 7,4 %. Kljub temu, da se odločajo za srednje šole le boljši učenci, .moramo ugotoviti, da so se pri sprejemnih izpitih, tako pri slovenskemu jeziku kot pri matematiki, pokazale težave, s katerimi se bo treba temeljitejše spoprijeti. Tudi pri sprejemnih izpitih so bili rezultati slabši pri matematiki, medtem ko so kandidati na, vprašanja iz slovenskega jezika zadovoljivo odgovarjali.
Ves bogat: material, kjer je razčlenjena vsaka posamezna naloga tako pri matematiki kot pri slovenskemu jeziku, pa bo zavodu za PPS v Mariboru velik pripomoček pri njegovem svetovalskem delu preko vsega letošnjega šolskega leta, direktorjem šol pa močno sredstvo za izboljšanje uspehov na njihovih zavodih.
Na koncu so bili na konferenci obdelani še problemi pouka zgodovine na osnovi pisma CK ZK Slovenije ter vprašanje religija in šola, katerega je tolmačila tov. prof. Renata Mejakova, sodelavka republiškega zavoda za šolstvo.
Končnik Drago
Oorap Haclgona Ma|mcoijši osebni dohodki
V	radgonski občini so na nedavnem posvetovanju direktorjev učnovzgojnih zavodov razpravljali o tezah osnutka zakona izobraževanja in vzgoje ter o 10-od-stotni omejitvi občinskega proračuna.
Predloge, k osnutku zakona so posamezne šole že posredovale sekretariatu za prosveto in kulturo SRS. Po teh predlogih naj bi zagotovili čimveč stalnih virov sredstev za financiranje šolstva. Izrekli so se za štiri regionalne skupnosti v Sloveniji.-Med drugim so tudi poudarili, naj bi osnutek zakona nakazal določene izračune za uporabo sredstev za izobraževanje itd.
V	zvezi z nameravano proračunsko omejitvijo sklada za šolstvo so prosvetni delavci ugotovili, da je na področju šolstva že itak slaba situacija, ki jo bo novi i^krep še zaostril. Menili so, naj občinska skupščina skupaj z upravnim odborom sklada za šolstvo pod-vzame, in to čimprej, odločne korake za rešitev težke finančne situacije. Pojasnjujoč primer za tako stanje je dejstvo, da so osebni dohodki prosvetnih delavcev v radgonc-ki občini v povprečju najmanj Ka 10.000 starih din manjši od osebnih dohodkov prosvetnih delavcev v ostalih pomurskih občinah.
IKA
OBISK V VZGOJNEM ZAVODU JANKA PREMRLA - VOJKA
Učitelji v belem
Izleti v okviru športnih dni
Izleti so ena najbolj množič-	izleti dobili svoje mesto tudi v	učiteljskega kolektiva in je uči-
nih in najbolj dostopnih oblik	učnem načrtu iz telesne vzgoje,	tej telesne vzgoje v svojih priza-
telesnovzgojne dejavnosti in ak-	Večina športnih dni je povsem	devanjih osamljen. Največkrat
„	, .	tivnega odmora. Pravilno izbrani	:x„nn nr„luir|„n;, nr.lv za pa moramo iskati vzrok v nepri-
Vipava st. 250. Vzgojni zavod	sanje in risanje pomeni za takega	— Trudimo se, da nudimo našim	in pravilno dozirani izleti so pri-	. ^ ,	zadevnosti učitelja telesne vzgo-
Janka Premrla-Vojka.	otroka neizmeren napor, posebne	otrokom čim več topline tako,	merni za vse starostne stopnje.	lz,lete'	je, ki ne zna pridobiti za to uči-
Sonce je radodarno: veliko težave mu dela prehod pri črkah, da bo čas njihovega bivanja v To je tista oblika dela v šoli, ki Primerjajmo dva različna teljskega kolektiva in ravnatelja, poslopje je v njegovi	svetlobi	Na drugih listih opazimo preki-	domu del njihovega najsrečnej-	lahko zajame največ otrok — pa	športna dneva. V prvem primeru	Dejstvo je, da precej učiteljev
manj sivo in otroci na	širokem	njene poteze: v otrokove gibe se	šega življenja. —	tudi učiteljev — v vseh letnih	imamo na programu medrazred-	smatra športni dan kot »prost
Marjana Kunej	časih. Zaradi svoje koristnosti so	no prvenstvo v košarki. Za vsak	dan« in je učitelj telesne vzgoje
dvorišču zardelih obrazov in vriva trzanje. Tresoča in neob-dobre volje. Večji in okretnejši vladana črta:	napravil jo je
vozijo mlajše in težje prizadete otrok, ki so mu krči oslabili mi-tovariše na invalidskih vozičkih, šice.
Vozički čakajo v vrsti na hod- OD STARE GORE DO VIPAVE
50	nav®d7 Poglejmo nazaj, v bolnišnico
t ,,	.	. k opi tudl Posebni za predšolsko invalidno mladino
, ,. ml,ze’ namen;iene teze v stari gori pri Gorici. Mladi K^	bolniki, med katerimi je bilo pre-
lindje v belih haljah: cej tudi takih, ki So zboleli za
mpriir/ncii- S ^ 'i '1’ flzIot;erapevt, možgansko paralizo in so se zelo ^{bernska sestra, socialna de- doig0 zdravili v tej bolnišnici, so
postali šolobvezni. Vzgojitelji in Spoznavamo svet, drugačen zdravniki So opazili v teh otrocih od vsakdanjega: najnapornejše tiste preostale moči, ki bi jih bilo šolsko delo, ki si ga je mogoče vredno razvijati, da bi postali zamisliti, in otroštvo, ki ga je sposobnejši za življenje, bolj ne-skalila bolezen. V njem usposab- odvisni od tuje pomoči in — v Ijajo za delo in življenje otroke, najboljšem primeru — sposobni
ki so zboleli za možgansko paralizo.
Kakšna je ta bolezen? Več o tem je povedala ravnateljica zavoda logopedinja Francka Pelico-nova.
Najprej kratka oznaka: zaradi možganske okvare je prizadeta motorika teh otrok, govorni or-gani — pogosto so okvarjene tudi oči. Bolezen in nesistematična vzgoja rodita tudi duševno zaostalost, medtem ko opazimo pri nekaterih otrocih prav tako ne-
za lažja samostojna opravila. Zbrali so jih v poseben pripravljalni razred, upravni odbor bolnišnice pa se je odločil, da bo začel s posebno šolo za te otroke. Ta je gostovala najprej v tolminski osnovni šoli, pred dvema letoma pa je republiški sekretariat za šolstvo za 28 milijonov dinarjev kupil poslopje v Vipavi. V dobrem letu je iz starega poslopja spretna arhitektova roka ustvarila udobje: lepo opremljene razrede, delavnice za pridobivanje ročnih spretnosti, okusno
srečno kombinacijo kontrastov: urejene manjše spalnice in ču-uscvno bistri so, zaradi težke dovito dvoranico za proslave, za fizične okvare pa niso sposobni, katero si je težko misliti, da je da bi sledih normalnemu pouku biia nekdaj postrešje. in urjenju. Težko je posplošiti
njihove psihične značilnosti, ki v enem od prostorov za reha-so pri vsakem otroku prav tako bilitacijo čaka dokončne ureditve različne kot njihove fizične ok- znamenita Hubbardova banja za vare. Med delom in opazovanjem fizikalno terapijo. Precej različ-pa sio strokovnjaki ugotovili, da nib priprav je tudi v telovadnici, jih je v glavnem mogoče razpo- ki pa je za potrebe takšnega zarediti v tri skupine:	,	voda odločna premajhna; poseb-
no če pomislimo, da bi morali
razred nastopajo
Otroci naj dožive v zavodu čim več lepega. Njihove sposobnosti se uveljavijo tudi ob nastopih na proslavah
le najboljši. PrePuščen sam sebi. Od učitelja
Praktično je aktivnih največkrat bo^p^dJb^njihov^IoTetovanje! 5 7 učencev in to le tolik<j> časa, prepričati jih je treba, da je gi-kolikor trajajo ena, dve ali tri banje v prirodi koristno tudi za tekme s skrajšanim časom igra- njjh; predvsem pa moramo vedeti n j a. Vsi ostali učenci so pasivni, vsj vzgojitelji, da so hoja in razna nekaterih šolah niti niso dolž- ne dejavnosti v prirodi otrokom ni, da pridejo na športni dan. V potrebne za njihov normalni raz-drugem primeru imamo na pro- voj_ g0ia naj bi odvračala mlade gramu celodneven izlet z vzpo- ijudi od pijančevanja, huligan-nom na določen vrh. Pri tem se stva in brezciljnega izgubljanja ves dan aktivni prav vsi učenci, prostega časa. V tem bo uspeš-tudi tisti, ki so sicer bolj ali manj nejša, če bo navajala učence na pasivni pri rednih urah telesne življenje v naravi, na koristenje vzgoje ali drugih oblikah teles- prostega časa v naravi, če bo novzgojnega dela na šoli. Ob učencem približala naravo in jih slednji ugotovitvi moramo pri- usmerjala v to, da se bodo poznati, da so izleti, obogateni s zneje, ko bodo zapustili šolske smotrnim programom, res naj- klopi, sami vračali v naravo in primernejša, najbolj učinkovita iskali v njej moči za izvrševanje in najbolj množična oblika SVojih službenih dolžnosti in na-športnega dne. Športni dan, ko i0g v družbi.
učitelj pripelje učence iz bližnje Vrednost izletov lahko oceni-šole na ogled srednješolskega mo takole: 1. fiziološki vpliv; 2. tekmovanja, nato pa odide do- prispevek k splošni izobrazbi (šir-mov, res ne zasluži tega imena, jenje obzorja, spoznavanje kra-Žal je takih primerov vse pre- jeV) poglabljanje znanja); 3. sredic-	stvo za okrepitev kolektiva; 4.
Na osnovi podatkov prosvet- aktivni odmor, no-pedagoške službe vemo, da iz- Pravilno organizirani in priletna dejavnost na šolah ni taka, pravljeni izleti poleg telesno-kot si je želimo. Vse preveč po- vzgojnih in zdravstvenih nalog gosto izlete in športne dni nado- rešujejo tudi naloge intelektual-meščajo razne ekskurzije, ogledi ne> moralne, estetske in deloma muzejev in razstav. Izleti so sla- tudi politehnične in predvojaške bo pripravljeni in slabo organi- vzgoje. Zato bi za pravilno orga-zirani. Res, da je temu dostikrat nizacijo, izvedbo in pestro vsebi-
vzrok ležernost uprave šole in
Mladinsko petje v Zagorju
__ Otroci ki iih it	iT-l- “T	V zagorski občini je mladin- Mentor zboru je znani stro- in republiške inštitucije ter za-
ovira nenokretnost ki imiir, nčn ,	1 de, ez,m korektivne gimnasti- ska pevska dejavnost izredno kovnjak za mladinsko petje in savska podjetja,
van intelekt in govor ter zdrave vsa^ dan vs* °froci v zavodu, razgibana. Občina premore več nekdanji dirigent znamenitega Novembra b<
ali pa rahlo oškodovane roke	Zavod, v katerem je letos 64 kvalitetnih mladinskih pevskih trboveljskega SLAVČKA prof. 95-letnico nepretrganega	_____ _	_ „
‘	postelj, bo že prihodnje leto pre-	zborov, največje uspehe doma in	Avgust Šuligoj. Finančno pa mu	dinskega petja na sedanji šoli To-	otrod	na	lzletu	sproste	i’n	se	po_
— Otroci s	težjimi telesnimi	tesen Ker je vipavski zavod edi_	v tujim pa dosega centralni za-	pomaga občinska zveza kulturno	neta Okrogarja. Ob jubileju že-	kažejo tak	kakršni	so	v resnici,
posledicami, ki	povzročajo težave	nj te vrste, iščejo v njem pomoč	§ors'ki mladinski zbor, ki si je	prosvetnih organizacij občine Za-	limo zboru še mnogo uspehov in
tudi njihovemu duševnemu raz-	0tr0Cj jz vseh krajev Slovenije.	pred letom nadel ime VESNA, da	gorje, svet za prosveto in kultu-	mnogo prijateljev,
voju. Ob premagovanju krčev ali Oe bi hoteli vključiti vanj vse ki tako nadaljeval napredno ro ter nekatere druge občinske	Nande Razboršek
nehotnega gibanja se silno utru- otroke ki so že kategorizirani za fijo.’. nphova koncentracija je tako zvrst šole, bi potrebovali krajša imajo pa neizmerno voljo najmanj i2o postelj! do dela. Izdelki, ki jih napravijo, so jim v pravo zadoščenje. V _Po zidovih na hodnikih, v raz-
zbor slavil že mla-
no morali biti zainteresirani tudi učitelji drugih predmetov, saj se jim ravno z izleti odpirajo široke možnosti za posredovanje gradiva z ožjega področja. Vendar pa glede tega ne smemo iti predaleč. Izleti v okviru športnih dni naj rešujejo prvenstveno tiste naloge, za katere so namenjeni.
Ko proučujemo koristen vpliv izleta na mladega človeka, ne smemo pozabiti dejstva, da se
predvojno pevsko kulturo istoimenskega društva. Sprva je deloval zbor na osnovni šoli Toneta Okrogarja, danes pa prepeva v njem sto pevcev z obeh zagoi-
to skupino so učitelji prišteli tu- re(fih in spalnicah visijo slike, skih osemletk Na zadnji repu- uksa 20.
J,-	__________•	-	- , , , tr!	„ux..	.... ......	. J .	, ieea živi
di otroke z ohranienim intelek- ki so jih napravili otroci, obču- hi iški rcviV’v Pelin ie" rtoseeel jega življenja in med temi vsaj do- ni bilo mogoče doseči, to in ono pa
uiauiie z onranjemm mteieK- ,	,, j H..,v	Puv'“ Diisia reviji v Lei ju je dosegel brih 50 let de]a_ če odžtejerao zadnje tudi pograjal, da bi opustili. Ne mo- prepuste same sebi
tom, ki osvajajo teoretični pouk, dovali smo njihove vezenine in zbor prvo mesto, na zvezni pa
ne morejo pa praktično delati.
— In tretja skupina: otroci, ki imajo lepo ohranjene roke in
tehnične izdelke. Poklicna uspo- drugo. Zbor že nekaj let vodi sobljenost? O tej bi težko govo- Rihard Beuerman.
rili optimistično — so nam dej a-
govor, duSevne motnje pa so pri Smerna ‘deS^bfSia^ " ? »J«™'1!, “'P«?1”	SrSote,
Če bi listali po kroniki zbora, o njegovih uspehih doma m
Zato lahko učitelji na izletu* mnogo bolje kot v šolskih klopeh, spoznajo njihove moralne lastnosti in lahko tudi najbolj vzgojno vplivajo na njihove postopke in jih skušajo usmerjati. Zato moramo obsojati take izlete, ko učitelji pripeljejo učence na določeno mesto, nato pa jih
___ ____________, namesto, da
desetletje. Ni vsakemu dana sreča, da rem pozabiti misli, da bi tako rad vi- u: »1: „„j	r-v
se more s tako visokega vrha ozirati del povsem uresničeno našo šolsko U1	u ..V111’ ' , lipoziutvcui,
daleč nazaj.	,	reformo v vsaki šoli, še posebej pa v usmerjali njihovo dejavnost in
Bilo je pred mnogimi leti, ko si naših odročnih vaseh in ne nazadnje sodelovali pri njihovem progra-
in vstopil. veseli nas. da si dočakal svoj vi- mu- Predvsem razredniki morajo je kmalu šoki jubilej in k 80-letnici ti iskreno sodelovati pri Šolskih izletih V
Francu Karimsu
Nismo šteli, pa vendar je letoš- lej spregovorila tudi o današnji šoli. oktobra minilo 80 let tvo- Marsikaj si pohvalil, češ tega nekoč
.kot šolski nadzornik) med učno uro potrkal na 'vrata razreda Nehotno zardevanje pa
gubi jo nit mišljenja.
Izdelki pri tehničnem pouku, pisava in risbe so podioha diagnoze njihove bolezni.
Trda pisava in risba: napravil jo je otrok z otrdelimi udi. Pi-
V preteklem šolskem letu se je veku prvo zadovoljstvo z delovnim javnosti pokazal 32-krat. Imel je m^^h^^aiTodrobn^ničrmo5^^ 15 samostojnih koncertov. Pot ga didaktični vozni red in priporočal ko-je vodila po Avstriji, Češki, Poli- rekture po opravljeni delovni lekciji, še vedno bori s fi- skL V Avstriji je nastopil v Gra- neki^temi Sfz spomln:|ara• kak0 31 ob
nicah ali za delo na domu. Toda — za določena načrtna dela zavod nima opreme.
Zavod se
SILV^ h/it
. .	. .	—	,	,	, ..	---- —.....- prazgodovine predlaga!
nancniiM težavami. Strokovni de- zu> Leobnu m Wienerneustadtu. v imenu jasnosti predstav primerjave lavci imajo še vedno neustrezne na Češkem v Brnu in Jihlavi, na	praribičem . z da-
dohodke; zanje tudi ni mogoče Poljskem pa v Tarnawski Gori ^ne1 ure si tudl	kako na”
pri Katowicah. Večkrat je na- poteka tak razgovor z učenci, ker Stopil V Zagorju, gostoval pa je nam herbartizem ni več ustrezal.
-- <*<--1--- —j t-	-m------ Nekai let nnznpip so nastale pri
ko si pokazal mlademu člo- čestitamo z željo, da bi se še naprej okviru športnih dni.
Različne oblike izletov, kakor tudi kraj (mesto) izleta, je treba sistematično razporediti v času osemletnega šolanja tako, da bodo zahteve v fiziološkem in vsakem drugem pogledu iz leta v leto večje. Le tako izleti ne bodo dolgočasni, temveč bodo udeleženci na vsakem izletu doživeli nekaj novega in se spoznali z
_______________      „	oblikami -koristenja
c, ki redkim izjemam v takratni' Jugoslaviji- >>slaboT-ža'pisa- prostega časa V naravi. Mesto iz-nih organizacijah službovati v najraz- leta ne sme biti odvisno samo od
njegovih po-
Z. Z.Ci.1 U, Llct Ul	oc
dobro počutil med Kajžarjem in Vinskimi vrhovi!	Prijatelji
Taram Jmrcmčeva -osemdeseUetnica
Pred nedavnim je praznovala lep jubilej — 80-letnico življenja in več kot 40 let vzgojiteljskega dela med ljudstvom in v šoli učiteljica Tarina Juvančeva.
Čeprav doma iz Ljubljane je mo-
staie pri raja Zaradi svoje napredne miselno-
, ,-- : - a.. manJ sti pri svojem poklicu in sodelovanju IdZllcnimi
vroče razprave,	■	•'
su c
v Šmartnem pri Litiji, Kisovcu, ueiteijskm IL^ovanifh bolj
Cemseniku m drugod.	v	......
V tem času je prepeval zbor
S	EfiHiJFlKSre	ssst. s srsz&JZJgz * -
no, na osnovno šolo Ledina, je prišla hoče učiteljica vedno tja. Prav šele pred pričetkom druge svetovne tako ni pravilno, da je bil učenec iz Ljubljane v času osem-
Takšna je pisava možgansko ohromelih otrok
ni, češčini, poljščini, ruščini, latinščini itd. Na svojem repertoarju ima renesančne, narodne, umetne in delavske pesmi. Od starejših komponistov prepeva Gallusa, Vodnjamskega, Mozarta
pot, kot so jo pač mladi pojmovali
in druee novejši renertoar na in za!iovar:iali P° svojem znanju in m aruge, novejši leperioar pa prepričanju, z razumevanjem si
obsega med drugimi E. Adamiča, spremljal uspehe in težave in mladim
M. Kogoja, S. Mihelčiča, R. Gob- zaupa! reformne poskuse in predava-
so vmes tudi »osebni vist in podobne človeške slabosti. Vihar se je polegel, zavore pri delu so
bile premagane in »delovna, življenj- vojne. Med vojno je odšla v pokoj, ska, aktivna šola« je šla dalje svojo ves čas pa sodelovala pri OF.
Nadja flmbrožičeva
dobiti V Vipavi ustreznih stano- Vrh m/s k p ra°n t*" ^ nAsto 1 i k a0Zpn 3 P ■> v ?i0<?i.bil upokojen, s rani Vedeti moramo Ha notre Vrbovškega, J. Dostallka, B. Pd- krat obiskali na tvoji do: vanj. Vedeti moramo, da potre- pandopula> v. Muradelija, T. si se izkazal kot izkušen s
Dtljejo v zavodu Čeprav imajo CiAnliokn in številne druee	nogradmk. Po 1. 1945, ko se je začela po radiu ... ___
majhno kapaciteto — široko za- u a	s •	socialna preobrazba v domačem kraju kramlja s kolegicami
letih službovanja v pokoj. (Žal ji je za vso to trdo prehojeno pot ostala le skromna pokojnina).
Tarina Juvančeva živi smo te več- svoji sobici v pjubljani,
_	.	. ,	, ,	-jmačiji, kjer na bolniški stol. Se vedno je živahna,
T. 81 se izkazal kot izkušen sadjar in vi- zanima jo sedanjost, ki jo spoznava ^P^radrnk.^ Po 1. JL945, ko se je začela po radiu in časopisih. Najraje po-
po osvoboditvi je še nekaj let uči- letnega šolanja približno osem-la na Ledini, nato pa je odšla — po 40 krat na Šmarni gori ker ie nač
letih služhnvania v nnlrni. iZal ii lo	BOll, Ker je pdC
ta izletniška točka najbližja nje-
govi šoli; ni pa vedel, kje je Pol-
priklenjena ^°grajS,ka grmada’ kje Lubnik in -	kje Rakitna.
Učenci naj gredo na izlet ved-nekdanjem no drugam- Mete je treba plani-
liSISSEjS	s
Pred nedavnim so se svojci, lavca, logopeda, učitelja za ročno	iz Brna; zbora sta enkrat že io v®kko	«“bezen	do	zemlje.
vzgojo, okulista, fizioterapevta,	izmenjala gostovanji Dirigent	Kadarkoli sem	te	obiskal, sva vse-
negovalke...	ima stalne stike z dirigenti mla-
Po stopnicah prenašajo otroke	dinskih pevskih zborov iz vzhod-
strežniki, v pritličju stavbe pa	nih držav, od koder dobiva vso
stoji neuporabno dvigalo. Ne za-	najnovejšo tovrstno literaturo,
to, ker bi bilo pokvarjeno, tem-	Nikoli ni v zadregi, kaj bi mladi
za njegovo	pevci prepevali Tudi načrtov za
bodočnost mu ne manjka. V tem
prijatelji, dijaki in znanci poslovili od dragega in vsega spoštovanja vrednega človeka, Nadje Ambrožičeve, profesorice-slavist-ke na novogoriški gimnaziji.
Nadja Ambrožičeva, ki se je rodila 1. 1927, je bila doma iz na- več ker ni denarja rodno zavedne goriške družine, zasteklitev.
m. t.
Silvo Kristan
Njena bolehnost in telesna šib- Kljub težavam pa gre delo v šolskem letu pripravlja gostova-kost sta bili pravo nasprotje nje- vipavskem zavodu strmo pot nje v več jugoslovanskih mestih, ne notranjosti, ki je izžarevala navzgor. Rehabilitacija otrok z Njegove želje segajo vse tja do nepopisen elan in trdno, nezlom- možgansko paralizo je mlada ve- Beograda. V prihodnjih letih pa Ijivo voljo.	ja med	medicinskimi specializa-	naj	bi prišlo do velike medna-
Kot sedemnajstletna maturant-	cijamd.	Večje izkušnje imajo s	rodne izmenjave zborov, na kaka klasične gimnazije je	postala	to panogo le Američani in An-	teri	bi sodelovali zbori iz' Sovjet-
že naslednje leto (1. 1945)	član in	gleži.	ske	zveze, Poljske, Češke, Mad-
sekretar SKOJ-a za vzhodno gori- y Zavodu Janka Premrla- žarske, Bolgarije, Avstrije, Jugo-ško četrt. Družbeno politična de- Vojka — v šoli, delajo po načrtu slavije in še od kod. javnost in delo v ZK sta izpolnili posebne osnovne šole (s poseb- Letos v poletnih mesecih je dobršen del njene življenjske poti. nim poudarkom na delovni tera- imel zbor v gosteh mešani mla-Diploma profesorja-slavista, ki piji in skupinski logopediji), pri dinski zbor graških učiteljiščni-jo je pridobila Nadja Ambrožiče- vzgoji pa žele otroka usposobiti kov in dekliški pevski zbor iz va na ljubljanski univerzi, ni bi- za samostojno življenje. Z delov- Graza. S tako razgibano dejav-la zgolj formalnost: govorila je o no terapijo naj bi si pridobil vse nostjo si je pridobil zbor že ve-dobrem strokovnjaku in odlič- življenjske navade tako, da po- liko prijateljev dojna in na tu-nem predavatelju.	stane čim manj odvisen od '	”	" '	" ' ’ v
Vse te odlike in svojo požrtvo- drugih, valhost je v zadnjih desetih letih	* * *
povsem posvetila novogoriški gimnaziji, katere razvoj bo ostal V vipavskem zavodu delajo zbor le boljše učence, da ne bi trajno povezan z njenim imenom ljudje s trdno voljo. Njihovo hu- prišlo do večjih očitanj, da je In spominom nanjo.	mano delo potrjujejo tele besede: zbor kriv slabšemu uspehu.
jem. Marsikatero privlačno povabilo za gostovanje pa mora žal odkloniti, ker šola zahteva od učencev svoje. Dirigent izbira za
Pri ogledovanju Gradca se je del mladinskega pevskega zbora iz Zagorja mudil tudi na dvorišču deželne vlade m tamkaj zapel nekaj pesmi, Okna so bila kmalu polna poslušalcev
PROSVETNI DELAVEC
RADIO IN ŠOLA
Srednja stopnja:
25.	oktobra ob 8.55
26.	oktobra ob 14.05 II. progr.)
ZEMLJA, VELIKANSKI ŽIVLJENJSKI PROSTOR
Upamo, da bomo s to oddajo ustregli zahtevi šolskega učnega načrta in še več: dr. Kazimir Tarman, ki nam je to oddajo napisal, je zajel snov tako široko in zanimivo, kot bi jo v šolski knjigi pač težko našli. Najprej je postavil Zemljo na svoje mesto med devetimi planeti, ki krožijo okoli Sonca, opisal njeno kroženje in s tem že naznačil, koliko svetlobe in toplote prejema od Sonca j.n zaključil to začetno misel o življenju na Zemlji tako: svetloba, toplota in plinska sestava zraka na zemlji so tisti fizikalni činitelji, ki so odločali pred milijardo in pol leti, ko se je porajalo življenje na Zemlji in ki usmerjajo tudi zdaj obstoj in razvoj življenja na Zemlji.
To je zapleteni in najtežji stavek v oddaji, a takoj za njim sledi zanimivi razgovor o starosti naše Zemlje in o prvem življenju na njej. (To so bila bitja zelo enostavne zgradbe, še mnogo preprostejša, kot so zdaj živeče alge in praživali. Iz- teh bitij pa so se v teku milijonov in milijonov let razvile neštete vrste rastlin in živali. Učenjaki, botaniki in zoologi so našteli že 270.000 rastlinskih in okoli 1,100.00 živalskih vrst. Vsak dan odkrivajo raziskovalci nove rastlinske in živalske vrste in seznam novo odkritih vrst se vsako leto po-
Nižja stopnja:
28.	in 29. oktobra: Najmanjši in najmlajši naše čete
4. in 11. novembra: Od česa živimo
10. in 11. novembra: Pojte z nami 18. in 19. novembra: Veter 25. in 26. novembra: Deklica z junaškim srcem
2.	in 3. decembra: Narišimo zgodbico
množi za nič manj kot 10.000 novih vrst. Koliko pa je to? To je strašno veliko, npr: če bi moral naš dnevnik DELO ponatisniti imena vseh rastlinskih in živalskih vrst, bi jih priobčeval v polnem sedanjem obsegu okoli devet mesecev dan za dnem.)
Potem nam avtor pomaga, da se ozremo okoli sebe: na gozdove, travnike, pragozdove, planinske pašnike in senožeti in v njih nam opisuje združbe rastlin in živali.
"Živali in rastline pa so med seboj povezane v dolge prehranjevalne verige. Osnovni proizvajalci hrane na naši Zemlji so zelene rastline — one pretvorijo v svojem telesu sončno energijo v kemično energijo, ki jo potem kot hrano posredujejo živalim.
In človek? Navsezadnje je tudi človek del narave. V sodobnem svetu, ssredi vseh pridobitev tehnike kar preveč pozabljeno, da smo tudi mi člen narave med milijoni drugih organizmov — Človekovo najvažnejše spoznanje je, da mora živeti v sožitju z živalmi, žuželkami in rastlinami — če hoče živeti.
Nižja stopnja:	28. oktobra ob 14.05 (II. progr.)
29. oktobra ob 8.55
NAJMANJŠI IN NAJMLAJŠI NAŠE ČETE
Pred dnevom, ki je posvečen spominu mrtvih, ne-le tistih,* 1 * * 4 s katerimi so nas vezale družinske ali prijateljske vezi, marveč tudi tistih tisočerih, ki so darovali življenje za našo svobodo, gotovo ni razreda v naših šolah, ki se ne bi te dni pomudil pri tem spominu bodisi z besedo ali pie-tetno svečanostjo. V želji, da se vključimo tudi po svoji plati v tematiko razrednih pogovorov, in da po svojih
RADIJSKA IGRA ZA OTROKE
(vsako nedeljo ob 8.05)
1.	novehibra: Miško Kranjec: POVEST O ŽALOSTNEM POŠTARJU,
umetniška pripoved Rudija Kosmača
6. novembra: Vasja Ocvirk: KAMEN NA KAMNU STOJI (prva izvedba)
13. novembra: Josip Kriškovič: BELA LILIJA (ponovitev)
20. novembra: Svetislav Ruškuc: DEDKOV DED (prva izvedba)
27.	novembra: Aleksander Maro-dič: JUNAKI MIHCEVE BRIGADE
(ponovitev)
29.	novembra: Marjan Kolar: SOTESKA JUNAKOV (prva izvedba)
30.	novembra:	VESELI TOBO-
GAN, javna otroška oddaja
4. decembra: Aleksander Popovič:
KOT KRAGULJCKOV CINGLJANJE (ponovitev)
možnostih te razgovore ilustriramo, smo pripravili za male poslušalce oddajo z zgodbo iz dni NOB. Posvečena je spominu tistih, ki so se — čeprav skorajda še otroci — ramo ob rami z odraslimi zavestno in z vsem pogumom borili, a tudi umirali.
Vasja Ocvirk je iztrgal listič iz svojega partizanskega dnevnika ter pred bralca in poslušalca razgrnil zgodbo »o najmanjšem in najmlajšem svoje čete«. Doživel in zapisal jo je bil v hribih nad Litijo, kjer sta se stikali takrat nemška in italijanska meja. Zgodbo začne s tistim dnem, ko je prišel Jure v četo, oborožen s puško in bombami, ki jih je bil nabral ob meji. Zbežal je z doma, da postane borec, in niti komandirjevo prigovarjanje niti materina prošnja, naj se vrne, nista zalegli, ostal je v četi — najmanjši in najmlajši partizan. Dalje se spominja Jureta kot pravega borca, riše ga v akcijah, v prenašanju naporov, ob premikih, riše njegovo iznajdljivost, saj je znal izkoristiti s svojo otroško zunanjost, da je prelisičil sovražnika. Vse mu je šlo po sreči. Toda tiste noči, ko so se v hudih bojih prebijali čez Kolpo, je Jure utonil. Morda je bil ranjen, morda ga je spodneslo. Naslednjega dne so tovariši iskali njegovo truplo, a ga niso našli. »Nad motnimi valovi Kolpe je odjeknila salva v spomin najmanjšega in najmlajšega partizana naše čete,« pripoveduje spomin, zapisan na porumenelem listu partizanskega dnevnika.
Za radio in za mlade poslušalce je Ocvirkovo zgodbo priredil Miroslav Košuta.
Srednja stopnja:
25. in 26. oktobra: Zemlja, velikanski življenjski prostor
2.	novembra: Spomenik svobode
8.	in 9. novembra: Fran Levstik, pesnik za otroke
15. in 16. novembra: Nenavadni obisk v Slovenskem šolskem muzeju 22. in 23. novembra: Narodi Jugoslavije
Višja stopnja:
25. in 27. oktobra: Pisatelj France Bevk
3.	novembra: Dragocena pesa
8. in 10. novembra: Zaporedje me-lodU v večglasju
15. in 17. novembra: Med Efratom in Titrisom
22. in 24. novembra: Bori, bori, temni bori
1.	decembra: Atomi — služabniki
Višja stopnja:
25. oktobra ob 14.05 (II. progr.)
27. oktobra ob 8.55
PISATELJ FRANCE BEVK
Oddaja o Francetu Bevku bo poleg kratkega življenjepisa in kratke oznake njegovega dela obsegala nekaj misli o tolminski pokrajini in njenih ljudeh, ki jih pisatelj opisuje v svoji prozi, nekaj misli o nji-
hovi zgodovini in njihovem uporniškem duhu, ki se je pokazal tako v času kmečkih uporov, kot v času fašističnega nasilja.
Kako je Bevk oblikoval to problematiko, bodo pokazali odlomki iz nekaterih del (Pravica do življenja, Iskra pod pepelom. Kaplan Martin Čedermac); v povezavi s tematiko kmečkih uporov in življenja tolminskih ljudi pa bo kot izrazno nasprotje podan še kratek odlomek iz Pregljeve Matkove Tine.
Srednja stopnja:
2. novembra ob 14.05 (II. progr.)
SPOMENIK SVOBODE
To pot bomo šli na Urhov grič, onstran Golovca pri Ljubljani. To bo naš jesenski sprehod in želimo, da bi bilo takrat sončno, tako bomo še bolj sprejeli lepoto urejenega spominskega prostora na Urhu, ki ga je uredil pred leti inženir arhitekt Kobe. Spomenik svobode na Urhovem griču pa sta postavila Zdenko Kalin in Karel Putrih. Kako pa, ko pa svoboda nima telesa, ko svoboda vendar ni nekaj, kar bi se dalo videti, prijeti, upodobiti?
Poglejmo si.
Po prvi strmini na grič stopimo na široko, z belim kamnom posuto cesto. Po petih minutah hoje smo pri cerkvici.” Ta bela cesta sem do cerkvice je kakor pot trpljenja, ki jo je prehodil naš narod do svobode, prav tako široka in čista. Bele stene in gredice pa so kakor lepe, sočutne misli in spomin na naše junake, ki so nam s svojim življenjem priborili svobodo.
Arhitekt ni nič spreminjal mračne mučilnice in cerkve, ki je njen zvonik še zdaj prerešetan s kroglami mitraljezov. Hotel je, da bi še mladi rodovi, ki krvave vojne niso doživeli, občutili ob pogledu na mučilnico prav tako grozno, kot so jo doživljale nesrečne žrtve.
Od tod vodi široka pot spet navzgor k veličastnemu spomeniku — iz trpljenja v svobodo.
Če vstopimo najprej v hišo žalostnega spomina, kjer so belogardisti mučili svoje jetnike — bomo prišli v prašne, zatohle kleti. Krvi na stenah ne bomo več našli, ker jo je izbrisal čas. V zidovih pa so še vdelani železni obroči,' h katerim so belogardisti prikovali jetnike, jih tepli in pobijali. (Koliko bridkih spominov! Kolikor junakov, ki jih ne smemo nikoli pozabiti!)
Iz podzemnih temnic se vrnemo na prosto in še v cerkvico, ki je bila nekoč prijazen okras pokrajini, pa so jo med vojno spremenili v zlovešče strašilo. Utrdili so jo v bunker in tu so belogardisti zborovali in naklepali krute načrte. Tu so zbrane fotografije krvoločnežev v fašističnih uniformah. Ves muzej je arhitekt opre-
mil z napisi, tako da vsak obiskovalec spozna zgodovino Urhove mučilnice.
Iz cerkvice se vzpnemo navkreber k veličastnemu spomeniku, kakor bi se skozi žalost krvavega žrtvovanja dvignili k veselju in zmagi.
Kar je zasnoval arhitekt, sta mojstra kiparja čutovito izvedla in dopolnila. Iz granitnega temelja rase kamniti cvet, nad njim pa kipi v višino petih metrov, skupina kipov'iz zvenečega brona. To je vrhunec slavnostne pesmi, ki smo ji dali ime Spomenik svobode. Vsa velika bela kocka je iz istrskega kamna, ki bo kljuboval vsaki zimi in dolgim stoletjem. Na vseh štirih vogalih so v velikih vdolbinah štiri skupine kamnitih ljudi. Njihovi obrazi in njihove kretnje izdajajo trpljenje in žrtvovanja Prikazala sta potek borbe vsega ljudstva.
Zgoraj na belem kamnu je skupina desetih bronastih teles. Roke so dvignjene, vse kipi kvišku- — to je konec boja, poslednji juriš, to je že svoboda.
In vse to, kar vidimo na Urhu, je resnično mogočen spomenik svobode.
Oddajo nam je napisal Zvone Kržišnik.
Višja stopnja:	3. novembra ob 8.55
DRAGOCENA PESA
Dokler je bila Evropa odvisna od kolonialnega sladkorja, je bilo na našem kontinentu tega tako potrebnega hranila bore malo. Bil je le privilegij bogatinov.
Na podlagi znanstvenih dognanj kemika Markgrafa je dobil Franz Carl Achard prvi sladkor iz sladkorne pese .in postavil leta 1801 na svojem posestvu v Sleziji prvo tovrstno tovarno. Pesni sladkor je veljal le za nadomestek trsnega sladkorja in Achard je moral pretrpeti mnogo ponižanja in sovraštva. Pesni sladkor je zmagal šele po Napoleonovi kontinentalni zapori.
(Sladkorna pesa uspeva na hu-mozni aft laporni zemlji. Raste nad pol leta. Presajati je ne smemo, tre-
'Ea pa jo je osipati in okopavati. Po dolgoletni selekciji je narasel odstotek sladkorja v pesi od prvotnih 6 in pol odstotka tudi na 18 odstotkov
Predelava. Sladkorne tovarne delajo samo jeseni, ker pridelek ne sme dolgo ležati. Postopek pa je naslednji:
Nižja stopnja:
4.	novembra ob 14.05 (II.prosi.)
5.	novembra ob 8.55
OD ČESH ŽlvIMO
pesa strtittjo v peiode, kjer jo\ Operejo
stroj zreie oprano peso v rezance
voda izltni iz rezancev sladkor
apneno mleko odstrani kisline v beljakovine
žveplov J vok is razbarva sladkorni sok
v posebnih kotlih (vakuruskih) aparatih) sl. sok kuhajo, da se zgosti v sirup in / deloma Že kristalizira
centrifugalni stroj hči slad. kristale kot surovi sladkor
melasa odteka.
ponovno razsbopljeni surov! sladkor filtrirajo skozi kostno oglje
otiiteni tekoči sladkor ponovne kristalizirajo
To vprašanje postavljamo mladim poslušalcem, ker bi jim radi povedali, da živimo od dela — bodisi od svojega ali drugega. Ker se pa dandanes človek malone ne more čisto sam oskrbeti z živežem, z obleko in z vsem, kar potrebuje za normalno življenje, in ker v naši družbi nima nihče pravice živeti zgolj na tuj račun in za tuje žulje, mora vsakdo delati. Živimo torej od dela — bodisi ročnega ili umskega. Ker pa ta resnica, suha, kako je povedana, ne sede rada kar sama od sebe v zavest, jo je za mlade poslušalce Viktor Konjar povedal v zgodbi, ki jo bo dovolj prijetno poslušati, a bo vendarle zalegla za razmišljanje in dodatne razgovore.
Stvar se zaplete krog prgišča jabolk, ki jih kmet Jerneje pokloni trem šolarjem na poti s trga, češ — nesite domov, bodo mame vesele. Fantje pa se gredo z jabolki žogobrc. Kmet slučajno še opazi to početje, dobi Rada — enega od teh nepridipravov v pest in ga pospremi domov.
»Veste, ne tožarim rad, a včasih le ne gre drugače... Vidite, jaz sem po poklicu kmet: zemljo obdelujem in živino redim, to je moje delo. Vsak je ponosen na tisto, kar ustvari z delom svojih rok ali svoje glave. Jaz na primer sem ponosen, če mi zemlja dobro obrodi. Vesel sem, če mi dajejo krave veliko mleka. Dobro se mi zdi, če kdo pohvali moj krompir ali sadje ali zelenjavo, kadar jo pripeljem na trg. Življenje me je naučilo ceniti lastno delo in delo drugih.« ... tako je med drugim povedal Jerneje Radovim staršem in ti so mu bili hvaležni, da se je potrudil s fantom do njih. Rado se oprosti,-Jer-nejcu je všeč, da je naletel na razumevanje, in povabi družino k sebi na vas.
V počitnicah res obiščejo Delničarjevi kmeta Jernejca. Spet in še
Srednja stopnja:
enkrat se razplete pogovor okrog tega, kako človek ne more vsega s sabo in okrog sebe opraviti sam in da smo na svetu drug drugemu potrebni in dragoceni. Radu je seveda ob takšnem in podobnem modrovanju dolgčas, ko pa se razgleda okrog Jernej čeve hiše in hleva in se seznani s sosedovimi pobi, ga je že eno samo veliko zanimanje. In ker nima nič proti, ko ga Jerneje povabi, ostane štirinajst dni pri njem; lahko si bo zaslužil za počitnice.
Mater in očeta skrbi, kako se bo sin obnesel. A ko prideta ponj, vidita, da je fant ves drug. Tudi Jerneje pove: zaslužil si je za počitnice, priden je bil, celo manjkal mu bo. In ko sta se potem nekoč pomenkovala mama in sin, in je mama rekla: »Se spominjaš, kakšen si bil?«, je Rado odgovoril: »Kaj, ko pa nisem včclel, od česa živimo. Zdaj pa vem.« Res, si misli mama, zdaj ve, da brez dela in brez skrbi ne gre. In si želi, da bi Rado zmerom vedel, da ne bi nikoli pozabil.
Višja stopnja:
8. novembra ob 14.05 (II. progr.)
10. novembra ob 8.55
ZUPOEEBJE MELODIJ V VEČGL&SJU
Zadnjič je bilo govora o sozvočjih. Spoznali smo, da morajo pravilno izbrana sozvočja lepo poudariti značaj melodije in prispevati k popolnejši zvočnosti skladbe. V tej oddaji pa bomo spoznali še en način večglasja, kjer ne gre za podpiranje melodije s sozvočji, marveč za istočasno združitev ali prepletanje več podobnih ali pa tudi precej različnih, včasih navidez povsem nesorodnih melodij, ki pa se vendar stopijo med seboj v skladno celoto.
15.	novembra ob 8.55
16.	novembra ob 14.05 (II. progr.)
NEM VIDNI OBISK ¥ SLOVENSKEM ŠOLSKEM MUZEJU
^ a
Sladkor
' Melasa je gosto tekoča, rjave barve, vsebuje še do 50 odstotkov sladkorja, vendar pa ga ne moremo ločiti. Zato jo uporabljamo za pridobivanje kvasa in špirita. Rezanci pa služijo po izluženju za živinsko krmo.
Pridobivanje sladkorja iz pese zmaga šele po Achardovi smrti, vendar na njegovih izsledkih.
Srednja stopnja:
Oddaja je nekakšno opozorilo na slovenski šolski muzej in seveda tudi vabilo, naj si ga šolarji (posamezno ali z razredom) ogledajo. V njem bodo našli mnogo zanimivih predmetov, učil in knjig ter izdelkov svojih
8.	novembra ob 8.55
9.	novembra ob 14.05 (II. progr.)
I Vsebina oddaje: Ko so F. C. Achardu v Berlinu posreči dobiti iz pese prvi sladkor, sprejmejo ljudje novico z velikim zanimanjem in pričakovanjem. Neki vojak si privošči . šalo in raznese nekaterim odličnim osebnostim trsni sladkor kot Achar-dov vzorec pesnega. Potegavščina podžge druge znanstvenike, da skušajo uveljaviti svoje načrte za pridobivanje sladkorja iz javorjevega -soka. Tudi vlada ponudi pomoč Achardu. če dokaže donosnost svojega postopka. Achardovo delo je naporno. Otepati se mora s skrbjo za dovolj »sladko« peso; na Mecklemburškem ! najde vrsto »rdeči mangold«. Otepati se mora s kraljevo komisijo, ki mu meče polena pod noge in z ljudmi, | ki hočejo njegovo delo onemogočiti I na račun svojega dobička ob trgovini / s trsnim (kolonialnim) sladkorjem. ^Ponujajo mu podkupnino, toda ‘ Achard ostane mož.
FIIN LEVSTIK, PESNIK ZI OTROKE
Fran Levstik se je rodil 1831. kot kmečki sin v Retjah pri Velikih Laščah na Dolenjskem. V gimnazijo je hodil v Ljubljani. Vendar ni nikoli napravil mature, čeprav je bil zelo dober dijak. Tako ni mogel nadaljevati študija na univerzi. Toda že v gimnazijskih letih je začel pisati pesmi in jih je leta 1854 izdal v knjigi. Pesmi so pri mladini doživele velikanski odmev. Zaradi svoje iskrenosti, pikrosti in bodic, ki so letele predvsem na mračnjaško duhovščino. se je le-tej zelo zameril. Odslej naprej ga je preganjala skoraj do konca njegovih dni. Zakaj Levstik je bil mož, ki je vselej odkrito povedal, kaj misli. To pa se tedaj na Slovenskem ni cenilo, ampak preganjalo. Tako je pesnik zelo težko našel službo, da se je lahko preživljal. Ker pa je s svojimi kritičnimi spisi, javnimi nastopi in pesmimi neusmiljeno šiba! tedanje razmere pri nas, jo je pogosto tudi izgubljal.	j
Vse to pa ga ni odvrnilo od njegovega vsestranskega književnega dela. Pisal je kritike in razprave, pesmi, dramske igre, napisal je čudovito ljudsko povest Martin Krpan, ukvarjal pa se je tudi z jezikovnimi vprašanji in je veljal za enega najboljših poznavalcev slovenskega jezika v tedanjem času.
V kasnejših letih je začel pisati tudi pesmi za otroke, ki jih je pod naslovom Otroške igre v pesmicah priobčil v mladinskem listu Vrtec, katerega je dolgo časa tudi jezikovno popravljal.
Pogosto je zahajal v družino svojega prijatelja dr. Hinka Dolenca. Posebno rad je bil v družbi domačih otrok, s katerimi se je šalil, pravil zgodbe, jim prinašal svoje pesmice.
In takega — pesnika za otroke, vam bomo v tej oddaji predstavili Frana Levstika.
Oddajo je napisal Niko Grafe-
vrstnikov in prednikov, po katerih bodo spoznali zgodovino šole. Naj vam posredujemo odlomek iz oddaje, ki vsebuje največ dokazov o tem.
Prve šole pri nas so bile latinske in samo v krajih s škofijskim sedežem. V njih naj bi se naučili dečki psalmov, branja, petja, izračunavanja cerkvenih praznikov in seveda latinščine. Nekoliko več je bilo samostanskih šol’ toda v teh so se šolali samo bodoči redovniki in redovnice. To so bile notranje šole.
Ce pa je imel samostan tudi zunanjo šolo, so hodili vanjo samo otroci domačih plemičev, ki so bili pri nas zgoij tujci. Le tu in tam se je slovenskemu otroku posrečilo, da je prišel v župnijsko šolo, kjer si je župnik sam vzgajal svoje pomočnike, to je ministrante, pa tudi bolj odrasle duhovniške kandidate, da so mu pomagali pri cerkvenih opravilih. Učili so se raznih molitev, petja in branja, seveda v latinščini.
Več priložnosti za šolanje so imeli sinovi meščanov, kajti proti koncu 13. stoletja so nastale pri nas mestne šole, ki so postavile temelj šolstvu, izboljšale učno delo in polagoma uveljavljale materinski jezik učencev. In tu v tej veliki kuverti — razlaga vodnik po muzeju — imamo prefotografirano šolsko knjigo, ki jo je leta 1555. napisal protestantski višji duhovnik Primož Trubar že v slovenskem jeziku. V naslovni strani
Stran 2
je napisano Abecedarium — ene bukvice, is katerih se ti mladi inu preprosti Slovenci mogu lahku ter hitru brati inu pisati navučiti. On in njegovi sodelavci so ustanavljali osnovne šole, ki so jim včasih rekli ljudske šole, da bi se vsi, tudi otroci, naučili branja in pisanja ter evangelij v materinščini. Toda začeli so preganjati protestantizem in med drugimi knjigami so sežigali tudi tiste, ki so jih uporabljali v tedanjih ljudskih šolah. Za tem pa več kot 200 let ni bila natisnjena nobena slovenska šolska knjiga in tudi slovenske šole so prenehale, dokler se zanje ni zavzela državna oblast.
Tole, kar vidite tu, — pravi dalje vodnik — so pismene vaje učencev iz trivialke v Mozirju. Poglejte, kakcr lepo so pisali učenci pred 170 leti. Trivialke so bile osnovne šole na deželi. Poleg teh je bila v vsakem okraju vsaj ena glavna šola, kjer so se učili nekoliko več kakor v trivial-kah, v glavnem mestu vsake dežele pa so imeli še normalko; v njej so se šolali poleg drugih tudi učitelji. Tako je bilo s šolami pri nas, ko so prišli v naše kraje Francozi. O tem ste se pa gotovo kaj več učili pri pouku.
Oddajo je napisala Nataša Stanič.
Nižja stopnja:
10.	novembra ob 14.05 (H. progr.)
11.	novembra ob 8.55 (I. progr.)
Nižja stopnja:
18.	novembra ob 14.05 (II. progr.)
19.	novembra ob 8.55
POJTE Z MM
VETER
Pesmica je primerna za deževne novembrske dni. Zaradi lažje pri-učitve pojemo vse štiri kitice na eno melodijo. Morebitni . enoličnosti se izognemo s tem, da izberemo solista, ki naj poje drugo kitico in pa z normalnim govorom v zadnji'vrstici četrte kitice: »Fant, to je angina«. Potemtakem nastopajo: zbor, ki poje prvo, tretjo in četrto kitico, solist Rok, ki poje drugo kitico in zdravnik, ki mu je namenjena zadnja vrstica četrte kitice.
Se nekaj navodil za petje: celo pesmico pojemo sicer tako kot zahteva melodija, poskusimo pa pri tem malo »zaigrati«. Zato nam pomaga že dvogovor zbora in solista, mimo tega pa izkoristimo še prednašanje pesmi, ki naj izzveni pripovedovaje.
Premočno poudarjeni tričetrtinski takt bi pesmi vzel pravo zvočno, ritmično in vsebinsko podobo, zato pojemo čimbolj vezano, razen v prvi vrstici prve kitice, kjer ponazarjamo trkanje dežja na okno: »tok, tok«, in
v	prvi vrstici tretje kitice, kjer oponašamo Rokovo hojo po lužah: »cmok, cmok«.
Želimo veliko uspeha pri priučit-
vi	nove pesmice in prosimo, da nam vzgojitelji pišejo, kako so otroci sprejeli besedilo in melodijo.
Učni program elementarne šolske stopnje spremlja med drugim spremembe v naravi in marsikatera učna enota je posvečena tej tematiki. Tako nizajo v tem času razredni pogovori znamenja jeseni in bližajoče se .zime. Gotovo nanese beseda tudi na vetrove, značilne spremljevalce poznojesenskih dni. Pa se nam je zdelo primerno, da dopolnimo te razgovore s svojo ilustracijo. Po začetni zamisli naj bi oddaja pripovedovala o tem, kaj vse veter zna. Avtor, Tomaž Kalin, se temu ni izognil, hkrati pa popelje v oddaji poslušalca po svetu, mu z besedo in slušnimi efekti predstavi vetrove vseh mer in sil, nakaže škodo in grozo, ki jo povzročajo, hkrati pa tudi prenekatero korist, ki jo ima človek od manjšega ali sil-nejšega gibanja zraka.
Naše »doživljanje« vetra sicer ne poteka jeseni, marveč se zgodba začne in spleta v počitnicah. Družina se odpravi na morje — taborit. Po poti je vroče, a morje jih sprejme s prijetno sapico. Toda ponoči se dvigne vihar in prižene nevihto. Veter preti podreti šotor in taborniki ga morajo držati, da jim ga ne odnese. No, nevihta se umakne in vihar poleže, doživetje pa je za malega Toneta tako močno, da se mu vtihotapi še v sanje.
Veter o-dnese fanta iz šotora s posteljo vred, za kazen, ker ga je med nevihto zmerjal, da je samo za škodo. Ponesel ga bo okoli sveta in mu dokazal, da zna biti tudi koristen. Že prek dneva na primer so ga vsi hvalili, ker jim je preganjal poletno vročino. Nočni vihar, vetrov starejši brat, je res nasilnejši, a kaj hujšega navadno ne naredi. .No, zdaj nese veter Toneta nad Indijo — preobljude-no in pogostoma lačno deželo. Fant vidi dolge procesije ljudi, ki prosijo za veter, za monsum. Monsum jim nosi dež in jih tako rešuje suše in lakote; brez dežja ni kruha, dežja pa ni, če veter ne prižene oblakov. Ko letita dalje proti vzhodu, vidita v daljavi divjati tajfun, enega najstrašnejših viharjev, ki podira vse, ob kar zadene na svoji poti; tudi naša popotnika se mu izogneta, da ju ne potegne v svoj vrtinec. Na Japonskem najdeta daleč zunaj na morju ribiče, kličejo' veter na pomoč, naj jih zanese v pristan, da se jim ne bodo usmradile ribe. Se dalje letita okoli Zemlje in nad Londonom naletita na gosto meglo, tako gosto, da je mestno življenje povsem ustavljeno: ni bilo vetra, da bi meglo razgnal. Na Tonetovo prigovarjanje priskoči veter Londončanom na pomoč, zapiha — in avtomobili glasno zatrobijo v zahvalo. No, kmalu potem odloži ve-
Pripovedovafe
trka
(Janez Bitenc )
Janez Bitenc
Na 2. „ Naj Z- Po 4. 7daj
tok, tok,
z ne-----ba
lu-žafi cmok, cmok fantje bo!------nik,
ter fanta spet v šotor in Tone se zbudi še ves v tem, kar je bil doživel ponoči. Brž razloži vsem, da je veter koristen za ljudi in življenje na Zemlji, da brez vetra oblaki ne bi potovali z morja na kopno in ne bi imeli nikoli dežja, vsepovsod bi bila, sama puščava.
In kako veter nastane? — Sonce segreje zrak, ponekod zelo močno, segreti zrak je lažji, dvigne se, na njegovo mesto pa vdre hladnejši. Prav to vdiranje zraka iz okolice v
prazen prostor, je veter. Veter j« zrak, ki se premika.
Tone je šel potem vsak večer počivat s tihim upanjem, da ga bo veter spet odnesel na popotovanje. Tega sicer ni več doživel, pač pa je skozi vse počitnice užival v prijetni morski sapi, bil vesel vetra, ko jim je pihal v jadra, na poti domov pa je na sečoveljskih solinah opazil črpalke, ki jim vetrnice poganja veter.
Oddaja vsebuje za šolarje elementarne stopnje sicer nekaj novih zemljepisnih in drugih pojmov, ki pa današnjemu otroku v glavnem niso do kraja tuji; sicer pa je podana tako preprosto, da ji bodo zlahka sledili.
de-že&jpo--fr-kat, prj
strehe in _ ceste, cto. kar brez dež—nLka, ves kuha vro — c/-na, mu
O-knu po. nisem ste— moker se re-.ce zdrav
Pok .je
.sta go-----
Pok ce/
— nik :u Pok,
jezno po-do-vo že dan že pota je qn -
. smr-kat-ve—sfe." - ti— ka .
. gi—na.
Višja stopnja:
15.
17.
novembra ob 14.05 (II. progr.) novembra ob 8.55
MED EVFRATOM IN TIGRISOM
Ciklus oddaj o pokopanih kulturah smo začeli z oddajo o kulturi Majev, to pa zato, ker je ta stara kultura najdlje trajala v naš čas. Začeti pa bi pravzaprav morali v Me-zopotaniji, dolini med Efratom in Tigrisom, tam namreč začenjajo vsi starinoslovci.
Če hočemo v širokih obrisih slediti zgodovinskemu zaporedju kultur, moramo namreč začeti svojo pot skozi pokopana mesta pri Sumercih. Najbrž nam je še v spominu, da so Sumerci živeli na jugu Mezopotani-je. To je pravljična dežela Harona al Rašida, ki ga poznamo iz Tisoč in ene noči. Iz njegove prestolnice Bagdada prispemo v Babilon ob Efratu, mesto Nebukadnezerov »ponosa kraljestev z Belovim svetiščem, s Semi-ramidinimi visečimi vrtovi in z Babilonskim stolpom, ki »je segel do neba«. Morda se spomnimo tudi Niniv, Sardanapolovega mesta ob Tigrisu, najbrž pa tudi nismo pozabili Ura v Kaldeji, od koder naj bi bil
Nižja stopnja:
odšel Abraham z očetom in družino v »obljubljeno« deželo. Samo ponosna, skrivnostna imena, zvezana s sporočili iz pradavnine o bogastvu, moči in sijaju — in kdo bi mogel reči, kje se neha zgodovina in kje začne igra fantazije?
Pred sto leti je bila Mezopotamija večini Evropejcev skrivnostna daljna dežela. Razen ozkih področjih ob rekah sta ju pokrivali stepa in puščava. Beduini s čredami so križarili po njej. Čestokrat so po naključju odkrili v pesku predmete iz pradavnih časov. Če niso bili pretežki in preveliki, so jih prodali na sejmih v soncu se kopajočih mest in tako so prišli kot redkosti v muzeje. Tu so jih, potem ko so jih razstavili, vsi občudovali, a nihče ni mislil na to, da bi najdbe znanstveno obdelal, dokler niso začeli v prvih desetletjih 19. stoletja mezopotamskih starin načrtno raziskovati. O teh raziskavah pa govori naša oddaja, ki smo jo pripravili po -knjigah Cerama in Siegfrieda Certvviga.
25.	novembra ob 14.05 (II. progr.)
26.	novembra ob 8.55
DEKLICA Z JUNAŠKIM SRCEM
Za dni pred praznikom, 29. novembrom, so vsi razredni kolektivi sredi priprav na praznovanje in učne enote so ubrane na zgodovinsko tematiko, na pogovore o osvobodilnem boju, v katerem se je rodila naša republika. V to učno enoto se vključuje tudi radijska šola z oddajo »Deklica z junaškim srcem«. Oddaja je ohranila naslov znane Seliškarjeve povesti, vendar je v priredbi (oskrbel jo je Miroslav Kočuta) zajet le del zgodbe o mali, junaški Katki, ker bi priredba celotne povesti zahtevala daljšo oddajo. To delo Toneta Seliš-škarja smo izbrali zavoljo tematike, ki jo obravnava, po drugi strani pa še zato, da zadostimo nalogi, ki smo si jo v programu zastavili, da opozarjamo otroka na mladinsko, njemu namenjeno literaturo in ga s tem vabimo in vspodbujamo k branju.
Vsebina oddaje. Prirejevalec je povezal v celoto nekaj dogodkov iz povesti, v kateri se izkaže deklica kot prava, neustrašena partizanka.
Spoznamo jo pozimi, visoko v hribih, kamor je prilezla — drobna, kakršna je bila — po debelem Snegu. To pot je opravila namesto očeta, terenca Marka, da obvesti četo, ki nosi ranjence, da je pot v dolino prosta, ker so se Nemci umaknili proti Kočevju.
Drugič srečamo Katko znova kot kurirko. Spet se prebije skozi sneg in sicer nese sporočilo, kam je treba spraviti ranjenca, ki ga trenutno skriva dedek v svoji oglarski koči.
Toda dedkovo kočo najde požgano, ranjenca pa odkrije v skalnati špilji. Da bi mu pomagala, ga spravi na veliko vejo in ga na njej vleče proti dobršno uro oddaljeni Lipetovi bajti. Deklica omaguje, a vztraja vse dokler obeh ne prestraši tuljenje lačnega yolka. Zver se na srečo ujame v past in prav ta hip pride še Katkin oče na pomoč in tako se vendarle zaenkrat vse srečno konča. Ranjenčevo skrivališče je bilo izdano, vsa znamenja kažejo, da so izdajalci Hardi-novi iz vasi.
Katka plete s prijateljicami nogavice za partizane. Tudi Hardinova Meta prihaja. Zdaj Katka ve, da hodi vohljat. Tudi tokrat Meta tipa in ve celo povedati, da so Cankarjevci odšli na Hrvaško in da so tudi kurirji zapustili staro postojanko. Tudi Katka ve za vse to, a se pred Meto pretvarja. Vsa zaskrbljena se posve-tuje z očetom. On se odpravi v štab brigade, ona v hrib, h kurirjem, da jih opozori na nevarnost. Spotoma zasledi Hardinove tri in to srečanje potrdi njen sum. Po očetovem nalogu odpelje kurirje v Jelenovo šumo in ko se ob umiku z vrha drugega hriba ozrejo po svoji dotedanji postojanki, že zagledajo Nemce, ki jo obkoljujejo.
Toliko dogajanja je zajetega v naši priredbi Seliškarjeve povesti. S tem, dovolj zaključenim odlomkom želimo spodbuditi poslušalce, da bodo raje segali po knjigi, razen tega pa se bomo z oddajo vključili v razpoloženje predprazničnih dni.
Srednja stopnja:	es- novembra ob 8.$5
23. novembra ob 14.05 (II. progr.)
NfiHODI V JUGOSLAVIJI
Nekje, med bosanskimi hribi, v zgodovinskem mestecu Jajce, se je rodila naša nova, skupna Jugoslavija. Rodila se je v času, ko so se njeni narodi, ramo ob rami, od Triglava do Djevdjelije borili s premočnim in dobro oboroženim sovražnikom, in umirali kot borci za svobodo.
Sest plamenic v grbu obdanim z žitnim klasjem združuje od tedaj Črnogorce, Hrvate, Makedonce, Slovence in Srbe v šestih republikah — Bosni in Hercegovini, Črni gori, Hr-, vatski, Makedoniji, Sloveniji in Srbiji. In prav tako združuje narodnostne manjšine Šiptarjev, Madžarov, Turkov, Bolgarov, Romunov, Slovakov, Italijanov .. .
Res smo si različni po navadah, kako živimo, po starih običaji^, pa vendar imamo toliko skupnega in toliko podobnega. Saj bi naš šolski razred lahko bil prav tako nekje v Beogradu, Nikšiču ali Sarajevu. Učimo se iste poštevanke, recitiramo pesmi, le vsak v svojem jeziku. In materinščina je njim makedonščina, ali srbohrvaščina, nam pa slovenšči-
na. Če prisluhnemo makedonskemu in srbohrvatskemu jeziku lahko ugotovimo, da so nam blizu. ^
Osiveli stari pajdaš je doma pod Galičnikom. Meh iz kozje kože in dve piščali nosi s seboj — iz piščali izvablja kristalno čiste glasove — morda pesmi za makedonsko oro, ali za svatovsko slavje.
Na Jadranu se ribiči ob sončnem zatonu odpravljajo z ladjami na ribolov. Pesem ob zvokih kitare odnašajo srebrni valovi. Mirno morje in bogato žetev rib jim želimo.
Tudi na drugi, severni ravnini sprem j a pesem žetev. Banat, Slavonija s svojim prostranimi polji rumenega klasja pšenice — in bogata kakor polja so bogato nabrana krila deklet in žena. Z živopisnim vezom so svojo obleko prepredle, da bi bile čim lepše za svečani ples. — Tako se utrinjajo slike pred nami, če pomislimo na našo domovino.
V oddaji »Narodi Jugoslavije« vam jih bo posredovala Boža Sma-gur.
Višja stopnja:	22. novembra ob 14.05 (II. progr.)
24. novembra ob 8.55
BORI, BORI, TEMNI BORI
Moja pesem je eksplozija...
moja pesem je moj obraz.
Tako je Srečko Kosovel označil svojo liriko. Njegovo pesniško izročilo izdaja vse tiste notranje napetosti in pretresljiva razpoloženja, zaradi katerih v nadaljevanju omenjene pesmi trdi, da je njegova poezija divja in raztrgana. Tak je tudi njegov duhovni obraz. Ta obraz nam šele danes, osvetljen z jarko svetlobo let, ki so pretekla od takrat, ko se je pojavil, v .vrsti, naših pesnikov, pravzaprav šele kaže vse tiste gube, rane in brazgotine, ki so jih vanj začrtale grenke izkušnje in spoznanja, in ki so svoje dokončno potrdilo dobile v prezgodnji pesnikovi smrti.
Po oddajah o dr. Alojziju Gradniku in Francetu Bevku je to tretja oddaja iz literarno-zgodovinskega ciklusa »Slovenska književnost med obema vojnama«. Kakor prejšnji dve bo tudi ta temeljila na kratkem izboru — majhni antologiji — iz pesnikovega dela. V njem bodo zastopane najrazličnejše pesmi posameznih »pokrajin« Kosovelovega pesniškega sveta. Izbor je sestavljen ne glede na čas nastanka, a v približno istem vsebinskem zaporedju kakor ga sugerira dr. Anton Ocvirk v prvi knjigi pesnikovega zbranega dela.
Esejistično pisani komentar, ki uvaja poslušalca v Kosovelov pesniški svet ter spremlja in povezuje posamezne pesmi, ne skuša povzemati niihove vsebine. Kolikor to vendarle dela, dela zato, da vsebino sooča s
pesnikovo življenjsko usodo in s tistimi splošnimi družbenimi in duhovnimi tokovi, sredi katerih se je morala skozi pesem ustvarjati pesnikova osebnost.
Višja stopnja:
1. decembra ob 8.55
ATOMI - SLUŽABNIKI
Oddaja »Atomi — služabniki« hoče pokazati vse možnosti, ki se nudijo z uporabo energije atomskih jeder pa tudi z uporabo radioaktivnega sevanja. Vendar bo naša oddaja seznanila poslušalce predvsem z mirnodobno uporabo atomov.
Mirnodobno uporabo lahko delimo na tri velike skupine:
1.	Sledilna tehnika. — Če želimo zasledovati, kam se neka snov porazdeli na svoji poti, na primer v proizvodnem procesu, v rastlini ali v človeku, jo zaznamujemo tako, da ji primešamo radioaktivne snovi. — Radioaktivne snovi, to se pravi tiste, ki razpadajo in oddajo pri tem delce in žarke, pa zlahka zasledimo z Geigerskimi števci, to je napravami, ki lahko zaznajo te delce, ko lete iz radioaktivnih atomov. Če torej na nekem kraju Geigerjev števec zazna mnogo radioaktivnega sevanja, vemo, da je tu mnogo snovi, ki smo jo zaznamovali z radioaktivnimi atomi.
2.	Uporaba sevanja. — Tudi žarke, ki lete iz radioaktivnih jeder, lahko koristno uporabimo. Z njimi lahko presvetlimo — tako kot zdrav-
Trgovsko podjetje J^cletchstll
s tekstilom na debelo in drobno LJUBLJANA, MASARYK0VA 17
• VABI POTROŠNIKE.
DA OBIŠČEJO NJENE POSLOVALNICE V LJUBLJANI
nik človeka z rentgenskimi žarki — dele strojev ali pa zvare posameznih strojnih delov in fotografiramo morebitne napake v materialu.
Prav tako uporabljamo radioaktivne žarke v medicini. So sicer nevarni, a v rokah strokovnjaka zelo koristni zlasti pri zdravljenju rakastih obolenj. Radioaktivni žarki vplivajo na tkivo, vendar poškodujejo rakasto tkivo bolj kakor zdravo.
3. Energija — Danes je vse člove-. štvo na lovu za novimi viri energije. Povprečna poraba energije na prebivalca je merilo standarda države. Klasični viri energije: premog, les, nafta in hidrocentrala ne zadoščajo več. Zateči se bo treba k energiji atomskih jeder, ki jo sprostimo v reaktorju.
Nižja stopnja:
NARIŠIMO
Tudi letos smo vključili v program nekaj oddaj, pri katerih otroci sodelujejo z risanjem, se pravi, ilustrirajo zgodbo, ki jo slišijo. Tokrat bodo poslušali in ilustrirali pravljico Clauda Avelina »Drevo Tik-tak«.
Sredi noči je drevje v gozdu zaslišalo čudno tiktakanje. Vse, kar je živega, se je vznemirilo, zjutraj pa so gozdni prebivalci videli, da so na mladem kostanjevem drevesu namesto kostanja zrasle ure. Sosedje so kostanj sprva pomilovali, potem pa so ga zasovražili, saj jim je — čeprav nehote — vzel življenjski mir. Drevo je iz leta v leto raslo in bolj ko je bilo mogočno, več ur je rodilo. Nazadnje so-odkrili drevo Tik-tak ljudje. Doživetje se jim je zdelo tako imenitno, da so priredili pravo slovesnost, župan pa je napovedal, da bodo naslednjega dne začeli ure obirati. Ure s kostanjevega drevesa so tekle čudovito in kraj je po njih zaslovel po vsem svetu. Tudi gozd sam, drevesa in ostali njegovi prebivalci so se z leti navadili na neprestano tiktakanje in so poslej v miru živeli z mogočnim kostanjem.
Nekega dne pa so ljudje opazili, da ure z drevesa ‘Tik-tak zaostajajo. Zaostajale so vse bolj in ni jih bilo mogoče popraviti. Na lepem so povsem obstale. Dedek Tik-tak je usahnil. Tisto noč spet ves gozd ni mogel spati. Bilo jim je pretiho. A ko so ob sončnem vzhodu zapele ptice, kot jih
Iz povedanega torej vemo, da je izmed vseh treh možnosti uporabe vsekakor najvažnejša uporaba jedrske energije. Atomski motorji poganjajo ladje, v prihodnje bodo poganjali letala, medplanetarne rakete. Atomske centrale dajejo že zdaj na milijone kilovatnih ur na leto. S pomočjo atomske energije bomo ogrevali severne kraje, namakali puščave, z eno besedo — atomska energija nam bo priskočila na pomoč, kjerkoli jo bomo potrebovali. Vse to pa seveda le takrat, če bo človeštvo spoštovalo jedrske sile in jih ne bo zlorabljalo v vojne namene.
Se to: oddaja ne razloži pojma energije na sploh, ker to ni njen namen, 'zato prosimo učitelje, da se o tem z dijaki uvodoma pogovore.
2.	decembra ob 14.05 (II. progr.)
3.	decembra ob 8.55
ZGODBICO
doslej ob neprestanem tiktakanju ni bilo moč slišati, je vse v en glas vzkliknilo: kako je to lepo! Poslej je gozd živel spet v miru, zakaj tudi radovedneži ga niso več obiskovali.
Takale je zgodba. In to zgodbo si bodo otroci ob napotkih in med glasbo narisali bodisi v zvezke bodisi na pripravljen papir. Prosimo vzgojitelje, da poskrbe, da bodo imeli otroci pred oddajo vse potrebno pripravljeno. Tudi list papirja si lahko že vnaprej prepognejo po dolgem in počez, da dobe štiri prostore za risbice in si prostore tudi oštevilčijo.
Slikanica bo obsegala:
1.	slika: gozd — debla, okrogle krošnje (listnato drevje), na nebu zvezde.
2.	slika: z leve strani sega v risbo hrastova veja, z desne bukova. Med obema narišemo drevesce in na njem ure, lahko najrazličnejše — od budilke do stenske ure z nihalom. Ena ura leži že na tleh in ob njej čepi zajec.
3.	slika: od strani sega vanjo kostanjeva veja z urami, na vejo je prislonjena lestev, na lestvi sloni človek, ki ure obira.
4.	slika: na steni visijo tri ure — ena kaže devet, druga osem, tretja sedem. Pred njimi stoji možak in jih začudeno gleda — ure ne gredo več točno.
5.	slika: ne rišejo več, ker je enaka prvi: gozd v tišini.
ZALOZBA
MLADINSKA
KNJIGA
Izšla je 2. številka otroške barvne revije
CICIBAN
Lepe barvne ilustracije, pesmice, zgodbice, zanimivosti iz narave, uganke za bistre glavice bodo spet razveselile šolarčke prvega, drugega in tretjega razreda.
Naročnike in bralce CICIBANA čaka ob koncu šolskega leta tisoč CICIBANOVIH žog.
Dobili jih bodo na tisti šoli, kjer bo največ naročnikov. CICIBAN naj postane prijatelj vsem učencem prvih razredov!
OB IZIDU PRIROČNIKA
»Tehniški pouk za 6. razred osnovne šole«
Založniški zavod »Življenje in na stavbah, potem je razlaga upo-tehnika« v Ljubljana je pred rabljenih principov pri teh pri-kratkim izdal priročnik za učen- pravah nekoliko pomanjkljiva.
ce »Tehniški pouk za 6. razred osnovne šole«.
Priročnik obsega 113 strani, kazalo in seznam uporabljene literature. Avtorjev je več, in sicer:	Tone Ljubič za poglavja
Uvod v tehnično risanje in gradbeništvo, Teodor Kreutzer za poglavje Tehnika v domači hiši, Drago Mehora za Kovine in steklo, načrte in sheme (ilustracije) izdelal Miloš Mehora, Snov je zbral in uredil Drago Mehora. Delo sta strokovno pregledala inž. Danilo Udovič in Leopold Zem-Ijak, jezikovno pa prof. Sonja Kraiger.
Tako je knjiga resnično kolektivno delo poznavalcev učnega načrta, snovi in metodike tehničnega pouka.
Knjiga je lična, privlačna in
V poglavju »Kovine« je nekaj problematičnih, pa tudi dejstvom neustreznih trditev, kot npr. »Svinec je strupen«. Kar je strupeno, tega se ogibljemo, potemtakem bi morale izginiti svinčene cevi stanovanj ih svinčene plošče vseh delavnic, kjer jih uporabljajo kot podstavke za prebijače, sekače in luknjače. Pri pouku kemije nismo postavljali takšnih trditev, ker je znano, do so svinčeve spojine, soli, hlapi in svinčev prah strupeni, oksidirane plošče pa ne.
Nerazumljivi sta trditvi v prvih dveh stavkih, ki govorita o cinku: »Cink (Zn) dobivajo iz svinčevih rud. Svinčevo rudo predelujejo V cink v činkarni v
(stran 86.). Iz medenih kovic je verjetno tiskarski škrat napravil »medene«, ki bi bolj slabo držale.
Glede na omenjene in neomenjene pomanjkljivosti bi avtorjem priporočal, da priročnik št-enkrat pregledajo in izdajo ustre-v. zen seznam popravkov. Vanj ne iz bo mogoče zajeti korektur metodičnega značaja (npr.: snov v poglavju »Gradbeništvo« bi bilo treba Ustrezneje razporediti, vprašanja, vaje in naloge bi bilo bolje vključiti na koncu krajših sestav-koVj kar bi predstavljalo dvanajstletnim otrokom ustreznejši pogoj za utrjevanje. Vprašanja, vaje in naloge so namreč šele na 46. strani, medtem ko se snov odvija od 10. do 46. strani; ker pa predstavljajo oporo za globalno utrjevanje in ponavljanje, ki ju
Celju«. 2e nekaj stoletij oprede- običajno prepuščamo uvidevnosti ljujemo rude po imenu glavne učitelja, da se ga oprime, če za-
tiskana na solidnem papirju, sli- kovine, ki jo iz nje pridobivamo, sledi vrzeli ob večji učni enoti, bi g
1»-/-«	„ : 	— ; 1   •? v* -fo	rvvcvvvir-v	Otti K« mr* 17 Vlil.rv	i	I"v510	I O JmI
ke, skice, sheme in ilustracije pa primerno izbrane in pregledno izdelane.
Pazljiv bralec bo kljub nedvomni skrbi avtorjev in pregledovalcev opazil nekatere spodrsljaje, ki so take vrste, da domnevam, da so nastali zaradi naglice pri pripravi in izdaji knjige.
Na 11. strani, kjer obravnava načrte za visoke gradnje, je nekoliko neroden uvodni stavek: »Velika večina visokih gradenj je namenjena za prebivanje ali pa so gospodarskega ali družbenega in javnega značaja. Tudi otrok se bo vprašal, katere visoke (ali pa nizke) gradnje niso družbenega značaja, nasproti javnemu pa bo postavil zasebni sektor.
Na 27. strani govori drugi od-
in tako moremo dobiti svinec iz svinčevih, Cink pa iz dinkovih rud. Tudi dejstvo, da so nahajališča svinčevih in cinkovih rud (galenit in sfalerit) največkrat ne istem prostoru, takšnih trditev ne opravičuje.
Tudi boksit se ne pojavlja samo v obliki »posebne vrste zemlje«, marveč v rudnini, ki je lahko podobna glini, pa tudi kamnu.
Znane so mi težave s tehničnimi izrazi, ždi pa se mi, da moramo biti prav v priročnikih za učence osnovnih šol tankočutni in dosledni. Npr. Ko v krajšem časovnem razdobju obravnavamo spajkanje in kovičenje, moramo biti dosledni pri uporabi izrazov, ki nam opredeljujejo prvo in
bilo primerneje, če bi bile vaje navedene sproti).
Priročnika, ki naj bi Učence seznanjal z naravnimi, fizikalnimi in kemijskimi zakonitostmi, s pridobivanjem in lastnosmi raznih snovi ter z njihovo obdelavo, ni lahko sestaviti. Tu se prepletajo teorija in praksa, znanje m veščina, načrti in izvedbe v nekih odmerjenih dozah, s čimer naj bi dosegli znan končni cilj.
Na poti do tega cilja pa bo prav gotovo obravnavani priročnik dobro služil.
Ivan Berce
V ljubljanskem Mladinskem 'gledališču je doživela 15. oktobra svoj krst »Pepeika«, pravljična Igra srbskega avtorja Aleksandra Popoviča. To ja in ni pravljica, v kateri Se prepleta snov iz znane pravljice z vsakdanjostjo; je duhovita, šaljiva in poetična hkrati
stavek o phalnikih za nabijanje drugo dejavnost. Čeprav si
Zborovanje Slavističnega društva
proda in betona. Če je pod tem imenom mišljen tudi vibrator, ki ga uporabljamo pri betoniranju stebrov, preklad in raznih plošč
vičenjem tudi spajamo dva kosa pločevine (tudi iz različne kovine), je prav, če se pri tej dejavnosti ogibljemo izrazu »spajanje«
CICIBAN V SOLI
Še ena zgodba brez besed pri pouku slovenščine
Zgodba v sliki »Kateri otrok je v nevarnosti?« je na pogled skromna možnost za razvoj in oblikovanje otrokovega izražanja.
Vendar jim nudi tudi ta drobna slikanica hvaležne možnosti v vseh onih razredih, kjer sede naročniki Cicibana.
Oglejmo si ob njej nekaj primerov razvijanja jezikovnega izražanja učencev od prvega do tretjega razreda.
Že v prvem razredu bo učitelj dal v »branje« zgodbo brez teksta. Opazovalna naloga ni prezahtevna. • Zelo primerna je za razvoj logičnega mišljenja, in zaključevanja. Razgibana dejanja silijo učenca k razgovoru. Učitelj bo učencem predočil zahtevo — naslov slikanice. Se prej bo omenil, da lahko beremo zgodbe brez črk. Opisovanje slik je tudi branje. Ker si Učenci na tej stopnji žele branja, a ga še ne obvladajo, jim bo taka varianta branja, to je dobro opazovana slika, povedala zgodbico., Katero? Zdaj prepustimo iniciativo učencu.
Najprej ga bodo pritegnile slike z zelo močnim dejanjem. Kot smo omenili v prvem članku, bo otrok prisluhnil otrokovemu govoru. Dogodke, osebe, lastnosti, vzroke in posledice bo^učitelj že na tej stopnji vcepil v zavest učencenj iu lim dal leP in točen izraz. Zakladnico nastajajočega besedišča pa nove besede ne smejo obogatiti le začasno. Od časa do časa bomo te besede ponavljali in uporabljali. Trajnost otrokovega novega besedišča bomo večkrat preizkušali in ugotavljali, če ga pravilno uporablja tudi po daljšem obdobju. Končno si bo nove izraze prisvojil v Vsakdanjem govoru.
Povrnimo se k slikanici. Slike so stvarne, povezane z otrokovimi vsakdanjimi doživljajlL. Nesreče doživlja vsak otrok posredno ali celo osebno. O njih mu govore odrasli, sliši o njih v radiu, vidi jih v slikah tiska in te-levizije. Slikanica ima bogato otrokov oporo v učenčevih izkušnjah.
Zato jo bo z lahkoto »bral«. V njej je močno izraženo črno belo nasprotje varnosti in nevarnosti.
Otrok ga podoživlja točno in močno. Prednost te slikanice (enako ostalih v tej številki) je 'r tem, da jo zaradi njene kvalitete in jakosti učenec prvega razreda koristno uporabi že ob izidu Cicibana. Ostalo čtivo pa si Prihrani za kasnejši čas, ko bo obvladal branje.
V drugem razredu bodo učen-Cl opisovali v razširjenem obse-Su, z globljim prodiranjem v bistvo vsebine. Izražali se bodo v jezikovno bogatejšem slogu. Bo-
gatenje besedišča se nadaljuje. Možnosti za to so večje zaradi večjega interesa in številnejših življenjskih izkušenj. V prvem razredu bomo z učenci spoznah le nekaj nevarnih predmetov, ki ga ogrožajo. V drugem razredu pa bodo predmet govornih vaj točno odrejena področja nesreč: dom, nevarni prostori v njem in vzroki, ulica, obrežje reke, pro
Ob odlični organizaciji mariborske podružnice Slavističnega društva so slavisti iz vseh krajev Slovenije prišli 15. in 16. oktobra na jezikovna predavanja v Maribor in na občni zbor v Ljutomeru. Že dejstvo, da se je prvi dan zbralo okoli 250 slavistov, priča o slavistični zavzetosti za svojo stroko, potek predavanj in razgovorov pa je pokazal, da ne gre zgolj za strokovnost In pedagoška načela, ampak tudi za veljavo slovenščine V vsakdanji praksi, v javnem življenju. Po slavnostni otvoritvi zborovanja so namreč sledila jezikovna predavanja, ki so osvetljevala današnje stanje v šolah, še bolj pa v javnem življenju, nakar je stekla beseda o Toporišičevi slovnici in novitetah. Ostra kritika je bila usmerjena zoper tiste javne govornike, ki po nepotrebnem mrcvarijo slovenski jezik in
vističnega društva deluje s kaj skromnimi sredstvi, ki povečini slonijo na delu članarine, todja ob požrtvovalnem delu odbornikov je delovanje dovolj vzpodbudno in uspešno, ponekod pa nadvse pohvalno. Med sklepi je bilo , sprejeto tudi to, da raba slovenščine ni zgolj vprašanje slavistov, ampak tudi javnosti, oziroma, da mora Slavistično društvo z jezikovnimi vprašanji delovati širše, v jaVnem življenju in tako prerasti ožji strokovni okvir društva. Tudi šolska vprašanja pouka slovenščine niso še rešena, zlasti ne glede srednjih strokovnih šol, tudi o gimnazijskem učnem načrtu so bile izražene kritike glede staroazijskih literatur, ki so odvzele učne ure za materin jezik in slovensko književnost. Časa je bilo dosti premalo, da bi se slavisti pomenili o vseh vprašanjih, ki tarejo
jetno izšlo v reviji Jezik in slovstvo. Razveseljiv je obet, da bo po daljšem presledku le začela izhajati Slavistična revija in nadaljevala potrebno tradicijo znan -stvenega sporočanja.
I. G.
Nove knjige
Herman Melville — »BELI KIT«
Če pustimo vnemar vprašanje, zakaj Herman Melville v svojem času ni bil priljubljen pisatelj, potem 3e treba vendarle spregovoriti, zakaj po letu 1924 postane skorajda čec nO'č klasik ameriške književnosti in eden najuglednejših svetovnih pisateljev. ‘Prav njegov roman »Beli kit«,' kot najboljše delo pisatelja, nudi možnosti, da najdemo tisto, kar je pritegnilo sodobnega bralca v toliki meri. Originalni *Moby Dick« je izšel pred več kot sto leti, vendar sodobni bralec ne bi našel tiste narativnosti, ki je bila po okusu tedanje dobe, tako v Združenih državah kot tudi v Evropi. Kot vsa daljša pripovedna dela Hermana Melvillea je tudi roman »Beli kit« precej avtobiografsko obarvan, čeravno je to precej manj pomembno kot eksistencialna vprašanja, ki. jih pisatelj z življenjsko zavzetostjo razgrne pred bralca.
Zgodba romana je kaj preprosta in bi jo bilo mogoče zgostiti v pripoved o kitolovcu, blaznemu kapitanu Ahabu in njegovem boju z najmočnejšim kitom — belim kitom. Melville, ki je sam nekaj časa služil na kitolovki, je z. izrednim poznavanjem opisoval življenje mornarjev, pokazal neverjetno znanje o kitih, toda celotno fabulo' je pre-vel z razmišljanji in spoznanji o življenju. Prav gotovo so nepogrešljivi nekateri prizori, pojmi, ki jih pisatelj povzdigne v simbole in s tem hkrati da pripovedi in problematiki večje razsežnosti. V »Be lem kitu« se je Melville soočil s problemom človekove svobode, kapitana Ahaba pa je povzdignil kot neuklonljivega in nezadržnega borca, ki bojuje boj z naravo in bogom. Njegov neuklonljivi nasprotnik je Beli kit, simbol prirode in vsega, kar muči blaznega kapitana, da neizprosno in življenjsko bojuje boj zoper Belega kita in pri tem ne pomišlja povleči posadke s seboj. Tako gledanje seveda da dvojno podobo romana: tu ne gre več zgolj za pomorska doživetja kitioHovcev, s simbolizacijo zadobljo dogodki univerzalen pomen. Tu pride do izraza 'človekova zmožnost ali nezmožnost, da se postati usodi, prirodi po robu, ob dogajanjih se izkristalizira vprašanje dobrega in zlega, tudi relativizem obojega, tu so izsledki, izkušnje in znanosti, ki nasprotujejo zakonom prirode in boga, toda človek mora sebe preizkusiti v tem eksistencialnem boju. 'Melville je pesimistično obarval svoja razmišljanja. toda prepustil je bralcu, da ob vsem, kar je razgrnil problematičnega pred njim. najde vsak sam svoj odgovor. Čeravno se ne srečujemo prvič s slovenskim prevodom »Belega kita«, pa je treba spregovoriti o kakovostnem prevodu Mire Miheličeve. Knjigo je natis-Svetovni roman, opremil pa jo je Svetoni roman, opremil pa jo je Karel Hrovatin. Prevajalka je poskrbela tudi za krajšo spremno besedo, ki je ob takih delih kar nepogrešljiva.
I. G.
Poema o učitelju
hkrati hudo otežkočajo razumlji- tako Putike na šolah, kot tudi
met, nevarne igre, kolodvor, hrib vost tistega, kar hočejo posredo- ■iaY?.e deiavce Potrebno bi
ipd.
Važno je, da v govornih vajah dosežemo pravilen odnos med mišljenjem in govorom. Pri po-
bilo
najti ugoden čas, da bi se širše
ifŠVz pomeli O mnogovrstni probie-njim da lepo, preprosto in razum-	posredovanje le-te s po-
Ijivo posredovati sporočanja! Naj- P0CJ° podružnic le os(aJ6 na °^~
jem predelu. Na volitvah novega odbora je bil ponovno izvoljen dr. Bratko Kreft za predsednika slovenskega Slavističnega društva. Predavano gradivo pa bo ver-
Na knjižnem trgu se malokdaj pojavi knjiga, ki bi povedala toliko lepega o učiteljevem poslanstvu kot prav knjiga D. D. Prokiča (1887 — 1963), ki jo je avtor posvetil svojemu nepozabnemu, dragemu in že dolgo let pokojnemu učitelju, kateri mu je — kot sam pravi — »pokazal pot v življenje«.
Piscu življenje nikoli ni bilo lahko. Zvest učiteljskemu poklicu, ki ga je opravljal z velikim žarom in neoma-jan v svojih naprednih nazorih, je moral prestati mnogo hudega. Borcu, ki je hrabro sodeloval v Balkanskih vojnah in I. in tl. svetovni vojni, so fašisti ubili ženo, obe hčeri, brata in snaho, njega samega pa vlačili po koncentracijskih taboriščih in zloglasnih zaporih. Ko je dočakal svobodo, je bil med prvimi, ki so se vključili v obnovo trpinčene in porušene domovine. 'Pokopali so ga ^ njegovem rojstnem kraju, v Maslo-ševu, blizu Kragujevca.
D. D. Prokič, ki kljub vsem hudim udarcem življenja nikoli ni Iz-
MOC BESEDE
7. številka revije »Otrok in družina«
Skoro vsak učitelj ima kdaj v razredu učenca, ki mu kakorkoli dela težave: ali se zelo slabo uči ali pa neprimerno obnaša, moti pouk in slabo vpliva na ostale. Pogosto gre V teh
V 7. št. revije za družinsko in družbeno vzgojo »otrok in družina« najdemo poleg obravnavane problematike izpod peresa psihologa Zorana Jelenca »Govorilne ure — tudi
navijanju začne prva bitka proti ostrejšo grajo zaslužijo razni verbalnemu učenju, dobesednemu grandomanski pojavi glede napi-ponavljanju snovi že kar na tej sov (Supermarket ipd.), kjer že stopnji z vzpodbudnim nasve- tujci začudeno vprašujejo ali ni-drugače pove-
primerih za čustveno motenega otro- učencem, ne le staršem« in drugih
prispevkov še tele aktualne pedagoške članke:
— In stara avtoriteta staršev, učiteljev, mojstrov? (Sodnica za mladoletnike Marija Lulik-Peternel);
— Tudi večji otrok išče družbo (Milan Divjaki:
— Kako pripravimo otroka za vstop v prvi razred. (Psihologinja Tilka Kren).	VIATOR
tom: »Ali znaš ti dati?«
Ob slikanici razvijemo vrsto spisov. Ti bodo zlasiti zanimivi v tretjem razredu. Lastna in samostojna dejavnost učencev pri takem delu bo na najnaravnejši in n a j dostopnejši način razvila notranji govor ter ga uskladila z zunanjim. Notranje doživetje poglobimo z zbiranjem člankov o žrtvah nesreč med
ka. pri takem učencu marsikateri — sicer dobro mišljeni — vzgojni prijem docela odpove.
Ce imamo takšnega učenca, je neposreden, iskren in topel človeški razgovor učitelja s prizadetim učencem še posebno potreben in koristen. Izkušnje povedo, da se ob razgovorih med štirimi očmi največkrat > da je prav ta »nemogoči« učenec v bistvu nesrečen otrok, ki mu je iz katerihkoli razlogov otežkočeno uspešno uveljavljanje na pozitivnih področjih udejstvovanja.
gubil vere v človeka, je bil tudi plodovit pisec, saj je napisal nad 230 člankov, esejev, polemik in razprav, marsikaj pa je ostalo še v rokopisu. Med vsemi njegovimi deli prav gotovo zasluži največje priznanje »Poema o učitelju«, v kateri je jasno in skoraj z umetniško močjo izpovedal svoj patriotični- humanistični m pedagoški čredo, ki ga je vodil vse življenje od mladih let do smrti.
S spretno roko ustvarjalca in oblikovalca nam je prikazal in analiziral nepozabne in večno žive naj-pozitivnejše like učiteljev — graditelje, ki so delovali, ki delujejo in bodo delovali med svojim ljudstvom. Ti so:
—	učitelj — humanist ves prežet s skrbjo in ljubeznijo do otroka;
—	učitelj — šolski človek, ki s« odlikuje po marljivem in vestnem šol-
deiu;
—	učitelj — pionir narodnega gospodarstva z očesom uprtim v naravo in njeno neizmerno' bogastvo;
—	učitelj — utopist, nosilec lepote mladostnih sanj in človeških idealov;
—	učitelj — pesnik upornik, ki združuje v sebi moč pesniške vizije in revolucionarnega duha, in
—	učitelj — ideolog revolucionar, kot nosilec znanstveno politične misli in družbene dejavnosti.
Še posebno lepi sta poglavji »Zakaj ljubimo poklic ljudskega učitelja« (posvečeno učiteljski mladini) m *-Pismo ljudski učiteljici«.
Delo, napisano s tako globoko ljubeznijo do učiteljskega poklica, prežeto s plamtečim entuziazmom, neomajnim humanizmom in plemenitim pedagoškim erosom, bi morali prebrati vsi mladi ljudje, ki se odločajo ali pa so se Že odločili za učiteljski oziroma vzgojiteljski poklic. Nikoli namreč ne bi smeli pozabiti besed, ki jih je v svoji znameniti poemi »Nočne misli« zapisal angleški pesnik Edward YoUng (1633 — 1763): »Prenizko gradi, kdor zida pod zvezdami!«
VIATOR

IIIIII1IIIIII1EII1I11III1IIIII

mamo svojega izraza. Tudi dopisi, navodila idr. so pogosto v nelepi slovenščini, ali pa še huje — kar v srbohrvaščini! Alj ne obstajajo določeni členi SRS, ki govore o dolžnosti rdbe
materinščine? Komercialisti brez medsebojno zbUžanie in začetek tiste-kosmate vesti zatajujejo materin- 8a velikega dogajanja v človeku, ko ščino za dobiček — tu se odraža dmgačiem nekai premakne in ga pre'
tudi njihova človeška in narodna	t . ..	,
___.._______.	,	,	Mnenje, da naj človeka spremem-
morala. Vendar je potrebno, mo »od zunaj«, je zastarelo. Človeka
Čeprav ima učitelj v razredu najmanj 30 otrok, bo — če je spreten PedaSog — vedno našel pametno pri-ustave ložnost, da bo takemu otroku povedal nekaj besed, ki Jih bo Spregovorilo srce. To Je lahko potem uvod v
u v	i oj. v_	— v»	,	-	— *-» xx 1 j cij w, j t_ /jeto xtxx wxvx. v^xvx v v_xv.ei
otroki, dopolnjujemo ga na vseli skladno z ustavo, urediti take je- lahko uspešno spreobrnemo samo »od §|
treh stopnjah tudi s primernimi ilustracijami in diapozitivi. Izdelajo lahko tudi primerne parole, ki jih pripnejo na stene učilnice.
Starejši učenci* naj bi skrbeli za mlajše pri prehodu čez cesto in tako dalje. Globoko doživetje naj ne zamre za štirimi stenami učilnice. Komaj opazna kolektivna zavest bi na ta način pre-
zikovne nepravilnosti Ne gre za nikakršen purizem, pač pa za osnovna razmerja slovenščine v Sloveniji za javno rabo. Dobrodošel je predlog, da bi pri SAZU
znotraj«. Kaj takega pa nam uspe le tsdaj, če najdemo pot do njegovega srca in mu iskreno pomagamo Iz stiske, v kateri še je znašel.
»Učenec,
imeli nekako posvetovalnico, ka- "a^abš‘ in mor bi se lahko obračali posa-	n
mezniki in podjetja in ustrezna pojasnila.
tudi tisti najnemirnejši, najbolj kljubovalen, je za razgovor,« trdi psiholog -	... prav ima. Ko bo tudi ta naš otrok
d'0»m imel možnost, da se z nami zaupno pogbvorl In začutil, da nam nekaj po-
Občni zbor slavistov je po-	in da Sa imamo radi, bodo v
tekel v PnstnliuVmorv, T iutomeru m nabrane napetosti začele popu«
rasla mejo razreda in se razvila Ob pregledu dela posameznih po- Lmlši^posibno^e^ee^^bTrno11 nu-v širino skupnosti več oddelkov, družnic je prišlo do znane ugo- dlli priložnost, da se uveljavi vsaj na tudi cele šole. Mara Kobal tovitve, da večina podružnic Sla- enem pozitivnem področju.
rt
4^* Državna založba Slovenije
priporoča šolam in prosvetnim delavcem naslednje knjige:
0 Dr. Mihajio Rostohar: PSIHOLOGIJA
15 N-dih
© Dr. Mladen Zvonarevič: PSIHOLOGIJA ZA TRETJI RAZRED GIMNAZIJ
6,8 N-din
© Dr. Stanko Gogala: OBČA METODIKA
10 N-din
0 Gustav Šilih: DIDAKTIKA
12 N-din
Pravkar izšlo:
O Stane Mihelič: SEDMO BERILO
Knjige dobite v vseh knjigarnah ali pa jih naročite naravnost pri Državni založbi Slovenije, Ljubljana, Mestni trg 26
l!!!lll!lillli:ii!llIli::il!!lllUi!llll!ll!!lll!!U)
GEOLOŠKE EKSKURZIJE PO GORENJSKEM
Na enem izmed strokovnih aktivov biologov ZPPS Ljubljana I je geolog prof. dr. A. Ramovš pripravil zanimivo predavanje kot uvod v geološke ekskurzije na Gorenjsko.
Ekskurzije so se vrstile skozi vse leto. Začele so se spomladi, zaključile pa v jeseni, ko so vremenske napovedi navadno nezanesljive.
Vodstvo aktiva je povabilo biologe, da si ogledajo geološke zanimivosti in to združijo z bo-taniziranjem in zbiranjem zooloških primerkov za šole. Posebno koristne so bile ekskurzije za gimnazijske predavatelje geologije, saj jih je individualni ogled vzpodbudil, da so ga organizirali tudi za svoje dijake.
Ob zaključku ekskurzij pod geslom »Spoznavajmo našo deželo«, ki jih je načrtno pripravilo Slovensko geološko društvo, zaslužijo vse priznanje izvajalci in vodje: dr. R. Pavlovec, dr. A. Ramovš, dr. D. Kuščer, dpi. geol. Grimšičar, dr. Osole, dr. Buser in dipl. geol. Cimerman. Prav vsi so si prizadevali, da so bile razlage zanimive, saj se je rednim udeležencem pridružilo nekaj matematikov, zgodovinarjev, pedagogov in drugih strokovnjakov. Razveseljivo je bilo zanimanje kranjskih dijakov, ki jim je prof. Malči Seliškar znala vzbuditi ljubezen do narave. Na ekskurzije smo odhajali ob nedeljah z avtobusi, z vlaki ali z lastnimi vozili. Vreme je bilo vselej ugodno. Po rednih obvestilih v »Delu« smo izvedeli za čas odhoda in kraj zbirališča.
Na prvi ekskurziji 13. marca t. 1. smo si ogledali permske triadne in oligocenske plasti v neposredni bližini Ljubljane na ozemlju Črnuč — Rašice — Dobrna.
V 'aprilu sta se zvrstili dve ekskurziji. Na poti iz Škofje Loke na Lubnik nas je prof. Ramovš seznanil s škofjeloškimi oligocen-skimi konglomerati, s ploščatimi apnenci in z drugimi triadnimi sedimenti. Udeležba je bila polnoštevilna, saj je njegovi razlagi prisluhnilo kar 48 udeležencev. Lubnik pa nas je poplačal s čudovitim razgledom na Sorško polje in na škofjeloški zajedi, ki jo je ustvarila ljubljanska kotlina.
Še istega meseca nas je prof. D. Kuščer vodil od, Most do Za-vršnice in skozi Vintgar mimo Bleda ter pojasnjeval nastanek prelomnic zgornjesavske doline, konglomeratske terase in venca moren v obdobju pleistocena.
Zelo zanimiva je bila ekskurzija v slikovito Dolžanovo sotesko pri Tržiču. Vodja prof. Ramovš je na posameznih odsekih prikazal profil čez mlajši paleo-
Pozor!
Naknadno smo prejeli še nekaj izvodov PREDMETNIKA IN UČNEGA NAČRTA ZA OSNOVNO ŠOLO. Naročite ga na naši upravi.
»PROSVETNI DELAVEC
Zoik in triado. Trbiška breča s sivimi rožnato rdečimi kameninami, posebno pa ostro robati ke-ratofir in svojstvene lege skladov, ki so ponekod močno nagubane, tudi navpično oblikovane, napravljajo na slehernega obiskovalca tega dela naše domovine nepozaben vtis. Če ima srečo in najde okamenelega ramenonožca, koralo ali algo, mu spomin na Dolžanovo sotesko ostane trajen.
V juniju je bila za dvodnevno ekskurzijo določena zahtevnejša pot. Vodja tov. Grimšičar je popeljal udeležence iz Bohinja preko Komarče na Triglavska jezera, drugi dan pa čez Voje v Bohinjsko Bistrico. Ogled je bil namenjen tektonsko zanimivi Zla-tenski plošči, skladom triade in jure ter mlajšega pleistocena.
Tudi ogled mlajšega paleozo-ika, triade in jure v Karavankah je trajal 2 dni. Vzpon od Žirovnice na Valvazorjevo kočo in Stol je vodil prof. Ramovš.
Še isti mesec je bila na vrsti ekskurzija v Mokriško jamo. Nepozaben je bil obisk vdsokoalp-ske paleolitske postaje na poti Krvavec — Kamniška Bistrica. Vodja sta bila doc. dr. F. Osole in dr. S. Buser.
Za zaključek ekskurzij »Spoznavajmo našo deželo« po Gorenjski je bil obisk Poljšice nad Kranjem, ki ga je vodil dipl. geol. Cimerman. Že Valvasor omenja v svojih zapisih, da se tod najdejo »okamenele živali, ki jih je odložila voda«. Ob terasah potoka Blaznice, v pokrovu oligo-censkih plasti je možno najti fosile polžev, školjk, koral... V sivici, preko katerih se zlivajo vode studencev, pa so ostanki fo-raminifer.	/
Marsikatera šolska zbirka se je po zaključku letošnjih gorenjskih geoloških »transverzal« obogatila s to ali ono okamenino. Na svoj račun so prišli botaniki, saj so si vzporedno osvežili znanje o razširjenosti prenekatere rastline. Dijaki so spoznali, kateri kraji v njihovi neposredrv bljižini so geološko zanimivi in po svojih najdbah tudi svetovno znani.
Vsaka ekskurzija je povprečno štela 28 udeležencev. Ob ponovnih srečanjih smo se razveselili medsebojne povezanosti, s tem pa izrazili tudi priznanje požrtvovalnim vodjem in organizatorjem.
Lehrman Krista
V Postojni - referendum o samoprispevku za gradnjo osemletke
Postojna nujno potrebuje novo osemletko, kajti sedanjo obiskuje več kot 1200 učencev. V starem poslopju imajo pouk za 22 oddelkov v 11 učilnicah, ostalih 15 oddelkov pa gostuje po drugih prostorih. Na enega učenca odpade kvadratni meter prostora, šola nima telovadnice, kabinetov itd.
V Postojni so razpravljali o tem že več let, vendar je imela doslej prednost gimnazija, ki ji je bilo treba pomagati, da je bila verificirana. Zdaj se v postojnski občini odločajo na javnih tribunah za referendum o samoprispevku (2°/o od neto osebnega dohodka kmetov) za gradnjo nove osemletke. Poleg tega bodo orga-
nizirali še poseben sklad za zbiranje prostovoljnih prispevkov, del denarja pa naj bi prispevale delovne organizacije, občinski proračun in bančni krediti.
Novo šolo naj bi začeli graditi že prihodnje leto, zanjo pa bodo potrebovali okrog pol milijarde S-din. Načrti za novo poslopje so v glavnem že narejeni. Šola bo imela 4400 kvadratnih metrov koristnega prostora in bo po načrtu največji tip takega šolskega poslopja. Na enega učenca bo odpadlo šest do sedem kvadratnih metrov prostora, osemletka pa bo imela poleg učilnic, kabinetov in telovadnice tudi igrišča in druge rekreacijske površine.
Novi prostori za jeseniško posebno osnovno šolo
Osem let (od ustanovitve 1. 1958/59) je gostovala jeseniška posebna šola v drugih šolskih poslopjih zadnje leto pa celo v kletnih prostorih gimnazije. V šoli so imeli pouk kar v štirih izmenah. Ker je bilo redno delo v takih pogojih nemogoče, je namenila občinska skupščina Jesenice tej posebni šoli stavbo, v kateri je bila nekdaj šolska ambulanta. Občinska skupščina je preskrbela tudi denar za adaptacijo poslopja in za najnujnejšo opremo.
Ker v začetku letošnjega šol-
skega leta stavba še ni bila vseljiva, so poslali otroke in pedagoge na letovanje v Novigrad. Tudi ta denar je povečini prispevala občina, medtem ko so manjši prispevek dodali starši.
Nove prostore posebne osnovne šole so svečano odprli v soboto, 1. oktobra. Sedaj ima ta ustanova štiri učilnice, telovadnico in delavnico za tehnični pouk (M žal še nista opremljeni), kabinet za učila, kopalnico, kuhinjo, zbornico, pisarno in dva manjšal podstrešna prostora za dnevno varstvo.
Nova gimnazija v Brežicah ponos Posavja
Mladina Spodnjega Posavja jf dobila za praznik občine Brežic« v dar novo gimnazijo, eno naj
Novi filmi
Posojamo naslednje nove poučne In risane filme:
1079 JUGOSLAVIJA 1941 — črno-beli, 250 m
Na podlagi dokumentov in arhivskega filmskega materiala prikazuje dogodke .1941. leta: razmere v tedanji Evropi, monarho-fašistični teror v stari Jugoslaviji, podpisovanje trojnega pakta in proti-režimske demonstracije 27. marca 1941. leta, bombardiranje Beograda, okupacijo, vstajo naših narodov, prve akcije partizanov in ustanovitev 1. proletarske brigado NOV Jugoslavije 22. decembra 1941. leta.
647 METAMORFOZA — barv. risanka, 100 m
Parodija na skrajnosti v sodobni zabavni glasbi.
Barvne risanke iz serije TOM IN JERRY — proizv, MGM — ZDA
734	JE MIŠ ČAROVNIK?
735	MAČEK ZGORAJ, MIŠ SPODAJ
736	MAČEK NA LADJI
737	MACH KONCERT
738	MIŠ V HIŠI
739	MNOGO HRUPA OKOLI MIŠNICE
740	NAJMANJŠI KONJ
741	NEUSTRAŠNI MIŠ JERRY
742	TOMSKA ENERGIJA
743	TROJNA NADLOGA
744	JERRY IN JUMBO
Dnevna posojnina znaša za našteto risanke 8 N-din od filma.
Prejeli smo nove sovjetske, francoske, ameriške in angleške dokumentarne filme.
Zahtevajte kataloge in sezname!
Naročilnice pošljite na naslov: Sava film — posojevalnica, Ljubljana, Trubarjeva 23-c
Sava film Ljubljana
lepših šol v Sloveniji. Novo šolsko poslopje so odprli v Brežicah 24. oktobra v prisotnosti številnih kulturnih delavcev, dijakov in občanov iz vseh treh spodnjepo-savskih občin.
Za Brežice je bil to velik dan. Po dolgoletnih prizadevanjih so si prosvetni delavci končno le oddahnili. Breme velikih skrbi za verifikacijo zavoda je padlo z njihovih ramen. Zavod izpolnjuje zdaj najtežje pogoje. Dobil je nove prostore in sodobno opremo.
Novo gimnazijsko poslopje je povezano s starim delom in se spaja z njim v zaključeno celoto. V prenovljenem starem delu, ki je bil nekdaj samostan, so učilnice za humanistične predmete. Dva prostora sta namenjena pouku tujih jezikov. Ena teh učilnic je opremljena celo za učenje po magnetofonski metodi.
V novi gimnazijski zgradbi so laboratoriji za fiziko, kemijo in biologijo, dve predavalnici za slovenski jezik, glasbena soba, knjižnica in dve delavnici za tehnični pouk.
Gimnazija bo šele zdaj zaživela polno življenje in močneje razvila tudi svoje kulturno poslanstvo. Zdaj sprejme lahko 500 dijakov. Trenutno jih ima 310, toda pričakovati je večji vpis, saj se jih v tem delu Slovenije odloča za splošno izobraževalno šolo pol manj kot drugod.
Za dograditev in preureditev brežiške gimnazije je družba odštela 2,800.000 N-din. Od tega je prispeval sklad za drugostopenjsko šolstvo v Celju 76 odstotkov. Ostanek so zbrale delovne organizacije brežiške občine.
Kljub pridobljenemu prostoru pa bo pouk še vedno v treh izmenah. Na šoli je letos deset oddelkov, v katere je vpisanih 114 učencev. Vpis sicer še ni končan, gotovo pa je, da zaradi pomanjkanja prostora še vedno ne bodo mogli sprejeti vseh učencev.
M. POGAČNIK
Prometna vzgoja v novogoriški občini
Podatek, da so povzročili otroci v devetih mesecih kar 22 prometnih nesreč, zgovorno potrjuje, da za prometno vzgojo otrok v šolah še vedno nismo storili dovolj.
V okviru akcije prometno vzgojo v šole, ki se je začela letošnjega septembra v vsej Jugoslaviji, so tudi v Novi Gorici obravnavali to problematiko na posebni seji komisije za vzgojo in varnost prometa. Ob tej priložnosti so sestavih poseben delovni načrt, po katerem bodo organizirali tekmovanje v znanju prometne vzgoje v vseh šolah novogoriške občine. Tekmovalo bo 5000 učencev višjih razredov, pomerili pa se bodo v poznavanju cestnoprometnih predpisov in v vožnji s kolesi. Na zaključno tekmovanje, v občinskem merilu, ki bo decembra v Novi Gorici, bo poslala vsaka Šola po eno tričlansko ekipo, šempetrska in solkanska šola po dve, osnovna šola iz Nove Gorice pa tri ekipe.
In kaj bodo v novogoriški občini še storili za zmanjšanje nesreč na cestah? Učenci bodo v tem času pisali naloge iz problematike prometne vzgoje, na šolah bodo vrteli posebne filme o prometu in letos prvič redno poučevali +o snov.
TELEVIZIJA V ŠOLI
Življenje osvaja zemljo
(Pon. 14. novembra ob 11.40 in četrtek, 17. novembra ob 16.10)
Delovni naslov naše oddaje o razvoju človeka je ob pripravah dobil povsem novo presojo. Prvotno zasnovo smo sicer pustili neizpre-menjeno, odločili pa smo se, da bomo učencem prikazali znanje o raz-
Za razred najmanj primerna oblika televizorja v sicer dekorativni omari, kjer imamo lahko shranjen tudi radio aparat in magnetofon. Televizor ima v tem primeru stalno mesto, stalno višino, smer ekrana. Velika nevarnost pri taki namestitvi televizorja je, da nam bo slika bleščala, da bomo skupino težko razporedili tako, da bo videla sliko nepopačeno.
voju človeka v širšem aspektu. Tako smo prišli do	teme (ali pa
širše). V odda	enje osvaja
zemljo smo po	pojmu razvoja življenja oc.	v/ih prvih za-
četkov, od enocelični bitij, do prehoda življenja na kopno, pojavov v zgodovini zemeljskega razvoja, pa do pojava človeka kot naj višje oblike življenja. Tu, v kameni dobi človekove zgodovine, smo se v tej oddaji ustavili.
Učenci bodo videli žive praživa-li, »žive« orjake (lutke) iz dobe steljčnic v boju za obstanek, vzroke, zakaj so izginili, pogoje za nove oblike življenja in končno človeka ter njegovo prilagajanje zahtevam narave, ki pa je preraslo že v smi-\ selno borbo z naravnimi silami.
Prepričani smo, da bo komentar dr. Zorana Arneža koristil učencem na vseh stoprtjah pri spoznavanju tako kompleksne teme. Predvsem vabimo h gledanju biologe, ki jim bo oddaja sijajno ilustrirala poglavje‘razvojnega nauka. Tudi na stopnji prirode in družbe bo oddaja dobro pomagalo približanju pojmov, ki so otrokom dosti odmaknjeni.
Za dodatek:
V Ljubljani živi opica
Drobno živalco so dobili k hiši in sedaj se neverjetno hitro privaja na civilizacijo.
Premični televizijski aparat je pritrjen na vozečo omarico, v kateri lahko hranimo, kar potrebujemo pri gledanju televizije v šoli. Tak način namestitve televizorja ima to prednost, da ga lahko namestimo prav tja, kjer ga potrebujemo. Seveda ga lahko dvigamo in obračamo v vse smeri.
Morda je ta oblika najprimernejša za skupinsko delo in za preseljevanje aparata iz prostora v prostor, kjer ga potrebujemo. Seveda mora imeti tak aparat dovolj dolgo vrvico, da ga priključimo nemoteno na električni vod.
tizanske šole boste izvedeli, v kakšnih razmerah so se zavedni Slovenci borili za pravo šolo, v kateri naj bi se otroci naučili spoštovati materin jezik, svobodo in neodvisnost. Ne samo učitelji in oblast iz gozdov, temveč tudi vsi zavedni ljudje so bedeli nad tem edinstvenim pojavom.
Začelo se je čisto preprosto. Okupator je požgal šolo, izgnal ali ubil učitelja. Prišla je jesen, a otroci niso imeli šole. v vsej grozi tistih dni pa je bilo dovolj poguma in jasnega hotenja. Slovenska mati ali preprosto dekle sta zbrali otroke nekaj družin in pričel se je pouk. V tej šoli so otroci radi sodelovali, čeprav ni bil napor branja in računanja prav nič manjši kot v vsaki drugi, pravi šoli. Tako obliko šole pa so kmalu nadomestile boljše, više organizirane oblike.
Povsod tam, kjer ni bilo redne okupatorjeve postojanke, se je pričela prava šola. Na ta ozemlja so se sedaj skrivaj prebili učitelji, ki so z vsemi silami poskrbeli za pogoje čimbolj nemotenega dela.
Pravih učilnic ni bilo. V nepo-žganih šolah je bilo pogosto tudi nevarno. Sovražnik ni pomišljal — šola je bila cilj napada. Partizanski učitelji so zato organizirali šole v kmečkih domovih in gostilniških sobah. Vrata, kamor so nekoč pisali zapitek, so služila sedaj za tablo. Krede ni bilo. A rešitev se je našla. Mavec, magnezija, apno, kos opeke, so prav tako služili svojemu namenu. Za zvezke so prav prišli stari akti, svinčnike so razrezali na osminke ...
Televizijski aparat je pritrjen na stalnem stojalu, po katerem ga lahko premikamo v desno in levo, navzgor in navzdol, obrnemo ekran naprej ali nazaj.
Učenci so bili tudi kurirji. Partizanske šole so bile del odpora proti okupatorju. V šolah so pletli nogavice, nabirali so gozdne sadeže, zdravilna zelišča za bolnišnice.
Partizanski učitelji so se zbirali na konferencah in izpopolnjevali svoje znanje. Poleg osnovnega šolstva, za katerega imamo dokumente po vsej Sloveniji, je na osvobojenem ozemlju delovalo tudi srednje šolstvo in celo glasbeno šolstvo.
Z oddajo želimo prispevati domnevanje zgodovinskih dogodkov v času NOB.
Slavje se bo pričelo
Za naj mlaj še smo pripravili oddajo, ki jo je napisal naš znani lutkar in Kljukčev »oče« — Nace Simončič.
Kljukec, Pavliha in Urška se pripravljajo na proslavo 29. novembra. Seveda Kljukec pol stvari narobe razume, pol jih pozabi, a kljub temu se vsej trojici posreči povedati najvažnejše podatke in pripraviti proslavo.
Proslavo pa so vam pripravili učenci osnovne šole Ledina v Ljubljani.

Televizor visi na stropu na stalni palici, po kateri lahko določamo s pomočjo vijaka višino in zaželeno smer.
Elektroenergetski sistem SFRJ
(Pon. 21. nov. ob 11.40 in četrtek 24. nov. ob 16.10)
Električna energija je danes tehnično najbolj ustrezna oblika izkoriščanja energijskih izvirov na zemlji. Električna energija razsvetljuje velemesta in gorska naselja, poganja stroje v industriji, vrti kolesa trolejbusov in tramvajev na ulicah. Napaja radijske in televizijske oddajnike in še in še bi lahko naštevali vsestranske možnosti za uporabo električne energije.
Sprašujemo se, kje in kako nastaja električna energija. Povejmo le to, da v elektrarni pretvarjamo mehansko energijo v’ električno, več o tem pa bo pokazala oddaja »Elektroenergetski sistem SFRJ«, ki jo je pripravil dipl. ing. Anton Brinšek iz Inštituta Jožef Štefan in je namenjena sedmim in osmim razredom osnovnih šol.
V oddaji bomo videli termoelektrarne in hidrocentrale. Kako jih gradimo in kako obratujejo? Od česa zavisi proizvodnja električne energije? S čim merimo tok in kaj
3va primera, kako je televizor pritrjen na steno. V prvem primeru visi na irogu, v drugem pa sloni na njem. Oba načina sta priporočljiva in ugodna, ',aj dopuščata vrtenje televizorja v vse smeri, ni težko določiti tudi najidealnejšega naklona ekrana za gledanje.

Televizor je fiksiran na dveh pokonč nih kovinskih drogovih, po katerih ga lahko vozimo navzgor in navzdol, lahko tudi določimo naklon ekrana za gledalce.
so dispečerski centri? Prikazane bodo različne vodne električne centrale širom vse Jugoslavije. Ob premogovih ležiščih pa leže termocen-trale, ki močno razbremenjujejo hidrocentrale. V naj novejšem času pa že nastajajo po svetu jedrski reaktorji.
Redakcija je v rokah Marka Ma-riona.
Za osnovnošolce bo prav gotovo zanimivo pogledati, koliko je človeku podobna opica. Je domiselna žival, a zato še vseeno ni človek. Pa tudi obratno seveda: pri vsem prizadevanju, da bi človea dokončno osvobodili živalskega, vstajajo v nas naravni zakoni, ki jih moramo za nemoten razvoj osebnosti upošte-
Oddajo nam je posnel Drago Kocjančič, ki je napisal tudi tekst k oddaji.
Partizanske šole
(Pon. 28. nov. ob 11.40 In 1. dec. ob 16.10)
Praznik republike želi počastiti tudi naša oddaja »Televizija v šoli«. V oddaji z delovnim naslovom Par-