Srečno - novo leto 1970 Obnovljena izdaja - Leto XXI. - Štev. 16 (746) DELO glasilo KRI za slovensko narodno manjšino UREDNIŠTVO in uprava: 34131 Trst, Ul. Capitolina 3 - Telefon 744046, 744047 DOPISNIŠTVO za goriško pokrajino: 34170 Gorica, Ulica Tocchi, 2 Telefon 24-36 NAROČNINA: Letna 1000 lir, polletna 550 lir. Poštni tekoči račun: Trst 11/7000 TRST - 29. decembra 1969 Posamezna številka 40 lir PetnajstdBCTnik Spedii, in abb. Quindicinale poit. Grappo II Ob zaključku leta Slovenski šolniki terjajo svoje pravice Leto, ki je pri kraju, se poslavlja v znamenju zmagovite 'sindikalne enotnosti, odločnega napredka delavskega boja in demokratičnega pritiska, ki nimajo primerjave v preteklosti. Poziviten zaključek pogajanj za obnovitev delavskih pogodb raznih kategorij opogumlja milijone delavcev, žena in mladine ter v njih 'krepi zavest o temeljnih vrednotah čvrste enotnosti, ki je bila pridobljena po težkih preizkušnjah, zapečatena z novimi o-blikami akcije, poživljena z demokratičnimi metodami izbire ciljev in časa. Zaključek zelo pomembnih bojev kovinarjev v državnih in zasebnih podjetjih, gradbincev in delavcev drugih strok, končuje obdobje dolgotrajne bitke za povišanje delavskih mezd in določitev novih norm. Delavki razred Se je v teh letih zavedel porasta vrednosti svojega dela in tudi po-plobitve razlike med mezdo, plačo j? Pokojnino na eni strani in pro-Uta industrij cev ter superprofita monopolov na drugi strani. Delavec je izzisilil višjo mezdo °b zmanjšanju delovnega časa, iz-Silil je (tudi večje pravice v tovarni, večje dostojanstvo v delavnici in v uradu. Jasno je, da vse to pretresa in yznemirja vse konservativne sile ln naj agresivnejše med njimi, Podprte iz tujine, ki so toliko časa delovale nemoteno, potvarjajo svoj poraz in špekulirajo z nasi-nem in celo s kriminalnimi dejanji. Toda motijo se! Okrepljena demokratična zavest državi ianov, obnovljena 'enotnost sil odporni-stva, sporazumevanje mladine vseh protifašističnih političnih strank odločno izpričuje svoj '‘NE ! », zavrača vse atentate proti državni ustavi, in republiki, ki smo jo ustvarili po porazu fašizma in nacizma. V tem položaju, v katerem smo odločilni protagonist i, se je povečal vpliv KPI ^ki anfcXfat-bol’e od druSih strank analizirati protislovja družbe in njene spremembe ter predienti rešitve in čilje, pospeševala za?ez-mstva ob delavskem razredu in neumorno dela za enotnost Ni je sile, ki bi mogla zaustaviti nanre-dovanje KPI in prav letos je morda še bolj kot v preteklosti, nro-padlo rovarjenje proti njej, propadli so poskusi razdvojevania, izsiljevanja in diskriminacije Komunistična partija je vedno bolj upoštevana kot nenadomestljiva komponenta napredka v državi. Borba se mora nadaljevati. Vse-dline preteklosti je treba za vselej odo ra vi ti. Nadaljevati je treba stimuliranje politične enotnosti. Nenehno ie treba krepiti budnost, in politično akcijo. Braniti je treba vse pridobitve, širiti bazo in razredna zavezništva, kajti le tako bo moč nanredovati na naši noti, ki je italijanska pot v socializem. Tržaški proletariat je bil trdo preizkušen v velikih razrednih bo-iih. Gesto ie bil skupaj s tržaškimi delavci in z delavci drugih ^ m jev dežele Furlanije - Julij ske krajine ha prednjih položaiih. Boril 'se je in se bo tudi v bodoče boril tudi za velike probleme, ki so temeljnega pomena in ki dovr-spieio okvir borbe za boljše živ- 1enie, za obrambo vrednosti mezde, proti draginji, za zagoto- vitev dostojnega stanovanja, za reformo zdravstvene službe, za zagotovitev svobodne, sodobne šole, ki bo ustrezala sedanji družbi. Še vedno so odprta mnoga vprašanja demokracije, še Vedno so odprta vprašanja Slovencev. Slovenska narodnostna skupnost še ni deželna pravic, ki ji pripadajo. Slovenci še niso izenačeni z o-stalimi državljani. Skromni dosežki, do katerih je prišlo po zaslugi težke borbe, niso (spremenili položaja. Slovenci v deželi so še vedno razdeljeni v tri različne kategorije. Slovenska šola je še vedno nepopolna in ni v skladu s potrebami in zahtevami. Strokovni zavod še mi ustanovljen. Niso bile še popravljene krivice, ki jih je prinesel fašizem. Za te cilje se bo morala nadaljevati in še bolj okrepiti skupna borba. Ko 'se poslavljamo od leta 1969, izrekamo naše iskreno voščilo vsem tovarišem in prijateljem in njihovim družinam. V tem trenutku smo še bolj združeni z njimi. Toda z mislijo sino tudi pri junaškem vietnamskem ljudstvu, ki se junaško bori za svojo svobodo in neodvisnost, z mislijo pa smo tudi pri narodih socialističnih dežel in narodov vsega sveta, M so borijo za boljšo bodočnost, Za pravico in za mir. PAOLO SEMA Pred dvema tednoma se stavkali Slovenski šolniki na Tržaškem in Goriškem. Stavka je popolnoma uspela. še pred to stavko je odbor Sindikata slovenske šole v Trstu poslal prosvetnemu ministru v Rim resolucijo, v kateri je med drugim rečeno : «Odbor Sindikata slov. šole je ugotovil, da še ni bila uresničena nobena zahteva za ureditev položaja šolnikov na 'slovenskih srednjih šolah. Zato je odbor naše organizacije izglasoval naslednjo resolucijo : 1. Objavljen in uveljavljen naj bo — brez zavlačevanja — odlok predsednika republike, katerega je že zdavnaj pripravila medministrska komisija za usposoblje-nostne izpite in za priznanje u-sposobljenostnega izpita IX. razred slovenski jezik in slovstvo, tistim, ki so ga napravili pred veljavnostjo zgoraj omenjenega odloka ; 2. veljata naj takoj oba zakona »Bellisario« — in sicer zakon štev. 603 z dne 25. julija 1966 in zakon štev. 468 z dne 2. aprila 1968. Slovenski šolniki se niso mogli udeležiti natečajev, ki jih ooooooooooooooooooooooooooooooo oeoooooooooooooooooooooooooot Protifašistične stranke odločno obsojajo zločine Dne 17. decembra je bil v Gorici skupni sestanek predstavnikov pokrajinskih vodstev Krščanske demokracije (DC), socialistov (PSI), socialdemokratov (PSU), republikancev (PRI), komunistov (KPI), liberalcev (PLI) in Slovenske demokratske zveze. Na sestanku so razpravljali o sprejemu enotnega stališča do nedavnih zločinskih dogodkov v Milanu in Rimu. Sklicujoč se na skupne ideale in na demokratični izvor, iz katerega sta se razvila italijansko odporništvo in tudi republiška urtava, so piedstavniki omenjenih strank od ločno obsodili zločine, ki so zahte vali vrsto nedolžnih žrtev in ki so vznemirili javno mnenje Vodstveni odbor goriške federacije KPI je razpravljal o sedanjem pdlitičnem položaju v državi. Ožigosal je žalostne dogodke v M'la-nu in Rlimu. Poudaril je, da je namen teh dogodkov zaustavi ti napredovanje delavskega razreda in ■ljudskih sil. V poročilu za tisk je dalje rečeno, da s sedanjimi spletkami skušajo ustvariti zmerno levo sredino, ki hi bila pod pritiskom demokrist-janske desnice in socialdemokratov in ki naj bi se izkazala kot sila «reda». Nadaljuje se pritisk na levičarske organizacije. V poročilu je dalje rečeno: «Tudi v goriški pokrajini je prišlo do tpreislkav v zasebnih (stanovanjih. Policisti so preiskali tudi stanovanje neke -diužine, ki je bila močno prizadeta med zadnjo vojno, saj Sekcija KPI - Milje vošči vsem članom partije in vsem volivcem v miljski občini uspehov polno leto 1970 so štirje njeni člani padli v partizanih. Naravno je, da so se preiskave zaključile, kot je bilo mogoče predvidevati, z negativnim izidom. Vemo kako se je začelo — tako pravi poročilo federacije — ne vemo kam bo to pripeljalo. Ostaja nevarnost, da ne bodo oškodovane samo delavske pridobitve ampak tudi ustanove, ki so nastale v odporniškem gibanju. Zato federacija KPI odločno obsoja desničarske in nazadnjaške spletke ter protestira proti preiskavam v stanovanjih. Komunisti se obvezujejo, da se bodo množično upiral, reakcionar mm poskusom za vnanja demokratičnega napredovanja ter pravične stvari delavcev. Zato federacija KPI poziva vse protifašistične in demokratične državljane, naj bodo budni, poziva jih k enotnosti, ki je nujno potrebna zato, da se prepreči reakcionarni in avtoritarni poseg. omenjena zakona določata, kajti to sta jim preprečila tedanji prosvetni minister in šolski skrbnik, čeprav je znano, da navaden ministrski odlok in okrožnica šolskega skrbnika ne moreta spreminjati veljavnosti splošnih pravic, ki jih določa kak zakon ; 3. velja naj končno za šolnike, ki so učili na slovenski šoli na dan podpisa londonskega sporazuma — člen 4 c priložene spomenice. Težko je namreč razumeti, kako je 'bil že zdavnaj uveljavljen člen 2 d in ne tudi člen 4 c spomenice, ki je s prejšnjim tesno povezan ; 4. veljajo naj za šolnike na slovenskih srednjih in osnovnih šolah vse olajšave in pravice, ki jih že zdavnaj uživajo kolegi na šolah z italijanskim učnim jezikom; 5. na sestanku zastopnikov sindikatov slovenske šole in prosvetnega ministra naj bodo čimprej rešena predhodna vprašanja, ki se nanašajo na neurejen pravni in gospodarski položaj slovenskih šolnikov ; 6. Sindikat slovenske šole se pridružuje tudi splošnim zahtevam, ki so jih sporočile sorodne strokovne sindikalne organizacije.» Italijansko - jugoslovanskemu odboru za manjšinska vprašanja, ki je pred dvema tednoma zasedal v Beogradu, pa je vodstvo Sindikata slovenske šole poslalo naslednje pismo: «Pozdravljamo zasedanje a-gledne komisije in ji voščimo, da bi po 15 'letih delovanja končno le 'prispevala k rešitvi socialno kričečega položaja tistih šolnikov na slovenskih šolah na Tržaškem, ki so bili v službi na dan podpisa londonske spomenice. Menimo namreč, da je že skrajni čas, da se popravi ta dolgoletna socialna krivica. Po členu 4 c priloge II. londonske spomenice se obe vladi obvezujeta, da bosta vse napravili, kar je v njuni moči, da bodo šolniki, ki so učili na dan podpisa spomenice, postali stalni Nerazumljivo je kako ie bil u veljavi jen sploh člen 2 d, po katerem so morali ti šolniki nostrifi-cirati svoje diplome obvezno v roku 7 let in ne člen 4 c, ki je s prejšnjim tesno povezan, člen 4 c se namreč jasno sklicuje glede načina (izvajania tudi glede roka — na člen 2 d. Če ne bd mešana komisija tudi na tem 16. zasedanju pokazala sporazumnega zanimanja za to dolgoletno socialno krivico, se bodo prizadeti šolniki in njihova sindikalna organizacija pritožili še : a) na sopodpisnici londonske spomenice in sicer Zedinjeno kraljevino Velike Britanije in Združene države Amerike in b) na komisijo za človečanske pravice pri Združenih narodih. Saj so podpisnice londonske spomenice obvestile o podpisu spomenice Varnostni svet Združenih narodov, obe zainteresirani vladi pa se v prvi točki II. priloge posebnega statuta sklicujeta na načelo človečanskih pravic, ki jih ie izglasovala Glavna skupščina Organizacije združenih narodov dne 10. decembra 1948.» Umrl je tovariš dr. Jože Dekleva Neuklonljivi protifasist in borec za pravice Slovencev, bivši predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze in občinski svetovalec NSZ v Trstu. Slava njegovemu spominu! (Žalostno vest smo prejeli, ko je bil list v tisku) Zasedanje odbora za manjšine Italijansko - jugoslovanski mešani odbor za vprašanja etničnih manjšin je zaključil svoje 16. zasedanje. V 'soboto 20. decembra 1969 je bilo objavljeno poročilo o tem zasedanju. V poročilu je rečeno: «Od 15. do 20. decembra 1969 je bilo v Beogradu 16. zasedanje italijansko - jugoslovanskega mešanega odbora, ki ga predvideva člen 8 posebnega 'statuta priloge londonske 'spomenice o soglasju z dne 5. oktobra 1954. Mešani odbor je proučeval razna vprašanja, ki se nanašajo na izvajanje posebnega statuta in je ugotovil napredek, ki sta (ga obe strani prikazali. Obe strani sta prikazali svoje ocene glede ukrepov, ki jih bi jih bilo treba še .sprejeti v interesu obeh etničnih skupin. Mešani odbor je obširno analiziral u-krepe, ki se že izvajajo, kakor tudi one, ki so bili sprejeti med obema zasedanjima in ki se nanašajo na vprašanja v zvezi z izvajanjem določil posebnega statuta. Posebno se je zadržal pri raznih vprašanjih v zvezi z upravičenim zastopstvom, uporabo jezika in dejavnostjo organizacij obeh etničnih skupin. Obširno je analiziral Vprašanja šolstva, saj je proučil vprašanje šolnikov in vprašanje šolske mreže. V tej zvezi je predvideno, da se s prihodnjim šolskim letom prične pouk v i talij ansščini v Bujah in v srednji strokovni šoli s poukom v slovenščini v Trstu.» V poročilu je še rečeno, kot običajno, da so razgovori potekali v «vzdušju medsebojnega razumevanja in prisrčnosti». Kot vidimo, je poročilo zelo skopo. Iz tega poročila se ne odražata «razumevanje ie prisrčnost». Zaradi tega se ne moremo otresti slutnje, da so se pogovori sukali o raznih vprašanjih, ki so sicer lahko tudi važna, a da ni bilo na zasedanju doseženo (tisto, kar smo, pričakovali. O slovenski strokovni šoli v Trstu se je govorilo že prej. Dopolnilni tečaj Parlament je v dokončni obliki odobril zakonski osnutek z nujnimi ukrepi za univerze. L člen novega zakona, ki še ni bil objavljen v Uradnem n''Stu, določa, da se lahko diplomiranci učiteljišča vpišejo na katero koli fakulteto, v kolikor so s pozitivnim uspehom obiskovali dopolnilni tečaj, ki ga bo priredilo šolsko skrbništvo pod didaktično in znanstveno odgovornost jo univerzitetnih oblastev na osnovi določb prosvetnega ministrstva. Tak tečaj bo tudi na učite!j:šču A. M. Slomšek s slovenskim učnim ■ezikom v Trstu, če se bo prijavilo dovolj kandidatov. Radio Trst A naj ulreza protifašističnim izročilom Slovencev 2 • DELO Deželna konferenca o izseljenstvu Korrtìsija za notranje zadeve pri poslanski zbornici, je pretekli teden odobrila ‘konvencijo z RAI, ki predvideva iletni prispevek 140 milijonov lir za radijske postaje, ki oddajajo v italijanislkem in slovenskem jeziku v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Povišanje prispevka naj bi služilo za kakovostno in količinsko izboljšanje radijskih oddaj. V razpravo je med drugimi posegel tudi poslanec Albin ŠkePk, ki se je strinjal s prvim delom konvencije, tj. s tistim delom, ki zadeva prispevek za izboljšanje radijskih oddaj, ostro pa je kritiziral tisti del konvencije, ki se tiče ušmleritve radijskih oddaj. Kritiziral je sestavo posvetovalne komisije, od katere je odvisna ta usmeritev. Po njegovem mnenju je sestava 'komisije odločno inedemokratična in ne upošteva prisotnosti 'radijskih naročnikov. Zlasti prizadeti so slovenski naročniki. Komisijo sestavlja namreč predsednik, ki ga imenuje Vlada, dva visoka uradnika (enega imenuje ministrstvo za pošto in telekomunikacije ,drugega pa Vladni komisar dežele), predsednik deželne vlade pa imenuje ostale 'člane, in kot pravi poslanec Šikerik, ni izključnem), da bodo izbrani iz vrst birokratov. Komunistična parlamentarna sku- pina je s tem v zvezi predložila spreminjevalni predlog, po katerem naj bi člen 2 konvencije določal, naj predstavljajo javno mnenje v komisiji štirje deželni svetovalci, dva Italijana in dva Slovenca. Toda spreminjevalni predlog ni b’l sprejet. Vlada je namreč že podpisala konvencijo z RAI in je parlamentarno komisijo postavila pred izvršeno dejstvo. «V tem specifičnem primeri pri-mem», je poudaril poslanec Šikerik, «je vlada še enkrat prezrla slovensko narodnostno skupnost. Ni hotela upoštevati želje slovenske narodnostne skupnosti.» Poslanec Šikerik je poudaril, da bi radijslka postaja, ki oddaja v slovenskem jeziku, morala postati nepristransko sredstvo za obveščanje in širjenje kulturnih vrednot, ki naj ustrezajo protifašističnim tradicijam prebivallsitva dežele Furlanije-Julijske krajine, predvsem pa Slovencev, ki so dali velik delež v boju za svobodo. Poslanec šikefk je zaključil svoj govor rdkoč : «Zahtevamo večje pravice na tem področju. Zavzemali se bomo tudi zato, da bi slovenskemu prebivalstvu dali na razpolago tudi nekaj ur tedenskega televizijskega sporeda v sloverlščini». OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO »OOOOOOOt>i 'OOOOOOOOOOOOOOOOOutJ Okno v svet Za mir v Vietnamu V dneh 13. in 14. decembra je bila v Vidmu deželna konferenca, na kateri so razpravljali o vprašanjih izseljevanja. Konference so se udeležili predstavniki oblasti, državni in deželni poslanci, predstavniki političnih strank, in seveda zastopniki izseljencev. Govorila sta tudi dva zastopnika izseljencev iz Slovenske Benečije, Marko Petrič, predsednik Društva slovenskih izseljencev v švioi in Renzo Del Medico, tajnik istega društva. Omenimo naj še, da so se konference udeležili tudi predstavniki KPI in sicer: senator Paolo Sema, poslanec Mario Lizzerò in deželni svetovalec Dušan Lovriha. Iz govora, ki ga je imel Marko Petrič, povzemamo naslednje: «Beneška Slovenija je najbolj zaostalo in zanemarjeno področje Furlanije, kjer se zdi, da bi moralo življenje zamreti. Po štetju iz leta 1961 se je prebivalstvo devetih občin tega področja skrčilo za 13 odst. V zadnjih letih se je težnja po krčenju števila prebivalcev še bolj povečala. Zaradi izseljevanja se je ustvarila v Benečiji huda praznina. V nékaterih vaseh živi le še nekaj starejših oseb. V vasi Muzci je od 54 domOv zapuščenih 23. V tej vasi prebiva le še 48 oseb. V vasi Platišče je praznih 39, v kraju * Micoti pa 16 domov. V vasi Pros-nid je leta 1946 živelo 400 oseb, danes jih tam prebiva Je še okrog 80. V Kovačeviči pri Sv. Leonardu, živi samo še ena družina, v naséliu Picon pa sta naseljeni le dve hiši. Ti primeri lahko povedo, kako izveseljevanje pušča za seboj vedno večje praznine. Doma ostajajo le starčki in tisti, ki so nesposobni za delo. Od tod tudi malo število rojstev, veliko več pa smrti. Zares skrajni čas je, da se tem ljudem, ki jih tarejo nečloveške tegobe, prinese nekaj vedrosti; skrajni čas je, da se nekaj naredi za dejanski preporod teh krajev in za obstanek domačinov na rodni zemijii. Že nad sto let čakamo, da bi se kdo spomnil na nas, ne le tedaj, ko moramo na vojno ne le tedaj, ko nas imenujejo junaške državljane». Marko Petrič je dalje govoril o perečih narodnostnih vprašanjih. Ožigosal je zadržanje tistih krogov, ki vedno in namerno pozabljajo, da v Nadiških dolinah živi 'slovenski rod in da temu rodu zanikajo pravice. Med drugim je poudaril : «Z obžalovanjem moramo ugotoviti, da sta bila za zaščito Slovencev v Italiji sprejeta samo dva zakona, zakon o slovenski šoli, ki pa velja samo za tržaško im goriš-ko pokrajino, in zakon o uporabi slovenskih imen. Slovenci v Furlaniji - Julijski krajini — m torej tudi v Beneški Sloveniji — želimo postati enakopravni državljani, kar pa bo možno z razveljavitvijo vseh zakonskih določb, ki nam zanikajo narodnostne pravice ter z uveljavitvijo zakonov, ki hi potrjevali pravico do uporabe slovenskega jezika na vseh ozemljih, kjer žive Slovenci. Zato od deželnega odbora zahtevamo : 1. Da najde sredstva za to, da ostanejo naši ljudje na svoji zemlji, da s primernimi pobudami skrči izseljevanje ljudi, kateremu smo podvrženi in zaradi česar se krči naša življanjskost kot Slovencev, ki se odtujujemo svo-iemu rodu z izseljevanjem po vsej Evropi. V tem smislu mora dežela dati pobudo za načrt ovred- notenja našega področja dn to z vsem, kar je za to potrebno, načrt za turistični razvoj, načrt za dvig naših kmetij načrt za ustanovitev novih zadrug raznih vrst, načrt za pogozdovanje dn izboljšanje pašnikov ter za ureditev vodnih tokov. Zahtevamo prepotrebne investicije IRI, s katerimi naj se ustvarijo nova delovna mesta, na katerih naj se zaposli domača delovna sila. 2. Uvede naj se pet ur pouka slovenščine na teden v vseh o-snovnih in srednjih šolah v krajih, kjer žive Slovenci; zahtevamo, da se slovenski jezik poučuje tudi na učiteljišču v Špetru Slovenov ter v poklicnih šolah, kakor tudi v otroških vrtcih. 3. V krajih, kjer žive Slovenci, naj se namestijo domači učitelji, ki obladajo Slovenski jezik in ki so bili usposobljeni za poučevanju v jeziku učencev. 4. Treba je zagotoviti nadaljevanje prakse, da vsaj nekaj u-radnikov v občinah, koder žive Slovenci, zna slovenski jezik in more v tem jeziku občevati z občani. 5. Podpreti je treba ustanovitev slovenske knjižnice in središča za etnografske, toponoma-stične in zgodovinske študije in to v enem izmed osrednjih krajev področja, na katerem žive Slovenci. 6. Potrebno je zmanišati na najmanjšo mero zlo vojaških služnosti, ki močno ovira natajanje in uresničevanje pobud gospodarskega razvoja v deželi. Tudi te služnosti povzročajo siromaštvo, izseljevanje in zmanjšujejo osebno svobodo 7. Nujno je, da se na videmski fakulteti za jezike uvede pouče-vanje slovenskega jezika in slovstva.» Združenje bivših političnih preganjancev vabi vse tiste, ki so bili za časa fašizma v konfinaciji, naj se čimprej zglasijo na sedežu v Trstu — Ulica Cesare Battisti 8, prvo nadstropje. O radijski oddaji «Kdo, kdaj, zakaj» Radio Trst A ima vsako nedeljo na sporedu oddajo z naslovom Kdo, kdaj, zakaj — odmevi tedna v deželi. Če smo pravilno razumeli naslov, potem menimo, da bi oddaja morala posredovati resnične odmeve, predvsem tiste s področja, ki zanimajo Slovence v deželi. Ker je radio javno občilo, ki ga vsi vzdržujemo, bi morale oddaje biti nepristranske. Koliko krat smo slišali odmeve Slovenskih občin? In vendar občine obstajajo, njihove uprave pa so izvoljene in so torej izraz ljudstva. Na Tržaškem in Goriškem deluje mnogo slovenskih prosvetnih društev. Koliko krat je prišel do izraza odmev teh društev? Imamo dve kmečki organizaciji, v katerih je včlanjena večina slovenskih kmetov. Koliko krat je pri šel do izraza odmev teh organizacij? Te misli nam je posredoval starejši radijski naročnik. Dejal nam je: napišite jih z mastnimi črkami-. ‘Seveda ne gre le za oddajo, ki jf) omenja radijski naročnik. Vprašanje je širše. Dejansko so skoraj vse radijske oddaje pristranske, tuje slovenskemu človeku. Znani ameriški časnikar in politični komemltator Walter Lippmann je v časopisu «Newsweek» objavil članek o vprašanjih, ki so združena z umikom ameriške vojske iz Vietnama. V bistvu Lippmann poudarja, da je «častno, čeprav ne zmagovito in slavno, za armado, Ki ni opravičila svojega 'poslanstva, če se v redu Umakne». Iz njegova sestavka povzemamo naslednje : Zelo težko verjamem, da so realisti v Beli hiši, Pentagonu in zunanjem 'ministrstvu v resnici prepričani o pogajanjih zaradi slabosti in da mislijo, da zaradi zmanjšanja ameriške vojaške moči smemo pričakovati od Vietnamcev vse več 'in več. Zamišljam si lahko samo en način, kako bo delovala ta, v resn'oi zmešana, strategija. Mogoče, je, da bo zaradi umika ameriške pehote in prenašanja vojaškega bremena na južnovietnam-ske enote v Saigonu prišlo do političnega razpada, da se bo oblikovala nova Vlada, ki se bo lahko pogovarjala iz Vietkongom. Nepojasnjena strategija Alternativna strategija za končanje vojne se mora začeti s priznanjem, da je 500.000 ‘ameriških vojakov na iužnovietnamski tleh, naj-večji in za vse praktične namene edini in strumen t, s katerim je moč posegati v notranje zadeve Južnega Vietnama. Poglavitna zahteva vlade Severnega Veltnama, kot zatrjujejo njeni predstavniki, je ta, da se ameriške sile umaknejo. Iz tega sledi, da se bodo resnični pogovori začeli šdle potem, ko bodo Američani pripravljeni pogajati se o pogojih in o času umika. Prav tega pa Američani nočejo storiti. Pariški pogovori se niso niti začeli prav zato, ker je Amerika zbrala čisto drugačno strategijo. Namen ameriške strategije, ni da z umikom ameriških vojaških sil kupi koncesije Od Hanoia. temveč da 'si zagotovi potrpežljivost z m e riškega ljudstva spričo neskočno dolge ameriške okupacije v Južnem Vietnamu. To je resnična, čeprav nepojasnjena in nepriznana uradna strategija, ki je tudi veliko bolj smiselna kot deklarirana strategija zmanjševanja ameriške vojaške moči s čimer naj bi vsiljevali svoje politične Cilje. Resnična strategija naj bi pomirilla ameriško nezadovoljstvo s tem, da bi odstranila veliko vojmh bremen, da bi se spremenila taktika na bojiščih s tem, da bi se zmanjšale izgube. Kritična odločitev o prenehanju vojne še ni padla. Niti predsednik niti 'Clark Glifford pred njim nista nikoli posebej omenila pripravljenost za pogovore o popolnem umiku ameriških enot z lindokitaj-ske oéline. Mogoč je spodoben mir Opozicija večinoma ne govori o pogovorih o 'ameriškemu umiku. Velika večina med njimi vztraja pri kar najhitrejšemu umiku, ne da bi hkrati s tem potekali tudi pogovori. Pravilna politika pa je, pogovarjati se o umiku, da bi v nadomestilo za umik 500.000 ameriških vojakov dobili pomembne koncesije. Ali so takšni pogovori praktično politika? Medtem ko tega seveda ne morem dokazovati pa vem, da je francoska vlada o tem prepričana. Razumeti moramo namreč, da so Francozi v veliko tesnejših stikih s 'Severnim Vietnamom kot na Američani. V Hanoiu imajo diplomatsko predstavništvo. In medtem ito se Ameri .ani pogovarjajo s Ha-noiem običajno prek francoskih posrednikov, nimajo z njimi tistih zaupnih odnosov, kot jih imajo FrancoZi. Francozi so prepričani, da ie mogoč spodoben mir, ko bo padla odločitev o umiku celotne ameriške ekspedicije. Francozi pravijo, da je to mogoče in prepričan sem, da noben a-meriški uradnik ne ve toliko, da bi jim mogel dokazati, da rimajo prav. Če v resnici Amerika namerava zapustiti Vietnam, potem bi lahko prisilila Francoze, da ji pomagajo kot posredniki. Predsednik Nixon ne bi smel gledati na pogovore o umiku, kot da bo to umik v vsej naglici. V umiku na osnovi pogovorov, kakršen je mogoč po mnenju Francozov, hi ameriške enote v Vietnamu morale doseči vsaj deset let neodvisnosti za Južni Vietnam. Neodvisnost Vietnama ne bodo mogli zagotoviti za vedno, ker si ni mogoče predstavljati, da bi zapustili' Vietnam, hikratfi pa še vedno vodili njegove notranje zadeve. Predsednik prav tako ne bi smel gledati na umik na osnovi pogovorov kot na poraz. Američani niso bili poraženi. Niso sicer dosegli praktičnih ciljev, ki jih je John son nespametno postavili oboroženim silam. Poražena je tista armada, ki se mora predati ali pa se v ognju nenadoma umakniti častno, čeprav ne zmagovito in slavno pa je za armado, ki ni o-pravičila svoja poslanstva, če se sporazume in se v redu umakne. Ce bodo Američani popravili svojo napako in ne bodo še naprej po nepotrebnem razmetavali sredstev, bo njih ugled seveda manjši, kot je po mnenju tako mnogih A-meričanov bil v petdesetih in šestdesetih letih, Združene države pa bodo še vedno ostale zelo velika siila in ta sila ne bo Izginila, če bodo ameriške enote zapustile in-dokitajsko celino. Prepričan sem, da do umik na osnovi prejšnjim pogovorov, ki sicer priznava neuspeh poslanstva, ne pa tudi poraza armade, očiščevalno in zdravilno vpliva: na J a/ deljeno Ameriko. Razmere na Portugalskem in kolonializem il V prvih desetih mesecih prejšnjega leta je minister za industrijo zavrnil 29 od 86 predloženih načrtov za gradnjo novih industrijskih Objektov. Seveda kdor ima namen zgraditi, obnoviti aM pa povečati podjetje, potrebuje kapital, ki mu ga lahko nudijo samo banke, toda ker so banke v rokah družin, nudijo posojila samo tistim vejam gospodarstva, ki niso konkurenčna in so premajhne, da bi škodovale njihovim interesom. Če je notranja politika obsodbe vredna, doseže zunanja politika višek in nasprotuje vsem človeškim pravicam do samoodločbe. Portugalska je zadnja evropska država, ki vodi kolonialno vojno in to na ozemlju, M je 20 krat večje od nje same. V «čezmorskih provincah» ima 120.000 vojakov, ki so povečini delavci, kmetje ali pa študentje, katerim ni bilo dovoljeno dokončati študija. Kolonialna vojna tako še bolj prispeva k izseljevanju, kar niso do tega še privedle nizke plače, dolga vojaška služba, neustrezajoča politična in ekonomska ureditev dežele. Od leta 1955 je zapustilo Portugalsko nad milijon prebivalcev, ki so se naselili V Franciji, Zahodni ‘Nemčiji in celo v sosednji fašistični Španiji. Delodajalci so bili zaradi pomanjkanja delovne sile prisiljeni povišati plače, obenem pa je Vlada leta 1967 izdala dekret, s katerim se portugalskim državljanom prepoveduje izseljevanje. Seveda breme, že v naprej izgubljene kolonialne vojne* nosi delavski razred. Cene potrošnik dobrin so se leta 1967 zvišale za 5,5 odst. leta 1968 za 6,1 odst. in v obdobju junij 1968-junij 1969 za celih 8 odst. (KONEC) 29.12.1969 DELO • 3 Tri pomembne obletnice Glasbene matice v Trstu Z vselitvijo v Narodni dom je dobila šola Glasbene matice primerne prostore, saj je vse dotlej morala iskati zatočišče pri raz- Glasbena matica v Trstu je v soboto 13. decembra svečano proslavila tri svoje pomembne jubileje: 6CHletnico svoje ustano-n*,Ve’ 25-letaic° svoje obnovitve in 15-letmco delovanja svojega or Bstra. V Kulturnem domu v Trstu je bil slavnostni koncert, a katerem so sodelovali združeni otroški pevski zbori iz Devina, a brežin e, z Opčin in iz Trsta, ki so nastopili ob spremljavi male-fca godalnega ansambla; 50-članski orkester Akademije za glasbo iz jubljane s solistom - violinistom Žarkom Hrvatičem im s so-is om - pianistom Aleksandrom Vodopivcem. Dirigirala sta izmera1^ . kar Kjuder, profesor šole Glasbene matice in Boris Šva-nU ™Sent Opere v Mariboru. Slavnostni govor je imel predsed-Glasbene matice Dušan Hreščak. Wasbena matica je izdala lično ------------ orosuro, v kateri je opisana pot, 1 jo je organizacija prehodila. Iz 0.rnJnJene brošure smo povzeli na-5>lednji sestavek, ki ga je napisal or. Demšar. S prebujenjem narodne zavesti, na katero so vplivali zlasti dogodki marčne revolucije (leta 1848), je dobila spodbudo za svoj razvoj tudi slovenska glasba, na katere dejavnost je vplivalo predvsem ustanavljanje čitalnic, ki so one središče društvenega življenja ter so gojile slovensko dra-matsko in glasbeno umetnost Med prosvetnimi delavci tega obdobja sta dva glasbenika krepko posegla v takratno glasbeno življenje na Primorskem, Hrabro-slav Volarič, ki je napisal vrsto zborovskih in nekaj klavirskih skladb, ter Anton Hajdrih, _avtor številnih priljubljenih zborovskih pesmi. Slovenska narodna zavest je bi-*a v letih pred , prvo svetovno vojno verjetno najkrepkeje zasidrana prav na Tržaškem in Goriškem, saj skoraj ni bilo vasi ki ne bi imela pevskega zbora Ob koncu preteklega stoletja le onazna večja razgibanost glas-bemh sporedov, v katerih zasle- skk,dhV P 0( V6Č in^r^enm,,nih skladb. Pn tem pa je bila občute- a vse večja potreba po kvalitetnih glasbenikih. Zato je Glashe. 'iSRžnatlCa V Liu:bliani že leta Šolo2 a'novi,a svoj° glasbeno A tudi primorski Slovenci niso zaostajah. Goričani so že leta 1900 Žarko Hrvatič nih društvih in šolah. Sporedi njenih glasbenih prireditev so bili odslej vse pestrejši. Leta 1911 je odbor Glasbene matice naslovil na vladno namestništvo prošnjo, da bi dobila njena šola pravico javnosti, in nekaj mesecev kasneje (7. maja 1912) je društvu zares uspelo, da sta bili šoli z ministrskim odlokom priznani pravica javnega poučevanja in vladna podpora. Kmalu po ustanovitvi je tržaška Glasbena matica posegla v razgibano življenje primorskih Slovencev tudi s koncerti, zlasti s svojim pevskim zborom, ki je pripravil kvalitetne koncerte tudi s sodelovanjem orkestra. Pevski zbor je sodeloval tudi pri operah in operetah, ki jih je uprizorilo Dramatično društvo (predhodnik Slovenskega gledališča v Trstu. Opomba uredn.). Razvoju glasbenega življenja Primorskih Slovencev so v letih pred prvo svetovno vojno pripomogla tudi druga društva s svojimi pevskimi zbori, tamburaški-mi ansambli in godbami na pihala, ki so večkrat nastopili v javnosti. Pri tem moramo omeniti zlasti koncerte Pevskega in glasbenega društva v Gorici. Prva svetovna vojna je močno okrnila glasbeno dejavnost na Primorskem. Glasbena matica je zašla v težave, ker so vladne o-biasti ukinile podporo, pa tudi (Nadaljevanje na 4. strani) O ljudskem športu, njegovih uspehih in težavah II. Razgovor s predsednikom šporlnega društva Pole£ Nadaljujemo razgovor s predstavniki slovenskih športnih društev. Tokrat objavljamo razgovor s predsednikom openskega društva Polet. Vprašanja se glasijo : 1. Ali bi nam obrazložili vzroke, zaradi katerih ste ustanovili športno društvo in po katerih smernicah ste se odločili delovati? 2. Ste zadovoljnj z dosedanjim uspehom in ali mislite, da boste dosegli še večje uspehe? 3. Ali se, po vašem mnenju, slovenska športna društva lahko poslužujejo tujih igralcev? 4. Ali so potrebni veliki denarni izdatki za odkup nogometašev iz drugih klubov, ko pa imamo toliko mladine v našem krogu, ki goji nogomet in je tudi nadarjena za ta šport? 5. Smatrate, da je potrebna povezava med športnimi in prosvetnimi društvi? 6. Kakšni so odnosi med slovenskimi športnimi društvi? Predsednik športnega društva Polet, Egon Kravs, je odgovoril na vsa vprašanja. Odgovore objavljamo po vrstnem redu. 1. Vzrokov je več, vendar je na ustanovitev društva nedvomno najbolj vplivala želja mladine, da se začne organizirano udejstvovati na športnem področju. Če k temu dodamo še podporo staršev, ki so razumeli, da lahko noooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooonoooooooooooooooooooooooooooooo ■štvo. Leta 1909 SO iim sle^TrS' cam z ustanovitvijo Pevskega in Plasbenega društva v Trstu no- IjanL1100 Glasbene matice v Ljub- Novnustanovlieno tržaško glasbeno društvo, ki so ga običaino mmnovah Glasbena matica S’j” stavilo cilj, da z vlasbenim nou SSfiS* » »"«.j. a.”hSS muzikalije prvenstveno domač,m avtorjev, da ustanovi pevk° zW da prireja koncerte, na katerih hi se javnost seznanila s sloveni m slovansko glasbeno ustvaril nostjo, da Pripravi pogoje " sten orkester in da goii rodno pesem S J nas° za la- na- Tržaška Glasbena matica • , no napredovala. Težišče nJe le' delovanja ie postala glasbe^Tr? !n- Li si ie kmalu pridobila ,.c ,s / V njej so poučevali klavir v'^' no in glasbeno teorijo, Vac'2-1' solistično petje pa tudi orkest 'f ne instrumente z namenom da m ustanovili samostojen orkesw Začasni vodia šole je bil prvi dve ,et,v Karel Mahkota, poučevali na s« se Emil Adamič. Ivan Frichke witz in Avgu'st Ribica, že v dnu Pfm šolskem letu pomnožijo šte y;.b m’enih učiteljev A. Waschte ’^o Šušteršič in Vasilij Mirk. ’ stvoS