97Dušan Toš VOJAŠKI IZOBRAŽE VALNI SISTEM – REALNOST ALI MUHA ENODNEVNICA MILITARY EDUCATION SYSTEM: REALITY OR SHORT-LIVED SOLUTION P O V Z E T E K Okoliščine in sistemi, ki določajo delovanje nacionalnih splošnih in tudi internih (zaprtih) izobraževalnih sistemov, so nam, zdaj ko želimo ustanoviti nov, učinkovitejši interni izobraževalni sistem, »napisani na kožo«. Prav takšni so, kakršne potrebujemo. Lahko bi rekli, da je tisti, ki je določal in oblikoval pristope k reševanju podobnih vprašanj v primerljivih sistemih, poznal naše težave in nam ponuja idealne rešitve. Rešitve za danes, zdaj, takoj, in rešitve za prihodnost, za razvoj slovenskih vojaških poklicev in inteligence. Veliko je pomislekov o ustreznosti vojaških šol, pa tudi o ustreznosti sistema vojaškega izobraževanja in usposabljanja. To je seveda na strokovni ravni povsem legitimno in do neke mere celo dobrodošlo. Napačne pa so ocene, da imamo slabo vojaško šolstvo, da je sistem, v katerem učimo in usposabljamo kader, slab. Moja ugotovitev je, da imamo točno takšne šole, kot jih zmoremo oblikovati. Za obdobje, v katerem smo delovali, je sistem tudi povsem zadoščal. Danes želi mo več, boljše, drugačno. V prispevku ponujam svoj kritični pogled na to, ponujam celovitejši model, ki bo učinkovito povezoval notranje in zunanje vire za zagotovitev enega izmed razvojnih ciljev SV – zagotoviti komplementarnost javnega in internega sistema izobraževanja in usposabljanja. 98VOJAŠKI IZOBRAŽEVALNI SISTEM – REALNOST ALI MUHA ENODNEVNICA A B S T R A c T The circumstances and systems determining the functioning of national general and also internal (closed) education systems are now, when we are trying to establish a new, more efficient education system, completely appropriate for us. They are just what we need. We could say that those who determined and developed approaches to addressing similar issues in comparable systems understood our problems and are now offering us ideal solutions for today and the future, for the development of Slovenian military professions and intellectuals.Many question the suitability of military schools as well as the military education and training system. On a professional level this is completely legitimate and to a certain extent even welcomed. However, the assessments, that our military schools and the system in which we educate and train our personnel are poor, are incorrect. It is in my opinion that we have exactly those types of schools that we are able to shape. This system was completely sufficient for the period in which we operated in. Today people want something more, better, and different. This article offers my own, critical view on this subject matter. It offers a more comprehensive model which could effectively link internal and external sources for the achievement of one of the development goals of the Slovenian Armed Forces – to provide complementarity between public and internal systems of education and training. UvoD V ojaški izobraževalni sistem – kaj je z njim narobe, kje delamo napake, zakaj ne napredujemo. Na nekaterih stopnjah razvoja so bile zavestno sprejete rešitve, ki so bile sprva 1. kratkoročne (brez jasno določene in verificirane podlage), žal so prerasle v dolgoročne, niso pa bile nujno najprimernejše. Z dolgoročnostjo se namreč izgublja želja oziroma potreba po spremembah.Pomanjkanje tradicije na področju vojaškega šolstva, predvsem visokega, je 2. vsekakor eden izmed razlogov za sedanje razmere. Tu ne smemo zanemariti (ne)vloge in potreb sedanjih izobraževalnih ustanov, ki so v pripravi teh projektov tudi sodelovale. 99Dušan Toš V ojska doživlja nenehne premike in prilagajanja, zato sistem ni znal odgovoriti 3. (dolgoročno) na dve glavni vprašanji: koliko častnikov resnično potrebujemo,− kakšni naj bodo ti častniki.− Brez odgovorov na ta vprašanja ni mogoče sprejemati odločitev, ki prinašajo tako pomembne posledice. V prispevku bom izrazil nekaj svojih pogledov na tako imenovano problematiko približevanja med javnim izobraževalnim sistemom ter sistemom vojaškega izobraževanja in usposabljanja v SV in tudi nekaj rešitev. Najpomembnejši del prispevka bo sicer namenjen problematiki vojaškega izobraževanja in usposabljanja (VIU) častnikov, vendar ga bom umestil v širši model približevanja javnega in vojaškega, ki se po mojem mnenju v organizacijskem smislu ne razlikujeta glede na raven šolanja, zato projekt lahko vodimo vzporedno. SLovEnSkI č ASTnIk – kDAJ ZnAnJE In k Akšno nAJ Bo V naslovu se omejujem le na znanje, pa v resnici vprašanje ni le v tem. Pomembna so namreč vprašanja, kako, kdaj in kje bomo zagotavljali pridobivanje znanja, spretnosti in navad za častnika SV ter kakšno naj bo to znanje. Pred tem definirajmo, o čem govorimo. Termin izobrazba se uporablja v primerih, ko govorimo o znanju, priznanem z javno listino, o sposobnostih, spretnostih in navadah. Kot dodatna terminološka opredelitev se uporablja tudi termin strokovno znanje, o katerem govorimo takrat, ko govorimo o nekaterih sposobnostih, pridobljenih z izobrazbo (torej priznano z javno listino), spretnostih, navadah in znanju, in sicer v povezavi z drugim funkcionalnim ter posebnim znanjem. Iz tega izhaja, da je za pridobitev strokovnega znanja treba zagotoviti takšen proces, v katerem se pridobivanje izobrazbe nadgradi s pridobivanjem funkcionalnega in specialnega znanja. Omenimo še opredelitev termina usposobljenost, ki ga uporabljam takrat, kadar imam v mislih strokovno znanje, dopolnjeno z osebnimi sposobnostmi za njegovo uporabo, torej razvito sposobnost, da posameznik pridobljeno strokovno znanje uporablja pri svojem delu.Za ta prispevek bom poskušal znanje deliti še na druge vrste, kot sta na primer splošno in veščinsko . Čeprav strokovno ni povsem ustrezno, v prispevku kot strokovno znanje poleg navedenega razumem tudi teoretična in znanstvena dognanja, ki posameznikom omogočajo razumeti pojave in dogodke, omogočajo racionalno ravnanje in kritičen odnos tako na stopnji sinteze kot vrednotenja. Veščinskega znanja namreč ni mogoče razumeti le kot usposobljenost (kar prepogosto počnemo), temveč ta termin obsega vse tiste vrste znanja, spretnosti 100VOJAŠKI IZOBRAŽEVALNI SISTEM – REALNOST ALI MUHA ENODNEVNICA in navad, ki posamezniku omogočajo, da obvladuje sebe, poleg tega pa še orodje, orožje in opremo za opravljanje točno določenih nalog vojaškega poklica ali celo ožje dolžnosti.Pri oblikovanju vojaškega izobraževanja in usposabljanja je pomembno, da zagotovimo ravno pravšnji delež tistih vrst znanja (splošnih in veščinskih), ki jih posameznik potrebuje za opravljanje svoje naloge. Nesmiselno je kandidata za častnika, ki bo petnajst let opravljal dolžnosti na taktični ravni, učiti tisto, kar mora razumeti polkovnik (splošno znanje), ali tisto, kar mora opravljati načelnik nekega oddelka na polkovniški ravni (veščinsko znanje). Ta pogled predstavlja doktrinarni pristop, po katerem je v vojaškem VIU treba oblikovati pridobivanje znanja v različnih programih, tako da kandidati na različnih ravneh VIU ne bodo pridobivali znanja »na zalogo«, ampak znanje, ki ga potrebujejo za opravljanje dolžnosti v doseženem rangu oziroma činu. Poenostavljeno: kandidat za častnika naj v dodiplomskem izobraževanju in na ŠČ pridobi tisto znanje (splošno, veščinsko), ki ga potrebuje za opravljanje začetnih dolžnosti do čina nadporočnik (del veščinskega znanja lahko pridobi tudi s funkcionalnim VIU za posamezne dolžnosti). Naslednji »odmerek« znanja naj sledi na štabni ravni šolanja (za dolžnosti nadporočnika ali stotnika), na višještabni ravni itn. kDo JE č ASTnIk Ob zgornjem vprašanju se pojavlja več podvprašanj. Toda najprej se moramo vprašati, ali je častnik tisti, ki opravlja dolžnosti izključno znotraj vojaškega oziroma le znotraj obrambnega sistema, ali pa častniške dolžnosti opravljajo strokovnjaki, ki imajo poleg splošnega in splošnega strokovnega znanja svoje stroke še splošno vojaško znanje, obvladujejo vojaške veščine svoje ravni in stroke, so konkurenčni na trgu delovne sile in lahko opravljajo delo v svoji stroki tudi zunaj obrambnega sistema. V obeh primerih potrebujemo drugačni vrsti sistema VIU. V prvem gre za vseživljenjsko odločitev, ko se posameznik ne pojavlja na trgu delovne sile in ne potrebuje drugega znanja, ki ga sicer potrebujejo posamezniki, da lahko po določenem obdobju konkurirajo na trgu delovne sile. V drugem primeru gre za vrsto šolanja, ki mora vzporedno zagotavljati takšen strokovni razvoj posameznika, da glede na potrebe ali želje lahko uspešno opravlja druge naloge in je strokovno konkurenčen tudi zunaj obrambnega sistema.Če želimo to misel razvijati naprej, moramo pogledati v preteklost. Zgodovinsko gledano je bil častnik predvsem bojevnik. V obdobjih velikih naborniških vojsk je bil strokovnjak za poveljevanje v boju, pedagog, andragog, poveljnik in vzgojitelj. S profesionalizacijo in novo vlogo vojske se njegove pristojnosti zagotovo 101Dušan Toš spreminjajo. Danes častnik opravlja dolžnost, zaradi katere je pogosto v samostojni vlogi na terenu, ko mora razumeti družbeno okolje in obvladovati stike z javnostjo, vse bolj pa mora razumeti tudi novo tehnologijo, kar je glede na to, da smo na prehodu v informacijsko družbo, nova naloga. Izziv je tudi določitev vrst znanja na posameznih področjih, ki mora biti splošno ali pa veščinsko. Lahko bi torej rekli, da so bile glavne vsebine OVSIU častnikov voditeljstvo, državna indoktrinacija in tehnična usmeritev. Čeprav se postavlja vprašanje ravnovesja med tehnično in družboslovno usmeritvijo, menim, da morajo imeti častniki splošno znanje z družboslovno-humanističnega področja ter tehnično, informacijsko in druge vrste znanja, ki so poleg splošnih in vojaških veščinskih lahko pretežno veščinske (razen seveda v posebnih vojaškotehničnih dejavnostih). Z uveljavitvijo spremenjene vloge podčastniške strukture se v resnici zmanjšuje delovno področje častnikov. Podčastniki so nosilci neposrednega vodenja, delitve neposrednega dela, veščine, individualnega usposabljanja in rutinskega dela. Poglobila se je možnost, da se častniki še bolj usmerijo v posredno vodenje ter štabne dejavnosti in strokovnost na višji ravni, širi pa se seveda tudi podčastniško izobraževalno področje. Prav iz zadnjega izhajajo štirje temeljni stebri, ki se razvijajo v sodobnih vojskah: poveljniški, štabni, specialistični in razvojni. Lahko bi rekli, da potrebujemo predvsem dve vrsti starešin: poveljniško-štabne in inženirje (diplomirane inženirje). Drugo je, kako nas vidi civilna družba. Častnik je lahko poslušen, zaprt v vojašnice in se o njem sliši le takrat, ko koga povozi na cesti ali gre na misijo v tujino. Lahko pa je odprt in dejaven član družbe, strokovnjak za svoje področje, ki opravlja posebno dolžnost v vojski, zaradi svojih posebnih sposobnosti, na primer sposobnosti vodenja in timskega dela, pa je tudi konkurenčen na tr gu delovne sile. Članice Nata so pristojne in odgovorne za OVSIU svojih pripadnikov na nacionalni ravni. Ni pričakovati, da bi se v bližnji prihodnosti to bistveno spremenilo. Zato se predvsem načini OVSIU častnikov med različnimi članicami zelo razlikujejo. Razvite vojske lahko ločimo na tiste, ki težijo k učinkovitosti častniškega zbora, in tiste, ki gradijo častniški poklic kot vseživljenjski. Za zahodne vojske, predvsem britansko, je značilna predvsem veščinska usmerjenost častniškega zbora, za srednje- in vzhodnoevropske pa znanstvena. Nekaj poenotenja prinaša vojskam bolonjski proces, zato moramo tuje izkušnje uporabiti tako, da se bodo vključile v našo stvarnost. V nečem pa smo vsi enotni, saj se enako določa težišče tudi v drugih državah. Za profesionalizem pripadnikov vojske, ki opravljajo dolžnosti na različnih ravneh, je najpomembnejša vzgoja. V ojaške vzgoje ne more dati noben 102VOJAŠKI IZOBRAŽEVALNI SISTEM – REALNOST ALI MUHA ENODNEVNICA visokošolski program, lahko pa jo med šolanjem da intenzivno delo s posamezniki. Samo domovinska in vojaška vzgoja, povezani z vojaško stroko in splošno razgledanostjo, omogočata zmagovito kombinacijo modernega častniškega poklica. Častnik Slovenske vojske bo: visoko strokovno oziroma univerzitetno izobražen (na začetnih dolžnostih);− široko vojaškostrokovno izobražen in usposobljen, še posebej za naloge svoje − splošne (osnovne) vojaške evidenčne dolžnosti častnika; psihofizično pripravljen za opravljanje dela tudi v najtežjih okoliščinah;− znal vsaj enega od jezikov drugih držav članic Nata; − poznal nacionalni varnostni sistem RS, še posebej vojaškoobrambni sistem;− usposabljal enote po programih usposabljanja Slovenske vojske; − pripravljal podrejene za izvajanje usposabljanja;− organiziral delo v enotah;− poveljeval vojakom, podčastnikom in enotam; − znal ustvariti vojaški kolektiv, primerno delovno vzdušje in motivirati enoto za − uspešno delo;skrbel za varnost podrejenih; − pripravljal in organiziral delovanje ter poveljeval enotam pri njem;− skrbel za kakovost dela;− poznal temeljna načela in zmožnosti vseh rodov ter način sodelovanja med njimi;− poznal opremo, orožje in delovanje enot svojega rodu;− poznal temelje vojstva in vse SV;− razvijal vojaško teorijo in prakso;− z vojno sestavo SV opravljal dejavnosti.− Častnik Slovenske vojske bo strokovnjak na svojem področju, saj bo med diplomskim in podiplomskim študijem pridobival znanje, primerljivo z znanjem tistih (skupna jedra stroke), ki bodo opravljali poklicno pot v proizvodnji, družbenih dejavnostih ali drugje v javni upravi.Častnik Slovenske vojske bo imel znanje in bo razvijal veščine na področju obrambnih, varnostnih in vojaških zadev (skupna jedra znanja častnika), ne glede na to, na katerem vojaškem specialističnem strokovnem področju znotraj obrambnega sistema bo opravljal naloge.Častnik Slovenske vojske bo vojaški strokovnjak na konkretnem strokovnem področju (rod, služba), kar mu bo zagotavljalo splošno poznavanje stroke, strokovno in veščinsko znanje splošne vojaške stroke in veščinsko znanje specialistične vojaške stroke. Združevanje oziroma medsebojna povezava tega znanja in teh veščin 103Dušan Toš omogoča razvoj strokovnjaka posebne vojaške stroke, ki ima konkurenčna, civilno primerljiva znanje in usposobljenost. SLovEnSkI č ASTnIkI – koLIko JIH Po TREBUJEMo Kakšen izobraževalni sistem bomo razvili, je odvisno tudi od tega, koliko kandidatov na leto bomo izobraževali na dodiplomski in podiplomski stopnji. Število častnikov je odvisno od potreb, ki izhajajo iz formacij, in od kariernega modela. Podlaga za karierni model je odločitev o tem, ali bomo imeli veliko večino kariernih častnikov ali kombinacijo kariernih in pogodbenih. Predvidevam, da bo SV dolgoročno imela do 1200 častnikov stalne sestave in do 300 rezervne.Če se odločimo, da bomo razvijali karierne častnike, bo število častnikov stalne sestave ene generacije manjše, večina jih bo preživela vso kariero v vojski, povečalo pa se bo tudi število let, ki jih mora posameznik opraviti na poročniških ter nadporočniških dolžnostih. Predvidevam, da bi v tem primeru potrebovali v generaciji vsako leto 35 častnikov stalne sestave in do 30 rezervne, skupaj torej 65. Če se odločimo za kombinacijo kariernih in pogodbenih častnikov, se število častnikov stalne sestave v generaciji bistveno sicer ne spremeni, zmanjša pa se število let na poročniških ter nadporočniških dolžnostih, predvsem pa bo treba zagotoviti pravočasen odhod častnikov iz vojske. Ta model je značilen za vojske Nemčije, Velike Britanije in ZDA. Predvidevam, da bi potrebovali v generaciji 67 častnikov, ki bi imeli na začetku devetletne pogodbe. Od vseh bi jih predvidoma 23 lahko postalo kariernih častnikov, 44 pogodbenih, pozneje pa tudi rezervnih. Deloma bi pri tem modelu morali generacijo povečati za približno 20 častnikov , ki bi se že med šolanjem odločili le za častnike rezervne sestave začetnih dolžnosti.V drugem modelu torej dobršen del (nekariernih) častnikov po 9–10 letih išče službo zunaj vojske, torej večino svoje poklicne poti opravi v civilni družbi, zato jim je nujno zagotoviti, da so s strukturo znanja konkurenčni na trgu delovne sile. voJAškI IZ oBRAŽE vALnI SISTEM – k Ako nAPREJ Prepričan sem, da je treba v interni pa tudi širši strokovni javnosti uradno potrditi jasna načela in modele približevanja in združevanja vojaškega internega in javnega izobraževalnega sistema. Še več. Treba je oblikovati politiko združevanja izobraževalnih podsistemov vseh sestavin obrambno-varnostne prvine v nacionalnovarnostnem sistemu, predvsem vojske, policije ter zaščite in reševanja, da bi dosegli racionalizacijo in poenotenje sistema izobraževanja ter razvili varnostno kulturo družbe. Treba je razviti sistem vrednotenja znanja in spretnosti, pridobljenih z delom v vojski, ki jih posamezne javne izobraževalne ustanove lahko priznajo 104VOJAŠKI IZOBRAŽEVALNI SISTEM – REALNOST ALI MUHA ENODNEVNICA kot kreditne točke višjega ali visokega strokovnega oziroma univerzitetnega izobraževanja na prvi bolonjski stopnji. Usposabljanje za pridobitev licenc in kompetenc OVSU vojakov ter funkcionalno VIU pripadnikov SV (častnikov, podčastnikov, nižjih in višjih vojaških uslužbencev) Znanje in spretnosti, pridobljene v javnem sistemu izobraževanja in usposabljanja, ki predstavljajo licence, pristojnosti ali kompetence za opravljanje povsem konkretnih nalog (izpit za viličarista, bagerista, za ravnanje z delovnimi stroji), vključimo v usposabljanje za opravljanje dolžnosti. Tako zagotovimo, da se znanje in spretnosti, pridobljeni v poklicnem izobraževanju ali na funkcionalnem usposabljanju, priznajo kot del znanja in spretnosti, ki jih posameznik potrebuje za opravljanje vojaških dolžnosti in obratno. NALOGE: analizirati dolžnosti v SV , – analizirati navodilo o VED,– analizirati in uveljaviti programe tečajev ali šol, ki zagotavljajo strokovno znanje – za opravljanje dolžnosti, kot del OVSU za VED (skupaj z vojaškim delom). Pridobivanje izobrazbe na ravni srednješolskega izobraževanjaMojstrski (delovodski izpit) Funkcionalno DVSIU za vojake s srednjo poklicno izobrazbo (četrta stopnja) organiziramo tako, da bosta vzporedno z vojaškim strokovnim izobraževanjem potekali tudi poklicno-tehniško in izobraževanje za pridobitev mojstrskega oziroma delovodskega ali poslovodskega izpita (priznana peta stopnja izobrazbe). Model bi bil sprejemljiv za vrsto dolžnosti v logistiki (kuharji, vzdrževalci), letalstvu (letalski tehniki) itn.NALOGE: pripraviti program funkcionalnega DVSIU, ki bo zagotavljal pridobivanje – posebnega vojaškostrokovnega znanja;določiti delovna mesta, za katera potrebujemo vojaške osebe z mojstrskimi izpiti – pete stopnje izobrazbe;poiskati javno izobraževalno ustanovo, ki zagotavlja izobraževanje za pridobitev – mojstrskega/poslovodskega/delovodskega izpita. Poklicno-tehniško izobraževanje (dveletno izobraževanje) za pridobitev pete stopnje izobrazbe Funkcionalno DVSIU za vojake s srednjo poklicno izobrazbo organiziramo tako, da bosta vzporedno potekali vojaškostrokovno izobraževanje (vzdrževalci, puškarji 105Dušan Toš itn.) in poklicno-tehniško izobraževanje za pridobitev izobrazbe pete stopnje ter poklicno maturo. NALOGE: pripraviti program funkcionalnega DVSIU, ki bo zagotavljal pridobivanje – posebnega vojaškostrokovnega znanja;določiti delovna mesta, za katera potrebujemo vojaške osebe s posebnim – tehniškim znanjem poklicne ravni; poiskati javno izobraževalno ustanovo, ki izvaja poklicno-tehniško izobraževanje.– Pridobivanje šeste ravni (podravni 6/1) izobrazbe – prva bolonjska stopnjaNadaljevalno DVSIU podčastnikov in nižjih vojaških uslužbencev na višjem štabnem tečaju za podčastnike. Vzporedno z dodiplomskim izobraževanjem (skupaj 120 kreditnih točk) zagotoviti, da pripadniki SV pridobijo del strokovnega znanja s področja vojaških ved ter obrambno-varnostnega področja (podčastniki) oziroma posebnega znanja s svojega strokovnega področja (nižji vojaški uslužbenci). Model bo uporaben za vrsto višjih podčastniških dolžnosti in tudi za prehod nižjih vojaških uslužbencev v višje, pri letalski stroki, elektrotehniki itn. NALOGE: analizirati izkušnje Višje policijske šole; − izbrati in določiti višje strokovne šole, na katerih bomo šolali višje podčastnike in − nižje vojaške uslužbence; pripraviti programe višjega štabnega VIU za podčastnike in nižje vojaške − uslužbence;zagotoviti razvoj modela višjega štabnega VIU za podčastnike in nižje vojaške − uslužbence, primerljivega z modelom izobraževanja kandidatov za častnike. Pridobivanje šeste (podravni 6/2) in sedme stopnje izobrazbeTVSU in OVSIU častnikov organizirati kot kombinacijo štipendiranja, bivanja v študentskih domovih, kreditnega dodiplomskega izobraževanja in poletnega praktičnega usposabljanja (terensko usposabljanje, delovna praksa, vojaške praktične vaje) ter zagotoviti takšen sistem pridobivanja znanja, da bodo kandidati v dodiplomskem izobraževanju (za določen poklicni profil izbrana fakulteta) pridobili temeljno znanje (kreditne točke).Osnovni program visokega strokovnega šolanja častnikov pehote (140–150 kreditnih točk) obsega področja:1. ekonomija : temelji ekonomije (5 KT), 60 ur. – Predmet je oblikovan tako, da ne temelji na predhodnem poznavanju ekonomskih 106VOJAŠKI IZOBRAŽEVALNI SISTEM – REALNOST ALI MUHA ENODNEVNICA ved. Sestavljata ga ločeni področji mikro- in makroekonomije, omogoča pa standardno podlago za nadgrajevanje z različnimi disciplinami ekonomije in drugimi družbenimi vedami. 2. politologija : obča politologija, politološka zgodovina in primerjalni politični sistem (10 − KT), 120 ur. Glavni namen predmeta je študente načrtno in vsebinsko celovito seznaniti s področjem politologije ter proučevanjem zgodovine razvoja politične misli. Seznaniti študente z osnovami primerjalnih študij ter tipologijami političnih sistemov, s posebnim poudarkom na zgodovini razvoja evropskih političnih sistemov. politični sistem RS in temelji državne ureditve (5 KT), 60 ur. − Namen predmeta je študente metodološko načrtno in vsebinsko celovito seznaniti s slovenskim političnim sistemom in njegovimi institucijami. 3. mednarodni odnosi: mednarodni odnosi z osnovami prava oboroženih spopadov (10 KT), 120 ur. − Namen predmeta je uvajanje v znanstveno disciplino, ki se ukvarja z mednarodnimi odnosi, in problematiko, ki jo ta znanstvena disciplina obravnava ter aktualizira z obravnavo težavnih vprašanj v sodobni mednarodni skupnosti. Temeljno znanje se nadgradi z osnovami razumevanja posebne normativne strukture prava oboroženih spopadov v sodobni mednarodni skupnosti. mednarodne integracije in varnost v mednarodnih odnosih (10 KT), 120 ur. − Študenti spoznajo procese meddržavnega združevanja in povezovanja v Evropi in svetu ter razvoj, delovanje, vlogo in aktualne težave sodobnih mednarodnih varnostnih organizacij. Spoznajo načela in delovanje drugih mednarodnih organizacij kot dela institucionalne ureditve mednarodne skupnosti.4. metodologija in informatika : metode družboslovnega raziskovanja (5 KT), 60 ur. − Študenti se seznanijo s temeljnimi načeli družboslovnega raziskovanja ter spoznajo glavne raziskovalne oblike in metode. Pri predmetu pridobijo razumevanje razmerja med teorijo in raziskovanjem ter kritičen odnos do empiričnih družboslovnih besedil (FDV). statistika (5 KT), 60 ur. − Namen predmeta je seznaniti študente z osnovami statistične analize družboslovja. Spoznajo osnove statističnega razmišljanja, metode za analizo podatkov ter načine za iskanje tistih informacij v podatkih, ki so nujne za nadaljnje procese odločanja. uvod v družboslovno informatiko (5 KT), 60 ur. − 107Dušan Toš Namen predmeta je seznaniti študente z akademskim interdisciplinarnim raziskovalnim področjem družboslovne informatike, opredeliti temeljne pojme in metode, predstaviti osnove informatike, nove računalniške tehnologije in njihove družbene vplive in jih uvesti v področje operacijskih raziskav.5. psihologija: obča psihologija (5 KT), 60 ur. − Študent pridobi temeljno znanje s področja splošne psihologije osebnosti ter psihologije dejavnosti in organizacij. sociološka in politična psihologija (5 KT), 60 ur. − Namen predmeta je seznaniti študente z razvojem teorij, konceptov in metod raziskovanja socialne in politične psihologije. 6. sociologija : obča sociologija (5 KT), 60 ur. − Predmet je namenjen seznanitvi s temeljnimi sociološkimi pojmi ter teoretičnimi in metodološkimi pristopi. Študente uvede v sociološki način razmišljanja (FDV). sociologija organizacije (5 KT), 60 ur.− Študenti se seznanijo s temeljnimi sociološkimi pojmi in koncepti, ki so podlaga za delovanje sodobnih organizacij, spoznavajo klasične, sodobne, kritične in alternativne poglede ter razumevanje delovanja sodobnih organizacij, utemeljenih na novejših znanstvenih pristopih.7. organizacija in menedžment : osnove organizacije in menedžmenta (5 KT), 60 ur. − Študenti se spoznajo s temeljnimi pojmi s področja organizacije in menedžmenta, pridobijo znanje o posameznih teorijah organizacije in menedžmenta ter spoznajo razsežnosti posameznih funkcij menedžmenta ter njihov instrumentarij. splošni in strateški menedžment (5 KT), 60 ur. − Namen predmeta je posredovati študentu celovit pregled sestavin politike organiziranja ter ga usposobiti za načrtovanje, organiziranje, usmerjanje in nadzor dela v organizaciji od osnovne do strateške ravni. ravnanje z ljudmi (5 KT), 60 ur.− Pri predmetu bodo študenti usmerjeni k samostojnemu in kritičnemu študiju modernih teorij vodenja, motiviranja ter drugih ključnih konceptov ravnanja z ljudmi pri delu. 8. jezikoslovje : tuji jezik (10 KT), 120 ur, − slovenski jezik in slovensko vojaško izrazje (5 KT), 60 ur.− Namen je usposobiti študente za pravilno rabo slovenskega vojaškega jezika ter jih seznaniti s temelji terminologije. 108VOJAŠKI IZOBRAŽEVALNI SISTEM – REALNOST ALI MUHA ENODNEVNICA komunikologija (javno nastopanje, retorika in komuniciranje, 5 KT), 60 ur.− Predmet uvaja študente v medijske in komunikacijske študije ter jim omogoča pridobitev temeljnega komunikološkega znanja, nujnega za razumevanje množičnega komuniciranja. Študenti pridobijo temeljno znanje iz teorije in prakse retorike ter s sodobnega stališča obravnavajo sistem klasične retorike. 9. upravno pravo in javna uprava: upravno pravo in javna uprava (10 KT), 120 ur. − Namen predmeta je študente na celovit način seznaniti z osnovami upravne znanosti, pri tem naj dosežejo predvsem zadovoljivo stopnjo spoznavanja in razumevanja klasične in sodobnejše upravne teorije in konceptov.10. civilna obramba: teorija civilne obrambe (5 KT), 60 ur. − Namen predmeta je študente seznaniti s področjem nevojaške varnosti in jih opozoriti na zapletenost zagotavljanja sodobne varnosti, ki posega na številna področja delovanja skupnosti. Namen je tudi, da se seznanijo s temeljnimi koncepti, ki omogočajo poglobljeno razumevanje fenomena nacionalne in mednarodne varnosti. kriza, krizno upravljanje in sodobna varnost (5 KT), 60 ur. − Namen predmeta je študente seznaniti s sodobnimi znanstvenimi in strokovnimi dognanji o krizah na varnostnem področju in o nacionalnem ter mednarodnem kriznem menedžmentu, konceptualno opredeliti krizo, krizni menedžment in druge sorodne pojave ter predstaviti posamezne varnostne krize in delovanje pomembnih udeležencev kriznega menedžmenta. 11. filozofija: filozofija in etika (5 KT), 60 ur.− Namen predmeta je seznaniti študente s temeljnimi filozofskimi vprašanji in jih usmeriti v samostojno, kritično ter ustvarjalno razmišljanje. 12. športna vzgoja: športna vzgoja (10 KT), 240 ur.− Obvezni izbirni predmeti visokega strokovnega šolanja za častnike pehote in študija častnikov drugih rodov in služb – vojaški moduli 1. modul – vojaške vede (25 KT): teorija taktike in drugih vojaških ved (5 KT), 60 ur.− Namen predmeta je seznanitev študentov s temeljnim znanjem o vojaški taktiki, zgodovini razvoja taktičnih aktivnosti in vlogi človeka na bojišču ter z razvojem epistemologije sistema vojaških ved, pri čemer je poudarek na proučevanju temeljnih metod vojaških ved. pehotni (sodobni) oborožitveni sistemi (5 KT), 60 ur. − 109Dušan Toš Namen predmeta je proučevanje konvencionalnih in nekonvencionalnih, še posebej sodobnih pehotnih oborožitvenih sistemov ter sistemov novih vrst orožja, ki so v razvoju, s čimer je omogočena trdna podlaga za proučevanje oboroženih spopadov in vojn. vojaški/obrambni menedžment in vojaško poveljevanje (5 KT), 60 ur. − S tem predmetom študenti pridobijo temeljno splošno in posebno znanje iz teorije vodenja na splošno, zlasti pa iz teorije poveljevanja in kontrole na obrambnem in varnostnem področju. polemologija (5 KT), 60 ur.− Namen predmeta je seznaniti študente s temeljnimi pojmi v proučevanju vojn, oboroženih spopadov in konfliktov, s poznavanjem vzrokov za človekovo agresivnost in vojne ter analizo teorij o vojni in spopadih. obrambni in varnostni ter primerjalni obrambni sistemi (5 KT), 60 ur.− Namen predmeta je seznaniti študente s sodobnimi znanstvenimi in strokovnimi dognanji o sodobni varnosti in sistemskih vidikih njenega zagotavljanja na nacionalni ravni ter s splošnimi spoznanji obramboslovja in drugih družboslovnih ved o varnostni problematiki v sodobnem svetu. Študenti s pomočjo primerjalne analize spoznajo različne obrambne prakse v sodobnih državah.2. modul – vojaške veščine (20 KT): vojaški praktikum 1, 2, 3, 4 – štirikrat po tri tedne (trikrat po mesec dni). − Kandidatom za častnike zagotovimo, da pridobijo tiste vojaške veščine in znanje, ki jim omogočajo preživetje na bojišču in samostojno opravljanje nalog v različnih zemljiščnih, vremenskih in časovnih razmerah. Študenti razvijajo tiste navade, ki jih potrebuje posameznik pri delu v sodobni vojaški organizaciji, poleg tega pa pridobijo osnovno znanje o nalogah strelca ter osnovno vojaško znanje in veščine za poveljevanje skupini v bojnih nalogah, in sicer v vseh razmerah in načinih bojnega delovanja, samostojno ter v sestavi oddelka. pehotna oborožitev s poukom streljanja. − Kandidati za častnike se usposobijo za upravljanje, uporabo in vzdrževanje osebnega orožja in streliva ter se seznanijo z oborožitvijo pehote. taktika (veščina).− Študentom, kandidatom za častnike, posreduje osnovno znanje o veščinah uspešnega poveljevanja skupinam (oddelkom, vodom, pehotam) v nalogah bojnega delovanja v različnih bojnih, zemljiščnih in vremenskih razmerah. mednarodno vojaško pravo in pravo za častnika. − Študenti, kandidati za častnike, pridobijo temeljno znanje o delovnih pravicah in dolžnostih v Slovenski vojski ter temeljno znanje o mednarodnem pravu o oboroženih spopadih. 110VOJAŠKI IZOBRAŽEVALNI SISTEM – REALNOST ALI MUHA ENODNEVNICA 3. modul – družboslovne vede (25 KT): obča politologija (5 KT), 60 ur.− Glavni namen predmeta je študente metodološko načrtno in vsebinsko celovito seznaniti s področjem politologije ter proučevanjem zgodovine razvoja politične misli. politični sistem RS in temelji državne ureditve (5 KT), 60 ur.− Namen predmeta je študente metodološko načrtno in vsebinsko celovito seznaniti s slovenskim političnim sistemom in njegovimi institucijami. mednarodni odnosi z osnovami prava oboroženih spopadov (10 KT), 120 ur.− Namen predmeta je uvajanje v znanstveno disciplino, ki se ukvarja z mednarodnimi odnosi, študente uvaja v problematiko, ki jo ta znanstvena disciplina obravnava, ter aktualizira uvodne razlage z obravnavo perečih problemov v sodobni mednarodni skupnosti. Temeljno znanje se nadgradi z osnovami razumevanja posebne normativne strukture prava oboroženih spopadov v sodobni mednarodni skupnosti. slovenski jezik, slovensko vojaško izrazje in osnove komuniciranja (5 KT), − 60 ur. Namen je usposobiti študente za pravilno rabo slovenskega vojaškega jezika, jih seznaniti s temelji terminologije in jim s sodobnega vidika omogočiti pridobitev temeljnega znanja iz teorije in prakse retorike ter sistema klasične retorike.4. modul – civilno-vojaške vede (25 KT): vojaška zgodovina in vojaška zgodovina Slovenije in Slovencev (5 KT), − 60 ur. Predmet je namenjen pridobivanju osnovnega znanja o razvoju in delovanju vojaških organizacij, o vojaških spopadih ter razvoju vojaških veščin. Študenti se seznanijo z razvojem in pojavnimi oblikami vojn in vojsk v zgodovini. Pridobijo tudi znanje o vojaški zgodovini svoje države. socialna in politična ter vojaška psihologija (5 KT), 60 ur. − Glavni cilj je seznaniti študente z razvojem teorij, konceptov in metod proučevanja socialne in politične ter vojaške psihologije. Spoznajo oblikovanje sodobne socialne psihologije, psihologijo skupin in psihološke procese v skupini ter posebnosti politične in vojaške psihologije. sociologija in politologija vojske (5 KT), 60 ur. − Namen je seznaniti študente z zgodovino proučevanja odnosov med vojsko in družbo, razumeti družbo kot družbeno organizacijo, analizirati posebnosti vojske ter proučiti vlogo vojske v politiki. vojaška geografija, kartografija in topografija (5 KT), 60 ur. − V ojaška geografija daje študentom znanje o pomenu, sestavinah, učinkih in vplivih 111Dušan Toš geografskega prostora na vojaško področje. Pridobljeno znanje jim omogoča razumevanje prostora kot sestavine vojaških aktivnosti. S študijem pridobijo znanje o osnovah kartografije, topografije in kartografskih projekcij, o metodah in generalizaciji kartografskega prikaza ter prikazovanja zemljišča na topografski karti. informatizacija sodobnih oboroženih sil (RMA) in prostorska informatika − (5 KT), 60 ur. Namen je analiza teženj pri razvoju in uporabi sodobnih oboroženih sil, ki se še posebej navezujejo na nove tehnologije kot pomemben dejavnik bojnega delovanja. Pridobljeno znanje bi omogočilo študentom boljše analitične sposobnosti za presojanje sodobnih konfliktov ter vloge in pomena informacijsko-komunikacijske tehnologije v njih. Seznanitev z načinom pridobivanja, shranjevanja in posredovanja informacij o prostoru, spoznavanje matematične podlage, oblik predstavljanja podatkov in tehnologije prostorske informatike.5. modul – naravoslovne vede (15 KT): matematika (5 KT), 60 ur. − Namen predmeta je seznaniti študente z nekaterimi osnovnimi matematičnimi metodami, ki jih bodo potrebovali pri drugih predmetih in pozneje pri svojem delu, razvijati logično razmišljanje in mišljenje ter zmožnost konstruktivnega in sistematičnega pristopanja k problemom in iskanju rešitev. tehnološki sistemi z osnovami ekologije (10 KT), 120 ur. − Študenti spoznajo osnovna razmerja med znanostjo, tehnologijo in proizvodnjo, osnovna načela fizike, kemije, biologije in kibernetike. 6. modul – tehniške vede (15 KT): osnove konstrukcije in materialov (5 KT), 60 ur. − Študenti pridobijo osnovno znanje s področja konstruiranja, konstrukcij, konstrukcijskih gradiv in materialov, ki jih potrebujejo za razumevanje konstrukcij in materialov sodobnih oborožitvenih sistemov ter drugih sredstev, ki jih uporabljajo sodobne oborožene sile. temelji mehanike z balistiko (5 KT), 60 ur.− Študenti spoznajo osnove mehanike kot vede, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter sile, ki na gibanje vplivajo. Pridobijo temeljno znanje s področja balistike kot veje mehanike, ki proučuje gibanje izstreljenih teles. osnove mehatronike (5 KT), 60 ur. − Študenti pridobijo temeljno znanje s področja mehatronike, ki temelji na interdisciplinarnem poznavanju osnov strojništva, elektrotehnike in informatike. To znanje omogoča razumevanje gradnje in delovanja sodobnih oborožitvenih sistemov in drugih tehničnih sredstev, ki jih uporabljajo sodobne oborožene sile.