Leto VI - Štev. 3 (123) UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - Via B. De Rubeis 20 Tel. (0432) 71190 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92 Čedad, 1.-15. februarja’79 Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450 H Izdaja ZTT Tiskarna R. Liberale - Čedad ENOTNOST SLOVENCEV PROTI ZUNANJEMU VMEŠEVANJU L’UNITA’ DEGLI SLOVENI CONTRO LE INTERFERENZE ESTERNE Ravnanje, ki ga je treba odkloniti Kaže, da je že gotovo, da se bo problem Slovencev v Videmski prokrajini lahko rešil s sklepom, ki bo upošteval potrebe te skupnosti z odobritvijo zakona, ki se mu pravi zakon o globalni zaščiti. Ta definicija izhaja iz dejstva, da mora zakon upoštevati slovensko manjšino v svoji celoti in ker mora realizirati vse posege posredovanja za zagotovitev pospešitve, seveda tudi skupno s kulturnim posegom, gospodarskega in družbenega razvoja. Najvišje državne oblasti, med njimi tudi predsednik republike, Sandro Pertini, so izrazile svoje soglasje s tem načrtom, ki je v duhu z u-stavo in osimskim sporazumom, ki je dokončno določil meje in ki — člen št. 8. — poverja zakonodajam obeh držav najvišjo zaščito manjšin, slovenske v Italiji in i-talijanske v Jugoslaviji. Izvjanje osimskega sporazuma, ki mora biti predmet pogajanja za gospodarska vprašanja in to tako, da odgovarja obojestranskim interesom, ne zadeva več manjšine, in — v našem primeru — predstavlja za Italijo mednarodno obveznost. Izvajanje sporazuma so ga dokazale tudi same občine s svojimi izjavami, ki — kot je razvidno tudi iz odgovorov vladi '— potrjujejo obstoj, ki se največkrat nanaša na celoto stalnega prebivalstva, slovensko govorečih državljanov. To je ponovni dokaz, ki deloma sega še v leti 1972 in 1974, ko so iste občine v svojih odgovorih na raziskavo študijske skupine «Alpina» iz Bellinzone, potrdile, da velik odstotek prebivalstva govori slovensko. Tu gre pa za objasnitev, da s strani te manjšine obstaja volja po zaščiti, volja, ki pa je občine niso vedno pravilno izrazile. Za zaščito so se izrekli, poleg že tradicionalnih zaveznikov kot KPI in PSI, tudi sama KD in razne krajevne skupine PS Dl, čeprav nimajo v parlamentu izdelanih zakonskih predlogov. Obstajajo še, čeprav je skoraj odveč ponavljati, slovenske organizacije, od krožkov do emigrantskih sekcij, od duhovnikov do pevskih zborov, itd. Ne da bi pri tem naštevali pokrajinska vodstva političnih strank, VZIP in samo videmsko škofijo. Vse to se ne more kratko-malo označiti za «dobro individualizirane elemente», kot to dela določena vrsta tiska! Da se lahKo pove, katero vrsto zaščite imajo v mislih Slovenci, je dovolj, vzeti v roke zakonske osnutke, ki so bili predloženi v parlamentu in prisluhniti javnim izjavam predstavnikov demokratičnih strank. Vendar, za tistega ki potrebuje nadaljne dokaze, lahko opozorimo na stotine in stotine podpisov slovenskih ljudi, ki so se javno podpisali pod dokument, ki je zahteval — v decembru 1971. leta — globalno zaščito manjšine, in ki so ga deželna združenja za izseljence izročile Deželi. Bilo bi preenostavno, toda v nasprotju s politiko manjšin, kopičiti podpise na podpise, kot bi bilo tudi enostavno opomniti da, za mnoge občine, v odgovorih vladi, govorijo le večine, katerim pa ne more pripadati izključni glas o naravnih pravicah, kot so tiste, ki jih za jezikovne manjšine predvideva ustava. Prav, da bi zamajali naklonjenost, ki so si jo slovenska združenja pridobila, predvsem pred kratkim, se je sedaj sprožila kampanija in zbiratelji podpisov v Nadiških dolinah niso drugega kot bolj ali manj zlorabljeno orodje. Ni izključeno, da bo še kdo padel v past, ki mu jo je nastavil tisti, ki vse to manevrira od zunaj, lepo na skritem in na varnem: ponujena vaba je ovrednotenje narečja v šoli, toda jasno je, da je cilj vsega tega le potisniti narečje v stran in ga v izolaciji zadušiti. Tu gre le delno za Cice-rija: dejanje je naperjeno predvsem proti tistim silam, ki so šele pred kratkim popravila svoja stališča, to jim služi kot zavora in postavljanje pogojev v teh negotovih storjenih korakih vnaprej. Škrati ostajajo stari in mogočni nacionalisti, ki dopuščajo, da jih podpira ta-koimenovani napredni tisk (nekoč «Friuli Sera», danes «Il Messaggero Veneto», «Il Piccolo» in «Il Gazzettino»), in hočejo samo, da pride do nestrpnosti in do protislovenskega ozračja na mejah in se pri tem poslužijo politike napetosti in sumičenja, medtem ko se kažejo v prvih vrstah tisti dumači elementi, katerim je zmanjkalo argumentov v svobodni in javni primerjavi in ki ponarejajo teme, da si tako prisvoijo dobro vero ljudstva. To je resnični cilj tistih, ki držijo v svojih rokah niti: skaliti osimski duh, zaustaviti proces mirovnega posredovanja in prijateljstva med o-bema državama, preprečiti, da slovenska manjšina dokaže svojo vlogo mostu med Furlanijo in Slovenijo in u-resniči svoje kulturne in gospodarske zmogljivosti z mednarodnim sodelovanjem. Mi smo že povedali, napisali in javno ponovili, da smo za popolno ovrednotenje, z zakonom o globalni zaščiti, slovenske skupnosti in to s popolnim priznanjem njene istovetnosti. To načelo in zakon, ki mora postaviti pogoje za svoje izvajanje, ne moreta v nobenem primeru nečesa vsiliti, aii pa pripeljati do nečesa protidemokratičnega ali pa nasilnega: za to jamčijo demokratična načela Italijanske republike, v katere imamo še popolno zaupanje, čeprav se do sedaj niso kaj dosti zmenila za nas. Zaščita pomeni za nas možnost razvoja in za kogar si to želi, svobodo čutiti se Slovenca ali pa ne (toda obenem italijanskega državljana), izobraževati se v slovenskem jeziku ali pa tudi ne ter uporabljati ta jezik, ker si ga je svobodno izbral. Svoboda mora, da pomeniti zavrniti svoje pravice, toda svoboda mora biti tudi možnost sprejeti jih. Zaradi tega svarimo svoje bralce, svoje prijatelje in tudi svoje nasprotnike, da se ne dajo preslepiti, da ne padejo v past in da se ne obnašajo kot neumni hlapci tistih ljudi, ki so lepo 30 let živeli na račun naših nesreč. NOVI MATAJUR k Namest, da bi skarbjel za postrojit in zidat hiše ljudem, ki jim jih je posu potres, pobjerajo podpise (firme) pruoti slovenskemu jeziku. Kam se zgubljajo! Teli naj bi bili parjatelji naše dežele Una manovra da respingere Pare ormai acquisito che il problema degli Sloveni della Provincia di Udine possa avere una conclusione che tenga conto delle esigenze di questa comunità attraverso l'approvazione di una legge che viene definita di tutela globale. La definizione è dovuta al fatto che la legge deve considerare la maggioranza slovena nel suo complesso e perchè deve essere rivolta a realizzare tutti gli interventi capaci di promuovere, assieme a quello culturale, anche lo sviluppo economico e sociale. Le massime autorità dello stato, fra cui il Presidente della Republica, Sandro Pertini, si sono dette d'accordo con questo concetto, che è nello spirito della Costituzione e del trattato di O-simo, che ha reso definitivi i confini e che — all’art. 8 — affida alle leggi interne dei due Paesi, la massima tutela per le minoranze, slovena in Italia ed italiana in Jugoslavia. L'applicabilità dell'accordo di Osimo, che deve essere oggetto di trattativa per le questioni economiche al fine di corrispondere ai reciproci interessi, non lo è più in materia di minoranze, che — nel caso nostro — rimane per l'Italia un impegno internazionale. L'applicabilità del trattato è provata anche dalle stesse dichiarazioni dei comuni, i quali — vedi le risposte rese al governo — affermano tutte l'esistenza, riferita in più casi alla totalità della popolazione stabile, di cittadini che parlano lo sloveno. E' la riprova di quanto era parzialmente emerso in altra occasione nel 1972 e nel 1974, quando gli stessi comuni avevano risposto ad una indagine del Gruppo di studio «Alpina» di Bellinzo-na evidenziando alte percentuali di parlanti lo sloveno. Si tratta tuttavia di mettere piuttosto in luce, che esiste una volontà di tutela da parte di questa minoranza, volontà che non sempre i comuni hanno corretta-mente dichiarato. Si sono infatti pronunciati in favore della tutela, oltre i suoi tradizionali sostenitori come il PCI ed il PSI, anche la stessa DC e vari gruppi locali del PSDI, pur non avendo tuttora precise proposte di legge in Parlamento. Ci sono poi, è quasi superfluo ripeterlo, le organizzazioni slovene, dai circoli alle sezioni emigranti, dai sacerdoti ai gruppi corali, ecc. Senza contare le dire- zioni politiche provinciali dei partiti, l’ANPI e la stessa curia udinese. Tutto questo non può essere definito «ben individuati elementi» come fa certa stampa! Per poter dire a quale livello di tutela si riferiscano gli Sloveni, basta rifarsi ai disegni di legge presentati in Parlamento ed alle dichiarazioni pubbliche rese dai rappresentanti dei partiti democratici. Tuttavia, per chi volesse cercare un’altra controprova, possiamo ricordare le centinaia e centinaia di firme di sloveni, pubblicamente apposte ad un documento, che chiedeva, ned dicembre 1971, la tutela globale della minoranza e depositato alla Regione dalle associazioni regionali dell'Emigrazione. (Continua In 2* pagina) izhaja vsakih 15 dni Posamezna številka 300 lir NAROČNINA: Letna 5.000 lir Za inozemstvo: 6.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Odgovorni urednik: Izidor Predan Quindicinale Za SFRJ 120 ND - Žiro račun 50101-603-45361 »ADIT« DZS, 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 - Telefon 22-207 Sped. in abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st + IVA 14% trgovski 100, legalni 200 finančno-upravni 150, osmrtnice in zahvale 100, mali oglasi 50 beseda Il Consigliere Regionale R. Specogna contro la raccolta delle firme Deželni svetovalec R. Specogna proti pobiranju podpisov Conclusione dell'intervento pronunciato il 21 dicembre 1978 da Romano Specogna al consiglio regionale durante la discussione sul piano pluriennale. «In conclusione, pur senza affrontare in profondità il problema, desidero dire qualcosa anche in ordine al problema degli accordi di Osimo che qui oggi è stato sollevato. La D.C. ha già espresso suM’argomento in più sedi il suo giudizio positivo. Desidero confermare questo giudizio, sottolineando, semmai, che sarà bene approfondire tale problematica perchè in periferia l'opinione pubblica è portata a pensare che riguardi solo ed esclusivamente Trieste, mentre invece interessa lo sviluppo armonico di tutte le zone di confine, quindi, anche quelle della provincia di Udine e delle Valli del Natisone in particolare. Con questo spirito è stato firmato l’accordo di Osimo. In particolare, personalmente ho sempre auspicato che la Comunità montana delle Valli del Natisone, in sede di approvazione del piano di sviluppo (e questo anche prima, non soltanto ora) intensifichi i suoi contatti con la vicina comunità della Slovenia. Solo così, abbracciando tutti i problemi interessanti le due comunità, potremo dire di aver dato il nostro apporto per la piena attuazione degli accordi di O-simo. Ho avuto modo di dire queste cose anche recentemente nel corso di una riunione proprio tra due ditte, una iugoslava e una italiana che in collaborazione intendono creare un insediamento industriale a S. Pietro al Natisone. Non mi soffermo poi sulle critiche mosse in questa sede al comportamento delle amministrazioni comunali, circa le risposte all'ormai famoso questionario della Presidenza del Consiglio sui problemi delle minoranze. Non so quanto possa essere criticato anche il com- Non è un caso che il primo commento all'iniziativa del dott. Ciceri autorevole membro della Società Filologica Friulana, di farsi promotore di un referendum contro lo sloveno, sia venuto da un sacerdote, il prof, don Marino Qualizza, che ha scritto un articolo su «Vita Cattolica». Sono infatti i sacerdoti sloveni, accanto ai sinceri cattolici ed ai militanti dei partiti democratici e progressisti, di molti democratici cristiani e socialisti democratici, i sostenitori convinti della tutela globale degli sloveni. La tutela globale è qualcosa di ben diverso dalla proposta di Ciceri, al quale si sono subito associati i vecchi ed incalliti antisloveni. La proposta di Ciceri, è furba perchè, con l’idea del dialetto nella scuola, sembra trovare un certo spazio fra la gente. Il dubbio sorge quando ci accorgiamo che tra i raccoglitori di firme non c'è nemmeno uno che si sia mai fatto notare in iniziative per il sostegno del dialetto. Anzi, al contrario, le ha decisamente avversate: nei consigli comunali, nei consigli scolastici ed portamento del prefetto il quale invita il sindaco a dibattere questo problema in sede di Consiglio comunale. Il guaio è che alcuni sindaci non hanno creduto opportuno farlo e forse le risposte più negative sono arrivate da quei sindaci nei cui comuni non c’è stato un dibattito. Per quello che ci riguarda, come D.C., la lettera che ab-uiamo inviato non è assolutamente uno scandalo; noi abbiamo lasciato alla libera autonomia e responsabilità dei vari Consigli comunali, le risposte, tant'è che, in alcuni casi, dove siamo in minoranza, ci siamo permessi, anche di far convocare il Consiglio comunale per dibattere questo problema. Non da ultimo il Consiglio comunale di Savogna dove, ad un certo momento, hanno respinto la nostra linea, però hanno accettato, con votazione unanime, di inviare anche la nostra linea di minoranza alla commissione. Quindi, se qualcuno, per quanto riguarda Savogna, ha mandato via delle risposte prima — e ho visto che in questo senso nella stampa ci sono state delle dure affermazioni nei confronti della D.C., — io ribadisco che il documento ufficiale è quello votato in Consiglio comunale. in privato, la cosa è sospetta! Hanno sempre pensato, questi signori, a tagliare le gambe ad ogni iniziativa quando hanno potuto, e con mille cavilli, sfruttando l’ostilità dei presidi e degli insegnanti, condizionando i genitori e spingendo avanti i capoccia democristiani e socialdemo oratici. Quindi, sono proprio loro quelli che preparano il funerale domocratico del nostro dialetto e della nostra cultura. Ciceri fa ridere, quando veste la toga dell'avvocato degli sloveni. Podrecca, a metà sloveno ed a metà friulano, cento anni fa aveva le idee diecimila volte più chiare. L'idea più ridicola dei ci-ceriani è quella di «mantenere» l'italiano nei rapporti sociali e nella toponomastica. Cosa vuol dire? Che si dovrà tradurre Oblizza, Jerep, Go-regnavas, Varh o Bodigoi in italiano? Rapporti sociali sono anche quelli inter-familiari, quelli delle feste di paese, delle piccole celebrazioni, dei semplici incontri culturali, dei diretti contatti negli uffici comunali, ecc.: ohè, Ciceri? Nem- iri questi giorni, poi, vi è un notevole movimento di raccolta di firme per un referendum, dai quali noi, come D.C., ci dissociamo e l’abbiamo fatto anche con un documento pubblico abbiamo convocato i nostri organi di Partito e affermato chiaramente che la D.C. si dissociava da queste iniziative. D’altra parte, credo che per quanto riguarda il problema delle minoranze, il comportamento della D.C. è conosciuto perchè espresso più volte in documenti ufficiali, noti ormai a tutti. Non è che si rifiutano forme di tutela specifica. Se si rileggono con attenzione questi documenti si nota che noi siamo per tutela, per la sua piena attuazione, ma anche per una certa gradualità nell'ambito di una tutela globale che voi dovete riconoscere perchè, ad un certo momento, nel rispetto della volontà delle popolazioni crediamo che nelle zone delle Valli del Natisone una certa gradualità sia necessaria. Concludendo, signor Presidente ed egregi Consiglieri, il nostro giudizio sul bilancio pluriennale '79 - '82 e sul bilancio di previsione per l'anno 1979 non può essere che positivo per i fini che si prefigge e comunque ritengo che il confronto più significativo e ancor più ampio avverrà in questa sede, allorquando si andrà a discutere sull’approvazione del piano di sviluppo, vero momento unificante dell'intera regione.» meno il duce, che pure voleva cacciare lo sloveno dalle chiese e aveva chiesto il permesso al papa, si era proposto tanto. O che, lo sloveno sarà praticabile, dopo il referendum, so lo in via privata, sotto le lenzuola o addirittura, come commentava un nostro amico, solo nel WC? Ciceri pontifica sulle cose slovene invece di prendersi in mano il sillabario. Ecco qua, il nostro eroe: «la lingua snaturerebbe il nostro antico dialetto». Invitiamo il povero filologo a saltar fuori dalla naftalina e fare un giro su per Breginj o Robedišče, per studiare quanto è stato snaturato lassù il dialetto sloveno. . .. ma ahinoi! il Ciceri non è in grado di fare queste ricerche poiché, come è stato detto, per lui sloveno e arabo sono la stessa cosa. Ciceri ed i suoi colonnelli con gli allocchi che gli hanno dato retta e firmato la petizione «rigettano» la lingua letteraria slovena. Rigettino pure se a loro così piace: padronissimi. Continuerebbero del resto ad essere liberi di rigettare anche quando per Sklep intervencije Romana Specogne z dne 21. decembra 1978 na seji deželnega sveta med razpravo o večletnem načrtu Za sklep želim povedati tudi nekaj besed v zvezi z vprašanjem osimskega sporazuma, ki smo ga načeli na današnji seji, čeprav se ne bom spuščal v podrobnosti. KD je že na več ravneh izrazila svojo pozitivno sodbo o vsebini tega vprašanja. Želim potrditi to sodbo in kvečjemu poudariti, da bo dobro podrobneje obdelati to problematiko, ker se v okolici javno mnenje nagiba k mišljenju, da zadeva samo in izključno Trst, medtem ko zajema tudi harmoničen gospodarski razvoj vseh obmejnih predelov, in torej tudi predele videmske pokrajine in posebno predele Nadiških dolin. V tem duhu je bil podpisan osimski sporazum. Osebno sem vedno upal, da bi Gorska skupnost Nadiških dolin, z odobritvijo razvojnega načrta (in to tudi prej in ne samo sedaj) okrepila stike z bližnjo skupnostjo v Sloveniji. Samo tako, če zapopademo vse probleme, ki zanimajo obe skupnosti, bomo lahko rekli, da smo prispevali svoj delež za popolno uresničitev osimskega sporazuma. Imel sem priložnost, da sem prav pred kratkim izrekel iste besede, prav med srečanjem dveh podjetij, enega jugoslovanskega in enega italijanskega, ki nameravata s skupnim sodelovanjem ustanoviti industrijski center prav v špetru Slovenov. Ne bom obravnaval kritik, ki so bile tu izrečene na račun ravnanja občinskih u-prav, glede odgovorov na že znani anketni list predsedni-štva vlade o manjšinskih problemih. Ne vem v kolikšni meri se lahko kritizira tudi vedenje prefekta, ki je pozval župana, naj v občinskih svetih pre- loro disgrazia e nostra grande soddisfazione, venisse applicata la legge di tutela globale attraverso la quale solo i genitori che lo desiderassero indirizzerebbero i figli all’istruzione slovena per a-verne un utile culturale o professionale. Noi non sappiamo quanti sono gli sloveni autentici e quanti i «ciceriani». Quello che sappiamo è che solo da quelli autentici può venire una concreta difesa della nostra cultura e che siano questi mille o diecimila, sono sempre una minoranza, cioè pochi rispetto ai molti, di meno come numero ma non necessariamente di qualità, e proprio perchè la cultura dei molti non soffochi quella dei pochi, ecco, c'è la costituzione.- una minoranza piccola ha gli stessi diritti di una grande. Altrimenti vale la legge della giungla, dove il più debole è preda del più forte e deve perciò usare la difesa del mimetismo: nel nostro caso lo sloveno di Stregna parlare il toscano e, meglio ancora — per Ciceri — il friulano di S. Daniele. V. diskutira ta problem. Stvar je v tem, da se nekaterim županom vse to ni zdelo umestno in morda so najbolj negativni odgovori prišli prav od tistih županov, v katerih občinah ni prišlo do razprav. Kar zadeva nas, kot KD, pismo, ki smo ga poslali, ne predstavlja prav nobenega kamna spotike; mi smo prepustili odgovore svobodni avtonomiji in odgovornosti raznih občinskih svetov, tako da smo si dovolili, v nekaterih primerih, kjer smo v manjšini, tudi sklicati občinski svet, da bi razpravljali o tem problemu. Ne nazadnje sovo-denjski svet, kjer so v določenem trenutku odklonili našo linijo, toda so z enoglasnim glasovanjem sprejeli, da tudi to našo manjšinsko linijo posredujejo komisiji. Torej, če je kdo — kar zadeva Sovodenj — odposlal vnaprej kak odgovor — in opazil sem, da je to tisk s poudarkom zagotavljal, vsaj kar zadeva KD — naglašam, da je uradni dokument tisti, ki ga je izglasoval občinski svet. V teh dneh pa je v teku UNA MANOVRA DA RESPINGERE Continuazione dalla 1a pag. Sarebbe troppo facile, ma contrario alla politica delle minoranze, apporre firme a firme, come sarebbe facile far osservare che, per molti comuni, nelle risposte al governo, parlano le sole maggioranze consiliari, alle quali non può spettare la voce esclusiva in materia di diritti naturali, quali sono quelli che la Costituzione sancisce per le minoranze linguistiche. Proprio per intaccare il consenso che le associazioni slovene si sono guadagnate, soprattutto di recente, si muove dunque oggi una campagna della quale i raccoglitori di firme delle Valli del Natisone non sono che gli strumenti più o meno inconsapevoli. Non è improbabile che qualcuno continui a cascare nel sacco che è stato a-perto da chi, dall'estero e ben lontano e nascosto, guida la manovra; l'esca offerta è quella della valorizzazione del dialetto nella scuola, ma l'obiettivo è chiaramente quello di relegarlo nel privato e soffocarlo nell'isolamento. Qui si tratta di Ciceri solo in parte; la manovra è rivolta soprattutto contro quelle forze che solo più di recente hanno riveduto le proprie posizioni; serve a frenarle ed a condizionarle nei pur timidi passi avanti compiuti. Restano nascosti i vecchi e potenti nazionalisti, che si fanno sostenere dalla cosidetta stampa indipendente (una volta il «Friuli Sera», oggi «Il Messaggero Veneto», «Il Piccolo» ed «Il Gazzettino») e mirano a provocare situazioni di intolleranza ed un clima antisloveno sui confini, attraverso una politica širša akcija za pobiranje podpisov za referendum, s katero pa se mi kot KD ne strinjamo in smo to tudi izrazili z javnim dokumentom; sklicali smo svoje organe stranke in jasno poudarili, da se KD ne strinja s temi pobudami. Z druge strani menim, da je stališče KD, kar zadeva manjšinska vprašanja znano, kajti bilo je že večkrat objavljeno v uradnih dokumentih, ki so vsem znani. Ne odklanjajo se oblike specifične zaščite. Če se pozorno prebere te dokumente, se opazi, da mi podpiramo zaščito, njeno popolno uresničitev, toda tudi neko pravilno stopnjevanje v obsegu popolne zaščite, ki jo boste morali priznati, kajti v določenem trenutku, v spoštovanju volje prebivalstva, smo trdno prepričani, da v predelih Nadiških dolin je neke vrste stopnjevanje potrebno. Za zaključek, gospod predsednik in cenjeni svetovalci, naša sodba o večletni bilanci '79 - '82 in o proračunu za leto 1979 zaradi ciljev, ki si jih postavlja, ne more biti drugega kot pozitivna. Vsekakor menim, da bo do pomembnejše in obširnejše primerjave pr išlo tukaj, ko bomo razpravljali o potrditvi razvojnega načrta, in to bo pravi trenutek združitve celotne pokrajine. di tensione e di sospetto, mentre si mettono in mostra in prima fila quelli elementi nostrani che, rimasti a corto di argomenti nel libero e pubblico confronto, falsano i temi per carpire la buona fede della gente. E' questo il vero scopo di chi tira le fila: intorbidire l'atmosfera di Osimo, arrestare il processo di pacificazione e di amicizia fra i due Paesi, impedire che la minoranza slovena dia prova della sua funzione di ponte fra il Friuli e la Slovenia e realizzi le sue potenzialità culturali ed economiche attraverso la cooperazione internazionale. Noi, l'abbiamo detto, scritto e ripetuto pubblicamente, siamo per la valorizzazione piena, attraverso la legge di tutela globale della comunità slovena, attraverso il pieno riconoscimento della sua identità. Da questo principio e dalla legge che deve porre le premesse della sua attuazione, non può derivare in nessun caso alcunché di imposto, di antidemocratico o di autoritario: ne sono garanzia le istituzioni democratiche della Repubblica i-taliana, alle quali guardiamo, nonostante la lunga assenza nei nostri confronti, con fiducia. Tutela significa per noi possibilità di sviluppo e, per chi lo desideri, libertà di sentirsi sloveno e di non sentirsi tale (ma sempre cittadino italiano), di potersi istruire o no nella lingua slovena e di poterla usare come libera scelta. Libertà deve sì essere libertà di rifiutare i diritti, ma deve essere libertà di poterli accogliere. Per questo noi diciamo ai nostri lettori, ai nostri amici, ma anche ai nostri avversari, di non prestarsi al gioco, di non cadere nel sacco o di funzionare da servi sciocchi di gente che per trent'anni è vissuta ben nascosta, sulle nostre disgrazie. Novi Matajur RDEČE BRIGADE IN ČRNE BRIGADE (BRIGATE ROSSE E BRIGATE NERE): USE EN HUDIČ! Rdeči in črni bi se morali sovražiti med sabo, pa se ne sovražijo. Sjejejo smart in teror po cjeli Italiji in kajšne ljudi pobivajo? Demokratične, poštene ljudi! Zakaj se ne streljajo, zakaj se ne ubivajo med sabo? Zatuo, ker se imajo radi. Sta dva «batona»; rdeč in čaren, a tisti, ki par-tiska nanje, je samuo adan. Partiska nanje, kakor mu je ušeč in takuo kot mu je komod. Tale je resnica in druga resnica je, da za na-dužnimi, pobitimi jočejo nadužni otroc, matera in žene! CICERIANI Lettera aperta all’am comunale d Al sindaco agli amministratori del comune di Stregna. Siamo rimasti alquanto delusi, una volta di più che nè il sindaco nè alcun altro rappresentante deH’amministra-zione comunale di Stregna si sia degnato di assistere ai lavori del III0 Congresso degli emigranti sloveni del Friuli - Venezia Giulia, tenutosi a Grimacco nei giorni 28 e 29 dicembre 1978. Grazie, amministrazione comunale di Stregna! Conosciamo benissimo i limiti della vostra formazione sociale e politica (e anche culturale per quanto riguarda la Slavia Italiana), ma questa carenza, e lei sola, non giustifica la vostra persistente politica «APARTHEID»! La problematica dell’emi-grazione non esiste più nel comune di Stregna? O forse che gli emigranti del vostro comune non sono ancora sufficientemente numerosi per essere presi in considerazione? O forse ancora, a-vete semplicemente catalogato l’unione degli emigranti sloveni del F.V.G. fra quei gruppi, associazioni e circoli culturali che voi definite «Una frangia politica ben ri-conoscibile», frangia politica con la quale non volete compromettervi? Le ragioni del vostro atteggiamento le conosciamo sufficientemente bene, ed è per questo che ci permettiamo di farvi osservare che: 1° Circa la metà della popolazione del vostro comune è composta di quei emigranti di cui noi pure facciamo parte. 2° Pur trovandoci a centinaia di KM. dal nostro Paese, seguiamo constantemente il vostro operato e, giorno per giorno vi osserviamo e vi giudichiamo. 3° Anche la nostra pazienza ha un limite! Siamo stanchi di essere sfruttati e monopolizzati (attraverso voi e grazie a voi) da certi politicanti ambigui per i quali solo gli interessi e le direttive del partito contano! Siamo stanchi, nella nostra veste di emigranti di essere REGOLARMENTE i-gnorati! Ciò nonostante, ci permettiamo egualmente di segnalarvi che nel prossimo mese di maggio si terrà a Udine la ll“ Conferenza regionale dell’emigrazione alla quale parteciperà pure l'Unione e-migranti sloveni del F.V.G., di cui noi facciamo parte e Od Judeža do . . vogliamo sperare che questa volta non mancherete all'ap-puntamento. Possiamo assicurarvi intanto, già fin da adesso che non rischiate affatto di tornare da codesta conferenza con le orecchie dipinte di rosso. Come garanzia infatti vi ricordiamo il paragrafo 3, art. 14, del nostro statuto: «L'Unione degli emigranti sloveni del F.V.G., è apartitica; indipendente ed autonoma da qualsiasi organiz- 11 III. Congresso statutario dell’Unione emigranti sloveni aveva già severamente condannato l’iniziativa di raccolta di firme per l’organizzazione di un referendum nelle Valli. Considerando l’aggravarsi della strumentalizzazione in atto riteniamo opportuno ribadire la nostra decisa condanna poiché l’iniziativa: — tende a ricreare un clima di tensione che l’evoluzione dei rapporti tra Italia e Jugoslavia ed in particolare la ratifica del Trattato di Osimo, aveva contribuito a rasserenare —• non è chiara nelle sue reali finalità. Nasce in effetti il sospetto che l’obiettivo sia ben diverso e cioè quello di creare difficoltà ai Partiti democratici nella scia degli e-sempi della raccolta di firme per l’Università di Udine, la Lista per Trieste, ecc..., strumento di manovra contro la unità regionale; — è ambigua e contradditoria nella sostanza e antidemocratica nel metodo; — riproponendo un tema di chiara marca nostalgica, strumentalizza il sincero ed indiscusso attaccamento delle popolazione slovene delle Valli alla Repubblica italiana, democratica ed antifascista; —• si qualifica come interferenza esterna nella logica della secolare colonizzazione della nostra terra. L’unico aspetto positivo è che conferma l’attaccamento degli Sloveni alla loro lingua, storia e cultura e la loro determinazione di vedere introdurre nella scuola queste materie, smentendo così le risposte dei comuni che affermavano che non esisteva nessuna richiesta di tutela. Per l’Unione Emigranti Sloveni Il Presidente Ferruccio Clavora čudeža zazione religiosa e politica. L’Unione è un'associazione democratica basata sul pluralismo di azione e sull’antifascismo». Ma cominciamo a credere che è proprio per questa nostra chiara collocazione che applicate la vostra politica di «APPARTHEID» nei nostri confronti ... ! Per un gruppo di emigranti di Stregna residenti in Belgio Adriano Martinig Na svojem III. statutarnem kongresu je Združenje slovenskih izseljencev strogo obsodilo pobudo zbiranja podpisov za organiziranje referenduma v Dolinah. Upoštevajoč poslabšanje strumentalizacije v teku, menimo, da je umestno poudariti našo odločno obsodbo, kajti pobuda: —• teži k ponovni ustvaritvi napetosti, ki se je ublažila z napredovanjem odnosov med Italijo in Jugoslavijo in predvsem z ratifikacijo osimskega sporazuma; — nima jasno začrtanih realnih ciljev. Zbuja namreč sum, da je smoter povsem drugačen in sicer povzročati težave demokratičnim strankam po zgledu primerov, kot so zbiranje podpisov za univerzo v Vidmu, za Listo za Trst, itd...; — je dvoumna in protislovna, v bistvu je njena metoda protidemokratična; —• ponovno predlaga temo z jasnim nostalgičnim pečatom in strumentalizira odkritosrčno in nedvomno navezanost slovenskega ljudstva teh dolin na Italijansko republiko, demokratično in antifašistično; —• kvalificira se kot zunanje vmešavanje v logiko stoletne kolonizacije naše zemlje. Edina pozitivna točka je navezanost Slovencev na svoj jezik, na svojo zgodovino in kulturo in trdna odločnost, da se vpelje v šolski pouk te predmete in se tako postavi na laž odgovore tistih občin, ki so trdile, da ne obstaja nobena zahteva po zaščiti. Za Združenje slovenskih izseljencev Predsednik Ferruccio Clavora L’Unione degli Sloveni di Cividale per i nostri diritti Il diritto della minoranza slovena di essere tutelata, è riconosciuto sia dalla Costituzione della Repubblica italiana, che dallo Statuto della Regione Autonoma Friuli-Venezia Giulia. In questi ultimi anni siamo arrivati anche per merito dell’evoluzione democratica verificatasi nel nostro Paese e con la ratifica del Trattato di Osimo, ad una situazione che consente l'avvio di una giusta e meditata soluzione a questo delicato problema. Le iniziative di radicaliz-zazione non consentono lo sviluppo della ricerca serena delle più giuste soluzioni. Vanno quindi severamente condannate. Ritengo che sia venuto il momento di lasciare la più ampia libertà, d'al- Reakcionarna in konservativna skupina DC, povezana z elementi starega trikoloriz-ma, nadaluje s pobiranjem podpisov (raccolta di firme) proti slovenskemu jeziku po naših dolinah. Kduo so ti ljudje, ki pobirajo podpise (firme)? So večina državni ali napu državni uslužbenci (funzionari statali o parastatali): učitelj, komunski sekretar, poštin, e-lektricist od ENEL in njeh taksist. «Gospodarji» so zbrali tajšne, ki majo usak dan narvič kontakta z ljudmi, tajšne, ki opravjajo lahko dvje «službe» u enem dnevu. Hodijo od hiše do hiše, od družine do družine, govorijo po slovensko in pobirajo podpise pruoti slovenskemu jeziku. «Zakaj?» se muora upra-šat usak pametan človek. Odgovor na tuo uprašanje more bit samuo adan.- so ljudje, ki so bli srečni. So ljudje, ki njeso muorli iti s trebuham za kruham po svjete. So adni od tistih rjedkih srečnih, ki so ušafal statalne službe al pa licenco, da lahko djelajo doma. Sada se čujejo dužni, da njeki dajo za Ion, da nje-ki napravijo za njih gospodarje, za tiste, ki so jim pre-skarbjeli službo, ma za kajš-no ceno (a quale prezzo)! So Slovenci in muorajo po-bjerat podpise pruoti svojemu jeziku. Z matiko udarjajo na svoje parste na nogi! Njih gospodarji so modri, prebrisani politikanti. U pe-ticion pruoti slovenskemu jeziku so zapisal, da darže za naš dialekt, da so zatuo, da bi se naš dialekt učiu tudi po šuolah, da bi jim ljudje buj lahko podpisovali obsodbo na smart naše slovenske kulture, naše slovenske skupnosti. Kamaleonti! Učera so storili plačevat multe našim otrokam, ki so med sabo go- tronde garantita dalla costituzione della Repubblica italiana, ai cittadini italiani del gruppo etnico linguistico sloveno, di sviluppare tutte le loro potenzialità. Non si tratta quindi di imporre qualcosa a chi non lo desidera, ma di garantire a coloro che lo vogliono, lo sviluppo della propria personalità ed identità etnico-linguistica. Per l'Unione degli sloveni del cividalese Il Presidente Renato Floreancig Zveza Slovencev v Čedadu za naše pravice Tako ustava italijanske republike kot statut avtonomne dežele Furlanije - Julijske Benečije priznavata slovenski manjšini pravico do zaščite. V teh zadnjih letih smo prišli, tudi po zaslugi demokra- vorili u našem dialektu (ne u gramatikalni slovenščini) po šuolah in donas se posta-vjajo za paladince, za branitelje našega dialekta! So fuč, oni niso za naš dialekt (sono falsi difensori del nostro dialetto). Jim ne moremo vjer vat. Zadost je vjedet, da obe-dan od njih otruok ne govori našega slovenskega dialekta. Mi smo za naš dialekt, mi ga resnično ljubimo in smo tuo dokazali. Novi Matajur pišemo tudi u dialektu. U dialektu igra Beneško Gledališče svoje drame, skeče in komedie. U dialektu je usa-ko Ijeto natečaj (concorsi Moja vas. Al so paršli kada blizu, al so nam dali no roko, tisti, ki pravijo donas, da so za naš dialekt in pobirajo podpise pruoti slovenskemu jeziku? Ne, djelali so use, da bi zadušili naš dialekt in da bi ne imjeli uspeha (successa) naši dialektalni mani-feštacioni. Hinavci (falsi)! Mi smo za dialekt, a vemo, da akvedot, če ne zajema vode iz studenca, je usah-njen. Voda ne pride do žejnega človjeka. Dialekt, da se obdarži živ, da ne usahne, muora zajemat «vodo» iz svojega naravnega, naturalnega studenca. Ta studenac je slovenski jezik, ki ga ne silimo obednemu, a naj se pusti, da se ga uči, tisti, ki ga ima rad in tisti, ki želi z njim obogatit svoj slovenski dialekt. Če ne sprejmemo tega znanstvenega, naturalnega principa, so use besjede o urednotenju dialekta prazne fraze, fuč! Potle, ku sem tuole povje-du, mi stoji par sarcu še ad-na stvar, ki vam jo muoram zapisat. «Messaggero Veneto» iz Vidma, je publiciru eno pismo dr. Cicerija, u katerem pravi, da so podpisi, ki so jih nabrali pruoti slovenskemu jeziku, prostovoljni (fir- tičnega razvoja v Italiji in z ratifikacijo osimskega sporazuma, do položaja, ki dopušča pravično in premišljeno rešitev tega delikatnega problema. Iniciative radikalizacije ne dopuščajo, da bi se razvili mirni načini iskanja najbolj pravičnih rešitev. Treba jih je zato ostro obsoditi. Menim, da je napočil trenutek prepustiti italijanskim državljanom slovenske etnične jezikovne skupine največjo svobodo, ki jo sicer jamči ustava italijanske republike, da razvijejo vse svoje zmogljivosti. Ne gre torej za vsiljevanje nečesa nezaželenega, toda za jamčenje tistim, ki ga hočejo, razvoja svoje lastne osebnosti in etnično-jezikov-ne istovetnosti. Za Slovensko skupnost na čedadskem Predsednik Renato Floreancig me spontanee). Morebit, da zavojo tega, ker se imajo Ciceri in ljudje, ki so u njega službi po naših dolinah za velike kristjane, ker hodijo k Sv. Maši, k Sv. spovedi in k Sv. obhajilu usako nedeljo, lahko pravijo in pišejo takuo debele in nesramne lage. Samuo z lago gredo naprej! Tudi, kadar so naši šuola-rji plačevali «multe» za usako slovensko besjedo, ki so jo med sabo izrekli na šolah, je bluo plačevanje «spontaneo!». Tudi emigracion je bla «spontanea». Kadar so za-parli oštarije, kjer so puobje pjeli po slovensko, je bluo zapartje «spontaneo». Tudi naši duhovniki so genjal molit in pridgat po slovensko «spontaneamente» 1933. Ijeta. Naši puobje so šli na greško in rusko fronto «spontanei» in so bli takuo veseli, da so nekateri od veseja pozabili kupit listek za povarnitev (biglieto di ritorno). Tisti, ki so se varnli z zmarznjenimi nogami, so se «spontaneamente» odpovedali penzionu. Ga njeso in ga njeso tjel! Par nas se dogaja tarkaj reči špontanejih, da bi se o njih lahko napisalo debele bukva! Mi vemo, da podpise, ki so jih zbrali par nas pruoti slovenskemu jeziku, njeso prostovoljni, njeso firme «spontanee». Vemo za puno incidentu, vemo za ustrahovanje in psihološke pritiske. Vemo za uro in dan, kje so se zgodili. So incidenti tajšnega karakterja, ki lomijo leče naše republike. Mi jih bomo en dan dali sodišču, če ne za drugega, zatuo, da bo tudi na sodišču zapisana zgodovina tistih, ki bi radi potisnili našo Benečijo u čase fašistične diktature. Vas pozdravja vaš Petar Matajurac še brozar za nas, da niso vsi taki svetniki ! Dichiarazione di F. Clavora presidente dell’ U.E.S. Izjava dr. F. Clavore, predsednika Z.B.I. PISE PETAR MATAJURAC Firme spontanee” ali prostovoljni podpisi ? I KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH DOLINAH ■i • ' — - .v ; GRMEK KLODIČ Turistična atrakcija -Attrazione turistica Od kar je začeu Mohorin pobjerat firme pruoti slovenskemu jeziku po naših vaseh, so oštarije u Klodiču zmjeraj pune, da se ne more notar še človek obamit. Takuo, sada ne bo mu obe-dan reč, da ne djela interesu našega komuna. Turisti hodijo od us j eh kraju, se ustavjajo po oštarijah in uprašajo, kje stoji tisti veliki človek, ki je Slovenj in pob j era podpise pruoti slovenskem jeziku. Ljudje jim radi kažejo pot in povedo za hišo. Turisti gredo mimo hiše par nogah al z automobili, se no malo ustavijo, pogledajo, potle se obamejo srečni in veseli, da so videli hišo tega junaka, e buj so veseli, ko da bi bli videli narbuj za nimiv, interesanten muzej na svjetu! Narbuj pa so veseli tisti, ki imajo srečjo, če ga vidijo, da se z njim pogovarjajo. Že sama postava moža uzbudi u človjeku, ki se z njim pogovarja, spoštovanje in rešpekt Pred tabo stoji takuo močjan in mogočen, kot Giulio Cesare pred kavarno Sv. Marka u Čedadu. Roke in dlani ima tajšne ku tisti lopar, ki smo ga nucal u starih cajtih za jemat hljebe, kruh iz peči. Bruozar, da je takuo kulturen in mjemega duha, da se ga ni potrjeba bat. Če bi biu žleht in razje-zen, bi te lahko zadnim pla-terjam pošju pred nebeške urata. Srečja velika je, da takuo veliki kulturni ljudje ne nucajo rok. Taki — hvala Bogu — nucajo samuo glavo. Kadar se turisti z njim pogovarjajo, jih razsvetli ku sonce. Tudi tisti, ki so slepi, odprejo oči. Z njim se lahko pogovarjajo o usjeh rečeh: o politiki, o filozofij, literaturi, o puhih in jazbacih, o vsem, kar človek potrebuje za usakdanjo pametno in pošteno življenje. U zadnjem cajtu je začeu branit in zagovarjat še naš dialekt, naše stare reči in tuole mu turisti narbuj vje-rjejo, zak če tjjejo videt še kajšan star sklednjak, ga lahko vidijo samuo u njega hiši. Turisti, ki so im j eli srečjo se z njim pogovarjat, se vračajo veseli domov in pravijo: «Kakuo je srečna tale Benečija, ki je rodila takuo velikega moža!» ŠPETER Iz špetra nam pišejo «Balle» U Novem Matajurju, od 1. do 15. januarja, smo publiciral novico, da so na sestanku (riunionu) DC par Lipi nasprotoval pobiranju podpisu pruoti slovenskem jeziku. Je zaston reč, da smo popadli za tole novico, ku otrok za bonbon, ma ku smo ga no malo polizal, je biu spodaj granak, garjup. Požgarli smo jo ku osladkano, ocuke-rano pilolo, medižino, ki je po varhu posladkana, znotraj pa granka, smardljiva in tež-kuo užitna. Tista novica je bla na velika laga in kadar jim pravimo, da so lažniki, oni nam odgovarjajo, da so Onesti. Kadar jim pravimo, da hodijo oku pobjerat podpise pruoti slovenskemu jeziku komunski konselieri od DC, nam oni odgovarjajo, da tisti, ki dje-lajo tele reči, so Onesti in takuo Onesti, da se svetijo kot sonce, da dajejo luč tudi tistim, ki darže za slovenski jezik. Mi jim pravimo, da nam ne dajejo luči zaston, da jo muoramo plačjat, ker je luč od ENEL, ma oni used-no tardijo, da so Onesti. «Onesti si, ma non troppo» če pobjerajo podpise (firme) pruoti slovenskemu jeziku in sami govorijo po slovensko! GORENJI BARNAS Za večno nas je zapustila Maria Blasutig, udova Gujon. Učakala je lepo starnost: 84 ljet. Umarla je u čedajskem špitalu u torak, 23. januarja, podkopali so jo u Gorenjem Barnasu u sr jedo, 24. januarja popudne. Ohranili jo bomo u ljepem spominu. SARŽENTA U pandejak, 22. januarja je na hitro umaru na svojem domu naš vasnjan Giovanni Fior, star 74 ljet. Zapušča ženo, hčerko, zeta, brata, sestre svake in navuode. Njega pogreb je biu u Špetru u torak, 23. januarja popudne. Naj gre družini naša tolažba. AŽLA Na zadnjem komunskem konseju, u Špetru, so rešili nekatere probleme, ki so se previč cajta ulekli naprej in ki se tičejo partikularnega načrta (piano particolareggiato) za Ažlo. Konsej je spa-rjeu njeke rekurze (ricorsi) kumetov iz Ažle. Sada pa bo trjeba le določit teritorij, kjer se bo zidalo. Znano je, da je bla Ažla narbuj štrafana od potresa u naših dolinah. Daž in plazovi — Izolirane vasi Puoje, Gorenji Barnas, Kuosta in Podar Nam je pač takuo usojeno, da muoramo imjeti zmjeraj probleme z vodo: ankrat jo imamo previč, ankrat nam manjka. Te parvi tjedan je deževalo cjelih osem dni, ponoč in podnevi. Daž, odjuga je raz-tajla snjeg po gorah, takuo da je bluo vode še vič. Rjeke so ble pune, u gorah pa je popuščal svjet in napravli so se plazuovi. Narbuj velik plaz, ki je od-nesu velik kos cjeste, ki pelje od Kočebarja do Podra, se je napravu od nedelje na ponedeljek (od 28. do 29. januarja). Ta plaz je poškodoval tudi vodovod (akvedot) za vas Puoje. Ljudje so ostali brez pitne vode. Odtargane od doline pa so use vasi, ki jih najdemo ob tej cjesti: Puoje, Gorenji Barnas, Kosta in Podar. Cjesto bo potrjeba hitro postrojit, čene kakuo bojo hodil delavci na djelo. Poleg tega se zaustavi tudi zidanje in postrajanje hiš, ki so ble pru u teh krajih zlo poškodovane od potresa. Samuo po cjesti se gor parpeje po-trjeban material. Naj komun hitro poskarbi, da bojo spet povezane vasi z dolino. Podbonesec GORENJI MARSIN Smart mladega djeluca u Švici U nedejo 14. januarja je paršla iz Švice žalostna novica. U mestu Alfdorf (Kanton URI) je umaru naš vasnjan Aldo Zorza-Pinku po domače. Ni biu še dopunu 49 ljet. Rajnik Aldo je djelu u Švici 15 ljet. Na djelu je zboleu že pred ljeti in sada je čaku invalidski penzion, ki pa na žalost, ga ni učaku. Za-harbtna boljezan ga je preo-magala in spravla u prerani grob. Želeu je bit podkopan u domači zemji. Njega pogreb je biu u Gorenjem Mar-sinu, u torak 16. januarja. Zapušča sestre, dva brata in puno navuodu. Naj u miru počiva u rojstni zemji, ki jo je nadvse ljubu, družini pa naj gre naša tolažba. Rajnik Aldo Zorza Hčerka beneških Slovencev iz Trinka pri Dreki imenovana za Gospodično slovenskega dne v Chicagu Usi vemo, da živi u ame-rihanskem mestu Chicago, u deželi Illinois, velika večina Slovencev. So Slovenci iz Benečije, Gorice, Trsta in iz matične domovine Slovenije. So lepo organizirani. Imajo svoj radio klub, televizijo, šole v materinem jeziku, svoja društva, pevske zbore in časopise (giornale). Usa-ko lieto organizirajo svoj Slovenski dan ( Slovenian day festival). Na dan 28. oktobra lanskega leta pa sta župan (šindak) mesta Chicago, ki je po rojstvu Slovenec, gospod Michael Blan-dič in illinoiski guverner James Thompson proglasila 28. oktober kot Slovenski Dan države in mesta Chicago. Ob lanskem prazniku nas je doletela velika čast. Za Gospodično (Miss) slovenskega dne so imenovali Naomi Trinko. Nje tata je biu doma iz Trinka, iz Zajco-ve družine. Naomi Trinko in nje brat Dale pojeta u slovenskem pevskem zboru v Chicagu. Kako so Slovenci po svetu organizirani. Uživajo svoje narodnostne pravice v deželah, ki niso njihove. In mi doma? Kdaj bomo lahko pisali ameriškim Slovencem, da uživamo takšne pravice kot oni? čas teče in malo reče! Naomi Trinko, njenemu bratu in usem ameriškim Slovencem želimo dosti sreče in še nadaljnih uspehov. KAJ PODPISUJETE? Tisti, ki pobjerajo podpise (firme) pruoti slovenskemu jeziku, imajo napisano na peticionu, med drugim, tudi tele besjede: «... Che nei rapporti sociali venga mantenuto l’uso della lingua italiana ...» Kaj tuo pomeni? Pomeni, da mi bi ne smjel nucat našega jezika, da bi ne smjel guorit po slovensko z našimi komunskimi pisarniki (impiegati), z našimi šindaki, kakor smo do sada zmjeraj, saldu govorili, tudi pod fašizmom. Al gremo sada na slaviš? Al je tuole demokracija in frajnost? Lepuo pomislite in lepuo preberite, prej ku jim podpišete! PIZZERIA "AL SOMBRERO GABRIO & MARIO 99 UMonio c* Ivir\niv/ Vi invitano per sabato 10 febbraio’79 all’ inaugurazione del nuovo locale PONTE S. QUIRINO - S. PIETRO AL NAT. boutique ^ ALIA CHENIER BOUTIOUE Prezzi eccezionalmente ridotti sui capi esclusivi CIVIDALE Via De Rubeis n. 18 Plaz na cesti, ki pelje od Kočebarja do Koste Sl#8§ AirJf-.t ■sTAV-ji.-.ij-.-l i&Xr.VvìiZ ■■■■ • Gospodična (miss) Slovenskega dne v Chicagu, Naomi Trinko ima starše doma iz Trinkov pri Dreki