Izhaja vsak četrtek; ako je ta dan praznik, dan poprej. Dopisi naj se izvolijo fran-kovati. Rokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 20 vinarjev od garmond-vrste za vsakokrat. & Leto XXI. V Celovcu, 19. junija 1902. Velja : za celo leto 4 krone (2 gld.) Denar naj se pošilja pod napisom: tlpravništvo „Mlra“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. & Štev. 25. Pozor! „Bliža se železna cesta !“ i. Ob zidanju novih železnic po Slovenskem je objavila „Gorica“ več temeljitih člankov o pomenu teh zgradb za naš ndrod, katere je spisal „Me-lanhton-Soški.“ V njih je mnogo dobrega pouka tudi za naše koroške razmere. Zato jih podajamo vsaj v odlomkih. Že precej časa podira starodavne skale, ki so ločile toliko stoletij bohinjsko dolino od baške, in sploh od Tolminskega ter Koroško od Kranjske. Kmalu si bomo lahko brez zapreke segli v roko Tolminci, Gorenjci in Korošci. V tem oziru se po pravici lahko veselimo železnice ; ker če se po ugodnih zvezah zbližamo rodni bratje, se gotovo tudi bolj spoznamo v zavesti, da smo sinovi ene in iste matere. Kar se pa sploh tiče našega veselja radi železnice, pomniti nam je to: veselimo se železnice, a veselimo se je kakor razumni ljudje, ne kakor lahkoverni otročaji. Otroci se vesele igrače; a železnica ni igrača, ampak velika, imenitna iznajdba, ki govori ob času miru in ob času vojne, v gospodarskem in političnem oziru mogočno besedo. Naj bo pa železnica tudi še tako velepomembna iznajdba, vendar je in ostane le delo človeških rok in ima torej, kakor vsako drugo človeško delo, dve strani: solnčno in senčno, t. j. dobro in slabo. Kaj nam prinese gradnja železnice? 1. Tisoči delavcev, ki so morali hoditi doslej s trebuhom za kruhom v daljni svet, imeli bodo sedaj vsaj tri leta zaslužka in kruha doma, — ako ga bodo hoteli in — akojim ga kdo dà. Naši hribovci se po ogromni večini malo zmenijo za delo pri gradnji železnice ter si gredo raje iskat lepega zaslužka k drvarjem na Koroško, Štajersko, v Galicijo in Rumunijo. Med Italijani naši ljudje sploh ne delajo radi iz znanih vzrokov. Italijani v Avstrijo, Avstrijci pa v daljno Ameriko!" pravi v „Slov. listu“ dopisnik iz Bohinjske Bistrice. Dalje pa piše: „Ce prideš popotnik sedaj na nedeljo v Bohinjsko Bistrico, zapaziš kakega delavca našinca; Italijanov se kar tare, tvoje uho ne sliši drugega, nego italijansko govoriti, peti ali Gospod pa znajo, gospod! (Povest iz naših gor. — Napisal Gorjančev Franc.) I. Da sta se Vrbnikov Jernej in Vidmarjeva Vida rada videla, to je vedel že ves mladi svet. Le stari Vrbnik tega še ni opazil, pravili mu pa takih rečij ljudje tudi niso, ker so vedeli, da iz te moke ne bo nikdar kruha. Predobro so poznali trmoglavega starega Vrhnika. Večkrat je sicer dekla Meta dražila Jerneja pri mizi, ko so skupno zajemali zvečer mlečno kašo iz velike sklede, a stari Vrbnik se je jako malo zmenil za take bajže. Jednakomerno je segal s staro, obrabljeno žlico v skledo po kašo, zdaj pa zdaj si je podprl glavo z roko in se je zamislil. Precejšno število križev je že imel na hrbtu. Leta so ga skrivila, sluh mu je pojemal, in prav glasno si mu moral zatrobiti na uho, da te je razumel. Jernej je bil zal in priden fant, kakoršnih ni bilo daleč na okrog. Marsikatera deklica si je želela na skrivnem Jerneja za moža. Bil je jedini sin Vrbnikov. Posestvo je bilo lepo. V hlevu je stalo leto in dan po dvajsetero glav živine, a kar je bilo nekaj vredno, je bilo to, da Vrbnik nikomur ni bil dolžen. Vrbnica je bila že rajna. O Šmihelici je minulo dve leti, odkar smo jo pokopali. Vrbnikova hiša je torej pogrešala gospodinje kot grm ptiča. bolje tuliti, naša lepa Bistrica se ti sedaj dozdeva, kakor italijanska oaza sredi naše sicer male, pa vendar rajsko lepe slovenske zemlje". Malone isto velja tudi o drugih krajih. Do sedaj godi se našim delavcem pri gradnji bohinjske železnice torej tako-le: kruh imajo pred ustmi, a nekateri ga po pravici ne marajo; drugi ga ne dobe, tretjim ga prav skopo reže — tuja mačeha. 2. Vozniki, ki imajo konje, imeli bodo za časa gradnje obilno vožnje, a žal — da kakor kaže sedaj — pičel zaslužek. 3. Glavni dobiček med časom železnične grad- nje bo tekel v žep nekaterim našim krčmarjem pa trgovcem in lastnikom delavskih stanovanj, ako si bodo znali pametuo in zmerno izkoriščevati mnogoštevilno tuje delavstvo. (Dalje sledi.) Nemški cesar in Poljaki. Znano je, s kakšnimi pripomočki zatira pruska vlada Poljake. Zdaj se je zoper Poljake prav ošabno oglasil tudi nemški cesar Viljem II. Pri blagoslovljenju prenovljenega gradu nemškega viteškega reda Marienburg v Gdanski dné 5. t. m. je imel neki govor, ki je zelo oznevoljil Poljake v avstrijski in nemški državi in vse Slovane. Tu je na banketu, na kateri so bili povabljeni avstrijski in angleški gostje nemškega viteškega reda, dejal nemški cesar: „Že enkrat sem imel priliko naglašati v tem gradu na tem mestu, kako naj ostane ta stari grad, ki je edina trdnjava na vzhodu in izvor kulture dežela vzhodno od Visle, tudi nadalje vedno znamenje za nemške naloge. Sedaj je pa zopet tako daleč prišlo: Poljska ošabnost hoče zopet nemštvu stopiti preblizu in prisiljen sem, da pozovem svoj nàrod, naj brani svoja nàrodna prava". V napitnici je cesar dalje poživljal na obrambo vsega „karje nemško tu in onstran meje". S temi besedami je torej nemški cesar odobraval nastopanje onih, ki s tako grdimi nasilstvi delajo na to, da se zatre poljski nàrod v nemški državi, a ne samo to, on je tudi odobraval postopanje Vse-nemcev onkraj mej pruske države. S tem je mislil na Avstrijo. A nemški cesar nima naših Nemcev nič vspodbujati k „obrambi“ nemštva, ki itak ni v nevarnosti ; te dolžnosti nima, še manj pa pravice. Kaj pa bi nemški cesar rekel, ako bi avstrijski Stari Vrbnik je čakal in čakal, da bo sin sam kaj zinil o ženitvi — pa nič. Da bi se pa bil sam lotil tega predmeta, to se mu je zdelo nad vse zo-perno. Ali kaj boš? Hočeš-nočeš, pač moraš. * * * Bilo je pred adventom. Po večerji sta oče in sin še malo posedela pri mizi. Stari si je natlačil pipo in v dolgih odmorih je puhal gosti dim iz ust, v stari pipi pa je vrelo, kakor bi v kotlu kuhal. Dolgo, dolgo sta molčala. Stari bi bil rad spregovoril nekaj besed s sinom, a niso mu hotele prav iz grla. Naposled pa se vendar ohrabri in pravi: „Jernej, advent se bliža, advent." „Naj se pa." »Kakšen odgovor pa je to? — »Naj se pa!« — Ali nič ne čutiš, kaj da sem mislil s tem povedati?" „Kaj pa?" „Ka bi te — kako se ti nerodno napravlja, ali nič ne čutiš — no?" „Kako ste nocoj vendar čudni, oče." „Ti si čuden, ti, da nočeš nič slišati, če ti človek dobro hoče." „Kaj pa menite? Vsaj povejte!" »E, advent bo minil, Vrbnikova hiša pa bo še zmiraj pogrešala gospodinje. Gledati boš moral, da si v kratkem izbereš nevesto. Tako vendar ne more ostati zanaprej. Ti je živo potrebuješ, jaz pa tudi ne bi bil hud, če bi mi kdo na stara leta bolj postregel in mi privoščil kaj priboljška. Veš, to je čisto drugače, če je »domač človek« pri hiši, zdaj pa ima vso gospodinjstvo dekla v rokah. Ne cesar pozival Poljake, naj se branijo proti Nemcem tu in onkraj meje?! To bi bilo krika in vika! V državnem zboru je češki poslanec Klofač vprašal, kako se more opravičevati govor nemškega cesarja in kaj se misli v tem oziru storiti. Padale so v državnem zboru o nemškem cesarju jako hude besede ! S tem govorom je cesar Viljem uprav označil načrt Vsenemcev proti nenemškim nàrodnostirn, a te nàrodnosti bodo znale izvajati posledice iz tega govora. _______ Dopisi. Slovenci! Zakurite na večer 4. julija v čast slovanskima apostoloma sv. Cirilu in Metodu po vseh slovenskih gorah in planinah prav mnogo kresov. Timenica. („Bauernzeitu ng“ in „Freie S tim men") sta se zaradi dopisa o volitvi župana srdito zaleteli v Vašega dopisnika. Kako so vendar časniki dobri! V časniku se lahko zgovorijo ljudje, ki se še poznajo ne. V časniku lahko poveš komu, kar se mu v oči ne upaš povedati. Najprej moram dopisnika obeh zgoraj omenjenih časnikov zahvaliti za resni opomin, da moram natančneje poizvedovati, predno v časnik pišem in da moram „v imenu božjem" resnico govoriti, nikar lagati. Jaz sem človek, ki se prav rad dam poučiti in sem za dobre opomine hvaležen iz srca. Samo to ni lepo, da dopisnika takoj lažij dolži, ko je vendar le pomota bila. Jaz sem pisal, kakor sem slišal in razumel. Dve pomoti sedaj radovoljno popravim. Wieser ni sebe volil in tisti, ki je izostal, bil je Wieserjev prijatelj, graščak v Freudenbergu. Sicer je pa to jako malenkostna reč, zanimivo je vendar le ime novega župana. „Laži“ so s tem popravljene. — Da je dopis v „Miru“ poln lažij (??) iu napadov (??) na čast drugih („Freie Stimmen") in pa da se očividno trudi (?!) „iz gole katoliške ljubezni do bližnjega" g. Antona Wieserja osramotiti, to je pa laž. Ali je sramota o volitvi župana sebi dati glas? Nekaterim se zdi, drugim ne, celo častno je, kedar se gre za občni blagor. Kar sem še pisal, namreč : „Niso baš zelo zadovoljni ž njim kmetje," ni nikakor sramotenje (sicer bi mogel tožiti zaradi razžaljenja časti!), ampak resnica je, pravim, da Meta ne bi bila pridna, pa tako vendar ni pri hiši, če se suče po kuhinji urno kot veverica v gozdu mlada gospodinja." Sin je lahno zarudel in ni si upal pogledati očeta. Zadovoljno se je nasmehnil, odgovoril pa ni besede. Natančno je stari Vrbnik opazoval sina. Bistremu pogledu njegovemu tudi ni ušel lahni smehljaj. Vedel je torej, da je sinu ženitev po volji, da mu je govoril k srcu. „če hočeš, pa hitro napravimo. Jutri pojdem k Vrbnjaku, pa ga naprosim, da gre za snubača, pa še ta teden gresta v svate, pa je." „Kam pa kam, ali je toliko nevest na izbiro?" „No, zaradi neveste si ti ni treba biti v skrbi. Vsaka pojde rada na Vrbnikovo posestvo. S Ko-nečnikom sva se itak že pogovarjala malo o tej zadevi. Obljubil mi je, če bo le Nežika voljna. Petična je, kakor rojena za Vrbnikovega sina." „Konečnikova Nežika?-------------Ha, ha, ha, ha! Ta se mi nikoli ne bo šopirila na Vrbnikovini. Nekaj svetlega bo baje res imela, a kaj pomaga denar, če pa ni pridne roke. Konečnikova Nežika pa toliko opravi pri delu, kot žaba pri orehu. Nosi se pa tako gosposko, kakor bi bila služila Bog vé kako dolgo na Dunaju, pa je bila komaj mesec dnij v Celovcu, kjer se je malo kuhati naučila. Našemi se ti tako kakor kakšen pust. Pas pa modero, pa takega šmenta se ti navleče nà-se, da je taka kot osa. Tuja šega domače zbega. Konečnikova Nežika si naj išče ženina le na Dunaju, pa ne tukaj na Lešah. Kdor se pusti vpreči, mora vleči. Kje pa bom jemal, da bi ji tako dragoceno obleko pripravljal? Te že nočem, pa recite, kar hočete. da ima g. Wieser pristaše in nasprotnike, ki ga ne marajo za župana. Časti ga takoimenovana „Fortschrittspartei“, ki deluje za koroški „Bauern-bund“ in „Bauernzeitung“. Žaraditega je zanimivo, da stranka njegovih udanih privržencev ni zelo velika. To moram še reči, da „Bauerzeitung“ sebe in svojih ljudij, ki jih hvali in brani, pri vernih katoličanih nikakor ne priporoča, ko tako zbadljivo rabi besedo „ katoliško11. Ali hoče s takim pisa-renjem pokazati, da ne smatra svojih naročnikov za katoličane in sebe za katoliški, ampak za pro-testantovski list?? Čemu strast? Pride mi na misel, kakšen hrušč je nekje bil zaradi nedolžnega (pač resničnega) dopisa v „Miru“. Župnik je ravno tam poročal, da je cerkveni ključar ozdravel, a prišla je ženica v župnišče tožit, kako hudobni so dandanes ljudje, da vsakega človeka „v cajtenge" dajo, še najpridnejši ni varen. — Razžalil sem še drugega gospoda. Pripoznam, daje žaljivo ime „baba“. Toda kaj more ubogi dopisnik ^Mira1* za to, če se tako govori? To je pač navadno, da se o volitvah, kjer je nasprotstvo, ostro sodi. Dopisnik ni odgovoren za drugo, kot da resnico poroča. Zatorej pa obljubim „Miru“ in nasprotnima časnikoma, ker bo morda še večkrat iz Timenice kaj prišlo v „Mir“, da bom natanko poizvedoval, pa tudi, kedar treba, natanko poročal. Sinčavas. (Naša posojilnica) je imela v minulem dvanajstem upravnem letu 263.469 K prometa. Pristopilo je 31 zadružnikov z 31 deleži, izstopilo je 17 zadružnikov z 17 deleži, ostalo je 760 zadružnikov z 760 deleži. Novih hranilnih knjižic se je izdalo 115, uničilo 60; obstoji torej 544 knjižic za 302.976 K 75 h in znaša povprečna vloga 556 K 94 h. Posodilo se je na novo 103 zadružnikom, 61 zadružnikov je pa posojilo popolnoma vrnilo; dolžnikov je torej 800, ki dolgujejo skupaj 289.014 K, ali povprek 372 K 51 h. Čistega dobička je bilo 1451 K 61 h ki se razdeli po sklepu občnega zbora tako-le: za dobrodelne namene 451 K 61 h, ostanek se pridene rezervni zakladi, ki je narastla na 13.481 K 81 h. Posojilnica je član „Zveze slovenskih posojilnic v Celju", ki je izvršila zadnjo revizijo od dné 10. do 20. maja 1. 1901. Globasnica. (Častna občana. — Zahvala.) V nedeljo dné 15. junija t. 1. je naš občinski odbor soglasno izvolil za častna člana vč. g. župnika Alberta Ei ch holzer-ja, ki pastiruje pri uas že 25 let, in našega za občino zasluženega rojaka, vč. g. Ivana Hutter-ja, profesorja veronauka v Celovcu. — V isti seji se je g. državnemu poslancu dr. Ign. Žitnik-u soglasno izrekla zahvala za njegov izborni govor o koroškem šolstvu. Prevalje. (Poroka.) Prihodnji pondeljek dné 23. junija t. 1. poroči se g. Fr. Lahovnik iz znane rodoljubne rodbine z gdč. Josipino Ger-šak-ovo, hčerko g. Jos. Ceršaka, župana v Črni. Čestitamo ! Prevalje. (Poboj.) Ne mine pri nas nedelja, da bi ne bilo pretepa, dasi je županstvo za vsako vas postavilo posebnega policijskega ^komisarja". Jožef Sekol p. d. Merkač iz Stražiša, zahteval je od delavca Volbenka Grešovnika, da naj mu vrne orodje. A za odgovor zabodel je Grešovnik z nožem Sekol-a dvakrat spredaj in zadej v glavo in ga znatno poškodoval. Njegovo vročo kri mu bo sedaj moralo ohladiti — sodišče. „Pa jo polagoma odvadiš. Sčasoma se bo že bolj po kmečko nosila." „Boš odvadil henta, ja. Ne, ne! Tukaj je vse vaše prigovarjanje zastonj, ne pomaga nič." Stari je uvidel, da bi bile tukaj vse njegove besede bob ob steno. „No, katero pa misliš potem jemati, pa ti zini, če si bolj moder. Veš, tvoja mati — Bog ji daj dobro — tudi ni prišla praznih rok k hiši, pa smo vendar le za silo izhajali." „Oče, bili ste mi zmiraj dober svetovalec, zmiraj ste mi šli na roko, a tukaj bi bilo vse vaše svetovanje odveč. Jaz sem si že izbral nevesto." „Že izbral?" — „Dà!“ — „Katera pa je, katera?" — Jernej je samo skomizgnil z rameni. — „AlijeKuplenova?“ — „Ne!“ — „Zakotnikova?“ „Ne!“ — „Lipovnikova?“ — „Ne! — Je ne vga-nete; trudite se zastonj." — „Buzarona, katera pa bi neki bila? Ali je bogata?" Jerneja je zalila rudečica. To pa staremu že ni bilo po volji. Slutil je nekaj. Jeza ga je zgrabila, ker mu sin ni dal povoljnega odgovora. Jezno mu pravi: „Povej hitro, katero si si izbral, če ne, bo pa druga pela. Bomo še le videli, katera bo gospodinjila na Vrbnikovini." »Nobena druga kot Vidmarjeva Vida," se hrabro odreže sin. „Ha, ha, ha, ha------------ta beračica, da bi gospodinjila pri nas, ne, tega pa ne. To ti povem, dokler bom še jaz migal okrog hišnih voglov, mi ta ne pride pod našo streho." „No, pa ne, kakor vam ljubo in drago; pa ostanem neoženjen. Ta ali pa nobena!" Prevalje. (Raznoterosti.) Ozirajoč se na opravičene želje kmetskega prebivalstva glede jesenske paše je krajni šolski svet na predlog šolskega vodstva soglasno sklenil, da se počitnice preložijo na čas septembra do novembra. — Da razne odloke in razglase razume tudi naše slovensko ljudstvo, odredil je naš g. župan, da se morajo isti objaviti in nabiti na občinski deski tudi v slovenskem jeziku. Tako je prav! Lese pri Prevaljah. (Nesreča.) Da bi popravil golobnjake, zlezel je učitelj g. Rud. Morti na lestvico, ki je pa spodrsnila, pri čemur je g. učitelj tako nesrečno padel, da si je nalomil rebra. Šolo so začasno zaprli. Upamo, da kmalu okreva. Mižica. (Volitev župana.) Izvoljen je sedaj pri nas za župana vrl Slovenec g. J. Felej, lončar in posestnik. Veseli nas, da je sedaj prišel navdušen Slovenec, kakor je imenovani, na županski stolec. Kajti že dolga leta so imeli samo liberalci županstvo v svojih rokah. Več liberalcev je iz neznanega vzroka iztopilo iz občinskega odbora. Novoizvoljenemu g. županu, zavednemu Slovencu, kličemo krepek: Na zdar! Dholica. (Nagla smrt.) Primož Koše p. d. Sedlnik na Ravnjah se je podal dné 12. t. m. peš v Rožek, ker je imel pri davkariji opravka. Šel je pa tudi k tamošnjemu zdravniku, ker je dalje časa kašljal. Popoludne pride domu in proti večeru mu naglo postane zelo slabo, zgubi besedo in zavest in hitro nato umrje. Bržkone je zadela starega moža srčna kap. N. p. v. m. ! Bodimo pripravljeni, ker ne vemo ne ure ne dneva, kdaj nas Bog k sebi pokliče. Lipa nad Vrbo. (Še enkrat občinska volitev.) Komaj je bilo gotovo, da se razdeli občina Logavas, in postane Lipa samostojna občina, pobirali so liberalci, stoječi pod vodstvom nadučitelja Reša, pooblastila že pozimi, akoravno je bila volitev razpisana še-le dné 7. aprila. Govorili, lagali, zavijali so tako, kakor jim je bilo ravno treba. Med drugim so rekli, ako ne volite z nami, bo v šoli vse slovensko, nobeden učitelj ne bo smel v šoli nemško govoriti, in kako škoda bi bilo, ako bi se otroci v šoli čisto nič nemškega ne naučili; drugim zopet: ako mi ne zmagamo, še zanaprej ne bomo dobili duhovnika; in navadno je bilo: ako meni ne daš pooblastila, ti ne dam več „zveža“. Taka in enaka sredstva so rabili liberalci. Nekemu gostilničarju v Lipi, ki ni hotel dati pooblastila, je se predrznil znani Reš reči : „Jaz sem šuft in vsaki izmed vas je šuft, kateri vstopi v to hišo". Pooblastila zaradi teh razžaljivih besed sicer ni dobil, ali mož je Reša tožil pri okr. šolskem svetu v Beljaku. — Divje je bilo obnašaje nekaterih kmetov, ki so veljali še vedno kot pošteni, na dan volitve. Ko zagledajo gospoda župnika Frica iz Dvora, kateri zdaj oskrbuje lipško faro, stopita dva kmeta pred njega in eden zakriči: kaj imate se vi mešati v našo faro? In ko dobi pošten odgovor, se že slišijo besede: far, črni hudiči .... Tako so zmirjali „naprednjaki“ pričujoče duhovnike in celo katoliško slovensko stranko. Odgovor za tako surovo obnašanje bodo dali pri sodniji v Rožeku. — Posebno napadali so našega rojaka, neustrašljivega g. Hribernika, ki jim je zavrgel marsikatero neveljavno pooblastilo. Ko pride iz volilne hiše, ga ti ^poštenjaki" zmirjajo, ali mirno jim Hribernik od- Oče je utihnil. Nikdar mu sin še ni ugovarjal, danes pa. Prvokrat je slišal iz sinovih ust upor, in to ga je žalostilo. »Lahko noč," je rekel sin in zaprl vrata. Nič odgovora. Tiho nepremično je obsedel stari Vrbnik pri mizi. Vlekel je sivi dim iz pipe in ga puhal v zrak. čelo pa se mu je nakremžilo v globoke gube. Pomenljivo, srpo, jezno je gledal pred se. Ko je izkadil, se je odpravil v postelj. II. Stari Vrbnik je menil, da bo sinu sčasoma prešla trmoglavost, — vsaj on je mislil, da je sin trmoglav — in da bo sčasoma vendar uvidel, da je treba bogate neveste k hiši — a nič. Žalosten, s povešeno glavo je hodil Jernej okoli hišinih voglov. Govoril ni, jedel ni veliko. Celo je bilo naguban-čeno v globoke, pomenljive gube, srpo je zrl pred se. Stara Meta je hitro slutila, da pri Jerneju ni vse tako, kakor bi imelo biti. Začela ga je natančno opazovati. Upala je, da se mu zboljša — a nič. Slutila ni kaj prida. — „Ko bi se------------", in hitela je k staremu Vrbniku: „Oče, kaj pa je Jernejčku, kaj, da se tako grenko drži, kakor bi se bil pelinove vode napil. Jernejček je bolan, bolan je bolan. Kaj še, bolan; trmoglav je; bomo še-le videli, kateri bo jenjal, stari Vrbnik ali mladi." „Po vsi resnici vam povem, če ga ne bomo zdravili, nam zna še prav zboleti, pa imamo. Le opazujte ga! Vprašala sem ga, kaj mu je. »Nič ni hudega; glava me boli«, je rekel, pa to nikdar ni dobro znamenje, če mladeniča glava boli." govori: »Prosim, gospodine, ako sem kaj zakrivil, povejte mi, ako pa ne, pustite me pri miru in me ne napadajte kakor razbojnika". Ali to ni sramota? Res, spoznali so to vsi pametni volilci, ter so z glavami majali, rekoč, ali jih ni sram tako ravnati. Volilci iz sosednih župnij so djali: „Da so v Lipi nekateri tako surovi in divji, bi pa ne bil mislil, in zdaj se res ne čudim, da v Lipi nobeden župnik noče ostati." Brnca. (Pogreb.) Preteklo sredo dné 11. jun. smo položili v hladni grob telesne ostanke rajne gospe Ane D er muc p. d. Pekčinje. Bila je 78 V8 let stara in zelo blaga ter dobra duša. Kot zvesta soproga svojemu prerano zamrlemu možu, kot marljiva in neutrudljiva gospodinja, kot dobrohoteča mati svojih otrok, kot velika dobrotnica revnih je bila rajna daleč okrog znana. Rada je darovala za lepotičje cerkvà in tudi bila dvema duhovnikoma mati duhovna. Kaj čuda, da seje nje pogreba udeležilo toliko sorodnikov in znancev, ter je kapnila marsikatera solza hvaležnosti. Naj v miru počiva! Porotne obravnave v Celovcu. Tatvina in goljufija. Radi tega hudodelstva sta stala dné 9. junija pred porotniki oče in sin, 55 letni Jože in 27 letni Emerik pl. D o p u n a. Le-ta je služil od meseca junija 1900 v Št. Saivatorju nad Brežami kot trgovinski pomočnik. Tam je kradel svoji gospodinji denar, in sicer ga je jemal polagoma. Prišli so mu na sled in orožniki so našli pri njem 247 bron, pri svoji ljubici, neki krčmarici, pa je imel shranjeno poštno-hranilnično knjigo za 1450 kron in 1000 kron gotovine, katere je ta prostovoljno izročila sodniji. Kmalu se je dognalo, da je tudi svojemu očetu, bajtarju v Bavarskem Kolldorfu, okraj Feldbach na Štajerskem, pošiljal denarje. Tam so našli na hranilničnih knjižicah vlog za 6600 kron. To lepo svoto si je sin »prihranil", dasi je imel samo 130 kron mesečne plače. Kradel je tudi že v prejšnjih službah. Sin Emerih svoj zločin popolnoma priznava, oče pa pravi, da je o tatvini svojega sina zvedel še-le po sodnijski preiskavi. Sin je hotel tudi razne priče zapeljati, naj krivo pričajo. Gospa Bogensberger iz Št. Salvatorja izjavlja, da je imela po svojem pomočniku 4000 kron škode. Sin Emerik pl. Dopuna je bil obsojen na 15 mesecev težke ječe (5 mesecev je sedel v preiskovalnem zaporu), ter mora svoji delodajalki povrniti 4000 kron, nositi vse stroške in izgubi plemstvo, katero si je rodbina lani pridobila na Oger-skem. Očeta Jožeta so oprostili. Detomora — oproščena! V torek dné 10. junija se je vršila obravnava zoper Olgo Burgarell, bivšo učiteljico na Lešah pri Prevaljah, rodom Ljubljančanko, obtoženo detomora. Burgarell je obtožena, da je po noči od 17. do 18. sušca t. 1. zadavila svojega novorojenega otroka, ga zakrila v vreči in ga na prevaljski postaji vrgla v stranišče. — Otoženka pravi, da je porod še-le za pozneje pričakovala in da se je hotela ob velikonočnih počitnicah podati v Gradec, da tam porodi. Pri nepričakovanem porodu je omedlela in se zopet zavedla še-le drugo jutro in otroka našla mrtvega. Zdravnika dr. Holm in dr. Herbst iz Prevalj pričata, da so se na vratu umorjenega otroka našli sledovi prstov in da se to ne zgodi lahko slučajno. »Beži, beži, ti in tvoje kvante!" »No, kako pa je bilo z Lešnikovem Jurijem? Pred štirimi meseci je začel bolehati, tožil je, da ga glava boli, niso se mnogo zmenili zanj in so ga pustili v nemar. V nedeljo pa smo ga zanesli k svetemu Antonu, odkoder se ne vrne več." Stari se je zamislil. »Le pomislite, kaj bi počeli, če bi nam Jernejček umrl. Suče se v hlevu in na polju, da ga je res veselje gledati, potem pa bi morali najeti še novega hlapca — vi se starate, — kaj pa boš, — hlapci pa dandanes ne hodijo več za štirideset goldinarjev pa za dve hladni srajci služit, kakor so včasih hodili." »Kaj pa misliš, da mu je?“ »Jaz ne vem prav, pa mislim, da se ga je ùrok prij el. Pojdem po Mlinarjevo Barbo. Ta zna take reči preganjati, ali pa po Medvedovega očeta." »Seveda ga bomo morali zdraviti, če že ni drugače, no, če res misliš, da se ga je órok prijel?" »Kaj pa druzega? Ga je pač katera — oh dekleta so dandanes zvita kot ptiči, — ga je pač katera preostro ^pogledala, pa se je vnelo, pa ja bilo po njem. Urok se še živine hitro prime, kaj se ne bi človeka!" (Dalje sledi.) Smešničar. * Ne prosi. Učitelj: »Otroci, povejte mi, kako doma prosite za kruh. Tedaj ti Pepček !" — Pepček: »Hočem kruha." — Učitelj: »In ti Franček?" — Franček: »Hočem jesti." — Učitelj: „In ti Mihec?" — Mihec: »Mama, dajte mi kruha!" — Učitelj: »In ti Tonček?" — Tonček: »Jaz ne rečem nič in si sam odrežem." — Burgarell je svoje stanje popolnoma zakrila. Še dné 20. sušca je poučevala in dné 21. sušca odpotovala v Ljubljano. Mrtvo truplo je skrila v omari in na postaji je spustila truplo, ker ji je to nakrat prišlo na misel, v stranišče. — Obtoženka je bila zelo bleda in se je zagovarjala sedè na stolu. Izvedenca dr. Hohn in dr. Herbst pričata zoper obtoženo, prebere se tudi neka izjava graške medicinske fakultete. Spričevala o obnašanju obtožene so za-njo vsa zelo ugodna. — Zastopnik obtožbe, drž. pravdnika namestnik Portugall, vzdržuje obtožbo, a imenuje tudi nezakonskega očeta, katerega imena obtožena ni hotela izdati, češ, da takega prizanašanja ne zasluži. Kot očeta imenuje imenovani gospod učitelja Fr. Iglar-ja v Do-berni pri Celju, kjer je Burgarell prej službovala. Nezakonski oče ne taji, da je z obtoženko občeval, a noče pripoznati, da je oče in se za obtoženko tudi ni dalje brigal, marveč jo pripustil čisto samo sebi. — Porotnikom se je stavilo dvoje vprašanj, drugo glaseče se, ali se je obtoženki zmedlo. — Obtožitelj v svojem govoru strogo vzdržuje obtožbo, ne verjame nežnosti obtoženke in svari porotnike, naj se ne dajo voditi po mehkih čutih, marveč le po razumu. — Tudi zagovornik dr. Mravlag iz Celja, se noče obračati do mehkih čutov, a prosi, naj si mislijo položaj obtoženke in kaže, kako si zdravniške izpovedi nasprotujejo. — Po kratkem posvetovanju razglasijo porotniki, da je Burgarell nekriva, in sicer z 10 glasovi proti 2. Sodišče jo je na to oprostilo in takoj izpustilo iz zapora. No vičar. Na Koroškem. Za „U0iteljski doni44 so darovali: Neime-novanec iz Celovca 20 K; Celovški bogoslovci 20 kron. Prisrčna hvala! Živeli nasledniki! Pridni posli. Odbor c. kr. kmetijske družbe v Celovcu je v zadnji seji podelil družbeno srebrno častno svetinjo 9 poslom, ki že dolga leta zvesto in pridno služijo eni in isti hiši. Med odlikovanimi sta tudi: Jurij Jamnik, 25 let hlapec pri Ign. Slamoniku na Djekšah; Mart. Šenk, 25 let hlapec pri Jos. Sajovicu na Jezerskem. Ljudske knjižnice snuje celovška kmetijska družba. Združiti jih hočejo s šolami, zlasti tam, kjer so nadaljevalni tečaji. V knjižnicah hočejo zbrati zlasti poučno-gospodarske knjige. Kakšen bo uspeh, bodemo videli. Priporočilo. Pobožnim Slovencem, sosebno udom bratovščin, se priporoča mesečni list: „Glas-nik naj svetejših Src“, ki stane na leto le 40 kr. ali 80 vin. Poverjenik za Koroško je gosp. Jurij Trunk, župnik v Kazazah, p. Sinčavas, kamor naj se obračajo naročniki. Nobena hiša naj ni brez tega apostola. Kavno tam se dobijo tudi ščitki Srca Jezusovega, komad za 60 vin., ki naj bi kinčal vsako katoliško hišo. Duhovskc zadeve. C. g. Štef. Krainer, župnik v Lesu, je postal župnik v Milstatu. — Za drugega dekanijskega svetovalca v dekaniji Borovlje je izvoljen in potrjen č. g. Iv. O griz, župnik v Kapli. — V Št. Andražu je umrl jezuvit, č. o. Jurij Patiss, star 88 let. N. p. v m. ! — Razpisana je do dné 29. julija župnija Št. Peter v Lesu. Po slovenskih deželah. Slovensko Časnikarsko društvo se snuje v Ljubljani. Pravila se že sestavljajo. To društvo pristopi osrednji časnikarski zvezi, katera se je osnovala na zadnjem časnikarskem shodu. Ako se oglasi dovolj članov, se ustanovi poseben penzijski zaklad. Clan društva je lahko vsak urednik ali pa stalni dopisnik listov. Drobne novice. Štrajki v Ljubljani so končani, ker so tudi vsi mizarji šli na delo. Ti štrajki donesli so delavcem tisoče zgube, a le malo po-boijškov. — Ustrelil se je na pokopališču v Ljubljani na grobu svoje žene ravnatelj tovarne za barve na Fužinah pri Ljubljani, J. Diewok. Konec življenju je baje storil radi dolgov in pa ker bi bil moral zapustiti službo. — Pod vlak je skočil v Tivoliju v Ljubljani 741etni drvar Jakob Krušič iz Zadvora nad Ljubljano. Odtrgalo mu je glavo in polomilo roke. — Dné 8. t. m. je skočil s tira osebni vlak na državni železnici med postajama Kranj in Podnart na Gorenjskem. Vzrok nesreče je iskati v tem, da se je nasip usadih Ljudje so prestopili v drug vlak in se peljali naprej. Poškodovan ni bil nihče. — Na smrt obsojena je bila v Novem mestu 28 let stara kočarica Helena Kajk, doma iz Spodnjega Suhadola, ker je svojo taščo umorila. Križem sveta. Državni zbor zboruje tudi še ta teden. Minuli teden se je kazalo, da bo nastala zopet obstrukcija, a vlada je dosegla, da se delo zopet redno nadaljuje. Dne 12. junija je vlada predložila načrt nove tiskovne postave. Vspeh davka na žganje. Dné 1. sept. 1. 1. je bil uveden novi davek na žganje. Dotični zakon določa, da se jeden del dohodkov od davka na žganje razdeli na dežele, in sicer se je določilo, da se razdeli vsaj 19-2 milijonov kron na leto. Obračun za čas od 1. septembra do 30. decembra 1901 je sedaj gotov. Mesto 64 mil. kron se razdeli med dežele 7,957.178 K 42 vin., v katero svóto pa je vštet tudi dohodek iz naknadnega davka od žganja, ki je bil do 1. septembra 1901 davka prost. Ta dohodek pa znaša 2,232.200 K 68 vin. Od imenovane svóte dobi Kranjska 360.086 K 20 vin., Štajerska 372.992 K 74vin., Koroška 240.3 7 0 kron 45 v., Istra 25.598 K 24 vin., Goriška 25.765 K 34 vin., in Trst 37.390 K 78 vin. Izgredi v Lvovu. Dné 2. t. m. so štrajku-joči zidarji uprizorili po Lvovu velik obhod. Policija je hotela demonstracijo preprečiti ter je skušala množico razgnati. Demonstranti pa se niso pokorili poveljem policajev ter so nadalje prepevali in vpili. Daši demonstrantje niso dejanski napadli redarjev, pozvala je policija vojaštvo na pomoč. Ko so demonstranti to zapazili, so še silneje vpili proti vojaštvu, proti kateremu je priletelo tudi nekaj kamenja. Demonstranti so obkolili in nabili nekega policijskega komisarja. Ker se je dozdevalo, da ne zadostuje samo ena stotnija pešcev, ki je prišla prva na pomoč policiji, pozvali so še en eskadron huzarjev. Tudi dohod teh je množica vsprejela z vpitjem in žvižganjem. Eden huzarjev je, zadet od kamna, padel s konja na tla. Huzarji so nato množico razgnali; demonstranti pa so se pozneje na drugem mestu zopet združili. Nekaj prodajalnic je bilo oplenjenih. Izgredniki so poskušali napraviti barikade. Ko so nekoliko po 11. uri zopet prišli vojaki, so jih demonstranti napadli s kamenjem. Vojaki so nato rabili orožje, bajonete in sablje, in so ranili več demonstrantov. Ko so demonstranti kljub temu še nadalje kamenjali vojaštvo, je isto nato dvakrat ustrelilo na množico. Vseh ranjenih je kakih 200, med temi nekaj težko. Nekaj jih je umrlo. Razbitih je bilo 50.000 stekel. Stavka je sedaj končana. Mir t južni Afriki. Angleški list „Times“ poroča iz Pretorije, da so Buri zaradi tega odložili orožje, ker so se bali, da drugače nikdar več ne bodo videli svojih sorodnikov, ki so bili kot ujetniki odpeljani iz domovine na otok sv. Helene in v druge daljne kraje ; potem pa tudi zaradi tega, da ohranijo svoje pleme, ker bi jim po angleških taboriščih pomrli vsi ujeti otroci in žene. — Na Angleškem se je sprožila v odličnih krogih misel, naj bi se napravila zbirka, da se popravi Devetu zrušeno do-movje ter da se mu izroči častna sablja. Jednako nameravajo odlikovati tudi Delareya in Botho. Smešno! — Kriiger se menda ne povrne v Južno Afriko. Ves je obupan. Izjavil je: rMojih hrabrih vojakov več ne razumem. Svoje življenje bom dokončal osamljen in ločen od sveta.“ Sedaj leži bolan v Amsterdamu, a na njegovi hiši vihra še vedno trasvalska zastava. Gospodarske stvari. Pravilna molža. Tu navajamo nekoliko važnih opominov mlekarskega zavoda v Hemelnu, ki jih prav velikokrat zanemarjamo v svojo lastno škodo: Zelo neugodno vpliva na množino mleka in vedno huje izpodkopuje mlečnost nepopolno izmol-zenje; tudi kedar tele sesa, je treba še za njim mlesti, da se vime popolnoma izprazni. Najboljšo kravo molznico lahko izkvariš z nepravilno molžo; zato nadziraj skrbno molžo in rabi zato le zanesljive osebe. In ker je molža težko delo, ki zahteva moči in vztrajnosti, zato ne izročaj eni osebi več krav v molžo, kot je primerno njenim močem. Pravico imamo, ako domnevamo, da je kravi le prijetno, ako je osvobodimo teže napolnjenega vimena. To je pa res le tedaj, ako se ne dela z molžo kravi neprijetnosti ali celo bolečin. Dobro je znano, da more krava mleko pridržavati in pričakovati je, da bo to tudi storila, ako je navajena iz skušnje, da se pri molži ž njo grdo ravna, jo tepe in suva. Ako krava med molžo noče stati, naj jo kak drug človek ta čas drži in gladi. Posebno skrbno je paziti, ako ima krava na sescih bradavice, pri tem moramo tudi pomisliti, da ako tako bradavico ranimo in priteče iz rane kapljica krvi, da s tem zanesemo lahko bradavice tudi na druge še zdrave sesce. Ravno tako je treba z ranjenimi sesci posebno nežno ravnati in jih namazati z mastjo ali oljem, da se drgnenje zmanjša. Ako ima krava koze ali kake druge otekline na sescih, potem je najbolje, da za nekaj časa ne molzemo z roko, ampak da odtegnemo mleko iz vimena s pomočjo posebnih mlečnih cevk ali mlečnega katetra. Predno začneš mlesti, gneti na lahko vime med rokami. Oseba, ki molze, se vsede na desno stran krave, prime z vsako roko en sesec in odpira in zapira menjaje roki tako, da se iz enega sesca mleko iztiska, dočim se drugi zopet z mle- kom napolnuje. Na vsak način je dobro ob enem mlesti en sesek desne in leve polovice vimena. Posebno priporočajo molžo navzkriž (prednji sesek ene polovice se ob enem molze z zadnjim seskom druge polovice vimena); če so pa sprednje vimen-ske četrtinke mnogo slabejše razvite, svetujemo, da se ti sesci najpreje in večkrat pomolzejo nego zadnji. Z nerodno molžo lahko tudi vime zgubi lepo in pravilno obliko. Kakor znano, suje sesajoče tele navzgor proti vimenu. Mi si mislimo, da to ugodno vpliva na tvorbo mleka, torej mora biti tudi ugodno, ako mi sami posnemamo to ravnanje teletovo. To izvršimo na ta način, da z roko, ki drži sesec, predno jo stisnemo, na lahko pritisnemo navzgor. Malo združilo, ki ga s tem provzročimo, je vzrok, da kri obilneje priteče v vime in da žleze bolj delujejo, torej je vse to ravnanje le priporočila vredno. Samo ene stvari nikari ne pozabimo, da prehudo draženje deluje moreče. Med molžo mora biti v hlevu mir in tihota, že zato, da se lahko sliši, ali iz kakega sesca priteče še kaj mleka ali ne, kar se včasih z očmi težko vidi, ako se zelo nerodno sedi, drugič pa tudi zato, da gre delo urno izpod rok, mlesti pa je treba urno, pa brez hitrice. Kedar mleko iz sescov ne priteka več v polnih curkih, potem je treba skrbeti, da se vime kolikor moč do zadnje kaplje izprazni, to je potrebno ne samo zato, da se ohrani delavnost mlečnih žlez, ampak tudi zato, ker je poslednje mleko najmast-neje. Zelo mlečne krave je treba prvi čas po teletu mlesti pet- do šestkrat na dan, če hočemo, da krava ne trpi škode vsled prenapetega vimena in da ne izteka mleko iz njega. Dalje bi utegnil kdo vprašati, kaj je bolje, mlesti dva- ali trikrat na dan? Kolikor le mogoče naj se gleda na to, da bodo presledki med posameznimi molžami kolikor moč enakomerni. Še drugo vprašanje, ki se pogosto prerešetava, je to, jeli naj se molze pred ali po pokladanju krme. Po pokladanju pustimo živino pri miru, da more prebavljati, med pokladanjem ne smemo mlesti na noben način. Delajo se grozni oblaki prahu v hlevu, ki so trpežnosti mleka silno v kvar, poleg tega pa je med žretjem vedno nemir in premikanje, n. pr. vsled nevoščljivosti za klajo. Zato je najbolje, da se molzejo krave pred krmljenjem, ko nimajo z ničemer drugim opraviti. Treba je pa seveda tudi na to gledati, da se vselej molze strogo ob istem času. „Ndr. Gosp.u Tržne cene. V Celovcu, dné 12. junija 1902. Ime blaga na birne na hektolitre Prignalo se je A V A V pšenca. . . 12 16 15 20 — konj rž .... 9 49 11 86 — pitanih volov ječmen. . . oves . . . 5 72 7 15 26 vprežnih volov turšica . . . 8 — 10 — 1 junca pšeno . . . 14 40 18 _ 49 krav fižol rdeč . . — — — — — telici krompir . . grah . . . 3 — 4 88 — pitanih svinj ajda . . . 7 23 9 04 — prasce Pitani voli so po 340 K do 400 K, vprežni roli po 280 K do 290 K, krave po 140 K do 270 E. Sladko seno je meterski cent po 6 A — c do 6 A 00 v, kislo seno po 4 A 20 v do 6 A — slama po 3 A 80 v do 4 A 50 v. Premet je bil slab. Loterijske številke od 14. maja 1902. Line 71 52 22 30 40 Trst 58 62 52 69 15 NAZNANILA. Ugodna priložnost za slovenske trgovce in gostilničarje. V najem se dajo takoj za gostilno in proda-jalnico jako primerni prostori posojilnične hiše v Šmihelu nad Pliberkom. V hiši sta razun posojilnice tudi poštni in občinski urad. Ponudbe sprejema : Josip Kraut, načelnik posojilnice v Šmihelu nad Pliberkom. Kalogra vina. Naznanjam, da imam od 1. junija t. 1. v zalogi jamčeno naravno Dalmatinsko belo, in posebno za slabokrvnike izvrstno Črno in rdeče vino (otok Lisa) v Beljaku, Italijanska cesta št. 9 (v hiši gospe Lapuševe) po najuižji ceni, in sicer: belo od 44 vinarjev, črno in rdeče od 42 vinarjev naprej. — Vzorci na željo brezplačno in franko. Spoštovanjem Katarina JMaltšc, trgovka z vinom. C I I I I * I I I I Kdor resno namerava kupiti posestro na Koroškem, naj se zaupljivo obrne do Tsestransko znane in dobre pisarne za prodajo posestev Jurija Dòrer-ja, hišnega posestnika in gostilničarja v Št. Vidu ob Glini na Koroškem. Tam so zabeležene : za mesto ali deželo, za letovišča, blizu jezer, v krasnem kraju: male kmetije, kmetije s pašniki, mala in velika posestva, vile, mestne hiše z ali brez trgovin, za gostilne, kupčijo in razne obrti. Ustmena pojasnila, oziroma ogledovanja brezplačno. Ponudbe za nakup ali prodajo vsake vrste se sprejemajo vsak čas in brezplačno. I I I I I I » I » I ;■______________________________ 8«^ Vi no, 100 litrov belega po 12 do 20 gold., 100 litrov črnega po 12 do 17 gold., prodaja Franc Kraut, trgovec v Pliberku. Tudi vsprejme enega učenca, ki je zmožen slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Doktorja pl. Trnkóczyja že mnogo let izvrstno preizkušena zdravila, redilna in dietetična sredstva, priporočena v stotinah zahvalnic, priporoča in razpošilja lekarna Trnkóczy v Ljubljani, Kranjsko. Najceneje se dobivajo, če se naroča po pošti v tej lekarni, odkoder se ta zdravila vsak dan takoj pošiljajo na vse strani sveta s povratno pošto s poštnim povzetjem, tudi celo samo en komad z natančnim rabllnim navodilom. Za sledilne gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, slabotneže, malokrvne, bledične, za vsakega bolnika, sploh za vsakega se namesto brezmočne, razdražujoče kave in ruskega čaja Doktor pl. Trnkóczyjev Kakao sladni čaj Š°rfraepilkn°o; zdravo in najceneje hranilno sredstvo. Bolje kot siadna kava. Zavojček (*/4 kile vsebine) 40 h, 14 zavojčkov samo 5 K. Dalje se priporoča: Doktorja pl. Trnkóczyja Želodečne kapljice. Izborno sredstvo za želodec. Pomirjuje, krepi, ute-šuje bolest, vzbuja tek, čisti želodec in pospešuje prebavo. Steklenica 40 h, pol tucata 2 K. TJC-j’rn-rl v