r / prof. dr. Ivan TURK PRIMER!, PROBLEMI IN PRIGODKI IZ UPRAVLJALNEGA RAČUNOVODSTVA Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani EKONOMSKA FAKULTETA BORISA KIDRIČA Ljubljana, 1985 PRIMERI, PROBLEMI IN PRIGODK IZ UPRAVLJALNEGA RAČUNOVODSTVA prof. dr. Ivan TURK Univerza Edvarda Kardelja v i j. - ja EKONOMSKA FAKULTETA BORISA KIDRIČ/ Ljubljana, 1985 f 361299 Na podlagi mnenja republiškega komiteja za kulturo je učbenik (skripta) oproščen prometnega davka po 7. točki prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur„l_ SFRJ št. 33/72 in sl.). a 'lil. 1988 o - QP(b Oznake v zvezi z' razvrščanjem gradiva: _L KAZALO Straa A-1 Zaposlitev novih delavcev na obstoječih delovnih sredstvih A-2 Dodatno delo obstoječih delavcev na obstoječih de¬ lovnih sredstvih A-3 Obseg nadurnega dela A-4 Nadurno delo ali novi delavci 6 B-1 Nakup stroja v zvezi z novo dejavnostjo 7 B-2 Zamenjava starega stroja z novim kupljenim ob nespremenjenem obsegu dejavnosti 9 B-3 Metoda obračuna amortizacije 10 B-4 Prodaja stroja pred koncem njegove življenjske dobe 1 1 C-1 Nakup ali lastna proizvodnja sestavnega dela 12 C-2 Popravilo v lastni vzdrževalni delavnici ali zuna¬ njem servisu 14 C-3 Optimalna količina naročila 15 C — 1 Delitveni obračun stroškov z enakovrednimi števi¬ li 17 Č-2 Obračun stroškov množinske proizvodnje v posameznem obratu s celotnimi stroški izdelovalnega materiala ob začetku proizvodnje,brez začetnega, toda s konč¬ nim stanjem nedokončane proizvodnje 18 Č-3 Obračun stroškov množinske proizvodnje v posameznem obratu s stroški izdelovalnega materiala v različnih stopnjah, brez začetne, toda s končnim stanjem nedo¬ končane proizvodnje 19 Č-4 Obračun stroškov množinske proizvodnje v posameznem obratu s stroški izdelovalnega materiala ob začetku proizvodnje, toda s začetnim in končnim stanjem nedo¬ končane proizvodnje Č-5 Obračun stroškov množinske proizvodnje v dveh zaporednih obratih,brez začetnega stanja, toda s končnim stanjem nedokončane proizvodnje v obeh 22 Č-6 Obračun stroškov množinske proizvodnje v dveh za¬ porednih obratih,z začetnim in končnim stanjem nedokončane proizvodnje v obeh 24 II Č-7 Obračun stroškov raznovrstne proizvodnje, ki so poznani le po svojih naravnih vrstah 26 Č-8 Obračun stroškov raznovrstne proizvodnje, ki so poznani po stroškovnih mestih 28 Č-9 Vpliv uvajanja stroškovnih mest na ugotavljanje lastne cene I Č—10 Dodajanje splošnih stroškov na poznane neposredne stroške količinske enote proizvoda s pomočjo po¬ datkov v obračunskem listu stroškov celotne dejavnosti Č-11 Ugotavljanje spremenljivih stoškov na ko činsko enoto proizvoda 31 Č-12 Ugotavljanje spremenljivih in stalnih stroškov 33 Č—13 Vpliv vzpostavljanja delovnih skupnosti na kal¬ kulacijo stroškov 34 Č—14 Potrebni obseg dodatne dejavnosti 36 Č—15 Potrebni obseg dejavnosti z nespremenjeno sestavo 38 Č-16 Izbira med različnimi razpoložljivimi stroji pri izvedbi proizvodnje določene vrste 40 Č-17 Vpliv obsega proizvodnje na izbiro strojev 42 Č-18 Sestava proizvodnje pri omejenih zmogljivostih 44 Č-19 Opustitev določene vrste proizvodov 46 Č-20 Opuščanje posameznih vrst proizvodov 48 D~1 Potreba po zajemanju programiranega odhodka med stroški 52 D-2 Delitveni obračun stroškov pri poznani prodajni ceni 55 D-3 Delitveni obračun stroškov pri iskani prodajni ceni 56 D-4 Ugotavljanje primernosti prodajne cene ob nepopolno poznanih stroških na količinsko enoto proizvoda 57 D-5 Postavljanje okvirne prodajne cene proizvoda ob nepopolno poznanih stroških 58 III D-6 D-7 D-8 D-9 D-1 O D-1 1 D-12 E- 1 E-2 E-3 E-4 E-5 E-6 E-7 E -8 E-9 E-10 E- 11 E- 12 E- 1 3 E-1 4 E-15 Postavljanje okvirne prodajne cene ob vseh poznanih stroških Postavljanje prodajne cene ob tržnih omejitvah Prodaja ali nadaljevanje z višjo stopnjo proiz¬ vodnje f Odločitev o izvozu r "PLANET", inozemska zastopstva 67 "ISU", industrija svinjskega usnja 69 "Indel", industrija elektromehanike 72 Ugotavljanje potrebnega zneska obratnih sredstev 76 Preoblikovanje sredstev 77 Preoblikovanje sredstev - vpliv obstoja tekočih obveznosti v zvezi z danimi sredstvi ^9 Preoblikovanje sredstev - vpliv ukinitve akontacij obveznosti iz dohodka 80 Preoblikovanje sredstev - vpliv nezadostnega dolgo¬ ročnega kredita za začetna obratna sredstva 82 Preoblikovanje sredstev - vpliv povečanja zalog in/ali terjatev ob nespremenjenem obsegu poslovanja 83 Preoblikovanje sredstev - vpliv nakupa dodatnih osnovnih sredstev Preoblikovanje sredstev - vpliv povečanega obsega poslovanja Preoblikovanje sredstev - vpliv vključitve v verigo nastajanja skupnega proizvoda kot nosilca skupnega prihodka Vračanje sredstev Vpliv sestave financiranja na vračanje sredstev in najmanjši potrebni pozitivni poslovni sklad Vpliv sestave financiranja na razporejanje dohodka Vpliv razporejanja skupnega dohodka na bilanco stanja Vpliv spremenjenih nabavnih cen na bilanco stanja in bilanco uspeha PoslovnpizidnVtok . in J finančni tok v primeru pozitivne¬ ga poslovnega izida 84- 85 86 88 89 90 91 93 94 IV E-16 Bosiovnoizidni tok in finančni tok v primeru nega- 95 tivnega poslovnega izida E— 17 Boslovnoiziaii tok in finančni tok v primeru plačilne nezmožnosti 96 E-18 tbslovnoizidni tok in finančni tok v primeru uporabe sredstev skupne porabe 97 E—19 Bilanca gibanja sredstev in njen odnos do bilan¬ ce prejemkov in izdatkov 98 E-20 Izkazovanje in presojanje finančnih tokov 101 E-21 Vpliv sestave financiranja organizacije z-iruženega dela na poslovni izid in njegov nerazporejeni ostanek F-1 Dopolnjevanje podatkov o stalnih stroških, spremen¬ ljivih stroških, odhodkih, dobičku in stopnji pri¬ spevka za kritje 105 F-2 Vpliv vrednotenja zalog proizvodov (in nedokončane proizvodnje')' po lastnih cenah, po spremenljivih stroških in po materialnih stroških z amortizacijo na obdobni poslovni izid v pogojih enakomerne pro¬ daje in neenakomerne proizvodnje 106 F-3 Vpliv vrednotenja zalog proizvodov (in nedokončane proizvodnje) po lastnih cenah, po spremenljivih stroških in po materialnih stroških z amortizacijo na obdobni poslovni izid v pogojih enakomerne pro¬ daje 107 F-4 Vpliv vrednotenja zalog materiala po povprečnih prvih ali zadnjih nabavnih cenah na vrednost za¬ log in dohodek 108 F-5 Vpliv sprotnega pokrivanja akontiranega dohodka na poslovni izid 109 F-6 Vpliv zniževanja prodajnih cen pri nespremenjenem obsegu prodaje na poslovni izid 110 F-7 Ugotavljanje dohodka in akumulacije ob upoštevanju 1 ^ gibanja nedokončane proizvodnje in zalog proizvodov F-8 Vpliv kupoprodajnih odnosov med temeljnimi organiza¬ cijami na kalkulacijo stroškov in prihodka 112 F-9 Razporejanje skupnega prihodka 113 1 15 F-10 Razporejanje skupnega dohodka v F-11 Poslovni izid iz spremenjenega obsega zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje 1 1 7 F-12 Inflacijski dohodek in njegovo razporejanje 119 F-13 Skriti dobiček in skrita izguba 122 F-14 "GRADILIT" 124 F-15 "MERKURIA" 128 G-1 Stopnja obdavčitve pozitivnega poslovnega izida 133 G-2 Ugotavljanje denarnih sredstev, ki so porabljena pri vračilu kredita G-3 Odmik ostvarjenih neposrednih materialnih stroš¬ kov količinske enote proizvoda od načrtovanih G-4 Odmik ostvarjenih splošnih stroškov količinske enote proizvoda od načrtovanih G-5 Zbirne bilance uspeha za tri različno sestavljene delovne organizacije 137 G-6 Vpliv reorganizacije delovne organizacije na raz¬ merje splošnih in neposrednih stroškov 14 1 G-7 Dejanski in standardni stroški proizvodnje v industrijski organizaciji združenega dela G -8 Ločene razlike pri stalnem in spremenljivem delu splošnih proizvodnih stroškov G—9 SKupne razlike pri splošnih proizvodnih stroških 147 G-10 Predračunska in aktivnostna razlika pri splošnih proizvodnih stroških 1 G-11 Odmik ostvarjenih postavk pri oblikovanju in raz¬ porejanju dohodka od načrtovanih 150 A 1 ZAPOSLITEV NOVIH DELAVCEV NA OBSTOJEČIH DELOVNIH SREDSTVIH V proučevani organizaciji združenega dela pripada pri zamiš¬ ljenem obsegu proizvodnje že zaposlenim delavcem naslednje število mesečnih točk kot podlaga za razdelitev osebnih do¬ hodkov : Število Število točk delavcev mesečno Neposredna proizvodnja: Po letnem načrtu so proizvedene količine enake prodanim, z njimi pa bo doseženih 180 milionov din prihodkov. Pri tem se bodo pojavili materialni stroški v neposredni proizvodnji 100 milijonov din, v obratni, upravni in prodajni režiji 20 milijonov din ter amortizacija 15 milijonov din. Dohodek je obdavčen s prispevki in davki po stopnji 10 % od osnove, ki je manjša od dohodka za 8.740 din mesečno na delavca. Druge obveznosti iz dohodka znašajo 2 miliona din in od njega niso odvisne. Za akumulacijo je predvidenega 17,5 % čistega do¬ hodka, sklad skupne porabe pa je oblikovan z 10 % od zneska osebnih dohodkov. 2 Problemi : 1. Po kakšni vrednosti točke je mogoče delavcem obračunati mesečne akontacije osebnih dohodkov, če v okviru letno na¬ črtovanih osebnih dohodkov želimo ohraniti 2,5 % rezervo, ki ni sproti akontirana? 2. Kako vpliva povečanje števila delavcev v proizvodnji za 12 na načrtovano vrednost točke pri akontiranju osebnih dohodkov, če domnevamo, da se zaradi tega z? 10 % poveča obseg proizvodnje in prodaje ob nespremenjetu-h cenah, ohrani se pa dosedanje razmerje pri razporejanju čistega dohodka na osebne dohodke s skladom skupne porabe po tej strani in na akumulacijo po drugi strani? Sestava delavcev je naslednja: 10 kvalificiranih in 2 polkvalificirana . 3. Kako vpliva povečanje števila delavcev v režijskih službah za 5 na načrtovano vrednost točke pri akontiranju osebnih dohodkov, če domnevamo, da se zaradi tega ne spremenijo prihodki, a tudi ne dohodek in razmerje pri razporejanju čistega dohodka? Sestava novih delavcev je naslednja: 3 z visoko in 2 s srednjo izobrazbo. 4. Kako vpliva povečanje števila delavcev v režijskih službah za 5 na akumulacijo, če se zaradi tega ne spremenijo pri¬ hodki, a tudi ne dohodek in prvotno načrtovana vrednost točke? Sestava novih delavcev je naslednja: 3 z visoko izobrazbo in 2 s sredtljo izobrazbo. 5. Za koliko bi se.moral povečati letni dohodek ob povečanju števila delavcev, katerih delo je izraženo s povečanjem števila točk za 163.200 letno, če želimo ohraniti prvotno obračunsko vrednost točke in prvotno načrtovano akumula¬ cijo? Za koliko bi se moral povečati, če bi želeli ohra¬ niti tudi prvotno razmerje razporejanja čistega dohodka? A - 2 3 DODATNO DELO OBSTOJEČIH DELAVCEV NA OBSTOJEČIH DELOVNIH SREDSTVIH Proučevana organizacija združenega dela se ukvarja samo s proizvodnjo določene vrste proizvodov. Ob proizvodnji 600 enot proizvoda mesečno, je lastna cena enote (brez vključe¬ nih prispevkov in davkov iz dohodka) naslednja: Neposredni stroški 10.583.- Številke v oklepaju pomenijo variatorje, ki so veljavni pri proizvodnji 600 enot mesečno; 0 pomeni stalne stroške in 1 sorazmerne stroške. Prodajna cena količinske enote je 12.058 din. Prispevki in davki so računani z 10 % od dohodka, zmanjšanega za polovico osebnih dohodkov, sklad skupne porabe se obračunava z 10 % od osebnih dohodkov in še ni vključen v lastni ceni, rezerv¬ ni sklad z 2,5 % od dohodka, v ostanku čistega dohodka so osebni dohodki udeleženi z 10 %, ostanek pa gre v poslovni sklad . 4 Problemi: 1. Za koliko je mogoče iz naslova ostanka čistega dohodka popraviti vračunane osebne dohodke pri predvideni mesečni proizvodnji in za koliko oblikovati poslovni sklad? 2. Kako vpliva na osebne dohodke in oblikovanje poslovnega sklada 20 % povečanje mesečne proizvodnje z nadurnim delom obstoječih delavcev? A - 3 OBSEG NADURNEGA DELA Na določenem objektu je treba izvesti montažna dela v roku 3 mesecev (po 25 delovnih dni), pri čemer je predvideno 5000 norma ur pri neposrednem delu VKV delavcev na objektu. Ura dela teh delavcev je obračunana z 72,- din. Koeficient za nadurno delo znaša 1,50, pri čemer je treba upoštevati, da znaša po statistični dokumentaciji povprečno doseganje norm: Plačevanje presežka norm je sorazmerno s preseganjem. Drugi stroški, ki se pojavijo v zvezi z delavci, so naslednji pri 8 urnem delavniku pri 9 urnem delavniku pri 10 urnem delavniku pri 11 urnem delavniku pri 12 urnem delavniku 130 % 128 % 125 % 122 % 120 % enkratni prevoz vseh delavcev na objekt in nazaj s kombijem nastanitev in prehrana delavca mesečno terenski dodatek delavca mesečno dnevnice na dan (le za prva 2 dni) komplet orodja na delavca 2.000,- din 3.000,- din 1 .400,- din 250.- din 2.400.- din 5 Problemi: 1. Kolikšno je največje potrebno število VKV delavcev, koliko rednih ur in nadur bi morali opraviti ter kolikšni bodo njihovi 3 mesečni osebni dohodki? Maksimalno potrebno šte¬ vilo delavcev dobimo po obrazcu: število norma ur za neposredno delo na objektu število mesecev x število delovnih dni mesečno x 8 ur x stopnja doseganja norm ob 8 urnem de¬ lavniku Potrebno število norma ur mesečno na delavca pa dobimo po obrazcu: število norma ur za neposredno delo na objektu število delavcev x število mesecev 2. Kolikšno je najmanjše potrebno število VKV delavcev, koliko rednih ur in nadur bi morali opraviti ter kolikšni bodo njihovi 3 mesečni osebni dohodki? Minimalno potrebno število delavcev dobimo po obrazcu: število norma ur za neposredno delo na objektu število mesecev x število delovnih dni mesečno x 12 ur x stopnja doseganja norm ob 12 urnem delavniku 3. Ali se za organizacijo združenega dela bolj iz¬ plača večje število delavcev z manjšim številom nadur ali manjše število delavcev z večjim številom nadur? 6 A - 4 NADURNO DELO ALI NOVI DELAVCI V centru za avtomatsko obdelavo podatkov bi bilo treba mesečno zluknjati in zverificirati 200.000 kartic, sedanji delavci pa zmorejo v rednem delovnem času le 140.000 kartic. Ker luknjači in verificirke niso polno zasedeni, bi center lahko opravil celotno potrebno delo, če bi uvedel nadurno delo ali pa nastavil 4 nove delavce s skupnimi mesečnimi osebnimi dohodki 54.500 din v stalnem znesku. Na te osebne dohodke je treba prišteti 10 % pribitek za oblikovanje sklada skupne porabe. Stroški za investicijsko vzdrževanje in drugi splošni materialni stroški spremenljivega značaja bi ob predvidenem povečanem delu porasli za 10.000 din, če bi uvedli nadurno delo, in za 15.000 din, če bi na strojih delali novi delavci. Računati je treba s tem, da je učinek novih delavcev v začetku za 30 % manjši od učinka obstoječih delavcev, ki pa zato v nadurah dobivajo 50 % dodatek na osebne dohodke. Nabavna cena kartice je 0,50 din, cena za luknjano kartico, ki jo zaračuna center, pa znaša 2.- din. Problemi : 1. Ali v danih okoliščinah v kratkem roku dati prednost nadurnemu delu obstoječih delavcev ali novim delavcem? 2. Do kakšnega obsega bi kazalo s povečanimi osebnimi do¬ hodki v rednem delovnem času spodbuditi obstoječe delavce, da bi brez nadurnega dela sami obdelali dodatnih 30.000 kartic, medtem ko bi le za preostalih 30.000 kartic bilo potrebno nastaviti 2 nova delavca ali uvesti nadurno delo? 7 B - 1 NAKUP STROJA V ZVEZI Z NOVO DEJAVNOSTJO Proučevana organizacija združenega dela namerava vpeljati neko novo dejavnost, za kar je potreben nakup stroja. Ta dejavnost bi bila v prvih dveh letih dopolnilna k že obsto¬ ječi dejavnosti, nato bi pa dosedanjo dejavnost postopoma začela opuščati . Računati je mogoče z letno prodajo 20.000 količinskih enot nove vrste poslovnega učinka po prodajni ceni 200 din v prvih dveh letih; v naslednjih treh letih je mogoče računati z letno prodajo 50.000 količinskih enot po enaki prodajni ceni. Od vključno šestega leta dalje zaenkrat ni mogoče računati s prodajo. Na trgu sta na razpolago dva stroja, ki bi omogočila namera¬ vano proizvodnjo; imata različno nabavno ceno, a povzročata tudi različne spremenljive stroške na količinsko enoto; Spremenljivi stroški na enoto Vrsta stroja Nabavna cena materialni str. osebni dohodki stroj X 4,000.000 din 100.- din 38,20 din stroj Y 6,000.000 90.- din 35.- din Nova dejavnost bo povečala dotedanji stalni del stroškov le za amortizacijo novega stroja. Ker bo v prvih dveh letih stara dejavnost obstajala v nezmanjšanem obsegu, nove ni treba bremeniti s sorazmernim delom dotedanjih stalnih stroš¬ kov. Ker se pa od tretjega leta dalje zmanjša obseg dotedanje dejavnosti izven nove proučevane, mora tedaj nova dejavnost prevzeti nase naslednje letne stalne stroške: materialni stroški 400.000 din osebni dohodki 800.000 din druge obveznosti iz dohodka 250.000 din . 8 - Sklad skupne porabe je letno oblikovan z 10 % od tedanjih osebnih dohodkov, prispevki in davki iz dohodka pa so obraču¬ nani z 10 % od dohodka, zmanjšanega za polovico osebnih do¬ hodkov . Nova dejavnost zahteva za 1,000.000 din povečana obratna sredstva in seveda naložbo v nov stroj; ob koncu petega leta je mogoče prodati stroj X ali stroj Y kot odpadni material za 100.000 din. Problemi: 1. Za kateri stroj naj se organizacija dela odloči, če ima na razpolago sredstva svojega poslovnega sklada, po samou¬ pravnem sporazumu pa računa najmanj z 10 % donosnostjo poslovnega sklada? 2. Za kateri stroj naj se odloči organizacija združenega dela, če ima možnost za financiranje nove dejavnosti le s pomočjo bančnega kredita, ki ga dobi za 5 let ob 10 % obrestni meri? 3. Za kateri stroj naj se organizacija združenega dela odlo¬ či, če v vsakem primeru lahko ob začetku sama s svojim po¬ slovnim skladom pokriva 50 % naložbe v dodatna osnovna in obratna sredstva, medtem ko drugih 50 % združujejo oziroma vlagajo druge osebe? - » B - 2 ZAMENJAVA STAREGA STROJA Z NOVIM KUPLJENIM OB NESPREMENJENEM OBSEGU DEJAVNOSTI Proučevana organizacija združenega dela se med drugim ukvarja tudi z določenim poslovnim učinkom, za katerega je potreben stroj X, ki ga je 3voj čas kupila za 400.000 din, a je ob za¬ četku danega leta že 50 % odpisan. Pri letno prodanih poslov¬ nih učinkih dane vrste doseže 1,200.000 din prihodkov, medtem ko ima z njimi 500.000 din spremenljivega dela . iterialnih stroškov in 380.000 din spremenljivega dela osebnih dohodkov. Stroj bi lahko uporabljala še 4 leta, v katerih bi ga morala v celoti amortizirati. Na trgu se je pa pojavil nov stroj Y, ki bi ga lahko uporablja¬ la namesto starega; ima nabavno ceno 300.000 din in omogoča zmanjšanje spremenljivega dela osebnih dohodkov za 90.000 din pri istem obsegu dejavnosti. Ima pa ravno tako samo 4 letno življenjsko dobo. Če bi ga kupila in z njim zamenjala stari stroj X, se izven amortizacije ne bi spremenilinikaki drugi stroški stalnega značaja. Zaradi nespremenjenega obsega dejav¬ nosti se tudi ne bi spremenila potreba po obratnih sredstvih. V naslednjih letih ni mogoče računati s povečanjem prodanih količin, niti s spremembo prodajnih cen. Če bi organizacija združenega dela kupila novi stroj, bi stari ostal neizrab¬ ljen in ga ne bi bilo mogoče niti prodati. Za nakup novega stroja Y so na razpolago sredstva amortiza¬ cije. Po samoupravnem sporazumu je treba zagotoviti donosnost naložb, ki ni manjša od 12 % letno. Prispevki in davki iz dohodka so obračunani z 10 % od dohod¬ ka, zmanjšanega za polovico osebnih dohodkov oziroma z 11,11 % od zneska, ki ne vključuje prispevkov in davkov iz dohodka. Problemi: 1 . Ali naložba v stroj Y ob danih okoliščinah izpolnjuje pogoj o 12 % donosnosti naložbe? 2. Ali je bolje količino danih poslovnih učinkov ustvarjati na dosedanjem stroju X ali pa na novo kupljenem stroju Y, pri čemer bi stroj X ostal neporabljen? 10 B - 3 METODA OBRAČUNA AMORTIZACIJE Proučevana organizacija združenega dela ima med drugim tudi naslednja osnovna sredstva, ki spadajo v isto skupino: Oznaka osnovnega sredstva Nabavna Nodpisana vrednost vrednost A B C Č D 200.000 din 250.000 din 300.000 din 300.000 din 300.000 din 30.000 din 72.000 din 150.000 din 300.000 din Osnovna sredstva so različno stara, zato imajo tudi različno stopnjo odpisanosti, vendar so še vsa v uporabi. Pri osnovnih sredstvih iz te skupine je po predpisih predvidena 8 letna življenjska doba, ki ustreza 12,5 % amortizaciji letno. V organizaciji združenega dela ne obstaja namera, da bi kasne¬ je še dokupila osnovna sredstva iz iste skupine, ker se name¬ rava preusmeriti in bo potrebovala osnovna sredstva drugih skupin. Toda 8 let se še namerava ukvarjati z dejavnostjo, ki so ji namenjena ta osnovna sredstva, saj ji ne prinaša izgube. Prispevki in davki iz dohodka so obračunani z 10 % od dohod¬ ka (po odbitku 50 % osebnih dohodkov). Rezervni sklad se oblikuje z 2,5 % od dohodka. V organizaciji združenega dela računajo z najmanjšo akumulacijo 10 % od poslovnega sklada. Problem: Ali naj bo obračunana amortizacija posamično pri vsakem osnovnem sredstvu ali skupinsko? PRODAJA STROJA PRED KONCEM NJEGOVE ŽIVLJENJSKE DOBE Proučevana organizacija združenega dela se ukvarja z dolo¬ čeno dejavnostjo na stroju X, ki ima ob koncu 3.leta pri nabavni vrednosti 4 milionov din neodpisano vrednost 2,4 milionov din. S to dejavnostjo se namerava ukvarjati še dve leti in bi v vsakem dosegla 3,9 milijonov din dohodka in v njegovem okviru 582.500 din akumulacije (glej primer B-1). Ob koncu 5. leta bi za stroj dobila 100.000 din, med¬ tem ko ima ob koncu 3-leta zanj ponudbo za 2,2 miliona din. Problem: Ali se izplača stroj že sedaj prodati in s tem tudi predčasno ukiniti dano dejavnost, če pri tem ne bi bilo težav z delavci ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, ker jih je mogoče zaposliti drugje ? 12 C - 1 NAKUP ALI LASTNA PROIZVODNJA SESTAVNEGA DELA Proučevana organizacija združenega dela potrebuje pri svoji proizvodnji med drugim 1.000 kosov določenega sestavnega dela. Ta sestavni del bi lahko kupovala na trgu po ceni 380.- din za kos, lahko bi ga pa tudi proizvajala sama, pri čemer bi se ji med drugim pojavili naslednji stroški na kos: neposredni materialni stroški 160.- din neposredni osebni dohodki 100.- din spremenljivi del splošnih materialnih stroškov 50.- din Ostali dodatni stroški, ki odpadejo na posamezen kos sestav¬ nega dela, so odvisni od konkretnih okoliščin, v katerih bi se proučevana organizacija združenega dela lotila lastne proizvodnje sestavnega dela. Prispevki in davki iz dohodka se obračunavajo z 10 % od do¬ hodka, ki je zmanjšan za polovico osebnih dohodkov, obliko¬ vanje sklada skupne porabe pa z 10 % od osebnih dohodkov. Problemi: 1. Za katero različico naj se proučevana organizacija združe¬ nega dela odloči, če ima za potreben obseg proizvodnje tega sestavnega dela še razpoložljive in sicer neizrabljene zmogljivosti strojev in niso potrebne nikake posebne priprave na to proizvodnjo, ki bi povzročile nove stroške izven običajnih in že predvidenih? Za kritje vseh stalnih splošnih stroškov (brez prispevkov in davkov iz dohodka) je po letnem predračunu predviden 60 % dodatek stalnega dela materialnih stroškov in amortizacije na neposredne osebne dohodke, 20 % dodatek pogodbenih obveznosti iz dohodka na neposredne osebne dohodke in 20 % dodatek stalnega dela osebnih dohodkov na neposredne osebne do¬ hodke, pri čemer pa načrtovani obseg neposrednega dela z dosedanjo proizvodnjo še ni izčrpan. 13 - 2. Za katero različico naj se proučevana organizacija združe¬ nega dela odloči, če mora za proizvodnjo sestavnega dela najprej nabaviti stroj, ki ji povzroča stalne stroške 50.000 din v razdobju, v katerem je potrebnih 1.000 kosov tega sestavnega dela? Ti stalni stroški so iz skupine ma¬ terialnih stroškov in amortizacije, nanašajo se pa na celotno zmogljivost novega stroja, ki ob proizvodnji 1.000 kosov sestavnega dela še ne bo v celoti izrabljena. 3- Za katero različico naj se organizacija združenega dela odloči, če sicer za proizvodnjo sestavnega dela obstaja potrebni stroj, vendar so že v celoti izrabljene njegove zmogljivosti? V času, ki je potreben za proizvodnjo 1.000 enot sestavnega dela, bi se morala organizacija združenega dela odreči proizvodnji nekega drugega proizvoda, pri kate¬ rem bi lahko dosegla prihodke 500.000 din ob spremenljivih stroških 420.000 din. C - 2 14 POPRAVILO V LASTNI VZDRŽEVALNI DELAVNICI ALI ZUNANJEM SERVISU Za potrebe vseh proizvodnih obratov v proučevani organizaciji združenega dela je vzpostavljena vzdrževalna delavnica kot po¬ sebna obračunska enota. Stroške, ki se pojavljajo v njej, morajo kriti tisti proizvodni obrati, za katere po delovnih nalogih opravlja storitve. Ker je sorazmerno dobro opremljena s stroji, katerih zmogljivosti ni dobro izrabljena, je na podlagi letnega razmerja med načrtovanimi splošnimi stroški v vzdrževalni delavnici in načrtovanimi neposrednimi osebnimi dohodki po delovnih nalogih ugotovljen 200 % dodatek, ki ga upošteva v kalkulacijah. Med splošne stroške so vključeni tudi osebni dohodki v delavnici, ki so stalnega značaja, amortizacija, splošni materialni stroški, ustrezni del obvez¬ nosti iz dohodka, oblikovanje sklada skupne pprabe in prispev¬ ki in davki iz dohodka, ki so povezani z vračunanimi osebnimi dohodki, skladom skupne porabe in drugimi obveznostmi iz dohodka. V določenem proizvodnem obratu se je pojavila potreba po velikem popravilu. Vzdrževalna delavnica iste organizacije združenega dela je predložila naslednji predračun stroškov: Istočasno pa je zasebni obrtnik dostavil ponudbo, po kateri bi enako storitev opravil za 600.000 din. Problemi: 1 . Za katero ponudbo se kaže odločiti z vidika obrata in za katero z vidika celotne organizacije združenega dela? 2. Kako vpliva na odločitev o nosilcu izvedbe popravila dej¬ stvo, da lahko zasebni obrtnik opravi delo šele 5 dni kasneje kot lastna vzdrževalna delavnica, tako proizvodni obrat kot tudi vzdrževalna delavnica sta pa temeljni organizaciji zdru¬ ženega dela? neposredni materialni stroški neposredni osebni dohodki dodatek splošnih stroškov 200 % od neposrednih osebnih dohodkov 275.000 din 130.000 din 260.000 din 665.000 din C - 3 15 OPTIMALNA KOLIČINA NAROČILA Proučevana organizacija združenega dela porabi na leto 80 količinskih enot določene vrste materiala, ki ga. kupi po ceni 270.- din za enoto. Njegova poraba je enakomerna, po¬ vprečna zaloga pa je v preteklosti znašala 13,33 količin¬ skih enot izven tistih količin, ki sestavljajo varnostno zalogo. Čeprav je povprečno zalogo mogoče smatrati kot normalno, se le pojavlja vprašanje, ali je bolje v teku leta kupiti večkrat manjše količine ali manjkrat večj količine. Nabavni rok znaša 30 dni. V organizaciji združenega dela znašajo stalni stroški skla¬ diščenja 1,000.000 din letno, skladišče pa obsega 200 m 2 prostora; spremenljivi del stroškov skladiščenja, ki je odvi¬ sen od vrednosti zalog, je v preteklosti znašal 60.000 din letno pri povprečni vrednostj^žalog 400.000 din; spremenljivi del stroškov skladiščenja, ki je odvisen od uporabljene površine skladišča, pa je znašal 164.808 din letno. Količin¬ ska enota proučevane enote materiala zavzema 5 m 2 skladišč T nega prostora. V novem razdobju ni pričakovati, sprercer.be cen, ki bi vplivale na te stroške. Po drugi strani znašajo stalni stroški v zvezi z nabavo v vseh službah, ki so vključene v tovrstna dela (nabavna, pre¬ vzemna, računovodstva služba itd.), 1 , 800.000 din letno; povprečni neposredni stroški posameznega naročila so v teh službah v preteklosti znašali 200 din; spremenljivi del stroškov naročanja pa je znašal 159.900 din pri 5.200 oprav¬ ljenih urah. Na posamezno namočilo odpade v povprečju 5 ur dela v teh službah. V novem razdobju ni pričakovati sprememb v teh razmerjih. Organizacija združenega dela ne uporablja bančnih kreditov, v zvezi z angažiranjem lastnih sredstev pa računa z 10 % do¬ nosnostjo letno. - 16 Problemi: 1 . Koliko znaša optimalna količina določene vrste materiala v posameznem naročilu? Po opredelitvi j e to tista količina, ki v letnem znesku povzroča najmanjšo vsoto stroškov naro¬ čanja in stroškov skladiščenja in za katero je predvidena naslednja formula: 2x letno potrebna količina x stre ki letni stroški količinske enote v zalogi posameznega naročila 2 . Kdaj je treba naročiti novo količino, če varnostna zaloga zadošča za dva tedna? Č - 1 - 1,7 - DELITVENI OBRAČUN STROŠKOV Z ENAKOVREDNIMI ŠTEVILI Proučevana temeljna organizacija ima v danem razdobju 8,000.000 din stroškov, proizvede pa 500 m 3 desk, 200 m 3 mostnic in 200 m 3 žaganega gradbenega lesa. Enakovrednostna števila so za deska 1, za mostnice 0,8 in za žagan gradbeni les 0,7. Vprašanja: 1. Koliko znaša celotna proizvedena količina, če jo izrazimo v pogojnih enotah? 2. Koliko znašajo stroški na pogojno enoto in koliko na dejan¬ sko količinsko enoto vsake vrste proizvodov? 3. Kolikšni stroški odpadejo na celotno količino proizvedenih desk, koliko na celotno količino proizvedenih mostnic in koliko na celotno količino proizvedenega gradbenega lesa? č - 2 18 OBRAČUN STROŠKOV MNOŽINSKE PROIZVODNJE V POSAMEZNEM OBRATU S CELOTNIMI STROŠKI IZDELOVALNEGA MATERIALA OB ZAČETKU PROIZ¬ VODNJE BREZ ZAČETNEGA, TODA S KONČNIM STANJEM NEDOKONČANE PROIZVODNJE Proučevana temeljna organizacija je v danem mesecu začela proizvodnjo na 30.000 količinskih enotah, ob koncu meseca pa je imela v nedokončani proizvodnji 2.000 količinskih enot, ki so imele stopnjo dokončanosti 0,5. V tem mesecu so se pojavili stroški izdelovalnega materiala 90.000 din in stroški predelave (drugi materialni stroški, mortizaci- ja po najmanjših stopnjah, vračunani dohodek v okviru last¬ ne cene I) 58.000 din. Stroški izdelovalnega materiala so se pojavili že ob začetku proizvodnega procesa , stroški predelave pa sorazmerno s potekom proizvodnega procesa do njegovega konca. Vprašanja: 1. Kolikšni so stroški izdelovalnega materiala na začeto količinsko enoto in kolikšni stroški predelave na pogojno dokončano količinsko enoto? 2. Kolikšni stroški odpadejo na celotno dokončano proizvodnjo v danem mesecu in kolikšni na končno nedokončano proizvod¬ njo? 3- Kolikšni so stroški dokončane količinske enote v danem mesecu in kolikšni stroški nedokončane količinske enote ob.koncu meseca? '19 - Č - 3 OBRAČUN STROŠKOV MNOŽINSKE PROIZVODNJE V POSAMEZNEM OBRATU S STROŠKI IZDELOVALNEGA MATERIALA V RAZLIČNIH STOPNJAH . BREZ ZAČETNE, TODA S KONČNIM STANJEM NEDOKONČANE PROIZVODNJE Proučevana temeljna organizacija je v danem mesecu začela pro¬ izvodnjo na 28.000 količinskih enotah, ob koncu meseca pa je imela v nedokončani proizvodnji 4.000 količinskih enot s stop¬ njo dokončanosti 0,5. V razdobju so se v zvezi to proizvod¬ njo pojavili naslednji stroški: stroški izdelovalnega materia¬ la A ob začetku proizvodnega procesa v znesku 56.000 din, stroški izdelovalnega materiala B, ko je dosežena stopnja dokončanosti 0,75, v znesku 42.000 din, in stroški predelave enakomerno v vseh stopnjah z zneskom 52.000 din. Vprašanja: 1. Kakšne količine v zvezi s stroški izdelovalnega materiala A, kakšne količine v zvezi s stroški izdelovalnega materiala B in kakšne količine v zvezi s stroški predelave je treba upoštevati pri dokončani proizvodnji ter pri končni nedo¬ končani proizvodnji? 2. Kolikšni so stroški izdelovalnega materiala A na začeto količinsko enoto, stroški izdelovalnega materiala B na količinsko enoto preko stopnje dokončanosti 0,75, ter stroški predelave na pogojno dokončano enoto? 3. Kolikšni stroški odpadejo na celotno dokončano proizvod¬ njo v danem mesecu in kolikšni na k ončno nedokončano proizvodnjo? 4. Kolikšni so stroški dokončane količinske enote v danem me¬ secu in kolikšni stroški nedokončane količinske enote ob koncu meseca? Č - 4 _ 20 OBRAČUN STROŠKOV MNOŽINSKE PROIZVODNJE V POSAMEZNEM OBRATU S STROŠKI IZDELOVALNEGA MATERIALA OB ZAČETKU PROIZVODNJE, TODA Z ZAČETNIM IN KONČNIM STANJEM NEDOKONČANE PROIZVODNJE Proučevana temeljna organizacija je ob začetku meseca imela 5.000 količinskih enot v nedokončani proizvodnji s stopnjo do končanosti 0,8, v mesecu je začela delo na 30.000 količinskih enotah, ob koncu meseca pa ie imela v končni nedokončani proi vodnji 2.000 količinskih enot s stopnjo dokončanosti 0,5- V začetni nedokončani proizvodnji so bili zajeti st očki izdelo valnega materiala 7.500 din in stroški predelave 4.000 din, v razdobju so se pa pojavili na novo stroški izdelovalnega m; t,e riala 48.000 din in sicer ob začetku proizvodnje ter stroški predelave 33-000 din sorazmerno s stopnjo dokončanosti. Vprašan jaii 1. Kako je treba upoštevati količine v zvezi s stroški izde¬ lovalnega materiala in kako količine v zvezi s stroški pre delave, ki se nanašajo na dokončano proizvodnjo po tej strani in na nedokončano proizvodnjo po drugi strani, če upoštevamo metodo zaporednih cen (FIFO)? 2. Kolikšni so stroški izdelovalnega materiala na novo za¬ četo količinsko enoto in kolikšni stroški predelave na pogojno dokončano enoto? 3. Kolikšni stroški odpadejo na celotno dokončano proizvod¬ njo v danem mesecu in kolikšni na končno nedokončano proizvodnjo, če upoštevamo metodo zaporednih cen (FIFO;? 4. Kolikšni so stroški dokončane količinske enote v danem mesecu in kolikšni stroški nedokončane količinske enote ob koncu meseca, če upoštevamo metodo zaporednih cen (FIFO)? 5. Kako je treba upoštevati količine v zvezi s stroški izdelovalnega materiala in kako količine v zvezi s stroški predelave, ki se nanašajo na dokončano proiz¬ vodnjo po tej strani in na nedokončano proizvodnjo po drugi s trani , če upoštevamo metodo tehtanih pov¬ prečnih cen? 21 6. Kolikšni so stroški izdelovalnega materiala na začeto količinsko enoto ne glede na to, kdaj je bila začeta, in kolikšni stroški predelave na pogojno dokončano enoto ne glede na to, kdaj je bila začeta? 7. Kolikšni stroški odpadejo na celotno dokončano proiz¬ vodnjo v danem mesecu in kolikšni na končno nedokonča¬ no proizvodnjo, če upoštevamo metodo tehtanih povprečnih cen? 8. Kolikšni so stroški dokončane količinske enote v danem mesecu in kolikšni stroški nedokončane koli inske enote ob koncu meseca, če upoštevamo metodo tehtanih povprečnih cen? C - 5 - 22 OBRAČUN STROŠKOV MNOŽINSKE PROIZVODNJE V DVEH ZAPOREDNIH OBRATIH BREZ ZAČETNEGA STANJA, TODA S KONČNIM STANJEM NEDOKONČANE PROIZVODNJE V OBEH Proučevana organizacija združenega dela ima dva obrata. Ko je na določeni količini dokončan proces v prvem obratu, preide v drugega. Ob začetku danega meseca v nobenem od teh obratov ni bilo nedokončane proizvodnje. V I. obratu je bila začeta proizvodnja na 31.000 količinskih enot, od kate¬ rih jih je ob koncu meseca nedokončanih 2.000 količinskih enot, medtem ko je v II. obratu nedokončanih 10.000 količin¬ skih enot. Nedokončana proizvodnja ima ob koncu meseca v I. obratu stopnjo dokončanosti 0,5, v II. obratu pa 0,6. Stroški izdelovalnega materiala se pojavljajo ob začetku procesa v I. obratu in ob koncu procesa v II. obratu. V proučevanem mesecu so.znašali v I. obratu 31.000 din v II. obratu 38.000 din. Stroški predelave pa se pojavljajo enakomerno. V proučevanem mesecu so znašali v I.obratu 45.000 din in v II. obratu 75.000 din. Vprašanja: 1. Kakšne količine v zvezi s stroški izdelovalnega materiala in kakšne količine v zvezi s stroški predelave je treba upoštevati pri dokončani proizvodnji ter pri nedokončani proizvodnji v I. obratu? 2. Kolikšni so stroški izdelovalnega materiala na začeto količinsko enoto v I. obratu in kolikšni stroški prede¬ lave na pogojno dokončano enoto v I.obratu? 3. Kolikšni stroški odpadejo na celotno dokončano pro¬ izvodnjo v I. obratu in kolikšni na končno nedokončano proizvodnjo v istem obratu? 4. Kolikšni so stroški dokončane količinske enote v I. obratu in kolikšni stroški nedokončane količinske enote ob koncu meseca v istem obratu? .23 - 5. Kakšne količine v zvezi s prevzetimi stroški I. obrata, kakšne količine v zvezi s stroški izdeloval¬ nega materiala in kakšne količine v zvezi s stroški predelave je treba upoštevati pri dokončani proizvod¬ nji ter pri nedokončani proizvodnji v II. obratu? 6. Kolikšni so iz I. obrata prevzeti stroški na začeto količinsko enoto v II. obratu, kolikšni stroški izde¬ lovalnega materiala na dokončano količinsko enoto v II. obratu in kolikšni stroški predelave na pogojno dokončano enoto v II. obratu? 7. Kolikšni stroški odpadejo na celotno dokončano proiz¬ vodnjo v II. obratu in kolikšni na končno nedokončano proizvodnjo v istem obratu? 8. Kolikšni so stroški dokončane količinske enote v I. obratu in kolikšni stroški nedokončane količinske enote ob koncu meseca v istem obratu? C - 6 24 OBRAČUN STROŠKOV MNOŽINSKE PROIZVODNJE V DVEH ZAPOREDNIH OBRATIH Z ZAČETNIM IN KONČNIM STANJEM NEDOKONČANE PROIZ¬ VODNJE V OBEH Proučevana organizacija združenega dela ima dva obrata. Ko je na določeni količini dokončan proces v prvem obratu, pre¬ ide v drugega. V danem razdobju je bilo v I. obratu v začet¬ ni nedokončani proizvodnji 5.000 količinskih enot, začeto je bilo delo na 30.000 količinskih enotah in dokončano na 33.000 količinskih enotah; v II. obratu je bilo v začetni nedokončani proizvodnji 10.000 količinskih enot ter v končni 8.000 količin skih enot. Količinske enote v začetni nedokončani proizvodnji so imele v I. obratu stopnjo dokončanosti 0,8 in v II. obratu 0,3; količinske enote v končni nedokončani proizvodnji so imele v I. obratu stopnjo dokončanosti 0,5 in v II.obratu 0. 7. Stroški izdelovalnega materiala se pojavljajo ob začetku pro¬ izvodnje v I. obratu in ob koncu v II. obratu, stroški prede¬ lave pa sorazmerno s stopnjo dokončanosti . V začetni nedokon¬ čani proizvodnji so se v I. obratu zaustavili stroški izdelo¬ valnega materiala 7.500 din in stroški predelave 4.000 din, v II. obratu pa preneseni stroški I. obrata 25.000 din in stroški predelave 7.000 din. V razdobju so se pojavili v 1. obratu stroški izdelovalnega materiala 48.000 din in stroški predelave 33-000 din, v II. obratu pa stroški izde¬ lovalnega materiala 19.800 din in stroški predelave 41.360 din Vprašanja : 1. Kako je v II. obratu treba upoštevati količine v zvezi s prevzetimi stroški I. obrata, količine v zvezi s stroški izdelovalnega materiala v tem obratu in količine v zvezi s stroški predelave v tem obratu, ki se nanašajo na do¬ končano proizvodnjo po tej strani in na nedokončano proiz¬ vodnjo po drugi strani, če upoštevamo metodo zaporednih cen (FIFO)? 25 2. Kolikšni so v II. obratu prevzeti stroški I. obrata na novo začeto količinsko enoto, kolikšni so v tem obratu stroški izdelovalnega materiala na dokončano enoto in kolikšni stroški predelave na pogojno dokončano enoto, če upoštevamo metodo zaporednih cen (FIFO)? 3- Kolikšni stroški odpadejo na celotno dokončano proizvod¬ njo v danem mesecu in v kolikšni na končno nedokončano proizvodnjo v II. obratu, če upoštevamo metodo zaporednih cen (FIFO)? 4. Kolikšni so stroški dokončane količinske eno s v danem me¬ secu in kolikšni stroški nedokončane količinske enote ob koncu meseca v II. obratu, če upoštevamo metodo zaporednih cen (FIFO)? 5. Kako je treba upoštevati v II. obratu količine v zvezi s prenesenimi stroški I. obrata, količine v zvezi s stroški izdelovalnega materiala v tem obratu in količine v zvezi s stroški predelave v tem obratu, ki se nanašajo na do¬ končano proizvodnjo po tej strani in na nedokončano proiz¬ vodnjo po drugi strani, če upoštevamo metodo tehtanih povprečnih cen? 6. Kolikšni so v II. obratu prevzeti stroški I. obrata na začeto količinsko enoto, kolikšni stroški izdelovalnega materiala na dokončano enoto in kolikšni stroški prede¬ lave na pogojno dokončano enoto, če upoštevamo metodo tehtanih povprečnih cen? 7. Kolikšni stroški odpadejo v II. obratu na celotno dokon¬ čano proizvodnjo v danem mesecu in kolikšni na končno nedokončano proizvodnjo, če upoštevamo metodo tehtanih povprečnih cen? 8. Kolikšni so stroški dokončane količinske enote v II.obratu in kolikšni stroški nedokončane količinske enote ob kor cu meseca, če upoštevamo metodo tehtanih povprečnih cen? Č - 7 _ 26 . OBRAČUN STROŠKOV RAZNOVRSTNE PROIZVODNJE, KI SO POZNANI LE PO SVOJIH NARAVNIH VRSTAH V proučevanem razdobju se ukvarja organizacija združenega dela z naslednjimi vrstami proizvodov, s katerimi so povezani nepo¬ sredni stroški: Vrste Količina Neposredni mate- Neposredni osebni rialni stroški dohodki A 500 B 600 C 800 Č 50 700.000 din 1,000.000 din 1,500.000 din 350.000 din 300.000 din 700.000 din 100.000 din 200.000 din V istem razdobju so bili v tej organizaciji združenega dela ob¬ računani še naslednji splošni stroški: splošni materialni stroški amortizacija splošni osebni dohodki druge obveznosti iz dohodka 950.000 din 900.000 din 700.000 din 440.000 din Organizacija združenega dela programira oblikovanje sklada skupne porabe z 1,200.000 din in oblikovanje poslovnega in rezervnega sklada skupaj 1,300.000 din. Prispevke in davke iz dohodka pa je treba obračunati z 10 % od dohodka, zmanjša¬ nega za polovico osebnih dohodkov. Vprašanja: 1. Kakšni so splošni stroški v okviru lastne cene I. celotne proizvodnje v danem razdobju in kolikšen je njihov koeficient dodatka? Kakšen je koeficient dodatka programiranih delov dohodka v okviru razlike do celotne lastne cene II? 2. Kolikšna je lastna cena I celotne količine proizvodov A ter kolikšna na količinsko enoto? Kolikšna je lastna cena II celotne količine proizvodov A ter kolikšna na količin¬ sko enoto? 27 - 3- Kako je mogoče razčleniti lastno ceno I količinske enote proizvoda A na materialne stroške z amortizacijo po tej strani in na programirani dohodek po drugi strani? Kako je s tovrstno razčlenitvijo lastne cene II količinske enote proizvoda A? 4. Kakšne so sestavine kalkulacije stroškov, če je poznana prodajna cena količinske enote A in sicer z 4.500 din? 5. V čem so pomanjkljivosti ugotavljanja lastne cene I in lastne cene II če so na razpolago le v tem primeru nave¬ deni podatki? Č - 8 - 28 OBRAČUN STROŠKOV RAZNOVRSTNE PROIZVODNJE, KI SO POZNANI PO STROŠKOVNIH MESTIH V proučevanem razdobju se ukvarja organizacija združenega dela s proizvodi vrste A, B, C in Č, pri katerih so poznani neposredni materialni stroški in neposredni osebni dohodki v zneskih, ki so navedeni v primeru Č7 Splošni stroški v okviru lastne cene I so pa poznani že z delom, ki se pojavlja v proizvodnji in z delom, ki se pojav¬ lja v nakupu, upravi in prodaji: skupaj splošni proiz- splošni vodni stroški stroški na¬ kupa, uprave in prodaje splošni materialni stroški 950.000 amortizacija 900.000 splošni osebni dohodki 700.000 druge obveznosti iz dohodka 440.000 programirani prispevki in davki iz dohodka 200.000 z41 .889 210.000 380.000 750.000 158.111 490.000 60.000 Prispevke in davke iz dohodka je treba obračunati z 10 % od dohodka, zmanjšanega za polovico osebnih dohodkov. Vprašanja: 1. Koliko znašajo splošni proizvodni stroški v celotnem znesku in koliko splošni stroški nakupa, uprave in prodaje v celot¬ nem znesku? Koliko znaša koeficient dodatka prvih in koliko koeficient dodatka drugih stroškov? 2. Kolikšna je lastna cena I celotne količine proizvodov vrste A in koliko pri količinski enoti? C - 9 - 29 VPLIV UVAJANJA STROŠKOVNIH MEST NA UGOTAVLJANJE LASTNE CENE I Proučevana organizacija združenega dela proizvaja v določenem razdobju 500.000 enot proizvoda A, 100.000 enot proizvoda B in 100.000 enot proizvoda C. Pri tem se ji pojavljajo naslednji neposredni stroški: Vsi zneski so v tisoč dinarjih. Splošni proizvodni stroški znašajo 2.500 tisoč dinarjev, po¬ javljajo se pa v obratu I z 1 .500 tisoč din in v obratu II z 1.000 tisoč din. Splošni stroški nakupa, uprave in prodaje znašajo 740 tisoč din, pojavljajo se pa v zvezi z nakupom z 490 tisoč din, v zvezi z ostalimi dejavnostmi pa z razliko. Vprašanja: 1. Kakšni so koeficienti dodatka splošnih proizvodnih stroš¬ kov kot celote in splošnih stroškov nakupa, uprave in pro¬ daje kot celote? Kolikšna je lastna cena I količinske eno¬ te A, B in C, če ne upoštevamo podrobnejše razčlenitve splošnih stroškov po stroškovnih mestih? 2. Kakšni so koeficienti dodatka splošnih proizvodnih stroš¬ kov v obratu I in II ter splošnih stroškov nakupa ter drugih splošnih stroškov? Kolikšna je lastna cena I koli¬ činske enote A, B in C, če upoštevamo podrobnejšo razčle¬ nitev splošnih stroškov po stroškovnih mestih? 3. Kakšna je sodba o uspešnosti posamezne vrste proizvodov, če je dosegljiva prodajna cena količinske enote A 12 din, količinske enote B 15 din in količinske enote C 23 din? Č - 10 - 30 - DODAJANJE SPLOŠNIH STROŠKOV NA POZNANE . NEPOSREDNE STROŠKE KOLIČINSKE ENOTE PROIZVODA S POMOČJO PODATKOV V OBRAČUNSKEM LISTU STROŠKOV CELOTNE DEJAVNOSTI Pri proučevanih proizvodih, ki jih je v danem razdobju organi¬ zacija združenega dela proizvedla v količini 500 enot, so obra¬ čunani neposredni materialni stroški 700.000 din in neposredni osebni dohodki 300.000 din, zadnji na naslednjih glavnih stroškovnih mestih: Splošni stroški se pojavljajo na stroškovnih mestih X, K in Z pomožne dejavnosti ter I, II, III, IV in V glavne dejavnosti, kjer nastajajo tudi obravnavani proizvodi. Obračunski list stroškov za proučevano razdobje kaže v končni stopnji nasled¬ nje podatke : I II III IV V splošni stroški 391-85 665.790 664.557 568.839 858.962 neposredni osebni dohodki 150.000 390.000 350.000 295.000 Vprašanja : 1. Kakšna je lastna cena količinske enote proučevane vrste proizvoda ? 2. Katere možne pomanjkljivosti izračuna vidite? C-11 31 UGOTAVLJANJE SPREMENLJIVIH STROŠKOV NA KOLIČINSKO ENOTO PROIZVODA V proučevani organizaciji združenega dela se v zvezi s koli¬ činsko enoto proizvoda A pojavljajo neposredni materialni stroški 1.400 din in neposredni osebni dohodki 600. Neposred¬ ni osebni dohodki pri celotni dejavnosti danega razdobja so obračunani z 1,300.000 din. Splošni stroški pa so naslednji: Vprašanja: 1. Kolikšen je spremenljivi del splošnih stroškov in kolikšen stalni del splošnih stroškov? Kolikšen je koeficient dodat¬ ka spremenljivega dela splošnih stroškov in kolikšen koe¬ ficient dodatka stalnega dela splošnih stroškov? 2. Kolikšen je prispevek za kritje stalnega dela materialnih stroškov z amortizacijo in dohodka, če je pri količinski enoti proizvoda A prodajna cena 4.500 din? Kolikšen je prispevek.za kritje dobička? Kolikšen je neangažirani dobiček? - 32 3- Kolikšen je prispevek za kritje dohodka, če je pri količin¬ ski enoti proizvoda A prodajna cena 4.500 din? Kolikšen je prispevek za kritje stalnih delov razporejanja dohodka in dobiček? 4. Koliko znašajo spremenljivi stroški količinske enote proiz¬ voda A? Kolikšen je prispevek za kritje vseh stalnih stroš¬ kov in kolikšna stopnja prispevka za kritje? 5. Kakšne poenostavitve pri postavljanju variatorjev zaznate? V čem utegne biti pomanjkljivost izračunov na podlagi nave¬ denih podatkov? Č - 12 - 33 UGOTAVLJANJE SPREMENLJIVIH IN STALNIH STROŠKOV Proučevana temeljna organizacija je v I. razdobju imela 400.000 din splošnih stroškov določene vrste, proizvedla pa je 120.000 količinskih enot proizvoda. V II. razdobju je nasprotno imela 450.000 din splošnih stroškov iste vrste, proizvedla pa je 140.000 količinskih enot proizvoda. Vprašanja: 1. Koliko znašajo spremenljivi stroški te vrste na količinsko enoto proizvoda? 2. Koliko znašajo stalni stroški te vrste v celotnem znesku? 3. Kakšna je enačba za stroške te vrste, po kateri bi lahko izračunali njihov znesek pri kateremkoli obsegu dejavno¬ sti? 4. Kako vpliva na izračun spremenljivega in stalnega dela stroškov dejstvo, da so na znesek stroškov v II. razdobju vplivale spremenjene cene, ki so se povečale za 5 %? 5. Kako vpliva na izračun spremenljivega in stalnega dela stroškov dejstvo, da so se v I. razdobju pojavili progra¬ mirani stalni stroški 10.000 din, ki jih v II.razdobju ni bilo? 6. Kako vpliva na predračun stroškov pri kakem drugem obsegu dejavnosti v novem razdobju dejstvo, da je pričakovati povečanje cen za 10 %? Č - 13 - 34 - VPLIV VZPOSTAVLJANJA DELOVNIH SKUPNOSTI NA KALKULACIJO STROŠKOV V proučevani delovni organizaciji znašajo neposredni mate¬ rialni stroški 3,550.000 din, od česar odpadejo na obrat I 2,OSO.000 din in na obrat II 1,500.000 din. Neposredni osebni dohodki so v celotni delovni organizaciji obračunani z 1 , 300.000 din, od česar odpade na obrat I 800.000 din in na obrat II 500.000 din. Splošni stroški se v delovni organizaciji, ki je sestavljena iz dveh obratov ,pojavijajo takole: splošni materialni stroški 950.000 din, amortizacija 900.000 din, splošni osebni dohodki 700.000 din, druge obveznosti iz dohodka 440.000 din in prispevki in davki (v okviru lastne cene I) 160.000 din, sku¬ paj 3,150.000 din. Ti splošni stroški so bili razdeljeni takole 925.889 din splošnih proizvodnih stroškov in 918.154 din sploš¬ nih stroškov nakupa, uprave in prodaje na obrat I ter 732.111 din splošnih proizvodnih stroškov in 573-846 din splošnih stroškov nakupa, uprave in prodaje na obrat II in tamkajšnjo proizvodnjo. Ko se iz obeh obratov razvijeta dve temeljni organizaciji, se v okviru delovne organizacije pojavi tudi delovna skup¬ nost. Od prvotnih splošnih stroškov v novih okoliščinah odpadejo na različne dele v okviru delovne organizacije naslednji: Stroški delovanja delovne skupnosti pa obsegajo tudi obliko¬ vanje sklada skupne porabe in sorazmerni del prispevkov in 35 - davkov v tej zvezi. Pred vzpostavitvijo teroe^nih organizacij in delovne skupnosti je v razliki med lastno ceno II in last¬ no ceno I celotne proizvodnje bilo zajeto programirano obli¬ kovanje sklada skupne porabe 200.000 din, programirano obliko¬ vanje poslovnega in rezervnega sklada 1,300.000 din in prispevki in davki iz dohodka v zvezi s tem oblikovanjem skladov 166.666 din. Po vzpostavitvi delovne skupnosti odpade nanjo 49.000 din oblikovanja sklada skupne porabe in 5.444 din prispevkov in davkov iz dohddka. Vprašanja: 1. Kakšna je lastna cena I celotne proizvodnje v obratu I in v obratu II? Kakšna je lastna cena II celotne proiz¬ vodnje v obratu I in v obratu II? 2. Kakšna je lastna cena I celotne proizvodnje v TOZD I in v TOZD II? Kakšna je lastna cena celotne proizvodnje v TOZD I in v TOZD II? 3. Kakšna je sestava splošnih stroškov v obratu I in II sku¬ paj? 4. Kakšna je sestava splošnih stroškov v TOZD I in TOZD II skupaj ? C - 14 - 36 - POTREBNI OBSEG DODATNE DEJAVNOSTI Manjša obrtna organizacija se ukvarja s proizvodnjo proiz¬ vodov A, ki jih prodaja po prodajni ceni 130.- din za kos. Proizvedene količine so v vsakem mesecu enake prodanim koli¬ činam. Neposredni in spremenljivi splošni materialni stroški znašajo na količinsko enoto proizvoda A 50.- din, neposredni in spremenljivi splošni osebni dohodki na količinsko enoto A pa 30.- din. Stalni splošni stroški se pojavljajo v mesečnem znesku 120.000.- din, od česar odpade na osebne dohodke 80.000 din, medtem ko ni drugega vračunanega dohodka v njiho¬ vem okviru. Svojo dejavnost pa želi razširiti z vpeljavo proizvodov tipa B, ki bi pa povečali dotedanji stalni del materialnih stroš¬ kov z amortizacijo za 40.000.- din mesečno. Dosegljiva prodaj¬ na cena količinske enote B je 50.- din, spremenljivi stroški, ki jih povzroča, pa znašajo 20.- din pri materialnih stroških in 15.- din pri osebnih dohodkih. Prispevki in davki se obračunavajo z 10 % od dohodka, zmanj¬ šanega za polovico osebnih dohodkov, sklad skupne porabe pa oblikuje z 10 % od osebnih dohodkov. Problemi: 1. Koliko količinskih enot proizvoda A mora organizacija združenega dela mesečno proizvesti in prodati, če se ukvarja samo s to vrsto proizvodnje, da bi tedaj dosegla dobiček 30.000 din, ki omogoča akumulacijo, a tudi pove- čanie siceršnjih osebnih dohodkov in obračunanega zneska za sklad skupne porab* 3 ? - 37 2. Koliko k~ličinskih enot proizvodov B mora organi¬ zacija združenega dela mesečno proizvesti in prodati, če se začne dodatno ukvarjati še s to vrsto proizvod¬ nje, da bi pri količinski enoti B dosegla 10 % dobička v prodajni ceni? 3. Kakšen bo mesečni dobiček, če tedaj organizacija združe¬ nega dela proizvede 5.000 kosov A in 8.000 kosov B? POTREBNI OBSEG DEJAVNOSTI Z NESPREMENJENO SESTAVO Proizvajalna organizacija združenega dela načrtuje naslednje prihodke iz prodaje: proizvodi A proizvodi B proizvodi C 1 ,000.000 din 2,500.000 din 500.000 din Stopnja prispevka za kritje znaša pri posameznih proizvodih kot sledi : Pri tem je v okviru spremenljivih stroškov na količinsko enoto upoštevan tudi ustrezni del oblikovanja sklada skupne porabe in prispevkov in davkov iz dohodka. Stalni stroški se pa pri organizaciji združenega dela pojav¬ ljajo v načrtovanem razdobju v znesku 1,700.000 din. Tudi ti že vključujejo med drugim ustrezni del oblikovania sklada skupne porabe in prispevkovi n davkov iz dohodka. - 39 Problemi: 1. S kakšnim dobičkom lahko računa organizacija združenega dela na podlagi zgornjih navedb? Dobiček pri terc omogoča akumulacijo in povečanje vračunanih osebnih dohodkov in sklada skupne porabe, zajema pa tudi ustrezne prispevke in davke iz dohodka. 2. Za koliko je treba ob nespremenjeni sestavi spremeniti prvotno predvideni obseg dejavnosti, da bi dosegli v istem razdobju dobiček 500.000 din? 3- Za koliko se lahko ob nespremenjeni sestavi zmanjša prvotno predvideni obseg dejavnosti, da se še ne pojavi izguba? Kakšna je stopnja varnostne razlike? 4. Kako vpliva na prag pokrivanja stroškov sprememba sestave dejavnosti in sicer tako, da so proizvodi A udeleženi v prihodkih z 12,5 %, proizvodi B s 25 % in proizvodi C s 62,5 %? Č - 16 - 40; IZBIRA MED RAZLIČNIMI RAZPOLOŽLJIVIMI STROJI PRI IZVEDBI PROIZVODNJE DOLOČENE VRSTE Proučevana organizacija združenega dela se namerava ukvar¬ jati s proizvodnjo določene vrste proizvoda, označujemo jo kot proizvodnjo X. To lahko izvede na različne načine, zlasti se pa postavljata dve različici: ali pri tem uporabiti stroj A ali stroj B? Za vsak od teh stroiev so poznani mesečni zneski stalnih stroškov, ki sestoje iz stroškov amortizaci¬ je stroja, zavarovalne premije za stroj, obresti od kredi¬ tov, s katerimi je bil stroj nabavljen, a tu^i sorazmerni del drugih stalnih stroškov v organizaciji združenega dela, ki so v predračunu razdeljeni na proizvodna stroškovna mesta sorazmerno z načrtovano izrabo zmogljivosti tamkajšnjih strojev. Na tak način odpadejo naslednji stalni stroški na dana stroja v letnem znesku: Načrtovana izraba zmogljivosti znaša 2.000 strojnih ur pri vsakem od teh strojev. V strojni uri je mogoče proizvesti na Stroški izdelovalnega materiala, ki odpadejo na količinsko enoto proizvoda X, so vedno enaki in niso odvisni od tega, ali je v uporabi stroj A ali stroj B; znašajo 10.- din. Pač pa se razlikujejo drugi spremenljivi stroški, ki odpa¬ dejo na količinsko enoto proizvoda X in obsegajo izdeloval¬ ne osebne dohodke, kakor tudi spremenljivi del vseh sploš¬ nih stroškov. Spremenljivi stroški razen stroškov izdeloval¬ nega materiala so preračunani na uro dela stroja in znašajo pri stroj A stroj B 1,200.000.- din letno 800.000,- din letno stroju A stroju B 10 enot proizvoda X 8 enot proizvoda X stroju A stroju B 160 . — din na uro / 200.- din na uro Problemi : - 41 - 1. Na katerem stroju naj proučevana organizacija združenega dela proizvede proizvode X, če so zmogljivosti nbeh stro¬ jev še neizrabljene? 2. Na katerem stroju naj proučevana organizacija združenega dela proizvede proizvode X, če so zmogljivosti stroja B še na razpolago brez omejitve, medtem ko bi se v primeru uporabe stroja A morala odreči proizvodnji Y, ki jo je mogoče izvesti le na stroju A in ne tudi na stroju B? V vsaki strojni uri stroja A, ki bi bila "porabljena *a proizvodnjo X, bi bila izgubijens proizvodnja Y, ki bi prinašala 300 .- din prihodkov in povzročala 220 ,- din prihodkov in povzročaJa 220.- din spremenljivih stroškov. 42 - Č - 17 VPLIV OBSEGA PROIZVODNJE NA IZBIRO STROJEV Proučevana organizacija združenega dela prodaja svoje proiz¬ vode v plastični embalaži, ki jo kupuje po ceni 1,- din. Plastično embalažo pa b 1- lahko proizvajala tudi sama, če bi kupila ustrezni stroj. Na ponudbo sta dva stroja ob enakih kreditnih pogojih, toda z različnimi stalnimi stroški, ki bi jih zaradi razlik v nabavni vrednosti povzročala. Stalni stroški, ki vključujejo amortizacijo, zavarovalno premijo, obresti od kredita itd., znašajo Spremenlijvi stroški, k.i vključujejo neposredne materialne stroške, neposredne osebne dohodke in od njih odvisne prispevke in davke iz dohodka pa znašajo na količinsko enoto proizvedene plastične embalaže: pri stroju A 50.000.- din letno pri stroju B 72.000.- din letno pri stroju A pri stroju B 0,5 din na enoto 0,4 bin na enoto Zmogljivost vsakega od teh strojev je proizvodnja 250.000 količinskih enot plastične embalaže letno. - 43 Problemi: 1. Katera je najmanjša potrebna količina plastične embalaže, pri kateri se že izplača uporaba stroja A in pri kateri se izplača uporaba stroja B? 2. Na katerem stroju naj organizacija združenega dela proizvaja plastično embalažo, če lahko računa na letno prodajo 140.000 kosov proizvoda v plastični embalaži? 3. Na katerem stroju naj organizacija združenega dela pro¬ izvaja plastično embalažo, če lahko računa na letno pro¬ dajo 240.000 kosov proizvoda v plastični embalaži? Č - 18 - 44 _ SESTAVA PROIZVODNJE PRI OMEJENIH ZMOGLJIVOSTIH Proučevana organizacija združenega dela ima v razdobju na razpolago 10.000 strojnih ur, ki jih lahko porabi pri pro¬ izvodnji proizvodov vrste A, B in C. Količinsko enoto A proizvaja 5 ur, količinsko enoto B 4 ure, količinsko enoto C pa 2 uri. Spremenljivi stroški, ki odpadejo na količinsko enoto A znašajo 200.- din, pri B znašajo 250.- din -'n p i C 150.— din. Zajemajo pa poleg neposrednih materialnih stroškov in neposrednih osebnih dohodkov še spremenljivi del vseh splošnih stroškov vključno z ustreznim delom oblikovanja sklada skupne porabe, prispevkov in davkov iz dohodka. Stalni stroški, ki so vezani na celotno zmogljivost, znaša¬ jo 500.000.- din. Zajemajo pa poleg amortizacije še vse tiste materialne stroške in vračunani dohodek, ki ima stalni zna¬ čaj; v tem okviru je tudi ustrezni H el oblikovanja sklada skupne porabe, prispevkov in davkov iz dohodka. Pri proučitvi trga je bilo ugotovljeno, da je na njem mogoče prodati 2.000 količinskih e^ot proizvoda A, 2.000 količinskih enot proizvoda B in 3.000 količinskih enot proizvoda C. Do¬ segljiva prodajna cena pri proizvodu A bi bila 500.- din, pri proizvodu B 500.- din in pri proizvodu C 280.- din. 45 - Problemi: 1. Kakšen je dobiček količinske enote, kakšna bi bila sestava proizvodnje, če bi se naslonili na podatek o dobičku količinske enote in v čem so pomanjkljivo¬ st: takšnega pristopa k reševanju naloge? 2. Kakšen je prispevek za kritje stalnih stroškov (in dobiček) pri količinski enoti, kakšna bi bila sestava proizvodnje, če bi se naslonili na podatek o prispevku za kritje pri količinski enoti in v čem so pomanjklji¬ vosti takšnega pristopa k reševanju naloge? 3- Pri kakšni sestavi proizvodnje doseže organizacija združenega dela najboljši poslovni izid? Č - 19 46 OPUSTITEV DOLOČENE VRSTE PROIZVODOV Proučevana organizacija združenega dela se ukvarja s pro¬ izvodnjo proizvodov A in proizvodov B, za kar ima tudi raz¬ položljive zmogljivosti. V izhodiščnem razdobju proizvede 4.000 kosov proizvoda A in 500 kosov proizvoda B; proizvod¬ njo teh proizvodov ne more povečati, čeprav ima za to razpo¬ ložljive zmogljivosti, ker ni možnosti za prodajo na trgu. Na drugačne proizvode se pa ne more preusmeriti ker preus¬ meritev ne omogočajo razpoložljive zmogljivosti. Neposredni stroški, ki bremenijo količinsko enoto proizvoda A oziroma B so naslednji: Proizvod Materialni stroški Osebni dohodki Skupaj neposredni stroški A 500.- din 500.- din 1.000.- din B 900.- din 1.1 n 0.- din 2.000.- din Splošni stroški, ki se pojavljajo v izhodiščnem razdobju, znašajo za celotno organizacijo združenega dela 1,500.000.- din. V njihovem okviru je amortizacija 500.000.- din s stalnim značajem, materialni stroški 600.000.- z variatorjem 0,1, osebni dohodki 300 . 000 .- din s stalnim značajem in ob¬ veznosti iz dohodka 100.000.- din s stalnim značajem. Prodajna cena, ki jo je mogoče doseči na trgu, znaša 1.500,- din pri proizvodu A in 2,400.- din pri proizvodu B ter je ni mogoče zvišati. - 4T. Problemi: 1. Kakšen poslovni izid doseže celotna proučevana organi¬ zacija združenega dela v izhodiščnem mesečnem razdobju kakšnega s proizvodi A in kakšnega s proizvodi B, če vse tedaj proizvedene količine tudi proda? 2. Kakšne so posledice ukinitve proizvodnje proizvodov B. Č - 20 - 48: OPUŠČANJE POSAMEZNIH VRST PROIZVODOV Delovna organizacija proizvaja in prodaja 6 različnih vrst proizvodov. Vsaka vrsta zahteva posebna osnovna sredstva, ki jih ni mogoče izrabiti drugače ali odtujiti. Prav tako ni mogoče prodati večjih količin ali dvigniti prodajne cene . Začetno poročilo o uspešnosti poslovanja proučevanega podjetja je naslednje: Začetno poročilo Ker je pri proizvodih F bila izkazana izguba 17.000.- din, je delovna organizacija ukinila to proizvodnjo. Za drugo razdobje je računovodstvo podalo naslednje poročilo o uspešnosti poslovanja: - 49 ' To pot se je pojavila izguba pri proizvodih E v znesku 23-000.- din. Zato je delovna organizacija v naslednjem razdobju ukinila tudi to proizvodnjo, ob koncu tretjega razdobja pa je računovod¬ stvo podalo naslednje poročilo o uspešnosti poslovanja: Ker se je sedaj pojavila izguba pri proizvodih D in sicer 110.000.- din, je to proizvodnjo delovna organizacija takoj ukinila. Ob koncu četrtega razdobja pa je računovodstvo podalo naslednje poročilo o uspešnosti poslovanja: - 50 - Vidimo, da se je sedaj pojavila tudi proizvodnja B z izgubo. Zato jo je delovna organizacija v šestem razdobju ukinila. Toda za to razdoblje je nato računovodstvo predložilo nasled - nje poročilo o uspešnosti poslovanja: Problemi : 1. Zakaj ima delovna organizacija pri čedalje večjem številu proizvodov izgubo? Ali naj ukine tudi proizvodnjo proiz¬ vodov vrste A? 2. Kako naj bi delovna organizacija zasnovala svoje odločitve in kako naj bi bilo temu ustrezno sestavljeno računovodsko poročilo o uspešnosti poslovanja? D 1 52 - POTREBA PO ZAJEMANJU PROGRAMIRANEGA ODHODKA MED STROŠKI Proučevana temeljna organizacija proizvaja le eno samo vrsto proizvoda in sicer vedno toliko, kolikor sproti proda, zato je proizvedena količina enaka prodani količini. Vsa prodana količina je takoj plačana. Pri količinski proizvodnji do 20.000 enot v razdobju se stroški amortizacije in material¬ ni stroški izven neposrednih materialnih stroškov v svojem celotnem znesku ne spreminjajo, kar velja tudi za stroške obresti in zavarovalnih premij; so torej stalni stroški. Neposredni materialni stroški so sorazmerni z obsegom proiz¬ vodnje in so potemtakem spremenljivi stroški. Število adrrini strativno-strokovnih, pomožnih in drugih delavcev se pri količinski proizvodnji do 30.000 kosov ne spreminja; njihovi osebni dohodki imajo torej značaj stalnih stroškov. Čas nepo srednega dela na proizvodih pa je sorazmeren z obsegom proiz vodnje; neposredni osebni dohodki imajo potemtakem značaj sorazmrnih stroškov. Načrtovana količina je 10.000 enot proizvoda v razdobju. Pro dajna cena količinske enote je 500 din. Stalni materialni stroški z amortizacijo v razdobju znašajo 750.000 din in stalni del obveznosti iz dohodka 100.000 din. Spremenljivi materialni stroški znašajo 250 din na količinsko enoto. Načrtovani stalni osebni dohodki v razdobju znašajo 500.000 din, načrtovani spremenljivi osebni dohodki na koli¬ činsko enoto pa 100 din. V vsaki količinski enoti je vsebo¬ vana 1 izdelovalna delovna ura, medtem ko je režijskih delo¬ vnih ur v celotnem razdobju 2.500. Prispevki in davki iz dohodka so računani z 10 % od dohodka po odbitku 50 % oseb¬ nih dohodkov oziroma z 11,00 % od osnove, ki jih pe ne vse¬ buje, a v zvezi s katero jih je treba obračunati. 53 - Vprašanja: 1. Pri kateri količini proizvodov, ki so po predpostavkah hkrati proizvedeni in prodani, doseže temeljna organiza¬ cija prag dohodka? Katera količina proizvodnje in prodaje je pa potrebna, da ne bi bilo izgube, če bi temeljna or¬ ganizacija iz kateregakoli razloga morala omejiti predvi¬ deni obseg dejavnosti? Pri kakšnem obsegu dejavnosti, izraženem v količinskih enotah, bi bilo mogoče doseči še programirano oblikovanje skladov v znesku 300 .000 din? Za vsak odgovor o potrebnih količinah sestavi stopenjski izkaz uspeha, v katerem bodo vidni prihodki, dohodek, čisti dohodek in akumulacija! 2. Koliko znaša načrtovani dohodek pri 10.000 količinskih enotah v danem razdobju na uro neposrednega dela in koliko na uro neposrednega in režijskega dela skupaj? Ali lahko na podlagi takšnega podatka oblikujemo odgovor na vpraša¬ nje, pri katerem obsegu dejavnosti se pojavlja izguba ali pri katerem obsegu dejavnosti lahko oblikovanje skladov povečamo na šestkratni začetni načrtovani znesek? 3- Pri analizi trga je ugotovljeno, da bi bilo možno prodati na njem tudi 12.000 količinskih enot v danem razdobju, toda le, če bi temeljna organizacija znižala prodajno ceno od 500 din na 480 din; ali se ji izplača ob takšnih okoliščinah povečati proizvodnjo? Kolikšen je dohodek in kolikšen ostanek dohodka? Ali je dohodek na delovno uro in na izdelovalno delovno uro v novih okoliščinah večji v primerjavi s prvotnim načrtovanim in ali daje podlago za odločitev? 4. Poleg tega, da temeljna organizacija lahko na domačem trgu proda 10.000 količinskih enot v danem razdobju po 500 din vsako, se ji odpre še možnost, da proda na tujem trgu 2.500 količinskih enot po 400 din v danem razdobju; ali se ji izplača povečati obseg proizvodnje in prodaje v takšnih okoliščinah? Ali je dodatni dohodek na dodatno izdelovalno 54 - uro večji kot pri izhodiščno načrtovani količini in ali je mogoče sprejeti odločitev na tej podlagi? 5. Ali se temeljni organizaciji ob drugih nespremenjenih oko¬ liščinah izplača z novim strojem nadomestiti del ročnega dela, pri čemer se ji stalni del materialnih stroškov z amortizacijo poveča za 300.000.- din, medtem ko na enoto proizvoda prihrani 1/4 ure dela? Kolikšen je v novih okoliščinah dohodek in kolikšen ostanek dohodka? Ali je dohodek na delovno uro in dohodek na izdel valno delovno uro po tej spremembi večji kot v izhodiščnem primeru in ali je takšen podatek zadovoljiv pri sprejemanju ustrezne odločitve ? 6. Za koliko bi temeljna organizacija morala dvigniti prodajno ceno proizvoda, da bi ob nespremenjenih okoliščinah pokrila povečane druge obveznosti iz dohodka za 200.000 din? D - 2 - 55' DELITVENI OBRAČUN STROŠKOV PRI POZNANI PRODAJNI CENI Proučevana temeljna organizacija proizvaja v danem razdobju 8.000 količinskih enot proizvodov, pri katerih je prodajna cena že poznana in znaša 1.250 din pri količinski enoti. V tem razdobju se ji v zvezi s celotno količino proizvodov pojavljajo materialni stroški 4,500.000 din, druge obveznosti iz dohodka 440.000 din in programirani osebni dohodki 2,000.000 din. Prispevki in davki iz dohodka so obračunani z 10 % od dohodka, zmanjšanega za polovico programiranih osebnih dohodkov. Oblikovanje sklada skupne porabe je progra .- mirano z 10 % od osebnih dohodkov, programirano oblikovanje poslovnega in rezervnega sklada pa s 65 % od osebnih dohodkov. Vprašanja: 1. Kolikšen je dohodek pri celotni količini v razdobju in kolikšen pri količinski enoti ter kako je treba obračunati prispevke in davke iz dohodka.'' 2. Ugotovi razširjeno lastno ceno I za celotno količino in za količinsko enoto, pravtako razširjeno lastno ceno II za celotno količino in za količinsko enoto! 3. Kolikšen je neangažirani čisti dobiček pri celotni koli¬ čini in kolikšen pri količinski enoti? D - 3 - 56 - DELITVENI OBRAČUN STROŠKOV PRI ISKANI PRODAJNI CENI Proučevana temeljna organizacija proizvaja v danem razdobju 8.000 količinksih enot proizvodov, pri katerih prodajna cena še ni poznana. V tem razdobju se ji v zvezi s celotno količi¬ no proizvodov pojavljajo materialni stroški 4,500.000 din, amortizacija po najmanjših stopnjah 900.000 din, programira¬ ni osebni dohodki 2,000.000 din in druge programirane obvez¬ nosti iz dohodka 440.000 din. Prispevki in da^ki iz dohodka so obračunani z 10 % od dohodka, zmanjšanega za polovico programiranih osebnih dohodkov. Oblikovanje sklada skupne porabe je programirano z 10 % od osebnih dohodkov, progra¬ mirano oblikovanje poslovnega in rezervnega sklada pa s 65 % od osebnih dohodkov. Vprašanja: 1. Koliko znašajo programirani prispevki in davki iz dohod¬ ka , ki jih je treba povezovati s pokrivanjem programira¬ nih osebnih dohodkov in drugih obveznosti iz dohodka, koliko pa tisti, ki jih je treba povezovati s programira¬ nim oblikovanjem skladov? 2. Ugotovi lastno ceno I za celotno količino in za količin¬ sko enoto, pravtako lastno ceno II za celotno količino in za količinsko enoto? 3. Kolikšen je neangažirani dobiček pri celotni količini in kolikšen pri količinski enoti, če se temeljna organi¬ zacija odloči za prodajno ceno 1.250 din pri količinski enoti? D - 4 57 - UGOTAVLJANJE PRIMERNOSTI PRODAJNE CENE OB NEPOPOLNO POZNANIH.STROŠKIH NA KOLIČINSKO ENOTO PROIZVODA Na količinsko enoto proizvoda A se nanašajo materialni stro¬ ški z najmanjšo amortizacijo v znesku 2.253,85 din, osebni dohodki so pa akontirani v znesku 923,08 din, od tega nepo¬ sredni osebni dohodki 600 din. V istem razdobju so bili v zvezi s celotno proizvodnjo obra¬ čunani neposredni osebni dohodki 1,300.000 din, medtem ko so po proizvodih nerazdeljeni naslednji zneski; programirani prispevki in davki iz dohodka programirani drugi dohodek programirano oblikovanje sklada skupne porabe programirano oblikovanje poslovnega in rezerv¬ nega sklada dosegljiva prodajna cena tega proizvoda je Vprašanja : 1. Koliko znaša na podlagi teh podatkov ugotovljena lastna cena II pri proizvodu A? Ali je prodajna cena tega proiz¬ voda zadovoljiva? 2. Kakšne so pomanjkljivosti presoje na podlagi razpoložlji¬ vih podatkov? 326.666 din 440.000 din 200.000 din 1,300.000 din 4.500 din / POSTAVLJANJE OKVIRNE PRODAJNE CENE PROIZVODA OB NEPOPOLNO POZNANIH STROŠKIH Proučevana organizacija združenega dela se ukvarja s proiz¬ vodnjo več različnih vrst proizvodov. V zadnjem letu je iz¬ kazala prihodke iz prodaje neposredne stroške prodanih proizvodov spremenljivi del splošnih stroškov prodanih proizvodov (z vključenim obli¬ kovanjem sklada skupne porabe ter pri¬ spevki in davki iz dohodka, povezanimi š spremenljivim delom vračunanega dohodka) 2,500.000.-din 1,200.000 . -din 300.000,- din V novem letu proučuje uvedbo novega proizvoda X, ki ga je mogoče proizvajati na obstoječih napravah in za katerega so poznani naslednji podatki: neposredni materialni stroški 10,- din neposredni osebni dohodki 15.- din spremenljivih del splošnih stroškov (z vključenim oblikovanjem sklada skupne porabe ter prispevki in davki iz dohodka, povezanimi s spremenljivim delom vračuna¬ nega dohodka) 5.- din - 59 V novem letu se ne spremeni raven nabavnih cen, niti potre¬ ba po dotedanjem poslovnem izidu. Problemi: 1. Kakšna naj bo okvirna prodajna cena količinske enote X, če ob uvedbi te proizvodnje organizacija združenega dela ne poveča izrabo svojih zmogljivosti, temveč sorazmerno zmanjša proizvodnjo drugih vrst proizvodov? 2. Kakšna je lahko najnižja prodajna cena koli inske enote X, če ob uvedbi te proizvodnje organizacija združenega dela ohrani staro dejavnost v nezmanjšanem obsegu? - 6,0 - D- 6 POSTAVLJANJE OKVIRNE PRODAJNE CENE OB VSEH POZNANIH STROŠKIH Lastna cena I proizvoda vključuje materialne stroške, amorti¬ zacijo, programirane osebne dohodke, druge programirane obvez¬ nosti iz dohodka ter programirane prispevke in davke iz do¬ hodka za pokritje programiranih osebnih dohodkov in drugih programiranih obveznosti iz dohodka. Pri količi ski enoti X znaša 400.- din ter vključuje 250.- din programiranih osebnih dohodkov, ki so deloma ob začetku ugotovljeni kot neposredni stroški, deloma pa na proizvod prenešeni kot splošni strošek; prav tako vključuje tudi 6.- din obresti od kreditov, ki od¬ padejo na proučevani proizvod. Proučevana organizacija združenega dela proizvede letno 10.000 količinskih enot proizvoda X. Obratna sredstva, ki so povezana s to proizvodnjo, imajo koeficient obračanja 4. Ne¬ odpisana vrednost osnovnih sredstev, ki so povezana s to pro¬ izvodnjo, znaša 1,200.000.- din, vendar je od njihovih izrab¬ ljenih zmogljivosti le 20 % izrabljenih pri proizvodnji X, medtem ko so ostale izrabljene pri proizvodnji drugih vrst proizvodov. Poslovna sredstva, ki so angažirana pri proizvod¬ nji X, je organizacija združenega dela pridobila z 600.000.- din bančnega kredita, ostanek pa je že pokrit s poslovnim skladom. Prispevki in davki iz dohodka, ki niso vključeni že v lastni ceni I. se obračunavajo z 10 % od razlike med prodajno ceno in lastno ceno I. Oblikovanje sklada skupne porabe pa z 10 % od osebnih dohodkov. 61 - Problemi: 1. Kakšna naj bo okvirna prodajna cena količinske enote X, če organizacija združenega dela v letnem merilu načrtuje pri celotni proizvodnji vseh vrst proizvodov osebne do¬ hodke v znesku 8,000.000.- din in akumulacijo 700.000.- din, v okviru prodajne cene količinske enote proizvoda pa želi vzpostaviti še 8 % rezervo od lastne cene II za popuste ? 2. Kakšna naj bo okvirna prodajna cena količinske enote X, če organizacija združenega dela v letnem merilu načrtuje stroške v znesku 18,000.000.- din (od tega 8,000.000.- din za osebne dohodke), ki so nato porazdeljeni v okvir lastne cene I celotne proizvodnje, ves načrtovani dobiček, ki naj med drugim omogoča 700.000.- din akumulacije, pa razporeja po proizvodih sorazmerno z njihovo lastno ceno I? Okvirna prodajna cena naj obsega tudi 8 % rezerv od lastne cene II za popuste. 3. Kakšna naj bo okvirna prodajna cena količinske enote X, če želi organizacija združenega dela doseči 10 % akumula¬ cijo od poslovnega sklada ter to upoštevati tudi pri vsaki vrsti proizvodov posebej? Okvirna prodajna cena pa naj obsega še 8 % rezerv od lastne cene II za popuste. 4. Kakšna naj bo okvirna prodajna cena količinske enote X, če je le sicer njegova lastna cena II izračunana tako kot pri 3- problemu, toda prodajna cena mora vključevati poleg 8 % rezerve za popuste pri tem proizvodu še pokritje pri¬ manjkljaja prodajne cene pri drugih proizvodih, pri katerih kalkdlativno ugotovljenih prodajnih cen ni mogoče doseči na trgu, medtem ko pri prodajni ceni proizvoda X ni omejitev? Pri celotni letno načrtovani proizvodnji drugih vrst proizvodov znaša primanjkljaj, ki bi ga bilo treba pokriti s celotno letno načrtovano količino proizvodov X 165.000.- din. 6-2 - D - 7 POSTAVLJANJE PRODAJNE CENE OB TRŽNIH OMEJITVAH Proučevana organizacija združenega dela proizvaja proizvode Y. V zvezi s to proizvodnjo ima stalne stroške 600.000.- din mesečno; ti zajemajo večino splošnih materialnih stroškov, amortizacije, splošnih osebnih dohodkov, obveznosti iz do¬ hodka ter tiste prispevke in davke iz dohodka, ki so obraču¬ nani od stalnega dela splošnih osebnih dohodkov in obvezno¬ sti iz dohodka. Osebni dohodki v tem okviru znašajo 200.000.- din. Vsaka količinska enota proizvod^ Y pa povzroča spremen¬ ljive stroške 120.- din, ki sestoje iz neposrednih materialnih stroškov,neposrednih osebnih dohodkov, spremenljivega dela splošnih stroškov ter tistih prispevkov in davkov iz dohodka, ki so obračunani od spremenljivega dela osebnih dohodkov. Osebni dohodki v tem okviru znašajo 50.- din. Oblikovanje sklada skupne porabe ni vključeno med stalne in spremenljive stroške, obračunava se pa z 10 % od osebnih dohodkov. Prodajna cena količinske enote je 18 0. — din. Sedanji obseg proizvodnje in prodaje je 12.000 količinskih enot proizvoda Y mesečno, s čimer so 60 % izrabljene zmoglji¬ vosti, ki so povezane z nastankom stalnega dela stroškov. Dosedanje povpraševanje ne omogoča povečati količinski obseg proizvodnje in prodaje ob dani prodajni ceni. 63 - Problemi: 1. Ker organizacija združenega dela ni zadovoljna z doseda¬ njim mesečnim poslovnim izidom, proučuje možnost, da bi ga povečala z dvigom prodajne cene za 200.- din, vendar pri takšni ceni lahko računa le s prodajo 9-000 količin¬ skih enot mesečno; proučuje pa tudi drugo možnost, po kateri bi v primeru znižanja prodajne cene na 160.— din lahko prodala 15.000 količinskih enot mesečno. Za katero različico naj se odloči? 2. Ker organizacija združenega dela ni zadovoljna z doseda¬ njim mesečnim poslovnim izidom, proučuje možnost, da bi ga povečala z dvigom prodajne cene na 200.- din, čeprav bo zaradi tega povpraševanje padlo, ali pa z znižanjen prodajne cene na 160.- din, pri čemer računa z dvigom povpraševanja. Kakšne količine bo lahko prodala ob spre¬ menjenih cenah, ni poznano. Katera različica se organiza¬ ciji združenega dela izplača, če se ukvarja s proizvoonjo dnevnih potrebščin, pri katerih je koeficient cenovne prožnosti povpraševanja - 1 in katera, če se ukvarja £ kulturnimi dobrinami, ker je koeficient cenovne prožnosti povpraševanja - 3? 3. Ker organizacija združenega dela ni zadovoljna z doseda¬ njim mesečnim poslovnim izidom, proučuje možnost, da bi ob nespremenjeni prodajni ceni z gospodarsko propagando povečala povpraševanje po proizvodih Y ter s tem njihovo prodajo in proizvodnjo. Za koliko se mora najmanj poveča¬ ti povpraševanje, da bi bili kriti stroški gospodarske propagande, ki znašajo 150.000.- din? D - 8 - M - PRODAJA ALI NADALJEVANJE Z VIŠJO STPOPNJO PROIZVODNJE Proučevana organizacija združenega dela proizvaja med drugim 1.000 količinskih enot proizvoda A z lastno ceno 500.- din in prodajno ceno 550.- din. Lastna cena I pri tem vključuje materialne stroške, amortizacijo, programirane osebne dohod¬ ke, programirane obveznosti iz dohodka ter prispevke in davke iz dohodka v zvezi z vračunanim dohodkom; pri tem znašajo programirani osebni dohodki 200.- din. Od njih v okviru lastne cene I ni obračunano 10 % oblikovanje sklada skupne porabe, ker mora biti pokrito iz razlike med prodajno ceno in lastno ceno I; prav tako še niso obračunani 10 % prispev¬ ki in davki iz ostanka dohodka, ki je opredeljen ravno z razliko med prodajno ceno in lastno ceno I. Iz proizvoda A je mogoče v nadaljnji stopnji proizvesti proizvod B, vendar se pri tem pojavljajo dodatni neposredni materialni stroški 50.- din in neposredni osebni dohodki 100.- din,medtem ko je koeficient dodatka spremenljivega dela splošnih materialnih stroškov in amortizacije na nepo¬ sredne osebne dohodke 0,05 in stalnega dela splošnih materi¬ alnih stroškov z amortizacijo 0,15, koeficient dodatka spre¬ menljivega dela splošnih osebnih dohodkov na neposredne osebne dohodke 0,05 in njihovega stalnega dela 0,20 ter koeficient dodatka drugih obveznosti iz dohodka na neposredne osebne dohodke, ki so vse stalnega značaja, 0,05 pri načrtova¬ nem obsegu letne dejavnosti. Proizvod B je mogoče prodajati po prodajni ceni 730.- din. 65 - Problemi: 1. Ali naj proučevana organizacija združenega dela prodaja proizvode A ali naj iz njih proizvede in nato prodaja le proizvode B, če ima za to na razpolago potrebne zmoglji¬ vosti, ki bi sicer ostale neizrabljene? 2. Ali naj proučevana organizacija združenega dela prodaja proizvode A ali naj iz njih proizvede in nato prodaja proizvode B, če lahko to dodatno proizvodnja k že obsto¬ ječi izvede le po nakupu novega stroja, ki v posameznem razdobju povzroči stalne stroške 10.000.- din? 3. Ali naj proučevana organizacija združenega dela prodaja proizvode A ali naj iz njih proizvede in nato prodaja proizvode B, če mora zaradi tega zmanjšati obseg proiz¬ vodnje proizvodov C, ki so v času, ki je potreben za pretvorbo proizvodov A v proizvode B in ki bi bil iz¬ gubljen, omogočali prihodke 200.000.- din,povzročali pa spremenljive stroške (vključno z oblikovanjem sklada skupne porabe in ustreznim delom prispevkov in davkov iz dohodka) 170.000.- din, od tega 100.000.- din neposred¬ nih osebnih dohodkov, ter pokrivali stalne stroške (vključ¬ no z oblikovanjem sklada skupne porabe in ustreznega dela prispevkov in davkov iz dohodka) po veljavnih koeficientih dodatka? - 66 - D - 9 ODLOČITEV O IZVOZU Proučevana organizacija združenega dela med drugim v obra¬ čunskem razdobju prodaja na domačem trgu 5.000 količinskih enot določenega proizvoda po ceni 30.000.- din. Lastna ce¬ na I tega proizvoda znaša 28.500,- din ter je sestavljena iz materialnih stroškov, amortizacije, osebnih dohodkov, obveznosti iz dohodka ter 10 % prispevkov in da kov v zvezi z vračunanim dohodkom; osebni dohodki v tem okviru znašajo 14.000.- din (variator 0,5) ter so podlaga za izračun 10 % odvajanja v sklad skupne porabe. Pri proizvodnji za potrebe domačega trga niso izrabljene vse razpoložljive zmogljivo¬ sti, ki jih sicer ni mogoče izrabiti za proizvodnjo kake druge vrste proizvodov. Na zunanji trg bi organizacija združenega dela lahko izvo¬ zila 2.500 kosov v istem obračunskem razdobju, vendar bi pri tem dosegla prodajno ceno 21.000.- din za količinsko eno¬ to, kar je- aa 1 .000.- din manj od nove povprečne lastne cene I povečane količine proizvodnje dane vrste. Problemi : 1. Ali se ob navedenih okoliščinah izplača proizvesti še 2.500 kosov za izvoz, če se pri tem ne pojavlja posebna potreba po devizni^feredstvih? 2. Kje je spodnja meja za prodajno ceno na tujem trgu? D 10 - 6 ? - "PLANET", INOZEMSKA ZASTOPSTVA Delovna organizacija "Planet" se ukvarja z zastopanjem tujih firm, ki proizvajajo avtomobile in rezervne dele za avtomobile. Kot zastopniška organizacija ima s pogodbami določeno provizijo od prodanega blaga, ki je pred tem v konsignacijskih skladiš¬ čih. To blago je last firm, ki jih zastopa, proda pa ga lahko le za devizna sredstva. V preteklosti je ugotavljala le, kolikšen je njen dohodek in presežek dohodka (dobiček) v celoti, ni pa bilo poznano, v ko¬ likšnem obsegu se pojavlja pri zastopanju posamezne tuje firme. Kasneje pa je organe upravljanja začelo zanimati tudi to vpra¬ šanje. Zato je bila vzpostavljena ločena evidenca stroškov za naslednje enote: zastopstvo A zastopstvo B zastopstvo C zastopstvo D uprava Ob koncu aprila je bil sestavljen naslednji obračun uspeha za prvo tromesečje: Enota Realizirana provizija Stroški Presežek dohodka Stroški uprave so bili nato razporejeni v sorazmerju s kal- kulativnimi osebnimi dohodki na zastopstva A, B, C in D. Po tej razporeditvi je obračun uspeha izgledal takole: Organi upravljanja so na podlagi tega obračuna uspeha pričeli diskusijo, v kateri je prevladalo mišljenje, da ne kaže obdrža¬ ti zastopstva D, ker ustvarja izgubo. Vendar so za vsak primer le imenovali posebno komisijo za kontrolo podatkov, ki jih je predložilo računovodstvo. Komisija je bila sestavljena iz strokovnih ljudi v komerciali in računovodstvu. Po daljšem in natančnem pregledu je komisija ugotovila, da je stanje v obračunu uspeha za I. tromesečje prikazano povsem pravilno. Zato so organi upravljanja končno sprejeli sklep, da se zastopstvo D ukine, ker je pač bolje zožiti dosedanji obseg poslovanja, kot pa dopuščati izgube, ki bi jih morale pokri¬ vati druge enote . Problemi : 1. Kako bi opredelili problem, s katerim se je srečala delovna organizacija? 2. Kaj sodite o reševanju tega problema? D - 11 69 "ISU", INDUSTRIJA SVINJSKEGA USNJA ISU je industrijska delovna organizacija z naslednjim registri ranim poslovnim predmetom: predelava svinjskih kož in z njo po vezan nakup svinjskih kož na domačem trgu, uvoz svinjskih kož, prodaja usnja na domačem trgu in izvoz usnja. Delovna organizacija izkorišča kapacitete svojih strojev samo s 50 %, ker ne more dobiti dovolj svinjskih kož na domačem trgu, medtem ko so možnosti uvoza zaradi težav v pogledu deviz prav tako omejene. V svojih letnih planih navadno predvideva, da bo nabavila cca 5.000 ton surovih kož in da bo iz njih iz¬ delala cca 1 milijon m 2 usnja. Asortiment gotovih proizvodov pa iz leta v leto spreminja, ker se prilagaja povpraševanju na trgu in tamkaj dosegijivimcenam. Za proučevano leto je po¬ stavila naslednji plan proizvodnje: Najugodnejši presežek dohodka je mogoče doseči pri zgornjem usnju, tj. oblačilnem in obutvenem velurju. Toda za takšno usnje so potrebne tudi najbolj kvalitetne surovine. Teh pa v večjih količinah ni mogoče nabaviti niti na domačem niti na tujem trgu. Uvožene svinjske kože imajo navadno še slabšo kvaliteto kot domače. Pri galanterijskem usnju niso več potrebne tako kvalitetne surovine kot pri zgornjem usnju. Vendar je povpraševanje po njem v zadnjem času upadlo. Zato je raje dvignilo proizvodnjo usnja za podloge, po katerem je povpraševanje izredno veliko in tudi prodajne cene primerne. Pri proizvodnji usnja za pod¬ loge je mogoče uporabljati najslabše surovine (nečisto lice, Svinjsko zgornje usnje Svinjsko galanterijsko usnje Usnje za podloge Cepijenec 534.000 132.000 255.600 84.000 1 . 005.600 70 - strgane kože, ubodi, rezi, zarasle in odprte hraste, groba struktura lične strani itd.). Realne možnosti za povečanje planirane proizvodnje zaenkrat obstajajo le pri usnju za podloge. Seveda bi pa lahko povečala proizvodnjo usnja za podloge le, če bi povečala uvoz nekvali¬ tetnih surovin, saj na domačem trgu niti te niso dosegljive v večjih količinah, kot so tiste, ki jih je že upoštevala v planu nabave. Povečan uvoz nekvalitetnih surovin pa bi bil izvedljiv le, če bi iz njih izdelano usnje za podloge izvozila in si s tem pridobila potrebna devizna sredstva. Kalkulacija lastne cene 1 m 2 usnja za podloge, izhajajoč iz planiranega obsega proizvodnje za proučevano leto, je naslednji: N din Surovina 17,00 Pomožni material 3,50 Izdelavni osebni dohodki 2,50 Režijski stroški - variabilni 3,00 Variabilni stroški na m 2 26,00 Režijski stroški - fiksni 6,50 Lastna cena 1 m 2 32,50 Povpr.dosež.prod .cena (dom. trg) 36,00 Presežek dohodka na m 2 3,50 Pri povečanju letne proizvodnje za 10 %, tj. od cca 1 milijona m 2 usnja na cca 1,1 milijon m 2 usnja, ne bi bile potrebne nikake dodatne investicije. Zato bi se pa tudi fik¬ sni stroški na 1 m 2 usnja znižali, in sicer v primeru usnja za podloge takole: 6,50 N din/m 2 pri skupni količini 1 milijon m 2 usnja - 5,91 N din/m 2 pri skupni količini 1,1 milijon m 2 usnja 0,59 N din/m 2 - 71 Lastna cena proizvedenega m 2 usnja za podloge bi torej bila nižja. Prodajna služba pa je ugotovila, da bi pri izvozu povečane količine usnja za podloge bilo možno doseči v povprečju le prodajno ceno 28,00 N din/m 2 . Problemi: 1. S kakšnim problemom se delovna organizacija srečuje? 2. Kaj predlagate? D 12 72 - "INDEL", INDUSTRIJA ELEKTROMEHANIKE Delovna organizacija "Indel" se ukvarja z dvema tipoma proizvodnje: a) s serijsko proizvodnjo na zalogo b) z individualno proizvodnjo po naročilu kupcev. Serijska proizvodnja na zalogo je uvedena pri tistih proizvo¬ dih, ki jih je stalno mogoče prodajati preko trgovine na debelo in drobno. Ta tip proizvodnje zahteva analizo tr^a in plan prodaje za posamezna časovna razdobja. Na podlagi plana prodaje so sestavljeni plan proizvodnje, plan nabave in plan potrebnih strojnih zmogljivosti. Tehnološki postopki so dokaj stabilni in se spreminjajo samo ob spremembah proizvodnega programa ali bistvenih spremembah samega proizvoda. Drugače je pri individualni proizvodnji po naročilu kupcev. Ta tip proizvodnje otežkoča planiranje, povzroča težave pri nabavi materiala in pri zasedbi strojnih zmogljivosti. Včasih so nekatere strojne zmogljivosti slabo izrabljene, medtem ko se po drugi strani že pojavljajo ozka grla. Slabo izrabljene zmogljivosti pomenijo med drugim tudi slabo izrabo delovnega časa tamkajšnjih delavcev, medtem ko je ozka grla mogoče premagovati z zvedbo novih izmen ali z nadurnim delom, kar povečuje stroške. Usklajevanje individualne proizvodnje s serijsko povzroča še posebne težave. Pri terminiranju je namreč treba upoštevati pravilno zaporedje operacij in zasedbo strojev s proizvodi serijske proizvodnje. Ker so pa nekateri stroji pretežno name¬ njeni individualni proizvodnji in nimajo povsem izrabljenih zmogljivosti, sprejema delovna organizacija tudi naročila za razne proizvodne storitve. S proizvodnimi storitvami je mišljeno izvajanje določenih tehnoloških faz, izdelovanje polproizvodov ali delov no po¬ sebnem naročilu zunanjega naročnika, kar ne spada v okvir individualne proizvodnje, ali pa zgolj izvrševanje raznih popravil. - 73 Naročilnice za takšna dela se zbirajo pri referentu za proiz¬ vodne storitve. Ta najprej ugotovi, ali so na razpolago neiz¬ rabljene strojne zmogljivosti, ki so potrebne za izvršitev na¬ ročila. Če ugotovi, da so na razpolago, naročilo sprejme. V nasprotnem primeru ga odkloni. Na podlagi naročilnice nato izpiše nalog za proizvodno storitev in ga skupaj z materialom preda ustrezni delavnici. Ko je delo končano, dostavi kontrola vse kose v odpremo, nalog za proizvodno storitev pa vrne refe¬ rentu. Na nalog je delavnica že pred tem vpisala, koliko ur je bilo vloženih v proizvodno storitev in koli,o je bilo porab¬ ljenega materiala. Na podlagi teh podatkov in podatka o planiranih stroških pro¬ duktivne ure na stroškovne mu mestu, ki je delo opravilo, izdela kalkulant kalkulacijo lastne in prodajne cene opravljene proiz¬ vodne storitve . Lastna cena proizvodne storitve ima naslednjo strukturo: stroški izdelavnega materiala + stroški dela Stroški dela so zmnožek porabljenega delovnega časa in plani¬ ranih stroškov produktivne ure na stroškovnem mestu, ki je delo opravilo. Planirani stroški produktivne ure so zasnovani na povprečni izrabi strojnih zmogljivosti pri redni proizvodnji na posameznem stroškovnem mestu, mestu A sestavljeni takole: Stroškovno mesto A 1 . Izdelavni,. osebni dohodki 2. Režijski osebni dohodki str. 3- Amortizacija 4. Investicijsko vzdrževanje 5. Posebno orodje 6. Električna energija 7. Pomožni material 8 . Drugi stroški Tako so npr. na stroškovnem Planirani stroški produk- tivnostne ure v N din 3,19 mesta 1,14 1,07 0,86 0,03 0,35 0,83 0,63 Stroški stroškovnega mesta 8,10 - 74 - 9. Medobratne storitve 1,24 10. Preneseni stroški delovne enote 1,54 11. Preneseni stroški drugih del. enot 3,09 12. Stroški uprave 2,43 Prenešeni stroški iz drugih enot 8,30 Skupni stroški produktivne ure na stroškovnem mestu 16,40 Če planirane stroške produktivne ure na stroškovnem mestu A razčlenimo na fiksni in variabilni del, dobimo naslednji pregled: Stroškovno mesto A Planirani Planirani stroški pro- fiksni stro- duktivne ure ški produkt, v N din ure v N din Planirani varia¬ bilni stroš.prod. ure v N din Skupni stroški prod. ^ ure na strošk.mestu 9,99 6,41 - 75 Ko kalkulant po že opisani poti ugotovi lastno ceno opravljene proizvodne storitve, prišteje še določen dobiček in dobi prodajno ceno. Število naročil za razne proizvodne storitve čedalje bolj pada, čeprav bi z njimi delovna organizacija želela izboljšati izkoriščanje svojih strojnih kapacitet. Problemi: 1. Kako bi opredelili problem, s katerim se srečuje delovna organizacija? 2. Kakšno rešitev predlagate? E 1 - 76 - UGOTAVLJANJE POTREBNEGA ZNESKA OBRATNIH SREDSTEV Proučevana temeljna organizacija uporablja materiale X, Y in Z. V preteklem letu je pri 60 milionih din porabljenega materiala X znašala njegova povprečna zaloga 5 milionov din, pri materia¬ lu Y je v preteklem letu bilo razmerje med nabavno vrednostjo porabljenih količin in povprečnimi zalogami 30 milionov din: 3 milione din, pri materialu Z pa 20 milionov din: 2,1 milionov din. V novem razdobju v zvezi s tedaj načrtovano dejavnostjo predvideva 90 milionov din stroškov materiala X, 20 milionov din stroškov materiala Y in 10 milionov din stroškov materiala Z. Ukvarja se pa s proizvodnjo proizvodov A in B. V preteklem letu so znašali stroški dokončane proizvodnje A (brez amortizacije) 164 milionov din in dokončane proizvodnje B 33,75 milionov din, medtem ko so ti stroški v povprečni nedokončani proizvodnji A znašali 6,3 milionov din,v povprečni nedokončani proizvodnji B 1,47 milionov din. V novem razdobju se v zvezi s tedanjo proizvodnjo predvideva 210 milionov din tovrstnih stroškov v zvezi s proizvodi A in 83,4 milionov din v zvezi s proizvodi B, po predračunu pa znašajo toliko tudi tovrstni stroški v prodanih količinah. Koeficient obračanja zalog proizvodov A je v preteklem letu znašal 22 in pri proizvodih B 26. V novem razdobju je načrtovana prodajna vrednost prodanih proizvodov 300 milionov din ter plačilo v 15 dneh po prodaji. Vprašanja: 1. Kakšen je načrtovani znesek obratnih sredstev? 2. Kako je mogoče financirati ta znesek obratnih sredstev': 3. Kakšne probleme vidite v zvezi s podatki, na katerih je zasnovan izračun potrebnega zneska obratnih sredstev? E - 2 - 77 * PREOBLIKOVANJE SREDSTEV Novo ustanovljena temeljna organizacija je začela 1.1. svoje poslovanje s pomočjo kredita 150 milionov din, katerega sred¬ stva je vložila v zgradbe v znesku 50 milionov din in v opremo 50 milionov din, medtem ko je ostanek na razpolago še v denar¬ ni obliki. Obseg proizvodnje je v vsakem mesecu enak, proizvodnja, na kateri je začeto delo v posameznem mesecu je šele čez mesec dni prodana. Stroški se pojavljajo v enakem znesku vsak mesec. Amortizacija je računana z 1,2 % letno od zgradb ter z 12 % letno od opreme. Materialni stroški se pojavljajo samo v zvezi s porabljenimi količinami materiala v znesku 10 milionov din mesečno. Osebni dohodki za opravljeno delo v posameznem mesecu so obračunani z 10 milioni din. Obresti od dobljenega kredita so računana z 12 % letno, kredit pa ostane do konca leta nespremenjen. Druge obveznosti iz dohodka, ki niso odvisne od njegovega konč¬ nega zneska ali pa jih je treba obračunati preje kot je mogoče pokriti osebne dohodke in obresti,znašajo mesečno 2,95 milionov din. V zalogah proizvodov in nedokončani proizvodnji se zaustav¬ ljajo tudi vračunane sestavine prihodnjega dohodka, ki so akontirane ne glede na njegov končni obračun. Kupci poravnajo račun za kupljene proizvode v 15 dneh, kar pomeni, da vsa prodajna vrednost prodanih proizvodov že soobli¬ kuje dohodek; prodajna cena je za 20 % višja od prvotno upošte¬ vanih stroškov. V začetku poslovanja so vzpostavljene normalne zaloge materiala z vrednostjo 10,55 milionov din, tako da so kasneje mesečno po¬ rabljene količine enake tedaj dodatno nabavljenim količinam;, dobaviteljem so kupljene količine plačane takoj, tako da se do njih ne pojavlja nikaka obveznost, vrednost zalog pa je krita v okviru dobljenega kredita za obratna sredstva. - 78 - Vse obveznosti iz dohodka, vključno z obrestmi in osebnimi do¬ hodki, ki so v posameznem mesecu obračunane, so tedaj tudi po¬ ravnane . Vprašanja: 1. Kakšne poenostavitve vidite v izhodiščnih podatkih? 2. Kolikšni so stroški v januarju, februarju, marcu in nato v vsakem naslednjem mesecu? 3. Kolikšni so prejemki in kolikšni izdatki v januarju, febru¬ arju, marcu in nato vsak mesec? 4. Kolikšna je vrednost zaloge proizvodov (in nedokončane proiz¬ vodnje) 1. februarja, 1. marca, 1. aprila in nato ob začetku vsakega meseca? 5. Kolikšna je neodpisana vrednost osnovnih sredstev 1.februarja, 1. marca, 1. aprila in nato ob začetku vsakega naslednjega meseca ? 6. Sestavi bilanco stanja 1. februarja, 1. marca, 1. aprila in nato ob začetku vsakega naslednjega meseca; 7. Za koliko se povečajo sredstva od 1. januarja do 1. februarja od 1. februarja do 1. marca, od 1. marca do 1. aprila in nato vsak mesec in zakaj? Kako se temu ustrezno povečajo obveznosti do virov sredstev? 8. Kakšen je dohodek v januarju, februarju, marcu in nato vsak mesec ter kako je razdeljen? E - 3 79 - PREOBLIKOVANJE SREDSTEV - VPLIV OBSTOJA TEKOČIH OBVEZNOSTI V ZVEZI Z DANIMI SREDSTVI Ob drugih nespremenjenih okoliščinah kot so poznane v primeru E-2 obstajajo obveznosti do dobaviteljev materiala v povpreč¬ nem znesku, ki ustreza polovici mesečno kupljenih količin. Dodatno pa ob koncu vsakega meseca obstajajo še obveznosti iz osebnih dohodkov, ki so poravnane v prvi tretjini naslednjega meseca . Vprašanja: 1. Kako ocenjujete realnost zgornjih predpostavk? 2. Kolikšni so stroški v januarju, februarju, marcu in nato v vsakem naslednjem mesecu? 3. Kolikšni so prejemki in kolikšni izdatki v januarju, febru¬ arju, marcu in nato vsak mesec ter kakšna je plačilna zmož¬ nost proučevane temeljne organizacije? 4. Kolikšna je vrednost zaloge proizvodov (in nedokončane pro¬ izvodnje) 1. februarja, 1. marca, 1. aprila in nato ob za¬ četku vsakega meseca? 5. Kolikšna je neodpisana vrednost osnovnih sredstev 1.februar¬ ja , 1. marca, 1. aprila in nato ob začetku vsakega naslednje¬ ga meseca? 6. Sestavi bilanco stanja 1. februarja, 1. marca, 1. aprila in nato ob začetku vsakega naslednjega meseca? 7. Za koliko se povečajo sredstva v januarju, februarju, marcu, itd. ter zakaj? Kako se temu ustrezno povečajo obveznosti do virov sredstev? 8. Kakšen je dohodek v januarju, februarju, marcu in nato vsak mesec ter .kako je razdeljen? 9. Kakšni so vaši predlogi v zvezi s financiranjem te temeljne organizacije? E - 4 - 80 PREOBLIKOVANJE SREDSTEV - VPLIV UKINITVE AKONTACIJ OBVEZNOSTI IZ DOHODKA V začetnem primeru E-2 so ne glede na trenutek, v katerem je pridobljen dohodek, vedno sproti obračunani osebni dohodki za opravljeno delo, obresti za dobljene kredite, a tudi druge obveznosti iz dohodka,ki niso odvisne od njegovega dejanskega zneska (npr. zavarovalne premije, stroški plačilnega prometa) ali so pa pogoj za pokritje osebnih dohodkov in obresti (npr. ustrezni del prispevkov in davkov iz dohodka). Sedaj pa prou¬ čujemo posledice ukinitve kakršnihkoli akontacij iz naslova prihodnjega dohodka; niso več obračunani in plačani nikaki osebni dohodki dokler dohodek ni pridobljen, niso obračunane in plačane nikake obveznosti iz dohodka vključno z obrestmi, dokler dohodek ni pridobljen, ne pojavljajo se torej nikake tekoče obveznosti izven razporejanja ostvarjenega dohodka. Vprašanja: 1. Kako ocenjujete realnost zgornjih predpostavk? 2. Kolikšni so stroški v januarju, februarju, marcu in nato v naslednjem mesecu? 3. Kolikšni so prejemki in kolikšni izdatki v januarju,februar¬ ju , marcu in nato vsak naslednji mesec ter kako ocenjujete ob drugih nespremenjenih okoliščinah plačilno zmožnost te¬ meljne organizacije? 4. Kolikšna je vrednost zaloge proizvodov (in nedokončane proiz¬ vodnje) 1. februarja, 1.marca, 1. aprila in nato ob začetku vsakega naslednjega meseca? 5. Kolikšna je neodpisana vrednost osnovnih sredstev 1.februarja 1. marca, 1. aprila in nato ob začetku vsakega naslednjfga me seča? - 8;v 6. Sestavi bilanco stanja 1. februarja, 1. marca, 1. aprila in nato ob začetku vsakega naslednjega meseca! 7. Za koliko se povečajo sredstva v januarju, februarju, marcu itd. ter zakaj? Kako se temu ustrezno povečajo obveznosti do virov sredstev? 8. Kakšen je dohodek v januarju, februarju, marcu in nato vsak nadaljnji mesec ter kako je razdeljen? 9. Kakšni so vaši predlogi v zvezi s financiranjem te temeljne organizacije ? E - 5 82 - PREOBLIKOVANJE SREDSTEV - VPLIV NEZADOSTNEGA DOLGOROČNEGA KREDITA ZA ZAČETNA OBRATNA SREDSTVA V začetnem primeru E-2 je upoštevan’ normalen znesek obratnih sredstev 50 milionov din, ki ga skupaj z začetnimi osnovnimi sredstvi 100 milionov din omogoča kredit, ki je dobljen po obrestni meri 12 % letno. Sedaj pa ob drugih nespremenjenih okoliščinah dana temeljna organizacija lahko računa le s kreditom 135 milijonov din, ki ga dobi po obrest i meri 13,33 %. Vprašanja: 1 . Kako ocenjujete realnost zgornjih predpostavk? 2. Kolikšni so stroški v januarju, februarju, marcu in nato v vsakem naslednjem mesecu? 3- Kolikšni so prejemki in kolikšni izdatki v januarju, febru¬ arju, marcu in nato vsak naslednji mesec ter kako ocenjujete ob drugih nespremenjenih okoliščinah plačilno zmožnost te¬ meljne organizacije? 4. Kolikšna je vrednost zaloge proizvodov (in nedokončane pro¬ izvodnje) 1. februarja, 1. marca, 1. aprila in nato ob začet¬ ku vsakega naslednjega meseca? 5. Kolikšna je neodpisana vrednost osnovnih sredstev 1.februarja, 1. marca, 1. aprila in nato ob začetku vsakega naslednjega meseca ? 6. Sestavi bilanco stanja 1. februarja, 1. marca, 1. aprila in nato ob začetku vsakega naslednjega meseca! 7. Za koliko se povečajo sredstva v januarju, februarju, marcu itd. ter zakaj? Kako se temu ustrezno povečajo obveznosti do virov sredstev? 8. Kakšen je dohodek v januarju, februarju, marcu in nato vsak nadaljnji mesec ter kako je razdeljen? 9. Kakšni so vaši predlogi v zvezi s financiranjem te temeljne organizacije? E - 6 - 83 “ PREOBLIKOVANJE SREDSTEV - VPLIV POVEČANJA ZALOG IN/ALI TERJATEV OB NESPREMENJENEM OBSEGU POSLOVANJA V začetnem primeru E-2 so zaloge proizvodov v mesecu dni po za¬ četku proizvodnje ze prodane in kupci v 15 dneh poravnajo račune za njim dobavljene proizvode. V sedanjem primeru pa se ob drugih nespremenjenih okoliščinah podaljša ciklus od začetka proizvod¬ nje do prodaje na 2 meseca, kupci pa postanejo slabši plačniki in poravnajo račune za njim dobavljene proizvode šele čez mesec dni. Vprašanja: 1 . Kako ocenjujete realnost zgornjih predpostavk? 2. Kolikšni so stroški v januarju, februarju, marcu in nato v vsakem naslednjem mesecu? 3. Kolikšni so prejemki in kolikšni izdatki v januarju, febru¬ arju, marcu in nato vsak naslednji mesec ter kako ocenjujete ob drugih nespremenjenih okoliščinah plačilno zmožnost te¬ meljne organizacije? 4. Kolikšna je vrednost zaloge proizvodov (in nedokončane pro¬ izvodnje) 1. februarja, 1. marca, 1. aprila in nato ob za¬ četku vsakega naslednjega meseca? 5. Kolikšna je neodpisana vrednost osnovnih sredstev 1.februar¬ ja , 1. marca, 1. aprila in nato ob začetku vsakega naslednje¬ ga meseca? 6. Sestavi bilanco stanja 2. februarja, 1. marca, 1. aprila, in nato ob začetku vsakega naslednjega meseca? 7. Za koliko se povečajo sredstva v januarju, februarju, marcu itd. ter zakaj? Kako se temu ustrezno povečajo obveznosti do virov sredstev? 8. Kakšen je ..dohodek v januarju, februarju, marcu in nato vsak nadaljnji mesec ter kako je razdeljen? 9. Kakšni so vaši predlogi v zvezi s financiranjem te temeljne organizacije? E-7 - 84 PREOBLIKOVANJE SREDSTEV - VPLIV NAKUPA DODATNIH OSNOVNIH SREDSTEV / Dodatno k izhodiščnim podatkom v primeru E-2 je treba upošte¬ vati še to, da proučevana temeljna organizacija v mesecu februarju kupi novo osnovno sredstvo za 10 milijonov din, ki ga potrebuje pri svoji upravni dejavnosti ter neposredno ne vpliva na obseg proizvodnje. Za nakup tega osnovnega sredstva ne dobi kredita. Vprašanja: 1. Kolikšni so stroški v januarju, februarju, marcu in nato v vsakem naslednjem mesecu? 2. Kolikšni so prejemki in kolikšni izdatki v januarju, feb¬ ruarju, marcu in nato vsak naslednji mesec ter kako ocenju¬ jete ob drugih nespremenjenih okoliščinah plačilno zmožnost temeljne organizacije? 3. Kakšen je dohodek v januarju, februarju, marcu itd. ter kako je razdeljen? 4. Sestavi bilanco stanja 1. februarja, 1. marca, 1.aprila in nato ob začetku vsakega naslednjega meseca! 5. ' Za koliko se povečajo sredstva v januarju, februarju, marcu itd. ter zakaj? Kako temu ustrezno povečajo obveznosti do virov sredstev? 6. Kakšni so vaši predlogi v zvezi s financiranjem te temeljne organizacije ? E - 8 - 85 - PREOBLIKOVANJE SREDSTEV - VPLIV POVEČANEGA OBSEGA POSLOVANJA Dodatno k izhodiščnim podatkom v primeru E-2 je treba upošte¬ vati še to, da začetna osnovna sredstva omogočajo večjo proiz¬ vodnjo kot je prvotno zamišljena in tudi trg omogoča že takoj ob začetku povečanje obsega proizvodnje za 40 % nad tistim, ki je bil prvotno zamišljen. Zaradi tako povečanega obsega dejav¬ nosti se povečajo mesečni materialni stroški za 40 %, osebni dohodki za 30 % in druge obveznosti iz dohodka za 26,06 % med¬ tem ko ostanejo amortizacija in obresti v mesečnem znesku ne¬ spremenjene . Prvotno načrtovana poraba materiala X je bila ra¬ čunana z 90 milioni din, materiala Y z 20 milioni din in mate¬ riala Z z 10 milijoni din, medtem ko znaša koeficient obračanja zalog materiala X 12, materiala Y 10 in materiala Z 9,5. Vprašanja: 1. Kako ocenjujete realnost zgornjih predpostavk? 2. Kolikšni so stroški v januarju, februarju, marcu in nato v vsakem naslednjem mesecu? 3. Kolikšni so prejemki in kolikšni izdatki v januarju, feb¬ ruarju, marcu in nato vsak naslednji mesec ter kako ocenju¬ jete ob drugih nespremenjenih okoliščinah plačilno zmožnost temeljne organizacije? 4. Kakšen je dohodek v januarju, februarju, marcu itd. ter kako je razdeljen? 5. Sestavi bilanco stanja 1.februarja, 1.marca, 1.aprila in na¬ to ob začetku vsakega naslednjega meseca! 6. Za koliko se povečajo sredstva v januarju,februarju,marcu itd. ter zakaj? Kako se temu ustrezno povečajo obveznosti do virov sredstev? 7. Kakšni so vaši predlogi v zvezi s financiranjem te temeljne organizacije? E - 9 86 PREOBLIKOVANJE SREDSTEV - VPLIV VKLJUČITVE V VERIGO NASTAJANJA SKUPNEGA PROIZVODA KOT NOSILCA SKUPNEGA PRIHODKA Proučevana temeljna organizacija je imela 1. februarja nasled¬ nje postavke v bilanci stanja: osnovna sredstva po nabavni vred¬ nosti 100 milijonov din in popravku vrednosti 0,55 milijonov din, zalogo materijala 10,45 milijonov din, zalogo proizvodov (in ne¬ dokončane proizvodnje) 25 milijonov din in denar 15 milijonov din, obveznosti pa le iz naslova dobljenih kreditov. Januarski proizvodi, ki so 1. februarja še v celoti na zalogi, so v feb¬ ruarju preneseni na naslednjo temeljno organizacijo, s katero dosega skupni prihodek, ko so končni skupni proizvodi prodani. Na januarskih proizvodih prve temeljne organizacije traja v drugi temeljni organizaciji proizvodni proces do konca februar¬ ja in so šele v marcu prodani, nakar pride prva temeljna orga¬ nizacija do prihodkov 30 milijonov din, ki pomenijo njeno ude¬ ležbo v skupnem prihodku. Sicer se ji pa vsak mesec pri enako¬ merni proizvodnji pojavljajo stroški, ki so sestavljeni iz ma¬ terialnih stroškov 10 milijonov din, amortizacije 0,55 milijo¬ nov din, osebnih dohodkov 10 milijonov din, obresti 1,5 milijo¬ nov din in drugih obveznosti iz dohodka 2,95 milijonov din. V mesecu, v katerem je prodan skupni proizvod in dosežen skupni prihodek, kupci plačajo šele polovico kupnine, drugo polovico pa v naslednjem mesecu. Tako tudi obstaja časovni razmik med udeležbo v skupnem prihodku in med denarnimi 'prejemki pri prouče¬ vani temeljni organizaciji. Vprašanja: 1. Kolikšni so stroški v januarju, februarju, marcu in nato v vsakem naslednjem mesecu? 2. Kolikšna je vrednost zaloge proizvodov (in nedokončane proizvodnje) ter naložb v nastajanje skupnega proizvoda 1.februarja, 1. marca, 1. aprila in nato ob začetku vsake¬ ga meseca? - 87 * 3- Kolikšni so prejemki in kolikšni izdatki v januarju, februarju, marcu in nato vsak mesec? 4. Kolikšni so prihodki in kolikšni odhodki ter poslovni izid v januarju, februarju, marcu in nato vsak nadaljnji mesec? 5. Koliko sredstev bi naslednja temeljna organizacija morala združiti v prvo temeljno organizacijo, da bi v novih oko¬ liščinah financirala njena povečana sredstva? 6. Sestavi bilanco stanja za 1. marec, 1. april in začetek vsakega naslednjega meseca! 7- Komentiraj finančno stanje proučevane temeljn organiza¬ cije ! E 10 - 88 VRAČANJE SREDSTEV Proučevana temeljna organizacija je pričela svoje poslovanje z dobljenim kreditom 150 milijonov din, ki ga je porabila v znesku 100 milijonov din za nakup osnovnih sredstev, medtem ko ostali del omogoča prisotnost obratnih sredstev. Kredit pa je treba vrniti v petih letih ali poenostavljeno vsako leto 30 milijonov din. Vprašanja : 1. Kakšne so možnosti za vračilo zapadlega dela kredita v prvem letu, če upoštevamo izhodiščne podatke iz primera E-2, kakšne pa v pogledu ohranitve prvotnega zneska sredstev v novih raz¬ merah njihovega financiranja? Sestavi bilanco stanja ob kon¬ cu prvega leta ob teh predpostavkah? 2. Kakšne so možnosti za vračilo zapadlega dela kredita, če upo¬ števamo, da je letno mogoče oblikovati poslovni sklad le v znesku 23,4 milijonov din, medtem ko znaša obračunana amorti¬ zacija 6,6 milijonov din? Kakšne so možnosti za ohranitev pr¬ votnega zneska sredstev v novih razmerah njihovega financira¬ nja? Sestavi bilanco stanja ob koncu prvega leta, drugega leta, tretjega leta, četrtega leta in petega leta! 3. Koliko novega kredita je treba najeti v posameznem letu, da bi bilo mogoče vrniti zapadli del starega kredita v primeru, ko je letno mogoče računati le z oblikovanjem poslovnega sklada v znesku 10 milijonov in obračunano amortizacijo 6,6 milijonov din? Kako je mogoče pokriti vračilo novo najetega kredita, če je tudi ta dan za razdobje pet let in vsako leto zapade enak obrok? 4. Koliko časa je mogoče uporabljati amortizacijska sredstva za vračilo kreditov ne da bi bile prizadete možnosti za enostav¬ no reprodukcijo v temeljni organizaciji? 5. V čem vidite nerealistične poenostavitve v pojasnjenih oko¬ liščinah pod 1), 2) in 3)? E - 89 - 11 VPLIV SESTAVE FINANCIRANJA NA VRAČANJE SREDSTEV IN NAJMANJŠI POTREBNI POZITIVNI POSLOVNI IZID Proučevana proizvajalna enota ima osnovna in obratna sredstva v skupnem znesku 150 milijonov din. Mesečno se pri njej pojav¬ ljajo materialni stroški 10 milijonov din, amortizacija 0,55 milijonov din, osebni dohodki 10 milijonov din in razne obvez¬ nosti iz dohodka 2,95 milijonov din. Vprašanja: 1. Kakšni morajo biti mesečni prihodki, da proučevana proiz¬ vajalna enota ne bi imela izgube, če so vsa njena poslov¬ na sredstva pokrita v celoti s poslovnim skladom? 2. Kakšni morajo biti mesečni prihodki, da proizvajalna enota ne bi imela izgube, če njena poslovna sredstva v celoti omogoča dobljeni kredit s 5 letno vračilno dobo in 12 % letnimi obrestmi? Kakšen mora biti najmanjši pozitivni poslovni izid, da bi bilo omogočeno vračilo zapadlega dela kredita ob koncu prvega leta, če so zapadli zneski v vsakem letu enaki? 3- Kakšni morajo biti mesečni prihodki, da proizvajalna enota ne bi imela izgube, če je ustanovljena kot delniška družba in je delniški kapital enak osnovnim in obratnim sredstvom? Kakšen mora biti najmanjši pozitivni poslovni izid, če del¬ ničarji pričakujejo 12 % dividenco? 4. Kako vpliva sestava financiranja poslovnih sredstev na pro¬ dajne cene proizvodov, kako na finančni položaj proučevane proizvajalne enote v stabiliziranem gospodarstvu in kako v pogojih inflacije? E 12 - 90 - VPLIV SESTAVE FINANCIRANJA NA RAZPOREJANJE DOHODKA Proučevana temeljna organizacija v obračunskem razdobju do¬ seže 30 milijonov din prihodkov, na prodane količine se pa na¬ našajo materijalni stroški 10 milijonov din, amortizacija 0,55 milijonov din, obračunani osebni dohodki 10 milijonov din in razne akontirane obveznosti iz dohodka 2,95 milijonov din; po obračunu dohodka je mogoče povečati osebne dohodke za 0,8 mili¬ jonov din, obveznosti iz dohodka za 0,95 milijonov din, obli¬ kovani so pa tudi sklad skupne porabe za 0,75 mi ijonov din, rezervni sklad za 0,50 milijonov din ter poslovni sklad z raz¬ liko, ki je še na razpolago. Vprašanja: 1. Kakšen je po obračunu še nerazporejeni dohodek, če upošte¬ vamo, da je proučevana temeljna orgnaizacija v celoti finan¬ cirana s kreditom, za katerega mora v obračunskem razdobju dodatno k prejšnjim podatkom obračunavati in plačevati še obresti v znesku 1,5 milijonov din? Kakšen je dohodek, kolik¬ šen je čisti dohodek in za koliko je mogoče povečati poslov¬ ni sklad? Kako je razčlenjen v začetku še nerazporejen do¬ hodek, ki ni vnaprej akontiran? 2. Kolikšen je skupni dohodek in kolikšen njegov ostanek, če je proučevana temeljna orgnaizacija v celoti financirana z naložbo neke druge organizacije ter šteje pri obračunu standardni znesek materialnih stroškov le 9 milijonov din, standardni znesek osebnih dohodkov 10 milijonov din, obliko¬ vanje sklada skupne porabe 0,6 milijonov din ter drugih obveznosti iz dohodka 2,95 milijonov din? Koliko ostanka skupnega dohodka pripada proučevani temeljni organizaciji potem, ko pride združevalec sredstev vanjo do nadomestila za gospodarjenje 1,5 milijonov din in do vračila sredstev 2 milijona din? Kako je razporejen ta ostanek skupnega do¬ hodka, če upoštevamo izhodiščne podatke? Za koliko je dejansko oblikovan poslovni sklad? 3. Kakšne poenostavitve so vključene v obravnavani številčni primer ? E - 13 - 91 VPLIV RAZPOREJANJA SKUPNEGA DOHODKA NA BILANCO STANJA Proučevana temeljna organizacija, ki ima vsa svoja poslovna sredstva krita z obveznostjo do drugih organizacij iz naslo¬ va združenih sredstev, ima 1. februarja osnovna sredstva po nabavni vrednosti 100 milijonov din in s popravkom vrednosti 0,55 milijonov din, zalogo materiala 10,55 milijonov din, za¬ logo proizvodov (in nedokončane proizvodnje) 25 milijonov din in denar 15 milijonov din. V januarju je dosegla prihodke iz prodaje 30 milijonov din, vendar kupci plačajo olovico kupni¬ ne s 15 dnevno zamaknitvijo, tj. v februarju. Vsak mesec se ji pojavljajo materialni stroški 10 milijonov din, amortiza¬ cija 0,55 milijonov din, osebni dohodki 10 milijonov din, nado¬ mestilo za gospodarjenje 1,5 milijonov din in druge obveznosti iz dohodka 2,95 milijonov din vakontiranem znesku. V mesecu februarju je glede na skupni dohodek meseca januarja odmerila znesek za vračilo sredstev na 2 milijona din, osebne dohodke, ki so bili akontirani januarja je povečala za 0,8 milijona din, obveznosti iz dohodka, ki so bile akontirane januarja pa so se povečale za 0,95 milijona din; prav tako je za nazaj oblikovala še sklad skupne porabe v znesku 0,75 milijona din, medtem ko je ostanek dohodka namenila v rezervni sklad. V me¬ secu februarju kot tudi v naslednjih mesecih nadaljuje z nor¬ malnim obsegom svojega poslovanja, pri katerem se pojavljajo že, omenjene akontacije dohodka poleg materialnih stroškov in amortizacije. Vprašanja: 1. Sestavi pregled prejemkov in izdatkov v mesecu februarju ter ugotovi končno stanje denarnih sredstev! 2. Sestavi pregled stroškov, odhodkov in prihodkov v mesecu februarju in ugotovi koliko denarnih sredstev, ki ostanejo iz meseca februarja, je glede na razdelitev dohodka v tem mesecu že angažiranih! - 92 3- Sestavi bilanco stanja na dan 1. marec! Kako vpliva na to bilanco stanja poravnava obveznosti, ki izhajajo iz razpo¬ rejanja dohodka meseca februarja? Kako vpliva nanjo dej¬ stvo, da je od meseca februarja dalje treba vsak mesec vrniti 2 milijona din prvotno združenih sredstev? 4. Kakšne poenostavitve so vnesene v obravnavani številčni primer? E - 14 93 - VPLIV SPREMENJENIH NABAVNIH CEN NA BILANCO STANJA IN BILANCO USPEHA Proučevana temeljna organizacija bi imela v bilanci stanja naslednje postavke, če ne bi prišlo do spremembe nabavnih cen materiala, ki je bil kupljen v zadnjem mesecu: nabavna vrednost osnovnih sredstev 100 milijonov din, popravek vred¬ nosti 6,6 milijonov din, material 10,55 milijonov din, pro¬ izvodi (in nedokončana proizvodnja) 25 milijonov din, terjatve 15 milijonov din, nevrnjeni kredit 120 milijone/' din, poslovni sklad 22 milijonov din in tekoče obveznosti 1,69 milijonov din. V izkazu uspeha bi bile ob enakih predpostavkah naslednje postavke: prihodki iz prodaje 330 milijonov din, materialni stroški 110 milijonov din, amortizacija 6,05 milijonov din, obresti 16,5 '/milijonov din, druge obveznosti iz dohodka 42,9 milijonov din, osebni dohodki 118,8 milijonov din, obli¬ kovanje sklada skupne porabe 8,25 milijonov din, rezervnega sklada 5,5 milijonov din in poslovnega sklada 22 milijonov din. Toda mesečno nabavljene količine materiala, ki bi zadnji mesec morale imeti vrednost 10 milijonov din, so se zaradi podražitve povečale na 13 milijonov din,kar v prejšnjih podatkih še ni upoštevano. Vprašanja: 1. Kako vpliva na bilanco stanja podražitev materiala, če so zaloge upoštevane na podlagi metode zaporednih cen (FIFO)? Kakšen odraz ima ta sprememba na bilanco uspeha, ki se konča z dnem, za katerega je sestavljena bilanca stanja? Kakšen vpliv ima ob drugih nespremenjenih okoliščinah po¬ dražitev na plačilno zmožnost? 2. Kako vpliva na bilanco stanja podražitev materiala, če so zaloge upoštevane na podlagi metode povratnih cen (LIFO)? Kakšen odraz ima ta sprememba na bilanco uspeha, ki se kon¬ ča z dnem, za katerega je sestavljena bilanca stanja? 9 4- 3. Kako vpliva na bilanco stanja podražitev materiala, če so zaloge upoštevane na podlagi metode zaporednih cen (FIFO), toda je temeljna organizacija v tem mesecu že prodajala svo¬ je proizvode po višjih cenah, ki ustrezajo natančno podra¬ žitvi tedaj kupljenih količin materiala? Kakšen odraz ima ta sprememba na bilanco uspeha, ki se konča z dnem, za ka¬ terega je sestavljena bilanca stanja? Kakšen vpliv ima ob drugih nespremenjenih okoliščinah podražitev na plačilno zmožnost ? 4. Kako vpliva na bilanco stanja podražitev materiala, če so zaloge upoštevane na podlagi metode povratnih cen (LIFO), toda je temeljna organizacija v tem mesecu že prodajala svoje proizvode po višjih cenah, ki ustrezajo natančno po¬ dražitvi tedaj kupljenih količin materiala? Kakšen odraz ima ta sprememba na bilanco uspeha, ki se konča z dnem za katerega je sestavljena bilanca stanja? E 15 95 POSLOVNOIZIDNI TOK IN FINANČNI TOK V PRIMERU POZITIVNEGA POSLOVNEGA IZIDA Proučevana temeljna organizacija ima pred sestavo periodič¬ nega obračuna osnovna in obratna sredstva v skupnem znesku 150 milionov din, ki so pokrita z dobljenim dolgoročnim kre¬ ditom, poleg tega pa se je pri njej pojavil še nerazporejeni dohodek 30 milionov din ter z njim povezana denarna sredstva izven v začetku omenjenih osnovnih in obratnih sredstev. Vprašanja : 1. V čem se v bilanci st anja odraža poslovnoizidni tok ob sestavi periodičnega obračuna in v kakšnih smereh se utegne tedaj pojaviti? 2. V čem se po predložitvi periodičnega obračuna pojavlja fi¬ nančni tok in kako se razlikuje v odvisnosti od izbranega primera poslovodnega toka? 3. V čem vidite dohodkovni in v čem finančni tok v zvezi z vračilom zapadlega dela dolgoročnega kredita za poslovna sredstva v znesku 30 milionov din, 4. Ali prihaja do kakih razlik med poslovnoizidnim tokom in finančnim tokom v primeru, ko se namesto kredita za po¬ slovna sredstva pojavljajo ob samem začetku obveznosti do druge organizacije združenega dela iz naslova vloženih sredstev? E-16 POSLOVNOIZIDNI TOK IN F INANČNI TOK V PRIMERU NEGATIVNEGA POSLOVNEGA IZIDA Proučevana temeljna organizacija ima v bilanci stanja poslovna sredstva 130 milijonov din, denarna sredstva rezerv 10 milijo¬ nov din in neporavnano izgubo 20 milijonov din, a tudi obvez¬ nost iz dobljenega kredita 150 milijonov din ter rezervni sklad 10 milijonov din. V bilanci uspeha so vidni prihodki iz prodaje 261,6 milijonov din, odhodki 281,6 milijonov din in izguba 20 milijonov din. 96 Vprašanja: 1. V čem je poslovnoizidni tok in v čem finačni tok v pri¬ meru, ko temeljna organizacija poravna izgubo z rezervnim skladom ter kdaj se pojavljata? 2. V čem je poslovnoizidni tok in v čem finančni tok v primeru, ko temeljna organizacija dobi sanacijski kredit ter kdaj se pojavljata ? 3- V čem je poslovno izidni tok in v čem finančni tok v primeru, ko temeljna organizacija prejme dotacijo za poravnavo izgube ir: kdaj se pojavljata? E - 17 POSLOVNOIZIDNI TOK IN FINANČNI TOK V PRIMERU PLAČILNE NEZMOŽNOSTI Proučevana temeljna organizacija ima v bilanci stanja stvari in pravice iz okvira poslovnih sredstev v znesku 170 milijonov din, denarna sredstva rezerv 10 milijonov din, obveznosti iz naslova prejetega dolgoročnega kredita 150 milijonov din, tekoče obveznosti 20 milijonov din in rezervni sklad 10 milijonov din. Vprašanja: 1 . Ali imamo v primeru reševanja plačilne nezmožnosti opravka s poslovno izidnim tokom? 2. V čem je finančni tok v primeru, ko se poslužujemo denar¬ nih sredstev rezerv ter kako se odraža v bilanci stanja? 3- V čem je finančni tok v primeru, ko najame temeljna organi¬ zacija nov bančni kredit, kolikšen naj bo in kako se odraža v bilanci stanja? E -18 97 POŠLOVNOIZIDNI TOK IN FINANČNI TOK V PRIMERU UPORABE SREDSTEV SKUPNE PORABE Proučevana temeljna organizacija ima denarna sredstva skupne porabe v znesku 8,25 milijonov din, kolikor znaša tudi sklad skupne porabe. Vprašanja: 330 330 98 ' m i vO N 0 O- C 0 0 I— 1 0) Cl O O' < 0 N £3 O 0 CT Cl O < 0- 0 O < 0 0 0 D- 0 cT 0) C_i. 03 0- 3 03 03 0 f—' (D Q. 0 Cj. O CT 0) 0 O O C/3 c+ 0 S O. 0 0 Ul O IS1 03 o< 0 Ul CT O 0 0 U3 LO O CT O o. ft 0- Ul -o -d Ul Ul BILANCA GIBANJA SREDSTEV IN NJEN ODNOS DO BILANCE PREJEMKOV IN IZDATKOV 99 < U H- N 3 CD U 7C H- U O 3 H- U< M C-j. (D 3 < 3 M- O 3 H- 3" D- C_i. CD tj 3 O H- N < O CL O < 3 U 0) ct 3 U 3 3 c_i. CD CD D. U H' Ct N < 3 a o cr i— 1 C_i. CD 3 CD oq 3 ?r 3 CD a 3 H- 3 U) CT\ Ul OO Ul Ul O razdobje je bila sestavljena naslednja bilanca prejemkov in izdatkov: 100 Vprašanja: 1. Sestavi bilanco gibanja poslovnih sredstev ob upoštevanju zaporednih bilanc stanja in bilance uspeha! 2. Sestavi bilanco gibanja poslovnih sredstev ob upoštevanju zgolj zaporednih bilanc stanja! 3. Zakaj se razlikujejo postavke v bilanci gibanja poslovnih sredstev, ki je sestavljena v smislu pod 2) od postavk v bilanci prejemkov in izdatkov? 4. Zakaj se razlikujejo postavke v bilanci giDanja poslovnih sredstev, ki je sestavljena v smislu pod 2) od tiste, ki je sestavljena v smislu pod 1)? 5 . Kaj je v danem primeru "cash flow"? Vsi zneski so mišljeni v milijonih din. - 101 - -pr CO 4= Ul OO OO -o < 0 ) P to N 3 3 O Ul CT Cf H- rv> tu ui -> o ru Ul CO Ul -> rv> ui u o u -» -» rv> oj MUlOOi OJ MUIOIO (V) IV) oo I O cO M M M < H- 3 O < ui 3 O O. CO CT (D < X> P ui O CT H- l- 1 O IS1 TT P N P 3 CD CT P ?r o M CD 4= CO -fc Ul oo oo -o HO'!] OH DO M CD H- CD CD P 3 3 3 H p po. O TO C cr p 3 3 0= 09 I l O M Z H 3 CD O O TJ O < U I I u —1 OO CD O U1U1P DO U u -pr CT\ M IV) U CO —‘ O UUOUOUUO U U _> —s Oc CO !\J —» O O OO cO CO |\) O H M M Ul U I I o o u —» cr\ cooo —» o ru oo o co u M < I OO o u -J Oc cooo —> o ru o co oo u 3 P 3 H- CT CD 3 CD M C_j. 3 H- O 3 era p 3 H- N P O H- C_i. H- C/3 O a H- N p ID O 3 CD a t-l H- 3" CT O P 3 M CT P 3 C_i. P N pc p N p 3 P 3 P Ul K I ru o —3 H IV) OJ IV) CT O CO < l-l CT) -d iu ru oo o U co U OJ < U1U1 DO D M Ul 31 CD 3 3 C_j. P M 3 CD a M CT < P IZKAZOVANJE IN PRESOJANJE FINANČNIH TOKOV 102 Vprašanja: 1. Sestavi bilanco neto gibanja poslovnih sredstev in več¬ stopenjski izkaz gibanja sredstev za razdobje od I do II in pojasni finančne tokove v njem! 2. Sestavi bilanco neto gibanja poslovnih sredstev in več¬ stopenjski izkaz gibanja sredstev za razdobje od II do III in pojasni finančne tokove v njem! 3. Sestavi bilanco neto gibanja poslovnih sredstev in več¬ stopenjski izkaz gibanja sredstev za razdobje od III do IV in pojasni finančne tokove v njem! 4. Sestavi bilanco neto gibanja poslovnih sredstev in več¬ stopenjski izkaz gibanja sredstev za razdobje od IV do V in pojasni finančne tokove v njem! 5. Sestavi bilanco neto gibanja poslovnih sredstev in več¬ stopenjski izkaz gibanja sredstev za razdobje od V do VI in pojasni finančne tokove v njem! E - 21 - 103 VPLIV SESTAVE FINANCIRANJA ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA NA POSLOVNI IZID IN NJEGOV NERAZPOREJENI OSTANEK Za načrtovani obseg poslovanja potrebuje organizacija zdru¬ ženega dela osnovna sredstva, ki imajo ob začetku nabavno vrednost 200 milijonov din, od tega zgradbe 100 milijonov din in oprema 100 milijonov din, ter obratna sredstva s po¬ prečnim zneskom 80 milijonov din. Amortizacija zgradb je računana z 2 % letno, amortizacija opreme pa z 10 % letno. Materialni stroški znašajo 40 milijonov din letno, osebni dohodki 120 milijonov din letno, obveznosti iz dohodka izven finančnih stroškov 3 milijone din letno, sklad skupne porabe je oblikovan z 10 % od osebnih dohodkov, rezervni sklad pa z 2,5 % od dohodka. Prispevki in davki iz dohodka so obraču¬ nani z 10 % od dohodka, zmanjšanega za polovico osebnih do¬ hodkov. Prihodki so doseženi z 250 milijoni din letno. Problemi: 1. Kakšen je ostanek poslovnega izida v primeru, če so po¬ trebna poslovna sredstva v celoti pridobljena s kreditom po 15 % obrestni meri letno, ki se vrača v 20 enakih let¬ nih zneskih ob koncu vsakega leta skupaj z letnimi obre trn Kako je mogoče presojati njegovo zadostnost? 2. Kakšen je ostanek poslovnega izida v primeru, če so potreb na poslovna sredstva v celoti pokrita s poslovnim skladom proučevane organizacije združenega dela, pri katerem je postavljena zahteva po njegovi 15 % donosnosti izven ob¬ veznega oblikovanja rezervnega sklada? Kako je mogoče presojati njegovo primernost? 3. Kako je mogoče presojati primernost poslovnega izida v primeru, ko je 40 % poslovnih sredstev dobljenih z naložbo druge organizacije združenega dela in je le 60 % poslovnih sredstev v začetku pokritih s poslovnim - roH skladom iste organizacije združenega dela, pri čemer vsaka stran računa najmanj s 15 % donosnostjo svojih vloženih sredstev, druga organizacija združenega dela pa tudi z vračilom v letnem dogovorjenem znesku 22,4 milijonov din, ki pa ni v okviru njene udeležbe v skupnem dohodku? Materialni stroški, amortizacija, osebni dohodki, druge obveznosti iz dohodka in obli¬ kovanje sklada skupne porabe so po obračunu priznani v dejanskem znesku, oblikovanje rezervnega sklada pa je vključeno v okvir 15 % donosnosti. F 1 - 105 DOPOLNJEVANJE PODATKOV O STALNIH STROŠKIH, SPREMENLJIVIH STROŠKIH, ODHODKIH, DOBIČKU IN STOPNJI PRISPEVKA ZA KRITJE Proučevane delovne organizacije imajo obseg proizvodnje usoglašen z obsegom prodaje, toda v poročilu o poslovnem izidu niso navedle vseh potrebnih podatkov. Delovna organizacija A ima prihodke iz prodaje 160.000.-din, spremenljive stroške 100.000.- din in odhodke 120.000.- din. Kolikšen je dobiček, kakšni stalni stroški, kakšen prispevek za kritje in kakšna stopnja prispevka za kritje? Delovna organizacija B ima prihodke iz prodaje 200.000.- din, stalne stroške 30.000.- din in stopnjo prispevka za kritje 0,4. Kakšni so pri njej prispevki za kritje, dobiček, odhodki in spremenljivi stroški? Delovna organizacija C ima spremenljive stroške 70.000.- din, skupne stroške, ki so hkrati odhodki, 100.000.- din, dobiček pa 50.000.- din. Kakšni so pri njej stalni stroški, prispevek za kritje, prihodki iz prodaje in stopnja prispevka za kritje? Delovna organizacija Č ima stalne stroške 40.000.- din, dobiček 20.000.- din in prihodke iz prodaje 100.000.- din. Kakšni so pri njej prispevki za kritje, spremenljivi stroški, odhodki in stopnja prispevka za kritje. F - 2 '106 - VPLIV VREDNOTENJA ZALOG PROIZVODOV (IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE) PO LASTNIH CENAH, PO SPREMENLJIVIH STROŠKIH IN PO MATERIALNIH STROŠKIH Z AMORTIZACIJO NA OBDOBNI POSLOVNI IZID V POGOJIH ENAKOMERNE PRODAJE IN NEENAKOMERNE PROIZVODNJE Proučevana organizacija združenega dela se ukvarja s proiz¬ vodnjo ene same vrste proizvoda. Na količinsko enoto se po¬ javljajo spremenljivi materialni stroški 100 din, dosega pa prodajno ceno 300 din. Celotni mesečni znesek stalnih stroškov je 15 milijonov din ter sestoji iz stroškov amorti¬ zacije 0,55 milijonov din in vračunanega dohodka 14,45 mili¬ jonov din. V I. mesecu je proizvedenih 120.000 količinskih enot in pro¬ danih 100.000 količinskih enot, v II. mesecu pa proizvedenih 80.000 količinskih enot in prodanih 100.000 količinskih enot. Niti ob začetku prvega in niti ob koncu drugega meseca ni nikakih zalog. Vprašanja: 1. Kolikšna je lastna cena količinske enote, ki je proizvedena v I. mesecu, in tiste, ki je proizvedena v II. mesecu? Ko¬ likšen je poslovni izid v I. mesecu in kolikšen v II. mesecu, če so zaloge ovrednotene po lastni ceni? 2. Kolikšen je poslovni izid v I. mesecu in kolikšen v II. me¬ secu, če so zaloge ovrednotene po spremenljivih stroških? 3. Kolikšni so materialni stroški z amortizacijo, ki odpadejo na količinsko enoto, ki je proizvedena v I. mesecu, in na količinsko enoto, ki je proizvedena v II. mesecu? Kolikšen je poslovni izid v I. mesecu in kolikšen v II. mesecu, če so zaloge ovrednotene po materialnih stroških z amorti.a- ci jo? 4. Zakaj se pojavljajo razlike v obdobnem poslovnem izidu in katero metodo kaže v danih okoliščinah priporočati ter zakaj ? F - 3 107 - VPLIV VREDNOTENJA ZALOG PROIZVODOV (IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE) PO LASTNIH CENAH, PO SPREMENLJIVIH STROŠKIH IN PO MATERIALNIH STROŠKIH Z AMORTIZACIJO NA OBDOBNI POSLOVNI IZID V POGOJIH ENAKOMERNE PRODAJE Proučevana organizacija združenega dela se ukvarja s proiz¬ vodnjo ene same vrste proizvoda. Na količinsko enoto se po¬ javljajo spremenljivi materialni stroški 100 din, dosega pa prodajno ceno 300 din. Celotni mesečni znesek stalnih stroškov je 15 milijonov din ter sestoji iz stroškov amorti¬ zacije 0,55 milijonov din in vračunanega dohodka 14,45 mili¬ jonov din. V I. mesecu je proizvedenih 100.000 količinskih enot in pro¬ danih 60.000 količinskih enot, v II. mesecu pa proizvedenih 100.000 količinskih enot in prodanih 140.000 količinskih enot. Niti ob začetku prvega in niti ob koncu drugega meseca ni nikakih zalog. Vprašanja : 1. Kolikšna je lastna cena količinske enote, ki je proizve¬ dena v I. mesecu, in tiste, ki je proizvedena v II. mese¬ cu? Kolikšen je poslovni izid v I. mesecu in kolikšen v II. mesecu, če so zaloge ovrednotene po lastni ceni? 2. Kolikšen je poslovni izid v I. mesecu in kolikšen v II. mesecu, če so zaloge ovrednotene po spremenljivih stroških? 3. Kolikšni so materialni stroški z amortizacijo, ki odpa¬ dejo na količinsko enoto, ki je proizvedena v I.mesecu, in na količinsko enoto, ki je proizvedena v II. mesecu? Kolikšen je poslovni izid v I. mesecu in kolikšen v II. mesecu, če so zaloge ovrednotene po materialnih stroških z amortizacijo? 4. Zakaj se pojavljajo razlike v obdobnem poslovnem izidu in katero metodo kaže v danih okoliščinah priporočati ter zakaj ? F - 4 _ -108 _ VPLIV VREDNOTENJA ZALOG MATERIALA PO POVPREČNIH, PRVIH ALI ZADNJIH NABAVNIH CENAH NA VREDNOST ZALOG IN DOHODEK Proučevana temeljna organizacija ima v začetni zalogi 105.500 količinskih enot določenega materiala po 100.- din. V mesecu dni nabavi 100.000 novih količinskih enot kolikor jih tedaj tudi porabi, vendar v danem mesecu njihova nabavna cena po¬ raste na 150 din. Mesečni materialni stroški so sestavljeni le iz stroškov tega materiala, poleg njih se pa pojavlja še amortizacija 0,55 milijonov din. Prihodki pa znašajo 30 mi¬ lijonov din. Zaloge proizvodov (in nedokončane proizvodnje) se ne spreminjajo. Mesečno vračunani dohodek, ki ni odvisen od ostvarjenega dohodka, znaša 14,45 milijonov din. Vprašanja: 1. Kolikšna je drseča povprečna nabavna cena razpoložljivih količin v proučevanem mesecu? Koliko znaša strošek porab¬ ljenega materiala in koliko vrednost končne zaloge, če je v uporabi metoda drsečega povprečja? 2. Kolikšen je odstotek odmika od vrednosti zalog po stalnih cenah in kako na tej podlagi ugotovimo strošek porabljene¬ ga materiala ter vrednost končne zaloge tega materiala? 3- Kolikšen je strošek porabljenega materiala in kolikšna vrednost končne zaloge, če je v uporabi metoda zaporednih cen (FIFO)? 4. Kolikšen je strošek porabljenega materiala in kolikšna vrednost končne zaloge, če je v uporabi metoda povratnih cen (LIF0)? 5- Kolikšen je mesečni dohodek, če je v uporabi metoda pov¬ prečnih cen materiala, FIFO ali LIFO metoda? 6. Kolikšen je poslovni izid v mesecu dni, če je v uporabi metoda povprečnih cen materiala, FIFO ali LIFO metoda? F - 5 109 - VPLIV SPROTNEGA POKRIVANJA AKONTIRANEGA DOHODKA NA POSLOVNI IZID Proučevana temeljna organizacija ima vsak mesec naslednje stroške: materialne stroške 10 milijonov din, amortizacijo 0. 55.milijonov din, osebne dohodke 10 milijonov din, obre¬ sti 1,5 milijonov din in druge obveznosti iz dohodka 2,95 milijonov din. 1. januarja so imela njena osnovna sredstva vrednost 100 milijonov din in obratna sredstva, ki so bila še v celoti v denarni obliki, 50 milijonov in, pridobljena so pa bila s pomočjo kredita. S proizvodnjo prične v januar ju, vendar še ničesar ne proda •; januarski proizvodi so pro dani šele v februarju, ko je z njimi dosežen prihodek 30 mi lijonov din, vendar kupci polovico tega zneska poravnajo šele v marcu. V januarju oblikuje temeljna organizacija tudi stalno zalogo materiala z vrednostjo 10,55 milijonov din, medtem ko tekoče plačuje vse račune za kupljene koli¬ čine materiala in obračunane obveznosti iz dohodka. Prodaja sledi za enomesečnim zamikom proizvodnje, plačilo s strani kupcev pa s 14 dnevnim zamikom prodaje. Vprašanja: 1. Kolikšni so stroški, prihodki in odhodki v januarju če upoštevamo vse akontirane dele dohodka že med odhodki? 2. Sestavi bilanco 1. februarja! 3. Kakšen je poslovni izid v februarju in nato v vsakem na¬ daljnjem mesecu in kakšen je kumulativni poslovni izid? 4. Sestavi bilanco stanja 1. marca, 1.aprila in 1. maja! 5. Ali se težave v pogledu poslovnega izida in plačilne zmožnosti pojavljajo vzporedno? 6. Kakšne poenostavitve so vključene v številčni primer? F - 6 - 110 - VPLIV ZNIŽEVANJA PRODAJNIH CEN PRI NESPREMENJENEM OBSEGU PRODAJE NA POSLOVNI IZID Pri danem obsegu poslovanja v temeljni organizaciji znašajo materialni stroški v letu dni 120 milijonov din, amortizaci¬ ja 6,05 milijonov din, obresti 16,5 milijonov din, druge ob¬ veznosti iz dohodka, ki niso od njega odvisne 24,56 milijonov din, tiste, ki so od njega odvisne pa 10 % od dohodka, zmanj¬ šanega za 50 % osebnih dohodkov, osebni dohodki po načrtovani vrednosti točke 110 milijonov din, nanje vezalo oblikovanje sklada skupne porabe 6 % od osebnih dohodkov in oblikovanje rezervnega sklada 2,5 % od dohodka; ostanek gre v poslovni sklad. Vprašanja: 1. Kakšen je dohodek in kako je razporejen, če znašajo pri¬ hodki 330 milijonov din pri enakem obsegu poslovanja? 2. Kakšen je dohodek in kako je razporejen, če znašajo pri¬ hodki 250 milijonov din pri enakem obsegu poslovanja. 3. Kakšen je dohodek in kako je razporejen, če znašajo pri¬ hodki 150 milijonov din pri enakem obsegu poslovanja? 4. Kakšen je dohodek in kako je razporejen, če znašajo prihodki le 116,05 milijonov din pri enakem obsegu poslovanja ? F - 7 '111 UGOTAVLJANJE DOHODKA IN AKUMULACIJE OB UPOŠTEVANJU GIBANJA NEDOKONČANE PROIZVODNJE IN ZALOG PROIZVODOV Proučevana temeljna organizacija je dosegla prihodke iz pro¬ daje 10 milijonov din, v istem razdobju so se ji na novo poja¬ vili materialni stroški z amortizacijo 5 milijonov din, delav¬ cem pa za opravljeno delo obračuna in izplača osebne dohodke po načrtovani vrednosti točke v znesku 4 milijonov din. V kon¬ čni zalogi proizvodov in nedokončane proizvodnje je bilo za 1 milion din več materialnih stroškov z amortizacijo kot v za¬ četni zalogi proizvodov in nedokončane proizvodnje, osebni do¬ hodki, ki so se sklicevali na končno nedokončano proizvodnjo so pa bili za 0,5 miliona din večji od tistih, ki so se skli¬ cevali na začetno nedokončano proizvodnjo. Obveznosti iz do¬ hodka znašajo v vsakem primeru 1 milion din. Čisti dohodek je razporejen z 72 % na osebne dohodke, z 8 % na sklad skupne porabe, ostanek 80 % čistega dohodka pa je namenjen za poslovni sklad in rezervni sklad. Vprašanja: 1. Kakšen je dohodek, čisti dohodek in akumulacija, če se na končno nedokončano proizvodnjo lahko sklicujejo še z dohod¬ kom nepokriti osebni dohodki? 2. Koliko znaša razlika med vračunanimi osebnimi dohodki, rea¬ liziranimi osebnimi dohodki, ostvarjenimi osebnimi dohodki in izplačanimi osebnimi dohodki, kdaj se pojavlja in kje se nahaja? F - 8 TT2 VPLIV KUPOPRODAJNIH ODNOSOV MED TEMELJNIMI ORGANIZACIJAMI NA KALKULACIJO STROŠKOV IN PRIHODKA V delovni organizaciji, ki je sestavljena iz dveh temeljnih organizacij, ki sta zaporedno povezani^ je skupni prihodek, ki je dosežen ob prodaji končnega proizvoda, razdeljen takole: Pri tem znesek za oblikovanje skladov kalkulativno obsega tudi 10 % prispevke in davke iz dohodka. Vprašanja: 1 . Kakšen je celotni prihodek TOZD I in TOZD II? 2. Kakšen je celotni prihodek TOZD-a I, če ta prodaja svoje proizvode TOZDu II, kakšen je pa celotni prihodek TOZDa II, če ta odkupuje fazne proizvode od TOZDa I? 3- Kako se spremeni kalkulacija stroškov v TOZDu II, če ta odkupuje fazne proizvode od TOZDa I? 4. V čem vidite poenostavljene rešitve v danem primeru? TOZD I TOZD II Kumulativno neposredni materialni stroški neposredni osebni dohodki Splošni stropki znesek za delovno skupnost za oblikovanje skladov 2 , 050.000 1 , 500.000 3.550.000 800.000 500.000 1,300.000 925.889 732.111 1,658.000 951.658 594.786 1,546.444 827.778 794.444 1,612.222 - T13 - TJ 3 (D Ji H JU o< c 3 Dl JV PJ JV JU M JV 3 M JU n 3- i_j. JU Dl £ Tl 3 CD G JU TJ M O 3- N < a 3 i_i. CD 3 JU Dl I— 1 a 3 <_!. JU S IS! TJ O § G Ti I vD G M cn Z G TJ Z M G > G JO H G O D Z > - 114 Vprašanja: 1. Kakšen je odstotek udeležbe posamezne temeljne organiza¬ cije pri začasnem razporejanju skupnega prihodka? 2. Kakšen je dokončen obračun razporejanja skupnega prihodka, če je ta pri nespremenjenem obsegu poslovanja dosežen z 10.000.000 din in se pri razporejanju spreminja de znesek za oblikovanje skladov? Kolikšen znesek pripada temeljni organizaciji A in kolikšen temeljni organizaciji B? F 10 115 " RAZPOREJANJE SKUPNEGA DOHODKA Temeljna organizacija I ima 6,500.000 din poslovnega sklada, vendar za razširitev svojega poslovanja potrebuje še 2,000.000 din kredita ali združenih sredstev kake druge temeljne organi¬ zacije. Če bi dobila kredit, bi zanj morala plačati 10 % obresti, letno pa bi vrnila po 500.000 din. Če bi vanjo druga temeljna organizacija združila sredstva, bi kalkulativnc pri¬ čakovala 10 % nadomestilo za gospodarjenje, a tudi vračilo 500.000 din, kar je pa seveda odvisno od doseženega skupnega dohodka. V primeru dobljenega kredita temeljna organizacija I kalkuli- ra svoje stroške takole: neposredni materialni stroški splošni materialni stroški amortizacija neposredni osebni dohodki splošni osebni dohodki druge obveznosti iz dohodka dohodek za delovno skupnost prispevki in davki iz dohodka lastna cena I programirano oblikovanje sklada skupne porabe programirano oblikovanje poslovnega in rezervnega sklada prispevki in davki v zvezi s program, oblikovanjem skladov 2,050.000 din 100.C00 din 400.889 din 800.000 din 150.000 din 200.000 din 951.658 din 75.000 din 4,727.547 din 95.000 din 650.000 din 82.778 din lastna cena II 5,555.325 din Prispevki in 'davki so računani od dohodka, zmanjšanega za 50% osebnih dohodkov in sicer po stopnji 10 % od. osnove, ki jih že vključuje. .116 - Vprašanja: 1. Kako se spremeni kalkulacija stroškov, če dobi temeljna organizacija I dodatno potrebna sredstva ne s kreditom, temveč z alružitvijo iz temeljne organizacije II? Kako se spremeni lastna cena I in kako lastna cena II. za celotno proizvodnjo proučevanega leta? 2. Koliko znaša skupni dohodek, koliko udeležba drugih v njem in koliko udeležba dane temeljne organizacije I v njem? Koliko znaša ostanek skupnega dohodk potem, ko pride na vrsto udeležba temeljne organizacije II v njem, a tudi udeležba temeljne organizacije I za oblikovanje njenih skladov? 3. Kako je razdeljen skupni dohodek, če je pri nespremenje¬ nem obsegu dejavnosti dosežen celotni prihodek 5,000.000 din? 4. Kakšne probleme pri razporejanju skupnega dohodka vidite in kako bi jih bilo treba razrešiti? F 11 117 - POSLOVNI IZID IZ SPREMENJENEGA OBSEGA ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE Proučevana organizacija združenega dela proizvaja proizvode, za katere je značilna sezonska prodaja, medtem ko njihova proizvodnja poteka enakomerno. V vsakem obračunskem razdobju proizvede 50.000 količinskih enot, naslednji stroški: materialni stroški z amortizacijo s spremenljivim značajem materialni stroški z amortizacijo s stalnim značajem osebni dohodki s spremenljivim značajem osebni dohodki s stalnim značajem oblikovanje sklada skupne porabe j z 6 % od osebnih dohodkov pri čemer se pojavljajo 60.- cin na količ.enoto 500.000. - din v razdobju 50,- din na količ.enoto 800.000. - din v razdobju po načrtovani vred¬ nosti točke obračunano prispevki in davki iz dohodka so obračunani z 10 % od dohodka, zmanjšanega za 2,000.000.- din, kolikor znašajo zajamčeni osebni dohodki. V prvem obračunskem razdobju proda 30.000 količinskih enot in v drugem 70.000 količinskih enot, medtem ko zalog proizvo¬ dov ni niti ob začetku prvega, niti ob koncu drugega razdobja. Prodajna cena količinske enote je 150.- din. Čisti dohodek se d eli z 95 % na osebne dohodke skupaj z zneskom za sklad skupne porabe, na akumulacijo pa odpade 5 %. Problemi: 1. Kolikšna je akumulacija in kolikšna sprememba osebnih dohodkov po načrtovani vrednosti točke v obeh razdobjih, če so zaloge ovrednotene po povprečnih materialnih stroških z amortizacijo, osebni dohodki pa v celoti pokriti v okviru ostvarjenega dohodka? 2. Kakšna je akumulacija in kolikšna sprememba osebnih dohodkov po načrtovani vrednosti točke v obeh razdobjih, če so zaloge ovrednotene po povprečnih materialnih stroških z amortizacijo, a se v zvezi z njimi pojavljajo tudi povprečni osebni dohodki, ki jih še ni treba pokriti v okviru ostvarjenega dohodka? F - 12 119 INFLACIJSKI DOHODEK IN NJEGOVO RAZPOREJANJE Proučevana organizacija združenega dela ima sestavljeno naslednjo bilanco uspeha: - končna zaloga materiala 3,000.000 - materialni stroški v končni zalogi proizvodov in nedokončani proiz- .120 - Razporejanje dohodka za razdobje Prispevki in davki iz dohodka (10 % od 17,000.000 manj pov¬ prečni osebni dohodki iz pre¬ teklega leta pri številu delavcev v tekočem letu 7,000.000 1,000.000 Druge obveznosti iz dohodka 615.000 Oblikovanje rezervnega sklada 2,5 % od dohodka 425.000 Osebni dohodki akontirani po načrtovani vrednosti točke 12,000.000 Oblikovanje sklada skupne porabe (8 % od akonti- ranih osebnih dohodkov) 960.000 Povečanje osebnih dohodkov in sklada skupne porabe (20 % od ostanka čistega dohodka) 400.000 Povečanje poslovnega sklada (80 % od ostanka čistega dohodka) 1,600.000 17,000.000 17,000.000 Količine materiala v začetni zalogi so enake tistim v končni zalogi, prav tako je v količinskem pogledu začetna zaloga proizvodov enaka končni zalogi, začetna nedokončana proizvod¬ nja pa končni nedokončani proizvodnji. Nedokončana proizvod¬ nja in zaloga proizvodov sta ovrednoteni samo po neposrednih materialnih stroških. Problemi: 1. Ali zadošča povečanje poslovnega sklada za eno¬ stavno reprodukcijo v proučevani organizaciji združenega dela? Kolikšen je realni dohodek glede na tekočo raven cen materiala in kako naj bi bil razporejen? .121 2. Kako vpliva dodatno k spoznanjem v okviru 1. problema še dejstvo, da je nabavna vrednost osnovnih sredstev v danem razdobju glede na dejanske cene za 25 % večja kot je v knjigovodstvu izkazana in da je pri osnovnih sredstvih kot celoti mogoče računati le z 8 .letno življenjsko dobo? T 22 F - 13 SKRITI DOBIČEK IN SKRITA IZGUBA Proučevana organizacija združenega dela ima naslednji zaključni račun: - 123 P ihcdki so zasnovani na zaračunani prodaji, zaloge so pa ovrednotene po cenah, ki so za 20 % pod obstoječimi tržnimi cenami ob koncu razdobja. Problemi: 1. Kako vpliva na izkazane postavke v bilanci stanja in bilanci uspeha spoznanje, da je med prihodki zajeta tudi prodajna vrednost prodanih proizvodov 5.000.- din, za katero ni izgledov, da bi jo kupci poravnali, kako pa dejstvo, da je med njimi tudi znesek 30.000.- din, ki ob bilančnem datumu še ni bil poravnan in za kate¬ rega kupci niso dali inštrument za zavarovanje plačila, vendar je bil poravnan 6 tednov kasneje? 2. Kako vpliva na izkazane postavke v bilanci stanja in bilanci uspeha spoznanje, da so obvez¬ nosti do dobaviteljev dejansko večje za 10.000,- din? 3. Proučevana organizacija združenega dela želi prikazati boljši poslovni izid kot je prvotno ugotovljen ter s tem namenon izstavi fiktivni račun za 100.000,- . Kako ta postopek spremeni prvotno sestavljeni zaključni račun? 4. Proučevana organizacija združenega dela želi prikazati boljši poslovni izid kot je prvotno ugotovljen ter s tem namenon ovrednoti zaloge po obstoječih tržnih cenah, zmanjšanih za 10 % manipulativnih stroškov. Kako ta postopek spre¬ meni prvotno sestavljeni zaključni račun? F - 14 - 124 GRADILIT Delovna organizacija Gradilit se ukvarja z množinsko proiz¬ vodnjo ene same vrste proizvoda. V načrtu za leto dni je predvidela proizvodnjo 240.000 količinskih enot. Letni načrt pa je razdelila na tromesečne plane, od katerih je vsak obse¬ gal proizvodnjo 60.000 količinskih enot. Za to proizvodnjo so bili planirani naslednji stroški: Za 60.000 količinskih enot so torej bili načrtovani spremen¬ ljivi stroški 3,700.000 din in stalni stroški 1,620.000 din. Na enoto pa so bili načrtovani spremenljivi stroški 65.- din in stalni stroški 27.- din. Prodajna cena količinske enote je bila postavljena na 10C.— din ter od nje delovna organizacija ni odstopala. V začetku drugega polletja so organi upravljanja začeli obravnavati rezultate dela v prvih dveh tromesečjih. Pri tem so se naslanjali na poročilo o gibanju količin in vrednosti, ki ga je pripravila računovodska služba. 125 Poročilo o količinah I.tromesečje II.tromesečje začetna zaloga proizvedeno na razpolago končna zaloga prodano 60.000 enot 60.000 enot 60.000 enot 68 .000 enot. 68.000 enot 12.000 enot 56.000 enot P oročilo o odhodkih in prihodkih I. tromesečje II.tromesečje stroški v zač. zalogi novo nastali stroški stroški v razpol. količ. stroški v končn. zalogi odhodki prihodki dobiček 5,490.760 din 5,490.760 din 5,490.760 din 6,000.000 din 509.240 din 6,059.012 din 6,059.012 din 1,069.200 din 4,989.812 din 5,600.000 din 610.188 din Računovodja je pojasnil, da v prvem tromesečju nastali stroški 5.490.760 din ne dosegajo načrtovanih stroškov 5,520.000 din, medtem ko v drugem tromesečju nastali stroški 6,059-012 dir nebistveno presegajo tiste, ki bi glede na načrtovane stalne stroške za celoto in spremenljive stroške na enoto ustrezali doseženi proizvodnji; ti bi namreč znašali 6.040.000 din.- Organom upravljanja pa je padlo v oči, da so bili prihodki v drugem tromesečju za cca 6,6 % nižji od onih v prvem tromesečju, vendar je bil dobiček v drugem tromesečju višji od onega v prvem. Zato so izrazili dvom v pravilnost prikazanih stroškov. Računovodja pa je pojasnil, da bremenijo proizvodnjo vsi v razdobju nastali stroški, torej vključno vsi splošni proizvod¬ ni in splošni upravno-prodajni stroški ter da na končne zaloge v drugem tromesečju odpade ravno toliko stroškov, kolikor jih ustreza tedanjim količinam, obračunanim po povprečni lastni ceni razpoložljivih količin v drugem tromesečju, tj. 89,1 din. T26 - Za tretje tromesečje so dobili organi upravljanja tole poročilo: Poročilo začetna zaloga proizvedeno na razpolago končna zaloga prodano o količinah III. tromesečje 12.000 enot 56.000 enot 68.000 enot 4.000 enot 64.000 enot Poročilo o odhodkih in prihodkih stroški v zač. zalogi novo nastali stroški stroški v razpol.količ. stroški v končni zalogi odhodki prihodki dobiček III. tromesečje 1 ,069.200 din 5.285.000 din 6,354.200 din 373.776 din 5,980.424 din 6.400.000 din 419.576 din Računovodja je spet pojasnil, da bi proizvodnji 56.000 količin¬ skih enot v tem tromesečju ustrezali načrtovani- stroški 5,260.000 din ter da so novo nastali stroški v tem razdobju višji za 25.000 din. Diskusija se je pa pričela ob vprašanju, zakaj je dobiček v III. tromesečju nižji kot v drugem, saj so vendar prihodki kar občutno višji. Računovodja je utemeljeval, da je podana slika povsem pravilna, saj so stroški v razpoložljivih koli¬ činah tretjega razdobja znašali na enoto 93,44 din, torej več kot v drugem razdobju. Za četrto tromesečje so končno dobili organi upravljanja to.Le poročilo: 127 - Poročilo o količinah IV.tromesečje začetna zaloga proizvedeno na razpolago končna zaloga prodano 4.000 enot 60.000 enot 64.000 enot 64.000 enot Poročilo o odkhodkih in prihodkih I' r . tromesečje stroški v začetni zalogi novo nastali stroški stroški v razpol. količ. stroški v končni zalogi odhodki prihodki dobiček 373.776 din 5,527.100 din 5,900.876 din 5,900.876 din 6,400.000 din 499-124 din Računovodja je še pojasnil, da so novo nastali stroški v tem tromesečju prekoračili načrtovane samo za 2.100 din in da je povprečna lastna cena enote 92,2 din. Organom upravljanja pa spet ni šlo v glavo, zakaj je pri istih prihodkih kot v tretjem tromesečju dobiček spet višji. "V drugem tromesečju so bili prihodki nižji kot v prvem, a do¬ biček višji kot v njem. V tretjem tromesečju so bili prihodki višji kot v prvem ali drugem tromesečju, a dobiček nižji kot v njih. Končno so v četrtem tromesečju prihodki enaki tistim v tretjem tromesečju, vendar višji kot v prvem ali drugem tromesečju, dobiček pa je sedaj višji kot v tretjem tromesečju, a nižji kot v prvem ali drugem tromesečju. Kdo naj še razume te računovodske manipulacije?" Vprašanje: V čem je problem in kako bi ga razrešili? F 15 128 "MERKURIA" "Merkuria" je manjša trgovsko delovna organizacija, ki se je specializirala za prodajo ene same vrste trgovskega blaga Povpraševanje po tem blagu je enako vsako leto. Zato ga tudi kupuje in prodaja vsako leto v enakih količinah. Nabavna cena tega blaga se pa mnogokrat spreminja in sicer ob začet¬ ku leta. Zato organi upravljanja tedaj postavijo novo prodaj¬ no ceno in sicer tako, da k novi veljavni nabavni ceni pri¬ šteje jo razliko v ceni 10 N din pri količinski enoti. S to razliko pokriva delovna organizacija svoje režijske stroške, a tudi oblikuje sklade. Režijski stroški imajo stalen značaj in sicer znašajo stroški brez osebnih dohodkov 800.000 N din letno osebni dohodki 3,000.000 N din letno Spremenljiv značaj imajo nasprotno le stroški prodanega trgov¬ skega blaga. Toda delovna organizacija prodaja v vseh proučeva¬ nih letih povsem enake količine. Zato spremenljivost teh stroškov v pravem smislu niti ne pride do izraza. Pač pa nanje bistveno vpliva sprememba nabavne cene. Z druge strani pa na letne pri¬ hodke vpliva sprememba prodajne cene. Ker pa organi upravlja¬ nja takoj, ko se ob začetku novega leta spremenijo dotedanje nabavne cene, spremenijo tudi svoje prodajne cene, pričakujejo, da bo tudi vsako leto mogoče oblikovati sklade v enaki višini. Ob koncu prvega poslovnega leta je računovodstvo pripravilo naslednje poročilo: Poročilo o gibanju blaga v 1. letu začetna zaloga nabavljeno na razpolago končna zaloga prodano 100.000 enot po 20.- N din 2,000.000 Ndin 400.000 enot po 20.- N din 8,000.000 Ndin 500.000 enot pa 20.- N din 10,000.000 Ndin 100.000 enot po 20.- N din 2,000.000 Ndin 400.000 enot po 20.- N din 8,000.000 Ndin Izkaz uspeha za 1. leto Ob začetku drugega leta se je nabavna cena blaga dvignila na 30.- Ndin za količinsko enoto. Zato so sprejeli sklep, da začno prodajati to blago po ceni 40.- Ndin. Ob koncu drugega poslov¬ nega leta pa je računovodstvo pripravilo naslednje poročilo: začetna zaloga nabavljeno na razpolago končna zaloga prodano Poročilo o 100.000 enot po 400.000 enot po 500.000 enot 100.000 enot po 400.000 enot gibanju blaga 20.- Ndin 30.- Ndin 30.- Ndin v 2. letu 2.000. 000 Ndin 12.000. 000 Ndin 14.000. 000 Ndin 3.000. 000 Ndin 1 1 ,000.000 Ndin Izkaz uspeha za 2. leto Delavci so hitro zapazili, da je to leto bilo mogoče formirati precej višje sklade kot v preteklem letu. Čeprav so bile prodane enake količine kot prvo leto in čeprav so bili obračunani enaki stroški, je delovna organizacija lahko povečala sklade ne samo za 200.000 Ndin, temveč za 1,200.000 Ndin.A tudi realizirana 130 razlika v ceni je že bila višja za 1,000.000 Ndin, čeprav je prodala enako količino kot v prvem letu in čeprav je bila nova prodajna cena zasnovana na novi nabavni ceni, povečani za enako razliko v ceni kot prvo leto. Ob začetku tretjega leta je nabavna cena blaga ostala nespreme¬ njena. Zato so sprejeli sklep, da ga bodo prodajali po isti ceni kot preteklo leto. Ob koncu tretjega poslovnega leta pa je računovodstvo pripravilo naslednje poročilo: Poročilo o gibanju blaga v 3- letu Izkaz uspeha za 3- leto Prihodki 400.000 x 40.- Ndin -Nab . vrednost prodanega blaga Realizirana razlika v ceni -Stroški brez osebnih dohodkov Čisti dohodek -Osebni dohodki Za povečanje skladov 16.000. 000 Ndin 12.000. 000 Ndin 4.000. 000 Ndin 800.000 Ndin 3,200.000 Ndin 3.000. 000 Ndin 200.000 Ndin Čeprav je to leto delovna organizacija prodajala blago po isti ceni kot prejšnje leto in čeprav ga je kupovala po isti ceni kot prejšnje leto, je lahko oblikovala sklade samo v višini 200.000 Ndin namesto 1,200.000 Ndin. Pri tem so pa bili stroški nespremenjeni. In še več. Realizirana razlika v ceni je že bila nižja za 1,000.000 Ndin kot v drugem letu, čeprav je bila pro¬ dana enaka količina kot tedaj. 131 - Ob začetku četrtega leta je nabavna cena blaga padla in sicer na 10.- Ndin za količinsko enoto. Zato so sprejeli sklep, da začno prodajati to blago takoj po ceni 20.- Ndin. Ob koncu četrtega leta pa je računovodstvo pripravilo naslednje poro¬ čilo: Poročilo o gibanju blaga v 4. letu Te situacije delavci niso mogli razumeti. Saj so vendar posta¬ vili novo prodajno ceno z istim pribitkom na novo nabavno ceno kot pretekla leta, prodali so isto količino blaga, imeli enake stroške, so pa poslovali z izgubo, medtem ko so prejšnja leta imeli presežek dohodka, ki so ga lahko razporejali na sklade. Tudi realizirana razlika v ceni je bila za 2,000.000 Ndin nižja kot v tretjem letu, čeprav je delovna organizacija pro¬ dala enako količino kot v njem. Ob začetku petega leta je nabavna cena blaga spet poskočila na 20,- Ndin za količinsko enoto. Zato so v podjetju sprejeli sklep, da začno to blago prodajati po ceni 30.- Ndin. Ob koncu petega leta pa je računovodstvo pripravilo naslednje poročilo: - 132 ' Poročilo o gibanju blaga v 5.letu Izkaz uspeha za 5. leto Ta situacija je bila delavcem še manj razumljiva. Stroške ven¬ dar vsako leto obračunavajo v enaki višini. Vsako leto pro la¬ jajo enako količino trgovskega blaga in tudi enako količin > nabavijo. Če se nabavna cena spremeni, spremenijo takoj tuli prodajno ceno in sicer tako, da je razlika med novo prodajuo ceno enote in novo nabavno ceno enote vedno enaka. Kako je potemtakem mogoče, da se je v četrtem letu pojavila izguba 1,800.000 Ndin, sedaj pa presežek dohodka 1,200.000 Ndin? Vprašanje: V čem je problem in kako bi ga razrešili? 133 G - 1 STOPNJA OBDAVČITVE POZITIVNEGA POSLOVNEGA IZIDA Temeljna organizacija A v proučevanem razdobju pridobi 19,45 milijonov din dohodka. Iz katerega obračuna 3,9 milijona din prispevkov in davkov, oblikuje poslovni sklad z 2 milijono din in rezervni sklad z 0,5 milijoni din. Temeljna organizacija B v proučevanem razdobju pridobi 14,45 milijonov din dohodka, iz katerega obračuna 2,95 milijona din prispevkov in davkov, medtem ko ne more oblikovati nikakega poslovnega sklada in rezervnega sklada. Temeljna organizacija C v proučevanem razdobju ustvari 0,5 mi¬ lijona din izgube, kljub temu pa mora obračunati 2,9 milijona din prispevkov in davkov iz dohodka. Vprašanja : 1. Kakšna je stopnja obdavčitve pozitivnega poslovnega izida v primeru temeljne organizacije A, B in C? 2. Kakšne prigovore je mogoče postaviti načinu izračuna in kakšne sistemskim rešitvam? 134 G - 2 UGOTAVLJANJE DENARNIH SREDSTEV, KI SO PORABLJENA PRI VRAČILU KREDITA Proučevana temeljna organizacija je v začetku leta imela os¬ novna sredstva 100 milijonov din in obratna sredstva 50 mili¬ jonov din, ki so v celoti bila pridobljena s pomočjo kredita. Ob koncu leta so imela osnovna sredstva še vedno neodpisai o vrednost 100 milijonov din, vendar se je pri njih že pojavil popravek vrednosti 6,6 milijonov din; zaloga materijala je imela vrednost 10,55 milijonov din, zaloga proizvodov (in nedokončane proizvodnje), ki je ovrednotena po povprečnih ce¬ lotnih stroških, 25 milijonov din, terjatve pa 15 milijonov din; izločena so bila sredstva skupne porabe 8,25 milijonov din in sredstva rezerv 5,5 milijonov din. Nevrnjeni kredit je ob koncu leta znašal samo še 120 milijonov din, neporavna.ee so ostale tekoče obveznosti 1,95 milijonov din, skladi so pa bili izkazani s stanjem, ki je izhajalo iz razporejanja dohodka v tem letu. V tem letu so bili doseženi prihodki iz prodaje 330 milijonov din, nanje so se nanašali materialni stroški 110 milijonov din, amortizacija 6,05 milijonov din, obresti 16,5 milijonov din, druge obveznosti iz dohodka 42,9 milijonov din, osebni dohodki 118,8 milijonov din, sklad skupne porabe je bil oblikovan z 8,25 milijoni din, rezervni sklad z 5,5 milijoni din in po¬ slovni sklad z 22 milijoni din. Vprašanja: 1 . Zakaj se razlikuje amortizacija med odhodki od zneska po¬ pravka vrednosti v bilanci stanja? 2. Katera denarna sredstva so bila porabljena za vračilo kre¬ dita in v kolikšnem znesku? 3- Kako je mogoče razrešiti težave v pogledu plačilne zmožnosti obravnavane temeljne organizacije? G - 3 135 ODMIK OSTVARJENIH NEPOSREDNIH MATERIALNIH STROŠKOV KOLIČINSKE ENOTE PROIZVODA OD NAČRTOVANIH Dana temeljna orgnaizacija je na količinsko enoto proizvoda določene vrste načrtovala potrošek 19 enot materiala po na¬ bavni ceni 21,73 din. Ostvarjeni stroški tega materiala so pa na količinsko enoto proizvoda te vrste znašali 443,75 din, pri čemer je bilo porabljenih 20 količinskih enot materiala. Vprašanja : 1. Koliko znaša razlika v materialnih stroških na količins-co enoto proizvoda, ki jo pripisujemo spremenjenim cenam? 2. Koliko znaša razlika v materialnih stroških na količinsko enoto materiala, ki jo pripisujemo spremenjenim potroškom? 3. V čem vidite pomanjkljivost izračuna? 136 - G - 4 ODMIK OSTVARJENIH SPLOŠNIH STROŠKOV KOLIČINSKE ENOTE PROIZ¬ VODA OD NAČRTOVANIH Ostvarjeni splošni stroški, ki odpadejo na količinsko enot določene vrste proizvoda, znašajo 207,25 din in so dobljeni . ostvarjenim koeficientom 1,27538 na ostvarjene neposredne osebne dohodke na količinsko enoto tega proizvoda, ki znaš. - jo 162,5 din. Načrtovani pa so bili z 186,50 din in sicer . pomočjo načrtovanega koeficiente dodatka 1,24126 na neposredne osebne dohodke 150,25 din. Vprašanja: 1. Koliko znaša razlika v splošnih stroških količinske enote proizvoda, ki J °je mogoče pripisovati spremenjenem koefic entu dodatka splošnih stroškov? 2. Koliko znaša razlika v splošnih stroških količinske enote proizvoda, ki jo je mogoče pripisovati spremenjenim nepo¬ srednim osebnim dohodkom? 3. V čem vidite pomanjkljivost izračuna? G - 5 137 ZBIRNE BILANCE USPEHA ZA TRI RAZLIČNO SESTAVLJENE DELOVNE ORGANIZACIJE Proučevati želimo gospodarnost v treh delovnih organizaic. jah. ki so različno sestavljene. Zanje obstajajo naslednji podatki v bilanci uspeha: Delovna organizacija I (enovita) Odhodki v din Prihodki - m - Delovna organizacija II (z delovno skupnostjo in skupnim prihodkom temeljnih orga¬ nizacij 11,546.444 | 1 1 ,546.4^4 139 Delovna organizacija III (z delovno skupnostjo in 2 temeljnima organizacijama s kupoprodajnimi odnosi) Odhodki din Prihodki Neposredni stroški - izvirni 4.850.000 | Neposredni stroški v TOZD II iz troše¬ nja poslovnih učinkov TOZD I Splošni mater.str. amort.osebni dohod. i in obveznosti iz do¬ hodka - izvirni 2,990.000 j Splošni stroški - j zneski, ki jih te¬ meljne organizacije \ dajejo delovni skupnosti 1,546.444 j Prispevki in davki iz doh. 360.000 ' Oblikovanje posl.in ' rezervnega sklada 1,500.000 17,101.769 Prihodki iz prodaje TOZD I v TOZD II 5,555.325 Prihodki iz prodaje TOZD II na trgu 10,000.000 Prihodki delovne skupnosti 1,546.444 / 17,101.769 Vprašanja: 1 . Koliko znašajo v vsaki izmed teh delovnih organizacij celotni stroški (tj. prihodki manj akumulacija), koliko od njih neposredni stroški in koliko splošni stroški? Kolikšen je % neposrednih stroškov v celotnih stroških in kolikšen je % splošnih stroškov v celotnih stroških pri teh treh delovnih organizacijah? 140 2. Katere postavke bi bilo treba izločiti, ker se v delovni organizaciji podvajajo, kako bi izgledala konsolidna bilanca uspeha in kakšna je vnjej udeležba neposrednih stroškov v celotnih stroških in kakšna udeležba splošnih stroškov v celotnih stroških? 141 G - 6 VPLIV REORGANIZACIJE DELOVNE ORGANIZACIJE NA RAZMERJE SPLOŠNIH IN NEPOSREDNIH STROŠKOV Ob začetku so v enoviti delovni organizaciji (A) naslednje postavke v izkazu uspeha: neposredni stroški 170 milijonov din 142 Ko je v razmerah kupo-prodajnih odnosov temeljna organiza¬ cija II vključila poslovne učinke temeljne organizacije I deloma tudi med svoje splošne stroške, so se pojavile naslednje postavke v delovni organizaciji (C): nja udeležbe splošnih stroškov v prihodkih in stopnja udeležbe dobička v prihodkih v primeru delovne organiza¬ cije A, B, C, Č ? 2. Ali je sodba na podlagi izračunov, ki upoštevajo navedene podatke, pravilna? Kaj predlagate? G - 7 143 - DEJANSKI IN STANDARDNI STROŠKI PROIZVODNJE V INDUSTRIJSKE ORGANIZACIJI ZDRUŽENEGA DELA Proučevana organizacija združenega dela proizvaja proizvode X, pri katerih se pojavljajo naslednji neposredni stroški po predračunu: Neposredni materialni stroški: Operaciji štev. 1 in 2 sta opravljeni v obratu I, operaciji številka 3 in 4 pa v obratu II. Poleg teh dveh obratov ima organizacija združenega dela še lastno električno centralo. Gibljivi predračun splošnih stroškov v obratu I je zasnovan na naslednjih izhodiščnih podatkih za razdobje: Vrsta stroškov material osebni dohodki amortizacija električna ene 0 neposrednih ur 1.800.- din 36.450.- din 10.500.- din ija 11.250.- din 2.000 neposrednih ur 3.600.- din 83.400.- din 10.500. - din 22.500. - din Skupaj 60.000.- din 120.000.- din m V obratu II pa je naslednji: Vrsta stroškov 0 neposrednih ur 1 .000 neposrednih ur material 8.250. osebni dohodki 19-500. amortizacija 60.000. električna energija 33-750. Skupaj 121.500. Kot standarden je v obratu I vzet obseg proizvodnje, ki je izražen z 2.000 neposrednimi urami, v obratu II pa tisti, ki je izražen s 1.000 neposrednimi urami. V ooračunskem razdobju je pri proizvodnji A organizacija združenega dela porabila: materiala A 520 kg materiala B 200 kg materiala C 1.100 kg nasprotno bi pri ostvarjeni proizvodnji glede na standarde Lahko porabila: materiala A 450 kg materiala B l80kg materiala C 1.200 kg Dejanske cene enote porabljenega materiala so znašale: material A material B material C 103,2 din 924.- din 264.- din V obračunskem razdobju je ur neposrednega dela: operacija 1 operacija 2 operacija 3 operacija 4 bilo opravljeno naslednje 525 ur 1 .540 ur 230 ur 560 ur štev Llo 145 Standardni delovni cas za ostvarjeno količino proizvodnja pa znaša: operacija 1 operacija 2 operacija 3 operacija 4 Delovni čas je bil obračunan operacija 1 operacija 2 operacija 3 operacija 4 400 ur 1 -500 ur 280 ur 560 ur urnimi postavkami kot sledi: 90.- din 99.- din 108.- din 114.- din Končno je organizacija združenega dela v proučevanem obra¬ čunskem razdobju imela splošne stroške v: električni centrali 85.500.- din obratu I (brez elektrike; 98.160,- din obratu II (brez elektrike) 109.200.- din Stroški električne energije so bili razporejeni na obrat I v znesku 22.500.- din in na obrat II v znesku 63.000.- d.n. Problemi: 1. Kolikšni so dejanski neposredni materialni stroški celotne količine, ki je proizvedena v danem razdobju in zakaj se razlikujejo od standardne velikosti? 2. Kolikšni so dejanski neposredni osebni dohocki celotne količine, ki je proizvedena v danem razdobju in zakaj se razlikujejo od standardne velikosti? 3. Kolikšni so dejanski splošni proizvodni stroški v obeh obratih in zakaj se razlikujejo od tiste velikosti, ki bi jo pri ostvarjenem obsegu proiz¬ vodnje mogli obravnavati kot standardno? G - 8 146 LOČENE RAZLIKE PRI STALNEM IN SPREMENLJIVEM DELU SPLOŠNIH PROIZVODNIH STROŠKOV Proučevana proizvajalna organizacija združenega dela se poslužuje v svojem računovodstvu sistema standardnih stroš¬ kov. Standardni znesek splošnih proizvodnih stroškov je zasnovan na mesečni proizvodnji 2.500 količinskih enot ra¬ nega proizvoda, pri čemer je v mesecu upoštevanih 25 delo¬ vnih dni. Standardni čas za proizvodnjo količinske enote danega proizvoda znaša 14 ur. Standardni splošni proizvod¬ ni stroški pa pri standardnem obsegu proizvodnje razčlenjeni takole: V mesecu februarju je organizacija združenega dela delaaa samo 24 dni, pri čemer je proizvedla 2.430 količinskih enot. Splošni proizvodni stroški so se pa tedaj pojavili v nasled¬ njem znesku: Problemi: 1. Kolikšna je razlika med spremenljivim delom dejanskih splošnih proizvodnih stroškov in spre¬ menljivim delom standardnih splošnih proizvodnih stroškov pri ostvarjeni proizvodnji v meseca februarju in zakaj se pojavlja? 2. Kolikšna je razlika med stalnim delom dejanskih splošnih proizvodnih stroškov in stalnim delom standardnih splošnih proizvodnih stroškov pri ostvarjeni proizvodnji v mesecu februarju in zakaj se pojavlja? stalni del spremenljivi del 206.000 din mesečne 250.000 din mesečno stalni del spremenljivi del 206.400 din 245.200 din G - 9 147 SKUPNE RAZLIKE PRI SPLOŠNIH PROIZVODNIH STROŠKIH Proučevana organizacija združenega dela proizvaja eno sa r.o vrsto proizvoda. Standardni splošni proizvodni stroški ni količinsko enoto tega proizvoda znašajo 30.- din. Po gibljivem predračunu je mesečni znesek splošnih proiz /cd nih stroškov načrtovan pri 4.000 količinskih enotah 160.000.- din pri 8.000 količinskih enotah 200.000.- din V mesecu marcu je organizacija združenega dela proizvedi t 5.500 količinskih enot, medtem ko so se tedaj pojavili splošni proizvodni stroški z 180.000,- din. Problemi: 1. Kolikšen je spremenljivi del načrtovanih splošnih pro z- vodnih stroškov, ki odpade na količinsko enoto proizvoda in kolikšen je stalni del načrtovanih splošnih proizvod¬ nih s roškov za posamezni mesec? 2. Kateri obseg proizvodnje je vzet kot standardni za posamezni mesec? 3. Zakaj se pojavljajo odmiki med dejanskimi in standard:im splošnimi proizvodnimi stroški v mesecu marcu? 148 G - 10 PREDRAČUNSKA IN AKTIVNOSTNA RAZLIKA PRI SPLOŠNIH PROIZ¬ VODNIH STROŠKIH Proučevana organizacija združenega dela proizvaja eno samo vrsto proizvoda. V januarju je bila pri splošnih proizvodnih stroških ugotov¬ ljena predračunska razlika 300.000.- din, medtem ko aktiv- nostne razlike ni bilo. Sicer pa je bilo v tem mesecu proiz¬ vedenih 400 količinskih enot proizvoda, medtem ko so se splošni proizvodni stroški pojavili v znesku 3,500.000.- din. V februarju ni bila pri splošnih proizvodnih stroških ugo¬ tovljena nikaka predračunska razlika, medtem ko je aktivnost- na razlika znašala 400.000.- din. Sicer je bilo v tem mesecu proizvedenih 300 količinskih enot proizvoda, medtem ko so se splošni proizvodni stroški pojavili v znesku 2,800.000,- din. V marcu je bilo proizvedenih 450 količinskih enot, medtem ko so se splošni proizvodni stroški pojavili v znesku 3,550.000.- din. S predračunsko razliko je razumeti razliko med dejanskimi in prilagojenimi načrtovanimi splošnimi proizvodnimi stroški, z aktivnostno razliko pa razliko med prilagojenimi načrtova- nimi splošnimi proizvodnimi stroški in standardnimi splošnimi proizvodnimi stroški ostvarjenega obsega dejavnosti. Proolemi: 149 1. Koliko znaša spremenljivi del standardnih splošnih pro¬ izvodnih stroškov na količinsko enoto in koliko stalni del splošnih proizvodnih stroškov v celotnem mesečno na¬ črtovanem znesku? Z. Koliko znašajo prilagojeni načrtovani splošni proizvodni stroški v marcu in koliko standardni splošni proizvodni stroški ostvarjenega obsega proizvodnje v marcu? 3. Kolikšni sta predračunska in aktivnostna razlika pri splošnih proizvodnih stroških v marcu? 150 G - 11 ODMIK OSTVARJENIH POSTAVK PRI OBLIKOVANJU IN RAZPOREJANJU DOHODKA OD NAČRTOVANIH Proučevana organizacija združenega dela se ukvarja s pri¬ dobivanjem 2 vrst poslovnih učinkov, tj. učinka X in učinka t. Proizvedene količine so hkrati prodane količine, tako da ne obstajajo zaloge, v katerih bi se zadrževali stros-a . Zato so stroški hkrati odhodki. Pojavljajo se pa kot mate¬ rialni stroški A, B, C in D, amortizacija E, prispevki in davki iz dohodka F, osebni dohodki pri delih G, H, I in J, osebni dohodki splošnega značaja K, poleg tega pa se po¬ javljajo tudi obračunani zneski za oblikovanje sklada skupne porabe L. Načrtovane velikosti za posamezno mesečno razdobje, kakor tudi tedanje ostvarjene velikosti so na¬ šle dn je : >o D Prispevki in Spremeniji vi ma- davki iz do- Amortizacija terialni stroški hodka 151 -12.000 x število delavcev 12.000 x število delavcev 4 Stalni oseb- Spremenljivi ni dohodki osebni dohodki 152 - Problemi: 1. K 1. Kolikšen je načrtovani in kolikšen ostvarjeni ostanek dohodka za akumulacijo? 2. Kako je mogoče razčleniti odmik ostvarjenega poslovnega izida od načrtovanega? - ' ' r ! >- ■ : ' 4 - ' ■ 'l < ■ ■ ■ _ / : ' .i ■ i •. ' :< : . . ; ■" ' ■ ■ • , , - -i \ ■ \ • . ' . ■ I *' * * / : v '*9% > i; / 'ih - ' ; '< " ’<• r | Si f M lis 5‘ : !*Jj /’ /v . / -■ ' ■ 1 % :■ V ; : ' • 1 ' • - • • I ; ' : : v :l- ... W'f-, ,, :* NARODNA IN UNIUERZITETNA KNJI2NICA