ČIGAV JE CELJSKI UNIČUJOČI STARI GRAD? KORUZNI RELI Stran 13 , p o L E T N E—i Stran 27 1 22 NT 0179880 MR VAR NATAŠA ČASOPISNI ODDEIEK MUK TURJAŠKA 1 ST. 37 - LETO 59 - CELJE, 16.9.2004 - CENA 350 SIT VSI NAŠI Strani 4-5 OSTROŽNO ZA LJUDSTVO IN RADIO Strani 20-21 n KDO GROZI MAJI SLATINŠEK? Stran 26 Okolje za okolje L • plačilo tudi do 12 obrokov nzses EKOLOŠKO DOBRO ZAME! i ... ^ft Izjemna ponudba velja v hipermarketu Spar Šentjur od 16.9. do 22.9.2004 oz. do prodaje zalog jj^ppSi^gjSfiFr, f kurilno fCO OIL olieWO 03/4902440 [NAROČILA od 7. do 18. ure EočďJŤSiá^áribóH Mercator ®mbG®[? ©cat MERCATOR d.d.. Dunajska 107, LJubljana - petek 17. september 2004 ob 18. uri Lumpijada - LAHKO NOČ LUMPI! - nedelja 19. september 2004 med 9. in 12. ure UŽITKARIJE - Dogodivščine índijančka V KRATKE-SLADKE Pomembno je poskusiti Kar veliko je med številnimi kandidati za bližnje volitve takšnih, ki bi si lahko izbrali tudi predvolilno himno. Recimo tisto znano Ra-deta Šerbedžije: »Probam ovako, probam onako ...«Z željo, da volivci ne bi odgovorili z refrenom: »Ne gre to više tako, stari moj.« m>$ Izbruh vandalizma Potem ko si je Celje med šolskimi počitnicami vsaj delno oddahnilo od nenehnih petkovih vandalizmov, je zadnje dni mesto spet zajel nov izbruh. To pot tarča van-dalov ni komunalna oprema. Naciljali so naše ljube kandidate. Nezaslišano vandalsko so, kdo ve kdo, napadli predvolilne plakate. Pri čemer je treba priznati, da Andreja Rihter brkom navkljub ostaja j>ra v mična, da je Slavko Gaber, preslikan v klovna, prav zabaven, da pa Marku Zidanšku klovnovski nasmeh prav nič ne paše. m4 Obnova, da te kap Z obnovo ulic, ki obkrožata celjsko tržnico, res ni sreče, pa tudi znanja očitno ne. Lani so napovedano obnovo komunalnih vodov v Linhartovi in Savinovi ulici odloži li, ker so protestirali najemniki lokalov ob obeh ulicah. Leto dni pavze pa so slabo izkoristili. Najprej so pozabili na potrebno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine in po centru mesta kopali kar brez nadzora arheologov. Vrhunec pa so dosegli to soboto, ko so hoteli izkopati nov dovod za električne vode kar skozi podhod ob Savinovi 3 - in skoraj prebili strop na lokalu, ki je tam spodaj. Zdaj iščejo novo pot za bolj varen dostop. Novega asfalta na obeh ulicah, ki bi moral biti položen do konca avgusta pa še kar ni ... Sreča v pa je tako nizek, da je videti, kot bi se kandidat za poslanca v koruzi - skrival. Še sreča, da je bilo mesto Žalec »samo« srebrno v tekmovanju Entente Florale. Tudi zato se župan Lojze Posedel potem ni več tako sekiral, ker je par dni pred razglasitvijo izgubil telefon. Seveda bi bila zgodba o javljaj nju rezultatov čisto drugačna, če bi Žalec postal zlat. Gaber v koruzi Predvolilni čas je poln presenečenj. Z njive s koruzo med Frankolovom in Vojnikom pozdravlja mimoidoče nihče drug kot aktualni šolski minister dr. Slavko Gaber. Pano z njegovo podobo Tudi v Laškem ne gre | gladko Poživitev Za razvoj turizma bomo odmislili načrte, projekte, študije in podobne umotvore. Po zatrjevanju direktorja BTC, Jožeta Mermala, bodo regijo oživela samo dekleta s Tajske. Tudi te bo namreč moč srečevati v velenjskem vodnem parku. Hiteči Jure Juretu Sešku, radijskemu voditelju iz Ljubljane, ki je v soboto povezoval akademijo v počastitev nadžupnijske 700Jetnice v Rogaški Slatini, se je zelo mudilo domov. Lastnik petih gongov popularnosti je namreč pričakoval rojstvo svojega že tretjega sina. Po neuspelem poizkusu oživitve Rimskih Toplic konec julija so se predvsem Rimljani čudili, da je vlada na isti seji dala zeleno luč za razširitev Zdravilišča Laško, zaustavila pa investitorja Barsosa z družbeniki pri projektu oživljanja Rimskih Toplic. Kakor kaže, pa tudi Zdravilišču Laško sprejeta uredba vlade ne omogoča načrtovane gradnje turističnega kompleksa. »Sprejeta uredba namreč določa, dá se na priobalnih zemljiščih zagotovi splošna raba vodnega dobra, medtem ko je v ureditvenem načrtu na delu priobalnega zemljišča južno od hotela predvideno zunanje kopališče,« pojasnjuje direktor Zdravilišča mag. Roman Matek. »Po tolmačenju bi to pomenilo, da bi kopališče lahko vsak uporabljal kar brez kupljene vstopnice,« je še začuden Matek. Na Ministrstvu za okolji prostor in energijo odgovaf. jajo, da Zdravilišče Lašl pretirava. Ureditev znotri pridbalnega zemljišča potrebe kopališča je vseei možna, vendar na način, bo možno izvajati javi službo. Torej, zagotoviti mû rajo prost prehod ob vodfl toku za izvajalce javne služ be v primeru potreb, kar jč1 osnovna zahteva Zakona vodah. Matek je to možnost pred videl že v ureditvenem naS tu, zato je še vedno malo dvomih, kaj pravzaprav vli da z uredbo oziroma s poi vajanjem zahtev želi. ROZMARI PET0 90.6 95,1 lifiVH'IHTli 95,9 100,3 »muva« UVODNIK Važno je, da Saj poznate tisto šalo, ko rejver ujame zlato ribico in si za prvo od treh želja izbere, da naj vse Evropejce preseli v Afriko, za drugo, naj vse Afričane preseli v Evropo in za zadnjo, naj gredo vsi skupaj v Azijo. Začudeni ribici potem pove: »Sej ni važn kaj, stara, važn je, da muva.« Morda ciničen uvod za vnovično pre-miero evropskega tedna mobilnosti, a drugače se na evropsko mobilnost pač ni mogoče odzvati. Evropa (in ostali svet) se utaplja v motju pločevine, ki z že vsem samoumevnim hrupom in izpušnimi plini predragega pogonskega goriva valovi sem in tja. »Muva.« Navidezno brez razloga. Zaradi nuje po premikanju. Pa se je vendarle mogoče premikati tudi drugače. Peš. Na kolesu. Z javnim prevozom. In medtem ko je Evropa to že zdavnaj »vzela«, gredo na sončni strani Alp stvari po svojem predvidljivem, pogostokrat samovšečnem toku. Jasno, premikati se je treba z lastnim vozilcem. Po možnosti ugledne znamke. Po možnosti čim hitreje. Ne glede na grozljivi davek, ki ga pobirajo ceste. Pa bi šlo tudi drugače. A res? Vzemimo za primer javni promet. In vzemimo za primer nesrečno Celje, ki že peto leto z vzorno manifestacijo časti evropski teden mobilnosti. V petih letih se je v tem tednu zvrstila kopica zabavnih, manifestativnih, sijajnih prireditev, ki so pokazale na pomen drugačne mobilnosti. Na to, da je mestne ulice mogoče uživati tudi brez nadležnega pločevinastega prometa. Da je mogoče na ulici igrati košarko, badminton ...Da je možno ulice porisati, poslikati. Da je vanje mogoče spustiti bogato in ne s pločevino obteženo življenje. A manifestacijam navkljub se ni spremenilo prav nič. Kakšen Jože je mercedesa zamenjal za poršeja in na prehodu za pešce je spet ugasnilo kakšno življenje. In kaj so, na primer v Celju, za drugačno mobilnost ukrenile mestne oblasti? Zelo malo. Četudi z vsemi štirimi podpirajo teden mobilnosti. Celje je kot tretje največje slovensko mesto še vedno brez javnega mestnega prevoza ... Mestno jedro umira, ker naj bi bilo v njem nemogoče parkirati ...Le modra cona kaplja tolarje v nenasitno občinsko blagajno. Mestni prevoznik je nesposoben organizirati spodoben mestni avtobusni prevoz, še tisto malo, kolikor ga je, je predrag. Da bi kdo razmišljal o oddaji koncesije za javni mestni prevoz z malimi, gibljivimi in priročnimi avtobusi ali kombiji, že presega zmogljivosti vizije mestnih oblasti. Medtem ko pri Izletniku odkimavajo, da se to pač ne izplača, so tržno nišo izkoristili s cenenimi prevozi le mestni taksisti. Njim se očitno izplača, saj jih je vse več. Pobude, kot jo je nedavno dal Klub modrosti Hudinja, da bi uvedli cenene prevoze z malimi avtobusi na krožni vožnji, ki t občane spravila do mesta in tudi do pokopališča za majhen denar, pa poležavajo po kdo ve katerih predalih. Sicer pa ni važno kako ... važno je, da »muva«. rekordno let Franc Pangerl, direktor družbe Celjski sejem, doslej nç pomnijo, da bi MOS že kdaj prej spremljalo sëdem čudovitih, sončnih dru. »Zadovoljni smo tako z odzivom obiskovalcev kot razstavljavcev,« je ocenil in dodal, da je sejem letos obiskalo tudi nenavadno veliko politikov. »Upam, da niso prišli le zaradi predvolilnih programov, ampak so med obiskom sejma tudi videli in slišali, kakšno je stanje v obrti in podjetništvu.« Kot je še dejal mag. Pangerl, je bilo le- tos na MOS predstavljenih veliko novosti, na novo pa so v družbi Celjski sejem zastavili tudi sodelovanje z OZS. »S tem smo dali novo podobo celotnemu delovanju, za kar gre velika zasluga tudi zbornici.« K novi podobi sejma pa letos ni pripomogel le vstop Slovenije v EU in novo zastavljeno sodelovanje z OZS, ampak tudi nova sejemska dvorana K, ki je po Pan-gerlovih besedah že med tem sejmom dosegla svoj namen. Po mnenju predsednika OZS Miroslava Kluna, je le- I tošnji MOS dokazal prai no naravnano vizijo tegijo OZS. »Ponosni smo n pozitivne komentarje vidnej ših predstavnikov politične ga in gospodarskega življe nja v Sloveniji. Sejem v Oei lju je zagotovo pozitivnega jema, saj zanimanje za sa jemsko dogajanje povsaj upada, v Celju pa raste,« ji povedal Klun ter obljubil na daljevanje in tudi nadgradi tev sodelovanja s Celjski« sejmom. A. M. SEDLA! Foto: NATAŠA MULL0I Letošnji obisk sejma je presegel lanski rekord, saj so našteli več kot 170 tisoč obiskovalcev. Spet Že včeraj zjutraj, zadnji dan 37. Mednarodnega obrtnega sejma v Celju, je bilo jasno, da bo sejem glede na število obiskovalcev presegel lanski rekord. Do torka zvečer si ga je namreč ogledalo preko 170 tisoč ljudi, kar je več kot lani, ko so na celjskem sejmišču v vseh osmih dneh našteli 168 tisoč obiskovalcev. Organizatorjema sejma, družbi Celjski sejem in Obrtni zbornici Slovenije (OZS), je tokrat služilo tudi vreme, saj, kot je povedal mag. Ministra malo obljubljala Minister za obrambo dr. Djton Grizold in za gospo-rstvo dr. Matej Lahovnik, sta se v ponedeljek odala povabilu laškega žu-ina Jožeta Rajha, sta si ledala zdravilišče in dom rejših ter se srečala z vo-nimi predstavniki v ob-ni. Miniátra v Laškem ni-veliko obljubljala, zato lo morda več povedala anja. aščani so opozorili na te-s katerimi se srečuje-in ju vprašali o možno-1 razvoja občine v prihod-pri čemer se niso mogli gniti vprašanju usode avilišča v Rimskih Topliji, ki propada že 14 let. »-Ili sam kot minister kritič-razmišljam o tem, a prav fh dneh že sprejemajo od-itev, ki bo po moji oceni o pozitivna za Rimske Toče. Tudi vlada se je nekaj učila napak in zdaj nalila vse, da bo ta projekt Iko izvedel tudi nekdo z iebnim kapitalom. Trenut-vrednost investicije zna-b5,5 milijard tolarjev, a se ïhko zgodi, da bo še večja, n se držim načela malo go-Sti in veliko narediti in am, da se bo to v tem pri-eru tudi pokazalo,« je de-" minister Grizold. Ministra Lahovnik in Grizold v družbi z direktorjem Pivovarne Laško Tonetom Turnškom. Direktor Pivovarne Laško Tone 1\irnšek je izpostavil tudi problem novogradnje zdravilišča, ki se ne premakne z mrtve točke, in pivovarsko vojno. Slednja naj bi se po Lahovnikovih besedah razrešila nekje do konca leta. »Na odločitev agencije za varstvo konkurence nimam nobenega vpliva, sicer pa menim, da bi laška pivovarna, glede na ponudbo v naših trgovinah, zelo težko zmonopolizirala slovenski trg, saj se bo tržni delež vseh v tej branži še na- prej zmanjševal. Združitev industrije slovenskih pijač bi bila smiselna,« je menil minister Lahovnik, »saj se vsi ukvarjajo s takšnimi in drugačnimi težavami.« Laščane še vedno obremenjuje tudi regulacija reke Savinje, pri čemer je župan Rajh povedal, da se bo sanacija ma-rijagraškega ovinka začela še to jesen, če bo deževna, pa naslednjo pomlad. Celoten vodostaj Savinje naj bi bil potem nižji za 80 centimetrov. MOJCA MAROT f-Éá I R" ^ . _ J:" v:.'V 1 -3t t 1 .. îfcii r -1 __ i m Praporščaki in podpisniki listine (od leve) Rudi Vrečar iz kluba Laško-Radeče, Feliks Bagar s Ptuja, Ivan Vovk iz Žalca in Branko Gartner iz Celja. Sodelovanje med klubi brigadirjev Pripravljalni odbor Kluba MDB Celje s predsednikom Brankom Gartnerjem je v letnem gledališču Lemberk v Grižah pripravil tradicionalno srečanje Klubov brigadirjev MDB/MDA občin Laško - Radeče, Ptuj, Žalec in Celje, udeležila pa se ga je tudi večja skupina iz Ljubljane. Na srečanju s ciljem ohranjanja in utrjevanja prijateljskih vezi, poglabljanja medsebojnega sodelovanja ter obujanja spominov in tovarištva na nekdanje skupno brigadirsko življenje in delo, so obudili spomin na nekdanjo republiško mladinsko delovno akcijo, gradnjo magistralne ce- ste iz Celja skozi Šempeter do Vranskega pred 57 leti. Prijetno je bilo opazovati srečanja nekdanjih delovnih prijateljev, ki so se po pozdravu zadržali v pogovoru in obujanju spominov. Predsednica ljubljanskih brigadirjev Tilka Blaha je v uvodnem pozdravu med drugim omenila, da bi bilo prav, da bi s spominskimi ploščami označili pomembnejše objekte, ki so jih pomagali graditi mladi. S pozdravnimi nagovori so sodelovali Janko Kos v imenu občine Žalec, Milan Batistič kot predsednik regijskega odbora ZZB Celje, ministrica za kulturo Andreja Rihter in župan občine Laško Jože Rajh. Igrala je godba Zabukovica z dirigentom Alešem Ulago, pele pa članice Ženskega pevskega zbora KUD Ljubečna z dirigentko Vido Bukovac. O nekdanjem brigadirskem življenju je skozi lastna literarna dela pripovedovala pesnica in pisateljica Neža Maurer, recitirala pa je brigadir ka Ljudmila Konradi. Na srečanju so predstavniki brigadirskih klubov Laško-Radeče, Ptuj, Žalec in Celje podpisali listino o prijateljstvu in sodelovanju. Srečanje, ki je bilo organizirano pod geslom Naša mladost - delovne akcije, naj bi kmalu ponovili. TONE VRABL ,q vo SSPB8? V boj neobremenjeni ftktivna Slovenija (AS) vstopa v volilni boj neobremenje-I, z željo, da bi se v politiki pojavili novi obrazi, so pouda-med predstavitvijo svojih kandidatov iz 5. volilne enote E). Aktivno se bodo zavzemali za tri slovenske pokrajine znotraj njih, kot je povedala članica in kandidatka na larskem, v 1. volilnem okraju (VO) 7. VE, mag. Zdenka Ivač, za obstoječih 14 razvojnih regij. Razvojne progra-teh naj bi država financirala podobno, kot EU sofinanci-državne razvojne programe v Sloveniji. Računajo na 4 do )oslanskih mest. V 5. VE bo v 1. VO (Šentjur) stranko zastopal Anton Sla-itšek, v 2. (Celje) Uroš Lesjak, v 3. (Celje) Anton Noner, 4. (Žalec) Karmen Fijavž, v 5. (Žalec) bo nestrankarski indidat Matjaž Jazbec, v 6. (Mozirje) Marko Krajner, v (Velenje) Tomi Matič in v 8. (Velenje) Marko Druško-Ič. Za večjo rodnost Predsednik stranke Slovenija je naša (SJN) Boris Popo-č je na celjskem sejmišču predstavil volilni program stranke kandidate iz 5. VE. Računajo na dvoštevilčno število po-ancev in na to, da se bodo s sklepanjem koalicijskih dogo-orov potegovali za vstop v vlado. Le-to bi namreč omogo-lo dosledno uresničevanje volilnega programa, v katerem .zavzemajo za decentralizacijo Slovenije in regionaliza- 0 s tremi pokrajinami, kar bi razbremenilo davkoplače-tlce. Borili se bodo za človekove pravice, enakost pred ®diščem in dvig rodnosti. V1. VO (Šentjur) bo stranko zastopal Drago Strmčnik, v (Celje) Janez Korošec, v 3. (Celje) Janko Sopar, v 4. lec) Vesna Škodnik Gabrovec, v 5. (Žalec) Franc Ran-6. (Mozirje) Rado Repenšek ter v 7. in 8. (Velenje) do Kaligaro. Njihov volilni slogan je Zavihajmo ro- Usodo hočejo krojiti sami Ttodi kandidati nove zunajparlamentarne stranke Za pod-"lo Slovenijo (ZPS) so za svojo predstavitev izbrali celj-sejmišče. Stranko so ustanovili obrtniki in mali podjet-ki želijo z vstopom v parlament odločneje krojiti uso- 1 tega pomembnega dela gospodarstva. Menijo, da so cilji ' ; dosegljivi samo tako, da svoje mesto v državnem zboru 3ijo tudi predstavniki malega gospodarstva, kmetijstva, lostojnih poklicev s področja kulture, umetnosti, zdravs- ^ novinarstva, športa in drugih samozaposlenih. VOLILNE DROBTINICE V 5. VE bo stranko v 1. VO (Šentjur) zastopal Darko Mavrič, v 2. (Celje) Avrelija Kompan, v 3. (Celje) Anton Zvone Cizej, v 4. in 5. (Žalec) Ivan Jani Ulaga, v 6. (Mozirje) Viljem Marovt ter v 7. in 8. (Velenje) Viljem Grudnik. Za korist vseh, ne le peščice Svoje kandidate v 5. VE je v Celju predstavila tudi Slovenska demokratska stranka (SDS). »Osnovni cilj SDS je, da upravljanje z državo in organiziranost izvršilne oblasti uredimo tako, da se bo lahko Slovenija hitreje razvijala v korist vseh in ne samo nekaterih,« je poudaril predsednik stranke Janez Janša. »Temelj premikov mora biti višja gospodarska rast, da bomo to dosegli, pa je treba izboljšati šolski sistem in zagotoviti boljše pogoje za mala in srednja podjetja. Znižali bodo davke, uredili plačilno disciplino, predvsem pa zmanjšali javne izdatke in pocenili delovanje države,« je obljubil Janša. V 1. VO (Šentjur) bo stranko zastopal Jože Korže, v 2. (Celje) Franc Jazbec, v 3. (Celje) Stanislav Hren, v 4. (Žalec) Ljubo Žnidar, v 5. (Žalec) Franc Sušnik, v 6. (Mozirje) Mirko Zamernik, v 7. (Velenje) Franc Sever in v 8. (Velenje) Vojko Krneža. Za finančno disciplino Predsednik stranke Nova Slovenija (NSi) dr. Andrej Ba-juk je med obiskom celjskega sejmišča na novinarski konferenci govoril o pogledih na stanje obrtništva. Po njegovem slovenske obrtnike duši predvsem plačilna nedisciplina, država pa bi morala biti obrtnikom in malim podjetnikom za vzgled, ne da je največji vir finančne nediscipline. Kot je še dodal, bi morali urediti finančni sistem, ki bi bil opora razvoju, ter ustanoviti sklad za rizični kapital, pri čemer bi morala pobudo prevzeti država ter v projekt vključiti celoten zasebni sektor ter potrebe javnih inštitucij. Podrobneje so predstavili še strankine programske usmeritve na področju gospodarstva, javne uprave, sociale, vzgoje in izobraževanja, mladinske problematike in dela. V 5. VE bodo kandidirali v 1. VO (Šentjur) Janko Cerkve-nik, v 2. (Celje) Marta Mikša, v 3. (Celje) Oskar Kocijan, v 4. (Žalec) Drago Podgorelec, v 5. (Žalec) Mateja Perger, v 6. (Mozirje) Gregor Verbuč, v 7. (Velenje) Andrej Kuz-man in v 8. (Velenje) Drago Koren. Več denarja občinam Slovenska ljudska stranka (SLS) je na celjskem sejmišču predstavila svoja stališča do razvoja gospodarstva in - Št. 37 - 16. september 2004 - znotraj tega tudi do malega podjetništva in obrti. Kot so posebej poudarjali govorniki, predsednik Janez Podobnik, dr. Matic Tasič, Janez Sušnik in kandidati stranke na volitvah iz 5. VE, je srce vsakega političnega programa gospodarski razvoj. Treba je storiti vse za višjo gospodarsko rast, stranka pa ima za to razdelane vse vzvode, zlasti se bo zavzemala za plačilno disciplino in ustvarjanje takšnih pogojev, ki bodo omogočili razvoj malega podjetništva. Ob tem tudi za brezplačne obrtne cone za začetnike, za rast produktivnosti, pa tudi za pogoje, ki bodo stimulativni za naložbe v Sloveniji. Sicer pa Podobnik pravi, da bo ključna usmeritev stranke na volitvah, da se Slovenija decentralizira, da dobijo občine več denarja in pristojnosti. Zagovarjajo takšno davčno politiko, da bo gospodarstvo lahko več investiralo tudi na demografsko ogroženih območjih, s spremembami na področju družinske zakonodaje pa doseči večjo rodnost. SLS vztraja, da Slovenija ohrani celovitost Piranskega zaliva. V 5. VE bodo kandidati SLS v 1. VO (Šentjur) Jurij Malovrh, v 2. in 3. (Celje) Marko Zidanšek, v 4. (Žalec) mag. Majda Virant, v 5. (Žalec) Anton Grobler, v 6. (Mozirje) Jakob Presečnik, v 7. (Velenje) Herman Arlič in v 8. (Velenje) Ivan Rakun. BS Tudi v opoziciji se da V Šentjurju so se v ponedeljek predstavili kandidati Stranke mladih Slovenije (SMS) za državnozborske volitve iz treh VO 5. VE s sedežem v Celju. Na Šentjurskem (1. VO) znova kandidira mag. Marko Diaci, ki je bil v parlament na listi SMS izvoljen že pred štirimi leti, v dveh celjskih pa sta kandidatki Alenka Potočnik (2. VO) in Petra Goleš (3. VO). Diaci je predstavil svoje delo zadnjih štirih let, ko mu je kot opozicijskemu poslancu uspelo, da je državni zbor sprejel zakon o subvencioniranju študentske prehrane (zdaj je v proceduri tudi »njegov« predlog za subvencioniranje dijaške prehrane) in vključil v nacionalni program gradnje avtocest novo povezovalno cesto od Dramelj do Šentjurja, s pobudami pa se je zavzemal za večjo poplavno varnost Celja ter sanacijo Macesnikovega plazu. Alenka Potočnik in Petra Goleš sta predstavili svoje poglede na po mnenju stranke najbolj pereča vprašanja v Sloveniji - na zaposlovanje mladih, stanovanjsko politiko ter šolstvo, s čimer je močno povezano tudi upadanje števila rojstev v Sloveniji. Imena na ogled postavljena Volilne komisije volilnih enot potrdile kandidature za državnozborske volitve - Čas za razmislek do 3. oktobra Volilne komisije volilnih enot so minuli četrtek začele s preizkusom zakonitosti vloženih kandidatur za letošnje državnozborske volitve. Po opravljenih preizkusih so v ponedeljek na sedežu 7. volilne enote v Mariboru kot prvi javno izžrebali seznam, po katerem bodo kandidature zapisane na glasovnicah, na sedežu 6. volilne enote v Novem mestu so vrstni red žrebali včeraj (po zaključku naše redakcije), danes, v četrtek, pa bo le-ta znan še za 5. volilno enoto s sedežem v Celju. Volilna kampanja je v teh dneh v polnem zamahu, predstavitve posameznih strank, njihovih programov in kandidatnih list se vrstijo po vseh večjih in manjših krajih. Čas do 3. oktobra, ko se bomo odločali za prihodnji 4-letni mandat Državnega zbora RS, je pač treba dodobra izkoristiti. Glede drugih volilnih opravil pa je v tem času malce zatišja. Le vpogled v volilne imenike je mogoč, pri čemer lahko volivci, ki pri pristojnem organu v upravni enoti opazijo morebitne napake, popravek volilnega imenika ustno ali pisno zahtevajo še do sobote, 18. septembra. Kot je znano, je naše območje za državnozborske volitve razdeljeno med tri volilne enote. Glavnina, volilni okraji Šentjur, dva celjska, dva žalska, Mozirje in dva velenjska, sodi v 5. volilno enoto. Laško je 8. VO 6. volilne enote, Šmarje pri Jelšah (1. VO) in Slovenske Konjice (3. VO) pa v 7. volilno enoto. V nadaljevanju objavljamo seznam kandidatur ter imena kandidatov, ki se bodo potegovala za naklonjenost volivcev na celotnem Celjskem. Glede na to, da so v Mariboru že izžrebali vrstni red, smo kandidature za šmarski in konjiški VO zapisali tako, kot bodo tudi na glasovnicah, za kandidature v 5. in 6. volilni enoti pa smo upoštevali zaporedje, po katerem so politične stranke in drugi predlagatelji volilnim komisijam volilnih enot vlagali kandidature. IVANA STAMEJČIČ 5. VOLILNA ENOTA (Celje) 1. volilni okraj (sedež: Šentjur, območje občin Dobje in Šentjur). 1. SSN: Janko Česnik, roj. 19. 3. 1967, Boletina, vzdrževalec vozil in strojev, me- 2. DeSUS: Franc Gazvoda, roj. 16.3.1945, Šentjur, univ. dipl. ekon., samostojni podjetnik; 3. JL: Franc Rataj, roj. 29. 3. 1967, Šentjur, voznik-avtomehanik, samostojni podjetnik; 4. SDS: Jože Korže, roj. 11. 4. 1950, Ponikva, strojni delovodja, tehnični vodja vzdrževanja; 5. AS: Anton Slatinšek, roj. 17. 5. 1956, Šentjur, dipl. ekon., direktor; 6. ZPS: Darko Mavrič, roj. 18. 9. 1961, Šentjur, strojni inž., samostojni pojetnik; 7. SLS: Jurij Malovrh, roj. 22. 4. 1946, Šentjur, prometni inž., poslanec DZ RS; 8. DS: Barbara Vremec, roj. 10. 2. 1979, Prevalje, ekonomska tehnica, referentka; 9. LDS: Anita Koleša, roj. 13. 2. 1961, Šentjur, pravnica, vodja območne izpostave JSKD; 10. SMS: mag. Marko Diaci, roj. 20. 3. 1971, Šentjur, mag. ekonomije in poslovnih ved, poslanec DZ RS; 11. SEG: Klavdi Es, roj. 12. 5. 1974, Planinca, univ. dipl. inž. matematike, direktor Zavoda Natura Planinca; 12. ZLSD: mag. Andreja Stopar, roj. 31. 12. 1961, Šentjur, mag. veterinarskih znanosti, načelnica UE Šentjur; 13. NSi: Janko Cerkvenik, roj. 28. 8. 1957, Gorica pri Slivnici, strojni tehnik, prodajni tehnik; 14. SNS: Roman Hriberšek, roj. 23. 4. 1962, Grobelno, komercialni tehnik, samostojni podjetnik; 15. NPS: Dejan Zalezina, roj. 13. 7. 1965, Orešje nad Sevnico, kmetijski tehnik, direktor; 16. Združeni: Roman Kristan, roj. 25. 2. 1959, Celje, strojni tehnik, skladiščnik; 18. SJN: mag. Drago Strmšnik, roj. 17. 1. 1968, Dole, mag. agr. ekonomike, pomočnik vodje drevesnice; 19. Zeleni: Marjan Tratnik, roj. 26. 5. 1957, Celje, strojni tehnik, zavarovalniški zastopnik; 20. GŽS, ZZP, ZNS, NDS: Miran Radi, roj. 12.1.1970, Bresternica, programer, programer. 2. volilni okraj (sedež: Celje, območje občin Štore, Dobrna, Vojnik in del MO Celje - KS in MČ Teharje, Ljubečna, Šmartno v Rožni dolini, Škofja vas, Ostrožno, Hudinja, Lava, Dečkovo naselje). 1. SSN: dr. Vladimir Korun, roj. 16. 3. 1940, Velenje, dipl. iur., upokojenec; 2. DeSUS: Emil Kolene, roj. 9. 4. 1937, Celje, univ. dipl. ekon., upokojenec; 3. JL: Dušan Trebovc, roj. 13. 1. 1952, Kompole pri Štorah, univ. dipl. ekon., samostojni podjetnik; 4. SDS: Franc Jazbec, roj. 11. 9. 1954, Štore, trgovski poslovodja, župan Občine Štore; 5. AS: Uroš Lesjak, roj. 20. 8. 1976, Celje, dipl. inž. strojništva, predavatelj računalništva; 6. ZPS: Avrelija Kompan, roj. 22. 9. 1960, Dobrna, ekonomska tehnica, kozmetična tehnica, samostojna podjetnica; 7. SLS: Marko Zidanšek, roj. 11.11. 1968, Celje, dipl. upravni organizator, pomočnik direktorja, podžupan MO Celje; 8. DS: Franc Tomaž, roj. 15. 5. 1946, Črna na Koroškem, ekonomski tehnik, vodja oddelka; 9. LDS: dr. Slavko Gaber, roj. 29. 1. 1958, Ljubljana, doktor socioloških znanosti, minister za šolstvo, znanost in šport; 10. SMS: Alenka Potočnik, roj. 15. 2. 1977, Šentjur, univ. dipl. ekon., športni direktor; 11. SEG: Manja Rajh, roj. 6. 10. 1955, Celje, pravnica, vodja splošnega in računovodskega področja; 12. ZLSD: Stanislav Rozman, roj. 4. 1. 1960, Celje, prof. zgodovine in sociologije, profesor zgodovine, podžupan MO Celje; 13. NSi: Marta Mikša, roj. 13. 2. 1952, Celje, upravna tehnica, tajnica; 14. SNS: Andrej Štrk, roj. 25.11.1970, Škofja vas, dipl. ëkon., direktor poslovne enote; 15. NPS: Sanela Sinanovič, roj. 29. 7. 1979, Celje, študentka, novinarka, svetnica za študentsko problematiko; 16. Združeni: Miloš Podgoršek, roj. 11. 4. 1982, Šmartno v Rožni dolini, ekonomski tehnik, študent; 18. SJN: Janez Korošec, roj. 4. 6. 1953, Vojnik, univ. dipl. inž. tehnologije prometa, direktor, podžupan Občine Vojnik; 19. Zeleni: Milan Kovačič, roj. 8. 3. 1953, Celje, elektrotehnik-energetik, podjetnik; 20. GŽS, ZZP, ZNS, NDS: Vera Nuhijev-Galičič, roj. 11.2.1949, Smlednik, univ. dipl. spec, klinične psihologije, direktorica; 3. volilni okraj (sedež: Celje, območje dela MO Celje - KS in MČ Trnovlje, Nova vas, Gaberje, Dolgo polje, Slavko Šlan-der, Aljažev hrib. Center, Savinja, Karel Destovnik Kajuh, Pod gradom, Medlog). 1. SSN: dr. Vladimir Korun, roj. 16. 3. 1940, Velenje, dipl. iur., upokojenec; 2. DeSUS: Emil Kolene, roj. 9. 4. 1937, Celje, univ. dipl. ekon., upokojenec; 3. JL: Srečko Škoberne, roj. 22. 12. 1950, Celje, voznik inštruktor, brez zaposlitve; 4. SDS: Stanislav Hren, roj. 9. 4. 1947, Celje, ekonomist; 5. AS: Anton Noner, roj. 22. 9. 1968, Slovenske Konjice, strojni tehnik, poslovodja; 6. ZPS: Anton (Zvone) Cizej, roj. 15. 11. 1950, Celje, univ. dipl. inž. živilske tehnologije, direktor, samostojni podjetnik; 7. SLS: Marko Zidanšek, roj. 11. 11. 1968, Celje, dipl. upravni organizator, pomočnik direktorja, podžupan MO Celje; 8. DS: Mihael Jurak, roj. 8.9.1949, Ravne na Koroškem, družboslovec, direktor; 9. LDS: dr. Slavko Gaber, roj. 29. 1. 1958, Ljubljana, doktor socioloških znanosti, minister za šolstvo, znanost in šport; 10. SMS: Petra Goleš, roj. 18. 7. 1979, Celje, gimnazijska maturantka, absolventka; 11. SEG: Manja Rajh, roj. 6. 10. 1955, Celje, pravnica, vodja splošnega in računovodskega področja; 12. ZLSD: Andreja Rihter, roj. 25.8.1957, Celje, prof. zgodovine in sociologije, višja kustosinja, ministrica za kulturo; 13. NSi: Oskar Kocijan, roj. 6. 2. 1968, Celje, ekonomist, direktor; 14. SNS: Peter Thaler, roj. 29. 6. 1953, Celje, ekonomski tehnik, samostojni podjetnik; 15. NPS: Sanela Sinanovič, roj. 29. 7. 1979, Celje, študentka, novinarka, svetnica za študentsko problematiko; 16. Združeni: Roman Kristan, roj. 25. 2. 1959, Celje, strojni tehnik, skladiščnik; 17. SJN: Janko Šopar, roj. 26. 7. 1950, Celje, gimnazijski maturant, novinar; 19. Zeleni: Urška Drugovič, roj. 1.2.1966, Celje, univ. dipl. biologinja, biologinja; 20. GŽS, ZZP, ZNS, NDS: Romana Ce-rovšek, roj. 25. 9. 1964, Celje, ekonomska tehnica, samostojna podjetnica; 4. volilni okraj (sedež: Žalec, območje občine Polzela in del občine Žalec - KS Galicija, Vinska Gora, Ponikva pri Žalcu, Gotovlje, Šempeter v Savinjski dolini, mesto Žalec in Vrbje). 1. SSN: Ivan Vrabič, roj. 18. 9. 1958, Studence, rudar, rudarska dela; 2. DeSUS: Ivan Jelen, roj. 25. 11. 1944, Ponikva, rudarski tehnik, upokojenec; 3. JL: Anuša Juntez, roj. 30. 7. 1948, Polzela, dipl. socialna delavka, referentka za denarno-socialne pomoči; 4. SDS: Ljubo Žnidar, roj. 22. 12. 1960, Polzela, dipl. inž. gradbeništva, župan Občine Polzela; 5. AS: Karmen Fijavž, roj. 18. 8. 1978, Šempeter, dipl. ekon., namestnica direktorja; 6. ZPS: Ivan (Jani) Ulaga, 29. 7. 1950, Šentjur, gradbeni tehnik, komercialist, direktor; 7. SLS: Majda Virant, roj. 23. 3. 1949, Žalec, inž. kemijske tehnologije, vodja oddelka za pivovarstvo; 8. DS: Bojan Širec, roj. 23. 5 1964, Pod-velka, ekonomski tehnik, upravnik; 9. LDS: Lojze (Alojz) Posedel, roj. 26. 1955, Žalec, univ. dipl. ekon., župan Obj ne Žalec; 10. SMS: Robert Smodej, roj. 22 . 5. 197" Šempeter, kuhar, nezaposlen; 11. SEG: Samo Verstovšek, roj. 23 1965, Žalec, gimnazijski maturant, sami stoj ni nadzornik - avtorizator; 12. ZLSD: Karmen Špiljak, roj. 19. . 1978, Žalec, univ. dipl. politologinja, poi plomska študentka; 13. NSi: Drago Podgorelec, roj. 4. 5. 196 Žalec, podjetnik, direktor; 14. SNS: Peter Thaler, roj. 29. 6. 195 Celje, ekonomski tehnik, samostojni po jetnik; 15. NPS: Dejan Zalezina, roj. 13. 7. 196 Orešje nad Sevnico, kmetijski tehnik, dire tor; 16. Združeni: Maja Mohorič - Taler, r< 30. 1. 1984, Prebold, gimnazijska maturan ka, študentka; 18. SJN: Vesna Škodnik Gabrovec, n 1. 11. 1959, Prebold, modna kreatorka, mostojna podjetnica; 19. Zeleni: Milan Kovačič, roj. 8. 3. 1953 Celje, elektrotehnik-energetik, podjetni" 20. GŽS, ZZP, ZNS, NDS: Brigita Obi roj. 6. 8. 1975, Mozirje, grafična tehi samostojna podjetnica; 5. volilni okraj (sedež: Žalec, obm( občin Prebold, Braslovče, Tabor, Vi sko in dela občine Žalec KS Liboje, trovče in Griže). 1. SSN: Bojan Rihter, roj. 22. 12. 1« Velenje, kv rudar, skupinovodja; 2. DeSUS: Anton Repnik, roj. 19. 7. l! Braslovče, univ. dipl. inž. agr., upokojeni 3. JL: Marija Kumer, roj. 11. 5. 1951, ~ bold, višja knjižničarka, knjižničarka-sv tovalka; 4. SDS: Franc Sušnik, roj. 4. 9. 195| Vransko, gimnazijski maturant, poslanec Di RS in župan Občine Vransko; 5. AS: Matjaž Jazbec, roj. 3. .6. 197S Kasaze, steklarski tehnik, vojaški policis 6. ZPS: Ivan (Jani) Ulaga, 29. 7. 19.' Šentjur, gradbeni tehnik, komercialist, rektor; 7. SLS: Anton Grobler, roj. 20. 4. 1957j Tabor, inž. strojništva, tehnični vodja; 8. DS: Miroslav King, roj. 2. 1. 1951, Mf žica, čevljarski mojster, upokojenec; 9. LDS: Boža Verdev, roj. 4. 5. 1952, Pre bold, medicinska sestra, upokojenka; 10. SMS: Danijel Novak, roj. 13. 10. 197! Žalec, gimnazijski maturant, svetovalec; 11. SEG: Samo Verstovšek, roj. 23. 1965, Žalec, gimnazijski maturant, samo stoj ni nadzornik - avtorizator; 12. ZLSD: Nikolaj Rak, roj. 29. 11. 195 Prebold, strojni tehnik, samostojni podje nik; 13. NSi: Mateja Perger, roj. 14. 7. Preserje, dipl. ekon., namestnica direktorji 14. SNS: Martin Vošnjak, roj. 8. 9. 1949. Prebold, elektrotehnik, direktor; 15. NPS: Martin Retko, roj. 8. 11. 19 Ljubno ob Savinji, samostojni kmetovale| 16. Združeni: Maja Mohorič - Taler, roj 30.1. 1984, Prebold, gimnazijska maturant' ka, študentka; 18. SJN: Franc Rančigaj, roj. 22. 7. 1958. Gomilsko, univ. dipl. inž. strojništva, ii> pektor za delo; 19. Zeleni: Stanislav Grobelšek, roj. 5 1937, Polzela, inž. agronomije, upokoje 20. GŽS, ZZP, ZNS, NDS: Jožef Riž roj. 18. 1. 1953, Dravograd, univ. dipl. nizator dela, vodja investicij. 6. volilni okraj (sedež: Mozirje, območje občin Gornji Grad, Ljubno ob Savinji, \fite, Mozirje, Nazarje, Solčava). 1. SSN: Ivan Verzolak, roj. 13. 8. 1944, elenje, strojni tehnik, upokojenec; 2. DeSUS: Peter Marjan Habjan, roj. 25. 1,1939, Mozirje, inž. org. dela, upokojenec; 3. Junijska lista: Alenka Repanšek, roj. ^ 1. 1956, Ljubljana, ekonomistka, analitička finančnih tokov; 4. SDS: Bogomir Zamernik, roj. 8. 11. 964, Luče, elektrotehnik, poslanec DZ RS; 5. AS: Marko Krajner, roj. 22. 10. 1972, úbor, univ. dipl. inž. lesarstva, vodja kon-ole kakovosti; 6. ZPS: Viljem Marovt, roj. 24. 10. 1937, ečica ob-Savinji, lesni tehnik, upokojenec; 7. SLS: Jakob Presečnik, roj. 23. 7. 1948, Jozirje, univ. dipl. inž. gradbeništva, bivši linister za promet; 8. DS: Miroslav King, roj. 2. 1. 1951, Me-ica, čevljarski mojster, upokojenec; 9. LDS: Rajko Pintar, roj. 23. 7. 1953, ubno ob Savinji, prof. športne vzgoje, rav-itelj OŠ Ljubno; 10. SMS: Jurij Kolene, roj. 1. 7. 1976, Re-ca ob Savinji, zdravstveni tehnik, direktor amping Menina; 11. SEG: Zvonko Jelen, roj. 4. 1. 1957, àzarje, orodjar, orodjar; 12. ZLSD: Boštjan Rakun, roj. 27. 6. 169, Rečica ob Savinji, ekonomsko komer-alni tehnik, podjetnik; 13. NSi: Gregor Verbuč, roj. 4. 4. 1942, adegunda, dipl. ekon., direktor; 14. SNS: Damijan Cehner, roj. 30. 12. 169, Libeliče, strojni tehnik - pilot, inštruktor tenja; 15. NPS: Renata Mlaker, roj. 15. 4. 1963, |ubno ob Savinji, komercialistka 16. Združeni: Bojan Kogoj, roj. 12. 9. >52, Celje, trgovinski poslovodja, upoko-mec; 18. SJN: Rado Repenšek, roj. 25. 11. 966, Ljubljana, višji upravni delavec, direktor; 19. Zeleni: Urška Drugovič, roj. 1.2.1966, îlje, univ. dipl. biologinja, biologinja; 20. GŽS, ZZP, ZNS, NDS: Frančišek Le- É, roj. 26. 8. 1946, Šmartno ob Paki, gra-jpokojenec. volilni okraj (sedež: Velenje, območje i MO Velenje - KS Šentilj, Bevče, Go-, Šalek, Paka pri Velenju, Center-le-H breg, Edvard Kardelj, Konovo, Šmartno, Stara vas, Škale, Cirkovce). 1. SSN: Borut Korun, roj. 2. 7. 1946, Ve-iije, stomatolog, zobozdravnik; 2. DeSUS: Erika Veršec, roj. 6. 4. 1942, felenje, univ. dipl. ekon., upokojenka; 3. JL: Darja Boben Bardutzky, roj. 18. I. 1952, Celje, dr. med., specialistka psi-latrije, psihiatrinja v Bolnišnici Vojnik; ' SDS: Franc Sever, roj. 12. 9. 1955, 'elenje, ključavničar, samostojni podjet-ik; 5. AS: Tomislav Matić, roj. 28. 12. 1966, elenje, gradbeni tehnik, iskalec zaposlitve; 6. ZPS: Viljem Gradnik, roj. 19. 5. 1965, elenje, elektronik, samostojni podjetnik; 7. SLS: Herman Arlič, roj. 9. 8. 1942, Velenje, elektrotehnik, upokojenec; 8. DS: Jernej Nežmah, roj. 16. 4. 1976, Velenje, gimnazijski maturant, delovodja; 9. LDS: Jožef Kavtičnik, roj. 16. 3. 1953, Velenje, učitelj, poslanec DZ RS; 10. SMS: Robert Bah, roj. 13. 6. 1972, »elenje, univ. dipl. inž. arhitekture, samo-" »jni arhitekt-projektant; II. SEG: Kata Talajić, roj. 12. 4. 1959, * :nje, univ. dipl. metalurginja, nezaposle- 12. ZLSD: Bojan Kontič, roj. 23. 7. 1961, :lenje, dipl. upravni organizator, poslanec 'Z RS; 13. NSi: Andrej Kuzman, roj. 10.10.1945, ivče, prof. matematike, učitelj; 14. SNS: Mihael Letonje, roj. 20. 2. 1964, đenje, strojni tehnik, direktor; , 15. NPS: Martin Retko, roj. 8. 11. 1971, 4ubno ob Savinji, samostojni kmetovalec; 16. Združeni: Danilo Peunik, roj. 20. 10. ^49, Šoštanj, doktor veterinarske medici-§®> tehnolog projektant; 18. SJN: Rolando Kaligaro, roj. 22. 3. "76, Velenje, strojni tehnik, kontrolor; 19. Zeleni: Saša Lovrec, roj. 16. 1. 1961, Velenje, inž. gradbeništva, direktorica stanovanjskega podjetja; 20. GŽS, ZZP, ZNS, NDS: Viljem Jelen, roj. 5. 7. 1943, Velenje, dipl. inž. strojništva, upokojenec. 8. volilni okraj (sedež: Velenje, območje občin Šoštanj, Šmartno ob Paki in dela MO Velenje - KS Center-desni breg, Pod-kraj-Kavče, Staro Velenje in Pesje). 1. SSN: Borut Korun, roj. 2. 7. 1946, Velenje, stomatolog, zobozdravnik; 2. DeSUS: Vincenc Gobec, roj. 1. 8. 1934, Kamnik, politolog, upokojenec; 3. JL: Tadej Korošec, roj. 8. 4. 1980, Velenje, dipl.inž. rač. in inform., brez zaposlitve; 4. SDS: Vojko Krneža, roj. 26. 12. 1963, Šoštanj, elektroenergetik, direktor; 5. AS: Marko Druškovič, roj. 15. 6. 1977, Slovenske Konjice, univ. dipl. ekon., pomočnik vodje izvoza; 6. ZPS: Viljem Gradnik, roj. 19. 5. 1965, Velenje, elektronik, samostojni podjetnik; 7. SLS: Ivan Rakun, roj. 1.4.1939, Šmartno ob Paki, kmetijski tehnik, kmetovalec, upokojenec; 8. DS: Jernej Nežmah, roj. 16. 4. 1976, Velenje, gimnazijski maturant, delovodja; 9. LDS: Milan Kopušar, roj. 9. 12. 1960, Šoštanj, ekonomist, poslanec DZ RS; 10. SMS: Sebastjan Boljte, roj. 19.6.1976, Velenje, elektrotehnik, absolvent elektrotehnike; 11. SEG: Franci Stropnik, roj. 30. 4.1954, Velenje, strojni tehnik, prodajalec; 12. ZLSD: Anton Brodnik, roj. 13.4.1958, Velenje, inž. varstva pri delu, predstojnik urada za gospodarske javne službe; 13. NSi: Drago Koren, roj. 19. 1. 1960, Lo-kovica, dipl. inž. geodezije, višji svetovalec; 14. SNS: Mihael Letonje, roj. 20. 2. 1964, Velenje, strojni tehnik, direktor; 15. NPS: Vernes Mujkič, roj. 14. 3. 1959, Maribor, gradbeni tehnik, samostojni podjetnik; 16. Združeni: Danilo Peunik, roj. 20. 10. 1949, Šoštanj, doktor veterinarske medicine, tehnolog projektant; 18. SJN: Rolando Kaligaro, roj. 22. 3. 1976, Velenje, strojni tehnik, kontrolor; 19. Zeleni: Saša Lovrec, roj. 16. 1. 1961, Velenje, inž. gradbeništva, direktorica stanovanjskega podjetja; 20. GŽS, ZZP, ZNS, NDS: Ana-Marija Centrih, roj. 1. 7. 1935, Velenje, ekonomska tehnica, upokojenka. 6. VOLILNA ENOTA (Novo mesto) 8. volilni okraj (sedež: Laško, območje občin Laško in Radeče). 1. AS: Vanja Krajšek Rainer, roj. 9. 2. 1979, Radeče, ekonomsko komercialna tehnica, naročniška služba; 2. DeSUS: Danijel Dobršek, roj. 11. 12. 1953, Jurklošter, višji upravni delavec, upokojenec; 3. DS: Jožica Veselič, roj. 28. 11. 1978, Adlešiči, vzgojiteljica, vzgojiteljica; 4. LDS: dr. Anton Grizold, roj. 7. 1. 1956, Ljubljana, doktor obramboslovnih znanosti, minister za obrambo; 5. NSi: Anastazija Deželak, roj. 23. 10. 1954, Laško, univ. dipl. inž. kmetijstva, terenska kmetijska svetovalka; 6. SDS: Igor Knez, roj. 16. 11. 1951, Laško, fotografski tehnik, varnostnik; 7. SEG: Zvonko Černelič, roj. 10. 6. 1963, Artiče, kmetijski tehnik, ekokmet; 8. SJN: dr. Peter Šuhel, roj. 25. 1. 1933, Ljubljana, doktor elektrotehničnih znanosti, univerzitetni profesor; 9. SLS: Boštjan Pražnikar, roj. 8. 5.1972, Laško, dipl. inž. strojništva, pomočnik direktorja; 10. SMS: Andrijana Zrinji, roj. 4.10.1978, Radeče, univ. dipl. pravnica, vodja projektov; 11. SNS: Vanja Veselič, roj. 21. 2. 1983, Brežice, ekonomska tehnica, študentka; 12. SSN: Majda Zupane, roj. 15. 3. 1957, Loka pri Zidanem Mostu, fizioterapevtka, fizioterapevtka; 13. Zeleni: Pavel Bauerheim, roj. 27.2.1963, Hrastnik, farmacevski tehnik, farmacevt; 14. ZLSD: Matjaž Han, roj. 17. 1. 1971, Radeče, trgovec, samostojni podjetnik, direktor; 15. GŽS, ZZP, ZNS, NDS: Ajda Erjavec, roj. 3. 6. 1985, Ivančna Gorica, gimnazijska maturantka, študentka; 16. Samostojni kandidat Štefan Hudobiv-nik, roj. 27. 9. 1961, Naklo, strojni inž., organizator - svetovalec; 17. Združeni: Anita Vavtar Abram, roj. 22.4.1972, Hrastnik, gimnazijska maturantka, direktorica; 18. JL: Bogomira Skvarča, roj. 25. 12. 1972, Kamnik, dipl. pravnica, upravna delavka; 19. ZPS: Marko Žagar, roj. 6. 7. 1983, Hrastnik, frizer, samostojni podjetnik; 7. VOLILNA ENOTA (Maribor) 1. volilni okraj (sedež: Šmarje pri Jelšah, območje občin Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina, Rogatec, Kozje, Podčetrtek, Bistrica ob Sotli). 1. NSi: Martin Mikolič, roj. 7. 10. 1959, Rogatec, univ. dipl. inž. strojništva, župan Občine Rogatec; 2. LDS: dr. Milan Pogačnik, roj. 30. 8. 1946, Ljubljana, doktor veterinarskih znanosti, minister za kmetijstvo; 3. ZLSD: Jernej Dirnbek, roj. 5. 9. 1971, Rogatec, univ. dipl. ekon., sekretar vladnega urada; 4. SNS: Mirko Justin, roj. 30. 3. 1955, Rogaška Slatina, ekonomski tehnik, podjetnik; 5. SDS: dr. Miran Ulbin, roj. 12. 2. 1961, Rogaška Slatina, doktor znanosti, asistent; 6. AS: mag. Zdenka Kovač, roj. 17. 4. 1954, Slovenske Konjice, mag. sociologije, ministrica za regionalni razvoj; 7. GŽS, ZZP, ZNS, NDS: mag. Zvonko Erbus, roj. 8. 6. 1939, Maribor, mag. metalurgije, profesor v pokoju; 8. JL: Alojz Jazbec, roj. 20. 5. 1949, Celje, ekonomski tehnik, samostojni podjetnik; 9. SMS: Borut Šprajc, roj. 12. 4. 1977, Šmarje pri Jelšah, univ. dipl. ekon., računovodja, svetovalec; 10. SJN: Anton Plevčak, roj. 15. 6. 1959, Gabrovec pri Kostrivnici, gradbeni tehnik, referent; 11. Zeleni: Andrej Praček, roj. 27.3.1946, Šmarje pri Jelšah, dipl. inž. elektrotehnike, energetik; 12. SLS: Marjan Drofenik, roj. 13.2.1949, Imeno, univ. dipl. inž. strojništva, župan Občine Podčetrtek; 13. Združeni: Franc Toš, roj. 14.12. 1968, Grabonoš, brezposeln; 14. DS: Dragutin Fekete, roj. 15.10.1943, Maribor, dipl. sanitarni inž., upokojenec; 15. SSN: Franc Očko, roj. 11. 8. 1945, Rogatec, ključavničar, samostojni podjetnik; 16. DeSUS: Mimica Kidrič, roj. 27.7.1942, Šmarje pri Jelšah, ekonomistka, upokojenka; 17. ZPS: Jože Vrhnjak, roj. 10. 10. 1945, Maribor, tekstilni tehnik, strokovni uslužbenec; 18. SocLS: Vlado lic, roj. 12. 12. 1940, Jelovec, univ. dipl. inž., zastopnik-svetova-lec; 19. SEG: Franc Zver, roj. 3. 10. 1945, Slovenske Konjice, strojni delovodja, direktor; 3. volilni okraj (sedež: Slovenske Konjice, območje občin Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje). 1. NSi: Stanislav Podplatan, roj. 30. 12. 1973 Slov. Konjice, elektroenergetik, tajnik; 2. LDS: Janez Jazbec, roj. 18. 6. 1956, Slovenske Konjice/učitelj, župan Občine Slovenske Konjice; 3. ZLSD: Maksimilijan Brečko, roj. 30. 8. 1938, Bukovlje, maturant srednje politične šole, direktor; 4. SNS: Rok Peče, roj. 31. 3. 1965, Maribor, univ. dipl. ekon., koordinator kluba svetnikov; 5. SDS: Rudolf Petan, roj. 23. 6. 1949, Slovenske Konjice, univ. dipl. inž. strojništva, poslanec DZ RS; 6. AS: Tadej Slapnik, roj. 17. 10. 1973, Slovenske Konjice, univ. dipl. inž. strojništva, direktor zavoda; 7. GŽS, ZZP, ZNS, NDS: Gregor Komac, roj. 24.4.1969, Maribor, profesionalni športnik, igralec namiznega tenisa; 8. JL: Danijel Mlinar, roj. 2. 6. 1979, Rogaška Slatina, srednja strokovna izobrazba, voznik; 9. SMS: Peter Ambrožič, roj. 21. 6. 1975, Maribor, univ. dipl. pravnik, uslužbenec Pošte Slovenije; 10. SJN: Srečko Širca, roj. 7. 5. 1956, Slovenske Konjice, inž. strojništva, direktor; 11. Zeleni: Rudolf Rečnik, roj. 9. 6. 1947, Breg pri Konjicah, strugarski inštruktor, upokojenec; 12. SLS: Dušan Arbajter, roj. 28. 8. 1956, Draža vas, strojni tehnik, kmetovalec; 13. Združeni: Marjan Mernik, roj. 20. 5. 1976, Gladomes, dipl. ekon., brezposeln; 14. DS: Milan Predikaka, roj. 7. 9. 1940, Miklavž na Dravskem polju, strojni tehnik, upokojenec; 15. SSN: Mirko Slana, roj. 14. 11. 1937, Hoče, strojni tehnik, upokojenec; 16. DeSUS: Anton Rous, roj. 8. 9. 1939, Maribor, univ. dipl. prav., upokojenec; 17. ZPS: Emiljan Fijavž, roj. 22. 4. 1956, Bukovlje, elektrotehnik, samostojni podjetnik; 18. SocLS: Edvard Mulec, roj. 1. 3. 1946, Maribor, elektroinženir, računalniški serviser; 19. SEG: dr. Marinka Vovk, roj. 2. 5.1967, Spodnje Preloge, doktorica znanosti, vodja razvoja; Legenda SSN - Stranka slovenskega naroda; DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije; JL - Junijska lista; SDS - Slovenska demokratska stranka; AS - Aktivna Slovenija; ZPS - Za podjetno Slovenijo; SLS - Slovenska ljudska stranka; DS - Demokratska stranka Slovenije; LDS - Liberalna demokracija Slovenije; SMS - Stranka mladih Slovenije; SEG - Stranka ekoloških gibanj Slovenije; ZLSD - Združena lista socialnih demokratov; NSi - Nova Slovenija, Krščanska ljudska stranka; SNS - Slovenska nacionalna stranka; NPS - Naprej Slovenija; Združeni - Združeni za samostojno pravično Slovenijo; SJN - Slovenija je naša; Zeleni - Zeleni Slovenije; GŽS, ZZP, ZNS, NDS - Glas žensk Slovenije, Zveza za Primorsko, Zveza neodvisnih Slovenije, Nova demokracija Slovenije; SocLS - Socialna liberalna stranka. NE PREZRITE Glasovanje po pošti: volivci, ki 3. oktobra ne bodo v kraju svojega stalnega prebivališča, ker služijo vojaški rok, lahko glasujejo po pošti v volilni enoti, v kateri je njihovo stalno prebivališče. Po pošti lahko glasujejo tudi oskrbovanci domov za starejše, ki v domu nimajo stalnega prebivališča, ter volivci, ki so na zdravljenju v bolnišnicah. Svojo željo morajo sporočiti okrajni volilni komisiji ali volilni komisiji volilne enote najkasneje do 26. septembra. Glasovanje na domu: volivci, ki se 3. oktobra zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na volišču, kjer so vpisani v volilni imenik, lahko glasujejo pred volilnim odborom na svojem domu. To morajo okrajni volilni komisiji sporočiti najkasneje do 30. septembra. Predčasno glasovanje: tudi za letošnje državnozborske volitve je predvideno 3-dnev-no predčasno glasovanje za vse tiste, ki 3. oktobra ne bodo v kraju svojega stalnega bivališča. Glasovanje bo od 28. do 30. septembra med 9. in 17. uro na posebnem volišču na sedežih okrajnih volilnih komisij - na Celjskem torej v Šentjurju, Celju, Žalcu, Mozirju, Velenju, Laškem, Šmarju pri Jelšah in Slovenskih Konjicah. GOSPODARSTVO O cetis sluje Merkurje za svoje omizje poleg uglednih gospodarstvenikov povabil tudi predstavnike srbske in hrvaške vlade... Novi izzivi za trgovce in proizvajalce Slovenska podjetja morala povezovati - se bodo pri osvajanju novih trgov Na Balkanu bi morali tudi kupovati, ne le prodajati Kar dve veliki trgovinski podjetji sta v času Mednarodnega obrtnega sejma pripravili poslovni srečanji in nanju povabili gospodarstvenike iz Slovenije in tudi iz tujine. Merkurje razpravljal o priložnostih in ovirah gospodarskega sodelovanja s Hrvaško in Srbijo po vstopu naše države v EU, celjski Kovintrade pa o sodobnih izzivih globalne trgovine. Merkur, ki je na pogovor poleg slovenskega ministra za gospodarstvo dr. Mateja La-hovnika povabil tudi predstavnike hrvaške in srbske vlade, se po besedah predsednika uprave Bineta Kordeža vse bolj širi preko meja, saj bo čez eno leto v državah bivše Jugoslavije imel že toliko trgovskih centrov, kot jih je imel v Sloveniji pred petimi leti. Pri prodiranju na te trge so, kot ugotavlja tudi večina drugih podjetij, največje ovire veliko tveganje, upravni zapleti in preveliko vpletanje politike v gospodarstvo. Kljub temu se blagovna me- njava Slovenije s Hrvaško in Srbijo povečuje, v obeh državah pa je tudi vse več neposrednih slovenskih naložb. Ena zadnjih je Gorenjeva odločitev, da v Valjevu postavi tovarno gospodinjskih aparatov. Poleg tega bo to območje, je poudaril predsednik uprave Franjo Bobinac, postalo tudi eno od njihovih oskrbovalnih virov. »Posel je dvosmerna cesta in slovensko gospodarstvo bi na Balkanu moralo tudi kupovati in ne le prodajati,« je še opozoril Bobinac. Slovenska podjetja bi se morala pri širitvi na tuje bolj povezovati, saj, na primer, odprtje novega Merkurjevega centra v Srbiji pomeni poslovno priložnost tudi za Gorenje. Fenomen Kitajske Na vertikalno partnerstvo kot velik izziv slovenske trgovine pri osvajanju novih trgov so opozorili tudi na poslovni konferenci Kovintrada. »Naše podjetje si je kljub zapletenim razmeram na globalnem trgu postavilo zelo smele načrte, saj želimo v naslednjih petih letih prihodke in dobiček vsako leto povečati za desetino. Usmerili se bomo predvsem na države nekdanje Sovjetske zveze in na Daljni vzhod, kjer vidimo veliko priložnosti za snovanje skupnih načrtov z nekaterimi našimi dobavitelji,« je povedal predsednik uprave Iztok Seničar. Večina govorcev na poslovni konferenci se je strinjala, da sta notranja in zunanja trgovina zelo pomembni za razvoj Slovenije, vendar pa kakšne pomembne vloge na globalnem trgu naša država ne more igrati. Trenutno največji izziv v mednarodni trgovini ekonomisti in predstavniki podjetij vidijo v Kitajski, ki je povzročila pravi boom povpraševanja ter sprožila rast cen surovin in izdelkov po vsem svetu. To bi morala izkoristiti tudi slovenska podjetja in se čim prej preizkusiti na velikem kitajskem trgu. JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIC ,.. Kovintrade pa priznane slovenske ekonomiste. Afrodita posluj vse bolje Letos prodor na štiri nove trge - V razširitev in posodobi, tev proizvodnje so vložili blizu 1,7 milijona evrov Lastnica podjetja Kozmetika Afrodita Danica Zorin Mijošek je minuli konec tedna v Rogaški Slatini zopet gostila kozmetike in frizerje. Tokrat se jih je na mednarodnem strokovnem srečanju zbralo okrog 170, prišli pa so iz vseh tistih držav, v katerih se je Afrodita uveljavila kot pomemben proizvajalec kozmetičnih izdelkov. Letos so jih v podjetju pričakali s prav posebnim zadovoljstvom, saj so od preteklega leta temeljito prenovili in razširili svoje proizvodne in poslovne prostore. »Afrodita ni več majhna, predvsem pa ni kakšno »garažno« podjetje, kot so o nas še do pred kratkim mislili nekateri. Nenehno se razvijamo, vse bolj pa raste tudi naš ugled,« pravi Danica Zorin Mijošek. Z rastjo pa so jim kljub avtomatizaciji proizvodnje prostori postali premajhni. Zato so objekt na Kidričevi ulici povečali in pridobili dodatnih 2.500 kvadratnih metrov proizvodnih in skladiščnih prostorov, nekaj pisarn ter dovolj prostora za laboratorije. Odslej bodo imeli kar tri; poleg razvojnega in kemičnega, ki so ju posodobili in na novo opremili, so se namreč odločili še za mikrobiološki laboratorij, saj so doslej tovrstne storitve morali naročati pri zunanjih izvajalcih. Z dokončanjem tega naložbenega cikla, vrednega blizu 1,7 milijona evrov, je podjetje naredilo pomemben korak na- Ugodnejši viri financiranja Nova Ljubljanska banka je na Mednarodnem obrtnem sejmu predstavila možnosti črpanja sredstev iz evropskih skladov in kreditni ponudbi iz sredstev Evropske investicijske ban- V NLB imajo trenutno za samostojne podjetnike, mala, srednja in velika podjetja ter tudi za občine na voljo 75 milijonov evrov kredita. Predstavniki banke so opozorili, da ima tovrstno financiranje zelo veliko prednosti, saj je ročnost kreditov daljša, odplačilo glavnice je možno odložiti, posojilo se lahko črpa po delih, postopek odobritve kredita pa je hitrejši. KOZMETIKA AFRODITA 2000 2001 2002 čisti prihodki iz prodaje (v mio sit) Ml.bjijklMjil|_____f„ Klmajka ^ Kozmetika Afrodita je v zadnjih petih letih skoraj podvojila prodaji prej. Odslej bodo njihov razvoj, proizvodnja in servisiranje kupcev še bolj kakovostni, prilagajanje potrebam trga pa hitrejše. Delež izvoza raste S proizvodnih linij Kozmetike Afrodita prihaja trenutno okrog 600 izdelkov (vsako leto imajo 20 popolnoma novih, oziroma temeljito prenovljenih), v podjetju pa je, tako kot v najboljših starih časih, zaposlenih 110 ljudi. Kar 20 odstotkov jih ima višjo ah visoko izobrazbo. Lani so ustvarili 5,7 milijona evrov celotnega prihodka in 420 tisoč evrov čistega dobička. Glede na polletne rezultate ocenjujejo, da bodo letošnji prihodki še za petino viš- ji, dobiček pa naj bi ostal lanski ravni. Povečanje g na račun večjega izvoza žave bivše Jugoslavije ter n Madžarsko in Poljsko, ki njihovi tradicionalni trgi, tos pa so naredili prve kor ke tudi v Ukrajini, Rusiji, A striji in Nemčiji. Z osvajanjem novih trgovs spreminja tudi struktura pn daje, saj so izvoz z lanskih S letos povečali že na 601 kov. »V nove države prodira mo na enak način kot se je raz vijalo podjetje; najprej pn» zvodnja in prodaja preparat® za kozmetične salone, kasti je pa še razvoj in prodajaš) delkov za široko potrošnjo^ pojasnjuje Mijoškova in upaj da bodo s takšno formulo us pešni tudi na novih trgih, j JANJA INTIHAI VODNE STISKALNICE IZDELKI IZ NERJAVNEGA JEKLA Žagar Bogomir ORODJARSTVO - KUUCAVNIČARSTVO s.p., Tovarniška cesta 7, 3312 Prebold Tel.: 031705 34 70 Fax: 031705 34 71 Gsm: 041 6 - stiskalnice za "prešanje" sadja velikosti 120 in 1601. - nagibna varianta-enostavno polnjenje in praznjenje - kvalitetna izdelava, ugodne cene izdelana iz nerjavnega jekla IliM'Iti'HI 95,9 100.3 www.novitednik.com I partner i najboljšim okusom GOSPODARSTVO V Cetisu delajo prihodnost oljsko podjetje lahko že danes izdela digitalni potni list - Evropa se še ni dločila, ali bodo potovalni dokumenti poleg podobe obraza zaščiteni še s prstnimi odtisi V celjskem Cetisu so s prijavami na uvedbo biome-iinih elementov v potne te že tako daleč, da bi pro-ame in tehnično opremo, so jih razvili sami, lah-začeli preizkušati že v iteri od upravnih enot. To pred dnevi povedali tudi inistru za notranje zade-Radu Bohincu, ko si je v odjetju ogledal varovani H proizvodnje zaščitenih »tin. Biometrija je metoda av-natske prepoznave osebe osnovi fizioloških ali ve-njskih značilnostih, ki so pisane v posebnem čipu. značilnosti so lahko po-iba obraza, prstni odtisi, esna mrežnica, geometri-rok in prstov, vzorec glasu podobno. Zahtevo po bio-rtričnih elementih, ki bo-I nadgradili varnost in zašlo potnih listov, so Zdru-sne države Amerike pred rema letoma postavile sku-ni sedemindvajsetih držav, za vstop v ZDA ne potre-ijejo vizuma. Med njimi je ii Slovenija, ki si, kot je ledal minister Rado Bo-c, za čimprejšnjo uved-Diometrije prizadeva tu-kot članica Evropske uni-Zato je pred enim letom (enoval medresorsko pro-ktno skupino, ki mora med lugim pripraviti predlog za Vladimir Tkalec (na sredini) in Dejan Mauer iz Cetisa sta notranjemu ministru Radu Bohincu predstavila izdelovanje digitalnih potnih listov. izdelavo tako imenovanega digitalnega potnega lista z biometričnimi elementi. Pomemben del te naloge je bil zaupan celjskemu Cetisu in podjetju Mirage iz Novega mesta, ki bosta, ko bodo začela veljati nova pravila, skrbela za prenos biometričnih podatkov na čip oziroma za personalizacijo potnih listin. Po besedah vodje projektne skupine Vladimirja Tkalca so v Cetisu v minulih mesecih razvili zelo dobre programe in tehnološko opremo, saj po kakovosti prav nič ne zaostajajo za Nemci in Francozi, ki so med evropskimi državami s pripravami na uvedbo biometričnih elementov najdlje. »Mislim celo, da smo še kakšen korak pred njimi,« je povedal Tkalec. Doslej jim je namreč uspelo zagotoviti že 85-odstotno zanesljivost zajema podatkov o lastniku potnega lista ter za preverjanje hstine in lastnika na mejnem prehodu. Zelo si želijo, da bi jim ministrstvo za notranje zadeve čim prej dovolilo, da ta, tako imenovani projekt SiPass, preizkusijo tudi v kateri od upravnih enot. Z njim lahko zajamejo portret in prstni odtis palca ter ga skupaj z drugimi podatki shranijo na čip v potnem listu. Ce tis zajemanje biometričnih podatkov že preizkuša na slovenskih konzularnih predstavništvih v Celovcu in Trstu. Kot je povedal minister Rado Bohinc, se Evropska unija še ni dokončno odločila, katere biometrične elemente bo treba vgraditi v novi potovalni dokument. Za obrazno prepoznavo se že ve, da bo nujna, morda pa bodo k temu kasneje dodali še prstni odtis. Evropska uredba o enotnih standardih bo predvidoma sprejeta še letos, nato pa bodo članice imele največ 18 mesecev časa, da uvedejo digitalne potne liste. »Slovenija bo uvedla biome-trijo v najkrajšem možnem času po sprejemu uredbe, vendar državljanom potnih listov ne bo treba takoj zamenjati. Sedanje dokumente bodo namreč lahko uporabljali do poteka njihove veljavnosti, razen če se sami ne bodo odločili drugače,« je poudaril Bohinc. JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ Zahtevni gostje narekujejo naložbe V slatinskem hotelu Sava so prenovili polovico sob - Razočarani in jezni, ker niso dobili evropskih sredstev Bistriški podjetnik Stani-IV Pšeničnik, ki ima v Koliki Slatini hotela Savo in ígreb, je zaradi vse bolj ahtevnih gostov, zlasti iz alije in Rusije, vložil že ir nekaj denarja v poso-»bitev nastanitvenih Dogljivosti in v izboljšale ponudbe. Lani je odprl rine s savnami in lepotil-iffl centrom, prejšnji me-pa je zaključil prenovo ilovice sob v hotelu Sava. Druge polovice od skupno 50 sob se bo lotil šele spomni prihodnje leto, saj ga je "sedanja prenova stala že 610 »lijonov tolarjev. Računal je, bo vsaj del naložbe pokril edstvi evropskih struktur-skladov za razvoj turistič-infrastruktur, vendar je os-praznih rok. »Prijavo na pis so nam zavrnili, češ da IFžba ni uresničljiva in ne °° imela nobenih pozitivnih Pivov na okolje, kot je, na Nher, povečanje števila de- lovnih mest. V času, ko je trajal postopek, smo sobe prenovili, število zaposlenih pa smo povečali na 115 in v kratkem bomo zaposlili še deset ljudi,« pojasnjuje Stanislav Pšeničnik, ki je nad izidom razpisa zelo razočaran. Ne zdi se mu prav, da so si denar razdelila tri največja slovenska zdravilišča, Rogaška Slatina pa je bila kljub temu, da ima osem odstotkov vseh zdraviliških zmogljivosti v Sloveniji, spet prezrta. »Se pač ne ukvarjamo s politiko in zato nimamo s kom lobirati,« pravi. Se več naložb Pšeničnik pričakuje, da jim bo s sodobnejšo podobo in prenovljeno ponudbo, ki temelji na tako imenovanih wellnes programih in po novem tudi starodavni znanosti o zdravem življenju ayurvedi, uspelo v hotel zvabiti še več zahtevnejših gostov in še več zaslužiti. Le- tos so v prvih osmih mesecih imeli 60.411 prenočitev, kar je za 7,4 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Največ je bilo Italijanov, na drugem mestu so slovenski gostje, na tretjem Avstrijci, sledijo pa jim Hrvati in Rusi. Zaradi večjega obiska so imeli višje tudi prihodke iz prodaje, ki so v prvih osmih mesecih znašali 820 milijonov tolarjev, oziroma 11 odstotkov več kot v enakih lanskih mesecih. Pšeničnik je s takšnimi rezultati zadovoljen, zato napoveduje, da bo v prihodnjih letih še vlagal v Rogaško Slatino. Poleg sob namerava prenoviti še restavracijo v hotelu Zagreb, ostali načrti pa bodo nekoliko počakali. Kmalu brez izgube V nasprotju z mnogimi, ki trdijo, da se lastniki hote-- Št. 37 -16. september 2004 lov v Rogaški Slatini ne povezujejo, Pšeničnik pravi, da na nekaterih področjih, na primer pri urejanju parka, pripravah glasbenih prireditev ali nastopih v tujini, dobro sodelujejo. Prepričan je, da bo sodelovanja še več, pri tem pa še vedno upa, da bi nekdanja krovna družba Zdravilišče Rogaška, v kateri je s skoraj 25-odstotnim deležem največji posamični lastnik, lahko za doseganje skupnih ciljev služila tudi novim lastnikom zdravilišča. Seveda se bo morala prej otresti stare izgube, ki je leta 2000 znašala 1,7 milijarde tolarjev, lani 600 milijonov, prihodnje leto pa naj bi je ne bilo več. To bi dosegli s prodajo premoženja,' ki ga ima še vedno veliko. Med drugim so njeni zdraviliški park, termalni vrelci in nekaj stavb. JANJA INTIHAR Indeks podira rekorde Slovenski borzni indeks SBI 20 še kar naprej podira rekorde. Potem ko je minuli teden prebil odpor 4.800 indeksnih točk, je počasi a vztrajno rasel do četrtkove vrednosti 4.877,44 točk, kar je za 1,1 odstotka višje od ponedeljkove vrednosti. Indeks SBI 20 se tako počasi približuje »magični« meji 5.000 točk. Najprometnejši vrednostni papir minulega tedna je bila delnica Krke (KRKG), s katero je bilo opravljenega za malo več kot milijardo tolarjev prometa, četrtkovo trgovanje pa je delnica zaključila pri vrednosti 78.300,10 tolarjev, kar je za 1,7 odstotka višje od ponedeljkove vrednosti. Med prometnejšimi delnicami minulega tedna v borzni kotaciji rednih delnic je bila delnica Petrola (PETG). Enotni tečaj delnice je do četrtka zrasel za 1,5 odstotka, četrtkovo trgovanje pa je zaključil pri vrednosti 66.895,70 tolarjev. Najdonosnejši vrednostni papir v borzni kotaciji je bila delnica Cometa (CHZG) z 9,77-odstotnim donosom, delnica z največjo izgubo pa delnica Emone Obale (EOKG), katere vrednost je do četrtka padla za 13,58 odstotka. Pregled tečajev med 7. in 13. septembrom 2004 Enotni tečaj Promet v SIT 6.700.76 171,222,584 7,611,02 516,811,217 Mercator se je odzval na vse večjo konkurenco diskontov na slovenskem tržišču. V treh letih načrtuje verigo diskontov, ki bo posebna družba znotraj Mercatorja z lastno blagovno znamko Hura!. Prvo trgovino je odprl ta teden v Ljubljani. Mercator načrtuje odprtje diskontov tudi na Hrvaškem, BiH in v SČG. Z delnico Mercatorja (MELR) je bilo minuli teden opravljenega za 230 milijonov tolarjev poslov, cena delnice pa je do četrtka zrasla za 0,7 odstotka. Drugi največji trgovec v Sloveniji Energotuš se je preoblikoval v koncem. Intenzivna rast Energotuša je spodbudila potrebo po konsolidaciji celotnega sistema, saj je družba po prevzemu trgovske družbe Vele postala drugi največji trgovec z več kot 20-odstotnim deležem. Indeksi med 7. In 13. septembrom 2004 Nova Ljubljanska banka (NLB) je objavila namero o nakupu črnogorske banke Euromarket. Po nakupu Montenegro banke je to že druga banka, ki jo namerava NLB kupiti na območju Črne gore. Statistični urad RS je objavil prvo statistično objavo cene industrijskih proizvodov, ki so se avgusta povišale za 0,2 odstotka. V primerjavi z lanskim decembrom so se cene teh proizvodov povišale za 3,6 odstotka, v primerjavi z lanskim avgustom pa za 4,7 odstotka. Največja bonitetna hiša Dunn & Bradstreet je v septembrskem poročilu objavila rezultate, ki Slovenijo ohranjajo na prvem mestu v regiji. Tečaj kljub vstopu v ERM2 ostaja stabilen, nekoliko bolj vprašljivo pa je bilo izpolnjevanje maastrichtskih kriterijev glede inflacije. MATIJA LIPAR, analitik matija.lipar@ilirika.si Ilirika borzno posredniška hiša d.d.. Breg 22, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: Agencija za trg vrednostnih papirjev, Ljubljana CMCelje Gradimo za vas Sam nad ogenj Verščevi - najbolj gasilska družina v Rimskih Toplicah POZOR, HUD PES Čas terorizma Ko smo v Rimskih Toplicah spraševali po Igorju Veršcu, so vsi v en glas pripovedovali: »Ja, to je tisti fantič, ki je čisto sam požar pogasil. Še preden so prišli gasilci, je bilo vse končano!« Sam je med našim obiskom priznal: »Upam, da bom odslej lahko gasil le še žejo in ljubezen.« Petnajstletnik ne bo nikoli pozabil tistega četrtka pred dvema tednoma. Okoli 17. ure se je nič hudega sluteč odpravil k sosedu Andražu, da bi se skupaj odpeljala na železniško postajo, in ga zagledal na domačem dvorišču, ko je prestrašen klical: »Igor, pomagaj! Naša kuhinja gori.« Ni obotavljal, temveč je takoj stekel domov po gasilni aparat. Ko se je vrnil, se je skozi vrata in okna valil temen dim. »Stopil sem v dnevno sobo in od tam gasil požar v kuhinji. Ko sem mislil, da sem ogenj že zadušil, se je še enkrat vžgalo. Zato sem nadaljeval skozi kuhinjsko okno,« pripoveduje Igor. Kmalu zatem je domov prihi-tel Andražev oče, nato še gasilci. A so prišli zastonj. Igor je z ognjenimi zublji že opravil in samo njegovemu pogumu in prisebnosti se lahko zahvalijo, da se ogenj ni razširil tudi v druge prostore in povzročil še več škode. »Razgreto olje na štedilniku je začelo goreti, potem se je vnela napa, nato še kuhinjski pult ...« se spominja Igorjeva mama Nataša, »naslednji dan so vsi v Rimskih Toplicah čistili nape nad štedilniki, da se ne bi tudi njim zgodilo kaj podobnega.« »Vsi smo usekani na gasilstvo« Igor je res opravil junaško delo, glede na to, da je v gasilskih vrstah - med mladinci - komaj dve leti. Gasilsko žilico je očitno podedoval po svojem dedku Ernestu, ki je član PGD Rimske Toplice že več kot 40 let, od tega je bil 25 let poveljnik. Vneti gasilki sta tudi Igor- NASI GASILCI IgorVeršec, strokovnjak za gašenje kuhinj jeva mama in 11-letna sestra Ana, tudi stric, le babica se ni okužila z gasilskim virusom. »Nekdo pač mora biti doma,« se pošali, »Rimljani že vedo, da je nekaj narobe in da bo treba gasiti, ko se kdo od Verš-cev pelje z avtomobilom hitreje kot ponavadi.« Igor se je o gašenju veliko naučil od svojega dedka, ko je ta v šoli otrokom razlagal in kazal, kako se uporablja gasilni aparat... Ni namreč vseeno, kako se gašenja lotiš. »Danes je povsod, kjer je ogenj, prisotna kemija, zato moraš vedeti, kje in kako začeti,« pojasni. In ravno zato je še toliko bolj ponosen na vnuka, ki se je gasilcem pridružil potem, ko si je med treningom nogometa grdo zlomil nogo. Njegova športna kariera je bila s tem končana in da mu ne bi »šle traparije po glavi, smo ga pač vpisali med gasilce«. Igor ni imel nič proti, čeprav prizna, da vaje redno »šprica«. A mu tega nihče ne zameri, saj je že dokazal, da zadevo obvlada. Na gasilskem tekmovanju še ni bil, za razliko od mlajše sestre si pa želi, da bi čim prej naredil gasilski izpit in s tem tudi uradno postal čisto pravi gasilec. Sicer pa je Igor Veršec dijak prvega letnika Srednje gostinske šole v Celju. Želi postati kuhar, kot njegov stric. Rad tudi kaj popravi, svoj motor, denimo. »Dva meseca ga >šraufam<, da se lahko en teden vozim. Potem pa spet od začetka,« duhovito pojasni svetlolasi najstnik, ki prizna, da si je ogledal vse risanke o gasilcu Samu. In postal skoraj tako velik junak kot on. Poveljniku PGD Rimske Toplice Andreju Ajdniku so člani že predlagali, da bi Igorja nagradili s priznanjem, ker se je izvrstno izkazal pri gašenju požara. BOJANA AVGUŠTINČIČ Sedeli smo skupaj s prijatelji na nekem letnem vrtu in se pogovarjali o terorizmu. Ženske so premišljevale, da bodo tisto noč na oknih prižgale svečke za umrlimi v Osetiji. Moški smo modrovali o tem, kaj je terorizem in kaj osvobodilni boj in v zraku sem začutil perverzijo, perverzijo teorije in obilja, ki morda niti ni tako obilno, a je obilje. Zvečer sem poslušal na TV razprave v zvezi s tragedijo. Številni strokovnjaki so se strinjali, da je vojna proti terorizmu nekaj iluzornega, da bi bilo morda potrebno najti neke nove perspektive v odnosu do tega fenomena. Vsi so zatrjevali, da se nikakor ne morejo postaviti na stran teroristov, obenem pa so dvomili tudi v kredibilnost politike »velikih«, kjer bojda ni vse v redu. Tudi tu sem v atmosferi začutil perverzijo teorije in obilja. Podobne občutke sem imel dostikrat po svetu, ko sem potoval po Aziji, Afriki in ko sem naenkrat »padel« v svet osupljive revščine. Prizori revščine govorijo sami zase, v človeku obilja običajno izzovejo samoobrambni refleks, ki deli svet na revne, bogate in segregi-rani bogati svet, razdeljen na bogat bogat svet, na srednji razred in revne znotraj bogatega sveta. Ob videnih prizorih revščine običajno začnemo podzavestno preverjati naše bančne račune, meriti svoj življenjski prostor, iskati razloge za to, da si lahko marsikaj »privoščimo«, dostikrat pa zavzamemo enostavno brezbrižno držo, ki jo podpremo z mislijo o »ujetosti v okolje«, v določen tip ekonomskega okolja in njegov etos. Gremo se igro »malih rib«, kar v nekem smislu tudi smo. Obstaja tudi del popolnoma ravnodušnih, šovinističnih posameznikov, ki je sposoben na dan priti celo s primitivnimi izjavami tipa ni čudno, da nič nimajo, saj sa- mo ležijo ali pa celo, saj jim ne fali, ležijo in posedajo po w dan, za tisti obrok že nekako p skrbijo, sekirajo se ne in podo ne kozlarije. Globalizacija, ki nič drugega kot nova reorganiz cija svetovnega kapitalizma, praktično tista, ki postavlja pr vila celotnemu svetu in »teroi zem« je zgolj stranski produkt 1 tega. Nekateri bi pač radi obog teli, kar pa jim bogati ne dovo jo. Nekateri bi radi izplavali dreka, pa ne zato, da bi udejan li kakšno plemenito misel, da delili blagostanje, kje pa, želi) si zgolj uživati v grehu bogastv v katerem se že stoletja naslaja zahodni bogatuni, tisti o kata je npr. pred več kot pol stolet govoril Ernest Hemingway, da ! prasci, ki spričo pohlepa po pn fitu netijo vojne in da jih lahk lastnoročno pobije. Tako je rek« natančno tako. Je bil Hemingw. terorist? Na koga bi Hemingw; danes pokazal s prstom? Verje no natančno na tiste, na katere svojih filmih kaže Michael Mol re, na tiste, ki patetično, ciničdj prižigajo svečke na grobovih né dolžnih in poznajo zgolj njihi resnico, podobno kot jo pozna nik, ki je bil napovedan, da obiskal naš celjski sejem in to ' enega samega pomisleka ja' sti. Predlagam, da ob prihodnji obisku Haiderja prižgemo sve ke na frankolovskih grobovih, mi smo bili nekoč banditi, jih namreč leži sto. Izbiramo »naj« desetino Ivan Zupane st., PGD Šmarje pri Jelšah (4.198) Jože Gajšek, PGD Lokarje (3.839) Ivan Buser, PGD Ponikva (2.836) Ivan Jezernik, PGD Nova Cerkev (1.683) Mirko Lešar, PGD Lopata (846) Olga Lešar, PGD Lopata (776) Edi Doberšek, PGD Planina pri Sevnici (590) Roman Očko, PGD Rečica pri Laškem (430) Srečko Očko, PGD Rečica pri Laškem (410) David Krk, PGD Andraž (267) Oktobra v mesecu požarne varnosti bomo razglasih najboljših deset in pripravili zaključno prireditev, do takrat pa še lahko glasujete. Nagrajena bralka je tokrat Marinka Ojsteršek iz Olešč pri Laškem, ki bo hišno darilo prejela na oglasnem oddelku NT&RC. nasi gasilci I Glasujem za:...................... ' Stanuje: ............................ Aktiven v gasilskem društvu:. Moje ime in naslov: ............. AKCIJA! M •"T1 Izjemno ugodne cene pohištva in opreme ^ ImgEi za naše ŠOLARJE, % |j DIJAKE in ŠTUDENTE! t^f j Velja ŠE DO KONCA SEPTEMBRA! S10VENIJAIÍS Li ■ Dunaiska' O1 474 42 29. Lj- Rudnik, 01-280 36 10; Hoče, 02-618 13 31; SALONI Maribor, 02-251 68 61 ; POHIŠTVA Celje, 03-545 15 15; Prva revija za vidnejšo vlogo Celja in okolice v Sloveni ||0 -EDHIK_INTERVJU_9 Težko življenje ob belem kruhu ustnik znane celjske pekarne Geršak Rafael Brance o križih in težavah obrtniškega poklica - Včasih ga je bilo sram, če je imel boljši avto kot drugi, danes je ponosen, ker si je vse prigaral z velikim trudom Za Rafaela Branceta bi lahko rekli, da odi med tiste obrtnike, ki ob vprašanju Kako ste kaj?« ne zleze v dve gubi in ačne jamrati vsevprek. Jezijo ga sicer lisoki davki, plačilna nedisciplina in vse ujša konkurenca, vendar bi se, če bi ilo treba, za obrtniški poklic odločil piova. Prav ponosen je, da lahko nada-uje že 75-letno tradicijo pekarne Ger-|ak, ki sta jo ustanovila stara starša, vesta pa sta ji bila tudi njegova mama i oče. Kako se je pekarni Geršak uspelo tako olgo obdržati na trgu? Ker smo vztrajni in delamo s srcem. To ; nam je obrestovalo, saj danes dela pri as že 43 ljudi, trenutno pa imamo še osem ajencev. Zelo pomembno pa je tudi to, da bila v delo pekarne vedno vključena sko-ij vsa družina. Tako je bilo včasih in tako tudi danes, saj mi pri delu pomagajo že-a, oba sinova in še snaha. Za prihodnost ekarne se zato sploh ne bojim. Ker ste že toliko let v pekarstvu, imate ajbrž do kruha prav poseben odnos. Kruh je treba delati z ljubeznijo in srcem i ga z ljubeznijo in srcem tudi sprejemati, rendar, na žalost, tako razmišlja vse manj udi. Prav boli me, ko opazujem, kako ga prejemajo v trgovinah. Samo kot še en iz-elek več za polico. Ko bi ga znali vsaj pra-ilno zložiti, da potem ne bi bilo vse po-;čkano. Ljudje se ne zavedajo, da ima pek uh kar osemkrat v roki, preden pride do inčnega potrošnika. Hitro življenje je pač aredilo svoje. ' Mnogi se pritožujejo, kako drag je kruh. laj pravite na to? Da je kruh drag? Ah, dajte, no, saj moralo ves čas zniževati cene in pripravljati tak-ine in drugačne akcije. Kako pa kljubujete vse večji konkurenti? .Zelo težko. Trgovci so nas pritisnili ob id in nam postavljajo nemogoče pogoje, i pa jih moramo sprejeti, če sploh želilo prodajati. K sreči smo zadosti veliki, a lahko to prenesemo. Kot velik uspeh si ejemo, da nas je kot kooperante za tri delke sprejela pekarna v Grosupljem, ki ela za Mercator. Po letu 2001, ko je Mer-ator kupil celjskega Potrošnika, smo se amreč znašli v hudih težavah. Ostali smo udi kot eden od dobaviteljev Ere, ki je revzela trgovsko podjetje Center, med na-imi kupci pa sta tudi Izbira in Resevna. Ste na trgu poleg peke kruha poskušali oiskati še kakšne druge priložnosti? Pred nekaj leti smo se odločili za zamrz-jeni program, s katerim smo kar uspešni, endar ga ne bomo širili. To je samo naša udatna dejavnost, da lahko trgovskim ve-igam in tudi kupcem v naših lastnih pro-ajalnah ponudimo čim več. Danes moraš preminjati program in na trg nenehno po-iljati kaj novega, sicer te kmalu povozijo rugi. Znanega Geršakovega kruha najbrž ne oste prenehali peči? Nikakor ne. To je naša blagovna znamka in pri njej bomo še naprej vztrajali. Glede na to, da imate že toliko zaposlenih, ali razmišljate o tem, da bi se iz obrtne delavnice preoblikovali v d.o.o.? Že nekaj časa se pripravljam na to, vendar ne zaradi velikega števila zaposlenih, ampak zaradi visokih dajatev, ki jih moram kot samostojni podjetnik plačevati državi. Davek na dobiček je, na primer, za podjetja pol manjši kot za nas. Obrtniki že nekaj let med največjimi problemi, ki jih tarejo, na prvo mesto postavljajo plačilno nedisciplino. Kakšne so vaše izkušnje? To pa je zgodba prav posebne vrste. Z velikimi trgovskimi sistemi, kot sta Mercator in Tuš, nimamo prav nobenih problemov, saj nam plačujejo skoraj do minute natančno. Z majhnimi podjetji pa so velike težave. Če si preveč tečen in zahtevaš plačilo, te preprosto zbrišejo s svojega seznama dobaviteljev in si poiščejo koga drugega. Prave ptice selivke, ki živijo od naših žuljev. Kakšne izkušnje pa imate s pridobivanjem sredstev za naložbe? Je res tako preprosto, kot se najrazličnejše institucije že vrsto let hvalijo na Mednarodnem obrtnem sejmu? Zadnje čase pri tem res ni težav. Če imaš ime in dobro bonitetno oceno, lahko v banki hitro prideš do ugodnega posojila, za pravi program pa se da dobiti tudi nepovratna državna sredstva. Naše izkušnje, vsaj v zadnjih letih, ko smo širili in prenavljali proizvodnjo, so torej zelo dobre. Je pa res, da moraš veliko denarja vložiti tudi sam. Celo v sindikatu, ki je običajno zelo kri-.tičen do obrtnikov, pravijo, da ste dober delodajalec in da so plače pri vas dokaj solidne. Trudim se, da bi bili vsi pošteno plačani in za uspešno delo tudi dobro nagrajeni. Z zaposlenimi imam srečo, saj so vsi zelo pridni. Dobra komanda in organizacija pomenita sicer polovico dela, vendar če ljudje ne bi delali s srcem, pekarna ne bi bila uspešna. V minulih letih nas je zapustilo zelo malo delavcev in prav ponosen sem, da sta med nami dva, ki delata pri nas že 35 let, da jih imamo kar nekaj s 15 ali 20 let staža in da so nam zveste tudi prodajalke v naših trgovinah. Kakšne čase napovedujete obrtnikom? Kaj lepega najbrž ne bomo več doživeli. Vsi večji obrtniki se bomo morali preoblikovati v podjetja in še bolj znižati stroške. Rezerv pri cenah skoraj nihče nima več, saj so nas trgovine zares dobro »stisnile«. Upamo, da se bodo za našo branžo, tako kot so se že v Evropi, znižale vsaj cene osnovnih surovin, čeprav me je strah, da se bodo stroški za prevoz in elektriko še naprej večali. Se vam odprte meje že kaj poznajo pri poslu? Za zdaj še ne, vendar me je strah, kako bo naprej. V Evropi so zmogljivosti večjih pekarn ogromne in žemljicam, ki jih delajo za deset tolarjev, res ne moremo konkurirati. Pa se tolažim - če smo preživeli dva režima, bomo tudi Evropo. Naša velika prednost je kakovost in potrošniki bodo prej ali slej spoznali, da za malo denarja ne morejo dobiti dobrega izdelka. Ali razmišljate, da bi se poleg pekarstva podali še v kakšno drugo dejavnost? Nikakor, saj je že s peko kruha toliko dela je, da prostega časa skorajda nimam več. Polovičar pa nočem biti. Če želiš biti dober, moraš biti v poslu stoodstotno. Greste sploh kdaj na dopust? Kakšen teden si že ukradem, kaj več pa ne morem, ker se mi doma nabere preveč dela. Se pa na dopust vedno odpravim z vsaj dvema telefonoma ki mi nenehno zvonita. Če bi lahko ponovno iz birali, bi se spet odločili za obrtniško pot? Vsekakor, čeprav sem se v pekarstvo podal zaradi priti družine. Zdaj vem. da je bila pot prava in da je tradicijo treba nadaljevati. Velikokrat je bilo težko, zlasti po sedemdesetih letih, ko smo delali socialni kruh. Povpraševanje je bilo veliko, imeli smo samo en mešalec testa in eno peč, cena moke in kruha pa je bila skorajda enaka. Težko je tudi danes, ko nas trg sili, da delamo še več kot stoodstotno. Kako se časi spreminjajo! Včasih bi lahko delali veliko, pa nismo imeli s čim, danes, ko imamo stroje, pa razmišljamo, kako bomo te izdelke prodali. In ko nam jih končno uspe prodati, se prične borba, kako priti do plačila. Ste jezni, če kdo reče, češ, vam obrtnikom je lahko, saj ste polni denarja? Ko sem bil mlajši, me je to prizadelo. Bili so časi, ko sem si lahko privoščil boljši avto kot drugi, pa me je zaradi govoric bilo tega sram in sem ga skrival. Danes pa me takšne stvari sploh ne ganéjo več. Moja vest je čista. Vse, kar imam, sem si težko prigaral. JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ AKCIJA Gorenjevega pralnega stroja sta se tokrat razveselila Martin in Marija Teršek iz Tovstega nad Laškim. Četrtki od leta 1962 do danes Dvainštirideset let je minilo, odkar se je Martin Teršek iz vasi Tovsto blizu Laškega naročil na Novi tednik, prejšnji teden pa je žreb določil, da kot naš zvesti naročnik prejme v dar televizijski sprejemnik. Avgustovska nagrada je šla torej v Tovsto 27, kjer živita zakonca Marija in Martin Teršek, v isti hiši pa še njun mlajši sin Martin s svojo sopotnico Lidijo in hčerko Nino. Pred poroko sta zakonca Teršek živela vsak na svojem domu, ona v Vrhu nad Laškim, on v Marija Gradcu, po poroki pa sta najprej živela v Laškem, potem pa sta kupila več kot dvesto let staro hišo v Tovstem, v kateri ni bilo ne elektrike in ne vode. »To so bili težki časi, veliko sva morala delati, da sva si za silo uredila hišo, kadar sem ulovila kakšno prosto urico, pa sem šla k sosedi in takrat sem vedno vzela v roke njen Novi tednik. Seveda tako ni moglo biti prav dolgo in nekega dne sva se z možem odločila, da posta-neva naročnika. In tako se od leta 1962 dalje v naši hiši vsak četrtek razveselimo Novega tednika. Jaz ga skoraj celega preberem, mož pa bolj slabo bere, ker mu je zelo opešal vid. Seveda ga zdaj bereta tudi naša mlada dva,« nam je pripovedovala Marija Teršek, nato pa še: »-Moj mož je bil vse do upokojitve železničar, najprej zavirač, nato vlakovodja. Ker je bil na poti z vlakom po vsej tedanji Jugoslaviji, je bil velikokrat odsoten tudi po več dni. Tako mi je v tistem času Novi tednik lepo lajšal večerne urice samote, saj sva bila kar enajst let brez otrok.« Čez čas sta si Martin in Marija ob stari hiši postavila novo, v kateri živita še danes. Marija je po dolgih letih čakanja rodila kar dvakrat v dobrem letu dni, najprej Toneta, nato Martina. Zdaj imata še dve vnukinji, Nino in Majo. JESENSKO VESELJE VESOLJE V PLANETU TUS CELJE divščine indijančka Vikija, - v četrtek ob 17. uri na gledališki predstavi Nerodna Avguština, - v petek ob 17. uri, ko bosta za vas čarala Tuš-ko in čarodej David, - v soboto ob 10. uri na predstavi Jesenske sanje v izvedbi Pojočega kuharja. Ko v vsakem letnem času drevesa in gozdovi okoli nas spreminjajo barve, vam mavrične ideje, zamisli, prireditve in dogodke pripravljamo tudi vTušu. Od 16. septembra do 10. oktobra smo vam v Planetu Tuš v Celju pripravili bogat jesenski program za najmlajše in tudi za malo Otroci bodo ustvarjali v vodenih kreativnih delavnicah, ki bodo potekale vsak petek in soboto od 16. do 19. ure. Ob sobotah pa tudi od 9. do 12. ure. Varstvo za otroke v igralnici Oslarija bo organizirano vsak delavnik od 15. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 20. ure in ob nedeljah od 9. do 13. ure. Za malčke, ki bodo letos prvič prestopili šolski prag pripravljamo poseben zabavni program z naslovom Tuševi prvošolčki. 17. septembra ob 17.45 uri jih bo srednjeveški pisar na zabaven način pospremil v svet črk in besed. Ogledali si bodo lahko srednjeveško pisarno in z gosjim peresom svoje ime zapisali v pravo srednjeveško knjigo. Romana Kranjčar bo s svojimi pesmicami poskrbela, da bo vzdušje kar se da veselo in da bo ta september ko bodo prvič stopili v hram modrosti otrokom ostal v najprijetnej-ših spominih. Ob tednu otroka, od 4. do 10. oktobra, bodo otroke Planetu Tuš v Celju zabavali risani, igrani in drugi pravljični junaki. Pridružite se nam: - v ponedeljek ob 17. uri na gledališki predstavi Miška Minka praznuje rojstni dan, - v torek ob 17. uri na filmski predstavi Knjiga o džungli 2, - v sredo ob 17. uri na lutkovni predstavi Dogo- Za vse nas malo starejše, a še vedno mlade po srcu, pa smo pripravili: 17. septembra praznovanje v čast slovesa od poletja in prihoda jeseni. Dogodek z bogatim programom se bo pričel ob 18.45 uri z nastopom glasbene skupine Vitezi Celjski. Osebno smo želeli čestitati in pozdraviti prvo letošnjo dobitnico medalje za Slovenijo na olimpijskih igrah Urško Žolnir. Urška se nam bo pridružila in predstavila ob 19. uri. Člani judo kluba, v katerem trenira tudi Urška, pa nam bodo ob tem prikazali svoje spretnosti in obvladovanje borilnih veščin. Ob 20.30. uri sledi nastop glasbene skupine Nude in ob 21:30 uri koncert Vlada Kreslina. Postavljanja klopotca z vinogradniškimi igrami in pokušino domačih dobrot se lahko udeležite v četrtek 23.septembra ob 15. uri. Jesenska tržnica bo potekala v petek 24. septembra med 15. in 19. uro in v soboto 25. septembra med 9.30. in 13. uro. Gobarska razstava pa bo postavljena na ogled v petek 1. oktobra in soboto 2. oktobra med 9. in 21. uro. Prisrčno vabljeni! ^J^uLarábe bubve ófoi/enóhili (joápodinj ÉF* »Ko sem mu je po telefonu predstavila odgovorna urednica Novega tednika Tatjana Cvirn in povedala, da je moj mož tisti srečnež, ki bo prejel nagrado, sem bila zelo presenečena in seveda vesela te novice, a sem kljub temu za hipec pomislila, kaj če si ni kdo na moj račun privoščil šalo. Pralni stroj, ki je zdaj pri hiši, nam sicer dobro služi, a nam bo tudi ta, ki ste nam ga podarili nekoč še kako prav prišel,« je še povedala Marija Teršek, ki ima rada cvetje, njen balkon je ena sama roža, oba z možem pa večino časa prebijeta na njivah in na vrtu. Tistega, kar zrase na domači zemlji, ni treba kupiti, pravita. Sta v dolgih letih pomanjkanja kdaj pomislila, da bi se Novemu tedniku odpovedala? »Res so bili časi, ko naju je hudo stiskalo za denar, a na to nisva niti enkrat pomislila,« je bil Marijin odgovor. MBA Foto: GREGOR KATIČ ■m • •j/ 3a *£t 21 k \ I * P as Ko iz kuhinje zadiši po domače Skrbno smo zbrali 507 receptov jedi, ki jih s posebno ljubeznijo pripravljajo slovenske gospodinje. Dodali smo še drobne zvijače, koristne nasvete, domače mere, kuharske izraze, nasvete za urejanje domačega zeliščnega vrta, nekaj domačih zdravil... Nastale so J(.uharile liilwe ilovenihili Cjoipoiinj pravi vodič skozi kuharsko umetelnost, spretnost, znanje in kulinarično domišljijo iz slovenskih domov. V prednaročilu stane knjiga 1.900 tolarjev (plus poštnina), v redni prodaji bo stala 2.700 tolarjev. Naročila: NT&RC. Prešernova 19. 3000 Celje Kuharske bukve slovenskih gospodinj je založilo podjetje NT&RC, recepte je več let v radijskih oddajah zbirala Ivica Burnik, revizijo pa je opravila profesorica Jožica Štruk, ki je v knjigo dodala tudi nekaj svojih prav posebnih in izvirnih receptov. 'redolgo čakanje na zdravje o novega kolena in kolka šele v treh letih? - V celjski bolnišnici čaka na tako operacijo več kot 1.200 bolnikov »Ne morpm več. Bolečine so nez-morem hoditi. Odpove-so mi kolena in kolki. Na ope-ijo čakam že od leta 2001. Na j sem bila lani marca. Sprejeli me na ortopedski oddelek, a so poslali domov. Rekli so, da me lo v kratkem poklicali. Od tait je minilo več kot leto in pol.« Rozalija Kranjc iz Celja je obu-ana. Pri 72 letih je še premlada, da samo ležala in posedala, njenega irtnerja pa kljub izjemni vitalno-83 križev, ki si jih je že naložil, le bolj teži. »Vse breme je na me-Še obleči se ne more sama. Če je bodo kmalu operirali, ne vem, j bo,« obupuje Alojz Drobne. Rozalijina bolezen je zadnja leta ivsem spremenila njuno življenje, a vi va iz dneva v dan. Domačih iravil ne zmoreva več. Če je treba imiti okna ali kaj podobnega, po-čeva na pomoč Rozalijino sestro, jamo vinograd, a ga ne moreva ob-lovati. Še gobeline, ki sva jih več it deset let oba delala z velikim seljem, lahko šivam samo še sam,« npoveduje Alojz. »Zdaj mi že ro-e odpovedujejo,« doda Rozalija. Na-ajena je bila trdega dela, saj je 35 delala v pralnici. Nemoč je zato _ bolj boleča: »Pred nekaj leti so se Kele težave s koleni, potem še s ki. Vzdržala sem, kolikor sem Rozalija Kranjc in Alojz Drobne. ( ortopedu. Rozalija je naročena jutri. Pomeni to kc vilko in poslali domov. Rekli so mi, da me bodo že poklicali in da moram shujšati. Kako najshujšam zdaj, «o samo sedim, če. še prej, ko sem iko, potem sem se le naročila na trdo delala, nisem?« regled pri ortopedu. Že na pregled »Saj ne poje veliko,« jo vzame v m čakala pol leta. Potem sem šte- bran Alojz. »A ker se ne giblje, ka-in dneve iii upala, da bom lorije nikamor ne grejo. Poje in se-ttnčno na vrsti za operacijo. Prišel de na balkon ...« Sedenje na balko-lanski 20. marec. Sprejeli so me nu je edino, ki Rozaliji poleg rala oddelek in prepričana sem bila, dia, televizije in časopisov predstav-bo mojih težav kmalu konec. Po- Ija stik s svetom. Iz začaranega kro-m, ko sem imela že sprejemni list, ga ne najde več potí. A v tem vrti-I so me vprašali za telefonsko šte- ljaku bolečin še daleč ni sama. Na Čakalne dobe na nekatere posege v Splošni bolnišnici Celje DEJAVNOST 2003 2004 -op. kile do 7 mesecev do 6 mesecev - op. žolča do 7 mesecev do 6 mesecev Ziina kirurgija - arterije do 2 tedna do 2 tedna -vene 12 mesecev 6 mesecev Otroška kirurgija -fimoze od 1 do 3 mesecev 1 mesec Kirurgija roke, opekline plastična in rekonstruktivna kirurgija - zahtevne operacije od 2 do 3 meseca od 2 do 3 mesece Urologija do 3 mesece od 1 do 2 meseca Ortopedija - proteze (kolk, koleno) - ostalo 2 leti do 6 mesecev od 3.1 do 3,2 leta Otorinolaringologija - mandeljni in žrelnica, polipi - ušesa in ostalo od 3 do 4 mesece od 3 do 4 mesece 3 meseca 4 mesece Maksilofacialna in oralna kirurgija od 3 do 6 mesecev od 5 do 6 mesecev Okulistika od 4 do 5 mesecev do 5 mesecev Ginekologija - gin. operacije - sterilizacija od 1 do 4 mesece 1,5 leta od 1 do 4 mesece 1.5 leta Kardiologija - diagnostika od 6 do 15 mesecev od 5 do 21 mesecev Nevrologija - diagnostika 24 mesecev 24 mesecev Angiografija 1 mesec 1 mesec Mamografija od 3 do 4 mesece od 1 do 1,5 meseca CT 1 mesec od 2 do 4 tedne kolčno ali kolensko protezo čaka samo v celjski bolnišnici 1.219 ljudi (podatek za 6. september). Bolnikov prispevek Čakanje na poseg, ki nas bo rešil hudih bolečin in predvsem ponovno omogočil gibanje, je v vsakem primeru težko. Če končno dočakaš težko pričakovani dan in te pošljejo domov, je še težje. Takšnih primerov sicer ni veliko, a so. »Za operacijo se ne odločimo, kadar bi zapleti lahko povzročili smrt bolnika. Pogostejši so primeri, ko je potrebna dolgotrajna priprava bolnikov, ki imajo tudi obolenja drugih organov. Relativne omejitve za te posege so tudi spremembe na koži in zelo povišana telesna teža. Pri teh bolnikih pričakujemo, da se bodo s samodisciplino v letu, letu in pol vsaj približali normalni teži. Poseg je sicer tvegan iz več razlogov: bolniki imajo običajno tudi druge bolezni, operacija je pri njih izjemno težka, po operaciji ne sodelujejo, zato so bistveno bolj podvrženi zapletom, zlasti dihalnim motnjam. In zgodi se, da koga odklonimo in pošljemo domov, da pred operacijo shujša. Takšen primer je tudi gospa Kranjc,« pojasnjuje predstojnik oddelka za ortopedijo in športne poškodbe v celjski bolnišnici prim. Vi-libald Vengust, dr. med. Razmere so krizne Čakalna doba na kolčne in kolenske proteze je bila na celjski ortopedija lani 2 leti, letos že presega 3 leta. »Podaljšuje se zaradi izjemno velikega priliva novih bolnikov, zaradi podaljševanja starosti prebivalcev in tudi vedno bolj izpopolnjenih protez, operativnega postopka in rehabilitacije po njem. Na našem oddelku običajno naredimo 220 do Operacija z vstavkom proteze stane za eno koleno pri nezahtevnih primerih najmanj 1,4 milijona tolarjev, za kolk približno milijon. Cena se lahko hitro vsaj podvoji. Ker je trajanje sedanje generacije protez od 15 do 20 let, ortopedi priporočajo, da z odločitvijo za operacijo ne odlašamo predolgo. S starostjo in prizadetostjo narašča tudi zahtevnost operacije in cena proteze. 230 tovrstnih operacij letno. Lani nam je zdravstvena zavarovalnica odobrila dodatnih 100 operacij, tako da smo jih naredili 320, letos bo dodatnih žal samo 50, pa še s temi smo lahko začeli šele septembra. Ob podatku, da čaka na poseg 1.219 ljudi in da prihajajo vedno novi, lahko razmere označim za krizne,« ugotavlja primarij Vengust. Zaveda se, kako težko je vsem, ki čakajo: »K nam pridejo, ko dejansko ne morejo več zdržati. Takrat pa se čakanje šele začne.« Pred vsakim kandidatom so torej vsaj še tri leta muk. »Država bi morala upoštevati staranje prebivalstva in nekaj narediti. V Belgiji, na primer, nimajo čakalnih dob, ker zdravstveno zavarovanja plača le operacijo, vstavek pa bolniki sami. Po mojem bi bila še boljša rešitev dodatno zavarovanje prav za endoproteze, ki jih v starosti večina potrebuje. Potem bi vsak dobil protezo, ki bi mu najbolj ustrezala in ne tiste, ki bi si jo lahko privoščil.« A v zdravstvu gre vse zelo počasi in stežka. Primarij Vengust: »Že pred letom smo si prizadevali, da bi naredili enotno slovensko čakalno listo. Prim. Vilibald Vengust, dr. med.: »S staranjem prebivalstva so potrebe po endopro-tezah vedno večje. Čakalne dobe na operacije so že zdaj nevzdržne. Če država ne bo v kratkem ponudila ustreznih rešitev ...« Zataknilo se je pri drobnih razlikah v računalniških sistemih posameznih bolnišnic. Želeli smo narediti tudi enoten register protez, da bi lahko spremljali njihovo kakovost in trajanje. To bi nam dalo tudi natančnejše podatke o kakovosti posegov v posameznih bolnišnicah.« Že brez tega pa se ve, da so za tovrstne operacije v Sloveniji usposobljeni in opremljeni v bolnišnicah v Valdoltri, Ljubljani, Mariboru in Celju. Na druge posege manj čakanja Tako kot v drugih slovenskih bolnišnicah v tem času tudi v celjski še pripravljajo podrobnejše podatke o čakalnih dobah in obsegu opravljenega dela lani in letos. Po prvih podatkih (tabela) je očitno, da so do letošnjega septembra večino čakalnih dob na operacije ter nekatere zahtevnejše preiskave skrajšali. Izjema so seveda kolčne in kolenske proteze na ortopediji, daljše pa so tudi čakalne dobe na posamezne posege na maksilofacialni in oralni kirurgiji. Za nujne primere ni čakalnih dob, zato tudi njihovo število vpliva na siceršnjo dolžino čakanja. Kot opozarjajo v vodstvu bolnišnice, se marsikje povečuje število posegov, ker se zanje odločajo prej (na primer sivo mreno danes operirajo že na začetku), predvsem pa zaradi podaljševanja življenjske dobe in želje po bolj kakovostnem življenju. MILENA B. POKLIČ KOMENTIRAMO Čaka-joči Slovenci postavljamo zdravje na prvo mesto vrednostne lestvice. Tega se očitno dobro zavedajo tudi politiki, zato so se v predvolilnem času hudo zaostňle besedne borbe na eni strani o dosežkih in na drugi o padcih našega zdravstva. Znotraj tega so zelo priročna tema čakalne dobe. Minister za zdravje trdi, da so se skrajšale, opozicija pa, da so vedno daljše. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je zaradi pomanjkljivosti najprej umaknil svojo lastno analizo čakalnih dob (navajanje podatkov iz nje je Upravni odbor zavoda označil za nekorektno in zavajajoče), nato pa izdal nova navodila bolnišnicam, na kakšen način morajo prikazati to spomo vprašanje. Pravzaprav so čakalne dobe krasna kost za glodanje, ki zakriva temeljna vprašanja našega zdravstvenega sistema. S predlagano refor-mo očitno nismo prišli kaj prida daleč, saj glavno vprašanje še vedno ostaja odprto: kako do nujno potrebne- ga, dodatnega denarja za zdravstvo. Različni predlogi, ki posegajo na področje (zlasti prostovoljnega) zdravstvenega zavarovanja, padajo pod težo različnih interesov (zavarovalnic edi koga drugega). Skratka, mrtvi tok. Edino, kar vsem še pade na pamet, je zmanjševanje standardov. A tudi to ne gre v nedogled. Problemi se kopičijo. Če iz obsežnega zdravstva potegnemo samo čakalne dobe in znotraj njih dolgoletno čakanje na endoproteze v ortopediji, je jasno, da tako ne more iti naprej. Strokovnjaki opozarjajo, predlagajo, a sprememb ni. Število tovrstnih operacij se sicer povečuje, a to ni prava rešitev, saj se še hitreje povečuje število čakajočih. Kot pravi primarij Vilibald Vengust, bo država morala najti sistemsko rešitev. Kaj bo sicer čez 10, 20 let? Se bomo morali že v mladih letih vpisati na listo čakajočih na operacijo - dajo bomo sploh dočakali? MILENA B. POKLIC Tokrat je znani celjski starinar Rudi Lorenčak našel maJ lo manj trajno starino - 1,10 kilograma težko gobo s premerom kar 30 centimetrov. Starega, a vseeno čvrstega jurčkai je našel tik ob srčni poti na Anski vrh, »starcu« pa so družbo delali še trije mladi jurčki. Čeprav Rudi gobe raje najde kot J je, sta jih z ženo veselo spravila v zamrzovalnik za juhe in razne omake za zimske jedilnike. RP Nova enota na vpogled! Celje je bogatejše za novo poslovno enoto Bank Austria,] Creditanstalt, ki smo jo odprli na Aškerčevi 15. Vsem j novim komitentom naše banke nudimo do 30.09.2004 ob otvoritvi transakcijskega računa v poslovni enoti Celje j izredno ugodne pogoje pri vseh vrstah potrošniških 1 kreditov! 1 BankVVustria i^^^a L'u'5')ana' Creditanstalt CEUE \ I? V znamenju mobilnosti V evropskem tednu mobilnosti pripravljajo v Celju vrsto prireditev Celje bo v družbi 1.300 evropskih mest, od tega 19 slovenskih, že petič zapored sodelovalo v evropskem tednu mobilnosti, ki se začenja danes. Tokrat sta Mestna občina Celje in Projektna pisarna Celje, zdravo mesto pripravili pester program aktivnosti, ki sta ga razdelili v vsebinske sklope po posameznih dnevih. Osnovno vodilo tedna bodo varne ceste za otroke. V četrtek bo v ospredju javni prevoz. Dan bodo obeležili z odprtjem brezplačne mestne avtobusne linije, ki so jo poimenovali nakupovalna. Na njej bo od Čopove preko Lave, Nove vasi in Hu-dinje do vseh treh največjih celjskih nakupovalnih središč ter nazaj v mesto ves teden šestkrat dnevno vozil brezplačen avtobus. Dan živih ulic, v petek med 10. in 12. uro, bo v znamenju risanja na asfalt. Otroci iz vseh štirih celjskih vrtcev bodo z ustvarjanjem pokaza- 11, kaj vse je mogoče početi na zaprtih območjih mesta. Sobota bo dan gibanja in zdravja. Dopoldne bodo pripravili test hitre hoje na dva kilometra in merjenje fitnes indeksa. Popoldne bo pri Splavarju na Savinjskem nabrežju žur za vse rolarje. Pripravili bodo tudi spretnost-no vožnjo in nagrade. Naslednji dan bo namenjen rekreativnemu vzponu kolesarjev na Celjsko kočo, kjer bo tudi manjša zabava, hkrati bodo udeleženci prejeli spominske majice. V ponedeljek bo sledil dan ' kolesarjenja, ko bo pred mestno občino kolesarska stojnica, ob kateri bodo opravljali manjša popravila koles in brezhibna opremljali s posebno nalepko. Vse do 16. ure se bodo tam predstavljali tudi policisti kolesarji- Med 10. in 12. uro bodo najprej prikazali spretnostno vožnjo s kolesi celjski osnovnošolci in za njimi tudi vsi tisti, ki bodo to želeli. Podelili bodo nagrade za najboljšo, najslabšo, najs-pretnejšo, najbolj nerodno in naj počasnejšo vožnjo. Vmes vabijo ob 13. uri še na promocijsko vožnjo s kolesom po Celju. Sledil bo dan varnosti, ko bodo policisti Policijske postaje Celje govorili o varnih cestah za otroke, predstavili podatke celjskega območja in tako imenovane črne točke. Osrednja prireditev tedna mobilnosti bo v sredo, ko bo dan brez avtomobila. Takrat bodo v Celju za ves motorni promet zaprli ožje mestno jedro. Srednješolci bodo poslikali enega od podhodov v Celju, med 10. in 12. uro pa bodo policisti v Prešernovi ulici prikazali varno vožnjo in zaviranje z motorji in avtomobili. Dopoldne se bodo na ulicah predstavljala tudi kulturna in športna društva, kar trikrat pa bodo nastopile tudi plesne skupine Plesni val in Top-Fit. BRST Za jiokal GZS v Skofji vasi Po šestih tekmovanjih v Kamencah, Štrekljevcu, Kamniku, Korovcih, Haj-došah in Zrečah bo zaključek članskega pokalnega tekmovanja za Pokal GZS 2004 in gasilskega tekmovanja za memorial Toneta Sentočnika v soboto, 18. septembra, v Škofji vasi. Tekmovanje v suhi vaji se bo začelo ob 16. uri, na njem pa bo nastopilo 30 moških in ženskih najboljših gasilskih ekip Slovenije. Po tekmova- nju bodo ob 18.30 na skem domu Škofja vas spominsko ploščo Tonetu točniku (1941 - 1998), ki bil član PGD Škofja vas oi ta 1950 in poveljnik skih gasilcev v obdobju - 1998. Ploščo bodo žena snik ter predsednik GÎ nest Eory. Zapel bo zbor GZ Celje. Na Poslovno komercialno šolo Celje je konec avgusta iz Nemčije prišla razveseljiva novica, da se je njihovo sodelovanje pri mednarodnem projektu Jugend-Schule-Wirtschaft (Mladi-na-Šola-Gospodarstvo), na katerega se je prijavilo kar enajst šol iz Slovenije, izplačalo, saj je prvo mesto v Sloveniji osvojila ravno njihova naloga Potep po knežjem mestu - od prazgodovine do danes. Nagrajeno projektno nalogo so izdelali dijaki 4. letnika, Sanja Kotnik, Peter zmago Marčinko, Bernarda Raj-her, Kristijan Remic, Jerica Tifengraber in Mojca Za-, lokar pod mentorstvom profesorice Mojce Sendelbah. »Glavni namen projekta je bil zgraditi povezave med šolami in gospodarstvom, mladimi in podjetniki v regiji ter med šolami v Nemčiji in šolami iz dežel novih članic EU,« pripoveduje Sendelba-hova. Verjetno je bil prav zadnji cilj projekta, to je povezati mlade iz Nemčije s svojimi vrstniki, eden največjih motivov, da se je projekta udeležilo toliko dijakov (več kot 2600 iz 133 evropskih šol), je prepričana Mojca Sendelbah. Dijaki Poslovno komercialne šole iz Celja bodo svoj zmagovalni projekt predstavili v finalu najboljših nalog iz sodelujočih držav, ki bo sredi novembra v Berlinu. Že ta mesec pa bo v Celje prispela filmska ekipa iz Nemčije ter posnela predstavitveni film o »naših« zmagovalcih, ki ga bodo predvajali na zaključni prireditvi v Berlinu čez dva meseca. BOJANA AVGUŠTINČIČ Rekreacija v Novi vasi Društvo za temeljno telesno vzgojo, šport in rekreacijo Nova vas bo v novi sezoni pričelo z redno letno vadbo v torek, 21. septembra. Pričakujejo vse dosedanje, pa tudi nove člane. V torek ob 18. uri se bodo na splošni vadbi srečale starejše članice, uro in pol kasneje pa na aerobiki mlajše članice. Ob četrtkih se bo vadba pričela ob 17. uri s cicibani in starši, uro kasneje bodo vadili cicibani od 4. do 6. leta, ob 19.30 pa bo splošna vadba in aerobika za članice. Ob petkih se bodo od 17.30 dalje mladin-ke-članice rekreirale z odbojko. Vadba je v Osnovni šoli Frana Roša. AB O bolečinah v hrbtenici Društvo bolnikov z osteo-porozo Celje je za vse, ki jih zanima, pripravilo predavanje o osteoporozi in bolečinah v hrbtenici. V torek, 21. septembra, ob 13. uri bo v veliki dvorani Narodnega doma v Celju predaval višji fizioterapevt Miran Matkovič iz Zdravilišča Dolenjske Toplice. MBP Avtorji zmagovalne naloge niso skoparili z idejami, kako v Celje privabiti čim več turistov in jih tu za več kot en dan tudi zadržati. Potep po Celju prinesel Zopet naletel na starino Uspešna nabirka Klub modrosti Hudinja je minulo soboto uspešno izpeljal še eno od svojih dobrodelnih prireditev. Za šentjurski Ježkov klub je v sodelovanju z organizacijo Sožitje zbral malo več kot 175 tisoč tolarjev. Tokrat je bil odziv podjetij, ki so jih zaprosili za pomoč, bolj skromen. A izkazah so se člani kluba modrosti in tudi prisotni na sobotni prireditvi, kjer je za zabavo v restavraciji poskrbel ansambel Goličnik. Sodelovali so tudi trnovelj-ski gasilci, dijaki srednje zdravstvene šole ter igralska in plesna skupina kluba modrosti. Na sliki: Predsednica kluba modrosti Erika Hartman je izročila ček predstavniku šentjurskega Ježka. BS Čigav je Stari ílani Turističnega društva Celje želijo nazaj grajsko poslopje, za katerega so leta pa v njem kraljuje Mihajlo Lišanin Odločitev članov Turistič-društva Celje, da boli nekaj viteške opreme ter lojnic po uspešno izpelja-em srednjeveškem dnevu od zvezdami Celjanov pu-enem od kletnih pro-ov v poslopju Starega _ lu, ki so ga člani druš-a zgradili po vojni, je očit-9 razjezila direktorico Za-oda za turizem Celje Jali Repar. Na predsednika TD Celje leša Stoparja je dva dni po ireditvi naslovila pismo, v terem je zahtevala, naj ta-ij vrne izposojena ključa Bjskih vrat, ki so ju člani Celje potrebovali pred pri-itvijo. Stopar je to tudi sto-nekaj stvari pa so pustili !eni od sob, ker teh stvari ijo kam pospraviti. Sku-z ostalimi člani društva je odločil, da ima dovolj :plodnih pogovorov s Ijsko občino ter prošenj, le-ta društvu vrne, kar je [ovega ali pa jim vsaj najde lomestne prostore, kjer lo lahko imeli sedež svo-društva. Aleš Stopar je še povedal, i so v TD Celje tokrat odlo-, da bodO Sli do konca, íčkrat smo z občino že ušali razčistiti vprašanje, ;avo je poslopje na gradu, so ga naši člani po vojni igradili v več tisoč urah pro-itovoljnega dela,« pravi Aleš Stopar, predsednik društva, je moralo tudi svoj nek-bnji sedež v prostoru Mu-Bja novejše zgodovine Ce- lje zapustiti skoraj isti dan, ko je dotedanja predsednica društva in direktorica muzeja Andreja Rihter odšla ministrovat v Ljubljano. »Vse od takrat v Celju ne uspemo dobiti svojih prostorov. V našem objektu na gradu pa kraljuje Mihajlo Lišanin. Vse, kar želimo, je, da občina Lišani-nu prihodnje leto jeseni, ko mu bo potekla petletna pogodba o brezplačnem najemu objekta, ki smo ga zgradili mi, ne podaljša pogodbe in da nam vrnejo naše prostore.« Kot dodaja Stopar, bo moralo vprašanje o tem, čigavo je poslopje na gradu, najverjetneje rešiti sodišče. Bolje nekaj kot nič? Kot pravi Stopar, je imelo objekt na gradu vedno v uporabi Turistično društvo Celje, ki ga je dajalo celo v najem. »Lastništvo objekta je nedvoumno, saj je društvo o tem podpisalo pogodbo z mestnim muzejem, ki je bil kot lastnik zemljišča v zemljiško knjigo vpisan že leta 1948, mi smo imeli vse od takrat služnostno pravico.« Ta pravica se je, vsaj po mnenju celjske občine, očitno končala, ko je dala Mestna občina Celje objekt takrat v najem Mihajlu Lišaninu. Za- kaj to članov TD Celje ni motilo že leta 2000, ko je Lišanin na celjskem Starem gradu odprl svojo galerijo? »Takrat v društvu še nismo imeli težav z lastnim prostorom, saj smo imeli sedež v Muzeju novejše zgodovine Celje. Razen tega smo mislili, da je vseeno bolje, da se na gradu dogaja nekaj kot nič. Zdaj smo, glede na celotno dogajanje, prepričani, da je bolje, da se ne bi dogajalo nič ...« pravi Stopar. Kot dodaja, dobijo v Turističnem društvu Celje skoraj vsak dan kakšno pritožbo izletnikov, ki naletijo na to nekoč najbolj priljublje- grad? prepričani, da je njihovo, zadnja štiri no celjsko izletniško znamenitost. »Grajska vrata so pogosto zaklenjena, Lišanin parkira na gradu, v katerega se je tako ali tako že zdavnaj preselil. Prostore uporablja kot sedež svojega podjetja, pri njem na gradu spijo umetniki, ki gostujejo na njegovih prireditvah - čeprav za to nimajo nobenih dovoljenj,« pravi Stopar, ki prepričano trdi, da je lastnik poslopja, v katerem kraljuje Lišanin, Turistično društvo Celje. »Za to imamo nedvoumne dokaze, imajo pa jih tudi na občini. S temi dokumenti lahko vedno dokažemo, da poslopje pripada nam,« pravi Stopar, ki odgovor na vprašanje, kaj v turističnem društvu sploh želijo doseči, strne: »Želimo le, da Lišanin prihodnje leto septembra, ko mu poteče najemna pogodba, odide z gradu in da nam občina vrne naš objekt in pravico do njegove uporabe. Leto dni, kolikor je do izteka pogodbe med občino in Lišaninom, pa smo še pripravljeni počakati ...« »Med nami ni nobenega spora« Ko smo o zadevi povprašali Janjo Repar, direktorico celjskega zavoda za turizem, ld v imenu Mestne občine Celje upravlja s Starim gradom, nam je povedala, da med Zavodom za turizem Celje in med Turističnim društvom Celje »ni nobenega spo- ra« in da bodo »zadevo že uredili«. Aleksa Gajšek Krajne, vodja kabineta župana, pa je pojasnila, da »člani turističnega društva nočejo z gradu« in na vprašanje, ali ti prostori ne pripadajo prav turističnemu društvu, odgovorila: »Očitno menijo, da so njihovi - samo zato, ker so jih nekoč zgradili...« Kot je dodala Aleksa Gajšek Krajne, Lišaninu najemna pogodba poteče prihodnje leto. »Zanimal se je že, ali bo mogoče pogodbo podaljšati, vendar smo mu povedali, da o tem za zdaj še ne moremo govoriti.« Kakorkoli že, Janja Repar, ki je med tem očitno pozabila na svoji dve pismi, groženj v zvezi z odstranitvijo oklepov in stojnic iz sobe v grajski kleti (še) ni uresničila. Če jih bo, se bodo člani turističnega društva obrnili na sodišče, ki bo odločalo o tem, kdo je lastnik poslopja na Starem gradu. Ob tem je zanimivo, zakaj celjska občina za najstarejše tovrstno društvo v Sloveniji, ki mu je ob 130. letnici podelila zlati grb, ne more najti ustreznih prostorov. Medtem ko z brezplačno najemnino in drugimi oblikami podpore na celjskem Starem gradu, nekoč najbolj priljubljeni izletniški točki v Sloveniji, že štiri leta financira (finančno) zelo uspešnega samostojnega podjetnika ... ALMA M. SEDLAR Foto: GREGOR KATIČ Banka Celje kot razvojni partner Banka Celje in klub podjetnikov Zlatorog sta danes (četrtek) v celjski Narodni dom povabila 400 gospodarstvenikov, bančnikov in bančnih strokovnjakov. Govorili bodo o razvojnem partnerstvu, kot enem največjih izzivov, pred katerim po vstopu v Evropo stojijo banke. Strokovno srečanje je le ena od večih prireditev, ki jih bo Banka Celje v tem in naslednjem mesecu pripravila ob 140-letnici ustanovitve. Kot je napovedal član uprave Dušan Drofenik, bodo na srečanju z uglednimi slovenskimi strokovnjaki predstavih, kaj se dogaja z bančništvom v Evropi ter kakšne obveznosti in priložnosti je slovenskim bankam prinesel vstop v EU. JI Minuta tišine, spomina in opomina v vseh celjskih osnovnih in srednjih šolah so se odzvali pobudi predsednika Evrop-Josepa Borella Fontellesa in v torek točno opoldne z minuto molka spomin na nedolžne žrtve terorističnega napada v Beslanu. Minuta tišine, spomi-in opomina je bila hkrati tudi spoštljiva podpora svojcem nedolžnih žrtev, ki jih je teroristično dejanje pahnilo v žalost in obup. Spominu na žrtve v Beslanu so se tudi otroci iz Osnovne šole Hudinja (na sliki). BS, Foto: G. KATIČ ŽALEC NAZARJE PREBOLD POLZELA ® W W Srebro za Žalec Na tekmovanju Entente Florale mesto Žalec osvojilo srebrno plaketo - Številne prireditve za dvojno slavje Žalec v teh dneh živi z različnimi prireditvami, posvečenimi praznovanju občinskega praznika in 40-letnici mesta, ki je v petek osvojilo srebrno plaketo v letošnjem tekmovanju Entente Florale. Mestu Žalec so za urejenost podelili srebro na zaključni prireditvi v francoskem mestu Aix-les-Bains v Franciji. Predsednik komisije Luke Griffin je županu Lojzetu Po-sedelu in ekipi za izvirnost ter medsebojno usklajenost pri predstavitvi mesta podelil še zlati znak in jim s tem izkazal posebno priznanje. Posebej pomembna so bila delovna srečanja s predstavniki mest iz Irske, Nemčije, Francije in Belgije. Predstavniki Žalca so se dogovorili zà medsebojno sodelovanje in izmenjavo izkušenj ter skupno sodelovanje pri evropskih projektih. Župan Posedel je podpisal pristopno izjavo k evropskemu pro- jektu referenčnih mest za izboljšanje kvalitete bivanja. V sklopu zaključne prireditve Entente Florale 2004 je bila v soboto še posebna predstavitev posameznih mest in vasi, ki so sodelovali na tekmovanju. Mesto Žalec, posredno pa tudi občina, se je predstavilo s svojimi turističnimi produkti ter kulinaričnimi posebnostmi Savinjske doline. »Veseli smo, da nam je skupaj uspelo doseči srebrno plaketo za urejenost mesta, ki nas hkrati zavezuje in vzpodbuja k ohranjanju obstoječe urejenosti mesta ter k realizaciji že načrtovanih izboljšav,« pravi župan Posedel in napoveduje, da bodo v Žalcu pripravili program nadaljnjih aktivnosti in potrebnih vlaganj za dosego zlatega odličja. Likof za Savinjčane Minuli teden pa je bila žalska občina bogata tudi z dru- gimi prireditvami, od odprtja razstave del Emila Thoma-sa, koncerta BBT do Hmeljarskega likofa. Na slednjem so se izkazali članice Aktiva kmečkih žena Ponikva, ki so pestro etnografsko prireditev oblikovale v sodelovanju z domačimi pevci ter zvezo žalskih turističnih društev in zavodom za kulturo, šport in turizem. Na likofu so prikazali ročno obiranje hmelja, običaje med delom in v prostém času, obiskovalcem so ponudili nekdanja jedila ter zapeli pesmi, ki so v preteklosti zvenele v savinjskih hmeljiščih. Pestro in bogato popoldne so popestrile številne domislice in šale o življenju na kmetiji, ki ji je kruh dajal hmelj. Ob tem je žalski podžupan Janko Kos napovedal, da bodo prihodnje leto sicer tradicionalno prireditev še razširili in poskrbeli, da bo Hmeljarski likof postal likof za vse Savinjča- U 3 Srebro za mesto, zlato za župana in sodelavce. / n Jutri, v petek, bo ob 20. organizacij. V torek, 21. sep- njem Igorja Weigla ter pred uri v Domu II. slovenskega tembra, se bodo v dvorcu stavitvijo novo odkritih dđ tabora koncert Janeza Ško- Novo Celje pričeli Dnevi fa s skupino Čompe, v sobo- evropske kulturne dedišči- to pa v športnem parku re- ne, ki jih bodo že v torek ob gijsko srečanje veteranskih 17. uri popestrili s predava- kumentov o dvorcu in fil mom o rekonstrukciji kape- URŠKA SELIŠNIl Ob Faniki Baš župan Ljubo Žnidar (levo) in Jemej Vošnjak Asfaltirane ceste v Podvinu S krajšo slovesnostjo so prejšnji konec teden v zaselku Podvin v občini Polzela z otvoritvijo treh odsekov asfaltiranih cest nadaljevali s prireditvami ob letošnjem občinskem prazniku. Predsednik Krajevnega odbora Podvin Jernej Vošnjak je dejal, da je Podvin hitro rastoče naselje, kjer veliko ljudi najde svoj dom, nekateri pa so tukaj našli svoj kotiček za preživljanje prostega časa. Veliko je mladih družin. Z ureditvijo cest, dva odseka so na novo asfaltirali. enega pa preplastili in razširili v dolžini enega kilometra, so občanom omogočili še boljšo dostopnost. Župan' Ljubo Žnidar je poudaril, da so se pri delih izkazali tudi občani, saj so pri pripravi sami uredili cestišča do asfaltiranja. 70 odstotkov sredstev za asfaltno prevleko je prispevala občina, ostalih 30 odstotkov pa 40 družin, ki imajo tukaj stanovanjske hiše ali vikende. Ceste je blagoslovil dekan in župnik Jože Kovačec, trak pa je prerezala Fanika Baš. TT Podjetja za nazarski praznik V četrtek so na Prihovi v neposredni bližini Nazarij odprli prenovljeno trgovino družbe Elkroj, kar je pomenilo tudi uvod v številne prireditve, ki se bodo zvrstile ob prazniku Občine Nazarje. Elkroj ima po celi Sloveniji razpršenih 10 trgovin, že dlje časa pa so se pripravljali tudi na razširitev in adaptacijo trgovine na sedežu družbe na Prihovi. Naložba, vredna 20 milijonov tolarjev, je bila zaključena v mesecu dni. Trgovina je po besedah predsednice uprave Elkroja Marije Vrtač-hik pomembna tudi za izboljšanje turistične ponudbe, saj se na Prihovi ustavi mnogo turistov. Kljub težkemu položaju tekstilne industrije pa je Vrtačnikova ob odprtju prenovljene trgovine poudarila, da je Elkroj podjetje s prihodnostjo ter predstavila nekatere racionalizacijske ukrepe in oblike izobraževanja, ki jih uvajajo v podjetju. Nazarski občinski praznik bodo proslavili še v enem podjetju - v soboto namreč pripravljajo v BSH Hišni aparati dan odprtih vrat. Včeraj so v središču kraja odprli center za samostojno učenje, slavnostna seja občinskega sveta pa bo jutri ob 18. uri v nazarskem kulturnem domu. US Z OBČINSKIH SVETOV Za regijski štipendijski sklad PREBOLD - Svetniki so med drugim obravnavali pismo o nameri ustanovitve regijskega štipendijskega sklada. Odločili so se, da bo občina Prebold pristopila k ustanovitvi omenjenega sklada, župan Vinko Debelak pa upa, da bodo pristopile tudi druge občine Savinjske regije. Občina Prebold je sicer za štipendiranje že namenila nekaj sredstev in sicer predvsem za deficitarne poklice. Prav to pa je tudi namen Štipendijskega sklada Savinjske regije. Ugotavljanje, kateri poklici so deficitarni, pa je lahko zelo težko. Debelak je na seji celo dejal, da bi lahko bil za občino Prebold tudi zdravnik deficitaren poklic, saj ga iščejo že kar nekaj časa. Občina Prebold bo za sklad namenila milijon tolarjev, že letos pa bi lahko iz sklada pridobili 5 štipendij. Sprememba meje občine PREBOLD - Občina ima po novem 18 hektarov zemlje, 3 domačije in 3 občane manj. Svetniki so namreč sprejeli sklep, po katerem je vse prej našteto po novem del občine Trbovlje. Župan Vinko Debelak pravi, da je bilo vse izpeljano v dogovoru z občani: »Sicer pa je to območje, ki je ves čas gravitiralo na občino Trbovlje in so si to želeli tudi občani.« ŠO Zlatoporočenca Super Zlatoporočno slavje Med zlatoporočence sta se pred dnevi vpisala tudi Jožica in Anton Šuper iz Velike Pirešice, ki sta ju v spominski sobi Rista Savina v Žalcu poročila župan Lojze Posedel in matičarka Milena Lukač. Jožica se je rodila v Celju, Anton v Veliki Pirešici, oba pa sta med vojno obiskovala nemško šolo. Anton se je že s 14 leti zaposlil v opekarni na Ložnici, z delom nadaljeval na kmetijskem posestvu v Arji vasi, najprej kot konjar, pozneje kot traktorist, upokojitev pa je dočakal v celjskem Merxu. Jožica, ki je moža spoznala pri spravilu sena, je delala na kmetiji. V zakonu so se rodili Anton, Milena in Miran, za katere je v rosnih letih skrbela Jožica, ki se je nato zaposlila* Juteksu, v pokoj pa odšla tó Samopostrežne restavracije Gaberje. Pomembna prelomnica v življenju Šuperjeve družine je leto 1985, ko so se preselili v svojo hišo. Zlatoporočenca sta kljub letom še dokaj dobreg3 zdravja in marsikaj sama postorita, največje veselje p3 imata s šestimi vnuki in eni® pravnukom. VELENJE ŽALEC VRANSKO BRASLOVČE S Srečanje invalidov Medobčinsko društvo invalidov Žalec, ki združuje invalide vseh šestih spodnjesa-injskih občin, je v Preserjih pripravilo drugo srečanje nepokretnih in težje gibljivih nvalidov. V pozdravu se je predsednik društva Janez Meglič občinam in donatorjem zahvalil za »omoč. V društvo, ki se vsako leto ponaša s številnimi aktivnostmi, je vključenih 1.100 lanov, imajo pa tudi 650 podpornih članov. Republiška zveza invalidov, ki jo vodi Anđelko Rendelja, šteje 55 tisoč članov, Kulturni program so na srečanju oblikovali kvintet lastovka, Dobroveljski fantje in harmonikar Alojz Podvratnik. TT Prvošolčki po pol stoletja V prostorih Osnovne šole Liboje so se minuli petek zbrali nekdanji učenci, ki so v prvi razred libojske šole vstopili leta 1954. Takrat so svoje znanje nabirali v stari šoli, kjer je danes deponija gramoza tamkajšnjega kamnoloma. Kljub temu, da stare šole ni več, spominov na tisti čas ne manjka. Jubilejno srečanje, ki se ga je udeležilo 14 nekdanjih pr-vošolcev, j e v sodelovanj u z Jo-žetom Hrovatinom organizirala Marica Babič. Udeležencem so v šoh podarili posebne obeske, ki so jih izdelali za vse letošnje prvošolčke, poskrbeli pa so tudi za rumene rutice in reprodukcijo slik stare šole. Srečanje je bilo zelo prisrčno in zanimivo, saj se večina skorajda ni prepoznala, skupaj pa so obudili mnogo veselih dogodkov, ki so zaznamovali njihovo mladost. DN Lanska suša se ne bo ponovila Župana občin Polzela in Vransko, Ljubo Žnidar in Franc Sušnik, direktor občinske uprave Braslovče Milan Šoštarič ter predstavnik Javnega komunalnega podjetja (JKP) Žalec Igor Glušič so v torek nad domačijo Jagodič v Prekopi pri Vranskem odprli rezervoar Vindija. Gradnja rezervoarja je bila predvidena že pred 18 leti, z njo so začeli marca letos, 82 milijonov vredna naložba pa je bila končana ta mesec. Izgradnjo sta financirah občini Polzela (45 odstotkov) in Braslovče (55 odstotkov). Po besedah Igorja Glušiča omogoča rezervoar stalen pretok vode 18 litrov na sekundo in v primeru izpada vseh vodnih virov s svojimi milijon litri vode zagotavlja oskrbo za 14 ur. V Vindiji je vgrajena oprema za avtomatsko klori-ranje oziroma pripravo vode, to pa pomeni, da bodo vsebino klora v vodi na področju Vranskega lahko zmanjšali. Do zdaj je namreč kloriranje potekalo le v rezervoarju Gorica na Vranskem. Rezervoar Vindija je namenjen predvsem za zagotavljanje zadostne količine rezervne vode. Ob tem Glušič pravi: »Lanska suša se ne bo več ponovila.« Poleg omenjenega rezervoarja so lani na Polzeli uredili novo vrtino, po Glušičevih besedah pa bo treba v prihodnjih letih nameniti še več denarja za obnovo transportnih cevovodov in tako zmanjšati izgube, ki posredno vplivajo na kakovost oskrbe z vodo. ŠPELA OSET Spodnjesavinjsko podeželje območij, vzdrževanje hmeljarske podobe doline in privlačna turistična ponudba podeželja. Župan občine Vran: sko Franc Sušnik ob tem dodaja: »Projekt bi moral dati okvir za razvoj občin Spodnje Savinjske doline kot podeželskih občin. Pričakujem, da bo narejena raziskava razvojnih možnosti in da bodo ponujene tudi konkretne rešitve, tako za razvoj občine kot lokalne skupnosti kot za razvoj posameznih dejavnikov na tem območju.« Omenjeni projekt je tudi podlaga za pridobivanje evropskih sredstev. ŠO Predstavniki občin Spodnje Savinjske doline so na 37. mednarodnem obrtnem sejmu predstavili projekt razvojnega programa podeželja z naslovom Pestra podeželska ponudba. Projekt povezuje lokalne podeželske sredine s sorodnimi razvojnimi potenciali v programe prepoznavnih podeželskih tržnih izdelkov. V projekt je vključenih vseh šest občin Spodnje Savinjske doline, program pa financira ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Cilj projekta je predvsem ohranitev poseljenosti višinskih LINDE VILIČAR d.o.o. Bukovžlak 65c, Celje Podjetje Linde, vodilni svetovni proizvajalec viličarjev, išče sodelavca, KOMERCIALISTA ZA PRODAJO VILIČARJEV Od kandidatov pričakujemo: o univerzitetno izobrazbo strojne smeri (univ. dipl. ing. strojništva) o aktivno znanje nemškega jezika O izpit B kategorije O starost do 30 let. Z izbranim kandidatom se bo sklenilo delovno razmerje za nedoločen čas s 3-meseč-nim poskusnim delom. Pisne vloge pošljite na zgornji naslov do 23. 9. 2004. Premogovnik od parka do pogodbe V Velenju bo BTC, ki s premogovnikom oživlja Golte, gradil vodni park Premogovnik Velenje !V) je v torek podpisal 10-tno pogodbo o nakupu pre-Dga in električne energije Termoelektrarno Šoštanj Holdingom Slovenske •ktrarne. Že minuli teden so predstavniki premo-vnika sodelovali pri pred-avitvi vodnega parka, ki Velenju gradil BTC. V torek podpisana pogod-i ureja medsebojna razmer-med vsemi tremi podpi-iki glede nakup,a premoga, ikupa moči in nakupa elek-čne energije. Po pogodbi, 'bo začela veljati 1. januar-prihodnje leto, naj bi PV rmoelektrarni letno doba-il 38,5 milijona giga joula iremoga, cena pa ne sme bi-višja od 2,8 evra za giga jul. Ob tem se je PV zave-al, da bo v 10 letih zmanj-al stroške pridobivanja premoga za 15 odstotkov. Stroš-i zapiranja jame Škale in pre-jukturiranja PV niso pred-let te pogodbe. Za tisoče obiskovalcev Do oktobra leta 2006 naj i v Velenju ob Turistično re-reacijskem centru Jezero iasel vodni park, v katerem i ljubljanski BTC zgradil !č bazenov, toboganov, savn t fitnes center, objekti pa bo-povezani z obalo velenj-kega jezera. Vrednost naložiš ocenjujejo na 5 do 6 mili-tnov evrov, pri čemer bo pre- Po zatrjevanju dr. Dervariča (v sredini) se je premogovnik za vodni park odločil zaradi prestrukturiranja dejavnosti, BTC oziroma Mermala (desno) pa zanimajo širitev in novi izzivi. mogovnik prodal svoja zemljišča BTC-ju. Vodni park se bo razprostiral na 30 tisoč kvadratnih metrih, za gradnjo pa sta minulo sredo predsednik uprave BTC Jože Mer-mal in direktor premogovnika dr. Evgen Dervarič podpisala pismo o nameri. Po njem bo PV pridobil potrebna dovoljenja do spomladi, takoj nato pa naj bi začeli graditi. Z vodnim parkom bodo zaokrožili TRC Jezero, znotraj katerega so že mestni štadion, konjeniški klub, vadbišče za golf, medpodjet-niški izobraževalni center ter muzej premogovništva, kot posebnost pa vrtičkarsko naselje Kunta Kinte. Vodni park naj bi postavil piko na i na območju med restavracijo Jezero, Belo dvorano in av-tokampom, tako za mesto Velenje kot celotno regijo pa bo pomenil velik napredek ter nov zagon. Na tem območju naj bi zrasla še Pikina dežela in družinski park. Po izračunih se bo vodni park obne-sel, ko ga bo letno obiskalo 100-150 tisoč ljudi. To je drugo sodelovanje premogovnika in BTC-ja, saj se je ljubljanska družba že lani vključila tudi v projekt oživitve smučišč na Golteh. »Na Golteh smo zelo uspešno zastavili vse projekte ter preživeli dobro poslovno sezono. Začenjamo graditi novo dvo-sedežnico na Ročki, postavili bomo novo vlečnico v Moravi ter poskrbeli za dodatne parkirne prostore,« pravi dr. Dervarič, ki tem načrtom dodaja še obnovo brunaric na Treh plotih in Starih stanih, izdelali pa bodo tudi vse projekte za gradnjo štirisedežnice v dolžini 4 kilometrov v smeri ob Ročki proti Ljubnemu. URŠKA SELIŠNIK Dvojni praznik za Šentjurčane September je za Šentjurčane prazničen mesec, saj najprej - z osrednjo slovesnostjo 16. septembra -praznujejo v mestni skupnosti, teden dni kasneje pa sledi áe občinski praznik. Prve prireditve so se že začele, med drugim so v začetku meseca položili temeljni kamen za novo telovadnico pri podružnični osnovni šoli v Loki pri Žusmu. Minuli konec tedna je bil v znamenju gasilstva in športa, saj so domači gasilci, ki praznujejo 130-letni-co delovanja svojega društva, pripravili tradicionalno gasilsko tekmovanje v počastitev občinskega praznika. Nedelja je bila ribolovno in nogometno obarvana: na Slivniškem jezeru so pripravili odprto tekmovanje v ribolovu s plovcem za pokal Občine Šentjur, medtem ko je v Športnem parku Šentjur nogometni klub Mladi upi v sodelovanju z Nogometno zvezo Slovenije gostil mednarodni nogometni turnir. Po nocojšnjem osrednjem praznovanju KS Šent-jur-mesto bo osrednja slovesnost ob šentjurskem občinskem prazniku prihodnji četrtek zvečer, ko bodo podelili tudi najvišja občinska priznanja. Plaketo Občine Šentjur bodo letos pre- jeli v Klumpu, Klubu mladih Planina, občinska priznanja pa Franc Arzenak z Dolge Gore, Turistično društvo Dobrina in Ciril Laubič iz Šentjurja. Dan prej, 23. septembra, bodo slovesno odprli tudi poštne prostore na Ponikvi ter novo enoto pošte v Šentjurju, ki so jo v preteklih mesecih uredili v novogradnji na Mestnem trgu. I. STAMEJČIČ Kozjanski park oživlja Mišji Dol »Ne vidim razloga, zakaj ne bi Jurklošter postal pomembna kulturna točka,» je o svojem srečanju s kažipotom Jurkloštra pripovedoval direktor Kozjanskega parka Franci Zidar. Bilo je na odprtju razstave treh slikarjev, ki imajo korenine v tej majhni vasici v dolini Gračnice. Ostanki kar-tuzijanskega samostana Jurklošter gostijo v septembru in oktobru dela Zorana Ogrinca, Marjana Skumav-ca in Goceta Kalajdžiskega. Ogrinca na dolino vežejo predniki, Skumavc se je v Jur-kloštru rodil in preživel zgodnja otroška leta, Kalajdžiski pa je tako rekoč domačin, s sosednjega Marofa. Slikarji se predstavljajo s svojimi značilnimi deli pod skupnim naslovom Svetovi v svetem. Prvo umetniško razstavo v kar-tuziji je pripravil Kozjanski park, podprlo pa jo je tudi ministrstvo za kulturo. Organizatorji so bili presenečeni nad številom gostov - poleg »Mišjedolčani«: slikar Marjan Skumavc, direktor Franci Zidar, organizatorka Tatjana Zalokar, šansonjer-ka Jana Kvas Urankar in slikar Goce Kalajdžiski domačinov so se odprtja ude- kloštru, profesorica s celjske vili, da se je del Jurkloštra gimnazije, šansonjerka ma- " " " ......... gistra Jana Kvas Urankar. Zbrani gostujoči umetniki so z navdušenjem ugoto- ležili tudi gostje iz Ljubljane, Celja, Šentjurja... Posebno očarljiv ton je dodala umetnica, ki se je rodila v Jur- nekdaj imenoval Mišji Dol in so se za zabavo preimenovali v »Mišjedolčane«. Centralna za družabno središče Ni veliko šol, ki bi se lahko pohvalile, da se v njih poučuje že 120 let. Še manj jih je s tako majhnim številom učencev kot v podružnični šoli v Lažišah nad Rimskimi Toplicami. V treh oddelkih je komaj devet otrok, nekoč jih je bilo več kot 160. Zagotovo je lažiška šola ena redkih, kjer se otroci pozimi najprej stisnejo k topli peči, šele nato sedejo v klopi. Letos bo drugače, saj so ob jubileju dobili centralno ogrevanje. Zdi se, da je lažiška šola več kot samo izobraževalna ustanova. Veliko bolj kot ostale šole je vpeta v svoje okolje in predstavlja center družabnega življenja krajanov, saj daje možnosti delovanja Kulturnemu društvu Miklavž, ki letos praznuje svojo Učiteljica Martina Jelene 100-letnico. Lažiška šola ne veda se, kaj šola pomeni za otroških glasov, saj bodo Labi bila to, kar je, brez učite- domačine, zato si želi, da bi žišani le tako upravičevali ljice Martine Jelene, ki tu bilo na okoliških kmetijah obstoj šole tudi v bodoče, poučuje že polnih 25 let. Za- slišati še več razposajenih BOJANA AVGUŠTINČIČ - Št- 37-16. september 2004 - Od dvojčkov do sedmerčkov Večplodno zelenjavo, ki jo vidite na sliki, je na svoje® vrtu pridelala Ana Gračnar iz Žigona nad Laškim, ponosno pa jo je pred objektiv postavil njen mož Ivan. »Takšnega korenja imamo letos na pretek, eno kumarico dvojčico p3 je žena že vložila,« se je pohvalil Ivan. V svojem vrtu P1 letos beležijo še en rekord - paradižnik še nobeno leto ni bil tako črn in neužiten. $ Igra zasenčila nagrajence Občinska priznanja v Radečah je letos podelila posebna 7-članska Evropska delegacija za podeljevanje priznanj. Pred podelitvijo so se člani natančno seznanili z zgodovino in ostalimi značilnostmi občine in se v nekaj dneh celo naučili slovensko. Slednje seveda le v igri, ki so jo na slavnostni seji občinskega sveta prepričljivo in izvirno uprizorili člani Prosvetnega društva Vrhovo ter bili s tem deležni celo večjega a-plavza kot vsi občinski nagrajenci skupaj. Pa vendar ne gre prezreti občanov, ki so v svojem življenju storili veliko več, kot jim je to velevala dolžnost. Naziv častni občan je prejel priznani kolarski strokovnjak Janko Laznik, ki je še vedno aktiven na mnogih področjih, za kar je prejel1 sto društvenih in občinsl priznanj. Zlatnike Občine I deče so prejeli Milan Go šek, Vojko Pohar, Jože mrak in PGD Jagnjeni« Srebrnike so si prislužili M jan Medved, Jože Mlak Zvonko Rogole, Jože Rus Vokalno-inštr umen tal skupina Sveti Peter iz Rad Že drugo leto zapored lini ob Sopoti podelili ti| priznanja za najlepše urej no krajevno skupnost, hišoi kmetijo. Le-ta so prejeli I Radeče, družina Brlogar Vrhovega ter kmetija Plevan čevih z Jagnjenice. Prireditve ob občinskei prazniku se bodo nadalji le vse do sobote, ko se bo stilo kar nekaj športnih in turnih dogodkov. Gasijsko slavje v Šentjurju Prostovoljno gasilsko društvo v Šentjurju je bilo ustanovljeno pred 130 leti in je eno izmed šestih najstarejših v Sloveniji. V društvu je trenutno približno 200 članov, med katerimi je kar 90 operativcev, veliko pa je tudi otrok. Po besedah predsednika Branka Oseta so ponosni na dobro sodelovanje z občani, ki podpirajo gasilce v vseh akcijah, še posebej ob koncu leta z novoletnimi koledarji. Visok jubilej bodo začeli praznovati jutri, v petek, ko bodo ob 19. uri v Kulturnem domu Šentjur pripravili slavnostno sejo z nagovori in podelitvijo državnih, občinskih in društvenih priznanj. Zapel bo MPZ Šentjur z dirigentom Francem Plohlom. Osrednja prireditev bo v nedeljo, ko se bo ob 10. uri dopoldne zača la parada, v kateri bo sodeli valo približno 600 gasilcev izl vseh celjskih gasilskih zvea pri čemer bodo prikazali ti di gasilske tehnike. Gasilci b< do krenili izpred Šparovey govine po mestnih ulicah! športni park. Slavnostna tol buna z gosti bo pri kulturnem domu, govornik bo minister] za obrambo dr. Anton Gri-zold. Sodelovala bo tudi godbi Šentjur. Že nocoj bodo šentjurski] gasilci ob visokem jubileju prejeli priznanje KS Šentjur-mesto, kipec sv. Jurija. Čeprav bodo jubilej praznovali brez posebnih pridobitev, si najbolj želijo, da bi v naslednjih dveh letih položili vsaj temeljni kamen za nov gasilski dom. TONE VRABL slavnostno akademijo v počastitev 700-letnice župnije v Rogaški Slatini. Med tremi zbori je nastopil tudi župnijski otroški pevski zbor. Najstarejša slatinska obletnica V Rogaški Slatini, kjer raznujejo letos 700-letni-oprve pisne omembe nad-ipnije Sv. križa, je bil zad-ii konec tedna vrhunec slo-Bsnosti. »To je dogodek, ki ga zadnja leta s hrepe-enjem in nestrpno priča-Dvali,« je povedal na slav-ostni akademiji kot govor-k nadžupnik in dekan Ja-tz Krašovec. Slovesnosti v počastitev 700-hice so bile v soboto v Kultnem centru ter nato v nede-9 v nadžupnijski cerkvi. »Pri je pomembno spoznanje, j gre za pomembni dogodek a Rogaško Slatino v celoti, ne :za ožji krog vernikov,« je na-laljeval v govoru Krašovec. Eden od obeh glavnih go-iDrnikov v Kulturnem cenil, direktor Zgodovinskega tliva Celje Bojan Cvelfar, zbranim predstavil dolgo jodovino nadžupnije, ki je rvič omenjena kot »plebs S. ïucis«. Najprej so imeli pa-tonat nad njo žovneški ter celjski gospodje, ki so jim po njihovem izumrtju sledili Habsburžani. Obstoječa cerkev Sv. križa je letos stara 140 let, denar za njeno gradnjo pa sta prispevala med drugim cesar Franc Jožef ter škof Anton Martin Slomšek. Sicer pa so po govornikovih besedah z nadžupnijo povezani tudi začetki šolstva v Rogaški Slatini, večina nekdanjega družabnega življenja ter celo prva posojilnica. Govornik škof dr. Franc Kramberger je opozoril, da je bil njegov predhodnik Slomšek blagoslovitelj temeljnega kamna za novo cerkev Sv. križa. »Slomšek je neizbrisno povezan s to župnijo,« je omenil škof, saj se je v Rogaški Slatini tudi večkrat zadrževal. Sicer je škof zbranim obširno govoril predvsem o pomenu Slomška nasploh. V teh dneh je namreč peta obletnica, odkar ga je papež razglasil za blaženega. »V skoraj 10-letni zgodovini občine Rogaška Slatina smo slavili kar nekaj jubilejev, vendar nobenega tako visokega,« je bil na akademiji v svojem govoru ponosen župan mag. Branko Kidrič. Slavnostna akademija v Kulturnem centru je bila namenjena najširšemu krogu občanov ter ustanov, zato so poleg dveh cerkvenih zborov župnije Sv. križa nastopili Moški pevski zbor Rogaška Slatina, učenci glasbene šole ter slatinski gimnazijci. V nedeljo so nadaljevali s cerkvenimi slovesnostmi v cerkvi Sv. križa, ki jih je vodil škof Kramberger. Prva letošnja jubilejna slovesnost, namenjena otrokom in staršem, pa je bila že konec spomladi v športni dvorani, v cerkvi pa so pripravili mi-sijon. Prav tako je izšla knjižica, ki predstavlja 700-let-nico v besedi in sliki. BRANE JERANKO Stara šola bo močnejša i jV Šmarju pri Jelšah del-I obnavljajo objekt takoi-înovane Stare šole, ki so-V tem kraju med največ-• Objekt je nekoč dolgo Užil kot šola, zdaj pa so njem nov mladinski cen-skladišče Rdečega kri-3 ter prostori različnih dru-ev. Med obnovo, ki bo trajala «mesece, bodo nadomestili faopno ploščo vrhnje etaže, ti je bila doslej lesena ter že Oškodovana. Opravili bodo k nekaj drugih del, še letos Pa naj bi sanirali tudi ostreš-Ie nad nižjim delom objek-i Dela bodo stala 21 mili-toiov tolarjev, pri čemer sa-•Jpcija ostrešja ni všteta. Ve-^lo tega zneska bodo pla-^ iz občinskega proraču- Objekt Stare šole v Šmarju pri Jelšah, ki je med največjimi v tem kraju, bodo delno obnovili. Na poslopju Stare šole, ki je ob glavni cesti proti Celju in Rogaški Slatini, je vse bolj očitna tudi potreba po novi fasadi. Zanjo bodo poskrbeli v prihodnjih letih. BRANE JERANKO - Št. 37 - 16. Ohranjevalke ljudskih pesmi Ženska pevska skupina Vaške pevke Pristava, ki nastopa tudi po drugih krajih Slovenije, pripravlja svojo drugo kaseto. Pevke iz občine Podčetrtek so že izdale tudi svojo zgoščenko. Pevke izhajajo iz pokrajine vinske trte ter številnih cerkvic, ki kronajo tamkajšnje vinske griče. Idilična Sv. Ema, Sv. Areh, Sv. Vid, Sv. Urban, Sv. Katarina ... Vse to je mogoče najti v starih ljudskih pesmih, na katere prisegajo pevke Marija Križan, Milka Ivič, Olga Majer, Danica Anderluh ter njihova pevka in predsednica Dragica Gobec, ki prihajajo iz štirih različnih vasi krajevne skupnosti Pristava pri Mestinju in prepevajo predvsem stare ljudske epske pesmi. Zakaj je bila ustanovljena skupine iz Pristave? »Slovenci smo v svojem večglasju nekaj posebnega. Pojemo dvoglasno, trigla-sno, štiriglasno in ponekod na Koroškem celo petglasno. Zal živa slovenska ljudska pesem iz Pevska skupina Vaške pevke Pristava ohranja staro slovensko ljudsko pesem. Posnetek je z enega od njihovih številnih nastopov. naših domov izginja. Izrinila jo je tuja pesem, različne popevke ter popačena narodna pesem glasbenih skupin,« omenja predsednica Dragica Gobec. »Za prepevanje smo se odločile, da bi ljudsko pesem ohranile pred popolno pozabo.« Tako jo ohranjajo na različnih nastopih, srečanjih ljudskih pevcev, domačih slavjih, nastopih v Termah Olimia, prepevale so na TV in Radiu Slo- venija, lokalnih radijskih postajah ter še marsikje. Celo v Avstrijo so jih že povabili. Vaške pevke Pristava pripravljajo v imenu kulturnega društva Pristava vsakoletno srečanje ljudskih pevcev in godcev, ki je bilo avgusta že četrtič. Mislijo tudi že na november, ko bo v Pristavi drugo srečanje mladih harmonikarjev. BRANE JERANKO Orgle v glasbeni šoli V Glasbeni šoli Rogaška Slatina, ki deluje za občane vseh obsoteljskih občin, so pridobili z novim šolskim letom orgle. Mehanske orgle z dvanajstimi registri ter s kar tremi manuali je izdelala po vsej Sloveniji znana Škrab-lova delavnica iz Brestovca pri Rogaški Slatini. Nove orgle so postavili v dvorano glasbene šole. S poukom na orglah so v šoli začeli z novim šolskim letom ter imajo za začetek dve učenki. Pred- pogoj za vpis je namreč, da opravi kandidat vsaj štiri razrede klavirja. Učenci, ki so želeli osvojiti »kraljico instrumentov«, so se morali doslej voziti k pouku v Maribor ali Ljubljano. Ravnateljica Glasbene šole Rogaška Slatina Tatjana Šolman opaža povečano potrebo po dobrih organistih, kar je narekovalo tudi nakup orgel. Nakup orgel za potrebe slatinske glasbene šole, kjer jih imajo kot druga glasbena šola v Sloveniji (za Velenjem), je v največji meri podprla Občina Rogaška Slatina, skupaj z drugimi obsoteljskimi občinami. Slovesna uradna predaja namenu bo jutri, v petek, 17. septembra. Kot gost prireditve, ki bo ob 17. uri, bo nastopil organist Matej Podstenšek iz Maribora. Otvoritev spada med slovesnosti v okviru počastitve 30-letnice Glasbene šole Rogaška Slatina. BRANE JERANKO PVC OKNA: gREHAU PREDST. CEUE, LAVA 7e Tel.: 03 425 49 38 Fax: 03 425 49 39 GSM: 051 343 225 www.aluminij^iiontal.si VGRAJUJEMO IN ZAMENJUJEMO PVC, ALU OKNA, VHODNA VRATA, ROLETE, POLKNA, ZIMSKI VRTOVI, STEKL. FASADE Potograf mika svet V Rogaški Slatini je več mladih svetovnih popotnikov in fotografov, ki so se pred kratkim združili v klub popotnikov in fotografov Potograf. Pobudo za ustanovitev kluba je dal predsednik Poto-grafa Blaž Lah, ki mu je pri uresničitvi pomagal Matej Berk. Klub je v Kulturnem centru Rogaška Slatina že pripravil prvo razstavo, kjer sta se s popotniško fotografijo predstavila Bogo Čerin in Maja Šivec. Čerin in Šivče-va sta člana Fotokluba Maribor, ki je Potografu ponudil pomoč pri izobraževanju članov. To, da je obsoteljske popotnike resnično mogoče naj- ti na vseh koncih sveta, dokazujejo vsaj štirje člani Po-tografa. Tako je predsednik Blaž Lah predstavil v domačem kraju potovanje po Tajski, Matej Berk po Kostari-ki. Dino Katalenič Kubo, Franci Kropeč pa nič manj kot kolesarjenje po Zimbab-veju. BJ ROGAŠKA S. ŠMARJE P. J. PODČETRTEK SL. KONJICE Srečanje najlepših in najstarejših Slovenska cvetlična in zgodovinska mesta v Slovenskih Konjicah od 17. do 19. septembra Slovenska mesta in vasi, ki letos že sedmo leto sodelujejo v evropskem tekmovanju v urejenosti Entente Florale, želijo postati gibanje in blagovna znamka kvalitete okolja in življenja v njem. Letos prvič, potem pa vsako leto, se nameravajo skupno predstaviti v enem izmed najlepših mest. Takšno srečanje bo med 17. in 19. septembrom v Slovenskih Konjicah, mestu, ki je prvo zastopalo Slovenijo v evropskem tekmovanju v urejenosti in tudi doseglo zlato medaljo. Doslej so v tekmovanju Entente Florale poleg Konjic sodelovala mesta Ve- lenje, Nova Gorica, Kamnik, Ptuj, Slovenj Gradec in letos Žalec, med vasmi pa Žiče, Kranjska Gora, Podčetrtek, Spodnja Idrija, Kostanjevica, Zreče in letos Šentjernej. Sedež slovenske Entente florale je v Slovenskih Konjicah. Pri organizaciji letošnjega prvega srečanja najlepših slovenskih cvetličnih mest in vasi bodo poleg občine Slovenske Konjice sodelovali Turistična zveza Slovenije, GIZ Dravinjska dolina in konjiško turistično društvo. Na srečanju se bodo prvič predstavila tudi slovenska zgodovinska mesta. Za obiskovalce bo najbolj zanimiva sobota, ko se bodo v Starem trgu od 9. ure vrstile različne prireditve: slovenski floristi bodo pripravili razstavo cvetja, vinogradniki napovedali trgatev, predstavila se bodo mesta, včlanjena v združenje zgodovinskih mest, in srečala turistična društva ob 100-letniri Ttiristične zveze Slovenije. Odprli bodo tudi zasebno muzejsko zbirko vojaških predmetov iz avstro-ogrskega obdobja. Že v petek zvečer se bodo najlepša mesta predstavila s kulturnim programom, v nedeljo ob 16. uri pa bo v Starem trgu še VI. mednarodni festival godb na pihala. MBP Gimnazija ni pozabljena V Slovenskih Konjicah se je prejšnji teden sestal gradbeni odbor za gimnazijo, ki ga vodi občinski svetnik in uglederf podjetnik Tone Ofentavšek. Gradbeni odbor se je podrobno seznanil z razpisno do- kumentacijo in jo potrdil. Kot zadnji rok za dokončanje izgradnje je ponovno določil september 2005, kar bo glede na zamudo in vse zahtevane postopke težko uresničiti. Gimnazijo v Slovenskih Konjicah obiskuje 65 dijakov pr- vih letnikov in 55 dijakov drugega letnika. Pouk imajo tako kot lani v prostorih Osnovne šole Pod goro, letos pa tudi v dveh učilnicah glasbene šole ter v prostorih SIC - izobraževanje odraslih. MBP VELIKA NAGRADNA IGRA NOVEGA TEDNIKA, RADIA CELJE IN CASINOJA CELJE VELIKA NAGRADA lARAONtVI ZAKLADI CITROEN PLURIEL JE LAHKO TUDI VAŠ (žrebanje 18.12. 2004) Poiščite eno od kart zmagovite kombinacije pokra tedna! Skrito kombinacijo bomo iskali vsak teden na Radiu Celje, srečneže, ki bodo kombinacijo odkrili, pa čakajo lepe nagrade! PRIHODNJI TEDEN POKER V DEVETKAH Izpolnite kuponček Faraonovi zakladi in ga pošljite na naslov: Radio Celje, Prešernova 19,3000 Celje. Sodelujte v radijski igri vsak torek ob 14.15 uri! Nagrajenci: Sebastijan Grobm, Podplat, Elja Primožič, Črni Kal, Hilda Mencinger, Begunje in Gašper Sekne, Kranj. AAAAAAAA Obkrožite 2 piramidi i itevilkima, p skriva ena od itirih iskanih kart ! Od čistilnih naprav do kolesarskih poti V nkviru nh^A^nih dp- Ç nrpHçtavniki Ohmnřnp Hph rplnstnfl (irntppii^ línu V okviru občasnih delovnih srečanj so se pred kratkim sestali župani Občin Vitanje, Zreče, Oplot-nica in Slovenske Konjice. Na srečanju so se seznanili s skupnimi razvojnimi načrti območja Pohorja in Dravinjske doline, ki ga občine sooblikujejo. S predstavniki Območne in Regionalne razvojne agencije so pregledali, kateri projekti so pripravljeni in bodo uvrščeni v sofinanciranje za leto 2005. Župani Jože Košir, Slavko Globovnik, Slavko Vetrih in Janez Jazbec so podprli predlog, da se za skladnejši turistični razvoj tega območja iz- dela celostna strategija koti nova za skupni nastop v n< tovanju, izvedbi in trženji» rizma ter prijavah za strukl ne sklade. Kot prednostne ložbe v skupnem nastopi župani izpostavili čistilne prave v povodjih Dravinji Oplotniščice, razvoj pode Ija in kolesarske poti, ki N povezale občine. MB] bolgarske stenografije, v Bezenškovem Bukovju. Stenografova hiša kot spomenik Rojstna hiša Antona Bezenška je bila pred kratkim razglašena za kulturni spomej nik. Veliki stenograf, ki je med drugim oče bolgarske stenografije, se je rodil v hiši v Bezenà kovem Bukovju (KS Frankolovo) pred točno 150 leti. Pred časom so ugotovili, da je doraa-j čija še vedno brez statusa kulturnega spomenika. Zavod za varstvo kulturne dediščine je zato pripravil strokovne podlage, z razglasitvijo pa so se strinjali vsi trije lastniki. S statusom kulturnega spomenika bodo lahko kandidirati za državna in druga sredstva pri obnovi. BJ, foto: RPI Približana dializa V Vojniku so pred nekaj dnevi slovesno odprli center za nefrologijo in diali-zo, ki je namenjen bolnikom ter zdraviliškim gostom v celjski regiji. Center, ki je začel delovati junija, je pomemben za bolnike, ki so morah do zdaj odhajati na zdravljenje v bolj oddaljene kraje. V novem centru je deset dializnih mest. ki se jim bodo v prihodnosti pridružila še tri. V vojniškem centru je sedem zaposlenih, dva zdravnika internista in pet medicinskih sester. Odprlo ga je podjetje Hemodial Vojnik, deluje pa v najeti zgornji etaži doma starejših. V centru bodo postopoma več pozornosti namenjali tudi tistim bolnikom, ki dialize še ne po- trebujejo. V sodobni medicini so že znani postopki U zdravila, ki lahko prepreiS-jo hude zaplete zaradi presnovnega sindroma. Center v Vojniku sta urad no odprla minister za šolstvo, znanost in šport dr. Slavko Gaber ter strokovni direktor Hemodiala zdravnik Marjan Močivnik. BRANE JERANKO Zreče v projektu BBC V drugi polovici septembra bo v Veliko Britanijo odšla desetčlanska delegacija iz Zreč, ki so bile izbrane za eno izmed štirih možnih sorodnih mest angleškemu Sedberghu. Gre za projekt medijske hiše BBC iz Londona, imenovan Twin Towns, oziroma Mesta dvojčki. Vsako od štirih izbranih mest bo poslalo v Sedbergh skupino ljudi s tipičnimi poklici, ki bodo teden dni živeli in delali z domačini. To bo domačinom dalo možnost, da dobijo pravi vtis o sodelujočih mestih in ljudeh. Vse, ki bodo pri projektu sodelovati, bodo snemalci BBC-ja posneli in zabavno oddajo predvajali v Veliki Britaniji. Angleži so Zreče, tako kot ostale kandidatke, ki jih je bilo sprva sedem, že obiskali. Posneli so tudi promocijski film o Zrečah, v katerem predstavljajo Ošlakovo kovačijo, turistično kmetijo Urška, gostišče Smogavc, Skomarsko hišo. Hotel pod R"* glo. Klimatsko turistični center Rogla, Terme Zreče, coklarja Martina Koprivnika i" druge zanimivosti. MBP Sekunde, ujete v večnost liziran mednarodni poletni festival in verjetno je to tista perspektiva, o kateri bodo morali razmišljati organizatorji poletnih prireditev,« dodaja. Po njegovem prepričanju programska razpršenost, ki smo ji priča, ni tisto, kar si »kulturno središče Slovenije zasluži«. Kaj pa obiskovalci? Med njimi je pogostokrat mogoče slišati, da bi se udeležili več prireditev, če ne bi bilo vstopnine. A ker MOC finančno podpira le nekatere prireditve, si morajo pri izvedbi ostalih pomagati organizatorji sami ... BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GK Pred vrati reforma? Organizatorji poletnih prireditev zadovoljni - »Razpršeno poletje naj se specializira!« Letošnje Poletje v Celju, aiežjem mestu je minuli ko-lec tedna dokončno zaprlo roje duri. Čeprav je bilo vre-bolj klavrno in so zato astopajoči in organizator-pred vsako prireditvijo tre-etali, ali bodo lahko brez ežnikov izpeljali svoj pro-ram, so ob koncu v glavnem zadovoljni, tako z iz-ledbami kot z obiskovalci. Pa tudi vreme ni povzročali večjih preglavic. Julija in avgusta se je na ra? ličnih mestih v Celju, predvsem na prizoriščih na prostem, zvrstilo okoli 60 prireditev, pji-iravo in izvedbo projekta pa mestna občina letos zaupa-Zavodu za kulturne prire-litve Celje, pri čemer so k so-lelovanju povabili tudi tiste Izvajalce, ki so v preteklih letih že sodelovali. Zanimive so glasbene in plesno scenske prireditve ob Vodnem stolpu, srednjeveški dan Pod zvezdami Celjanov, podelitev Ve-ronikine nagrade, za obilico smeha pa so poskrbeli tudi poulični umetniki in komedije, ki so si jih obiskovalci lahko ogledali v sklopu predstav Smejmo se poleti 2004. Grajski večeri na Starem gradu so se zaradi vremena žal selili v dvorano Union. Posebna pozornost je bila z otroškimi likovnimi delavnicami namenjena najmlajšim. Organizatorji so letos razveselili tudi z vrsto novosti. Tako je v Celju, Zrečah in Slovenskih Konjicah potekal prvi večer slovenske svetovne besede, člani celjskega društva umetnikov so celjske ulice oživljali sklopu projekta Vstop prost 5, tržnico so obogatili s plesnimi pridelki ... Medtem ko so imeli nekateri izvajalci precej težavic s dvojimi predstavami, kot denimo Jure Lukaščik, ki so ga tik pred avtorskim performansom zaradi, menda, preglasne glasbe obiskali možje v modrem, so ostali zadovoljni, ker jim je uspelo izpeljati vse načrtovane prireditve. »Poletni Ex tempore nam je odlično uspel, na njem je sodelovalo 33 slikarjev. Prav tako đedališki projekt Šaloma, ki le doživel lep odziv. Svojevr- sten dosežek je bila tudi lutkovna predstava Volk in kozliči. Predstavo smo ponovili štirikrat, vedno pred polno tribuno ob Vodnem stolpu in vedno v prelepem vremenu. Večera španske glasbe in pesmi Mediterana sta navdušila s kakovostjo in prijetnim vzdušjem,« ne skriva zadovoljstva vodja celjske izpostave JSKD Marijana Kolenko. Zadovoljni so tudi pri Fit medii, kjer so morali zaradi premajhnega zanimanja obiskovalcev odpovedati koncert Tinkare Kovač. »Še posebej smo zadovoljni, ker nam je uspele izpeljati nekaj programskih vrhuncev. Zlasti smo ponosni na Veronikino nagrado in tudi na srečanje slovenskih zamejskih literatov,« pravi direktor Jože Volfand. ki je kljub vsemu prepričan, da si celjsko kulturno poletje zasluži reformo. »Celje bi moralo dobiti tematsko specia- Od 16. septembra 2004T TRIPLETTES 9E BELLEVILLE TROJCICE IZ BELLEVILLA 80 min., (Let Triplettes de Belleville), animirana komed Ste kdaj pomislili, da ima tudi les svojo poezijo? Celjski ljubiteljski fotograf Vili Šuster je v slednje trdno prepričan. Stihov lesa se zelo dobro zaveda, zato je s fotoaparatom, ki ga redno nosi s seboj, ujel že nešteto trenutkov. Njegove fotografije, ki jih ravno te dni razstavlja v Slovenskih Konjicah, govorijo o čudovitem poslanstvu lesa, ki ga v ihti vsakdanjega življenja ne znamo dovolj dobro videti, še manj doživeti. Omenjena razstava o lesu je avtorjeva že četrta samostojna po vrsti, skupinskih ima za sabo precej več. In čeprav je Vili Šuster sklenil, da se bo izšolal za gradbenega tehnika, je v sebi kmalu odkril ljubezen do fotografiranja. Brez oklevanja se je vpisal v fotokrožek in sprva fotografiral le s šolskim aparatom. »Ker nas je bilo kar lepo število, je vsak prišel na vrsto približno dvakrat na leto,« se Vili Šuster spominja svojih fotografskih začetkov. Bolj pogosto je skozi objektiv lahko pogledal, ko si je s skrbno prihranjenim denarjem kupil svoj fotoaparat. Kasneje se je udeleževal raznih fotografskih seminarjev in predavanj ter si na ta način nabiral znanje, ki mu je v veliki meri pomagalo pri službovanju v Ingradu. Tam je s fo-toreportažami sodeloval v internem glasilu, ki ga je nekaj časa tudi tehnično urejal. Dobro se je seznanil tudi z oglaševanjem in grafičnim oblikovanjem. Ves ta čas je veliko fotografiral: na sprehodih, potovanjih, v službi ... Prva skupinska razstava je leta 1980 nastala v Celju, leto za tem v Novem mestu, potem v Ljubljani, Novi Gorici, Zagrebu ... Likovni kritiki so takoj opazili njegov pogled skozi fotoobjektiv. Priznanja so se kar vrstila, toliko bolj je bil presenečen, ko je prejel državno nagrado za najboljšo fotografijo (potovanje na fotografsko kolonijo v Ko- • sovsko Mitrovico). Prvo samostojno pregledno razstavo je pripravil pred dvanajstimi leti. Leta 1997 se je predstavil s športnimi fotografijami (pred leti je bil aktiven športnik), nato si je izbral celjske balkone, tre- Šusterjeva naslednja fotografska razstava se bo najverjetneje nanašala na Celje. nutno pa je najbolj zaposlen z lesom. Svoje fotografije objavlja tudi v časopisih, revijah, stenskih koledarjih ... Fotografska razstava Les, les... bo v Kulturnem centru v Slovenskih Konjicah na ogled do 25. oktobra. »Pri ustvarjanju nikoli ne vem, kaj se bo iz fotografiranega izcimilo. Pri mojem delu je najbolj pomembno, da ujamem pravi trenutek, ki ponavadi ne traja več kot nekaj sekund,« zaupa eno od skrivnosti, kako mu uspe ustvariti tako čudovita dela. Naslednjo skrivnost je izdal publicist Drago Medved, ki je Šusterjevo delo ocenil z besedami: »-Njegova slika vse pokaže, česar ne pokaže, nakaže, spodbudi k razmišljanju, občudovanju videnega, iskanju nevidnega, a slutenega.« Vili Šuster se drži še enega pravila: nikoli ne dela po naročilu. »Rad ustvarjam po navdihu,« pravi. In to njegove fotografije tudi izražajo. Ponovno razstava v galeriji MIK Celje V četrtek, 9. septembra, smo v galeriji MIK Celje (Gaji 42 b) odprli razstavo slik akademskega slikarja Janeza Kovačiča. Razstava je na ogled vsak delovnik med 8. in 17. uro in sicer vse do 11. novembra. Razstava olj in akvarelov je letošnja četrta po vrsti, na kateri se je zbralo veliko število ljubiteljev umetnosti. Slikar Janez Kovačič je kolorist, ki gradi s črto, ko se njegovo likovno videnje udejanji v natančnem zapisu videnega v naravi, čeprav doživetega v lastni barvi in svetlobni harmoniji, pa tudi samo z barvno potezo, ko se prepusti premišljenemu pastoznemu nanosu barv in barvnemu zlitju ter prepletanju v tonski -lestvici, ki mu je tisti trenutek navdahnila posebno atmosfersko vzdušje, hladno ali toplo čarobnost, ki preplete in oplemeniti izbrani motiv. Je slikar, ki izbrani motiv ali model podoživi s srčno odprtostjo in z žlahtno likovno interpretacijo, ki vedno znova, znanemu in neznanemu, vdahne lasten pečat, lastno likovno videnje in občutenje. Dnevi odprtih vrat v podjetju MIK Podjetje MIK Celje prireja že četrto leto zapovrstjo Dneve odprtih vrat. Tokratni jesenski dnevi, ki so potekali v času MOS-a in so trajali od 9. do 11. septembra, so bili namenjeni vsem naključnim obiskovalcem, potencialnim kupcem in poslovnim partnerjem, da se bolj natančno seznanijo s končnim izdelkom. To so PVC-okna, vrata, panoramske stene, okna nepravilnih oblik, PVC-polkna... z vsemi pripadajočimi dodatki. Vsakega obiskovalca smo sprejeli v našem razstavnem salonu na Bežigrajski 14 v Celju, kjer so mu prodajni specialisti predstavili celotno ponudbo našega podjetja. Kasneje so ga vodili čez vse faze proizvodnje, tako da so obiskovalci spoznah tudi tehnološki način nastanka izdelkov. Na koncu smo vsakega pogostih še z dobro hrano in pijačo. V soboto, 11. septembra, smo naša odprta vrata tudi zaprli in v ta namen pripravili zaključno zabavo za vse goste in zaposlene. Na otvoritvi razstave se je zbralo približno 200 ljudi. Razstava je s svojimi predmeti, povečavami časopisnih člankov, zlasti pa z zvočnim zapisom Titovega govora in s filmskimi posnetki zborovanja navdušila obiskovalce. Po dolgih letih - tehnik Janez Klanšek in ena najbolj priljubljenih napovedo- Eden najzvestejših radijcev. Tone Vrabl, v družbi urednic: levo * valk Gizela Pere - Džela Nataša Leskovšek in desno nekdanja Nataša Gerkeš. Odprtje je povezovala prva napovedovalka Radia Celje Nada Božič. Peter Božič, kasneje novinar in snemalec RTV Slovenija, eden izmed pionirjev Radia Celje. Ob odprtju razstave se je razveselil srečanja s prvim tehnikom, Lojzetom Bertoncljem. Ostrožno za ljudstvo in radio V Muzeju novejše zgodovine Celje na ogled razstava Štajerska v borbi Minuli četrtek je ministrica za kulturo Andreja Rih-ter v Muzeju novejše zgodovine v Celju odprla razstavo Štajerska v borbi. To letos največjo muzejsko občasno razstavo sta pripravila Muzej novejše zgodovine in Novi tednik & Radio Celje. Z njo obeležujeta 50-letnico veličastnega vseljudskega shoda na Ostrožném, na katerem je govoril maršal Tito, ter 50. rojstni dan Radia Celje, ki je začel redno oddajati le nekaj dni zatem. Gre za doslej najbolj množičen zbor ljudi v Sloveniji, saj so poročali kar o 350 tisoč glavi množici, skoraj četrtini sloven: skega prebivalstva, ki je v Celju po večini prebila dva dni. Številne kulturne prireditve in tudi veselice so bile pravi dokaz svetu, kako enotna je Jugoslavija in kako veliko podporo ima vodstvo države za svojo politiko, ki se je po resoluciji Informbiroja že začela ozirati proti neuvrščenim državam. A so zbrani Titu vseeno zamerili tisti del govora, v katerem se je obregnil ob preveliko porabo kruha in o tem govorili še dolga leta. Ne glede na to, je prav zaradi izvrstno izpeljane prireditve Celje veliko pridobilo, je v slavnostnem nagovoru poudaril podžupan Stane Rozman. Po njej je ostalo veliko novo asfaltiranih cest, trafo postaj, maja naslednje leto je Slovenija zabeležila doslej najvišjo rodnost, je še hudomušno dodal. Ministrica za kulturo Andreja Rihter je v svojem nagovoru poudarila, da 50 let ni kratka doba, in dodala, da je bilo zborovanje na Ostrožném velik zalogaj za mestne oblasti, a so ga kljub temu opravile z odliko. In že takrat o veličastnem sho- du niso govorili le doma, temveč tudi v evropskih medijih. Odgovorna urednica Radia Celje Nataša Leskovšek je opozorila, da je zbor na Ostrožném tudi rojstni dan Radia Celje, ki hudi konkurenci navkljub še vedno ostaja ena najbolj poslušanih radijskih postaj na tem območju in tudi edina, ki vztraja pri svoji informativni vlogi, v kateri je res nepogrešljiva. Pihalna godba z Ljubečne, pevci seniorji Moškega komornega pevskega zbora iz Celja, kitarist in harmonikar, ki sta kot v prvih letih oddajanja Radia Celje kar v živo zaigrala a vizo Od Celja do Žalca, povezo-valka Nada Božič in nenazadnje partizanski golaž pa so bili okraski na torti praznovanja obletnice shoda na Ostrožném in rojstnega dne Radia Celje. BRANKO STAMEJČIČ Foto: GREGOR KATIČ Obiskovalci razstave si lahko ogledajo avtentično slikovno in drugo gradivo, ki je obeležilo zborovanje, slišijo tonski zapis govora maršala Tita in prvič lahko vidijo tudi izvirno, še nezmontirano filmsko gradivo, ki je nastalo ob tem zboru. Razstavo v dveh sobah občasnega razstavišča dopolnjuje še tretja soba, s kar najbolj plastičnim prikazom začetkov Radia Celje. Zaljubljena v valovanje Z odgovorno urednico Radia Celje o radiu, ki praznuje v teh dneh vneto sodelujejo tudi v oddajah Vrtiljak polk in valčkov, v kvizu Ni vse zafrkancija, je še znanje, v oddaji Full Cool Demo Top, Čebelica in črna pika, Dopoldanski prepih in v oddaji Domačih 5. Govorim seveda o oddajah, kjer sprejemamo klice poslušalcev, sama pa sem celo bolj vesela odzivov na tiste oddaje, v katerih ni neposrednih stikov s poslušalci, se pa ljudje kasneje o njih pogovarjajo, jih komentirajo. Govorim o oddajah Ponedeljkovo športno dopoldne. Zeleni val. Filmsko platno, Pop čvek, Od petka do petka. Do opoldneva po Slovensko, Znanci pred mikrofonom in še mnogih drugih oddajah, ki dajejo pečat radijskemu programu. Zelo sem vesela, da imamo zdaj na radiu nekaj odličnih in med poslušalci zelo priljubljenih moderatorjev. Kateri poslušalci so najbolj kritični? Najbolj kritični do radijskega programa so še vedno starejši poslušalci, ti največkrat pokličejo in izrazijo svoje pripombe. Informativni program je vedno bil in je še vedno paradni konj v programu Radia Celje. Biti prvi je glavna zapoved dnevnega poročanja v medijski informacijski tekmi. Ste tudi pri tem uspešni? Trudimo se biti vedno prvi pri objavi novic in odmevnih dogodkov, ponavadi se s pomembno novico oglasimo v program takoj, ko jo izvemo, in ne čakamo z objavo v informativnih oddajah. Naše informativne oddaje so izredno poslušane, odkar novice objavljamo tudi na naši spletni strani, pa tudi tam beležimo dober obisk. Že od nekdaj velja: če se kaj zgodi, bodo o tem zagotovo in nemudoma poročali na Radiu Celje in naša ekipa se trudi, da bo tako ostalo tudi v prihodnje. Si kot urednica s svojim delom in sedanjo podobo ter z vlogo Radia Celje zadovoljna? Človek ne sme biti nikoh zadovoljen, sem pa v tem trenutku najbolj vesela dobre po-slušanosti in izredne radijske ekipe. In ponosna, da sem urednica prav v času, ko ta naš radio praznuje petdesetletnico. V teh petdesetih letih je namreč Radio Celje ustvarjala množica zagnanih ljudi: urednikov, novinarjev, tonskih tehnikov, moderatorjev in najrazličnejših drugih sodelavcev, ki so z veliko ljubezni delali za radio in poslušalce. Radio Celje je tako postal prepoznaven radio, ki je v vseh teh letih obdržal status izrazito informativno naravnane radijske postaje. Sedanja ekipa pa z enako ljubeznijo, profesionalnostjo, ustvarjalno močjo in pripadnostjo nadaljuje delo svojih predhodnikov. MARJELA AGREŽ Foto: GREGOR KATIČ Od leta 2001 je na mestu odgovorne urednice Radia Celje Nataša Leskovšek, za katero pravijo, da ima radio v krvi, zato ni čudno, da se je že kar na začetku svoje novinarske kariere upala spopasti z nalogami in izzivi, ki jih prinaša mesto prve violine med radijci v medijski hiši Novi tednik & Radio Celje. O njeni veliki ljubezni in radiu, kot ga vidi danes in v prihodnje, je tekel pogovor ob 50-letnici življenja in utripa na valovih Radia Celje. Se bova vikali, kot bi se profesionalno spodobilo, ali tikali, glede na to, da sva novinarski in hišni kolegici? Mislim, da nama bralci ne bodo zamerili, če se kar tikava. Bo bolj pristno. Če imaš neko delo rad, si uspešen, ti pa si menda naravnost zaljubljena v radio. Kdaj je v tebi vzklila ta ljubezen? Res imam rada svoje delo, v bistvu ga ne jemljem kot službo, ampak preprosto kot radio. »Grèm na radio, sem na radiu,« vedno rečem, ko me kdo vpraša, kam grem, kje sem in le po pomoti rečem, da sem v službi. Radio je za ljudi, ki jih to delo zanima in navdušuje, prav posebna strast, ki ponavadi ne mine. Ko včasih obupam zaradi takšnih ah drugačnih težav, si rečem: »Ampak radio imaš pa rada!« in se spomnim vseh lepih trenutkov, ki sem jih tu doživela. In grem naprej. Značilno je, da večina radijcev na prvo mesto postavlja veselje do tega dela, šele nato denar in vse ostalo. Mene je radio zanimal že od malega, že v osnovni šoli sem se kar naprej nekaj snemala na majhen kasetofon in bila potem glavna pobudnica za ustanovitev šolskega radia. Potem si postala novinarka. Kdaj in kje so bili tvoji prvi radijski in novinarski koraki? Odločitev, da grem v tretjem letniku srednje šole na avdicijo na Koroški radio, je bila logična posledica želje, da začnem delati na radiu. Trdno sem verjela, da mi bo uspelo in spominjam se, da sploh nisem bila preveč presenečena, ko so me poklicali in mi povedali, da sem sprejeta. Ker je bil radio precej daleč od mojega doma, sem se leto dni kasneje odločila, da se prestavim nekoliko bližje. Začela sem delati na Radiu Velenje. Ko je v Celju začel delovati Radio Fantasy, sem vzporedno delala tudi tam. Takrat sem že študirala novinarstvo in sem tako prve novinarske korake naredila na Radiu Fantasy. Ker sem takrat menila, da mora človek med študijem početi čim več stvari, da ugotovi, kaj mu najbolj ustreza,, sem se med študijem kot novinarka preizkušala tudi pri dopisništvu TV Slovenija v Celju in se celo vozila v Ma- ribor, kjer sem delala za Regionalni RTV Center Maribor. Potem so mi ponudili pripravništvo na Radiu Celje, ponudbo sem sprejela, ker je bila to dobra priložnost, da veliko delam kot novinarka in se ogromno naučim od izkušenih radijskih kolegov. Novinarstvo ni poklic, pravimo tisti, ki ga doživljamo, in zate to še posebej velja. Kolikšen prostor zavzema radio v tvojem življenju? Ko se odločiš za novinarstvo, si v službi štiriindvajset ur na dan, vedno iščeš ah opaziš kaj zanimivega, novega za bralce, poslušalce, občinstvo. Kot urednica Radia Celje se kar pozabim izklopiti. Kadar nisem na radiu, ga ponavadi poslušam. Ker se zavedam, da je treba spremljati tudi delo drugih radijskih postaj, jih pogostokrat tudi poslušam. Prvi dve leti svojega uredniko-vanja sem bila kar cele dneve na radiu in potem še doma ves čas na telefonu, zdaj pa sem" se nekoliko umirila, tako da zvečer ter ob koncih tedna mirno izklopim telefon in se ne pustim motiti. Kot urednica si se na Radiu Celje odločila za nekatere spremembe, novosti. So jih poslušalci lepo sprejeli? Ko sem pred tremi leti prevzela mesto radijske urednice, sem se zavedala, kaj je potrebno narediti, da iz takratnega programa naredimo program, ki bo predvsem bolj sodoben. Najprej smo spremenili zvočno podobo informativnih oddaj, ukinili večino nekdanjih oddaj in uvedli nove, zelo smo spremenili glasbeni del programa ter k sodelovanju povabili nove moderator] e, tonske tehnike in nasploh posta- vili nove smernice radijskega dela. Poslušalci so novo podobo radia zelo dobro sprejeli, kar je zame edino merilo uspešnosti. In meritve poslušanosti najbrž tudi? Poslušanost Radia Celje je ves čas naraščala, to, da smo v letošnjem letu prehiteli konkurenco, pa je največja nagrada za celotno radijsko ekipo. Po zadnjih meritvah poslušanosti nas dnevno posluša od 30 do 34 tisoč poslušalcev, pri čemer vse ostale radijske postaje v naši okohci dnevno beležijo manj kot 30 tisoč poslušalcev. Konkurenca na tem trgu je huda in zelo se ti maščuje, če zaspiš na lovorikah ali če konkurenco podcenjuješ. Radio Celje je znan po tem, da hitro in kakovostno obvešča svoje poslušalce, ta njegova informativna funkcija ga še zlasti dela prepoznavnega in mu dviga poslušanost. Seveda so k dvigu poslušanosti ogromno prispevali tudi novi moderatorji in novi načini dela, drugačna glasbena politika in odmevne oddaje z aktualnimi temami. Poslušalci so mnogokrat soustvarjalci radijskega programa. Kakšni so ti stiki, na kaj se najpogosteje odzivajo? Poslušalci najbolj vneto s svojimi mnenji sodelujejo v četrtkovi oddaji Odmev, v kateri vedno z vseh strani predstavimo nek aktualen dogodek, problematiko. O temah, ki se jih lotevamo, se ljudje ponavadi pogovarjajo še po oddaji. Izreden odziv poslušalcev je imela tudi oddaja Besedne norosti, ki so jo v času počitnic zamenjale Poletne norosti, poslušalci pa seveda |i direktorja NT&RC Srečka Šrota z zanimanjem ogledala dokaj Itnega prvih studiev Radia Celje. |toženskega zborovanja in hudomušno tudi o njegovih posledicah irodnost Slovencev. Št. 37-16. september 2004 -—- NUÍI Pipanova strogost poenotila zvezdnike Adut s klopi Primož Brezec, najboljši francoski košarkar Laurent Foirest (spodaj) in najboljši strelec gostov Claude Marquis (levo) so uprizorili baletni vložek. Slovenska moška košarkarska reprezentanca je pod vodstvom selektorja Aleša Pipana v kvalifikacijah za nastop na evropskem prvenstvu prihodnje leto v Beogradu, Podgorici, Vršcu in Novem Sadu najprej v Celju premagala Francijo s 77:61, nato pa še Poljsko v Vroclavu z 80:71. Najboljši strelec na domači tekmi je bil Šempe-tran Beno Udrih z 18 točkami, na drugem obračunu pa je svoj delež dodal Celjan Goran Jurak s 6 točkami. V dvorani Pod Golovcem se je zbralo 3.500 gledalcev, Slovenija pa je z nasploh prvo zmago nad Francijo, ki je bila sicer oslabljena, storila prvi, a precej velik korak proti Srbiji in Črni gori. Morda je odločila Pipanova poteza v 2. četrtini, ko je nerazpo-loženega Radoslava Nesteroviča (met 2-11) zamenjal Primož Brezec, ki je ujel dve žogi v napadu in dvakrat zapored zadel, sledilo je zabijanje Boštjana Nachbarja in še koš Jake Lakoviča za vodstvo z 39:24. Očitno je bilo, da je selektor od prevzema položaja gradil na homogenosti, kar mu je nedvomno uspelo: »Izredno sem zadovoljen z zmago. Tekma se je odvijala po pričakovanjih. Nekaterim igralcem so se na prvi domači tekmi zavezale roke. A pokazali smo novo kakovost. Vseh dvanajst izbrancev je skupno dihalo za uspeh. Prigarali smo si visoko zmago in s srca nam je padel velik kamen!« Tudi odlični Beno Udrih je bil kratek: »Zadali smo si predvsem, da bomo zelo agresivni v obrambi. Popolnoma nam je uspelo, saj smo prejeli le 61 točk. Priznam, da sem po dobri vadbi v zadnjem mesecu v odlični formi. Pomagali so mi vsi soigralci, tako tisti na parketu z ustreznim odkrivanjem, kot tudi tisti na klopi z nenehno podporo.« Sinoči je Slovenija gostovala na Češkem, pojutrišnjem pa sledi še »povratni« obračun s Francijo v Chalonu. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ »Dvorana« je skočila na noge ob uspešni akciji naših košarkarjev, ki j atraktivno zaključil Boštjan Nachbar. Cilj je ponoviti lansko uvrstitev NAKRATKO Joli prehitela Hammoujevo Rovereto: Svetovna dvoranska rekorderka Jolanda Čeplak je na atletskem mitingu v Italiji zmagala na 800 m z izidom 2:00,79 pred Maročanko Mino Ait Hammou. Ker tek ni bil hiter, je bila Joli zadovoljna z doseženim časom. Uspešno sezono bo zaključila na svetovnem finalu 1AAF v Monte Carlu. (DŠ) Državni prvaki drugi Šoštanj: Na mednarodnem turnirju, ki ga je pred začetkom nove odbojkarske sezone pripravil domači klub Šoštanj Topol-šica, so nastopili še Vojvodina, madžarski Kaposvar in francoski Martigues. Prvo mesto je osvojil prvak Srbije in Črne gore, naš državni prvak pa je bil drugi. Domači nav jači so se za dolgoletno zvestobo klubu priložnostnim darilom oddolžili Davidi Sevčnikarju. Zmaga reprezentanci MNZ Celje Celje, Šentjur: Na 1. Hočevarjevem me morialu so se pomerila kadetska nogomet na moštva. V Šentjurju sta bili polfinalni tek mi, zaključni pa na Skalni kleti. Slavila ji reprezentanca MNZ Celje pred selekcijo Slo venije, CMC Publikumom in Grevenbroic hom. Za najboljšega igralca je bil izbran Alen Pašagič, vratar Slovenije, ki je v polfinalu Publikumom obranil kar tri kazenske sue le. (JŽ Pogovor s trenerjem košarkarjev Elektre Antejem Perico Priznanje Zreč Heleni Javorník dilno četverico. S prebojem med najboljše bi se razbremenili boja za obstanek, istočasno pa bi se tudi priključili zgornjemu, kakovostnejšemu delu slovenske košarke, kar nam je lani že uspelo. Kaj boste počeli do začetka prvenstva? Odigrali bomo enajst tekem, med njimi tudi na Nat-kovem memoriálu. Ta bo letos organiziran prvič, v spomin na preminulega začetniki košarke v regiji Matjaža Natka. Tri dni smo gostovali v Srbiji, udeležili se bomo še turnirja v Zrečah. Imeli bomo dovolj možnosti in časa, da uvidimo, kaj nam še manjka, in da odpravimo napake v naši igri. Teh imamo iz tekme v tekmo manj, kar me veseli. Ttodi delo vodstva kluba je porok, da bo Elektra ostala na položajih, na katere se je v zadnjih sezonah prebila. Prepričan sem, da bomo na igrišču to tudi dokazali. JANEZ TERBOVC Spored Natkovega memo-riala: jutri Rogla - Mašinac Kraljevo (18.00), Elektra -Alpos (20), sobota - za tretje mesto (18), za prvo (20). Heleno Javornik so nekdanji sodelavci navdušeno pozdravili, za vztrajnost, ki jo je pripeljala do uspeha, pa ji je v njihovem imenu čestital predsednik uprave Cometa Marjan Lorger. kmetovega športnega dopoldnev sta Občina Zreče in delniška družba Comet pri pravili sprejem za članico atletskega kluba Zreče svojo nekdanjo sodelavko, udeleženko letoS njih olimpijskih iger Heleno Javornik, ki je ' teku na 10 tisoč metrov osvojila 10. mesto in 2 50 sekund izboljšala (svoj) dotedanji državo rekord. Atletsko pot je začela v Zrečah, nje" generalni pokrovitelj pa je od vsega začetka del niška družba Comet. Na slovesnem sprejet» na športnem štadionu ji je zreški župan Jož> Košir podelil posebno občinsko priznanje, prei sednik uprave Cometa Marjan Lorger pa ji Ie izročil sponzorjevo nagrado. »Upam, da bo® vse, ki mi ves čas stojite ob strani, na olimpT skih igrah v Pekingu razveselila še z boljši"1 rezultatom,« je v zahvali povedala 38-letna & letinja, ki namerava takrat teči maraton. 01" mestu na OI pa je poudarila, da ji pomeni to» ko kot medalja. V zahvalo Cometu je Marjan11 Lorgeiju izročila svojo fotografijo s teka v A'e nah s štartno številko in podpisom. MBf Sezona v 1. A slovenski košarkarski ligi se bo začela čez mesec dni, uspešnega trenerja šoštanjske Elektre Memija Bečiroviča pa je zamenjal Ante Perica. V Sloveniji že deluje nekaj sezon, saj je bii pomočnik prvih trenerjev pri Pivovarni Laško in Krki, v prejšnji sezoni pa je Split-čan vodil moštvo Kopra. V Šoštanj se je preselil takoj po minuli sezoni in že veliko delal z moštvom. Kako bi ocenili sestavo ekipe in dosedanji učinek? Zadovoljen sem predvsem, ker je ostalo zdravo jedro iz pretekle sezone, čeprav smo ostali brez Blaža Ručigaja, ki pa ga bo skušal nadomestiti Marino Bursič. Ekipa je zelo solidna. Seveda bi si kot trener želel še kakšnega igralca, a nam to finančni položaj enostavno ne dopušča. Zadovoljen sem tudi z delom igralcev v pripravljalnem obdobju. Zelo se nam obrestuje delo v mesecu juniju, ko smo že opravili precej dela za novo sezono. Fantje so sicer nekoliko utrujeni in še trdi, vendar menim, da smo na dobri poti. Na čem bo poudarek v Elektrini igri? Ante Perica Mislim, da bo v ospredju obramba, čeprav se košarka igra zaradi napada. V obrambi se ďa narediti še veliko in pri tem bom vztrajal do začetka sezone. Kaj menite o sistemu tekmovanja in kaj bo z Elektro v novi sezoni? Predlog o priključitvi članov Jadranske lige v drugi fazi tekmovanja je dober in zanimiv. Tako bomo še pred zadnjim, odločilnim delom videli, kje smo v primerjavi z boljšimi klubi. Prvenstvo se ves čas stopnjuje, zato prihaja do izraza kakovost. Naredili bomo vse, da se približamo lanskim rezultatom. Vsekakor si želimo, da bi se po prvi fazi uvrstili med vo- padli na glavo Zlati limpijci Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v Radečah z 29:23 ug-lali Zagreb. Aktualni evropski prvaki so prvič v novi sezoni odigrali v popolni sestavi in dva tedna pred pričetkom državnega prvenstva prikazali dobro predsta- 10. Vratar Gorazd Škof je zbral 15 obramb, Sergej Rutenka pa je lekmecem zabil 6 golov. Obračun starih tekmecev iz lige pr-lakov je bil kar zanimiv. Celjski ro-lometaši so bili sicer skozi celotno rečanje boljši, v prvem polčasu so odili največ s šestimi zadetki předosti, v drugem pa tudi z devetimi, tener Miro Požun je dal priložnost sem igralcem, tudi »povratnikom« k)ranu Kozomari, Draganu Gaji-u in Vladimirju Lollu. Matjaž Mla-ar, ki je v celjsko vrsto tako kot Škof irišel iz Gorenja, je dosegel en zade-đc »V novo okolje sem se dobro vklju- 11, ker se s fanti poznam že od prej, lako da ni bilo nikakršnih problemov. Sedaj moramo še naprej do- "0 trenirati, se uigrati, potem pa na ove zmage. Kar se tiče Zagreba je lobra ekipa. Mi smo se zmenili, da e bomo maksimalno borili, rezul-Bt na srečanju ni bil pomemben, se-reda pa smo sedaj veseli zmage«. Celjski trener za uigravanje ekipe ni imel teliko časa, vendar mu vseeno dobro uspeva. »Rezultat ničesar ne pole. Obe ekipi sta na začetku. Mi smo prvič zaigrali v popolni postavi. Vi-lel sem nekaj dobrih stvari, pred-Isem sem zadovoljen z obrambo, v napadu pa smo še preveč statični. Forma še ni takšna, kot bi morala biti, potrebujemo še nekaj tekem,« je povedal Požun in dodal: »Glede državnega in pokalnega zmagovalca so vedno prisotne dileme, saj si na prestol želijo tudi druge ekipe. Ena takšnih je v letošnji sezoni velenjska. Upam, da bomo tudi letos dobro igrali in da nam bo uspelo ubraniti domača naslova. Kar se tiče lige prvakov, pa si zaenkrat želimo med prvih šestnajst klubov«. Kapetan zlate selekcije iz Aten Slavko Goluža je dejal: «Mislim, da se nam glede poraza s šestimi zadetki ni potrebno obremenjevati, saj smo se danes zbrali prvič. Pred pričetkom sezone imamo še dovolj časa, da se uigramo, naša ekipa je kvalitetna, to pa moramo pokazati le še na igrišču«. Poleg Goluže je v ekipi Zagreba nastopilo še pet zlatih olim-pijcev, Valter Matoševič, Igor Vo-ri, Nikša Kaleb, Drago Vukovič in Denis Špoljarič. Pred srečanjem celjske in zagrebške ekipe sta se med seboj pomerili tudi ekipi Krima in Podravke. Čeprav so naše prvakinje vodile skozi celotno srečanje, je bil na koncu rezultat 28:28. Domači rokometni klub Radeče in lokalna Združena lista socialnih demokratov sta turnir zelo dobro organizirala, izkupiček od vstopnic pa namenila otrokom laške in radeške osnovne šole. JASMINA ŽOHAR Velenjsko moštvo s svojimi »angeli«. NAKRATKO »Gorenje glavni kandidat za prvaka« Vrhunsko velenjsko moštvo z doslej najvišjimi cilji Šele v začetku prejšnjega tedna so rokometaši Gorenja prvič tr letošnji sezoni trenirali skupaj. Kot zadnji se je ekipi pridružil olimpijski prvak Vedran Zrnič. Ker je trener Ivan Vajdl želel, da se novinci čim bolje spoznajo z novimi soigralci, jih je odpeljal v Čakovec. Tam so še naprej vadili pod nadzorom trenerja za telesno pripravo Staneta Škoberneta, hkrati pa se je velenjski strateg posvetil taktični pripravi moštva. »Priprave smo odlično izkoristili in že začeli dobivati obrise pravega moštva. Imamo še precej rezerv, toda naredili smo velik korak naprej in s takšnim ritmom moramo nadaljevati,« je dejal Ivan Vajdl. Sledile so promocijske aktivnosti na vili Herberstein. Vrhunec dogodka, ki sta ga popestrili plesna skupina Angels in glasbena skupina Debeli grahki, je bila predstavitev igralcev članske ekipe Gorenja. Še pred tem so v klubu naznanili, da rokometna šola Gorenje, ki letos praznuje 10. obletnico, dobiva novo ime. Na področju Velenja se bo imenovala po Vidu Kavtičniku, na področju Šoštanja pa po kapetanu Gorenja Sebastjanu Soviču. Na prireditvi, kjer se je predstavilo okoli 100 igralcev, ki nastopajo v sedmih ekipah, so največ pozornosti namenili članskim novincem. Teh je letos kar šest. Potem ko so klub zapustili Gorazd Škof, Matjaž Mlakar, Robi Lainš-ček in Boris Kovič, na posodo pa so odšli Janko Škrbič, Miha Pe-terlin, Damir Halilovič (Prule) in Aljoša Štefanič (Ormož), so .novi igralci desni zunanji napadalec Tomaž Lesar iz Ribnice, bivši mladinski reprezentančni vratar Primož Prošt iz Trbovelj, najboljši strelec 1. lige Srbije in Črne gore Momir Ilič (Fidelinka Subotica), krožni napadalec in povratnik Marko Oštir, slovenski reprezentančni vratar Dušan Podpečan in olimpijski prvak Vedran Zrnič. Iz mladinskih vrst se je članom priključil še Samo Rutar. Kot zaenkrat kaže, so imeli v vodstvu kluba pri nakupih dober nos in so očitno z okrepitvami zadeli v polno. Če je to res, bo seveda pokazal čas. Vseeno pa lahko štejemo Gorenje za enega glavnih konkurentov v boju za naslov državnega prvaka. »Naš osnovni cilj je uvrstitev v finale državnega prvenstva, toda s temi igralci smo sposobni poseči tudi višje. Seveda če ne bomo imeli težav s poškodbami. Ekipa je na vseh mestih dobro pokrita in lahko rečem. Branka Bedekoviča se smola glede poškodb še vedno drži. Vzadnji sekundi prijateljske tekme z Grasshoppersom si je poškodoval zapestje desne roke. A vse je zasenčilo veselje, ko mu je izbranka Tina povila Leo. Porod je bil označen za »rizičnoga«, zato se je Branko odpovedal nastopu v Atenah. da bodo vsi ljubitelji rokometa v Velenju v letošnji sezoni uživali v vrhunskih predstavah,« je poudaril predsednik kluba Janez Živ-ko. Na Jarnovičevem memoriálu je zmaga ostala doma (drugi Goldc-lub, tretji Čakovec). Najboljši strelec je bil Sovič, najboljši igralec pa Zrnič. Priznanja in pokale je med drugimi podeljeval tudi Mi-ligoj Jarnovič, sin začetnika rokometa v Šoštanju, čigar ime nosi tradicionalni turnir. Kot vselej je bila med gosti tudi njegova žena Milka. Velenjčani so tekmo s Hr-peljci začeli z najmočnejšo postavo: Podpečan, Sovič - Zrnič, Ilič -Luka Dobelšek - Kavtičnik, Marko Oštir. Kmalu je na semaforju pisalo 14:6. Najbolj razpoložen je bil Zrnič, ki je za 9 golov potreboval le 34 minut. Trener Vajdl je bil zadovoljen: »Največ rezerv vidim v obrambi, kjer se nam pozna odsotnost Bedekoviča, s katerim bomo lahko igrali tudi 6-0.« Gostujoči strateg Vojko Lazar je dodal: »Velenjčane vidim kot glavne kandidate za naslov državnega prvaka, medtem ko se bomo mi vključili v boj za uvrstitev med najboljše štiri ekipe.« Znan je še četrti udeleženec skupine C v ligi prvakov. Poleg Gorenja, danskega Gudmeja in ruskih Cehovskih medvedov bo to Bret-ski iz beloruskega Meškova, saj je Porto predal kvalifikacijski dvoboj. MITJA GAVRILOSKI Foto: GREGOR KATIČ Celje Pivovarna Laško bo cilje predstavilo danes, župan Mestne občine Celje Bojan Šrot pa bo sporočil uradno ime nove celjske športne dvorane. Novi predsednik RZS je Marjan Sedej, v predsedstvu zveze pa sta tudi Celjana Tomaž Jeršič in Marko Jugovič. DŠ Atletinje Kladivarja zmagovalke Celje: Na ekipnem državnem prvenstvu v atletiki je Kladi var slavil v Ženski konkurenci, domači atleti pa so bili drugi. Za celjski klub so po dvakrat zmagali Marina Tomič (100 metrov ovire, 200 m), Taja Naraks (1.500 in 3.000 m) in Sevničan Borut Veber (3.000 in 5.000 m), po Enkrat pa Mateja Drobnič z državnim rekordom za starejše mladinke (palica, 391 cm), Elizabeta Tammert, Robi Teršek (oba kopje) in Davo-tin Sluga (višina). Kragelj sedmi v svetovnem pokalu Orehova vas: Članu avto moto društva Feroda Celje Sašu Kraglju C v nedeljo obetata dva naslova državnega prvaka, saj pred zadnjima dirkama vodi v dveh kategorijah, do 125 ccm in Open. Na tekmah fretovnega pokala v razredu MX3 le bil v Bolgariji dvakrat sedmi, taksna pa je tudi njegova uvrstitev v kupnem seštevku. V elitnem raziđu MX1 si je Belgijec Stefan Everts priboril že svoj osmi naslov ^etovnega prvaka, v MX2 pa si je "eulovljiv naskok že privozil No-tozelandec Ben Townley. DŠ Sašo Kragelj Mi praznujemo, vas obdarimo Že 140 let se trudimo razveseliti naše komitente in tudi ta september ne bo nič drugačen. Posebej ugodna ponudba liilrih in zlatih hitrih kreditov od 1. do 30. septembra je naše darilo komitentom Banke Rečičani četrti Ljubljana: V 6. krogu državne lige so člani Dušana Pože-nela iz Rečice pri Laškem v streljanju s pištolo osvojili ekijh no četrto mesto, z revolverjem velikega kalibra pa so bili peti. Posamično je Jože Plahuta s 184 krogi osvojil deveto mesto. (JŽ) Po prodoru Drobneta 1:0 - Dragan Čadikovski Obakrat 2:2 z vijoličastimi Tako člani kot mladinci CMC Publikuma so se z Mariborom razšli z neodločenim izidom Člani so vodili dvakrat, v 30. minuti so bili oškodovani za enajstmetrovko, v uvodu 2. polčasa pa so zapravili izjemno priložnost, po kateri bi lahko povedli z 2:0. Zato je bilo v celjskem taboru prisotno razočaranje, ni pa bilo opaziti ogorčenja, čeprav sodnik Drečnik iz Zagorja ni želel videti, kako so vijoličasti kaj kmalu zrušili Drobneta in kasneje Čadikov-skega. Slednji je podpisal triletno pogodbo: »Če sem privolil v dogovor, potem je jasno, da so bile moje želje izpolnjene skoraj v celoti, če- prav sem upošteval Judi predloge kluba. Natančno smo definirali tudi višine denarnih odškodnin v primeru mojega predčasnega odhoda. Dobra forma? Vseskozi sem prizadevno vadil, res pa je, da nisem kaj prida igral. Makedonski selektor Dragan Kanatlarovski mi je pošteno povedal, da dokler nimam kluba, ne računa name. Sedaj pa pričakujem njegov klic pred tekmama z Nizozemsko in Andoro. Proti Mariboru smo igrali super. Remi ni zaslužen. Vse bomo vrnili proti Muri v nedeljo.« Na Publikumovi spletni strani so opravili anketo glede vrnitve Čadikovskega. »Da, potrebujemo še enega kakovostnega napadalca,« je bil odgovor 7 odstotkov, »Da, v kolikor se bo obnašal kot profesionalec,« je menilo 42 odstotkov, večina pa je bila proti. »Ne, saj je odšel na lastno željo,« je odgovorilo 32 odstotkov od 43 sodelujočih, skoraj 19 odstotkov pa: »Nikakor.« Glede na Dra-ganovo odlično igro, potem ko so ga nekateri mediji označili tudi kot najboljšega igralca štajerskega derbija, dodatni komentar ni potreben ... Napadalni trio Čadikovski - Drobne - Rusič je zaigral pr- vič, a deloval uigrano. Podajo kapetana Sebastjana Gobca (manjkal je kaznovani Simon Sešlar) je izkoristil Dejan Rusič za svoj prvoligaški prvenec: »Vesel sem gola, izgube dveh točk pa seveda ne. Oskar je zelo izkušen, Dra-ganove kvalitete so morda na vrhuncu in ni se bilo težko ujeti z njima. Naše zmage morajo priti!« V nedeljo jo je preprečil Kliton Bozgo, ki je ob Sulejmanoviču s' strelom z glavo v dolgem loku poslal žogo v Šeligino mrežo - v 85. minuti. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ Na mladinski tekmi v Mariboru (2:2) je bilo skoraj vse drugače. Domači so bili boljši v 1. polčasu, Celjani pa v nadaljevanju, ko so izničili zaostanek 0:2. Podobnost je le v tem, da so tudi celjski mladinci bili prikrajšani za enajstmetrovko po igranju z roko enega izmed vijoličastih v kazenskem prostoru. Rezultati 6. kroga 1. SNL: CMC Publikum - Maribor Pivovarna Laško 2:2 (1:0); Čadikovski (45), Rusič (54); Kvas (49), Bozgo (85), Ljubljana - Domžale 1:1, Kumho Drava - KD Olimpija 0:0, Koper - Primorje 1:0, HIT Gorica - Mura 2:0. 7. krog: Mura - Publikum (nedelja). 8. krog: Publikum - Bela krajina (sreda, 19.00). I. Gorica 6 4 2 0 82 14 1 Mura 6 3 1 2 8« 10 3. Drava 6 2 3 1 42 9 4. Primorje 5 2 2 1 5:1 8 5. Publikum 6 2 1 3 9:7 7 6. Ljubljana 6 14 1 6:6 7 7. Bela Krajina 6 2 1 3 5:10 7 8. Maribor 5 13 1 6:6 6 a Zagorje 6 1 3 2 4:7 6 10. Koper 6 1 3 2 4:8 6 II. Domžale 6 1 2 3 8:10 5 12 Olimpija 4 112 1:3 4 Hitri in zlati hitri krediti so svoje ime dobili predvsem zaradi enostavnega in hitrega postopka odobritve. Višina kredita je stvar dogovora, vendar pa je pri hitrih kreditih omejitev 1.000.000,00 tolarjev, pri zlatih hitrih kreditih pa 3,000.000,00 tolarjev. Odplačilna doba po ugodnih obrestnih merah je od treh mesecev do treh let. Za praznično ponudbo hitrih kreditov pa veljajo še dodatne ugodnosti: • Stroški odobritve kreditov se ne zaračunajo za zneske kreditov do vključno 140.000 sit in z odplačilno dobo do vključno 12 mesecev • 50% nižji stroški odobritve za višje zneske. So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka. O banka celje 14u let 7. krog 2. SNL: Krško - Rudar 0:1 (0:0); Ibrahimovij (69), Šmartno - Izola 0:2 (0:1), Dravinja - Triglav 2:1 (0:1); Hudarin (80), Sluga (81); Božič (17). Vrstni red; Nafta 14, Dravinja, Rudar 13, Livar 12, Dravograd, Svo. boda 11, Factor 10, Aluminij, Izola, Krško 7, Triglav 6, Šmartno 1. 5. krog 3. SNL -vzhod: Bistrica - Kovinar Štore 0:2, Šmarje pri Jelšah - Železničar 0:1, Šoštanj - Tišina 1:3. Vrstni red: Veržej, Zavrč, Pohorje 10, Stojnci 9, Paloma, Črenšovci 8, Križevci, Šoštanj, Kovinar 7, Ormož, Tišina 6, Šmarje 4, Železničar 3, Bistrica 2. 5. krog Štajerske lige: Šentjur - Zreče 2:0, Gerečja vas -Mons Claudius 4:1, Rogaška Crystal - Malečnik 2:5. Vrstnj red: Oplotnica 15, Malečnik 13, Šentjur 11, Mons Claudius 10, Zreče, Šentilj 9, Gerečja vas. Pesnica 7, Kovinar 6, Brunšvik 4, Rogaška, Boč 3, Kungota, Središče 1. 3. krog MČL Celje: Mali šampion - Vojnik 1:1, Laško -Ljubno 2:2, Kozje - Vransko (gostov ni bilo na tekmo). Vrstni red: Laško, Mali šampion 7, Kozje 3, Ljubno 2, Vojnik 1,1 Vransko -5. 20. krog 1. celjske lige malega nogometa: Kalimero-Kondor 6:3, Kompole - Frangros 3:2, Fantasy - Telsim 10:1, Živex - Kobre 3:2, Zeus - Marinero 3:2, Vigrad - Veflon 5:1, Pelikan - Maček 1:1. Vrstni red: Fantasy 51, Vigrad 49, Pelikan 47, Kondor 41, Zeus 37, Maček, Kalimero 34, Kompole 31, Veflon 22, Živex 19, Marinero 17, Frangros 12, Kobre 8, Telsim 4. 10. krog 1. lige malega nogometa občine Štore: Sokoli-Laška vas 2:1, Store - Pečovje 3:8, Marinero - Vulkanizacija Mulej 3:5. Vrstni red: Pečovje 22, Mulej, Sokoli 19, Živex 10, Laška vas 7, Štore 5, Marinero 2. JŽ Na mladinskem evropskem prvenstvu v Sofiji je judoist celjskega Sankakuja Rok Drakšič osvojil drugo mesto v kategoriji do 60 kg> član kluba Ivo Reya Denis Imamovič pa je bil sedmi do 81 kg. 17-letni Roki, kot ga kličejo vsi, je bil v 1. krogu prost, potem pa do pol finala izločil Gruzijca, Poljaka i» Rusa, nato pa v boju za zlato medaljo klonil proti Nizozemcu Moorenu. Še dve leti bo nastopal v mladinski konkurenci, zato je tudi njego* trener Marjan Fabjan uspeh označil kot veliki podvig, j DŠ Foto: Gft NAKRATKO Najboljša Kotnik in Kračun Zagreb: Celjana Klemen Kotnik in Rajko Kračun (Pro-montana) sta zmagala na pustolovski tekmi Yogsy Urban Challenge. Na trasi, dolgi 85 kilometrov, sta po slabih osmih urah preizkusa volje, vzdržljivosti in duha v cilj prispela s poldrugo minuto prednosti pred domačinoma. Uspeh je dopolnila druga slovenska ekipa (Promontana Mix). Anja Ce-rut in Peter Bošnik sta bila čun sta v Zagrebu pomeťa s konto v kategoriji Yogsy druga. renco. Bornšek osmi na SP Edinburgh: Na mladinskem svetovnem prvenstvu v športnem plezanju sta barve slovenske reprezentance zastopala Jure Bornšek in Jernej Kruder, člana Športno plezalnega odseka Planinskega društva Celje - Matica. Oba sta se po odlični predstavi v kvalifikacijah težavnostnega plezanja uvrstila v polfinale. Bornšek se je prebil tudi v finale in pristal na osmem mestu. Roki do srebra »REJELI SMO Rimska razvalina Ves čas od objave razpisa U izbiro investitorja za vla-ije v medicinsko rehabi-icijski center v Rimskih To-(Ur.list RS 12/ 1.2.2000) do danes je jav-obveščena le o tem, kaj še bo in kaj je že storil irani ponudnik na razpisu ios - MC d.o.o. iz Ljub-ie, čeprav ta še do danes podpisal pogodbe z vlado Dejstvo je, da naj bi bila t podpisana do 11.10.2000. Nihče od novinarjev, ki Uremija j o dogajanje v Rim-Kih Toplicah, se do danes ni »pomnil, da je bil na razpis prijavljen še drugi ponudnik, b je bil biro Rija d.o.o. iz ske Sobote, ki je zado-vsem pogojem razpisa. S lepom o izbiri investitor-z dne 12. 5. 2000, ki ga je Ipisala ga. Bukovec, je bil izločen brez možnosti pri-:be (le kje še obstaja tak-pravi red, da ni možna itožba na sklep vladne :ncije?!) Res je prepozno, da se og-V imenu te neizbrane ipine, vendar me je k te-vzpodbudilo na tone pre-čmila o lepi prihodnosti avilišča Rimske Toplice lh tudi krajanov, ki živijo z ijimi. Dodal bom svoje, za-sebe in zaradi resnice. Prav zabavno in hkrati ze-žalostno je videti, kako se ïloveniji obnašamo pri iz-ponudnikov za projek-vredne več milijard tolar-ki prinašajo razvoj in živ-jgnje regiji, mestu, kraju in rasem v okolici. Konkretno ie bil projekt prenove Zdra-tilišča ocenjen na okoh (6) milijard tolarjev. Ponudnik, tise prijavlja na javni razpis lakšne vrednosti, mora ime-inarejen razvojni in finanč-ii načrt, na podlagi katerega ihko oceni svoja vlaganja, laradi tega navajam na kratil, kdo je sestavljal to sku-ino in kaj je na podlagi raz-isa ponudila. Glavni vodja tvesticije je bil človek (g. t. Pannenbacker), ki je v 90. letih v imenu bavarske vlade *odil razvojni projekt Revit. t sklopu tega programa so »obnavljali Ptuj, Idrija, Ormož itd. Laško je zavrnilo ponudbo za sodelovanje. Denar M začetek investicije v višini 3 milijarde sit je bil v času 'azpisa rezerviran iz podpornih programov EU in pred-tidenih delničarjev. Poleg ■kupine sodelavcev sta bila ttadna partnerja ministrstvo ft turizem in regijska razvoj-■a agencija iz Celja. V sklopu zdravilišča bi de-wala: dermatološki center ft že ima podobne klinike v wici, na Portugalskem in ob "frtvem morju) ter zdraviliš-®> kateremu je dal podporo Jetnški viteški red za izbolj-*®je zdravja svojih članov, toa partnerja sta bila pripravka zagotoviti paciente oz. !°ste v številu, kot bi dovo-Jevale kapacitete obnovljena zdravilišča. Usluge kli- nike bi se plačevale iz nemške zdravstvene blagajne. Poleg tujcev bi imeli normalen dostop do uslug tudi domačini in ostali zunanji gostje. Ustanovo bi prevzela mešana delniška družba, ki bi bila organizirana v skladu s pravom RS. Delež domačih podjetij in posameznikov naj bi bil preko 20%, s čimer bi bilo zagotovljeno primerno sodelovanje okolja s centrom. Obnovitvena dela bi se izvajala v mejah razpisnih pogojev, to je na gradbenih površinah 10.544 kv. m. Rekon-strukcijska dela bi izvajala slovenska podjetja, če ne bi našli primernega domačega izvajalca, pa bi nastopila firma iz tujine. Prvi objekti bi začeli z obratovanjem v aprilu 2002. V razvojnem načrtu je bilo predvideno, da se v sklopu centra, ki bi deloval na obstoječih lokacijah, zaposlili približno 100 ljudi. V spremljajočih programih, ki podpirajo delovanje, pa bi glede na možnosti in pripravljenost okolja lahko zaposlili neprimerno večje število ljudi. Ponudnik je imel resen namen sodelovati z okoljem, v katerem bi njegov center deloval. Zato smo program predstavili tudi županu Občine Laško g. Rajhu (dne 18.2.2000, to je v času trajanja razpisa). Na predstavitvi so bili poleg sodelavcev investitorja prisotni tudi: poslanec v DZ g. Hrastelj, predstavnik KS Rimske Toplice g. Janežič, direktor Zdravilišča Laško g. Matek in predstavnik ministrstva za turizem g. Bizjak. Investitor se je zavedal, da lahko sodelovanje med novim centrom v Rimskih Toplicah ter Zdraviliščem Laško izboljša ponudbo obeh. S tem bi lahko pritegnili zahtevnejše goste, ki bi iskali zdravje v Laškem ah Rimskih Toplicah. Bralcu sem predstavil ponudbo neizbranega interesenta. Ta je bil še jeseni leta 2003 pripravljen sodelovati z vlado, ko se je že lahko dvomilo, da izbrani ponudnik morda ne bo mogel izpeljati projekta tako, kot si je zamislil, vsekakor pa ne pravočasno, vendar z njene strani ni bilo pravega sogovornika. Kdo je odgovoren za propad zdravilišča Rimske Toplice, naj presodi vsak sam. MARJAN GREŠAK, Laško Spomnimo Pred 60 leti, ko je nemški okupator divjal po naši deželi, je slovenska partizanska vojska osvobodila Zgornjo Savinjsko dolino. Bil je to čas terorja nad Slovenci in čas upora slovenskih rodoljubov. Zgornja Savinjska dolina je bila ena sama okupatorjeva utrdba. Sovražnikove vojaške postojanke v Mozirju, na Ljubnem, v Lučah, Solčavi, Nazarju in Gornjem gradu so vlivale strah domačinom, izganjale ljudi v koncentracijska taborišča, morile zavedne Slovence v zaporih »Celjskega piskra«. V veliki partizanski ofenzivi so brigade osvobodilne vojske razbile in uničile vsa »gnez- da« okupatorjeve soldateske in osvobodile dolino. Ugleden slovenski dramski in filmski igralec Polde Bibič je kot otrok takrat opazoval boje za osvoboditev Ljubnega. Takole se spominja takratnih dogodkov: »Avgusta 1944, ko so Šlan-drova in Pohorska brigada ter druge enote XIV. divizije osvobodile Zgornjo Savinjsko dolino, sem bil na Ljubnem. Enajstletni otrok sem bil priča partizanskemu napadu na nemško postojanko in to doživetje je zaznamovalo moje spoznanje in moj odnos do narodnoosvobodilnega boja. Noč sem prebil stisnjen med podboje vrat mogočne, kamnite kmečke hiše, ves v strahu pred streljanjem in plameni gorečih hiš, ki so plesali po obrazih otrok in žena. Pokanje je preglasilo šepetajočo molitev, da bi živi in ceh dočakali dan ter da bi naši premagali nevarno esesovsko postojanko. Ko se je zdanilo, smo okrog hiše zagledah skupine borcev. To je bilo moje prvo srečanje s partizani. Doživetje, ki mi je, od revščine in vojne zamorjenemu otroku, dalo dotlej ne-slutenih življenjskih moči. O partizanih sem imel predstavo samo iz pridušenih pogovorov, zato sem si jih predstavljal napol pravljično, skoraj neresnično, saj je bila resničnost sredi sovražnih Nemcev prepolna groze in strahu. Tisto jutro, ko sem zagledal prve partizane na trati pred hišo, me je prevzelo neko nepopisno čustvo, zbudilo se mi je upanje, začutil sem ponos, srečo, tolažbo. Vse mi je bilo novo. Gledal sem vojake, a nisem jih videl kot vojake, čeprav so imeli orožje. Vojaki so mi od nekdaj zbujali neprijetna čustva. Strah, odpor. Še izpred vojne. Sivi zanemarjeni jugoslovanski vojaki s čudno povitimi nogami. Njihove govorice takrat še nisem razumel. Bili so mi tuji in moja otroška duša jih ni mogla sprejeti za svoje. Kmalu po okupaciji naše domovine, sem zagledal nemškega vojaka, stražarja... strumnega, urejenega, pološčenega, ribjeokega pod jekleno čelado. Polotila se me je groza. V njegovi negibnosti sem zaslutil sovraštvo in napadalnost. Tako sem takrat čutil vojaka. Toda tistega avgustovskega dne štiriinštiridesetega, sem se srečal z vojaki, ki so delovali name, kot običajni ljudje moje okolice. Tako domači so bili, topli, iskreni, tako preprosto človeški. In po naše so govorili - slovensko. Odnosi med nami so bili odnosi med bližnjimi, sosedi, prijatelji. V teh borcih, ki so delovali name bolj kot civilisti, kot pa vojaki, sem čutil nekaj tistega očetovstva, ki sem ga zaradi zgodnje smrti očeta pogrešal. Doživljal sem jih nekam sebi podobne. Vojna stiska in groza sta jim bremenili srce, dušila jih je nesvoboda. Podobno kot mene. Le da so bili zrelejši in da so imeli pogum in moč in so vzeli usodo v svoje roke ter se uprli. Takrat se še nisem zavedal dejstva, da je v Zgornji Savinjski dolini nastalo prvo osvobojeno ozemlje v samem Tretjem rajhu, v krajih, ki si jih je Hitler hotel dokončno prisvojiti in jih je zato kar priključil svojemu krvavemu imperiju. Toda s čutom, ki je dan samo otroku, sem, bolj s srcem kot razumom, spoznal vso veličino in globoki človeški značaj narodno osvobodilnega boja...« 18. septembra ob 11. uri bo v Mozirskem gaju množično srečanje ob 60-letnici osvoboditve Zgornje Savinjske doline. Vabljeni! JANEZ ŽAGAR, Mozirje □ DRI TELEFON Parkirišče za starše Bralka iz Laškega se pritožuje zaradi razmer na parkirišču vrtca. Parkiranje je brezplačno, zato ga največ uporabljajo drugi vozniki, ki z vrtcem niso povezani. Bralko zanima, kdo bo zagotovil, da bodo tam lahko zares parkirali starši. Cestno komunalni inšpektor Občine Laško Tomaž Oj-steršek odgovarja: »Na parkirnem prostoru vrtca ob Kidričevi ulici je bila pred časom postavljena cestno prometna signalizacija, ki omejuje parkiranje na 15 minut. Zaradi spremembe parkirnega režima je bilo dogovorjeno prehodno obdobje, ko se kršiteljem namesto mandatnih kazni izdajajo pisna opozorila o kršitvi parkirnega režima. Od 1. oktobra naprej pa bodo kršitelji prometnega režima na omenjenem parkirišču mandatno kaznovani.« Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. JUDO KLUB "SANKAKU CEUE" SEKCIJE-KLUB JUDO AÏKIDO TAl - CHI KENDO ALYSH ZAČETNI TEČAJI INFORMACIJE od 8. do 10. ure 041 802 304 Budokan Fabjan, Lopata 12, Celje OBČINA ŠENTJUR 24. septembra leta 1539 so bile Šentjurju podeljene trške pravice, 24. septembra leta 1990 pa mestne, zato občanke in občani Šentjurja na ta dan proslavljamo občinski praznik. Slavnostna seja Občinskega sveta s podelitvijo priznanj bo v četrtek, 23. septembra 2004, ob 19. uri v Kulturnem domu Šentjur. Vljudno vas vabimo, da se nam pridružite na kulturnih, športnih in družabnih prireditvah, ki jih pripravljamo v počastitev praznika in da skupaj čestitamo letošnjim dobitnikom občinskih priznanj. Občankam in občanom občine Šentjur se zahvaljujem za sodelovanje pri graditvi lepših in boljših pogojev življenja Od cy rire RIREDITVE O 130 LET GASILSTVA V ŠENTJURJU sobota, tt.9. 2004 ob 15. uri-Športni park Šentjur tradicionalno gasilsko tekmovanje v počastitev praznika Občine Šentjur petek, 17.9. 2004 ob 19. uri - Kulturni dom Šentjur svečana seja PGD Šentjur s podelitvijo priznanj in odlikovanj nedeljo, 19. 9.2004 ob 12. uri svečana povorka gasilcev iz Občine Šentjur in Celjske regije DRUGE PRIREDITVE nedelja, 12. 9. ob 7. uri - Pod kmetijo Menhart v Rakitovcu odprlo tekmovanje v ribolovu i plovcem za pokal Občine Šentjur ponedeljek, 20. 9.2004 ob 18. uri - Športni park Šentjur šahovski turnir za pokal Občine Šentjur torek, 21. 9. 2004 ob 19. uri - Knjižnica Šentjur Literarni večer: Vojak po sili sreda, 22. 9.2004 ob 14. uri odprtje prostorov Pošte na Ponikvi ob 15.30 uri odprtje nove Pošte v Šentjurju in likovne razstave SLOVENIJA Nova Zvezda Çvrope Otvoritelj: dr. Pavel Gantar, minister za informacijsko družbo sobota, 25. 9.2004 ob 8. uri Slomškov pohod - romanje Bizeljsko - Olimje (ob 17. uri zaključek v Olimju) sobota, 25.9. ob 9. uri • Športni park Šentjur odprti turnir v tenisu za pokal Občine Šentjur sobota, 25.9.2004 - Ponikva razglasitev blaženega Antona Martina Slomška za zavetnika slovenskih učiteljev,vzgojiteljev in katehetov ob 10. uri v cerkvi Sv. Martina maša in razglasitev ob 12. uri v Kulturni dvorani slovesna akademija ob 15. uri pred Slomškovo hišo kulturni program .ri OŠ Hruševec nedelja, 26. 9. ob 9. uri na Planini tekma lovskih družin za pokal Občine Šentjur nedelja, 26.9. ob 13. uri - praznični pohod Zgornji trg - Botričnica - Primož - Kameno - Zgornji trg *po končanem pohodu bo piknik pod kostanji X v • • be večji popusti! Kdo Naše in tuje zvezde se srečujejo tudi z ljudmi, ki jim lahko zagrenijo življenje. Pristojni so uspeli priti na sled čudaku, ki je grozil Piki Božič (da jo bo ubil na grozovit način), v zadnjem času pa ima težave nov up slovenske popevke, rojakinja Maja Slatinšek. Pevka iz Šentvida pri Gro-belnem je v zadnjem času žrtev čudaka, oboževalca drugega upa slovenske zabavne glasbe, izzivalne in izrazito privlačne Belo-krajnke Žane. Njegovo nadlegovanje se je pojavilo v času pred Slovensko popevko, kjer sta nastopili obe pevki. Na Majini spletni strani so se pojavile hude žalitve in grožnje, zato so bili na Slovenski popevki, na pevki posebej pozorni tudi po varnostni plati. Maja Slatinšek je imela v zadnjem času zdravstvene težave, povezane s stresom. Za njo so matura in sprejemni izpiti. Povsod je zaželena gostja, zato jo je ču-dakovo nadlegovanje zelo prizadelo. Na njeno spletno stran je zapisal celo uspehe, ki jih sicer zelo uspešna Maja Slatinšek sploh ni doživela. Zato da bi občinstvo mislilo, da je oseba, ki se poveličuje z lažjo. Mlada Maja, še pred nekaj meseci celjska srednje- grozi Maji Slatinšek? šolka, je na Slovenski popevki kljub vsemu zasedla zavidljivo 4. mesto. Nad-legovalec se ni mogel sprijazniti, da se je uvrstila višje kot njegova zvezda v vzponu (Zana & RnB Wannabes), zato je po festivalu sledil ponoven vdor na Majino spletno stran. Trenutno lahko na njeni spletni strani zdaj preberete: »Strani so zaradi vdora na strežnik do nadaljnjega nedostopne.« Podobno kot na strani pevskega upa, ki ga kuje v zvezde Majin nasprotnik. Upa, za katerega je prepričan, da ga Maja Slatinšek, ki je bila ves čas med favoriti Slovenske popevke, ogroža. »Nova stran Maje Slatinšek se bo pojavila v prihodnjih tednih in bo bolj zaščitena,« nam je povedal njen menedžer Raay iz Ljubljane. Majini oboževalci, ki stran pogrešajo, pevki stojijo ob strani. Izrazili so ji pisno podporo, nekdo iz Avstrije ima zbrane skoraj vse njene fotografije. Čudaku, ki je Maji začasno zagrenil življenje, so že na sledi. Maja odhaja v kratkem v Ljubljano, kjer bo postala študentka akademije za glasbo. Novim uspehom naproti. BRANE JERANKO Foto: GREGOR KATIČ j Ne samo moški nadlegovalci ! Natalija Verboten je pred leti imela težavo z oboževalko, ki je hodila na njene koncerte in čakala na trenutke, ko je stopila z odra med publiko, da se je je lahko dotaknila. Prav zaradi tega so Natalijo večkrat spremljali tudi posebni varnostniki. Natalija o tem ne želi več govoriti, saj teh težav zaenkrat nima, so pa imeli z njeno oboževalko težave tudi tisti, ki jim je Natalija zgodbo zaupala. Bepopovka Tinkara Zoreč je imela težave z eno mlajših oboževalk. Ňeko dekle je dalo oglas, da se prodaja in objavilo svojo številko, moškim, ki so jo klicali in spraševali, kako lahko pridejo do nje, pa je povedala, da morajo kupiti mobi kartico za tisoč tolarjev in ji zau- pati 13-mestno številko, polnila si je telefon, nato moškim zaupala, da ji je i Tinkara, da je stara 40 let : povedala naslov mame Tij kare Zoreč. »Moški so h<£ dili k moji mami, ki je ene-ga zvabila v stanovanje in na zagrozila, naj pove, kje dobil njene podatke, ali bo poklicala policijo. Ma ma je to dekle poklicala, po tem pa jo je le-ta kar nekaj časa nadlegovala po telefo nu. Ko sem se z njo varjala jaz, mi je zagrozila, da me bo ubila, je pa vedela prav vse o skupini Bepop, pravi Tinkara Zoreč. Groži nje in nadlegovanje se je končalo po tem, ko so dekle poklicali z Mobitela in ji rekli, da ji bodo izklopili mobilni telefon. SIMONA BRGLEZ Po čudakovih grožnjah pevki Maji Slatinšek pripravljajo njeno novo spletno stran. Na Slovenski popevki so Majo (in pevko Žano) zato posebej varovali. www.novitednik.com Imamo prenovljeno internetno stran 55 let, 55 kuponov, 55 % in več popusta! Zadnja knjižica Mercatorjevih kuponov ugodnosti. Ekipa se je v Pragi odlično odrezala. Z leve proti desni: pedagoški vodja Dimitrij Gril, Primož Antolič, Lucija Klun, tehnični vodja Milan Mozetič iz AMZS, Anja Zagoričnik, Gašper Andrinek in vodja ekipe Lojze Melavc. Uspešni celjski kolesarji Ekipa mladih kolesarjev Avto moto zveze Slovenije (AMZS) se je v petek odpravila v Prago, kjer se je udeležila evropskega prometno izobraževalnega tekmovanja, ki poteka že 19. leto zapored. V Prago so odšli štirje osnovnošolci s Celjskega, Lucija Klun, Anja Zagoričnik in Primož Antolič iz OŠ Hudinja ter Gašper Andrinek iz OŠ Ponikva v spremstvu mentorjev in predstavnikov AMZS, Avto moto društva Šlander in Sveta za prevent tivo in varnost v cestnem prometu. Na letošnje tekmovanje se je prijavilo kar 26 evropskih držav, slovenska ekipa pa je dosegla izjemno dobro, sedmo mesto in tako za seboj pustila tudi lanskoletne evropske prvake iz Makedonije. Češka je osvojila prvo mesto, Bolgarija drugo. Slovaška pa tretje. Mladi kolesarji so tekmovali v spretnostni vožnji, obvladovanju kolesa z različnimi ovirami ter v teoretičnem delu v cestno-prometnih predpisov. Namen tovrstnih tekmovanj je izboljšati izobraževanje otrok na področju cestne varnosti in to pokazati širši javnosti, šolam in vladam. V času izbiranja nacionalnih ekip sodeluje milijon otrok v starosti od 10-12 let po vsej Evropi, ki na tak način pridobivajo znanje o cestno-prometnih predpisih in pravilnem ravnanju s kolesi tudi v težjih situacijah. SŠ Od 20. septembra. Leto praznovanja naše 55-letnice se počasi izteka. Za naše kupce smo tako pripravili še zadnjo knjižico ugodnosti, s katerimi smo vas razveseljevali celo leto. Tokrat smo poleg običajnih kuponov s popustom do 55 odstotkov pripravili še nekaj takih s popustom, ki je celo višji od 55 odstotkov. Izkoristite še zadnjo priložnost za ugoden nakup z Mercatorjevimi kuponi ugodnosti! Ko Mercator praznuje, svoje kupce razveseljuje. 55let, družbi prijetnih ljudi ercator HALO, 113 Mladoletni voznik brez čelade v nesrečo Minuli torek je do hujše prometne nesreče prišlo na glavni cesti v Arji vasi. Ena oseba je bila pri tem hudo poškodovana. 24-letni voznik motornega kolesa z območja Slovenj Gradca je vozil proti Petrovčam, nakar mu je z desne strani, izpod žive meje, pritekel pred vozilo pes, v katerega je trčil, izgubil oblast nad vozilom in padel po cestišču. V nedeljo pa se je v nesreči izven Dednega Vrha prav tako huje poškodoval motorist. Mladoletni voznik ni vozil po desni strani vozišča, zato je trčil v prav tako mladoletnega motorista, ki je pripeljal nasproti. Mlajši voznik je bil huje poškodovan, oba pa sta vozila neregistrirani kolesi z motorjem, brez ustreznega vozniškega dovoljenja, povzročitelj ni uporabljal niti varnostne čelade. Vsega po malem Tokrat so vlomilci in tatovi povzročali škodo vsepovsod. V noči na sredo je neznanec iz priročnega skladišča trgovine na Rimski cesti v Šempetru v Savinjski dolini odnesel za več kot dvesto tisoč tolarjev strešne izolacije. Brez večje količine gradbenega materiala pa so ostali na gradbišču v Sevcah. Škode je prav tako za okrog dvesto tisočakov. V Šoštanju so policisti prijeli 28-letnika iz okolice Trbovelj, ki naj bi ukradel aluminij iz toplovodnih vodov. Moškega, ki je povzročil skoraj za dva milijona škode, bodo ovadili. Med tatinskim delom pa so prijeli tudi 23-letnika iz Rogaške Slatine, ki je minuli konec tedna vlomil v Petrolov bencinski servis v Laškem. Pobral je nekaj cigaret, menjalni denar, hrano in druge predmete v vrednosti 25 tisoč tolarjev, a je končal v pridržanju in na razgovoru s fanti v modrem. Kradli pa so tudi iz vozil. Za skoraj tristo tisoč tolarjev je izginilo orodja iz tovornega avtomobila, parkiranega v Babnem. Medtem ko je v Velenju minuli teden nekdo iz osebnega vozila v Efenkovi ulici ukradel vso glasbeno opremo, je iz osebnega vozila Pod kostanji v Celju izginila volanska varnostna zračna blazina. Lastnika avtomobila, v katerega so vlomili v nedeljo v Gosposki ulici, pa bo tatvina izučila, saj so mu odnesli denarnico. Škode je za skoraj tristo tisoč tolarjev. Tatovi niso iz svojega urnika spustiti niti stanovanjske hiše. V četrtek je nepridiprav iz hiše v Hotunjah odnesel več kosov zlatnine in videokamero, videorekorder pa je izginil iz vikenda v Strenskem. Vzela sta mu telefon Policisti še vedno iščejo dva strahopetna po-gumneža, ki sta preteklo sredo v Cankarjevi ulici v Velenju stopila k moškemu in s pretvezo od njega dobila mobilni telefon, vreden okoli sedemdeset tisočakov. Ker neznanca telefona nista hotela vrniti, jima je oškodovanec sledil, dokler ga eden od neznancev ni udaril po glavi. Ko ju bodo prijeli, sledi kazenska ovadba. Prometna podoba Celja med mednarodnim obrtnim sejmom: izogibanje gneči in vijuganje med stožci Koruzni reli Ljudje, ki so se minulo nedeljo peljali skozi vas Lažiše v občini Dobje, so se presenečeni ustavljali ob cesti. Koruzna polja so bila videti, kot bi po njih lomastilo in imelo pojedino krdelo divjih prašičev. Ne šentjurski ne drugi slovenski policisti ne pomnijo, da bi v svoje beležnice kdaj zapisali poročilo o dogodku, kakršen se je v noči s sobote na nedeljo pripetil v tej vasi. Trije mladi objest-neži so ponoči vozili reli po njivi s tri metre visoko koruzo. Pri tem so poleg hektarja koruze dodobra uničili tudi avtomobile, ki najbrž sploh niso bili njihovi, saj je težko razumeti, da bi sami sebi povzročili tolikšno škodo. Kmetom so napravili za približno 800 tisočakov škode, ki jo je razkrilo šele jutro po nočnem dejanju. Med koruznimi stebli so ležale tudi razbite luči, avtomobilske tablice in drugi avtomobilski deli. Domačini so ogorčeni in zaskrbljeni hkrati, saj se bojijo, da bi bili mladeniči zmožni sebi in drugim storiti še kaj hujšega. Koruza na njivi Igorja Gradiča (na fotografiji), Franca Lesja-ka in Stanka Seliča pa je tako uničena, da jo bodo morali posekati ročno, šele potem bodo poskusili tudi s siliranjem. MOJCA MAROT Marsikdo je te dni, po za-ftku šolskega leta in še po-!bej med 37. Mednarodnim irtnim sejmom, zaradi gne-na cestah izgubljal živce, idatna jeza pa je med voz-iki izbruhnila še zaradi del a voziščih, saj so na kar ne-aj lokacijah v Celju te dni tuli v prometnih konicah pos-iešeno obnavljali talne označiš. Tako so se kolone vozil in kanje ponekod še povečali. 9 rtaše ufttMBtvo je poklicale kai občanov in spraševalo, aj neki se »delavci spravijo at na ceste« ravno takrat, ko gneča že tako ah tako ogrom-I Samo v-času .sejma se pro-ít v Celju povprečno poveča šest tisořvozil in za okrog 50 tobusov. Ob tem je treba ome-i še prometno varnost. Naša sopisna ekipa je narhreč sko-j doživela prometno nesrečo iradi prometnih stožcev, ki jih «rahljajo za označevanje lo-cije cestnih del. Enako tudi znik za nami. Ker smo, glede to, da so dela izvajali na več ikah na Ljubljanski cesti, vo-počasneje, kot je predpisa-hitrost, smo se stožcu, ki je Sal skorajda na železniških ti-V Medlogu, pravočasno izog-li, a je pri tem v nas skoraj tr-nasproti vozeči avtomobil. De-'ci v tistem času niso bih v bli-ni, zato smo, v izogib more-nim nesrečam, stožec s tirov Qaknili sami. Hkrati pa poi-ali nekaj odgovorov. )eljski policisti so že avgusta vedali, da so pristojne opozar-» da se predvsem v bližini šol vzgojno-varstvenih ustanov, er je pač to potrebno, pred za-tkom novega šolskega leta ure-prometna signalizacija. Okoti si je namreč že julija ogle-la posebna komisija, v kateri bili poleg policistov tudi pred-ivniki upravljavcev in vzdrže-ileev cest. Kot nam je poveda-Karmen Potočnik iz podjet-CE-KA Celje, so do 1. septem-1 izvedli vsa naročena dela, ki 'se nanašala na ugotovitve kopije. V začetku junija®a so po točilu Mestne občine Celje občili prehode in napise »šola« Nekateri sprašujejo, zakaj se teh del ne lotijo v nočnem času, ko ni toliko prometa. Naša sogovornica odgovarja, da dela izvajajo večkrat tudi ponoči, tak primer naj bi bili Kersnikova in Gosposka ulica, vendar dodajajo, da morajo pri označevanju talne signalizacije Ljubljanska cesta. Po mnenju nekaterih ne tako zelo pomembna, po mnenju drugih pa ena pomembnejših prometnic v Celju. pri osnovnih šolah v Celju, Šmartnem v Rožni dolini, na Ljubečni in Polulah. Kot še dodaja Potočnikova, pa so jim ostala dela, torej obnovitev ostale horizontalne signalizacije naročili 18. avgusta, rok izvedbe del pa je 35 koledarskih dni. Na celjski občini so nam povedali, da izvajalec po podpisu pogodbe lahko sam razporedi delo, a ga mora končati v dogovorjenem roku. Kar pomeni, da bi se lahko odločili, da v času MOS-a ne bi izvajali del, pač pa bi jih po sejmu, toda morali bi jih pravočasno končati. »Čeprav se je te dni v Celju odvijal MOS, si nismo mogli privoščiti, da v tem času ne bi izvajali obeležb, ampak se dela izvajajo na območjih, ki so manj prometno obremenjena. V Trubarjevi in Malga-jevi ulici. Na Otoku, delu Ljubljanske ceste proti Medlogu, Stari cesti na Ostrožno in Pu-covi ulici. O lokaciji označevanja pa se vedno dogovarjamo s predstavnikom MOC. Z deli zaenkrat ne zamujamo, saj se dela izvajajo vse dni, tudi ob sobotah. Pri delu pa nas večkrat zmotijo padavine.« pravi Potočnikova. V podjetju CE-KA se sicer strinjajo, da » ... bi bilo bolje, ko bi se ta dela izvajala v juliju in avgustu, ko so naše ulice zaradi dopustniških dni bolj prazne ...« skrbeti tudi za varnost svojih delavcev. Prav tako pa naj bi se pri nočnem delu velikokrat pritoževali stanovalci, da jih moti ropot strojev. Tako naj bi zgodilo na Ljubljanski cesti. In ravno tam je bil promet minulo soboto na določene trenutke skoraj nevzdržen, poleg gneče, ki je doletela voznike, so se le ti morali izogibati še stožcem. Potočnikova navaja, »... da so pri urejanju talnih označb vozniki vedno opozorjeni s prometnimi znaki delo na cesti, obelež-ba vozišča, zmanjšanje hitrosti, zoženje cestišča ter s prometnimi stožci, ki tudi varujejo svežo obeležbo, ki se mora kar nekaj časa sušiti. Žal pa so ti stožci večkrat žrtev bolj hitrih voznikov, ki jim je včasih v zabavo vijuganje med njimi. Kar nekajkrat so bili zato naši delavci dokaj resno ogroženi.« Toda minulo soboto na križišču ceste in železniških tirov ni bilo delavcev v bližini, le stožci, ki so ogrožali voznike. SIMONA ŠOLINIČ Z avtomobili so si mladi objestneži »vrezali« cesto skozi koruzna polja. TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK. 16. septembra 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.30 Dopoldanski prepih, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Poletne norosti, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 18.00 Klonirano - servirano, 18.30 Na kubik, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 M.I.C. Club, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije PETEK. 17. septembra 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče, 11.00 Podoba dneva, 11.55 Zaključek oddaje Do opoldneva po Slovensko, 12.00 Novice, 13.00 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Album tedna, 18.30 Na kvadrat, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Študentski servis, 20.00 20 vročih RC, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije SOBOTA. 18. septembra 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Čisti ritmi 70 tih, 10.00 Novice, 10.15 Čisti ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Čisti ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Hit lista Radia Celje, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije NEDELJA. 19. septembra 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domače 4, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 19.00 Nedeljski glasbeni veter, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije PONEDELJEK. 20. septembra 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 Top 5 glasbenih želja, 17.00 Kronika, 18.00 Radi ste jih poslušali, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP -skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije TOREK. 21. septembra 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabav-na melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Iz županove pisarne (oddaja vsak zadnji torek v mesecu), 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Faraonovi zakladi (nagradna igra), 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 V stiku, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Skrivalnice, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije SREDA, 22. septembra 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8,25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Čebelica in črna pika, 13.30 Mali O, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Dobra Godba, 24.00 SNOP -skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije 1. obviosusly-mcry 2. sick&t1red - anastaqa 3. on my knees-411 ; 4. shewillbel0ved-mar00n5 s 5. open road-bryan adams |] 6. lola'stheme - shapeshifters (i 7. dont get me started-jess 8. t/u mahal - bob sinclair feat. salome de bahia (» 9. girls-prodigy 10. you had me-joss stone |j ING (?) :rima-zmeixoow « vii - hribar andraž i-MELOOROM UI-ANAVRIN VE-FRENKNOVA 10. LETI - BEPOP PREDLOGA ZA TUJO USTVICO: PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: devil-nušaderenda rada bi znova poletela-alenka godec Marija Bombek. Udamiika 2, Štora Mirko Rihter. Šlandrova 23b, Šoštanj Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja ZKPRTVS. na oglasnem oddelku Radia Celje, lestvico 20 vročih lahko poslušate va petek ob 20. uri. smo gluhi za sločloveka-unikat sosedje-ans. up0všek stara z1be1xa-ans. simon gajšek od kokre daljše ni vasi- GAŠPER! Stane Grad. Loče 10a. Šmartno Tjaša Domhrovič, Arja vas 37v, Petrovče I- P O L E T N E tPfSfí Celjski center je med najbolj sodobnimi v Sloveniji. Edvard Kruder, dr. vet. med. in Viktorija Lončar, dr. vet med., pregledujeta muco, ki se je ravno prebujala iz narkoze po zahtevni operaciji. »Glistogledicc sterilizirali muco. Za obe nagradi je poskrbel direktor Veterinarskega centra Celje dr. Viktor Štokojnik, ki nas je za iskanje zajedalcev z mikroskopom tudi ustrezno opremil in nam vestno gledal pod prste. Po opravljenem delu nas je tudi popeljal na ogled veterinarskega centra in razkazal prostore. Mimogrede, celjski veterinarski center je eden izmed najbolj sodobno opremljenih v Sloveniji. Sodobna rentgen in ultrazvok omogočata natančne preglede živalic, pa tudi kirurgija je na izredno visoki ravni. Sicer pa so najpogostejši pacienti mačke in psi ter zajčki. Seveda imajo občasno zdravstvene težave tudi bolj eksotične živali, tako se na »zdravniški postelji« znajdejo tudi kuščarji. Kot verjetno že veste, se obeta v soboto sredi Celja velik žur ob rojstnem dnevu Radia Celje. Takrat se bomo v Poletnih norostih skrili zadnjič. Oddaja bo na programu ob 9.30, da bo vse še bolj napeto, pa nas boste morali tudi resnično poiskati! Nagrada bo čakala tistega, ki se bo podal v lov za nami in nas našel. Sodelovali bodo torej lahko le tisti, ki bodo z nami v središču mesta. Naj izdamo, da je namig FREKVENCA in da bo naša skrita lokacija tesno povezana z radijsko zgodovino. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GREGOR KATIČ Minuli teden smo se med oddajo Poletne norosti dodobra nasmejali. Skrili smo se v Veterinarskem centru Celje, kjer smo imeli pravzaprav težjo nalogo kot naši poslušalci. Z mikroskopom smo morali pregledovati vzorce blata enega izmed pacientov - psička - in iskati morebitne zajedalce. Poslušalci so po nekajminutnem iskanju in našteva- nju nemogočih predlogov vendarle odkrili, kje smo. Poslušalka, ki nam je povedala, da smo v veterinarskem centru, si je za pravilen odgovor prislužila posebno zaščitno sredstvo za svojega mačjega ljubljenčka, glavno nagrado pa bo dobila poslušalka Marija Žerjav iz Vojnika, ki je pravilno uganila, da smo »glistogledi«. Za nagrado ji bodo brezplačno Iskanje zajedalcev je zahtevno in natančno delo, ki zahteva veliko znanja. Zato ga ni bilo mogoče opraviti brez strokovnega nadzora Viktorije Lončar, dr. vet. med.. Zajedalce je iskala Simona Šolinič. v r uh na Štirih frekvencah RADIA, 1a 50 let Radia Celje bo radijska ekipa praznovala s celodnevnim programom v središču mesta »na zvezdi«, kjer bodo od 5. ure do poznih večernih ur radij-ci iz priložnostnega studia v živo vodili program. Obiskovalci si bodo lahko ogledali, kako nastajajo nekatere najbolj popularne oddaje na Radiu Celje, predstavila pa se bo tudi celotna radijska ekipa. Na dnevu odprtega radia bodo nastopili tudi številni slovenski glasbeniki in skupine. OTO PESTNER, NEW SWING QUARTET, MAJDA PETAN, KASTELO PLATIN HELENA BLAGNE ALENKA GODEC MONIKA PUCEU MODRIJANI ANŽEJ DEŽAN MAJA SLATINŠEK FOXY TEENS PIKA BOŽIČ TANJA ROK KOSMAČ VILI RESNIK REBEKA DREMELJ NAVIHANKE SAŠA LENDERO IN MIHA HERCOG 18.15 S.W.A.M., WERNER 18.20 SIMONA WEISS 18.30 POLONA 18.45 IVANA BRKIČ 19.00 PETER JANUŠ 19.15 BEPOP 19.30 NATALIJA VERBOTEN 20.00 BOHEM 20.30 MIRAN RUDAN 20.40 ZMELKOOW 20.55 SLAVKO IVANČIČ 21.00 NUDE 21.20 MAKE UP 2, SERGEIA PALKO, DINAMIT 21.30 ANDRAŽ HRIBAR 21.45 NUŠA DERENDA 22.00 CALIFORNIA Št. 37-16. september 2004 -——- NtRC NASVETI Akcij; jogurt LCAAEI.5D0 g Mlekarna Celeia, Petrovce Pitčančji File na podstavke, cena za Perutnina Ptuj. nuj od 15.9. do 26.9.2004 ^^^^ Brez dvoma Mercator Seli sink, vak. pah., Perutnina Ptuj, Ptuj Piše: PAVLA KLINER Jezus prikazoval. Bil pa je tudi priča častitljivega vnebohoda, ob binkoštih pa je prejel sv. Duha. Na željo judovskih spreobrnjencev je na kratko opisal Jezusovo življenje. Tako je Matej v Jezusovem materinem jeziku, aramejščini, napisal svoj evangelij, prvi od štirih evangelistov. Sodobni razlagalci Svetega pisma so sicer mnenja, da pisca tega evangelija ne smemo enačiti s cestninarjem. Pravijo, da sta apostol in evangelist dve različni osebi. Poznejši evangelist je najbrž to ime uporabil po svojem duhovnem predniku, apostolu Mateju. Kakorkoli, Matej naj bi po odhodu iz Svete dežele oznanjal Kristusa na Vzhodu, vendar o tem ni nič zanesljivega. Raznoteri viri poročajo, da naj bi deloval v Perziji, Siriji ali Mezopotamiji. Navadno pa beremo, da je deloval v Etiopiji, kjer naj bi leta 69 umrl mučeniške smrti, prebodli naj bi ga s sulico. Matejeve posmrtne ostanke naj bi v 11. stoletju prenesli v Salerno na Sicilijo, kjer tudi stoji veličastna stolnica njegovega imena. Apostola Mateja upodabljajo s človekom ali angelom kot simbolom prvega evangelija. 1\tdi drugi evangelisti imajo vsak svoje »znamenje«: Marko leva, Luka vola in Janez orla. Na Slovenskem je apostol Matej precej priljubljen svetnik, a mu je posvečenih bore malo cerkva. Matej je pri nas tudi Matevž. Svoje dni so bili na naših tleh le Matevži, ime Matej seje prijelo kasneje. Matevži so za nekaj časa šli v pozabo, danes pa je to lepo ime zopet priljubljeno in cenjeno. Po sv. Matevžu se imenuje tudi vasica Šmatevž pri Gomilskem, ki so jo včasih imenovali Sv. Matevž. Matevž je tudi znana belokranjska jed iz krompirja, fižola in ocvirkov. Matevžast pa pomeni biti pijan, vinjen. Zakaj je temu tako, ne vem. Naš svetnik namreč zagotovo ni bil te sorte človek. Sv. Klement poroča o njem, da je živel spo-korno, da ni užival ne mesa, ne rib, ampak samo zelišča, neke divje jagode in koreninice. Pa še to. »Če je sv. Matevž ve-dren, prijetna bo jesen.« TEDENSK ASTROLOŠ NAPOVE Četrtek, 16. september: Tudi ta dan bomo pod vplivó mlaja, občutljivost bo večja, težko bomo realizirali željei cilje, se težje dogovarjali za srečanja, sestanke, dogov< tudi ne bodo najuspešnejši. Vpliv Lune v Tehtnici bo že popoldanskih urah prinesel nekaj več sprostitve. Petek, 17. september: Vpliv Lune v Škorpijonu bo prin šal veliko prezaposlenost, preobremenjenost in veliko jj postavljenost pritiskom in stresu. Priporočljivo je, da set dan lotimo raziskovanja kakšne skrivnosti, se prepuščan intuitivni zaznavi. V ljubezni bo močno izražena strast, bô poudarjena ljubosumnost. Pazljivo, če imate skrivno vezo Sobota, 18. september: Sobotni dan bo idealen za jesen sko čiščenje. Zelo močan vpliv Device bo pripomogel, da bomo pridno in marljivo lotevali še tako težkih oprav Smisel za analizo bo pripomogel, da se bomo z modros lotevali tudi težjih življenjskih okoliščin. Odločitve se rt vajo ravno v tem času, realizirajo malce kasneje. Nedelja, 19. september: Dopoldanske ure bodo nekoli stresne, zato jih skušajte preživeti mirno in preudarno. B poročljivo je, da veliko ur preživite v naravi. Popoldan; Luna vstopi v Strelca in tako bo obarvala pozno popold« ske in večerne ure ognjeno. Če želite nekoga omrežiti, i vojiti, povabiti na zmenek ... naredite to sedaj. Ponedeljek, 20. september: V začetku tedna se bomo ifl varjali z zamudami in ovirami, ki so ostale iz prejšnje tedna. Priporočljivo je, da si urejamo dokumente, sodi zadeve, čas je tudi ugoden za pisanje prošenj. Za ostre del te in reševanje morebitnih nesporazumov ali sporov dan ugoden. Torek, 21. september: Torkov dan bo pod močnim vp vom Luninega prvega krajca. Napetosti bodo nekolil povečane, samozavest pa manjša zaradi večjega vpli Kozoroga. Pozitivno je za umirjeno in sproščeno kom nikacijo. Nikar ne dovolite, da naključne zadeve obrni jo dan v negativno smer, še posebno na ljubezenske področju. Sreda, 22. september: Prvi jesenski dan bo oplemeniten čudovitimi tranziti. Zelo ugoden dan za ljubezen, za ljub« ženska srečanja ... Hidi Luna je v znamenju Tehtnice. Urai ne, sodne, denarne zadeve bodo ta dan potekale nemoten in marsikatera dolgotrajna se bo razrešila. Astrologinja GORDAř ASTROLOGINJA GORDANA Regresije, bioterapije, astrologija, jasnovidnost: 090 41 26 (250 sit/min) Osebna naročila: 041 404 935 ASTROLOGINJA DOLORES Astrologija, prerokovanje: 090 43 61 (250 sit/min) Osebna naročila: 041 519 265 OD KOD PRAZNIKI? Matej in Matevž Mestna občina Celje v skladu z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Ur. list RS štev. 110/2002, 8/3-popr. in 58/03 ZZK-1) prireja prostorsko konferenco pred izdelavo predloga sprememb in dopolnitev ZAZIDALNEGA NAČRTA GLAZIJA, ki bo v četrtek, 23. 9. 2004 ob 16. uri v zgornji stranski dvorani Narodnega doma v Celju. Mestna občina Celje prireja prostorsko konferenco z namenom pridobiti priporočila, usmeritve, predloge, pripombe in legitimne interese lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organiziranje javnosti glede vsebine predloga. Udeleženci prostorske konference, ki zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo, morajo ob registraciji udeležbe priložiti pisno pooblastilo. župan Mestne občine Celje Bojan Šrot Zopet ima eden od Jezusovih prvih sodelavcev in osebnih prijateljev svoj spominski dan. To je sv Matej, apostol in evangelist, pa tudi cestninar. Ker je pobiral pristojbino za rimsko oblast, so si ga ža svojega stanovskega patrona izvolili da-carji, finančniki, računovodje, cariniki in varnostniki. Imel je še drugo ime - Levi. Po rodu je bil Galilejec, po poklicu pa pobiralec pristojbin oz. cestninar, mitničar. Ta poklic je veljal za sramotnega, Judje so ga prezirali že zato, ker so cestninarji kot zakupniki mit-nine bili v službi poganskih Rimljanov in ker so mnogi opravljali svojo službo oderuško in krivično. Biti cestninar je veljalo enako kot biti pogan, javni grešnik, ropar ali razbojnik. Vendar vsi le niso bili pok- varjenci. Med njimi so bile tudi svede izjeme, kot na primer naš svetnik, ki goduje v torek. Matej je bil mitničar v mestu Kafarnaum ob Genezareškem jezeru. Zgodbo o tem, kako je bil Matej poklican za apostola, lahko preberete v Matejevem evangeliju. Na kratko pa gre takole. Matej je bil v službi in je sedel pri svoji mitnici čakajoč na trgovinsko blago. Tedaj je prišel mimo Jezus in mu rekel: »Hodi za menoj!« Matej je vstal kot blisk in brez odlašanja šel za njim. Tako je postal njegov učenec. Matej je v zahvalo napravil gostijo, na katero je povabil Jezusa in njegove učence. Povabil pa je tudi veliko svojih bivših sodelavcev, cestninarjev. Ko so to videli farizeji, ki so se med Judi imeli za poosebljeno pravičnost, so bili v šoku. »Zakaj obeduje vaš učenik s cestninarji in grešniki?« so spraševali učence. Jezus pa jim je sam v svojem stilu namenil znamenite besede: »Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni... Nisem prišel namreč klicat pravičnih, ampak grešnike.« Od tega dne je Matej pripadal Jezusovemu stalnemu spremstvu. Z učlove-čenim Bogom je zasramovani mitničar hodil in debatiral o božjih in osebnih rečeh. Poslušal je njegov nauk in gledal njegove čudeže. Bil je z njim pri zadnji večerji. Še z nekaterimi apostoli je dremal v vrtu Get-semani, ko je Jezus potil krvavi pot. Videl je Judovo izdajalsko dejanje in zbežal, ko so Jezusa prijeli. Dan potem je bil priča Jezusove smrti in bil zraven, ko se je od mrtvih vstali NASVETI Za poslovne dame! gjnonim za poslovno mo-Vsekakor kostim, kla-I, pa zadržane barve ... pj, dolgčas za umret,« bi stokal cesar. V mislih jam seveda tisto nečimr-veličanstvo, ki mu no-310 oblačilo ni bilo dovolj dirnivo. íimpak v resnici ni razloga stokanje, čeprav jesenska glovna moda še vedno us-vsem konvencionalnim ivilom spodobnega oblače-Še vedno igra glavno vlo-kostim, ki rešuje iz sleher- Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK ne oblačilne zagate. Najbolj je seveda pomembno, kakšna ženska ga nosi. Naj bo v pisarni, za pogajalsko mizo ali na službeni poti, biti mora zdržljiva, prepričljiva, hkra- ti pa samozavestna in zapeljiva. Od nje se namreč pričakuje, da ni le poslovna ženska, temveč tudi - dama! In kaj se pričakuje od kostima, ki jo bo lepšal, ji nudil zavetje in udobje od devetih do petih ali še dlje? Ne le poslovna, tudi manj resna moda ga je letos znova oživila. Tiste, ki si sestanka še vedno ne znajo predstavljati brez zapetega »reklca«, bele bluze ali celo telovnika pod njim, bodo morda malo skeptične ob pogledu na letošnje novosti, čeprav so le malce zmehčane variacije poslovnih kostimov, ki so si dovolili vpeljati v svoj videz nekaj tipičnih, ljubkih, nežnih, damskih elementov. Gre za velike okrasne gumbe, ki lahko celo nadomestijo nakit, pa ovratnike, ki se nadaljujejo v trakove, ki visijo kar tako ah jih zavežemo v pent-ljo. Poleg rjavozelene, peščene in dimno sive barvne palete se v poslovno modo uspešno vključujejo tudi drznejši pasteli, od smrekovo zelene do barve ciklame. Silhuete so vse prej kot dramatične, če imate brezhibno postavo, pa bo zelo lepo, če se bo kostim zlil po telesu »kot olje«. O vzorcih ne kaže izgubljati preveč besed - ker jih skoraj ni. Razen seveda zadržanega meli-rano tvidastega efekta, drobnega pepita ali diskretnih črt. Se pa lahko razveselite s svileno, nežno cvetlično vzorča-sto bluzo ali kostim kombinirate z usnjenim pasom, detajli iz rebrastega žameta, volne ... In, ne pozabite - k poslovnemu kostimu (razen, če jih oblečete pod hlače) ne sodijo debele, močno barvaste ali čipkaste nogavice, pa naj bodo še tako modne. Tudi pri čevljih ne tekmujte same s sabo, v kako divje zašiljenih in vratolomno visokih petah še lahko hodite ... z Pripravljeni v vsaken^vremenu! VEČ KOT 40 IZDELKOV, obutev, oblačila in oprema za šport in prosti čas po AKCIJSKIH cenah ter POPUSTI za izbrano športno opremo, ■p i 11 i -20% -20% za rolerje, kotalke in opremo za rolerje Vsak teden zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. Letno izide 52 številk Novega tednika, naročniki jih plačajo le 44 (če redno plačujete naročnino, vas bo Novi tednik stal mesečno le 1.300 SIT, če bi ga kupovali v prosti prodaji pa 1.500 SIT). Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje. POZOR, tudi letnik 2004 s prilogo TV-OKNO! Vsak teden 48 barvnih strani televizijskega spi zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. U 3000 Celje NAROCILNICA Ime in priimek: Kraj: Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev podpis: Hljl UM. u. SMh 01 a !*c Srebrnina, rosa trave... modni nakit ADAMAS I« vsa srca.. znižane obrestne mere S 1. septembrom smo v Novi Ljubljanski banki za vsa nova posojila znižali obrestne mere. Morda je prav zdaj priložnost, da uresničite svoje želje; se odpravite na jesensko potepanje ali oddih, si privoščite novo pohištvo ali pa morda potrebujete denar za karkoli drugega. Odobrimo vam posojilo do milijona tolarjev v 30 minutah, če na osebni račun NLB več kot 6 mesecev prejemate plačo ali pokojnino, poslujete z vsaj eno plačilno kartico NLB in boste posojilo odplačevali prek trajnega naloga. Posojilo vam bomo odobrili za največ 5 let, brez plačila zavarovalne premije! Mesečna obveznost se med odplačevanjem posojila ne spreminja. V poslovalnicah NLB vam je ne glede na to, kje imate odprt svoj osebni račun, na voljo tudi osebno posojilo, ki ga lahko zavarujete s plačilom zavarovalne premije ali poroki. Višina tega posojila je omejena z vašo kreditno sposobnostjo in časom odplačevanja posojila. Tudi za ta posojila veljajo od 1. septembra nižje obrestne mere. Podrobnejša pojasnila so vam NLB in na spletnem naslovu w î voljo v vseh poslovalnicah O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Žalec, Šlandrov trg 32 Celje, Ljubljanska 10 * LUKSUZNA NEGA OBRAZA Z MORSKIMI KONCENTRATI in filipinskimi školjkami ČAS: 2 uri, 30 minul CENA: 12.375.-SIT * SCEN TAO MASAŽA z vročimi vulkanskimi kamni CAS: 1 ura, 30 min. CENA: 7.500.-SIT * SCEN TAO MASAŽA + NEGA OBRAZA z azijskimi koncentrati ČAS: 2 uri, 15 minut CENA: 10.500.- SIT * OBLOGE TELESA, več kot 15 različnih oblog CAS: 1 ura 15 minul CENA: 4.875.- SIT * NAJUČINKOVITEJŠIANTICELULITNIINSHUJŠEVALN1 PROGRAMI z individualnimi dietami, akupunkturo, oblogami in vrhunskimi aparati poglej in odpotuj! BOHINJ 2* apartmaji Triglav, cena po osebi, brezplačno do 12 let od15.9V2D/N od 4.980 POREČ 2* hotel Delfin, Zelena laguna (dodatni dan samo 4.990 SIT) do 25.9./5D/P0L 24.950 BAVARSKI GRADOVI avtobus, vključene vstopnine v tri gradove in ladjica 9.1072D/POL 29.900 HVAR z letalom 2* Dalmacija, polet letala a Ljubljane v Split 19.9/7D/POL 59.900 TURČIJA, Antalija 3* hotel, polet iz Ljubljane (14D samo 98.300 SIT) 19.977D/POL 69.900 28.977D/POL 84.000 TURČIJA, Antalija 3* Orange Fun World, polet iz U brezplačno parkiranje na Brniku 19.9V7D/AI 87.200 EGIPT, križarjenje po 5* ladja * hotel, naj bo pot užitek, odlično slovensko vodenje 24.9-, 22.1078D 159.900 SONČEK 1 Letos so »ofirali« - Po dveh desetletjih novo vodstvo Z novim imenom v dvajseta nevnih prireditev v hribovitem zaselku pod Jurkloštrom. V spomin na prvo revijo in prikaz starih običajev leta 1984 so se člani tamkajšnjih društev spet zbrali v Škofcah. Tokrat so »ofirali«. Štefan je slavil svoj god, zato so ga zvečer pred praznikom obiskali »ofirarji« od blizu in daleč. Iz vsake vasi so slavljencu na svoj način voščili sreče in zdravja. Vsi so mu podarili dobro voljo, hlebec domačega kruha in Štefan vina za Štefana. Gospodar je nato vse povabil k mizi, da so skupaj nazdravili ter se ob lepi slovenski pesmi tudi zavrteli. Ob kulturnih društvih Antona Tanca Marija Gradec, Lipa Rečica, Šen-trupert, Trobni Dol, Sekciji za kulturno dejavnost Strelskega društva Mala Breza, KD Prežihovega Voranca Jurklo-šter. Društvu podeželske mladine Laško-Radeče in domačem društvu Miklavž se je »o-firarjem« pridružil še poseben gost, Košnikov Janez. Upodobil ga je Mito Trefalt, ki so ga po dvajsetih letih, ko je povezoval in za nacionalko posnel prvi prikaz starih ljudskih običajev, vnovič povabili. »Lahko ste srečni, da imate ljudi, ki so pripravljeni žrtvovati svoj prosti čas. Takšna prireditev ni mačji kašelj,« je zbrane nagovoril Tra-falt, medtem ko laški župan Jože Rajh ni mogel skriti navdušenja, da se je slovesnosti udeležilo toliko ljudi. Kako se je ne bi, saj so organizatorji in domačini poskrbeli za vse. Nihče ni bil lačen, še manj žejen, mimogrede si je lahko vsak na bogato obloženih stojnicah kupil kaj za spomin. Celo vreme je zdržalo ... Preden so besedo prepustih ansamblom Unikat, Polka punce. Sedmi raj, Dori in drugim, so Odbor za etiio dejav- Prvo v Sloveniji, kmalu na Rogli. Strmi zavoji, skoki, nepozabno doživetje v osrčju čudovitih pohorskih gozdov. Uživajte v zabavni in adrenalinski vožnji, primerni za vso družino. Udobne sani za dve osebi se lahko uporabljajo (ud samostojno. Vožnja po 1.360 m dolgi vijugasti prop, zabavna tudi kadar dežuje ali sneži, saj zavore vedno zéb dobro delujejo. Hitrost vožnje je v vaših rokah, vendar» preseže 40 km/h. Torej, odločitev je vaša, lahko se pdjiï počasi ali noro hitro - adrenalinsko. Avantura se zakljud na 1.340 m n.v., od koder vas žičnica skupaj s sanmi, pripefa nazaj na start. Vzemite si čas za pravo avanturo ...na Rogli in v Termah Zreče. Razkošja užitkov v termalni vodi, sprostitev V Savna vasi, krepitev zdravja v Sawaadee, centri tradicionalne tajske terapije, vas pričakujejo V-Termah Zreče. Kulinarične dobrote za vaš užitek v Narodni restavraciji in gostilnici Špajza- , V Škofcah nad Rimskimi Toplicami se je minuli konec tedna rajalo kot že dolgo ne. Razlogi so bili kar trije: lažiška šola je slavila 120 let obstoja, 100-letnico delovanja so obeležili člani Kulturnega društva Miklavž, Odbor za etno dejavnost Možnar pa je zakorakal v tretje desetletje. Praznovanje dvajsetletnice je predstavljalo vrhunec trid- Dobrodošli v objem zelenega Pohorja .... NOVO na Rogli: | ^ I o,os J Ji VQ Adrenalinsko zimsko letno sankališČt P jJ-H'PUHM.'Mi'il — pêiqGMr ćfeefe Gosposka ulica 7.3000 Celje r • tel.: 03 490 03 36 MW^WiAilUlAil « www.zniders.com V c/ | ATRAKTIVNO POTOVANJE V PERU, VIDEU IN OBČUDOVALI BOSTE | LEPOTE POKRAJIN IN OSTANKOV STARIH CIVILIZACIJ. MOŽNOST 1 OBROČNEGA ODPLAČEVANJA. POKLIČITE NAS IN POTUJTE Z NAMI. | Del. čas: od pon. do petka od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure 5 sJiideri NEPOZABEN DAN - poročni dan v Zdravilišču laško Usodni "da" lahko izrečete v Zlati dvorani s čarobnimi poslikavami, v Idiličnem okolju Zdraviliškega parka, na mostičku zunanjega bazena, ob fontani življenja... in to vse dni v letu. Poleg protokolarnega poročnega obreda s pestro dodatno ponudbo poskrbimo, da ostanejo prvi koraki na skupni poti nepozabni. Na poročno slavje vabljeni v prijetno okolje Bidermajer salona. Inf. - rez. 03-7345-260 . aško e-pošta: gostinstvo@zdravilisce-lasko.si nost Možnar preimenovali po nedavno preminulem članu, velikem zanesenjaku in idejnem vodji ter upokojenem novinarju Juretu Krašovcu. Tako se odbor po novem imenuje Etno odbor Jureta Kra- šovca Možnar. Nedeljsko slovesnost so izkoristili tudi za slediti dosedanjega predsednika Vlada Marota. Slednji se po dvajsetih letih ljubitelj- skega dela v odboru poslavlja, preden pa bo to čisto za-se- je odbora, na kateri bodo itn novali novega predsedniki BOJANA AVGUŠTINČj ZA AUTOMOBILISTE le f rivratna opel astra Nova Opiová astra je listen avtomobil, saj so v „varni dosegli z njim tudi Isto, kar so najbolj želeli -i ustrezno konkurirajo W golfu. Doslej je bila na voljo le ia s petimi vrati, oktobra iroma na pariškem avto-jbilskem salonu pa bodo stavili na ogled še trivrat-izvedenko, ki jo bodo ime-vali GTC (gran turismo mpact). 'Astra GTC bo na odaj s petimi bencinskimi tremi dizelskimi motorji močmi od najmanj 90 do jjveč 200 KM, vsi ti agrega-pa bodo ustrezali okoljskim indardom o emisijah izpu-ih plinov evro IV. Ta astra imela podvozje z elektron-im uravnavanjem blaženja iroma togosti. Kot računa-naj bi v letu dni naredili 70 tisoč vozil. /T0M0BIL0V NA CELJSKEM ftfTO CIEI-JI: Sedež in prodaja: Ipavčeva 21, Celje Tel.: 03/426-11-78 in 426-12-12 EUGEOT 206 MX line 2003 2.365.000 IIGEOT 306 1,61 1999 1.494.000 1999 1.049.0110 MAULT ME6ANE SCENIC 1.9 DCI2002/03 .986.000 PRIDE 1,3 WAGON 2000 793.000 ' mu_2002 1.693.000 ffDUCAT0PANORAMA2,8 2000 2.594.000 ie vedno do 40 vozil različnih znamk ' KREDITI * m TEL.: 03/ 42 74 378 NOVO: LAŽJE IH HITREJE PO POSOJILA | PREGLED VIDA ZDRAVNIK - OKULIST TEL.: 492-34-10 OPTIKA GLEŠĆIĆ BORIS s_p. Gregorčičeva 4 CEUE m Dunajska 21. LJubljana Celje: 031 508326 delovni č: vsak dan nor is: (-stop mri Mí lii * NUMERO UNO Ali iščete «GODEN KREDIT? Gotovinski, avtomobilski, hipotekami ter stanovanjski do 15 let, po ugodni obrestni meri, za zaposlene ter upokojence. Tudi pod šifro 09. Možnost obremenitve dohodka do 50% ter po-placila dolgov. Star kredit ni ovira. Po želji pridemo tudi na dom. tel.: 02/252 48 26 041 750-560 PREMOŽEN, 43 letni privatnik, višje postave, želi bolj vitko žensko, od 28 do 42 let, zo resno zvezo. Telefon 041 248-647. zaposlitev V NAŠI enoti v Cel ju nudimo pošteno delo za pošteno plačilo. Informacije po telefonu 041 769-563,041 570-187. Demon s. p., Selo 7, Velenje. p NATAKARICO ali študentko, za delovstrežbi pijače in hrane, zaposlimo. Gostilna Jožica Jug s. p., Ul. skladateljev Ipavcev 18, Šentjur.Telefon(03) 7492-310. Ô604 VOZNIKA C in E kategorije zaposlimo. Izobrazbeni pogoji po zakonu o prevozih. Vilkograd, Zlateče 8 a, 3230 Šentjur. Telefon (03) 7461-221. Š622 IŠČEM delo - pomoč v gospodinjslvu starepe-mu gospodu ali starejši gospe. Telefon 041 659-503,(03)5413-398. 6017 RDELFIN NUDIMO POSOJILA DO 300.000 SIT 034925956. 0318621401 NUDIMO informacije o pestri izbiri ročnih del pri vas doma. Telefon 041 747-121, Infokomerc, Radovan Malešev s. p., Ser-cerjeva 20,3320 Velenje. n ZAPOSLIM parketarja in pomožnega delavca. Telefon 041 377-620. Štefan Salomon s. p., Gomilsko 80 a, 3303 Gomilsko. 5896 ZAPOSLIMO delavca za preprosta dela. Delo je na terenu. Možnost zaposlitve za nedoločen čas. Informacije 041 707-299 hran Mlokor s. p,, Železarsko cesto 3, Štore. 6054 BLAŽA KOCENA PONIKVA Ponikva 29 a. 3232 Ponikva razpisuje prosto delovno mesto: i polnim delovnim časom. naslednje pogoja: - izpolnjevanje splošnih pogojev Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za določen delovni čas za dobo 10-ih mesecev. Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev poš-Ijite v 8. dneh od objave razpisa O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili v zakonitem roku. Športna hiša GIGA SPORT Dečkova cesta 41, Celje razpisuje prosto delovno mesto: - prodajalec -serviser - prodajalka -blagajničarka Pogoj: - trgovska ali ekonomska šola - zanimanje za šport Prošnje oddajte do 20. 9. 2004 na naslov: Giga sport, Dečkova 41, 3000 Celje. iZDGPi.Si Izberi.si - Vseslovenski portal malih oglasov Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovens časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rur ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po malih oglasih ie nikoli nI bilo tako udobno. SODELUJEJO: delo rmm iimmia ga-*» vestnik GLAS TEDNIK Te bolezen je objela in poslednjo moč ti vzela, zdaj prazen dom je in dvorišče, oko naše zaman te išče. ZAHVALA !'•••: 'I Ob nenadni in boleči izgubi naše JUSTINE KOŠTOMAJ roj. Verbič s Proseniškega 16 a pri Šentjurju (8.4.1933-9.9.2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem CM Celje za vso pomoč v težkih trenutkih, za izrečena sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se gospodu kaplanu Tadeju Legnarju za opravljen cerkveni obred, gospodu Darku Bezenšku za poslovilne besede, pevcem za odpete pesmi in pogrebni službi Zagajšek za opravljene pogrebne storitve. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na prezgodnji zadnji poti in jo boste skupaj z nami ohranili v najlepšem spominu. Družina Koštomaj. KAJ si nojbolj želimo v našem poslu? Več ljudi z dobrimi idejami, ki jih tudi izpel|e-jo. Ne izgubljajte časa s pripravami na delo, raje začnite delovali. OD od 150.000 do 200.000 SIT. Telefon 041 677-467. Anistar, Anita Špoljar s. p., Vojkova 7, Celje. m REDNO ali honorarno zaposlimo več natakarjev in kuharjev v restavraciji Nobile v Celju. Telelon 041 664-999, Damjan. Aurex d. o. o., Breg pri Polzeli 19 a, Polzela. Delo dobi d«U« u dala v d nem lokalu v Laškem v prijetnem okolju. Veseli bomo vašega odziva na naš oglas tel : 03/573 2150. VS Žuža. k.d., Boletova ul. 43. Ljubljana. EKSKLUZIVNA PONUDBA LA VIE išče poslovnega partnerja in Mariboram prodajo NOSEČNI^ KIH OBLAČIL IN SPODNJEGA PERILA. Info: 041/628 433 LA VIE STYLE D.0.0., Šmartinska 152.1000 Ljubljana AVTO SKORJANEC PE SERVIS, Gaji 42 a, Celje Smo zastopnik in serviser več firm ter velik trgovec z avto-deli. V svojo sredino vabimo: 1. računovodja 2. avtomehanik -sprejemnik 3. avtoklepar Nudimo: urejeno delovno okolje, stimulativni OD. Pričakujemo osebe z ustrezno ali višjo izobrazbo, samostojnost, 2 leti delovnih izku- Pod 1. VI.-VII. stopnja ekonomsko finančne smeri Pod 2. znanje angleščine in dela z računalnikom. Pisne vloge: Avto Škorjanec, Mariborska 115, Celje. PRILOŽNOST! 90-letna tradicija, nova priložnost v Celju. Telefon od 8. do 16. ure, (03) 428-2071. M.and-Unk d. o. o., Podjavorškova 1,3000 Celje. 6097 NATAKARJA z delovnimi izkušnjami zaposlimo za nedoločen čas. Telefon 041 663-009. Hotel Žonta, Marjan Žonta s. p., Gaje 44,3000 Celje. n ». 041 747 121 ZAPOSLIMO delavca 2. ali 3. stopnje strojne smeri ali strojnega mehanika. Vilko-grad, Zlateče 8 a, 3230 Šentjur, telefon (03)746-1221. Š655 NOVA picerija išče osebje za strežbo in pico-peka. Telefon 041 526-902. Gasi line d. o.o., Lava 7, Celje. 6123 ZALA 090 4282 M ZAPOSLIMO vodjo skupine. Nudimo pisarno, avtomobil, telefon, računalnik in ostale dobre pogoje. Samo resni. Telefon 041 633-856. Marjeto Koštomaj s. p., Prima Petrovče, Petrovče 106. žsra V RAČUNOVODSKEM servisu zaposlim delav- ko z 2-letnimi izkušnjami s tega področja. Prijave z življenjepisom pošljite do 21. 9.2004 na naslov: Tjoša Črepinšek s. p., Valentina Orožna 8,3230 Šentjur, n V CENTRU Celja zaposlimo natakarico za strežbo v baru, kuharico 1er študentke za pomoč v strežbi. Telefon 041 729-454. Vinko Stopar s. p., Levstikova 3, Celje. 6126 STROJNEGA ključavničarja, z izkušnjami za razna montažna dela, zaposlimo. Telefon 041 75+865, Kočevar Zdenka, Loô-ca 65 d, Polzela. Ž518 RAZNO IZPOSOJAMO raznovrstne stroje in naprave za gradbeništvo in druge dejavnosti. Izposojevalnica Sam s. p., Bratov Dobro-tinškov 13, Hudinja, Celje. Telefon 041 629-644,5414-311. n HITRI krediti. Telefon (03)5410-118,041 578-556. Share d. o. o., Mariborska 7, c*. Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je... ZAHVALA V torek, 7. septembra smo na laškem pokopališču pospremili na zadnjo pot našo drago mamo, staro mamo in teto TEREZIJO LAPORNIK iz Laškega (12.9.1921 - 2.9.2004) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo obiskovali v domu starejših Zdravilišča Laško, kjer je živela zadnje mesece življenje. Posebej hvala zaposlenim v domu, zdravnikom ZD Laško za nego in lajšanje trpljenja pri dolgotrajnih in uničujočih boleznih trpeče mame. Številnim sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem iskrena hvala za izkazano spoštovanje, cvetje, sveče ter številna ustno in pisno izražena sožalja. Zahvala pogrebni službi Komunale Laško, govorniku Matjažu Piklu, dekanu za opravljen obred in moškemu pevskemu zboru Laško za odpete pesmi. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči njeni. Le malo je sreče življenje ti dalo, srce utrujeno je prehitro zaspalo, pred nami je vedno tvoj obraz, odšel si tiho, brez slovesa, zdaj mimo spiš in čakaš nas, zdaj rože le tvoj grob krasijo in svečke ti t; spomin gorijo. V SPOMIN 16. septembra mineva drugo leto žalosti in praznine, kar smo se nepričakovano in mnogo prezgodaj poslovili od našega ljubega sina, brata, strica in prijatelja PETRA KOVAČA iz Laškega Vsem, ki postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče, iskrena hvala. Vsi njegovi najdražji. GRADITELJI, pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujemo strojne omete, tlake in fasade. Telefon 041 623-000. Dušan Tržan s. p., Ledina 40, Sevnka. 5572 5573 HUJŠANJE 8- 12 kg Dr-PIRNATi 02/25232 55,01/519 35 5< MA is.. Pimrei 36. Žmm. ari JiHah PRALNE stroje, štedilnike, hladilnike, klime, Gorenje Eleclrolux, Whirlpool, Arislon, Indesit popravljamo hitro in kakovostno. Anton Kitek s. p., Kasaze 107 g, Petrovče. Telefon 7140-116, 041 767-862,041 632-660,031 632^660. O '"X^edeiewanje " IL 090 44 17 ZAPOSLIMO STROJNIKA TGM. CELOTNE adaptacije kopalnic, popravilo centralnih in vodovodnih instalacij, menjava radiatorjev. Kopalnice Štelcer, Malgajevo 20, Celje. Telefon 041 826- BAGAT servis, prodaja šivalnih strojev Pfaff, Elna, Brother, likalnikov. Sejemski popust v septembru. Darko Tratnik s. p., Savinjska cesta 108, Žalec. Telefon 7103-144. 2486 MODI dimniki, sanacija dimnikov z vstavitvijo nerjavečih cevi. Branko Korent s. p., Pongrac 3, Griže. Telefon (03) 5718-080,041 736-160. Ž497 VZAMEM kmečko dekle na manjšo kmetijo za pomoč na kmetiji in v gospodinjstvu. Telefon (03) 5728-637. 6080 ŠIVAM zavese, prte, prešite odeje, svetujem in montiram na domu. Telefon 040 746-831. Brigita Rep, Drapšinova 17, Celje. TATJANA Grobelnik izjavljam, da ne bom plačnica že nastalih in trenutnih dolgov očela Ludvika Gorkičo. Ž513 www.novitednik.com Imamo prenovljeno internetno stran www.radiocelje.com KLIK NA PRENOVLJENO SPLETNO STRAN RADIA CELJE (1938-1994) 10 let (1943-1994) 10 let iz Lahomnega pri laškem Hvala vsem, ki ste ju imeli radi, se ju spominjate, postojite ob njunem grobu in jima v spomin prižigate sveče. Vsi njuni. Spi, najin sinek zlati, spi, moj bratec med oblaki. Zakaj tako rano šel si spat ? Tega nam nihče povedati ne ve. V SPOMIN DEJANU KOLARJU (16.9.2003-16.9.2004) Dejan! Upanje, da bomo nekoč spet skupaj, nam pomaga prenašati bolečino in praznino, ki jo nosimo v naših srcih. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem mnogo prezgodnjem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate svečke. Posebna zahvala vsem sorodnikom in iskrenim Dejanovim prijateljem. V globoki in boleči žalosti: mami Nežika, ati Darko in brat Mitja. V SPOMIN ob obletnici izgube drage mamice FANIKE ESIH s Svetine (18.6.1935-15.9.1998) Draga mami, spominjam se tebe in tvojih besed, bila si moj angel in pisani cvet. Vsa dana tvoja mi ljubezen v mojem srcu še živi, čeprav te že šest let med nami več Hvala vsem, ki se z lepo mislijo spomnite nanjo, se ustavite ob njenem grobu in ji prižigate svečke. Hčerka Petra z družino. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. 16. septembra je minilo žalostnih pet let, kar si nas za vedno zapu-stil, naš ljubljeni mož, oče in dedek IVAN VODOVNIK iz Laškega (3.1.1912-16.9.1999) Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. TVoje: žena Marika, hčerka Jasna in vnukinja Nuška. _§œ FRANC IVAN KNEZ KNEZ Kje si, ljubi mož in oče, • kje tvoj milije obraz, kje tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas ? Mar prav zares odšel je tja v kako je mogel, ko smo mi še tu? (S. Makarovičj ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža in očeta JOŽETA LONČARJA monterja hladilnih naprav, s. p. v pokoju iz Zagrada 72 b v Celju (16. 2. 1944 - 8.9. 2004) se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu 'pospremili na njegovi prezgodnji zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše, izrazili pisna in ustna sožalja. Hvala dr. podbregar Marševi in medicinski sestri Klari, osebju gastro oddelka Splošne bolnišnice Celje, še posebej dr. Pačnikovi. Prisrčna hvala dr. Janji Pajk, negovalkam centra za pomoč na domu, osebju Doma starejših zdravilišča Laško, predvsem glavni sestri Amadeji Topole in dipl. soc. del. Meliti Zoreč. Hvala g. župniku za lepo opravljen cerkveni pogreb, moškemu pevskemu zboru iz Kompol ter govorniku KS Pod gradom g. Janiju Sivki za ganljive besede ob slovesu. Lepa hvala tudi za odigrano Tišino. Posebej se zahvaljujeva sosedom Angeli Klep ter Viktorju in Marjani Hajsinger za nesebično pomoč v času njegove bolezni. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: žena Boža in hči Saša. Kje si, ljubi mož in oče, kje tvoj mtii je obraz, kje tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas? V SPOMIN Mineva žalostno leto, kar si nas za vedno zapustil, dragi mož, ate, stari ate in brat JANEZ VRBOVSEK iz Olešč pri Laškem (20.8.1926-10.9.2003) Hvala vsem, ki za hip postojite ob njegovem grobu, si ga spominjate in mu prižigate sveče. Žalujoči tvoji najdražji. Kje si, ljubi mož in oče, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas? ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, atija in sina TONIJA POZLEPA iz Velikih Grahovš nad Laškim (10.11.1954-5.9.2004) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali ter darovali cvetje in sveče. Posebna hvala vsem zdravnikom, sestram, reševalcem Zdravstvenega doma Laško, Matiji Špecu in Stanku Seliču za poslovilne besede, družinama Jesih iz Harja in Šentjurja, Jožici in Mirku Špec, družinama Planko in Kačič iz Velikih Grahovš, gospe Bredi Cajhen iz Ljubljane. Hvala vsem zaposlenim iz pralnice Celje, gospodu župniku za opravljen obred, vsem pevcem, gospodu Mastnaku za odigrano Tišino, Komunali Laško, gospe Metki Čulk in učencem 5. c razreda Laško ter Mileni Knez, Mariji Kotar in Olgi Hrastnik iz OŠ Vrh nad Laškim. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoče: žena Olga in hčerkica Urška ter mama. V domu našem je praznina, v srcu našem bolečina, spomin nate pa živi, čeprav te več med nami ni. V SPOMIN Tih in boleč je spomin na 11. september 2003, ko nas je za vedno zapustil dragi ate, stari ata dedek in tast KAROL MACEK Hvala vsem, ki mu poklonite trenutek časa in mislijo postojite ob njegovem grobu. ZAHVALA Po dolgi bolezni nas je zapustila draga mama in stara mama KAROLINA ZNIDAR iz Razgorja (1.11.1911-5.9.2004) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku Pergerju za opravljen cerkveni obred, gospodu Ofentavšku za poslovilne besede, pogrebni službi Raj ter pevcem za odpete pesmi. Žalujoči: sinovi Rudi, Mirko in Drago z družinami. Bolečina se da skriti, tudi solze ni težko zatajiti, le vas, draga teta, nam ne more več nihče vrniti. ZAHVALA V bolečini ostajamo v spoznanju, da nas je za védno zapustila naša draga teta Minka MARIJA SKORJANC Ob njenem slovesu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se za izražena ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje, svete maše in sveče, ki bodo še dolgo, dolgo gorele v njen spomin. Zahvala patronažní službi ZD Celje, še zlasti ge. Tatjani za večletno nego na domu, duhovniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, izvajalcu za odigrano Tišino in pogrebni službi Veking Celje. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoča nečakinja Danica Tajnšek v imenu nečakinj in nečakov. Celje, 9. september 2004 V srcih naših si zapisan, čas nikoli te ne bo izbrisal, čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. V SPOMIN Minilo je leto dni, kar nas je zapustil dragi mož, ata in stari ata MARTIN JAZBINSEK Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Kar izgubili smo, zdaj iščemo. A s poti, po kateri si odšel, povratka ni. Ostala nam le solza je spomina, zakaj ta pot bila ti je edina? V SPOMIN 18. septembra bosta pretekli žalostni dve leti, kar si nas za vedno zapustil naš dragi STANISLAV HVALC s Prešernove 13 v Šentjurju pri Celju (24.10.1924-18.9.2002) Hvala vsem, ki ga no grob ter n te v srcu, obiskujete njegov i prižigate sveče. ROJSTVA Celje V celjski porodnišnici so rodile: 30. 8.: Irena VEŠLIGAJ iz Celja - deklico, Melita VIVOD iz Nazarij - deklico, Damjana STEPIŠNIK z Ljubečne -dečka, Štefka ŠTARKEL iz Štor - dečka in deklico, Sonja GREGURIČ iz Celja - dečka, Valerija MUŽAR iz Rogatca - deklico. Romana LAURENČAK iz Štor - dečka, Katja KRIŽANEC iz Stranic - deklico. 31. 8.: Barbara GRABNER iz Žalca - deklico. 1. 9.: Anita STAROVEŠKI iz Rogaške Slatine - dečka, Metka HROVAT iz Vitanja -deklico, Mirsada HADŽIGA-NOVIČ iz Velenja - deklico. 279.: Anita BELAK iz Škofje vasi - deklico, Simona PODVEZANEC iz Loč - deklico, Gabrijela SVETE iz Celja - dečka. 3. 9.: Marija ŠAJN TURK iz Pristave - deklico, Biljana NIKOLIČ iz Celja - deklico, Maja ČAGALJ GODEC iz Štor - deklico, 4. 9.: Mihaela LAUBIČ iz Štor - dečka, Tatjana PUNGARTNIK iz Celja - dečka. Jasna MARKOVIČ iz Celja -deklico. 5.9.: Špela ANČNIK iz Celja - dečka, Irenca KOVAČ iz Žič - deklico, Aleksandra BRAČUN iz Šmarja - dečka. Jasmina ŠTANCER iz Ponikve - dečka. 6.9.: Magdalena ŠTURBEJ iz Pristave - dečka. 7.9.: Mateja VETRIH iz Mi-slinja - deklico, Marjetka PODHRAŠKI iz Žalca - deklico, Xhemile SARAMATI iz Šentjurja - dečka. 8. 9.: Frančiška ZAVRŠEK iz Planine pri Sevnici - deklico, Urška POCAJT iz Celja - deklico, Ana ŽVEPLAN iz Rimskih Toplic - deklico, Nataša SELIČ iz Celja - deklico, Brigita PLANKO iz Zreč - dečka. 9. 9.: Anita POTOČNIK iz Vojnika - deklico. POROKE Celje Poročila sta se: Tihomir CIGLAR in Renata PRAŠ-NJAK, oba iz Celja. Šmarje pri Jelšah Poročili so se: Mina SOLIMAN iz Milana in Darja PLAVČAK iz Tlak, Jože GABERŠEK in Lidija ŽUP-NEK, oba iz Kačjega Dola. Velenje Poročili so se: Robert KRENKER in Špela RAZGOR-ŠEK, oba iz Velenja, Boris BUBIK in Mehta TRNEK, oba Velenja, Uroš JEGRIŠNIK iz Brega pri Polzeli in Tadeja MRAVUAK iz Velenja. 50-letnico skupnega zakonskega življenja sta praznovala zakonca Antonija in Henrik SADEK iz Škalskih Cirkovc ter zakonca Ana in Emil HUDOMAU iz Velenja. SMRTI Celje Umrli so: Karolina AHT1K iz Celja, 77 let, Ana DIMEC iz Celja, 82 let, Alojz ROSC iz Strmca, 53 let, Anton KUČIČ iz Celja, 82 let, Franc VERK iz Mestinja, 82 let, Matilda GALUN iz Donačke Gore, 80 let, Elizabeta GOSPIĆ iz Celja, 76 let, Slavko KLE-NOVŠEK iz Laškega, 58 let, Karolina ŽNIDAR iz Razgo-ra, 93 let. Žalec Umrla je: Marija BER-GANT iz Tabora, 79 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Vinko ŽIBRET iz Visoč, 67 let, Ivan STANIČ iz Ostrožnega pri Ponikvi, 59 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Ignac LUGARIČ iz Jerčin, 92 let, Jože PLAVČAK iz Zagaja pod Bočem, 49 let, Alojz KRSNIK iz Rogaške Slatine, 45 let, Jožef SRŠEN iz Škofje Riže, 70 let, Ana KOSTANJŠEK iz Dek-mance, 88 let, Terezija JA-VERŠEK iz Bistrice ob Sotli, 90 let. Velenje Umrli so: Ivan KRAŠEVEC iz Mežice, 74 let, Vincenc BAH iz Velenja, 42 let, Gabrijela GOLTNIK iz Velenja, 67 let. Avgust VODIŠEK iz Bo-dreža, 85 let, Helena BRODEI iz Velenja, 79 let, Stanislav OBREZ iz Polzele, 77 let, Rudolf PAVŠEK iz Velenja, 90 let, Ljudmila KOLENC iz Rečice ob Paki, 87 let, Rajmund IRMAN iz Velikega Vrha, 67 let, Marija OMLADIČ iz Šmartna ob Paki, 75 let, Marija HLEB iz Velenja, 56 let, Jože ARNŠEK iz Gotovelj, 84 let, Stanislav OBREZ s Polzele, 77 let, Ivan KRAŠEVEC iz Mežice, 74 let. Avgust VODIŠEK iz Bodreža, 90 let, Katarina VIDOVIČ iz Celja, 74 let. ZA RAZVEDRILO Nagradna križanka HOROSKOP Ona: Ozrite se okoli sebe in kaj hitro boste opazili nasmeh neznanca, ki bo obljubljal še kaj več kot le bodoče pňjateljstvo. Obeta se vam zelo prijetno doživetje v dvoje, ki se ga boste še dolgo spominjali. On: Uspelo vam bo narediti kompromis med vašimi in partnerkinimi željami in vse se bo kar naenkrat postavilo na svoje mesto. Težave iz preteklosti bodo povsem pozabljene, zato kar brez skrbi. Ona: Ne čakajte, ampak takoj izkoristite priložnost, ki $e bo ponudila. Kdo ve, kdaj fo ste ponovno v takšni situacijii Je že res, da skoraj ne morele verjeti, da se je to zgodilo, a je še najbolje, da se enostavno spri. jaznite. On: Vse boste postavili m kocko in čakali, kako si lotna zadeva razvila. V resnici pa bo to le zunanja fasada za nekaj veliko večjega. Poskusite se obvladati in stvar vsaj še nekaj časa pustiti v tajnosti Ona: V ljubezenskih zadevah boste ravnali nadvse iskreno, kar se vam bo tudi pošteno obrestovalo. Pridobili si boste naklonjenost prijatelja, za katerega si že dolgo časa prizadevate, da bi postal tudi kaj več. On: Končno boste uspeli dokončati nalogo, ki ste si jo na-loždi že pred tedni, tako da boste imeli več kot dober razlog za praznovanje. Pri tem pa nikakor ne pozabite na tiste, ki so vam pomagali Ona: S poslovnimi p se boste dogovorili o p nostih nekega posla, ki vam lahko prinese precejšnje dobičke. Bodite previdni, saj boste le tako uspeli zagotoviti takšne pc goje, kot jih pričakujete. On: Prej ko boste opravili z neprijetnimi zadevami, prej se vam bo odvalil kamen s srca. Ko se boste zadev lotili konkretno, boste kaj hitro spoznali, (L vam vse skupaj niti ni tako nad- Ona: Obeta se vam dobitek, seveda pod pogojem, če se boste pravilno odločih. Pohitite, saj je odlašanje najslabša rešitev. Prava škoda bi bilo zamuditi takšno priložnost, še posebej zdaj, ko jo nadvse potrebujete. On: Ne pustite se zbegati zaradi govoric, ki ste jih izvedeh od nekoga, za katerega ne veste, ali mu lahko povsem zaupate. Raje o zadevi povprašajte partnerko, ki vam ne bo ničesar skrivala Ona: Pazite se nenavadnega presenečenja na dveh nogah in nikar ne pustite, da bi odšlo kar mimo vas. Te napake si ne bi nikoli odpustili, saj imate odlično priložnost, da si konino uredite zasebno življenje. Orv Dobili boste nekaj dobrih priložnosti na poslovnem področju, zato je še najbolje, da se povsem posvetite delu in vsaj za nekaj časa pozabite na ljubezenske avanture, ki so vam zadnje čase vzele kar preveč ta- Ona: Šele kar ste začeh živeti malo bolj razposajeno in se bolj gibati v družbi, ste spoznal, kaj ste doslej zamujali. S prijateljico boste naredili račun brez krčmarja, a se boste le uspeh' izvleči iz neprijetne situacije. On: Tudi sami se boste po-čutiti več kot odlično, ko boste ugotovili, da ste nekomu nare dili veliko uslugo. Proti koncu tedna se boste prepustih veseU družbi, ki kar ne bo nehala s praznovanjem prijetnega dogod- Ona: Teden bo minil zelo pestro, saj boste dobili novega prijatelja, ki vas bo kar precej (asa spravljal v dobro voljo. Vendar mu nikar preveč ne zaupajte, saj se lahko zgodi, da boste na koncu razočarani On: Med tednom boste izvedeli o izredni možnosti na poslovnem področju, ki stega zadnje čase kar zanemarjali Posel bo kot ustvarjen za vas, saj bodo prišle do izraza vate specifične poslovne sposobno- Nagradni razpis 1. nagrada: 2 vstopnici za obisk savne v Termah Rogaška Slatina 2. nagrada: 2 vstopnici za obisk bazena v Termah Rogaška Slatina 3. nagrada: 3-krat po 1 vstopnica za triurno kopanje v Termah Rogaška Slatina Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do četrtka, 23. septembra 2004. Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 2. septembra. Prispelo je 1012 rešitev. Rešitev nagradne križanke iz št. 35 Vodoravno: ASPIRATOR, PLETENICA, LISA, GRED, MAKULU, ANI, PRESTOVA, IROKIN, ŠIMPANZ, AJAK, TA, EB, OLT, TLA, OSEL, NOSUAVKA, SEV, ILO, LONGETA, COPRUAN, OUNIK, AVIATIK, ERIE, MR, LIAM, SLAP, PEČ, STO, ČIPKA, STRN, METLA, LONČARUA, IS, ANGORKA, OČAK, STAŽ, ASJA, TAKT, LAM, LOKE, OTAVA, EVA, VODOPIVEC, ROKAV, CI. Geslo: Adamas Žalec. Izid žrebanja: 1. nagrado: darilni bon Adamasa v vrednosti 5.000 SIT prejme: Nataša Kukec, Trg celjskih knezov 7, Celje. 2. nagrado: darilni bon Adamasa v vrednosti 3.000 SIT prejme: Marjeta Orlčnik, Nova Cerkev 113, 3203 Nova Cerkev. 3. nagrado: darilni bon Adamasa v vrednosti 1.000 SIT prejmejo: Breda Turnšek, Polzela 210,3313 Polzela, Franci Kadivnik, Prežihova 3,3310 Žalec in Andrejka Pušnik, Lože 10,3272 Rimske Toplice. Vsem izžrebanim iskreno čestitamo! Nagrade bomo srečnim izžrebancem poslali po pošti. j» p ~|5T~ Davčna številka: _ Ona: Zadeve na poslovnem področju se bodo razvijale tako, kot ste pred kratkim predvidevali, zato boste povsem pripravljeni na poteze konkurentov. Finance bodo malo zamujale, a bodo prišle še pravoča- On: RazveseUli se boste starega prijatelja, ki vas bo ponovno vpeljal i> nekdanjo družbo, ki ste jo že pošteno pogrešali. Nikar se ne obirajte, zagrabite ponujeno priložnost - ne bo vam Ona: S partnerjem bostapred pomembno čustveno odločitvijo, ki bo v veliki meri odloůM o vajini skupni prihodnosti-Naj vas ne bo nikar strah, saj boste na koncu naredili natanko tako, kot pa je bilo potrdi-no. On: Spoznali boste prijetno neznanko, s katero boste preživeli vikend poln nežnosti in romantike. Vse bo šlo tako hitro in na nek način nepričakovano, da se boste povsem Prř pustili teku dogodkov. Ona: Srčnega izvoljenca boste razvajali dobesedno na vsakem koraku, kar vam bo znal pošteno vračati. Pred vami je obdobje, ko boste večino energije posvetih predvsem ljubezenskim načrtom, ki niso majh- Orv Finančne tegobe se bodo začele počasi umikati veliko boljšim časom, kar bo predvsem posledica vaše marljive delavnosti. Časa za ljubezen bo bolj malo, vendar vas to ne bo kdo ve kako skrbelo. Ona: Odločili se boste za p* cej tvegano poslovno odločitM vendar boste imeU tudi tokr® srečo na svoji strani. Tako-f vam bodo odprle tudi tiste motnosti, ki so bile doslej za Vs nedosegljive. On: Obeta se prijeten teden' ki vam bo v prihodnosti še v* liko pomenil. Tudi na pošlov-nem področje se vam obetap'* cejšen vzpon, ki bo pošteno dm nil vaš ugled med sod težave. (YOKO) VODNIK Kinematografi si pridržujejo pravico do sprememba programa. Terminal 1?.30. 15.10,18.00,20.40.23.20 Fahrenheit 9/11 13.00. 15.50,18.20, 20.50,23.30 Trojčíce iz Ballevilla 11.00. 14.00. 16.00. 18.30. 20.30.22.30 Kralj Arthur 14.40. 17.40. 20.20. 23.00 Kravja farma 11.20.13.30.15.20,17.10 Stepfordske žanske 19.00,21.20 (v sredo odpade). 23.20 Bournova premoč 21.00 Ubila bom Billa 2 14.20.17.20, 20.10,23.10 Shrek 2 J2JHL 15.00.17.00 Kdo se boji Jerryja Springerja 19.20 Hellboy 21.10. 23.40 Garfield 1L4Q. 16.20 Moja mala navihanka 19.10 (v petek odpade). 21.30.23.50 \KOLOSEJ 13.10.15.50,18.30.21.10,23.50 Cukrček 1240. 14.50.17.00.19.10, 21.20.23.30 Fahrenheit 9/11 13.30.16.10.18.50.21.30.00.10 Poletje v zlati dolini 12.10 14.20. 16.30.18.40. 21.00.23.10 ' Kravi« farma 12.20. 14.00. 15.40, 17.20 Ubila bom Billa 2 19.00. 21.50 LEGENDA: predstave so vsak dan predstave so v petek in soboto iiicTrojM)! ČETRTEK in NEDELJA 20.00 Kako tem ubil svojega očeta PETEK in SOBOTA 18.00 Kako sem ubil svojega očeta 20.00 Morilci sure gospe SREDA 20 00 Kan Parit PETEK in NEDELJA 19.00 Shrek 2 21.00 Moja ČETRTEK ) Privlačna soseda 20.30 Kralj Arthur PETEK 18.00 in 23.00 Privlačna soseda 20.30 Kralj Arthur mala dvorana 19.00 in 21.30 Sanjači SOBOTA 1 Kralj Arthur 20.30 Privlačna soseda 22.45 Sanjači mala dvorana —J Sanjači 21.15 Kralj Arthur NEDELJA 18.00 Privlačna soseda 20.30 Kralj Arthur mala dvorana 17.00 Spirit - divji žrebec 20.00 Sanjači PONEDELJEK 18.00 in 20.30 Privlačna soseda mala dvorana 20.00 Zaljubljeni v film: Sanjači TOREK 18.00 in 20.30 pred slovenskim štartom: Bournova premoč mala dvorana : 20.00 Zaljubljeni v film: Sanjači SREDA 18 00 in 20.30 pred slovenskim štartom Od deklice do bejbe 10.30 in 17.30 MNZ Celje Demonstracija obrtnika: krojač Franjo Podbregar 19.00 Levstikova soba knjižnice Besednice predstavitev romana Na slovenskem hriba celjskega avtorja Zvonka Perliča Furmanski dnevi na Stranicah Na športnem igrišču PETEK 19.00 Otvoritev 19.30 Na Stranicah se igra in poje -srečanje ljudskih pevcev in SOBOTA 15.00 Povorka koiljskih vpreg 15.00 Prihod tovornjakov 17.00 Šoferska maša 18.00 Blagoslov tovornjakov 20.00 Šofersko srečanje in veselica z ansamblom Hlapci NEDELJA 10.00 Sveta maša z blagoslovom nove strehe na cerkvi 12.00 Srečanje župljanov 13.00 Kulturni program domačih ustvarjalcev Redrii mesečni sejem 18.00 Stari trg Slovenske Konjice Entente Florale predstavitev slovenskih in evropskih cvetličnih mest s kulturnim programom 19.30 Kulturni center Uško_ Rade Šerbedžija in Livio Morosin Band končen 20.00 Dom II. slovenskega tabora, Žalec________ Koncert Janeza Škofa s skupino Čompe Razstave MNZ Celje - občasni razstavni prostori: razstava Štajerska v borbi - Ostrožno 1954, do 14. 10. Galerija Volk: likovna dela VI. Poletne likovne kolonije Mravljica z naslovom Lepote Šmartinskega jezera ter Šmartnega v Rožni dolini, do 30.9. Galerija sodobne umetnosti Celje: Dvojno preverjanje - ponovno upodabljanje prostora v fotografiji: drugi prostor, vzporedne zgodovine, do 15.10. Savinov Likovni salon Žalec: razstava likovnih del Emila Tomaia - Tho-masa, do 23. 9. Galerija Mozaik: razstava umetniških del 12. Mozaikové slikarsko-kipar-ske kolonije Male Braslovče 2004, do 30. 9. Galerija likovnih del mladih Stari grad Celje: razstava likovnih del Ana-stasije Žoharove iz Sibirije; razstava Grafik učencev Izostudia Ulej iz Moskve; razstava nagrajenih fotografij ruskih otrok razpisa Hiše miru, do 28.9. Projektna pisarna Celje, zdravo mesto: fotografska razstava Darje Gr-dina Štirje letni časi, do 30.9. Elektro Celje v sodelovanju z Galerijo Dan: razstava ljubiteljskih ustvarjalcev. do 8.10. Stalnice ŠKMŠ vadba tenzegiitete (četrtek ob 19.00 vP2) 9.00 Športni center Žalec Praznik MO Velenje Regijsko srečanje veteranskih i^HKSÏSSBE^HHH organizacij 9.00 in 16.00 Depo muzeja Velenje na Starem jašku 10.00 Center Celja, na zvezdi Dan odprtega radia SO-letnica Radia Celje Dnevi evropske kulturne dediščine dnevi odprtih vrat konservator-ske delavnice Muzeja Velenje 10.00 Stari trg Slovenske Konjice Entente Florale - cvetje Evrope predstavitev floristov in razstava cvetja, tradicionalna naznanitev vinske trgatve, trgatev v Školskih vinogradih in zabava na Zlatem griču 17.00 Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija Dnevi evropske kulturne dediščine restavriranje fresk 19.30 SLG Celje 20.00 KLjUB T. Partljič: Moj ata, socialistični kulak predpremiera za abonma Torek večerni in izven The Pokerheads koncert slovenske ska -punk-swing atrakcije ■■^TTITXn^™ 10.45 Mestni park Žalec Promenádní koncert Godbe 18.00 MNZ Celje Slovenska zobozdravstvena odprtje nove stalne razstave 16.00 Stari trg Slovenske Konjice VI. mednarodni festival godb na pihala 19.00 Dom sv. Jožefa, Celje Vino in praznik predavanje mag. Antona Vodov-nika 19.30 Večnamenska dvorana Zreče Čaj za dve komedija 20.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Od 10.00 dalje pred Domom kulture Velenje Ariartove serenade 1. koncert Pihalnega kvarteta Ariart Etol Škofja vas in Špesov dom Vojnik: olja in akril na platno Eme Ferja-nič-Fric, do 30. 9. Galerija Borovo Celje: likovna dela Slavice Tesovnik, do 12.10. Gorenje - razstavišče: likovna dela Zdenka Huzjana. KD Slovenske Konjice: Iskanja 2003 KD Svoboda osvaja. Občina Slovenske Konjice: dela Edija Kanduta in Slovenke Bošnjak. Likovni salon Celje: razstava Blisk/ Flash, do 23. 9. Pokrajinski muzej Celje: Kuharca, avtorja mag. Vladimirja Šlibarja, do 31.10.; Odsevi davnine, do maja 2005. Zavod za zdravstveno varstvo Celje: slikarska dela Jožeta Svetine. KD Slovenske Konjice - velika avla: Vili Šuster fotografska razstava Les, Razstavni prostor Stari grad Slovenske Konjice: dela Edija Kanduta in Zvonka Pušnika. ZD Slovenske Konjice: olja Milana Lamovca-Didija. Salon pohištva Slovenske Konjice: razstavljajo člani društva konjiških likovnikov. Občina Slovenske Konjice: razstavljata Edi Kandut iz Oplotnice in Slovenka Bošnjak iz Loč. NLB Slovenske Konjice: razstavlja ZlatkoPrah. Poročna dvorana Slovenske Konjice: razstavlja Roman Ferlinc, mešana tehnika. Otroški muzej Hermanov brlog: razstava s Hermanom na etno potep, do 30. 12. i iriTERHET KRMRIM STFME ' STRIIETOM UR. CELJE Stanetova 17a, Celje (pri kinu Metropol) Delavnica za 3D-animacijo Blender pod vodstvom Matije Abrama/ Kiberpipa. Od petka do nedelje od 16.30 do 20.30 v Internet kavarni Stane. Prijave v kavarni do četrtka ali na tel: 031 32 44 00. Razstava Blisk & Flash, PC inštalacija in plakati, v sodelovanju z Likovnim salonom Celje, avtorica Linda Kovačević (Zagreb, Hrvaška) www. filter-slovenia org mHInski center^S V petek, 17. septembra, nora zabava ob 140-letnici Banke Celje. Začetek ob 21.00 v atriju MCC: nastopi plesnih skupin Capoeira, Air born crew in F.nergy break team ter zvezde večera Mi2. Zbiramo prijave za fotografsko delavnico: osnove klasične in digitalne fotografije, rdeča nit bo modna fotografija, zaključek pa foto session z modeli - 23., 24. in 25.9. Za oktober zbiramo prijave: jezikovne delavnice: kitajščina, španščina, italijanščina, portugalščina, nemščina, francoščina, angleščina, ruščina; realizacija tečajev je odvisna od prijav. 6-urna enodnevna delavnica trebušnega plesa. Ta teden je v MCC tečaj francoščine in photoshop delavnica. Rekreacij?: petek v športni dvorani pri OŠ Ob Dravinji: badminton: od 18.00 do 19.00, odbojka: od 19.00 do 20.00, košarka: od 20.00 do 21.00; petek na kegljišču KK Slovenske Konjice v gostišču Dom, kegljanje: od 19.30 do 21.00. ggsmou Stalnice: V soboto ob 16.00 uvodni sestanek ŽPZ Korina. Nove pevke zaže- V sredo ob 17.30 nadaljevalni tečaj italijanskega jezika. KINO: četrtek ob 20.30 - lahki film sobota ob 21.00 - stimulativni film Klub Stalnice: delavnice modnega oblikovanja oblek in nakita (ponedeljek od 13.00 do 15.00), gledališke delavnice (sreda ob 13.45), pomoč pri učenju (četrtek) Lokacija: Prostor (Kulturni dom Šentjur, vhod zadaj) Petek ob 21.30 Klubski večer Sobota ob 22.00 Techno party prireditve Celje Od 1. septembra vpis v likovne delavnice, začetne in nadaljevalne, pod vodstvom akademskega slikarja Dje-mala Djokoviča. Informacije na tel. 42 65 156. Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno- založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak četrtek. Ta številka je bila natisnjena v 14.026 izvodih. Cena izvoda je 350 tolarjev Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.300 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 31.000 tolarjev. Številka transakcijskega računa: 06000-0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Urednik fotografije: Gregor Katič Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: Minja Bajagič E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehnične-;a uredništva a.tednik@nt-rc.si ga ur tehnika.te RADIO CEUE Odgovorna urednica: Nataša Leskovšek Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881 E-mail: radio@nt-rc.si E-mail v studiu: info@radiocelje.com Milena Brečko-Poklič, Simona Brglez, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Organizacijski vodja: Franček Pungerčič Propaganda: Vojko Grabar, Zla tko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek Telefon: (03) 42 25 190 fax: (03) 54 41 032, (03) 54 43 511 Sprejem oglasov po elektronski pošti: agencija@nt-rc.si DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CELJE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 ŠENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890, 428-8892 ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 Tudi Celjani igrali tenis In smo ga dobili. Prvi pravi celjski teniški turnir pomem-bnežev, po angleško vipov-cev, kjer so manjkali samo tisti, ki pač niso dovolj pomembni. In pozor, naš fotograf Gregor Katič je na posebni dražbi odštel celih sto tisočakov za olimpijski dres Jolande Čeplak. Kdor zna, pač zna. IZTOK GARTNER Foto: GREGOR KATIČ Ker se Darko Žvižej, neutrudljivi ljubitelj šumenja domačih gozdov, dobro zaveda, da so celjske kegljavke izjemno postavne punce, nismo bili prav nič začudeni, da se je smukal okoli Ladislava Gobca, mojstra kegljev, kije med svojimi podiralkami nekoč našel celo svojo sedanjo ženo. Nov Cometov certifikat Naša najboljša atletinja na dolge proge Helena Javorník se je svojemu sponzorju Cometu iz Zreč za podporo zahvalila s fotografijo teka na 10 tisoč metrov v Atenah, kjer je osvojila 10. mesto. Priložila je tudi svojo štartno številko. »To bo zdaj še eden izmed certifikatov Cometa - dokaz, da tečemo na dolge proge!« je izjavil predsednik uprave Marjan Lorger ob prevzemu spominskega darila. MBP Tisti, ki veste, kako pametno dekle je Maša Ostmh, pred leti dobitnica kristalnega celjskega grba, dobro veste tudi to, da je treba tako pamet čuvati z leve in desne. Na levi z varno roko šerifa Roberta Mravljaka in na desni s finančnimi možgani Zdeneta Podlesnika. Vzdihi ob filmu o Siddharti V celjskem Koloseju je bila v torek premiera 101 minuto dolgega filma o največjem rokovskem koncertu slovenske skupine pri nas. Kako je 13. septembra 2003 izgledal koncert skupine Siddharta in kako so ta koncert pripravljali, si je na premieri ogledalo veliko število predvsem mladih gledalcev. Pred začetkom filma so imeli fantje iz skupine Siddharta veliko dela z dajanjem avtogramov. Ker se le-ti po določenem času na roki izbrišejo, so se nekateri odločili, da se jim Tomi podpiše kar na nahrbtnik. V filmu med drugim izvemo, da je bobnar Boštjan siten, če ne je in še nekaj drugih podrobnosti o fantih. Že na samem začetku filma je bilo v dvorani slišati navdušene vzdihe, ki so se nadaljevali tudi med filmom, ki je na koncu požel velik aplavz. Še prav posebej pa nov video spot, ki ga je v teh dneh moč videti tudi na številnih MTV postajah. SIMONA BRGLEZ Foto: GREGOR KATIČ por/^/nava STE BILI POŠKODOVANI V PROMETNI NEZGODI? ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? 080 t 3 14 11 S, Celje PLESKARSTVO FASADERSTVO 041 /651 056 in 03/490 0222 Si Mercator Ï Slovenska košarica Knjiga izbrana, poceni prebrana! V Slovenski košarici vam prvič omogočamo nakup izbrane slovenske mladinske literature. Tokrat smo za vas izbrali knjigo "Druščina iz šestega B", pisateljice Janje Vidmar, po neverjetni ceni 790,00 SIT. Ne zamudite izvrstne priložnosti za dobro najstniško branje! V znamenju soncć dežja in riža V Ipavčevi hiši v Šentjurju sta se 21. avgusta poro Laura Lajh in Primož Rauter, oba Šentjurčana, oba u zitetna diplomirana ekonomista. »Na poročni dan sva im la riž, sonce in dež, kar je dobra osnova za srečo, zdravji denar v prihodnosti,« je srečni dogodek na kratko o; nevesta Laura. Njuna zgodba se je začela pred enajstimi leti na špol nem igrišču v Šentjurju, ko so domači fantje igrali košarb dekleta pa so jih opazovala. Primož je hitro začutil Laurif poglede in tako se je začetek zgodbe nadaljeval v srednj šolska leta, v čas študija, zaposlitve ... Laura se še pravdi bro spominja prvega pravega zmenka. »Zgodil se je 20. a< gusta leta 1993, ko me je Primož povabil na večerjo v kita sko restavracijo sredi starega mestnega jedra v Ljubljaj Večer se je potem nadaljeval na ljubljanskem gradu, takr. se je zgodil tudi prvi poljub.« Zakaj se je Laura med mno co košarkarjev zagledala prav v Primoža? »Bil je visok men fant s sramežljivim pogledom,« je njen odgovor. Zaroka je bila 14. februarja lani v hotelu Habakuk na n riborskem Pohorju, z novico, da se bosta poročila, pa i svoje starše razveselila ob letošnjem novem letu. »Pod n voletno jelko sva jim poleg ostalih daril zavila sporočilce veselem dogodku. To so bile štiri kuvertice, v katerih so t lističi kot del sestavljanke. Ko so sestavili geslo, so lal^ prebrali: Poroka bo 21. avgusta 2004,« nam je zaupala La ra. Pred poroko sta se od samskega stanu poslovila z dekl čino oziroma fantovščino. Poročni dan se je začel tako, da so se svatje zbrali pri že nu in se potem odpravili iskat nevesto, poročni obred pas« začel ob petih popoldne v znameniti hiši skladateljev I pavi v Šentjurju. Za priči sta si izbrala svoji sestri: Primož Selen Laura Majo, prstana iz belega zlata pa jima je naredil nji prijatelj zlatar. Svati so ju po končanem obredu zasuli z žem, na poročni dan pa sta se ženin in nevesta vozila v stan fordu z letnico 1930, ki je last Rudija Ferleža. Ta avtomo ima še eno pomembno posebnost: v njem sta se na sv< poroko pripeljala tudi Primoževa stara starša. Poročno slavje s približno devetdesetimi gosti se je od jalo v šentjurskem hotelu Žonta in ženin je ob prihodu na prizorišče odprl šampanjec s sabljo. Slavje je trajalo vsel jutra, ko sta se ženin in nevesta odpravila k počitku v hol sko sobo. »Po naporni noči sva se zbudila šele v pozi Moja poroka popoldanskih urah - bila sva v devetih nebesih,« je Lat na Straneh orisala prvo zakonsko noč. Tri dni po poroki sta se Laura, ki je zaposlena v Aged Novega RS za regionalni razvoj (EPF Maribor) v Mariboru, in 1 tednika mož, ki dela v podjetju Container v Celju, odpravila na p del poročnega potovanja. Bila sta v Turčiji (Alanya) in medeni teden dni je kar prehitro minil. Drugi del poroči ga potovanja bo konec leta, »v igri« pa so štiri možno Mehika, Kuba, Kitajska in Avstralija. Bo v zakonu Rauter - Lajh zibelka kmalu zapela? »Z nai čajem bova še nekoliko počakala, saj zdaj želiva uživati najinih nežnih trenutkih sreče v novem domu, ki sva si uredila in ki ga zdaj še opremljava v mansardi v hiši m°i staršev,« je odgovorila Laura. MARJELA AGRl Foto: GREGOR KM1 AHACU -^HL^Lcu I °m"'i T" Pv^m ivjUov ' 03-746-6640 ^ Želite, da bi vašo prelomno življenjsko odločitev zabeležili na straneh Novega tednika? Morda pa bi priče, sorodniki ali prijatelji radi na ta način presenetili mladi par? Pokličite nas ali nam pišite! Naš naslov: Prešernova 19, Celje, e-mail: tednik@nt-rc.si ali telefon 4225-100.