Leto XXXVI Št. 43 Murska Sobota 30. okt. 1986 Cena 120 din NASLOV Slabša se prometna varnost Na sestanku predstavnikov svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pomurske in podravske regije v Lendavi je tekla beseda o stanju prometne varnosti v Pomurju. Prometna varnost na pomurskih cestah se je v devetih mesecih tega leta poslabšala v primerjavi z enakim obdobjem v lanskem letu. Več je prometnih nesreč, ki spadajo v skupino težjih. Takih prometnih nesreč je bilo 335, sicer pa je bilo še 500 manjših z lažjimi telesnimi poškodbami in manjšo materialno škodo. Stanje na naših cestah je torej dokaj kritično, če upoštevamo, da se približujejo zimski meseci, ko jih je običajno še več. Zaradi varnostnih pasov je manj najhujših namreč, kar pomeni, da so se le-ti izkazali tudi v praksi. Manj je tudi nesreč traktoristov, odkar morajo imeti varnostne kabine ali varnostne loke. Kaj so najpogostejši vzroki? Na prvem mestu je neprimerna hitrost, tik za tem je alkohol in nato izsiljevanje prednosti. Največ nesreč seveda povzročajo vozniki osebnih avtomobilov, teh je seveda tudi največ. Po najnovejših podatkih je v Pomurju nekaj nad 24 tisoč osebnih avtomobilov. Vse več je mladoletniških prestopkov. Milica je prijavila okoli 500 prestopkov sodniku za prekrške, tu pa se zadeve počasi rešujejo. Da bi se le-ti v prometu zmanjšali, je potrebno večje sodelovanje staršev, saj končno odgovarjajo za svoje otroke. V zadnjem času se v naši pokrajini srečujemo tudi s porastom pobegov s kraja prometne nesreče. Takih primerov je bilo doslej že prek 40. Ker gre za hujše prometne nesreče, bo potrebno še ostreje ukrepati. Vse preveč je voznikov, ki vozijo pod vplivom alkohola, pa tudi takih, ki vozijo brez dovoljenj. Občinski sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pripravljajo skupaj z delavci milice vsako leto posebne programe vzgoje za učence osnovnih šol, žal pa prometna vzgoja še ni dobila mesta v srednjih šolah. Večja bo morala biti tudi povezava svetov s komiteji za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito v krajevnih skupnostih. Za večjo prometno varnost pa bodo navsezadnje morali poskrbeti tudi mladinske organizacije in starši. Prevelik davek zahtevajo naše ceste, da bi se do tega obnašali neodgovorno. 15 mrtvih doslej in ogromna materialna škoda sta samo delni opozorili na problem, ki postaja čedalje bolj pereč, na problem, ki mu pravimo prometna varnost. Jani D. VARNOST PRED POŽAROM JE PRISPEVEK H GOSPODARSKI MOČ! IN BLAGOSTANJU Milan Utroša o pomurskih stavkah v letu 1986 Začelo se je v Ljutomeru v delovni organizaciji Servis, se nadaljevalo v Tehno-stroju, sledila je Avtoradgona, nato Agroservis pa Gradbeništvo Pomurje, Pomurski tisk, Platana, Primatov tozd in Indip v Lendavi. Kdo koga izsiljuje in kaj je izsiljeno, se sprašuje predsednik medobčinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Pomurja Milan Utroša. Pogovor z njim objavljamo na 4. strani! OB 31. OKTOBRU - SVETOVNEM DNEVU VARČEVANJA Prava poteza v pravem trenutku! Taka misel se nehote utrne ob pogledu na plakat ob letošnjem svetovnem dnevu varčevanja. Velika šahovnica s figurami, trije golobi in v ozadju zasenčena slika zemeljske oble na dovolj nazoren način vsepovsod opozarjajo na osnovno sporočilo praznika. Dan varčevanja lahko tesno povežemo s prizadevanji za dosego miru, šahovnica pa da jasno vedeti, kako je v današnjem času, polnem nasprotij, še kako pomembno vleči najboljše poteze. S stališča občana in tudi bančne ustanove je torej bistvenega pomena, da morajo vse poteze, predvsem pa finančne odločitve, vleči v pravem trenutku in na pravilen način. Prav ugodno finan- Krizantema za žive Pojutrišnja sobota je dan mrtvih. I/ zbranem spominjanju naj bi tega dne zaživeli z našimi pokojnimi — sorodniki, prijatelji in tudi z vsemi za svobodo tako ali drugače žrtvovanimi. Družbena pozornost velja tem; zveza borcev, mladina in socialistična zveza so tudi to teto pripravili žalne slavnosti ob grobovih in znamenjih, ki jih praviloma krasijo in zanje skrbijo šolarji. Kako pa je z našimi, zasebnimi grobovi? Od kraja do kraja so ti ari z ograjo označene plodne pomurske zemlje različno obdelani; bogato rodijo cvetje, med katerim se skriva zaznamek nekega življenja, drugod se bahavo šopiri bolj ali manj plemenit kamen, velik in širok, ponekod obdelan tako, da bi bil za bivanje živega dovolj velik, pokojniku pa ne da »dihati«. Od kraja do kraja, od krajevne skupnosti do krajevne skupnosti je ta tiha njiva drugače obravnavana. So primeri, ko jo obdelajo le enkrat v letu, drugod je skrbno negovana tudi v tistih delih, ki niso nikogaršnji — ograja skrbno obrezana ali pobarvana, če je iz kovine ali lesa, trava je pokošena večkrat v letu in potke so urejene. Tako grobišče govori po svoje o vodstvu krajevne skupnosti, o razmerah v njej in o ljudeh, ki se tod zbirajo v ža-Tostnih, celo usodnih trenutkih. Ko se približa 1. november, tihe njive oživijo z ljudmi, ki mrzlično begajo po peščenih potkah, nosijo zemljo in sadike. Od lanskega novembra so odganjati misel, da bi bito dobro pogledati na »naš« grob. Zdaj ni časa, bomo enkrat drugič! Čas je prehitro poteke! zato se zdaj mudi. Ne zaradi groba in pokojnika v njem, zaradi ljudi. Kaj bodo vendar rekli, če ne bo dovolj voščenih plamenčkov, če ne bodo rože najdražje! Kljub cenam se nam denarnice odpirajo in denar kopni, nad pokojnikom pa se kopiči naš napuh, naše postavljaštvo — naše pomanjkanje srčne kulture. Kakor da smo zgubili občutek za pravo mero, kaj je resnično lepo, kaj je tisto, kar nas še povezuje z umrlim. Je to skromno cvetje z migljajočimi iučkami ali pa je to gomila granita, obložena kot TEHNIČNA BAZA TUDI V POMURJU V okviru praznovanja 40-letni-ce AMZ Slovenije in AMD Štefan Kovač Murska Sobota ter praznika soboške občine so v soboto v Murski Soboti odprli tehnično bazo AMZ Slovenije, ki je ena izmed zadnjih v Sloveniji. Na slavnostni otvoritvi je številne udeležence pozdravil predsednik AMD Štefan Kovač Murska Sobota Geza Farkaš ter izrazil zadovoljstvo nad pomembno pridobitvijo za pokrajino ob Mu- prodajna miza cvetličarja. Od silne množice sveč se suši cvetje in tudi vnema se. Ni pomembno, pomembno je da nas in našo »žrtev« vidijo ljudje, kajti po tem bodo soditi nas. Naj se vidi, da cenimo naše pokojne! Kaj pa žive? So biti pokojni ob nas srečni? Smo žrtvovati sebe, da bi bilo njim lepo, ko so še živeti? tn končno, komu in kaj dokazuje gomila potrošenega denarja ? Mar nas ne moti v nemem pogovoru s pokojnim? AH ob kičasti bleščavi še vidimo podobo tistih, ki jim je namenjen ta dan? Zadnji oktober je svetovni dan varčevanja, že naslednji dan je dan mrtvih. To naključje bi nam moralo veliko povedati. Med drugim tudi to, da postavljaš ko razmetavanje denarja našega spomina na pokojne ne krepi, poveča kvečjemu zavist ri. O razvoju, delovanju in uspehih ter prizadevanjih AMZ pa je govoril predsednik predsedstva AMZ Slovenije Franc Kostrevc. Med drugim je povedal, da je v AMZ vključenih 89 AMD s 110.000 Člani, ki predstavljajo močno organizacijsko, strokovno in materialno bazo. Med delovanjem so izšolali nad 450.000 voznikov motornih vozil, organizirali prek 3.500 športnih prireditev od republiških do svetovnih prvenstev, slovenski športniki pa osvajajo največ prvih mest na državnih prvenstvih. Služba po-moč-informacije, ki je bila kot prva v Sloveniji ustanovljena leta 1959, se je do danes močno kadrovsko in materialno okrepila, 150 zaposlenih v tej dejavnosti pa letno opravi 250.000 raznih storitev motoriziranim voznikom na cestah ali v bazah. S prvim julijem letos pa je tudi začela delovati helikopterska služba za reše tistih, ki si razsipništva ne morejo privoščiti, tn ker smo na začetku tega pisanja omenjati različnost v urejenosti grobišč, ker vemo, da na mnogih še ni primerne mrtvašnice, ograje, vodovoda, odlagališča smeti..., predlagamo posnemanje tistih krajevnih skupnosti, ki priporočajo krajanom za grobove skromne šopke, denar, ki bi ga sicer porabili za vence in drugo že kar odvečno »kičenje«, pa odstopijo za prej omenjene naložbe. Potem so še druge možnosti, da v spomin na pokojne podarimo manjše ali večje vsote: za dograditev kirurgije, za zdravljenje rakastih, za lačne ... Da, koliko hrane, koliko zdravil bi lahko kupiti za nesmiselno potrošen denar, pa bi bili naši grobovi kljub temu lepo okrašeni, spomin na pokojnike pa neobremenjen. Naj bo to pisanje krizantema za žive! vanje najtežje ponesrečenih oseb. Tehnična baza v Murski Soboti, urejena je bila z adaptacijo in nadzidavo prostorov AMD Štefan Kovač Murska Sobota, je že čno stanje v združenem delu in pi novnih pogojev za mirno in lepo Kljub težavnim gospodarskim razmeram, ko je zaznati tudi padec standarda občanov, je njihov vloženi denar v bankah porasel znatno več, kot so predvidevali. To pa je gotovo dober pokazatelj nekakšne varčevalne kulture ljudi, ki se ne kaže le v denarju, ampak tudi v drugih oblikah prihrankov. Naj samo spomnimo na prizadevanja po varčevanju z električno energijo, raznim materialom in drugim, kar vse na določen način prispeva k večji blaginji naše družbe. Vsota sredstev občanov pri Pomurski banki nas kaj hitro prepriča o tem. Na začetku prejšnjega meseca so namreč našteli rast dinarskih prihrankov za 2 milijardi 372 milijonov dinarjev, devizna sredstva pa so se v istem obdobju povečala za 8 milijard 435 milijonov dinarjev. To pomeni, da so fizično porasla dinarska sredstva za 31, devizna pa za 55 odstotkov, pri čemer je treba upoštevati paHec Priprave na Festival bratstva in enotnosti Organizacijski odbor se je prvič sestal že prejšnje leto, to jesen pa so začeli s konkretnimi pripravami na festival bratstva in enotnosti, ki bo maja prihodnje leto v Gornji Radgoni. Obmejno mesto Gornja Radgona bo tako že drugič gostitelj okrog 700 udeležencev iz vse Jugoslavije. Pododbori, ki so že ustanovljeni, so že preskrbeli prenočišča v dijaških domovih v Radencih, Murski Soboti in Rakičanu ter seveda v hotelih Grozd in Radin. Ker imajo v radgonski občini sposobne strokovnjake, bodo sami naredili osnutek festivalskega znaka, ki bo na priponkah, mapah, zastavicah in podobnem materialu. Tačas zbirajo najprimernejše kandidate za vodnike. Seveda je najpomembnejša in najtežja naloga zbiranje finančnih sredstev, kajti predračunska cena celotne organizacije festivala, ki bo prihodnje leto prav gotovo največja manifestacija v Sloveniji, je okrog 300 milijonov dinarjev. Vlado Klemenčič v Moravskih Toplicah Aktualna vprašanja družbeno-gospodarskih in političnih razmer v republiki in državi — to je delovni naslov pogovora z nosilci samoupravnih in družbenopolitičnih funkcij v delovni organizaciji Mura minulo soboto v Moravskih Toplicah. Sodil je sicer v okvir celodnevnega seminarja, usmerjal in vodil pa ga je Vlado Klemenčič, član predsedstva centralnega komiteja ZKS. Udeleženci seminarja, ki ga je organizirala Mura, so poslušali še predavanja o družbeni lastnini, problematiki upravljanja v združenem delu, metodah delovanja subjektivnih sil in aktualnih vprašanjih gospodarjenja v Muri, načrtu za leto 1987, izvoznih prizadevanjih ter nalogah, ki jih ima v razvojni strategiji te pokrajine eden od najpomembnejših gospodarskih nosilcev razvoja. B. Ž. Slovenski psihologi v Radencih Čez 200 psihologov iz vse Slovenije se je za štiri dni, od 22. do 25. oktobra, zbralo na 15. posvetovanju v Radencih, da bi miselno in izkustveno razčlenili nekatera aktualna vprašanja iz psihološke diagnostike in prognostike. Vsekakor pa je bila najbolj zanimiva in izzivalna okrogla miza o vedenju in doživljanju ljudi med naravnimi in tehnološkimi nesrečami, ki jo je vodil dr. Marko Polič. Da ne gre pri tem zgolj za fizična, ampak družbena odzivanja na dogodke, da raziskave kažejo, kako sploh ni toliko panike, in da so nekatera razmišljanja. naj bi do posameznih odločitev prihajalo z referendumom — vsa ta in podobna vprašanja so se zvrstila za okroglo mizo. Nadaljevali so jih razčlenjevati v posameznih sekcijah, šestih, recimo šolski, medicinski, industrijski, športni in drugih, posvetovanje pa zaokrožili z občnim zborom in razpravo o stanovskih problemih. B. Ž. začela z delom, zaposlovala pa bo pet novih delavcev, ki bodo v dveh izmenah prevažali poškodovana vozila, popravljali motorna vozila na cesti, testirali motorje, podvozja in zavore avto i občanih pa je tudi eden od os-življenje. vrednosti dinarja v primerjavi s tujimi valutami. Sicer pa so se sredstva občanov skupno povečala za 10 milijard 807 milijonov dinarjev oziroma indeksno za 47 odstotkov. Po teh izračunih imajo občani v Pomurski banki 33 milijard 980 milijonov dinarjev. Letos je napredovalo tudi varčevanje v pomurskem združenem delu. To je vložilo za 20 milijard 27 milijonov dinarjev več sredstev, v indeksu za 41 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Tako ima združeno delo v Pomurski banki 68 milijard 894 milijonov dinarjev. Sredstva občanov pa so se povečala skoraj enkrat bolj kot sredstva združenega dela. Zato bo treba v prihodnje v naših delovnih organizacijah nameniti znatno več pozornosti varčevanju. Ne pravimo zaman: Zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača! Milan JERŠE mobila, hkrati pa tudi opravljali preventivne tehnične preglede, uravnovešenje koles, montažo gum in druga manjša popravila. Objekt pa je zasnovan tako, da bo mogoče v prihodnosti z manjšo dograditvijo organizirati tudi tehnične preglede za osebna vozila, s čimer bi zagotovili rentabilnost poslovanja. Na slovesni otvoritvi tehnične baze v Murski Soboti so pripravili tudi krajši kulturni program, v katerem so sodelovali pevski zbor OŠ Edvarda Kardelja iz Murske Sobote in folklorna skupina OŠ 17. oktober iz Beltinec. Tehnično bazo pa je odprl predsednik skupščine AMZ Slovenije Stanko Krapež. Pa še to! V petek, 31. oktobra, od 7. do 17. ure bodo v tehnični bazi v Murski Soboti brezplačni preventivni tehnični pregledi osebnih vozil za vse člane. Feri Maučec aktualno doma in po svetu Iz ZDA so pregnali 55 sovjetskih diplomatov — povračilni ukrep ZSSR: pet ameriških diplomatov iz Moskve in Leningrada, mora do L novembra zapustiti' Sovjetsko zvezo, osebje obeh diplomatsko konzularnih predstavništev pa ne sme prekoračiti števila tega osebja diplomatsko konzularnih predstavništev SZ v ZDA. Takšna »izravnava« je pripeljala do tega, da si morajo sedaj ameriški diplomati v SZ sami kuhati kavo, pomivati posodo in čistiti prostore. Na sliki je britanski veleposlanik v Damasku, Roger Tomkvs, ki z ženo Margaret pripravlja kovčke za odhod iz Sirije, ki je po mnenju Britancev zapletena v bombni napad na izraelsko letalo. Eureka ni klub prostovoljcev Trenutno smo v svetu in doma izpostavljeni dvema očitkoma. Zahodni časopisi dokazujejo in zatrjujejo, da zmanjšujemo gospodarske stike z Zahodom in da vztrajno drsimo prek trgovanja v vzhodnoevropske vode. Doma pa očitajo našim politikom, predvsem pa znanstvenikom, da se niso pravočasno vključili v zahodnoevropski načrt spodbuje-vanja raziskovanja — Eureka. Za oba očitka lahko uporabimo predznak polresnica. Evropska gospodarska skupnost se zapira, določa natančne kvote za izvoz blaga in tudi višino cene. Pripravljajo se celo na uvedbo vstopnih vizumov. Torej, ne da nočemo sodelovati, temveč ne moremo, in tega na Zahodu ne povedo. O Eureki pa naslednje: pred nedavnim je nemški zunanji minister izjavil skupini novinarjev, da iščejo pota, kako bi Jugoslavijo vključili v dolgoročni načrt raziskovanj, ker je Eureka zaprt klub, omejen zgolj na evropske meščanske države. Eureka je na ta način dobila vsa obeležja družbene ureditve. Znanost in -raziskovanja naj ostaneta v Ob koncu leta manj dolga Letos bomo poleg odplačevanja obresti tudi močno zmanjšali absolutni znesek zunanjega dolga, je med sinočnjim pogovorom na beograjski televiziji poudaril predsednik zveznega izvršnega sveta Branko Mikulič. Kljub hudim.težavam v prvem polletju bomo imeli ob koncu leta pozitivno plačilno bilanco, izvoz je začel naraščati. Nikakor pa ne smemo biti zadovoljni z denarno in kreditno politiko, je menil Branko Mikulič, kajti z junijskimi in julijskimi ukrepi naj bi s sredstvi iz primarne emisije pospešili izvoz in povečali kmetijsko proizvodnjo. Proti tudi w v Ženevi Delegacija južnoafriškega režima je bila suspendirana s 25. mednarodne konference Rdečega križa. To se je zgodilo po ostrem političnem spopadu med skupino delegacij iz Afrike, ki so odločno zahtevale odstranitev odposlancev režima apartheida, in večino zahodnih delegacij, ki so se temu upirale dva dni, vse od začetka konference. Z južno Afriko so v dvodnevnem političnem in proceduralnem spopadu okoli tega važnega političnega vprašanja, ki ima globoke humanitarne posledice, potegnile več ali manj vse zahodne države. Najbolj ofenzivni sta bili delegaciji ZDA in Nizozemske. Zahodni branilci Pretorie so trdili, da statut Rdečega križa ne dopušča suspenz države podpisnice ženevskih konvencij. Na konferenci je ostala delegacija društva Rdečega križa Južne Afrike, saj so afriške države svojo akcijo usmerile samo proti vladnim odposlancem iz Pretorie, obenem pa so pozitivno ocenile človekoljubna prizadevanja južnoafriškega društva Rdečega križa. mejah zahodnoevropskega kapitalizma To je drugi del resnice. Ničkoliko-krat smo že rekli, da nas bo rešil precejšnjih gospodarskih zagat predvsem izvoz na zahodna, konvertibilna tržišča. Poleg tega ponavljamo že nekaj let, da moramo posodobiti tehnologijo. Kje drugje naj jo dobimo, kot na .Zahodu. Zakaj naj bi se potem zapirali in obračali na Vzhod. Prisluhniti je potrebno izrazoslovju izvedencev v Evropski gospodarski skupnosti. Ko so Jugoslovani predlagali, da naj bi nam omogočili vključevanje v Eureko, so odgovorili, da se evropski parlament zavzema za sprostitev prenosa tehnologije in za širši vstop zunanjih partnerjev v programe, med katerimi so mnogi zaprti. Ostanimo samo pri treh pojmih — zavzemanje, sprostitev in zaprtost programov. Morda se zavzema za sodelovanje trenutni sogo- Neznanke V zadnjih dneh se v Mozambiku krepijo mnenja, da letalo predsednika Samora Machela pred 14 dnevi ponoči ni treščilo na tla na južnoafriškem ozemlju zaradi nesreče, kakor je bilo slišati še pred kakšnim dnevom. Takrat so namreč maputske letališke oblasti potrdile domnevo Južne Afrike in njenih strokovnjakov, da je bila smrt predsednika Machela in članov delegacije posledica nesreče. Za zdaj še ni nobenih strokovnih mnenj o vzrokih nesreče, v Južni Afriki pa so povedali, da bodo do nadaljnjega zadržali črno skrinjico, ki so jo našli na kraju nesreče. Verjetno do takrat, ko bodo končali preiskavo pri kraju Neils-prut, blizu katerega se je zrušilo POHVALA JUGOSLAVIJI Jugoslavija kot večnarodnostna država s federalno ureditvijo je s priznanjem vseh pravic narodnostnim manjšinam okrepila enotnost in varnost in pospešila svoj razvoj. Tako se začenja poglavje o narodnostnih manjšinah v Jugoslaviji v knjigi Sverovna inciklopedija manjšin francoskega filozofa in enciklopedista Rogera Čaratinija. Caratinijeva knjiga z naslovom Moč šibkih, ki je pred kratkim izšla pri znani francoski založbi Larousse, je zbudila veliko pozornost javnosti. Avtor poudarja, da je Jugoslavija na prvem mestu med evropskimi državami, kar zadeva razvitost in učinkovitost zakonodaje na področju narodnostnih manjšin, in pristavlja, da so v Jugoslaviji »protiustavne vse dejavnosti, katerih cilj je propagirati ali povzročati neenakost med manjšinami, enako pa velja tudi za podžiganje etnične, jezikovne ali verske nestrpnosti«. V Jugoslaviji je mogoče »našteti 18 glavnih narodnosti, če ne upoštevamo manjših narodnostnih skupnosti«. Vse imajo svoje osnovne šole, časopise, radijski in televizijski program. Vsi spoštujejo njihove verske pravice, imajo pa tudi izvoljene predstavnike v političnih organih območij, kjer živijo. Tudi Vatikan v težavah Finančni primanjkljaj Svete stolice se je povzpel na 65 milijard lir. Tako so najprej objavili v Vatikanu po tridnevnem sestanku 15 kardinalov, ki jim je papež dal nalogo, da ugotovijo finančno stanje vatikanske blagajne, v kateri je že nekaj let zapored negativna bilanca. Podatki o finančnem stanju Vatikana se nanašajo na lansko leto. Napovedi za to leto so še bolj negativne: pričakovati je, da se bo primanjkljaj povzpel na 79 milijard lir. Stanje vatikanske blagajne, ki so ga kardinali ocenili kot »na moč skrb vzbujajoče«, je rezultat velikih izdatkov, ki so v lanskem letu dosegli 140 milijard lir, dohodka pa je bilo komaj 74 milijard. Del tako visokega primanjkljaja je posledica obveznosti za vzdrževanje številnega osebja: 2281 uslužbencev in 925 upokojencev, pa tudi številnih potovanj papeža Janeza Pavla 11. po svetu. vornik z jugoslovansko delegacijo, končna odločitev pa je vendar odvisna od skupnega dogovora znotraj zahodnoevropskih držav. Sprostitev nam lepo pove, da marsikateri program še ni odprt ali sproščen. To potrjuje tudi njihovo priznanje, da so mnogi programi zaprti oziroma za zunanje sodelavce nedostopni. Sami govorijo o mnogih programih. Ne samo slovensko, temveč vse jugoslovansko gospodarstvo je pred resno odločitvijo o posodabljanju tehnologije. Dosedanje izkušnje so bile porazne, saj so nam dali le tisto tehnologijo, ki je sami niso več potrebovali, oziroma, ki je onesnaževala okolje. Z zastarelimi programi ni mogoče prodreti na zahtevna tržišča. Kritika našim raziskovalcem in znanstvenikom, da niso storili ničesar za posodobitev tehnologije, ni vedno na mestu. Ni si enostavno izmisliti najsodobnejšo tehnologijo v srednje razviti industrijski deželi. In drugo, raziskovalcem so menežerji in odtujeni centri politične moči zapirali usta, in če so že govorili, jih niso poslušali. Zato je nujno urediti te odnose doma, nato pa prodreti v svet in si zagotoviti sodelovanje. o nesreči letalo s 43 potniki in člani posadke. Zeleni za Kohlov odstop Ekološko-pacifistična stranka »zelenih«, ki ima v Bundestagu 27 sedežev, je napovedala, da bo zahtevala odstop zahodnonemškega kanclerja Helmuta Kohla, ker je le-ta v intervjuju za ameriško revijo Newsweek sovjetskega voditelja Mihaila Gorbačova primerjal s Hitlerjevim propagandistom Goebbelsom. Kohl je v intervjuju za Newsweek izjavil, da je Gorbačov »sodoben komunistični voditelj, ki se spozna na odnose z javnostjo«. Tudi Goebbels, eden od vojnih zločincev, je bil strokovnjak za odnose z javnostjo. »Rašomonijada« Iz japonskega filma Rašomon vemo, kako so vsi udeleženci istega dogodka le-tega povsem različno videli, iz naše vsakdanje prakse pa vidimo, kako vsi udeleženci istega dogodka povsem različno odločajo o njem, kakor da ne živimo v času samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja o vsem, tudi o največjih odločitvah. Taka je tudi zgodba o lokalčku Jaroslava Vika na robu posesti Ade Ciganlije v Beogradu. Jaroslav Vik je zgradil objekt drobnega gospodarstva na zunanjem robu Ade Ciganlije, znanega beograjskega rekreacijskega centra na otoku na Savi. To je lokacija ob parkirišču na Obrenovački cesti. Zgodba se je začela junija lani, ko je uprava Ade Ciganlije dala oglas za to lokacijo in potem sklenila pogodbo o najemu tega prostora, tako da najemnik plača v sezoni 100.000 dinarjev zakupnine, izven sezone pa 25.000 dinarjev. Vik je na podlagi te pogodbe začel graditi lokalček, velik 35 m!, ker pač ni dvomil o tem, da je vse skupaj zakonito. Gradbeno dovoljenje je bilo, kakor je tedaj kazalo, samo stvar formalnosti. Pokazalo pa se je, da ni tako, kajti namesto gradbenega dovolenja je Vik dobil ukaz, da poruši že skoraj zgrajeno poslopje, češ da na tem mestu nihče ne more nič graditi, ne zdaj ne pozneje. Tako je odločila pristojna občinska služba, ki je povsem zanemarila postopek uprave Ade Ciganlije. Vik verjetno ni vedel, da je bilo še lani tistega časa marsikaj v zvezi s sisom Ada Ciganlija nerešeno, saj so časniki poročali, da nima urejenega statusa, čeprav upravlja z ogromnimi sredstvi in da je zato tudi nadaljnje financiranje tega športnorekreacijskega centra vprašljivo. Zatorej je veliko vprašanje, ali je sploh smela izdajati v najem omenjeno lokacijo, kot je vprašljivo, zakaj je občinski komite zavlačeval z odločitvijo o gradnji, namesto da bi takoj preprečil sam PISMO IZ BEOGRADA začetek gradnje in vplival tudi na razveljavitev pogodbe, ki je bila osnova Vlkove naložbe v gospodarski objekt. Nekaj podobnega se dogaja tudi na podobnih mestih, kot je na primer naselje ljubiteljev Save in Donave, ki je bilo osnova nastanku Združenja občanov, ki so zaljubljeni v reki in njune otoke. Mestni upravni organi so se desetletja prepirali o lasti otokov, češ da občani nimajo kaj delati na njih, kaj šele prisvajati si jih za svoje kolibice in izletništvo. Pravda o tem je potekala zelo napeto, kot nekakšen kriminalni roman, saj je šla celo do vrhovnega sodišča Jugoslavije, ki je vse prejšnje razsodbe v škodo omenjenega združenja razveljavilo in tako omogočilo obstanek temu združenju Beograjčanov, ki šteje zdaj že tisoče članov in veliko raznovrstnih sekcij. Nekaj podobnega je tudi z vegetiranjem mladinskih in študentskih zadrug za občasno zaposlovanje mladih, ki pravzaprav uradno ne obstajajo, ker so anahronizem, ostanek starega načina preprodaje delovne sile še iz palirskih časov in kot take delajo več škode kot pa koristi, kajti tako zaposlevanje mladih jemlje prostor stalni zaposlitvi zares potrebnim dela. Enako je s toleriranjem prekupčevanja po beograjskih ulicah, češ da je bolje, če ljudje zaslužijo na ta način, kot pa s krajo, čeprav je znano, da bi take mlade in starejše ljudi uspešneje preskrbeli, če bi jim omogočili odpiranje majhnih lokalčkov drobnega gospodarstva in obrti, česar pa občinski in mestni upravni organi nikakor ne dovoljujejo, češ da je treba zatirati vsako možnost bogatenja. Vlkov primer torej ni nič novega, temveč posledica nekakšnega mišljenja, da je treba imeti občane čim bolj na vajetih in jim svojo upravno in drugačno moč čim pogosteje vbijati v glave, namesto da bi jih spodbujali k samoiniciativnosti in marljivosti pri delu povsod, kjer je to mogoče in s čemer se ustvarja sproščeno življenje brez koketiranja z nezakonitostmi, podkupovanjem in podobnim, kar omogoča tisto česar sicer ne dovoljujejo. Kaj bo storil Jaroslav Vik s svojo »čevapčičarnico«, tačas ni znano, gotovo pa je, da bo raje segel globoko v žep, da mu ostane tam, kjer je zdaj, če bo to le zaleglo. Kakor pravi ljudska modrost: Vsaka šola nekaj stane! Vsaka izkušnja je dragocena, ker se pač na izkušnjah najbolj izučimo. Toda pri vsem tem bi bilo le najboljše, če bi se naši uradniki naučili videti gozd, ne pa samo drevesa. Viktor Širec žarišču dogodkov—* — — m m Povojna žetev naše inflacije Cene na drobno, s katerimi navadno v svetu merijo koli- Najobčutneje pa so to spo-čino inflacije, so septembra letos v primerjavi z lanskim sep- znali, ko so začeli izdajati' Itembrom presegle stotico: 105,5 odstotka, je v zadnji sobotni denar iz papirja. Teh držav-prilogi Dela zapisal lija Popit. Povzemamo nekaj ugotovitev nim bankirjem navadno ne in trditev. zmanjka, zato je tudi težko I Sicer pa so tiste cene, ki jih upoštevajo, ko računajo življenjske stroške, stotico I letos presegle že trikrat: prvič junija, drugič avgusta in tretjič septembra. To prestopanje v trimestno število inflacije je torej že precej I domače, vsaj v Sloveniji, očitno pa bo čez nekaj mesecev navadno tudi v vsej Jugoslaviji. Tako so bile v Ivsej Jugoslaviji maja letos v primerjavi z lanskim majem cene na drobno višje za 84 odstotkov. Julija letos so bi- Ile v primerjavi z julijem lani višje za 89,8 odstotka, septembra pa že za 94,4 odstotka. Slovenija je pri tem Izdaj pač prva, ker je pri zdajšnjem prizadevanju za zmanjšanje razlik v kupni moči in s tem v osebnih do- Ihodkih, tista, ki mora, očitno s počasnejšo rastjo omogočiti, da se ji bodo s svojimi dohodki bolj približali I zaposleni v drugih republikah. Glede na to, daje v razvi-Ltem svetu letna inflacija precej nižja od 10 odsto- HB globus CLEVELAND — Jugoslovanski razstavni paviljon na mednarodnem velesejmu v Clevelandu, ki sodi med največje ameriške velesejme, je bil uradno razglašen za najlepše urejenega. Paviljon je uredila Slovenska gospodarska zbornica, pomagali pa so tudi izseljenci. LONDON — Notranji ministri držav EGS so se dogovorili o uvedbi enotnega vizuma za prebivalce vseh držav zunaj EGS. LUKSEMBURG - Industrijski ministri Evropske skupnosti so odobrili načrt, po katerem bodo v državah članicah spodbujali razvoj drobnega gospodarstva. LONDON — Večina izmed 240 tisoč britanskih kmetov ne more plačevati posojil, ki znašajo letos rekordnih 9 milijard dolarjev. Vrednost kmečke zemlje se zmanjšuje, na trgu EGS pa kmetijskih viškov ni mogoče prodati. PEKING — Na Kitajskem so izdelali novo osebno vozilo, ki je razen motorja in odbijačev, narejeno iz plastike. Novo vozilo je učinkovito, tiho in poceni. BRATISLAVA — Jugoslovanske gradbene organizacije iz sestave beograjske poslovne skupnosti Montinvest so začele v Bratislavi graditi sodoben hotel. To je že drugi hotel, ki ga gradijo naši gradbinci na Češkoslovaškem. Podobnega so zgradili v Pragi. BRUSELJ — V letošnjem prvem polletju so v državah EGS nuklearke naredile 32 odstotkov vse električne energije (lani 29 odstotkov). RIM — Kot poroča organizacija OZN za hrano in kmetijstvo (FAO), so zaradi kobilic v nekaterih pokrajinah na jugu in vzhodu afriške celine še vedno v pripravljenosti, v Bocvani pa naj bi roje kobilic ukrotili šele v treh letih. DAMASK — Po prekinitvi diplomatskih odnosov s Sirijo, so britanskemu vzgledu sledile še ZDA in Kanada. V. Britanija je Sirijo obdolžila sodelovanja pri bombnem atentatu na izraelsko letalo pred meseci, ki pa se ni končal tragično; bombo so pravočasno odkrili. Sirija zanika sodelovanje pri omenjenem atentatu. tkov, je nemara zanimivo, zakaj se ne razburjamo več, ker je inflacija višja od 10 odstotkov. Saj je tudi več kot desetodstotna kraja zoprna, nemoralna in navsezadnje v normalnih okoliščinah tudi kazniva. Inflacija je namreč prav to: jemanje s pomočjo denarja, ki ni pokrit z blagom. Zato je pravzaprav čudno, da naša družba takšno krajo trpi. Dokler je bil denar srebrn in zlat, torej iz kovin, ki jih ni mogoče imeti v neomejenih količinah, je bila inflacija dokaj neznan pojav, saj nekateri ocenjujejo, da je Evropa v srednjem veku, torej do odkritja Amerike, v nekaj stoletjih utegnila pridelati komaj kakšen odstotek inflacije. Pomanjkanje denarnih kovin je namreč delovalo re-valvacijsko. Z dovodom naropanega južnoameriškega zlata in srebra v Evropo pa so že takrat občutneje spoznali, da več denarja ne pomeni hkrati tudi več. blaga. krotiti skušnjavo, da bi z njimi ne »kupili« več, kot je glede na razpoložljivo blago mogoče in prav. Takšne skušnjave so velike zlasti v gospodarsko revnih časih, ko je čas za preveč denarja najmanj primeren. Ob vseh gromozanskih Odstotkih (Brazilija lani 235 odstotna, v Boliviji 20.561 (!) odstotna inflacija), se I zdi Jugoslavija pri tej infla- I cijski jari kači velika začetnica. Če pa pogledamo njen dolgoletni »izkupiček«, pa vidimo, da nikakor ni majhen, čeprav ga je doslej nabirala letno zlasti z I dvomestnimi števili. Če na- I inreč inflacijo tokrat zmeri- mo s pomočjo tistega, kolikor je je s tečajem priznala B Narodna banka Jugoslavi- I je, to nikakor ni malo. Leta 1945 je stal ameriški dolar 0,5 dinarja, zdaj pa stane 404 dinarje, kar pomeni, da je bilo dinarske inflacije v tem času vsaj za 808 odstotkov. Ker pa je v zadnjih letih dolar oslabel za kakšno tretjino, znaša jugoslovan ska povojna inflacija precej čez tisoč odstotkov. STRAN 2 VESTNIK, 30. OKTOBRA 1986 od tedna LENDAVA — Podobno kot pred časom na seji izvršnega sveta, so tudi na zadnji seji občinskega sindikalnega sveta pretresali poročilo o zaposlovanju v prvem polletju. Letos je zaposlenost precej večja od načrtovane, zaposlili pa so se predvsem priučeni delavci. Sindikalni delavci, ki sicer budno spremljajo gibanje osebnih dohodkov, so govorili tudi o osebni porabi in poudarili, da ta sme naraščati le v okviru resolucijskih predvidevanj oziroma odvisno od rasti dohodka. V tej zvezi so izpostavili problem nizkih osebnih dohodkov v nekaterih tozdih, saj so ponekod plače nižje od zajamčenega osebnega dohodka. LENDAVA — Na zadnji seji predsedstva občinske konference SZDL so se precej dolgo zadržali ob kriterijih, po katerih ugotavljajo manj razvite krajevne skupnosti. Pripravili so namreč samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje razvojnih programov krajevnih skupnosti, po katerem naj bi delovne organizacije združevale 0,40 odstotka sredstev od čistega dohodka za razvojne programe krajevnih skupnosti. Največ, in sicer 70 odstotkov, sredstev bi razdelili na vse krajevne skupnosti, 30 odstotkov pa bi namenili vsako leto po dvema krajevnima skupnostima. V razpravi so ugotavljali, da naj bodo kriteriji še tako dodelani, najbrž ne bo mogoče narediti idealne razdelitve, saj so tudi v razvitih krajevnih skupnosti manj razviti kraji, zlasti Centibske Gorice, ki naj bi dobile namenska sredstva iz tega vira »mimo kriterijev«. GORNJA RADGONA — Na minuli seji predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov v Gornji Radgoni so se dogovorili, da bodo namenjali večjo pozornost delovnim okoljem, kjer se ubadajo s problemi poslovanja. V ta dogovor spadajo tudi pogostejši obiski osnovnih organizacij Zveze sindikatov in skupne seje družbenopolitičnih organizacij. Čeprav na seji 23. oktobra še niso imeli uradnih rezultatov devetmesečnega poslovanja, je očitno, da se tokovi šestmesečnega gospodarjenja nadaljujejo. Se vedno zbujajo skrb nizki osebni dohodki v posameznih delovnih organizacijah. Spregovorili so tudi o organiziranju nakupa letošnje ozimnice, kjer so pogrešali večje sodelovanje trgovinskih organizacij, ter o mednarodni dejavnosti občinskega sveta Zveze sindikatov. bp do tedna ZASEDANJE ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE GORNJA RADGONA Že informacija o devetmesečnem poslovanju Delegati zborov skupščine občine Gornja Radgona so verjetno med prvimi v občini in Pomurju (mogoče celo v Sloveniji), ki so konec oktobra že obravnavali poročilo o devetmesečnem poslovanju občinskega gospodarstva. Čeprav so v informaciji, ki jo je podal podpredsednik izvršnega sveta Jože Farič na seji 27. oktobra, še manjkali nekateri podatki (predvsem številke), pa so v radgonski občini vsaj prekinili s stalno prakso, da obravnavajo devetmesečno poslovanje šele konec novembra. Slabši rezultati gospouarjenja Globalna ocena izvršnega sveta o gospodarjenju je, da je le-to slabše, kot so pričakovali. Pričakovali niso (niti v Radenski) 150-milijonske izgube v Tovarni polnilne opreme, prav tako padca fizičnega obsega proizvodnje (večina gre na račun Mineralne vode) in povečanega zaposlovanja. Hkrati se namreč ni povečala storilnost. Razmerje med rastjo dohodka in osebnih dohodkov je slabše kot ob polletju, prav tako pa uvoz ni pokrit z izvozom. Poročevalec Jože Farič je dejal: »Padanje rasti fizičnega obsega proizvodnje velja za poslovanje občine kot celote, medtem ko je položaj od organizacije do organizacije različen. Vse skupaj zelo znižuje indeks rasti v Mineralni vodi (v občini predstavljajo skoraj 40 odstotkov v vseh kategorijah delitve), to pa pomeni seveda tudi znižanje v skupnem izračunu. Fizični obseg proizvodnje v Mineralni vodi je v primerjavi z lanskim letom 92-odstotni, torej 8 odstotkov manj kot lani. Prodaja mineralne vode ima indeks 94 in brezalkoholnih pijač 89,4 odstotka.« Zelo dobri so rezultati v kmetijski proizvodnji ter v turizmu, kjer izstopata Naravno zdravilišče, ki je izplavalo iz izgube že v devetmesečju, ter tozd Grozd. Pri obema so boljši rezultati poslovanja posledica številnejših gostinskih storitev, ne pa povečanja nočitev. Še vedno je nejasna usoda Avtoradgo-ne, saj se obveznosti iz dohodka več ne bodo mogle prenašati v naslednje leto. Zato pa so lahko radgonski gospodarstveniki zadovoljni z zbranimi sredstvi akumulacije. V Elradu so zbrali 300 milijonov, v Radenski 320, Lini 6,4, VG Kapela 10, Intesu 20," Kmetijskem kombinatu 200 (to je precej več, kot pa so pričakovali za to obdobje, ko še niso pospravljeni vsi pridelki), Kmetijski zadrugi 42 in v Modi 200 milijonov dinarjev. Vinotoči in dva sodnika za prekr- Že nekaj časa se na skupščinskih zasedanjih pojavlja v takšni ali drugačni obliki predlog za soglasje o razpisu delovnega mesta za še enega sodnika za prekrške. Tokrat so se delegati strinjali s predlogom ter hkrati priporočili, da naj se hkrati ne bi povečalo število administrativnih delavcev, niti naj ne bi čez dve leti sprejeli tretjega sodnika za prekrške. Vprašanja so se pojavila tudi pri Predlogu odloka o vinotočih. Nejasnosti so bile predvsem glede »medsebojno dogovorjene cene« in posebnega simbola, s katerimi bi se vinotoči označevali — odlok bi namreč začel veljati čez osem dni, simbol pa še ni izdelan. Zaradi pripombe delegata Zdravstvenega doma, da se morajo pri izdaji dovoljenja upoštevati tudi nova zakonska določila v zdravstvu, so morali sklepe zborov zaradi ločenih sej dodatno usklajevati. Trstenjak predlagan za častnega občana Pojavila sta se sicer le dva predloga delegatov, toda oba zanimiva. Doktorja Antona Trstenjaka naj bi namreč predlagali za častnega občana radgonske občine, do druge seje pa naj bi odgovorni odgovorili na vprašanje, kako čim hitreje urediti cesto Maribor—Gornja Radgona—Lendava. Bernarda Peček V 700 društvih čez 70 tisoč aktivistov LOČITI ZRNJE OD PLEV V ZAVIDLJIVI ARMADI Te dni je imelo predsedstvo Zvezne konference SZDL Jugoslavije na dnevnem redu seje vprašanja o delovanju družbenih organizacij in društev. Tema je nesporno dovolj zanimiva tudi za pomurski prostor, saj če na katerem področju, potem so na društvenem Pomurci izjemno dejavni. Zadostuje že, da pogledamo številčne podatke, po katerih je tačas v naši, pokrajini najmanj 700 družbenih organizacij in društev, kar je skoraj desetina vseh v slovenskem merilu, združujejo pa kakih 70, če ne 80 tisoč ljudi. Brez pretiravanja gre za pomembno množično politično silo, ki že vrsto let kot frontni del Socialistične zveze v marsičem presega ponavadi šablonizirane vsebine in oblike dela vseh drugih — ali večine — nosilcev samoupravnega in družbenopolitičnega življenja. Posebno odgovorno poslanstvo je naloženo medobčinskim družbenim organizacijam in društvom (sveti usklajevalne skupine, zveze), ki jih je v Pomurju čez 20 in lahko znatno pripomorejo k zbliževanju čez reko Muro, sodelovanju. Neresnost, nesposobnost ali oboje? Vprašanje se postavlja samo od sebe, če štirim zgubarjem v soboški občini (Temelj, Platana, Panonija in Mesna industrija) zavoljo slabega poslovanja oziroma rdečih številk že zakon nalaga izdelavo sanacijskih programov, pa se le-ti s težavami spoprimejo neustrezno — »z levo roko«, nestrokovno ali kar oboje!? Kajti, kako si drugače razlagati ugotovitve komisije za spremljanje sanacijskih programov organizacij združenega dela, ko z nobenim od štirih niso bili zadovoljni. Ali podrobneje: cankov-ski gradbeniki so po ugotovitvah komisije naredili nekaj, čemur sploh ne bi mogli reči sanacijski program. Kaže, da v omenjenem ozdu nimajo ustrezno usposobljenih ljudi, ki bi se s tem dovolj strokovno spoprijeli. Podobno velja za Platano, kjer je program prav tako nepopoln, saj niso navedli pravih in osrednjih vzrokov za sedanje kritične razmere. Ko so se'zadrževali pri Panoniji, so člani komisije ugotovili, da je problematika v obeh tozdih (Kmetijska mehanizacija in Blisk) zelo težka. Največja težava je še deformirano vodstvo delovne organizacije, pa tudi fluk-tuacija mladih, sposobnih delavcev je velika. In verjetno si mno- SEJE PREDSEDSTVA OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS V LENDAVI Kaj pa samoiniciativnost? Resda je bilo predsedstvo občinskega komiteja ZKS Lendava na zadnji seji manj številno, pač zaradi neodložljivih nalog, ki so jih morali ta dan opraviti v svojem delovnem okolju nekateri člani, kljub temu pa je bila razprava zelo živa in ustvarjalna. Celo član, ki ni mogel priti, je (pisno) prispeval k temu. Člani predsedstva so ugotavljali, da so se dejavnosti v osnovnih organizacijah ZKS lendavske občine po kongresu nekoliko povečale, vendar je v njih še vedno premalo lastnih pobud, in da se nekatere prebude šele tedaj, ko dobe konkretne naloge višnjega organa. Tako stanje je menda zlasti v organizacijah, ki »delujejo« v tozdih, ki se ubadajo z nekaterimi težavami pri rentabilnosti poslovanja. Mrtvilo v tem obdobju seveda nikamor ne vodi, ampak bi morali biti člani ZK med najbolj dejavnimi tako Kje so štipendisti Samoupravnega sporazuma o štipendiranju v radgonski občini še ni podpisalo sedem organizacij združenega dela. Čeprav je to samo formalno dejanje, bi ga morali že zdavnaj opraviti. Prav tako še vedno ni sodelovanja vseh, ki delajo pri štipendiranju in kadrovanju, so ugotavljali na minuli seji predsedstva Socialistične zveze v Gornji Radgoni. Zato ni čudno, je dejal Boris Prejac (medobčinski svet SZDL za Pomurje), da ne vemo, kje imamo svoje štipendiste, le-ti pa ne vedo, kje lahko dobijo zaposlitev. Ker bodo decembra nadomestne volitve v predsedstvo in organe OK SZDL, bi morali v čim krajšem času narediti ožji izbor kandidatov. Seje predsedstev krajevnih konferenc SZDL naj bi opravili do 12. novembra. Spregovorili so tudi o osnutku odloka o grbu občine Gornja Radgona, ki ima obliko ščita (posnetek grba z radgonskega gradu) s simboli grozdja, reke Mure in sonca. s tem pa hkratnemu premagovanju zaplotništva, forumstva, pojavov zasebništva, nenamenske porabe sredstev in podobnega. Toda po številu zavidljiva armada aktivistov sama po sebi še ne more pomeniti kakovosti, kvečjemu je res, da je recept o samoorganiziranju, samofinanciranju in samousposabljanju sprejemljiv, kakor se hočejo in morejo znajti v posameznih družbenih organizacijah in društvih. Posebej na področjih tehnične in telesne kulture, socialno-humanitarnih dejavnosti, kulture, varstva okolja, vzgoje in izobraževanja, zdravstva ter ohranjanja in razvijanja revolucionarnih tradicij so v zadnjih letih v pokrajini doseženi vredni premiki pod skupnim imenovalcem: prostovoljnost in solidarnost. Marsikatera na horuk ali domišljeno zastavljena akcija bi ostala na pol poti, če ne bi bilo društvenega deleža; pa naj začnemo v katerikoli krajevni skupnosti, kjer je zbirno mesto izvirnih interesov, in se ustavimo pri zbiranju dodatnih sredstev za gradnjo kirurškega bloka v Raki- žičnih odhodov iz Panonije (42 delavcev z višjo ali visoko izobrazbo v zadnjih petih letih) ne gre razlagati zgolj s slabimi osebnimi dohodki. Sozd IMP jim je sicer dal veliko denarja za pokritje izgube, s tem pa še ni uredil in stabiliziral proizvodnje, ki zaradi dohodkovno nedonosnih programov in stare tehnologije še naprej prinaša rdeče številke. Govori se sicer o sodelovanju z ravenskimi železarji in dveh dru-' gih novih proizvodnih programih, vendar učinke le-teh ni pričakovati niti še v letu 1987. Če bi želeli poslovati kolikor toliko uspešno, bi morali nadomestiti vsaj polovico sedanje tehnologije (ali tehnike) v tozdu Kmetijska mehanizacija — za to pa potrebujejo vlaganja v novo opremo in kadre. Denarja tako za prvo kot za drugo pa v Panoniji ni. Mesna industrija je 'izdelala svoj sanacijski program že leta 1982 in je zato ta danes verjetno, na delovnem mestu, kakor pri iskanju izhoda. Enako velja za nekatere osnovne organizacije v krajevnih skupnostih: številčno jih je precej, kar zadeva delo, pa je njihov vpliv ponekod premalo čutiti, saj se v nekaterih bolj poredkoma sestajajo oziroma se če-sto ubadajo le z lastno organiziranostjo. Za nekatere je menda kriva starostna sestava. Zgled za to naj bi bila organizacija v lendavski krajevni skupnosti, kjer da so včlanjeni le upokojenci. Ni nova tudi ugotovitev, da prene-kateri član, ki je vezan v osnovni čanu pri Murski Soboti, kjer so se posamezna društva zgledno izkazala. Izrednega pomena je, če v družbenih organizacijah in društvih, kjer prevladujejo mladi in najmlajši, skrbijo za usposabljanje strokovnega in mentorskega kadra, če jim je mar za pristnejše sodelovanje in dogovarjanje med šolami, če svojo vlogo in pomen pri tem vidijo mladinske organizacije. Ker smo v Pomurju na geo-strateško zanimivem in občutljivem območju, ne smemo zanemariti obmejnega in meddržavnega povezovanja z Avstrijo in Madžarsko ter sodelovanja z društvi naših izseljencev in delavcev na začasnem delu v tujini. Pri tem najbrž ne bi smelo iti samo za folklorno obarvana srečanja, bratske napitnice in skupinska proslavljanja, marveč tudi za delovno dogovorne, koristne izmenjave mnenj. Merimo skratka na to — velja pa za vseh 700 in toliko pomurskih občinskih in medobčinskih družbenih organizacij in društev — da znamo ločevati zrnje od plev. Branko Žunec posebej zaradi bliskovitih sprememb razmer na domačem trgu, ki so odvisne od hitrih sprememb v zakonodaji in predpisih, že nekoliko neprimeren, kar je ugotovila tudi komisija. Kljub vsemu pa Mesne industrije ne bi kazalo izenačiti z drugimi, saj je mogoče našteli vrsto (tudi) objektivnih okoliščin, ki povzročajo nerentabilnost. Poleg tega načrtujejo samoupravno preobrazbo,' s katero naj bi po načrtih v petletki privarčevali 300 milijonov dinarjev (!) — če jim bo to uspelo, ne moremo njihovih prizadevanj za boljše poslovanje šteti za neuspešna. Ostaja pa vprašanje, zakaj se sanacijskih programov večinoma lotevamo približno po reklu »kaj bi to, bo že kako«. Kljub objektivnim težavam in vrtincu različnih administrativnih in drugih ukrepov na eni ter prilagajanju tržnim zakonitostim na drugi strani je namreč gotovo, da bi se s kakovostnejšim in prizadevnej-šim delom, predvsem pa z večjo disciplino in samodisciplino, lahko izkopali iz (za zdaj) neobvladljivih težav! _ . _ , , Bojan Peček organizaciji v podjetju oziroma ustanovi, kjer dela, ni dejaven v svoji krajevni skupnosti, in da se ne udeležuje niti sestankov. To pa je problem, ki ga zaznavajo tudi drugje, ne le v lendavski ob-črni. Na seji predsedstva občinskega komiteja ZKS v Lendavi pa smo poslušali tudi poročilo o uresničevanju sklepov 16. seje CK ZKS o opiranju na lastne sile. V tej zvezi so imeli člani predsedstva pogovore v 23 osnovnih organizacijah materialne proizvodnje. Namen je bil ugotoviti, kako se komunisti vključujejo v širša prizadevanja za uresničevanje razvojnih planskih aktov, v uresničevanje ciljev gospodarske stabilizacije, kako delujejo ukrepi ekonomske politike itd. Komunisti v osnovnih organizacijah so opozorili na niz vrzeli, kot so prepogosto spreminjanje pogojev gospodarjenja in njihove posledice (nekatere organizacije je prizadela vrnitev cen na prejšnjo raven, medtem ko so se cene surovin mirno povečevale), potem na delitvena razmerja, ki niso v skladu z resolucijskimi določili, opozorili so na nelojalno konkurenco, na posledice izvoza za vsako ceno, ob tem pa tudi pravilno ugotavljali, da je izvoz naša nuja, itd. Posebej so poudarili tudi problem zaradi strokovnih kadrov, ki jih v občini Lendava še zdaleč ni dovolj. Hudo jih primanjkuje, med drugim tudi zato, ker se štipendisti, ki sicer doštudirajo, ne vračajo vselej, rajši vrnejo štipendijo in se zaposlijo na razvitejših območjih. V osnovnih organizacijah so samokritično priznavali, da medsebojni odnosi tudi niso vselej idealni. Tačas je menda to hud problem v Via-torjevem tozdu Promet in delavnice. Ob spoznanju, da je potrebna temeljita prenova v partijskih vrstah, bodo v Lendavi kmalu pripravili enodnevni seminar za sekretarje osnovnih organizacij in člane predsedstva. Prispeval naj bi k novemu zaletu osnovnih organizacij. Š. Sobočan Začel se je postopek združevanja Ptujske toplice Ptujske toplice s tremi srci Na minuli tiskovni konferenci v Radencih so predstavniki DO Radenska, KK Ptuj in skupščina občine Ptuj vse udeležence seznanili s potekom postopka združitve Ptujskih toplic in Radenske. Prve stike med DO Radenska in Emono KK Ptuj so vzpostavili že lani (Ptujske toplice so bile 1982. leta registrirane kot naravno zdravilišče), do intenzivnejšega dogovarjanja pa je prišlo letos avgusta in septembra. Izdelan je bil elaborat o združitvi, ki ga bodo obravnavali v vseh samoupravnih okoljih obeh organizacij združenega dela. KK Ptuj se je za združitev odločil predvsem zaradi želje po hitrejšem razvoju turizma in toplic v 1900 let starem mestu, ki ima številne naravne danosti. Prav Radenska pa ima specializirane strokovne delavce na področju organizacije in vodenja zdraviliškega turizma ter turistično-gostinske dejavnosti. Za Radensko pa pomeni združitev predvsem odpiranje na širša območja in s tem tržišča, možnost racionalnejšega izkoriščanja strokovnih kadrov, relativno zmanjševanje obsega svobode menjave temeljnih organizacij ter kompletiranje ponudbe in delitev dela v zdraviliško-turistični dejavnosti. bp Vrzeli v mladinskem prostovoljnem delu Zveza Socialistične mladine Slovenije je v letošnjem letu organizirala 5 zveznih mladinskih delovnih akcij (Goričko, Slovenske gorice, Suha krajina, Istra in Kozjansko) in 4 republiške (Brkini, Bela krajina, Trebče in Rogla). Na njih je sodelovalo 3323 mladih, kar je nekoliko manj, kot so predvideli. Poleg tega je slovenska mladina organizirala 9 posebnih oblik mladinskega prostovoljnega dela. Gre za tako imenovane tabore, od katerih je bil eden tudi v Prekmurju (socialno-geografski tabor). V tem letu so v mladinskih delovnih akcijah na območju Slovenije opravili 365 tisoč 824 delovnih ur, kar vrednostno preddstavlja 351 milijonov 497 tisoč dinarjev. Mladina je najčešče pomagala graditi vodovode (42 kilometrov), precej del pa je bilo opravljenih tudi na kmetijskih površinah. Občinska konferenca ZSMS Lendava že deset let zapored organizira mladinsko delovno brigado Ljudska pravica, ki sodeluje zlasti na zveznih mladinskih delovnih akcijah. Do leta 1981 ni bilo težav pri zagotavljanju brigadirjev, pač pa so bile te največje lani in letos, zato brigadi nista bili popolni. Vzrokov za to je več; so tisti, ki veljajo za celotno Slovenijo (nepravilno vrednotenje prostovoljnega dela itd.) in tudi »specifičnih« je nekaj: kmetijsko območje (mladi so v poletnih mesecih potrebni doma), v občini je le ena srednja šola, zadržki pri starših, ki otrok ne puste radi na akcijo ... Ne glede na vse te težave se je letos iz lendavske občine udeležilo mladinskega prostovoljnega dela 28 brigadirjev, ki so se vključili v delo na zvezni mladinski delovni akciji Borska jezera 86 pri Boru v Srbiji, kjer so predvsem izkopavali kanale za ptt omrežje. V brigado je bilo vključenih tudi 5 študentk z Visoke pedagoške šole v Sombathelju, brigadi Ljudska pravica pa so se priključili še mladi iz Kikinde, Zre-njanina in Bora. Brigada seje na delovišču izredno izkazala,saj je z največjim odstotkom presegala delovne norme, manj uspešna pa je bila v društvenih dejavnostih. Ko v lendavski občini v teh dneh analizirajo mladinsko prostovoljno delo, ugotavljajo, da so organizacije združenega dela in drugi v glavnem poravnali svoje finančne obveznosti, da pa še nekaj vrzeli v uresničevanju samoupravnega sporazuma o mladinskem prostovoljnem delu, zlasti kar zadeva zagotavljanje brigadirjev. Sicer pa poziv velja tudi osnovnim organizacijam ZSMS v občini, kajti le malokatera je zagotovila udeležbo svojega člana na mladinski delovni akciji. Največkrat so mladince za delo v brigadi navdušili veteran’- Š. Sobočan DO Radenska in Emone KK Ptuj VESTNIK, 30. OKTOBRA 1086 STRAN 3 PO SLEDOVIH SLOVENSTVA NA AVSTRIJSKEM ŠTAJERSKEM 10 »Zamislili smo si skratka znanstven, kultumo-zgodovinski projekt, ki naj bi obsegal: muzej, organizirano skrb za slovenski in madžarski jezik, literaturo in kulturo ter otroški vrtec. «Ambicija sega v začetek leta 1979 in zadeva ureditev domačije Pavlovih v Potrni v Radgonskem kotu. Najbrž se še kdo spomni srečanja z dr. Wolfgangom Gom-boczem, rojakom z avstrijske Štajerske, docentom na filozofskem inštitutu graške univerze, ki smo ga 26. junija letos pod naslovom Lučati kamne z bičem, da glasno in dolgo žvižga, objavili v našem tedniku. Ker smo prepričani, daje bila v letih 1978/79 morda najzrelejša priložnost v povojni zgodovini štajerskih Slovencev, da bi mogli karkoli trajnega storiti za ohranitev slovenske kulture in tradicije slovenstva vsaj na območju Radgonskega kota, se zdi koristno ponoviti enega od njegovih odgovorov. USODA POBUDE ZA PROJEKT Dr. AVGUST PAVEL Slišali smo, da vas izredno zanima dr. Avgust Pavel in se celo ogrevate za to, da bi domačijo v Potrni 35, kjer je od 1910. do 1927. živela Pavlova družina, preuredili v muzej. V kolikšni meri poznate tega slovensko-madžarskega razumnika in kakšna more biti usoda vaše pobude? Ste jo morda že komu uradno predstavili, in če ste jo, komu? Dobesedno tako se je glasilo vprašanje. In odgovor? »Januarja 1979 sem z dr. Vilkom Novakom, dr. Tonetom Zornom in drugimi strokovnjaki in znanstveniki ter 19-članskim ko- DVOLASTNIŠKA POSEST Q) PREKMURCEV V AVSTRIJI (L. 1976) b) AVSTRUSKH DRŽAVLJANOV V PREKMURJU (L. 1976) NEUHAUS K ROTTENDORF BONISDORF @JEI€SDORF mitejem predlagateljev iz Radgonskega kota, ki ostajajo anonimni, predlagal Republiški konferenci SZDL Slovenije v Ljubljani okvirni program projekta, imenovan dr. Avgust Pavel in hiša v Potmi 35. Vsebuje šest točk. Izdelati poročilo o dejanskem stanju, pripraviti tonske posnetke za narečne in jezikovne študije, objaviti gradivo o dejanskem stanju v reviji Razprave in gradivo Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani, publicirati t. i. programske vsebine, zavarovati zgodovinsko, narodopisno in drugo gradivo v slovenskem in madžarskem jeziku na območju Radgonskega kota in odkupiti hišo Pavlovih v Potrni 35. Poročilo o dejanskem stanju je pripravljeno. Tonskih posnetkov nimamo. Za to, da bi objavili gradivo v omenjeni reviji, ni bilo denarja. Do publiciranja programskih vsebin, ki med drugim vsebujejo problematiko izpolnjevanja 7. člena avstrijske državne pogodbe in korespodenco z g. Er-macoro (gre za znanega avstrijskega izvedenca za manjšinska vprašanja, dr. Felixa Ermacoro (op. B. Ž.) tudi ni prišlo. Zbrano delo o štajerskih Slovencih sem skušal objaviti v avstrijski reviji, ki izhaja na Dunaju, Der Donauraum, toda g. Ermacora mi je to onemogočil. Prav tako sem si prizadeval, da bi gradivo publiciral — anonimno ali pod psevdonimom Wolfgang Leopold oz. Avgust Pavel — V Ameriki, kjer sem bil na študijskem potovanju, toda ni mi uspelo. Kar zadeva zbiranje in ohranjevanje zgodovinskega narodopisnega blaga v slovenščini in madžarščini, naj bi se s tem ukvarjal že navedeni 19-članski odbor predlagateljev iz Radgonskega kota, katerega člani so samo tisti, ki imajo najmanj maturo. Med njimi so recimo okrajna učiteljica, dva iz Žetinec, iz mesta Radgona, Zenkovec in drugih okoliških krajev. Vendar za zdaj ostajajo anonimni. Za to, da bi odkupili Pavlovo domačijo v Potrni 35 pa bi rabili najmanj 500 tisoč šilingov, toda ne avstrijska ne jugoslovanska stran nista pripravljeni dati niti groša.« ob meji. Sicer pa že zadošča — če jih hočemo ovreči — sešteti avstrijske dvolastnike in .dobimo povsem drugačno sliko. V tem pogledu se moramo sklicevati na kratko, a jedrnato in tehtno razpravo prof. Ludvika Glasa z mariborske pedagoške fakultete, ki je v Geografskem vestniku leta 1976 predstavljal dvolastništvo kot dejavnik v razvoju Prekmurja kot obmejne regije. SLOVENSKI PRIIMKI DVOLASTNIKOV Prof. Olas opozarja, da »dvolastništva ob jugoslovansko-av-strijski meji ne smemo obravnavati kot izoliran pojav«, kajti razlogi zanj tičijo v minulosti, »hkrati pa intenzivno vpliva na medsebojne odnose prebivalstva ob meji in soodloča v gospodarskih in populacijskih procesih«. Pri svojih ugotovitvah se avtor opira na strokovni članek iz leta 1963, ki gaje prav tako objavil v Geografskem vestniku pod naslovom Migracija Prekmurcev v štajerski del Pomurja. Za temeljitejše poznavanje zgodovine štajerskih Slovencev v Avstriji se je vredno seznaniti z njim. ©JA« MATJAŠEVCHSi ©HURTH V' ST. ANNA AtGEN - 5/) ha «/) ha NAD 8 ha NJIVE TRAVNIK* GOZDOVI OSTALO "ALBENRAIN GERUNCIW ROPOČA(» VELIKOST POSESTI oo qsha — ipha - ^Oha ' K0R0VC1 (121 CANKOVA (g) . PUŽEVCI V SKAKOVCim G/BANKOVCI f21 S°°l5lNC' i3' TARČA »Sili MUR PETROVCI(5) ------U Z KRAMAROVCI (1) I ROGAŠEVCK1) @ GROSSMG J hASELDORF/č^ i QfyS'NCU?) PERTOČA(I) POLTEN SICHELDORF HOF KUZMA KRAJ BIVANJA DVOLASTNIKOV . 3 < ŠTEVILO DVOLASTNIKOV IZ PREKMURJA MUR ČRNCI (1) ,___ ----------- ®KR05 ZELO SKOPI (IN VARLJIVI) STATISTIČNI PODATKI Šlo je že za konkreten dogovor, naj bi se marca ali aprila ob velikonočnih praznikih leta 1979 predstavniki republiške konference SZDL iz Ljubljane dobili v Potrni v Radgonskem kotu z 19-članskim odborom predlagateljev projekta o ureditvi domačije Pavlovih. Žal se to ni zgodilo. Ostalo je zgolj pri besednih obljubah. In tako je pravzaprav še danes. Zanimalo nas je, kako je s statističnimi podatki o Slovencih na avstrijskem Štajerskem po popisu prebivalstva leta 1981. Priskrbel nam jih je Slovenski znanstveni inštitut v Celovcu in med drugim pisno sporočil, da so zelo skopi. »V bistvu jih statistika več ne prikazuje. Poseben izpis podatkov ni možen, ker anonimnost pri tem številu ni več zagotovljena. Na voljo so torej le zbirni podatki, ki jih povzemamo po publikaciji Volkszahlung 1981, Heft 2, Steiermark: Ul’-** Med razumniki iz vrst štajerskih Slovencev v Avstriji imata prof. dr. Wolfgang Gombocz iz Potrne in študentka germanistike in filozofije Andreja Zemljič iz Goriee posebno pomembno vlogo. Wohnbevblkerung: slow./dt. slow, wind. 1133 297 Osterreichische Staatsburger: 783 59 Graz Deutschlandsberg Leibnitz Radkersburg slow. 37 2 slow./dt. 526 9 50 12 Menimo, da podatki nič ne povedo o dejanskih jezikovnih razmerah v obmejnih krajih«, so dodali v pismu. Verjetno komentar ni potreben, posebno ne za občino Radgona, kjer je število 12, kolikor naj bi bilo na tem območju dvojezičnih prebivalcev, milo povedano, popoln nesmisel, nič bolje pa ni v drugih dveh občinah »Lastnina na obeh straneh meje ni nastala naenkrat, ampak se je oblikovala postopoma. Bila je odraz stopnje gospodarskega razvoja na obeh straneh meje in migracijskih teženj prebivalstva. Tako, kot so se odseljevali Prekmurci čez Muro v ostali del Pomurja, so odhajali tudi v smeri proti Gradcu. Selili so se posamezno in v družinah. Tak pretok je pospeševala prenaseljenost Prekmurja in praznjenje prostora na avstijski strani meje, ki ga je sprožila industrializacija Štajerske. Prek meje so sklepali zakonske zveze, ki so bile skoraj vedno združene s preselitvijo Prekmurca ali Prekmurke na avstrijsko stran. Podedovana zemlja, ki so jo lastniki pogosto tudi obdržali, je dobila tako dvolastniški značaj. K sklepanju zakonskih zvez prek meje je veliko pripomogla slovenska nacionalnost, ki živi sklenjeno v Radgonskem kotu (De-donci, Potrna, Žetinci, Slovenska Gorica, Zenkovci), raztreseno ' pa tudi v drugih naseljih ob meji. Tako je bilo dvolastništvo z avstrijske strani skoraj vedno povezano s slovenskim priimkom gospodarja ali njegove žene«. Se danes je sklepanje zakonskih zvez čez mejo nekaj povsem običajnega, hkrati pa se odpir&jo nekatera nova razvojna in družbena vprašanja, ki se tičejo Slovencev na avstrijskem Štajerskem in pred katerimi si ne bi smeli zatiskati oči. (se nadaljuje) Branko ŽUNEC Prihodnjič: Dr. Vekoslav Grmič: »Državna pogodba veže!« MILAN UTROSA O POMURSKIH STAVKAH Kdo koga izsiljuje in kaj je izsiljeno? Krizne razmere tudi v pomurskem gospodarstvu izzivajo različne oblike nezadovoljstva delavcev; najraje v obliki protestnih ustavitev dela ali izsiljenih sestankov. Teh konfliktnih pojavov je resda v tem delu Slovenije manj kot drugje, ugotavlja predsednik medobčinskega sindikalnega sveta Milan Utroša, a jih ne gre ne podcenjevati ne precenjevati. »Največkrat gre za zahteve delavcev za takojšnje sestanke, na katerih želijo dobiti odgovore na odprta vprašanja v delovnem kolektivu. Temu ponavadi pravijo izsiljeni sestanek, čeprav ta pojem zame v celoti in v takem kontekstu ni sprejemljiv. Pojava ne moremo tako imenovati, saj v našem sistemu zanikuje oblast delavcev. Postavlja se namreč vprašanje: kdo koga izsiljuje in kaj je izsiljeno, če ob tem upoštevamo, da so delavci lastniki proizvajalnih sredstev in tisti, ki odločajo o rezultatih svojega dela.« Povod prekinitvam dela in izsiljenim sestankom so največkrat nizke plače, slaba obveščenost, skaljeni medsebojni odnosi, medtem ko so vzroki globlji: ohlapna organizacija dela, skromna storilnost, neustrezne razvojne usmeritve, nesposobnost vodilnih in vodstvenih sestavov. Bi lahko še kaj dodali? »Za večino primerov je značilno, da hkrati opozarjajo na odnose v kolektivu in vzdušje v širšem družbenem okolju. Pri tem je zanimivo, da najpogosteje kot osnovni vzrok opredelimo slabo obveščenost delavcev in tedaj pač odgovorni delavci dajo ustrezne informacije ter s stališči za odpravo pomanjkljivosti primer končajo. Menim, daje to narobe, saj vemo, kdo je odgovoren za pravilno in pravočasno obveščanje zaposlenih, in če ta svoje naloge ni opravil, mora za to tudi odgovarjati. Te odgovornosti doslej nismo uveljavili. Ugotoviti je tudi treba, kako je svoje naloge opravila osnovna sindikalna organizacija. Ti pojavi so še vedno nekakšen tabu problem, neljubi dogodek, ki ga je treba čim-prej končati. Ob tem pa se v resnici pokaže vsa paleta težav in problemov, ki so bili že dalj časa v delovnem okolju.« KJE VSE SO LETOS ŽE »ŠTRAJKALI«? Ker smo priče stavkovnemu valu, ki je zajel tudi Pomurje, nas zanima, kje vse so letos delavci izsilili sestanke ali prekinili delo?« Bile so različne oblike konfliktnih pojavov v vseh štirih občinah. Začelo se je v Ljutomeru v delovni organizaciji Servis — gre za organizacijo, ki se je s 1. januarjem izločila iz Tehno-stroja — zaradi nizkih osebnih dohodkov. Posebno obliko nezadovoljstva smo zaznali med delavci Tehnostroja, ki letos tega sicer niso izražali s protestnimi prekinitvami dela, vendar se je v njihovem razpoloženju močno čutilo vprašanje, kako naprej. Nezadovoljni šo bili zlasti zaradi delovanja nekaterih zunanjih dejavnikov pri pokrivanju njihove izgube. Nekaj časa so delavci dobivali zajamčene OD. Vse to je povzročilo, da so se odgovorni sanacije letos lotili resneje in so že vidni rezultati, kar se verjetno ne bi zgodilo, če bi bila takoj v prvi etapi izguba pokrita in bi vse teklo po starem. Dam jim prav, da zahtevajo enak pristop do vseh kolektivov, če pri tem omenim samo vlogo republiškega sklada skupnih rezerv. Nezadovoljni so bili v Avtoradgona, medtem ko je bilo tega nekaj več v soboški občini: v Agroservisu, Pomurju in nazadnje v tozdu Kartonaža v Pomurskem tisku ter Plataninem tozdu Lesna predelava. Osnovni vzrok so bili OD; v Pomurskem tisku predvsem zaradi različnih OD v posameznih tozdih, v Platani pa so vzroki globlji, dalj časa trajajoči in bo treba v tej delovni organizaciji s carskim rezom (drugačnim, dolgoročnejšim pristopom) razmere urediti. V Lendavi smo imeli pretekli mesec dva primera. V Indipu so delavke dejansko zapustile delovna mesta. Bil je klasičen protest v tem smislu, ker so delavke zaradi povečanih obveznosti delale, več kot osem ur, in ko so ob izplačilu OD ugotovile oziroma bile mnenja, da le-ta ni stvaren odraz povečanih obveznosti, so odšle iz tovarne domov. Kasneje so v razpravah ugotovili, da tudi same niso bile v celoti informirane, kaj vse je bilo izplačano in kaj ne. Potem je še Primat, kjer že dalj časa poslujejo na robu rentabilnosti, z občasnimi izgubami, kar se odraža v nizkih osebnih dohodkih v tem tozdu, prav tako pa vplivajo na to zelo slabi odnosi v delovni organizaciji.« UZAKONITEV STAVK IN PRAVNA PRAZNINA Resnici na ljubo je nujno dodati, da gre za manjše število zaposlenih in krajši čas izsiljenih sestankov ali protestnih ustavitev Milan Utroša: »Ti pojavi so še vedno nekakšen tabu problem, neljubi dogodek, ki ga je treba čim-prej končati.« dela. Naloge sindikata pri tem so jasne: preventivne v smislu preprečevanja vzrokov, ki pripeljejo do tovrstnih pojavov, in kurativne, ko že pride do konflikta. Pri tem — kot priznava Milan Utroša — predvsem v osnovnih sindikalnih organizacijah še niso dovolj usposobljeni, da bi mogli v celoti obvladovati razmere. V zadnjem času prihaja do vse glasnejših pobud, naj bi stavke uzakonili. »O tej temi je na zadnji seji razpravljalo predsedstvo CK slovenskih komunistov in tudi predsedstvo sveta Zveze sindi katov Jugoslavije. Vemo, da so to zahtevo postavili na svojem kongresu že mladinci. Stališča o tem še niso enotna, je pa dejstvo, da stavke niso v nobenem dokumentu prepovedane, niso pa tudi zaželjene. Menim, daje manj pomembno, ali jih bomo na tak ali drugačen način uzakonili ali ne, temveč je mnogo pomembneje, lotiti se problemov v bistvu stvari. Že Kardelj je ugotovil, da bi bila v idealnih odnosih socialističnega samoupravljanja stavka nesmisel, kar gotovo drži. Vemo, kako je z odnosi pri nas, zato moramo stvarno sprejeti možnost družbenih konfliktnih pojavov, ki jih v našem prostoru imamo.« V zakonu o združenem delu je glede stavk pravna praznina. V njem in ustavi so uravnavane pravne situacije samo za predhodne postopke, torej preden pride do stavke. Če zahteve potem niso urejene, položaj naprej pravno ni urejen. Kakšen je vaš komentar? »Zakon o združenem delu govori v členih od 636. do 640. o sporih, ki jih ni bilo možno rešiti po redni poti. Obravnava izredno stanje in okvirno opredeljuje naloge sindikata, samoupravnih organov in družbenopolitične skupnosti, vendar zelo načelno. Tudi sama definicija: spor, ki ga ni bilo mogoče rešiti po redni poti, ni jasna. Zato se največkrat dogaja, da se to enači kar s protestno prekinitvijo dela, kar ni sprejemljivo, saj le-te niso edini spori, ki se niso mogli rešiti po redni poti. Po drugi strani pa bi tako razglasili vsak kolektivni spor za protestno ustavitev dela. Torej je nujno, da se zadeve konkretizirajo in uredijo s spremembami in dopolnitvami zakona o združenem delu.« NI VSAK »VROČ« SESTANEK ŽE »ŠTRAJK«! O vsem tem boste govorili na eni od prihodnjih sej medobčinskega sindikalnega sveta Pomurja. V kakšnem smislu? »Odločili smo se, da predvsem z vidika, kako smo v osnovnih sindikalnih organizacijah usposobljeni za preprečevanje sporov in konfliktnih pojavov in kako opravljamo svojo vlogo, če do njih že pride. Pri tem bomo izha- jali iz dobrih in slabih letošnjih izkušenj ter v tem okviru konkretneje spregovorili o posameznih primerih. V zadnjem času smo zavoljo vsega tega zelo dejavni in posledica je, da velik del teh problemov v kolektivih rešujejo po rednih poteh. Vsake seje izvršnega odbora sindikata ali sindikalne skupine, ki so včasih vroče, še ne morenio označiti kot izsiljen sestanek, leer delamo tako največjo politično škodo prav tistim osnovnim organizacijam, Rudi Rappl-Savo sedemdesetletnik Te dni praznuje Rudi Rappl-Savo, partizan, nosilec spomenice 1941, sedemdesetletnico življenja. Rodil se je v Sv. Križu pri Litiji, kjer je končal osnovno šolo, za mesarja pa se je izučil v Litiji. Vojna ga je zatekla na služenju vojaškega roka pri artileriji. Ujeli so ga Nemci, toda kmalu se je vrnil domov in se v domači občini pridružil organizatorjem ljudskega odpora. Ze leta 1942 je postal član Dolenjskega partizanskega odreda. Kmalu je bil ranjen in zaradi izredne zavzetosti zdravnikov ostal živ. Mučno življenje po bolnicah je bilo za mladega borca še toliko bolj hudo, ker se je hotel bojevati poleg svojih prijateljev. Oktobra 1943 so ga imenovali za sekretarja okrajnega komiteja KPS Sv. Križ pri Litiji. Bil je spet v domači občini med prijatelji in znanci. Malo pred koncem vojne ki so pri svojem delu uspešne. Slikovit primer tega je sindikat v Radenski, ki je obravnaval problematiko OD v enem oddelku tozda Naravno zdravilišče po vnaprej dogovorjenem in sklicanem sestanku, kar se je po nekaterih poteh označilo kot izsiljen sestanek. To seveda sproži upravičen revolt vodstva in sindikalne organizacije, saj so tako izničeni njihovi napori za redno reševanje problematike v kolektivu.« Branko ŽUNEC je bil Savo evakuiran v Zadar v bolnico glavnega štaba, kjer so ga operirali. Pot ga je vodila v Split, kjer so ga imenovali za komandanta bataljona pri delegaciji S NOS. Od leta 1946 živi v M. Soboti. Bil je zaposlen v številnih delovnih organizacijah in vodil delo družbenopolitičnih organizacij. Za svoje delo je prejel številna odlikovanja. Poleg spomenice 1941 je bil dvakrat odlikovan za hrabrost, prejel je red zaslug za narod, red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem, red republike s srebrnim vencem, red dela z zlatim vencem in številna druga. Savo je nosilec zlatega znaka sindikatov in SZDL. Kot dolgoletni član pevskega zbora pa je dobil tudi Gallusovo značko. Vedeti je treba, da je Savo 90-odstotni invalid in kljub temu aktiven na vseh področjih družbenega in političnega življenja. V Soboti si je ustvaril družino. Rudi Rappl-Savo, priljubljen partizanski vodja in zagnan družbenopolitični delavec, • je kljub težkemu življenju ostal veder. Prijazen do sodelavcev in znancev je osvojil številne simpatije med ljudmi ne samo v soboški, temveč tudi v drugih občinah. Posebej pa je bil priljubljen med borci NOV, na katere gaje vezalo še posebno čustvo. Življenjska jesen borca, ki praznuje sedemdeset let, poteka te dni v skromnem praznovanju, skromnem, kot je bil in bo ostal. Jože Janež STRAN 4 VESTNIK, 30. OKTOBRA 1986 kulturna obzorja Z avtorjem knjige Človek in njegova pisava SFINGA, KI JI IZVABLJAJO SKRIVNOST ZA SKRIVNOSTJO »Tako mi je med drugim neka gimnazijka prinesla zapečateno pismo s prošnjo, naj napišem odgovor, >če res kaj znate< (malo zafrkljivo je pripomnila) in ne sprašujte, čigavo je. >To sem res storil in med drugim o rokopisu povedal: >Ta oseba ni ne moški ne ženska, toda ono je genialno nadarjeno.< To pa je bila senzacija, ki je nisem pričakoval; šlo je res za osebo, ki je bila po zdravniških ugotovitvah biseksualna«. Pri založbi Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva v Ljubljani je že pred meseci izšla knjiga dr. Antona Trstenjaka Človek in njegova pisava. »Nikoli nisem mislil, da bo na podlagi člankov o človeku in njegovi pisavi, ki sem jih začel priobčevati že pred 45 leti, nastala cela knjiga,« beremo v predgovoru. Ko se je te dni znameniti avtor, nesporna avtoriteta na področjih psihologije, filozofije in teologije evropskih razsežnosti, mudil pri nas, je bil voljan, da v zvezi s svojim najnovejšim delom odgovori na nekaj vprašanj. Ob tej vaši študiji se večkrat omenja Klagesov pečat. Pisava nas torej razkriva, razgalja, izdaja, čeprav je do grafologije še veliko predsodkov, pomislekov, nezaupanja. Kakšne so vaše izkušnje? Pisava je sestavljena iz posameznih potez, poteze pa so kretnje naše roke, našega telesa. Vemo tudi, da je vsaka kretnja našega telesa izraz celega človeka: telesne moči, gibčnosti in teže, duševnega razpoloženja, misli in čustev, ki nas trenutno navdajajo. Pogosto že v eni sami kretnji spoznamo, kakšne volje je človek, in še več — kakšnega temperamenta je. Ozadje tega je v čudovito fini združitvi duše s telesom v eno samo bitje — v osebnost. Duša in telo sta združena v eno samo počelo delovanja; v enotnem ritmu delujeta vzajemno utrip srca in duše. (str. 29) Izraz Klagesov pečat je morda nekoliko pretiran. Res je sicer bil Ludwig Klages tisti, ki je prvi dvignil grafologijo (nauk o človekovi pisavi) na znanstveno raven, in da tudi po njem ni nikogar, ki bi dejansko podal kaj boljšega. Je sicer več avtorjev — zlasti v Nemčiji, kjer je grafologija močno razširjena — ki sem jih študiral, toda pri vseh poskusih, ki so jih delali za njim z raznimi drugimi metodami, Klagesa ni še nihče presegel. S tem ni rečeno, da ostajam samo pri njegovih dosežkih, vendar menim, da je ključna osebnost na tem področju. Res pa je — kot namigujete — da je grafologija danes na znanstveni ravni, s čimer ni rečeno, da moremo s pomočjo pisave res do konca dognati človekovo osebnost in globine njegovih skrivnosti. To je slej ko prej nemogoče z vsakim drugim testom in prav tako s testom grafologije oziroma pisave. Rojak dr. Anton Trstenjak med nedeljskim predavanjem o človeku v hoji za srečo pred številnim občinstvom v soboški galeriji. Raje vendarle berete z obraza in spoznavate osebnost... Včasih kdo pride s svojo pisavo in prošnjo, naj ga analiziram. Pa mu kar naravnost rečem: dragi moj, s tem, ko vas imam pred seboj, lahko z vašega obraza mnogo bolj razberem, kaj in kakšni ste, kot pa iz vaše pisave. Vaša živa osebnost je mnogo zanesljivejši, vsestranski in celostni test kakor pa zgolj pisava, ki je pravzaprav zelo abstraktna krivulja človekove psihofizične narave. V tem svojem najnovejšem delu sodite, da je grafologija pred podobnimi problemi kakor najnovejša fizika s kvantno mehaniko. V kakšnem smislu? Posegli ste v bistvu daleč v prihodnost, čeprav grafologija bolj obravnava človekovo preteklost kot prihodnost. Hočem reči, da posegate v možno problematiko, pred katero se bo človek znašel ravno ob grafoloških analizah. Gre namreč za vprašanje človekove individualnosti in njegove intimnosti. Bolj ko gremo v informacijsko revolucijo in bolj ko imamo možnosti človeka razgaljati in vse njegove posebnosti razgrinjati pred javnostjo, bolj se krčita človekova individualnost in intimnost. Nevarnost je, da bo v prihodnosti prav zaradi teh različnih komunikacijskih medijev človek v svoji individualnosti tako skrčen in na zunaj pred javnostjo razgaljen — nalašč rabim ta izraz — da bo njegova intimna individualnost zelo prizadeta; bo skoraj kompromitiran. Ne bo imel več občutka varnosti, zanesljivosti, da v svoji zasebnosti, intimnosti še mirno in varno živi, ne da bi ga ljudje sproti razgaljali in že s kritiko tudi onemogočali. Zdi se mi, da to je nevarnost, ki preti v tako imenovani poindustrijski komunikacijski dobi naše civilizacije. Torej razčlovečenje, izguba identitete, zasebnosti, lastnega jaza? Prav to sem hotel povedati. »Čovek je čudno zanimivo bitje, uganka, ki jo na vseh koncih rešujejo; sfinga, ki ji izvabljajo skrivnost za skrivnostjo. Bolj ko se skriva za tajnimi znamenji, več poti nam odpira v svojo notranjost. Med temi je zlasti tudi pisava, psihološko utemeljuje pisavo dr. Anton Trstenjak. Branko Žunec TUDI MARTIN KRPAN V PORABJU Poleg gledališke skupine iz Murske Sobote in FS skupine iz Pirana je pretekli teden (v četrtek) v Porabju gostoval tudi dramski igralec Polde Bibič iz Ljubljane. Predstavil se je učencem osnovnih šol na Gornjem Seniku in v Šte-vanovcih, in sicer jim je pripovedoval povest o Martinu Krpanu. S svojim nastopom je mlade poslušalce zelo navdušil. Za izvedbo gostovanja so se potrudili sodelavci Kulturnega centra Monošter, sicer pa je bil ta nastop organiziran v okviru Borštnikovega srečanja. J. G. V Porabju dobro sprejeti Upam, da predstavnikom Zveze kulturnih organizacij Slovenije ni žal, ker so odstopili od prvotne namere in se odločili, da bo potovala na jesensko kulturno turnejo v Porabje gledališka skupina kul-turnoumetniškega društva Štefan Kovač iz Murske Sobote z delom Istvana Orkenya Totovi. Čeprav pravi ljudska modrost slab začetek — dober NIHČE NI PREROK NA DOMAČIH TLEH Ali pomeni dvodnevno (24. in 25. oktobra) prvo tovrstno meddržavno srečanje filozofov v naši in avstrijski Radgoni, ki so iskali skupne točke v tradiciji avstrijske in slovenske filozofske misli 20. stoletja, hkrati svojevrstno rehabilitacijo meščanskega misleca iz Gornje Radgone dr. Franceta Vebra? Šlo je namreč za Vebrov kolokvij. Vprašanje se zdi tem bolj smiselno, če vemo, da so misleca, ki se je med obema vojnama največ ukvarjal s predmetno teorijo, izhajajoč iz psihologije, posegal pa tudi v kulturno-filozofsko in celo agrarno-ekonomsko problematiko, doslej proučevali in objavljali zlasti v tujini, manj (ali točneje: manj javno) pa pri nas. Njegova program-sko-socialna študija iz leta 1927 z naslovom Idejni temelji slovanskega agrarizma je delo, ki v slovenskem prostoru še ni ustrezno ovrednoteno, podobno velja za članke o zadružništvu. Slednji iz let 1933/37 so recimo zbrani v knjigi Zadružna misel, ki je 1979. izšla v Buenos Airesu. Lani je izšla pri Slovenski matici v Ljubljani Vebrova Estetika s spremno študijo dr. Fra- V novembru in decembru se v lendavski občini že leta nazaj začnejo gledališka gostovanja v slovenskih in madžarskih vaseh. 7. novembra bo v Gornjem Lakošu, Gente- Odmevi Borštnikovega srečanja v Pomurju Od štirih pomurskih občin so odmevi Borštnikovega srečanja v Mariboru segli le v dve: radgonsko in lendavsko občino, s tem da sta bili v prvi kar dve predstavi. Resda je Gornja Radgona Mariboru najbližja in so tako prevozni stroški manjši, toda bližino poklicnih gledališčnikov bi lahko tokrat racionalneje izrabili tudi v Ljutomeru in Muski Soboti. V slednji posebej, ker je gledališka predstava z Borštnikovega srečanja celo v letnem programu kulturnih prireditev občinske Zveze kulturnih organizacij za tekoče leto, oktober pa jesenski mesec dolgih večerov. V kulturnem domu v Gornji Radgoni jih je popestrila predstava Deficit avtorja Istvana Čurka, s katero se je predstavil zagrebški Tea-tar u gostima v torek, preteklo sredo dopoldne pa je bilo v gosteh Gledališče ljudske vstaje iz Maribora s Partizanskim mitingom. Prav tako šolarjem pa je bila v glavnem namenjena tudi predstava Leix moralis ali Tirani, Mameluki so tudi konec vzeli v interpretaciji igralca Dareta Ulage iz Mestnega gledališča ljubljanskega. Predstava je priredba Trubarjevega besedila, ki ga je dramaturško obdelal Drago Jančar. Če že Pomurci sami nismo imeli v tej gledališki sezoni predstave na Borštnikovem srečanju, kar ni prijeten občutek po uspehu in aplavzih, ki so jih poželi svojčas naši mlajši ljubitelji gledališča, potem bi morali imeti vsaj večje odmeve. Dogajanje v prenovljenem Talijinem hramu v Mariboru smo lahko sicer spremljali v posebni kroniki z Borštnikovega srečanja, bolj zadovoljni pa bi bili, če bi imeli kakšno predstavo tudi v pomurskem in prleškem središču. Brigita Bavčar konec, je bilo to pot malo drugače, kajti začetek je bil dober in konec je bil dober. Ze prvi nastop v Slovenski vesi so dokaj številni obiskovalci navdušeno sprejeli. Toplo je bila sprejeta folklorna skupina Karol Pahor iz Pirana, nato je dvorana iskreno in pozorno zadihala s »Totovimi«, saj so prekmursko narečje re-zumeli vsi. Nastopajoči so bili deležni aplavzov kar med neta Jermana in leta 1982 v Slovenskem biografskem leksikonu dokaj obširna bibliografija, ki jo je pripravil dr. Anton Trstenjak. Tu najdemo naslove in avtorje več člankov in razprav iz Slovenije, ki so se z Vebrovo mislijo ukvarjali skoraj izključno v strokovnih revijah in časopisih. Posebej skrbno in sistematično proučujejo njegovo filozofsko delo naši sosedje Avstrijci, najbolj štajerski Slovenec iz Potrne v Radgonskem kotu, sicer docent na filozofskem inštitutu univerze v Gradcu dr. Wolfgang Gombocz. Kot nenavadna redkost zveni vest, da je ve-berolog prof. Seppo Sajama s Finske — udeležil se je tudi omenjenega kolokvija in imel otvoritveno predavanje — več let sistematično proučeval vrednostno teorijo dr. Franceta Vebra, njegove tekste pa bral v izvirniku, torej v slovenščini. Na dvodnevnem posvetu konec minulega tedna, najprej v naši in nato v avstrijski Radgoni, so osvetlili še nekatere druge filozofi je probleme, pri katerih zadenemo na stične točke med slovensko in avstrij-,sko filozofsko mislijo. Vendar Bogata kulturna jesen rovcih in Motvarjevcih gostovalo lutkovno gledališče iz Za-laegerszega. 23. novembra bo v Prosenjakovcih gostovalo gledališče Hevesi Sandor. V začetku decembra bo na- Logar v Sintezi V zadnji številki Sinteze, revije za likovno umetnost, so predstavili novejše slikarstvo Lojzeta Logarja s študijo dr. Jureta Mikuža, direktorja Moderne galerije v Ljubljani. Študijo z naslovom Telo slike dopolnjuje več barvnih in čr-no-belih reprodukcij Logarjevih del. Na naslovnici revije je natisnjena barvna reprodukcija Logarjeve slike Rdeči angel 1984. R. B. predstavo, na koncu pa ni bilo čestitkam ne konca ne kraja. Podobno je bilo na Gornjem Seniku, v Števanovcih in Ska-lovcih, nastopajoči so se pa tudi kot vedno potrudili in svoje delo resno in odgovorno opravili. Ničkolikokrat smo slišali željo: »Pridite še! Zagotovo zopet pridite!« G. Š. se je ves čas prebijalo v osredje prav dejstvo, da je bil Veber med študijem v Gradcu (v letih od 1912 do 1917) pri prof. Meinongu močno pod vplivom tamkajšnje filozofske šole in leta 1919, ko se je vrnil v Ljubljano (v domovino!), nadaljeval z razvijanjem Mei-hongove predmetne teorije. Usoda mu očitno ni bila naklonjena in takoj po vojni leta 1945 so ga, komaj 55-letnega, odstranili z univerze in upokojili. Umrl je 3. maja 1975 v Ljubljani. Poleg že omenjenih del (Estetika, Idejni temelji slovanskega agrarizma) so pomembne še nekatere druge njegove filozofsko-psihološke študije in velika Knjiga o bogu, Osnovne filozofske misli sv. Avguština, Nacionalizem in krščanstvo ter razprava, o fenomenologiji jezika. Dodajmo še, da so Filozofski kolokvij omogočili marksistični center iz Ljubljane, slovensko filozofsko društvo, skupnost Aipe-Jadran in sorodne organizacije in ustanove iz Avstrije (Gradca, Dunaja) in Zagreba. B. Žunec rodno gledališče iz Subotice uprizorilo 12 predstav v vaseh lendavske in soboške občine. Ponuja se torej bogata kulturna jesen. Jani D. kulturni koledar. Četrtek, 30. oktobra LJUTOMER — V Galeriji Ante Trstenjak bo ob 19.00 otvoritev razstave POMURSKA LJUBITELJSKA LIKOVNA USTVARJALNOST. Pripravila jo je občinska Zveza kulturnih organizacij v sodelovanju z ljutomersko Galerijo, na razstavi pa bodo na ogled dela likovnih ljubiteljev iz vseh štirih pomurskih občin. razstave MURSKA SOBOTA - V Galeriji Kulturnega centra Miško' Kranjec je na ogled jubilejna — 10. mednarodna likovna razstava Pannonia 86, na lcateri se s svojimi deli predstavljajo umetniki iz treh dežel Avstrije, Madžarske in Slovenije. Po šest jih je, ki sodelujejo s petimi izbranimi deli na letošnji likovni manifestaciji, ki je postala trienalna prireditev. SANDOR KISS: KRALJ SIGISMUND (Na 10. mednarodni likovni razstavi Pannonia 86). Na pionirskem oddelku Pokrajinske in študijske knjižnice v soboškem gradu je odprta razstava o življenju in delu slovenskega mladinskega pripovednika JOSIPA RIBIČIČA (ob 100-letnici njegovega rojstva). Posebej je namenjena učencem osnovnih šol od prvega do vključno petega razreda. RADENCI — V Razstavnem salonu hotela Radin so na ogled dela likovnikov — udeležencev letošnje poletne likovne kolonije Elrad-Avtoradgona. LENDAVA — V galeriji na gradu sta na ogled stalna likovna zbirka zgodovine mesta Lendave, kot jo je upodobil akademski slikar — rojak Zoltan Gabor, in spominska soba kiparja Gybrgya Zale. knjige USPEŠNICE TEGA TEDNA v prodajalni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: Miloš Rutar - SODELOVATI IN ZMAGATI (Založba Borec), Cynthia Wickham — SOBNE RASTLINE (Globus Zagreb) in Vitan Mal - POLETJE V ŠKOLJKI (Partizanska knjiga). .Kino Med filmsko ponudbo v Pomurju je po umetniški plati v ospredju v tem tednu ameriška satira ZELING v režiji in z’ naslovno vlogo WOODYA ALLE-NA. Film bo v kinu SVOBODA V GORNJI RADGONI na sporedu 29. oktobra ob 19. uri. V kinu PARK V MURSKI SOBOTI bo za ljubitelje kriminalk zanimiv film SCARFACE (BRAZGOTINEC) v režiji Briana de Palme in naslovnih Vlogah z Al Pacinom, Robertom Loggi-em in Micshelle Pfeifer. Na sporedu bo 28., 29. in 30. oktobra ob 18. uri. VESTNIK, 30. OKTOBRA, 1986 STRAN 5 ŽIVLJENJE OB ZA VITI CESTI I Murski Petrovci so vas ob cesti številnih ovinkov in nepreglednega križišča pri gasilskem Idomu. kjer so se pri izhodu z vaške poljske ceste zgodile že hude prometne nesreče, za varnost pa še vedno ni poskrbljeno niti z I nujno potrebnim ogledalom, Zdaj, ko je koruza porezana, je vidnost sicer nekoliko boljša kot v času bujne rasti, vseeno pa še premajhna, da bi bili vaščani in I naključni popotniki zadovoljni. I predvsem pa varni. V Murske Petrovče vodi cesta v smeri iz Pe-tanjec v Gederovce, prva v njih Ipa je hišna številka predsednika vaškega odbora (in gasilskega društva) IVANA CIGLERJA. Staro izpodriva nova hiša in že Iprvi pogled na razgibano domačijo s številnimi gospodarskimi poslopji in kmetijskimi stroji priča, da je napredek v krepkih rokah delovnega človeka in vaške-Iga funkcionarja, obenem pa tudi zgovornega sobesednika. »Ja, cesta je res problem,« je pritrdil ugotovitvi, da je hudo (ovinkasta in na določenih delih nepregledna. Dodal pa še, da kljub nesrečam in opozorilom cestnemu podjetju ter drugim na cestno-komunalni skupnosti za varnost na križišču pri gasilskem domu ni poskrbljeno, čeprav več-Iji kmetijski stroji pri izstopu z vaške ceste, dobesedno zaprejo drugo polovico cestišča in tako ovirajo promet ter povzročajo zastoje. Napredek v vasi pa so mladi, --krepki ljudje v najboljših letih, ki so ostali na domačijah in skrbijo za razvoj. Tako ponekod, kot pri Ciglerjevih, stare izpodrivajo nove hiše, kmečkim rokam pa so v — Na domačiji Ciglarjevih v Murskih Petrovcih številka 1 nova hiša izpodriva'staro, napredek pa je po besedah njenega gospodarja značilen tudi za vso vas, v kateri se vse več mladih odloča za življenje na kmetih. Brigita Bavčar Od Im pNti dani: Slavko Paska, Štefanija Djurkaš, Iko Damjanič, Ana Matjašec in Petar Babič. Soboška tržnica JUGOSLAVIJA V MALEM %Ua------------------------------------------ VT} TOZD Naravno zdravilišče in jugoslovansko društvo vegetarijancev vabita v petek, 7. novembra, ob 20. uri na “ VEČER VEGETARIJANSKE KUHINJE V HOTELU RADIN pomoč stroji, čeprav niso povsem nadomestljive in je potrebno združevati oboje. Pozna se tudi, da je veliko domačinov zaposlenih v bližnjih Radencih, in tako je tistemu, kar daje zemlja, v dopolnitev še mesečni zaslužek. Vaškega predsednika smo našli doma po srečnem naključju, saj je sosedu pomagal pripeljati les za »rušt« s traktorjem, odpravljal pa se je na njivo pospravljat koruzo; stroji so odpravili klasično »liipanje« na domačih dvoriščih ob večerih, kar je ostalo v spominu kot družabna delo — Najbolj nevaren je v Murskih Petrovcih zavoj pri gasilskem domu, kjer ni niti preglednega ogledala na nepreglednem križišču z vaško cesto, na kateri med sezonskimi opravili na poljih ne manjka strojev, ki pri izstopu na prednostno cesto zapirajo cestišče in zavirajo promet. vna srečanja ljudi, ki si imajo veliko za povedati. Na vasi je namreč še vedno dovolj primarne povezanosti, ki v večjih krajevnih središčih zamira. »Hišne ženske berejo >burgo-lo<, zato naj vas ne moti nered Foto: Štefan Celec na mizi,« je hitel pospravljati, obenem pa tudi pripovedovati o značilnostih vasi, v kateri živi. »Problem je z vodovodom, ker je med talnico čutiti mineralno vodo na slatinskem območju, kjer je poleg vodovodnega zajetja izvor slatine. V vodi je namreč veliko železa in je zato rumena, prav take pa so tudi cevi, ki izjemno hitro rjavijo. Zato na vasi razmišljajo, da bi zajetje poglobili, zanj pa poskrbeli tudi iz po-žarnovarstvenih razlogov. Na to sta jih spomnila dva požara, saj se je rdeči petelin pred kratkim pojavil v bližnjih Sodišincih in na Krajni, ko je divjalo neurje s strelo in so gasilci spali dobesedno v gasilskih avtomobilih. Gasilsko društvo so v Murskih Petrovcih obnovili v sedemdesetih letih, saj je živahnost, kije označevala tovrstno dejavnost na vasi, po vojni zamrla, ker so se mladi fantje izseljevali. V zadnjih letih pa je drugače, in to se pozna tudi pri dejavnosti gasilskega društva, ki ima sredi vasi svoj dom in v njem tudi srečanja. Veter je napovedal dež, zato sogovornika nismo zadrževali, saj je na poljih ostalo še nekaj poljščin, ki jih bo potrebno spraviti pred zmrzaljo. Poskrbeti pa tudi, da bodo polja po zimskem počitku sped rodna, tudi v Murskih Petrovcih, ki so kmetijsko območje. Prejeli smo: Problem sodobnega znanstveno-tehničnega razvoja je zelo kompleksen. Dobi se vtis, da se nekatera pojmovanja tega problema preveč omejujejo le na tehnične in tehnološke inovacije v ožjem smislu, kakor da bi lahko pospešeno same zase tudi nastajale in se razvijale. Gre pa pravzaprav za problem ustvarjanja in zagotavljanja širših družbenoekonomskih in tehničnih razmer za potrebo razvijanja širšega ustreznega mišljenja na osnovi specialnih znanj različnih znanstvenih področij. Vzemimo za primer uvajanje neke večje tehnične ali tehnološke inovacije, ki zahteva med drugim veliko tehničnega znanja, zahtevno finančno konstrukcijo (zagotovitev kakovostnih virov financiranja), od razvoja (nabave, uvoza) do konkretne uporabe, do nadaljnjega razvijanja in osvajanja. Povzroča lahko številne negativne posledice na okolje, ki so predmet proučevanja različnih znanstvenih področij, ki jih posebej ne obravnavam. Nekoliko bolj izpostavljam segment financiranja. Samo kratek ekskurz skozi pojem financ in finančnega mišljenja nas opozarja, da se vsak individualni reprodukcijski proces v tozdu začne in konča z denarno obliko sredstev. Denarna sredstva je treba imeti, ali si jih priskrbeti od drugje, vložiti in vlagati v produkcijske dejavnike kot pogoj ža začetek in kontinuiran potek reprodukcijskega procesa, ki se preko procesa proizvodnje in menjave preoblikujejo nazaj v denarno obliko, praviloma z dodatno realizirano vrednostjo, namenjeno za razdelitev (delavec, tozd, sis, DPS). Naslednja ugotovitev s področja financ in finančne funkcije ozda je, da ta prežema vse druge poslovne funkcije (nabavno, proizvodno, prodajno, investicijsko, kadrovsko), da se ne postavlja nad nobeno, je le najbolj primeren za usklajevanje deloma nasprotujočih si interesov znotraj organizacijske celote. Odločanje v kateri koli poslovni funkciji ima vedno posredne ali neposredne finančne posledice, ki se kažejo na finančnih stanjih, tokovih in rezultatu. Osrednja kategorija financ (poslovnih in družbenih) je denar. V denarju se izražajo take temeljne kategorije, kot so: živo in minulo delo, dohodek, prihodki, odhodki, stroški, ki so obenem osrednje kategorije dohodkovnih odnosov. Neustrezno financiranje gospodarskih in družbenih dejavnosti pa je nemalokdaj temeljni vzrok mnogih težav ali celo kriz. Že tako kratek ekskurz nas opozarja, da je znanstveno področje financ izredno pomembno in komplementarno področje mogočega nadaljnjega hitrejšega iri stabilnejšega razvoja v razmerah blagovno-denarnega gospodarjenja. Probremenjeni smo z ugotovitvami po posameznih ozdih, kakor tudi širšem jugoslovanskem prostoru, da nas, potem ko najdemo rešitve za tehnični napredek, v nadaljnjih prizadevanjih blokirajo viri financiranja — izčrpane finančne možnosti. Mnogi ozdi imajo nezadostno finančno (reproduktivno) moč z izrazito negativna tendenco v ča- Znanstveno-tehnični razvoj in finance OZD su in prostoru. Nekaj razlogov za takšno stanje in negativne tendence je tudi v neracionalnem financiranju in nepoznavanju kompleksne problematike financ in strokovnega vidika finančnega upravljanja, katerega temeljni končni cilj je finančna moč kot podcilj gospodarske moči ozda. Ugotovimo lahko tudi, da je večina finančnih znanstvenih delavcev (magistri, doktorji znanosti) zaposlenih v raziskovalnih inštitucijah in da njihovo neposredno sodelovanje z združenim delom iz gospodarstva ni zadovoljivo. Krivdo za to vidimo obojestransko. Še tisto sodelovanje, ki dejansko obstaja, se srečuje z dokaj nenavadnimi in težko premostljivimi problemi. Npr. ekspertize za uvedbo sodobnejšega finančnega upravljanja v ozdih so izdelane na strokovno višji ravni od našega vsakdanjega povprečja. V skladu s splošnim razvojem finančne znanosti so uporabljena spoznanja in termini, kot so: denarni, vrednostni, dohodkovni tokovi in njihovo planiranje, racionalni odnosi v vertikalni in horizontalni finančni strukturi, sestavine finančnega upravljanja in finančne politike (finančne strategije, finančni cilji, načela finančnega obnašanja idr.). Mnogi od teh so predmet.obširnega pojasnjevanja novejše literature finančne stroke in tudi je težko razumeti, da bi morala ekspertiza še pojasnjevati neke temeljne finančne pojme in kategorije. Če tudi sprejmemo ugotovitev, da niso vse finančne ekspertize na ustrezni ravni, lahko ugotovimo, da vendar mnoge niso sprejete s potrebno pozornostjo zaradi pomanjkanja prej potrebnega znanja koristnika. Pravzaprav se zrcali v kompleksnosti problema znanstveno-tehničnega razvoja tudi problem zmožnosti ustreznega komuniciranja med znanstvenimi institucijami in gospodarstvom na ustrezni ravni. Že nekoliko zastarela fakultetna izobrazba neke bolj ali manj splošne smeri ne ustreza, ker razvoj zahteva svoje. Nujno je ločeno znanstveno proučevanje posameznih področij širokega pojma ekonomije, kot so: marketing, finance, organizacija idr., tako z vidika prakse, kakor tudi dognanj specialnih znanosti. Ne gre za to, da bi morali vsi zaposleni imeti magistrsko diplomo, le posamezne poslovne funkcije bi morala pokrivati vsaj v srednje velikih in velikih ozdih ena taka diploma, kajti razvoj ni le.naš cilj, ampak je tudi v neki meri vsiljen od zunaj. Ob ponovnem vpogledu v bistvo financ, da posegajo na vsa funkcijska področja poslovanja ozda in na vsa področja družbene reprodukcije, ne moremo mimo ugotovitve, da je bilo slabljenje finančne moči mnogih ozdov dolgotrajen proces, tudi zaradi manj strokovnega pristopa v preteklih, nekoliko pretirano zagnanih letih financiranja ekstenzivne širitve obsega poslovanja. To temelji na cenenih sposojenih virih financiranja, na neustrezni delitvi celotne realizirane in ho-voustvarjene vrednosti, oziroma na neustreznem reproduciranju potrošenih elementov proizvodnje — erozija substance vloženih sredstev v razmerah stalne inflacije. V razmerah inflacije se po zahtevnosti izredno zaostri zagotavljanje nezmanjšane reproduktivne sposobnosti, zato se v nekaterih ozdih kažejo negativni tokovi, kar je zelo težko preprečiti že v srednje velikih ozdih zgolj z rutino. Problem razdelitve (in obračuna) finančnega rezultata ni le strokovno finančno vprašanje, je tudi zelo kompleksno socialno, politično idr. vprašanje. Toda brez podrobnejšega proučevanja tokov v finančni strukturi ozdov, upoštevajoč razvojne cilje (možnosti, potrebe, želje), na to vprašanje ni mogoče odgovoriti z rutinskim pristopom in za vse specifične razmere poslovanja hkrati. V kolikor v ozdu enostransko relativno visoko zviševanje osebne, skupne in splošne porabe spremlja poslabšanje finančne strukture oziroma finančne moči ozda, mora privesti do problemov nadaljnjega racionalnega financiranja procesa reprodukcije in njegovega razširjenja na stabilnih finančnih pogojih, vključno z možnostjo uvajanja tehničnega napredka. Navedenih je samo nekaj problemov nadaljnjega razvoja, s katerimi se ukvarja znanost s področja financ ozdov in so ključnega (strateškega) pomena za stabilni in hitrejši gospodarski in družbeni razvoj v sodobnih dinamičnih in zahtevnih razmerah gospodarjenja. A. P. Osrednja tržnica v Murski Soboti daje s pisano druščino prodajalcev temu delu mesta poseben pečat. Najbolj vztrajni in trdoživi ostajajo na njej kljub slabemu vremenu in so tržnici zvesti tudi že dve desetletji. Pridejo »stari mački« z zeljem in solato, s skuto in sirom, jajci, papriko, paradižnikom, raznim južnim sadjem itn. Ob ponedeljkih še za prodajalce začne nov delovni teden. Ko se dan odmika v poldan, se množice kupcev počasi razgu-be Toda soboška tržnica slovi še po nečem. Na njej je pravzaprav zbrana vsa Jugoslavija, od Makedonije do Slovenije. Tu se zbirajo prodajalci iz vseh mogočih, znanih in zakotnih krajev naše domovine. In ta pisana druščina daje temu delu naše Sobote še poseben pečat. Nekaj teh ljudi smo tudi obiskali, kar tako, kot smo naleteli nanje, in vsaka od njihovih zgodb je bila po svoje zanimiva, polna življenjske vedrine. SLAVKO PASKA iz Maribora prihaja na soboško tržnico že 15 let. Tu se je dobesedno udomačil, kar lahko razberemo iz njegovih besed. »Stranke si moraš znati pridobiti in pokazati primeren odnos do njih. Čeprav sem zdoma skoraj ves dan, saj odidem iz skladišča ob 6. uri, vrnem pa se okrog 19. ure, sem zmeraj dobre volje. Zelenjavo in sadje dobi naša poslovna enota v Mariboru iz Makedonije in Dalmacije. Odlikuje se po svoji kakovosti, zato kupci, kljub visokim cenam, radi kupujejo pri meni.« Tudi ŠTEFANIJA DJURKAŠ iz Varaždina že 15 let prodaja na soboški tržnici. »V začetku nisem prihajala redno, ampak le ob določenih dnevih, zadnja leta ~pa sem reden gost Murske Sobote. Tu sem se lepo navadila. Pro-dajem pa svoje pridelke, zlasti zelenjavo, na pomlad pa prodajam tudi sadike. Imam svoj vrt in tako vedno prinašam svežo zelenjavo. Vsak dan se peljem domov. Je sicer naporno, toda moraš vzdržati vse napore, če želiš nekaj zaslužiti.« IDRIZ OSMANI je doma iz vasi Radiovac v občini Tetovo v Makedoniji. Od leta 1952 živi v Zagrebu, v Mursko Soboto pa prihaja od leta 1979. »Sprva sem nameraval ostati le kratek čas, toda ko sem videl, da je posel dober in da so ljudje prijazni, sem se odločil ostati v Murski Soboti. Zdaj stanujem v gradu in sem zelo zadovoljen. V Makedoniji imam kar 24-člansko družino, zato se je treba truditi za zaslužek. Po potrebi vozim zelenjavo iz Zagreba. Pri tem mi pomagajo tudi moji sinovi. V glavnem prodajam papriko, grozdje, hruške, čebulo in drugo.« IKO DAMJANIČ iz Virovitice pravi, da je v Mursko Soboto prišel že leta 1969. »Imam dosti starih strank, ki kupujejo samo pri meni. Vsak drugi dan se pripeljem z. zalogami paprike, ki je moj pridelek. Tako prevozim v eni smeri 180 kilometrov. Zame to ni preveč naporno. Za kilogram paprike je treba odšteti 300 dinarjev, za večje količine pa 250 dinarjev, hkrati pa dajem tudi določen popust. Zaradi suše je letos pridelek paprike slabši kot lani, toda prodaja vendarle gre.« Nastopa: Doris Dragovič s svojim ansamblom. Tudi modna revija bo! Vljudno vabljeni! MAGDA ZVER prihaja iz Lipe. »Na soboški tržnici že 20 let prodajam sir in smetano. Vse je domače in sveže. Steklenice sira in smetane prodajam po 500 dinarjev. Prodaja je dokaj različna iz dneva v dan, zato se včasih vrnem domov z manj zaslužka. Kljub temu pa sem tu dokaj zadovoljna.« Tudi ANA MATJAŠEC je iz Lipe. »V Mursko Soboto prihajam okrog 10 let. Vsak dan ostajam po 8 do 9 ur, ker mi je to osnovni vir zaslužka. Prodajam pa razne verižice, prstane, denarnice ter ženske in moške pasove. ♦ Skratka — vso galanterijo. - Za zdaj je v redu, dokler si še zdrav, teže pa je pozimi, na mrazu.« PETAR BABIČ iz Virovitice. »Z ženo že 13 let prihajava v Mursko Soboto na tržnico; prodajava papriko, zelje in paradižnik. Prideva vsako jesen oziroma v sezoni. Spomnim se, da sta bili v začetku le dve leseni mizi, potem pa se je soboška tržnica precej razširila. Sprva sva z ženo obiskovala mariborsko tržnico, potem pa sva enkrat po naključju prišla v Mursko Soboto, kjer nama je bilo všeč zaradi miru. Žena stanuje začasno pri neki znanki, jaz pa prespim večinoma v kabini avtomobila. Čeprav je naporno, je treba vzdržati vse napore, če želimo zaslužiti denar. Po sezoni pa se zopet vrneva v Virovitico.« IVAN KEKEC iz Splita. »Tu prodajam izključno nageljne. V Mursko Soboto sem zašel pred tremi leti, povsem naključno, in reči moram, da je to zelo lepo mesto, ljudje pa so kulturni. Vsak teden v glavni sezoni se z ženo zamenjava na tri dni, sicer pa prodajava svoje nageljne tudi v Varaždinu. En stane 60 dinarjev, ceno pa včasih tudi znižam. To je odvisno od strank.« Milan JERŠE STRAN 6 v 3» VESTNIK, 30. OKTOBRA 1986 kmetijska panorama V LETU 1987 BODO KMETJE PESO PREDVIDOMA SEJALI ZE NA 2650 ha. Setev pese treba pripraviti jeseni Za povečan obseg proizvodnje bo potrebno dokupiti za 20 odstotkov mehanizacije v vrednosti okoli 300 milijonov dinarjev. Sklepanje pogodb za pridelavo sladkorne pese v letu 1987 je na vrhuncu. Kmetje se zaradi ugodnih dohodkov od 700 tisoč do milijon dinarjev na hektar v letošnjem letu in zaradi težav pri prodaji koruze in krompirja bolj odločajo za pridelavo sladkorne pese. Strokovnjaki opozarjajo, da bi vse površine za setev pese morali pripraviti že jeseni, kot to delajo v sosednji Avstriji in drugje. Kmetijske zadruge so od proizvajalcev vzele že precej gnojil, ki so za peso in pšenico v zalogi po brez- ali minimalni obrestni meri. Kot uspeh gre upoštevati dejstvo, da se parcele, zasejane s peso, iz leta v leto večajo. Se leta 1980 je povprečna parcela merila 0,35, letos Pa že prek 0,5 hektarja. Za Tovarno sladkorja Ormož prideluje peso prek 3000 kooperantov na 1450 hektarjih. V načrtih je zapisano, da bi leta 1990 kmetje kooperanti peso pridelovali že na 3500 hektarjih. V prihodnjem letu pa naj bi kmetje peso pridelovali že na 2650 hektarjih, od tega tudi na 200 hektarjih v sosednji Hrvaški. Vsi ti načrti pa bodo padli v vodo, če za obdelavo ne bo ustrezne mehanizacije. Čeprav je draga mehanizacija v primerjavi s ceno pese cenejša kot leta 1978, pa nakupe na posojilo bremenijo visoke obresti. Samo obresti za na kredit kupljen kombajn letno znesejo 1,2 milijona dinarjev. V TSO so že pripravili program potreb nove mehanizacije za povečano pridelavo pese v letu 1987. Samo za nakup 31 enorednih kombajnov za spravilo z majhnih zasebnih parcel in prav toliko traktorjev za vleko bi morali zagotoviti 200 milijonov dinarjev. Seveda je tu še dolg spisek potreb po sejalnicah, predsetvenikih, škropilnicah in okopalnikih. Slednje potrebujejo, tudi pri obdelavi drugih kultur, zato bi njihov nakup lahko sofinansirale hranilno-kreditne službe kmetijskih zadrug. Za kombajne pa iščejo možnost nakupa prek TSO, za kar bi za Tovarno sladkorja morali najti dodatne vire finansiranja. Akcija preverjanja dejanskih potreb finančnih sredstev za nakup mehanizacije je v sozdu ABC POMURKA tačas na vrhuncu. Boris Hegediiš Pesne rezance izvažajo Za kakovostne pesne rezance iz Tovarne sladkorja Ormož, ki ne vsebujejo vlage in ne plesnijo, vlada veliko zanimanje italijanskih kupcev. Zunanja trgovina ABC POMURKE jih je doslej prodala že 1800 ton in zanje iztržila ugodno ceno 199 lir za kilogram, tačas pa lih iz Ormoža prodajajo za 186 lir, kar je 20 dinarjev dražje, kot je zanje moč iztržiti doma. Izvoz je ob letos poceni koruzi z gospodarskega vidika povsem upravičen. Boris Hegediiš Pomursko kmetijstvo prikrajšano za več kot dve milijardi dinarjev Čeprav se dela v kmetijstvu bližajo le koncu in kmetijci že delajo obračune svojega dela, pa Pomurci z letošnjimi rezultati v celoti ne morejo biti zadovoljni. Zaradi težav ob lanski jesenski setvi in neugodnih vremenskih razmer v letošnji pomladi, ki so precej vplivale na razvoj bolezni v posevkih ozimnih žit, so bili precejšnji’ izpadi pridelkov ob žetvi, na slabše rezultate v kmetijstvu pa so letos zelo vplivale še elementarne nesreče. Dobro mili; jardo dinarjev so pomurski kmetijci izgubili zaradi jedrske nesreče v Černobilu, približno Za delovanje sistema obrambe pred točo prispevajo kmetje odstotek od katastrskega dohodka, 0,32 odstotka znaša prispevek iz dohodka delavcev primarne kmetijske proizvodnje, 0,15 odstotka iz dohodka plačujejo delavci sekundarne kmetijske proizvodnje, 1,3 odstotka od dohodka pa prispevajo tudi lovske organizacije. toliko škode pa je letos kmetijstvu povzročila tudi toča. Zaradi posledic jedrske nesreče je imelo samo kmetijstvo v soboški občini letos 550 milijonov dinarjev škode, škodo, ki jo je povzročila toča so ocenili na 585 milijonov dinarjev, za 160 milijonov dinarjev škode pa so v občini povzročila še neurja. Skupna škoda po naravnih nesrečah je tako samo v so- boški občini znašala skoraj milijardo 300 milijonov dinarjev ali 4 odstotke celotnega družbenega proizvoda, ki je v letu 1985 dosegel vrednost 32 milijard dianrjev. Takšen izpad je v soboški občini še toliko bolj skrb zbujajoč, saj' predstavlja družbeni proizvod v kmetijstvu kar 16,8 odstotka družbenega proizvoda celotnega gospodarstva. Družbeni proizvod v kmetijstvu je v soboski občini v lanskem letu znašal 5 milijard 358 milijonov dinarjev, zaradi posledic jedrske nesreče se je zmanjšal za 9,57 odstotka, toča ie pobrala 10,3 odstotka družbenega proizvoda v kmetijstvu, zaradi posledic neurij pa je bil družbeni proizvod kmetijstva v soboški občini zmanjšan še za 2,78 odstotka. Zlasti o posledicah letošnje toče je bilo povedanih že veliko besed izrečeno pa je bilo tudi veliko kritike na račun obrambe pred točo. Slednja je bila še toliko bolj upravičena, saj nas je toča letos kar nekajkrat presenetila, obramba pred njo pa je bila premalo učinkovita. Soboški izvršni svet je o, tem razpravljal že v začetku avgusta in zahteval, da območna samoupravna interesna skupnost ža obrambo pred točo m Hidrometeorološki zavod Slovenije pripravita celotno analizo o učinkovitosti in delovanju sistema za obrambo pred točo. Navsezadnje je takšna zahteva tudi upravičena, saj kmetijci prispevajo precejšnja sredstva za obrambo, samo v soboški občini so letos*za to namenili 24 milijonov dinarjev. Letos je toča v soboški občini klestila kar trikrat, prvič 18. Radarski center na Lisci je letos vodil kar 52 obrambnih akcij pred točo, samo na območju severovzhodne Slovenije je bilo izstreljenih 4.413 raket, 3 odstotke od teh pa ni opravilo svoje vloge. Območje severovzhodne Slovenije je bilo letos z raketami dobro založeno, saj je od lani ostalo v zalogi 2.153 raket, letos so jih naročili še 2.650, dodatno so jih dobili 500, tovarna pa je nadomestila tudi 134 raket, ki niso bile uporabne. Izkušnje kmetovalcev Ko čas Običajno ob obiskih pri naših kmetih radi zapišemo, da je dela pri njih vedno dovolj, celo čez glavo. Na tokratnem, pri Vargo-vih v Gradišču, smo se še enkrat prepričali, da je to res. In takoj povezali to misel z znanim slovenskim rekom, po katerem je čas denar. Ali res tudi za Vargo-ve? Gospodar Alojz nam je med pogovorom namreč tudi rekel: »Denar bi se že našel, a časa ni nikoli, da bi si vsaj malo odpočili ali, kot drugi, poleti odšli na morje . ..« Vargova kmetija sodi med večje, saj imajo poleg 26 glav živine še 10 hektarjev zemlje (naš agrarni maksimum torej, za katerega Alojz trdi, da mu ravno zadošča), kjer pridelajo vso potrebno krmo. Sicer pa nam je o gospodarjenju in jesenskih opravilih na polju največ povedal glava družine — Alojz, ki pa je, preden smo se začeli pogovarjati, še vseeno dodal, naj pokličemo tudi Apolonijo (verjetno ni težko ugotoviti, da gre za Alojzovo »boljšo polovico«), češ da bo še ona kak- ni denar pravili smo koruzo in sladkorno peso, ostalo je le še nekaj bele repe. Koruza je letos slabša kot lani, saj jo je prizadela suša. Imamo tudi pšenico in nekaj je prodamo — doslej koruze za pšenico nismo jemali, ker smo je imeli dovolj. Letos pa kaže, da bomo napravili zamenjavo. O sladkor- šno rekla. »Ja, pravkar vozim gnojevko,« je začel brez treme, ki je sicer tako značilna za naše prve stike z večino pomurskih kmetov, »kar pa zadeva osrednja jesenska opravila, so ta že za nami, ros- junija, ko je bilo poškodovanih 662 hektarjev kmetijskih površin, naslednji dan je toča povzročila škodo na 131 hektarjih kmetijskih kultur, najhuje pa je bilo 30. julija, ko je toča opu-stošila kar 873 hektarjev. Ker so bile o učinkovitosti letošnjega delovanja obrambe pred toco različne informacije, mnogi pa so za neuspeh krivili tudi strelce, smo na zadnjem pogovoru, ki ga je pripravil komite za kmetijstvo pri soboškem izvršnem svetu, od predstavnikov hidrometeorološkega zavoda lahko slišali, da so strelci vestno opravljali svojo nalogo, 18. junija je toča prizadela kmetijske kulture v Mot-varjevcih, Križevcih, Porda-šincih in Čikečki vasi, 19. junija je padala v Kuštanovcih, Otovcih, Mačkovcih in Sta-njevcih, največje površine in največ vasi pa je prizadela 30. julija, ko je bilo poškodovanih kar 873 hektarjev kmetijskih površin. Ob vseh treh nesrečah je bila škoda velika, saj je toča ponekod tudi v celoti uničila letošnji pridelek.__________________ da pa so bile nekatere objektivne težave, ki so vplivale na zmanjšano učinkovitost. Naj-češče so omenjali bližino drža: vne meje, saj čez njo raket ni dovoljeno izstreljevati, brezhibno pa niso mogli voditi vseh akcij tudi zaradi letal v zračnem prostoru. S slednjimi že iščejo skupni jezik, da bi te pomanjkljivosti že v prihodnjem letu 'odpravili, proučujejo pa tudi možnosti za uvedbo letalske obrambe v obmejnem območju v Pomurju. Za slednjo sev hidrometeorološkem zavodu sicer preveč ne ogrevajo, vendar pomurski kmetijci vztrajajo, da mora obramba pred točo postati učinkovitejša. In prav imajo, saj so jih letošnje izkušnje predrago stale. L. Kovač krav, 8 plemenskih telic in enako število telet. Prodajamo pitance in mleko — menim, da se slednje bolj splača, predvsem zato, ker je denar v hitrejšem obtoku. Mesečno prodamo od 2.500 do 3.500 litrov mleka, kar letno znese nad 30 tisoč litrov, zato nam ga plačujejo tudi po kakovosti — odtegljajev še nismo imeli, torej sem lahko z mlekom zadovoljen.« Apolonija, ki je dotlej stala ob ni pesi pa naj rečem, da smo je na pol hektarja pridelali 25 ton in 800 kg.« Alojz se je sicer razgovori! o poljedelstvu, vendar pa je treba zapisati, da je osrednja dejavnost Vargovih živinoreja. Odklej? »Živina je bila pri hiši že od nekdaj, načrtno pa smo se za to panogo odločili leta 1979, ko smo zgradili hleve, kjer je danes 10 strani in z zanimanjem, včasih tudi pomenljivim muzanjem spremljala moževe besede, je na naše vprašanje o »delovni sili« na dokaj veliki kmetiji odgovorila: »Večino del opravimo trije — midva in mati. Imava pa še tri otroke, od katerih najstarejši obiskuje sedmi razred osnovne šole. Zemlje in živine je veliko, zato je dela za šest rok vedno na pretek. Verjetno bo kateri od otrok, se- POVEČANJE CEN PESI ZA 97 IN SLADKORJU LE ZA 54 ODSTOTKOV GLAVNI KRIVEC IZGUB Sladka izguba šteje milijarde INDEKS IZGUB V TOVARNAH SLADKORJA JUGOSLAVIJE JE 220, V TSO 70 ODSTOTKOV V Tovarni sladkorja Ormož (TSO), v kateri bodo letos predelali 250 tisoč ton pese s 4.500 hektarjev domačih in 2.500 hektarjev madžarskih polj, so s pridelkom zadovoljni. Sladkor zaradi ugodnega vremena še zmeraj narašča. V prvi etapi spravila je pesa vsebovala 16,. v drugi 16,5, vse pa kaže, da bo pesa, ki jo bodo pospravljali nazadnje, vsebovala v povprečju J 7,3 odstotke sladkorja. Tako bo ugodna tudi Povprečna sladkost oziroma di-gestija s 16,5 odstotka sladkorja. Kljub dokaj dobremu pridelku, za katerega kaže, da bo v pov- prečju presegel 35 ton pese na hektar, pa v TSO niso zadovoljni, saj se je pesa letos podražila za 97, sladkor pa le za 54 odstotkov, čeprav so tovarne izračunale, da bi se moral za 81 odstotkov. Tako se po besedah direktorja TSO mag. Vinka Štefančiča kaj lahko zgodi, da se bo polletna izguba s 430 do konca leta povečala na 2000 milijonov dinarjev. Ob tem je ormoška »cukrar-na« še dobra, saj je imela jugoslovanska industrija že v prvi polovici leta 19 milijard (novih seveda) dinarjev izgub. Pri izgubarjih vodi tovarna sladkorja Beo- grad s 6000 milijoni, sledijo ji tiste v Šabcu, Požarevcu, Svetoza-revu in druge. Med vsemi ni niti ene v vsej Jugoslaviji, ki bi imela v prvem polletju' manj kot 2000 milijonov din izgube. Več kot 70 odstotkov izgub strokovnjaki pripisujejo večjim podražitvam vhodne substance (pese) kot izhodne (sladkorja). Pomemben delež k izgubam bodo prispevale obresti, za zaloge. Sladkorja je tačas preveč tako v tovarnah, dr-žavnih*rezervah kot pri občanih, ki so ga nakupili pred napovedano podražitvijo. Boris Hegeduš veda ko odrastejo, ostal na kmetiji, vendar se z možem za zdaj s tem vprašanjem še ne obremenjujeva. Zdrava sva, lahko delava, in dokler je tako, še nekako gre. Če pa pride kaj vmes, je že drugače ...« s Prav je, da Vargova še ne mislita na naslednika — resnično sta v letih, ko je. njun delovni zanos na vrhuncu in Apolonijine besede zvenijo zato trezno in realno — upajmo in želimo vsem skupaj, da res nikoli »nič ne bi prišlo vmes«. Bojan Peček foto: L. Kovač Beljakovine v krmilih za prašiče Prašiče redimo zaradi mesa. Kjer energetske potrebe ljudi lahko zadostimo s hrano rastlinskega izvora, je meso glavni vir kakovostnih beljakovin za človeka. Prašiče lahko krmimo z beljakovinami iz krme, ki je za človeško prehrano neprimerna, čeprav vsebuje visok odstotek kakovostnih beljakovin, npr. odpadki mesne industrije, manj vredne ribe, stranski proizvodi v industriji rastlinskega olja. Živalski proizvodi, mesno-kostna moka in ribja moka, vsebujejo od 55 do 75 odstotkov beljakovin, sojine in arašidne tropine od 40 do 50 odstotkov beljakovin, žita od 8 do 12 odstotkov beljakovin in mleko od 3,2 do 3,4 odstotka beljakovin. Ker za hrano prašičev v glavnem uporabljamo žita, ki vsebujejo malo beljakovin slabše kakovosti glede na potrebe živali, v prehrani prašičev beljakovin zelo pogosto primanjkuje tudi zato, ker so beljakovinski dodatki navadno draga krmila. Rastline lahko sestavljajo beljakovine iz preprostih organskih spojin, živali pa jih morajo zaužiti s krmo. Med prebavo in presnovo v organizmu beljakovine razpadejo na aminokisline, ki se v organizmu sestavljajo v nove, za vsalc živalski organizem značilne beljakovine. Vendar za vsak organizem vse amino kisline nimajo enake fiziološke vrednosti, zato jih delimo na esencialne, to je tiste, ki jih organizem ne more sam sestavljati in morajo biti v krmi, in neesencialne, ki jih organizem lahko sestavlja iz drugih aminokislin in drugih hranilnih snovi v obrokih. Merilo kakovosti beljakovin sta prebavljivost in biološka vrednost. Od tega je odvisna potrebna količina surovih beljakovin v obroku. V večini krmil je prebavljivost beljakovin od 75 do 90 odstotna. Povprečna prebavljivost beljakovin v krmilih za prašiče naj bi bila 80 do 85 odstotkov, biološka vrednost pa med 60 in 70 odstotki. Krmila, v katerih primanjkuje katerekoli esencialne aminokisline, imajo nizko biološko vrednost. V žitih predvsem primanjkuje tehle aminokislin: lizina, mettonina in čistina. Zato se raziskovalci zadnje čase ukvarjajo z vplivom dodajanja sintetičnih aminokislin v obroke. Biološka vrednost beljakovin v obroku pa se lahko poveča tudi s kombiniranjem različnih krmiL ki se dopolnjujejo po vsebnosti aminokislin. Na prebavljivost beljakovin vpliva tudi postopek obdelave in predelave krme. Vsako močno segrevanje zmanjša prebavljivost beljakovin, lahko tudi manj kot 50 odstotkov, vendar je vpliv kontroliranega segrevanja in sušenja krme v glavnem zelo majhne, manj kot 5 odstotkov. Mnoge rastline vsebujejo organske snovi, ki zmanjšujejo prebavljivost beljakovin, imenujemo jih inhibitorji. Na primer bob, ki je pomemben v prehrani prašičev, vsebuje precej aktivnega inhibitorja, proteaze, to je encima, ki izgrajuje beljakovine v prebavilih, prav tako tudi surov krompir in soja. Taka krmila moramo pred uporabo toplotno obdelati, ker tako preprečimo delovanje inhibitorja. Na prebavljivost beljakovin vplivajo tudi številni drugi dejavniki: izvor beljakovin, sestava obroka, nivo surovin, vlaknin, maščob in sladkorja idr. Biološka vrednost beljakovin je zelo odvisna od koncentracije energije v obroku in konzumacije. Če je preskrbljenost z energijo iz ogljikovih hidratov in maščob premajhna, za energetske potrebe Živah uporabljamo beljakovine, ki s tem izgubljajo svojo osnovno funkcijo, to je oskrbovanje organizma z aminokislinami za sestavo telesnih beljakovin. Koliko beljakovin prašiči potrebujejo, je odvisno od kategorije in starosti živali, vrste proizvodnje in kakovosti beljakovin. Mlade živali potrebujejo več beljakovin kot odrasli prašiči. S starostjo se zmanjšujejo potrebe na enoto teže zaradi zmanjšanega prirasta v mesu, vendar skupne potrrbe naraščajo zaradi povečane teže. V prvih dneh življenja je za pujske glavni vir beljakovin mleko, ker je prebavni sistem v tem obdobju taksen, da lahko uspešno prebavljajo samo mlečne beljakovine. Pujski, stari 2 do 3 tedne, potrebujejo v dodanem krmilu vsaj 22 odstotkov surovih beljakovin. Žaželeno je, da je del beljakovin, to je 10 odstotkov obroka, v obliki posnetega mleka v prahu. Obrok 3 do 5 tednov starih pujskov mora vsebovati 19 do 20 odstotkov surovih beljakovin. Petnajst do dvajset kilogramov težke pujske do starosti 10 tednov pa krmimo s krmilom, ki vsebuje 18 odstotkov surovih beljakovin. Za vse tri starosti lahko kupimo ze pripravljena krmila. Krmilo za prvo obdobje se imenuje preštarter, za drugo štarter, krmilo za rastoče pujske pa se imenuje grower. Pitanci, težki 35 do 60 kg, potrebujejo 240 do 260 g prebavljivih beljakovin v obroku, od teže 60 do 100 kg pa 280 do 320 g prebavljivih beljakovin. Zato jim v prvem obdobju polagamo krmilo s 14 odstotki surovih beljakovin, težkim 60 do 100 pa zaradi zvišane konzumacijske sposobnosti zadostuje 13 odstotkov surovih beljakovin v krmilih. Krmilo za breje svinje naj vsebuje 13 odstotkov surovih beljakovin. žival potrebuje manj beljakovin v prvih dveh tretjinah brejosti, ko potrebujejo 150 g prebavljivih beljakovin na dan. Potrebe pa se povečajo v zadnji tretjini brejosti na 250 g prebavljivih beljakovin na dan. Veliko višje so potrebe v laktaciji. Doječa svinja potrebuje 850 g prebavljivih beljakovin na dan, zato naj bi krmilo vsebovalo 15 odstotkov surovih beljakovin. Potrebe v obdobju od odstavitve do pripusta se zmanjšajo na 150 g prebavljivih beljakovin. Analize obrokov na nekaterih družbenih farmah in pri zasebnih rejcih so pokazale, da so živali pogosto preveč preskrbljene z beljakovinami v obdobju brejosti, zlasti v prvih dveh tretjinah, kar je tudi ekonomska škoda, v obdobju laktacije pa premalo. Pri dnevni produkciji 5 do 7 1 mleka, ki vsebuje 5,9 odstotka surovin beljakovin, izloči svinja 300 do 400 g surovih beljakovin. V začetku brejosti obrokom svinje lahko dodajamo tudi nekaj kakovostne voluminozne krme, v zadnji tretjini pa krmni mešanici obvezno dodajamo visokokakovostno beljakovinsko krmilo. Raziskave so pokazale, da nizek nivo beljakovin v obrokih za breje svinje škodljivo ne vpliva na velikost gnezda in razvoj plodov. Problematično je pomanjkanje kakovostnih beljakovin v obroku za rastoče živali in pitance. Če je v obroku premalo beljakovin, to povzroči zmanjšanje zauživanja krme, zmanjša se prirast in konverzija krme, zmanjša se odstotek čistega mesa m poveča odstotek masti na hrbtnem delu. Obrok beljakovin slabe kakovosti povzroči podobne probleme kot obrok s premalo beljakovinami. To moramo vedno upoštevati in pri krmljenju beljakovin z manjšo biološko vrednostjo povečati skupno dnevno količino beljakovin. Posledice premalo zaužitih beljakovin pri odstavljenih pujskih se kažejo v slabi rasti in zaradi hudega pomanjkanja lahko pujski poginejo. Znaki pomanjkanja so: splošna oslabelost, apatija, anemija, edem in suha koža. Posledica je tudi slabša produkcija protiteles, s tem pa se zmanjša odpornost organizma proti okužbam. Prašiči torej potrebujejo za normalno rast in razmnoževanje v obrokih zadosti kakovostnih beljakovin. Vendar imajo različne kategorije živali različne potrebe po beljakovinah. Doma pridelana krma je navadno revna z beljakovinami, zato moram dodajati beljakovinska krmila, npr. ribjo moko, različne tropine, mesno moko, mleko. Za sesne pujske je nujno potreben kupljeni dodatek. Svinje v laktaciji morajo imeti dovolj močnega krmila m kakovostnih beljakovin. Po Kmečkem glasu Delovna drganizacija / ZUNANJA TRGOVINA s. p. o. Murska Sobota TURNIŠČE: cene pujskov Minuli četrtek so rejci pri-peijali na sejem v Turnišče 51 pujskov, starih od 7 do 10 tednov. Prodali so jih 35, za par pa so zahtevali od 27.000 do 32.000 dinarjev. iAHL S** Komisija za delovna razmerja pri delovni enoti ABC POMURKA ZUNANJA TRGOVINA, Murska Sobota objavlja — dela in naloge pripravnika z visoko izobrazbo, za določen čas — čas pripravništva, odslužen vojaški rok, — dela in naloge pripravnika z višješolsko izobrazbo ekonomske smeri, za določen čas — čas pripravništva, odslužen vojaški rok. Prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh od objave na naslov: ABC POMURKA - ZUNANJA TRGOVINA, Murska Sobota, Lendavska 9. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od objave. VESTNIK, 30. OKTOBRA 1986 STRAN 7 Pogovor z glavnim direktorjem Gorenja Varstroj Jožetom Gornjecem »Gospodarstvo V lendavskem Gorenju Var-stroj imajo tri temeljne organizacije združenega dela, in sicer Tovarno varilne opreme (424 delavcev), Varis (193), Montaža— Pur-len (373) in Delovno skupnost skupnih služb, kjer dela 223 delavcev. Skupaj je v Varstroju zaposlenih 1213 delavcev in je največji delovni kolektiv v občini. Zanimalo nas je, kako poslujejo, zato smo se oglasili kar pri glavnem direktorju oziroma predsedniku poslovodnega odbora Jožetu Gornjecu. Najprej smo ga pobarali, kako se počuti kot prejšnji družbenopolitični delavec pri -opravljanju del in nalog v gospodarstvu? Odvrnil je, da je v »politiki« lažje, v gospodarstvu, ki je trši oreh, pa se vsakodnevno srečuješ z nizom problemov. VESTNIK: Kako posluje Gorenje Varstroj v letošnjem letu? JOŽE GORNJEC: Zaradi različnih vzrokov, ki vplivajo na poslovanje, pa tudi zaradi različnih proizvodnih programov, ki jih imajo posamezni tozdi, je težko dati neko celostno oceno, zato v nekaj besedah o poslovanju v posameznih temeljnih organizacijah: Tozd Varis uresničuje svoje plane zelo uspešno, k čemur veliko prispeva tudi lanska naložba — izdelava strešnikov, ki je bila še kako opravičena. Letos bo del delavcev tega tozda izdelal milijon 300 tisoč betonskih strešnikov in 17 tisoč 500 sleme-njakov. Sicer pa je temeljna dejavnost Varisa izdelava sanitarnih kabin, ki jih bodo letos naredili 2360 kosov. V tozdu Montaža— Purlen proizvodnja ne gre po programu, zlasti zaradi manjše izdelave ekspanizjskih posod za centralno gretje. Na trgu so se pojavile uvožene posode, ki so dražje od naših, kljub temu pa smo morali zaradi uvoza zmanjšati proizvodnjo. Seveda pa smo proizvodni načrt morali spremeniti in smo povečali izdelavo pre-dizoliranih cevi purlen, potem ventilacijskih cevi in še nekaterih drugih izdelkov. Temu tozdu in seveda vsej delovni organizaciji pa so povzročale precej opregla-vic cene izdelkov, zlasti izolacijskih plaščev, ki smo jih morali izenačiti s februarskimi, čeprav se je v tem času reprodukcijski material močno podražil. Šele s prvim decembrom bomo predvidoma lahko uveljavljali realne cene. Podobnih primerov je veliko tudi pri izdelkih varilne tehnike. V tozdu Tovarna varilne opreme smo prav tako spremenili prvotni načrt izdelave. Znižali smo obseg načrtovane proizvodnje transformatorjev za domači trg in povečali izdelavo polavtoma- trši tov, potem vertivarjev, rezalnih miz in motornih rezalnikov. VESTNIK: Najbrž ne bova izdala poslovne skrivnosti, če rečeva, da v izvoznih prizadevanjih ne gre gladko? JOŽE GORNJEC: Res je, da končni uspeh ne bo tako velik, kot smo si prvotno predstavljali. Na tuje bomo prodali manj transformatorjev, saj z nekaterimi izdelki nismo dovolj konkurenčni. Pa ne po lastni krivdi! Material, ki ga vgrajujumo v varilne aparate oziroma transformatorje, je v Jugoslaviji tudi do petkrat dražji kot pri naših konkurentih, Italijanih na primer. Zdaj si prizadevamo, da bi stroške kar najbolj znižali in upamo, da nam bo to uspelo. Seveda pa je uspeh prodaje odvisen tudi od večje ali manjše uporabnosti izdelka, oblike, embalaže itd. Sicer pa bomo na tuje manj prodali tudi zato, ker se je naš dosedanji kupec preusmeril v prodajo izdelkov druge vrste. VESTNIK: Prav gotovo se boste strinjali, da izvoza ni mogoče graditi zgolj na enem ali nekaj kupcih, prav tako pa tudi ne vztrajati samo pri enem proizvodnem programu. V tej zvezi bi vas vprašal o novih izdelkih. JOŽE GORNJEC: Prav gotovo nas je stanje na zunanjem tržišču prisililo, da več in bolje razmišljamo in razvijamo nove izdelke. V prihodnjem letu bomo tako tujemu kot domačemu tržišču ponudili nekaj novih izdelkov in menimo, da jih bo sprejelo. Gre predvsem za polprofesionalno oprenjo, zmanjšujemo pa obseg izdelave s področja neprofesionalne opreme (široka poraba). Hitro prilagajanje zahtevam tržišča pa je odvisno seveda tudi od strokovnosti naših delavcev, ki stalno razmišljajo o novih izdelkih oziroma izpopolnitvah. Ugotavljamo, da se število inova-torskih predlogov nenehno pove- MESNA INDUSTRIJA n. sol. o. Murska Sobota AJDOVA KRVAVICA PROSENA KRVAVICA PEČENICE oreh od politike čuje in jih je letno okrog sto, kar kaže, da je dejavnost močno razvita. Sicer pa inovacije in tudi boljše delo spodbujamo z ustrezno politiko nagrajevanja, kar prihaja do izraza zlasti v tem letu, ko je osebni dohodek odvi-sem predvsem od osebnega prispevka delavca oziroma njegove motiviranosti za kar najboljše delo. Seveda pa je pri uvajanju nagrajevanja še nekaj težav. VESTNIK: Pomožnih delavcev vam prav gotovo ne primanjkuje, posebej ne zdaj, ko se nekako preusmerjate v izdelavo tansforma-torjev in drugih naprav za poklicne dejavnosti (profesionalna tehnika), saj s tem sproščate precej moči, ki so bile v proizvodnji izdelkov za široko porabo? Kako je z razporejanjem delovne sile in zaposlovanjem strokovnjakov? JOŽE GORNJEC/ Postavili ste občutljivo vprašanje! Povem naj, da v našem kolektivu uspešno uvajamo dopolnilne programe (izdelava strešnikov na primer), res pa je tudi, da veliko dajemo na prekvalifikacijo delavcev. Tako boste videli v naših proizvodnih dvoranah, da tudi ženske opravljajo nekatera dela, ki jih prej niso (varjenje na primer). Skratka: gre za to, da dvignem strokovnost dela, za kar pa morajo kazati zanimanje tudi delavci sami. Velik poudarek tudi dajemo zaposlovanju strokovnih kadrov. Tudi v letošnjem letu smo jih nekaj zaposlili, vendar moram ugotoviti, da za prosta vodilna delovna mesta ni kakega večjega zanimanja in da imamo kar nekaj nezasedenih. VESTNIK: Bo rebalans proizvodnega programa za letos odločilno vplival na letošnje načrte? JOŽE GORNJEC: Ker je nsemisel-no izdelovati za vsako ceno in za skladišče, smo sredi leta spremenili proizvodni načrt. Zmanjšali smo načrtovano proizvodnjo tistih izdelkov, za katere menimo, da jih ne bi uspeli v celoti prodati, povečali pa smo načrt proizvodnje izdelkov, ki gredo sorazmerno dobro v prodajo. Spremenjeni plan je naravnan tako, da se bo celoten prihodek v tem letu gleda na lanske dosežke povečal za 95 odstotkov, čisti dohodek pa za 103 odstotke. Letos bomo imeli v Gorenju Varstroj predvidoma 11 milijard 209 milijonov 35 tisoč dinarjev celotnega prihodka ... VESTNIK: Pa še pogled naprej! Kakšna je torej srednjeročna usmeritev Gorenja Varstroj?’ JOŽE GORNJEC: Delovna organizacija Varstroj v svoji programski usmeritvi ne namerava spreminjati proizvodnje, torej: osnovni poudarek je na varilni tehniki in toplotni tehniki ter gradbenem programu. Varilno tehniko nameravamo povečevati po letni Stopnji 5,9 odstotka, pri gradbe-' nem programu pa nameravamo v tem srednjeročnem obdobju povečevati NOVO. NOVO, NOVO!!! ••• K vseh prodajalnah ABC Pomurke v Murski Soboti in Lendavi ter delikatesnih trgovinah trgovske hiše Potrošnik v Murski Soboti ter Univerzala v Lendavi. Akcija z veterinarsko, sanitarno in tržno inšpekcijo v mesnicah; kje so umivalniki; zaradi nečistoče zaprti. ...« rast proizvodnje po letni stopnji 6,5 odstotka. Seveda pa bomo dobršen del svojih izdelkov tudi izvozili, saj bomo izvoznim prizadevanjem namenili večjo pozornost (agresivnost). Tako kot direktor Jože Gornjec, tudi drugi vodilni delavci in delavci za stroji napenjajo vse sile za boljše delo, večjo storilnost, nove izdelke. Vsi po svoje kljubujejo težavam, ki jih resnično ni malo. Pomembno je, da volje do dela ne zmanjkuje. Pogovarjal se je Štefan Sobočan Zakaj vrste pred zadnjimi vrati? Je pač tako, da zaradi visokih cen ne moremo kar čez noč postati vegetarijanci. Zato je meso kar pogosto na jedilnem listu gospodinj. Najsi bo v mestu ali na vasi, kjer imajo domačo svinjino in perutnino, vsi smo na nek način odvisni od mesnice. Če že ne drugega, si kupimo sendvič za malico. Ali ste kdaj opazovali trgovce, kako vam pripravljajo sendvič? Si je prodajalec pred pripravo umil roke, vam je stehtal točno 5 ali 10 dekagramov salame, je položil prej na tehtnico papir, ali je jemal narezano salamo s prijemalko ... To je seveda le eden izmed mnogih opravil v mesnicah ali delikatesnih oddelkih v trgovinah, kjer večina prodajalcev greši. Toda kupec tega niti ne opazi. Ne opazi niti, kako je za pultom ali v skladiščnih prostorih in v hladilnicah. Namesto vas smo se v to »zakulisje« odpravili mi, skupaj s sanitarno, tržno in veterinarsko inšpekcijo. »Saj vemo, da vsak opravlja svoj posel in da morate biti vi strogi, toda res ravno danes ...«, tako so se začeli po navadi izgovori. Tudi mi vemo, da ne more biti vse urejeno ob vsakem trenutku, zato manjših nepravilnosti (in neprijaznosti nekaterih) niti ne bomo omenjali. Prav pa je, da omenimo večje napake, ki smo jih odkrili v treh trgovinah, (zaenkrat le v teh), da bodo lahko opomin drugim, da ne bo potem spet izgovorov, češ, nismo vedeli. »PREVEČ BOGATA« HLA- DILNICA Mesnica 3 v Cankarjevem naselju v Murski Soboti je v tem času prenatrpana z ljudmi, pa tudi z mesom v hladilnici. Vzrok za to je obnova hladilnice na Lendavski, pravijo prodajalci. To niti ne bi bilo tako hudo, če v hladilnici ne bi bilo tako svežega mesa kot mesnih izdelkov. V eni od številnih škatel je inšpek Prenatrpana hladilnica, pa še z nepravo vsebino! torica odkrila salame, ki so čudno »dišale« in začele plesneti. Salame morajo biti namreč shranjene v suhem, zračnem prostoru. V prostoru za razsekovanje mesa je bil tudi umivalnik — toda priti do njega in si umiti roke je bila tisti trenutek prava umetnost. Prej bi morali nekaj časa pospravljati in odnašati odvečno kramo. Tudi za prodajalnim pultom je bilo polno praznih škatel (kar osem; baje so zjutraj dobili blago). Na srečo (ali nesrečo) ni LENDAVA Ocena izobraževanja Svet za izobraževanje, znanost in kulturo pri občinskem svetu Zveze sindikatov Lendava je skupaj z izvršnim odborom osnovne organizacije Zveze sindikatov Osnovne šole Drago Lugarič Lendava razpravljal o poročilu o uresničevanju sklepov skupščine, občinske izobraževalne skupnosti in samoupravne interesne skupnosti za kulturo in prosveto pripadnikov madžarske narodnosti v zvezi z vzgojo in izobraževanjem. Ugotovili so, da se sklepi realizirajo, vendar nekateri počasi. Vzrok za to je še vedno pomanjkanje kadrov, usposobljenih za dvojezično izobraževanje. Na sestanku so se dogovorili tudi o oblikah izobraževanja članov občinske organizacije ZSS v letošnji izobraževalni sezoni. Jani D. Le kje si umivajo roke, ko pa ni mogoče priti do umivalnika? nobene kazni za napačno poučevanje pripravnic. Le ta je namreč tehtala narezane salame, ki jih je prijemala z roko na tehtnici brez papirja, nato pa jih je zavila v neustrezen papir. Na vprašanje, zakaj tako, je dejala, da jo tako pač učijo. Še ena zanimivost ali vsakdanja resničnost: v eni uri, kar smo se gibali v bližini zadnjih vrat ali pred njimi, se je na dvorišču obrnilo veliko ljudi. Vsi so pokukali skozi vrata, na katerih je pisalo: vstop nezaposlenim prepovedan. Čakal je tudi šofer s tovornjakom iz Mesne industrije. Marsikdo je odšel začuden ali jezen. Poslovodja je dejal, da čakajo kosti in drobovino; eden od čakajočih, da meso. NOVI IN STARI PRAVILNIK Mesnica in prodajalna pijač v Beltincih (Ljutomerčan, Tozd Mesna predelava, Simentalka) je imela dovolj veliko hladilnico. Toda tudi tukaj so bile stvari, ki ne sodijo vanjo. Ko smo vprašali poslovodjo, če ve, kako se morajo živila shranjevati, je dejal, da je po starem pravilniku dovoljeno imeti v istem hlajenem prostoru sveže meso in klobase, po novem pa več ne. Na žalost, je ta »novi« pravilnik star že deset let. Tudi svinjski parklji, ki so že zaudarjali, niso spadali v prostor, kjer so viseli lepi kosi mesa in čakali, da si kdo iz njih naredi slastno pečenko. Stranke so s prodajalno zelo zadovoljne, ker ima bogato izbiro in dobro postrežbo. Eden od kupcev nas je celo hotel prepričati, da je pametno, da v isti prodajalni prodajajo meso in pijačo. Napačno je bilo le to, da je bil umivalnik v tistem kotu prodajalne, kjer je bila pijača, in ne tam, kjer je bilo meso. V tej mesnici smo odkrili tudi hrenovke, ki so bile tako tanke, da bi ši zaslužile, da pridejo v knjigo rekordov — za to seveda prodajalci ne morejo odgovarjati. DOTRAJAN HLADILNIK IN »SUMLJIV« SIR Sanitarna inšpektorica nad čistočo v Potrošnikovi prodajalni v Rakičanu ni bila ravno navdušena. Z nalepko »zaprto« jih je osvobodila gneče za nekaj dni, tako da so lahko v miru počistili vse zaprašene izdelke na policah, umazanijo pod njimi in pajčevino za policami. In če se ustavimo le pri delikatesnem oddelku (za vse druge nepravilnosti bi porabili preveč prostora). V ločenem delu hladilnika, kjer so po navadi sveži piščanci, so bile salame; steklo, ki ločuje oba dela, je bilo motno (od umazanije), na gornji polici so bila jajca, kar ni dovoljeno. V drugem hladilniku so hladili pijače, kar ni nujno, medtem ko so bili izdelki, ki bi morali biti na hladnem, drugod. Kot kaže, trgovci ne berejo navodil o shranjevanju živil, za njih je pomemben le rok trajanja, pa še tega včasih spregledajo. Pogled v hladilnik je vzel sapo inšpektor jem — na zunaj belo pobarvan hladilnik je bil znotraj podoben odpadu. Baje že več kot dve leti čakajo na nov hladilnik. Mini sir Mariborskih mlekarn, ki so ga dobili pred kratkim, je bil napihnjen in razpokan, potrebna bo natančnejša preiskava. Krivi so tisti, ki so ga narobe naredili, pa tudi tisti, ki so ga prodajali. Ribe so bile shranjene v hladilniku skupaj z drugimi mlečnimi in drugimi izdelki, kar je strogo prepovedano. Težko je najti pot in priti do umivalnika (zato ni čudno, da si trgovec ni opral rok, preden je šel delat sendviče), tik zraven njega je bila omarica s suhimi mesnimi izdelki. Tako bi bilo verjetno v večini manjših vaških trgovin, kjer je prodajalcem najpomembnejše le to, da imajo veliko izbiro in Tole pa ni podobno hladilniku iz trgovine! Kaj vse odkrijejo inšpektorju — med drugim tudi »napihnjene« sire. ustrežejo vsaki želji kupcev. Pri tem pa pozabljajo na premajhne in neprimerne prostore' Dan je bil prekratek, da bi obiskali tudi druge mesnice in trgovine. Še dobro, da kot kupci vsega ne vidimo, smo si dejali na koncu. Mnogi so veseli, da mu mesar včasih odreže boljši kos mesa, zato pozabi na vse napake, ki jih vidi. Bernarda Peček STRAN 8 VESTNIK, 30. OKTOBRA 1986 Osem avstrijskih in slovenskih delavcev že skoraj dvajset let polni žetinsko mineralno vodo: novi pijači stil in club »NAJVEČ MOŽNOSTI DAJEM CLUBU!« »Avstrijsko tržišče je polno. Uveljaviš se lahko le s kakovostjo in prepričljivostjo. Torej, da kupca prepričaš, zakaj je dobro, da kupi to vodo ali brezalkoholno pijačo. Vednar pa propaganda ne sme biti vsiljiva. Ljudje so vse bolj pozorni na to, kaj pijejo, zato morajo biti argumenti čim bolj naravni. Prav tako bo pri prodaji vse pomembnejši ekološki pomen — pri tem pa ima žetinska mineralna voda s svojim naravnim COi velike prednosti...« . .Videlo se je, da možakar, ki nam sedi nasproti v majhni podstrešni pisarni stavbe »častitljive starosti« (ki je hrati tudi delovni prostor drugih delavcev), zelo dobro pozna svoj posel. In kaj vse je njegov posel? Tega niti sam ne ve našteti; je namreč deklica za vse. V 30 letih delovne dobe v kraju Žetinci (Sicheldorf) v Avstriji, tik ob meji in mejnem prehodu Gederovci, se je usposobil v pravega strokovnjaka za mineralno vodo. Pravijo, da je napolnil prvo steklenico mineralne vode iz majhnega vrelca v Žetincih, daje po poklicu urar, ki je obiskoval Od osmih oziroma devetih delavcev jih Je kar pet Iz obmejnih krajev v Pomurju. V Žetincih so zaposleni že čez 15 let. srednjo šolo v Mariboru . . . Zato tudi zelo dobro govori slovensko in pogovarjati se z njim o načrtih majhnega obrata v Žetincih je bil pravi užitek^ Vrelec v Žetincih ima majhno zmogljivost (letno so v prejšnjih letih natočili toliko kot dnevno v Radenski), toda kljub temu je velikega pomena za Radensko. Zakaj za Radensko? Čeprav je vrelec še vedno v zasebni lasti avstrijske državljanke, z njim že od 1974. leta upravlja mešana slovenska firma v Avstriji GLOB-TRADE (vključene so Radenska, Emona in Aero), ki je tudi soudeležena s 75 odstotki kapitala. Toda minula leta za žetinski obrat niso bila poslovno uspešna, zato so se vsi razveselili dogovora, da bo za prodajo, distribucijo in računovodstvo mineralne vode in drugih pijač iz Žeti-nec skrbela Radenska. Tako je s 1. januarjem 1986 prevzela vso odgovornost za poslovanje obrata Radenska. Ne le da je sedež matične delovne organizacije blizu (oddaljen le nekaj kilometrov); Radenska je na avstrijskem tržišču tudi že uveljavljeno ime. V Avstriji so uveljavljene z lastno blagovno znamko le tri slovenske delovne organizacije: Gorenje, Elan in Radenska. Tudi pri odstotku izvoza mineralne vode Radenske odpade največji delež ravno na Avstrijo in šele nato na Italijo in Nemčijo. Prej mineralne vode iz Žetinec niso prodajali po teh kanalih, z letom 1986 pa je vključena v prodajni program Radenske. Celotni program obsega avstrijske in jugoslovanske mineralne vode (Radenska, Rogaška, brezalkoholne pijače na osnovi mineralne vode — stil in brezalkoholne pijače na osnovi naravne vode — club), Sicheldorfer Heilquelle prodajajo pod lastno znamko. Tako kot v Radensko so tudi v Žetincih nehali polniti brezalkoholno pijačo deit in letos začeli polniti dve novi pijači: club (z okusom limone, oranže in oran-že-marakuje) ter stil (z okusom limone in oranže). Narejeni sta po licenci Radenske, obe pijači so avstrijski kupci zelo dobro sjtrejeli. Paul Alt, vodja obrata v Žetincih, pa pravi: »Clubu dam velike možnosti, ker je to nov tip pijače dobrega okusa. Pijača mora biti pitna, tudi če ni hlajena. Stil je kot pijača z malo kalorija mi namenjena ožjemu krogu ljudi.« V Žetincih je zaposlenih le osem oziroma devet ljudi, od tega jih je kar pet iz vasi na drugi strani meje, torej iz Pomurja. Vsi delavci so enakopravni, socialno PauLAIt opravlja poleg funkcije vodje obrata še razvojno, tehnično, bakteriološko (in še kakšno) službo. in zdravstveno zavarovani, prejmejo lahko denarno posojilo, in kar je najpomembnjše — med sabo se zelo dobro razumejo. Majhen vrelec, stara polnilna linija (dobro vzdrževana), stara stavba, konkurenca, slaba prodaja ... To so bile značilnosti poslovanja v prejšnjih letih. Letos bodo, kot upajo, oziroma so skoraj prepričani, poslovanje končali s pozitivnimi rezultati. Tudi dosedanji uspešni rezultati prodaje kažejo na to. Lansko leto.so namreč prodali 1,5 milijona litrov mineralne vode iz žetin-skega vrelca, letos pa že v prvih devetih mesecih milijon 415 tisoč litrov. Prejšnje leto so prodali skupno 70 tisoč litrov brezalkoholne pijače deit, v devetih mesecih leta 1986 pa so prodali 52 454 litrov nove pijače stil in kar 139 944 litrov pijače club. Leta 1983 so začeli s tako imenovano prodajo »pri rampi« (v skladišču samega obrata). Da je zanimanje okoliških in daljnih ljubiteljev mineralne vode z naravnim CO; vse večje, je vidno iz dobička: 1983. leta so zaslužili s prodajo pri obratu milijon 250 tisoč šilingov, 1985. leta milijon 325 tisoč in letos do 31. avgusta milijon 368 tisoč šilingov. Količine prodane pijače in vsota izkupička res niso velike, vendar vsi podatki dokazujejo, da se obratu v Žetincih odpirajo velike možnosti. Paul Alt pa je za konec še dejal : »Upam, da se bo Radenska v prihodnje še bolj zavzela za naš obrat. Iz tridesetletnih izkušenj lahko povem, da smo bili v šest Polnilna linija je sicer zelo stara, toda dobro ohranjena. O novih naložbah bodo začeli razmišljati po letu 1986. desetih letih zelo uspešni, da pa smo pod vodstvom Globtrada nazadovali; verjetno zato, ker niso načrtno proučevali tržišča. V teh letih se je marsikaj spremenilo, vsako blago na avstrijskem tržišču je postalo anonimno blago. Veliko majhnih trgovin je propadlo. Ni namreč dovolj, da je trgovec prepričan, da ima zares dobro blago. V velikih firmah je namreč tako, da stranke niso opozorjene na dobro blago, ampak samo na en izdelek. Ze 1970. leto pomeni neke vrste prelomnico, ko je prihodnost postala odvisna od trženja. Tudi v Radenski bi morali dobro proučiti pre-ustroj tržišča v Avstriji.« Priljubljenost žetinske mineralne vode in majhne količine na tržišču so verjetno pomagale, da jih močnejša konkurenca ni uničila. Naravnost in zdravilnost — to pa je ključ za še večji uspeh! Bernarda Peček Po vrnitvi Cvetke Rogan iz »čudežne« Amerike TRŽNA DRAMA S KUPCEM - KRALJEM Med 27 slovenskimi poslovneži, ki so tri mesece proučevali ameriški gospodarski sistem in trženje ter iskali predvsem najustreznejšo strategijo in taktiko za uspešnejši prodor slovenske industrije na tamkajšnje ogromno 'tržišče, je bila tudi Murina izvozna referentka za moška oblačila Cvetka Rogan. — »Naj vsak dobi, za kar je sam sposoben«, je razbrati z diplome potsdamske univerze v državi New York, kjer so se naši tečajniki na osnovi izobraževalnega programa Gospodarske zbornice Slovenije, ljubljanske in potsdamske univerze, miselno in izkustveno urili v iskanju >know-ow< (znanja) za uspešnejši prodor na trg, kjer je osredotočena svetovna konkurenca. — Poslovne igre z uporabo študij primerov (case study), odstiranje poslovne (moralne) nravi ameriškega sveta na sprejemih (coctail-par-ty) in obiski številnih firm, bank, vladnih in zasebnih ustanov. Gre za prvi primer tovrstnega izobraževanja v poslovnem sistemu, imenovanem Mura, za kar je bilo treba tej firmi z mednarodnim ugledom in imenom plačati kakih 7000 dolarjev, ki bi se morali obrestovati. Pravzaprav je bila cena izjemno ugodna, saj zahtevajo posamezne slovitejše univerze v ZDA za pripravo sorodnih programov za poslovno usposabljanje tudi po 15 in več tisoč dolarjev na osebo. Kako ste kot poslovnež in študent hkrati — saj je bil to tudi come back (vrnitev) v kavbojke in majice, študentske menze in campose (domove) — doživljali svet, kjer neusmiljeno, zgolj s kapitalsko, profitno logiko delujejo ekonomske zakonitosti in kjer tržišče ne le izbira, ampak zlasti izloča? »Rdeča nit študijskega programa je bil marketing (trženje). Profesor dr. Setna nam ga je na primeru ameriškega tržišča predstavil kot dramo, ki se odvija 24 ur dnevno. Pomembno je, da ubereš ustrezen pristop: za kakšen posel gre, kaj bi rad, komu namenjaš izdelek, za kateri del tržišča, izdelek primerno ovrednotiti in razpe-čati, še prej propagirati in vzbuditi pozornost ter ga nato v ogromni trgovski oz. razpeče-valni mreži tudi prodati. Pomembno je, če se odločiš za prodajo izdelka v verigi specializiranih prodajaln. Tako na primer mi iz tekstilne konfekcije prek partnerja v New Yorku prodajamo po vsej Ameriki « Kljub vsemu pa je kupec, porabnik torej, v tej 24-urni tržni drami kralj? »Vsekakor. Dejstvo je, da je ponudba na ameriškem trgu nekajkrat večja od povpraševanja. Porabnik je kralj, saj je tisti, ki se odloča za nakup in ima pravico, da zahteva izdelek, kot mora biti. Če pride do tožbe na sodišču, je kupec skoraj vedno tisti, ki zmaga. Seznanili so nas, da so recimo odvetniki v ZDA sploh vprašanje zase in je menda vsak drugi človek na Manhattnu v New Yorku odvetnik. Ne samo, da imajo zasebniki svoje odvetnike, ampak je izredno veliko odvetniških pisarn za firme in ustanove.« Cvetka Rogan, po stroki ekonomistka, nam je podrobneje predstavila specialistični, praktično usmerjeni program s poudarkom na trženju, finančnem poslovanju in pravni ureditvi. »Poslušali smo še predavanja iz računalništva in se ukvarjali s programiranjem na osebnih računalnikih IBM. Šlo je predvsem za aplikacije, kako vse to uporabljati v poslovne namene. Tudi v Muri se s tem že ukvarjamo in smo glede na ameriške razmere zelo daleč, medtem ko v celotnem gospodarstvu še zelo zaostajamo. Mislim, da bi morali glede na dosežke Iskre, ki razvija računalniške sisteme, bolj napredovati. Brez tega ni več mogoče poslovati.« Način predavanj in študij trženja je potekal po metodi case study (študij primerov), ki so ga prvotno uvedli na harvardski univerzi. Kako ste se izkazali? »Vsak je v namišljenem podjetju prevzel določeno vlogo, na.primer direktorja za tržišče, 'finančnega ali tehničnega direktorja ali katero podobno. Vsak z lastno strategijo smo se pogajali na strokovnem kolegiju in sleherni je moral doseči ali se približati rešitvi, ki jo je predlagal računalnik, tisti skratka, ki je za podjetje najboljša. Bilo je sila zanimivo in vmes smo se tudi skregali. Posebej se spomnim, ko sem sodila v skupino nekega japonskega podjetja, ki je nameravalo nekemu velikemu ameriškemu podjetju prodati high-tech (visoko tehnologijo) s področja računalnikov. Američani bi jo bili radi dobili čim ceneje oz. bi nas bili radi izigrali. Pravila obnašanja so bila različna za Japonce in Američane. Japonci smo bili uglajeni in je eden govoril v imenu firme, medtem ko so se Američani med sabo prepirali in niso vedeli, kdo kaj dela. Dosegli smo dogovor za licenco in za prodajo po ceni, ki smo jo sami predvideli. Dve skupini pri tem nista uspeli.« Come back Cvetke Rogan iz ZDA v prepričanju, da je trženje osnova poslovnega uspeha. Kako pa so se te »poslovne igre« pokazale, ko ste jih »preverjali« po posameznih firmah, ko je šlo zares? »Del poslovnega sveta, ki sem ga spoznala v New Yorku — predvsem mislim na svet moške mode — se mi je zdel primeren, na ustrezni ravni. Ne vem, kako je s tem pri drugih izdelkih, kajti moda in konfekcija sta nekaj povsem drugega, kot je recimo prodaja, Kompasovih storitev ali Intertradova prodaja določenih kmetijskih, predelovalnih, prehrambenih izdelkov. Za ameriškega kupca je najpomembneje, da se držiš dogovorjenih rokov. Na ta račun smo slišali določene kritike ne samo od partnerjev, s katerimi smo se pogovarjali, ampak tudi posameznih ustanov. Namreč, da se znamo včasih Jugoslovani obnašati preveč jugoslovansko, če hočete tudi balkansko, saj preprosto ignoriramo kakšen teleks za dan, dva ali tri dni. To ni v redu. Teleks je zato, da se premostita razdalja in čas. Treba se je takoj odzvati in dati informacijo. Najbolj kruto je, če je kupec čez ocean brez prave informacije in ne ve, kaj bo dobil, če bo sploh kaj dobil. Če ni zaupanja in sodelovanja, pozabi na posel! To je osnovno načelo.« Na sprejemu ste imeli priložnost pobliže spoznati poslovne može s soprogrami in družinami. Kakšen vtis so naredili na vas in kaj bi rekli o kraju usposabljanja, ki je za ameriške razmere manj razvit? A»>Študirali smo v kraju Pots-aam na severnem delu države New York tik ob kanadski meji, ki je dokaj nerazvit. Ob reki St. Lorenz je železarska industrija, vendar so železarji 'ta čas, ko smo bili tam, kar naprej štrajkali. Potsdam živi od trgovine in dveh univerz: Clarscon University in State University College. Od začetka septembra do sredine junija se tu zbere deset tisoč študentov, toliko, kolikor je prebivalcev. Poleti, ko smo se tam usposabljali, je bilo mesto kot izumrlo. Predsednik univerz prof. Tonkin nam je že tretji dan pripravil sprejem, kamor so povabili profesorje, ki so nas kasneje poučevali, s svojimi soprogrami. Vse je bilo zelo protokolarno: obleke, kravate, in temu primerno smo se obnašali, zavedajoč se, da smo predstavniki slovenskega gospodarstva. To jih je zelo presenetilo, kajti Američani so — kot smo se prepričali — malo razgledani, saj v Potsdamu veliko ljudi ne ve, kje je Jugoslavija, kaj je Jugoslavija, ali mislijo, da je del vzhodnega bloka. Pri njih je pravilo, da žene niso zaposlene, ampak doma pri otrocih in v gospodinjstvu. Delajo , predvsem zato, da preživijo družine in si sploh ne morejo zamišljati, da bi znali ali počeli še kaj drugo. Seveda ni mogoče posploševati, toda ko smo pozneje ob okrogli mizi izmenjali izkušnje, smo prišli do približno istih spoznanj.« Kaj od vsega se bo dalo koristno porabiti v Muri, torej takrat, ko se boste morali neposredno in zares pogajati s tujimi partnerji? »Koristno je bilo spoznati način življenja, navade, razvajenost, zasičenost z izdelki v tej >čudežni< Ameriki, Predvsem pa dejstvo, da ameriški trg narekuje pristop z izdelano strategijo. Omenila bi primer Zastavinega vozila yugo, kajti prevladuje mnenje, da je njegova cena v ZDA prenizka oz. je tako rekoč nemogoče, da je lahko avto za 3990 dolarjev res avto. Obiskali smo več ustanov in firm, tako v Washingto-nu kot v New Yorku, sprejeli pa so nas tudi na jugoslovanski ambasadi. V petek popoldne smo bili gostje svetovne banke,, kar poudarjam zato, ker je bilo to pred »vikendom« in so si vzeli čas za sprejem skupine slovenskih poslovnežev. Očitno so bančniki dobro poučeni o naših finančnih razmerah, kajti postregli so nam s podatkom — bilo je to okrog 14. avgusta — da je pri nas zdaj 108-odstotna, torej tri-številčna inflacija. Presenečenje je bilo popolno! Pri njih je inflacija 1,5-odstotria. V New Yorku so nas sprejeli v predstavništvu Ljubljanske banke, ki je s 1. oktobrom registrirana kot popolna bančna ustanova za opravljanje finančnih poslov. Mura je z njo že povezana. V razgovoru so sodelovali še predstavniki Iskre Electronics, ki ima sedež na Long Islandu, Slovenijalesa in drugi. V Irving Trustu, kjer se ukvarjajo s counter tradom (obojestransko trgovanje), nas je podpredsednik Solimirski >počastil< s kosilom in med pogovori predstavil de: javnost ustanove. Prav tako je bilo doživetje obisk njujorške borze (Stock Exchange). Nismo sicer bili med borznimi mešetarji, marveč si jo ogledali z galerije. Z besedami ni mogoče popisati, kako ljudje tam trgujejo, se derejo, ponujajo, prodajajo, vrednost delnic pada, narašča ... Glavni motiv je seveda dobiček. Ob koncu smo v New Yorku obiskali še pravno pisarno Baker McKenzie, kjer nas je dočakal pravnik James Hitch, mož, ki je pred leti študiral v Zagrebu in je naš jezik že skoraj pozabil. Vseeno nas je pozdravil in nagovoril po naše ter nam nato podrobneje predstavil določene probleme in pravne spore. Posebej se je zadržal pri poslovnem sodelovanju, imenovanem joint-venture, kar pomeni udeležbo našega podjetja pri vlaganjih v tujo firmo ter kasnejše obojestransko prelivanje dobička iz skupnih poslov. Pri tem smo bili opozorjeni, da joint-venture na sodišču ni obravnavan kot pravna oseba — kot je fecimo partner ship — in je treba biti previden pri določanju pravnega subjekta v pogodbi.« Ameriško tržišče je resda brezmejno, vendar ima naše gospodarstvo ob ustreznem strokovnem pristopu in domišljeni dolgoročni strategiji vse možnosti za enakopravno kosanje z drugim svetom. Ali kot je mogoče razbrati z diplome potsdamske univerze v državi New York, ki jo je iz »čudežne« Amerike po treh mesecih usposabljanja prinesla Murina izvozna referentka za moška oblačila Cvetka Rogan: »Naj vsak dobi, za kar je sam sposoben!« Branko ŽUNEC Pomurska banka za uresničevanje ciljev Po zakonu o temeljih bančnega in posojilnega sistema Ljubljanska banka — Pomurska banka izpolnjuje pogoj za nadaljevanje dela. To so ugotovili na zadnjem zboru Pomurske banke, ko so delegati sprejeli tudi predlog statuta in predlog samoupravnega sporazuma te banke. Sredstva dinarskih depozitov, dinarska protivrednost deviznih prihrankov in skladi banke so ob koncu leta 1985 v Pomurski banki dosegli višino 13 milijard 735 milijonov dinarjev (zakon določa kriterij najmanj 6 milijard dinarjev), ugodna pa so gibanja teh sredstev tudi v letošnjem letu, saj so ob koncu prvega polletja že presegla vrednost 19 milijard dinarjev. Tudi bilančna vsota Pomurske banke, ki je potrebna za načrtovanje in spremljanje uresničevanja načrta, je ugodna, saj je ob koncu lanskega leta dosegla že skoraj vrednost 49 milijard dinarjev, do konca leta pa se bo povečala še za nadaljnjih 20 milijard dinarjev. Zelo ugodna je tudi sestava teh sredstev, saj je kar 70 odstotkov izvirnih sredstev, ki se tudi v letošnjem letu najbolj povečujejo. Takšna rast izvirnih sredstev ob istočasnem omejevanju kreditnih naložb je ugodno vplivala tudi na likvidnost Pomurske banke, ki po stanju ob koncu polletja ni koristila likvidnostnega posojila, celoten obseg kratkoročnih selektivnih posojil pa je kreditirala z lastnimi sredstvi. V okviru Pomurske banke so tudi pomembne izvozne organizacije združenega dela, ki dosegajo izredno ugodno pokritje odliva s prilivom. Tako se bosta predvidoma do konca leta izvoz in priliv deviz povečala za 9 odstotkov, uvoz in odliv deviz pa za 5 odstotkov, kar pomeni, da bo priliv deviz 2,3-krat večji od odliva. Najpomembnejši vir deviznih sredstev v Pomurski banki pa še vedno predstavljajo sredstva občanov, saj so ta ob koncu leta 1985 predstavljala 79 odstotkov deviznih sredstev banke in 31 odstotkov vseh sredstev banke, v letošnjem letu pa se bo delež teh sredstev še povečal. Iz vsega tega torej izhaja, da Pomurska banka izpolnjuje zakonske pogoje za nadaljevanje dela in je sposobna uresničevati cilje, za katere je ustanovljena, v skladu z interesi družbene skupnosti in ukrepi posojilno-, denarne politike. L. Kovač VESTNIK, 30. OKTOBRA 1986 STRAN 9 ne zgodi se vsak dan Velika žalost ni zdrava »Če vam gre na jok, le jočite! Ne jemljite pomirila, če imate, težave, ampak se razjočite na rami nekoga!« Tako svetuje ženskam (nasvet pa ni odveč tudi moškim) profesor Cary Cooper, ki dela kot psiholog na univerzi v Manchestru. Štiri leta je vodil poskus, v katerem je preiskoval dva tisoč žensk in pri tem beležil njihovo zdravstveno stanje ter hkrati tudi duševno počutje. Na osnovi teh pregledov je prišel do sklepa, da je oboje mogoče usodno povezati. Misel sama po sebi sicer ni novost v medicinskih razmišljanjih, je pa zanimiva, ker se je psiholog lotil podrobnješega pregleda vpliva potrtosti in velike žalosti na razvoj raka na prsih. Velika žalost in trajnejša potrtost lahko pospešita raka na dojki, ugotavlja profesor. Se posebno je to nevarno za tiste ženske, ki svoja čustva prikrivajo, zapirajo vase in jim ne dajo zunanjega izraza, jih torej ne sprostijo v odrešilen jok. Tlačenje žalosti vase po psihologovem prepričanju slabi naravni samozaščitni telesni sistem, ki igra odločilno vlogo, ali se v organizmu sproži uničujoče divjanje celic — raka. Ker rak na prsih postaja precej razširjena bolezen pri ženskah v razvitem svetli, so profesorjeve ugotovitve morda tudi družbena diagnoza, če njegove domneve držijo. Zenska v tem pogledu postaja podobna moškemu, vsaj kar se prikrivanja in izražanja čustev tiče. Namesto številk cionisti vrgli puške v koruzo. Še naprej skušajo doseči, da bi otroke v šoli učili tudi njihovo inačico o nastanku življenja. Z razvojem računalniške tehnologije prepoznavanja človeških glasov so proizvajalci telefonskih aparatov prišli do tega, da so letos ponudili na tržišču prve telefone, na katerih ni potrebno vrteti številčnice ali pritiskati na gumbe. Dovolj je, da lastnik aparata pove izbrano besedo in telefonska zveza ie vznostavliena. Domači telefon je tako mogoče programirati za nekaj deset in pri nekaterih tudi do sto ključnih besed. Naprava potem, ko lastnik izgovori določeno besedo (ime, priimek, naziv kraja ali kakšnega predmeta, kakor pač uredi svoj telefonski ključ), sama pokliče pravo številko. Za številke, ki jih ni v programu, je pač treba vrteti številčnico ali pritiskati na gumbe, toda številčnico je mogoče izključiti. Prednost ali pa pomanjkljivost »poslušnih« telefonov je ta, da uboga le glas lastnika oziroma svojega programerja. Osebni telefoni so tako obvarovani pred zlorabo. Kjer je več uporabnikov istega telefonskega aparata, pa lahko pride do zapletov. Lovci in medved velikan Menda so v severovzhodni Sibiriji pred 35000 do 40000 leti lovci sedeli okoli ognja in si pripovedovali strašne zgodbe o velikanskih krvoločnih medvedih z druge strani Beringovega preliva. Čeprav je marsikatera zver le plod domišljije, je zoolog Valerius Geist z univerze v Calgaryju v Kanadi dokazal. da je ogromni mesojedi medved res obstajal. Arctodus simus (lat. ime za medveda) je razsajal po Severni Ameriki Šele pred 12.500 leti se je posrečila naselitev Amerike, ko je medved zaradi spreminjanja klimatskih razmer izumrl. Krvoločni medved je bil vitek kot mačka in je imel dolge noge, zato je bil zelo hiter. Lovil je predvsem slone, konje in kamele, ki so takrat živeli Do zdaj so znanstveniki trdili, da so mesojedega medveda pokončali azijski lovci. Valerius Geist pa meni drugače in trdi, da se lovci s primitivnim orožjem niso upali napasti celo navadnega sivega medveda, katerega so lovili le v večjih skupinah, pa še takrat so se z lova vračali s številnimi ranjenci. Malo je torej verjetno, da bi se lotili tako velike zveri. Tudi Indijan- IZ MOJEGA DNEVNIKA Odkrili encim smrti Kemiki so prišli na sled zdravilu, ki bi nas lahko ohranilo mlade in zdrave 100 let! Našli so namreč encim, ki povzroča odmiranje celic, ko dosežejo mejno starost. Tako lahko kmalu pričakujemo, da nam bo zdravnik predpisal encimske tablete in bomo dočakali stoti rojstni dan brez posebnih težav. V prihodno- ci so se vedno umikali iz krajev, kjer je bilo medvedov veliko, dokler niso prišli Španci s puškami. — — vikend Petintrideset delavcev iz kanadske tovarne 3M v Londonu v provinci Ontario je zaoralo ledino na delovnem mestu, kakršnega zgodovina doslej še ni pokazala: delajo skozi vse leto samo za vikend. To pomeni, da v štiriindvajsetih urah zaslužijo toliko kot njihovi sodelavci v štiridesetih, delajo pa po dvanajst ur vsako soboto in nedeljo. Njihov sindikat United Auto Workers Canada, ki Izkopali so virus Italijanski znanstveniki so v mumificiranem telesu dveletnega otroka, ki je pred štiristo leti v Neaplju umrl za črnimi kozami, našli dobro ohranjen virus te bolezni in domnevajo, da je lahko še vedno aktiven. Odkritje znanstvenikov z univerze v Piši so objavili v medicinski reviji Lancet. Zdaj se boje, da utegnejo arheologi, ki izkopavajo ostanke starodavnih naselij, nehote aktivirati viruse in sprožiti epidemije bolezni, ki je bila izkoreninjena pred šestimi leti. Črne koze, ki so pomorile na stotisoče ljudi, preživele pa iznakazile za vse življenje, so premagali s široko akcijo cepljenja po vsem svetu. sti bo morda mogoče naše gene programirati tako, da tudi umirali ne bomo več. Vse to se sliši kot znanstvena fantastika, vendar je samo vprašanje časa, kdaj bo možno najti smrtni kod v genih. Encim, ki povzroča, da se staramo in nazadnje umremo, je našla skupina kemikov na univerzi v Arhusu na Danskem. Ta encim je v organizmu zelo pomemben, ker sodeluje pri proizvajanju drugih encimov ter molekul . RNA in DNA. Raziskovanje je pokazalo, da je ta encim veliko manj aktiven, ko celice dosežejo določeno starost. Prej je celico delil do 45-krat in sproti popravljal napake, ki se včasih pojavljajo, potem pa celico deli počasneje in napak ne more sproti popravljati. Tako encim deluje vedno bolj počasi in nazadnje tudi odmre. Znanstveniki so našo smrt neposredno povezali z odmiranjem tega encima. Čas umiranja je zapisan v naših genih, je samo kemijsko orodje smrti. Znanstveniki v Arhusu pravijo, da ne mislijo na podaljšanje življenjske dobe nad sto let. Tablete z novimi encimi, ki bi nadomestili odmrle, naj bi le pomagale, da bi doživeli zdravo in srečno »mlado« starost. Dokazi in protidokazi Zadnja leta se v ZDA bije precej huda bitka med tako imenovanimi kreacionisti in evolucionisti, besede pa se krešejo, podobno kot so se nedolgo tega tudi pri nas, zaradi tega, kaj učiti otroke po šolah. Le da v ZDA ne gre za skupna jedra, marveč za to, ali naj otroci pri pouku biologije in geografije ter sorodnih predmetih zvedo o nastanku vesolja, Zemlje, živih bitij in nazadnje človeka to, kar zatrjuje današnja znanost, ali pa naj zvedo to, kar razodeva biblija. Kreacionisti namreč zatrjujejo, da so bili svet, življenje na njem in človek ustvarjeni, evolucionisti pa menijo, da je vse rezultat naravnega razvoja. Za kreacioniste se je življenje začelo pred nekaj tisoč leti, edina velika sprememba, ki se je v ustvarjenem svetu dogodila, pa je bil vesoljni potop, ko so nekatere živalske vrste izginile. Človek in dinozaver bi torej morala živeti istočasno. Množini dokazov, da ni tako, se je letos pridružil še eden, ki je naravnost zgleden. In sicer se je BANGKOK SE POGREZA Bangkok oziroma Krung Thep, kot se zdaj pravi temu velikemu tajskemu mestu, se počasi pogreza in je zato vse bolj ogrožen s poplavami. Prejšnji mesec so se v tem mestu zbrali ekologi in drugi strokovnjaki ter skupaj s politiki prisluhnili velikim načrtom, ki jih pripravljajo, da bi rešili mesto in njegovih 5,5 milijona prebivalcev. Pogrezanje mesta je namreč posledica človekovega rušenja občutljivega ravnovesja, ki je tisočletja vladalo med reko Čao Fraja in prebivalci na njenih bregovih. Bolj ko se je Bangkok razvijal in širil, bolj se je rušilo ravnovesje. Zvrtali so na stotine novih arte-ških vodnjakov, poraba vode pa je znižala podtalnico do te mere, da so se tla začela sušiti in strjevati. Mesto se je’tako pod lastno težo začelo počasi pogrezati. Rešitev pred poplavami vidijo v sistemu zapornic in umetni drugi strugi, po kateri bi tekla polovica rečne vode. 26 milijarderjev V ZDA je šestindvajset milijarderjev, prvi med njimi in prvi na seznamu 400 najbogatejših Američanov je po pisanju revije Forbes Samuel Walton, ki »tehta« kar štiri milijarde in pol dolarjev. Skoraj četrtina (23 odstotkov) najbogatejših med bogatimi živi v New Yorku, 25 odstotkov si jih je premoženje nabralo s finančnimi transakcijami, 24 odstotkov z množičnimi mediji in 20 ostotkov z nafto. Medtem ko bogati bogatijo, pa so reveži čedalje bolj revni in vse več jih je. Kot te dni pišejo časniki, jih je danes v ZDA že 33,1 milijona. ------------------------------------------------- Američanka Eva Jackel je zgubila kontaktno lečo. Čez kakšno leto jo je zdravnik odkril v očesu njenega štitiletnega otroka. Leča se je tako močno prilepila na kožo, da je prenesla vsa umivanja in kopanja. drugje smo prebrali Sliko na glavnem oltarju neke cerkve v Aosti ob vsaki poroki zakrijejo z zaveso. Na sliki je namreč napis: Gospod, odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo. Tudi lubenica O lubenici je dolgo držalo, da je sicer okusna jed in da lepo odžeja, a da kaj prida ni. In res so prve raziskave tega sadu pokazale, da kot živilo nima omembe vrednih kalorij in da vsebuje le malo vitamina C. Toda znanstveniki že dolgo vedo, da v naravi ni nekoristnih in nepotrebnih stvari in da ima vsaka rastlina svoje odlike. Zato so lubenico malo bolj temeljito pregledali. In res, izkazalo se je, da se po nečem res odlikuje pred drugimi sadeži. Noben namreč nima toliko posebne kisline, ki je pravzaprav vitamin B. ali tudi vitamin M. Ta pomembna snov je pri človeku v obliki kisline v jetrih, ledvicah in delno tudi v mišicah. Pomembno vlogo ima pri nastanku rdečih krvničk in uravnavanju nekaterih drugih kemijskih procesov v človeškem organizmu. Lubenica je torej primeren sadež za tiste, ki obolevajo na jetrih, ledvicah, imajo anemijo in bolezni srca in ožilja. Res je sicer, da je vitamin M tudi v krompirju, grahu in cvetači, toda res je, da ta vitamin ne prenese kuhanja, krompirja in graha pa surovega ljudje ne jemo. Tako rezina lubenice ostaja najprimernejše naravno zdravilo za težave zaradi pomanjkanja vitamina M. dokaz, ki so ga dolgo jemali v podporo svoji teoriji kreacionisti, sprevrgel v dokaz proti njim. Na dnu struge presihajočega potoka Paluxy v Teksasu so že pred več desetletji odkrili fosi-lizirane ostanke sledov. Ena sled očitno pripada izumrlim dinozavrom, druga, ki to križa, pa naj bi bila sled človeka. Okameneli sledovi iz Teksasa so veljali za trden dokaz na strani kreacionistov, čeprav paleontologi, ki raziskali okamnine, niso mogli potrditi, da gre za človekovo sled, medtem ko so dinozavrovo prepoznali. Letos se je raziskave ponovno lotil Glen Kuban in ugotovil (čeprav sodi med-kreacioniste), da ne gre za sled človekovih nog, marveč prav tako za dinozavrovo. Njegov dokaz je tako prepričljiv, da so kreacionisti že umaknili film, ki je govoril o tem »dokazu«, profesor geologije John D. Morris, ki je napisal celo knjigo o teh oka-menelih sledovih, pa kot znanstvenik priznava, da ni imel prav. Njegovo knjigo so prav tako umaknili. Niso pa krea- Leta 1913 se je znašel pred sodiščem mesta New York izumitelj Lee de Forest. Obtožili so ga, da je od lahkovernih ljudi izma-mil okoli 100.000 dolarjev, ko je trdil, da bo njegova tvrdka Radio Telephone Company izdelovala opremo za brezžične oddajnike, s pomočjo katerih bo mogoče prenašati človeško govorico nekaj tisoč kilometrov daleč, celo čez Atlantik. Forest se je na sodišču komaj izvlekel. Danes je med najbolj zaslužnimi pionirji radia, firma, ki je takrat prodajala delnice, pa je med ameriškimi radiotelevizijskimi velikani Nihče ne bi mogel trditi, da je John McCrae nor na fižol, ko se je odločil, da se bo 120 ur kopal v fižolovi omaki. S tem je potolkel rekord nekega drugega »fižolarja«, ki se je takole kopal »samo« 100 ur. Nor na fižol John torej ni, da pa je lahko nekoliko prismuknjen, to pa je že druga zgodba. STRAN 10 VESTNIK, 30. OKTOBRA 1986 za vsakogar nekaj ANEKDOTE Johnyja Aliena, člana ameriškega kongresa in znanega duhoviteža, je nekoč napadel glas iz množice: »Alien, ti si slepar! Rajši glasujem za samega hudiča kot za tebe!« »V redu,« je odgovoril Allen, »toda — če tvoj prijatelj ne bo hotel kandidirati, ali lahko računam na tvoj glas?« Norveški raziskovalec Roald Amundsen je prvi prekoračil oziroma dosegel južni tečaj. V večji družbi je neka dama silila vanj z bolj ali manj trapastimi vprašanji: »Prosim, povejte nam kaj presenetljivega, kar se vam je primerilo med pohodi!« »Ker želite,« je odgovoril Amundsen, »vam bom povedal, da sem po eni sami noči zjutraj ugotovil, da mi je zrasla brada za petnajst centimetrov.« »V eni sami noči?« se je začudila dama. »Pripovedujte nam vendar podrobneje!« Amundsen je zasmehljivo odvrnil: »Ali ste pozabili, draga moja, da traja noč na tečaju šest mesecev?« Ko je grški modrijan Ana-karsis izvedel, da njegov učitelj in prijatelj pripravlja objavo atenskih zakonov, je dejal: »Ne ve, da so zakoni kot pajčevina: mušice se zapletejo vanjo in poginejo, velike muhe pa jo raztrgajo.« Grškemu pesniku Anakre-ontu je tiran Polikrat podaril štiri talente (denar). Pesnik je vso noč prebedel v premišlja-nju, kako bi denar porabil. Cez nekaj časa je vrnil tiranu denar in rekel: »Darilo je bogato, a spanec je vreden dosti več.« DIETA Da bi lahko čim prej odvrgli kakšen odvečni kilogram, ki ste ga pridobili na dopustu, vam predlagamo nekaj kratkih napotkov, kako to lahko storite. Pozabite na hrano med obroki, ker je le-ta v glavnem kriva za presežek kilogramov. Glavni obrok začnite z juho, ker vam bo to zmanjšalo tek. Za kosilo lahko povečate količino hrane, ne pa tudi kalorij v hrani. Jejte lahko prebavljivo hrano. Pri kosilu in večerji ne jejte kruha in masla. Ne jejte pražene hrane, kavo in čaj pijte z malo ali brez sladkorja. Naredite si jedilni list in pri tem uporabljajte tablico kalorij. Velja si zapomniti V testo za cmoke dodajte dve do tri žlice kisa, pa bodo cmoki mehkejši, vpili pa bodo tudi manj olja. Vsako jed, ki se zaradi čakanja osuši in se lahko pogreje v pečici, -pokrijte s aluminijasto folijo, pa bo spet dobila izgubljeno svežino. Čebula je laže prebavljiva, če jo pražite na olju in dodate nekaj kapljic vode in malo soli. Ko se čebula zmehča in voda izpari, dodajte ostale jedi. Če ste se razburili, vas peče v želodcu. Najlaže boste ta problem opravili, če vzamete vejico celera in jo prežvečite. Klobase, ki jih boste pražili v ponvi ali na roštilju, denite za nekaj minut v mleko. Pri praženju ne bodo pokale in sočnejše bodo. Če niste občutljivi na vonj čebule, si lahko s njo namažete hrapave roke. To napravite zvečer pred spanjem. Zjutraj bodo roke gladke in nežne. Neprijeten vonj hladilnika lahko odpravite tako, da v njega postavite na drobno narezan peteršilj v posodi s kisom. Ostanke različnih vrst sira lahko koristno uporabite, tako da jih • narežete na drobno in pomešate s krompirjevim pirejem ter spečete v pečici. Več pene iz beljaka dobite, če jajce pred uporabo zadržite na sobni temperaturi. Vrniti zlatu lesk Srebrni in zlati rob na predmetih za oblačenje že po prvem pranju izgubi svoj sij. Najlažje ga boste osvežili ali obnovili, če iz svežega kruha, ki ste ga malo segreli, napravite kroglice, s katerimi odrgnete srebrni ali zlati vez. Potem z mehko ščetko, namočeno v alkohol, počasi ščetkajte vez in pustite oblačilo, da se posuši. Vez na obleki bo spet dobil prejšnji sij. RADIO MURSKA SOBOTA ODDAJA 21-232 Lahko si jih želite: 1. Jasmina — Agropop 2. Sve je otišlo u Honduras — Džordže Balaševič 3. Dancing in the ceilling — Lionel Richie 4. Stuck with you — Huey Luis & the News 5. Najboljši fantje so že poročeni — Simona Vodopivec' 6. Ne joči — Miha Balažič 7. Papa don’t preach — Madonna 8. Sledgehammer — Peter Gabriel 9. Mandarina — Don Juan 10. Mango banana — Gu-Gu 11. Press — Paul McCartney 12. Spirit in the sky — Doctor % the Medics 13. Gospa Pobrežnik — Kri 14. Tista črna kitara — Vlado Kreslin 15. Danger Zone — Kenny Loggins 16. Touch me — Samantha Fox 17. Maček, grdi pacek — Marijan Smode 18. Slovenija, narlepša si dežela — Oto Pestner 19. Hi-ho — Bruce and Bongo 20. Babe, puste nas žurirat — Agropop 21. Sendi — Miki Šarac 22. Rock me baby — Johny Nash 23. Face to Face — Al Corley 24. Nočem več besed — Majda Arh 25. Vampires — Radiorama Oddaja bo na sporedu v sredo 5. novembra. Seznam je nastal s sodelovanjem Hi-Fi videostudia na Kidričevi 25, (telefon 25-577), 69000 Murska Sobota. Čiščenje preprog Volnene preproge se čistijo grobo ščetko. Ščetka se v naspro- tni smeri tkanja. Po ščetkanju jih obrišite s flanelno krpo, namočeno v raztopino: pol litra vode, žlička soli in amoniaka. Bombažne preproge se lahko perejo kot vse druge bombažne tkanine v mlačni vodi tl blagim detergentom. Pred pranjem pa preprogo dobro očistite. Tapisone lahko občasno očistimo s toplo vodo in alkoholom v razmerju dva proti tri. Krznene preproge čistite tako, da jih posipate s segretim čistim peskom, namočenim z bencinom za čiščenje. Ko se preproga osuši, jo iz-tolcite s palico in izščetkajte z dolgodlako ščetko. Predpražniki iz ličja ali slame se perejo z nevtralnimi šamponi in sušijo na vetru in prepihu. Mastne madeže lahko odstranite z mešanico žagovine in bencina, ki jo napravite v obliki kaše. Tanki sloj nanesite na madež in pustite, da se popolnoma posuši. Potem, sloj odstranite s ščetko. Kavne madeže najprej obrišite s spužvo, namočeno v hladno vodo. Potem vsak madež prebrišite z malo glicerina. Mačje in pasje dlake odstranite s preproge, če nekajkrat obrišete preprogo s spužvo, namočeno v vodo. Vse dlake se bodo prijele na spužvo. Musaka z rezanci Rezance skuhajte v slani vodi in odcedite. Na olju prepražite mleto meso, nastrgan korenček, vegeto, na koncu pa dodajte paradižnik. V posebni posodi na margarini prepražite moko in zalijte z mlekom. Kuhajte, dokler se ne zgosti, na koncu lahko dodate nariban orešček. V primerno posodo naložite plast razencev, plast mesa, sloj omake in spet plast rezancev. Na koncu vse prelijte z mesom in omako, posujte z naribanim parmezanom in zapecite. Čas priprave: približno 60 minut. Za to jed potrebujete: 300 g širokih rezancev, 300 g mlete govedine, 3 žlice olja, 150 g korenja, 150 g paradižnika, 80 g margarine, 30 g moke, od 2 do 3 dl mleka, zavitek naribanega parmezana, vegeto. NAŠA RISBA — VAŠ PRIPIS Duhovite pripise k novi risbi pošljite do četrtka, 6. novembra na naslov: VESTNIK, .Titova 29, 6900(1 MURSKA SOBOTA.. Objavljene pripise honoriramo. — Tudi tebi bo lepše, le »vezo« najdi. (Pera S.) — Veš babica, v disku ne trošimo veliko elektrike. (Karmen K.) — Lažnivci, ko so izumili elektriko, so trdili, da je najcenejši vil energije. (Anica Š.) — Imamo toliko elektrarn, lampaš-tovarne pa nobene. (Martin M.) NIČ NAS NE SME PRESENETITI OBRAMBNO USPOSABLJANJE IZVENŠOLSKE MLADINE V OBČINI LJUTOMER Obrambno usposabljanje iz-venšolske mladine, ki ga izvajamo tudi v pomurskih občinah, dobiva vsako leto novo kakovost. To ugotovitev je potrdilo tudi letošnje usposabljanje mladih, ki ne obiskujejo šol srednjega usmerjenega izobraževanja v občini Ljutomer, ki so ga organizirali v centru za obrambno usposabljanje. Na petnajstdnevnem taborjenju si je 63 mladih pridobivalo po- usposabljanja so mladi popoldne razvili pestre interesne dejavnosti, zlasti na kulturnem in športnem,področju. Tako so pripravljali proslave, urejali stenčas in bilten in organizirali razna športna tekmovanja, za katera je bilo med mladimi veliko zanimanje. Poleg tega pa so tudi organizirali kopanje v Moravcih, oglede učnih filmov ter tečaj iz cestnoprometnih predpisov. Med usposablja- trebno znanje jz obrambnih in samozaščitnih veščin. Program pouka je bil v celoti uresničen, mladi so z zanimanjem spremljali predavanja in pri preverjanju pokazali tudi primerno znanje tako v teoriji kot v praktičnem delu s pehotnim orožjem in taktiki. Na usposabljanju mladih so strokovne teme predavali rezervni vojaški starešine Mirko Stric, Miran Bla-govič, Franc Jurša in Dušan Kosi. Tehnična sredstva, ki so bila potrebna pri pouku, so si zagotovili v sodelovanju z Občinskim štabom teritorialne obrambe Ljutomer, Srednjo šolo družboslovne usmeritve Ljutomer, Občinskim odborom Rdečega križa Ljutomer in Vojaško pošto Ptuj. Kljub obsežnemu programu njem so tudi tesno sodelovali s krajevno skupnostjo Bučkovci, kjer so organizirali skupno akcijo urejanja krajevnih cest. Usposabljanje so končali na strelišču v Ljutomeru, kjer so izvedli streljanje s puško M-48 in najboljšim podelili priznanja. Ta so prejeli: Bojan Mavrič, Marjana Vogrinec, Iztok Hunjadi, Vlado Salaj, Romana Lipovec in Jožica Kosi. Najboljše rezultate v streljanju pa sta dosegla Štefan Cimerman in Jožica Kosi. Sicer pa, kot je zapisal v bilten Iztok' Hunjadi na koncu usposabljanja, so bili mladi zadovoljni s pridobljenim znanjem o obrambnih in samozaščitnih veščinah, opravili pa so tudi izpit iz skupnega vojaškega življenja. Dušan Kosi SESTAVIL MARKO NAPAST JEZIK JUŽNIH TUNGUZOV PODGANA VREČARICA KI ŽIVI V AMERIKI ZASLEDO- VANJE DIVJADI REKA, KI TEČE SKOZI rMUNCHEN NEKDANJI ŠVICARSKI PREDSEDNIK AMERIŠKI VESOLJEC (STUART) TOVARNA V GORNJI RADGONI NAJVEČJI FRANCOSK KOMEDIO- GRAF KRISTUSOV UČENEC KDOR KAJ BISTVENO IZBOLJŠA DELAVSKI SVET OSTRA DLAKA NA KLASU RAKULJA SESTANEK BEOGRAJSK GLASILO RAZVEJANA RASTLINA 0 LETOVIŠČE NA ZAHODN ISTRSKI OBALI JAPONSKI PISATELJ (KOBO) SLOVITI AVSTRIJSKI NARAVOSLOVEC GEOMETRIJSKA TELESA AVTO- MOBILSKA OZNAKA JAPONSKE ROVACA LEVSTIKOV JUNAK (MARTINI PLAVA MORSKA RIBA DROBNA ŽIVAL. KI LEZE NAJVEČJI IT. NAFTNI KONCERN SUKANEC MESTO NA KITAJSKEM DANE ZAJC ZALOŽBA OBZORJA NEMŠKI FAŠIZEM FRANCOSKI PISATELJ FRANCE REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: izvedba, zlatnik, gostija, OM, Ned, V, vlade, Apia, IM, Ristič, Jakec, P, Asir, SL, NT, nota, Jelačič, erg, Ela. Z VESTNIK, 30. OKTOBRA 1986 STRAN 11 križem kražem po naših šolah Ob 20-letnici šole na Tišini S tovarišico Konkoličevo, ki poučuje na naši šoli od vsega začetka, sva se pogovarjali o naši slavljenki — šoli. Intervju je potekal takole: — V kakšnih razmerah ste delali nekoč, v stari šoli? »Razmere so bile nemogoče. Poučevati sem morala v treh stavbah. Prva je bila stara šola z nekaj učilnicami, druga zadružni dom, tretja pa neka stara uta, ki ni bila primerna za učilnico. Veliko smo se morali iz teh stavb seliti, kar je bilo ob prometu zelo nevarno.« — Kako je bilo s prehrano? Je bilo poskrbljeno za lačne trebuhe? »Malica se je že delila na šoli in je ni bilo treba nositi s sabo. Kosilo pa še ni bilo organizirano.« — A je bila že na začetku v novi šoli telovadnica ? »Ne, ni je še bilo, a ker je bila zelo potrebna, so jo zgradili naknadno.« — So bili takrat kakšni krožki, ki so popestrili prosti čas učencev? »Da. bilo jih je nekaj, a še zdaleč ne toliko, kot sedaj.« — Od takrat, ko ste prišli, se je marsikaj spremenilo in posodobilo. Kaj? »Mnogo! Večkrat se je že menjala šolska oprema, dogradili so se novi prostori, ki so večji in svetlejši. Sedaj je tudi pouk lažji, saj imamo na razpolago sodobna učila, ki pripomorejo k boljšemu znanju učencev.« — Ali so bili učenci takrat bolj resni kot sedaj? »Vsekakor, saj je sedaj vse posodobljeno in tudi učenci so bolj razvajeni.« — Ste že kdaj pomislili na to, da bi odšli poučevat na kakšno drugo šolo? »Res sem včasih pomislila, da bi službo zapustila, ne bi pa odšla poučevat na šolo, ampak bi si izbrala drugi poklic. Večkrat so bili vzrok neubogljivi učenci, včasih pa tudi slaba plača.« Vida GIDER in Urška SIMIČ, 7. b OŠ Tišina . ZGODILO SE JE Zbirali smo star papir. Jaz in moja dva sošolca smo šli po papir k trgovini. Tam smo si sposodili voziček. Nanj smo naložili papir in ga prvič srečno pripeljali k šoli. Ko pa smo peljali drugič, je Boštjan padel s papirja in voziček se je prevrnil. Ponovno smo ga naložili in končno srečno prišli na cilj. Mi trije smo pripeljali dvestopetindvajset kilogramov papirja. Vsi smo bili veseli. Kristjan Čeh, 3. b OŠ Črenšovci Neke sončne sobote je mama pripravljala pecivo. Pričakovali smo obiske iz Ljubljane. Mama je spekla nekaj vrst peciva. Na vrsto je prišla tudi potica, ki je meni všeč, pa ne samo po obliki, tudi po okusu. Oblizovala sem vse posode, v katerih se je potica pripravljala. Mama nam je zabičala, da. ne smemo segati po poticah, dokler ne pridejo obiski. Dolgo časa sem hodila okrog nje in jo prosila a vedno je bil odgovor ne. Ko so bile potice na pladnjih pa mi je mama rekla, naj prinesem še enega za torto. Po stopnicah sem pridrvela v shrambo in naravnost v mojo najljubšo potico. Mama je slišala ropot in pritekla za mano v shrambo. Strogo me je pogledala, jaz pa sem se ji nasmehnila in ji rekla: »Kajne, mama, da zdaj lahko pojem še pladenj, na katerem je potica.« Mateja Škafar, 7. b COŠ 17. oktober, Beltinci Tudi mi med nagrajenci V razred je prišla novica, da smo učenke dopolnilnega pouka nagrajenke natečaja Pionirskega lista »Mi mladi«. Petra, Ksenija in jaz smo šle v spremstvu tov. Kurbosove v Novo mesto. Korale smo že zgodaj vstati in pohiteti na vlak. Potovanje je bilo kar udobno, saj ni bilo gneče. Ker je bilo srečanje šele ob 15. uri, smo se za nekaj časa ustavile v Ljubljani, kjer smo si ogledale Prešernov spomenik in Tromo-stovje. Potem smo se z avtobusom odpeljale v Novo mesto, kjer smo imele v OŠ Katje Rupena kosilo. Ogledale smo si tudi razstavo raziskovalnih nalog »Črne pike« in »Ljudski godci in pevci«. Po kratki slovesnosti so nas sprejeli naši gostitelji. Jaz sem bila gostja fanta, medtem ko sta se sošolki nastanili pri dekletih. Ko smo se spoznali, smo šli na izlet v Šmarješke Toplice in na Otočec. Tudi naši mentorji so bili z nami. Na Otočcu smo si ogledali grad, ki ima urejen hotel in restavracijo. Po vrnitvi v Novo mesto so nas naši gostitelji popeljali na svoje domove. Z mano je bilo pri Rašku še eno dekle. Naslednji dan smo se spet vsi skupaj zbrali pred šolo, od koder smo šli v telovadnico, kjer smo si izmenjali naslove in se poslovili. Nato so nam srednješolci predstavili novomeške znamenitosti. Nazadnje smo se zbrali v kulturnem domu Krka. Tu se je odvijal najpomembnejši program srečanja. Najprej je bila kulturna prireditev, nato pa podelitev nagrad in priznanj. Zelo sem vesela, da smo bili tudi učenci naše šole med nagrajenimi. Želim si še več takih srečanj, kjer se mladi iz različnih krajev med seboj spoznamo in izmenjamo mnenja ter postanemo prijatelji. Štefanija CEDULA, 8. a OŠ Veržej Spomin na ata Moj ata je bil že dalj časa bolan. Ko je bolezen že zelo napredovala, je moral v bolnišnico. Tam je bil operiran in po enem mesecu je prišel domov. Zvedeli smo, da je neozdravljivo bolan. Kmalu se je ponovno moral vrniti v bolnico. Ko se je vračal, je bil že povsem oslabel. Preden je odšel, se je dolgo obotavljal in gledal okoli doma. Z mamo sva ga gledali in videla sem, kako so mami tekle solze po licu. Tri dni po očetovem odhodu je prišel telegram s sporočilom, da je ata umrl. Bilo mu je komaj 47 let. Zelo mi je bilo hudo. Sedaj je minilo že leto dni, odkar mi je umrl ata. Še vedno ga zelo pogrešamo. Pogosto obiskujem njegov grob. Prinašam mu rože in prižigam svečke. Rosvita Šlebinger, 3. b Osn. šola Apače Zamikala me je torta Zelo rada imam pecivo, še posebno pa torto. Nekoč jo je mama pekla. Ko je bila torta že pečena in okrašena, jo je mama dala v shrambo, nam pa je prepovedala, da bi se je dotaknili, kaj šele pojedli. Toda jaz sem bila še majhna in takšni mali nagajivci večkrat kaj ušpičijo. Ko ni bilo nikogar v kuhinji, sem se hitro pritihotapila v shrambo, se s prstom dotaknila torte in hitro potegnila po njej, da se je na prstu nabralo dovolj kreme za polizat. Nenadoma je v kuhinjo stopila mama. Hitro sem zaprla vrata, a je bilo prepozno. Mama me je zelo oštela. Bilo mi je žal. Mami sem se opravičila. Bilo mi je zelo hudo, ker sem videla, da sem mamo razžalila. Katja Šajnovič 6. a OŠ Bakovci NAŠA UČILNICA Naša učilnica je velika. Je v prvem nadstropju. Obrnjena je na južno stran. Sredi učilnice so mizice. Spredaj sta tovarišicina miza in stol. Celo sprednjo steno pokriva velika zelena tabla. Nad njo visi Titova slika. Ob severni steni sta stojalo za dežnike in peskovnik. Od-zadaj so omara, peč in knjižna polica. Na knjižni polici so knjige. S stropa visijo štiri luči. Slavko Horvat, 3. a OŠ Videm ob Ščavnici Člani foto krožka na OŠ Velika Polana smo prisotni na številnih delovnih akcijah in prireditvah. Tako smo pomagali in fotografirali tudi pri spravilu koruze, ki smo jo prodali »Fazanu« iz Beltinec. Poletje v školjki V četrtek smo si ogledali film Poletje v školjki. Zelo mi je bil všeč. Mislim, da so dobro izbrali vloge. Kaja in David sta odlično igrala. Zelo lepo sta plesala. Veliko je bilo komičnih prizorov, ki so me zelo pritegnili. Najbolj smešno se mi je zdelo, ko so se vsi valjali in tepli v blatu. Bili so črni kot zamorci. Smešno je bilo, ko je Tomaž govoril skozi okno z Mileno, potem pa je padel v kopalno kad. Bil je ves moker. Nikomur drugemu se ni mogel zaupati, le računalniku. Mama in oče nista živela skupaj. Ni jima dovolj zaupal. Potem je srečal Mileno. Bila sta lep par: oba vitka, rjavih oči, lepe postave ... Tomaž je odslej mislil le še nanjo. Oče in mama sta se čez noč pobotala. Hotela sta biti skupaj, zato sta naredila načrte, da se bosta odselila. Tomažu je bilo zelo hudo. Komaj si je našel nadomestilo — .Mileno in že mu jo hočejo iztrgati! A na koncu se je le sprijaznil, moral seje. Film me je zelo zanimal, saj opisuje prvo ljubezen med dve; ma mladima. Jožica Lukač 8. a OŠ Bakovci Moj pes Črt Že zelo dolgo sem si želel kužka. Nekega dne pa mi je očka povedal, da mi bo kupil kužka. Ko je prišel tisti dan, sem nestrpno čakal, da pride očka iz službe in mi ga prinese. Končno mi ga je prinesel. Ko ga je spustil iz avta, je samo skakal po meni. Dal sem mu piti mleko, ki ga je z veseljem popil. Po prvem končanem veselju smo začeli kužku izbirati ime. Stara mama je predlagala, da bi bil Črt. Vsi smo bili za to. Meni že da taco in če mu rečem, naj gre v »kučo«, gre v svojo hišico. Star pa je šele tri mesece. Sedaj je pri hiši že en mesec; vsi smo se že navadili na njega in ga imamo zelo radi. Petja Pižmoht, 3. a OŠ Apače ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••e« Miroslav Slana-Miros VIDEMSKA DRUŽNOST OD GUBCA DO VUKA 15 Edvard Kardelj, ki je bi! v začetku leta 1937 še v Moskvi, je dobil nalogo, da pripravi ustanovni kongres KPS v začetku leta 1937. Tito je bi! v drugi polovici leta 1936 predlagal pred predstavništvom Kominterne, naj se Kardelj, ki je bit v Moskvi predaval zgodovino svetovnega delavskega gibanja in zgodovino delavskega gibanja Jugoslavije, vrne na ilegalno delo v Jugoslavijo. Domov je Kardelj odpotoval prav tako po ovinkih kot nekoč Ivan Vuk. Hotel se je izogniti potovanju prek Hitlerjeve Nemčije, zato je odpotoval prek Finske, švedske in Belgije v Pariz, in sicer z avstrijskim potnim listom s priimkom Kraner. Švedski carinik mu je bil na meji predlagal, naj se bolje nauči nemščine, če že pottije z nemškim potnim Ustom. Kardelj je srečno prispel v Ljubljano in vzpostavil zvezo z Borisom Ziherlom. Tovariš Parčnik, ki je v Trojanah čakal v temni in silno deževni noči na Kardelja, da ga odpelje na Čebine, je izgubil sled. Tako je prispel Kardelj na Čebine namesto ob osmih zvečer šele po polnoči. Tedaj so dali manifestu, ki ga je pripravi! Kardelj, tudi drugi člani skupno obliko, v kateri so zapisali, da KPS poziva k poenotenju demokratičnih sil pred naraščajočo nevarnostjo nacifašiz-ma ter poudarja, da se slovenski narod ne more razvijati brez demokratičnih svoboščin — o teh pa je govoril v Gradcu že Jakob Kreft. Manifest, katerega vsebino je dobro proučil tudi Ivan Vuk, je nadalje analiziral mednarodne in politične razmere, ki so jih kasnejša dogajanja tudi potrdila. Tam je bil bržkone postavljen tudi temelj OF slovenskega naroda, saj je bila pokongresna dejavnost KPS usmerjena k povezovanju z množicami in združevanju vseh demokratičnih sil v boju zoper fašizem in nacizem. Borba za enotnost v delavskem gibanju je postala pomemben in odločilen dejavnik akcije; tiste nujno potrebne akcije, ki jo je Ivan Vuk—Starogorski videl pred sabo kot nujno nadaljevanje začetega, a mu je zaradi bolezni polzela iz rok. In to ga je še bolj strlo. Vse na svetu bi dal, ko bi lahko — tako kot nekoč v Rusiji —. stopil v akcijo. Tedaj je bila KPS predlagala sodelovanje s socialdemokrati in krščanskimi socialisti, kot tudi z vsemi drugimi tokovi delavskega gibanja. IDEJA PROTI IDEJI - AKCIJA PROTI AKCIJI Leta 1939, ko so v Vidmu ob Ščavnici ustanavljali DOM MA TIJE GUBCA in je Vuk čedalje bolj hiral, so se v mednarodnem loncu že zasmodile takšne in drugačne ideologije. V te dogodke so vdirali tudi drobci dr. Korošca. Ta je bil zaupnik kneza Pavla, kije leta 1939po njegovi zaslugi dokončno podrl sicer močno stoječe figure na šahovnici Stojadinoviča. Nekoliko kasneje je predsednik jugoslovanske radikalne jedinice podpira! naslednika Dragišo Cvetkoviča, ki pa se je kmalu obrnil po političnem vetru podpredsednika vlade in predsednika Hrvaške kmečke stranke, dr. Korošca pa je razočaral. Korošec je ob nenadnem zasuku razmer sprva presenečeno pomislil, da bi se bilo zares najbolje umakniti. To je storil prekasno — spomladi leta 1940. Bil je razočaran nad dogodki, ki niso tekli po njegovih zamislih. Ta zamisel pa je bila, da se mora Jugoslavija v vseh pogledih približati Nemčiji. Po zlomu Francije so beograjski politični veljaki sprožili politično povelje, da je nujna obnova vlade. Tu so bili novi zapleti. Knez Pave! in Cvetkovič sta sklenila zaupati nalogo prosvetnega ministra dr. Korošcu, da bi ga s tem onemogočil za morebitne kasnejše kombinacije. Računal je tudi, da se bo Korošec kot prosvetni minister prej ali slej skrega/ z nemško narodnostno manjšino in Cvetkovič je vedel, da takšenle spor ni manj nedolžen kot spor z Berlinom. Toda Korošec je ime! s prosvetnim ministrovanjem svoje načrte, prepričan, da se mu prav zdaj nudi najlepša priložnost. Zato je koj po imenovanju zaupa! svojemu osebnemu tajniku Krošlju, da se je Cvetkovič hudo zmoti! in prevaral, če računa, da bo on, Korošec, vodil njegovo prosvetno politiko. Korošec je zares vodil kulturno politiko klerofašizma, česar se je bi! razveselil Berlin. Nemški poslanik v Berlinu je sporočH, da se bo Korošec sicer prilagodil političnemu položaju, vendar njegova vloga še ne bo koristila ugledu fašistične osi Rim-Beriin. Poslanik je nemški vladi predlagal, naj nemški tisk seznani javnost, da s Koroščevim imenovanjem še niso odstranili nejasnosti v politiki jugoslovanske vlade. Nemški tisk je Korošca napadel. Korošec pa je prek stare zveze z nemškim poslaništvom v Beogradu zahteval, da se napaka vimenu tiska odpravi. Pomagal mu je nemški tiskovni ataše dr. Josef Hribovschek, Ljubljančan, ki se je kasneje preimenoval v dr. Berga. Tako je nemška obveščevalna služba obvestila Berlin, da se je Korošec povsem preusmeril in spremenil odnose do nemške manjšine. Malo za tem so prinesli predstavniki nemške manjšine Korošcu spomenico s pritožbami. Tedaj je Korošec ukrenil vse v prid nemški manjšini. V AGONIJI IN EKSTAZI Poljska je tisti čas nihala v agoniji in ekstazi HITLERJEVSKIH SPLETK, a Slovenci so bili pripravili delno mobilizacijo. V tistem času, v začetku leta 1939, je bil Ivan Vuk zaradi krhkosti samo še nostalgičen popotnik pred dolgim potovanjem brez vrnitve. Politični prijatelj dr. Korošca, Vojislav Dordevič, ki se je bi! kasneje dokopal celo do časti prosvetnega ministra, je poročal slovaškemu odpravniku poslov v Beogradu, dr. Josefu Ciekerju, da srbski odgovorni dejavniki menijo, da jugoslovanska javnost ne bi prenesla imenovanja rednega predstavništva v Bratislavi. Prodorno misleči Jugoslovani so namreč izjavili, da je SLOVAŠKA REPUBLIKA vazalna nemška država, ustanovljena s pomočjo Hitlerja kot posledica narodnega in državnega izdajstva slovaiških klerofašistov. Ob tem je bi! zgovoren predlog dr. Korošca in Dordeviča zunanjemu ministru v Beogradu, ki sta ga postavila po vrnitvi s Slovaške, naj takoj ustanovijo redno diplomatsko predstavništvo v Bratislavi. To je bilo nasprotje v mnenjih, saj so- odločilni krogi to misel zavrnili... V času, ko je Poljska poleti 1939 zatavala v temo in je bila v Jugoslaviji uvedena delna mobilizacija zaradi morebitnega fašističnega napada, je škof Rožman, v strahu pred »komunistično nevarnostjo«, opominjal duhovščino, naj ostane trdna in neomajna v boju proti komunistom, naj ne popusti niti za las ... V Ljubljanskem škofijskem listu je zapisal, da živimo v težkih časih s temno prihodnostjo, da pa je treba. biti zvest Cerkvi in misliti po njenih navodilih. Ta njegova izjava je v nasprotju z njegovo kasnejšo trditvijo, da je v tistih časih vodil samo ideološki boj. Škof Rožman in dr. Korošec sta stopila v složen boj za preganjanje vseh demokratičnih in svobodnih ljudi, ki so bili naklonjeni levičarjem, pa celo tistih svobodno mislečih liberalcev in ljudi katoliških krogov, ki so mislili s svojo glavo in v demokratičnem duhu. O tedanjem Koroščevem delovanju je zapisal angleški proučevalec razmer Hugh Seton-Watson, sa je to katoliški duhovnik s skrajno reakcionarnimi nazori, s katerimi nasprotuje možnosti političnih svoboščin, ker so nevarne in lahko privedejo ljudstvo po nepričakovanih poteh k boljševizmu. VIDEMSKO LJUDSTVO NA PRESKUŠNJI Videmčanom v najkritičnejših trenutkih ni bilo več jasno, kdo pije in kdo plača. Vedeli so, da je bil tlačan zmerom tlačan, ki si želi svobodo. V Vidmu je bilo zatišje pred nevihto. Kdaj pa kdaj je šinila na plan razdvojenost, kajti kmeta in delavca je najlaže stisniti ob žlici. Gosposka je svoj pose! dobro opravila; znala je siromaku zliti za vrat sod vina, tako da je ostalo grlo žgoče od suše, žeje. Ampak napredno gibanje je tudi videmskim kmetom odpiralo oči in razum. Zanimivo je, da so se v videmski okolici skrivoma priključili k naprednemu gibanju tudi premožni kmetje, ki so imeli sicer dobre življenjske razmere. Ohranili so se tudi skozi Vukov duh revolucije in tako tudi zgradili Gubčev dom. Ker so imeli premožnejši kmetje vpliv na manjše kmete, želarje, kočarje in viničarje, so se napredne ideje hitro širile, zrasla je močna narodnostna zavest Videmčanov. Nekateri viri, zlasti ustno izročilo, razodevajo, da so kanili spočetka organizirati PRVI SLOVENSKI TABOR pri Sv. Juriju ob Ščavnici 9. avgusta 1868, a so ga pripravili v Ljutomeru. Tam so bili prvič razglasili misli o ZEDINJENI SLOVENIJI. Že tedaj so razpravljali o bratstvu z drugimi JUŽNIMI SLOVANI. Tudi ti začetki so prispevali, da je bila na primer 14 let po rojstvu Ivana Vuka v Vidmu že usidrana prosvetljiteljska ideja, ki je dobila svoj odkriti polet z ustanovitvijo Gubčevega doma. DOM MATIJE GUBCA DKMD so zgradili dom s svojimi sredstvi in svojim delom. Uspeh je bi! združen z žrtvovanji in odpovedmi. V Sloveniji so bili tedaj rasli številni domovi, ki so dajati zatočišče kmečki prosvetni kulturi. Vsi ti domovi so izražali, da nosi mladina v sebi žive kali novega. Kmetski prosvetni domovi so izkristalizirali zavedno mladino, ki je gledala na kritične svetovne dogodke zdravo. Videmski DOM MATIJE GUBCA je bil eden prvih kmečkih kulturnih domov, ki je ime! na pročelju zapisano ime kmečkega puntarja, Gubca. Zato so Videmčani pripravili zelo slavnostno otvoritev doma 30. julija 1939 z otvoritveno manifestacijo kmečke mladine. Za otvoritev doma so se zanimali iz bližnje in daljne okolice Slovenije. Dan pred otvoritvijo je v Večerniku med drugim pisalo: Gubčev dom — žarišče našega preporoda .. .Če potuješ po slovenski vasi, vidiš velike in majhne stavbe, zidane iz opeke, zgrajene iz lesa, zbite iz blata in pokrite z opeko in s slamo. Ako vprašaš stanovalce teh hiš po njihovem vsakdanjem življenju, boš zvedel marsikaj zanimivega, vendar več žalostnega, kot veselega; povedali ti bodo, da se je skoraj v vsaki hiši naredi! otrok, ki je v odrasli dobi za Slovence veliko pomenil. Stoletja že traja kmetova borba, toda še vedno ni videti dneva, ki bi kmetu spremeni! dosjejšnji trpki tok življenja. Ob kmečkih puntih so se kmetje uprli knezom, grofom, terjajoč z motikami in krampi v rokah svojo pravico. BiH so poraženi in vladajoča gospoda se je neusmiljeno in brezčutno maščevala nad ljudstvom; še kruteje nad voditelji upora. Matija Gubec, vodja največjega upora, je bil kaznovan z nečloveškim kronanjjem v Zagrebu. Sredi 19. stoletja so slovenski Ižanci spet junaški stopili na plan. Toda tudi njihov pohod ni bi! kronan z uspehom.« (Dalje prihodnjič) STRAN 12 VESTNIK, 30. OKTOBRA 1086 A ŠPORT A 3^ i1 ' NAMIZNI TENIS Pomembna zmaga v derbiju Kot je bilo pričakovati, je bilo derbi srečanje v Murski Soboti med Ilirijo in gostitelji zelo razburljivo ter kakovostno, saj obe ekipi računata na prvo mesto in uvrstitev v MRLZ. Junak srečanja je bil mladinski državni reprezentant Borut Benko, ki je dobil vse tri partije, najpomembnejša pa je bila že prva, ko je po velikem boju premagal najboljšega gosta Zajtla. Kuzma je prispeval dve zmagi, Benkovič pa eno, oba ob slabši igri, kot smo lahko pričakovali. Srečanje s Piranom so Sobočani dobili zlahka brez izgubljenega seta. Radgona je zanesljivo visoko premagala Piran, kjer je le Žitek doživel nepričakovan poraz, z dobro igro pa je zadovoljil mladi Aleš Fridrih. V srečanju z odlično Ilirijo pa ni bilo možnosti za uspeh in je le Mirko Unger dvakrat zmagal ter premagal najboljšega gosta Zajtla, Žekš in Vinčec pa sta ostala praznih rok. Beltinčarji so v prvem srečanju doma slavili tesno zmago po zaslugi Gerendaja s tremi ter Smodiša z dvema zmagama. Rezultati: I. A liga: SOBOTA—ILIRIJA 6:3 (Benkovič— Založnik 0:2, Benko—Zajtl 2:1, Kuzma—Kohne 2:0, Benko— Založnik 2:0, Benkovič—Kohne 2:0, Kuzma —Zajtl 0:2, Benko—Kohne 2:0, Kuzma—Založnik 2:0, Benkovič—Zajtl 1:2); SOBOTA—PIRAN 9:0 (Benko 3:0, Kuzma 3:0, Benkovič 3:0); RADGONA-PIRAN 8:1 (M. Unger 3:0, A. Fridrih 2:0, Žitek 2:1, Vinčec 1:0); RADGONA—ILIRIJA 2:7 (M. Unger 2:1, Žekš 0:3, Vinčec 0:3) L B liga: BELTINCI —RADLJE 5:4 (Gerendaj 3:0, Smodiš 2:1, Rihtarič 0:2, Tratnjek 0:1). Sobota . vodi z 8 točkami. M. U. »okomet Zmaga Bakovec. Kroga in Radgone V tekmovanju republiške ženske rokometne lige je Burja premagala Polano s 24:18. Strelke za Polano: Horvatova, 5, Bačvičeva 4, La-slova 3, Gamzetova in Vugrinčeva po 2 gola ter Hozjanova in Virago-va po enega. V naslednjem kolu igra Polana doma z Olimpijo. V tekmovanju druge republiške moške rokometne lige-vzhod so Bakovci v pomurskem derbiju premagali Radgono s 43:21. Strelci Merčnik 9 in Lebar 8 za Bakovce ter Grah 9 in Benko 4 za Radgono. 'Krog je premagal Šempeter z 29:24. Najboljša strelca: Kreft 12 in Benko 6. Drava je premagala Toko iz Crenšovec z 29:23. V ženski konkurenci je Radgona premagala Lisco v gosteh z 22:21. Najboljši strelki: Petkova in Maukova po 8 golov. STRELSTVO Ina-Nafta in Toplak SD Ina-Nafta iz Lendave je v Čentibi pripravila tekmovanje v streljanju z vojaško puško. Sodelovalo je devet ekip iz lendavske občine. Zmagala je ekipa SD INA-Nafta z 293 krogi pred SD Jezero Dobrovnik 289 in SD PM Lendava z 255 krogi. Med posamezniki je bil najboljši Toplak (Dobrovnik) s 83 krogi pred Zverom (Planika) in Kiralyem (INA—Nafta) po 80 krogov. D. C. HOKEJ NA TRAVI Visoka zmaga ABC Pomurke V petem kolu tekmovanja medrepubliške lige v hokeju na travi je ABC Pomurka z visokim rezultatom premagala Concordijo iz Zagreba s 7:0. Strelci: Čerpnjak 4 ter Kerman, Časar in Bukvič po en gol. ABC Pomurka, ki je z 8 točkami na četrtem mestu, igra v naslednjem kolu z zagrebško Mladostjo. PNL Rezultati — 9. kolo Črenšovci: Veržej 1:1 Tišina :Veltinka 1:3 Odranci :Polana 3:1 Rakičan :Turnišče 3:6 Hotiza:Bakovci 1:1 Renkovci: Dobrovnik 0:2 ODBOJKA Tri zmage Ljutomera V tekmovanju druge republiške moške odbojkarske lige-vzhod pomurske ekipe uspešno'tekmujejo. Najbolje so startali odbojkarji Ljutomera, ki so še brez poraza. Uspešni so tudi tekmovalci Pomurja, ki prvič tekmujejo v tej konkurenci, saj so dvakrat zmagali. Enkrat pa so zmagali Radenci. Rezultati 2. in 3. kola: Radenci:Šempeter 3:0, Pomur-je:Vuzenica 3:1, Ljutomer:Hoče 3:2, Stronjska Reka:Radenci 3:0, Ce-lje:Ljutomer 0:3 in Šempeter:Pomurje 1:3. Odbojkarice Pomurja, ki so še brez točk, so bile v tretjem kolu proste. Beltinka 9 8 1 0 27:9 17 Dobrovnik 9 7 1 1 21:10 15 Tišina 9 7 0 2 25:13 14 Veržej 9 3 5 1 18:13 11 Črenšovci 9 3 3 3 19:19 9 Odranci 9 3 2 4 19:21 8 Polana 9 3 1 5 10:15 7 Bakovci 9 2 3 4 11:17 7 Turnišče 9 3 0 6 23:33 6 Hotiza 9 1 3 5 13:18 5 Renkovci 9 2 1 6 12:20 5 Rakičan 9 1 2 6 16:26 4 KOŠARKA Vse točke Pomurcem V nadaljevanju republiškega košarkarskega prvenstva so vse pomurske ekipe v tretjem kolu zmagale. V tekmovanju prve republiške ženske košarkarske lige je Pomurje doma premagalo Maribor z 61:49. Strelke za Pomurje: Govorčinova 25, Družinova 15, Kuharičeva 12, Borčeva 4, Brumnova 3 in Kolarjeva 2. V drugi republiški moški košarkarski ligi-vzhod je Radgona doma premagala Ruše s 94:87 in prvič zmagala. Strelci za Radgono: Sakovič 22, Fridau 18, Štihec 15 in Roškar 14. Pomurje pa je zmagalo v Miklavžu z visokim rezultatom 91:74. Strelci: Juteršnik 35, Klemar 20 in Gomboc 16 košev. Zmaga kadetinj Pomurja V drugem kolu tekmovanja v slovenski ligi-vzhod so kadetinje Pomurja prepričljivo premagale Metko iz Celja z rezultatom 63:47. Strelke: Koroščeva 21, Geričeva in Kolarjeva po 13, Kuharičeva 6 košev. Kadeti Branika iz Maribora pa so premagali Pomurje s 95:74. Strelci: Banič 30, Tušar 19, Tinev 12, Gregor 9 in Žekš 4. L MNL MS Rezultati — 9. kolo Filovci :Radgona 1:2 Dokležovje:Ljutomer 2:0 Tromejnik:Lipa 1:3 Ižakovci:Tešanovci 4:1 Čarda:Cankova 3:2 Gančani:Apače 4:2 Dokležovje . Lipa Tromejnik Čarda Filovci Radgona Ižakovci Ljutomer Tešanovci Cankova Gančani Apače 9 9 0 0 40:13 18 9 5 13 23:15 11 9 5 13 15:14 11 9 5 0 4 20:15 10 9 4 14 14:17 9 9 4 14 14:18 9 8 3 23 18:13 8 9 3 2 4 13:13 8 9 3 2 4 14:19 8 9 14 4 15:19 6 8 2 0 6 10:21 6 9 2 0 7 11:30 4 Rokoborba Podlesek četrti na svetu Na svetovnem prvenstvo v gr-ško-rimski rokoborbi v Budimpešti je dosegel velik uspeh 24-letni Franc Podlesek iz Murske Sobote, ki trenutno nastopa za Radnički Kragujevac. V kategoriji do 74 kg je namreč premagal Feraro (ZRN), Kanarshlija (Izrael) in Streitlerja (Avstrija), z Butlerjem (ZDA) je ostal brez točk (tudi Amerikanec), Jahne (NDR) pa ga jc premagal v borbi za uvrstitev v finale. V borbi za tretje mesto pa je izgubil z Bolgarom Marinovom in tako zasedel četrto mesto. To je doslej največji uspeh slovenske in pomurske rokoborbe. ŠAH Zmaga Radenske Pomurja V tekmovanju druge republiške šahovske lige — vzhod je ekipa Radenske Pomurja v Mariboru premagala Partizan Elko iz Spodnje Polskave s 4:2. Za Radensko Pomurje so zmagali: Cigan, Kovačin D. Hari. Remizirala pa sta L Kosjn A. Kuhar. Prvi Žilavec Na devetem letošnjem hitropoteznem turnirju ŠD Lendava je sodelovalo osem šahistov. Zmagal je Žilavec s 6 točkami pred Gerenčerjem 5,5, Božičem 5, Brezovičem 4 in Hajošem 3 točke. Po devetih turnirjih vodi Žilavec s 75 točkami pred Gerenčerjem 64 in Božičem 60 točk. Premočna zmaga Pomurja Radenske V počastitev praznika soboške občine je bil v Murski Soboti hitropotezni turnir v moštveni in posamični konkurenci. Med šestimi ekipami je premočno zmagala Radenska Pomurje s 15,5 točke pred Lendavo in Agro-Po-murjem po 10, drugo ekipo Radenske Pomurja in Zanatlijo iz Čakovca po 9 in Ljutomerom 6,5 točke. Med posamezniki je zmagal Orak (Čak.) s 6,5 točke pred D. Harijem 6, B. Harijem 3,5 in Lovrenčičem 3 točke. -še Zmagal Kuhar Šahovska sekcija Partizana iz Puconec je pripravila tekmovanje, ki se ga je udeležilo 12 šahistov. Zmagal je Feri Kuhar s 6 točkami pred Petričem 5,5 in Andrejem Kuharjem 4,5 točke. AKTUALNO V TELESNI KULTURI Zagotavljanje varstva pri delu na športnih prireditvah Zveza telesnokulturnih organizacij Slovenije je z dopisom obvestila občinske telesnokulturne organizacije in republiške strokovne organizacije, da so po veljavnih predpisih zavezani k zagotavljanju varstva pri delu vsi, ki so zavarovani za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. To drži tudi za vrhunske in druge športnike, trenerje in organizatorje, ki sodelujejo pri športnih akcijah v okviru organizirane športne dejavnosti. Zato morajo obvezno program organizirane športne dejavnosti in prireditve občinskega značaja, kot na primer občinsko prvenstvo v krosu, ligaška tekmovanja in podobno, prijaviti pri občinski inšpekciji za delo, republiške, državne in mednarodne prireditve pa republiški inšpekciji za delo. K prijavi, najmanj osem dni pred prireditvijo, je potrebno priložiti program o varnostnih ukrepih in normative, skupno organizacijo varstva pri delu, pravice in obveznosti delavcev, ki so odgovorni za zagotavljanje varnega delovnega okolja in varnih delovnih razmer. Ta obveza je v veljavi (poleg tekmovalcev) tudi za sodnike, tehnično in drugo osebje, ki sodeluje pri izvedbi tekmovanj. Po obvestilu republiškega inšpektorata za delo bodo inšpektorji za delo preverjali izpolnjevanje navedenih zahtev. Če se prireditelji ne bodo držali navedenih zahtev, ali bodo redarji skušali preprečiti inšpektorju vstop oziroma zahtevali od njih nakup vstopnice, bo pristojni inšpektorat za delo prepovedal izvedbo prireditve. Zveze telesnokulturnih organizacij občin bodo o tem pisno seznanile vse telesnokulturne organizacije na svojem območju. Ali bomo na ta način končno odpravili nešportne izpade na športnih prireditvah? F. Maučec BADMINTON Sekereševa prva v Lendavi V Lendavi je bil drugi republiški B turnir v badmintonu za člane in članice, ki ga je organiziralo ŠŠD Mladost. Sodelovalo je 31 tekmovalcev in tekmovalk iz ljubljanskih klubov in Lendave. Lep uspeh so dosegli domači tekmovalci in tekmovalke. Najbolje se je odrezala Sekereševa, ki je pri članicah zmagala pred klubsko kolegico Muhičevo. V konkurenci članov je Dominko zasedel drugo, Šendlinger pa tretje mesto. Prvi štirje v obeh konkurencah so se uvrstili na republiški A turnir. LJUTOMER S Uspešna sezona krosov Zveza telesnokulturnih organizacij občine Ljutomer je v letošnjem letu organizirala številne krose v šolah in osnovnih telesnokulturnih organizacijah. Za boljšo organizacijo sta se sestala odbora za športno rekreacijo in šolske športe. Dogovorili so se o načinu izvedbe krosov, razdelili pa so tudi plakete Kros 86, ki so jih potem podelili na posameznih krosih. Rezultati letošnje akcije Kros 86 so dokaj spodbudni, saj se je izbirnih tekmovanj udeležilo 2271 tekmovalcev, nekoliko manj pa jih je bilo na občinskem prvenstvu, le 264, s čimer pa v Zvezi telesno kulturnih organizacij nikakor niso zadovoljni. Kljub temu pa lahko rečemo — če seštejemo vse krose — da je stanje zadovoljivo, saj se jih je udeležilo 2535 tekmovalcev, kar pa je okoli 13 odstotkov vseh prebivalcev občine Ljutomer. Zveza telesnokulturnih organizacij je tako dokazala, da se lahko z dobro organizacijo dosežejo odlični rezultati, kar pa je spodbuda za tete v prihodnje. teElg NOGOMET Visoka zmaga Nafte V devetem kolu tekmovanja slovenske nogometne lige je soboška Mura gostovala pri Teolu Slovan v Ljubljani in izgubila z 0:3. Mura je s 13 točkami'na četrtem mestu. V naslednjem kolu igra doma z Domžalami. V tekmovanju območne slovenske nogometne lige je lendavska Nafta doma premagala Ojstrico s 6:1. Strelci za Nafto: Siič 3 ter Nagy, Lukač in Marton po en gol. STRELSTVO Vodijo Noršinci in Špindler V pomurski, občinski A in B ter pionirski strelski ligi so tekmovali v drugem kolu. V pomurski ligi vodijo Noršinci s 4 točkami (2956) pred Panonijo 4 (2857), Muro, Tišino, ekipo J. Jurkovič in Elradom po 2 ter Avtoradgono in ŠK Turnišče brez točke. Med posamezniki vodi Špindler s 744 krogi pred Horvatom 743 in Bukovcem 735 krogov (vsi Noršinci). V občinski strelski ligi A Murska Sobota je po drugem kolu v vodstvu ekipa SCT s 4 točkami (2872) pred Krko Šalovci s 4 (2782) in ABC Pomurko tudi s 4 (2740) točkami. V občinski strelski ligi B pa je na prvem mestu ekipa Noršinec 11 s 36 točkami (2626) pred Noršinci III 33 (2576) in ekipo Š. Kovač Beltinci s 33 (2567) točkami. Med posamezniki je presenetljivo na prvem mestu Cvetka Rengeo (Noršinci) s 729 krogi pred Štefanecem (SCT) 728 in Zelkom (BK) 715 krogov. V občinski pionirski strelski ligi Murska Sobota vodijo Noršinci s 27 točkami (1234) pred Krko šalovci 24 (1160) in Tišino 22 (1101) točk. Med posamezniki je na prvem mestu Balažič s 349 krogi pred Kovačičem 331 in Horvatom 325 krogov (vsi Noršinci). II. MNL MS Rezultati —11. kolo Puconci: Križevci 6:2 Selo:Bratonci neodigrano Šalovci :Serdica neodigrano Rogašovci:Grad 6:1 Prosenjakovci :Hodoš 1:1 Romah:Vrelec 5:1 Puconci Hodoš Prosenjak. Bogojina Rogašovci Šalovci Vrelec Romah Serdica Grad Selo Križevci Bratonci 11 10 9 6 10 5 9 6 9 6 9 5 11 5 9 4 8 2 10 2 9 I 9 1 9 1 0 1 46:12 20 2 1 31:17 14 3 2 25:18 13 1 2 22:16 13 0 3 30:14 12 1 3 19:14 11 1 5 27:26 11 I 4 22:26 9 2 4 12:17 6 0 8 15:37 4 1 7 18:32 3 1 7 16:32 3 I 7 16:38 3 ONL Lendava Rezultati — 12. kolo Mladost:Panonija 6:0 NedeIica:Olimpija 10:0 Žitkovci:Lakoš 2:4 Kobilje:Graničar 2:1 Mostje:Kapca 4:2 Bistrica:Nafta 1:3 prek. Petišovci :Zvezda 2:2 Nedelica 12 8 4 0 33:7 20 Mladost 12 6 5 1 35:13 18 Petišovci 12 7 3 2 28:10 17 Nafta 12 7 3 2 41:24 17 Mostje 12 8 0 4 31:22 16 Bistrica 12 5 4 3 29:19 14 Kobilje 12 6 1 5 29:20 13 Lakoš 12 3 6 3 22:17 12 Kapca 12 5 1 6 33:28 11 Graničar 12 3 2 7 23:30 8 Olimpija 12 3 2 7 24:58 8 Žitkovci 12 3 1 8 23:39 7 Panonija 12 2 1 9 12:28 5 Zvezda 12 0 2 10 11:59 2 FERI MAUČEC Košarkarice Pomurja in Radenske v superligi Pomurski košarkarji in košarkarice so od leta 1975 do 1979 dosegali spremenljive uspehe, kar zlasti velja za republiška ligaška tekmovanja. Od leta 1975 so košarkarji in košarkarice Sobote nastopali v okviru novoustanovljenega ŠD Pomurje. Košarkarice so tekmovale v republiški ligi in med desetimi ekipami zasedle zadnje mesto. Košarkarji Radenske, ki so prejšnjo sezono izpadli iz prve republiške lige A so tokrat nastopali v prvi republiški ligi B in pristali na petem mestu. Košarkarji Pomurja pa so v drugi republiški ligi — vzhod zasedli drugo mesto. Tu--di v naslednji tekmovalni sezoni so košarkarice Pomurja še naprej tekmovale v republiški ligi, vendar prav tako brez večjega uspeha, saj so zasedle predzadnje mesto. Zaradi pre-organizacjje pa so košarkarji Radenske tekmovali v drugi republiški ligi — vzhod in zasedli četrto mesto, košarkarji Pomurja v regionalni ligi vzhod in zasedli drugo mesto. V naslednji tekmovalni sezoni sta se moški ekipi Radenske in Pomurja združili in nastopali v slovenski ligi pod skupnim imenom Radenska-Pomurje, vendar je ekipa s 14 točkami pristala na predzadnjem mestu. Več uspeha pa sta imeli ženski ekipi Pomurja in Radenske, ki sta sodelovali v slovenski superligi. Ekipa Pomurja, ki jo je Košarkarice Radenske iz Radenec so leta 1977 tekmovale v slovenski ligi. treniral Jože Šeruga, je z 18 točkami zasedla tretje, Radenske, ki jo je vodil Tonček Žnidarič, pa peto mesto s 14 točkami med osmimi ekipami. Pri ekipi Pomurja so bile najboljše strelke Benkova s 181 koši, Golarjeva 151, Šerugova 113, Za-dravčeva 100, Cvetka Rogan 90 in Jelka Rogan 80 košev. V letu 1978 sta ženski ekipi Pomurja in Radenske tekmovali v slovenski ligi — vzhod ter zasedli drugo (Pomurje) in četrto, (Radenska) mesto, kar je bilo dovolj, da sta se zopet uvrstili v slovensko superligo. Sicer pa je za opisano obdobje značilno, da so se mladi pomurski košarkarji in košarkarice uspešno uvrščali v slovenske pionirske in kadetske reprezentance. Naj jih omenimo: Cvetka Rogan, Breda Heric, Zdenka Benko, Metka Škraban, Jožica Šeruga, Tjaša Koren, Greta Kardoš, Bojan Merklin, Jože Sakovič, Peter Juteršnik, Igor Praprotnik in še nekateri. V tem času sta bili košarkarici Pomurja tudi med najboljšimi športnicami Pomurja. Tako je bila Ivanka Šormazova kar štirikrat razglašena za najboljšo športnico Pomurja, Zdenka Benko pa trikrat. Omeniti velja še prestop Bojana Merklina k slovenskemu prvoligašu Iskri Olimpiji iz Ljubljane. . , (nadaljevanje) VESTNIK, 30. OKTOBRA 1986 STRAN 13 dopisniki so zabeležili is KANALIZACIJA NAJVEČJA NALOGA Na razširjeni seji KK SZDL Beltinci so ocenili realizacijo programa delil za tretje trimesečje in sprejeli program dela do konca letošnjega leta. Dosedanje delo je bilo zadovoljivo. V kratkem bodo ocenili aktivnost sekcij in odborov pri KK SZDL, delo društev in organizacij. Ker so pred občnimi zbori društev in konferencami organizacij so se dogovorili tudi o kadrovski politiki. Na seji so spregovorili tudi o razvojnih možnostih krajevne skupnosti, pri čemer so ugotovili, da bo največja naloga krajevne skupnosti ureditev kanalizacije. Anton Horvat Drugo pokrito strelišče v Pomurju 110. obletnica smrti dr. Janka Šlebingerja Pred kratkim je bila v dvorani delavske univerze v G. Radgoni slovesnost ob 110-letnici smrti dr. Janka Šlebingerja, utemeljitelja slovenske bibliografije. Slovestnost so popestrili z bogatim kulturnim programom, v katerem so sodelovali znani literati. V predverju dvorane delavske univerze so pripravili razstavo del dr. Janka Šlebingerja. Za obletnico smrti znanega bibliografa so zbrali tudi sredstva in obnovili fasado hiše, kjer je živel. Kulturna skupnost pa je obnovila spominsko ploščo na pročelju hiše. L. K. »Spomenik« v travi V industrijski coni v Lendavi sta dva nabožna spomenika. Oba samevata in kljubujeta času. Ta na posnetku je težko dostopen in zaraščen z visoko travo, ki je streljaj od centralnega skladišča Mercator-Univerzala Lendava. Tudi drugi spomenik, ki je med Kobiljanskim potokom in Leda-vo, ne kaže lepše podobe. Pri tem drugem, nekaj nad sto metrov od glavne ceste, so delavnice šolskega kovinarskega centra iz Lendave. Učenci z delovnimi akcijami prostor občasno uredijo. Kmetijska zemljiška skupnost občine Lendava je že pred leti dala pobudo, da bi zemljišče spet prilagodili za travnik. Vendar takrat zaradi navoženega odpadlega materiala to ni bilo možno, saj bi za to potrebovali ogromno zemlje. Omeniti in pohvaliti pa je treba delavce Gido-sa iz Lendave, ki so zemljišče splanirali. Prav bi bilo, da bi se predvsem za obnovo obeh spomenikov, zavzelo spomeniško varstvo ali kulturna skupnost občine Lendava. Danes je podoba obeh klavrna. Jože Žerdin Najstarejši član lovske družine Rankovci Leopold Ratnik je predal namenu avtomatsko strelišče za streljanje na glinaste golobe. Strelišče, ki je ob več avtomatskih, zgrajenih v zadnjih letih v Pomurju, šele drugo pokrito, je stalo lovce prek 1,5 miljona dinarjev. Od tega so, kot je na slovesni otvoritvi povedal predsednik LD Rankovci Anton Skledar, prek pol milijona prispevali člani s prostovoljnim delom. Otvoritve, na kateri so proslavili tudi obnovo kužnega znamenja Beli križ pred streliščem iz leta 1740, za obnovo katerega so prav tako dali pobudo in sredstva lovci LD Rankovci, so se udeležili lovci iz Pomurja in sosednje Avstrije, ki so novo strelišče tudi preizkusili s tekmovalnim streljanjem na glinaste golobe. Kot se za slavja zelene bratovščine spodobi, so na otvoritveni slovesnosti nastopili rogisti iz Murske Sobote. Boris Hegeduš Večina vinogradov v Pomurju je zdaj že obranih. Pridelek je večji od lanskega, mošt pa tudi bolj sladak; čez slab mesec pa bo že prišel Martin, ki ga bo krstil v vin’. Foto: j. g. Črepinje na pravo mesto Po 68 letih spet v svoji šoli Osnovno šolo pri Negovi je te dni obiskal največji slovenski in jugoslovanski, pa tudi svetovno znani psiholog prof. dr. Anton Trstenjak. Sola je praznovala svoj dan in nanj povabila znanega učenjaka, ki je nekoč obiskoval to osnovno šolo. Po 68 letih je torej spet prestopil prag šole. Znanega akademika so prisrčno pozdravili vsi občani. L. K. Malo skomin in malo upanja bb radi vzbudili s fotografijama jurčkov, ki so že kar pravi jurji. Malo moče bo morda koristilo in bodo gobe spet rasle, ali bodo take kot sta jih pred časom našla Štefan Žalig iz Ocinja in Franc Hiil iz Rogašovec pa bomo videli. foto: A. A. 2723 otrok letovalo v Baški Zanimanje za letovanje otrok v domu Dane Šumenjak v Baški je čedalje večje. V letošnjih počitnicah je bilo na morju skoraj 300 otrok več kot lansko leto. V letošnjem letu je Baško obiskalo 2723 otrok, za katere je skrbelo 297 učiteljev. Izmene so bile letos krajše, trajale so 10 dni. Dom je pozitivno sklenil poslovanje. V ureditev kuhinje in popravilo kanalizacije so vložili 5 milijonov dinarjev. V prihodnjem letu nameravajo obnoviti jedilnico. e Franci XL. BOGAT PLEN IZ BLAGUŠKEGA JEZERA. Blaguško jezero, ki leži le dober kilometer od središča Vidma ob Ščavnici, je bilo včasih biser tega kraja, saj so ga oblegali turisti, kopalci, zlasti pa ribiči. Slednji so ostali zvesti obiskovalci tudi danes, to pa predvsem zaradi miru, ki ga najdejo v tej idilični pokrajini, in pa bogatega ribjega plena v jezeru. Tako je tudi Janez Kramberger iz Gornje Radgone stalni gost tega jezera. Včasih se mu nasmehne ribiška sreča, tako se mu je tudi pred dnevi, ko je s prijateljem ribaril s trnkom. Presenečen pa je bil, ko se mu je na navadni trnek prijela lepa, 4,5 kilograma težka ščuka, ki jo je sicer težko upleniti. Tudi dolžina je bila zavidljiva — 80 centimetrov. Janez je član Ribiške družine Radgona že šest let in mu je kot invalidskemu upokojencu ribarjenje v veli-ko zadovoljstvo. Besedilo in foto L. K. POLNI VRTCI \ zgojd^varstvena organizacija v G. Radgoni vključuje trenutno 325 otrok. V tem šte-. vilu so zajeti vsi otroci; ki obiskujejo ' vrtec, i bd . jaslic do' predšole.- Objekti na. Tratah so novi,,vanje pa so sprejeli tse otroke, katerih starši so to želeli. X naslednjih letih se' v; Gornji Radgoni ne predvideva intenzivnejša' gradnja stanovanj, priseljevanje bo zmanjša-/ no. zato bodo sedanje zmoglji-. vosti vzgojnb-varstienih objek-, tov zadpstne. ? Franci Klefiienčič Mladi so se organizirali V Agromerkurju se je 73 mladih minuli teden odločilo ustanoviti osnovno organizacijo ZSMS. Izvolili so vodstvo. V kratkem bodo ustanovili še komisije za različne dejavnosti. V programu dela pa so zapisali, da bodo spremljali rezultate gospodarjenja, vključevali mlade v ukrepe za izboljšanje poslovanja, v organe samoupravljanja in vse oblike izobraževanja. Razpravljali bodo tudi o stanovanjski problematiki in organizirali delovne akcije. Filip M. Gornja Radgona je pred kratkim dobila posebne okrogle zabojnike za odlaganje neuporabnih steklenic. Postavljeni so pred vse-'' mi trgovinami in osnovno šolo. Po dosedanjih podatkih kaže, da so občani sprejeli zabojnike kot pripomoček k čistemu okolju. Družba pa bo imela od tega korist, saj bo dobila ceneno surovino za izdelavo steklene embalaže. L.K. AUTO KUČA ČAKOVEC r-™ — —L--. — . ——_ v,.„. - ': " • . . - ' ' . POSEBNA UGODNOST OB NAKUPU TRAKTORJA TOMO VINKOVIČ ———.—------- Na minulem Kmečkem baiu v Križevcih pri Ljutomeru so številnim gledalcem povorke kmečkih del in običajev predstavili tudi grbe ali zaščitne znake bližnjih vasi. Kaj je že od nekdaj značilno za vsako vas, lahko vidite sami. Kaj to pomeni, pa si lahko samo predstavljate... PRVI VAŠKI DOM V OBČINI Vaški dom v Pince-Marofu so zgradili tik po vojni, da bi bil shajališče starih in mladih iz Pince-Marofa in Benice, ki so se vrnili iz koncentracijskega taborišča v Šarvarju. Dolgo časa je rabil namenu, v njem je bila tudi trgovina. Danes je dom zapuščen, potreben bi bil obnove, a denarja za to naložbo ni. Krajani Benice so morali najprej zgraditi vodovod in asfaltirati ceste, to so storili tudi v Pince-Marofu. V bližnji prihodnosti,, če bodo v Benici odprli rudnik premoga, bi bil stari vaški dom primeren za ureditev društvenih prostorov, pa tudi trgovina ne bi bila odveč. V Benici želijo, da bi končno asfaltirali cesto do Petišo-vec in del ceste do Pince vasi. Mladi se vračajo v vas, to pa zagotavlja živahnejše kulturno in športno življenje. . • D Izkoristite ugodno priložnost v oktobru. TV 420 — 18 KS cena 1.439.124 TV 523 - 21 KS cena 1.539.554 TV 732 - 30 KS cena 2.093.105 Traktorje TOFilO VUKOVIČ lahko kupite v prodajalni AOTO KOČE ČAKOVEC v ŠTRL GOVL telefon 042/39-618. STRAN 14 VESTNIK. 30. OKTOBRA 1986 naši kraji in ljudje Bogastvo šestdesetih let Včeraj se je zaokrožilo 60 let bitja in žitja Ferija Poredoša. Kaj, toliko že? Da, že, a z dopolnilom: so leta in leta, Ferijeva so bila plodna, kot je to le mogoče, in v tej plodnosti, upajmo, bo vztrajal še veliko let. Kaj mu lahko zapišemo ob šestdesetletnici? Ga morda predstavimo? Komu, saj ga >>vsi«po-znajo — Ferija Poredoša z SDK, in tudi oni drugi, ki nimajo opravka na SDK, vedo, da je Feri Poredoš z dušo in telesom zapisan zeleni bratovščini. No, kljub temu pa moramo čestitko ob jubileju utemeljiti. Feri je z dvaindvajsetimi leti stopil v lovske vrste in od takrat je veliko tega postoril. Najprej je, seveda, bil knjižni molj in požiral čtivo, ki mu je dalo veliko srčne kulture. Gotovo, da je bilo pri tem pomembno tudi branje o živalih in sploh vsakovrstna naravoslovna publicistika. Sam bo priznal, da je bila slovenska lovska revija Lovec (in to je še danes) med najbolj priljubljenimi. Večina v lovstvo »neposvečenih« še danes misli, da so lovci ljudje s puškami, vendar njihovi priljubljeni kraji pa niso gozdovi, ampak gostilne. Ferijevo delovanje v lovstvu temu najbolj oporeka. Na njegovo pobudo so leta 1956 počastili desetletnico polanske lovske družine z bogatim kulturnim programom. Tega leta je pričel zbirati tudi dokumentarno gradivo in pisati zgodovino pomurske lovske organizacije. To je pripomoglo, da so dostojno počastiti 35-letnico ustanovitve Prekmurskega lovskega društva. Sodeloval je pri organizaciji številnih lovskih razstav in se uveljavil kot marljiv pisec. Začel je z dopisovanjem v revijo Lovec (1953), med pomembnejšimi pa so njegovi zapisi o razvoju in organizaciji lovskega športnega strelstva v Prekmurju, o lovski kulturi in zapis o izvirnem lovskem ceremonialu pri pobratenju lovskih družin. To, da je bil tudi uspešen športni strelec, bomo kar preskočili in se malo ustavili pri Ferijevem zavzemanju za tujski lovni turizem. Ta je nastal dokaj »samorastniško«, z veliko nepravilnosti. Feri je z namenom, da se tujski lovni turizem pravno uredi, da se odpravijo nepravilnosti, da se doseže določena kakovostna raven, 1968. sestavil Pravilnik o izvajanju lovov s tujimi lovskimi gosti. Ta material je po naslovom Tuji lovci in naše predpisi v Lovcu posredoval širši slovenski lovski javnosti. Leto za tem je sledil Kratek slo-vensko-italijanski jezikoslovni priročnik za lov in čez leto spet Dodatna navodila inozmeskim lovskim gostom glede izvajanja lova. Tako se je zapisal tudi v zgodovino lovskega turizma pri nas. Znani so tudi njegovi napori za uveljavitev lovske organizacije v naši socialistični samoupravni družbi, kakor tudi utrjevanje lovske etike in kulture. Nekako nemogoče je prezreti, da je bil Feri Poredoš 18 let tudi vodilni človek v računovodstvu območne lovske zveze, v matični družini in v zvezi pa je opravljal v teh skoraj štirih desetletjih kar 30 najrazličnejših funkcij, tačas ima pomembne naloge (funkcije) na ravni ZLD Prekmurje. Kdor bi hotel opisati njegovo delo, bi moral napisati precej obsežno knjigo, za to pa v časniku ni dovolj papirja. Naj končamo s tem, da, kot je doslej vestno opravljal zaupane mu naloge, to počne še naprej. Lovski tovariši Želijo si razvoj drobnega gospodarstva Občani Negove.se prav dobro zavedajo, da je živeti v odmaknjenem kraju prej slabo kot dobro. Res je lepo priti v nekaj kilometrov odmaknjene zaselke, kjer živijo ljude ob lesu in glini, občudovati . neokrnjeno naravo .. . Toda čas gre naprej. »Naš delavec ima do najbližje avtobusne postaje pol ure hoda. Na Negovskem ali Ivanjševskem Vrhu vstanejo nekateri že ob treh zjutraj, da pridejo pravočasno na avtobus in v službo. Najlepša vas Kunova je v dežju težko dostopna (tudi peš.in v škornjih). Tam živijo nekateri tako kot pred petdesetimi leti. Ravno na Ivanjševskem Vrhu živi največ starejših občanov, ki so ostali sami. Socialna služba ne skrbi dovolj za njih,« tako se je razpredal pogovor s tajnikom krajevne skupnosti Negova Janezom Bratušo, Elico in Haroldom Starovasniko-vima. Srečali smo se v centru Negove — od 1980. leta pa je to trgovina Potrošnik. Negovska krajevna skupnost šteje 1310 prebivalcev, od tega jih je 330 zaposlenih — 100 v Lenartu in Mariboru, drugi pa v radgonski občini. To leto res ne slavijo nobene večje delovne zmage, čeprav so jih načrtovali. Toda kaj morejo, je dejal tajnik, ko pa so oddaljeni od centra ob Harold Starovasnik-Stari, Janez Bratuša, Elica Starovasnik ter predstavnik Potrošnika Alojz Ficko — vsi so bili bolj ali manj službeno tam, kjer se največ izve. čine in revna krajevna skupnost, ki ne more od nobene delovne organizacije dobiti denarja. Po njihovem mnenju naša družba še premalo da kaj »navzven«, vse ostane v centrih._ Predsednik sveta krajevne skupnosti Slavko Lončarič je glede načrtov dejal: »Ravno ta čas navažamo gramoz, izkopavamo obcestne jarke in pripravljamo za asfaltiranje cesto Negova— Ihova. Ta cesta je nujno potrebna. V naši krajevni skupnosti so sedaj le štirje kilometri asfaltirane ceste, in sicer od Negove do Ivanjec. Avtobusno povezavo imamo torej prek Ivanjec, tam pa morajo občani prestopati. Ko bo cesta Negova—Ihova asfaltirana, bomo verjetno dobili tudi boljšo avtobusno povezavo. Takrat bo namreč možen krožni promet Radgona—Spodnja Ščavnica—Negova—I vanjci— Radgona. Vzporedno s tem se pripravljamo na gradnjo kanalizacije v centru Negove ter na gradnjo va-ško-gasilskega doma, kjer bodo tudi prostori krajevne skupnosti. Oboje bomo začeli graditi prihodnje leto. Večino sredstev bomo dobili iz krajevnega samoprispevka, nekaj pa bodo prispevali tudi uporabniki.« Cesta Negova—Ihova bo kmalu nared za asfaltiranje. Sicer je grad, ki je v ozadju, že tudi dolgo nared za popravilo, vendar ... Predstavnika Cestnega podjetja in izvršnega sveta radgonske občine, ki sta si prišla ogledat gradnjo ceste Negova—Ihova, sta povedala, da so predvideni stroški za cesto 21 milijonov dinarjev. Izvedeli pa smo tudi, da bi morala biti kanalizacija dokončana že letos, saj so nekateri lastniki novogradenj že plačali prispevek. Zapletlo se je — kot po navadi — pri dokumentaciji, kajti inšpekcijske službe in spomeniško varstvo zahtevajo zaradi bližine jezera čistilno napravo. Ko smo se začeli pogovarjati o jezeru in razvoju turizma, pa so postali prav pesimistični. Pred leti je bilo tukaj kar aktivno turistično društvo. Toda kakor je odtekala voda iz Negovskega jezera, tako je plahnela njihova aktivnost. Predsednik sveta krajevne skupnosti Negova je dejal: »Krajevna skupnost si je precej obetala od razvoja turizma in gostinstva. V začetku smo na zadevo Kramberger gledali pozitivno. Ni pa to, kar smo si želeli. Vidimo, da nas je tu malo . .. Škoda je jezera, da se tako dolgo obnavlja in da ne služi svojemu namenu. Res je tudi, da imamo v Negovi pomemben zgodovinski objekt — grad. Toda sama krajevna skupnost mu ne more kaj dosti pomagati, le toliko, da ne propada.« Si pa v krajevni skupnosti Negova močno želijo razvoja drobnega gospodarstva. Zavedajo se namreč, da kakšne velike industrije ali vsaj dislociranih obratov tukaj ne bo nikoli. Kot smo že prej omenili, so preveč oddaljeni, preveč zapostavljen in s preveč makadamskimi cestami. Razvija se lahko torej le drobno gospodarstvo in največje potrebe čutijo prav v krojaštvu, čevljarstvu, primanjkuje jim uslužnost-nih dejavnosti in podobno. In kako je s samoupravn'm in družbenopolitičnim življenjem? Ja, le-to je v krajevni skupnosti pravilno teoretično razvejeno, drugo pa je potem samo delo vaških odborov in delegatov (je dejal predsednik sveta KS). Največ je tukaj kriva velika oddaljenost do. delovnega mesta, s tem pa velika izguba časa. Prav gotovo delegat, ki je zaposlen v Mariboru, le težko dobi proste ure za to, da bo šel na sestanek v Gornjo Radgono. Negova bo torej kmalu dobila boljšo avtobusno povezavo — verjetno bo potem boljše tudi družbenopolitično delovanje. Bernarda Peček OBČINSKO PRIZNANJE KS RAKIČAN Dobra obveščenost podira vse plotove! Kot je zapisano v obrazložitvi, je dobila krajevna skupnost Rakičan občinsko priznanje za dosežke pri razvoju, dobro organiziranost in aktiviranje občanov pri gradnji objektov in dobro informiranost občanov. Občinsko priznanje je gotovo logična posledica velikih uspehov, ki jih je primestna krajevna skupnost v neposredni bližini Murske Sobote dosegla v preteklem obdobju. To velja zlasti za urejanje cest, komunalnih problemov, kanalizacije in telefonije, v kar so uspeli vključiti večino od približno 1300 prebivalcev Rakičana. Od tega jih je okrog 460 zaposlenih, predvsem v bližnji Murski Soboti. Nejveč jih hodi na delo v tovarno oblačil in perila Mura, kjer je našlo zaposlitev 137 Rakičanov, večinoma žensk. Dober zgled vzornega sodelovanja krajevne skupnosti Rakičan z delovno organizacijo Mura je tudi v tem, da je slednja prispevala za skorajšnjo otvoritev otroškega vrtca 2 milijona dinarjev. In take zglede bi lahko še naštevali! NAJPOMEMBNEJŠA JE MOBILIZACIJA LJUDI K vsem tem uspehom KS Rakičan je nedvomno veliko prispe- SREDNJA KMETIJSKA ŠOLA V RAKIČANU — tudi s tem šolskim kolektivom je krajevna skupnost Rakičan navezala dobre stike. Foto:M. Jerše. valo tudi dobro obveščanje občanov o vseh pomembnejših dogodkih. Pri tem je precejšen delež vodstev krajevne skupnosti in Socialistične zveze, ki sta znali k številnim akcijam pritegniti občane, ki jim nikoli ni bilo žal opravljenega prostovoljnega dela. Zato je upravičen ponos predsednika skupščine krajevne skupnosti Franca Kuzmiča in predsednika KK SZDL Janeza JANEZ BOHAR - neutrudni predsednik KK SZDL Rakičan. Boharja, ki ne skrivata zadovoljstva nad opravljenimi nalogami. »Razvoj krajevne skupnosti Rakičan je bil v zadnjih letih dokaj hiter. Doslej smo asfaltirali večino vaških cest v dolžini okrog 6 kilometrov, uredili smo ulično razsvetljavo, vaškb-gasilski dom, na mestni vodovod je priključeno že skoraj vsako gospodinjstvo, telefon pa premore skoraj 200 naročnikov. Spomniti pa velja, tudi na to, da imajo gasilci najsodobnejšo opremo, letos pa smo uredili tudi avtobusno postajališče,« pravi Franc Kuzmič. Pri vseh teh prizadevanjih je imela zelo pomembno vlogo nedvomno frontna organizacija SZDL. »Gre predvsem za mobilizacijo množice ljudi za najrazličnejše dejavnosti«, dodaja Janez Bohar. »S samoprispevkom zberemo mesečno skoraj milijon dinarjev. Da ne govorimo posebej o prostovoljnih prispevkih, udarniških akcijah krajanov in njihovih prispevkih lesa in drugega materiala, ki so ga dali za gradnjo številnih objektov. Podatek, da so za gradnjo vaškega doma žrtvovali kar 8 tisoč delovnih ur, dokazuje, da je skupno hotenje povezalo ljudi. Poleg tega dobi vsako gospodinjstvo v Rakičanu vsaj dvakrat letno skrbno urejena obvestila s poročilom o namensko porabljenem denarju. Zato smo vse akcije z lahkoto opravili!« Na koncu dodajmo še to, da dokončujemo otroški vrtec v parku, ki stane 54 milijonov dinarjev. Ker stoji ob dokaj prometni cesti, bodo še to jesen pred prehodom za pešce postavili semafor, s čimer bodo poskrbeli za varnost malčkov. V Rakičanu pa se je uveljavilo tudi tvorno sodelovanje s Kmetijskim gospodarstvom Rakičan in Kmetijsko srednjo šolo, Mesno industrijo ABC Pomurke in Zdravstveno šolo. Kakorkoli že obrnete: v Ljubljanski banki smo ljudje Da ne bo kdo mislil, da imam kaj proti banki; ne, to ne. Proti Ljubljanski banki pa še najmanj. Orkaduš, ampak včasih imam res vsega poln kufer. Za to, da dobim svoj denar, moram čakati nanj v vrsti. In še stotisoč podatkov na obrazec. Nikoli ne vem, katero številko moram vpisati na formular. Osebno izkaznico tudi gledajo tako, da imam vedno občutek, kot da sem ne vem kakšen goljuf. Da bi jih prosil, naj mi dajo drobiž ali debel denar se pa sploh ne upam . . . 'autvu svad jqZn]s s pa tnuop ofajoui au oj it) ‘ozaf ofnsajjs oamtp tap ‘ojapjvu auatu adjj Avad tu unf at n nuvfaiusDU oumsajdau utas tap ‘ofaaoq nd alpnfp -mutu od dS opa/ .‘»unp qtps« uasapnf zof tpnj luotut op ‘saj af [ds ‘nf o/q ojv(ujpo3 az ‘imfnaod opatu oIdjoui a^ jvuap ivjtfuavu tsA tpvj tq ut utappadop apjad a Aoad oyunq a oftAjpud astapauutz joa/ ISA p oaf tmf nd jpnj) as apAOjj nuznftjdau joa; zof nd tuapvdzj tsidpajd ofoAappaz oj ;oafpu]odzi ofnjow tpnj aazojqo -tuo ut taa/uoq :isa iudaojdadz outs ui aqnjop op pud aaotu au oa/tp tvs ‘oaqop OAoqtlu dz oj a[ tap ‘opas au qojds aatuztaapt auqaso jopajSaad umiotu uitf oa/ ‘tujjoAafau os oafv^j tstdpajd avd os tusa/oj^ top tuajotu au tao ada; du qtf nut tap ‘uida tuaaap puŠiAp aZtAap tpsp nSaujod zajq ana/ poj tq taf ‘uasa/taa/ apfou az p ag oaoSowau saa nd a[ mpinjjs nusapay a/odtuo ‘uiapnf] poud tuDuitu at^ -aua nz owns nljaA ot oapfoai apaduna ‘pupnfj patu psouzofud o.ojsp ut alpntj outs tuazunp ttsps oda; as lias ‘of ‘of Turizem smo ljudje - tudi v Ljubljanski banki Slovenija Moja dežela. [sm de/o^ Milan Jerše STRAN 15 ----i--- VESTNIK, 30. OKTOBRA 1986 kronika ________ Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI VINO IN JABOLKA ZA TATOVE Čudno, a resnično je, da so na seznamu tatvin letos tudi pridelki, ki jih je veliko in ki marsikateremu kmetovalcu delajo skrbi. Gre za jabolka in mošt, pridelka, ki se prvič pojavljata na seznamu tatvin. V noči na 14. oktober je doslej neznani storilec iz odprte šupe gospodarskega poslopja ukradel okoli 300 litrov rdečega mošta. Pri tem je oškodoval Viljema Dimitra iz Dolnjih Slaveč za 100 tisoč dinarjev. Od 17. do 30. septembra so Aleksandru Šarkanju iz M. Sobote ukradli iz sadovnjaka v G. Petrovcih 1410 kg jabolk v vrednosti 35 tisoč dinarjev. Delavci milice so ugotovili, da je jabolka obral in prodal KZ Panonki Franc Gašpar iz Adrijanec. Zaletel se je v kombajn 13. oktobra seje zgodila prometna nezgoda pri Lipovcih. Zaradi neprimerne hitrosti in domnevne vinjenosti je voznik osebnega avtomobila Slavko Osterc iz M. Sobote je trčil s kombajnom, ki ga je upravljal Milan Mesarič iz Lipovec. Čeprav je bil kombajn osvetljen, se je Osterc zaletel vanj in se telesno poškodoval. Škode je za 700 tisoč dinarjev. Trčil v traktor 13. oktobra se je zgodila prometna nezgoda v Podgradju. Voznik traktorja Martin Karba se je peljal po lokalni cesti proti Ljutomeru. Pri gasilskem domu je iz nasprotne smeri pripeljal po levi strani voznik kolesa z motorjem Jože Sterjanc iz Žerovinec. Trčil je v traktor in se poškodoval. Zaprl pot kolesarki 13. oktobra se je v križišču regionalne ceste v Ljutomeru zgodila prometna nezgoda, ko je voznik osebnega avtomobila Stanko Kapun iz Ljutomera zavijal v stransko ulico in pri tem zaprl pot kolesarki Olgi Habjanič iz Cubra, ki je pravilno zavijala v desno. V trčenju se je kolesarka telesno poškodovala. Izsiljeval prednost 15. oktobra se je zgodila prometna nezgoda na prehodu za pešce v ulici Staneta Rozmana v M. Soboti. Voznik tovornega avtomobila Karel Lapoša iz M. Sobote je izsiljeval prednost na semaforiziranem križišču Veri Lulik iz M. Sobote, ko je ta pravilno prečkala cesto. Lu-likova se je telesno poškodovala. Trčila v Trimlinih 17. oktobra se je zgodila prometna nezgoda na magistralni cesti pri Trimlinih. Zaradi neprimerne hitrosti in neprevidnosti pri vožnji mimo ustavljenega tovornega avtomobila je voznik osebnega avtomobila Josip Ribarič iz Čakovca trčil v osebni avtomobil Borisa Kukonje iz M. Sobote, ko je ta pripeljal iz nasprotne smeri. Pri trčenju se je poškodoval sopotnik v Kukonjevem vozilu, Franc Tišlarič iz M. Sobote. Škode je za 450. tisoč dinarjev. Brez vozniškega dovoljenja 17. oktobra se je na magistralni cesti v Očeslavcih zgodila prometna nezgoda. Zaradi neprimerne hitrosti in neizkušenosti voznika osebnega avtomobila Milana Kolerja iz Cogetinec je osebni avtomobil zapeljal na bankino, nato v jarek ter v nasip, odkoder je vozilo vrglo nazaj na cesto. Voznik, ki je brez vozniškega dovoljenja, se je telesno poškodoval. Obtičal na strehi 18. oktobra se je zgodila prometna nezgoda na magistralni cesti pri Črenšovcih. Zaradi neprimerne hitrosti voznika osebnega avtomobila, Adolfa Pernata iz Lutverec,.ki ni zvozil desnega nepreglednega ovinka, se je njegovo vozilo prevrnilo na streho. Pri nesreči se je poškodoval sopotnik Branko Kralj iz Lutverec. Škode je za 200 tisoč dinarjev. MODA PRISOTNA TUDI V ŠPORTU S takim geslom, je modna hiša KASTNER & ČHLER iz Gradca predstavila modne novosti v prihajajoči zimsko športni sezoni 1986/87, na sejmu športne opreme in oblačil, ki je bil 18. in 19. oktobra v rekreacijskem centru Schwarzl pri Gradcu. Da ta vodilna modna hiša daje velik poudarek zimsko športni modi je bilo več kot očitno, saj so bile na enem samem mestu zbrane vse vodilne svetovne proizvajalke opreme za zimske športe od smuči, hokejskih rekvizitov, smučarskih čevljev, očal in proizvajalke smučarske mode zvenečih imen. Seveda je bil na sejmu prisoten tudi naš proizvajalec smučarske opreme ELAN, ki je svojo prisotnost obogatil z zmagovalko minulega svetovnega pokala MATEJO SVET. Zraven Mateje pa so bili na sejmu še vrhunski športniki od Petra MUllerja, Hansa Enna, Jonasa Nilssona ... Za piko na i pa je KASTNER & dHLER povabil v goste tudi svetovno znano skupino Swinging Ski, ki je s svojim show programom odlično predstavila modne novosti, ki bodo zastopane v prihajajoči zimsko športni sezoni. Vse prikazane modele in športne rekvizite pa je seveda moč kupiti v športni hiši Kastner & Ohler v Gradcu. Modo v zimskih mesecih nam bodo tako narekovale kreacije Chervo Killy«, Klammer, Kitex, Ciese Piumini, Frencys, Allsport itd. KASTNER & OHLER Pri trčenju umrl kolesar 20. oktobra se je voznica osebnega avtomobila Marjeta Varga iz Strehovec peljala po regionalni cesti iz Bogojine proti Filovcem. Ko je pripeljala iz Bogojine, je dohitela kolesarja Štefana Horvata iz Bogojine. Med prehitevanjem, je prišlo do trčenja, pri katerem seje kolesar hudo poškodoval in umrl na mestu nesreče. Zaspal na motorju 16. oktobra se je zgodila prometna nesreča na lokalni cesti v Do-kležovju. Voznik kolesa z motorjem Andrej Forjan iz Borejc se je peljal proti Bakovcem in zaradi utrujenosti zaspal na motorju. Zapeljal je v jarek in trčil v električni drog. Povozil kolesarja in pobegnil 23. oktobra nekaj po 23. uri seje zgodila huda prometna nesreča na magistralni cesti v G. Lakošp. Voznik osebnega avtomobila Anton Škalič iz M. Polane je zaradi neprimerne hitrosti in tesnega prehitevanja zadel kolesarja Jurija Gerenčirja iz Gaberja. Gerenčir je hodil peš in ob sebi potiskal kolo. Voznik osebnega avtomobila je zbil kolesarja po cestišču in ga hudo poškodoval. Škalič ni ustavil in ni pomagal, temveč je pobegnil. Delavci milice so.ga izsledili ob 9.30 naslednji dan. Kolesar je zaradi poškodb umrl, našli pa so ga zjutraj v obcestnem jarku. Škaliču so odvzeli kri in odredili pripor. Nezgoda na prehodu za pešce 24. oktobra se je zgodila prometna nesreča v ulici Iva Lole Ribarja v M. Soboti. Voznik osebnega avtomobila Slavko Bencik iz M. Sobote je na prehodu za pešce zadel pešakinjo Marijo Jenko in jo telesno poškodoval. Nezgoda v križišču .2— oktobra se je zgodila prometna nezgoda v semaforiziranem križišču v M. Soboti. Voznik osebnega avtomobila Karel Šadel iz M. Sobote je pred križiščem prehiteval kolesarja z motorjem Ludvika Pankerja. Šadel je Pankerja zadel in ga zbil po cestišču, kjer se je ta hudo telesno poškodoval. Vozil je vinjen 26. oktobra se je Jože Kocbek s Cvena peljal s kolesom z motorjem s Cvena proti Pristavi. Ker je bil vinjen, je pri srečevanju s traktorjem zapeljal v jarek in se telesno poškodoval. Našli mrtvega 24. oktobra je bil najden v domači kleti mrtev Štefan Somi iz Radmožanec. Somi je zgodaj zjutraj vstal in odšel v klet po vino. V kleti je imel tudi 1000 litrov vinskega mošta, ki je močno vrel. Ker so bila vrata in okna zaprta, se je nabrala močna koncentracija strupenega plina, kije najprej omamil Somija, nato pa ga zadušil. Našla ga je žena na stopnišču kleti. Zadušil se je v požaru 25. oktobra so opazili požar v stanovanjskem bloku na trgu Svobode v G. Radgoni v stanovanju Miroslava Matejka. Ko so stanovalci ugotovili požar in prišli do stanovanja, je bilo le-to zaklenjeno. Ker se na klice nihče ni oglasil, so vdrli v stanovanje in ugotovili, da gori postelja. Na postelji so našli mrtvega Miroslava. Matejek se je napil in sam zanetil požar s cigareto, ko je zaspal. Osumljen kraje V delovni organizaciji IMP Panonija so že dalj časa ugotavljali, da nekdo krade kositer v palicah, brusilne plošče in akumulatorske kleme. Delovna organizacija je oškodovana za 73 tisoč dinarjev. Dejanja je osumljen Herman Vučak iz Bodonec, pri katerem so delavci milice našli nekaj predmetov. Prispevki za kirurgijo Kercsmar Geza, Murska Sobota Naselje Ljudske pravice 44 (namesto venca na grob pok. matere Marjete Pap, Rakičan Panonska 1) — 3.000 din; SGP Pomurje Murska Sobota (namesto venca na grob pok. mame sodelavk Gabike Merica in Marjete Kuhar) — 10.000 din; Družina Ljuboje, Radenci Kidričevo naselje 9 (namesto cvetja na grob pok. Matija Štefaneca, Petanjci) — 2.000 din; Društvo invalidov, M. Sobota (namesto venca na grob pok. člana Stefana Mesariča, Lipovci 58) — 1.000 din; Miha Veršič, Radenci (namesto venca na grob pok. Franca Pajtlerja) — 3.000 din; Radenska TOZD Naravno zdravilišče-zdravstvo (namesto venca na grob. pok. dr. Vlada Šandorja) — 25.000 din; ABC Pomurka Tovarna mlečnega prahu M. Sobota (namesto venca na grob pok. očeta Stankota Pankerja) — 5.000 din; Družina Podlesek, Radenci (namesto cvetja na grob pok. Terezije Bukvič, Lemerje) — 5.000 din; Družina Milana Ferjana, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Katarine Ružič, M. Sobota) — 4.000 din; VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA MURSKA SOBOTA Komisija za delovna razmerja Vzgojnovarstvene organizacije M. Sobota objavlja prosta dela in naloge 1. KV kuharice za nedoločen čas s polnim delovnim časom, za enoto v Rakičanu Pogoj: KV kuharica 2. Snažilke za nedoločen čas — 4-urna zaposlitev za enoto v Rakičanu Pogoj: končana osemletka Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati vložijo osebno v 8 dneh po objavi na naslov: Vzgojnovarstvena organizacija M. Sobota, Talanyijeva 6. O izbiri bodo kandidati obveščeni takoj po prejemu sklepa komisije za delovna razmerja. Uprava za notranje zadeve Murska Sobota razpisuje javno dražbo za prodajo osebnih avtomobilov in motornih koles, ki bo 7. 11. 1986 ob 10.00 na dvorišču UNZ Murska Sobota, Arhitekta Novaka 5. in sicer: — osebni avto IMV kombi 1600 R, letnik 1976, izklicna cena 500.000,— din, — osebni avto zastava 101 SNO, letnik 1978, izklicna cena 420.000,— din, — osebni avto zastavo 750, letnik 1978, izklicna cena 150.000,— din, — osebni avto landrover 88, letnik 1970, izklicna cena 1.000,000,— din, — 5 motornih koles TOMOS 14 TLS, ki .morajo biti registrirana. Kupec plača prometni davek od izklicane cene po predpisani stopnji. Udeleženci morajo pred začetkom dražbe vplačati 10-odstotno varščino od izklicne cene. Ogled vozil je možen v četrtek, 6. 11. 1986, od 7. do 15. ure na dvorišču UNZ Murska Sobota. OBČINA MURSKA SOBOTA RAZPISUJE javno dražbo najdenih koles in drugih predmetov, ki bo v torek, 4. novembra 1986, ob 15.30 na grajskem dvorišču v Rakičanu. PfiOI2 VODNO TRANSPORTNO PODJETJE HM GORNJA RADGONA n.sol.o. SOZD INTEGRAL, PTP AVTORADGONA, n. sol. o., Gornja Radgona, Ljutomerska 29, 69250 Gornja Radgona, objavlja prosta dela in naloge: I. v tozdu Transport 5 VOZNIKOV TOVORNJAKA Pogoji: — končana poklicna šola za voznika tovornjaka — opravljen izpit E kategorije — 1 leto delovnih izkušenj kot voznik Za objavljena prosta dela in naloge združujemo delo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. II. v tozdu Proizvodnja - VODJA PROIZVODNJE Pogpji: — visoka ali višja izobrazba tehniške, organizacijske ali ekonomske smeri — 5 let delovnih izkušenj — znanje tujega jezika - VODJA OGRODNO-KLEPARSKEGA ODDELKA Pogoji: — višja ali srednja šolska izobrazba strojne ali organizacijsko proizvodne smeri — 3 leta dplovnih izkušenj — VODJA MONTAŽNEGA ODDELKA Pogoji: — višja ali srednja šolska izobrazba strojne ali organizacijsko proizvodne smeri — 3 leta delovnih izkušenj - TEHNIČNI VODJA Pogoji: — visoka ali višja strokovna izobrazba strojne, organizacijsko proizvodne smeri — 4 leta delovnih izkušenj TCVODJA KONSTRUKCIJE Pogoji: — visoka ali višja strokovna izobrazba strojne smeri — 4 leta delovnih izkušenj - VODJA TEHNOLOGIJE Pogoji: — visoka ali višja strokovna izobrazba strojne smeri — 4 leta delovnih izkušenj — VODJA OPERATIVNE PRIPRAVE DELA Pogoji: — visoka ali višja strokovna izobrazba strojne ali organizacijsko proizvodne smeri — 4 leta delovnih izkušenj — VODJA ODDELKA TEHNIČNE KONTROLE Pogoji: — visoka ali višja strokovna izobrazba strojne, organizacijsko proizvodne smeri — 4 leta delovnih izkušenj Kandidate vabimo, da pošljejo prijave z opisom dosedanjega dela in z dokazili o strokovnosti kadrovski službi delovne~orga-nizacije v 8 dneh po objavi. Prijavljene kandidate bomo obvestili o opravljeni izbiri v roku, določenem s samoupravnim splošnim aktom delovne organizacije . IMTEGRAL TP »VIATOR« Ljubljana n. sol. o. TOZD PROMET IN DELAVNICE LENDAVA, n. sub. o. 69220. Lendava. Industrijricai Integral TP Viator Ljubljana TOZD PROMET IN DELAVNICE LENDAVA OBVEŠČA CENJENE LASTNIKE MOTORNIH VOZIL, DA OPRAVLJAMO TEHNIČNE PREGLEDE MOTORNIH VOZIL VSAK TOREK IN ČETRTEK OD 6. DO 14. URE ZA TRAKTORJE VSAK DAN OD 6. DO 14. URE. PONUJAMO DELAVNIŠKE USLUGE ZA POPRAVILO MOTORNIH VOZIL IN KMETIJSKE MEHANIZACIJE. CARINARNICA GORNJA RADGONA razpisuje JAVNO DRAŽBO rabljenih osnovnih sredstev.in drobnega inventarja, ki bb v ponedeljek, 3. 11, 1986, ob 10.00 v Carinarnici Gornja Radgona. Prodajani bodo: 1. Osebni avto zastava 750 SC, št. motorja 851293, št. šasije 724236, letnik 1981. Registracija je potekla. Izklicna cena je 120.000 din. 2. Peč za centralno kurjavo, moči 56—62 KW, letnik 1979, pokvarjena! Izklicna cena je 25.000 din. 3. Več računskih In pisalnih strojev in drugega inventarja po spisku št. 01-3425/2, ki je na vpogled v Carinarnici Gornja Radgona. Prometni davki niso obračunani in jih plača kupec. Interesenti so dolžni pred dražbo vplačati varščino v višini 10 odstotkov od izklicne cene. Osnovna sredstva in drobni inventar si lahko vsi zainteresirani ogledajo v Carinarnici dve uri pred javno dražbo, peč za centralno kurjavo pa na mejnem prehodu Gederovci. Vsa sredstva se prodajajo po sistemu vldeno-kupljeno in se kasnejše reklamacije ne upoštevajo. < Podrobnejše informacije dobite v Carinarnici ali po telefonu 74/160. STRAN 16 VESTNIK, 30. OKTOBRA 1986 Radijski in televizijski spored od 31. oktobra do 6. novembra PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA SftDir RADIO RADIO ~ RADIO RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA 16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi poslušalcev, 16.30 — Aktualno danes (Mladinska, Kam konec tedna), 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. NI SPOREDA! TV LJUBLJANA S - । ' TV LJUBLJANA Tv mozaik: 9.00 Tednik. 10.00 Glasba starega Jadrana: Hvar (do 10.30). 15.40—00.15 Teletekst RTV Ljubljana. 15.55 Tv mozaik — ponovitev. 17.25 Poročila. Spored za otroke: 17.30 L. Paljetak: Miške mačke vrtitačke, otroška oddaja Tv Zagreb. 17.50 Modro polletje, 38. — zadnji del španske nadaljevanke. 18.15 Naravne nesreče, izobraževalna oddaja. 18.45 Risanka. 18.55 Propagandna oddaja. 19. Danes: Obzornik ljubljanskega območja. 19.30 Tv dnevnik. 19.55 Vreme. 19.58 Propagandna oddaja. 20.05 Afrika: Vzpon afriške državnosti, 7. del angleške dokumentarne serije. 21.05 Propagandna oddaja. 21.10 Derrick, nemška nanizanka. 22.10 Tv dnevnik. 22.25 Propagandna oddaja. 22.30 Zadetek v srce, italijanski film. Oddajniki II. Tv mreže: 17.25 Tv dnevnik. 17.45 Začetek brez konca/ otroška oddaja. 18.15 Radiacija, izobraževalna oddaja 3. 18.45 »Frka«, humoristična serija. 19.16 PJ v hokeju — Partizan Jesenice, prenos 3/3 (slov. kom.). 20.00 Večer z Ivom Pogoreličem, oddaja angleške Tv (samo za Lj 2). 20.55 Premor (samo za Lj 2). 21.00 Nekdo drug, dokumentarna oddaja. 21.50 Nočni kino: Alici-na restavracija, ameriški film (do 23.20). 7.50-14.35 in 15.10 —23.30 Teletekst RTV Ljubljana. 8.05 Poročila. Otoška matineja — ponovitev oddaj: 8.10 Na paši v planini. 8.25 J. Ribičič: Mi-školin — Šole je konec in Poroka. 8.40 L. Paljetak: Miške mačke vrtitačke, otroška oddaja Tv Beograd. 9.00 Ex Libris M&M. 10.00 MPZ Zagorje'86 — 3. oddaja. 10.30 Predelava odpadkov, izobraževalna oddaja. 11.00 Afrika: Vzpon državnosti, ponovitev 7. dela angleške dokumentarne serije. 12.00 Iz koncertnih dvoran — G. Verdi: Requiem. 13.30 Pod steklenim zvonom, ponovitev dokumentarca meseca. 14.00 Mir in razorožitev: Klic Velikega zidu, ponovitev 3. dela dokumentarne serije OZN. 14.30 Poročila (do 14.35). 15.25 Quo vadiš homo sapiens, romunski risani film. 16.30 Zgodbe iz življenja rastlin: Ljubezen cvetov, francoska poljudnoznanstvena oddaja. 16.55 Zagreb: DP v košarki Cibo-na:Partizan, prenos v odmoru .. . 18.30 Kratki film. 18.45 Risanka. 18.55 Propagandna oddaja. 19.00 Danes: Še nekaj zase!. 19.30 Tv dnevnik. 19.45 Vreme. 19.50 Zrcalo tedna. 20.10 Propagandna oddaja. 20.15 Otroci raja, L del. francoskega filma. 21.40 Propagandna oddaja. 21.45 Tv dnevnik. 22.00 Otroci raja, 2. del francoskega filma. TV ZAGREB TV ZAGREB 8.20 Poročila, 8.25 Tv v šoli, 12.35 Ponovitve, 15.00 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.25 Kronika reških občin, 17.45 Otroški in spored, 19.30 '20.00 Littonov 21.05 Zabavna mladinski Dnevnik, dnevnik, oddaja, 8.55 Poročila, 9.00 Tv v šoli, 14.50 Sedem tv dni, 15.20 Narodna 'glasba, 15.50 SP v športni gimnastiki, 16.40 Poročila, 16.45 Tv koledar, 16.55 Košarka: Ci-bona—Partizan, 18.25 TO, 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, 20.00 Čajnica na mesečini (film), 22.05 Dnevnik, 22.20 V soboto zvečer, 23.50 Poročila 21.50 Dnevnik, 22.05 Kulturni magazin. I TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA Prvi program 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 V najboljši družbi (tv drama), 21.05 Z mojimi vročimi solzami (tv film), 22.35 Shoah (film) Prvi program 14.15 Otroški in mladinski spored, 18.15 Smrt in popolnost, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 21.15 Dunaj vabi, 21.55 Obrazi Evrope, 22.05 Shoah (film), Drugi program 18.00 Tedenski tv spored, 18.25 Nogomet, 19.00 Filmske novitete, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Majhna čajnica, 22.15 Šport; 22,45 Film TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA 9.10 Ponovitve (Umetnostne tehnike; Zgodovinski dvorci; Američan v Parizu). 10.00 Upokojenski dopoldan, vmes Ozkotirne železnice sveta; Glasbeni cirkus. 15.35 Šolska TV. 16.50 Spored za 3 dni. 16.55 Hvali psa! Škotski film. 18.00 Okno, notranja politika. 19.30 TV dnevnik. 20..05. Hermelin, TV igra. 21.50 Še vnuki bodo videli, varstvo mest. 22.30 TV dnevnik. 8.35 Ponovitve do 11.40. 14.25 Dekleta-dečki. 15.10 Dva, angleška serijska kriminalka. If>.05 Življenje na zemlji. 9. del: Pojavijo se sesalci. 17.00 Dnevnik. 17.25 Pesnik Mihaly Lada-nyi. 18.00 Popevkarska TV lestvica. 18.30 Rotterdam, vrata Evrope. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Kramljanje. 21.15 Tam, kjer so grobovi naši... 22.00 Obsedno stanje, francoski film. 23.55 TV dnevnik. TV KOPER TV KOPER 14.00 TV NOVICE. 14.10 OTROŠKI PROGRAM: Risanke in telefilmi dokumentarec — Divji svet živali. 18.00 AN- DREJINIH film. 19.00 19.30 TVD 100 DNI - tele-ODPRTA MEJA. STIČIŠČE. 19.45 MESTO DANES. 20.00 BOLNICA VICTORIA. 20.25 TV NOVICE. 20.30 SINFONIJE GUSTAVA MAHLERJA Sin-fonija št. 5 orkester Dunajske filharmonije dirigira Leonard Bernstein. 21.55 TVD VSEDANES. 22.15 KITARIST VICTOR MANGO SERANITO. .23.00 PROCES - 2. del. 14.00 TV NOVICE. 14.10 OTROŠKI PROGRAM - risanke in telefilmi Dokumentarec: DIVJI SVET ŽIVALI. 18.00 TELENOVELA. 19.00 KAVALIRJI NEBA - telefilm. 19.30 TVD STIČIŠČE .19.45 MESTO DANES. 20.00 BOLNICA VICTORIA - telefilm. 20.25 TV NOVICE. 20.35 QUARTETTO BASILEUS -TV .nadaljevanka. 21.30 START. 22.10 TVD VSEDANES. 22.20 CHARLEY - telefilm. 22.55 GORE IN AVANTURE Italijanska odprava na K-2 Sever. 10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Oddaja v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (Aktualni prispevek, Minuta za varstvo okolja, Kmetijska in humor), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 16.00 — Po domače, 16.30 — Aktualno danes (Šport, SLO in DS), 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 16.00 — Vrtiljak popevkarskih novosti, 16.30 — Aktualno danes (Pogovor v živo, Predstavljamo vam), 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 16.00 Iz domačega glasbenega arhiva, 16.30 — Aktualno danes (Gospodarska tema, Iž delegatskih klopi), 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 16.00 Jazz, 16.30 — Aktualno danes (Kultura, Iščemo odgovore na vaša vprašanja), 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 8.55 — 13.05 in 15.20 —22.50 Teletekst RTV Ljubljana. 9.10 Poročila. Otroška matineja: 10.10 Lutkovni živ žav. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Poročila (do 13.05). 15.35 Retrospektiva nagrajenih športnih in turističnih filmov v Kranju: Življenjski vzpon, ameriški film. 15.55 Poročila. 16.00 Tv kavarna. 16.55 V starem Chicagu, ameriški film (čb). 18.45 Risanka. 18.55 Propagandna oddaja. 19.00 Danes: Potrošniška porota. 19.30 Tv dnevnik. 19.53 Vreme. 19.55 Propagandna oddaja. 20.00 T. Hadi: Internat — Človek, 5. — zadnji del nadaljevanke. 20.55 Propagandna oddaja. 21.00 Reportaža z nogometne tekme Dina-mo(Z):Željezničar, ali Partizan :Vardar Zg ali Bg. 21.30 Športni pregled. 22.15 Slovenci v zamejstvu. 22.45 Poročila. Oddajniki II. Tv mreže: 8.55 Poročila. 9=00 Oddaja za JLA in Niirnberški proces, ameriški film. 13.30 Koncert Elene Obrascove (do 14.15). 17.25 Svetovni pokal v gimnastiki (m) — Peking ’86. 18.25 Tv Esej, oddaja iz kulture. 19.10 Prometni krog. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Afrika, 7. del angleške dokumentarne serije. 21.00 Včeraj, danes, jutri. 21.20 Zdravnik umirajočega časa, L del nadaljevanke. 22.25 Poezija. 9.00 Zrcalo tedna. 9.20 Integrali. 15.30—22.35 Teletekst RTV Ljubljana. 15.45 Tv mozaik — ponovitev. 17.20 Poročila. 17.25 Irinin hočem. 17.45 Smo-govci I, 1. del nadaljevanke tv Zagreb. 18.15 Naša pesem — Maribor ’86, 2. oddaja. 18.45 Risanka. 19.00 Danes: Podravski obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 19.55 Vreme. 20.05 T. Thompson: Zlati fantje, 3. del ameriške nadaljevanke. 21.00 Aktualno. 21.40 Poletni festival — Križanke 86 — Svetlana Makarovič: Desetnica. 22.20 Tv dnevnik. Oddajniki II. TV mreže: 18.00 Beograjski tv program. 18.55 Premor. 19.00 Indirekt. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Znanost in mi. 20.50 Včeraj, danes, jutri. 21.05 Propagandna oddaja. 21.10 Pesem ptic trnovk, 7. del avstralske nadaljevanke. 22.05 Zabavna oddaja. 22.50 III. jugoslovanski festival tržnih komunikacij v Portorožu^ reportaža (tudi za J RT 2). Z© ljubljanska banka Pomurska bank« TV ZAGREB 9.00 Tv v šoli, 14.00 Ponovitve, 16.00 Dober dan, 17.25 Kronika bjelovarskih in varaždinskih občin, 17,45 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Dobro jutro, Beograd (drama), 21.15 Mali koncert, 21.30 Literatura, 22.00 Argumenti, 22.30 Dnevnik TV ZAGREB TV AVSTRIJA TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA 9.00 Vesolje: Harmonija svetov (do 10.00). 16.10—22.50 Teletekst RTV Ljubljana. 16.25 Tv mozaik — ponovitev. 17.25 Poročila. 17.30 Miti in legende — Nova zaveza. 17.45 Halo, Ljubljana, tu Bratislava, skupna oddaja. 18.45 Risanka. 19.00 Danes: Sever- noprimorski obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 19.55 Vreme. 20.05 Heinrich von Kleist: Razbiti vrč, predstava MGL. 21.50 Svet na zaslonu. 22.35 Tv dnevnik. Oddajniki II. TV mreže: 17.25 Tv dnevnik. 17.45 Otroška oddaja. 18.15 Nadarjeni, izobraževalna oddaja. 18.45 Spominski al- bum, glasbena oddaja.. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 V torek ob osmih, narodna glasba. 20.45 Žrebanje lota. 20.50 Včeraj, danes, jutri. 21.05 Dokumentarna oddaja. 21.50 Pretekli čas, sedanji čas, izobraževalna serija. TV ZAGREB 9.00 Tv v šoli, 10.45 Ponovitve, 15.00 Tv v šoli, 16.00 Dober dan 17.25 Kronika osijeških občin, 17.45 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Dialogi, 21.00 Poletni val (film), 22.30 Dnevnik /O ljubljanska banka Pomureka bank* TV LJUBLJANA 10.20 Poročila, 10.30 Otroški in mladinski spored, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Izobraževalne oddaje, 14.00 Mali koncert, 14.15 Dr. Who, 15.05 Včasih v nedeljo, 17.05 Mo-gambo (film), 18.45, Risanke, 19.30 Dnevnik, 20.00 Potovanje v Vučjak, 21.05 Šport, 22.20 Reportaža, 22.50 Dnevnik 23.10 Dok. oddaja, Prvi program 9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18,00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Kojak, 22.00 Rimski zakladi, 22.50 Balet TV AVSTRI JA Drugi program 17.30 Biologija, 18.00 Liza pova cesta, 18.30 Colt . vse primere, 19.30 Čas v sli- Prvi program 18.00 Družinski magazin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Z mojimi vročimi solzami (tv film), 21.45 Portret Christine Lavant, 22.30 Shoah ki, 20.15 Dogodivščine Scherlocka Holmesa, 21.15 Čas v sliki. 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Schilling, 22.05 Malpertius (film), 23.45 Družina Addams, TV MADŽARSKA /© ljubljanska banka Pomurska banka 8.30 Filmi za cicibane. 8.50 Risanka. 10.00 Leteči deček, 3. del. 10.40 Pes Boomer, 4. del. 15.00 Knjige, ljudje; spored po želji. 16.35 Oglejmo si skupaj. 17.05 Srečno, kviz. 18.00 Delta, znanstveni poročevalec. 19.00 Teden', aktualne reportaže. 20.05 Kraj zločina, nemška serijska kriminalka. 21.40 . TV galerija, Kotsis Nagy Margit. 22.15 Poročila. TV MADŽARSKA NI SPOREDA TV KOPER 14.00 TV NOVICE. 14.10 OTROŠKI PROGRAM - ri- TV KOPER sanke in ZDRAVNIK medicinska ZDRAVNIK telefilmi. 17.30 IN PACIENT -rubrika. 18.00 IN OTROK - 14.00 ŠPORTNA NEDELJA. 19.00 IPAVCI — tv nanizanka. 20.00 IVAN MEŠTROV1Č V ZAGREBU. 20.30 SEDEM DNI. 20,50 FILM: ZADNJI DAN VOJNE igrajo: George Maharis, Maria Perschy_režija: Juan Antonio Bardom. 22 50 CHARLEY - TELEFILM, i. 23.25 DELTA. nasveti pediatrov — oddaja v živo. 19.00 ODPRTA MEJA. 19.30 TVD STIČIŠČE. 19.45 MESTO DANES. 20.00 BOLNICA VICTORIA - telefilm. 20.25 NOVICE. 20.30 FILM: MESAR igrajo: Stephane Audran, Jean Yonne, Antonio Passalia režija: C. Chabrol. 22.10 TVD VSEDANES. 22.25 ZDRAVNIK IN PACIENT -ponovitev. 23.00 KOŠARKA — italijansko prvenstvo, AI, A2. 9.00 Fran Škofič: Gospod s preseka (čb), gledališki prenos (do 10.20). 15.50—22.45 Teletekst RTV Ljubljana. 16.05 Tv mozaik — ponovitev. 17.25 Poročila. 17.30 Slovenske ljudske pravljice: Skok čez jarek, 2. del. 17.45 T. Egner: Razbojniki iz Kardemome, L del predstave SMG (čb). 18.15 Ladje na Jadranu: Mali velikani, 6. del izobraževalne serije tv Zagreb. 18.40 Risanka. 19.00 Danes: Gorenjski obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Film tedna: Pojdi in poglej, beloruski film. 22.30 Tv dnevnik. Oddajniki II. TV mreže: 13.25 Plovdiv: Nogomet — Trakia:Hajduk, prenos (slov, kom.) (do 15.15/45). 17.25 Tv dnevnik. 17.45 Dolga, bela sled, 3. del otroške serije. 18.15 Aktualna medicina, izobraževalna oddaja. 18.45 Glasba na ekranu, zabavnoglasbena oddaja. 19.30 Tv dnevnik. 19.58 Propagandna oddaja. 20.00 Športna sreda — II. tekme 2. kola evropskih pokalov. 22.30 Informativna oddaja. 9.00 Otroci galerije, L del francoskega filma (do •10.35). 15.40-23.35 Teletekst RTV Ljubljana. 15.55 Tv mozaik — ponovitev.. 17.25 Poročila. 17.30 Zbiramo star papir. 18.15 Obramba in samozaščita. 18.45 Risanka. 19.00 Danes: Zasavski obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Tednik. 21.05 Besediloslo-vni utrinki: Pojasnjevalna nanašalnica. 21.10 Kuharski nasveti. 21.20 J. Cosmos: Učitelj Louks Meis- | sonnier, 4. del francoske nadaljevanke. 22.40 Tv dnevnik. 22.35 Mir in razorožitev: Klic velikega zidu, 3. del dokumentarne serije OZN (Kitajska). 23.05 Kronika tedna domačega filma — Celje 86. Oddajniki II. TV mreže: 17.25 Tv dnevnik. 17.45 Deček in zajec, otroška oddaja. 18.15 Znanost. 18.45' Goli z evropskih nogometnih igrišč. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 V senci starega hrasta, 3. del italijanske nadaljevanke. 21.00 Poročila. | 21.05 Umetniški večer: 125 ; letnica HNK Osijek M. Kr- j leža: Pot v raj. TV ZAGREB TV ZAGREB 8.30 Tv v šoli, 13.25 No-, gomet: Trakija —Hajduk, 15.15 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.25 Kronika Karlovških, siških in gospiških občin, 17.45 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Filmski večer 22.30 Dnevnik TV AVSTRIJA j TvflusTB,.lfl Prvi program 9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zunanjepolitični raport, 21.15 Dallas, 22.00 Zrcalne slike, 22.45 Umetnost gradnje, 23.15 Serpico Drugi program 17.00 Tv v šoli, 17.30 Usmeritev, 18.00 Kviz, 18.30 Colt rešuje, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Kviz, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Klub 2 Prvi program 9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Sam proti mafiji, 22.15 Aktualno z južne Tirolske, 23.10 Videoteka TV MADŽARSKA Drugi program 17.00 Vzgojna oddaja, 17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Svet živali, 18.30 Colt preiskuje, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Franz Liszt v Wei-marju, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal,21.45 Prelistano, 22.30 Šport, 8.30 Tv v šoli, 13.25 Ponovitve, 14.55 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.25 Kronika splitskih občin, 17.45 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Odboji (politični magazin), 21.00 Izbrani trenutek, 21.10 Videoklub, 22.15 Dnevnik TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ljubezen, kot je v knjigi (veseloigra), 21.40 Nogomet, 22.10 Zadnje dejanje (film), Drugi program 17.05 Daleč od rajskega vrta, 18.00 Tv kuhinja, 18 30 Simon Templar, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Notranjepolitični raport, 21.45 Čas v sliki, 22.05 Kulturni žurnal, 22.15 Klub 2 8.40 Šolska TV. 9.40 Nevidna fronta, korejski film. 10.50 Švedska, dokumentarni film. 15.45 Spored za 3 dni. 15.50 Zgodovina letalstva, pon. 16.40 Popevkarska TV lestvica, pon. 17?! 5 Tikajmo se. 18.05 Diagnoza. 18.30 Industrijski svet. 18.50 Mini studio. •19.30 TV dnevnik. 20.25 Suženjstvo, 10. del brazilske serije. 21.35 Studio ’86, kulturni TV tednik. 22.35 TV dnevnik. TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA TV KOPER 14.00 TV NOVICE. 14.10 OTROŠKI PROGRAM - ri-sanske in telefilmi DOKUMENTAREC: DIVJI SVET ŽIVALI. 18.00 TELENOVELA. 19.00 OPRTA MEJA. 19.30 TVD STIČIŠČE. 19.45 MESTO DANES. 20.00 BOLNICA VICTORIA - telefilm. 20.25 TV NOVICE. 20.30 FILM: IZOBČENCI IZ FORT GRANTA igrajo: John Sullivan, Jerry Jacob, Martha Hyer režija: JoseMaria Eloriett. 22.05 TVD VSEDANES. 22.20 KOŠARKA — italijansko prvenstvo Al, A2. 23.35 KRALJ Z JUGA — telefilm. 9.05 Kratki film. 9.35 Delta, pon. 10.00 Čao, mami! 10.30 Podeželska gospa, TV film, pon. 16.00 Svet jezika. 16.55 Raba ETO-Torino, nogometna tekma za pokal Uefe, prenos iz Gyora. 18.45 Kratki film. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Zgodovina živi z nami, dokumentarna serija; Kako je prišlo do kontrarevolucije na Madžarskem? 21.10 Vila v najem, nemški film. 22.35 TV dnevnik. 9.00 Šolska TV. 9.20 Ke-rekešev koncert, pon. 10.45 Ozkotirne železnice sveta, pon. 15.45 Šolska TV. 16.50 Amorovi sužnji, pon. L de- la angleške serije. Olimpijska mesta 17.25 1992. 17.45 Novi Reflektor, magazin. 19.15 Praznično voščilo. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Leningrajski kalejdoskop. 21.15 Ozadje vesti, pogledi in mnenja o javnih zadevah. 22.10" Umetnina tedna. 22.15 TV dnevnik. TV KOPER TV KOPER 14.00 TV NOVICE. 14.10 OTROŠKI PROGRAM Dokumentarec - DIVJI SVET ŽIVALI. 17.00 TELENOVELA. 19.00 ODPRTA MEJA. 19.30 TVD STIČIŠČE. 19.45 MESTO DANES. 20.00 BOLNICA VICTORIA - telefilm. 20.25 TV NOVICE. 20.30 VARIETE - HAMBURGER SERENADE. 21.45 TVD VSEDANES. 22.00 NOGOMET - Evropski pokali. 23.30 KAVALIRJI NEBA — telefilm. 14.00 NOVICE.14.10 OTROŠKi PROGRAM - risanke in telefilmi DOKUMENTAREC — Divji svet živali: 18.00 TELENOVELA. 19.00 ODPRTA MEJA. 19.30 TVD STIČIŠČE. 19.45 MESTO DANES. 20.00 BOLNICA VICTORIA - telefilm. 20.25 TV NOVICE. 2O.3OFILM: SKOBEC igrajo: J. P. Belmondo, Patrick Flerry režija: R. Philippe La-bro. 21.55 TVD VSEDANES. 22.10 EUROGOL. 22.40 V PASTI — Tv nadaljevanja. VESTNIK, 30. OKTOBFtA 1986 STRAN 17 Tedenski koledar PETEK, 31. oktober — Bolfenk SOBOTA, L november — d. mrtvih NEDELJA, 2. november — Dušanka PONEDELJEK, 3. november — Silva TOREK, 4. november — Drago SREDA,5. november — Zaharija ČETRTEK, 6. november — Lenart Prodam ZASTAVO 850, letnik 1982, in MOTOR MAICO CROSS 125 prodam. Zlatko Gapšarič, Koko-riči 16, Križevci pri Ljutomeru. IN-19298 TRAKTOR URSUS, 55 KS prodam ali zamenjam za STEYR, 20 KS ali 18 KS. Avto AUDI 80 L, letnik 1975, in KRAVO, staro sest let, brejo sedem mesecev, prodam. Anton Kocuvan, Prece-tinci 39, p. Bučkovci. IN-19299 PREDNJI NAKLADALEC ZA GNOJ, ZA TRAKTOR DEUTZ PRODAM. Netko Krajnc, Ba-binci 7, p. Ljutomer. IN-19300 ZASTAVO 101, letnik 1980, ka-rambolirano, prodam — tudi po delih. Franc Rautar, Spodnji Kocjan 5. GR-12756 STARO. ZIDANO HIŠO ZA RUŠENJE IN SENO v Filovcih po ugodni ceni prodam. Telefon: 74-707. GR-12757 TRAKTOR URSUS, tip C 335, letnik 1972, prodam. Karel Zamuda, Žihlava 18, p. Videm ob Ščavnici. GR-12758 JESENOV LES ZA PRODAM. Janez Raj, 14. M-5282 TOVORNO VOZILO PLOHE Nedelica ZASTA- VO 850 AFP, staro dve leti, prodam. Hrastje Mota 30. M-5296 10 AŽ PANJEV, dobro ohranjenih, ugodno prodam. Danč, Prosenjakovci 55. M-5299 GOSTILNA A HOTIZA R vabi na pico " ŠPORTNO ŠKODO 110 R COUPE prodam. Štefan Kisilak, Čepinci 56, p. Petrovci M-5300 CLAS EVROPA Z ZABOJEM PRODAM. Naslov v upravi lista. M-5301 RENAULT 4 TL SPECIAL MENJAM ZA PLOHE, DESKE, HLODE IN DRVA. Avto je v zelo dobrem stanju. Informacije: telefon (069) 76-675. M-5302 TRAKTOR TOMO VINKOVIČ 730 prodam. Mirko Škraban, Črešnjavci 7 pri Gornji Radgoni. M-5303 FORD CORTINA NAPRODAJ. Zdenko Baranja, Hodoš 94. M-5304 POHIŠTVO ZA SPALNICO prodam. Jože Cmager, Murska Sobota. Staneta Rozmana 14. M-5306 ŽAGO ZA RAZREZ DRV, 4 KW, IN PSA OVČARJA, starega 4,5 leta, prodam. Telefon: 76-402. M-5307 GUME ZA TRAKTOR STEYR 28, zadnje, prodam. Ludvik Vrečič, Vadarci 46. M-5309 BARVNI TELEVIZOR GORENJE IN ETAŽNO PEČ EMO 20 ZA CENTRALNO OGREVA- NJE UGODNO PRODAM, neča 84 a. M-5310 Va- SEDEŽNO GARNITURO (2 kavča, 2 fotelja), prodam za 120.000 din. Telefon popoldne: 26-177. M-5312 DROBEN KROMPIR PRODAM. Anton Jakob, Lipovci 117. M-5313 MERCEDES 220 DIZEL, letnik 1970, prodam. Naslov v upravi lista. M-5314 FORD ESCORD, letnik 1972, prodam. Cena 350.000 din. Gornji Petrovci 81 a, telefon: 78-044. M-5316 FIAT 125 PRODAM. Rakičan, Štefana Kovača 29. M-5317 KAROSERIJO ZASTAVE 128, zadnji del in pokrov motorja LADE 1500, 1600, prodam. Telefon: 74-576. M-5318 TRAKTOR URSUS, 35 KS, letnik 1972, prodam. Črenšovci 122. M-5319 JUGO 55, prevoženih 13.000 km, letnik 1984, prodam. Stanko Gjerkeš Jurij 51. M-5320 VW KOMBI PRODAM. Telefon: 70-397. M-5321 PLUG, nov 12-colni, prodam. . Peskovci 39. M-5322 ŠKODO, letnik 1975, v nevoznem stanju, prodam po delih. Radovci 15. M-5323 MZ 250 ETZ, dobro ohranjen in dodatno opremljen, kot nov, prodam. Zlatko, Gregorčičeva 55. M-5324 KOTNI DVOSED, 2 x 2,20, prodam za 80.000 din. Marija Samo, Lendava, Spodnja ulica 33. M-5325 ISKRA COLOR Z DALJINSKIM UPRAVLJANJEM, ŠE Z GARANCIJO, PRODAM. Telefon: 25-112. M-5326 PZC ZA CENTRALNO KURJAVO EMO CENTRAL 23, novo, ugodno prodam. Murska Sobota, Lendavska 61. M-5327 FIAT 125 PZ (za rezervne dele) ali v celoti prodam. Naslov v upravi lista. M-5329 KOMBAJN ZMAJ 780 SPECIAL, prodam za 500.000 din. Vi-donci 141. M-5330 PEČ KUPERBUSCH, hladilnik 180 I, avtomatik in svežo svinjsko mast prodam. Petanjci 122 a, telefon: 76-497. M-5331 ŠTEDILNIK ZA TRDA GORIVA GORENJE, levi, prodam. Kocet, Melinci, telefon: 71-349. M-5332 ENOSTANOVANJSKO HIŠO V MURSKI SOBOTI, centralno ogrevano, prodam. Gizela Fujs, Tomšičeva 48, telefon: 22-110. M-5333 MALE PUJSKE PRODAM. Krog, Trubarjeva 60. M-5335 MALE PUJSKE PRODAM. Rakičan, Tomšičeva 23. M-5336 ZASTAVO 750, letnik 1976, prodam. Milan Novak, Srednja Bistrica 91, p. Črenšovci. M-5340 JEDILNI IN SEMENSKI KROMPIR, večjo količino, prodam. Naslov v upravi lista. M-5341 AUDI 60, letnik 1971, registriran do 8. junija 1987, v zelo dobrem stanju, nujno, ugodno prodam. Štefan Podlesek, Noršinci 65. M-5342 KRAVO, staro osem let, kontrola A, prodam. Žganjar, Dolga vas 229, Moravske Toplice. M-5343 ZASTAVO 750, letnik 1977, prodam. Gančani 24 a. M-5344 MOTORNO ŽAGO GUS-QVARNA PRODAM. Prosenjakovci 7. M-5345 ZASTAVO 101 GT 55, letnik 1983, december, prodam. Sebe-borci 126. M-5346 TRAKTOR STEYR, 18 KS, z reduktorjem in koso prodam. Vlado Kuhar, Košarovci 26. M-5347 SUHA MEŠANA DRVA, 4 m3 (za 50.000 din), ter jedilni in semenski krompir prodam. Tivadar, Selo. M-5349 ZASTAVO 101 GTL 55/5, letnik 1983, prevoženih 18.000 km, ugodno prodam, /ože Kuhar, Ci-ril-Metodova 19, Murska Sobota, telefon: 22-086. M-5350 SEDEŽNO GARNITURO (tri-sed + dva fotelja) ugodno prodam. Telefon popoldne: 22-259. M-5351 ROŽE, KRIZANTEME, IN DOMAČO 'SVINJSKO MAST prodam. Gomboc, Pečarovci 42. M-5352 TRAKTOR ZETOR 4911 prodam. Mavrič, Logarovci 38 a, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-19301 HRASTOVINO IN AKA- CIJEVINO KUPIM. PLAČAM DOBRO. So-darstvo Marjan Maučec, Gančani 149. VESTNIK — Potujete na Goričko skozi Cankovo ? Spotoma obiščite prenovljeno gostilno Lovski dom. Pripravljamo jedi na žaru, pice in jedi po naročilu. MOTOKULTIVATOR IMT 507 prodani. Ogled popoldne. Anton Virtnik, Slamnjak 11, Ljutomer. IN-19304 ŠKODO, nevozno, lahko tudi po delih, prodam. Marta Horvat, Gornji Lakoš 49 a. LE-10416 TRAKTORSKO KOSO OLT STANDARD, kardanski pogon, skoraj novo, prodam. Kolbl, Noršinci 27, p. Ljutomer, telefon: 81 981. M-5355 VW HROŠČ IN MOPED PRODAM. Telefon: 22 210, interna 385. M-5356 GOZD PRI MARTJANCIH, 45 arov, prodam. Telefon: 22 210, interna 385 ali zvečer: 23 932. M-5356 TROSILNIK HLEVSKEGA GNOJA SIP HTG 2700, nov, prodam 30 odstotkov ceneje. Alojz Kerec, Grad 55. M-5356 ZASTAVO 101 KOMFORT, letnik 1979, prodam. Svetec Murska Sobota, Čopova 17. M-5357 PUJSKE PRODAM. Krog, Trubarjeva 19. M-5360 KRAVE PO IZBIRI PRODAM. Štefan Makari, Andrejci 54. M-5361 ZELJE ZA OZIMNICO PRODAM. Krog, Plečnikova 3, telefon: 26 280. M-5362 STIKALNO URO ZA DVOTA-RIFNI ELEKTRIČNI ŠTEVEC, pomivalni koriti (100 in 80 cm), garderobno omaro za čevlje in obešalno steno prodam. Telefon: 21 022. M-5363 CIMOS GS 1,3, letnik 1979, prevoženih 65.000 km, odlično ohranjen, ugodno prodam. Telefon po 15. uri: 069 22 429. M-5364 POHIŠTVO ZA SPALNICO, novo, ugodno prodam. Ogled po 17. uri. Zunič, M. Sobota, Staneta Rozmana 14. M-5066 MOTOR IN MENJALNIK ZA RENAULT 12 ter otroško kolo BEMIKS prodam. Telefon: 22 843. M-5153 ZASTAVO 750 NUJNO PRODAM. Telefon: 26 039. M-5156 VOLKSWAGEN ŠIROKO prodam. Murska Sobota, Cvetkova 14, telefon: 21 087. M-5315 ZASTAVO 101 PRODAM. Murska Sobota, Prešernova 42, telefon: 21 710. M-5365 OPEL MANTA, manjši tip, ka-ramboliran, registriran, prodam. Hozjan, Trnje 101. M-5366 KRAVO, z drugim teletom breja osem mesecev, prodam. Car, Pečarovci 71. M-5357 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK prodam. Telefon po 19. uri: 25 031. M-5368 JAKNO NERC, št. 42-44, in POROČNO OBLEKO, BUTIK ZAGREB, št. 40—42, prodam. Telefon: (069) 74 171. M-5369 DVOBRAZDNI PLUG ZA TRAKTOR STEYR prodam. Tišina 71. M-5371 OBRANA JABOLKA, neškro-pljena, poceni prodam. Franc Banfi, Moščanci 71. M-5372 ZASTAVO 750, registrirano do oktobra 1987, po ugodni ceni prodam. Bratonci 58, telefon: 71 143. M-5373 NAJNOVEJŠI GRUNDIG STEREO RADIO (KASETNI), carinjen, prodam. Telefon: 24 240. M-5375 PIANINO PETROF, star pet let, ohranjen, prodam. Cena 75.000 din. Pokličite: 042 814 441 po 15. uri (Čakovec). M-OP GOLF, star pet let, prodam. Telefon: 22 714. M-5377 RENAULT 4, letnik 1978, prodam. Telefon: 24 865. M-5379 OPEL KADETT C, dobro ohranjen, prodam. Ogled popoldne. Krog, Murska 50. M-5380 TRAKTOR STEYR, 15 KS, prodam. Skakovci 27. M-5381 ZASTAVO 101, letnik 1981, registrirano do oktobra 1987, v dobrem stanju, ugodno prodam. Mira Žekš, Vidonci 62 a, M-5383 OSEBNI AVTO ŠKODA 110, letnik 1973, registriran do julija 1987, in prikolica za avto naprodaj. Hotiza 143. M-5384 BREJO KRAVO, staro štiri leta, prodam. Kapca 31. LE-10417 DVOBRAZDNI PLUG IMT755 in KASETNI AVTORADIO 2 x 10 W, stereo, prodam. Pristava 6, p. Ljutomer.IN-19309 TRISOBNO, CENTRALNO OGREVANO, PODKLETENO STANOVANJE Z MAJHNIM DVORIŠČEM V LJUTOMERU prodam. Telefon: (069) 81 712, interna 49. IN-19308 DVA MOTORJA ZA ŠKODO 110 IN RAZNE DELE KAROSERIJE PRODAM. Karel Časar, Markovci 71, p. Šalovci. M-5385 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, 4 KW, IN KAVČ (ležišče) ZA DVE OSEBI prodam. Telefon: (069) 26 133. M-5386 MALE PUJSKE PRODAM. Tišina 52. M-5387 KRAVO, kontrola A, prodam. Pečarovci 70. M-5389 MZ ETZ 250 prodam. Ogled možen vsak dan po 16. uri. Maks Stanek, Hrašenski Vrh 30, Radenci. M-5390 KREDENCO ZA PREDSOBO, OLJNE PEČI IN POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO prodam. Murska Sobota, Lendavska 26. M-5391 ALUMINIJASTI SOD ZA GNOJNICO, 8001, in črpalko z jermenico, vse v dobrem stanju, prodam. BORAČEVA 10 a. M-5392 RENAULT 10 (po delih), motor v dobrem stanju, prodam. Šinko, Krašči 73, M-5393 RENAULT 4 GTL, letnik 1984, garažiran, prodam. Informacije: Vidonci 67. M-5394 PASAT, letnik 1975, ugodno prodam. Bakovci, Prečna 18. M-5404 PRALNI STROJ PRODAM. Informacije po telefonu 21 542. M-5405 Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja uredniški odbor: Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušah Lopamik, Feri Maučec (šport), Bernarda Peček, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Zunec, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja); Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1, telefoni: novinarji 21 232, 21 064 in 21 383: direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek," računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništvo Gornja Radgona 74 597, dopisništvo Lendava 75 085 in dopisništvo Ljutomer 83 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. .Celoletna naročnina 4.500,—, polletna 2.250,— din; letna naročnina za tujino 322 šilingov, 46 mark, 24 kan. dol., 18 am. doL, 38 šv. frankov; letna naročnina za delovne organizacije 6.000,— din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900—603—30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100—620—00112—5049512. Cena posamezne številke je 120,— din. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Ko sredi blatnega polja razbit naposled obležiš, nad tvojim grobom burje piš le poje in molči tema. (I. Brnčič) ZAHVALA Ob nepričakovani in boleči izgubi našega dragega očeta in dedka Štefana Horvata iz Bogojine se zahvaljujemo vsem sosedom in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali in nas tolažili. Posebej še naj velja zahvala vsem duhovnikom za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavniku KS in stricu-duhovniku za ganljive besede ob odprtem grobu ter družinam Gorčan, Rezar, Padovnik in Kokolj, bratrancu Feriju, vsej botrini in vsemu sorodstvu, kakor tudi organizaciji ZZB, delovnima kolektivoma Mure in Špedtran-sa in vsem, ki ste mu poklonili vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje, ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k poslednjemu domu. Žalujoči: hčerka Anica z možem Štefanom, sin Jože, vnukinje Katja, Nataša in Valerija, mama, brat in sestri z družinami ter vse drugo sorodstvo ZAHVALA Ob bolečem slovesu Terezije Kočar roj. Bratina učiteljice v pokoju iz Križevec pri Ljutomeru Vsem, ki ste ji izkazali zadnje spoštovanje, iskrena hvala! ŽALUJOČA SINOVA DRAGO IN BRANKO Z DRUŽINAMA Za temnimi zidovi si z grozo v očeh padla v smrt kot cvet pod noč in naša bolečina te sprašuje, zakaj utihnil je tvoj glas? ZAHVALA Nenadoma in mnogo prezgodaj nas je v 53. letu starosti tragično zapustila draga mama, hčerka, sestra in teta Jolanka Casar roj. Banfi iz Mačkovec Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Žalujoči: sin Boris, mama Ana, brat Kalman in sestra Marta z družino Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. (NARODNA) ZAHVALA V 45. letu življenja je dotrpel dragi sin, brat, stric in bratranec Stefan Recek župnik v Ponikvi Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so ga v tako velikem številu od blizu in daleč spremljali na njegovi mnogo prerani zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Hvala osebju onkološkega inštituta v Ljubljani, ki mu je v težkih dneh njegove bolezni lajšalo bolečine. Posebna hvala škofu Krambergerju za pogrebno slovesnost, duhovnikoma Janezu in Gustiju ter župljanom Ponikve za skrbno organiziran pogreb, govornikom za ganljive besede ter pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči: mama, brat Martin z družino, Marija in drugo sorodstvo STRAN 18 VESTNIK, 30. OKTOBRA 1986 TRAKTOR IMT DE LUX 533 prodam. Križevci 182 v Prekmurju. M-5397 VINOGRAD, 7 arov, in klet za skupno uporabo prodam. Ignac Mertik, Lendavske gorice 414. M-5398 OSEBNI AVTO ZASTAVO 101 GTL 55, karamboliran, ugodno prodam. Satahovci 57, telefon: 26 441. M-5399 ZGORNJE KUHINJSKE ELEMENTE, dolžina 1,60 m, prodam. Murska Sobota, Partizanska 44. M-5401 TELEVIZOR, črno-beli, in otroško stajico ugodno prodam. Milan Kuhar, Lendavska 23 b. M-5403 TRAKTOR VARŠALOVSKI, 25 KM, z napako na motorju, prodam za 350.000 din. Alojz Sinko, Ivanjševci 15, Spodnji Ivanjci. M-5395 TRAKTOR STEYR, 18 KS, ugodno prodam. Štefan Sedonja, Murska Sobota, Kroška 19. M-5409 TRAKTOR IMT 577, letnik 1983, prodam. Bodonci 119. M-5410 ROTACIJSKO KOSO SIP 165 z gnetilnikom, nerabljeno, prodam, cena 460.000 din. Bračko, Spodnji Ivanjci 24. M-5411 ZASTAVO 101, obnovljeno, prodam. Jože Budja, M. Sobota, St. Rozmana 4, Tel. 22 056. M-5412 NJERO ALI ENOSOBNO STANOVANJE V MURSKI SOBOTI ALI LENDAVI. Telefon od 15. do 18. ure: 062-28-926. M-5339 ENO- ALI DVOSOBNO STA-NJOVANJE VZAMEM V NAJEM. Radovanovič, telefon: 24-472. M-5320 zaposlitve ZAHVALA Ob bridki izgubi naše drage Marije Smodiš roj. Šebok Prezgodaj čas prišel je za oddih, dom je prazen, dom je tih, tebe ljubi mož, oče in dedek ni, da bi skupaj še bili. V SPOMIN 3. novembra bo minilo leto dni, polno žalosti in bolečin, odkar je zahrbtna bolezen v najlepših letih pretrgala nit življenja kupim PEC METEOR ZRENJANIN ZA CENTRALNO OGREVANJE KUPIM. Telefon: 23-570. M-5311 VW 1303 KUPIM. Telefon: 70-397. M-4321 ENOSTANOVANJSKO HIŠO V MURSKI SOBOTI KUPIM. Naslov v upravi lista. M-5338 sobe GARSONJERO ALI ENOSOBNO STANOVANJE, po možnosti v bloku, iščem. Liljana Uze-lac, Murska Sobota, Trstenjakova 8, telefon od 12. do 14. ure 22-010, int. 252. M-5337 MLADA DRUŽINA NUJNO VZAME V NAJEM GARSO- KV NATAKARICO AL! PRIUČENO DEKLE (2-letna praksa) sprejmem v redno delovno razmerje. Zaželjeno znanje nemškega jezika. Gostilna Rajh, Bakovci M-5353 ŠIVILJO ZAPOSLIM. OD PO DOGOVORU. Delo samo v dopoldanski izmeni. Informacije po telefonu 21-877 ali naslov v upravi lista. M-5358 razno POŠTEN, urejen, miren upokojenec 62/178 želi spoznati dobrosrčno žensko, verno, zdravo ženo, brez obveznosti, staro od 55 do 60 let za skupno življenje v mojem lastnem domu. Drugo po dogovoru. Ponudbe pod šifro: ŽIVLJENJSKA SREČA. M-5354 OBVESTILO! Obveščam javnost, da Elek Fujs iz Murske Sobote, Tomšičeva 48, ne sme prodajati nobenih premičnin, ker ni sam lastnik, in bom morebitne kupce sodno preganjala. Gizela Fujs, Murska Sobota, Tomšičeva 48. M-4820 IZGUBLJENO! Izgubil se je lovski pes kratkodlaki ptičar, rjavo-sive barve, star šest mesecev, sliši na ime ASTOR. Prosimo, če ga kdo vidi ali ga ima privezanega, naj sporoči ali za nagrado vrne. Pokličite po telefonu: 76-372. M-5402 ŽENSKO, staro od 40—60 let, za pomoč v gospodinjstvu in na srednje mehanizirani kmetiji iščem. Peter Stojkovič, Petanjci 116 a. M-5406 STROKOVNO PREVAJAM V NEMŠČINO. GRADIVO LAHKO POŠLJETE PO POŠTI. Si-cherl, 62000 Maribor, Svetoza-revska 4. M-OP ZAHVALA V 66. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek Jožef Žižek iz Melinec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, osebju internega oddelka soboške bolnišnice, kolektivoma tozda Perilo in Dimnikarja Beltinci ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Zahvaljujemo se g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalo-stinke, gasilskemu društvu in govorniku za poslovilne besede. Žalujoči: žena Marija, otroci z družinami in vnuki Ak'silni glas bi gromu vzel, da razodela bi vsem ljudem, kar sem trpela, saj zase vem. nihče, nikdar bi ne verjel! (Gradnik) ZAHVALA 15. oktobra nas je po dolgi in težki bolezni v 65. letu zapustila naša draga žena, mama in stara mama Emilija Lovenjak roj. Šiftar iz Polane Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje ali darovali v dobrodelne namene, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. Prisrčna hvala godbi na pihala, govornikoma, posebno g. duhovniku za pogrebni obred in poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, med. osebju nevrološkega oddelka bolnišnice v Mariboru, predvsem dr. Sedonjevi, med. osebju infekcijskega oddelka bolnišnice v M. Soboti, dr. Bedernjaku in medicinski sestri Micki ter društvu slušno prizadetih iz M. Sobote. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: mož Franc, hčerki Frida in Emilija z družinama in drugo sorodstvo se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, nam izrekli pisno ali ustno sožalje ter sočustvovali z nami. Posebna hvala zdravstvenemu osebju ZD Petrovci za ves trud, da bi nam jo ohranili pri življenju. Prav tako se zahvaljujemo pevcem MSPZ Štefan Kovač M. Sobota za zapete pesmi, govorniku KS Petrovci tov. Kerčmarju za poslovilne besede, duhovniku Erniši za pogrebni obred in pevcem za žalostinke. Žalujoči: sin Ernest z ženo Sidiko, hčerka Irena z družino, sin Zoltan z družino iz Kanade ter vnukinji Silva in Ivanka z družinama Štefanu Mesariču iz Lipovec Težko je doumeti kruto resnico, da te ni več. Življenje je težko brez tebe, ostal bo boleč spomin nate. V tihi žalosti: žena Marija, sinova Miran z družino in Štefan Oj. zemlja širna, zemlja lepa, ti vsa bila si moja last, 'zdaj ozka kletka me zaklepa ko ujel sem se v nesrečno past. (S. Gregorčič) V SPOMIN 30. oktobra mineva eno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče Štefan Hašaj iz Gradišče Boleč in nepozaben je spomin nate in prehuda je bolečina v naših srcih, da bi kdaj zamrla. Iz večnega in preranega spanja te ne obudi nihče več, ne naša bol, ne klic naših src, ki ne morejo razumeti, da te ni več med nami. ŽALUJOČI: VSI TVOJI Oh, ti nesrečna cesta, kaj si storila, da brez slovesa najdražjega vnukca si nam vzela. Oh, kako lepo je bilo, ko po travniku si se podil in s prijatelji v šoli veselil. A zdaj na grobku rožce ti cvetijo. a svečke.noč in dan gorijo. ZAHVALA V devetem letu starosti nas je tragično mnogo prezgodaj zapustil najin dragi vnuk Bojan Mesarič iz Lipovec Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, posebno botrini Klemenčič, za vso pomoč v najtežjih trenutkih ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter izrekli sožalje. Prisrčna hvala g. duhovnikom za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in tov. Bredi, razredničarki 2. a razreda OŠ Prekmurske brigade M. Sobota. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Lipovci, 12. oktobra 1986 ŽALUJOČA: stara mama in dedek. ZAHVALA V 60. letu starosti nas je po dolgotrajni bolezni zapustil naš dragi mož, oče in stari oče Alojz Kavaš iz Noršinec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, posebej pa družinam: Kepe, Pintarič, Bejek in Henzl, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, darovali vence in cvetje ali v dobrodelne namene ter dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala duhovniku in pevcem za odpete žalostinke ter govorniku za poslovilne besede. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: žena Helena, sin Alojz s Tanjo, sin Štefan z ženo Majdo, vnuka Maja in Boštjan ter drugo sorodstvo Ak'silni glas bi gromu vzel, da razodel bi vsem ljudem, kar sem trpel, saj zase vem, nihče, nikdar bi ne veriel! (Gradnik) V SPOMIN Minilo je eno leto, polno žalosti, odkar nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, in dedek Alojz Casar iz Rakičana /0/13 Tvoje življenje je za vedno ugasnilo. Ostala sta praznina' in boleč spomin nate, toda v naših srcih boš živel do konca naših dni. Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob. ŽALUJOČI: VSI, KI SMO TE IMELI RADI ZAHVALA V 6. mesecu starosti nas je nepričakovano, mnogo prezgodaj zapustila naša draga Nuša Katona iz Gorice Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje, pokojni NUŠKI darovali vence in cvetje ter jo pospremili na zadnji poti. Posebna hvala zdravstvenemu osebju otroškega oddelka bolnišnice v Rakičanu, g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter govornici KS za ganljive besede ob odprtem grobu. Žalujoči: VSI, KI SMO JO IMELI RADI Of Ko si v cvetu bil življenja, poln veselja in moči, ko si želel si življenja, si odšel za vedno ti. V SPOMIN na ljubega sina Draga Zelka iz Dankovec Tvoj dom, ki si ga imel tako rad, je samoten in žalosten. Zdaj spoznavamo kruto resnico, ko minevata dve leti, da vrnitve ni,* zato ti zaželiva večni mir. Hvala vsem, ki prižigate sveče in ga imate v lepem spominu. TVOJA NEUTOLAŽLJIVA MAMA IN OČE VESTNIK, 30. OKTOBRA 1986 STRAN 19 v besedi in sliki Kako iz začaranega kroga? V Pomurju je vse preveč delovnih organizacij, katerih proizvodnja in razvoj temeljita na tehnološko nezahtevnih programih, ki potrebujejo predvsem manj kvalificirano oziroma strokovno usposobljeno delovno silo. Taka usmeritev v gospodarskem razvoju pa se že negativno odraža v izobraževalnem procesu, saj se veliko mladih v Pomurju po končani osnovni šoli zadnja leta ne vpisuje v srednje usmerjeno izobraževanje — ostanejo doma ali si poiščejo zaposlitev kot nekvalificirana (priučena) delovna sila — enako vznemirljivo pa je, da srednješolci nimajo možnosti opraviti pripravništva, s čimer bi dejansko končali svoje poklicno usposabljanje. Tudi diplomanti z višjo in visoko izobrazbo imajo vse več podobnih težav. Nasploh je bilo v zadnjem času na račun srednjega usmerjenega izobraževanja v Pomurju izrečenih precej kritičnih besed. Široka javna razprava je tekla predvsem v občini Murska Sobota. Učenci, ki končajo to ali ono srednjo šolo in pridejo v delovno organizacijo opravljat pripravništvo, niso usposobljeni za delo, oziroma imajo precej manj praktičnega znanja, kot so si ga pridobili učenci srednjih šol po starih programih. To je ena osrednjih pripomb iz združenega dela in celo drži, ker seje ob p'rehodu na srednje usmerjeno izobraževanje pred šestimi leti povečalo število učnih predmetov (teorija), občutno pa se je zmanjšal obseg prakse med šolanjem. Praktična znanja naj bi si torej učenci pridobili predvsem med opravljanjem pripravništva. Tako marsikje šolske delavnice preveč samevajo. Žal najbolj kratko vlečejo mladi. Ob koncu avgusta jih je samo v soboški občini čakalo na tisti srečni trenutek, da jih kje vzamejo za pripravnika, več kot 120. Poleg tega morajo prenašati še očitke, da niso dovolj usposobljeni za delo. Z zakonom o usmerjenem izobraževanju pa smo sicer predvideli, da si bodo učenci pridobili potrebna praktična znanja predvsem med pripravništvom. Vsa stvar se torej preveč vrti v nekakšnem začaranem krogu. Moramo pa priznati, da določenih kadrov, ki jih v združenem delu iščejo (zlasti tehnični poklici) ni, kar je posledica slabe kadrovske in štipendijske politike v preteklosti. Kadrov namreč ni možno zagotoviti s kratkoročnimi ali občasnimi akcijami, temveč je to dolgoročni proces. Nekateri ugotavljajo, da bi morali imeti v Pomurju več (»atraktivnih«) programov, iz katerih je možno nadaljevati šolanje na višjih in visokih šolah. Toda, kateri naj bi bili ti programi? Z računalništvom na primer imajo drugje dokaj slabe izkušnje, ker ne vedo, kam z učenci po končani srednji šoli. Potrebno je spremeniti tudi mrežo srednjih šol v Pomurju. In Odprli večnamensko strelišče V počastitev 33. praznika radgonske občine so v Hercegovščaku predali namenu večnamensko strelišče, ki so gradili s skupnimi močmi. Na slavnostni otvoritvi, na njej so bili predstavniki skupščine občine, teritorialne obrambe, ZRVS, milice, JLA in lovcev, je o pomembni družbeni pridobitvi govoril predsednik pripravljalnega odbora za gradnjo objekta Janko Kralj. Poudaril je, da so v radgonski občini že dalj časa razmišljali o potrebi gradnje večnamenskega strelišča, ki je bilo nujno potrebno za uresničevanje programskih usmeritev usposabljanja obrambnih in samozaščitnih struktur, kot tudi v tekmovalne namene. Za gradnjo strelišča za vse vrste orožja na razdalji 100 metrov so sredstva najprej zbirali po dogovoru z delovnimi organizacijami, kasneje pa prek sklada in drugimi možnimi viri. V strelišče, ki je dograjeno do četrte faze, so doslej vložili 6,825.000 dinarjev in opravili 1.986 prostovoljnih delovnih ur. Pri prostovoljnem delu so sodelovali: mladina, milica, pripadniki teritorialne obrambe, ZRVS, lovci, JLA, pri čemer pa so levji delež opravili delavci postaje milice in obmejne milice iz Gornje Radgone. Strelišče je predal namenu komandant OŠTO Gornja Radgona, Viktor Kovačič. Zatem so izvedli tekmovanja v streljanju na glinaste golobe, z avtomatsko in vojaško puško. Na občinskem tekmovanju rezervnih vojaških starešin, ki je bilo povezano z orientacijskim pohodom, je v streljanju z avtomatsko puško zmagala ekipa KO ZRVS II. Gornja Radgona pred KO ZRVS I. Gornja Radgona in JLA. V streljanju na glinaste golobe je zmagala LD Radgona pred LD Radenci in LD Apače. V streljanju z vojaško puško pa je zmagala ekipa OŠTO (rezervni sestav) pred OM Radenci in OŠTO (stalni sestav). Med posamezniki je bil najboljši Teršek pred Benkom, oba sta zadela po 89 krogov, in Karbo 84 krogov. Feri Maučec kaj naj bi spremenili? Enkrat bi morali reči bobu bob, sicer o tem govorimo brez haska. Ena izmed konkretnih zadev je sicer združitev Srednje zdravstvene šole Murska Sobota z enim izmed srednješolskih centrov. Doslej sta padli v vodo že dve različici združitve (s Kmetijsko šolo Rakičan in Srednješolskim centrom tehniško-pedagoške usmeritve Murska Sobota), tako da je zdaj ne najboljša, ampak najuresnič-Ijivejša povezava s Srednjo družboslovno in ekonomsko šolo Murska Sobota. Pa navrzimo še misel, češ da ima vsaka občina v republiških organih kakšnega »strica«, da jim daje oporo. Ali je to res? Ne bi smelo biti! ZIHERLOVI DNEVI - 25 LET FSPN___ AGITPROPOVSTVO - NEIZBOLJŠANA ZAPUŠČINA VELIKEGA OKTOBRA »Malo poklicev je proizvedel človeški razvoj, ki bi bili sami v sebi tako protislovni in ki bi bili deležni tako različnih pogledov in vrednotenj, kot je novinarstvo.« Omenjena dilema, ki jo je v svojem pogovoru nastavil predavatelj na novinarski katedri ljubljanske Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo (FSPN), dr. Slavko Splichal, nazorno odpira nekatera pereča vprašanja (tudi) v pomurskem prostoru, kljub našim večinoma neutemeljenim jadikovanjem o provincialni teritorialni in še bolj duhovni oddaljenosti od »centra«, kar naj bi nam onemogočalo enakopravni razvoj. Ziherlovi dnevi, srečanje družboslovcev Jugoslavije, ki so tokrat potekali na FSPN v znamenju 25-letnice obstoja ustanove in razprav o spremembah v jugoslovanski socialni strukturi, so nam tako dali na voljo in v razmislek vrsto sporočil, tokrat pa načenjamo le eno iz široke palete navrženih tem. Ekonomska, duhovna, socialna in še kakšna kriza jugoslovanske družbe sproža še vedno vrsto konfliktov, ob čemer postaja najtežje tistim, katerih delo je javno in je njihovo (verjetno!) prizadevanje za izboljšanje razmer pod stalno in zato neizprosno kontrolo občinstva — tako so novinarji bili in so v 80. letih še veliko bolj kot v liberalnejših časih 70. let v kontroverznem položaju. Po eni strani naj bi ljudem nalivali čistega vina, po drugi pa naj lovijo ravnotežje med vse pogostejšimi in hujšimi deviacijami v družbi in vedno redkejšimi primeri socialistično-samouprav-nega obnašanja. Zato bi radi opozorili, -da od novinarja v ča- Prav tako ne bi smelo biti res, pa žal je, da so vse delovne organizacije v občini Murska Sobota za novo šolsko leto razpisale okrog 180 kadrovskih štipendij za srednješolce. Toliko so jih ponekod razpisali posamezni delovni kolektivi (tudi več). Čudno je predvsem, da niti ene štipendije za srednješolce nista ponudila tovarna Mura in Potrošnik. To, da je za poklice v tekstilni industriji in za trgovce že itak dovolj zanimanja, najbrž ne more biti opravičljiv razlog. In tako se dogaja, da ima v Pomurju okrog 70 odstotkov srednješolcev štipendije iz združenih sredstev (solidarnostne). Za koga se potem usposabljajo? su informacijsko-komunikacij-ske ekspanzije ob koncu drugega tisočletja ne gre več pričakovati oziroma celo zahtevati golega deskriptivizma, zagovarjanja naročenih stališč, transmisije želja, volje in misli vodilnih in političnih struktur. Tak sistem novinarstva je res revolucionaren, a ima majhno »lepotno« napako — star je skoraj 70 let, ko je Lenin pozval pod svojo zastavo predvsem tisk, da bi mu pomagal pri razsvetljevanju in usmerjanju množic, pri vzgoji za revolucijo. Takrat je bil tisk resnično eden elementov širjenja idej velikega oktobra, torej ideološki v revolucionarnem smislu. Danes pa občinstva ne moremo več diskvalificirati na politično akterstvo, kjer bo (novinarjem in naročnikom) edini Cilj, da ga prepriča o pravilnosti svojih idej. Otroški časi revolucije so namreč že mimo, občečloveški medosebni odnosi so demokratičnejši, konec koncev pa tudi ni več boja proti represivnemu, konzervativnemu sistemu, zato agitpropovsko novinarstvo že dolgo ni več odgovor izzivom časa. Žal pa je prav kriza na vseh ravneh in v vseh sferah naše družbe znova obudila agitpropovski koncept novinarstva, ko birokracija in nesposobni vodstveni in politični delavci (tu je torej odmik od »klasičnega«, leninovskega koncepta), nastavljeni na ta mesta po intuiciji ali kakšni drugi, še manj demokratični poti, spet kličejo na pomoč novinarje, da bi »pomagali« prebroditi krizo z »anali- Lanska princesa in letošnje vino Praznik mošta, vina in kostanjev so organizatorji v Gerlincih naslovili svojo odmevno prireditev, na kateri so to nedeljo v novem vaško-gasilskem domu izbrali tudi princeso vina. To je Anica Gomboc, ki si je ta aristokratski naziv pridobila že lani, najbolje pa se je med petimi kandidatkami odrezala tudi letos. Prireditev sta vodila dr. Alojz Slavič in mag. Milan Erjavec, ki sta imela glavno besedo tudi pri izboru vina leta. Na pokušino je bilo kar štiriinštirideset vrst vina, kar je v primerjavi z lanskoletnimi štirinajstimi opazen napredek. Prav tako pa potrditev, da je območje izjemno vinorodno, in tako ni naključje, da je pred mnogimi leti romalo celo na cesarski dvorec na Dunaj. Komisija je ocenjevala vino v treh skupinah, in sicer starega od enega do treh tednov, pa tudi starejše in lanskoletni pridelek. Čeprav vreme ni bilo najbolj ugodno, je bilo dovolj povpraševanja tudi po pečenem kostanju in drugih dobrotah, prireditev v Gerlincih pa bo po zagotovitvi organizatorjev postala tradicionalna vsako zadnjo oktobrsko nedeljo v letu. bb Ponovno se je treba vrniti na začetek. Če bomo v Pomurju ostali pri tem, kar imamo, bomo še bolj zaostali v razvoju za drugimi območji v Sloveniji. Zato je neizbežno iskati nove kakovostnejše proizvodne programe (tehnološko zahtevnejše) in zastaviti dolgoročno kadrovsko politiko. Temu pa bo treba »podrediti« tudi srednje usmerjeno izobraževanje. Res je sicer, da določenega števila kadrov v Pomurju ne bomo mogli zaposliti, zato naj imajo, če morajo mladi s trebuhom za kruhom drugam, vsaj izobrazbo, da ne bodo poceni delovna sila za druge. Jože Graj tičnim in tehtnim« pisanjem — v kar pa štejejo nedopustno zavajanje ljudi, neobveščanje v pravem trenutku in na pravem mestu, izogibanje resnici, posploševanje in zapiranje pomembnih informacij ipd. Novinarji bi zato morali dvigniti glas — pa ne proti splošno priznanim in sprejetim vrednotam, pač pa proti tistim, ki se ogrevajo za novinarstvo kot podaljšek politike; in to ne politike v afirmativnem pomenu besede — saj ni nujno, da je politika inferiorno področje človekovega udejstvovanja v družbi, čeprav je jugoslovanska realnost danes večinoma žal res taka — pač pa forum-ske, prakticistične politike, ki zagovarja zgolj ozke birokratske interese, ki so pogosteje še bolj ozki od občinskih in navadno ne preraščajo prizadevanj za ohranitev statusa quo. Sporočilo in dilemo z Ziherlovih dnevov vzemimo tudi v Pomurju resno in trezno, saj se z mnogim lahko poistovetimo. Deviantnih pojavov tudi na našem območju ne manjka in ti so na očeh javnosti — vendar dostikrat ne prek množičnih občil, pač pa gre za informacije po drugih kanalih, kjer osnovna informacija dobi veliko »primesi«, dokler ne nastane dezinformacija. Sodelovanje politične in novinarske sfere je sicer nujno, vendar le kot enakopravno med dvema avtonomnima dejavnostima, ki imata skupne osrednje cilje — razvoj demokracije in prizadevanje za humanejšo družbo. Bojan Peček CELJANI PRED POMURCI AMD Štefan Kovač in ZŠAM Murska Sobota sta pripravila že tradicionalno tekmovanje v spretnostni vožnji avtomobilistov, ki je imelo tokrat mednarodni značaj. Poleg tekmovalcev iz Slovenije so namreč nastopili tudi avtomobilisti iz Szombathelya na Madžarskem. Tekmovali so v središču Murske Sobote v treh razredih. Največ uspeha so imeli tekmovalci AMD Slavko Šlander iz Celja, ki so postali ekipni zmagovalec, njihov tekmovalec Mesareč pa je zmagal v dveh kategorijah. Rezultati — do 900 ccm: 1. Mesareč — 126 P (AMD SŠ Celje) 65 kaz. točk, 2. Števanec (Pomurje) 76, 3. Novak (Potrošnik) 82. Do 1300 ccm: I. Mesareč — zastava 101 (AMD SS Celje) 81, 2. K. Kučan (AMD ŠK MS) 94, 3. Berden (Pomurje) 94, Nad 1300 ccm: 1. Geosits — lada 1500 (Szombathely) 93, 2. Slatinšek (AMD ŠK MS) 111, 3. Šprajc (AMD Ormož) 112. O VODAH KRITIČNO V okviru priprav na zasedanje slovenske skupščine so se v Ljutomeru sestali predstavniki delegatov — skupin delegatov, ki so zastopali stališča Pomurja na zasedanju. Poročilo o onesnaženosti voda v SR Sloveniji je dokaj obsežno in strokovne službe so delegatom pripravile obsežna stališča z najbolj perečo problematiko v Pomurju. D. L. — Krizanteme za spomin Dan mrtvih, stoletna tradicija, ki žal v zadnjih letih postaja tudi prikaz možnosti posameznikov, da grobove svojcev okrasijo čim lepše, je spet pred nami. Grobove in pokopališča smo uredili, žal to delajo ponekod samo enkrat letno, začelo se je nakupovanje krizantem in drugega cvetja, sveč vseh mogočih barv, simbolov, ki so postali tradicije, V pomurskih cvetličarnah nam te dni ponujajo veliko krizantem in drugega cvetja, toda po ceni, ki bo za marsikoga nedostopna. Najlepše krizanteme stanejo 500 dinarjev, marjetice pa od 450 do 500 dinarjev. Takšne so cene v Lendavi, M. Soboti, Radgoni in Ljutomeru. Kot po navadi, bo krizantem tudi tokrat zmanjkalo, prodajalci bodo, gotovo brez izgube, strnili kupčijo. Sveče bodo dogorele, krizanteme ovenele,. dan mrtvih bo minil, ali tudi spomin na mrtve svojce? Bolje bi bilo, če bi grobove svojcev obiskovali večkrat, vzdrževali bi jih večkrat, saj bi se tako izognili danes že velikim izdatkom. Spomin na umrle svojce naj bi bi! trajnejši, saj krizantema oveni, spomin pa vendarle mora ostati trajen. J. D. VANDALIZEM SREDI MURSKE SOBOTE Lani pokradli vrtnice, letos mačehe Kako drugače kot z vandalizmom označiti početje nepridipravov, ki so v noči s 25'. na 26. oktober na Trgu zmage okrog spomenika in v bližini gasilskega doma v Murski Soboti tako kot lani vrtnice letos pokradli kakih 140 sadik, največ mačeh. Škode je za najmanj 30 tisočakov, nam je povedal Štefan Žekš iz Soboti-nega tozda Komunala. Kaj šele bo konec tega tedna Referendum uspel V nedeljo so se v KS Razkrižje z referendumom izjasnili o dodatnem samoprispevku za razvoj tega območja. V referendumskem programu je zapisano, da bi za naloge vprihodnje morali združiti dodaten denar, saj drugače vseh ne bi mogli izpeljati. Že letošnji rezultati so dokaj spodbudni, saj so asfaltirali okoli 7.400 metrov cest — nekaj z grobim asfaltom, nekatere ceste pa so že prevlekli z fino oblogo in s tem bodo v prihodnje tudi nadaljevali. Urediti bi morali tudi pokopališče in mrliško vežico in kot tretja naloga je zapisano, da bodo uredili tudi avtobusna postajališča. Vse naloge so izjemnega pomena za krajevno skupnost, obenem pa zagotavljajo tudi skladnejši razvoj vseh teh območij. Referendum je bil dobro pripra-vljem, saj so program obravnavali v javni razpravi, na zborih krajanov, informativna skupina pri KS Razkrižje je izdala posebno številko krajevnega glasila, v kateri so podrobno opisali referendumski program in pomen, v propagando pa so se vključili tudi učenci OŠ Jože Hedžet na Razkrižju z izdajo svojega šolskega glasila, v katerem so učenci pisali o svojem kraju in željah, kaj vse izboljšati. V volilne imenike na treh glasovali-ščih je bilo vpisanih 1142 krajanov, udeležba pa je bila visoka: 1072 krajanov je prišlo glasovat in za uvedbo samoprispevka jih je bilo 768 ali 67,3 odstotka. Na posameznih glasovali-ščih so bili naslednji rezultati: Razkrižje (vasi Razkrižje in Veščica): 423 volilnih upravičencev, udeležba: 411, za je glasoval 301 krajan ali 71,2 odstotka, Globoka (vasi Globoka, Šprinc, Kopriva): 280 volilnih upravičencev, udeležba: 258, zaje glasovalo 229 krajanov ali 81,8 odstotka, in Ša-farsko (vasi Šafarsko in Gibina): 439 volilnih upravičencev, udeležba: 403, za je glasovalo 238 ali 54,2 odstotka, kar je najslabši rezultat v krajevni skupnosti, kljub temu pa so krajani dokazali svojo solidarnost do manj razvitih območij. S samoprispevkom bodo do 30. aprila. 1988 dodatno zbirali 2 odstot — ob dnevu mrtvih, se sprašujemo, saj skorajda ne mine leto, da ne bi prihajalo do takšnih dejanj. Gotovo bi delavci milice in podobne službe morale ukreniti vse, od nočnih dežurstev do vsakršnih kontrol, da bi bili škoda in prizadetost ljudi kar najmanjši. Naj se nam ne zameri, če pri tem dodamo: saj zato so tudi plačani! B. Ž. ka od OD zaposlenih, 20 odstotkov od vsako leto veljavnega K D, 2 odstotka od osnove pokojnin in invalidskega zavarovanja in obrtnikov in 2 odstotka od osnove, ki ustreza letnemu povprečnemu OD v SR Sloveniji za krajane s stalnim bivališčem v tej krajevni skupnosti, sicer pa na začasnem delu v tujini. Po tem datumu do 30. novembra 1991 pa bodo sedanje dajatve povečali in bodo skupno odvajali 5 odstotkov od OD, 25 od veljavnega KD, in 5 odstotkov od pokojnin, obrtnikov in zdomcev. Dušan Loparnik Vendel Horvat — 103-letnik ,č' ? Čeprav 103-letni Vendel Horvat iz Čentibe nima ne žene ne otrok in tako rekoč živi sam, je v nedeljo v njegovih očeh zasijal žarek sreče. V vasi so namreč pripravili pogostitev za starejše občane in on, kot najstarejši, je bil deležen vse pozornosti. Mi smo ga obiskali nekaj dni pred to slovesnostjo. Sedel je ob štedilniku in kdo ve o čem razmišljal. Morda o dolgem življenju, ki mu je dano? Morda o svoji mladosti in o dveh ženah, od katerih mu nobena ni povila otroka? Ali pa o prvi svetovni vojni, ko se je kot vojak potikal zdaj po eni, zdaj po drugi fronti in imel veliko srečo, da ga ni zadelo? Vendel govori samo madžarsko. Ob pomoči sosede smo se skušali sporazumeti. O zdravju je povedal, da mu še kar dobro služi in da hudo bolan sploh še ni bil. Zdaj, čeprav živi sam, ni osamljen, saj ga vsak dan večkrat obiščejo sorodniki oziroma sosedje, ki mu tudi pripravljajo toplo hrano. Vendel bači, še na mnoga leta!