|Lp= 1 Nanlov — Address: “NOVA DOBA” 6117 St. Clair Avo. Cleveland, Ohio. (Tel. Randolph 3889) (NEW ERA) URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION M- I’cmlad j<> ias dela v naravi; naj bo tudi i'as dela in r..‘Ui za našo J. S. K; Jednote! Stored As Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland. O, Under The Act of March 3rd, 1870. — Acceptance for; mailing at special rate of postage, provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, authorized M.irch 18th. 1925. NO. 20. ŠTEV. 20. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, MAY 18TW, 1927. — SREDA, 18. MAJA, 1927 VOLUME III. — LETNIK III. NEKAJ novih postav v državi ohio bivajoče citatelje bodo nekatere NOVE POSTAVE ZA- nimale. 8 ^egislatura države Ohio je v ‘VoJem, ravnokar zaključenem Zased, •ični jih :lan.]u, sprejela 169 najraz-®J*ših predlogov. Izmed teh il* •le 139 postalo zakon. Gov- lOp6' Donahey iih -ie Podpisal - nekatere je pustil, da so v°s ale polnomočne brez njego-v^a Podpisa, nekatere pa je 8ov'U*’ 0Sfrn utiranih precllo-.le bilo ponovno sprejetih z -°Un° večino in so postali p.g 011 brez governerjevega pod-t ‘ nekatere, v zadnjem loca vseh glob, ki se iz-radi kršenja prohibicij-[(jn,“ Postav, pripade državi, tv,'/ P°l°vica pa ostane coun- departmenti zamo-[ifi J«*** najdene avtomobile H-1 •not, 0l'na kolesa, za katere se 1 jiiV() VSG'' ^‘žavi se vpelje v ve- p ne oglasi, po 90 dneh. «t: I vse flt , vzhodni uk,ard Kl\lni čas (eastern 'embru. 8 1. klerki, izvoljeni v nastopijo svoje ura- Rov le ^ a lO m ‘ lanuarjem, namesto šele bi)0 esecev po izvolitvi kot je 0kC.°^aj v veljavi. Ni ||U''n’m komisarjem se do-bSeba ' Pov*sajo podporo slepim h od $200 na §400 letno; Ct** ?a mož in žena, se za- N S60Q !.)odPora zvišati od §300 vseh bodoče državnih cest pod enoten si- ■cdi" r, - letno, is, pfava iPacla ,v 0w • . «vaj0 Jm uslužbenci lahko zah 'ftčnjh s,v°j° plačo v dveh me- z tokih- jaga k; (],„ ol)’bsti in drugi vozni-ak® 'oi hiobili, 0|n J°Z^° PUani ali pod vpli-Ull<0tičnih sredstev, za-J^eset .J *', Sl0<> do $500. tri-1,11 obo-'1 .^° mesecev ječe. une1^ odvzame se jim li ■ °> i)/-' mesecev ali eno E'**1 od*' d 111 Kem prestopku se De) r2ame licenca od enega K [V°2»'k B'81)' ^ I- ali ’ .. vozi-i° eksploziv- PoDI°Hjive tvarine, morajo Njev oma ustaviti 10 do 50 ^iš*,ed Vsakim železniškim b . tn- Kttn^! '"1;' Preizkuševalni de-^ne h zamore nabaviti , v svrho pro- jSki'1' t>oyol p0gozdovanja. t,es«T -je svota $1*50,000, *niki n aVl tri-ie vojni spo lHta' PR0FESIJE ŽIVALI evropskem bojišču. L' ^vilnp^i 0clpuščai° uslužben-ftf' ri(lej0 s l’žbe (civil service), Jj, So nna ,Vrsto na.l*Prej tisti, 11 ce raJši; .^užbenih letih naj-L s,UŽb0 1U sPrejemanju nazaj Jf^Pr ■ ’ S" 'ej 'Se vposlijo najstarejši <^alje na 2. strani) Mnoge živali imajo prirojene sposobnosti za razne profesije, ki spominjajo na opravke" ali rokodelstva ljudi. Tako so na primer čebele pravi geometri, ki znajo satovje tako zgraditi, da porabijo kar najmanj gradbenega, materijala in da je porabljen vsak prostorček. Krt, ki rije pod zemljo, se dobro spozna na vreme. Nekaterih vrst jegulje in tudi druge '•ibe> spadajo med električarje. Vsakemu je znano, da so raznih vrst ptiči dobri pevci, oziroma glasbeniki. Bober je arhitekt, stavbenik in drvar. Svizec ali marmotica je civilni inženir, ker gradi hiše. predore in odpeljuje vodo. Ose in sršeni izdelujejo papir; njihova gnezda so namreč izdelana iz tvarine, ki je jako papirju podobna. Pravijo, da je neki Mongolec prišel na idejo izdelavanja papirja, kakor ga imamo zdaj, ko je opazoval sršene, ki so gradili svoje gnezdo iz prežvečenega lesa'in dru-zega rastlinstva. Gosenice producirajo svilene niti; od njih so se ljudje naučili presti svilno blago. Ke-misti novejših časov so se tudi od gosenic naučili izdelovati umetno svilo iz lesa. Mravlje so arhitekti in vojaški izvedenci. Kot je vsakemu znano, gradijo mravlje velika mravljišča. Posamezna plemena se mnogokrat bojujejo med seboj in njih poveljniki vodijo svoje armade s čudovito strate gijo. Mravlje žive v nekakih kooperativnih državah, torej morajo imeti tudi neke vrste državnike. o----------- Hči predsednika Callesa se je poročila z Američanom. Senorita Ernestina Calles, hčerka mehiškega predsednika, se je dne 17. maja v New Yorku poročila z Američanom T. A. Robinsonom. ZDRAVSTVO (Piše dr. J os V. Grahek, vrh zdravnik J. S. K. Jednote). Gnojenje ušes. Mnogo prepogosto najdemo ljudi, posebno otroke, katerim teče i7. ušes; največkrat je temu kriva zanikernost starišev, ki ne pokličejo zdravnika o pravem času, to je, dokler je otrok še mlad. Tekočina, ki prihaja iz ušesa, pride iz srednjega ušesa. Srednje uho je tisti del ušesa, ki se nahaja med mreno ali kožico zunanjega bobenčka in mreno notranjega ušesnega bobenčka. Bob-nova mrena (drum membrane) se imenuje, ker obstoji iz dveh zelo nežnih kožic, ki spominjate na boben. Od ene teh kožic vodi odprtina v grlo. Na ta način vodite dve odprtfhi v grlo, namreč iz V3akega ušesa, ena. In skozi te odprtine največkrat pridejo bolezni iz grla v ušesa. Za vsakim ušesom se nahaja koščeni del, ki je sestavljen iz mnogih celic; to se imenuje mastoidova kost. Če se v srednjem ušesu začne nabirati gnoj, zunanja kožica navadno poči in pri preiskavi bomo našli, da gnoj priteka ven. Ako kakšen del gnoja zaide v mastoidovo kost, ali povzroči vnetje omenjene kosti, in če se stvar zanemari, gre lahko to naprej, da doseže možgane, kjer povzroči vnetje rnožgan, možganska uljesa in smrt. Ako ste še mladi ali imate otroke, pa vam ali otrokom teče iz ušes, vprašajte za nasvet kakšnega špecijalista za ušesa; najbrže se bo dalo kaj pomagati. Ako se ne bo dalo storiti ničesar, in to je največkrat slučaj, če je bolezen dolgo zanemarjana, vam bo ušesni špecijalist pokazal, oziroma vas bo naučil, kako skrbeti za ušesa, da se obvarujete nevarnih komplikacij. Majhna operacija v začetku bolezni največkrat pomaga, da se pozneje ni treba podvreči večji in nevarni operaciji. Ako je izvor ušesnih bolečin v grlu, v bolnih bezgavkah, moramo skrbeti, da bolezen tam ozdravimo. VRTNARSKI NASVETI GLAVNO MESTO AVSTRALIJE MIŠJA VOJSKA V CALIE0RNI.il IZ NAŠIH KRAJEV ONSTRAN MORJA VSAK PO SVOJE Na prosto se v tem času že smejo posaditi vseh vrst poletne cvetlice, tudi tiste, ki so proti mrazu precej občutljive. Ne odlašajte posaditi na prosto korenike kan, gladi j ol, dalij itd. Saditi se morejo na prosto zdaj že tudi paradižniki, kumare, fižol, buče, melone, sladka koruza in drugo. Lepotične rastline, ki jih sadimo radi lepega listja, kot kane, klošček (ricinus), slonova ušesa in podobno, morajo dobiti gnojno zemljo, če hočemo, da bodo razvile veliko in lepo listje. Ne smemo pa gnojiti s svežim gnojem, ampak mora biti že vsaj eno leto pregnit. Ako gnojimo z umetnimi gnojili, je pri večini najbolj umestno, da jih razredčimo z vodo. Tudi koruza, buče, melone in kuma re rabijo mnogo gnoja. Trato na vrtu moramo kositi vsaj enkrat na teden, če hočemo, da se gosto zaraste. Pazimo na gosenice, ki se posebno rade pojavijo na mladih poganjkih vrtnic, in jih uničujmo, če hočemo imeti mnogr cvetja. Ali ste še vpisali vaše otroke v mladinski oddelek J. S. K. Jed-notef Ko so se leta 1900 številne avstralske province odločile, da se združijo v nekako zvezno državo, so eksperti najprej natančno proučili ustavo naše republike, oziroma Zedinjenih držav in jo precej natančno kopirali. Izpustili so le nekatere naše napake. Ta mesec se bo avstralska zvezna vlada preselila v svojo novo glavno mesto. Predno so napravili načrt za novo glavno mesto, so Avstralci proučili glavna mesta različnih držav in prav posebno naše glavno mesto Washington. Kar so videli dobrega, so kopirali, kar jim ni ugajalo, so izpustili. Novo glavno mesto Avstralije se nahaja v jugovzhodnem! delu avstralske celine in se bo imenovalo Canberra. Dotično ozemlje je dala zvezni vladi provinca New South Wales, na podoben način kot ste dve naši državi odstopili zvezni vladi ozemlje za naš Distrikt of Columbia. Ozemlje distrikta Canberra meri en tisoč kvadratnih milj. Do zadnjega časa je bilo to ozemlje le malo poznano in malo naseljeno; skozi se svije mala reka j in obdaja ga gorovje. Nadmorska višina znaša tam 2,000 čevljev, zato se ni bati soparne vročine. Canberra leži približno toliko oddaljena od ravnika kot mesto Washington, seveda na drugo stran; poleti bo vladala tam približnti ^jsta tempera-1 tura kot v našem Washingto-nu, zime pa bodo gorkeje, namreč prilično tako kot v naši državi Georgia. Začasna avstralska “Bela hiša” je že postavljena in istota-ko tudi druga potrebna vladna poslopja. Ta Bela hiša bo zadostovala za približno sto let in pred njo je pripravljen prostor, da se zgradi večje poslopje, kadar bo narast prebivalstva in splošni razvoj dežele to zahteval. Vse privatne zgradbe se bodo morale graditi po gotovih načrtih, katere bo morala prej odobriti posebna gradbena komisija, sestavljena iz enega zemljemerca, enega civilnega inženirja in enega izkušenega stavbenika. Stavbišč vlada tudi ne bo direktno prodala, ampak bo jih samo dala v najem za dolgo dobo. Na ta način se bo mesto Canberra razvijalo po enotnem načrtu in bo postalo nedvomno eno najlepših in najmodernejših glavnih mest na svetu. Da so imeli v Washingtonu tak enoten načrt od začetka, bi bilo tam izostalo marsikaj, kar danes kazi lepoto in balanco našega glavnega mesta. o—----------- Nevarnost poplav še ni minila. Reka Mississippi se še ni potolažila in stotine ljudi je noč in dan zaposljenih pri utrjevanju nasipov. Povzročena škoda je danes še nepreračunljiva; sodi se pa, da bo znašala vsaj 500 milijonov dolarjev. Prizadetih je okoli pol milijona prebivalcev. Mnogi odlični možje skušajo vplivati na predsednika, da skliče k izrednemu zasedanju zvezni kongres, ki naj bi dovolil primerno svoto v pomoč poplavljencem. Katastrofa je tako velika, da se more prizadetim uspešno pomagati le iz zvezne blagajne. Potres v Jugoslaviji. Pretečeno nedeljo so čutili v severnem delu Jugoslavije 23 potresnih sunkov. Nekaj kmečkih hiš se je porušilo, toda v splošnem je škoda neznatna. Država Californija je imela nedavno pravo mišjo vojsko. Odločilna bitka se je bila, oziroma se še bije v Kern county-ju. Milijone miši je takorekoč poplavilo omenjeni okraj. Prišle so iz usedline, imenovane Buena Vista Lake, ki je dno posušenega jezera. Dotično ozemlje je že več let obdelovano in miši so imele dovolj hrane za ‘‘napredek.” Kaj jih je napotilo, da so se v tolikem številu vzdignile in poplavile okolico, nihče ne ve za gotovo. Nekateri “mišji” eksperti sodijo, da male glodavke slutijo povodenj, pa so se napotile v varnejše kraje. Prve stotine miši so v tamkajšnjih, redko naseljenih krajih, zbudile začudenje, nadaljni tisoči slabo voljo in sledeči milijoni pravo razburjenje. Prebivalci so klicali na pomoč mestne, okrajne, državne in končno celo zvezne oblasti. Ce se bliža mestecom in drugim obljudenim krajem armada miši, katero so nekateri cenili na 30 milijonov, j drugi pa celo na sto milijonov glav, to že ni več smeha vredno. Za mišjo kugo se je začel zanimati californijski polje- j delski urad in tudi zvezni poljedelski department, ki je poslal v ogrožene kraje Mr. S. E. Pi-perja, ki je ekpert v zatiranju [ glodavcev. Dela se je bilo treba lotiti takoj, j kajti miši so na svojem potu! uničile vse, kar se je dalo uni-1 čiti, žito, sočivje itd. Pregrizle j so lesene stene žitnih skladišč in si pomagale z zlato pšenico. Prišle so v farmerske hiše, poplavile so ceste, da z avtomobili skoro ni bilo več mogoče voziti po njih, kajti vsled strtih miši so bile ceste mastne in opolzke; na nekem kraju je armada miši dospela do ovce, ki je bila zaprta v mali ograji in jim uboga žival ni mogla ubežati, so jo oglodale do belih kosti. Mačke so se par dni pridno mastile z mišmi, toda bilo jih je preveč in so se jih kmalu prenajedle; potem se niso več menile zanje. Od malega, pro-cvitajočega oljnega mesteca Taft, Cal., je bila glavna mišja armada odaljena samo še nekaj milj. V naglici so mesto obdali z jarki in vanje so natrosili zastrupljenega žita. Prišle so miši, gostile se z zastrupljenim žitom in kmalu jih je poginilo na milijone. Nastal je problem odstranjevanja poginulih riiiši, ki so hitro pričele širiti prav neprijeten duh. To ni bilo majhno delo, kajti na miljo jarka so računali 85,-000 mrtvih miši; teh jarkov pa je bilo 50 milj. Priletele so jate roparskih ptic, ki so pozobale mnogo mrtvih miši, in katerim ni strup nič škodoval; toda še vedno jih je ostalo na “bojnem polju” toliko, da jih je bilo treba odvažati na tovornih avtomobilih. Uprava Kern countyja je dovolila nujnega kredita pet tisoč dolarjev za uničevanje miši. Zastrupljevanje se je vršilo naprej in sicer so začeli poleg zastrupljenega žita rabiti tudi zastrupljeno al-falfo, ki je cenejša. Največja nevarnost je bila s tem od vrnjena, toda Mr. Piper sodi, da je treba mišjo zalego uničiti tam, kjer se je pričela, namreč v kotlini osušenega Buena Vista jezera. Genera) Amos Fries, načelnik kemičnega vojaškega oddelka v zvezni armadi, je nasvetoval, da se Dalje na 2. strani Pri volitvah, ki so se v avstrijski republiki vršile dne 24. aprila, obdržali so koroški Slovenci oba svoja dosedanja mandata za koroški deželni zbor. Za slovenske kandidate je bilo oddanih 9.551 glasov; izvoljena sta dr. Petek in Poljanec. Glasbeno društvo v Zidanem mostu bo praznovalo 3. julija 25-letnico svojega obstanka. Prvi učitelj in kapel nik omenjene godbe je bil pokojni učitelj Potrpin iz Radeč Zidanmoščanska godba je bila edina v Posavju, ki je vojni metež ni razkrojil. Sodelovala je brezplačno pri najrazličnejših pomembnih slavnostih, kakor na primer ob prevratu pri proglasitvi Jugoslavije \ Ljubljani, pri odkritju Krekove spominske plošče v št. Jan žu itd. Na 21. in 22. aprila je zapadel po vsej Črni gori visok sneg. Promet na cesti Kolašin-Podgorica je bil ustavljen. V podgoriškem okraju je mraz povzročil veliko škodo na posevkih in sadnem drevju. Dne 24. aprila je minilo 50 let odkar je ruski car Aleksander II. napovedal vojno Turčiji. Zmage ruskih armad so osvobodile balkanske Slovane iz večstoletnega turškega su ženstva; brez njih tudi današnje Jugoslavije ne bi bilo. V Ljubljani je po težkem trpljenju umrla ga. Pavla Lev-čeva roj. Mrak, vdova po dvornem svetniku in znanem slovenskem književniku Franu Levcu. Pokojnica je vživala v vseh narodnih krogih splošne simpatije. Celjska “Nova doba” poroča, da je na predlog stavbenika g. Fr. Nerata v Gaberju pri Celju celjsko sodišče zarubilo celjski davčni urad, ker mu ministrstvo za socijalno politiko že štiri leta dolguje večji znesek za delo pri prezidavi Invalidskega doma. Zarubili so računski stroj in stensko uro. Pri Vebru nedaleč od cementne tovarne v Trbovljah so pričeli rudniški delavci kopati novo strugo za Trboveljšico. Nova struga Trboveljšice bo sedaj tik okrajne c,este, s čemer si bo rudnik pridobil mnogo dosedaj brezplodnega sveta. Vsa dela se vrše na stroške rudnika. V Ljubljano je prispel materija! za tako dolgo obetano oddajno brezžično postajo v domžalskem trgu. Materijal je določen za poslopje, v katerem se bodo montirali stroji. Na travniku v bližini Domžal, ki ga je že pred leti kupila država v ta namen, se bo najprej postavilo precej obsežno poslopje za stroje. Kasneje dospe še ostali materijal za dve anteni in pa stroji. Mussolinija je razžalil dne 17. aprila brezposelni mizar Rihard Klede v Gorici. Aretirali so ga in čez tri dni postavili pred sodnike, ki so ga obsodili na 6 mesecev zapora in 628 lir globe. Klede je govoril nekaj o Mussolinijevem straho petstvu. Kurjereja v državi Ohio se bolje izplača kot v Californiji. To lahko potrdi Clifford Han-by, ki kmetuje blizu Thorn-ville, O. V lepi majniški noči so neznani tatovi pričeli dvoriti njegovim pernatim čiknam. Kokodajske pa ne znajo molčati in so rahtale tako glasno, da so priklicale farmerja. Tatovi pa ne ljubijo argumentov z godrnjavimi, bradatimi far* merji, zato so se poslovili po francosko in v naglici pustili pri kuropetniku svoj novi Ford avtomobil. Jaz zdaj premišljujem da-li ne bi bilo umestno pričeti z umno kurjerejo, če se hočem kdaj voziti v lastnem Fordu. * Iz neke statistike povzamem, da je izmed vseh civiliziranih dežel imela Amerika lani največ črnih koz. Yes, pa tudi belih in zarjavelih je do* volj. * V Parizu so nedavno vse obcestne svetilke označili s številkami, in sicer s številkami najbližjih hiš. Taka uredba bi bila prav priporočljiva tudi pri nas, četudi imamo prohibi cijo. * Neki modni ekspert je na vprašanje kdaj bodo dekleta pričela nositi dolga krila, odgovoril, da takrat, kadar jim bodo. zrastle perutnice. Do takrat pa je še dolgo. ♦ Novi policijski načelnik v Chicagu je izgnal iz mesta 62 lumpov in malopridnežev. Neki humorist je k temu poročilu pripomnil, da jih bo treba izgnati vsaj še 499,938, predno se bo kaj poznalo. * V mestu Sturgis, Mich, je bil trgovec Kramer obsojen na $25 kazni zaradi enega poljuba. Mož se je izmazal poceni. Koliko jih zaradi enega samega poljuba izgubil prostost za vse življenje! * Mleko je zdrava pijača za mlade in stare in včasi ugodno vpliva tudi na avtomobile. V Minnesoti je farmer Jenner pogasil svoj goreči avtomobil z mlekom, ki ga je vozil v mesto. Morda bi bilo dobro za vsak slučaj zadi privezati kravo, ali vsaj kozo. * Nekateri tobakarji imajo navado, da med tobak mešajo razna zdravilna zelišča in drugo. Včasi je to priporočljivo, vselej pa ne. V mestecu Enid, Oklahoma, je renčer Pugh mešal svoj tobak z naboji dvaintridesetega kalibra. Ko jo nekega dne najbolj zadovoljno vlekel svojo pipo, je nastala eksplozija in kroglja, ki je sfrčala mimo nosa, mu je preluknjala krajec čisto novega klobuka. Tisti, ki imajo nove klobuke, naj nikar ne mešajo tobaka z naboji. ♦ V San Franciscu je gluhonema Mrs. Ethel Bemis dobila razporoko od svojega gluhonemega moža, ker jo je preveč zmerjal. Baje je tako čudno verižil svoje prste, da ni mogla več prenašati takega prostaškega zmerjahja. * Neka trgovska višja šola v Bruslju, Belgija, ima 29 učencev in 34 profesorjev. Ubogi študenti! (Dalje na 2. strani) “jT'fo'Va Doba99 GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO. Cene oglasov po dogovoru Naročnina za člane $0.72 letno; za nečlane $1.50, ta inozemstvo $2.00 OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50 per year Advertising rates on agreement NOVA DOBA, Naslov za vse, kar se tiče lista: 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. Volume III. NO. 20 Prevelika skrb škoduje. Malo je ljudi na svetu, ako izvzamemo seveda otroke, ki bi ne imeli nikakih skrbi. Popolnoma brez skrbi niso niti ljudje, katere je usoda obsula z bogastvom, pa naj imajo že prave vzroke za skrb ali ne. Največ nas je, ki živimo takorekoč iz rok v usta, ki ne vemo kaj bomo jutri jedli, ako danes ne delamo. Da nas mnogokrat mučijo skrbi, kaj nam prinese negotova prihodnost, ni nič čudnega. Prav je, da ne živimo lahkomiselno in brezbrižno, ali tja v en dan, kakor pravimo, nikakor pa ni pravilno, čc se vdajamo prevelikim skrbem. Skušajmo storiti, kar je v danih razmerah mogoče, ne izpustimo prilik, ki se nam nudijo, da zadostimo vsakdanjim zahtevam življenja in še kaj malega prihranimo za takozvane deževne dni, zavarujmo se pri tej ali oni organizaciji za slučaj bolezni ali nesreče, potem pa prepodimo kragulja skrbi, “ki kljuje srce od zore do mraka, od mraka do dne.” Prevelika skrb nam uničuje naše zdravje, ki je naše največje bogastvo, in nam krajša življenje. Dokler je življenje, je upanje, in dokler je zdravje, ni pravega vzroka za preveliko skrb. Vse na svetu se lahko nadomesti, izgubljeno življenje pa nikoli, izgubljeno zdravje pa tudi ne vselej. Ni vedno lahko prepoditi skrbi; marsikdo to poskuša, ker ve, da mu na zdravju škodujejo, pa se mu ne posreči. Eden najboljših pripomočkov za odpravo skrbi je, da se podamo v prosto naravo, posebno v teh lepih pomladnih dneh, ko vsa narava diha življenje in največji optimizem. Vsako bitje, v katerem tli le iskrica življenja, sili kviško, brez ozira na vse mogoče zapreke. V prosti naravi se bolj kot kje drugje zavemo, da smo samo majhen delček vesoljstva, in da kjer je življenje za vse drugo, bo tudi za nas. Lepota narave vpliva blagodejno na naše duševno razpoloženje in s tem tudi na naše telesno zdravje. Gibanje v svežem zraku, v vseoživljajočih solnčnih žarkih pa že samo na sebi koristi našemu zdravju in zatre kali najrazličnejših bolezni, pospešuje naš tek in nam daje pogoje za okrepčujoče spanje. Otresimo se torej morečih skrbi, kadarkoli in kar največ nam je mogoče in pohitimo v naročje matere narave, kije v naših krajih ravno v tem času najlepša in najbolj ijubeznjiva. ^Prevelika ^krb in žalovanje nad zadevami, ki jih je nemogoče izpremeniti, nam nikdar ne koristi, ampak vedno škoduje, ker nam izpodjeda zdravje in nas slabi pri vseh naših podvzetjih. Stara in splošno priznana resnica je, da najbolj črna istina ni nikdar tako huda kot strah pred njo. \ Življenje je tako kratko, da je res nespametno če si ga krajšamo s skrbmi, ki nič ne pomagajo in nič ne koristijo. In spomlad v naših krajih je tako kratka, da je skrajna malomarnost od nas, če se ne poslužimo vsakega užitka, katerega nam nudi. Varčujmo, kolikor nam razmere dopuščajo, skrbimo za prihodnost, kar je prav, zavarujmo sebe in svoje drage za slučaj bolezni in nesreče pri dobri, trdni in zanesljivi podporni organizaciji kot je naša J. S. K. Jednota, pri tem pa zaupajmo v dobro srečo, uživajmo dobrote, ki nam jih nudi življenje, bodimo pošteni napram sebi in svojim bližnjim, in se veselimo lepot, s katerimi nas obsiplje cveteči maj! USTANOVITEV NOVEGA DRUŠTVA Cenjeno uredništvo Nove Dobe: Sporočiti vam želim veselo novico, da smo si ženske v Pittsburghu vstanovile svoje lastno društvo za Jugoslovansko katoliško jednoto. Novo društvo, kateremu smo dale ime “Marije Vnebovzete,’ je prvo in edino žensko društvo, ki ga ima Jugoslovanska katoliška jednota v Pittsburghu, radi tega smelo pričakujemo, da bo dobro in hitro napredovalo. Vstanovna seja se je vršila dne 7. maja, 1927 v pisarni glavnega predsednika J. S. K. J. sobrata Antona Zbašnika. Pristopilo je skupno 18 članic, torej ravno toliko, kolikor so štele Združene države ob času, ko so se formirale v samostojno in neodvisno republiko. Ce bo naš napredek isti, kot so ga imele naše Združene države, o čemur sama nimam niti najmanjšega dvorna, potem bo naše društvo v kratkem času stopilo v vrsto največjih slovenskih ženskih podpornih društev v Ameriki. V Pittsburghu je veliko naših slovenskih in hrvatskih žensk, ki ne spadajo še k nobenemu podpornemu društvu, veliko je pa tudi takih, ki spadajo samo k enemu in bi želele biti članice še pri kaki drugi podporni organizaciji. Vse take naše sestre imajo sedaj najboljšo priliko, da pristopijo k društvu “Marije Vne-bo.vzete,’ ki spada k eni izmed najboljših jugoslovanskih podpornih organizacij v Ameriki. Jugoslovanska katoliška jednota poseduje vse tiste dobre lastnosti, ki jih mora imeti prava bratska podporna organizacija. Tukaj se lahko zavarujete za posmrtnino od 250 do 2,000 dolarjev in za bolniško podporo od enega IZ URADA GL. TAJNIKA RAZPIS IZREDNEGA ASES- MENTA ZA MESEC MAJ IN JUNIJ, 1927 V razredu za $2.00 in v razredu za $3.00 dnevne bolniške podpore je zopet nastal primanjkljaj. Člani, ki so zavarovani v omenjenih dveh razredih so prejeli veliko več podpore nego so vplačali v bolniški in odškodninski sklad, zato nam ne preostaja druzega, kakor razpisati izredni asesment, da se pokrije nastali primankljaj. Člani, ki so zavarovani v razredu za $2.00 dnevne bolniške podpore, plačajo po $1.00 izrednega asesmenta v mesecu maju in toliko v juniju. Člani, ki so zavarovani v razredu za $3.00 dnevne bolniške podpore pa plačajo po $2.00 izrednega asesmenta v mesecu maju in toliko v juniju. Člani, ki so zavarovani za $1.00 dnevne bolniške podpore, ne plačajo izrednega asesmenta. V razredu za $1.00 dnevne bolniške podpore se nahaja po pravilih predpisana rezerva, zato je ta razred izvzet od izrednega asesmenta. Od izrednega asesmenta so dalje izvzeti neenakopravni člani in članice. Glasom sklepa glavnega odbora so izvzeti tudi vsi novi člani od izrednega asesmenta za prvih 60 dni jm> pristopu. Novi člani, ki bodo pristopili v maju in juniju, ne plačajo izrednega asesmenta. Dalje so od izrednega asesmenta izvzeti člani za mesec maj, kateri so bili sprejeti v jednoto v mesecu marcu. Taki člani plačajo prvi izredni asesment v mesecu juniju. Člani pa, ki so pristopili v mesecu aprilu, ne plačajo izrednega asesmenta niti v maju, niti v juniju. Z bratskim pozdravom, Joseph Pishler, glav. tajnik. -------o— ----- CVETOČA JABLAN Cvet ob cvetu v-..naročju pomladi nasproti se solncu smehlja, v opoju vonjav drhti v nasladi cvet ob cvetu v naročju pomladi . . . Sapica lahna čezenj pihlja, mu ličeca rožna boža in gladi . . . Tiho in mirno pada na tla cvet ob cvetu v naročje pomladi . . . (Minka Severjeva). NEKAJ NOVIH POSTAV (Nadaljevanje iz 1. strani) Inkorporirane verske skupine zamorejo kupovati, prodajati ali v najem dajati nepremičnine. V notranjosti rudnikov se ne postavljajo veternice, razen če vrhovni rovski nadzornik to dovoli. Davki na gozdne komplekse so 50 ^ manjši kot na obdelan svet. Policijsko sodišče dobi East Cleveland. Sodišča določajo, v katerih časopisih se oglašajo sodnijske dražbe. Tožbe za odškodnino zaradi telesnih poškodb se morajo vložiti najkasneje v dveh letih. Okrajni komisarji zamorejo zahtevati od voznikov težkih tovornih vozil, da v mokrem pomladnem času prevažajo le polovico navadne teže. Lakewood dobi municipalno sodišče z dvema sodnikoma, katerih plača znaša po $5,000 letno; prve volitve se vrše v novembru, 1927. Dovoljuje se ’’common pleas” sodnijam, da nastavijo od enega do treh ekspertov, v slučaju, če se sumi, da je obtoženec slaboumen. Dovoljenih je $200,000 za uničevanje koruznega črva in državni poljedelski department dobi obširne pravice za uničevanje koruznih stebel, v katerih se zamorejo skrivati ličinke, oziroma zalega koruznega črva. Mirovni sodniki zamorejo dobivati plačo do $250 mesečno iz kolektanih glob; ako globe ne znašajo toliko, se razlika plača iz okrajne blagajne. Maršali in konstablerji zamorejo biti plačani do $175 mesečno. (Te postave governer ni podpisal, ampak je pustil, da stopi v veljavo brez njegovega podpisa. Državni senator Binder, ki se je zelo boril proti sprejemu te postave, bo • v | kratkem razposlal po državi peticijo za nabiranje podpisov, da pride ta postava na splošno glasovanje). Pokopališča morajo biti oddaljena od najbližjih hiš najmanj 100 jardov; poprej se je zahtevalo 200 jardov. Posamezni ribič ne sme imeti več kot 100 malih ribic (minnows) za vado na dan; iz države se istih ne sme izvažati in ob času drstenja se jih na gotovih krajih ne sme loviti. (H. B. 252). do treh dolarjev na dan. Poleg tega so članice deležne tudi raznih drugih podpor in VSE TE PODPORE SE PLAČUJEJO IZ GLAVNE BLAGAJNE J. S. K. J., kamor sleherni član in članica prispeva svoje mesečne asesmente. Naše novo društvo ‘Marije Vnebovzete” bo zborovalo vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Slovenskem Domu na 57. cesti. Vsaka rojakinja, ki želi postati članica našega ženskega društva, naj se izvoli prijaviti omenjeni dan v mesecu pri seji, kjer bo lahko predložila svojo prošnjo za sprejem. Zagotavljamo naše sestre že v naprej, da bo vsaka zadovoljna pri novem društvu in pri Jugoslovanski katoliški jednoti. Naša J. S. K. J. je nepristranska podporna organizacija, čije načelo je gojiti slogo in ljubezen med svojimi člani in članicami in pomagati eden drugemu v slučaju bolezni ali smrti. Kakor znano ima Jugoslovanska katoliška jednota v tej naselbini dve moški društvi, sv. Jožefa, št. 12 in sv. Štefana, št. 26. Pri teh društvih je tudi veliko ženskih članic. Glasom pravil J. S. K. Jednote ima vsaka članica, ki spada k enemu ali drugemu izmed omenjenih dveh društev, pravico PRESTOPITI k ženskemu društvu. Ako torej želi kaka sestra prestopiti k novemu ženskemu društvu “Marije Vnebovzete,” naj si izposluje od svojega društva takozvani prestopni list in naj pride žnjim na našo prihodnjo sejo, kjer jo bomo z največjim veseljem sprejele v našo sredino. K novemu društvu pristopile so sledeče članice: Anna Sneller, Mary Špehar, Katarina Rogina, Magdalena Widina, Mary Golobič, Barbara Bubaš, Mary Adlešič, Anna Lokar, Anna Jakša, Johana Jakša, Frančiška Zugell, Mary Gorup in Katarina Canjar. Odbor za to leto sledi: Predsednica Anna Sneller, podpredsednica Mary Špehar, tajnica Katarina Rogina, blagajničarka Magdalena Widina, nadzornice Mary Golobič, R-rbara Bubaš in Frančiška Zugell. Društveni zdravnik Dr. Harry Nevins. Za vstanovitev novega društva gre naj večja zasluga sobratu Antonu Zbašniku, glavnemu predsedniku J. S. K. J., in sestri Magdaleni Widina. Zahvaliti se pa moramo tudi vsem članicam, ki so se tako radevolje odzvale vabilu k pristopu, in pa sobratu Josipu Pogačarju, tajniku društva sv. Štefana, št. 26, ki nam je pomagal pri vstanovni seji. Vabim še enkrat vse naše slovenske in hrvatske prijateljice k obilnemu pristopu k društvu “Marije Vnebovzete” J. S. K. J. v Pittsburghu in kličem vsem dobrim Slovenkam in Hrvaticam “Dobro došle!” S sestrskim pozdravom, Katarina Rogina, tajnica. 5207 Carnegie Ave., Pittsburgh, Pa. Sezona za lov dihurjev in rakunov (racoon) je od 1. novembra do 15. januarja v county-jih: Ashtabula, Lake, Colum- biana, Mahoning, Trumbull, Portage, Summit, Geauge, Stark and Cuyahoga. Sezona za lov veveric je zaprta v letih, katerih število se ne more deliti s številko dve (odd numbered years); v ostalih letih je skrajšana, ter je lov dovoljen le med 1. in 15. oktobrom ; dnevno sme posamezni lovec ustreliti le štiri veverice, pet zajcev in dva fazana. (H. B. 105). Odpravljenih je iz splošne zbirke postav 197 zastarelih in neustavnih določb, ki so se tikale večinoma vožnje; ena teh je določala, da se ne sme poditi oslov več kot šest milj na uro mimo Spring Grove pokopališča v Hamilton countyju. -------o—•----- MIŠJA VOJSKA V KALIFORNIJI (Nadaljevanje iz 1. strani) skuša miši v dotični kotlini zamoriti s strupenim plinom, alte bo zastrupljen je z žitom in al-falfo prepočasno. Rabil bi se klorinov plin, katerega je možno dobiti od vojaških postojank na zapadu. Plin bi zamoril v?ako miš na tleh, ali blizu tal. Ozemlje, s katerega je prišla mišja zalega, je nekako 12 milj dolgo in devet milj široko; ker tam ni nikakih farm ali renčov, ampak samo polje, je mogoče rabiti plin, ne da bi se s tem ogrožalo življenje domačih živali. Miši je več vrst, a najbolj so znane tri vrste, namreč hišne, poljske in travniške miši. Hišne miši so najmanjše, travniške pa skoro velike kot podgane. Pohoda na Kern county v Cali-forniji so se udeležile vse tri vrste. Množijo se miši tako hitro, da more imeti en sam par v enem letu milijon potomcev, če gre vse “po sreči.” Mišja nadloga lahko zadene skoro vsako državo naše Unije; izvzete so le države ob Mehiškem zalivu in Kentucky, Oklahoma, Arkansas in Tennessee. Mr. Bailey, ki je eden “mišjih ekspertov” priporoča farmer-jem v krajih, kjer bi se mogla pojaviti mišja nevarnost, da naj drže farme kolikor mogoče čiste in obdelane, da plevel in razno dračje ne nudi mišim skrivališč. V tem slučaju bodo naravni mišji sovražniki uspešno zatirali te hitro se množeče glodavke. Med najhujše mišje sovražnike spadajo sove, jastrebi, vi’ane, tonovke in čaplje. o------------- VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje iz 1. strani) V Denverju je Mrs. Skinner po nedolžnem zaklala in pojedla sedem svojih kokoši, katere je dolžila, 'da so pozobale njen izgubljeni demant. šele v osmi je našla tatico in pogrešani dragulj. Torej sedem ju-stičnih umorov. Iz tega sledi nauk, da ni priporočljivo spravljati demante v kokošnjaku. * Prijatelj mi jo pokazal pismo, katero mu je pisala sorodnica iz Ljubljane. V pismu sem čital tudi sledeči stavek: “Jugoslavija ima krasne gore, lepe bele ceste, malo dela, nič denarja in mnogo politike.” V tem kratkem stavku je popisana vsa mizerija naše nekdanje domovine. Na drugem mestu je priobčena kratka vest iz Jugoslavije, ki pove, da je celjsko sodišče zarubilo celjski davčni urad, ker ministrstvo za soci-jalno politiko dolguje nekemu stavbeniku večjo svoto denarja. Mi Američani streljamo regimentne kozle, posebno odkar imamo prohibicijo, toda kako se zarubijo davčni uradi, tega se bomo morali naučiti šele od mlade Jugoslavije. A. J. T, Jugoslovanska Ustanovljena 1. 1898 Katol. Jednota Inkorporirana 1. 1901 GLAVNI URAI) V ELY, MINN. Glavni odborniki: Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 4905 Butler St., Pittsbugrh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, 1808 East 32nd St., Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box 061, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 412—12th Ave., Eail Duluth, Minnesota. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 American State Bank Bldg., 000 Grant Street at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: Predsednik: MOHOR MLADICH, 1334 W. 18th St., Chicago, III. 1. nadzornik: FRANK ŠKRABEC, 2418 So. 12th St., Omaha, Neb. 2. nadzornik: JOSEPH A. MERTEL, Box 1107, Ely, Minn. Porotni odbor: Predsednik: ANTON KOCHEVAR, 1208 Berwind Ave., Pueblo, Colo. 1. porotnik: LEONARD SLABODNIK, Box 480, Elv, Minn. 2 porotnik: LOUIS RUDMAN, 1013 Hartley Rd., Cleveland, O. 3. porotnik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich. 4. porotnik: FRANK KAČAR, 1231 Addison Rd., Cleveland, O. ih as el lil lai Jednotino uradno glasilo: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC. Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošiljatv« naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolniSW spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in izpr* membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 0117 St. Clair Av«-i Cleveland, Ohio. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovano* za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zgl»si tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev se P® obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani *|[ članicami. 31 mi nje tja v s ki 8irr ji V; >01 n e/ ep DOPISI. Barberton, O. Ko sem čital v zadnji izdaji Nove Dobe pismo našega sobrata glavnega tajnika glede izrednega asesmenta, mi je prišel v spomin dopis, katerega je pisal v glasilu naš sobrat Okolish. Kar se tiče teh dveh dopisov, se zelo strinjata, le da je imel Ok,olish dobro idejo, katere pa ni popolnoma razložil. Kolikor je meni pojasnil, bi bila ta stvar prav lahko izvedljiva in pristojna. Treba je- samo, da se za njo zavzame celo društvo. En sam si ne more dosti pomagati, pa naj piše ali govori, kolikor in karkoli hoče. jčlani dr. sv. Martina, št. 44 J. S. K. J. ste vabljeni, da se prihodnje seje udeležite točno in polnoštevilno. Ne samo enajst ali štirinajst, pridite vsi! Že peti mesec opravljam tajniške posle, pa vidim vedno ene in iste obraze na sejah. Še tisti, ki pride bi pa najraj-še videl, da bi plačal asesment in se poslovil. Nikar ne pozabite, da verniki gredo v cerkev zato, ker so verniki. Delavci gredo v tovarne, rudo-kope in drugod zato, ker so delavci in si morajo z delom služiti vsakdanji kruh. Tako morajo tudi člani društva na društvene seje, ako so v resnici člani. Na sejah se sklepa vsakovrstne stvari, katere bi morale biti za korist in napredek društva in jednote. Se pa primeri, da se naredi sklep za to ali ono stvar, katera ni vse za v korist društva, ne po volji večine članstva. Zavoljo tega je velikokrat prepir in navadno se take stvari potem črtajo iz zapisnika. Zakaj? Zato, ker člani ne pridejo na sejo, sami uradniki pa tudi niso vsegavedni. Zato, da še enkrat omenim, ako je le mogoče, pridite na prihodnjo sejo vsi, brez izjeme. Razpravljalo se bo o več važnih stvareh. Veliko pozornost moramo posvetiti pismu našega sobrata glavnega tajnika. Ukreniti je treba nekaj, da se odpravi izredni asesment, kajti to je mora, ki ne tlači samo članstvo naše jed note, ampak tudi vse druge bratske organizacije. Veselilo me bo in ponosni boste lahko vsi,1 ako naše društvo prvo sproži idejo, katera bi se dala udejstviti in bi odpravila našemu napredku tako veliko oviro. Naj še omenim, da prostor za piknik smo dobili pri rojaku Frank šega v Shermanu. Ta prostor je tukajšnjim ro- jakom dobro znan, ker ’i so se vršile večinoma vse vi ne veselice že dolgo vrsto 'j Piknik se bo vršil dne 12-1 ni ja, ne pa na 29. maja, j je bilo prvič sklenjeno. Naj maja bodo tukajšna društva! Jožefa in Srca Marije KSjl praznovala dvajsetletnico. I'l je pa pri našem društvu ',f> ko članov, ki so ob enem $ omenjenih društev, nart1 kazalo druzega kot piknik ložiti. Tega nismo storil TOO r e b itn e k« ^ uoliti (■ imf lišča,%;ampak zato, ker na ° njeni dan ne bi mogli prica| vati nikakega uspeha. Z bratskim pozdravom j Joseph Hiti, tajnik dr. sv. Martina, Št. 1 j. s. H Cleveland Na seji društva Juti’**1 Zvezda, št. 137 JSKJ, ki vršila 21. aprila, je bilo s njeno, da se v nedeljo 22-ja korporativno udeleZ1 slavnosti razvitja druŠ^ zastave in praznovanja 30 nice društva Srca Marije * ro). Razvitje zastave se 22. maja o polu dveh P°P , ne, zvečer ob sedmi uri I’3! vrši banket v S. N. Dom11, j njene članice društva Ju^!l Zvezda, št. 137 JSKJ, pi'°s| ste, da se udeležite vse, ^‘f ko izkažemo čast naj sta1 I mu slovenskemu žeiiS* * 01 'od društvu v tej naselbini njeno društvo se rado in pomaga pri naj razlik 1 prireditvah, članice, ki se j ležite korakanja, ste val^ l da pridete v S. N. Dom d»J ’A :--------------- UH tam zberemo. Vstopnice K | ketu stanejo po en ples pa so po 50 centov- ko v naznanje tistim, ki I meravajo udeležiti bank^l samo plesa. Cenjene članice opo^1* tudi, da redno plačujejo *1 mesečne asesmente. Kate' 1 bo plačala, bo suspenzi jaz ne bom založila za * j 210 več. Toliko v naznaflJ | S sestrskim pozdravotf1 • Mary Bradač, f tajnica dr. Jutranja 2v'fi ' 137 \V’' st. Thomas, P Poročati vam imam , no novico o nesreči, ki dela družino predsednik1 štva št. 69 JSKJ, šobr^, Korošca. Njegov 17-le itn' f. Edward Korošec je dne ja se smrtno ponesrečil-tel je spoditi kravo z %6. lcega tira, pa mu je me!l (Dalje na 6. strani) Cv Pri in ?al in v2( Lel v s: ;na, 4j inj »a in M '% In, se , 2;ig S &0j( !e j s»nc Ja, —^^iHlii^^llllllllllll&lllllll|||I||l,||||||l|||ll,|l|,,l|l,|l|ll|ll|||Il||Il(|,]|,|,|l||lll||,,|,|ll|ll|||l|,lll|llllllll|ll||||lllll|l|||,||ll||,ll,|l||ll|lll,,lllllllllll|llllllllll,lllllllll||llllllllllllllllllllllli|lllll,lllll,llll,lllllllllll,lllllllllllllll,,||||,||||||,||||||(,|||||||||||||||||||||||||^ if MLADINSKI ODDELEK - JUVENILE DEPARTMENT ST V OBJEMU MAJNIKA V deželo se je prismejal božanski maj, ki je v teh kra-gotovo najlepši mesec leta. Narava razkazuje v tem [.“1*0 prelest mladega življenja. Vsa narava je ena sama lik 0c*^rta knjiga, polna bajnih pravljic in najkrasnejših lat' ^rtve na mrtvem papirju ne morejo nikdar pove-| fega kar kaže in pripoveduje živa narava, kopajoča se v teniškem solncu. . |arK °, m°j' mladi prijatelji in prijateljice, pojdite v [i h’ V §oz<^e' na polja in livade in občudujte krasne slike, Lj mati narava razgrinja pred vami. Združite vaše pes-n: s Petjem veselih ptičic in vaše otroške pogovore s črička-l m tisočerih drobnih murnov in drugih pomladnih vese-Vsv°|V' ^>os^ušajte kaj si šepečejo mehki pomladni vetriči - *ki m listju dreves, poslušajte kaj žuborijo živahni val-^ šin^02^11'*1 Potokov, kaj pripovedujejo čmrlji in čebele va-IvaH'“ en , cvetlicam, kaj Šumija kristalni vrelec na * Gl rumenim zlaticam in sinjim potočnicam, zasledujte tv« in 'n metuljev in živahna pota zajčkov in veveric, e(** 5W r> ki jih tako radodarno razsiplje zlati maj. Pomnite, da e V*-2 jasn'mi, brezskrbnimi očmi tisočere druge kraso-e’v.) J’h tako radodarno razsiplje zlati maj. Pomnite, da |f«- ^asov ne bo nikoli. Majnik se povrne v deželo vsako v*" ’toda maj življenja vain cvete le enkrat, oin i0rr,i j.naj v prosti naravi se bo vaše bitje zlilo s krasotami lsS! Inv v eno samo veliko madost in vaša srca bodo postala Sil ” 2®tna za vse lepo in dobro. len ^adar boste utegnili popišite v Novi Dobi za svoje P°znane bratce in sestrice v mladinskem oddelku, kako K Uz>vali lepote čarobnega maja! MAY DAY Urednik. Little blue eyed Suzan, Crowned Queen of the month of May, Woke up one sunshiny morning When the world was sunshiny and gay. t And found the bed post garlanded, With streamers of rainbow hue, And fairies swinging in a circle Singing, “Good morning to you.” de2|! aštv; 30J ie se 1 poP° if« nU> utr«1 pro3' d» tare]1 oW d> ičn se at>U n, e K ol^ )V. • (i& Suzan’s eyes were bright and happy. And she clapped her eyes^in glee, As they scattered flowers on her little, white bed. Fresh from the meadows and lea. “Flowers for the pretty Queen of May,” Peter Rabit said, smiling at her, And suddenly the fairy folk wandei’ed, Through the window in a crimson blur. i*S Suzan stared about the little room, Now empty, and rubbed her eyes. Put the flowers were there, on the little white bed And her mother called, “A May Day surprise.” Christine Troya, Richmond, Calif. ii1 It* ke O'fi lj°' ate’ ndi** s a aiij6' ofl1 n * \ & ni