Za tvojo reklamo pokliči Novi Matajur tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / , , x ^ , , , . abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir ^t. 4 Z (ooj) • Čedad, Četrtek, o. novembra 1VV / Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 20/b I^gge 662/% Filiale di Trieste Telefon 0432/731190 In lizza per il seggio al Senato che fu di Bratina L’Ulivo candida Demetrio Volčič Sarà Demetrio Volčič, per molti anni volto noto della televisione italiana come corrispondente da Mosca e poi da Vienna, quindi direttore del Tgl (ma aveva iniziato la sua professione nella redazione del giornale sloveno Primorski dnevnik di Trieste) il candidato dell'Ulivo alle elezioni per il collegio senatoriale di Gorizia, in programma il prossimo 14 dicembre. Il turno elettorale, resosi necessario daH’improvvisa scomparsa del senatore Darko Bratina, riguarderà Cruder, prima visita alla Skgz regionale Tra i temi mattati Schengen e legge di tutela “Affermo che il trattato di Schengen, così come è stato applicato nella nostra regione, è una violazione dell'accordo di Udine, al trattato di Osimo e agli accordi siglati con il ministro degli esteri sloveno Thaler il 13 giugno di quest’anno in ordine a questa questione”. Questa la netta presa di posizione del presidente della Giunta re-g i o n a 1 e Giancarlo Cruder che giovedì 30 ottobre è stato ospite della SKGZ -Unione e-conomica culturale-slovena nella sua sede centrale di T rieste. L’incontro è stato introdotto dal presidente della SKGZ Rudi Pavšič che, oltre a presentare i vari settori di attività e di impegno dell’associazione, ha ringraziato l’ospite per la sensibilità dimostrata. Si è trattato infatti della prima visita di un presidente della Giunta regionale all’importante organizzazione slovena. Negli interventi successivi sono state illustrate le problematiche che toccano da vicino la comunità slovena a partire dal finanziamento delle attività culturali e dagli scogli rappresentati dalla burocrazia regionale fino ad arrivare a trattare il tema della necessaria riforma del Piano urbanistico regionale e della tutela del territorio. Durante l’incontro è stato evidenziato inoltre il Giancarlo Cruder problema della legge di tutela della comunità slovena che ha intrapreso l’iter parlamentare alla Camera dei deputati. Il presidente Cruder ha sottolineato che “non essere a fianco della realtà economica e culturale rappresentata dalle minoranze significa andare contro la storia e non tenere conto di un dato fondante la realtà regionale”. In seguito ha illustrato i risultati della Giunta regionale da lui guidata come ad e-sempio la semplifi-c a z i o n e delle procedure burocratiche. Riguardo uno dei problemi aperti, quello relativo al finanziamento della stampa slovena, ha rassicurato i suoi interlocutori affermando che i contributi relativi al 1994 saranno erogati in breve, mentre si stanno sveltendo le procedure per fare i riparti relativi agli anni successivi. Riguardo alle iniziative politiche della SKGZ negli ultimi mesi va senz’altro ricordata la visita alla SKGZ compiuta nei giorni scorsi dal sindaco di Trieste Illy. Si è trattato di un incontro interessante anche per il ruolo che il sindaco Illy sta svolgendo soprattutto, ma non solo, a livello di riforme istituzionali e che travalica i confini del comune di Trieste ed ha segnato un passo importante nel dialogo con la comunità slovena. anche le Valli del Natisone, la Val Resia e buona parte del Cividalese, oltre che il Goriziano. La candidatura di Volčič, voluta fortemente da Pds e Ppi, è diventata ufficiale nei giorni scorsi, dopo un incontro tra le forze regionali che compongono l’Ulivo. Resta da sciogliere il nodo di Rifondazione comunista, che non ha ancora deciso riguardo un eventuale appoggio al candidato. Lunedì anche il Polo, attraverso il coordinatore regionale di Forza Italia Ro-moli, ha reso nota la sua scelta. A scendere in campo è un imprenditore goriziano, Dario Mulitsch, già presidente dell’associazione delle piccole industrie di Gorizia. Nulla ancora di deciso, invece, per quanto riguarda la Lega Nord. La riserva dovrebbe essere sciolta nelle prossime ore. Tra i possibili candidati, si fa il nome di Milan Koglot, che partecipò già alla precedente tornata elettorale. Tornando a Volčič, anche per tranquilizzare Rifondazione ha già fatto sapere che, se eletto, intende proseguire il lavoro svolto da Bratina, con un impegno prioritario per il collegio e per un’area che, ha detto, dovrà ricoprire un ruolo prioritario nello scacchiere europeo. Spoznajmo se: “Drugi v Alpah” Nova zanimiva pobuda kulturnega društva L Trinko V okviru že tradicionalnih pobud z naslovom “Spoznajmo se”, je kulturno društvo Ivan Trinko iz Čedada priredilo sklop zanimivih pobud, ki se bodo odvijale v Spetru, Čedadu in Ažli. Najprej se bomo v Spetru seznanili z jezikovnimi skupnostmi na območju italijanskih Alp. V prostorih nasproti Beneške galerije bo v petek 14. novembra ob 19. uri otvoritev razstave “Drugi v Alpah”. Razstavo, ki je prvič na ogedu v naši deželi, je priredila občina Pergine in Valsugana s pomočjo Evropske skupnosti in Avtonomne dežele Tridentinsko Gornje Poadižje. Na njej bodo predstavljeni Korošci, Cimbri, Franko-provansalci, Furlani, Ladin-ci, Mokeni, Okcitanci, Slovenci, Južni Tirolci in Wal-ser. Avtorica fotografsko-dokumentarne razstave je Wolftraud De Concini, ki i-ma precej zanimivo osebno zgodovino iz katere je tudi lahko razumeti, odkod to zanimanje za manjšine oz. za “druge”. Rodila se je na Cešme v okviru nemške manjšine, rastla je med begunci v Nemčiji, od leta 1964 pa živi v Italiji, ona Nemka po izvoru v italijanskem okolju. Razstavo sestavljajo k- i Mostra organizzata dal Comune di Pergine Valsugana il collaborazione con la Regione autonoma Trentino - Alto Adige e con l’Unione Europea S. Pietro al Natisone, Condominio “Al Centro” inaugurazione venerdì 14 novembre, ore 19 Cividale, Centro civico Borgo di Ponte inaugurazione sabato 22 novembre, ore 18 Cividale, teatro Ristori Sabato 22 novembre, ore 20.30 Concerto del coro ‘Der Zweisprachige Chor / Dvojezični zbor” di Klagenfurt / Celovec Circolo culturale Ivan Trinko ratki opisi in fotografski posnetki, vse to pa omogoča hitro dojemanje in razumevanje vsakomur, ki se želi približati privlačnemu svetu manjšin in predvsem avtohtonim jezikovnim skupnostim, ki živijo na italijanskem območju Alp. Gre za več kot milijon ljudi, ki se lahko ponašajo z večstoletnim izročilom in z bogatim kulturnim zakladom. Po enem tednu bodo razstavo preselili v Čedad in jo postavili v občinskem središču (Borgo di ponte), kjer bo otvoritev v soboto 22. novembra ob 18. uri. Raz- stava, ki bo odprta od 10. do 13. in od 16. do 18. ure. bo na ogled do 30. novembra. Le v soboto 22. novembra bo KD Ivan Trinko v sodelovanju s Krščansko kulturno zvezo iz Celovca priredilo v gledališču Ristori z začetkom ob 20.30. uri koncert Dvojezičnega zbora iz Celovca. Pod vostvom dirigenta Eduarda Oražeta bo predstavil izbor ljudskih pesmi, ki so povezane z življenjskim ciklusom človeka in bodo zapete v izvirnih jezikih ali dialektih. beri na strani 3 V petek 31. oktobra osrednja svečanost v Čedadu Polaganje vencev padlim v Rezistenci “Naj bi njihova žrtev spodbudila narode k enotnosti, bratstvu in miru”. Te preproste besede beremo na vseh spomenikih padlim partizanom, ki so posejani po Benečji in gor, gor vse do Osojanih v Reziji. In to je bilo tudi glavno sporočilo v govoru slovenskega konzula v Trstu Tomaža Pavšiča, na osrednji svečanosti ob dnevu mrtvih, ki je bila 31. oktobra v Čedadu. Naj povemo, da je konzul zaključil svoj dvojezični govor s pozdravom v furlanščini, kar so prisotni res cenili. Slovesnosti se je udeležil tudi Minister za kulturo republike Slovenije Jože Školč. S slovenske strani je bil obisk spomenikov in grobov res lepo pripravljen. Dve delegaciji sta spremljala pevska zbora in sicer moški pevski zbor iz Bovca in dekliški pevski zbor iz Volč. Ob njih so bili predstavniki borčevskih organizacij in krajevnih uprav. V Čedadu so bili prisotni vsi trije obmejni Zupani, iz Bovca, Kobarida in Tolmina, bil je predsednik krajevne enote za Tolmin Zdravko Likar in drugi zastopniki družbeno političnega življenja iz Soške doline. Na naši strani je bilo bolj skromno. V Čedadu zato, ker rti več občinske uprave in ima vse v rokah komisar, funkcionar dežele, drugod pa verjetno zaradi tega, ker je bil pri nas navaden delovni dan. Bi pa bilo potrebno, da bi tudi beneški upravitelji posvetili večjo pozornost temu polaganju vencev pred spomenike padlim v Rezistenci. Pa ne samo zato ker smo dolžni se zahvaliti tistim, ki so svoja mlada leta žrtvovali v boju proti nacifašizmu, za našo svobodo in za mir na svetu, predvsem pa ker postaja vse bolj priložnost za srečanje in prijateljstvo med sosedi, neke vrste kulturnega praznika, kot je dejal pred Do-ricevim grobom na Lesah tolminski župan in poslanec Ivan Božič. Un incontro tra le Case per anziani “L'anziano invisibile” è il titolo di una tavola rotonda che si terrà sabato 15 novembre, a partire dalle 9, nella scuola media De Rubeis, in via Udine, a Cividale. L’incontro, prmosso dalle sette case di riposo che operano nella provincia di Udine (tra queste quelle di Cividale e di S. Pietro al Natisone), servirà a fare il punto sulla situazione nelle case per anziani e per presentare i risultati di una ricerca nata dal confronto tra i sette istituti. La tavola rotonda sarà aperta dagli interventi della presidente della Casa di riposo di Cividale, Maria Cristina Novelli, e dal direttore sanitario dell’Istituto geriatrico e di assistenza di U-dine, Vittorio Rotolo. Tra gli interventi sono previsti anche quelli della coordinatrice dei servizi della Casa di riposo di S. Pietro al Natisone ed il dottor Renato Quotizza, consigliere dello stesso istituto. Četrtek, 6. novembra 1997 2 11 programma comunitario potrebbe essere finanziato dalla Regione Leader, nuovi sbocchi Polemica tra le associazioni di categoria cividalesi e la Comunità montana Marinig: “Vogliono entrare a far parte del progetto ora che avrà i contributi” Comunità, Floran al posto di Vida Leader sì, Leader no. Dai giornali locali rimbalzano notizie riguardo una bocciatura, da parte dell’Unione europea, dei progetti redatti, di comune accordo, dalla Comunità montana delle Valli del Natisone e da quella della Val Torre. La fonte proviene dall’Unione artigiani e dall’Ascom, che avrebbero assunto l’iniziativa di elaborare una nuova proposta, da sottoporre alla Regione che potrebbe finanziarla dal “Fondo per la montagna”. “L’idea - spiega Piero Iussig, dell’Unione artigiani di Cividale - è nata da un incontro avuto con l’assessore regionale alle politiche comunitarie Gottardo, con cui è stato analizzato il problema. Il Leader è andato male non certo per colpa delle asssociazioni di categoria o delle attività economiche. Secondo noi bisognava fare un progetto che riguardasse solo la Comunità montana delle Valli del Natisone, con la presenza fondamentale di un istituto di credito, ma non siamo stati ascoltati”. Diverso, invece, il punto di vista della Comunità montana delle Valli del Natisone, riassumibile, secondo le parole del presidente Giuseppe Marinig, in questo modo: l’Unione artigiani e l’Associazione dei commercianti di Cividale avrebbero “subodorato” una possibilità di finanziamento, attraverso il “Fondo per la montagna”,, dei Leader. Ma i due organismi avevano deciso di rimanere fuori dal Gal, il Gruppo di azione locale creato dai due enti montani e da privati per gestire i Leader, e adesso starebbero per correre ai ripari. “Ecco spiegata - afferma Marinig - la lettera con cui fanno richiesta alla Regione di entrare nel Gal”. Il progetto approvato lo scorso gennaio prevede interventi pubblici per circa 6 miliardi 700 milioni e privati per poco più di 2 miliardi. Sui tempi previsti per una possibile approvazione, buio fitto. Giuseppe Marinig Sarà la giunta regionale a dover decidere, ma chissà quando. E per ora si può dire che aspetti positivi e negativi rimangono nel campo delle supposizioni. “Positivo è invece - rileva Marinig - l’arrivo di finanziamenti per progetti inseriti nell’ambito 5B dell’Unione europea”. Fino ad ora la Comunità montana ha ottenuto in tutto quasi 3 miliardi, cioè circa il 40% della quota spettante, (m.o.) Vlada in sindikati so se končno dogovorili o reformi socialne države in o problemih upokojevanja po opravljeni delovni dobi. Med drugim so sklenili, da v nekaj letih poenotijo pokojninske režime zasebnega in javnega sektorja. Kajti prav v javni upravi je bila škandalozna “džungla” privilegijev in “posebnih” si-tuacij.Tudi zato, ker je Italija ohranjala vse, kar se je naplavilo skozi desetletja dobrega in slabega. Večinoma je posebnim pravicam botroval demokrščanski kli-entelizem, vendar so nekatere pravice nastale celo za časa fašizma. Presenetljivo se je zgodilo celo, da so se z zakonom, namenjenim fašističnim učiteljem, okoristili njihovi nasprotniki. Bilo je tedaj, ko so člani TIGR-a požigali potujče-valnice in ustrahovali fašistične biriče. Med učitelji je bil prava zverina neki Sottosanti, ki je - bolan za jetiko - pljuval v usta slovenskim otrokom, če so spregovorili po domače. Doletela ga je zaslužena kazen. Sottosantija so pokopali z državnimi častmi, njegovega sina Antonia so poslali v šolo za “sirote mučencev za fašistično idejo”. Tu je dorasel in so ga po vojni poznali z vzdevkom “Nino il fascista”. Bil je Valpredov dvojnik in sodna preiskava ga omenja kot enega izmed možnih atentatorjev v Milanu 1969. Toda, vrnimo se v naše kraje... Oblast se je zbala, ker je veliko učiteljev tedaj zaprosilo za nujno premestitev v notranjost države. Zato je bil izdan “Sottosantijev odlok”, po katerem so “učiteljem, ki poučujejo tuje-rodce na mejnih področjih” za vsaki dve leti opravljenega dela priznali še tretje leto prispevkov. Učinkov zakona ni užival nobeden med fašističnimi učitelji. Ko se je pričela vojna, so povečini zbežali. Po vojni pa so v mejne kraje na Tržaškem in Goriškem prišli slovenski učitelji. Ti “mejni kraji” niso bili v tolminskih hribih, pač pa znatno bliže mestom, saj se je meja premaknila proti zahodu. Zakon, napisan za fašistične potujčevalce, je nagradil naše učiteljice in druge šolnike. Mnogi so šli v pokoj med tridesetim in štiridesetim letom, služba v kraških vaseh ob meji pa je bila najbolj dragocena. Res drži ljudski pregovor, da “človek obrača, Bog obrne.” Cambio nel direttivo della Comunità montana Valli del Natisone. II vice-presidente e assessore al bilancio Cristian Vida ha formalizzato le sue dimissioni, dovute ad impegni di lavoro. Il suo posto nell’esecutivo è stato preso da un altro rappresentante del Comune di Tor-reano, Tiziano Floran, mentre all’interno dell’assemblea Vida viene sostituito da Ferruccio Fraca-storo. La nomina è arrivata nella seduta di mercoledì 29 ottobre, giornata infausta per una riunione come quella dell’ente montano, prevista in concomitanza con la partita di calcio Russia-Italia. Così le interrogazioni, dalle quali ci si aspettava un minimo di dibattito, sono state rinviate ad altra data. C’è stato solo il tempo per affrontare brevemente, da parte del presidente Giuseppe Marinig, il tema degli obiettivi 5B, grazie ai quali la Comunità montana ha ricevuto due nuovi finanziamenti, in totale circa 900 milioni, per il ripristino di aree degradate sul Matajur e a Cepleti-schis e per il primo lotto del parco urbano di S. Pietro al Natisone. «Per l’albergo diffuso - ha fatto sapere Marinig - la Regione ha rinviato la concessione dei finanziamenti alla prossima primavera». I privati, insomma, dovranno aspettare ancora. L’assemblea ha anche accettato la delega del Comune di Pulfero per la gestione del Pip di Brischis, che permetterà l’acquisto di un capannone che sarà riservato a quattro operatori economici delle Valli del Natisone. Predstavitev 8 kandidatov m predsednika Kot je znano, bodo konec meseca v Sloveniji predsedniške volitve. Uradna volilna kampanija bo torej nenavadno kratka, saj je volilna republiška komisija šele ob koncu prejšnjega tedna odločala o zakonitosti vloženih kandidatur. Kandidatov je bilo spočetka enajst, sedaj pa jih je uradno odobrenih osem. Ponovno kandidira dosedanji predsednik Slovenije Milan Kučan, ki je že na zadnjih predsedniških volitvah doživel široko podporo in zmagal že v prvem krogu z več kot 60 odstotki glasov. Kučan tako kot pred petimi leti ni kandidat za nobeno stranko, pač pa ga kandidirajo državljani, ki so zanj v nekaj dneh zbrali več kot 15.000 podpisov. kot izvedenec v ameriški farmacevtski industriji. Je predsednik Svetovnega slovenskega kongresa. Marjan Cerar je neodvisen kandidat, ki je za svojo kandidaturo zbral potrebnih 5.000 podpisov državljanov. Je večletni direktor podjetja Belinka in je bil tudi član LDS, dokler ni vložil kandidature za presednika republike. Tone Peršak je književnik, profesor in predsednik demokratske stranke, ki je bila zelo aktivna pri osamosvojitvi Slovenije, pozneje pa se je njen večji del spojil z Liberalno demokracijo. Peršak je tedaj ustanovil novo DZ, ki pa na zadnjih političnih volitvah ni izvolila noenega predstavnika v parlament. Drugi kandiat, ki mu po Kučanu pripisujejo največ konsenza je predsednik slovenskega parlamenta Janez Podobnik, volilni predstavnik slovenske ljudske stranke, ki je kandidaturo pred mesecem dni že zavrnil, a si je v zadnjem trenutku premislil, potem, ko je odstopil kandidat član SLS Toplak. Bogomir Kovač je doktor ekonomije in docent na več univerzah doma in v tujini. Je tudi član številnih mednarodnih strokovnih združenj, nekaj let pa je bil predsednik ekonomskega sveta vlade. Za presednika države ga kandidira Liberalna demokracija Slovenije. Jože Bernik je kandidat SDS in SKD. Gre za kandidata, ki je po vojni zaradi medvojne kolaboracije v vrstah domobrancev odšel v tujino, kjer se je uveljavil Franc Miklavčič je že pred drugo svetovno vojno sodeloval v levem katoliškem taboru nato je bil aktiven v Osvobodilni Fronti, sedaj pa ga za presednika države predlagata Krščanska Socialna Unija (Krščanski socialisti), katere je (v polemiki s Peterletovo SKD) tudi soustanovitelj in predsednik. Marjan Poljšak je kemijski inženir, nekdanji poslanec Slovenske nacionalne stranke in nato ustanovitelj desničarske Nacionalne stranke dela, ki nima izvoljenih v parlamentu. Sondaže javnega mnenja dajejo Milanu Kučanu veliko prednost in po napovedih naj bi bil izvoljen že v prvem krogu (doseči mora več kot 50 odst. oddanih glasov). V morebitni balotaži pa naj bi njegova zmaga sploh ne bila v dvomu. (D.U.) Disoccupazione al sette per cento Sono ben otto i candidati alla presidenza Al colpo di scena dell’ultimo minuto ci ha pensato il presidente del parlamento sloveno Janez Podobnik, che ha presentato la propria candidatura alla carica di presidente della repubblica come e-sponente del Partito popolare. Gli altri candidati, oltre all’attuale presidente Milan Kučan, proposto da oltre 15 mila cittadini, sono l’economista Bogomir Kovač per i liberaldemocrati-ci, Franc Miklavčič dei cristiano-sociali, Marjan Poljšak, Marjan Cerar, Jože Bernik, candidato dei democratico-cristiani e socialdemocratici di Janša. Il 23 novembre ci saranno dunque le presidenziali in Slovenia e diversi osservatori politici non escludono che questa volta si vada anche al ballottaggio che dovrebbe tenersi il 14 dicembre. Disoccupazione bassa L’indagine sulla situazione della forza lavoro in Slovenia, condotta dall’Istituto di statistica naziona- le nel periodo che va da a-prile a giugno di quest’anno, ha rivelato che la vicina repubblica con il 7,1% di disoccupati si colloca tra i paesi europei che hanno la più bassa percentuale di disoccupati. Il dato disaggregato però dimostra che il livello di disocccupazione tra i giovani è molto più alto. Per la fascia d’età che va dal 15. al 24. anno di età raggiunge infatti II 17,4%. Due nuovi ministri Come annunciato il go- verno sloveno ha dalla fine di ottobre due nuovi ministri: il 42enne politologo I-gor Bavčar (lds), è ministro senza portafoglio per gli affari europei; al 44enne imprenditore Janko Razgoršek (partito popolare) è invece stato affidato il ministero economico per le piccole aziende ed il turismo. Film festival Da lunedì 3 novembre a domenica 16 novembre si svolgerà a Lubiana, presso il Cankarjev dom l’ottavo Film festival di Lubiana. Le proiezioni dei film (quest’anno 59) saranno divise in quattro sezioni: Predpremiere, Perspektive, Fokus (quest’anno dedicato a Mike Leigh) ed infine Prezrti, dedicati a film anche d’annata ma che non sono passati nelle sale cinematografiche slovene. Intanto l’inaugurazione è toccata a Damjan Kozole che ha presentato il suo nuovo film Stereotip. Primi con la Croazia Il nostro paese è in cima alla graduatoria dei principali partner economici della Croazia. Al secondo posto, segue la Germania con la quale però l’interscambio sembra in flessione. Nei primi nove mesi dell’anno le esportazioni croate hanno toccato quota 3,3 miliardi di dollari, con un incremento leggermente superiore all’uno per cento rispetto allo stesso periodo dell’anno scorso. Gli acquisti all’estero invece, pari a 6,4 miliardi di dollari, sono saliti del 17%. ima Stojan Spetič četrtek, 6. novembra 1997 “Drugi v Alpah”: pobuda kd Trinko s prve strani Koncert Dvojezičnega celovškega zbora se obeta kar se da zanimiv, saj bo zbor poleg interperatcije v obliki petja predstavil vsebino pesmi s pomočjo drugih sredstev, kot so senčpo gledališče, film, lutke... Pri izbiri pesmi je zbor zasledoval določeno tematiko. Začne se pri novorojenčku, ki se razveseli prvih življenjskih vtisov, nadaljuje se z opevanjem vsakdanjega življenja, lepih in usodnih doživljajev, nenazadnje tudi grenkih trenutkov - smrti. Pobudi nam približujeta kulturni svet manjšin našega območja in vseh italija-skih Alp, obenem pa sta lep primer kulturnega udejstvovanja med Slovenci na Koroškem in v deželi Tridentinsko Gornje-Poadižje. Naj povemo, da imata pokroviteljstvo Gorske skupnosti Nadiških dolin in občine Čedad. KD Trinko prireja koncert v ažliški cerkvi 28. novembra Trinka spoznajmo tudi kot glasbenika Kulturno društo Ivan Trinko že od vsega začetka ima med svojimi osnovnimi nameni skrb za boljše poznavanje vsestranske kulturne širine beneškega narodnega buditelja, po katerem nosi ime. Književno in publicistično delo msgr. Trinka je sorazmerno dobro poznano, drugi vidiki njegovega delovanja pa so še vedno v senci, zaradi raskropljeno-sti zapuščine in pretežno enostranske pozornosti raziskovalcev. Glasbeno delo Ivana Trinka je bilo doslej deležno majhne pozornosti, čeprav je bil visoko cenjen tudi kot gasbeni kritik. Bolj malo pa je poznan kot ustvarjalec na področju cerkvene glasbe. Sem sodijo skladbe, ki jih je sestavil za bogoslužne potrebe zavoda Nobili Dimesse, kjer je bil dolgo let ravnatelj. Iz teh ugotovitev je nastal projekt Ivan Trinko - glasbenik, ki prevdideva več koncertov v izvedbi ansambla Gallus Consort iz Trsta in druge spremne pobude. Prvo srečanje s Trinko-vim skladateljskim ustvarjanjem bo v cerkvi Sv. Jakoba v Ažli, v petek 28. novembra, s pričetkom ob 20. uri. Kot rečeno bo nastopil an- sambel Galllus Consort, ki ga sestavljajo Karine Levas-seur in Matejka Bukavec, (sopran), Irena Pahor in Erika Slama (alt) in Dina Slama (orgle). Prav gotovo gre za pomemben kulturni dogodek, ki presega beneški okvir in ga ne gre zamuditi. Vstop je prost. “Sodni dan” v gledališču v Gorici bo 10. V ponedeljek 10. in v torek 11. novembra ob 20.30. uri bo v kulturnem centru “Bratuž” v Gorici (Drevored 20. septembra, 85) druga letošnja predstava v abonmaju Slovenskega Stalnega Gledališča, sezona 1997/98 in sicer gostovanje Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice s tragikomedijo “Sodni dan”. Režiserje Georgej Paro. “Vse moje igre so tragedije - smešne zato ker so grozljive”, je menil avtor. Taka igra je tudi besedilo o vprašanju krivde in kazni, ki ga sproži železniška nesreča zaradi lahkomiselnega izzvivanja. Avtor je spretno združil melodramatične, tragikomične in groteskne elemente ter s preciznim seciranjem človeških karakterjev razkrinkal sentimentalnost, poželenje, trdosrčnost, egoizem in brutalnost mladih ljudi. Adele, Bruna, Teresa, Larissa in Sonia se dobimo v ponedeljek 10. novembra ob 19.30. uri na trgu Rezistence v Čedadu. Ce se nam Zeli kdo pridružiti, naj pokliče na naše uredništvo (tel. 731190), da eventuel-no rezerviramo karte. Corso di sloveno Il circolo Trinko di Cividale informa che verso la fine di novembre avranno inizio presso la sua sede i corsi di sloveno, tenuti da Anita Bergnach. Il corso per principianti (due ore settimanali) inizierà il 24 novembre e si terrà ogni lunedi dalle ore 19.15 alle 21.15, quello avanzato, che è in programma ogni mercoledì dalle 19 alle 21, avrà i-nizio il 26 novembre. Za Sklad Sardoč še nekaj dni časa Namenjen učencem Dvojezične Sole in Študentom Upravni odbor “Sklada Dorče Sardoč”, ki je bil u-stanovljen na osnovi naročila gospe Anna Ursini-Sardoč in ima namen pomagati potrebnim in zaslužnim mladim študentom, pripadnikom slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, razpisuje natečaj za dodelitev sledečih štipendij: a) dve štipendij v znesku milijon lir, za učence Zavoda za slovensko izobraževanje v Spetru Slovenov. Prošnji mora priložen družinski list in zadnja davčna prijava vseh družinskih članov. Štipendij bosta dodeljeni v enkratnem znesku do 30. decembra 1997. b) tri štipendije v znesku dva milijona in petsto lir za univerzitetne študente. Prošnji morajo biti priloženi sledeči dokumenti: fotokopija univerzitetne knjžnjice z izidi opravljenih izpitov, družinski list in davčna prijava družinskih članov. Štipendije bo dodeljena v znesku milijon lir do 30. decembra 1997 in v petih mesečnih obrokih po tristotisoč lir do 30. maja. c) ena štipendija v znesku pet milijonov lir za po-stdiplomski študij ali specializacijo. Prošnji morajo biti priloženi sledeči dokumenti: potrdilo o opravljenem univerzitetnem študiju s končno oceno, družinski list in davčna prijava družinskih članov. Štipendija bo dodeljena v znesku milijon lir do 30. decembra 1997 in v petih mesečnih obrokih po osemstotisoč lir do 30. maja. V prošnji morajo biti na- vedeni podatki ob even-tuelnih drugih štipendijah in podatki bančnega računa na katerega bo štipendija nakazana. Zainteresirani naj dostavijo prošnje do 10. novembra 1997 v zaprti o-vojnici na sledeči naslov: “Sklad - Fondazione Dorče Sardoč” c/o Studio legale Sanzin - Odvetniška pisarna Sanzin, ulica Diaz št. 11 Gorica - Gorizia. Pri dodelitvi štipendij bo upravni odbor upošteval predvsem študijske uspehe in potrebe prosilcev na o-snovi 5. člena statuta sklada. Za vse potrebne informacije so na razpolago člani upravnega odbora Boris Peric (tel. 0481/32545), Z-dravko Custrin (tel. 0481/387310), Vera Tuta Ban (tel.040/299632) in Karlo Cernic (tel. 0481 /78100). Prispevajte za “Sklad Dorče Sardoč”, na tekoči račun štev. 403430 Pri K-MECK1 BANKI - Gorica Spiritual glasba v Gorici Tistim, ki ljubijo črnsko duhovno glasbo, spirituale, jazz in gospele se ponuja lepa priložnost poslušati priznano slovensko skupino New Swing Quartet iz Ljubljane. Nastopila bo namreč na celovečernem koncertu v petek 28. novembra (s pričetkom ob 20.30. uri) v osrednji dvorani Kulturnega doma v Gorici (Ul. Brass 20) v sklopu prireditve A-cross the border. Vokalna skupina, ki je že večkrat nastopila v Gorici, ima sa zabo že skoraj trideset let koncertov v Sloveniji, Nemčiji, Avstriji, Svici, Italiji, Ameriki, Rusiji in drugod. Sodelovala je na številnih televizijskih oddajah doma in po svetu in posnela preko 20 plošč. Treba je še dodati, da je v zadnjem času tudi razširila svoj repertoar še na druge glasbene zvrsti. Koncerta v Gorici torej ne gre zamuditi. Za informacije in rezervacije vstopnic (20.000 lir) pokličite urad Kulturnega doma (0481 -33288). Gosta slovenskih pisateljev Qualizza in Zuanella V Pen centru o Benečiji Beneška duhovnika Marino Qualizza in Božo Zuanella bosta v torek 11. novembra ob 19. uri gosta slovenskega Pen centra v Ljubljani. Obravnavali bodo temo “Prikrito nasilje nad Slovenci v Benečiji”, kakor izhaja iz knjige Gli anni bui della Slavia. Petdeset let delovanja tajnih in paradržavnih služb proti slovenski identiteti sicer ni zadušilo povojnega preporoda v Benečiji, ustrahovalni aparat pa še deluje. Srečanje, kot pravijo prireditelji, zeli opozoriti slovensko javnost na izpostavljenost slovenskih “robov”, v debati pa nakazati, kaj je možno in prav narediti. Letošnja manifestacija bo posvečena spominu Darka Bratine 12. Video Monitor Potekal bo od 13. do 15. novembra v Gorici, nadaljeval se bo v Celovcu Goriški Kinoatelje prireja tudi letos tradicionalno predstavitev slovenske filmske, televizijske in video produkcije “Film Video Monitor”. Festival, ki je že 12. po vrsti, bo v Gorici od 13. do 15. novembra in bo neke vrste poklon pokojnemu senatorju Darku Bratini, ki je bil prvi pobudnik za tovrstno prireditev. Kot je pred smrtjo načrtoval senator Bratina, bo imela goriška prireditev svojega dvojčka tudi na Koroškem. V sodelovanju z Inštitutom za Slavistiko tamkajšnje univerze ter Slovenske prosvetne zveze in Krščanske kulturne zveze, bodo 3. in 4. decembra predvajali filme tudi v Celovcu. Festival bo v Gorici trajal sicer manj dni kot običajno, vendar bo obiskovalcem prikazal izredno bogato bero slovenske kinematografije. Letos je na sporedu kar pet celovečercev, med njimi naj omenimo predvsem dva: “Feliks” Boža Sprajca, ki je edini slovenski celovečerni film o vojni v Sloveniji, a ga še niso predvajali v slovenskih dvoranah; in pa “Outsider” Andreja Košaka, ki prikazuje nestrpnost in nemir slovenske in jugoslovanske mladine v letu, ko je umrl Tito. Film je doživel velik uspeh tudi v ostalih republikah nekdanje Jugoslavije. Ostali celovečerci so “Ekspres Ekspres” Igorja Sterka, “Herzog” Mitje Milavca in “Stereotip” Damjana Kozoleta. Ob odprtju bo tudi okrogla miza o slovenskem ustvarjalnem potencialu in o različnih avtorskih poeti-kah v obdobju slovenske tranzicije. Program še ni dokončen, vsekakor se nam zdi vedno opozoriti vsaj na najpomembnejše dogodke. V četrtek 13. novembra ob 20.30. uri je v programu film “Feliks” Boža Sprajca; v petek 14. novembra ob 20. uri bo “Ekspres Ekspres” Igorja Sterka in “Herzog” Mitja Milavca; v soboto 15. novembra ob 20.30. uri je “Stereotip” Damjana Kozoleta, ob 22.30. uri bo “Outsider”. Potujoča razstava slik Lorette Dorbolò Dvajset let slikarstva V petek 31. oktobra so v mestni palači v Concor-dii sulla Secchia odprli veliko razstavo, ki je posvečena dvajsetletnemu likovnemu ustvarjanju Lorette Dorbolò. Gre za zelo obsežno razstavo, kjer so zbrana Lorettina dela iz vsega njenega ustvarjalnega loka. Razstavo pa spremlja še knjiga, kjer Loretta ob slikah objavlja tudi nekatere svoje spise, sodelujeta pa še pisatelja Carlo Sgorlon in Mino Milani. Razstavo, ki je rezultat sodelovanja številnih krajevnih uprav, med njimi je tudi Gorske skupnosti Nadiških dolin, si bomo lahko prihodnje leto ogledali v Čedadu. novi mata]ur četrtek, 6. novembra 1997 4 V nedeljo 9. občni zbor zadruge Dve listi za Primorski Aktualno La trattoria “Sale e pepe” ospite della rivista gastronomica “La cucina italiana” Teresa in edicola Una breve descrizione delle Valli del Natisone precede quella del locale di Stregna - Tra i piatti tradizionali descritti anche gli struki e la serkuova ERESA (0\ACEISZA(H INSTALLAZIONE ANTENNE CIVIDALE Via Marconi, 19 0432-733718 RIPARAZIONE ELETTRODOMESTICI - TV CON GARANZIA DI 3 MESI CENTRO TELEPIU’ Pensioni estere, ora occorre mettersi in regola con il fisco E’ questa una notizia molto importante per coloro che percepiscono una pensione estera e che, se non lo sono, possono mettersi in regola con il fisco. Trattandosi di un reddito anche la pensione è, secondo le norme italiane, soggetta alla tassazione. A meno che non si tratti di rendite per invalidità che in quanto rendite non sono tassate. C’è un’altra particolarità che riguarda le pensioni svizzere: se sono erogate dalI’AVS non vengono tassate, tutte le altre sì. Ora risulta che molti pensionati anche della nostra a-rea non denuncino il reddito derivante dalle pensioni e-stere al momento della dichiarazione dei redditi e prima o poi potranno essere soggetti ad accertamenti. L’incrocio dei dati tra INPS e Ministero delle finanze permette di conoscere la posizione di ogni pensionato e non lascia scampo. E’ dunque meglio correre ai ripari. Come sindacato abbiamo spinto perchè venga approvata una sanatoria, ci ha spiegato Gianfranco Balzano, rappresentante del Sindacato Pensionati Italiani -CGIL del Cividalese. Il 28 maggio di quest’anno è stata approvata la legge 140/97 che converte in legge un precedente decreto e che all’articolo 9 bis prevede la sanatoria per le pensioni e-stere. Di che si tratta? Per o-gni anno, a partire dal 1989 fino al 1995, deve essere effettuato il pagamento del 25% dell’ammontare della tassazione, escludendo quindi more e multe. Mentre il 1996 deve essere stato dichiarato. Chi non lo avesse fatto può fare ora la dichiarazione del “ravvedimento operoso”, così si chiama, che comporta il pagamento di tutte le tasse per il 1996 e a cui va aggiunta una multa che si aggira sul 40% circa. Può fare la sanatoria, ci informa Balzano, anche chi ha già ricevuto l’avviso di accertamento da parte del Ministero delle finanze. I tempi, questo va ricordato, sono stretti. Il dovuto può essere versato in due rate, la prima scade il 1. dicembre 1997, la seconda nel marzo del ’98, oppure in un’unica soluzione con scadenza il 1.12.’97. Mentre la denuncia potrà essere fatta entro il 16 marzo del prossimo anno. Districarsi in questa materia non è facile. E allora è bene che vi rivolgiate al vostro sindacato. La SPI-C-GIL che ha la sua sede in Foro Giulio Cesare, 15 a Cividale (tel. 733669) e dove è presente un funzionario ogni mattina dalle 9 alle 11.30, sarà presente anche in tre comuni delle valli del Natisone e precisamente: o-gni primo e terzo venerdì del mese presso il municipio di Pulfero dalle ore 9.45 alle 10.45 e nella stessa giornata a S. Pietro, sempre presso il municipio dalle ore 11 alle 12, mentre a S. Leonardo, soltanto il primo venerdì del mese, ma sempre presso il municipio, dalle 9.30 alle 10.30. Centro sociale di Scrutto di S. Leonardo (piazzale delle scuole) Sabato 8 novembre, dalle ore 15 Castagnata per tutti gli anziani e pensionati delle Valli del Natisone Sindacato pensionati italiani Cgil del Cividalese con il patrocinio del Comune di S. Leonardo fin mirili. firn il imitilo I nutrii Siit&utiiii, il ristorimi*- "Siti* c ì’if*'' u SUttsffMu fwusimt iH’ìlt' I dlfi ilet XrriixwH*, in fum inciti rii l itine, Urrn ili cimhutitù fettin e iti»** tir cittì citittitcu tinto turili ila tittni indottili. litU-tc tifili siiitittnmliln è nmiti- fa «tui tticiitn; ifof*> iuta inimiziiMi rictrtn rii fiiiiiie rìctifc fondi li-reso napi è in “rotiti rii fuoftom- frittiti iftinsi riiimtriiitrii che utilizzava! strio fm* folti iti cria‘tiri ferri furio, dotalo, rvn Ut hansetittriitihi ritmiitit> iti se s:i»m :**!»• ' * t fìfc..! Vovm ife-t ini,»::! -,»!*•>!< .:lli •«r» i «inf- v-i~> hri " <■ il .i ;4ii~u«W' ,i . %:.W V nedeljo, 9. novembra ob 10. uri bo v konferenčnem centru na Pomorski postaji v Trstu prvi redni občni zbor Zadruge Primorski dnevnik. Časopis je v prejšnjih dneh objavil sklic občnega zbora. Člani, ki so prejeli na dom obvestilo, bojo morali glasovati in imenovati nov upravni svet zadruge, ki je tudi lastnik ranti naj s svojo moralno avtoriteto jamčijo za objektivnost in pluralizem pri pisanju ter za spoštovanje temeljne listine o namenih zadruge”. Druga lista je “Primorski jutri” in na nje so Lojze Abram, Silvano Semolič, Vladimiro Predan, Zvonimir Simoneta, Renato Kne-ipp, Tomaž Ban ter Paolo založbe PRAE. V roku, ki ga je določil upravni svet na osnovi statuta in poslovnika, sta bili predloženi dve listi. Prva se imenuje “Pluralizem in prozornost" .Njeni kandidati za upravni odbor so Boris Kuret, Damijan Terpin, Giovanni Peterlin, Alessandro Rustja, Aldo Strain, Jelka Cvelbar Daneu ter Giovanni Lokar, kot nadomestna člana pa Maria Marc in Emidio Sussi. Lista se predstavlja kot “zasnovana široko in odprto, saj so se kandidati izbirali v duhu splošno zaželenega osnovanja skupne liste in se bodo zavzemali za korektno dogovarjanje in sodelovanje z ostalimi člani upravnega odbora”. Za kar se tiče dnevnika, oziroma uredništva, bi moral delati “avtonomno, profesionalno in brez stalnega strahu za obstoj, ga- Colja. Kot nadomestna člana sta bila predlagana Jože Koren in Ivan Humar. “Stanje Primorskega dnevnika -piše na programu te liste -je še vedno kritično in danes so potrebna še dodatna prizadevanja, zato da bo manjšina ohranila svoj dnevnik. V tem smislu mora biti temeljna, prvenstvena skrb novih upraviteljev finančna sanacija založbe oz. dnevnika, zato da bomo premostili težave in sploh lahko razmišljali o bodočnosti Primorskega dnevnika". In še naprej: “Pluralnost je treba pojmovati kot odprtost, po-lifoničnost časopisa, kje dobijo svoje mesto vsi glasovi, skrb uredništva, kateremu je treba zagotoviti profesionalno avtonomijo, pa je, da s strokovnim pristopom nudi vse informacije, ki jih bralec potrebuje, zato da si ustvari svoje mnenje". montagne circostanti” scrive l’autore dell’articolo, Toni Cuman. Si ricorda poi la storia della trattoria - che era la vecchia osteria del paese ed ora è uno dei locali più rinomati della zona - per passare ai “contenuti”, rappresentati dalla descrizione di piatti come l’insalata di cappuccio con speck di Sauris, il filetto salato di maiale e gli struki al burro e cannella. Uno spazio particolare è destinato alla “serkuova”, il minestrone di mais del quale vengono ricordati gli ingredienti e e la preparazione. Anche per questo piatto, come per altri, viene sottolineata la genuinità dei prodotti u-sati: “L’orto di casa garantisce l’utilizzo di prodotti di qualità biologica necessari per realizzare una cucina autentica, saporita, vincolata alle stagioni, come quella di Teresa, appunto”. Azzida, sos per “La cucina italiana”, il mensile di gastronomia tra i più letti in Italia, dedica alcune sue pagine, nel numero in questo mese in edicola, alla trattoria “Sale e pepe” di Stregna. E’ sicuramente un “passaggio” importante per il locale gestito da Teresa Co-vaceuszach - ospitata nella rubrica “Saranno famosi” - e dal marito Franco Simoncig. L’articolo, corredato da foto dei due ristoratori (in u-na di queste sono ripresi assieme alla direttrice della rivista Paola Ricas) e di alcuni piatti tipici della trattoria, parla anche del contesto in cui si trova il locale, cioè le Valli del Natisone. E’ una zona “geograficamente limitata (quasi una conclave di gente di origine slava), ...terra di contadini testardi, decisi a strappare pochi lembi di suolo coltivabile dalle pendici delle bellissime e aspre il ripristino del costone Un appello per ripristinare i muretti e la scalinata di Azzida, quelli che “guardano” alla valle di S. Leonardo. Lo lancia un a-bitante della frazione di S. Pietro, Roberto Venturini, secondo cui sarebbe importante sistemare la zona e riportarla alla condizione di un tempo non troppo lontano, quando la scalinata era un luogo di passaggio per molte persone perché permetteva di raggiungere S. Pietro (o S. Leonardo, a seconda della direzioni in cui si andava) guadagnando tempo, senza dover seguire la strada principale. Ora Venturini, che nel suo piccolo, come dimostrano le fotografie, si è già dato da fare, chiede che si faccia qualcosa per risanare quella zona caratteristica di Azzida, che comprende anche una rientranza, una piccola grotta che o-spita una sorgente d’acqua. Venturini afferma di essersi rivolto all’ammini-strazione comunale, dalla quale non ha avuto risposta. Per contro il sindaco Marinig risponde che per opere da realizzare sull’intero costone è stato richiesto un finanziamento di circa un miliardo, attraverso la legge per gli interventi post-terremoto. Le o-pere, se la richiesta sarà accolta, dovranno comunque essere effettuate con la supervisione dei Beni ambientali. Ma Venturini insiste: l’iniziativa, dice, deve arrivare dal Comune. Kronaka novi matajur Četrtek, 6. novembra 1997 piccoli elettrodomestici Vsako saboto, ob 14.10 na Rai - Radio Trst A NEDISKI ZVON novice iz naših vasi, sniiešne zgodbice, vesela domača muzika, zgodovina, pravce, šport, kmetijstvo... Sodelujejo: Ezio Gosgnach, Flavia Iuretig, Michele Coren, Giorgio Banchig an Ponediščak Pismo iz Francije Pesmice otroških liet Naš Novi Matajur gre malomanj po cielim svie-tu, tuole pride reč povsi-erode, kjer so naši ljudje: od raznih miest Italije do dežel Evrope, od Kanade do Amerike, od Avstralije do Afrike. An še v Rusiji nas radi pre-bierajo. Pogostu naši judje, posebno tisti, ki so buj deleč od rojstnega duoma, nam pišejo za nam povi-edat, ka’ se jim gaja. Kajšankrat so lepe novice, kajšan krat pa žalostne. Kajšan cajt od tega nam je paršlo pismo iz Francije, iz miesta Nizza, kjer živi Mara, hči od naše naročnice Lidie Sdraulig - Kocjančič. Pošjala nam je nieke pesmice an molitvice, ki so v knjigi “Moje prvo berilo”. To knjigo, tele bukva so jih ji bli šenkal stric an teta Gostiša iz Logatca v Sloveniji lieta 1938, kadarr je Mara živiela z nje družino v Alessandria d’Egitto. Pošjala nam je tele pesmice zak Mara vie, de nje mama Lidia bi bla vesela če bi jih Novi Matajur objavu, publiku. Mi prepišemo adno od telih pesmic an smo Sigurni, de jo zvestuo preberejo an naši otroc. ‘‘PleSi, pleši črni kos! Kaj bom plesal, ker sem ' bos. Kam si svoje čevlje dat? Stari babi sem prodal. Kaj pa ti je ona zanje dala? Enega mastnega prašiča. Kje je tist prašič? V slamco ga je zakopala. Kje je tista slamica? Ogenj jo je pogorel. Kje je tisti ogeniček? Voda ga je pogasila. Kje je tista vodica? Golobčki so jo popili. Kje so tisti golobčki? Zleteli so na vejico. Kje je tista vejica? Sekirica jo je sesekala. Kje je tista sekirica? Kovač jo je okoval. Kje je tisti kovač? V vodo je skočil, glavo zmočil.” Sladke otubarske nedieje go par Muoste pod bielim tendonam, kjer naše žene an čeče so riezale an ponujale torte, gubance, štrudelne an druge sladčine tan doma na-rete: zaries puno judi jih je pokušalo an vsi so bli zlo radodarni, zlo generožasti. Kar so zviedel, de kar se s “pro-dajo“ telih sladčin potegne, puode v dobrodielne namie-ne, so vsi zvestuo dajal kiek za Ion. Kakuo je šlo, nam je po-viedala Isa iz Petjaga, ki je med “kolonami” tele iniciative, ki se je rodila puno liet od tega. Začele so žene od Zveze beneških žen an potlè je lepuo pomagala spejat na-pri pa Caritas špietarske fo-ranije. “Se ankrat morem reč, de je šlo zaries zlo dobro. An muorem pohvalit vse naše judi, ki ormai brez de jih kajšan vpraša al zmisle, na-pravejo kiek dobrega tan doma an parnesejo pod tendon. Je ratala že ’na liepa navada an vsako nediejo je bluo na dugi mizi vse puno dobrih stvari. Parvo nediejo špietarske-ga jesenskega targa, 5. otu-berja, nie bluo v programu obedne fare, pa vseglih je bluo antkaj sladčin. An ta-kuo tisto parvo nediejo smo “zaslužile” 500 taužent. V nediejo 12. so parneslè njih dobruote žene iz far Poduta-na, Gorenj Tarbi, Sriednje an Liesa. Telo nediejo smo potegnile 1.320.000. Tiste iz Podboniesca an Sauodnje so parnesle sladčine v nediejo 19. an so storie potegnit zaries puno sudu, 1.756.000 lir. Gasilci iz Garmikà na njih prazniku v Kobaridu Sladčine za otroke v Minas Novas An lietos je šlo dobro pod tendonam go par Muoste Zadnjo nediejo, 26. otuberja, je bla na varsti špietarska fara: bluo je zaries puno sladčin, vsake sort dobruote, pa nie bluo puno judi, ku tisto nediejo priet, vseglih pa zvi-čer smo zaštiel 1.232.000. Vsega kupe je šlo v kaso 4.861.000. lir.” Isa, kamù puodejo lietos tel sud? “Tudi lietos smo poštudi-eral na buoge, nasrečne otroke an damo le tistim, ki smo dal lansko lieto. So otroc, ki žive v hiši za saruote v Minas Novas v Brazilu, posebno za sedam otruok, ki so ratali nomalo “naš” lansko lieto. Kar ostane, nih 600.000 parbližno, smo po-študieral jih dat an lietos kaj-šnemu našemu domačemu misjonarju. Lohni že vesta, de lan smo jih dal misjonarju Emiliu Chiuch, ki je ukupu dvie karocele. Lietos študie-ramo jih dat monsinjorju Dariu Laurencig. Njemu puno pomagajo farani iz Sauodnje. Telekrat se jim parložemo an mi. On nuca tele sude za narest šterme: kjer je uodà je trieba jo znat ohranit an nucat. Takuo judje tistih kraju začenjajo sijat an tudi pardi-elajo vič stvari. Se nam pari ’na dobra ideja, za tuo misle-mo mu pošjat tele sude. Nie V nediejo 19. otuberja so gdsilci iz Kobarida imiel se-njam. Kajšan dan priet je njih sekcija kupila nov kamion, ki je zlo potrieban an hnucu za njih dielo. Za telo parložnost so poklical, so povabil skupine gasilcu, ki dielajo na telem kraju meje. So možje an puobje, ki pro-stovolno (volontari) parsko-čejo na pomuoč, kar gori kje tle tode, kar je kaka pau-odnja, kar se utarga kak plaz an takuo napri. “Od vsieh tistih, ki so poklical, smo bli v Kobaride samuo mi iz garmiškega kamuna an tisti iz Sauodnje.” Takuo nam je jau Lino Scuoch iz Topoluovega, ki nam je parnesu tudi fotografijo. Oh ne, na stuojta študi-erat, de je tist kamjon, ki so Al Buonacquisto trovi articoli di casalinghi, articoli da regalo, • REMANZACCO Ss Udine-Cividale Tel. 667985 puno, pa vse parpomaga”. Zahvalemo Iso an vse tiste, ki dielajo kupe z njo, za trud, za cajt, ki zamude za spejat napri tele iniciative v dobruoto potriebnih ljudi. Isa pa je zlo vesela zak vide, de vsako lieto je nimar vič žen, ki so parpravjene dat ’no roko. Jo veseli videt puno mladine. Na začetku se darže nomalo par kraj, se jim pari “težkuo” zamudit an popudan pod tendonam za ponujat torte, štrukje... par kar pridejo ankrat, se nimar uarnejo, zak zastopejo, de je lepuo an pametno narest kiek dobrega za tiste, ki so ries saruote. e giocattoli ga gasilci iz Kobarida kupil! Na fotografiji so še Romeo Vogrig - Skinjin iz Gorenjega Barda (sede), ta par njim je Mario Gosgnach iz Matajura, ki pa živi v Ažli, zad za njim je Sergio Zuf-ferli - Funkju iz Lies, za “šoferja” je Lino an na ko-nac ta par njim je pa Vittorio Scuoch - Blažu iz Topoluovega, ki živi dol na Lie-sah. • CASSACCO Centro commerciale Alpe Adria Tel. 881142 jih prav Va Vahte, parvi dan novemberja, so takuo lepuo očedieni an oflo-kani z rožan britofi, de se zdi bit tu giardine. Samuo tu adnim brito-fe ni bluo nič očedie-no, četudi zadnji dan otuberja so bli pošjal Giovanina za luošt na mest vas britof. Pa kadar zvičer fa-moštar je šu gledat, če je bluo nareto dielo, je ušafu Giovanina z lopato tam med nogami, ki je spau opart gor na karjuolo. - Giovanin, je zaue-ku famoštar, a si zno-reu, zaki nisi očedu britofa? - Gospuod famoštar, je pošepetu Giovanin, pogledite tle okuole, ka’ je napisano: Tle počiva Bepino, tle počiva Karleto, tle počiva Marijanca..., tle vsi počivajo, zaki bom dielu samuo ist?!?!? * * * Tu drugim britofe je bluo vse očedieno an puno freških rož položenih na grobišča, kjer je biu tudi an mož, ki je hodu od adnega do druzega, na tri grobišče. Adna radoviedna žena ga je poprašala, kuo je tiste, de ima tri te martve takuo blizu, kduo so an kuo so untarli. - So moje tri rajnke žene, je poviedu mož. - Orpodibako, a de ste biu zlo nasrečan, ostat trikrat uduovec, mu je jala žena, an kuo so umarle tele tri žene? - Ta parva je untarla zatuo, ki je jedla gobe te d uje! - An ta druga? - Ta druga zatuo, ki je jedla gobe te duje! - An ta tretja? - Ta tretja je umarla zavojo klafutu, ki je ušafala, ker ni tiela jest gob!!! Dva tiedna od tega je umaru an mož zlo poznan po vsieh vaseh, ker je lietu celo življenje za čečam an za ženam! Umaru je na naglim an niso viedel zaki an s kuom, zatuo je paršlo naročilo dol od kueštu-re za ga nazaj uon ve-kopat, za mu narest au-topsijo. Kopajo, kopajo pa moža ga ni bluo vič. Na njega prostoru so ušafal an listek, an bi-ljet, kjer je bluo napisano: - Sam pri gospi v bližnjim grobu!!! novi mata]ur četrtek, 6. novembra 1997 6 Navigando tra le lingue della protostoria- 12 Alia ricerca di radici lontane Minimatajur Stilo scrittorio con iscrizione votiva dedicata a Reitia (Este) e manico di bacinella dedicato alla divinità trina Trumužijad (Cadore) Restano alcune osservazioni sull’interpretazione di parti di iscrizioni come nomi personali. L’alta frequenza [relativa] non depone a favore di una tale lettura. Da «La Lingua Vene-tica», volume II, di A. Pro-sdocimi traggo pochi e-sempi: «vhougon-», con vari suffissi (circa 30 e-sempi); «iuvant-», 12 e-sempi; «mold-», «molt-», 10 esempi; «vant-», 11 e-sempi; «voltigenei», «vol-tignos», «voltio leno», «voltiomnoi-», 14 esempi. Espongo prima alcune osservazioni di Matej Bor. «I Veneti... sulle urne con le ceneri dei loro defunti non scrivevano nomi ma scongiuri, forniti loro dalla scuola atestina e affini, e impressi nella cera e più tardi copiati nell’argilla. Ma dove sono rimasti i loro nomi? Può darsi che siano marciti con l’intonaco... oppure con il legno sul quale erano incisi. Ma è ancora più probabile sarà che i nomi non fossero nemmeno stati scritti, secondo le regole della loro religione, che riguardo all’esistenza si avvicinava al concetto dell’induismo... Al defunto augurano di cessare di esistere e dopo la morte sparire nel nulla». Bor aggiunge: «Le formule rituali delle tavolette atestine si ripetono anche sulle urne. Non occorre ripetere quanto già detto circa il carattere didattico delle tavolette. E sugli accessori di questo tipo non ci vogliono i nomi e nemmeno sulle superfici degli stiletti a sezione triangolare che servivano allo stesso scopo delle tavolette, cioè all’insegnamento della lingua e delle formule rituali. Dunque, sulle urne paleo-venetiche non ci sono nomi». Bor studia quindi il vocabolo «ougon», che stacca dalla sequenza «vhougun-»: «ogón’» in russo, «ógenj» in sloveno, «oglnj» in dialetto nedisko, «ignis» e «*ógnis» (con lettura separata di g-n) rispettivamente in latino ed in indoeuropeo, «ougon» in venetico: è il fuoco, connesso con della cremazione dei corpi. Nell’espressione «iuvan- ta» e analoghe, accolta da Prosdocimi come nome proprio, Bor distacca il «van» («ven» in sloveno, «von» in dialetto nedisko, «van» in serbo, in protoslavo «*v’n”» [con il significato di aH’aria, all’aperto] letta in sloveno «i v van te pojdi», con l’invito al defunto di andare «fuori», di sparire nel mondo dei morti, o piuttosto nel nulla. Prendiamo ancora il vocabolo «moldonkeo», letto da Prosdocimi come nome. Bor lo riporta al verbo sloveno, «moledovati» con il significato di «pregare», in protoslavo «*modlit’» «molditi», giunto dalla base indoeuropea «*meldh», con lo stesso significato. Più complessa è la spiegazione di «volt - omnoi». «Omnoi» si fa risalire alla radice indoeuropea «*men-», pensare; in protoslavo e paleoslavo [ecclesiastico] «meniti», che in sloveno diventa «meniti», «omeniti»; «meinen», «pensare», «parlare di -», in tedesco: questo vocabolo avrebbe relazione con il «pensare» o «ricordare». Nel vocabolario sloveno c’è anche «o-men» con il significato di «znamenje», «segno», nel senso di «ancona» votiva [crocifisso, statua, ecc.]. Si fa risalire anche al latino «omen», con il significato di «augurio», «voto». Per «volt-» si trova: «voliti», «volere» «amare» del paleoslavo [ecclesiastico]; «voliti», in serbo «amare»; «*voliti», in protoslavo «e- PREGOVORI Ce se nimaš s kom preprirati se poroči. nemški p. *** Kadar imaš denar, je boljše misliti na dni, ko ga ne bo, kakor takrat, ko ga nimaš, misliti na dni, ko bo. kitajski p. *#* Le kdaj naj lenuh dela? Jeseni je preveč blata, spomladi preveč vode, pozimi premrzlo in poleti prevroče. finski p. sprimere la propria volontà»; «voliti», in sloveno «scegliere», «eleggere». Il vocabolo conterrebbe il concetto di amore, espressione deH’animo, e di anima. Presento ancora l’illustrazione di due oggetti. Il primo è un «chiodo» di bronzo della stipe di Reitia di Este, o precisamene uno stilo scrittorio di quelli che erano usati per scrivere formule votive su tavolette cerate o per inciderle sull’argilla, sul metallo o sulla pietra. Sullo stilo c’è una iscrizione, che Pellegrini decifra (da sinistra) «Fugiia Souvna tonasto Reitiai», dove le prime due parole sarebbero nomi personali. Bor è in disaccordo, oltre che su qualche segno, sulla prima parte dell’iscrizione: non vede nomi personali, ma «*viugijat» da «oglje» sloveno, «ugoP» in russo e «*o,gF» in protoslavo, carbone nel senso del fuoco che riduce in carbone. Il vocabolo «oven» [«ovna», genit. e accus.] è in sloveno il «montone», quello sacrificale. Il secondo oggetto è il manico di una bacinella, della serie cadorina. E spezzato in due tronconi, uno dei quali porta graffita l’iscrizione [la f è discussa] «Fovo Fouvo-nikos doto donom Trumu-sijatei», sempre letto dal Pellegrini (da sinistra) con due nomi personali iniziali. Bor vi legge:«hovo h ovoni kos do to donom Trumu-skatei» e ritrova «ovoni» che riporta al «montone», «kos» che significa «pezzo», e «hovo» da «*govet», paleoslavo [ecclesiastico] sta per venerare. Si tratta di elaborazioni complesse, che non sempre mi risultano stringenti. Infine il vocabolo ricorrente di «Tru-musiat», che scrivo maiuscolo perché [concordano tutti gli studiosi] si tratta del nome di una divinità trina, una specie di trinità o trimurti, venerata nel Cadore venetico. In breve abbiamo «tre», «muž» cioè «uomo» , «mož» in sloveno, o più precisamente «mužijad», nome collettivo per «uomini». (Venezia, 12) Paolo Petricig Skrb za bogatejši slovenski jezik Poletna šola in druge zanimive pobude za našo mladino Lepa skupina beneških otrok, ki obiskuje oz. je obiskovala dvojezično špetr-sko šolo, je letos preživela prav posebno aktivne in zanimive počitnice. Sest beneških otrok je od 11. do 25. julija obiskovalo v Tržiču Poletno šolo slovenskega jezika. Pripravilo jo je Ministrstvo za šolstvo, vodila prof. Dragica Motik, udeležilo pa se jo je 34 slovenskih otrok iz desetih držav. Program je bil preprost: zjutraj so otroci utrjevali in bogatili znanje slovenščine, popoldne za so imeli celo vrsto kulturnih, športnih in rekreacijskih dejavnosti. Najpomembnejše pa je bilo tako v zvezi z znanjem slovenščine, kot glede osebnega zorenja in življenjskih izkušenj, da so bili otroci gostje pri družinah, ki so imele enako stare vrstnike. In nastalo je marsikatero prijateljstvo, ki ga otroči še naprej gojijo. Pobuda se je od 8. do 22. avgusta ponovila v Ljubnem, kamor je šlo drugih šest beneških otrok. Nekaj posebnega so doživeli tudi otroci, iz Benečije jih je bilo 7, ki so se avgusta udeležili trideželnega alpsko-jadran-skega srečanja v Svečah na Koroškem, ki je bilo posvečeno gledališki dejavnosti. Pobuda je prišla od režiserja Marjana Bevka, k njej so pristopili učenci iz domačih Sveč, iz Bovca in Kobarida ter iz Benečije. Organizator pa je Prosvetna zveza iz Celovca. Prihodnje leto naj bi organizacijo prevzel Kobarid, sledil naj bi mu Bovec, potem pa Benečija. Pri vseh je rdeča nit slovenščina, in sem sodi še taborjenje, sicer bolj športno u-sverjena Planinske družine na planini Razor. Del udeležencev Poletne šole v Tržiču s profesorjem Omanom V TRZICU Letos sem dva tedna mojih počitnic preživela v Tržiču v Sloveniji. Bila sem skupaj z Dario, Valentinom, Eriko in Deboro. Živela sem pri družini skupaj s punco iz Nizozemske, ki se je imenovala Anouschka. Stanovala sem v družini, kjer je bila še mama, njen prijatelj in punca, ki ji je bilo ime Klavdija Bogataj. Bila je stara 13 let. Skupaj smo obiskovali lepe kraje v okolici Tržiča, spoznala pa sem še veliko otrok, ki so živeli v bližini. Z mnogimi se sedaj tudi dopisujem. Naša družina in družina, kjer je živela Daria, sta šli tudi v živalski vrt v Ljubljano. V slovenski šoli sem bila v tistem razredu, kjer so učenci bolje govorili slovenski jezik. Moji sošolci so bili iz raznih držav: Argentine, Bosne, Svice, Nemčije in Italije. Moj učitelj slovenščine se je imenoval Bojan Oman. Z njim smo peli, se zabavali, brali, pisali in se učili slovnico. Tudi s šolo smo šli na izlet. V slovenski poletni šoli na Tržiču sem se zelo zabavala, se naučila več slovenščine in spoznala nove prijatelje. Giulia V LJUBNEM Letos poleti sem šel v mesto Zaton pri Zadru na Hrvaškem. Živeli smo v hiši blizu morja in se imeli zelo lepo. Vsak dan smo se skupaj s starši hodili kopat. En četrtek smo šli na izlet z ladjo na Kornate. To so zanimivi in lepi otoki. Kopal sem se v sladkem jezeru sredi otoka. Ob večerih sem hodil v disko plesat. Tam sem spoznal veliko hrvaških otroko in se naučil veliko novih hrvaških besed. Drugi del počitnic, v avgustu, sem preživel v poletni šoli v Ljubnem. Tudi tam sem spoznal veliko prijateljev iz raznih krajev Evrope. Družina, ki me-je gostila je bila dobra in simpatična. Imeli so dva otroka: deček je bil star 14 let, punca pa 18. Zelo dobro smo se razumeli, posebno s fantom, ki mu je bilo ime Gašper. Veliko sva se igrala. Vozil je tudi avto. Večkrat sva šla na sprehod v supermarket. V Ljubnem so se končale moje letošnje počitnice, tam pa sem, skupaj z najbljžimi prijatelji, 21. avgusta, praznoval tudi svoj rojstni dan. Moje letošnje počitnice so bile zelo lepe. Mattia NA PLANINI RAZOR Med mojimi poletnimi počitnicami sem se zelo zabaval. V mesecu juliju sem šel za en teden na planino Razor pri Tolminu. Bil sem s Petrom in Martinom. Naši tovariši so bili Damjan, Igor, Flavia in drugi. Prvi dan smo obiskali planino Kal, kasneje pa še visok hrib Vogel in druge vrhove. Nekaj dni nismo mogli hoditi na izlete, ker je bilo slabo vreme: deževalo je in pihal veter. Koča, v kateri smo živeli, je bila zelo lepa, pa tudi kuhali so zelo dobro. V spalnicah smo se zabavali in spali: mi trije (Martin, Peter in jaz) in pet slovenskih otrok. Nekatere med njimi sem poznal že od prej. Ko smo se vrnili z izleta in smo pojedli kosilo, smo imeli prost popoldan. V tem času smo lahko delali, kar smo hoteli. Nekateri so igrali karte, eni so plezali, drugi pa so odšli k majhnemu jezeru in tam igrali nogomet. Ta izkušnja mi je bila zelo všeč, ker sem videl nove kraje in spoznal nove prijatelje in prijateljice. Simone V AVSTRIJI To poletje smo David, Giulia in jaz odšli na tabo-renje v Avstrijo. Bili smo skupaj z vrstniki iz Bovca in Avstrije. Vsak dan smo se kopali v bazenu in se zabavali. Na taborenju je bilo zelo lepo. Blizu šotorov je bila koča, kamor smo šli spat, če je deževalo. Na robu tabora je bil bazen, kamor smo se hodili kopat, zraven pa je bila še restavracija, kjer smo jedli. V tistih petih dneh, ko smo bili na Taborenju, smo se učili sabljanja in spoznavali gledališko igro. Enkrat smo obiskali minimundus in reptil zoo, kjer so bile kače, želve in druge zelo velike živali. Zelo je bilo zabavno, spoznata pa sem tudi veliko novih prijateljev. Prva noč v šotoru je bila zelo naporna, ker so učenci iz Bovca in Kobarida poslušali radio in tako zaradi glasbe nisem mogla zaspati. Toda ostale dni je bilo zelo lepo in upam, da bom na tabor odšla tudi drugo leto. Giorgia Četrtek, 6. novembra 1997 Risultati 1. Categoria Valnatisone - Tarcentina 2-2 3. Categoria Savognese - Cormor 3-0 Juniores Bressa/Campoformido - Valnatisone 3-1 Giovanissimi Audace - Natisone 6-1 Esordienti Savorgnanese - Audace rinv. Pulcini Audace - Buonacquisto rinv. Amatori Reai Filpa - Anni 80 2-1 Tolmezzo - Valli Natisone 2-3 Bar Roma - Pub Sonia e Luca 1-2 Borgo Aquileia - Poi. Valnatisone 0-0 Fagagna - PSM Sedie 5-1 Calcetto Merenderos - Millenium 10-3 Lega Punto - Bar Crisnaro 7-4 Lo Spaghetto - Caminetto 14-1 Prossimo turno 1. Categoria Latte Carso - Valnatisone 3. Categoria Moimacco - Savognese JUNIORES Valnatisone - Fortissimi Giovanissimi Gaglianese - Audace Esordienti Audace - Buonacquisto Pulcini Torreanese - Audace Amatori Bar Corrado - Reai Filpa Valli Natisone - Termokey Sedilis - Pub Sonia e Luca (07/11 ) Poi. Valnatisone - Grigioneri Coopca Tolmezzo - PSM Sedie Calcetto Caminetto - Merenderos (10/11) Bar Crisnaro - Pv2 Rualis/B (10/11) Millenium - Lo Spaghetto (09/11) Classifiche 1. Categoria Torreanese 15; Domio, Union 91, Bujese 13; Tarcentina 12; Corno 11; Valnatisone, Cividalese 10; Reanese, Latte Carso 9; Costalunga, Riviera 8; Venzone 6; Ancona 5; Cussignacco 4; Tavagnacco 3. 3. Categoria Lumignacco 15; Buttrio 11; Paviese, Fulgor 10;Savognese 9; Comunale Faedis 8; Stella Azzurra, Moimacco 7; Nimis 5; Gaglianese, Serenissima 4; Fortissimi, Chia-vris, Cormor 2. JUNIORES Comunale Faedis 12; Lavarianese, Bres-sa/Campoformido, Natisone, Azzurra, Le-stizza 10; Valnatisone, Fortissimi, Buonacquisto 9; Union 91, Cividalese 8; Cussignacco 5; Flumignano 3; Sangiorgina Udine 2; Mereto Don Bosco 0. Giovanissimi Pagnacco 15; Gaglianese, Biauzzo/A 12; Natisone 11 ; Audace 9; Sangiorgina Udine 8; Majanese 7; Arcobaleno/Osoppo 3; A-stra 92, Basaldella, Savorgnanese 2; Bres-sa/Campoformido 1 ; Cussignacco 0. Amatori (Eccellenza) Termokey 8; Reai Filpa Pulfero, Warriors, Bar Corrado, Chiopris 7; Coopca Tolmezzo, Fagagna 5; Valli del Natisone, S. Daniele, Anni 80, Fant Moda Treppo Grande 3; Mereto Capitolo 1. Amatori (2. Categoria) Grigioneri 9; Pub Sonia e Luca 7; Red De-vils, Rojalese, Borgo Aquileia 6; Polisportiva Valnatisone, Nationale Suisse 5; Sedilis 4; Effe Emme Tre, Moulin Rouge, Piaino 2; Bar Roma 1. Amatori (Over 35) Costantini, Contarena 6; Coopca Tolmezzo, Free energy 5; PSM Sedie Cividale, Remanzacco, Pasian di Prato, Al saraceno 4; Fagagna 3; Passons, Asaf, S. Daniele, La Bettola, Billerio 2; Axo club 1 ; Autosofia, Autotua, Borgo Aquileia 0. Calcetto Bar Crisnaro, Pv 2 Rualis, Idroclima, Lega Punto 2; Lo Spaghetto, Merenderos, Al caminetto, Millenium 0. 7 Gara accesa e con qualche episodio discutibile tra Valnatisone e Tarcentina Un pari deciso dall’arbitro Gli ospiti raggiunti al 45' della ripresa VALNATISONE 2 TARCENTINA 2 Valnatisone: Venica, Rossi, Bledig, Specogna, Tuzzi, Focardi, Cornelio, Masarotti, Osgnach, Bergna-ch (Besič), De Marco. Tarcentina: M. Vidoni, Castenetto, Pividori, R. Vidoni, Manzocco, Italiani, S. Argiolas (Peres), Bianchin, O. Martarello, Busiello, E. Martarello. S. Pietro al Natisone, 2 novembre - Tre espulsi (più un dirigente della panchina locale), cinque ammoniti, forti contestazioni alle decisioni del direttore di gara, due rigori e due reti su azioni conseguenti a calci d’angolo sono il menù offerto al pubblico del comunale dai locali e dagli ospiti tarcenti-ni. I presenti sugli spalti non possono dire di essersi annoiati. Dopo soli quattro minuti, su calcio d’angolo battuto da Cornelio, Vidoni u-sciva a vuoto permettendo allo smarcato Rossi di accompagnare il pallone in rete. La reazione ospite veniva dagli spunti del bravo attaccante Oscar Martarello, che in due occasioni impegnava severamente Venica. Un grande colpo di reni di Vidoni negava al 27’ il gol a Tuzzi. Gli ospiti riportavano la gara in parità al 42’ su azione conseguente a calcio d’angolo con un colpo di testa di Emanuele Martarello. Un minuto più tardi veniva mandato in anticipo negli spogliatoi Italiani, considerato ultimo uomo, per un fallo su Osgnach. La punizione di Bergnach s’infrangeva sulla barriera. All’inizio della ripresa Osgnach falliva u-na buona occasione. I padroni di casa venivano castigati La rosa della Polisportiva Valnatisone di Cividale * • |Li « W Savogna ci prende gusto La Savognese, con il 3-0 rifilato al Cormor, ha ottenuto il primo successo casalingo. Sono andati a segno due volte Cantarutti ed una Gianni Podo-rieszach, rilanciando la squadra nelle posizioni medio-alte della classifica. Gli Juniores della Valnatisone hanno continuato la loro serie negativa in trasferta perdendo anche a Campoformido. La rete della bandiera degli azzurri porta la firma di Davide Del Gallo. Si sono ripresi prontamente, dopo l’immeritata sconfitta di Biauzzo, i Giovanissimi dell’Audace che hanno travolto i malcapitati ospiti di S. Giovanni al Natisone. Per i valligiani hanno fatto centro due volte Mattia Cendou e Maurizio Suber, quindi Davide Duriavig e Alessandro Corredig hanno completato il bottino. Domenica big-match a Rubignacco con l’imbattuta Gaglianese. A causa delle festività dei Santi le gare degli Esordienti e dei Pulcini sono state rinviate. Continua la marcia di avvicinamento alla vetta del Reai Filpa di Pulfero. I ragazzi allenati da Severino Cedarmas, impegnati con gli Anni 80, hanno chiuso il primo tempo sullo 0-0 ma non è mancata qualche lamentela per un rigore non concesso. Nella ripresa all’iniziale vantaggio degli ospiti hanno risposto le reti di Flavio Chiacig e Antonio Duga-ro. Buona prova, domenica mattina, del Pub Sonia e Luca di Dren-c h i a . Contro per un’ingenuità difensiva culminata con l’atterramento in area di Oscar Martarello da parte di Daniele Specogna. L’attaccante ospite trasformava la massima punizione senza problemi. Al 22’ Oscar Martarello si scontrava con Venica rimanendo a terra. L’arbitro non faceva entrare il massaggiatore, gli stessi giocatori a questo punto sollevavano l’infortunato portandolo ai Claudio Bledig, giovane difensore della Valnatisone il Bar Roma di Povoletto i valligiani si sono imposti grazie alle reti di Leonardo Crainich ed Edo Drecogna. Comincia ad essere un incubo, per la Polisportiva Valnatisone, la sterilità in fase offensiva. 1 ragazzi del presidente Pietro Boer, ospiti del Borgo Aquileia, non sono riusciti a sbloccare il risultato, e anzi Stefano Qualizza ha salvato sulla linea il possibile gol udinese. Pecchia, successivamente, ha avuto sulla testa la palla del successo ma l’ha sprecata malamente. Il PSM Sedie ha perso a Fagagna, segnando una rete con Marino. Nel calcetto vittoria dei Merenderos e dello Spaghetto, mentre il Bar Crisnaro è stato sconfitto a Remanzacco. bordi del campo. I canarini sfioravano con Argiolas la terza marcatura che veniva negata da una uscita di Venica. I martellanti attacchi dei locali portavano il pareggio allo scadere. Per una trattenuta in area su De Marco, veniva assegnato un calcio di rigore trasformato dall’attaccante manzanese. Restava ancora il tempo per l’espulsione di Pividori per somma d’ammonizioni. (P.C.) La Valli del Natisone conquista punti preziosi contro una delle pretendenti al successo finale Škrati, il vento porta la vittoria Contro la squadra tolmezzina sono andati a segno Pollauszcich, autore di una doppietta, e Fauna COOPCA TOLMEZZO VALLI DEL NATISONE 2 3 Valli del Natisone: Sirch, Mauri, Scara-vetto, Volarič, Notarnicola, Carlig, Zuiz (Pigani), Andrea Fanna, Pollauszach, Emiliano Dorbolò, Mauro Clavora. Tolmezzo, 31 ottobre - Al quinto tentativo gli “škrati” riescono a cancellare lo zero nella casella delle vittorie imponendosi sul terreno di una delle pretendenti alla vittoria del campionato. I ragazzi del presidente Franco Blasutig, dopo la sfortunata prova di lunedì scorso a S. Daniele dove sono stati raggiunti dai padroni di casa dopo essere stati in vantaggio di due reti, hanno disputato una gara perfetta, disturbata solo dal forte vento di tramontana. I valligiani hanno iniziato la gara mantenendo il possesso di palla ed al 10’ sono passati in vantaggio con Stefano Pollauszach che riprendeva il pallone respinto dal portiere locale su una sua precedente con- r clusione. Immediata la risposta dei padroni di casa che riportavano la gara in parità. All’inizio del secondo tempo l’infortunio di Zuiz e Dorbolò. Il primo veniva sostituito dal portiere di riserva Pigani mentre il se- condo rimaneva al suo posto, anche se claudicante. Nonostante queste traversie, si riportavano in vantaggio gli ospiti che raddoppiavano con l’incontenibile Pollauszach che, su perfetto lancio di Pigani, trafiggeva il portiere avversario in uscita. Al 10’ un tiro cross di Andrea Fanna, grazie ad u-na folata di vento, risultava micidiale ed imprendibile per il portiere Dimezzino che vedeva la sfera beffarda insaccarsi alle sue spalle. I locali si gettavano in avanti Stefano con rabbia e solo negli ulti- Pollauszach mi minuti della gara riusci- vano ad accorciare le distanze. Grazie a questa vittoria i valligiani fanno un gran passo in avanti nella classifica agganciandosi alle formazioni di S. Daniele, Anni 80 di Udine e Fant Moda di Treppo Grande. četrtek, 6. novembra 1997 ČEDAD Ahtita se na tatje Ne, tle par nas niesmo pru vajeni takih reči an če, za resnico poviedat, tele zadnje lieta tudi tle tode se čuje nimar buj pogostu, de so tatje pokradli v kaki hiši al butigi. Napišemo vam, kar se je zgodilo adni gospi iz naših dolin, ki živi tle v Cedade. Napišemo, da se bota ahtal, de vam na rata kiek podobnega. Tela žena je šla z biči-kleto na puošto po penzion. Kar ga je uzdignila, je šla spet po bičikleto, ki jo je bla pustila parstavjeno par zidičju. A koluo je bluo na tleh, takuo de je muorla pe-jat bičikleto par nogah. Sla je po ciesti, kjer se sprehaja nimar puno ljudi. Na žlah je čula na ramena, ku de bi jo kiek zajelo. Na tuo sta se ji parkazala dva luštna pu-oba. “Due persone per bene”, takuo so ji pariel. So ji jal, de an golob jo je umazu an so se ponudli, da ji bojo pomagal očet kapot. An takuo je šlo. Ona jih je lepuo zahvalila, a kar je spet uzela v ruoke bičikleto je vidla, de borša, ki je bla obiešena za manubrian je bla odparta an nie bluo vič ne takuina, ne sudu. Ni parvi krat, ki se tuole gaja blizu puošte tle v Cedade. Parbližno le takuo: “Golob vas je umazu, vam bomo pomagal...” Zatuo, ahtita se an tiščajta par sebe borše an pertošelne. NEPISKE DOLINE Zima je parsla Zima '78 v Gorenjim Tarbju. Al bo an lietos takuo? An tle po Nediških dolinah je mraz močnuo zajeu. Smo se vsi čudval za lepe dneve an vesoke temperature, ki nam jih je le napri šenkavala lietošnja jesen. Tu an žlah se je vse spremenilo: mraz, vietar, led an snieg. Snieg ne samuo dol po Italiji, pa tudi tle par nas. Pru takuo, an ne na varhu Matajurja, kjer smo vajeni videt že zagoda bieu klabuk al pa na Krn, na Monte Nero. V četartak 30. otuberja vičer okuole osme an pu se je medlo an po vaseh buj v dolini, v Spietre, v Sauodnji, v Podutani, v Podboniescu... Parvega no-vemberja, ko smo bli po britofah za vaht, vietar je prenašu važe od rož od dnega kraja do druzega. Po dnevu martvih pa se je pomerilo an dnevi so buj podobni jesenskemu cajtu, ku zimskemu. A tel mraz je že pustu kiek za sabo: puno judi je v pastieji zaradi influence. Smo šli hliebce brat Zadnji dan otuberja, na 31., je bla taka navada tle par nas, de smo hodil “hliebce brat”. Par kajšnim kraju pravejo tudi “po prie-sce”. Hliebce, zak gaspo-dinje od hiše, potlè ki smo vsi lepuo zmolil so nas obdarile s hliebčičam kruha. Zadnje cajte pa, namest k-ruha dajejo tudi kako pa-lankico. Na žalost par vič kraj tela navada se je zgubila: nimar manj otruok, nimar manj ljudi. Nas veseli pa viedet, de par kajšnim drugim kraju potlè, ki tela navada se je bla malomanj zgubila, je spet oživiela an takuo otroc čez dan, an te velici pa zvičer, hodejo od hiše do hiše molit za te dušice “ki so se ločile od tele hiše an žlahte”. Nas veseli ta stvar tudi zak videmo, de an tle par nas usiljavajo take navade, ki niemajo nič skupnega z našo kulturo an z našim ži-vljenjam, kot je “Nuoč od Halloween”. Tala je ’na navada, ki jo imajo v Ameriki, a videmo, de nimar vič jo ponavljajo an tle par nas. ^^SPETER_ Puno ideji nediške foranije Poguarjal smo se z Luiso Zanini iz Petjaga, ki je ’na kolona od Caritas Nediških dolin. Isa pa je tudi zlo aktivna an v konseju foranije. Ona an druge žene potiskajo, de bi se nardilo kiek posebno za našo mladino an za tiste, ki so sami tam doma, ki niemajo obe-dnega. “Seda, ki imamo prestore v novem farožu v Spietre smo poštudieral, de bi bluo lepuo organizat tle iniciative, ki bi parklicale blizu naše te mlade, ki vič-krat na vedo, kje zamujat njih cajt. Bi bluo lepuo spejat napri stvari takuo, de bojo vi-edli, de na kor iti v oštarijo za preživiet an par ur v družbi. Tle bi mogli igrat na ping-pong an na druge stvari, pru takuo bi se mogli srečat med sabo za se pomenat, za spejat napri iniciative v dobruoto naših judi. Adne žene, ku Liliana taz Klenja, so parpravljene prit tle kajšan dan na tiedan za učit plest, rikamat, šivat... Tle bi lahko hodile žene iz vsieh naših dolin, ki se čujejo same tan doma an na vedo, kam iti za se poguorit, za čut ’no dobro besiedo, za an nasvet, za prenest vsakdanje težave. Bi mogle dielat vse kupe, namest vsaka v svoji hiši. Kar pardielajo, morejo pardaržat za se, pa tudi šenkat te potriebnim. Tel tiedan se srečamo tisti od konseja an se pomenamo, kakuo spejat napri telo stvar. Kar bomo viedli kiek vič, vam povemo, de napišeta”. An mi čakamo za zvie-det kiek vič, sa’ vemo, de vič ku kajšan zvestuo spri-me to iniciativo. Hlocje: prestorža NEDIŠKE DOLINE Parva kaseta od Ezia Qualizza Vse je začelo, ko je biu šele majhen in mu je oče šenku harmoniko na bato-ne. Ezio Qualizza - Kalutu iz Gniduce, se je takoj za-ljubu v ta inštrument, v našo beneško glasbo an je za-čeu gost an nastopat po sejmah. Zatuo Ezia ga poznajo takuo v Benečii, ku med izseljenci, emigrantu an po drugih vaseh tle v Furiami, kjer je vičkrat nastopu. Pred kratkim mu je uspelo uresničiti tudi dol- novi matajur Odgovorna urednica: JOLENAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Čedad / Cividale Fotostavek: GRAPHART Tiska: EDIGRAF Trst / Trieste Včlanjen v USPI/Associato alTUSPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 49.000 lir Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Letna naročnina 2500.— SIT Posamezni izvod 70.—SIT Žiro račun SDK SeZana Stev. 51420-601-27926 OGLASI: I modulo 18 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% golietno željo: posnet kaseto slovienskih ljudskih pie-smi iz Nediških dolin. Takuo pred nekaj dnevi so v Čedadu predstavu njega kaseto “Stari beneški valček”. Predstavitve so se udeležili predsednik zveze izseljencev Walter Drescig in član založniške zadruge Dom Giorgio Banchig, ki sta založili an izdal novo kaseto. Tudi ta kaseta parpoma-ga ohraniti našo kulturno izročilo an pejat napri našo sloviensko kulturo, ki je tudi v glasbi. (Novi Matajur, 1.7.84) SPETER “Pod lipo” na kaseti V kamunski sali v Špie-tre so v petak 19. otuberja predstavili parvo kaseto mešanega pevskega zbora “Pod lipo”. Na prijetnem večeru se je zbralo lepo število ljubitelju petja. Da je zbor zdreu za kaseto an dobro parpravljen je dozaku po pozdravih prisotnih oblasti, ko je za-pieu nekaj piesmi, ki so v kaseti. O zboru an kaseti pa je spreguoriu prof. Pavle Merkù. (Novi Matajur, 31.10.84) SAN PIETRO Tanti dolci preparati dalle nostre donne Come già preannunciato nel calendario della mostra-mercato della frutta e del miele che si è svolta a San Pietro al Natisone dal 7 al 28 ottobre, domenica 21 nella sala consiliare sono stati presentati dolci con frutta di stagione e miele. Il successo dell’iniziativa, organizzata dall’Associazione donne della Be-necia (Zveza beneških žen), è stato dimostrato da un vasto assortimento di dolci confezionati ed offerti dalle donne delle Valli del Natisone e dal folto pubblico presente. Dopo i discorsi di presentazione ed il ringraziamento alle bravissime improvvisate pasticciere della presidente della Zveza beneških žen Bruna Dorbolò, il pubblico è stato invitato all’assaggio dei dolci. La giornata, che aveva come scopo la dimostrazione di una vasta possibilità di uso dei genuini frutti delle valli esposti e venduti nella mostra merato, ha avuto anche un altro risvolto positivo poiché il genereso pubblico presente ha fatto all’organizzazione un’offerta che sarà consegnata all’assistente sociale Gabriella Totolo che la devolverà in beneficiena. Il desiederio delle donne della Zveza beneških žen è che questa iniziativa si ripeta ogni anno. GRMEK Hlocje Sala za kulturno dielo Na praznik svetega Jakoba, 22. luja, so inaugurai go par Hloc lekarno (farmacijo) an spodnjo malo dvorano, malo salo. Na zadnjem konseju občine Gar-mak so aproval regolament male sobe, ki je posvečena (dedikana) domačemu pesniku Rinaldu Luscaku. Salo jo bojo nucale društva, javne ustanove (enti pubblici) an tudi posamezni judje. Sevieda, vsi bojo muorli spoštovat regolament od kamuna. (Novi Matajur, 1.1 1.84) VENDESI a Rualis, in via Ippolito Nievo, sopra negozio Despar, appartamento 70 mq, arredato o no. Telefonare ore serali al 730557 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 10. DO 16. NOVEMBERJA Sriednje tel. 724131 OD 8. DO 14. NOVEMBERJA Cedad (Mìnisini) tel. 731175 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za astali čas in za ponoC se more klicat samuo, če riceta ima napisano »urgente«. Miedihi v Benečiji DREKA doh. Lorenza Giuricin Kras: v sredo ob 12.00 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 13.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak ob 11.00 v sriedo ob 10.00 v četartak ob 10.30 doh. Lorenza Giuricin Hlocje: v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 10.30 v petak ob 9.30 Lombaj: v sriedo ob 15.00 PODBONESEC PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Podbuniesac: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak četartak od 16.00 do 17.30 tel. 726161 al 0368/3233795 doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 8.30 do 10.00 v sriedo od 17.00 do 18.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak ob 10.30 v petak ob 9.00 doh. Lorenza Giuricin Sriednje: v torak ob 11.30 v četartak ob 10.15 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v sriedo od 8.00 do 9.30 v četartak od 8.00 do 10.00 v petak od 16.00 do 18.00 doh. Lorenza Giuricin Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 v sriedo od 16.00 do 17.00 v četartak od 11.30 do 12.30 v petak od 10.00 do 11.00 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Cedad: tel. 7081. Za Manzanftel. 750771. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282. Za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081, za Manzan in okolico na številko 750771. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v četartak od 11.00 do 13.00; Cedad: v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727565) Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm: ob 6.10 *, 7.00, 7.26 ‘, 7.57, 9.*, 10., 11., 11.55, 12.29 *, 12.54, 13.27 *, 14.05, 16.05, 17., 18., 19.08, 20., 22.10.(od pand. do čet. an ob praznikih) Iz Vidma v Cedad: ob 6.35 *, 7.29, 8. *, 8.32, 9.32 *, 10.32, 11.30, 12.32, 12.57 *, 13.30, 14.08 *, 14.40, 16.37, 17.30, 18.30, 19.40, 21.50 (od pand. do čet. an ob praznikih), 22.40 * čez tiedan Bolnica Cedad .... 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad... .731142 Karabinierji 112 Ufficio del lavoro .731451 INPS Cedad .700961 URES - INAC .730153 ENEL 167-845097 ACI Cedad .731987 Ronke Letališče..0481 -773224 Muzej Cedad .700700 Cedajska knjižnica. .732444 Dvojezična šola .727490 K.D. Ivan Trinko .731386 Zveza sbv. izseljencev...732231 Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 Speter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 Prapotno .713003 Tipana .788020 Bardo .787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost... ..727281