Šmiklavž pri Slovenjgradcu. Dne 27. sept. se je tukaj prigodila velika nesreča. Istega dne je s konji vozil v tuk. župnišču kot hlapec zaposleni. Franc Vošner ,od župnišča po dolgem klancu na spodaj v ravnini ležeče polje po poljake pridelke. Pri tem je prišel pod voj in je dobil take hude poškodbe na glavi, da je istim po osemdnevnem zelo hudem bolehanju podlegel. Pokojnik je bil zelo priden posel, ekozi 11 let je zvesto služil g. župniku. Bil je jako veren, ker je pogostokrat prejemal sv. zakramente. Rad je mnogo čital in se zelo zanimal za dogodke v javnosti. Bil je ob obilni udeležbi ljudstva na roženveinsko nede' l.jo pokopan. Naj pooiva v mii-u! Iskrena zahvala dobrim farano^m, ki so pokojnika v njegovi hudi bolezni pogostokrat obiskali, so za njega molili, za obilno udeležbo pri pogrebu, za darovane Stevilne vence in cerkvenim pevcem za ginljivi žalostinki na domu in ob grobu. — Dne 7. t. m. se je tuka.j poročil g. Leopold Vengust, strojevodja državne železnfce v Velenju, z gidč. Treziko Lunka, prodajalko pri tukajšnjemu trgovcu g. Deberšeku. Bilo prav srečno! Sv. Jurij v Slcv. goricah. Potihnilo je veselo petje po naših hribih, umolknili bodo klopotci, trgatev po naših goricah je minila. Vinogradnik je spravil žlahtni sok v shrambe. Sv. Mihael letos ni našel mnogo gro<zdja več v vinogradih. Pridelek je bil pod srednjo mero, kjer pa je bila še toča, pa naravnost malenkosten. Kakovost vina pa bo izvretna, saj so imeli mošti 20 do 22 irt še več stopenj sladkorja. Uime, peronoapora in plesen niso letos posebno nastopale, pač pa je in tam klestila toča. Dež koncem avgusta. je povzročil gnilobo, razni mrčes, ki je pil že sladko grozdje: vse to je povzročilo, da so vinogradniki zve>čine predčasno potrgali grozdje, sicer bi bil pridelek še manjši. Sadja je še bilo po boljših legah precej, a kaj, prej ni bilo izvoznic, sedaj pa ni kupcev. Sv. Uiban nad Mariborom. Lepo je tu gorf* posebno v jesenakem času, ko zavživamo jasna razg' i po Slovenskih goricah tja gori proti Gradcu in tja doli do Prekmurja. Imamo pa tu gori tudi krasno prenovljeno cerkev in okoli nje lepo urejeno pokopališče. Zato ni čuda, da nas dan za dnem obiskujejo izletniki iz MaKbora in tudi drugih krajev. Pa tudi mamikateri naših rajnih so si to lepo višino izbrali za svoj zadnji počitek do veselega vstajenja sodnega dne. Pred leti smo tukaj priredili zadnji dom blagi materi invzorni že- ni kamniškega c^rkvenega ključarja Matičiča iz Šobra, koncem letošnjega septembra pasmo tik nje položili njeno hčerko Antonijo. Bila je žena posestnika Šori Janeza v Rospahu ali nekdanjem Murgrabnu. Kakor je bila nekdaj vzcw dobrega otroka i-n že od mladih let vneta Marijina diužbenka, tako je bila tudi v zakonu vseskozi pridna gospodinja in dobra že!na ter nad vse skrbna mati evoj? velike družine. Posebno jo je dičila izredna vdanost v jvoljo božjo in pa občudovanja vredna potrpežljlvost prave tretjeredniške bčerke svetega Frančiška. V svojem 42. letu je izdahnila in žalujočemu možu v oskrbo zapustila Se štiri nedoletne otroke. Ker smo jo poznali. in spoštovali, smo jo v velikem številu spremili na zadnji poti in se je bomo Se ipogoeto spominja)i v svojih molitvah. Radinski vrh. (Grozovit umor.) V Radinskem vrhu, pošta Slatina-Radinci, je stanovala že več let sama na svojem posestvu Marija Nedog. Njen mož stanuje nekje v Avstriji. Ker si je ta ženska v zadnjem času prihranila nekaj denarja, jo je najbrž radi tega zadela tako strašna smrt. Sosedi je že od 3. t. m. niso nikjer videli; ker pa je ta ženska bolj za sebe živela in samotarila, se sosedje niso za to zmenili. Še dne 4. t. m. je ni bik> nikjer. Dne 5. t. m. pa je šla soseda tja; vrata je naSla odprta, ena svinja je hodila zunaj. Na klice se ni oglasil nikdo. V zli »lutnji je šla po moža. Ko je ta opazil v hiši pred pragom mlako krvi, je šel po drugega soseda. Stopila sta v hišo, videla mlako krvi in vse razmetano. Ko eta potem še opazila krvave madeže pred Vhodom tja do studenca, je eden šel po orožnike. Ko je orožnik prišel, je takoj ugotovdl, da se je tu nekaj zgodilo, ker je bil studenec ves okrvavijen. Neki mož se je proii nagradi spustil notri; kar je privlekel nadau, je vse navzoče navdalo z grozo. Videli so dotično žen&ko mrtvo, nago in z razbito glavo. Vsi ljudje so se zgrozili nad tem. Popoklne je prišla sodna komisija, preiskovalni sodnik g. dr. Milan Gorup, in si* na licu mesta vse ogledala. Nato je zaukazala truplo prepeljati v mrtvažnico, kj-r se je izvršilo raztelesenje. Dognalo se je to-le: Lobanjo je imela zdrabljen-o na 15 koroadov, najbiž ueinek se<kire, potem zabodljaj na podbradku in na »podnji ustnici, najbrž delo noža, in zlomljeno levico, posledica padca v vodnjak. Smrt je nastopHa takoj po prvem udarcu po glavi, ker so bili možgani močno poškodovani. Zločinec jo je po umoru vrgel v 18 m globok vodnjak. Da ~b'. mogoče našli kako sled za zločincem, eo dne 8. t. m. Jzpraznili vodnjak, pa vse zaman. Pravega sledu »e ni. Želja prebivalstva je, da se zločinec čimpreje najde! Štrigova. Dosedanja stara ceeta, ki drži iz Štrigove v Ljuto.mer skozi Jalšovec, Gibino, Razkrižje, Veščico, Stročjovas, je okrog 17 km dolga, dočim bo nova cesta, ki bo držala od Banfja, Ve&čico, skozi Stročjovas v Ljutomer, le 8 km dolga. Graditi so jo začeli dne 16. majnika. Stara cesta se vije v velikem ovinku po dolini od Razkrižja pod dolgim hrbtom griča, odnosno vrha Banfja, dočim grade novo v serpentinah ter bo držala po drugi dolini pod Veščico, mimo Raakrižja proti Stročjivasi. Novi cesti lahko pripisnjemo poseben namen, ker bo nas zvezala Medjimurce s Prleki. če so Slovenci količkaj ekspanzivni in z nami sporazumni, ter če je prleški^ dialekt vsaj malo nalezljiv, bomo postali priključeni Medžimuroi kaj kmalu čistokrvni Prleki, saj bomo imel' tako lepo zvezo z metropolo Prlekije z Ljutomerom. Zdaj je na cesti zaposlenih okrog 70 mož. Zgradili so že 1.50 km ceste, namreč pripravili so teren za fundiranje cestišča. Na ravnem je cesta široka 5 m, na ovinkih pa 7. Gradnja je precej težavna, ker so tla povsod mehka in ni nikjer trdnega materijala. Nasipni materijal in kamenje za fundament dobivajo iz bližnje Mure, namreč gramoz. Cesto grade iz sredstev bednostnega fonda, največji del pa prtepeva ljutomerski sreski cestni odbpr. Gradnja je proračunana na 1,200.000 Din. Gradbeno vodstvo inia banovina ter bo cesta banovinska II. reda. Delali bodo še prihodnje leto in če pojde vse po sreči, bo cesta dograjena prihodnje leto do zim&. Črešnjevec pri Slov. Bistrici. Žalostno so zapeli dne 7. oktobra zvonovi^ in nam oznan.jali smrt ikomaj 221etne Marijine družbenice Hajšek Francke. Dolgo se je borila proti neizprosni jetiki, ko je pa uvidela, da ni vec pomoči, »e je pa popolnonia tidala v voljo božjo. Vei smo jo poznali kot pridno in pošteno dekle, vestno v izpoln.jevan.ju svojih dolžnosti kakor se spodobi za otroka Marijinega. Od hiše žalosti-na pokopališče jo je spremljalo lepo število belo oblečeniJi deklet, njenih sovrstnic, pa tudi drugih. Ob odprtem grobu se je pa z lepimi besedami r>d nje poslovil go-spod župnik, voditelj Marijine družbe. Draga Francka, tvoje telo zdaj počiva v hladni zemlji, tvoja duša se pa raduje pri nebeški materi Mariji! Vransko. Prelepa in ganljiva je bila slo-: vesnost, ki emo jo praznovali dne 1G. septembra na Vranskem. Veo dni so pridno pela zU darska kladiva svojo enolično pe^cni --v kraju zunaj trga, kjer puščajo ob priliki pogrebov svoje mrtvece čakajoč duhovnika vsi oni, ki žive raztreseni po manjših vaseh pai zi ano Čreto. Sredi največjega dela so vztraj-no vozili naši dobri kmetje kamenje in opeko na kup, dokler ni končno zrastla na onam mestu krasna kapelica. Ono nedeljo ' blago^ slovil to kapelico s kipom Žalostne Matsra božje, ki je delo akad. slikarja Ivam Cesavja iz Mozirja, domači župnik vlč. g. dr. Mortl ob avsistenci čč. gg.: tuk. rojaka spirituala Antona Karo in dom-čega kaplana Fr. B>^ hanca. Po vzvišeni pridigi g. spirituala sq je razvila dolga procesija na oni kraj, kjer; so slovesm postavili Marijin kip na njen novi oltar. Bil je to dan slovesnosti, ki r vranska fara že dolgo ni doživela. Za ta prelepi dan se moramo pač zahvaliti našim kmetom, predvsem pa uglednemu možu g. Lovrencu Zeliču, ki se ,je s evojo vzpodbudno in vodiino besedo ves posvetil zidavi te lepe kapele. Dramlje. Po končani, srednje dobri trgatvL ki nam je letos dala izredno dober pridelek, ee veselo pripravljamo na žegnanje pri Sv. Uršuli, katere cerkev smo letos zunaj popolnoma preuredili, tako da se sedaj kar beii raz tega prijaznega hribčka, posajenega z žlahtno vinsko trto in se vsa ozaljšana dviga nad vinskimi hrami, v č'gar kleteh kiipi rujni vinski sok. Žegnanje se vrši dne 21. oktobra in bo slovesno opravilo zjutraj r>b eedmih in drugo ob pol 11. uri. Vsi častilci sv. Uršule kakor tudi tisti, ki si žele lepega razgleda ir. par ur poštenega razvedrila, prisrčno vabljeni, ker bo tudi za okrepčilo v polni meri preskrbljeno! — ^rameljčan. Šmarje pri Jelšah. Poopravili in pospravili smo kolikor toliko za letošnjc jesen. Živeža še bo, vina le malo, jabolčnika pa skoraj nič. Pijači se bomo morali tedaj še bolj odpavedati, kakor v tekočem letu in denarja nam primanjkuje tako, da bomo menda kmalu pozabili, kako je izgledal in kakšno vrednost ima. Saj nimamo skoraj ničesar več prodati in če bi tudi kaj gleštali, bi ne dobili veliko za to. Pametni kmetje so se začeli precej zanašat: na sadni izkupiček piihodnjega leta, ker mislijo, da pride vrsta na nje. Zato nekateri že zdaj drevje snažijo, belijo i.n proti zimskemu pedicu ovijajo. Bog jim blagoslovi prizadevanje! Vse hvalevredno je delovanje tukajšnje sadjarske in vrtnarske podružnice, ki se na vse mogoče načine trudi, da vzbuja zanimanje za umno sadjerejo in po svojih najboljših močeh posestnike toobzirno podpira. Izprosila si je od naše banske uprave tisoč dinarjev, za kar je iskreno hvaležna, od naše okoliške obCine pa je dobjla 200 Din podpore. Nabavila si je lepljive pasove proti škodljivemu pedicu in ima v zalogi že tudi nekaj arborina. Vsak podružnični član dobi oboje za polovično ceno, ker drugo polovico ona plačuje iz velikodušnih podpor prej omenjenih dobrotnikov. Obrnila se je tudi na Kmetijsko družbo z nujno prošnjo, naj bi ji prepustila vsaj skromno zalogo sadjarskih potrebščin za vzpodbudo našim sadjarjem, ki bi se gotovo radi posluževali pripomočkov za zatiranje sadnih škodljivcev, ko bi bili »pri roki« in bi jim ne> bilo treba za vsako malenkost pisariti in dregati ali celo zamudne poti do Celja tvegati. Zadnji čas je ž», da se tudi za naše sadonosnike kaj stori, ker nam bodo drugače popolno obnemogli in čis*.o odpovedali, kakor že nekaj let to žalostno opa zujemo na naših češpljah. Naj se vrnejo časT dr. .Tosipa Vošnjaka, ko so kmetje tekmovali, ikdo bo imel lepše oskrbovano drevje, ko so zasadili sadonosne drevorede in gojili lepe drevesnice! Društveniki, podp:rajte dobrohotni odbor s svojim zanimanjem in nasveti, udelcžujte se pridno zažel'jenih in obljubljenih predavanj in tečajev, bodite točni s plačevanjem udnine in pridobivajte nam dobrotnikov! Bobovšek pri Šmarju. Lep razgled imamo po župniji. Najbolj ponosni pa smo, da imamo Sv. Roka vedno pred očmi in slišimo zvone>nje skoraj od vseh strani šesterih cerkev. Nas budijo, k molitvi in na delo vabijo ter k službi božji kličejo, k počitku spremljajo in nam z jveselim trijančenjem nedelje in praznike oznanjujejo. Premnogokrat pa tudi žalostno zapojejo, našim ljubim rajniin v slovo. Dosedaj so <jih tako pospremili v večnost 17 iz- pod 50 Iet, 11 med 50 in 70, 16 med 70 in 90 let in eno 901etnico. Veliko Salost nam je povzročila smrt šentrokovskega mežnarja o vel. maši. Globoko rano.pa nam je prizadjala 14 dni nato smrt ugledne kmeticj, blage žene in mamice na Pristavi, Jožefe Sovinc, roj. Golob, ki je bila posetao čislana in spoštovana zaradi evojega usmiljenega srca. Reveži so bili pri njej kakor pri svoji dobri materi, tako ljubeznivo jih je sprejemala, gostoljubno postregla in veliko-dušio snažila in oblatila. In zopet 14 dni za njo se je poslovila oi nas žena kakor malo takih, Rajmunda Ringerja žena Terezija, roj. Vovk. Prrfepo in skrtmo je vzgojila svoje hčerke, prikupljivo snažen je bil njen dom nr. Prelogah, v katerem je bila prava gostoljubnost gospodinja in globoka pobožnost vodilja in kraljica. Veliki dobrotnici cerkve in zvonov je še posebe lepo slovo zapel srednji zvon Sv. Roka, ka.teremu je bila s svojim možem za botro. Bila je žeaa, ki je živela iz vere in zaupala na božje plačilo. Pred tremi let-i smo na zadnji poti pospremili še tretjo tako že>no iz našega mirnega kota, Ano Vreže na Durjevem domu na Bobovem. Ko je svoj mični dom lepo uredila in svoje otroke dobro vzgojila in preskrbela, ee je podala na večni odpočitek. Ko lepo življenje teh treh žen premišljujem jaz z našimi mnogoštevilnimi naročniki »Slovenskega gospodarja«, se mi zdi, da so se preselile pred tron božji in da tam molijo za naše gospodinje, naj hodijo po njihovih potih ljubezni do Boga in do bližnjega. Blagor hišam, v katerih gospodinjijo in vzgajajo take žene in matere! Pišece. Skoraj same ž-alostne novice moram danes poroeati. BMo je pred dnevi na Piršenbregu v naši župniji. Zbrali so se fantje in možje na večer ličkat koruzo k Cizel Mihaelu. Razpoloženje je bilo v začetku še dobro med vsemi. Toda ko je gospodar prinesel pijače, je zavrela kri. Baje so se spomnili fantje starih »računov«. Pa kakor je že navadno pri taki stvari, da nedolžni dobi, tako je bilo tukaj. Dobil jih je Cizel Ivan, oče treh nepreskrbljenih. otrok, ki je tudi poškodbam podlegel v breži&ki bolnici. Nekateri drugi so odnesli le lažje praske, le eneimu še gre za oko. Kaj pač dela alkohol?! Ene spravlja v grob, druge v zapore, a tretji-m prinaša žalost in revščino. Ali se bodo ljudje kdaj spametovali in ga piii po pa.meti, kakor pravi Slomšek: »Po pameti ga pijmo, da pameti ne zgubimo.« Oh, ko bi že kmalu kupci prišli in tega deniona odpeljali iz naše srede! — Preminul pa je pred kratkim. Stopar Ivan, sedlsr in tapetar. Zastrupil se je z vinskim moštom. — Toda najnovejše je pri na« pa6 to: Naš Fricl je ozdravel. j.n ko so naši bratje in sestre priredili plesno veselico, je že plesal, da se je vse tresld. Pa še vriskal je povrh, da smo se mu vsi čudili, kje jemlje pri svoji t<>lesni slabotnosti tak glae. Vesela je seveda najbolj njegova boljša polovica, da je naš recept, ki smo ji ga na tem mestu dali, tako zalegel. Ali naš Fricl je bral »Slovenskega gospodarja«. T^ sedaj pravi, da bo uvedel tisti znani in samo njemu lastni »Hmč Justič«. Baj« bo s »kicem« delil. Sedaj le ne veino, komu? Ali tistim, ki berejo »Slovenskega gospadarja« ali »Prelom«, ali kakšne druge časopise? Morda se še nad vas spravi, gospod urednik! Svetujemo vam, da se dato za vsak sluč-ij zavavovati, mi smo se že daK Sicer pa bomo že poslali po zdravnika v Butale in vse io dobro! — Dobravec. Iz zagrebške torbs. »Naša Kri«! Prav zares je to pesem naše zemlje v njeni lepoti in našega naroda v njegovi moči! Kar rastel nam je v nedeljo dne 7. oktobra ponos, ko smo gledatt to močno na&o narodno igro iz Finžgarjevega peresa. Ta naša darnača beseda, ti značaji, ta družabnost, lepota veličastnih planin v ozadju pa je bila povdarjenx še z bogato lepoto naše narodne noše, tako da kar začutiš, živo in globoko, da te mora biti sram, če tako leps svoje domovine ne ljubiš, če se svoje besede '.n svojega naroda sramuješ. O, veliko imamo takih bratov in sester tukaj, katerim bi bila vsa» misel in beseda te predstave bridek očitek in trdo izpraševanje vesti, v kolikor so še vredni otroci naših možatih prednikov. Žal se taki radi izognejo tnkemu računu, ki bi ga morali napraviti sami s seboj . . . Lepa je bila ta nedeljska predstava. Dobro odigrana in tudi dobro obiskana. Saj sedaj tako drugega niti nimamo ne, kakor take prireditve, dokler Sveti Rok še ni gotov. Pa bo sedaj tudi te pesmi konec. Prihodnjo nedel.jo dne 28. oktobra bo pa že zopet redna služba božja. — Zagreb je v črnem. Črni trakovi, črno uokvirjene kraljeve slike, po nekaterih izložbah. V središču zanimanja pa stoji. vprašanje, kdo je morilec? Kelemen 20 družin, nič manj tega imena so našteli, a o Petru Kelem&nu ne govore nobens ne župne in ne policijske bukve. Dobili so pač Pavla Kelemena, pa se je izkazal za neoporečenega trgovca. Našli so tudi Petra Klemena, k: je pa spet poštena slovenska duša, revno študentovsko bitje. — Ko »o te dni zvo-novi tako na veliko zvonili, so bili ljudje žejni še novih senzacij. Pa so jo hitro napravili. Da je zadela kap nadškofa dr. Bauerja, tako so raztrobili, da je b'lo celo mesto in po radiju kar cela dežela polna te novice, ki jo je radio potem zvečer preklical. — Tako vam je torej v teh jesenskih dneh tu v Zagrebu. Solnce sije, mraz pa kar skozi čevelj in skozi okno tišči ;ar v živo. Francoski zunanji minister Barthou.