Iz celja in zaledja JEZE NE BO VEC... Mnogo je bilo razburjanj zaradi prašne ceste od novega mostu do postaje, kjer RO avtomobili »proizvajali-« prah in mimoidočim polnili usta. Torej, jeze ne t>Q več, saj ste verjetno že sami opazili, da je cesta že asfaltirana Demonstracija kadilcev v Celju Preteklo sredo zvečer je bila v hotelu Savinja v Celju velika degustacija ciga­ ret v priredbi Tobačne tovarne Ljublja­ na in trgovskega jpodjetja »Tobak-« Celje. Vabuu se je odzvalo okoli 200 kadilcev, ki jih je v imenu kolektiva TT Ljubljana pozdravil direktor tovarne tov. Zrimšek. Po pozdravu in želji, da bi preizkušnja cigaret v zadovoljstvo vseh dobro uspe­ la, je govoril o problemih, ki kadilce najbolj zanimajo. Dejal je, da za slabe cigarete ni toliko odgovorna tobačna to­ varna kot trgovska mreža, gostinci in ostali manipulanti. Razumljivo pa je, da cigarete zaradi zastarelih strojev včasih niso najboljše, predvsem kar se polnje­ nja tiče. Povedal je, da se ljubljanska Tobačna tovarna zelo trudi približati kvaliteto cigaret okusu kadilcev in se je ravno zato odločila za preskuševalno ak­ cijo, ki bo zajela okoli 2000 kadilcev. Ing. Podbregar je v рк)učnem predavanju prikazal razvoj tobačne rastline in ciga­ rete. Zavrnil je vsako mnenje o škodlji­ vosti tobaka človekovemu zdravju, še prav posebej pa opozoril, da v njihovih cigaretah ni nobenih drugih snovi razen tobaka. Predavanje je zaključil z neka­ terimi zanimivimi podatki; Tobačna to­ varna Ljubljana izdela poleg cigar in tobaka za pipo še 6 milijonov cigaret dnevno. Ce bi te cigarete postavili v vrsto, bi dobili 400 kilometrov dolgo »cigareto-'-'. Poudaril je še neumestnost govoric, da delajo najboljše cigarete ti­ ste tovarne, ki leže na področju tobačnih nasadov, ker so cigarete sestavljene iz različnih vrst itöbaka. Dejal je, da je v ljubljanski »Zeti« 27 vrst tobaka, katere mešanico vsak dan preizkušajo profe­ sionalni kadilci, ki opravljajo nedvom­ no zelo težko in odgovorno delo. Strežno osebje je razdelilo gostom 4 zavojčke cigaret: 1 primerek stare »Ze­ te«, 2 nove in 1 nove »Morave«. Mnenje o embalaži, dekoraciji, okusu in jakosti cigaret so vpisali v zato pripravljene anketne pole. Preskrbljeno je bilo tudi za prigrizek in turško kavo, ker je ugo­ tovljeno, da je kadilčevo mnenje o kva­ liteti tobačnih izdelkov najbolj objek­ tivno takoj po jedi in ob pitju turške kave. Za prijetno razpoloženje je skrbel orkester z izvajanjem zabavne in plesne glasbe. Ob zaključku je pet srečnih iz­ brancev prejelo v dar kolekcije ljubljan­ skih cigaret. Z degustacijo so bili gostje in prireditelja zelo zadovoljni. Tig CELJSKI TRG V TEM TEDNU je razmeroma dobro založen z vsako­ vrstnim sadjem in zelenjavo. Kljub dežju, ki je gotovo pospešil posevke vrtičkarjev, pa še vedno pogrešamo le­ pe zelene solate. Potrošniki se čudijo, da so cene zelenjavi kljub dežju ostale skoro iste, kot pred tremi tedni, ko je suša dušila pridelke. Pri starih cenah trmasto vztrajajo predvsem zasebniki, ker ima socialistični sektor še vedno premajhne zaloge zelenjave. Pri stoj­ nicah le-teh so še vedno dolge vrste, zato gospodinje, ki se jim mudi domov, raje kupijo pri zasebnem prodajalcu. Cene v tem tednu so bile naslednje (v oklepaju privatni sektor): Krompir, star (20—25); krompir, nov 30 (30); solata 30—50 (80); jajčevec (40); korenje 70 (70—80); cvetača 35 (100); ohrovt 40 (60); čebula 50 (50—100); ku­ mare 100 (100); paprika 100 (120); česen 100—120 (120—200); paradižnik 60; go­ be, sveže (250); limone 400; breskve 100 (80—120); hruške 80 (60—80); marelice 80 (60—100); ringlo 50 (60—80); zelje, glav. 20—26 (25—35); jajca 15 (15-16); radič (60); slive, suhe 320; piščanci (250—350); orehi, celi 220; orehi, luščeni 700; kokoši (450—500); zajci (150—350); marmelada 100; med (300—400); koruza (50—60); pšenica (60); oves (50); jabolka (50—80); maline (200); skuta (140); sme­ tana (200); mleko (36); pesa, rdeča 40 (50); orašidi 350; rozine 340; jedilne bu­ če (50); kosmači (120); ribez (120); pe- teršilj 80—100 (100); fožil v stročju 80 do 100 (100—120); grah (80). _ PRAVOPIS NA ULICAH Z imenovanjem mestnih ulic in trgov imamo dvojen namen: da jih ločimo med seboj in, če jih imenujemo z imeni zaslužnih oseb, da počastimo njihov spomin. Pri tem pa se rade dogode ne­ všečnosti: ali ime ni primemo ali pa je napačno pisano, včasih tudi ni v duhu jezika. V zadnjem času so bile na novo ime- vane nekatere ulice v Celju. Naj mi ne zamerijo tisti, ki so naročili ulične tablice, da pograjam premajhno skrb­ nost glede pravopisa, ki je za ulične tablice prav tako obvezen, kakor za šolske naloge. Našel sem Majstrovo ulico in Nušičevo ulico. V vssOcem ime­ nu je po ena glavna pravopisna na­ paka: iPrvi se je pisal Maister, drugi pa Nušić. Ime prijaznega predmestja Celja Smarjeta je bilo pokvarjeno v Sveto Marjeto, o čemer smo že pisali. Zatorej bi ne bilo na odmet, da bi naročila tablic pregledal trden slov- ničar in literarni zgodovinar, preden gredo v izdelavo. Fr. B. Poročilo o gibanju prebivalstva v Celju V času od 15. do 21. julija 1957 je bilo rojenih: 26 dečkov in 33 deklic. Poročili so se: Velimir Kalezič^ kvalificirani delavec in Mar­ tina Razgoršek, delavka, oba iz Celja, Jožef Pe- tovar, študent iz Bnnčan in Doroteja Knsterle, Ečiteljica iz Crenšovc. Peter Motaln, kotarski pomočnik iz Vuzenice in Veronika Breznik, bol­ ničarka iz Celja. Dominik Videnšek, zidar iz Zlateč in Ernestina Rajnš, delavka iz Celja. Sta- •islav Kantužer. krojač in Ivana Lipec, šivilja, •ba iz Celja. Alfonz Starovasnik, strojni klju­ čavničar in Kata Štrk, delavka, oba iz Tmovelj pri Celju. Viktor Zupane, elektromojster iz Celja in Frančiška Plesnik, gradbeni tehnik iz Ljubnega. Anton Simončič, strugar in Helena- Jelka Jesenek, nameščenka, oba iz Bnkovžlaka. Ivan Lorger, delavec iz Babne gore in Karolina Zagajšek, gospodinjska pomočnica iz Pečovja. Franc Gorenc, šofer iz Ljubljane in Ljudmila Kosec, delavka iz Leskovca. Ivan Spiljek, dela- lavka iz Leskovca. Umrli so: Pavla Kosun, gospodinjska pomočnica iz Celja, etera 49 let. Hermine Filipič, gospodinja iz Celja, stara 61 let. Edo Tratenšek, otrok iz Celja, stal 3 leta. Marija Zidanšek, upokojenka iz Celja, stara 72 let. ZAHVALA Ob izgubi naše ljubljene sestre in tete ZIDANŠEK MARIJE se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom in znan­ cem za izraze sožalja in spremstvo na njeni zad­ nji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Petroviču Stanku za vso skrb in požrtvovalnost za časa njene težke in neozdravljive bolezni. Prisrčna zahvala g. Zeleznikovi za veliko pomoč ob bol­ niški postelji pokojnice. Žalujoči: brata Zidanšek in nečaka Sedmak z družinami. Celje, Bukovžlak, Sladki vrh, Radovljica. KOMUNALNA BANKA CEUE RAZPISUJE DELOVNO MESTO STENODAKTILOGRAFA(-INJE) Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po Uredbi o plačah uslužbencev Komunalnih bank in hranilnic ter dopolnilna plača po Pravilniku o dopolnilnih plačah uslužbencev Komunalne banke. KJE SO PEPELNIKI? Z velikimi napori in precejšnjimi stroški Turističnega in olepševalnega društva, občinske komimale, javnih na­ sadov, gostinskih in trgovskih podjetij je postalo Celje eno najprikupnejših mest v Sloveniji. Prenovitev trgovskih, posebno pa gostinskh sokalov je svoj čas dvigala precej prahu, češ da bi za ta denar lahko napravili kaj bolj ko­ ristnega. Danes smo drugačnega mne­ nja. Nekaj pa le še bode v oči vsakega tujca. Vznožja lepih točilnih miz v na­ ših prijaznih gostiščih so pravcato smetišče tobačnih odpadkov. Res je, da jih skrbno pometajo, toda kaj pomaga, ko nič ne zaleže. Lahko bi rekli, da se več ko polovica gostinskega prometa odvija pred temi mizami, kjer se ustavljajo mimoidoči gosti, se tam krepčajo in kadijo. Ciga­ retne ogorke in prazne škatlice mečejo kar na tla, ker na teh mizah ni — pe­ pelnikov. Izjeme so redke. Med njimi je prav gotovo pravkar prenovljena Restavracija Pošta. Vrsta pepelnikov na točilni mizi naravnost vabi kadilce, da se jih posluži j o. Uspeh ni izostal. Žalostna pa je resnica, da mnogi ka­ dilci še tistih, ki so, ne vidijo ali pa se zanje ne zmenijo. Kljub temu bi pa le bilo dobro, da bi poskusili še drugi posnemati »Pošto«. Kaj pa sankcije za take higienske prekrške? Ali se naj gostinsko osebje prepira z nekulturni­ mi gosti? Ne. Naša sanitarna inšpek­ cija naj bi večkrat napravila obhod po mestu in take kadilce kar javno osra­ motila. Prepričani smo, da bi to ne­ kaj zaleglo. S KOZJANSKEGA NAM PIŠEJO ... Toča je v zadnjih dneh ponekod hu­ do zdelala vinograde, žito in sadno drevje. Trta je pred 4 leti pozebla in si je šele lani opomogla. Vinogradniki trdijo, da že deset let ni imela tako bujnih nastavkov kakor letos, zato so ponekod hudo prizadeti. Število gospo­ darstev, ki so zavarovali posevke in trto proti elementarnim nezgodam, je pičlo. * Trgovini v Kozjem dovaža kruh mle­ karski avto iz Stor, KZ pa avtobus iz Senovega. S kruhom so potrošniki zelo zadovoljni, toda zmanjka ga že po 20 minutah in kdor nima močnih komol­ cev, se za kruh obriše. Skrajni čas bi že bil, da bi v Kozjem odiarli lastno pekarno. * V cerkev Miklavža v Planinski vasi je treščila strela in jo požgala. Ta cer­ kev je bila partizanom in kurirjem zelo dobrodošla orientacijska točka, kadar so se pomikali s položaja na položaj. Cesta Golobinjek-Lesično še vedno ni povezana z Obsoteljem. Železnica tostran Sotle je že v gradnji, kmalu bo zgrajena tudi železniška postaja v Ime­ nem, dovoz na bližnjo postajo od te strani pa še ne bo mogoč, ker manjka v sredini pri Dobležičah še kilo­ meter cestišča. Ne glede na rekorden obisk v »atomskih« toplicah pri Pod­ četrtku je dograditev nujna, ker je cesta bližnjica za zahodni predel Koz­ janskega do rogaško-šmarskega okoliša. Kronika nesreč v Cinkarni si je pri delu zlomil nogo delavec Jakob Soline. V Gornji vasi pri Preboldu je padel upokojenec Jože Kupec z voza in si pri padcu zlomil desna rebra. S kolesom je padla v Bukovžlaku Silva Zagmajster in utrpela poškodbe na glavi. V Stenici pri Vitanju je vol nabodel z rogom posestnika Franca Mauharja. Mauhar je bil poškodovan na glavi in očeh. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. Z lestve je padel in si zlomil nogo Alojz Metličar iz Grobelnega. 10-letna Jožica Arih je v Zabukovci padla z vrtiljaka. Zlomila si je nogo in pretresla možgane. Z balkona prvega nadstropja je pa­ del na Ljubljanski cesti petletni Zeljko Stojčič. Pretresel si je možgane in utrpel notranje poškodbe. S kolesom je padla in dobila po­ škodbe na glavi Pavla Bajs iz Seno- vice pri Šmarju. Pri delu si je zlomila desno nogo Frančiška Divjak iz Pečovnika. Na Dobrni si je pri padcu poškodo­ vala glavo Zlata Kušlic-Musil iz Reke. Alojzija Pečar iz Bezovja pri Šent­ jurju je padla s kolesom in si poško­ dovala glavo. Tudi Ivan Lokan iz Pre­ bolda je padel s kolesom in si zlomil nogo. V Gaber j u je bil v pretepu zaboden z nožem v glavo Karel Leskovšek iz Tmovelj. SAMOMOR V SMARJETI V svojem stanovanju v Smarjeti pri Škof j i vasi se je ustrelil 60-letni Mar­ tin Pečnik, mojster v TEP v Celju. Vzrok samomora še ni pojasnjen. Za Dan vstaje strelsko tekmovanje v Slov. Konjicah Za letošnje praznovanje Dneva vstaje v Slov. Konjicah so strelci organizirali večje strelsko tekmovanje. Nastopilo je kar 9 ekip iz področja celotne obči­ ne, in sicer 5 iz strelskih družin (Slov. Konjice 2 ekipi. Zreče, Vitanje in Špi- talič po ena), dalje ekipe pripadnikov LM, članov UROJ, lovcev in obvezni­ kov predvojaške vzgoje. Slabo vreme je nekoliko vplivalo, da rezultati niso bili ravno najboljši. Prvo mesto je za­ sedla prva ekipa konjiške SD, njej pa sledita ekipi obveznikov predvojaške vzgoje in rezervnih oficirjev. Od po­ sameznih strelcev pa je bil najbolj uspešen tov. Janko Strgar, drugi pa je bil tov. Ivan Skok. Konjiška prva eki­ pa je za letošnje leto osvojila prehodni pokal občinskega odbora ZB, ostale ekipe in posamezni najboljši tekmo­ valci pa so dobili spominske diplome ter praktična darila. V tekmovanju z zračno puško so se med seboj pomerili tudi pionirji iz Slov. Konjic in Vitanja, kjer so zmagali Konjičani. Na dan pred praznikom popoldne pa so bile predvidene velike geisilske vaje, pri katerih bi morala sodelovati vsa ga­ silska društva iz občine. Zal pa je slab* vreme to prireditev onemogočilo. Tako je bila le slavnostna izročitev novega gasilskega avtomobila konjiškemu ga­ silskemu društvu. S tem so konjiški gasilci dobili res potrebno vozilo га uspešnejše opravljanje svoje službe. DROBNE IZ MOZIRSKE OBČINE LETOS 8 MILIJONOV DIN VEC KOT LANI ZA GRADNJO STANOVANf Upravni odbor občinskega kreditne­ ga sklada za zidanje stanovanjskih hiš občine Mozirje pričakuje v letošnjem letu nad 35 milijonov dinarjev stano­ vanjskega sklada ali za 8 milijonov di­ narjev več kot lani. Po predlogu raz­ delitve sklada, ki ga je pred dnevi po­ trdil ObLO Mozirje, bodo največ sred­ stev dobile gospodarske organizacije, privatni graditelji in ObLO Mozirje. RAZPRAVLJALI SO O PROBLEMI« TURIZMA IN GOSTINSTVA Pred dnevi je bila v Mozirju skupna seja sveta za gospodarstvo in sveta za turizem ObLO Mozirje, na kateri s& razpravljali o letošnji turistični sezoni v Zgornji Savinjski dolini, o stanju gostišč v občini ter o pavšalni obdav­ čitvi gostišč za leto 1957. Po predlogu, ki ga je izdelala po­ sebna komisija sveta za turizem ob so­ delovanju okrajne gostinske zbornice- so sklenili, da se da v privatno uprav­ ljanje 10 manjših gostišč splošno-druž- benega sektorja. To so v glavnem bi^- ša mala privatna gostišča, ki se r splošno-družbenem sektorju niso pra-r dobro obnesla. Na seji so tudi ugoto­ vili, da je bilo do lanskega leta zela malo sredstev za razvoj turizma v Zg. Savinjski dolini. SVETA ZA GOSPODARSTVO IN KOMUNALO STA SE DOBRO UVELJAVILA Občinski ljudski odbor Mozirje je pred dnevi med drugim razpravljal tu­ di o poročilu sveta za gospodarstvo in sveta za komunalne in stanovanjske zadeve. Odborniki so ugotovili, da sta se oba sveta pri svojem delu dobro uveljavila in našla pravilno pot svo­ jega dela. To dokazuje tudi število sej, ki sta jih imela. Samo svet za gospo­ darstvo je imel 16 sej, ki so bile vse plodne. Svet za gospodarstvo se je zla­ sti zanimal za razvoj lesne industrije v občini. Ta naj bi postala v bodoče glavna panoga industrije v mozirski občini, ker so dani zato vsi pogoji. Svet je skrbel tudi za razvoj obrti v občini. 2500 SEČNIH DOVOLJENJ Pred dnevi je bila imenovana pri ObLO Mozirje posebna komisija za iz­ dajo sečnih dovoljenj za leto 1957-58. Ta komisija bo v nekaj dneh začela s svojim delom. Komisija, ki bo izdala nad 2500 sečnih dovoljenj, računa, da bo to delo opravila še do konca meseca avgusta, tako da bodo lahko logarji pravočasno odkazali les za posek. Po družbenem planu bodo posekali v le­ tošnjem letu na področju mozirske ob­ čine okoli 100.000 m"! lesa, od tega r privatnem sektorju nad 60.000 m''. IZ SLOVENSKIH KONJIC Ob koncu tega meseca bodo po vo­ lilnih enotah konjiške občine (razen vitanjskega predela) zbori volivcev, na katerih bodo razpravljali o kandidatih za bližnje volitve novega poslanca ljud­ ske skupščine LRS na mesto nedavno umrle Nine Pokom. Volitve so razpi­ sane za 25. avgiist, tako da je rok za izbiro in potrditev kandidatov dokaj kratek. Večina osnovnih organizacij ZKS v konjiški občini je že izvedla svoje let­ ne konference. Na konferencah so po­ leg ocene dosedanjega dela razprav­ ljali tudi o bodočih nalogah, posebno še v zvezi z volitvami v občinske in okrajne ljudske odbore kot tudi v zbore proizvaj^cev. Ob tej priliki so izvolili tudi delegate za občinsko konferenco ZKS in za okrajno konferenco, na ka­ teri bo članstvo ZKS konjiške občine zastopajo 22 delegatov. L. V. NAJ VAS SPOMNIMO! Ce še niste rporavnali naročnine za letošnje leto, atoirite 'to itakoj. Nakažite dolžni znesek po polož­ nici, ki jo kupite lahko na vsaki pošti na iuaš tekoči račun številka 620-606-T-266 pri Mestni hra­ nilnici. Zaostankar jem bomo morali list ustaviti! Uprava Celjskega tednika PADEC OBRTNE DEJAVNOSTI Splošno družbeni sektor obrti šteje v mozirski občini 26 delavnic, v kate­ rih je zaposlenih 240 ljudi, v zasebnem sektorju pa je zaposlenih 220 ljudi. V razdobju od 1. septembra 1955 dalje, odkar obstaja nova občina, pa do da­ nes je bilo izdanih 11 novih obrtnih dovoljenj, odjav pa je bilo 14, kar do­ kazuje padec obrtne dejavnosti. Zlasti se opaža, da je malenkosten prirastek mladih obrtnikov. V občini primanjku­ je tudi uslužnostne obrti in nekaterih drugih panog obrti, kot so: kleparska, ključavničarska, vodovodno-instalater- ska in avtomehanična. V bodoče bodo morali odgovorni tem panogam obrti posvetiti več pozornosti. Z. R. Zgledni krvodajalci v Laškem Preteklo nedeljo se je v Laškem zbra­ lo preko 300 laških krvodajalcev. Kot gostje so zbom prisostvovali tudi mnogi zastopraM (zdravstvenih, političnih in kulturnih organizacij. V občini Laško je registriranih preko 850 dajalcev krvi, ki so do sedaj zibraH že Eireiko 500 litrov življenjske tekočine, za kar ,gre zasluga predvsem občinske­ mu odboru RK Laško in upravniku zdravstvenega doma Laško dr. Zdenku Mrmolji. Ob elovestnocsti so bili izročeni vaškim osnovnim organizacijam RK kompleti omaric prve ponioči, krvodajalci pa se biHi pogoščeni.