URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številk;* 8 Ljubljana, 7. marca 1973 Cena 10 dinarjev Leto XXX 49. Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije 5. člen Davek se obračunava in plačuje po stopnjah, ki jih predpiše družbenopolitična skupnost, na katere območju je sedež davčnega zavezanca. UKAZ o razglasitvi zakona o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela Razglaša se zakon o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 24. januarja 1973 in na seji enotnega zbora delovnih skupnosti dne 28. februarja 1973. ' • Št. 422-17/73 Ljubljana, dne 28. februarja 1973. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 6. člen Služba družbenega knjigovodstva opravlja v skladu s tem zakonom in s predpisi o službi družbenega knjigovodstva vsa opravila v zvezi s kontrolo obračuna in pobiranjem davka. 7. člen Davek, ki ga predpišejo občine, pripada občinam 'i/.-t; '.a.v. po načelih, ki se določijo s posebnim zakonom. Ce sta sedež davčnega zavezanca in kraj, v ka- čVT-/'!'2^ terem se zadovoljujejo potrebe delavcev, v različnih občinah, pripada davek tem občinam po načelih, ki se določijo s posebnim zakonom. ZAKON o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela 1. Splošne določbe 1. člen Za zadovoljevanje splošnih in družbenih potreb, ki se financirajo iz proračunov družbenopolitičnih skupnosti, plačujejo delavci iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela V SR Sloveniji davek po določbah tega zakona (v nadaljnjem besedilu: davek). 2. člen Davčni zavezanci so temeljne organizacije združenega dela s področja gospodarstva in temeljne organizacije združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, pa so v sestavu organizacij združenega dela iz negospodarskih dejavnosti. Davčni zavezanec je tudi temeljna organizacija združenega dela iz negospodarskih dejavnosti, ki opravlja posamezne gospodarske dejavnosti ali, ki ustvarja dohodek na način, ki velja za gospodarske dejavnosti. Način za ugotavljanje davčne osnove za davčne zavezance iz negospodarskih dejavnosti, ki ustvarjajo dohodek na način, ki velja za gospodarske dejavnosti, predpiše izvršni svet skupščine SR Slovenije. 3 4 * 8. člen Temeljne organizacije združenega dela v sestavu skupnosti temeljnih organizacij združenega dela, de-Ipvne organizacije ali druge sestavljene organizacije združenega dela (v nadaljnjem besedilu: organizacije združenega dela) lahko s samoupravnim sporazumom o združevanju v skladu s 1. členom zakona o knjigovodstvu organizacij združenega dela (Uradni list SFRJ, št. 48768, 56/69 in 71/7I2), določijo, da obračunavajo davek za organizacijo združenega dela kot celoto. Davčni zavezanec iz negospodarskih dejavnosti, ki opravlja posamezne gospodarske dejavnosti ali ki ustvarja dohodek na način, ki velja za gospodarske dejavnosti, mora za ta del dejavnosti zagotoviti posebno knjigovodsko evidenco, iz katere je mogoče ugotoviti podatke za določitev davčne osnove. Način za ugotavljanje davčne osnove in knjigovodske evidence iz prejšnjih odstavkov predpiše republiški sekretar za finance. 2. Davčna osnova i- . 9. člen Davčna osnova se ugotovi tako, da se od celotnega dohodka davčnega zavezanca odštejejo odbitne postavke, ki so določene s tem zakonom. > 10. člen 3. člen Davek se plačuje od osnove, ki se odvisno od po-' slovnega uspeha davčnega zavezanca ugotavlja po določbah tega zakona (v nadaljnjem besedilu: davčna osnova). 4. člen Davek se obračunava in plačuje po stopnjah, ki jih predpišejo SR Slovenija in občine (v nadaljnjem besedilu: davčne stopnje). Celotni dohodek davčnega zavezanca se ugotavlja po določbah zakona o ugotavljanju in obračunavanju celotnega dohodka in dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela (Uradni list SFRJ, št. 71/72). Celotni dohodek se ugotavlja za koledarsko leto z zaključnim računom. 11. člen Pri ugotavljanju davčne osnove se od celotnega dohodka odštejejo naslednje odbitne postavke, in sicer v zneskih, ki se nanašajo na poslovanje, iz katerega je bil dosežen celotni dohodek in dohodek: 1. materialni stroški poslovanja v smislu zakona o ugotavljanju in obračunavanju celotnega dohodka in dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela, razen stroškov investicijskega vzdrževanja; 2. stroški investicijskega vzdrževanja v višini, izkazani v knjigovodstvu davčnega zavezanca, vendar največ do višine, ki se šteje za materialne stroške poslovanja po merilih, ki jih določa družbeni dogovor; dokler se ne sklene družbeni dogovor, se štejejo kot odbitna postavka stroški za investicijsko vzdrževanje največ do višine 60 °/o amortizacije, določene v naslednji točki; 3. dejansko obračunana amortizacija, vendar največ do višine, ki za'^50'"/o presega amortizacijo, izračunano po predpisih, (minimalnih) stopnjah; 4. obresti za kredite in zavarovalne premije; 5. osebni dohodki v višini, določeni s posebnim zakonom. Znesek odbitnih postavk prejšnjega odstavka, ki je bil potreben za dosego celotnega dohodka in dohodka, Se ugotovi po metodah vrednotenja zalog materiala in drobnega inventarja, nedokončane proizvodnje in gotovih izdelkov, ki jih uporablja davčni zavezanec pri svojem poslovanju. Davčni zavezanec določi v svojem splošnem aktu metodo za vrednotenje zalog in- te metode v naslednjih treh letih ne sme spremeniti. 12. člen Pri ugotavljanju davčne osnove se od celotnega dohodka odštejejo naslednje odbitne postavke, in sicer v celotnem znesku, ki se po zakonu o ugotavljanju in obračunavanju celotnega dohodka in dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela nadomešča iz celotnega dohodka in dohodka oziroma v znesku določenem po tem zakonu: 1. izredni izdatki; 2. zakonske obveznosti v višini, določeni z zakonom; 3. obveznosti iz dohodka iz naslova združevanja sredstev za skupno poslovanje; 4. provizija in druga plačila za bančne storitve; 5. prispevki in članarine gospodarskim zbornicam In skupnostim, v katerih' je članstvo po zakonu obvezno; 6. izdatki, ki imajo značaj osebnih jjrejemkov ra- zen osebnih dohodkov ter sredstva za skupno porabo delavcev v višini in po merilih, določenih s posebnim zakonom; ■ • 7. znesek, ki ga je davčni zavezanec na podlagi samoupravnega sporazuma o združevanju v organizacijo združenega dela uporabil brez obveznosti vračanja za pokritje izgub drugih temeljnih organizacij združenega dela v sestavi organizacije združenega dela. 13. člen Pri davčnem zavezancu, pri katerem tuji državljani, tuje zasebne osebe ali tuje organizacije vlagajo sredstva za skupno poslovanje ali izvajajo investicijska dela po mednarodnem natečaju, se v davčno osnovo ne všteje tisti del dohodka, ki pripada tujim državljanom, tujim zasebnim osebam ali tujim organizacijam in od katerega plačajo ti davek po posebnem zakonu. 3. Davčne stopnje 14. člen Davčne stopnje so proporcionalne in se predpisujejo praviloma za več let. 15. člen Davčne stopnje morajo biti uveljavljene pred začetkom leta, za katero se ugotavlja davčna obveznost. Davčne stopnje se lahko spremenijo tudi med letom, če so nove stopnje nižje od dotedanjih. 4. Davčne olajšave 16. člen Družbenopolitična skupnost lahko predpiše olajšave v zvezi s plačevanjem davka, ki ji pripada (v nadaljnjem besedilu: davčne olajšave). 17. člen Davčne olajšave se med letom lahko spremenijo le, če so ugodnejše za davčnega zavezanca. Davčne olajšave se določajo s predpisom, s katerim se določajo davčne stopnje. 18. člen Davčne olajšave se lahko uvedejo tako, da se zniža davčna osnova ali da se zniža višina obračunanega davka. 5. Obračun in plačevanje davka 19. člen / Davčni zavezanec mora v roku, ki je določen za predložitev zaključnega računa, predložiti pristojni službi družbenega knjigovodstva obračun davka za preteklo leto. 20. člen Obračun davka mora vsebovati vse podatke, ki so pomembni za ubračunanje davka, lahko pa vsebuje tudi druge podatke, ki so pomembni za presojo realnosti davčnega obračuna in za izdelavo analiz, ki so družbenopolitični skupnosti potrebne za vodenje davčne politike. 21. člen Obračunu davka morajo biti priloženi tudi sklepi pristojnega organa davčnega zavezanca, ki se nanašajo na sprejetje oziroma potrditev zaključnega računa oziroma »obračuna davka. 22. člen Obrazec za obračun davka predpiše republiški sekretar za finance na predlog službe družbenega knjigovodstva — centrale za SR Slovenijo. 23. člen Služba družbenega knjigovodstva preveri predložene obračune davka. 'Ce služba družbenega knjigovodstva ugotovi, da so podatki v obračunu napačni ali da niso pravilno upoštevani predpisi in drugi akti, naloži davčnem« zavezancu z odločbo, da ugotovljene pomanjkljivosti odpravi. Popravljen oziroma dopolnjen obračun davka mora davčni zavezanec predložiti službi družbenega knjigovodstva v desetih dneh, odkar je prejel njeno odločbo. 24. člen Služba družbenega knjigovodstva predloži republiškemu sekretariatu za finance celoten pregled in analizo obračunanega davka. Navodila za pregled in analizo Iz prejšnjega odstavka predpiše repfubliški sekretar za finance. 25. člen Davčni zavezanec plačuje med letom akontacijo za vsak davek v sorazmerju z višino obračunanega davka za preteklo leto. Akontacije se plačujejo v dvanajstinah, mesečno za nazaj, in sicer najpozneje do 10. v mesecu za pretekli mesec. 26. člen Družbenopolitična skupnost lahko predpiše, da mora davčni zavezanec plačevati večje akontacije, kot bi jih sicer plačeval po" obračunu davka za preteklo leto, če so bile za tekoče leto predpisane višje stopnje. 27. člen Ce davčni zavezanec v pei'iodičnem obračunu ugotovi zvišanje davčne osnove za več kot 20'°/o glede na enako obdobje preteklega leta, obračuna in plača za toliko odstotkov večjo akontacijo, za kolikor je po periodičnem obračunu višja davčna osnova. 28. člen Ce davčni zavezanec v periodičnem obračunu tovi, da je davčna osnova za več kot 20 “/o nižja glede na enako Obdobje preteklega leta, lahko obračuna in plača za toliko odstotkov nižjo akontacijo, za kolikor je po periodičnem obračunu nižja davčna osnova. 29. člen Med letom vplačane akontacije se dokončno poračunajo v obračunu davka. 30. člen Ce je davčni zavezanec plačal z akontacijami manj davka, kot bi bil dolžan plačati po obračunu davka, mora razliko med plačanimi akontacijami in obračunanim davkom plačati* hkrati s predložitvijo obračuna davka. 31. člen Ce je davčni zavezanec plačal z akontacijami več davka, kot bi bil dolžan plačati po obračunu davka, se mu preveč plačani davek všteje v plačilo naslednjih akontacij, razen če davčni zavezanec zahteva vračilo preveč plačanega davka. Ce davčni zavezanec zahteva vračilo preveč plačanega davka, se mu, preveč plačani davek vrne v desetih dneh po vložitvi zahtevka. 32. člen Ce davčni zavezanec ne plača akontacije ali razlike po obračunu davka na dan zapadlosti, mora za vsak zamujeni dan plačati kazenske obresti po obrestni meri 0,1 »/o. Kazenske obresti se obračunajo ob plačilu naslednje akontacije. 6. Kazenske določbe 33. člen Z denarno kaznijo do petkratnega zneska utajenega davka, najmanj pa s 15.000 dinarji se kaznuje za gospodarski prestopek davčni zavezanec, če v nasprotju z »določbami tega zakona o ugotavljanju davčne osnove in davčnih olajšav (9. do 13. člen ter 16. do 18. člen) navede v odmeri davka napačne podatke, da bi s tem dosegel neupravičeno znižanje davčne osnove. Z denarno kaznijo od 3.000 do 6.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba davčnega zavezanca, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka. Za gospodarski prestopek iz prvega odstavka tega člena lahko izreče sodišče odgovorni osebi davčnega zavezanca poleg denarne kazni tudi varnostni ukrep prepovedi opravljanja določene službe. 34. člen Z denarno kaznijo od 5.000 do 50.000 dinarjev se kaznuje za prekršek davčni zavezanec: 1. če je na < področju negospodarskih dejavnosti in opravlja posamezne gospodarske dejavnosti ali ustvarja dohodek na način, ki velja za gospodarske dejavnosti, pa za ta del dejavnosti ne zagotovi posebne knjigovodske evidence, iz katere je mogoče ugotoviti podatke za določitev davčne osnove (drugi odstavek 8. člena); 2. če v predpisanem roku ne predloži obračuna davka (19. člen); 3. če v predpisanem roku na zahtevo službe družbenega knjigovodstva ne popravi ali dopolni obračuna davka (tretji odstavek 23. člena). Z denarno kaznijo od 500 do 5.000 dinarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba davčnega zavezanca, ki stori dejanje iz prejšnjega' odstavka. 7. Prehodne in končne določbe 35. člen Ce v organizaciji združenega dela niso ustanovljene temeljne organizacije združenega dela, je davčni zavezanec za davek po tem zakonu neposredno organizacija združenega dela. 36. člen Do obračuna akontacije za davek na podlagi podatkov po zaključnih računih za leto 1972 plačujejo davčni zavezanci v letu 1973 akontacije za davek v višini, kot so v letu 1972 plačevali davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja za republiški proračun. 37. člen Akontacije za davek, ki jih v letu 1973 plačujejo davčni zavezanci glede na višino davka od osebnega dohodka iz delovnega razmerja za republiški proračun iz leta 1972, se poračunajo z začasnimi akontacijami, določenimi na podlagi podatkov po zaključnih računih za leto 1972, in sicer na način, kot je s tem zakonom predvideno za poračuna vanj e akontacij ob obračunu davka. Na znesek premalo plačanih akontacij po prejšnjem odstavku se ne obračunavajo obresti. 38. člen V letu 1973 ne plačujejo akontacij na davek davčni zavezanci, ki so poslovno leto 1972 zaključili z izgubo. 39. člen Ne glede na določbe 4. in 5. člena tega zakona uvede davek in predpiše obveznosti davčnih zavezancev za leto 1973 samo SR Slovenija. 40. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja. 1973. 50. Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1973 Razglaša se zakon o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1973, Id ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 28. februarja 1973. St. 422-22/73 Ljubljana, dne 28. februarja 1973. Predsednik Sergej Kraigher 1, r. ZAKON o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1973 1. člen Republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela (v nadaljnjem besedilu: davek) se v letu 1973 obračunava in plačuje po stopnjah, ki so določene s tem zakonom, ob upoštevanju odbitnih postavk in olajšav, ki so določene z zakonom o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in s tem zakonom. 2. člen Davek se plačuje po stopnji 5 °/o. 3 3. člen Pri ugotavljanju davčne osnove se kot odbitna postavka upoštevajo bruto osebni dohodki na pogojno nekvalificiranega delavca v višini t.409 dinarjev mesečno za poln delovni čas. Število pogojno nekvalificiranih delavcev in drugi elementi za ugotovitev osebnih dohodkov iz prejšnjega odstavka se določijo na podlagi metodologije za primerjavo skladnosti samoupravnih sporazumov in nji- hovega izvajanja z zakonom in splošnim družbenim dogovorom (Uradni list SRS, št. 5/72). 4. člen Zakonske obveznosti se upoštevajo, kot odbitna postavka v višini, ki je določena z zakonom o uvedbi obveznosti. Zakonske obveznosti, katerih višina ni določena z zakonom iz prejšnjega odstavka, se upoštevajo v naslednji višini oziroma po naslednjih stopnjah: 1. prispevek za zdravstveno zavarovanje delavcev za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo (3. in 29. člen zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva — Uradni list SRS, št. 26/70) — 1,42 odstotka; 2. prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in sicer: — prispevek za zavarovalno d'obo s povečanjem (54. člen zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju — Uradni list SRS, št. 54/72) — 2,90 odstotka; — prispevek za začasno nezaposlene delavce (55. člen zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju) — 12,70 odstotka; — prispevek za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni (57. člen zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju) — 0,31 odstotka; 3. prispevek za stanovanjsko graditev (zakon o programiranju in financiranju graditve stanovanj — Uradni Ust SRS, št. 5/72) — 6 odstotkov; - 4. prispevek ža uporabo mestnega zemljišča — (Uradni list SRS, št. 7/72), id sicer na kvadratni meter: — za stanovanjske prostore v prvi coni največ 0,20 dinarjev, v drugi coni največ 0,15 dinarjev, v tretji coni največ 0,10 dinarjev; če ni delitve na cone, največ 0,15 dinarjev; i — za poslovne prostore v prvi coni največ 0,50 dinarjev, v drugi coni največ 0,15 dinarjev, v tretji coni največ 0,10 dinarjev; če ni delitve na cone, največ 0,15 dinarjev; — za zemljišče največ 0,05 dinarjev. 5. člen Prispevki gospodarskim zbornicam in skupnostim, katerih članstvo je po zakonu obvezno, se upoštevajo kot odbitna podstavka v višini, oziroma po stopnji, ki jo določi pristojni organ gospodarske zbornice oziroma skupnosti za )eto 1973. 6. člen Izdatki, ki imajo značaj osebnih prejemkov, razen osebnih dohodkov, se upoštevajo kot odbitna postavka v naslednji višini: 1. dnevnice za potovanja v državi — gl) dinarjev, 2. dnevnice za potovanja v tujino v višini, določeni s predpisom, ki velja za upravne organe, 3. povračilo za uporabo lastnega vozila v službene namene — 0,90 dinarjev za dejansko prevoženi kilometer, 4. povračilo zaradi zvišanih stroškov za ločeno življenje — 500 dinarjev na mesec, 5. nadomestilo za večje materialne stroške, ki jih ima delavec med bivanjem in delom na delovišču zunaj stalnega prebivališča (terenski dodatek) — 700 dinarjev na mesec, 6. izdatki za strokovno izobraževanje delavcev v višini do 1,5 % od mase osebnih dohodkov, izračunane po 3. členu tega zakona. V celoti se kot odbitne postavke upoštevajo nagrade vajencev, nagrade za delo študentov in dijakov srednjih strokovnih šol na praksi, nagrade tujim študentom, štipendije in krediti študentom in dijakom srednjih šol, plače tujim delavcem na podlagi med-narodnihl sporazumov o menjavi in razlike med osebnimi dohodki v državi in tujini za delavce zaposlene v tujini. Davčni zavezanec, ki izplačuje povračila in nadomestila ‘iz 4. in 5. točke prejšnjega odstavka, lahko obračuna kot odbitno postavko le eno od navedenih oblik izplačila za posameznega delavca. 7. člen Sredstva za skupno porabo delavcev se upoštevajo kot odbitna postavka v naslednji višini: 1. regres za letni dopust — 600 dinarjev na leto za zaposlenega delavca, 2. regresiranje prehrane — 60 dinarjev na mesec na zaposlenega delavca. j. 'h, -'s'■*>,, 'J-p* •|y n ftiMrt'*.' 8. člen Davek se ne obračunava in ne plačuje od dela dohodka, ki ga je davčni zavezanec: 1. vložil v izgradnjo čistilnih naprav za vodo in zrak; 2. po občinskem predpisu ali po pogodbi z občino V , združil v občini za potrebe splošnega ljudskega odpora. Podrobnejše'določbe o tem, kaj se šteje za čistilne naprave za vodo in zrak po 1. točki prejšnjega odstavka, predpiše republiški sekretar za urbanizem. 9. člen Davek se ne obračunava in ne plačuje od dohodka invalidskih delavnic iz prvega odstavka 1. člena zakona o razmerju med številom invalidov in skupnim številom v invalidski delavnici zaposlenih ljudi ter o namenski uporabi sredstev posebnega sklada (Uradni Ust SRS, št. 46/70). Davčni zavezanec, pri katerem je od celotnega števila delavcev zaposlenih več kot 10 odstotkov delovnih in vojaški^ invalidov, plačuje davek po stopnji 4,5 odstotka. ?,/r r; 1 1 s!' ■ ’; - i. i, —------- '*Wcr. letno. 1 1. c člen Sredstva iz 1. a člena- tega zakona (v nadaljnjem besedilu: združena sredstva) se plačujejo na poseben račun pri narodni banki Slovenije. 1. č člen O uporabi združenih sredstev za namene iz 1. člena zakona odloča začasni poslovni odbor, ki ga imenuje upravni odbor gospodarske zbornice SR Slovenije po kriterijih, določenih z družbenim dogovorom, ki ga sklenejo gospodarska zbornica SR Slovenije, republiški svet zveze sindikatov Slovenije in izvršni svet skupščine SR Slovenije. Poslovni odbor iz prejšnjega odstavka mora biti imenovan najpozneje v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona.« 2. člen Za 3. členom se doda nov 3.a člen, ki se glasi: »3. a člen Pravice SR Slovenije do Ljubljanske banke v zvezi s sredstvi SR Slovenije za investicije v gospodarstvu po 2. členu zakona, določene v kreditni pogodbi, sklenjeni po 3. členu zakona, se prenesejo na organizacije združenega dela iz 1. a člena tega zakona. Sredstva iz prejšnjega odstavka uporabijo organizacije združenega dela za naložbe v združeno železniško transportno podjetje Ljubljana, v skladu s samoupravnim sporazumom sklenjenim med temi organizacijami in združenim železniškim transportnim podjetjem Ljubljana.« 3. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 59. Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o povračilu dela obresti za investicijske kredite za modernizacijo železniških prog v SR Sloveniji Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o povračilu dela obresti za investicijske kredite za modernizacijo železniških prog v SR Sloveniji, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 28. februarja 1973. St. 402-136/73 Ljubljana, dne 28. februarja 1973. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o spremembah in dopolnitvah zakona o povračilu dela obresti za investicijske kredite za modernizacijo železniških prog v SR Sloveniji 1. člen Za 3. členom žakona o povračilu dela obresti za investicijske kredite za modernizacijo železniških prog v SR Sloveniji (Uradni list SRS. št. 9/69) se dodajo novi členi 3a do 3c, ki se glasijo: »3. a člen Ne glede na določbe 1. in 13. člena zakona se sredstva za povračilo dela obresti po 1. členu zakona za leto 1973 v višini 38,1 milijona dinarjev zagotovijo z obveznim združevanjem sredstev organizacij združenega dela. 3. b člen Sredstva iz prejšnjega člena združujejo organizacije združenega dela, ki so zavezanci za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela po zakonu o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela (Uradni list SRS, št; 8-49/73), in sicer po stopnji 1,3 % od osnove, od katere se plačuje davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela, vendar največ do 38,1 milijonov dinarjev. Sredstva iz prejšnjega odstavka vplačujejo organizacije združenega dela hkrati z vplačili akontacij za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1973. Način in pogoji za vračanje sredstev iz prvega odstavka se določijo s samoupravnim sporazumom, ki ga sprejmejo organizacije združenega dela, ki združujejo sredstva, in združeno železniško transportno podjetje Ljubljana. Rok za vračanje teh sredstev ne sme biti krajši kot 30 let, obrestna mera pa ne večja kot 1 ”/« na leto. r Sredstva, ki so potrebna za vračanje sredstev po prejšnjem odstavku, zagotovi združenemu železniškemu transportnemu podjetju Ljubljana SR Slovenija brez obveznosti vračanja. 3. c člen Sredstva iz prejšnjega člena se vplačujejo na poseben račun pri Narodni banki Slovenije. O uporabi teh sredstev za namene iz 1. člena zakona odloča začasni poslovni odbor, ki ga imenuje upravni odbor gospodarske zbornice SR Slovenije po kriterijih, določenih z družbenim dogovorom, ki ga sklenejo gospodarska zbornica SR Slovenije, republiški svet zveze sindikatov Slovenije in izvršni svet skupščine SR Slovenije. Poslovni odbor iz prejšnjega odstavka mora biti imenovan najpozneje v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona.« 2. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. < 60. Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o nadomestilu za del objesti uporabnikom Investicijskih kreditov na področju turizma v SR Sloveniji Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o nadomestilu za del obresti uporabnikom investicijskih kreditov na področju turizma v SR Sloveniji, ki ga je sprejela skupščina Socialistične re- publike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 28. februarja 1973. St. 44-23/73 Ljubljana, dne 28. februarja 1973. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o spremembah in dopolnitvah zakona o nadomestilu za del obresti uporabnikom investicijskih kreditov na področju turizma v SR Sloveniji 1. člen V zakonu o nadomestilu za del obresti uporabnikom investicijskih kreditov na področju turizma v SR Sloveniji (Uradni list SRS, Št. 7/72) se v 15. členu v drugi in tretji vrsti črtajo besede »in na način«. 2. člen Za 15. členom se doda nov 15. a člen, ki se glasi: »15. a člen Obveznosti SR Slovenije, nastale po 15. členu tega zakona, bo SR Slovenija potavnala tistim poslovnim bankam in drugim organizacijam združenega dela, ki so dale kredite in to v letih od 1976 do 1982 na podlagi posebnih pogodb, sklenjenih med SR Slovenijo, poslovnimi bankami in drugimi organizacijami združenega dela. SR Slovenija bo posebne pogodbe iz prejšnjega odstavka sklenila v letu 1973; s temi pogodbami bo SR Slovenija poravnala svoje obveznosti v ugotovljenem obsegu do posameznega upravičenca z odstopom terjatev, ki ji pripadajo po zakonu 0 prenosu sredstev, pravic in obveznosti federacije, za gospodarske investicije na republike in avtonomni pokrajini (Uradni list SFRJ, št. 29/71) in po zakonih o ukinitvi republiškega investicijskega sklada in družbenih investicijskih skladov bivših okrajev ter po zakonih o usmeritvi sredstev v SR Sloveniji za obdobje 1966 do 1970. Obseg obveznosti se ugotovi na način, ki ga predpiše republiški sekretar za finance v soglasju z republiškim sekretarjem za gospodarstvo.« 3. člen Po uveljavitvi tega zakona ni več mogoče postavljati novih ali dodatnih zahtev za plačilo dodatnih ali povečanih dodatnih obresti po 15. členu zakona o nadomestilu za del obresti uporabnikom investicijskih kreditov na področju turizma v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 7/72). v 4. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Gl. Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o združevanju sredstev uporabnikov družbenih sredstev za financiranje elektroenergetskih objektov Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o združevanju sredstev uporabnikov družbenih sredstev za financiranje elektroenergetskih objektov, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 28. februarja 1973. St. 402-164/73 Ljubljana, dne 28. februarja 1973. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o spremembah in dopolnitvah zakona o združevanju sredstev uporabnikov družbenih sredstev za financiranje elektroenergetskih objektov 1. člen V zakonu o združevanju sredstev uporabnikov družbenih sredstev Za financiranje elektroenergetskih objektov (Uradni list SRS, št. 28-188/71) se v naslovu beseda »elektroenergetskih« nadomesti z besedo »energetskih«. 2. člen 1. člen se spremeni tako, da se glasi: »Uporabniki družbenih sredstev združujejo v svojem interesu svoja sredstva za financiranje graditve energetskih objektov po tem zakonu. Uporabniki družbenih sredstev združujejo svoja sredstva po prejšnjem odstavku v višini 2°/o od zneska vsakega izplačila za investicijska vlaganja na območju SR Slovenije do 31. 12. 1978.« 3. člen 3. člen se spremeni tako, da se glasi: »Sredstva iz 1. člena tega zakona se od 1. 1. 1873 vplačujejo na poseben račun pri narodni banki Slovenije.« 4. člen 4. člep se spremeni tako, da se glasi: »Sredstva, iz 1. člena tega zakona se uporabljajo za financiranje energetskih objektov po planu, sprejetem po določbah družbenega dogovora o ureditvi vprašanj posebnega družbenega pomena na področju elektrogospodarstva (Uradni list SRS, šty 21/71 — v nadaljnjem besedilu: družben^ dogovor), in sicer po načelih sovlaganja. Pravice in obveznosti med sovlagatelji in organizacijami združenega dela — investitorji se določijo s samoupravnimi sporazumi, ki jih sovlagatelji in organizacije združenega dela — investitorji sklenejo neposredno ali prek svojih asociacij v skladu z načeli družbenega dogovora. Z vplačanimi sredstvi sovlagateljev upravlja poslovni odbor, ki ga imenuje upravni odbor gospodarske zbornice SR Slovenije po kriterijih, določenih z družbenim dogovorom, ki ga sklenejo gospodarska zbor-pica SR Slovenije, republiški svet zveze sindikatov Slovenije in izvršni svet skupščine SR Slovenije. Poslovni odbor iz prejšnjega odstavka mora biti imenovan najpozneje v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona.« 5. člen 5. člen se spremeni tako, da se glasi: »Če uporabniki družbenih sredstev ne pristopijo k samoupravnim sporazumom o sovlaganju po 4. členu tega zakona, se sredstva, ki jih združujejo po tem zakonu, štejejo za posojilo za financiranje energetskih objektov. Poslovni odbor sklene z ustrezno banko pogodbo o nalaganju, uporabi in vračanju sredstev posojila iz prejšnjega odstavka.« 6. člen Prvi odstavek 7. člena se spremeni tako, da se glasi: »Banka vrne vplačana posojila najpozneje v 15 letih, začenši 1. 1. 1979.« Tretji odstavek 7. člena se spremeni tako, da se glasi: »Obresti za posojila, vplačana do 31. 12. 1978, se letno pripisujejo glavnici.« Četrti odstavek 7. člena se črta. 7. člen 8. člen se spremeni tako, da se glasi: »Združena sredstva uporabnikov družbenih sredstev, ki so bila vplačana v času od 1. 1. 1971 do 31. 12. 1972 pri ljubljanski banki kot posojilo po tem zakonu oziroma po zakonu o določitvi začasnih obveznosti uporabnikov družbenih sredstev za zagotovitev sredstev za financiranje elektroenergetskih objektov v letu 1971 (Uradni list SRS, št. 4/71), se štejejo kot posojilo za financiranje energetskih objektov po 5. členu tega zakona. Posojilo iz prejšnjega odstavka vrne ljubljanska banka uporabnikom družbenih sredstev najpozneje v 15 letih začenši s 1. 1. 1977. Posojilo se vrača v enakih letnih anuitetah, v katerih so vračunane 6 odstotne obresti, ki se obračunavajo od prvega naslednjega dneva, ko je bilo posojilo plačano. Obresti od posojila iz prejšnjega odstavka se letno pripisujejo glavnici do 31. 12. 1976.« 8. člen 9. člen se čila. * 9. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1973. 62. Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o združevanju sredstev odjemalcev električne energije na visoki napetosti za financiranje elektroenergetskih objektov Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o združevanju sredstev odjemalcev, električne energije na visoki napetosti za financiranje elektroenergetskih objektov, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike * Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 28. februarja 1973. St. 402-166/73 Ljubljana, dne 28. februarja 1973. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o spremembah in dopolniivah zakona o združevanju sredstev odjemalcev električne energije na visoki napetosti za financiranje elektroenergetskih objektov 1. člen V zakonu o združevanju sredstev odjemalcev električne energije na visoki napetosti za financiranje elektroenergetskih objektov (Uradni list SRS, št. 28-189/71) se v naslovu beseda »elektroenergetskih nadomesti z besedo »energetskih«. 2. člen <*•. 1. člen se spremeni tako, da se glasi: »Odjemalci električne energije na visoki napetosti kot je določena v predpisu o tarifnem sistemu za prodajo električne energije, združujejo v svojem interesu svoja sredstva za financiranje graditve energetskih objektov po tem zakonu. Odjemalci električne energije na visoki napetosti združujejo svoja sredstva po prejšnjem odstavku v višini 10 °/o od fakturiranega zneska za električno energijo do 31. 12. 1978.« 3. člen 2. člen se spremeni tako, da se glasi: »Sredstva iz 1. člena tega zakona se od 1. 1. 1973 vplačujejo na poseben račun pri narodni banki Slovenije.« 4. člen 3. člen se spremeni tako, da se glasi: »Sredstva iz 1. člena tega zakona se uporabljajo za financiranje energetskih objektov po planu, sprejetem po določbah družbenega dogovora o ureditvi vprašanj posebnega družbenega pomena na področju elektrogospodarstva (Uradni list SRS, št. 21/71 — v nadaljnjem besedilu: družbeni dogovor), in sicer po načelih sovlaganja. Pravice in obveznosti med sovlagatelji in organizacijami združenega dela — investitorji se določijo s samoupravnimi sporazumi, ki jih sovlagatelji in organizacije združenega dela — investitorji sklenejo neposredno ali prek svojih asociacij v skladu z načeli družbenega dogovora. Z vplačanimi sredstvi sovlagateljev upravlja poslovni odbor, ki ga imenuje upravni odbor gospodarske zbornice SR Slovenije po kriterijih, določenih z družbenim dogovorom, ki ga sklenejo gospodarska zbornica SR Slovenije, republiški svet Zveze sindikatov Slovenije in izvršni svet skupščine SR Slovenije. Poslovni odbor iz prejšnjega odstavka mora biti imenovan najpozneje v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona.« 5. člen 4 4. člen se spremeni tako, da se glasi: »Ce odjemalci električne energije na visoki napetosti ne pristopijo k samoupravnemu sporazumu o so- vlaganju po 3. členu tega zakona, se sredstva, ki jih združujejo po tem zakonu, štejejo za posojilo za financiranje energetskih objektov. Poslovni odbor sklene z ustrezno banko pogodbo o nalaganju, uporabi in vračanju sredstev posojila iz prejšnjega odstavka.« 6. člen Prvi odstavek 6. člena se spremeni tako, da se glasi: »Banka vrne vplačano posojilo najpozneje v 15 letih, začenši s 1. 1. 1979.« Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Obresti za posojila, vplačana do 31. 12. 1978, se letno pripisujejo glavnici.« 7. člen 7. člen se črta. 8. člen 9. člen se spremeni tako, da se glasi: »Združena sredstva odjemalcev električne energije na visoki napetosti, ki so bila vplačana v času od 1. 1.1971 do 31. 12. 1972 pri Ljubljanski banki kot posojilo po tem zakonu, se štejejo kot posojilo za financiranje energetskih objektov po 5. členu tega zakona. Posojilo iz prejšnjega odstavka vrne Ljubljanska banka odjemalcem električne energije na visoki napetosti najpozneje v 15 letih, začenši s 1. 1. 1977. Posojilo se vrača v enakih letnih anuitetah, v katerih so vračunane 6%> obresti, ki se obračunavajo od prvega naslednjega dneva, ko je bilo posojilo plačano. Obresti za posojilo iz prejšnjega odstavka se letno pripisujejo glavnici od 31. 12. 1976.« 9. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1973. 63 Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prispevku odjemalcev električne energije na nizki napetosti za financiranje energetskih objektov Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prispevku odjemalcev električne energije na nizki napetosti za financiranje energetskih objektov, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 28. februarja 1973. St. 402-165/73 ' Ljubljana, dne 28. februarja 1973. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o spremembah in dopolnitvah zakona o prispevku pd-jimalcev električne energije na nizki napetosti za financiranje energetskih objektov 1. člen V zakonu o prispevku odjemalcev električne energije na nizki napetosti za financiranje energetskih objektov (Uradni list SRS, št. 28-190/71) se 1. člen spremeni tako, da se glasi: »Odjemalci električne energije na nizki napetosti, kot je določeno v predpisu o tarifnem sistemu za prodajo električne energije, plačujejo od električne energije, porabljene v času od 1. 1. 1972 do 31. 12. 1978, prispevek za financiranje energetskih objektov (v nadaljnjem besedilu: prispevek). Odjemalci električne energije na nizki napetosti plačujejo prispevek v odstotkih od fakturiranega zneska za električno energijo, in sicer: — odjemalci v gospodinjstvu — v višini 20 %> v letih 1972 in 1973 ter v višini 25 »/o v letih 1974 do vključno 1978; — drugi odjemalci — v višini 20 “/o v letih 1972 do vključno 1978.« 2. člen 2. člen se spremeni tako, da se glasi: »Sredstva, zbrana s prispevkom, so sredstva SR Slovenije, ki se smejo uporabljati le za financiranje graditve energetskih objektov po planu, sprejetem po določbah družbenega dogovora o ureditvi vprašanj posebnega družbenega pomena na področju elektrogospodarstva (Uradni list SRS, št. 2U71). Sredstva prispevka se vplačujejo na poseben račun pri narodni banki Slovenije. S sredstvi prispevka upravlja poslovni odbor, ki ga imenuje upravni odbor gopodarske zbornice SR Slovenije po kriterijih določenih z družbenim dogovorom, ki ga sklenejo gospodarska zbornica SR Slovenije, republiški svet zveze sindikatov Slovenije in izvršni svet skupščine SR Slovenije. Poslovni odbor iz prejšnjega odstavka mora biti imenovan najpozneje v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona.« 3. člen Za drugim členom se doda nov 2a člen, ki se glasi: 2a člen S sredstvi prispevka, vplačanega po 1. 1. 1973, se izpolnijo predvsem obveznosti, ki jih je SR Slovenija prevzela s sklenjenimi pogodbami z ljubljansko banko za financiranje izgradnje energetskih objektov Pred uveljavitvijo tega zakona.« 4. člen V 3. členu se v tretji vrsti beseda »porabljeno* nadomesti z besedo »fakturirano«. 5 5. člen \ Ta zakon začne veljati osmi dar po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od .1. 1. 1973. 61 Na podlagi drugega odstavka 2. točke VII. amandmaja k ustavi SR Slovenije je skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora dne 14. februarja 1973 in na seji gospodarskega zbora dne 28. februarja 1973 sprejela SKLEPE IN PRIPOROČILA o ukrepih za izboljšanje varstva pred požarom Skupščina SR Slovenije je na seji republiškega zbora dne 14. 2. 1973 in na seji gospodarskega zbora dne 28. 2. 1973 razpravljala o ukrepih za izboljšanje varstva pred požarom in ugotovila: Z razvojem gospodarstva, uvajanjem novih tehnoloških procesov in proizvodnje ter akumulacije velikih vrednosti, z vse večjo uporabo vnetljivih tekočin in plinov, naraščajo tudi požarne nevarnosti in število požarov. Številni požari nastajajo tudi zaradi malomarnosti odgovornih delavcev v organizacijah združenega dela do nalog požarnega varstva in posameznikov, ki ne poznajo' osnovnih protipožarnih ukrepov. Z večjim upoštevanjem teh ukrepov bi bilo mogoče preprečevati požarne nevarnosti, ki so združene z določenimi tehnološkimi procesi. Posebej zaskrbljujoč problem so vse pogostejši in obsežnejši gozdni požari na kraškem območju. Ta problematika, terja specifične rešitve in posebne požarno-varstvene ukrepe ter zagotovitev večje varnosti premoženja gozdarskih organizacij in občanov. Vzroka za omenjeno stanje požarne’ varnosti sta tudi pomanjkljivo in ne dovolj strokovno organizirana upravno-in-špekcijska služba požarnega varstva v večini občin in pomanjkanje ustreznih strokovnih kadrov ter normativnih aktov na področju požarnega varstva, pri čemer je treba posebej ugotoviti, da v večini občin ni požarno-varnostnih načrtov, čeprav zakon o varstvu pred požarom in o gasilstvu to od občin zahteva. Upoštevajoč, da je požarna varnost splošnega družbenega pomena, je skupščina SR Slovenije sprejela naslednja I STALIŠČA: 1. Vzgoja gasilskih kadrov, delovnih ljudi in občanov o požarno-preventivni dejavnosti mora biti vključena v celovit sistem družbene samozaščite, ki zahteva enotno ravnanje delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dola, družbenopolitičnih organizacij, družbenopolitičnih skupnosti in njihovih strokovnih služb ter vseh organizacij; ki so na kakršenkoli način odgovorne za preventivno dejavnost na področju požarnega varstva. 2. Za nadaljnji razvoj in napredek varstva pred požarom v vseh njegovih oblikah protipožarne službe je potrebno spodbuditi in organizirati nosilce družbenih interesov na tem področju v skupni skrbi in naporih ter v skupni odgovornosti za izboljšanje in napredek tega varstva v občini in republiki ter zagotoviti na temeljih samoupravljanja potrebne materialne osnove za stabilen razvoj protipožarnega varstva. Tako bo služba požarnega varstva v republiki in občini primerno organizirana samo s povezovanjem vseh zainteresiranih nosilcev družbenih obveznosti v požarne skupnosti kot samoupravne organizacije za neposredno povezovanje delovnih ljudi in občanov ter drugih organizacij za razvoj in napredek varstva pred požarom. 3. Družbenopolitične skupnosti, družbenopolitične organizacije, delovne organizacije in njihova združenja naj podpro gasilske organizacije tudi v njihovi propagandno-vzgojni dejavnosti, da bo ta dejavnost v skladu z razvojem proizvajalnih sil in današnjo stopnjo industrializacije prispevala k razvoju in utrjevanju požarnovarnostne kulture občanov. V tej zvezi je treba podpreti sklepe VII. kongresa gasilske zveze Slovenije. II na področju preventivnih ukrepov za varnost ljudi in premoženja pred požarom. V tej zvezi naj posvečajo posebno skrb strokovnemu usposabljanju delavcev, ki upravljajo požarno varstvo. 3. Družbenopolitične organizacije naj vsestransko podpirajo dejavnosti gasilskih organizacij in v ta namen spremljajo in vzpodbujajo njihovo delo. 4. Zavarovalne organizacije naj dosledno odvajajo prispevek od požarne premije požarni skupnosti, oziroma gasilskemu skladu, na območju katerega je zavarovan objekt. St. 22-11/73 Ljubljana, dne 28. septembra 1973. SKLEPE : 1. Izvršni svet skupščine SR Slovenije naj: — prouči problematiko varstva kraških gozdov pred požarom in predlaga dopolnitev zakona o gozdovih s posebnim poglavjem o ukrepih za varstvo kraških gozdov pred požarom; — prouči problematiko prevoza, skladiščenja in razlitja vnetljivih tekočin in tekočih plinov ob prometnih nesrečah in določi organizacijo, ki bo dolžna odstranjevati razlite vnetljive tekočine ali tekoče pline in odpravljati posledice; — prouči primernost obveznega ustanavljanja požarnih skupnosti in v ta namen pripravi predlog za spremembo zakona o varstvu pred požarom in o gasilstvu ; — prouči sistem financiranja požarnih skupnosti in požarnovarnostne gasilske službe ter pripravi predlog za spremembo zakona o varstvu pred požarom in o gasilstvu. 2. Republiški sekretariat za notranje zadeve naj v sodelovanju ,z republiškim sekretariatom za delo prouči možnosti boljšega varstva pri delu in ustreznejšega razporejanja na delovna mesta ter morebitnega beneficiranja pokojninske dobe teritorialnih poklicnih. gasilcev, ki opravljajo operativne dolžnosti v gasilskih enotah. III III PRIPOROČI I, A: 1. Občinske skupščine naj: — s • sprejetjem občinskih načrtov varstva pred požarom določijo temelje in smer protipožarne politike, predvidijo ustrezne ukrepe za varnost pred požarom in določijo ustrezno število teritorialnih gasilskih enot; — zagotovijo pogoje za strokovno, materialno in kadrovsko usposobitev požarnih inšpekcij, poleg tega pa naj za izvajanje operativno-preventivnih nalog v gasilski organizaciji po potrebi omogočijo profesionalizacijo poveljnika občinske gasilske zveze; — zagotovijo teritorialnim poklicnim gasilskim enotam potrebna sredstva za izvrševanje njihovih osnovnih nalog, vključujoč organizacijsko-instruktor-sko, strokovno-vzgojno in servisno dejavnost za potrebe prostovoljnih gasilskih organizacij in jih s tem razbremenijo dolžnosti sofinanciranja z' opravljanjem zaračunljivih storitev izven gasilskih dejavnosti. 2. Organizacije združenega dela in njihova združenja naj s sprejetjem požarnih redov, kot samoupravnih instrumentov v okviru sistema družbene samozaščite, posvetijo posebno skrb razvoju in utrditvi notranje kontrole, s tem pa zaostrijo osebno odgovornost Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 65. Na podlagi drugega odstavka 2. točke VII. amandmaja k ustavi SR Slovenije ter v zvezi s 1. členom odloka o delovnem področju zborov skupščine SR Slovenije, o vprašanjih, glede 'katerih morajo dati mnenje delegati občin na zasedanju v skupščini SR Slovenije in o razmerjih med zbori skupščine SR Slovenije je skupščina SR Slovenije na seji republiškega in na seji gospodarskega zbora dne 28. februarja 1973 sprejela ODLOK o finančnem načrtu posebnega računa sredstev SR Slovenije za izravnavanja v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti za leto 1973 I Skupni dohodki posebnega računa sredstev SR Slovenije za izravnavanja v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti po fi-načnem načrtu za leto 1973 znašajo 762,905.442 dinarjev, in sicer: 1.0. Sredstva na žiro računu SR Slovenije za izravnavanja v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti 31. 12. 1972- 1.1. Sredstva anuitet od plasmanov republiškega in okrajnih investicijskih skladov usmerjenih sredstev za investicije v gospodarstvu 1.2. Sredstva iz prenosa izvenproračunske bilance federacije v letu 1973: 1.2.1. — Anuitete 300,000.000 1.2.2. — Obresti NB 72,000.000 1.2.3. — Kredit NBJ 26,000.000 1.2.4. — Vračilo akontacije NBJ za inozemska in notranja posojila 88,716.000 1.2.5. — Delež anonimnih skladov 16,000.000 1.2.6. — Udeležba na usta- vitvenem deležu federacije pri bankah 4,200.000 din 5,994.952 49,800.000 506,916.000 din 1.3. Od drugih sredstev določenih s posebnimi predpisi: 1.3.1. — Sredstva iz prora- čuna SR Slovenije za 1. 1973 125,863.490 1.3.2. — Sredstva po 4. odstavku 1. člena zakona o omejitvi dohodkov od davkov in prispevkov iz gospodarstva in omejitvi stopenj prometnega davka (Uradni list SFRJ, št. 71/72) ' 27,300.000 1.3.3. — Imobilizirana sredstva pro- računa SR Slovenije (Ur. 1. SFRJ št. 71/72 in Ur. 1. SRS št. 7/72) 10,654.000 1.3.4. — Imobilizirana sredstva Izo- braževalne skupnosti SRS v letu 1972 (Ur. 1. SFRJ št. 71/72 in Uradni list SRS št. 7/72) 27,877.000 1.3.5. — Obvezna posojila občinskih skupščin izločenih po 3. čl. zakona o kompenzacijah proizvajalcem kruha (Ur. 1. SFRJ št. 12/72, 39/72 'in Ur. 1. SRS št. 45/72) 8.500.000 200.194.490 II Sredstva iz I. točke tega odloka se razporedijo za naslednje namene: 2.1. 2.20. 2.21. 2.22. 2.23. 2.24. 2.25. 2.26. 2.27. 2.28. 2.29. 2.40. 2.41. 2.50. 2.51. 2.52. 2.53. 2.54. Sredstva za pospeševanje razvoja manj razvitih obfin Modernizacija cestnih odsekov Vrhnika—Postojna—Razdrto in Hoče—Levec Sofinanciranje geodetskih del Sofinanciranje nekaterih obveznosti zračnega prometa Prispevek SR Slovenije stabilizacijskemu skladu za živinorejo Prispevek republiškemu gozdnemu skladu Pogozdovanje in melioracija Krasa Sofinanciranje turizma Prispevek SR Slovenije kmetijskim delovnim organizacijam pri odplačevanju določenih investicijskih kreditov Sofinanciranje kmetijskih pospeševalnih služb Udeležba SR Slovenije pri pokrivanju izgub na nerentabilnih železniških progah din 27,500.000 62,000.000 11,000.000 1,385.532 15,000.000 2.500.000 1,000.000 1.710.000 10,000.000 8,210.000 4,005.000 Konverzija investicijskih kreditov za komunalno in luško infrastrukturo v Luki Koper 17,800.000 Konverzija investicijskih kreditov CGP »Delo« 4,000.000 Odplačila inozemskih dolgov 212,752.000 Neizplačane tranše po odobrenih kreditih za investicije 6,000,000 Bančna provizija 3,100.000 Stroški za obresti od najetega 100 milij. $ posojila za 1973 5,200.000 Nadomestila 2,5°/« obresti za investicijske kredite v turizmu 31,600.000 2.55. Zakon o nadomestilu za del obresti uporabnikom investicijskih kreditov na področju turizma v SR Sloveniji (1. in 3. člen) 2.60. Zakon o nadomestilu za del obresti in o udeležbi SR Slovenije pri nekaterih kreditih v kmetijstvu in osnovni predelavi kmetijskih pridelkov 2.61. Nadomestilo za del obresti in udeležba SR Slovenije pri nekaterih kreditih v kmetijstvu in osnovni kmetijski predelavi kmetijskih pridelkov 2.62. Nadomestilo dela obresti hranilno-kre-ditnim službam za investicije v zasebnem kmetijstvu 2.63. Nadomestilo 3 % obresti od kreditov za potniška letala (IAA) 2.64. Zakon o nadomestilu za del obresti za kredite za izvoz 2.70. Premije za mleko 2.71. Nadomestilo mlekarnam 2.72. Kompenzacije proizvajalcem kruha 2.73. Regres za porabljeni papir za CZP (50 °/o) 2.74. Financiranje investicij za povečanje zmogljivosti šol in domov za izobraževanje strokovnih kadrov 2.90. Neporavnane obveznosti po sprejetem finančnem načrtu za leto 1972 2.91. Rezerva III din 15,000.000 46,000.000 25,920.000 4.900.000 10,000.000 44.000. 000 59,140.000 7.400.000 8.500.000 13.000. 000 25,000.000 58,313.175 20,969.735 Postopek za pridobitev in uporabo sredstev posebnega računa po tem odloku je določil izvršni svet skupščine SR Slovenije z uredbo o postopku za pridobivanje sredstev s posebnega računa sredstev SR Slovenije za izravnavanje v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 28-207/71). IV Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973. St. 402-162/73 Ljubljana, dne 28. februarja 1973. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 66. Na podlagi drugega odstavka 2. točke VII. amandmaja k ustavi SR Slovenije ter v zvezi s 1. členom odloka o delovnem področju zborov skupščine SR Slovenije, o vprašanjih, glede katerih morajo dati mnenje delegati občin pa zasedanju v skupščini SR Slovenije in o razmerjih med zbori skupščine SR Slovenije je skupščina SR Slovenije na seji republiškega in na seji gospodarskega zbora dne 28. februarja 1973 sprejela ODLOK o obveznostih, ki jih Socialistična republika Slovenija prevzame v letu 1973 za obdobje 1973—1983 za nadomestilo dela obresti za. nekatere investicijske kredite v kmetijstvu in osnovni predelavi kmetijskih pridelkov I Obveznosti SR Slovenije iz naslova nadomestil za del obresti za investicijske kredite, ki bodo dani v letu 1973 po določbah 6. člena zakona o nadomestilu za del obresti in o udeležbi SR Slovenije' pri nekaterih kreditih v kmetijstvu in osnovni predelavi kmetijskih pridelkov (Uradni list SRS, št. 7-89/72), smejo znašati v letih 1973 do 1983 največ: v letu 1973 1974 1975 1976 1977 milijonov dinarjev 6.32 6,61 6,19 5,56 4.81 v letu 1978 1979 1980 1981 1982 1983 milijonov dinarjev 3.90 2,84 1,64 1,16 0,76 0,39 II Sredstva iz prejšnje točke se zagotovijo vsako leto v finančnem načrtu računa SR Slovenije za izravnavanja v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti. III Za izvajanje tega odloka skrbita republiški sekretariat za finance in republiški sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo. TV Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-183/73 Ljubljana, dne 28. februarja 1973. Skupščina Socialistične republik* Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 87 Na podlagi 9. alinee 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije ter 152. in 153. člena zakona o ■ volitvah poslancev skupščine Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS. št. 5-22/69) izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije ODLOK o razpisu nadomestnih volitev za enega poslanca gospodarskega zbora skupščine Socialistične republike Slovenije v 21. volilni enoti Novo mesto 1. Razpišejo se nadomestne volitve za enega poslanca gospodarskega zbora skupščine Socialistične republike Slovenije v 21. volilni enoti Novo mesto; 2. volitve bodo dne 19. aarila 1973. 1 St. 0203-1/73 Ljubljana, dne 26. februarja 1973. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsedstvo Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 68. Skupščina Socialistične republike Slovenije je na podlagi prvega odstavka 2. in 3. točke XXXII. amandmaja k ustavi SFRJ in prve alinee prvega odstavka NLIV. amandmaja k ustavi SR Slovenije ter v skladu s četrtim odstavkom 241. člena poslovnika skupščine SR Slovenije in 58., 59., 60. in 61. členom odloka o spremembah in dopolnitvah poslovnika skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 26-238/72) na seji republiškega zbora dne 14. februarja 1973 in na sejah gospodarskega zbora, prosvetno-kulturnega zbora in socialno-zdravstvenega zbora dne 28. februarja 1973 sprejela ODLOK o mnenju k osnutku in o soglasju k predlogu ustavnega zakona o podaljšanju mandata zveznim poslancem Skupščina SR Slovenije' k osnutku ustavnega zakona o podaljšanju mandata zveznim poslancem, ki ga je zbor narodov zvezne skupščine določil na svoji seji dne 30. januarja 1973, nima pripomb in soglaša z besedilom osnutka tega zakona. Soglasje daje tudi k predlogu tega zakona, če ima istovetno vsebino kot osnutek. St. 010-15/73 Ljubljana, dne 28. februarja 1973. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1, r. 69. Na podlagi 4. točke XXXIV. in prve točke XXXV. amandmaja k ustavi SFRJ in tretje alinee prvega odstavka XLIV. amandmaja k ustavi SR Slovenije ter v zvezi z določbo četrtega odstavka 241. člena poslovnika skupščine SR Slovenije je skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 14. februarja 1973 in na seji gospodarskega zbora dne 28. februarja 1973 sprejela ODLOK o soglasju k predlogu za ratifikacijo protokola o VII. zasedanju in protokola o VIII. zasedanju mešane -komisije med SFRJ in Ljudsko republiko Madžarsko o prevozu blaga s tovornimi vozili in o carinskem postopku ob teh prevozih Daje se soglasje k predlogu za ratifikacijo protokola o VII. zasedanju in protokola o Vlil. zasedanju mešane komisije med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Ljudsko republiko Madžarsko o prevozu blaga s tovornimi vozili in o carinskem postopku v zvezi s temi prevozi. St. 0100-33/73 Ljubljana, dne 28. februarja 1973. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 70. Na podlagi 4. točke XXXIV. in 1. točke XXXV. amandmaja k ustavi SFRJ in tretje alinee prvega odstavka XLIV. amandmaja k ustavi SR Slovenije ter v zvezi z določbo četrtega odstavka 241. člena poslovnika skupščine SR Slovenije je skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 14. februarja 1973 in na seji prosvetno-kulturnega zbora dne 28. februarja 1973 sprejela. ODLOK o soglasju k predlogu za ratifikacijo programa kulturnega sodelovanja med SFRJ in LR Bolgarijo za leto 1972 in 1973 Daje se soglasje k predlogu za ratifikacijo progra- « ma kulturnega sodelovanja med SFRJ in LR Bolgarijo za leti 1972 in 1973, ki je bil podpisan 1. 4. 1972 v Sofiji. St. 0100-32/73 Ljubljana, dne 28. februarja 1973. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 71. Na podlagi 4. točke XXXIV. in 1. točke XXXV. amandmaja k ustavi SFRJ in tretje alinee prvega odstavka XLIV. amandmaja k ustavi SR Slovenije ter v zvezi z določbo četrtega odstavka 241. člena poslovnika skupščine SR Slovenije je skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 14. februarja 1973 in na sejah prosvetno-kulturnega zbora dne 28. februarja 1973 sprejela ODLOK o soglasju k predlogu za ratifikacijo VI. programa kulturnega sodelovanja med SFRJ in Italijo Daje se soglasje k predlogu za ratifikacijo VI. programa kulturnega sodelovanja med SFRJ in Italijo, ki je bil podpisan dne 9. marca 1972 v Beogradu. St. 0100-31/73 Ljubljana, dne 28. februarja 1973. Skupščina Socialistične republike Slovenije , 72. Na podlagi 17. alinee 135. člena in 5. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter prvega odstavka II. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije je skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 28^ februarja 1973 sprejela ODLOK o imenovanju namestnika republiškega sekretarja za prosveto in kulturo Za namestnika republiškega sekretarja za prosveto in kulturo se imenuje Leopold Kejžar, sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko v Kranju. St. 111-6/73 Ljubljana, dne 28. februarja 1973. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 73. Na podlagi 17. alinee 135. člena in 5. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter prvega odstavka II. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije in na podlagi 16. člena zakona o raziskovalni dejavnosti (Uradni list SRS, št. 26-148/70) je skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 28. februarja 1973 sprejela ODLOK o imenovanju predstavnika družbene skupnosti, ki ga imenuje skupščina SR Slovenije v svet inštituta za ekonomska raziskovanja v Ljubljani in o določitvi delovnih in drugih organizacij, ki delegirajo svojega predstavnika v ta svet 1. V svet inštituta za ekonomska raziskovanja v Ljubljani se imenuje Jože Zakonjšek, diplomirani ekonomist, samostojni svetovalec skupščine SR Slovenije. 2. Po enega predstavnika delegirajo: gospodarska zbornica SR Slovenije, Zveza ekonomistov Slovenije, ekonomska fakulteta univerze v Ljubljani, zavod SR Slovenije za planiranje. St. 111-95/73 Ljubljana, dne 28. februarja 1973. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 74. Na podlagi druge alinee 28. ćlena zakona o javnih cestah (Uradni list SRS, št. 51-288/71) je izvršni svet skupščine SR Slovenije na 20. seji dne 27. februarja 1973 sprejel SKLEP o soglasju k programu cestnih del za leto 1973 Izvršni svet skupščine SR Slovenije soglaša s programom cestnih del za leto 1973, ki ga je v smislu 15. člena zakona o javnih cestah sprejela skupščina republiške skupnosti za ceste na seji, dne 25. 12. 1972. St. 34-11/64 Ljubljana, cjne 27. februarja 1973. Podpredsednik - Tone Tribušon 1. r. 75. Na podlagi 13. člena zakona o nostrifikaciji v tujini pridobljenih šolskih, spričeval (Uradni list SRS, št. 42-329/72) izdaja republiški sekretar za prosveto in kulturo PRAVILNIK o dokumentaciji k prošnji za nostrifikacijo, o vsebini klavzule o nostrifikaciji, o čuvanju dokumentacije in o vodenju evidence nostrificiranih spričeval 1. člen Prošnji za nostrifikacijo v tujini pridobljenega šolskega snričevala je treba priložiti spričevalo (diplomo) o končani šoli oziroma listino, s katero se izkazuje doktorat (v nadaljnjem besedilu: spričevalo) v izvirniku; namesto izvirnika se lahko priloži njegov dvojnik oziroma drug nadaljnji izvod, ki v skladu z zakoni države, v kateri je bila šola končana oziroma doktorat pridobljen, nadomestuje izvirno spričevalo; priložiti je treba še tri overjene prevode izvirnika, dvojnika oziroma drugega nadaljnjega izvoda. Organ ali visokošolski zavod, ki nostrificira spričevalo. lahko zahteva še druge dokaze v izvirniku in overjenem prevodu, ki so potrebni za presojo prošnje za nostrifikacijo. 2. člen Klavzula o nostrifikaciji mora vsebovati: 1. ime organa oziroma visokošolskega zavoda, ki nostrificira spričevalo; 2. oznako, številko in datum spričevala, ki se nostrificira; 3. naziv šole oziroma organa, kije izdal spričevalo; 4. ugotovitev, da se spričevalo -nostrificira-«; 5. priznanje enakopravnosti nostrificiranega spričevala s spričevalom šole v naši državi. Sola se navede po imenu; 6. številko in datum nostrifikacije; 7. žig organa oziroma visokošolskega zavoda, ki nostrificira spričevalo; 8. funkcijo, ime in podpis odgovorne osebe organa oziroma visokošolskega zavoda, ki nostrificira spričevalo. 3. člen Ce je v tujini pridobljeno šolsko spričevalo izdano v taki obliki, da na njegovo drugo stran ni mogoče zapisati klavzule o nostrifikaciji, se ta klavzula vpiše le na drugi strani overjenega prevoda izvirnega spričevala, in prosilcu izda posebna odločba o nostrifikaciji, ki se šteje za sestavni del izvirnega spričevala. 4. člen Organ oziroma visokošolski zavod, ki je nostrifi-ciral v tujini pridobljeno šolsko spričevalo, izroči izvirno spričevalo in en izvod overjenega prevoda prosilcu, drugi izvod overjenega prevoda pa obdrži; visokošolski zavod pošlje tretji izvod overjenega prevoda z vpisano klavzulo o nostrifikaciji republiškemu sekretariatu za prosveto in kulturo. Visokošolski zavodi, univerza in združenja visokošolskih zavodov morajo obveščati republiški sekretariat za prosveto in kulturo tudi o negativno rešenih prošnjah za nostrifikacijo v tujini pridobljenih šolskih spričeval. 5. člen Organi in visokošolski zavodi, ki nostrificiraju v tujini pridobljena šolska spričevala, hranijo ustrezno dokumentacijo, ki obsega: — vlogo prosilca, — spričevalo v izvirniku ali njegov dvojnik oziroma drug nadaljnji izvod spričevala, — tri overjene prevode izvirnega spričevala, — druge dokumente in podatke o pogojih in poteku šolanja v tuji državi, — odločbo o nostrifikaciji spričevala. Dokumentacija iz prejšnjega odstavka se arhivira posebej in se hrani ločeno od drugega arhiva. 6. člen Razvid vlog za nostrifikacijo v tujini pridobljenih šolskih spričeval, ki ga vodijo Vepubliški sekretariat za prosveto in kulturo, visokošolski zavodi, univerza ip združenja visokošolskih zavodov, obsega naslednje rubrike: 1. tekoča številka; 2. datum prejema vloge za nostrifikacijo; 3. priimek, ime in rojstni podatki prosilca; 4. oznaka, številka in datum spričevala; 5. ime zavoda in tuje države, v kateri je bilo spričevalo izdano; 6. številka, datum in dispozitiv odločbe o nostrifikaciji; 7. oppmba. > Visokošolski zavod, ki pošlje en izvod nostrificiranega spričevala republiškemu sekretariatu za prosveto in kulturo zaradi vpisa v razvid spričeval, zabeleži to v svojem razvidu v rubriki -opombe«. 7. člen Razvid spričeval, ki so jih nostrificirali visokošolski zavodi in ga vodi republiški sekretariat za prosveto in kulturo, obsega naslednje rubrike: 1. tekoča številka; 2. ime visokošolskega zavoda, ki je nostrificiral spričevalo; 3. številka in datum odločbe o nostrifikaciji; 4. tuja država in ime zavoda, ki je izdal spričevalo; 5. oznaka, številka in datum spričevala; 6. priimek in ime osebe, katere spričevalo je nostrificirano; 7. opombe. i 8. člen Republiški sekretariat za prosveto in kulturo obvešča pristojne sekretariate drugih republik in pokrajin SFRJ o negativno rešenih prošnjah za nostrifikacijo v tujirti pridobljenih šolskih spričeval. 9. člen Ce se dvomi o izvirnosti v tujini pridobljenega šolskega spričevala, ki je predloženo v nostrifikacijo, je organ oziroma visokošolski zavod, ki je pristojen za nostrifikacijo, dolžan to ugotoviti pri izdajatelju spričevala. 10. čl^n Določbe tega pravilnika se primerno uporabljajo tudi za priznavanje posameznih v tujini končanih razredov v osnovnih in srednjih šolah. 11. člen Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, neha veljati pravilnik o čuvanju dokumentacije in o vodenju evidence nostrificiranih spričeval (Uradni list SRS, št. C/71). 12. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 612-1/72 Ljubljana, dne 13. februarja 1973. Član izvršnega sveta in republiški sekretar za prosveto in kulturo Tomaž Bizajl 1. r. 76. • Na podlagi 1. člena zakona o pristojnosti republiških upravnih organov za izvrševanje pooblastil zveznih upravnih organov, ki prenehajo veljati z uveljavitvijo amandmajev od XX. do XLI. k ustavi SFRJ, o pristojnosti ustavnega sodišča SR Slovenije in podaljšanju nekaterih zveznih predpisov (Uradni list SRS, št. 24-159/71) ter v zvezi s prvim odstavkom 16. člena ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev XXV. do Lil. k ustavi SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 51/71) izdaja republiški sekretar za finance NAVODILO o načinu sestavljanja zaključnega računa upravnih organov I. TEMELJNE DOLOČBE , 1. Upravni organi, sodišča, javna tožilstva in strokovne službe skupščin družbenopolitičnih skupnosti in njihovih organov (v nadaljnjem besedilu upravni organi) morajo po določbah tega navodila na koncu tekočega leta zaključiti svoje poslovne knjige in druge evidence s stanjem na dan 31. decembra iff sestaviti za to leto zaključni račun. 2. Upravni organi sestavljajo zaključni račun po podatkih iz svojega knjigovodstva in drugih evidenc. 3. Stanje sredstev in njihovih virov ugotovi upravni organ z inventuro (popisom). 4. Zaključni račun upravnega organa obsega: 1) bilanco stanja na dan 31. decembra 19...... (na obrazcu I); 2) zaključni list na dan 31. decembra 19..... (na obrazcu II); 3) obračun doseženih in uporabljenih sredstev za redno dejavnost v letu 19... (na obrazcu III); 4) obračun doseženih ih uporabljenih sredstev za posebne namene v letu 19 ... (na obrazcu IV); 5) gibanje sredstev skladov v letu 19...... (na obrazcu V); 6) pregled neporavnanih obveznosti na dan 31. decembra 19... (na obrazcu VI); 7) pregled zaposlenih delavcev ter izplačanih in obračunanih osebnih' dohodkov v letu 19......... (na obrazcu VII); 8) pregled odobrenih in porabljenih sredstev po posebnem delu proračuna za leto 19...... (na obrazcu VIII); 9) poročilo o delu. 5. Upravni organ, ki ima v smislu predpisov o sredstvih za delo upravnih organov v svojem sestavu tudi delovne enote s samostojnim obračunom za gospodarsko dejavnost, za katere vodi posebne knjige po enotnem kontnem planu za organizacije združenega dela, sestavi zaključni račun za to dejavnost po predpisih, ki veljajo za organizacijo združenega 'dela iz gospodarstva. II. SESTAVITEV ZAKLJUČNEGA RAČUNA 1. Bilanca stanja na dan 31. decembra 19___- 6. Podatke na obrazcu I. Bilanca stanja na dan 31. decembra 19 ... izpolni upravni organ takole: 1) pod zap. št. 1 do 56 vpiše podatke z ustreznih kontov, ki so označeni v stolpcu 2 tega' obrazca. Upravni organi vpišejo pod zap. št. 1 do 56 podatke o sredstvih in virih sredstev po stanju, ki ga ugotovijo z inventuro materialnih vrednosti, terjatev in obveznosti na dan 31. decembra 19..., in sicer po kla- sifikaciji podatkov, iz obrazca. Za izpolnitev teh podatkov uporabljajo tudi razpoložljive evidence o stanju teh sredstev in njihovih virov ter izpiske o stanju računov pri službi družbenega knjigovodstva (v nadaljnjem besedilu: služba) in pri bankah; * 2) pod zap. št. 7, 8 in 19 vpiše knjigovodske odpise, obračunane na'koncu leta z uporabo amortizacijskih stopenj, ki so predpisane v veljavnih predpisih; 3) pod zap. št. 11, 12 in 22 vpiše tudi amortizacijo, obračunano in vplačano po stopnjah, ki so predpisane s predpisi o stopnjah amortizacije osnovnih sredstev delovnih organizacij; 4) pod zap. št. 35 vpiše preplačane zneske svojih obveznosti, če kažejo ustrezni konti iz stolpca 2 tega obrazca zaradi takega preplačila dolgovni saldo; 5) pod zap. št. 38 izkaže stanje zalog materiala in drobnega inventarja za redno dejavnost ter stanje zalog materiala in drobnega inventarja gospodarskih dejavnosti manjšega obsega, ki se po sedmem odstavku 35. člena pravilnika o knjigovodstvu in kontnem planu upravnih organov (Uradni list SFRJ, št. 16/67) ne štejejo za gospodarske dejavnosti. Ce je kakšen upravni organ prek posebnih analitičnih kontov sintetičnih kontov 312 in 362 evidentiral zaloge in promet materiala in drobnega inventarja gospodarskih dejavnosti manjšega obsega, izkaže pod to zaporedno številko njihovo stanje na posebnih analitičnih kontih sintetičnih kontov 312 in 362; 6) pod zap. št. 43, 48 in 51 vpiše tudi sredstva, ki jih je po končni razdelitvi z zaključnim računom razporedil v sklade, navedene pod omenjenimi zaporednimi številkami. 2. Zaključni list na dan 31. decembra 19...... 7. V obrazec II — Zaključni list na dan 31. decembra 19....vpiše upravni organ stanje na vseh predpisanih sintetičnih oziroma analitičnih kontih, in sicer po vrsti, kot je to predpisano v pravilniku o knjigovodstvu in kontnem planu upravnih organov. Upravni organ mora v obrazcu II izkazati seštevek za vsak razred kontov iz kontnega plana. Tako izkazane seštevke po razredih vpiše v zbirno rekapitulacijo obrazca II. Vse konte, ki jih je odprl ob razčlenitvi bilance na konte ali med letom, vpiše upravni organ zaporedoma v ta obrazec, ne glede na to, ali konti izkazujejo kakšno stanje (saldo), ali pa so izravnani. 3. Obračun doseženih in uporabljenih sredstev za redno dejavnost 8. Na obrazcu III — Obračun doseženih in uporabljenih sredstev za redno dejavnost, izkaže upravni organ: obračun doseženih in porabljenih sredstev za redno dejavnost ter dokončno razdelitev teh sredstev na osebne 'dohodke, za sklade, za prenos v naslednje leto in za vplačilo v proračun, V obrazec III vpiše upravni organ po knjigovodskih podatkih z ustreznih kontov: 1) pod zap. št. 1 — prenesena sredstva, ki jih je pri končni razdelitvi po zaključnem računu za prejšnje leto razporedil za financiranje redne dejavnosti v naslednjem letu. Pod to zaporedno številko izkaže začetno stanje na kontu 702; 2) pod zap. št. 2 — sredstva, prenesena med letom iz proračuna na njegov žiro račun kot sredstva za redno dejavnost. Pod to zaporedno številko izkaže stanje sredstev, prejetih iz proračuna v tekočem letu, ki je izkazano na terjatveni strani konta 700. Upravni organi. Iti opravljajo zadeve za več družbenopolitičnih skupnosti (skupni organi), in dobivajo sredstva za opravljanje redne dejavnosti iz proračunov več družbenopolitičnih skupnosti, morajo sestaviti kot prilogo obrazcu III — Pregled sredstev i?. zaporedne številke 2, z zneski, ki so jih za opravljanje redne dejavnosti dobili iz proračuna ysake posamezne družbenopolitične skupnosti; .3) pod zap. št. 3 — lastne dohodke, ki mu jih je družbenopolitična skupnost v smislu drugefea odstavka 17. člena temeljnega zakona o sredstvih za delo upravnih organov odstopila za njegovo redno dejavnost. Pod to zaporedno številko izkaže lastne dohodke, ki jih je imel na koncu leta na kontu 701, kot tudi dohodke od gospodarske dejavnosti manjšega obsega, izkazane na posebnem analitičnem kontu sintetičnega konta 750, zmanjšane za stanje, ki ga na isti podlagi izkazuje na koncu leta konto 120, če je uporabljal konte skupine 75 oziroma 76 za evidentiranje poslovanja gospodarske dejavnosti manjšega obsega; 4) pod zap. št. 4 — izredne dohodke, izkazane na kontu 780; 5) med doseženimi sredstvi za redno dejavnost upravni organ v zaključnem računu ne izkaže terjatev, ki mu niso bile plačane do 31. decembra tekočega leta; 6) pod zap. št. 6 — nabave potrošnoga materiala in drobnega inventarja. Pod to zaporedno številko izkaže stanje, ki ga na koncu leta izkazuje konto 712. Upravni organ, ki je opravljal tudi manjšo gospodarsko dejavnost, ki se ne šteje za gospodarsko dejavnost v smislu predpisov o sredstvih za delo opravnih organov oziroma v smislu sedmega odstavka 35. člena pravilnika o knjigovodstvu in kontnem planu upravnih organov, izkaže pod to zaporedno številko tudi stanje na posebnih analitičnih kontih sintetičnega konta 760 za nabave potrošnega materiala in drobnega inventarja gospodarskih dejavnosti manjšega obsega; 7) pod zap. št. 7 — opravljene storitve, ki se po predpisih o sredstvih za delo upravnih organov štejejo za materialne stroške in so izkazane na kontu 713, kot tudi opravljene storitve gospodarskih dejavnosti manjšega obsega, izkazane na analitičnih kontih sintetičnega konta 760; 8) pod zap. št. 8 — razne druge stroške, ki niso izkazani pod zap. št. 6 in 7 tega obrazca, pa so evidentirani na kontu 714, na, posebnih analitičnih kontih sintetičnega konta 760 za stroške z gospodarskimi dejavnostmi manjšega obsega in na kontu 781 za izredne izdatke upravnega organa; 1 9) pod zap. št. 9 — izplačane osebne prejemke, ki obremenjujejo materialne stroške, kot so: dnevnice za službena potovanja, dnevnice za premestitev, povračilo stroškov zaracji ločenega življenja ipd. Pod to zaporedno številko izkaže upravni organ stanje, ki ga izkazujejo ustrezni analitični konti skupin 71 in 76 za gospodarske dejavnosti manjšega obsega, če je stroške s temi dejavnostmi knjižil prek kontov skupine 76; 10) pod zap. št. 10 — amortizacijo, obračunano za tekoče leto, če je družbenopolitična skupnost s svojimi predpisi vpeljala amortizacijo opreme. Pod to zaporedno številko izkaže upravni organ stanje obračunane amortizacije, ki ga, na koncu leta izkazujeta konto 715 za nepremičnine in opremo in konto 761 za gospodarsko dejavnost manjšega obsega; ' 11) pod zap. št. 11 — sredstva, ki so bila v finančnem načrtu namenjena za kritje nepredvidenih oziroma nezadostno predvidenih potreb za redno dejavnost. Ta sredstva izkaže samo v stolpcu »predvideno po finančnem načrtu«; 12) pod zap. št. 13 — znesek, za kolikor se zmanjšajo dejanski izdatki, ko izvrši iz svojih sredstev sodno odločbo o prisilni izterjavi terjatve (ter drugih obveznosti), ki obremenjuje proračunska sredstva; 13) pod zap. št. 14 — sredstva, ki jih po svojem zaključnem računu . na podlagi dokončne razdelitve sredstev za redno dejavnost nameni za osebne dohodke in sklade, za prenos v naslednje leto in za vplačilo v proračun; 14) pod zap. št. 15 in 18 — izplačane akontacije osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov z ustreznimi prispevki iz osebnih dohodkov in na osebne dohodke z vštetim 31. decembrom tekočega leta. Ce obračunanih akontacij osebnih dohodkov za december ni izplačal do 31. decembra tekočega leta, tedaj jih ne izkaže pod zap. št. 15, temveč pod zap. št. 19. Pod ustreznimi zaporednimi številkami 15 do 18 je treba izkazati tudi izplačila osebnih dohodkov, ki izvirajo iz prejšnjih let, pa so bila izračunana in poravnana šele v tekočem letu. Pod temi zaporednimi številkami izkaže upravni organ zneske, vknjižene na ustreznih kontih 710, 711 in 765 za gospodarske dejavnosti manjšega obsega oziroma na ustreznih kontih skupin 24 in 25 na račun akontacij osebnih dohodkov, izplačanih iz sredstev za redno dejavnost ter prispevkov iz osebnih dohodkov in na osebne dohodke; 15) pod zap. St. 19 — razliko med akontacijami osebnih dohodkov, izplačanimi do 31. decembra tekočega leta in doseženimi osebnimi dohodki, ki jo je treba izplačati delavcem po odločitvi o dokončni razdelitvi po zaključnem računu, če so med letom izplačane akontacije osebnih dohodkov manjše od skupnega zneska osebnih dohodkov iz dokončne razdelitve sredstev za redno dejavnost po zaključnem računu za tekoče leto. V tem znesku morajo biti zajeti tudi prispevki iz osebnih dohodkov in na osebne dohodke. Pod to zaporedno številko izkaže upravni organ obračunane osebne dohodke (s prispevki iz osebnih dohodkov in na 'osebne dohodke) vknjižene na kontu 246, ko vknjiži razporeditev rezultata financiranja redne dejavnosti; 16) pod zap. št. 21, 22 in 23 — sredstva, ki jih je z zaključnim računom za tekoče leto na podlagi dokončne razdelitve sredstev za redno dejavnost razporedil v te sklade. Pod temi zaporednimi številkami izkaže zneske, ki so bili prek kontov 791 in 796 za gospodarske dejavnosti manjšega obsega vknjiženi na ustrezne konte 900, 940 in 980; 17) pod zap. št;. 25 — ustrezni del sredstev za redno dejavnost, ki jih prenaša v naslednje leto za izpolnjevanje obveznosti, oziroma nalog, za katere so mu bila ta sredstva zagotovljena, ki pa jih do 31. decembra tekočega leta še ni izvršil. Pod to zaporedno številko izkaže upravni organ po vknjižbi razporeditve rezultata financiranja redne dejavnosti na kontu 791 in na kontu 796 za gospodarske dejavnosti manjšega obsega znesek, ki je vknji-žen na kontu 702; 18) pod zap. št. 26 j- neporabljeni del sredstev za redno dejavnost, ki ga po lastni odločitvi vrača v proračun. Pod to zaporedno številko izkaže po vknjižbi razporeditve rezultata financiranja redne dejavnosti znesek, ki ga vplačuje v proračun, in je vknjižen na kontu 279. 9. Poleg obračuna doseženih in uporabljenih sredstev za redno dejavnost, ki ga sestavi za upravni organ kot celoto na način iz 8. točke tega navodila, lahko sestavi upravni organ tudi tak obračun sredstev, razčlenjen po delovnih enotah — če je finančni načrt sestavil po delovnih enotah v smislu 11. in 12. točke navodila o sestavljanju finančnih načrtov upravnih organov in predračunov o uporabi sredstev za posebne namene (Uradni list SFRJ, št. 49/64). 4 4. Obračun doseženih in uporabljenih sredstev za posebne namene 10. Na obrazcu IV — Obračun doseženih in uporabljenih sredstev za posebne namene, izkaže upravni organ sredstva, ki so mu bila zagotovljena za posebne namene, ne glede na to ali jih uporablja za svoje posebne naloge, ali pa je samo njihov nosilec in jih razporeja naprej. Obračun doseženih in uporabljenih sredstev za Posebne namene izkaže upravni organ za vsako pozicijo na posebnem obrazcu IV. Ce so bila upravnemu organu v posebnem delu Proračuna v okviru posameznega glavnega namena razporejena sredstva za natančnejše namene po posebnih pozicijah oziroma razporednih skupinah in razporednih podskupinah, sme upravni organ, če dobi za to soglasje upravnega organa, ki je pristojen za proračun, razporejena in uporabljena sredstva s posebnih pozicij tega glavnega namena izkazati zbirno na skupnem obrazcu za vse te posebne namene. Ce so bila sredstva za posebne namene, ki so bila v proračunu namenjena za nabavo opreme, po odločitvi skupščine družbenopolitične skupnosti prenesena 'v sklad opreme, jih upravni organ ne izkaže na obrazcu IV, temveč na obrazcu V v stolpcu 6. V zaključnem računu ne izkaže upravni organ tistih sredstev za posebne namene, ki so bila v proračunu razporejena kot dopolnilna sredstva (dotacije) drugim družbenopolitičnim skupnostim. Na podlagi posameznih obračunov o uporabljenih sredstvih, ki jih sestavi za vsako posamezno posebno pozicijo, sestavi upravni organ zbirni obračun vseh za posebne namene doseženih in uporabljenih sredstev, vsi posamezni obračuni, na podlagi katerih ga sestavi, pa so njegove priloge. V obrazec IV vpiše upravni organ: 1) pod zap. št. 1 — neporabljena sredstva, prenesena iz prejšnjega leta, če je v zakonu o izvrševanju proračuna ali v posebnem zakonu ali drugem predpisu določeno, da bodo neporabljena sredstva upravnega organa prenesena in uporabljena v naslednjem letu. Pod to zaporedno številko izkaže upravni organ znesek, ki ga ima vknjiženega na posebnem analitičnem kontu 105, oziroma začetno stanje, ki ga ima vknjiženo na ustreznem analitičnem kontu sintetičnega konta 721 v tekočem letu; 2) pod zap. št. 2 — sredstva, ki so mu bila odobrena za posebne namene v proračunu za tekoče leto, in jih je dobival naravnost iz proračuna. Pod to zaporedno številko izkaže upravni organ zneske, vknjižene na posebnih analitičnih kontih sintetičnih kontov 720 in 721, po odbitku na teh kontih knjiženega zneska, prenesenega po zaključnem računu za prejšnje leto; 3) pod zap. št. 3 — dohodki, ki jih je dosegel z lastno dejavnostjo, če je skupščina družbenopolitične skupnosti s svojim aktom določila, da uporablja take dohodke za posebne namene. Pod to zaporedno številko izkaže upravni organ znesek, vknjižen. na posebnem analitičnem kontu 721 oziroma na dolgovni strani konta 779 — za del dohodkov, ki jih je med letom razporedil za posebne namene, oziroma dohodke, ki jih je dosegel z opravljanjem raznih tehničnih administrativnih in podobnih storitev drugim upravnim organom in organizacijam ter jih je po posebnih predpisih uporabljal za posebne namene po posebnih računih; . 4) pod zap. št. 4 — razna nepredvidena sredstva, ki niso izkazana pod zap. št. 1 do 3 tega obrazca, ki pa so evidentirarta na posebnih analitičnih kontih sintetičnega konta 721. Na vsakem posamičnem obrazcu IV izkaže upravni organ v stolpcu 2 pod zap. št. 2 tudi številko pozicije, S katero so mu bila v posebnem delu proračuna razporejena sredstva v ta namen, v zbirnem obrazcu IV pa vse številke pozicij iz posameznih obrazcev oziroma vse številke pozicij razporednih skupin in posebnega dela proračuna, v katerih so mu bila razporejena sredstva za posebne namene; 5) pod zap. št. 6 do 24 — porabo sredstev, razčlenjenih po vrstah posebnih namenov. Poraba teh sredstev je evidentirana na posebnih analitičnih kontih skupine 73 (brez konta 739); 6) pod zap. št. 26 — samo del stroškov izplačanih neposredno iz sredstev oblikovanih v smislu zakona o evidentiranju in načinu poravnave med določenimi uporabniki družbenih sredstev; 7) pod zap. št. 28 in 29 — posebni dohodki za financiranje redne dejavnosti in drugih namenov (prenos v proračun ali v sklade); 8) pod zap. št. 30 — sredstva namenjena za prenos v naslednje leto, če je bilo v zakonu o izvrševanju proračuna določeno, da se smejo sredstva za posebne namene, ki ne bodo porabljena, uporabiti v naslednjem letu. Pod to zaporedno številko izkaže upravni organ znesek, ki je vknjižen na dolgovni strani konta 739; ,9) pod zap. št. 31 — neporabljena denarna sredstva za posebne namene, vknjižena na dolgovni strani konta 739, ki jih po preteku tekočega leta prenaša v proračun. 5. Gibanje sredstev skladov 11. Gibanje in stanje sredstev skladov v začetku in na koncu tekočega leta izkaže upravni organ na obrazcu V — Gibanje sredstev skladov. Gibanje in stanje sredstev sklada skupne porabe izkaže v dveh stolpcih: v stolpcu 7 izkaže sredstva, ki jih • izloča po stopnji 4 % od sredstev, iz katerih se plačuje prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, in so namenjene za stanovanjsko izgradnjo, v stolpcu 8 pa vsa druga sredstva sklada skupne porabe. V obrazec V — Gibanje sredstev skladov, vpiše upravni organ: 1) pod zap. št. 1 — denarna sredstva na računu teh skladov na dan 1. januarja tekočega leta in sredstva, ki jih je po dokončni razdelitvi sredstev za redno dejavnost po zaključnem računu za prejšnje leto prenesel v sklad opreme, v sklad skupne porabe in v rezervni sklad. Med sredstvi prenesenimi iz prejšnjega leta, ne izkaže sredstev, ki so bila na dan 31. decembra prejšnjega leta izločena kob'vezana sredstva, in tudi ne iz sklada danih kreditov, ki mu na dan 31. decembra prejšnjega leta še niso bili vrnjeni. Pod to zaporedno številko izkaže upravni organ stanje, ki ga izkazujejo na koncu prejšnjega leta oziroma v začetku tekočega leta ustrezni konti 021, 048 in 080. Poleg teh zneskov, ki pomenijo stanje — saldo posebnih računov skladov na začetku leta, izkaže pod to zaporedno številko tudi zneske, vknjižene: na kontu 900 — znesek, razporejen v sklad opreme, na kontu 940 — znesek, razporejen v sklad skupne porabe, in na kontu 980 — znesek, razporejen v rezervni sklad in sicer na podlagi razporeditve rezultata financiranja redne dejavnosti za prejšnje leto; 2) pod zap. št. 2 do 4 — stanje iz sklada danih kreditov, ki mu na dan 1. januarja tekočega leta še niso bili vrnjeni, izločenih vezanih sredstev in sredstev, izločenih za izplačila za investicije (sredstva, izločena za elektroenergetske objekte, deponirani garancijski zneski idr.) oziroma druge terjatve in pravice iz naslova opreme In stvari skupne porabe; 3) pod zap. št. 5 — vrednost premične opreme ter premičnin in nepremičnin skupne porabe po izvedbi njihovega knjigovodskega odpisa; 4) pod zap. št. 7 — sredstva, ki so bila med letom naravnost iz proračuna prenesena v sklade za posamezne naloge oziroma nabave in med letom vknjižena na ustrezne analitične konte sintetičnih kontov 021, 048 in 080 Pod zap. št. 7 izkaže v stolpcu 5 vse številke pozicij razporednih skupin posebnega dela proračuna, na katerih so bila razporejena ta sredstva; 5) pod zap. št. 8 — dohodke ali del dohodkov, ki jih je dosegel s svojo dejavnostjo, če je skupščina družbenopolitične skupnosti s svojim aktom določila, da vlaga upravni organ take dohodke v sklade. Pod to zaporedno številko izkazana in upravnemu organu za posebne namene odobrena sredstva so vknjižena prek prehodnih analitičnih kontov sintetičnega konta 729; 6) pod zap. št. 9 — prejete obresti od kreditov, ki jih je dal delavcem iz sklada skupne porabe — za nakup stanovanj, za zgraditev novih ali za dovršitev ali dozidavo obstoječih hiš in stanovanj ter za ude* ležbo, ki so jo morali polagati delavci, da bi dobili od banke stanovanjski kredit, in pa obresti, prejete od vezanih sredstev; 7) pod zap. št. 10 — vrednost sredstev dobljenih brez povračila izkaže upravni organ sredstva, ki jih je med letom dobil brez povračila; 8) pod zap. št. 11 — druga denarna sredstva, prenesena v njegove sklade iz raznih,naslovov, kot so: vplačana amortizacija opreme in stvari skupne porabe, če jo je družbenopolitična skupnost vpeljala s svojimi predpisi, denarna sredstva, ki jih je upravni organ dobil z oddajo opreme oziroma stvari skupne porabe v zakup, če ni družbenopolitična skupnost s svojimi predpisi določila takim sredstvom drugačnega namena, idr.; 9) pod zap. št. 12 — sredstva,'ki jih je po zaključnem računu za tekoče leto na podlagi dokončne razdelitve sredstev za redno dejavnost razporedil v sklade in so vknjižena (odobrena): na kontu 900 .— znesek. razporejen v sklad opreme; na kontu 940 — znesek, razporejen v sklad skupne porabe, vštevši tudi zaslužke, katerim se je delovna skupnost za določen čas odpovedala, da bi pomagala prebivalstvu, ki ga je prizadel potres v Bosanski krajini, in na kontu 980 — znesek, razporejen v rezervni sklad; 10) pod zap. št. 13 — znesek, za kolikor se zmanj- šajo dejanski izdatki, ko izvrši iz svojih skladov sodno odločbo o prisilni izterjatvi terjatve, ki obremenjuje proračunska sredstva, kakor tudi druge obveznosti. > Če je s popisom dospelih obveznosti vpisana tudi dospela toda neporavnana obveznost, ki bi morala biti poravnana iz sredstev skladov upravnega organa, pa družbenopolitična skupnost ne obveže upravnega organa, da ji mora povrniti znesek teh obveznosti, se znesek teh obveznosti knjiženih na analitičnem računu konta 208 izravna, isti znesek pa se prizna kontu ustreznega sklada; 11) pod zap. št. 10 do 23 — sredstva, porabljena v tekočem letu za namene,, ki so predvideni v teh zaporednih številkah; 12) pod zap. št. 30 — zneske depozitov, izločenih iz skladov po zakonu o polaganju depozita pri investicijskih vlaganjih v nove negospodarske in neproizvodne investicije. 6. Inventura stanja sredstev In njihovih virov in pregled neporavnanih obveznosti na dan 31, decembra 19.............. 12. Člane popisne komisije imenujeta svet delovne skupnosti in predstojnik upravnega organa izmed članov delovne skupnosti. Za člane popisne komisije ne morejo biti imenovani računodajalec in ne tisti, ki imajo v rokah denarne ali materialne vrednosti, ki so predmet inventure. Inventura obsega: 1) ugotovitev, merjenje, štetje in natančnejši opis materialnih vrednosti ter ugotovitev drugih sredstev in njihovih virov, kakor tudi vpis teh podatkov v popisne liste; 2) ocenitev sredstev dn njihovih virov, navedenih pod 1) v tej točki. Podlaga za to ocenitev so knjigovodske vrednosti oziroma nabavne vrednosti potrošnoga materiala in drobnega inventarja; 3) ugotovitev razlike med stanjem sredstev in njihovih virov, ki je bilo ugotovljeno pri inventuri, ter njihovim stanjem, kot ga izkazuje knjigovodstvo, ter ugotovitev vzroka, zaradi katerega je nastala razlika. Podatke iz knjigovodstva je treba vpisati v popisne liste šele po inventuri. Inventura opreme, sredstev skupne porabe in nepremičnin obsega vsa sredstva, ki so v upravnem organu oziroma dana upravnemu organu v uporabo. Inventura materiala in drobnega inventarja obsega na posebnih popisnih listih; material za redno dejavnost, material za posebne namene, material za gospodarsko dejavnost, droben inventar za redno dejavnost, droben inventar za posebne namene in droben inventar za gospodarsko dejavnost. Inventura mora zajeti tudi sredstva, ki ne pripadajo upravnemu organu, pač pa so pri njem, in pa sredstva, ki pripadajo upravnemu organu, pa niso pri njem, temveč pri kakšnem drugem uporabniku (v hrambi, v posodbi, v zakupu ipd.). Sredstva, ki mu ne pripadajo, mora izkazati upravni organ v posebnih popisnih listih in po en izvod poslati uporabniku družbenih sredstev, ki mu ta sredstva pripadajo. Sredstva, ki mu pripadajo, pa niso pri njem, temveč pri kakšnem drugem uporabniku družbenih sredstev (v posodbi, v zakupu, na popravilu ipd.) mora izkazati upravni organ v popisnih listih posebej. Podlaga za inventuro teh sredstev so podatki iz knjigovodstva oziroma drugih dokumentacij, pri inventuri dobljene podatke pa je treba v popisnih listih izkazovati posebej. Vrednost opreme in sredstev skupne porabe, ki se pri inventuri najdejo kot presežek, in za katere ni znana nabavna cena, oceni popisna komisija po tržni ceni, zmanjšani za odstotek obrabljenosti. Za vsako obliko denarnih sredstev je treba sestaviti posebne liste in vanje vpisati dejansko, pri inventuri ugotovljeno stanje. V seznam neporavnanih obveznosti in terjatev vpiše upravni organ na posebnih popisnih listih obveznosti in terjatve, ki izvirajo iz njegove redne dejavnosti, in na posebnih popisnih listih obveznosti in terjatve, ki izvirajo iz sredstev za posebne namene, in sicer na podlagi knjigovodskih in drugih podatkov. Terjatve oziroma obveznosti, za katere nima v redu dokumentacije, izkaže upravni organ v popisnih listih posebej. Gotovino, čeke in tuja plačilna sredstva popiše upravni organ tako, da vpiše zneske, ki jih dobi s štetjem, pri inventuri dobljene podatke, pa izkaže v popisnih listih posebej. V seznam neporavnanih obveznosti in terjatev vpiše upravni organ vse terjatve po inventuri na dan 31. decembra tekočega leta (od kupcev, akontacije za službena potovanja, izplačila za bolezni nad 30 dni ipd.), stanje vseh svojih obveznosti, ki jih je ugotovil pri inventuri na dan 31. decembra tekočega leta, in stanje vseh najetih kreditov (ki ga ugotovi praviloma po izpisku banke) ter obveznosti iz nabav materiala in drobnega inventarja. Po podatkih, ki jih dobi pri inventuri, izpolni obrazec VI — Pregled neporavnanih obveznosti na dan 31. decembra 19.;..;... 7. Pregled zaposlenih delavcev ter izplačanih in obračunanih osebnih dohodkov 13. Po podatkih iz listin o izplačanih osebnih dohodkih izpolni upravni organ obrazec VII — Pregled zaposlenih delavcev ter izplačanih in obračunanih osebnih dohodkov. V posamezne stolpce tega obrazca vpiše: 1) v stolpec 2 — skupno število mesecev, kolikor so jih njegovi delavci prebili na delu. S časom, prebitim na delu, je mišljen poleg dejanskega Časa, ki so ga delavci prebili na delu, tudi čas njihovega bolezenskega dopusta do 30 dni, letnega dopusta:in plačane odsotnosti z dela. Čas bolezenskega dopusta nad 30 dni, za katerega je delavec dobil nadomestilo osebnega dohodka, in čas neplačane odsotnosti z dela se pri izračunavanju števila mesecev-delavcev rfe upošteva. Število mesecev-delavcev se izračunava po kategorijah zaposlenih delavcev iz stolpca 1. Ce pri upravnem organu ni bilo večje fluktuacije delavcev, se lahko vzame pri izračunavanju. števila mesecev-delavcev leto kot celota (12 mesecev) in najprej izračuna število mesecev-delavcev (po kategorijah) za tiste delavce, ki so bili pri upravnem organu vse leto v delovnem razmerju. Primer: ustrezno se uporabi primer iz navodila o načinu sestavljanja zaključnega računa zveznih upravnih organov (Uradni list SFRJ, št. 7/73). 8. Pregled odobrenih in porabljenih sredstev po posebnem delu proračuna 14. Upravni organi izpolnijo ta obrazec po knjigovodski evidenci. Pri sredstvih za redno dejavnost vpišejo v stolpec 8 tolikšen znesek, kot jim je bil nakazan na žiro račun. 9. Poročilo o delu 15. Poročilo o delu sestavi upravni organ na tak način in v tolikšnem obsegu, da ustreza njegovim potrebam in potrebam družbenopolitične skupnosti, ki v svojem proračunu upravnemu organu zagotavlja sredstva za delo. Poročilo o delu mora zlasti zajeti podatke: o izvrševanju delovnega programa ter o elementih, ki so pripomogli, da je upravni organ delovni program izvršil, oziroma bili vzrok, da ga ni izvršil; o skladnosti sredstev, odobrenih upravnemu organu v proračunu družbenopolitične skupnosti z nalogami, ki sta mu jih zastavila skupščina' družbenopolitične skupnosti; o stanju in gibanju skladov upravnega organa in o uporabi njihovih sredstev med letom; a merilih pri dokončni razdelitvi sredstev za redno dejavnost po zaključnem računu na osebne dohodke in sklade; o stanju kadrov in o delovnih pogojih ter druge podatke, ki so pomembni za delo upravnega organa. III. SPREJETJE IN PREDLOŽITEV ZAKLJUČNEGA, RAČUNA 16. Zaključni račun upravnega organa za tekoče leto sprejemata predstojnik upravnega organa in svet delovne skupnosti do 31. januarja naslednjega leta, kot to določajo predpisi o sredstvih za delo upravnih organov. 17. V zapisnik s seje, na kateri svet obravnava zaključni račun, je treba vpisati tudi sklepe, ki so bili sprejeti v zvezi s pripombami članov sveta delovne skupnosti, in pripombami predstojnika upravnega organa, kot tudi njune odločitve glede zaključnega računa. 18. Ko predstojnik upravnega organa in svet delovne skupnosti sprejemata zaključni račun, je treba sprejeti zaključni račun v 15 dneh predložiti upravnemu organu, ki je pristojen ža proračun. V roku iz prvega odstavka te točke mora upravni organ po predpisih o službi družbenega knigovodstva predložiti sprejeti zaključni račun tudi tej službi, pri kateri ima žiro račun. Z zaključnim računom, ki ga po prvem in drugem odstavku te točke predloži upravnemu organu za proračun in službi, so mjšljeni, izpolnjeni obrazci I—VII ter poročilo o delu za upravne organe pa tudi izpolnjeni obrazec VIII. Poleg izpolnjenih obrazcev, omenjenih v tretjem odstavku te točke, morajo upravni organi predložiti upravnemu organu za proračun kot prilogo k zaključnemu računu še tele preglede: 1) pregled izvršitve finančnega načrta; 2) pregled izvršitve posebnih računov dohodkov; 3) pregled izvršitve predračuna o uporabi sredstev za posebne namene, če je skupščina družbenopolitičnih skupnosti z aktom, s katerim je ta sredstva zagotovila, naložila, da je treba zanje predložiti predračun. 19. Upravni organi, ki imajo v svojem sestavu delovne enote s samostojnim obračunom za gospodarsko dejavnost, morajo predložiti upravnemu organu za proračun tudi en izvod zaključnega računa take delovne enote, sestavljen na obrazcih, ki so predpisani za gospodarske organizacije ■ IV. KONČNE DOLOČBE 20. Obrazci I. do VIII., ki so navedeni v določbah tega navodila, so objavljeni v navodilu o načinu sestavljanja zaključnega računa zveznih upravnih organov (Uradni list SFRJ, št. 7/73) in se ustrezno uporabljajo za zaključne račune upravnih organov v SR Sloveniji. 21. Z dnem, ko začne veljati to navodilo, neha veljati navodilo o uporabi navodila o sestavljanju zaključnega računa upravnih organov za sestavo zaključnih računov upravnih organov za leto 1971 (Uradni list SRS, št. 6/72). 22. To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-3/73 Ljubljana, dne 2. marca 1973. Republiški sekretar za finance Jože Florjančič 1. r. PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN SKUPŠČINA OBČINE GROSUPLJE 112. Na podlagi 23. člena 'zakona o geodetski službi in 102. člena statuta občine Grosuplje je skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 14. februarja 1973 sprejela SKLEP o pooblastitvi S tano vanjsko-komunal nega podjetja Grosuplje za opravljanje storitev v zadevah geodetske, službe 1 Stanovanj sko-komunalno podjetje Grosuplje se pooblašča za opravljanje storitev v zadevah geodetske službe, ki so določene v 8. členu zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 21/70). 2 Ta sklep velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se s 1. majem 1973. St. 023-3/73 Grosuplje, dne 14. februarja 1973. Predsednik skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE 113. Na podlagi 29 b člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS. št. 54/72) in 128. člena statuta občine Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 12/68 in 17/69 in Uradni list SRS, št. 16/72) je skupščina občine Mozirje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. februarja 1973 sprejela ODLOK o določitvi najnižjega odstotka sredstev za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v občini Mozirje 1. člen Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije (v nadaljnjem besedilu: »organizacije"), ki niso določile s samoupravnim sporazumom najnižjega odstotka sredstev za razširjeno reprodukcijo in za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, iz'očajo ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov sredstva v te namene po stopnji 6 °/o od skupnega zneska sredstev, iz katerih se izplačujejo prispevki iz osebnega dohodka. Ta sredstva se' izločajo v sklad skupne porabe posamezne organizacije in se uporabljajo v skladu z določili zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS. št. 5/72) in v skladu z določili odloka o ustanovitvi solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Mozirje (Uradni list SRS. št. 52/72) in odloka o obveznem prispevku za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v občini Mozirje (Uradni list SRS, št. 55/72). 2 3 2. člen Občani, ki pri opravljanju, samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb, plačujejo sredstva za stanovanjsko graditev in za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu po stopnji 6% od skupnega zneska izplačanih osebnih dohodkov. Ta sredstva se vplačujejo v solidarnostni stanovanjski sklad občine Mozirje: 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v IJradnem listu SRS. uporablja pa se od 1. januarja 1973. St. 010-9/73/1/1 Mozirje, dne 28. februarja 1973. Predsednik skupščine občine Mozirje Jože Deberšek 1. r. 114. Po 40. členu temeljnega zakona o preprečevanju in zatiranju nalezljivih bolezni (Uradni list SFRJ, št. 17-224/64) 3, in 8. členu temeljnega zakona o prekrških (Uradni list SFRJ, št. 26-469/65) in 128. členu statuta občine Mozirje (Uradni vestnik Celje. št. 12/68 in 17/69 in Uradni list SRS, št. 16/72) je skupščina občine Mozirje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. februarja 1973 sprejela ODLOK o obveznem rentgenskem slikanju pljuč prebivalstva v občini Mozirje 1. člen Zaradi preprečevanja in zatiranja tuberkuloze se na območju občine Mozirje v letu 1973 izvede obvezno slikanje pljuč (v nadaljnjem besedilu: fluorografiranje) prebivalstva občine Mozirje, ki je rojeno v letu 1949 in prej. 2. člen Fluorografiranje je brezplačno. 3. člen Točen čas fluorografiranja določi svet za zdravstvo in socialno varstvo skupščine občine Mozirje. 4. člen Po izvršenem fluorografiranju se morajo na individualni poziv za zdravstvo pristojnega upravnega organa ali pooblaščenega zdravstvenega doma odzvati na kontrolni pregled pozvane osebe. 5. člen Svet za zdravstvo in socialno varstvo skupščine občine Mozirje je pooblaščen, da izda za izvajanje tega odloka natančnejše predpise in ukrepe ter imenuje štab za izvedbo fluorografske akcije. 6. člen Z denarno kaznijo do 500 din se kaznuje, kdor se neupravičeno ne udeleži fluorografiranja ali kontrolnega pregleda ali, ki ovira izvršitev določb tega odloka ali na njegovi podlagi izdanih predpisov in ukrepov. * 7. člen Ta odlok Začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-10/73 Mozirje, dne 28. februarja 1973. Predsednik skupščine občine Mozirje Jože Deberšek 1. r. SKUPŠČINA OBČINE SLOVENSKE KONJICE 115. Skupščina občine Slovenske Konjice je po šestem odstavku 3. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50-379/72) in 116. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 13-154/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 23. februarja 1973 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov v družbeni lastnini na območju občine Slovenske Konjice 1. člen V odloku o tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov v družbeni lastnini na območju občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 24-297/69) se izvršijo naslednje spremembe in dopolnitve: Prvi odstavek 8. člena se spremeni in se glasi: »Stroški komunalnih uslug in individualne komunalne potrošnje (voda,, kanalščina, elektrika, PTT, plin, smeti, fekalije in dimnikarske storitve) bremenijo imetnika stanovanjske pravice neposredno in jih je ta dolžan plačati dobaviteljem na krajevno pbičajen način. V breme imetnika stanovanjske pravice gredo tudi vsi stroški centralnega ogrevanja stanovanja.« 2. člen Drugi odstavek 8. člena (»imetniki stanovanjske pravice in najemniki.. ,•«) ter prva, druga ali tretja alinea tega odstavka se črtajo. 3 3. člen Tretji odstavek 8. člena (B tekoče vzdrževanje) se spremeni in se glasi: »Stroški tekočega vzdrževanja skupnih delov stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov bremenijo sredstva stanarin in najemnin. Ti stroški so: a) prva skupina: — čiščenje snega s strehe, strešnih vencev In na-puščev; — popravila dimniških kap in zamenjava dimniških vratič; — delna zamenjava in popravila strešne kritine; — čiščenje in manjša popravila kleparskih izdelkov; — čiščenje žlebov, peskolovcev in usedalnikov; — manjša popravila izolacije ravnih streh, balkonov in teras; , — popravilo strelovodov, delna obnova in meritve prevodnosti; — popravilo ometov in fasade v skupnih prostorih; — manjša popravila na vratih, oknih in roletah v skupnih prostorih; ■ — manjša popravila podob, pragov in prelaganje parketa; — pleskanje kompletnih vhodnih, hišnih in stanovanjskih vrat s stopniščnega vretena ali hodnika; — popravilo vhodnih vrat in oken v stopnišču in vetrolovih; — manjša popravila skupnih prostorov v primeru poškodb vodovodnih cevi in podobno; — popravilo stikal, tesnil in ventilov na glavnih vodovodnih ceveh, pri 'glavnih plinovodih in kanalizaciji; — manjša popravila električne inštalacije; — zamenjava manjših dotrajanih delov na inštalacijah v skupnih prostorih; — popravilo plinskih, električnih in centralnih bojlerjev, ki so nameščeni v skupnih delih zgradbe; — pleskanje inštalacij centralne kurjave, plina in radiatorjev v zgradbi in stanovanjih, ki se nahajajo izven zidu; — odstranitev škode in popravila, ki so potrebna zaradi pokanja vodovodne inštalacije ali kanalskega omrežja, če to ni bila posledica nepravilnega ravnanja in uporabljanja s strani imetnika stanovanjske pravice; b) druga skupina: • — stroški rednih servisov • za osebna in tovorna dvigala, toplovodnih postaj, registrov ter hidroforjev; — stroški sanitarnih pregledov, deratizacije in dezinfekcije; — stroški za izdajanje navodil, informacij in obvestil, ki so namenjeni hišnim svetom, stanovalcev in najemnikov v zvezi z intenzivnejšim izvrševanjem del pri vzdrževanju hiš in poslovnih prostorov.« 4. člen Za 8. členom se doda nov 8 a člen, ki se glasi: »Stroški obratovanja stanovanjske hiše bremenijo imetnika stanovanjske pravice neposredno: Med stroške obratovanja se štejejo zlasti: — poraba vode, elektrike in plina za skupne prostore in naprave; — stroški za čiščenje skupnih prostorov in funkcionalnega dela zemljišča, ves potrebni material in orodje ter osebni dohodki zaposlenih (hišniki, snažilke, upravitelji); — stroški čiščenja snega in ledu skladno z odlokom skupščine občine o zimski službi na območju občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 24-298/69): s pripadajočim orodjem in potrošnim materialom; — stroški za zamenjavo žarnic in varovalk; — stroški popravil ključavnic in stekel v osebnih in tovornih dvigalih; — stroški za redno vzdrževanje in obnovo požarnovarnostnih naprav; — stroški nadomestitve in vzdrževanja opreme za civilno zaščito in reševalne garniture; — nadomestitev in ^vzdrževanje zastav, drogov za zastave, oglasnih desk, okvirjev za hišni red, seznam stanovalcev ter nabavo in vzdrževanje opreme skupnih prostorov hišnih svetov; — vzdrževanje zvoncev, domofonov in električnih ključavnic; — stroški za vzdrževanje in preglede skupinskih anten in TV naprav; — čiščenje in odmašitev kanalizacije in kanalskih priključkov na zgradbo; — vzdrževanje, čiščenje, odmašitev jaškov in komor za smeti; — vzdrževanje dohodnih poti, parkirnih prostorov, zelenih površin, živih mej, ograj, peskovnikov, gugalnic ter ostalih naprav na funkcionalnem zemljišču hiše; — stroški prisilne uprave; — stroški za popravilo poškodb in za odtujitev v skupnih delih, prostorih in napravah zgradb, če krivca ni bilo mogoče ugotoviti.« 5. člen 11. člen se spremeni in se glasi: »■Etažni lastniki stanovanj v družbenih stanovanjskih hišah so dolžni organizaciji za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami ali hišnemu svetu, plačevati stroške tekočega vzdrževanja skupnih delov in naprav v višini določeni z občinskim odlokom. Hišnemu svetu morajo plačevati tudi stroške obratovanja. Sorazmeren del stroškov za investicijsko vzdrževanje stanovanjske hiše in stanovanj morajo etažni lastniki plačevati v obliki akontacije, ki mora biti najmanj tako visoka, kakor znaša stopnja za tekoče vzdrževanje po občinskem odloku, če se pogodbeno ne zavežejo, da bodo v celoti krili stroške investicijskega vzdrževanja, ko ti stroški dejansko nastanejo.« 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 36-7/73-1 Slovenske Konjice, dne 23. februarja 1973. Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice Franjo Tepej, dipl. inž. 1. r. 116. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 3. odstavku 43. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27-253/72) in 116. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 13-154/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 23. februarja 1973 sprejela ODLOK o določitvi poprečne gradbene cene in poprečnih stroškov komunalnega učejanja stavbnih zemljišč 1. člen S tem odlokom se določi poprečna gradbena cena in poprečni stroški komunalnega urejanja zemljišča na območju občine Slovenske Konjice v smislu 3. odstavka 43. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem Prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27-253/72). 2. člen Poprečna gradbena cena za 1 m2 uporabne površine znaša 2500 din. Poprečni stroški komunalnega urejanja zemljišč znašajo: — za območje, ki ga zajemata urbanistični pro-Sram mesta Slov. Konjice in urbanistični program naselij Zreče 30°/« gradbene vrednosti objekta, — za druga naselja v občini 40 Vo gradbene vrednosti objekta. Kot osnova za izračun dohodka se jemlje enoletna stanarina za stanovanjsko hišo v višini 4°/i> od vrednosti zgradbe, če veljavni predpisi ne določajo drugače. 3. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč za leto 1972/73 (Uradni list SRS, št. 34-777/72). 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1973. St. 350-1/73-1 Slovenske Konjice, dne 23. februarja 1973. Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice Franjo Tepej, dipl. inž. 1. r. 117 Skupščina občine Slovenske Konjice je po 2. členu zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 20-129/71), pravilnika o enotni metodologiji za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 29-212/71) ter 116. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 13-154/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 23. februarja 1973 sprejela ODLOK o določitvi posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja 1. člen S tem odlokom se določa vrednost posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja po 2. členu zakona 0 pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 20-129/71) in po pravilniku o enotni metodologiji za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 29-212/71). 2. člen Poprečna gradbena cena za 1 m2 stanovanjske površine znaša 2300 din. 3. člen Poprečni stroški za komunalno ureditev zemljišča znašajo od poprečne gradbene cene stanovanj iz 2. člena tega odloka: — za individualno komunalno potrošnjo 2V# — za kolektivno komunalno potrošnjo 8 °/o. 4. člen Za izračun prometne vrednosti zemljišča in izrabljenosti hiše oziroma stanovanja veljajo določila pra- vilnika o enotni metodologiji za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 29/71). 5. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi posameznih elementov za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja za leto 1972 (Uradni list SRS, št. 51-1006/71). 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 36-8/73-1 Slovenske Konjice, dne 23. februarja 1973. Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice Franjo Tepej, dipl. inž. 1. r. 118. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 1., 3. in 5. členu zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 50-378/72) in 116. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 13-54/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 23. februarja 1973 sprejela ODLOK o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj 1 2 3 4 1. člen Na območju občine Slovenske Konjice se mora ugotoviti nova vrednost stanovanjskih hiš in stanovanj, ki se oddajajo v najem po merilih in postopku, ki jih določa zakon o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 50-378/72) in ta odlok. 2. člen Nova vrednost stanovanjskih hiš in stanovanj se ugotovi po stanju na dan 31. 12. 1971. 3. člen Kot merila za ugotovitev vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj se določajo: — vrsto in kakovost konstrukcije stavbe, — funkcionalnost stanovanj, — opremljenost stanovanja, — položaj stanovanja v stavbi, — starost in obrabljenost stavbe, — drugi elementi, ki vplivajo na uporabno vrednost stanovanja. > 4. člen Vrednost stanovanja so ugotovi na podlagi točkovanja ob upoštevanju meril iz 3. člena tega odloka. Točkovanje se opravi na podlagi priročnika za ugotavljanje vrednosti stanovanj, ki ga je sprejela skupščina občine in je sestavni del tega odloka. Vrednost stanovanja se ugotovi za stanovanje kot gradbeno celoto ne glede na število uporabnikov stanovanja. 5. člen Vrednost enega stanovanja se izračuna tako, da se število kvadratnih metrov uporabne tlorisne površine stanovanja pomnoži s seštevkom točk, ki ustreza temu stanovanju in z vrednostjo ene točke. Za uporabno tlorisno površino stanovanja se šteje čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov v star novanju, kuhinje, kopalnice, stranišča, -shranabe, vzidanih omar in drugih zaprtih prostorov stanovanja. 6. člen Vrednost ene točke znaša za celotno območje občine 25 din, glede na kalkulativno gradbeno ceno enega kvadratnega metra uporabne tlorisne stanovanjske površine, ki se je oblikovala na dan 31. decembra 1971. Kalkulativna gradbena cena vsebuje stroške, ki so našteti v 6. členu zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj. 7. člen Vrednost stanovanjske hiše se ugotovi tako, da se seštejejo po merilih iz 3. člena tega odloka ugotovljene vrednosti stanovanjski se nahajajo v stavbi. Ce so v isti stavbi tudi poslovni prostori, ki se oddajajo v najem, se ugotavlja njihova vrednost po enakih merilih in na isti način, kakor je določeno za najemna stanovanja. Vrednost ene točke poslovnega prostora je enaka vrednosti ene točke za stanovanje, povečane za 25®/o. 8. člen Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji organizira in izvaja postopek ugotavljanja vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj. Stroške za opravljeno delo kri«e iz sredstev sklada stanovanjskih hiš in stanovanj. 9. člen Vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj se ugotavljajo na naslednji način: 1. upošteva se izvršeno točkovanje stanovanj s stanjem 1. avgusta 1965 in izvedejo popravki v skladu z določili iz 4. člena tega odloka; 2. upoštevajo se vse spremembe, ki so nastale po izvršenem točkovanju na dan 1. avgusta 1965 in ki vplivajo na vrednost stanovanja (dodatna opremljenost stanovanja, sprememba namembnosti prostorov, izvršena modernizacija in revitalizacija) ne glede na to, na čigave stroške so bile izvršene. 10. člen Vrednost stanovanj v etažni lastnini občanov, ki se nahajajo v družbenih stanovanjskih hišah ravno tako ugotavlja organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji. Vrednost stanovanj v družinski stanovanjski hiši v lasti občana in stanovanja, ki je posamezni del stavbe v lasti občana, ugotovi v skladu z določbami prejšnjega odstavka lastnik družinske stanovanjske hiše oziroma stanovanja najpozneje do 31. decembra 1974. 11. člen Nosilec stanovanjske pravice, etažni lastnik in nar jemnik poslovnega prostora mora omogočiti osebi, ki ugotavlja vrednost stanovanja oziroma poslovnega prostora vstop v stanovanje oziroma v poslovni prostor. 12. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 36-7/73-1 Slovenske Konjice, dne 23. februarja 1973. Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice Franjo Tepej. dipl. inž. 1. r. PRIROČNIK za ugotavljanje vrednosti stanovanj po odloku skupščine občine Slovenske Konjice o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj, sprejet na seji skupščine, dne 23. februarja 1973 1 2 3 4 5 A. Tabela elementov stanovanja, za katere se ugotavljajo pozitivne točke Število • točk Gradivo in konstrukcija a) kolibe 20 b) stavbe iz slabega gradiva 25 c) stavbe iz mešanega gradiva (slabo in trdo, gradivo) 35 č) stavbe iz trdega gradiva 42 d) kvalitetne stavbe 46 e) izredno kvalitetne stavbe 50 f) potresno varno zgrajene stavbo 55 Klet ali drvarnica a) ni kleti, ne drvarnice 0 b) drvarnica na dvorišču (slabša) 1 c) klet v stavbi, velikost do 5 ni-’ 2 č) klet v stavbi,, velikost od 5 do 10 m2 4 d) klet v stavbi, velikost 10—20 m2 5 e) solidno zgrajene drvarnice na dvorišču se točkujejo kot kleti v stavbi z odbitkom ene točke Pralnica a) ni pralnice 0 b) pralnica zunaj stavbe 1 c) pralnica v stavbi 2 č) mehanizirana pralnica v stavbi ali zunaj stavbe 3 Sušilnica a) ni sušilnice 0 b) sušilnica v stavbi 1 c) mehanizirana sušilnica v stavbi ali zunaj stavbe 2 Skupni prostor v kleti ali na dvorišču a) ni skupnih prostorov v kleti ali na dvorišču 0 b) so skupni prostori v kleti ali na dvorišču 1 Skupni prostori v pritličju ali v nadstropjih a) skupni prostori v pritličju ali v nadstropjih do 10 m2 0 Število točk b) skupni prostori v pritličju ali v nadstropjih od 10—30 ms 1 c) skupni prostori v pritličju ali v nadstropjih od 30—50 m2 2 d) skupni prostori v pritličju ali v nadstropjih nad 50 m2 3 7 — Balkoni, terase, lože a) balkon do 5 m2 , 2 b) balkon nad 5 m2 2 c) terasa do 5 m2 4 č) terasa nad 5 m2 6 d) loža do 5 m2 6 e) loža nad 5 m2 a 8 — Višina sobe a) do 2,20 m 0 b) nad 2,20 do 2,40 m • 1 c) nad 2,40 do 3,20 m 2 č) nad 3,20 m 1 9 — Vrata glede na izvedbo kril a) vrata slabe izvedbe 2 b) vrata z gladkimi krili — iz mehkega lesa 4 — furnirana ali obložena s plastiko 5 — iz trdega lesa , 6 c) vrata s polnili — iz mehkega lesa 5 — furnirana ali obložena s plastiko 6 — iz trdega lesa • 7 10 — Okna glede na izvedbo a) okna slabe izvedbe 2 b) enojna okna — lesene izvedbe 4 — kovinske izvedbe 6 c) vezana okna — lesene izvedbe 6 — kovinske izvedbe 8 č) dvojna okna — lesene izvedbe , 7 — izvedba v kombinaciji s kovino 9 d) uporaba posebnih zaščitnih stekel (termopan, barvna stekla) 2 e) zasenčitev — platnene zavese ali rolete 2 — plastične ali lesene rolete ter vetrnice 4 — luxaflex rolete 5 11 — Obdelava sten v sobah a) neometane stene 0 b) slabo ometane stene 1 c) dobro ometane stene 2 č) stene fino zglajene ali obdelane z dodatnimi oblogami (mavčne plošče) 3 d) stene gladko obdelane ali obložene s tapetami 5 12 — Obdelava sten v kuhinji in kopalnici a) oljnata barva ali emajliran lesonit v kuhinji ali v kopalnici do 20 m* 1 b) oljnata barv ali emajliran lesonit v kuhinji ali kopalnici nad 20 m2 2 Število točk c) brez oljnega opleska ali emajliranega lesonita 0 13 — Tla v sobah a) zemlja 0 b) opeka ali beton 1 c) navadna (lesena) 2 č) boljša lesena (ladijski pod) 3 d) ksilolit ali plastične mase (juta, file, vinaz, podolit ipd.) 4 e) parket (bukov, hrastov, lamelni) 5 f) moderni podi (tapisom ali podobno) 6 14 — Tla v kuhinji in kopalnici a) zemlja 0 b) opeka, beton ali navadna tla iz desk 1 c) boljša tla iz desk (ladijski pod) ali teraco 2 č) keramične ploščice, ksilolit ali plastične mase 3 d) parket, topli pod 4 15 — Plinske napeljave v stanovanju a) ni plinskih napeljav 0 b) so plinske napeljave 2 16 — Tovorno dvigalo in jašek za smeti a) ni tovornega dvigala in ne jaška za smeti 0 b) jašek za smeti 1 c) tovorno dvigalo 2 17 — Naprave za ogrevanje stano- vanja a) ni peči in priključkov na dimnike 0 b) priključek na dimnike 1 c) zidana ali železna peč 1 č) lončena peč, plinska, oljna ali žarilna peč 2 d) etažna kurjava za posamezno stanovanje 15 e) centralna kurjava 12 f) vsak nadaljnji element pod c) in č) 1 g) pod d) in e) se računa grelna ^elesa in hišna instalacija brez kotlovnice in kotlov, ker gre vzdrževanje in amortizacija kotlovnic in kotlov v breme cene in kurjave 18 — Električne napeljave a) ni električnih napeljav 0 b) napeljava za delno razsvetljavo 2 c) napeljava za popolno razsvetljavo 4 č) napeljava za popolno razsvetljavo, termična napeljava in priključki za gospodinjske stroje 6 d) če je pri napeljavi pod c) in č) dvota- rifni števec 1 19 — Osebnodvigalo a) ni osebnega dvigala 0 b) je osebno dvigalo 6 c) za stanovanja v kleti in v pritličju se ne upoštevajo predvidene točke za osebno dvigalo; če ima stavba skupne prostore (pralnico, sušilnico, prostor za varstvo otrok in podobno) nad prvim nadstropjem se šteje 2 č) če je v stopnišču vgrajeno več kot eno dvigalo, za vsako nadaljnje dvigalo 4 20 — Vodovod a) ni vodovoda v bližini stavbe 0 Število točit b) vodnjak, kapnica, črpalka ali vodovodna pipa na dvorišču 1 c) vodovod v stavbi d) vodovod v stanovanju 21 — Kanalizacija a) ni kanalizacije 0 b) kanalizacija na dvorišču ali greznica (zidana straniščna jama) 1 c) kanalizacija v stavbi 2 d) kanalizacija v stanovanju 3 22 — Obloga sten v kuhinji, kopalnici in stranišču a) stene obložene s cementnimi ali teraco ploščicami ah s teracom: — do 15 m2 1 — nad 15 do 25 m2 2 — nad 25 m2 3 b) obložene s keramičnimi ploščicami ali plastičnimi masami: — do 8 m2 2 — nad 8 do 15 m2 3 —■ nad 15 do 22 m2 4 — nad 22 m3 5 c) stene obložene z naravnim kamnom ali mozaiki: — do 10 m2 3 — nad 10 do 20 m2 5 — nad 20 m2 8 23 — Vgrajene stenske omare v stanovanju (razen v kuhinji in shrambah) a) iz mehkega lesa in lesonita: — 8 m2 1 — nad 8—15 m2 2 — nad 15—22 m2 3 — nad 22 m2 4 b) iz mehkega lesa in vezanih plošč: — do 3 m2 1 — nad 3 do G m2 2 — nad 6 do 9 m2 3 — nad 9 do 12 m2 4 — nad 12 m2 5 c) iz mehkega lesa s furniranimi vezanimi ploščicami ali iz trdega lesa (neple- • skano): — do 2 m2 * 1 — nad 2 do 4 m2 2 — nad 4 do G m2 3 — nad 6 do 8 m2 4 — nad 8 m2 5 24 — Kuhinjska oprema a) vgrajene pohištvo iz mehkega lesa. ple-skano: — do 3 m2 1 — nad 3 do G m2 2 — nad 6 do 9 m2 3 — nad 9 do 12 m2 4 — nad 12 m2 5 b) vgrajeno pofiištvo iz trdega lesa ali mehkega lesa obloženo z umetnimi masami: — od 3 m2 2 — nad 3 do G m2 3 — nad 6 do 9 m2 4 — nad 9 do 12 m2 5 — nad 12 m2 6 tO Število točk c) navadna vodovodna školjka 1 č) štedilnik zidan ali navaden emajliran 4 d) štedilnik električni ali plinski 5 e) štedilnik električni ali plinski z dodatno pečjo za ogrevanje 7 f) kombiniran električni In plinski štedilnik 8 g) pomivalno korito emajlirano 2 h) bojler v kuhinji 3 i) pomivalno korito iz nerjaveče kovine 4 j) pomivalna omarica v pločevinasti izvedbi 3 k) plinski ali električni rešo na dve plošči ► 1 l) nape z odvodom zraka z ventilatorjem ali aero filtrom 2 m) dodatna peč za ogrevanje 2 n) priključek za pralni stroj v stanovanju 1 o) priključek za pomivalni stroj v stanovanju 1 25 — Ločeno stranišče a) ločeno stranišče 3 b) ločeno stranišče z umivalnikom 4 c) stranišče za dvoje ali več stanovanj skupaj 1 č) več kot eno stranišče v stanovanju (dodatno) 2 26 — Kopalnica a) kopalnica z banjo in pečjo za ogrevanje vode 5 b) kopalnica z banjo in bojlerjem ali priključek na toplovodno omrežje 6 c) kopalnica z banjo, pečjo za ogrevanje vode in bojlerjem 7 č) kopalnica z bojlerjem in prho brez banje 4 d) umivalnik v kopalnici I e) bide 2 f) straniščna školjka v kopalnici 1 g) kopalnica za dvoje ali več stanovanj skupaj ne glede na opremo 1 h) sevalna peč 1 i) posamezni elementi v kopalnici so razčlenitev elementov za podpozicije a), b), c) in č) — banja 3 — peč za ogrevanje 2 — bojler 3 — prha . 1 27 — Električni radiatorji in plin- ske peči a) za vsak radiator 2 28 — Dodatna oprema in instalacije a) vgrajen hladilnik do 100 1 8 b) vgrajen hladilnik nad 1001 12 c) priključek na toplo vodo iz toplarne ali kotlarne 4 č) priključek na telefori (za vsako številko) X d) skupinska TV antena ali žični TV priključek — za vsak kanal 1 e) domofon in električna vrata: — domofon 1 — električna vrata 1 f) klimatizacija 10 g) premične stene v sobah (za vsakih 2 m2) X f Število točk 29 — Ureditev dovoza a) ni urejen 0 b) urejen z uvaljanim nasipom 1 c) tlakovan ali asfaltiran 2 č) tlakovana ali asfaltirana površina označena za parkiranje vozil 3 30 — Ugodnost izaradi vpliva števila stanovanj a) v enostanovanjski atrijski ali verižni hiši 10 b) v dvostanovanjski hiši ali vrstni hiši 8 c) v tri- do šeststanovanjski hiši 5 Opomba: Kolikor so v stanovanju elementi, ki jih tabela A. ne vključuje, jih je točkovati po podobnih elementih v tej tabeli. B. Tabela za popravek seštevka točk, dobljenih po tabeli A Velikost ,do 10 70,5 80,5 90,5 100,5 nad stanovanja do 80 do 90 do 100 ' do no 110 da 30 m2 ■— H- 4 + 6 + 8 + 10 + 12 nad 30—45 m2 — + 3 + 3 + 4 + 4 + 5 nad 45—60 m2 ' — + 1 + 1 + 2 + 2 + 3 nad 60—75 m2 — — 1 — 1 — 2 — 2 — 3 nad 75—100 m2 — — 3 — 3 — 4 — 4 — 5 nad 100 m2 — — 4 — 6 — 8 — 10 — 12 C. Tabela elementov stanovanja, ki se zanje ugotavljajo negativne točke 1 — Obrabljeno stanovanje a) kolibe — stare do 5 let 0 — nad 5 do 10 let 2 — nad 10 do 15 let ' 2—4 —■ nad 15 let 4—^6 b) hiše iz slabega gradiva — stare do 8 let 0 — nad 8 do 16 let 4 — nad 16 do 24 let 4—6 — nad 24 let 6—8 c) hiše iz mešanega gradiva — stare do 14 let 0 — nad 14 db 28 let 8 — nad 28 do 42 let 8—10 — nad 42 let 10—12 č) stavbe iz trdega gradiva — stare do 25 let 0 — nad 25 do 40 let 10 — nad 40 do 60 let 10—15 — -nad 60 let 15-1-20 d) kvalitetne stavbe — stare do 25 let 0 — nad 25 do 40 let 11 — nad 40 do 60 let - 11—17 — nad 60 let 17—22 e) izredno kvalitetne stavbe — stare do 25 let 0 — nad 25 do 40 let 12 — nad 40 do 60 let 12~rl8 — nad 60 let 18—24 Število točk 2 — Vlažnost stanovanja a) popolna koliba 5 hiša iz slabega gradiva 8 hiša iz mešanega gradiva 11 stavba iz trdega gradiva 17 kvalitetna stavba 22 b) delna koliba 1 ' hiša iz slabega gradiva 2 hiša iz mešanega gradiva 3 hiša iz trdega gradiva 4 kvalitetna stavba 5 3 — Lega stanovanja v stavbi a) kletno stanovanje 12 b) stanovanje v podpritličju 6 c) stanovanje na podstrešju 4 č) stanovanje v nizkem pritličju in v IV. ali višjem nadstropju v stavbi brez dvigala 2 d) stanovanje v II. in III. nadstropju v stavbi brez dvigala 1 4 — Toplotna izolacija stano- vanja a) slaba toplotna izolacija 2 5 — Sončnost stanovanja a) slaba sončnost stanovanja 2 6 — Onesnaženje zraka a) zrak je v večji meri onesnažen 2 7— Ropot 2 a) močan ropot — trušč 2 b) izreden ropot 3 8 — Praktičnost stanovanja a) stanovanje je nepraktično koliba 0 hiša iz slabega gradiva 1 hiša iz mešanega gradiva ’ 2 hiša iz trdega gradiva 3 kvalitetna stavba 4 C. Tabela za popravek točk za stanovanjske površine Uporabna tlorisna površina stanovanja, ki presega za 20 °/o ali več normalno tlorisno uporabno površino za določeno vrsto stanovanj, se ne upošteva pri določanju vrednosti stanovanja. Popravek točk se izvrši po naslednji tabeli: Velikost stanovanja Normativ uporabne stanovanjske Normativ maksimalne povečane površine m’ površine + 20"/. garsonjera — — enosobno stanovanje ' 33 39 enoinpolsobno stanovanje 42 50 dvosobno stanovanje 55 66 dvoinpolsobno stanovanje 62 74.5 trisobno stanovanje 68 82 triinpolsobno stanovanje 75 90 štirisobno stanovanje 80 , 96 štiriinpolsobno stanovanje 110 132 petsobno stanovanje 120 144 petinpolsobno stanovanje 135 162 šestsobno stanovanje 150 180 šestinpolsobno stanovanje 165 195 sedem in večsobno stanovanje 180 216 Pripomba: Popravek točk se upošteva samo pri stanovanjih, ki so stara nad 50 let. D. Tabela — dodatek točk za garaže v stanovanjski hiši v uporabi stanovalcev Število toćk a) garaže velikosti do 15 m2 15 b) garaže velikosti od 15—20 m2 20 c) garaže velikosti nad 20 m2 25 Vse druge garaže se obravnavajo kot poslovni prostori. POJASNILA k tabelam za ugotavljanje vrednosti stanovanja TABELA A 1 — Gradivo in konstrukcija a) za kolibe se štejejo hiše iz protja ali improvizirane začasne hiše kratke trajnosti; b) za stavbe iz slabega gradiva se štejejo hiše iz lesenega predalčja, zapolnjenega z žgano ali nežgano opeko, hiše iz nabite gline in slabše lesene hiše; c) med stavbe iz mešanega gradiva spadajo stavbe, ki so zgrajene deloma iz slabega gradiva (nežgana opeka, oplet z glinasto oblogo, nabita glina, les in podobno), deloma pa iz trdega gradiva (opeka, kamen, beton in podobno), ter stavbe iz opeke in kamna, zidane z blatom in lesenimi stropovi ali stavbe iz opeke, pri katerih so zidovi debeli do 25 cm. V to skupino spadajo tudi stavbe iz t. i. tankih montažnih elementov slabše izdelave z nezadostno toplotno izolacijo in lesene stavbe iz plohov, oblic ali poloblic brez posebne toplotne izolacije; č) za stavbe iz trdega gradiva se štejejo stavbe, pri katerih so zidovi iz opeke, debeline najmanj 25 cm, zidane v apneni malti ali zidovi iz kamna ali 'iz gradiva, podobne kakovosti z lesenimi stropovi; d) za kvalitetne stavbe se štejejo stavbe, ki imajo zidove iz istega materiala kot stavbe pod tč. č) in masivne stropove; e) za izredno kvalitetne stavbe se štejejo stavbe, zgrajene iz opeke, betona, armiranega betona in skeletne stavbe z masivnimi stropovi; f) za potresno varnost zgrajene stavbe se štejejo le stavbe, ki so zgrajene po' predpisih o potresni varnosti. 2 — Klet in drvarnica b) za slabšo drvarnico na dvorišču se šteje lesena drvarnica iž kakšnega slabega gradiva (nežgana opeka, nabita zemlja, prptje ipd.); c) za solidno zgrajeno drvarnico na dvorišču štejemo drvarnico iz trdega ali mešanega grabiva (opeka, leseno predalčje izpolnjeno z žgano ali nežgano opeko, kamen, beton ipd.). Pripomba: Ce posameznemu stanovanju pripadata dve ali več kleti oziroma drvarnic se točkuje z ustreznim številom točk, ki odgovarjajo seštevku površin kleti ali drvarnic. Pri drvarnicah na dvorišču in kleteh v stavbi merimo površino le tistega dela drvarnice oziroma kleti ki ga uporabljajo posamezni stanovalci. 3 — Pralnica č) za mehanizirano pralnico v stavbi ali zunaj stavbe se šteje taka pralnica, ki ima napravo za mehanično pranje perila. 4 — Sušilnica za perilo c) za mehanizirano sušilnico perila v stavbi ali izven stavbe se šteje taka sušilnica, ki ima napravo za mehanično sušenje perila (kalorifer, radiatorji v sušilnici). Sušilnice obravnavamo takrat, kadar je v hiši namenski prostor za sušenje perila. Ti prostori se točkujejo ne glede na to ali jih posamezni stanovalec uporablja ali ne. 5 — Skupni prostori v kleti ali na dvo- rišču b) v skupne prostore se štejejo posebni prostori, ki so namenjeni stanovalcem stavb kot: skupna shramba za kolesa, motorna kolesa, otroške vozičke, priročna drvarnica za otroke ali stanovalce, zaklonišče ipd. Skupni prostori v kleti ali na dvorišču se točkujejo ne glede na to ali jih posamezni stanovalec uporablja ali ne. 6 — Skupni prostori v pritličju ali v nadstropjih b) in c) za skupne prostore v pritličju ali nadstropjih se štejejo posebni prostori, ki so namenjeni uporabnikom stanovanj kot so: skupni prostori za varstvo ali igro otrok, družabni prostori ah drugačni prostori, ki so namenjeni stanovalcem za skupno uporabo. Ti prostori se točkujejo ne glede na to ali jih posamezni stanovalec uporablja ali ne. 7 — Balkoni, terase in lože a) in b) vsak balkon, terasa ali loža ne glede na namen, se točkujejo z ustreznim številom točk. Balkoni so manjši odprti prostori in se samo z eno stranico naslanjajo na objekt, ostale stranice pa so proste. c) in \) terase so pohodne površine, ki se z eno ali dvema stranicama naslanjajo na objekt. Lahko so pokrite, delno pokrite ali v celoti nepokrite. Ne upoštevajo se terase, ki nadomestujejo streho, nad kakšnimi prostori v nižjem nadstropju in tudi ne ravne strehe nad stavbo, marveč samo posebej napravljene odprte terase, ki pripadajo posameznemu stanovanju. d) in e) lože so prostori, ki jih obdajajo tri stene in so z ene strani proste ter pokrite vsaj do tri četrtine svoje površine. Za ložo je treba šteti tudi tako imenovane zimske verande, ki so z več strani zaprte z enkratno zasteklitvijo (brez toplotne izolacije). Pripombe: površino elementov, naštetih v točkah 2—7. ne štejemo v skupno površino stanovanja, temveč določimo zanjo le število točk, ki se prišteje k seštevku točk stanovanja po tabeli A. 8 — Višina sob — višino sob merimo Od površine poda do stropa — pri poševnih stropih, na katere najbolj pogosto naletimo na mansardah in pri podstrešnih stanovanjih, se točkuje višina sob kot pod tč. 8 b) tabele. je maksimalna višina sobe 2,20 m. se točkuje njena višina kot pod tč. 8 a) tabele. — Pri obokanih stropih se meri višina sobe od tal do opore oboka in doda polovico višine. oboka. 9 — Vrata a) za vrata slabe kakovosti se štejejo vrata iz desk (tesarska vrata) in vrata slabe izdelave ponavadi pri starih hišah b) in c) posebno pojasnilo ni potrebno. 10 — Okna a) za okna slabe izvedbe se štejejo enojna okna v starih hišah od b) do e) posebno pojasnilo ni potrebno. 11 — Obdelava sten v sobah b) za slabo ometane stene se štejejo stene, pri katerih je površina neravna (valovita) ali surovo obdelana ali pa so stene ometane z blatno malto in pobeljene, ali pobarvane z navadno barvo; c) za dobro ometane stene se štejejo normalno ometane stene z ravno površino, ki so pobeljene ali pobarvane z navadno barvo; č) za stene, zglajene z mavcem se štejejo stene, pri katerih je vsa površina zglajena s tanko plastjo rhavca in pobarvane z navadno barvo ali obdelane z dodatnimi oblogami (mavčne plošče); d) tapete — pretežni del. 12 — Obdelava sten v kuhinji in kopal- nici — mišljeno je barvanje že ometanih sten v kuhinji in kopalnici z oljno barvo ter oblogo z emajliranim lesonitom (oblaganje s ploščicami ali s kakšnim drugim materialom se točkuje posebej pod tč. 22). 13 — Tla v sobah c) navadna lesena tla so izdelana iz desk, ki so položene tako, da se dotikajo (niso med seboj vžlebljena) č) boljša lesena tla so izdelana iz ožjih desk, ki so med seboj povezana med pero in utor Gadijska tla), lahko so tudi pobarvana. 14 — Tla v kuhinji in kopalnici — če so podi v kuhinji in kopalnici različne kakovosti (kuhinja ima npr. ladijska tla, kopalnica pa keramične ploščice), vzamemo tisto število točk, ki ustreza kakovosti poda, katera površina je večja. 15 — Plinska napeljava v stanovanju — plinska napeljava v stanovanju se le tedaj ne točkuje s predpisanimi točkami, kadar plina ni mogoče uporabljati, ker ni priključka na mestno plinsko omrežje; — če uporabnik stanovanja ne uporablja plinske napeljave iz kakršnegakoli drugega vzroka (ker je napeljava pokvarjena ali zamašena, ker nima aparata itd.) se predpisane točke kljub temu računajo. 16 — Tovorno dvigalo in jašek za smeti — posebno pojasnilo ni potrebno. 17 — Naprave za ogrevanje stanovanja — za zidane peči se štejejo peči, ki so zidane iz navadne opeke, za železne peči se štejejo navadne železne peči — za lončene peči se štejejo peči in kamini, izdelani iz lončenih pečnic ali peči, zidane iz materiala podobne kakovosti (klinker). Sem spadajo tudi železne peči boljše zunanje izdelave, ki so znotraj obložene s Samotno opeko. Pripomba: element pod tč. b) točkujemo samo, če v stanovanju ni peči in so samo priključki. Pod tč. e) spada razvodna hišna instalacija, radiatorji, prostor za deponijo premoga oziroma cisterna za mazut ali olje, pri priključku na toplarno ali skupno kotlarno pa razdelilna postaja. Kotlovnica ni všteta. 18 — Električna napeljava b) napeljava za delno razsvetljavo je napeljava, na kateri so samo izvodi za žarnice in največ en priključek (vtičnica). Za delno razsvetljavo se šteje napeljava, ki je izpeljana nad ometom, ne glede na število svetlobnih mest. c) napeljava za popolno razsvetljavo je napeljava, ki ima svetlobna mesta na stropih ter vtičnice za nadomestna svetlobna telesa. Napeljava je izpeljana pod omet; č) po tej točki se točkuje električna napeljava, kadar je dana možnost priključka za gospodinjske stroje in tehnične naprave — električna peč, sevalnik, pralni stroj itd. 19 — Osebno dvigalo — če je v stopnišču vgrajeno več kot eno dvigalo, se vsako nadaljnje dvigalo točkuje posebej s štirimi točkami. ( 20 — Vodovod c) po tej točki se točkuje vodovodna napeljava v stavbi ne glede na lego (pritličje ali v nadstropjih); d) vodovod v stanovanju se točkuje ne glede na število, odtočnih mest. 21 — Kanali z^cija c) in d) velja tolmačenje kot pod tč. 20 22 — Obloga sten v kuhinji, kopalnici in stranišču — po tej točki se točkuje obložena površina sten in obloga obzidanih kopalnih kadi in štedilnikov. 23 — Vgrajene stenske omare 'v stano- vanju (razen v kuhinji in shrambah) — meri se čelna površina (vertikalna projekcija) stenske omare. 24 — Kuhinjska oprema a) meri se čelna površina vgrajene opreme. Ne upošteva se vgrajena stenska omara, ki na-domestuje shrambo; j) pomivalna omarica je poseben kuhinjski element v pločevinasti izdelavi (emajliran). Njena čelna površina se ne šteje v površino kuhinjske opreme. 25 — Ločeno stranišče — če je v stanovanju ali na dvorišču stranišče brez vode za izpiranje, se ne točkuje — kvadratura stranišča v stanovanju ne glede na sistem izpiranja se upošteva v kvadraturi stanovanja — površina WC se v primeru kadar imata dva ali več stanovanj en WC, prišteva vsakemu stanovalcu del površine, ki odpade na število uporabnikov dveh ali več stanovanj. 26 — Kopalnica i) po tej točki se točkujejo posamezni elementi le tedaj, kadar v kopalnici nastopa le po eden od njih. . 27 — Električni radiatorji in plinske peči — ne točkujejo se navadni grelci, temveč samo električni radiatorji in plinske peči. 28 — Dodatna oprema in instalacije c) priključek na toplo vodo iz toplarne ali iz kotlarne — če uporabnik stanovanja ne uporablja napeljav iz kakršnegakoli vzroka (ker je napeljava pokvarjena, zamašena ali odklopljena itd. se mu predpisane točke kljub temu točkujejo; č) če obstaja možnost priključka telefona na javno telefonsko omrežje, se predpisane točke « računajo, ne glede na to, če uporabnik stanovanja nima telefonskega aparata; d) za skupinsko TV anteno ali žični TV priključek se šteje instalacija, speljana od skupne TV antene na strehi hiše do posameznega stanovanja; točke se računajo ne glede na to, če jo uporabnik stanovanja ne uporablja. 29 — Ureditev dovoza — dostop ni urejen, če se ne more priti z avtomobilom (zaradi preozkega ali popolnoma neurejenega dostopa) do hiše, v kateri se stanovanje točkuje. 30 — Ugodnost zaradi vpliva števila stanovanja ■— točke se upoštevajo pri zgradbah v strnjenem naselju in pri hišah, ki niso stare več kot 50 let. TABELA B Namen tabele je, da se na enostaven način popravi seštevek točk, dobljen po tabeli A. Razlog za ta popravek je v tem, ker vrednost nekaterih stanovanjskih elementov ne raste sorazmerno s stanovanjsko površin« (npr. oprema in drugo). To nesorazmerje je toliko večje, kolikor je stanovanje boljše opremljeno. Za stanovanja, ki dobijo po tabeli A manj kot 70 točk, se popravek ne upošteva. Ko dobimo po tabeli A seštevek točk za stanovanje, tedaj po tabeli B temu seštevku prištejemo ali od njega odštejemo ustrezno število točk, ki je odvisno od kvadrature stanovanja, npr.: stanovanje 80m*, ki je dobilo po tabeli A 100 točk, bo imelo po tabeli B 100 — 4 = 96 točk. Od tako dobljenega števila točk se nato odštejejo točke po tabeli C. TABELA C 1 — Obrabljenost stanovanja — Število točk po starosti stavbe je treba razumeti le kot okvir za oceno obrabljenosti stanovanja. Pri točkovanju je treba torej oceniti obrabljenost stanovanja in odmeriti v danem razponu toliko točk, kolikor jih ustreza dejanskemu stanju stanovanja. Glede klasifikacije stavbe pod a) do d) velja pojasnilo k tabeli A pod 1 — gradivo in konstrukcija. — S starostjo stavbe je mišljeno število let, odkar se je začela, stavba uporabljati, do leta, v katerem se je izvršila splošna revalorizacija stanovanja. — če gre za nadzidanje stavbe se računa .starost nadzidanih ali dozidanih stanovanj od takrat, odkar so ta stanovanja v uporabi. 2 — Vlažnost stanovanja a) za popolno vlažnost stanovanja se šteje stanovanje, v katerem so stene vseh stanovanjskih prostorov precej vlažne iz raznih vplivov, za katere ni kriv uporabnik stanovanja. b) Stanovanje je deloma vlažno tedaj, če nastopa vlaga v posameznih stanovanjskih prostorih v manjši meri. Ce povzroča tako vlago uporabnik stanovanja po svoji krivdi, se ta ne upošteva. 3 — Lega stanovanja v stavbi a) za kletno stanovanje se šteje stanovanje, ka- . terega tla so 1 m ali več pod nivojem okol-nega terena. b) Suterensko stanovanje je stanovanje, pri katerem so tla do 1 m pod nivojem okolnega terena. Ce je teren nagnjen, se vzame sredino nivoja. č) Za stanovanje v nizkem pritličju se štejejo stanovanja, pri katerih so tla v nivoju oziroma do 1 m nad nivojem okolnega terena. 4 — Toplotna izolacija Slabo toplotno izolacijo imajo stanovanja, pri katerih so zunanje stene iz opeke, tanjše kot 38 centimetrov, iz lesenega predalčja, izpolnjenega z žgano ali nežgano opeko ali lesa brez posebne toplotne izolacije. Dalje stanovanje na podstrešju ali na mansardi, pri katerih stropi niso zadosti izolirani ipd. ter stanovanje z enojno zasteklitvijo na klimatskih območjih, kjer enojna zasteklitev ni običajna. 5 — Sončnost stanovanja a) Stanovanje je slabo osončeno, če so vse sobe obrnjene proti severu, če so okna zelo majhna ali če jih zaslanjajo sosednje stavbe ali drevesa in zato v sobe ne sije sonce. Ne upošteva se osončenje stanovanja za zmanjšanje vrednosti stanovanja po vaseh. 6 — Onesnaženost zraka a) po tej točki se točkujejo stanovanja v neposredni bližini industrijskih objektov, ki v večji meri kvarijo zrak. 7 — Ropot a) močan hrup ali trušč se ocenjuje takrat, kadar je hiša v predelu, kjer so v bližni tovarniški objekti, v katerih stroji povzročajo velik ropot, hrup ali trušč v nočnih urah. Prav tako se ocenjuje ropot v prirneru, če je hiša ob tranzitni cesti, kjer je močan motorni promet ponoči. d) Velja kot pod a), če je ropot izreden skozi vse leto. 8 — Praktičnost stanovanja — Stanovanje je nepraktično, če se vstopa vanj naravnost z ulice ali z dvorišča, to je, če nima predprostora (predsobe, vetrolova ipd.), če je dostop v sobo samo skozi kuhinjo in če ima stanovanje neprimerno velike prostore. TABELA C Stanovanja, grajena pred I. svetovno vojno, imajo po navadi velike površine, predvsem so tu veliki hodniki in predprostori. Taka stanovanja so nefunkcionalna. Zato je namen te tabele, da uravnoteži stanovanje z nefunkcionalnimi površinami z običajnimi stanovanji. Pri izračunu vrednosti stanovanja se he obračuna presežek površine, ki presega normativ maksimalno povečane stanarine. TABELA D Garaža v stanovanjski hiši v uporabi nosilca stanovanja se vrednoti kot ostali prostori v stanovanju (površina garaže se šteje v skupno površino stanovanja). Po izvršeni korekturi točk tabele A s tabelami B in C, se dodajo še točke za garažo z oziroma na njeno velikost. v 119. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 6., 12. in 117. členu zakona o javnih cestah (Uradni list SRŠ, št. 51-288/71) in 116. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 13-154/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 23. februarja 1973 sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o lokalnih in nekategoriziranih cestah v občini Slovenske Konjice 1. člen V 11. členu odloka o lokalnih in nekategoriziranih cestah v občini Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 55-1201/72) I. lokalne ceste I. kategorije so: se za zaporedno številko 6 dodasta zaporedni številki 7 in 8 ter dodatno razvrstita v I. kategorijo dve cesti, in sicer: »7. 5. Jernej—Zg. Laže—Sp. Laže 337 4,420 km 8. 7. Jernej—Selski vrh—Zbelovo 337 2,640 km.« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 34-7/72-1 Slovenske Konjice, dne 23. februarja 1973. Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice Franjo Tepej, dipl. inž. 1. r. 120. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 4., 6. in 7. členji zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29-263/72) ter 2. in 61. členu zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3-8/73) in 108. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 13-154/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne .23. februarja 1973 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za obnovo plačevanja samoprispevka za financiranje programa gradnje osnovnih šol, objektov za namene prosvete, kulture in telesne vzgoje ter komunalnih objektov na območju občine Slovenske Konjice 1 Razpiše se referendum za obnovo plačevanja samoprispevka za financiranje programa gradnje osnovnih šol, objektov za namene prosvete, kulture in telesne vzgoje ter komunalnih objektov na območju občine Slovenske Konjice za petletno obdobje od 1. maja 1973 do 30. aprila 1978. Program (za financiranje gradnje osnovnih šol, objektov za namene prosvete, kulture in telesne vzgoje ter komunalnih objektov je, sestavni, del .tega sklepa kot njegova priloga. 2 Referendum bo ločeno za naslednja območja krajevnih skupnosti: I. območje Slov. Konjice, Konjiška vas, Bezina, Dobrava - Gabrovlje, Polene, Sp. Grušovje, Tepanje, Stranice, Vešenik, Brdo, Žeče, Špitalič, Soj ek - Kamna gora, Loče pri Poljčanah, Jernej pri Ločah. Žiče. Draža vas in Zbelovo. XI. Območje Zreče, Resnik in Skomarje. III. Območje Vitanje. Na območju krajevne skupnosti Gorenje pri Zrečah ne bo referenduma. Referendum za vsa tri območja bo v nedeljo, dne 8. aprila 1973 od 7. do 19. ure na glasovalnih mestih, ki jih določi občinska volilna komisija. 3 Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku na območjih iz 2. točke tega sklepa ter zaposleni občani, ki še nimajo volilne pravice ir) še niso vpisani v splošni volilni imenik. Glasovanje na referendumu je tajno. V I. in III. območju se glasuje z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: Skupščina občine Slovenske Konjice Glasovnica Referendum dne 8. aprila 1973. Po predlogu za obnovo plačevanja samoprispevka za financiranje programa gradnje osnovnih šol, objektov za namene prosvete in kulture, telesne vzgoje ter komunalnih objektov na območju občine Slovenske Konjice, bi se pobiral samoprispevek v času od 1. maja 1973 do 30. aprila 1978, in sicer: 1% od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja in od pokojnin, 2 “/o od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti in od vrednosti posekanega lesa, 3 “/o od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti in od opravljanja intelektualnih storitev. Plačevanje krajevnega samoprispevka bi bili oproščeni občani od družbeno-denarnih pomoči, priznavalnin, invalidnin in pokojnin do mejnega zneska, ki ga določi skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja SRS ter od otroškega dodatka, dijaki in študentje in od štipendij ter vajenci od svojih nagrad. Glasujem . »za« »proti« Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži »za«, če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka, besedo »proti« pa obkroži, če se z uvedbo krajevnega samoprispevka ne strinja. 5 Glasovnica za II. območje ima enako besedilo kot glasovnica iz 4. točke tega sklepa z razliko, da znaša prispevek dd osebnih dohodkov iz delovnega razmerja in od pokojnin 2 °/o. 6 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 21-1/73-1 Slovenske Konjice, dne 23. februarja 1973. Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice Franjo Tepej, dipl. inž. 1. r. 121. PROGRAM gradenj in obnove šolskih objektov, domov kulture in komunalnih objektov splošne porabe na območju občine Slovenske Konjice za čas od 1. 5. 1973 do 30. 4. 1978 iz sredstev samoprispevka občanov I. SPLOŠNA UGOTOVITEV Krajevni samoprispevek za graditev izobraževalnih objektov na območju občine SlOv. Konjice, ki je bil vpeljan za preteklo petletno obdobje od 1. 5. 1963 do 30. 4. 1973 poteče konec aprila 1973. Koliko je bilo v tem obdobju zbranih sredstev in za katere namene so bila uporabljena je prikazano v naslednjem poglavju tega programa. Dejstvo je, da so naši občani, poleg tega, da so plačevali samoprispevek za izvajanje občinskega programa graditve šol in drugih pomožnih objektov — prispevali tudi znaten delež v delu in denarju za komunalna dela v merilu posamezne krajevne skupnosti pri elektrifikaciji naselij, gradnji krajevnih vodovodov, krajevnih cest in za druga manjša komunalna dela. Pri vsem tem pa zaostajamo pri vlaganjih vključno objekte širšega pomena, kot so šolstvo, kulturna, in komunalna dejavnost, ki presega meje krajevnih skupnosti. Te potrebe neprestano rastejo, tako da naše zmožnosti in sposobnosti ne morejo dohiteti rastočih potreb. Da je efekt vlaganj v te potrebe manjši kot bi sicer bil, so vzrok tudi objektivne okoliščine, kot so nenehna rast cen gradbenim in komunalnim storitvam kakor v plačilih za delovno silo tako v cenah gradbenemu materialu. Prav iz teh razlogov zaostaja vsakoletna realizacija zastavljenega programa po količini oziroma objektih. Navzlic velikim naporom družbe, da dohitimo zamujeno in se postavimo vštric s časom, v katerem živimo, še nismo uspeli v dograditvi naših osnovnih Sol za enoizmenični ali vsaj eno in pol izmenični pouk, ki je pogoj za podaljšano ali celodnevno bivanje otrok v šoli pod strokovnim vodstvom učiteljev in vzgojiteljev. Šolski gbjekti. ki smo jiči prevzeli po vojni, pa so potrebni obnove in velikih opravil, modernizacije, sodobnejšega načina ogrevanja v zimskem času ter opreme in učil. Prav tako je neobhodno, da obnovimo obstoječe domove kulture in jih usposobimo za njihovo funkcijo. Na področju komunalne dejavnosti pa je cela vrsta potreb kot so gradnja in obnova vodovodnega in kanalizacijskega omrežja, ki presega meje hi zmogljivosti posamezne krajevne skupnosti, gradnja in obnova krajevnih cest, večjih mostov, mestnih ulic in izboljšanje ulic in cest z asfaltno prevleko, zlasti tistih, ki potekajo skozi strnjena naselja in na katerih 3e gostota prometa največja. Nenehno rastoči motorni cestni promet povzroča zapraševanje okolice in onesnaženje zraka. Urediti je potrebno športne in druge rekreacijske objekte, parke, zelene površine za odmor in oddih itd. Ne bi dalje naštevali :vsega, saj že splošni pojem komunalna dejavnost ponazarja cel kompleks objektov in potreb, ki so zelo občutljivo področje. Hiter tempo razvoja motorizacije in razvejana Srgdnja stanovanjskih in gospodarskih objektov pri nas, ki je odraz zvišanja družbenega standarda oziroma osebnega standarda občanov vse bolj potiska v °sPredje potrebe po najožbah v komunalno dejavnost v najširšem pomenu te besede. Skupščina občine je na zasedanju dne 28. julija i9V2 obravnavala analizo dosedanjih vlaganj v'šolske °hjekte iz sredstev samoprispevka za obdobje, ki je za llami 1968—1972 ter sklenila, da se samoprispevek po-^aljša za naslednje petletno obdobje 1973—1978, in sicer po dosedanjih stopnjah in kriterijih, razen pri-sPevne stopnje iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja in pokojnin, ki naj se zviša od 0,75 °/o ha 1 °/o. Razen .tega je skupščina sklenila, da se objekti, ki bi bili morali po programu dograditi do konca rprila 8'3, ko poteče plačevanje dosedanjega samoprispevka dogradijo v breme kreditov in posojil, ki jih naja-6 občina, kakor tudi iz preostalega dela sredstev, ki bodo dotekla do konca tega obdobja, tako da novo zastavljeni program za naslednjih pet let ne prevzema nobenih obveznosti iz prejšnjega programa. II. DOSEDANJA VLAGANJA a) Pred uvedbo samoprispevka V letih pred uvedbo dosedanjega samoprispevka, neupoštevajoč neposredno po vojni uničene ali onesposobljene objekte v tako imenovanem času povojne obnove 1981—1967, so bila vložena družbena sredstva v naslednje šolske objekte: din V objekt nove osnovne šole Zreče 1,499.918 V objekt II. osnovne šole Slov. Konjice 82.269 V osnovno šolo Loče — razširitev in obnova šolskega poslopja 1,418.407 Za začetek gradnje osnovne šole Dušana Jereba Slov. Konjice 1,398.697 V obnovo osnovne šole Žiče 7.863 V obnovo osnovne šole Jernej pri Ločah 20.006 V obnovo osnovne šole Resnik 6.781 V vzgojno-varstveni objekt Slov. Konjice 22.519 Skupaj 4,456.460 Skupno z gradnjo osnovne šole v Zrečah je bila predvidena tudi gradnja telovadnice pri tej šoli, za katere dela pa je zaradi podražitve glavnega šolskega objekta tedaj zmanjkalo sredstev. Od skupnih naložb v navedene objekte so prispe- — delovne organizacije 3,181.220 — občina 1,275.240 Skupaj 4,456.460 b) Realizacija 1968—1973 Samoprispevek v letih 1968—1973 je bil vpeljan z odlokom skupščine občine Slovenske Konjice, sprejetem na seji skupščine dne 16. aprila 1968 za čas od 1. maja 1968 do 30. aprila 1973 (Uradni vestnik Celje, št. 9/68), in sicer po izglasovanem referendumu na dan 3L marca 1968 (Uradni vestnik Celje, št. 5/68). Za vlaganje sredstev, zbranega samoprispevka je bil sprejet poseben program v skupnem znesku 7,363.383 din. (Program graditve izobraževalnih objekt^ na območju občine Slovenske Konjice od 1. 5. 1968 do 30. 4. 1973 — Uradni vestnik Celje, št. 8/68.) Kritje izvedbe programa je bilo predvideno: 2,543.676 din iz sredstev vplačanega samoprispevka občanov 2,510.324 din od prispevkov delovnih organizacij in 2,309.383 din pa iz najetih občinskih posojil Skupno: 7,363.383 din Zbrana sredstva so bila planirana in vložena v naslednje objekte oziroma porabljena za namene: Objekt 1. Dograditev osn. šole D. Jereba 2. Obnova II. osn. šole Konjice 3. Obnova podr. šole Stranice 4. Dograditev šole Zreče 5. Obnova podr. šole Gorenje 6. Obnova podr. šole Resnik 7. Obnova podr. šole .Skomarje 8. Obnova podr. šole Špitalič 9. Obnova podr. šole Tepanje 10. Obnova šole Ljubo Šercer, Loče 11. Obnova podr. šole Jernej 12. Obnova podr. šole Žiče 13. Obnova podr. šole Zbelovo 14. Obnova osn. šole Vitanje 15. Obnova podr. šole Rakovec 16. ZMS — ozvočenje 17. Košarkarsko igrišče 18. Nogometni klub 19. Dom kulture Konjice 20. Spomenik NOV 21. Dom ljudske tehnike Zreče 22. Dom kulture Zreče 23. Posebna šola Slov. Bistrica 24. Tehniška šola Celje 25. Dograditev telovadnice Zreče 26. Stroški SDK — prispevek za Skopje in upravni stroški sklada Skupaj: Vloženo din 3,910.777 1,694.593 55.349 866.330 9.373 35.757 27.134 297.693 308.097 459.799 39.189 48.651 23.071 1,407.803 35.000 4.731 40.093 20.000 • 30.P00 10.000 10.000 20.000 40.000 30.000 360.000 — 29.088 7,363.383 9,812.498 Planirano din 4,562.383 470.000 64.000 520.000 5.000 22.000 30.000 100.000 50.000 550.000 50.000 30.000 25.000 800.000 35.000 Kot je razvidno, so bila izven načrta vložena sredstva za posebno šolo v Slov. Bistrici in Tehniško šolo v Celju v skupnem znesku 70.000 din. Ti dve šoli sta skupni za vse občane v mejah celjske in mariborske regije. Ostali izdatki, kot je razvidno, so bili namenjeni kulturni in telesno-vzgojni dejavnosti v skupnem znesku 130,093 din. Vsa sredstva, ki so bila zbrana s samoprispevkom, so torej vložena za namene, za katere-so bila zbrana, vključujoč z malim deležem za kulturno in telesno-vzgojno dejavnost. Od sredstev, prikazanih v razpredelnici kot vloženo do sprejetja tega programa, niso bila vložena sredstva: 1. znesek 459.799 din za šolo Loče 2. znesek 360.000 din za dograditev telovadnice šole v Zrečah Realizacija te vsote v skupnem znesku 819.799 din se planira do izteka dosedanjega referenduma, to je do 30. aprila 1973. Od skupno planirane vsote 7,363.383 din bo do 30. 4. 1973 predvidoma realizirano: 1. iz sredstev vplačanega samoprispevka 3,399.757 din ali 33,6 % 2. iz- prispevkov delovnih organizacij 4,725.095 din ali 47,7 % 3. iz najetih občinskih posojil 1,687.646 din ali 18,7 % Skupaj: 9,812.498 din ali 100% Realizacija nad planom v nominalni vrednosti znaša 33 %. Za ilustracijo se daje naslednji prikaz razdelitve občinskega območja: Območje Število KS Število naselij Število prebi- valcev Indeksno razmerje Slov. Konjice 12 37 8.805 46.4 Vitanje 1 8 2.569 13,5 Zreče 4 15 3.548 18.6 Loče 5 23 4.096 21,5 Občina: 22 83 19.018 100.0 , (Statistični popis prebivalstva iz leta 1971.) Stopnje za dosedanji prispevek so bile: 0,75% od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja in pokojnip 2% od katastrskega dohodka iz kmetijstva in gozdarstva 3 % od čistega dohodka od obrti in drugih gospodarskih dejavnosti ter od opravljanja intelektualnih storitev 1 % dodatna stopnja iz dohodka iz delovnega razmerja gospodarskih organizacij, ki bremeni čisti dohodek podjetja oziroma sklade. Kot oprostitve in olajšave so veljale zakonske oprostitve po republiškem zakonu o prispevkih in davkih občanov ter oprostitve in olajšave, ki so veljale za prispevke in davke občanov po občinskem odloku o prispevkih in davkih občanov. III. SAMOPRISPEVEK 1973—1978 Samoprispevek bodo plačevali občani po območjih krajevnih skupnosti, in sicer: I. območje tvori 18 krajevnih skupnosti, in to: Slov. Konjice, Konjiška vas, Bezina, Gabrovlje, Polene, Sp. Grušovje, Tepanje, Stranice. Vešenik, Zeče, Špitalič, Sojek-Kamna gora, Loče, Jernej pri Ločah, Žiče, Draža vas in Zbelovo. II. območje tvorijo krajevne skupnosti: Zreče, Resnik in Skomarje. III. območje tvori krajevna skupnost Vitanje. Za vsa tri območja razpiše referendum in izda predpise o samoprispevku občinska skupščina, in to: za I. in III. območje po enotnih stopnjah: 1 % od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja in pokojnin, 2 % od katastrskega dohodka in vrednosti prodanega lesa; 3% od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti. Za II. območje se zviša samo stopnja prispevka od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja in pokojnin od 1% na 2%. Ostali dve stopnji pa sta enaki stopnjam iz I. in III. območja. I Gospodarske organizacije pa naj bi tudi v bodoče vplačevale 1 % od dodatnega prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja v občinski sklad za družbeni standard oziroma na žiro račune krajevnih Od skupnega zneska 9,812.498 din, ki 100%, je bilo zbranih po območjih: predstavlja skupnosti Zreče in Vitanje. Ločena programa za območje Zreče, Resnik in Skomarje ter program KS Vitanje sta sestavna dela Slov. Konjice 5,357.623 din ali 54,6 % programa I. območja in tvorijo skupno občinski pro- J Vitanje 637.812 din ali 6,5 % gram za samoprispevek v letih 1973—1978. Zreče 1.442.437 din ali 14,7 % Sredstva, ki bi se zbrala iz navedenih stopenj na Loče 520.063 din ali 5,3 % območju 18 krajevnih skupnosti (I, območje) so raz- Najeti krediti 1.854.563 din ali 18,9 % vidna iz tabele a), uporaba zbranih Sredstev pa iz ta- Skupaj: 9,812.498 din ali 100,0 % bele b), ki je priloga k temu programu. a) Pregled planiranega krajevnega samoprispevka po virih in krajevnih območjih I. prispevnega območja za obdobje od 1. 5. 1973 do 30. 4. 1978 Skupaj ođ tega odpade na območje Vir dohodka - . •/« znesek din •/. Sl. Konjice znesek •/. Loče znesek Samoprispevek iz OD — 1 °/o 100 4,511.166 79 3,583.784 21 927.382 Samoprispevek od KD — 2 »/o 100 257.164 57 146.940 43 110.224 Samoprispevek iz OD ob obrti — 3 °/o 100 620.544 76 470.424 24 150.120 Samoprispevejk od pokojnin — 1 "/o 100 675.549 79 536.673 21 138.876 Skupaj krajevni samoprispevek 100 6,064.423 78 4,737.821 22 1,326.602 1 °/o prispevek iz OD 100 7,354.821 80 5.842.854 20 1.511.967 Del prispevka za urejanje komunalnih zemljišč 100 900.000 89 800.000 11 100.000 Posebni prispevek organizacij združenega dela 100 2,761.431 83 2,300.000 17 461.431 Posojilo od RIS 100 2,335.000 81 1,900.000 19 435.000 Skupaj : 100 19,415.675 80 15,580.075 20 3,835.000 b) Pregled predvidene porabe sredstev zbranih po programu I. prispevnega območja za obdobje 1973—1978 Skupaj od tega odpade na 1 II. III. IV. območje Investicija Str. •/. znesek din •/• Konjice znesek »/. Loče . znesek Šolstvo 52 100 10,085.000 81 8,200.000 19 1,885.000 Kultura 9 100 1,620.000 59 950.000 41 670.000 Telesna vzgoja 5 100 1,000.000 90 900.000 10 100.000 Komunala 31 100 6,210.000 76 4,730.000 24 1,480.000 Obvezna rezerva 3 100 500.675 100 500.675 — — Skupaj: ‘ 100 19,415.675 79 15,280.675 21 4,135.000 IV. NAMENSKA VLAGANJA 1973—1978 Prispevno območje Glede na zbrana sredstva in zbranih predlogov potreb, ki so jih predlagale samoupravne interesne skupnosti (Temeljna izobraževalna skupnost, temeljna kulturna skupnost, telesno-vzgojna skupnost in krajevne skupnosti), se bodo v obdobju 1973—1978 vlagala sredstva v naslednje objekte, ki se po svoji funkciji grupirajo na področja: I. Osnovno šolstvo II. Prosveta in kultura III. Telesna vzgoja IV. Komunalna dejavnost Področja \ Predračunska območje vrednost vrsta objekta din I- osnovno Šolstvo: n) Slov. Konjice: 1. Dograditev III. faze osnovne šole Dušana Jereba 3,600.000 2. Dograditev II. osnovne šole v Slovenskih Konjicah • 3,200.000 3. Posebna osnovna šola 1,000.000 4- Podružnična šola Stranice (ureditev šolske kuhinje, zamenjava ostrešja, oken in ureditev igrišča) 400.000 Skupaj: 8'200.000 b) Loče 1. Osnovna šola Loče — dograditev prizidka s štirimi učilnicami 1,435.000 2. Podružnična šola Žiče — ureditev šolske kuhinje in obnova fasade 150.000 3. Podružnična šola Zbelovo — zamenjava podov v učilnicah in ostalih prostorih 100.000 4. Podružnična šola Jernej — ureditev šolske kuhinje in sanitarij 200.000 Skupaj: 1,885.000 Skupaj področje osnovnega šolstva 10,085.000 II. PROSVETA IN KULTURA a) Slov. Konjice 1. Ureditev doma kulture v Slovenskih Konjicah 850.000 2. Obnova doma kulture Stranice 50.000 3. Usposobitev prostorov za kulturno dejavnost v Tepanju 50.000 Skupaj: 950.000 b) L o č e 1 1. Obnova doma kulture Loče 600.000 2. Obnova doma kulture Žiče 70.000 Skupaj: 670.000 Skupaj področje prosvete in kulture 1,620.000 III. TELESNA VZGOJA: b) Loče a) Slov. Konjice 1. Izgradnja in ureditev rokometnega igri- 1. Adaptacija stadiona in obstoječe atlet- šča v Ločah 100.000 ske naprave 2. Izgradnja slačilnice za atlete 150.000 150.000 r Skupaj: 100.000 3. Adaptacija mladinskega doma 400.000 Skupaj področje telesne vzgoje 1,000.000 4. Izgradnja kotalkališča in drsališča 5. Nabava in montiranje smučarske 100.000 vlečnice 6. Izgradnja strelišča za NO in športne 50.000 namene 50.000 Skupaj: 900.000 IV. KOMUNALNA DEJAVNOST: Programi krajevnih skupnosti iz I. območja: a) območje Slovenske Konjice Število prebivalcev Globalni Zap. Krajevna skupnost St. naselil Indeks . znesek din i Konjiška vas 5 505 10,03 167.501 2 Bezina 3 512 10.17 169.839 3 Dobrava—Gabrovlje 2 408 8,10 135.270 4 Polene 1 150 , 2,98 49.766 5 Sp. Grušovje 1 184 3,60 60.955 6 Tepanje 5 725 14,40 240.480 7 Stranice 3 1.000 19.86 331.662 8 Vešenik—Brdo 2 302 6,00 100.200 9 Zeče 3 487 9.67 160.821 10 Špitalič ' 5 502 9.98 166.660 11 Sojek—Kamna gora 2 260 5.16 86.172 Skupaj 1—11 32 5.035 100 1,670.000 12 Slov. Konjice 5 3.851 — •3,060.000 Skupaj 11 + 12 37 8.886 — 4,730.000 Krajevne skupnosti, navedene v tem pregledu nameravajo vložiti sredstva za komunalna dela kot so: gradnja in rekonstrukcija vodovodov, krajevnih cest in poti, prosvetnih domov in domov kulture, pokopališč, kanalizacije, napeljave telefonskih linij itd. Krajevna skupnost Slovenske Konjice pa za ureditev okolice mrliške veže, asfaltiranje ulic, mestne kanalizacije, usposobitev kopalnega bazena za njegovo funkcijo,' javno razsvetljavo ter za odkup zemljišča za razširitev pokopališča. Podrobnejša razčlenitev je v operativnih načrtih krajevne skupnosti. Opomba: Na podlagi tega programa sestavijo krajevne skupnosti podrobnejše operativne načrte, ter v mejah sredstev, s katerimi bo razpolagala skupnost v petletnem obdobju določijo objekte, in časovno izvedbo načrta. Načrte KS sprejme svet krajevne skupnosti potem, ko so ti obravnavani na zborih volivcev. II. O b m o č j e : Skupni programi krajevnih skupnosti: Zreče—Skomarje—Resnik b) Območje Loče: Program KS z območja Loče do višine Območje Loč tvori 5 krajevnih skupnosti ter predvidevajo uporabo sredstev za naslednje komunalne namene: 1. KS Loče: most čez Dravinjo, Loče—Lipoglav in dela po programu krajevne skupnosti 2. KS Žiče: Kanalizacija v naselju, most na potoku Žičnici, za cesto Žiče—Klokočovnik — asfaltiranje javnih površin 3. KS Zbelovo: Dela po programu krajevne skupnosti 4. KS Jernej pri Ločah: Dela po programu krajevne skupnosti 5. KS Draža vas: Financiranje programa krajevne skupnosti N din 1,480.000 Dohodki za 5-letno obdobje Zap. št. Vrsta dohodka Zhesek din i Prispevek iz osebnega dohodka jz delovnega razmerja 2,420.000 2 Prispevek iz pokojnin 362.000 580.000 3 Prispevek iz kmetijske dejavnosti in od lesa 54.143 4 Prispevek od obrtnih storitev 138.491 200.000 5 Prispevek delovnih organizacij 1 °/o na OD, 1.973.000 200.000 6 Prispevek krajevrtih skupnosti 1.000.000 350.000 7 Prispevek delovnih organizacij 3.000.000 8 Posojila in krediti 1,285.000 150.000 Skupaj: 10,232.634 Izdatki za 5-letno obdobje Znesek din 1 Ureditev in asfaltiranje cestišč v strnjenem območju Zreče 4,750.000 2 Izgradnja kopalnega bazena 3,000.000 3 Ureditev javne razsvetljave 400.000 4 Ureditev rekreacijskih centrov 1,000.000 5 Dozidava osnovne šole Zreče 1.000.000 6 Podružnična šola Skomarje: ^rfin^ zamenjava strehe, oken in ureditev šolske kuhinje na šolskem objektu, ureditev pokopališča 7 Podružnična šola Resnik: zamenjava strehe in preureditev lesenega dela šole v zidanega (učilnica) Investicije v krajevno cesto Skupaj: 10,232.634 III. območje: Program krajevne skupnosti Vitanje: Dohodki za 5-letno obdobje Zap. št. Vrsta dohodka Indeks Znesek din i 1 "/»prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja 18,52 565.860 2 2 "/»prispevka iz OD iz kmetijstva in posekanega lesa 0,77 54.033 3 3 "/o prispevka iz OD od obrtnih dejavnosti 4.21 128.725 4 '1"/«'prispevka od pokojnin 2,77 84.738 5 1"/» prispevka od OD delov, organ. 30,19 922.556 6 Prispevek krajevne skupnosti 16,36 500.000 7 Prispevek organizacij po družbenem dogovoru 13.09 400.000 3 Posojila in krediti 13.09 400.000 Skupaj: 100,00 3,055.912 Izdatki: Zap. Št. Namen uporabe 1974 1975 Dinamika 1976 1977 1978 , Skupaj i Bencinska črpalka 600.000 600.000 2 Asfaltiranje ceste . Vitanje—Fužina 600.000 460.000 1,060.000 3 Šola Rakovec 200.000 200.000 4 Telovadnica šole Vitanje 500.000 595.912 1,095.000 5 Dom kulture Vitanje 30.000 30.000 6 Mrliška veža 30.000 30.000 7 Ureditev prostora za mladinsko in strelsko organizacijo 10.000 10.000 8 Gasilstvo 10.000 10.000 9 TV Partizan 20.000 20.000 Skupaj: 600 000 600.000 . 660.000 600.000 595.912 3.055.912 Podrobne operativne načrte krajevnih skupnosti II. in III. območja sprejmejo pristojni sveti krajevnih skupnosti potem, ko so te načrte obravnavali zbori volivcev. Rekapitulacija vlaganj po namenu Panoga dejavnosti I Osnovno šolstvo 10,085.000 Prosveta in kultura 1.620.000 Telesna vzgoja 1.000.000 Komunalna dejavno-st 6,210.000 Obvezna rezerva 500.675 Skupaj 19.415.675 V. SKUPNE DOLOČBE Glede ha določila 8. člena, zakona o samoprispevku ie zavezanec prispevka občan, ki ima na območju: na katerem je uveden samoprispevek stalno prebivališče. izplačevalci osebnih dohodkov, skupnost pokojnin-skega in invalidskega zavarovanja in občinska davčna uprava bodo prispevke*nakazovali: O b m o č je II — din III Skupaj 1,500.000 200.000 11,785.000 — 30.000 1,650.000 3,000.000 20.000 4.020.000 5,732.634 2,805.915 14,748.546 — — 500.675 10,232.634 3,055.912 32,704.221 — iz I. območja na žiro račun občinskega sklada za financiranje investicij družbenega standarda( — iz II. območja na žiro račun krajevne skupnosti Zreče, — iz III. območja na žiro račun krajevne skupnosti Vitanje. Samoprispevek odmerjajo, knjižijo, pobirajo in preodkazujejo na žiro račune iz prejšnjega odstavka tega poglavja: — od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja in od pokojnin izplačevalci osebnih dohodkov oziroma pokojnine, — od osebnega dohodka iz kmetijstva, obrti in drugih gospodarskih dejavnosti, posekanega lesa ter od intelektualnih storitev občinska davčna uprava. Za izvedbo programa skrbijo: — za I. prispevno območje upravni odbor sklada za investicije družbenega standarda skupno s krajevnimi skupnostmi iz tega območja, — za II. in III. prispevno območje sveti posameznih krajevnih skupnosti. Občinski sklad za investicije v družbeni standard za I. prispevno območje ter krajevne skupnosti za II. in III. območje so dolžni na koncu vsakega koledarskega leta sestaviti zaključni račun vplačanega in porabljenega prispevka ter poročilo o problematiki, ki zadeva izvajanje programa oziroma operativnih načrtov KS. Zaključne račune in poročila je treba predložiti v obravnavanje zborom volivcev na vsem območju, kjer se prispevek plačuje najpozneje do konca meseca marca tekočega leta za preteklo leto, in sicer obenem, ko je v obravnavi predlog letnega proračuna občine. VI. KONČNE DOLOČBE Program stopi v veljavo z dnem, ko ga na seji obeh zborov skupščine sprejme občinska skupščina. Operativni načrti posameznih krajevnih skupnosti pa z dnem, ko jih sprejmejo posamezni sveti krajčvnih skupnosti. Izvajati pa se začne 1. maja 1973. Program se skupno z načrti KS iz II. in III. območja veže v zvezek, ter objavi tako, da se pošlje vsem samoupravnim skupnostim, delovnim ter družbenim in političnim organizacijam na občinskem območju. Objavi se tudi v Uradnem listu SRS. Ta program je sprejela skupščina občine Slovenske Konjice na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 23. februarja 1973. St. 21-2/72-1 Slovenske Konjice, dne 23. februarja 1973. N Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice Franjo Tcpej, dipl. inž. 1. r. 122. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 116. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 13-154/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 23. februarja 1973 sprejela ODLOK o prenehanju občinskega sklada za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOV 1. člen S 1. januarjem 1973 preneha občinski sklad za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOV, ustanov- ljen z odlokom skupščine občine Slov. Konjice o ustanovitvi sklada za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOV v občini Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 13-173/69).. Aktiva in pasiva ter pravice in obveznosti prene-halega sklada se prenesejo v občinski sklad za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, ustanovljen z odlokom skupščine občine Slovenske Konjice o ustanovitvi sklada za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 46-962/72). 2. člen Odlok o ustanovitvi sklada za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOV v občini Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 13-173/69) preneha veljati. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 35-1/73-1 Slovenske Konjice, dne 23. februarja 1973. Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice Franjo Tcpej, dipl. inž. 1. r. SKUPŠČINA OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU 123. Skupščina občine Šentjur pri Celju je po i., 2., 13., 15. in 19. členu zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5-12/72) in na podlagi 128. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20-194/64, 18-249/67 in 4-55/ 69) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. februarja 1973 sprejela ODLOK o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se ureja družbena pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, ki obsega dejno nadomestitev stanarine, kreditiranje graditve najemnih stanovanj v družbeni lastnini, premiranje namenskega varčevanja in pogoje za pridobitev pravice do družbene pomoči. S tem odlokom se določajo tudi pogoji za pridobitev stanovanjske pravice v najemnem stanovanju, grajenem z delno pomočjo občinskega • solidarnostnega stanovanjskega sklada. 2. člen Družbeno pomoč odobrava občinski solidarnostni stanovanjski sklad v skladu z določili zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu in po določilih tega odloka iz sredstev občinskega solidarnostnega stanovanjskega sklada. 3. člen Družbena pomoč se dodeljuje: 1. investitorjem, ki gradijo najemna stanovanja v družbeni lastnini. 2. nosilcem stanovanjske pravice za delno nadomestitev stanarine, 3. občanom, ki gradijo ali kupujejo etažno stanovanje ali družinsko stanovanjsko hišo. 4. za premiranje varčevalnih vlog v poslovni banki za stanovanje. 4. člen Družbena pomoč je 'namenjena tistim občanom, katerih dohodki na člana gospodinjstva ne presegajo višine po določbah tega odloka in izpolnjujejo druge pogoje, določene s tem odlokom. II. POMOČ OBČANOM ZA DELNO NADOMESTITEV STANARINE 5. člen 6. člen Do delne nadomestitve stanarine so upravičeni tisti nosilci stanovanjske pravice, katerih gospodinjstva uporabljajo stanovanje, ki po površini ne presega naslednjega normativa: Število članov gospodinjstva 1 2 3 4 in več Površinski normativ v m1 do 28 do 42 do 57 do 66 in na vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva do 10 m*. Za nefunkcionalna stanovanja, ki so starejša od 50 let, se lahko normativ površine poyeča za 30 Vo. Delna nadomestitev stanarine je različna in je odvisna od premoženjskega stanja nosilca stanovanjske pravice in članov njegovega gospodinjstva, od velikosti stanovanja, števila članov gospodinjstva in od opremljenosti stanovanja. Pravico do. delne nadomestitve Imajo nosilci stanovanjske pravice ne glede ali uporabljajo stanovanje v družbeni lastnini, ali v lasti občanov, če izpolnjujejo Pogoje po določbah tega odloka. Pravica do delne nadomestitve stanarine pripada nosilcu stanovanjske pravice. Delna nadomestitev stanarine znaša lahko največ do 50°/» stanarine. 7. člen Nosilec stanovanjske pravice je upravičen do delne nadomestitve stanarine, če uporablja standardno stanovanje; ki je po veljavnem točkovalnem sistemu ocenjeno do 120 točk. 8. člen Nosilec stanovanjske pravice je upravičen na delno nadomestitev stanarine, če je višina letnega dohodka gospodinjstva glede na število članov gospodinjstva manjša od mejnih vrednosti v naslednji tabeli znosnih izdatkov za stanarine. Dohodek gospo- J 2 Število članov gospodinjstva V d «; c. 7 g dinjstva letno v din Stopnja obremenitve gospodinjstva s stanarino (znosna obveznost) izražena v odstotkih 2.000 1,0 2.001— 4.000 8,0 2,5 4.001— 6.000 11,5 6,0 3,0 6.001— 8.000 13,7 8,5 3,5 2,2 0,6 8.001—10.000 15,5 10,4 7,1 4,1 2.1 0,5 10.001—12.000 16,5 11,4 8,5 5,3 3,4 2,1 1,0 1,0 12.001—14.000 12,5 9,5 6,3 4,5 5,3 2,2 1,0 14.001—16.000 13,4 10,3 7,3 5,4 4,2 8,1 2,0 16.001—18.000 14,2 11,0 8,1 6.4 5,0 4,0 2,8 18.001—20,000 11,8 9,0 7,1 5,7 4,6 3,5 20.001—22.000 12,5 9,5 7,7 6,4 5,3 4.1 22.001—24.000 13,1 10,2 8,4 7,0 5,9 4,8 24.001—26.000 10,8 8,9 7,6 6,5 5,4 26.001—28.000 11,3 9,4 8,1 7,0 5,9 28.001—30.000 11,8 9,8 8,6 7,5 6,4 30.001—32.000 10,3 9,6 8,0 6,8 32.001—34.000 10,8 9,5 8,4 7,3 34.001—36.000 11,2 10,0 8,8 7,7 36.001—38.000 10,3 9,2 8,1 38.001—40.000 10,6 9,5 8,4 40.001—42.000 10,9 9,8 8,7 42.001—44.000 10,1 9,0 44.001—46.000 10,5 9,4 46.001—48.000 10,7 9,6 48.001—50.000 11,0 9,9 50.001—52.000 10,2 52.001—54.000 10,5 54.001 in več 10,7 9. člen Znosna letna stanarina, ki jo je nosilec stanovanjske pravice dolžan plačati, se izračuna tako, da se letni dohodek gospodinjstva pomnoži z odstotkom iz ustreznega stolpca v zgornji tabeli in deli s 100. 10. člen Ne. glede na določbe 7., 8. in 9. člena tega odloka delna nadomestitev stanarine ne pripada nosilcem stanovanjske pravice v naslednjih primerih: — če nosilec stanovanjske pravice oddaja stanovanja v podnajem, — če nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva uporablja del stanovanja v poslovne namene, — če je nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva lastnik vseljivega stanovanja, počitniške \hiše. 11. člen Pravico do delne nadomestitve stanarine uveljavlja nosilec'stanovanjske pravice z zahtevo, ki jo vloži pri občinskem stanovanjskem skladu tiste občine, na katere območje ima stalno bivališče. Zahtevo mora vložiti vsako leto do 31. 1. za tekoče leto, oziroma v 30 dneh po preselitvi v drugo stanovanje. Zahtevku je treba priložiti: — potrdilo o letnem dohodku gospodinjstva za preteklo koledarsko leto, — potrdilo o številu članov gospodinjstva, 1 — veljavno stanovanjsko pogodbo, — zapisnik o ocenitvi stanovanja. Za dokazovanje višine letnih dohodkov nosilca stanovanjske pravice in članov njegovega gospodinjstva, se neposredno uporablja 15. člen zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SR^, št. 5/72). 12. člen Občinski solidarnostni stanovanjski sklad mora o zahtevi o delni nadomestitvi stanarine odločiti v roku 30 dni po prejemu zahtevka. Pritožbo zoper odločbo občinskega solidarnostnega stanovanjskega sklada vložijo nosilci stanovanjske pravice v roku 15 dni po prejemu odločbe občinskega solidarnostnega stanovanjskega sklada. Občinski solidarnostni stanovanjski sklad pošlje pritožbo pristojnemu svetu skupščine občine. O pritožbi zoper odločbo o delni nadomestitvi stanarine odloči svet občinske skupščine, ki je pristojen za stanovanjsko gospodarstvo v roku 30 dni od dneva prejema pritožbe. Delna nadomestitev za stanarino se odobrava za dobo enega leta, šteto od prvega dneva v naslednjem mesecu, ko je bila vložena zahteva. •13. člen Upravičencem do delne nadomestitve stanarine bo sklad neposredno izplačeval subvencionirani del stanarine v 3-mesečnih obrokih za nazaj. Najmanjši znesek, do katerega se delna nadomestitev stanarine še izplačuje, je 5 dinarjev. 'Listo upravičencev do subvencije solidarnosti stanovanjski sklad javno objavi. III. KREDITIRANJE GRADITVE NAJEMNIH STANOVANJ IN POGOJI ZA ODDAJANJE V UPORABO STANOVANJ, ZGRAJENIH S POMOČJO SREDSTEV OBČINSKEGA SOLIDARNOSTNEGA STANOVANJSKEGA SKLADA 14. člen Z namenom, da se pospeši gradnja najemnih stanovanj in zagotovi reševanje stanovanjskih vprašanj za potrebe družin in občanov z nižjimi dohodki, mladih družin in starih ljudi, sodeluje občinski solidarnostni stanovanjski sklad z denarnimi sredstvi pri graditvi najemnih stanovanj. Stanovanja, zgrajena s pomočjo sredstev občinskega solidarnostnega stanovanjskega sklada ne smejo presegati povprečne gradbene cene in povprečne opremljenosti oziroma povprečnega standarda stanovanj, ki so predpisani z odlokom občinske skupščine. Pogoje za pridobitev in odplačilo posojila za gradnjo najemnih stanovanj določa občinski solidarnostni stanovanjski sklad s splošnim aktom. 15. člen Za stanovanja, ki so zgrajena s pomočjo sredstev občinskega solidarnostnega stanovanjskega sklada, izdaja dodelitvene odločbe upravni organ občine, pristojen za stanovanjske zadeve, na podlagi prioritetne liste, družinam z nižjimi dohodki, mladim družinam in starim ljudem, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da prosilec za stanovanje nima stanovanja, — da osebni dohodki prosilca in njegovih članov gospodinjstva ne presegajo 700 dinarjev na člana gospodinjstva mesečno, — da prosilec doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja. Prednostno pravico za pridobitev stanovanja imajo prosilci, ki živijo dalj časa na območju občine. 16. člen Ne glede na določilo iz 2. alinee 15. člena tega odloka se stanbvanja, zgrajena s pomočjo sredstev občinskega solidarnostnega stanovanjskega sklada oddajajo lahko tudi: — mladim družinam za dobo največ 5 let, — upokojencem za nedoločen čas, če del sredstev prispeva Republiška skupnos.t pokojninskega in invalidskega zavarovanja. 17. člen Prosilci, ki se štejejo za mlado družino, morajo poleg pogojev iz 15. in 16. člena tega odloka za pridobitev najemnega stanovanja izpolnjevati še naslednje pogoje: — da se izkažejo s pogodbo o namenskem varčevanju za nakup stanovanja ali graditev stanovanjske hiše, — zagotovilo delovne organizacije, da bo skupno z delavcem rešila njegov stanovanjski problem v roku 5 let. 18. člen Glede na število članov gospodinjstva, pripada mladim družinam in drugim prosilcem stanovanje po naslednjem kriteriju: — za mlado družino in upokojence garsonjera do 28 m2 ali enosobno stanovanje do 38 m2; — za druge družine po naslednjem kriteriju: — za eno osebo do 28 m2, — za dve osebi do 42 m2, — za tri osebe do 57 m2, — za štiri osebe do 66 m* in za vsakega nadaljnjega še do 10 m’. IV, PREMIRANJE NAMENSKEGA VARČEVANJA 19. člen Z namenom, da se vspodbudi stanovanjsko varčevanje za nakup stanovanja ali družinske stanovanjske hiše, lahko občinski solidarnostni stanovanjski sklad prizna iz svojih sredstev občanom, ki namensko varčujejo pri poslovni banki, premijo na privarčevana sredstva. 20. člen Natančnejše pogoje in merila za pridobitev premije predpiše občinski solidarnostni stanovanjski sklad s svojim splošnim aktom v skladu z 19. in 20. členom zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu. V. KAZENSKE DOLOČBE 21. člen Pravna oseba, ki v potrdilo o osebnem dohodku nosilca stanovanjske pravice oziroma članov njegovega gospodinjstva navede neresnične podatke ali občan, ki da neresnične podatke ali neresnične izjave v zvezi z vloženo zahevo za delno nadomestitev stanarine ali za premiranje namenskega varčevanja, se kaznujeta po 24. in 25. členu zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu. Kazni po citiranih določilih izreka pristojni občinski sodnik za prekrške. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 22. člen Delna nadomestitev stanarine po določbah tega Odloka stopi v veljavo s 1/3-1973. 23. člen Sredstva solidarnostnega stanovanjskega sklada, zbrana po določilih 26. člena zakona, bodo uporabljena v skladu z določili omenjenega člena. 24. člen * Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 36-61/72-4 Šentjur pri Celju, dne 27. februarja 1973. Predsednik skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1, r. 124. Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 66. členu zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SRS (Uradni list SRS, št. 36/64) in 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20/64, 18/67 in 4/69) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. februarja 1973 sprejela ODLOK o ustanovitvi cestnega sklada občine Šentjur pri Celju 1. člen Ustanovi se cestni sklad občine Šentjur pri Celju (v nadaljnjem besedilu: »sklad«). 2. člen Dejavnost sklada obsega upravljanje in vzdrževanje lokalnih cest I. in II. kategorije (Uradni list SRS, št. 50/72), financiranje gradnje novih in rekonstrukcijo obstoječih lokalnih cest v občini Šentjur pri Celju. 3. člen Sredstva sklada so: — dohodki od pristojbin za cestna motorna vozila;' — dohodki od republike za vzdrževanje lokalnih cest v občini Šentjur pri Celju; — sredstva, ki se dodelijo skladu iz občinskega proračuna; — posojila; — krajevni samoprispevek za krajevne skupnosti Dramlje. Loka pri Zusmu. pobje, Kalobje, Prevorje, Planina in Gorica pri Slivnici; — drugi dohodki. 4. člen Sklad je pravna oseba. Sklad ima statut sklada, s katerim je urejena organizacija in poslovanje sklada, način, kako si sklad ustvarja sredstva, organe, ki so upravičeni razpolagati s sredstvi sklada, postopek za sprejemanje finančnega načrta in zaključnega računa sklada, način obveščanja javnosti o poslovanju sklada in druge zadeve, ki imajo pomen za delo sklada. Statut sklada sprejme upravni odbor, potrdi pa ga občinska skupščina. 5. člen Sklad upravlja upravni odbor, ki šteje 11 članov. Predsednika, tajnika ih člane upravnega odbora imenuje skupščina občine Šentjur pri Celju. Mandatna doba članov upravnega odbora je štiri leta. 6. člen Dohodki sklada se v skladu s smernicami skupščine določajo in usmerjajo s finančnim načrtom. Pinapčni načrt in zaključni račun sklada sprejme upravni odbor sklada, potrdi pa ga občinska skupščina. 7. člen ‘ Za opravljanje poslovno-tehničnih, upravnih in administrativnih poslov za sklad sklene upravni odbor posebno pogodbo z upravnim organom občine Šentjur pri Celju ali-pa neposredno z delavci sklada. 8. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljavnost odloka o ustanovitvi občinskega cestnega sklada (Uradni vestnik okraja Celje, št. 57-562/61). 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-36/73-4 Šentjur pri Celju, dne 27. februarja 1973. Predsednik . skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r. 125. Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, Št. 20-194/64, 18-249/67 in 4-55/69) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. februarja 1973 sprejela \ ODLOK o dopolnitvi odloka o obveznem odlaganju in odvažanju smeti in odpadkov v naseljih na območju občine Šentjur pri Celju 1 1. člen Dopolni se 18. člen odloka o obveznem odlaganju in odvažanju smeti in odpadkov v naseljih na območju občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS. št. 23/72), s tem, da se doda tretji odstavek, ki se glasi: »Kmečka gospodinjstva oziroma gospodarstva, ki imajo urejene lastne prostore za odlaganje smeti so oproščena plačila stroškov za odvoz smeti.-« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 352-10/73-4 Šentjur pri Celju, dne 27. februarja 1973. Predsednik skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r. 126. Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 6. člena zakona o javnih cestah (Uradni list SRS, št. 51/71) in 128. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20-194/64, 18-249/67 in 4-55/69), na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. februarja 1973 sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o določitvi lokalnih in nekategoriziranih cest na območju občine Šentjur pri Celju 1. člen Dopolni se 2. člen odloka o določitvi lokalnih in nekategoriziranih cest na območju občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 50/72), s tem, da se pod II. lokalne ceste II. kategorije do(ia: — II/9 — Lipoglav—Dolga gora—Sladka gora Pod III. lokalne ceste se črta cesta: III/52 — Lipoglav—Dolga gora—Sladka gora. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 34-6/73-4 Šentjur pri Celju, dne 27. februarja 1973. Predsednik skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r. SPLOSNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA LJUBLJANA 127. Na podlagi 127. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev (Uradni list SRS, št. 44/70, 13/72) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana na seji dne 28. februarja 1973 SKLEP o zaključnem računu skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana za 1972. leto 1 Zaključni račun skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana za 1972. leto izkazuje: din — dohodkov pred izločitvijo .747,696.916,15 — izločitev v obvezno rezervo 13,281.000,00 — izločitev za investicije v zdravstvu 42,350.541,55 — dohodkov po izločitvah 692.065.374,60 — izdatkov 703,481.840,32 — primanjkljaj 11,416.465.72 2 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 401-7/73 Ljubljana, dne 28. februarja 1973. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana Predsednik Stane Košir 1. r. / 128. 3 Na podlagi 65. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov (Uradni list SRS, št. 43/70 in 3. točke sklepa o združitvi skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana in skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Ljubljana v skupnost zdravstvenega zavarovanja Ljubljana (Uradni list SRS, št. 52/72) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Ljubljana na seji dne 28. februarja 1973 SKLEP o zaključnem računu skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Ljubljana za 1972. leto 1 Zaključni račun skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Ljubljana za 1972. leto izkazuje: — dohodkov — obvezne rezerve — dohodkov po izločitvi v obvezno rezervo — izdatkov — primanjkljaja din 22.473.697.50 410.538,00 22.063.159.50 24,669.903,02 2,606.743,52 2 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 190/E-2/73 Ljubljana, dne 28. februarja 1973. Poseben prispevek plačujejo zavarovanci, ki so v delovnem razmerju in delajo najmanj polovico polnega delovnega časa in vse osebe, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost. 4 Osnova za obračun posebnega prispevka za osebe v delovnem razmerju je kosmati osebni dohodek iz delovnega razmerja za osebe, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost pa je osnova za obračunavanje prispevka za zdravstveno zavarovanje. Osnova za obračun posebnega prispevka za zavarovance, ki so zaposleni pri obrtnikih in gostincih, je čisti osebni dohodek iz delovnega razmerja, ki pa ne sme biti manjši od prijavljenega osebnega dohodka, oziroma od osebnega dohodka, ki je določen v kolektivni pogodbi o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci na področju obrti in gostinstva, ki sta jo sklenila Republiški odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti SR Slovenije in Gospodarska zbornica SR Slovenije. Osnova za obračun posebnega prispevka za.gospodinjske pomočnice in druge zaposlene delavce pri zasebnih delodajalcih, za katere ni sklenjena kolektivna’ pogodba o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci, je čisti osebni dohodek iz delovnega razmerja, ki pa ne sme biti manjši od prijavljenega osebnega dohodka oziroma od osebnega dohodka, ki ga je za enako ali podobno delo ugotovil pristojni organ občinske skupščine oziroma, ki ga je določila občinska skupščina. Ce je tako ugotovljen osebni dohodek manjši od minimalnega osebnega dohodka, je osnova za obračun prispevka minimalni osebni dohodek. Če zavarovanec prejema del osebnega dohodka v naravi, se tudi ta šteje v osnovo. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Ljubljana Predsednik Stane Košir 1. r. 129. Na podlagi četrtega odstavka 71. in 98. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70, 51/71) in tretjega odstavka 194. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev (Uradni list SRS. št. 44/70, 13/72) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana, dne 28. februarja 1973 SKLEP o posebnem prispevku za zdravstveno zavarovanje 1 2 1 Nekriti primanjkljaj skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana na dan 31. 12. 1972. leta, ki znaša 11,479.275,21 din, se krije s posebnim prispevkom. 2 Stopnja posebnega prispevka iz 1. točke tega sklepa znaša 0,17 %>. 5 Poseben prispevek odvajajo: 1. organizacije združenega dela in druge delOvne skupnosti za delavce, .ki so pri njih zaposleni — iz svojega dohodka; 2. zasebni delodajalci za zavarovance, ki so pri njih zaposleni — iz svojih sredstev; 3. osebe, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost — iz svojih sredstev, 6 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 401-8/73 Ljubljana, dne 28. februarja 1973. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana Predsednik Stanc Košir 1. r. VSEBINA: Stran 49. Zakon o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela 271 Stran za ekonomska raziskovanja v Ljubljani in o določitvi delovnih in drugih organizacij, ki delegirajo svojega predstavnika v ta svet 295 50. Zakon o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olaj- šav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1973 273 51. Zakon o dodatnem davku iz skupnega dohodka občanov za leto 1973 275 52. Zakon o davku na posest osebnih avtomobilov 276 53. Zakon o uporabi dela dohodkov občinskih proračunov od prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, davka od prometa proizvodov in storitev ter sodnih taks, ki so bili v letu 1972 izločeni na posebne račune 276 54. Zakon o sanitarni inšpekciji 277 55. Zakon o zavodu SK Slovenije za zdravstveno varstvo 230 56. Zakon o obveznem urejanju pripravništva in o sprejemanju pripravnikov v organizacijah združenega dela 231 57. Zakon o proračunu Socialistične republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1973 283 53.} Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o usme-/ ritvi sredstev Sli Slovenije za investicije v gospodarstvu v letih 1971 do 1976 287 / V / 59. Zakon o spremembah m dopolnitvah zakona o povračilu dela obresti za investicijske kredite za moderni-zacijo železniških prog v SK Sloveniji 287 60. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o nado- mestilu za del obresti uporabnikom investicijskih kreditov na področju turizimi v SK Sloveniji 288 61. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o združe- vanju sredstev uporabnikov družbenih sredstev za financiranje elektroenergetskih objektov 289 62. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdru- ževanju sredstev odjemalcev električne energije na visoki napetosti za financiranje elektroenergetskih objektov 290 63. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pri- spevku odjemalcev električne energije na nizki napetosti za financiranje energetskih objektov 291 61. Sklepi in priporočila o ukrepih za izboljšanje varstva pred požarom 291 65. Odlok o finančnem načrtu posebnega računa sredstev SK Slovenije za izravnavanja v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti za leto 1973 292 66. Odlok o obveznostih, ki jih Socialistična republika Slovenija prevzame v letu 1973 za obdobje 1973—1983 za nadomestilo dela obresti za nekatere investicijske kredite v kmetijstvu in osnovni predelavi kmetijskih pridelkov 293 67. Odlok o razpisu nadomestnih volitev za enega poslan- ca gospodarskega zbora skupščine Socialistične republike Slovenije v 21. volilni enoti Novo mesto 294 68. Odlok o mnenju k osnutku in o soglasju k predlogu ustavnega zakona o podaljšanju mandata zveznim poslancem 294 69. Odlok o soglasju k predlogu za ratifikacijo protokola o VII. zasedanju in protokola o VIII. zasedanju mešane komisije med SFRJ in Ljudsko republiko Madžarsko o prevozu blaga s tovornimi vozili in o carinskem postopku ob teh prevozih 294 70. Odlok o soglasju k predlogu za ratifikacijo programa kulturnega sodelovanja med SFRJ In LR Bolgarijo za leto 1972 in 1973 295 71. Odlok o soglasju k predlogu za ratifikacijo VI. programa kulturnega sodelovanja med SFRJ in Italijo 295 72. Odlok o imenovanju namestnika republiškega sekretarja za prosveto in kulturo 294 73. Odlok o imenovanju predstavnika družbene skupnosti, ki ga imenuje skupščina SR Slovenije v svet inštituta 74. Sklep o soglasju k programu cestnih del za leto 1973 296 75. Pravilnik o dokumentaciji k prošnji za nostrifikacijo, o vsebini klavzule o nostrifikaciji, o čuvanju dokumentacije in o vodenju evidence nostrificiranih spričeval 296 76. Navodilo o načinu sestavljanja zaključnega računa upravnih organov 297 PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN: 112. Sklep o pooblastitvi Stanovanjsko-komunalnega pod- jetja Grosuplje za opravljanje storitev v zadevah geodetske službe (Grosuplje) 302 113. Odlok o določitvi najnižjega odstotka sredstev za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v občini Mozirje 303 114. Odlok o obveznem rentgenskem slikanju pljuč prebivalstva v občini Mozirje 1 303 115. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o tehnič- nih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov v družbeni lastnini na območju občine Slovenske Konjice 304 116. Odlok o določitvi poprečne gradbene cene in popreč- nih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč (Slovenske Konjice) 305 117. Odlok o določitvi posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Slovenske Konjice) 305 118. Odlok o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Slovenske Konjice) 306 119. Odlok o dopolnitvi odloka o lokalnih in nekategoriziranih cestah v občini Slovenske Konjice ^ 313 120. Sklep o razpisu referenduma za obnovo plačevanja samoprispevka za financiranje programa gradnje osnovnih šol, objektov za namene prosvete, kulture in telesne vzgoje ter komunalnih objektov na območju občine Slovenske Konjice 314 \ 121. Program gradenj In obnove šolskih objektov, domov kulture in komunalnih objektov splošne porabe na območju občine Slovenske Konjice za čas 1.5. 1973 do 30. 4. 1978 iz sredstev samoprispevka občanov (Slo- venske Konjice) 314 122; Odlok o prenehanju občinskega sklada za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOV (Slovenske Konjice) 320 123. Odlok o delni nadomestitvi stanarine In drugi družbeni pomoči v stanovanjskem' gospodarstvu (Šentjur pri Celju) 320 124. Odlok o ustanovitvi cestnega sklada občine Šentjur pri Celju 323 125. Odlok o dopolnitvi odloka o obveznem odlaganju in odvažanje smeti in odpadkov v naseljih na območju občine Šentjur pri Celju 324 126. Odlok o dopolnitvi odloka o določitvi lokalnih in ne- kategoriziranih cest na območju občine Šentjur pri Celju 324 splošni akti skupnosti ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA: 127. Sklep o zaključnem računu skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana za 1972. leto 324 128. Sklep o zaključnem računu skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Ljubljana za 1972. leto v 325 129. Sklep o posebnem prispevku za zdravstveno zavarovanje (Ljubljana) 325 Izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SHS — Direktor In odgovorni urednik: Milan Btber — Tiska tiskarna -Toneta TomSlča-«, vsi v Ljubljani — Naročnina žb leto 1973 110 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava: Ljubljana. Veselova 11. poštni predal 379/VII — Telefon: direktor, uredništvo, uprava in knjigovodstvo: 20 701. prodaja, preklici In naročnine 23 579 — 21ro račun 50100-603-40323 - Oproščeno prometnega davka po mnenju sekretariata za informacije v izvršnem svetu skupščine SR Slovenije, Št. 421-1/72 URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 8 Razglasni del z dne 7. marca 1973 LETO XXX NOVO! V založbi Uradnega lista SRS Isfe je izšla brošura, ki vsebuje Zakon o pokoiftiiskem In iRvalidskem zavarovaniu ter uvodna pojasnila, ki jih je napisal republiški sekretar za delo Pavle Gantar. Cena 7 din. ČZ Uradni list SRS, Ljubljana, Veselova 11 p. pr. 379'VII Razglasi in objave Postavitev stalnega sodnega tolmača P 74/1-14/72 1427 Z odločbo republiškega sekretarja za pravosodje in občo upravo SRS v Ljubljani št. P 74/A-14/72 z dne 21. XII. 1972 je bila postavljena za stalnega sodnega tolmača za nemški jezik za območje SR Slovenije Sonja Gaberšček, Brežice, Pod obzidjem št. 4. Odločba se objavlja na podlagi 9. člena pravilnika o stalnih sodnih tolmačih z dne 27. XII. 1967, Ur. 1. SRS, št. 1/68. Republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo Register podjetij in obrtov Vpisi ‘lltrotna gospodarska sodišča razglašajo Komunalno poslovno združenje za izkoriščanje mineralnih surovin "Gramoz«, Ljubljana, skrajšano KPZ -Gramoz«, Ljubljana (Povšeto-va 6). Poslovni predmet: sodelovanje poslovnim odborom za pripravo zemljišč za izkoriščanje gramoza na območju Ljubljane, z družbeno političnimi skupnostmi in drugimi organizacijami združenega dela pri programiranju, planiranju in financiranju priprave zemljišč za izkoriščanje mineralnih surovin In pri pripravljanju tehnologije izkoriščanja; usta- navljanje organizacije združenega dela za pridobivanje gramoza in peska iz naplavin ter kamna m peska iz hribin za komunalne gradbene potrebe ter prodajo tega materiala;,oddajanje organizaciji združenega dela pripravljenih zemljišč za neposredno pridobivanje mineralnih surovin; skrb. da se po končanem izkoriščanju zemljišča uredijo za na-, men, določenim z urbanističnim do1-kumentom; proučevanje, pospeševanje in nadzorovanje uporabe sodobnih metod pri izkoriščanj" mineralnih surovin, skrb da se pridobivajo mineralne surovine po najsodobnejših tehnoloških metodah in z racionalno opremo; zbiranje sredstev pogodbenic za skupna vlaganja v pripravo zemljišč in opreme5; izdelovanje programov, načrtov in tehnologije Čr- panja mineralnih surovin v skladu z etapami izkoriščanja; določevanje proizvodnih in prodajnih cen mineralnih surovin urejevanje pogojev prodaje mineralnih surovin in skrb, v sodelovanju s pristojnimi organi, • da bodo mineralne surovine prvenstveno zagotovljene pogodbenicam na podrbčju mesta Ljubljane pravočasno, "v zadostnih količinah in pod enakimi pogoji; najemanje kreditov za Opravljanje skupnih nabav za pogodbenice; zastopanje‘interesov svojih pogodbenic pred družbeno političnimi organizacijami. Direktor je Razpotnik Jože, ki za združenje podpisuje. Združenje nastopa v svojem imenu, toda na račun članic — pogod-beriic. Jamstvo: za obveznosti pri opravljanju skupnih poslov iz po- obveščamo občinske skupščine in stanovanjska podjetja, da je CZ Uradni list SRS založil vse obrdzee (razpredelnice A, BI, B2, B3, B4. B5, B6, B7, C1 in C2), ki so predpisani z navodilom o metodologiji za izdelavo programa stanovanjske graditve v občini (Uradni list SRS, št. 23-218/72) Naročila sprejema CZ Uradni list SRS, Ljubljana, Veselova 11, poštni predal 379/Vil godbe jamčijo pogodbenice z vsem svojim premoženjem dp višine 10 kratnega svojega pristopnega deleža. Znesek deleža: vsaka pogodbenica vplača enak pristopni delež v znesku 1.000.000 din. Trajanje pogodbe: nedoločen čas. Organizacijo poslovnega združenja so ustanovile s pogodbo o ustanovitvi z dne 13. 10. 1972 naslednje pogodbenice: Komunalno podjetje -Rast«, Ljubljana, Komunalno podjetje »Snaga«, Ljubljana, Podjetje za komunalno obrtne storitve »Tlak«, Ljubljana-Sentvid, Komunalno podjetje »Vič«, Ljubljana. Ljubljana, 1. decembra 1972. Rg XVI 1518/1 251 Spremembe Okrožna gospodarska sodišča razglašajo »Emona«, Ljubljana. Pri zdravilišču Catežke Toplice — samostojni organizaciji — pravni osebi podjetja »Emona«, Ljubljana, Čatež ob Savi se izbrišeta pooblaščena podpisnika: Janez Kulčar, ki je podpisoval v odsotnosti direktorja in Vinko Černelč, računovodja, ter vpišeta nova podpisnika: Ignac Re-govič, sekretar, ki' podpisuje v odsotnosti direktorja, Zlata Butara, računovodkinja. Celje, 29. januarja 197,3. Rg VII 112/2 89 Trgovsko podjetje »Meda«, Celje. Izbriše se Karel Podsedenšfek, dosedanji direktor in vpiše Milan Medvešek, direktor podjetja. Vpiše se predložitev statuta z dne 16 .11. 1970 in popravki z dne 11. 3. 1971. Celje, 9. februarja 1973. Rg I 59/13 176 Tobačna tovarna Ljubljana. Izbriše se prodajalna Kozje zaradi ukinitve. , Rg VIII 23/4 179 Tobačna tovarna Ljubljana. Pri skladišču Šmartno ob Paki se vpiše sprememba sedeža organizacije združenega dela, ki je odslej: Tobačna tovarna Ljubljana — skladišče Velenje, Prešernova cesta. Rg VIII 16/4 180 Celje, 13. februarja 1973. Gradbeno podjetje »Gradnja«, Žalec. Vpiše se razširitev predmeta poslovanja in sicer: opravljanje avtopre-vozniških storitev vseh vrst razen tistih, za katere so potrebna specialna vozila (hladilniki ipd.). Celje, 19. februarja 1973. Rg II 122/16 249 Tovarna pohištva »Stil«, Koper. Pri prodajalni pohištva na drobno Koper. Ulica JLA 20 se izbriše dosedanji poslovodja Križmančič Jože in vpiše Vojvoda Bruno, v. d. poslovodje. Koper, 31. januarja 1973. Rg Ib 109/18 183 Trgovsko podjetje »Grosist Gorica«, Šempeter pri Gorici. Izbrišeta se poslovalnici »Živila«, Vipava 168 in »Oprema«, Vipava 158 zaradi ukinitve. Pri poslovalnici »Jestvine«, Vipava 159 se izbriše dosedanji poslovodja Kodelja Stane in vpiše Kobal Matija, poslovodja; pri poslovalnici »Mešano blago«, Lože se izbriše posloVodkinja Semenič Majda in vpiše Planinc Ivan, poslovodja, pri poslovalnici »Mešano blago«, Podraga se izbriše Bermiglio Danica in vpiše Bratuž Silva, nova poslo-vodkinja, poslovalnice poslujejo v okviru SOZD Vipava. Koper, 7. februarja 1973. Rg la 283/61 246 »Gruda«, export-import, Ljubljana. Pri poslovni enoti Sežana se razširi predmet poslovanja na trgovanje na debelo v zunanjetrgovinskem poslovanju v trgovskih strokah: železnina in kovinsko blago, gradbeni material, drva, sanitarni m instalacijski material, pohištvo, gasilne naprave, material in potrebščine. Koper, 12. februarja 1973. Rg Hib 119/5 294 »Gostol«, Nova Gorica. Vpiše se organizacija združenega dela kovinski -obrat Tolmin, ki ima takle poslovni predmet: izdelava najrazličnejših strojev in delov istih, vršenje vseh uslug iz kovinske stroke, izdelava vseh vrst lesenih in kovinskih izdelkov. Vodja obrata je Kazič Savo, ki zanj tudi podpisuje. Obrat je nastal z izločitvijo od podjetja »Avtopromet«, Tolmin in pripojitvijo k podjetju »Gostol«. Nova Gorica. Obrat nima samostojnih pravic. Rg la 43/11 291 »Alpina«, tovarna obutve, Žiri. Pri obratu Col št. 37 se izbriše dosedanji vodja obrata Klemenčič Martin in vpiše Gregorač Joža, v. d. vodje obrata. Rg la 345/2 292 Koper. 13. februarja 1973. Ljubljanska banka, Ljubljana. Vpiše se podružnica Ljubljana — Posebna temeljna organizacija združenega dela z lastnostjo pravne osebe, Ljubljana, Trg revolucije S/G, ki ima takle poslovni predmet: dinarsko in investicijsko kreditiranje osnovnih in trajnih obratnih sredstev ter kratkoročno kreditiranje obratnih sredstev; zbiranje prostih dinarskih sredstev (depoziti na vpogled — in na rok, hranilne vloge, žiro računi občanov): dajanje potrošniških posojil gospodarskim organizacijam in občanom; opravljanje dinarskega plačilnega prometa; prevzemanje dinarskih garancij za posle v Jugoslaviji; izdajanje kreditnih pisem v domači in tuji valuti, vode- nje deviznih računov za komitente; odkup in prodaja deviz in opravljanje drugih devizno valutnih poslov; dajanje posojil proti zastavi blaga, dragocenosti in drugih stvari, sprejemanje v hrambo vrednostnih papirjev in drugih vrednostnih predmetov; opravljanje kreditnih in drugih bančnih poslov za račun družbeno političnih skupnosti, drugih bank ter delovnih in drugih organizacij po posebnih sporazumih; opravljanje drugih bančnih in kreditnih poslov v skladu z zveznim zakonom o bankah in kreditnih poslih ter drugimi ustreznimi zakonitimi predpisi; opravljanje plačilnega prometa s tujino v mejah pooblastil; opravljanje notranjega deviznega plačilnega prometa. Podružnica lahko samostojno upostavlja odnose z narodno banko Jugoslavije ter narodnimi bankami' republik in avtonomnih pokrajin, kakor tudi z drugimi bankami v smislu 25. člena zakona o bankah. Glavni direktor podružnice je Metod Brajer. Za podružnico podpisujejo: Metod Brajer, glavni direktor podružnice, ki podpišite samostojno ali kolektivno — desno, v njegovi odsotnosti pa enako Marjan Garibaldi in Anton Matjašič. Med posebnimi temeljnimi organizacijami združenega dela — pravnimi osebami v sestavi Ljubljanske banke in Lubljan-sko banko je dogovorjena in po statutu določena medsebojna subsidiarna in solidarna odgovornost. Ta posebna temeljna organizacija združenega dela je nastaja , iz dosedanje Ljubljanske banke — podružnice Ljubljana. V sestavi te podružnice so dosedanje enote: specializirana podružnica za denarno varčevanje, Mestna hra-' nilnica ljubljanska, Ljubljana, Čopova 3, ekspozitura Ljubljana-Bežigrad, Titova 55; ekspozitura Grosuplje, ekspozitura Litija, Ponoviška 14, ekspozitura Logatec, čevica 20, ekspozitura Medvode, Medvode 38, ekspozitura Ljubljana-Moste, Ljubljana, Proletarska 1, ekspozitura Rakek, Trg padlih borcev 7, ekspozitura Stara Lubljana, Ljubljana, Mestni trg 16, ekspozitura Ljubljana-Siška, Ljubljana, Celovška 89, ekspozitura Ljublja-na-Vič, Ljubljana Tržaška 36, ekspozitura ' Vrhnika, Cankarjev trg 4, ekspozitura Zagorje, Cesta Zmage 7, ekspozitura Miklošič, Ljubljana, Miklošičeva 7, ekspozitura Ljubljana, Titova 25 in agencija Cerknica, Cesta 4. maja 46. Pri podružnici Ljubljana, posebni temeljni organizaciji združenega dela 7. lastnostjo pravne osebe, ekspozituri Rakek, se vpiše agencija Stari trg pri ložu št. 9, ki ima takle poslovni premet: zbiranje vseh vrst hranilnih vlog občanov; odobravanje potrošniških kreditov občanom v skladu z veljavnimi predpisi: opravljanje vseh menjalnih poslov, ki spadajo v pristojnost banke; vodenje dinarskih in deviznih računov občanov in opravljanje dinarskega plačilnega prometa za občane; zbiranje sredstev za stanovanjsko in komunalno graditev in dajanje kreditov v te namene; drugi posli in naloge, za katere jo pooblasti izvršilni ali kreditni odbor banke. Vodja agencije je Jernejčič Anton, ki je hkrati šef ekspoziture Rakek. Agencija nima samostojnih pravic. Ustanovil ;.o je izvršilni odbor banke. 1. IV. 1971. Vpiše se, da je v sestavi banke: Podružnica Ljubljana — posebna temeljna organizacija združenega dela z lastnostjo pravne osebe, vpisana v registru pod št. Rg XVI 1525. Ljubljana, 19. januarja 1973. Rg XVI 1525/1 212 Kmetijski kombinat, Žalce. Pri komercialnem centru se izbriše OE skladišče pijač, Novo mesto, Partizanska 13 zaradi ukinitve. Ljubljana, 25. januarja 1973.' Rg II 233/2 222 ►■■Mercator«, veletrgovina, import-export, Ljubljana. Pri samostojni organizaciji združenega dela poslovhi enoti »Hrana«, Ljubljana se pri enotah: prodajalni Potrošniški center, Ljubljana, Rožna dolina DC/?* Samopostrežbi, Ljubljana, Tržaška 37b, prodajalni Ilirska 15 Ljubljana, prodajalni Ljubljana Puharjeva 3, samopostrežbi Grosuplje, Adamičeva 11, samopostrežbi Vrhnika, Ul. 6. maja 10 vpiše se razširitev predmeta poslovanja še na prodajo na drobno rib. Ljubljana, 29. januarja 1973. Rg II 181/401 195 »Slovenija vino« Ljubljana. Pri obratu vinogradniško živinorejski kombinat, Ljutomer se vpiše pripojena organizacija združenega dela gostilna »Prlek«, Ljutomer, Jureša Cirila 1, ki toči alkoholne in brezalkoholne pijače, streže s toplimi in hladnimi- jedili ter nudi prenočišča. Poslovodja je Rudi Tomažič. Za gostilno podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in obrata ter poslovodja, vendar ta le v okviru poslovanja gostilne. Enota nima samostojnih pravic, posluje v imeriu in za račun podjetja. Maribor, 24. januarja 1973. Rg 285/1-13 160 Tobačna (ovarna, Ljubljana. ^ Izbriše se zaradi ukinitve prodajal-* na v Dravogradu. Maribor, 2. februarja 1973. Rg 305/III-9 141 »Slovenija vino«, Ljubljana. Pri obratu vinogradniško živinorejski kombinat, Ljutomer se vpiše pripojena organizacija združenega dela: »Slovenija vino«, Ljubljana, trgovsko izvozno-uvozno in proizvodno podjetje z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami in kmetijskimi proizvodi, samostojni obrat Vinogradniško živinorejski kombinat Ljutomer — prodajalna — mesnica št. 5, Maribor, skrajšano: »Slovin«, Ljubljana, obrat VŽK Ljutomer, proda- jalna — mesnica št. 5, Maribor, Radvanjska 29, ki prodaja na drobno vse vrste svežega mesa, mesnih izdelkov in konzerv, trdih sirov in embalirana sveža jajca. Poslovodja je Ivan Petrovič. Za prodajalno podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in obrata ter poslovodja, vendar ta le v okviru poslovanja prodajalne. Enota nima samostojnih pravic, posluje v okviru obrata ter v imenu in na račun podjetja. Maribor, 5. februarja 1973. Rg 285/1-19 252 »Kolinska«, tovarna hranil, Ljubljana. Vpiše se obrat Slovenj Gradec, Francetova 17, ki trguje na debelo in drobno po trgovskih strokah; mleko in mlečni izdelki, kruh in pecivo, sladoled; delikatese, vključno z opravljanjem oslug bifeja; tobak in tobačni izdelki; predpakirano meso in mesni izdelki vseh vrst; sadje, zelenjava in njihovi izdelki; perutnina in divjačina; sveže in konzervirane ribe; gospodinjske potrebščine; znamke in razglednice; proizvodnja slaščičarskih izdelkov. Direktor obrata je Miro Cvahte. Pooblaščenci za podpisovanje obrata: Miro Cvahte, direktor obrata, podpisuje za obrat v skladu s statutom podjetja; Mimika Zoher, računovodja obrata, podpisuje skupaj z direktorjem obrata vse listine finančnega zriačaja; Jožica Tavčar, podpisuje v odsotnosti direktorja obrata z enakimi pravicami kot jih ima direktor obrata; Vida Lužnic, uslužbenka obrata, ki bo podpisovala v odsotnosti računovodje obrata z enakimi pravicami kot jih ima računovodja obrata. Ustanovitelja: »Kolinska« tovarna hranil, Ljubljana s sklepom DS z dne 22. VIII. 1972. Samostojne pravice obrata: obrat je organizacija združenega dela z lastnim obračunom brez pravne osebe ter posluje v imenu in na račun podjetja. Maribor. 7. februarja 1973. Rg 332 III 275 »Agrotehnika«, Ljubljana. Pri »Agroservis«, Murska Sobota, s. o. p. o. podjetja »Agrotehnika«, Ljubljana se izbrišeta: inž. Ernest Čuček, direktor obrata in inž. Dinko Sardelič, šefo remontno-tehničnega sektorja; ter vpiše Stefan Merklin, pravnik, direktor obrata, ki podpisuje samostojno v okviru zakonitih določil in statuta podjetja. Rg 257/1-29 258 Tovarna olja. Slovenska Bistrica. Pri prodajalni olja v Slovenski Bistrici, Trg Alfonza Sarha se izbriše dosedanji sedež prodajalne >n vpiše novi sedež, ki glasi: Slovenska Bistrica, Trg svobode 28. Rg 94/11-63 259 Maribor, 8. februarja 1973. Ljubljanska banka, Ljubljana. Pri podružnici Slovenska Bistrica, se izbriše-dosedanja firma podružni- ce in vpiše nova, ki glasi: Ljubljanska banka, podružnica Slovenska Bistrica, posebna temeljna organizacija združenega dela brez lastnosti pravne osebe; razširi se poslovni predmet podružnice še na: podružnica lahko samostojno vzpostavlja odnose z Narodno banko Jugoslavije in Narodnimi bankami republik ter avtonomnih pokrajin kot tudi drugimi bankami, v smislu 25. člena zakona o bankah ter o kreditnem in bančnem poslovanju. Maribor, 9. februarja 1973. Rg 287/II-5 264 Gostinsko podjetje »Haloški biser — grad Bori«, Ptuj. Izbriše se zaradi ukinitve gostišče »Gorišnica« v Gorišnici. Pri gostišču »Grajska restavracija« v Ptuju se izbriše Karel Jazbec in vpiše upravnica Angela Keršič; pri gostišču »Pri pošti« v Ptuju se izbriše dosedanja upravnica Milica Švare in vpiše nova upravnica Marica Soškič. Rg 204/IV-140 272 Mesokombinat »Perutnina«, Ptuj. Pri hranilno-kreditni službi v Hajdini št. 17 se izbriše dosedanji vodja službe Martin Vegan in vpiše novi vodja hranilno-kreditne služba Jože Reisman, kmet. inž. Rg 62/IV-248 268 »Učila«, Zagreb. Pri servisu za prodajo in popravilo steklenih laboratorijskih aparatov, učil in laboratorijskega pribora, podjetja »Učila« Zagreb v Mariboru, Trubarjeva 6, se izbriše dosedanja firma servisa in vpiše nova, ki glasi: Tvornica laboratorijskog stakla i opreme. Zggreb. servis Maribor; izbriše se poslovodja servisa Franc Mažgon in vpiše poslovodja Mira Mažgon. Rg 412/1-11 266 Maribor, 14. februarja 1973. Mariborska mlekarna, Maribor. Izbriše se zaradi pripojitve k tovarni hranil »Kolinska« Ljubljana organizacija združenega dela obrat »Mlekarna« Slovenj Gradec s sledečimi poslovnimi enotami: potujoča samopostrežna trgovina 2 Slovenj Gradec v. Slovenj Gradcu, Francetova 17, trgovško-gostinski paviljon MM Market Legen v Legnu, »Deli-katesa-bife« v Crni na Koroškem, »Delikatesa-bife«, Slovenj Gradec, novo naselje, »Delikatesa-bife«, Žerjav v Žerjavu na Koroškem, »Delikatesa-bife«. Ravne na Koroškem,■ »Delikatesa-bife«. Slovenj Gradec — v prostorih tovarne usnja, »Delikatesa-bife«, Slovenj Gradec, Francetova ul.. »Delikatesa-bife«, Polena v Poleni pri Mežici, »Delikatesa-bife«, Velenje, Zidenškova ulica, Bife Slovenj Gradec, Gosposvetska 1, »Delikatesa-bife«, Prevalje, slaščičarska delavnica Slovenj Gradec, Partizanska 6, »Delikatesa-bife«, Slovenj Gradec, Glavni trg, pitališče svinj Podgorje pri Slovenj Gradcu in -Potujoča samopostrežna prodajalna- v Slovenj Gradcu. Francetova i7. Maribor, 23. februarja 1973. Rg 310/1-287 260 Zadružni register Spremembe Okrožna gospodarska sodišča razglašajo Kmetijska zadruga »Mursko polje-, Križevci pri Ljutomeru. Izbriše se Lojzka Vajda, računovodkinja in vpiše Jelica Hladen, v. d. računovodje, ki skupaj z direktorjem podpisuje vse listine finančne narave. Pri hranilno-kreditni službi v Križevcih pri Ljutomeru se izbrišeta Alojz Dunaj, predsednik poslovnega odbora HKS, in Jože Štumpf, član poslovnega odbora HKS ter vpišeta Janko Petovar, predsednik poslovnega odbora, ki sopodpisuje oogodbe in finančne listine skupaj z vodjo HKS in Jelka Kolbl, knjigovodkinja, ki sopodpisuje pogodbe in finančne listine v slučaju odsotnosti katerega izmed pooblaščenih podpisnikov. Pri obratu -Prevozništvo- v Klju-čarevcih se izbriše dosedanji upravnik obrata žože Šafarič in vpiše novi upravnik obrata Janez Ivanjšič. Maribor. 14. februarja 1973. Zadr 251/1-43 271 Izbrisi Ukrolna gospodarska sodisca razglašajo Stanovanjska zadruga -Njiva-, Suha 12 — Škofja Loka, »v likvidaciji-. Zaradi končanega postopka redne likvidacije. Ljubljana, 5. februarja 1973. Zadr VI 629/3 230 Register zavodov Spremembe »krožna gospodarska sodisca razglašajo Delavska univerza -Ivan Regent-, Koper. Firma odslej’ Obalna delavska univerza Ivan Regent, Koper. Koper, 7. februarja 1973. Rgz 122/11 247 Otroški vrtec, Ptuj. Izbriše se Antonija Kosi, računovodkinja in vpi«e Judita Kranjc, računovodja, ki skupaj z ravnateljem podpisuje vse listine finančne narave. , Maribor, 9. februarja 1973. Rg 356/1-5 262 Razglasi sodišč Dražbeni oklici J 435/71 2134 Dne 5. aprila 1973 bo ob 9. uri pri tem sodišču v sobi št. 2 prisilna dražba nepremičnine vi. št. 104 k. o. Dragonja vas. Cenilna vrednost je 7.744 din, najmanjši ponudek 5.162,60 din, varščina pa 774 din. Pravice, ki ne bi dopuščale dražbe je prijaviti najkasneje na dražbenem naroku preden se prične dražba, ker bi se sicer te pravice ne mogle več uveljavljati na škodo ^d raži tel,ia v dobri veri. Sicer pa opozarjamo na dražbeni oklic, ki je nabit na oglasni deski tega sodišča. Občinsko sodišče v Ptuju, dne 16. februarja 1973. Amortizacija vrednotnic, katerih imetniki se pozivajo naj v danem roku priglasijo sodišču svoje pravice, sicer se bodo vrednotnice Izrekle za neveljavne Rnp 76/Z72 2199 Šolska kuhinja Ekonomskega šolskega centra v Celju prosi za amortizacijo hranilne knjižice glaseče se na -Prinesitelja- in ki je bila pri Ljubljanski banki — podružnici Celjska mestna hranilnica odprta dne 25. 11. 1970 pod št. 121888/03 z začetno vlogo 3.000 din Stanje na knjižici' na dan 23. 11. 1972 s pripisanimi obrestmi za vključno leto 1971 znaša 11.920,31 din. Priglasitveni rok je 60 dni od te objave . Občinsko sodišče v Celju, dne 12. decembra 1972. Rnp 532/72 1970 Švare Marija, Ljubljana, Polje S-l, Cesta V, št. 9 prosi za' amortizacijo izgubljene hranilne knjižice izdane pri Ljubljanski banki, expozitura Moste, št. 50100-620-107-702-72300-3724/04 od dne 8. X. 1970 na ime Švare Marija. Priglasitveni rok je dva meseca od te objave. Občinsko sodišče I v Ljubljani, dne 8. januarja 1973. Rnp 1252/73-2 1399 Šramel Vlasta iz Maribora, Meljska 30 prosi za amortizacijo zavarovalne police Zavarovalnice Maribor št. Z 75881, glasečo na ime Šramel Ernest. Priglasitveni rok je 60 dni od te objave. Občinsko sodišče v Mariboru dne 5. februarja 1973 Razpisi delovnih mest Št. 01-59/73 2132 Ekonomska fakulteta v Ljubljani razisUje nova delovna mesta I. učiteljev za predmete: ekonomika mednarodne menjave ekonomika in organizacija podjetja knjigovodstvo stroškovno računovodstvo računalništvo (2 mesti) gospodarsko pravo II. asistentov za pčedmete: politična ekonomija teorija družbene reprodukcije primerjalna analiza ekonomskih sistemov ekonomika SFRJ ekonomika industrije ekonomika in organizacija podjetja knjigovodstvo finančno in stroškovno računovodstvo gospodarsko pravo matematika (2 mesti) statistične metode računalništvo denar, kredit in bančništvo Podrobnejši pogoji, ki jih morajo izpolnjevati kandidati za posamezna delovna mesta so določena v statutu univerze v Ljubljani in v fakultetnem statutu. Vloge z življenjepisom, bibliografske podatke in strokovna ter znanstvena dela je treba dostaviti tajništvu fakuLete, Ljubljana, Gregorčičeva 27 v 30 dneh po objavi tega razpisa. ' Ekonomska fakulteta v Ljubljani 2132 Svet višje tehniške varnostne šole v Ljubljani, A. razpisuje pogodbena mesta: 1. učitelja za psihologijo tlela 2. učitelja za osnove varnosti in SVD 3. učitelja za tehnično angleščino Kandidati morajo izpolnjevati pogoje za profesorja ali predavatelja visokošolskega zavoda, ki jih predpisuje zakon o visokem šolstvu in statut zavoda VTVŠ Rok prijave 30 dni B. objavlja prosto delovno mesto: 4. samostojnega referenta Kandidat mora imeti višjo ali srednjo izobrazbo ustrezne ekonomske ali administrativne smeri z daljšo prakso. Rok prijave 8 dn\. Vloge s potrebnimi podrobnimi pori nIki in kolkovane s kolekom za 2 din. sprejema tajništvo zavoda VTVŠ. Višja tehniška varnostna šola Ljubljana, Korjtkova 3 a Št. 322 2090 Višja tehniška varnostna šola v Ljubljani objavlja razpis in vpisovanje slušateljev v šolskem letu 1973—1974. Višja tehniška varnostna šola v Ljubljani je verificiran visokošolski zavod za vzgojo in izobraževanje tehniških strokovnjakov za varnostno tehniko. VARNOSTNI INŽENIRJI naj bi zlasti: — sodelovali tudi pri uvajanju ( varnostne tehnike že pri sami zasnovi in dalje pri konstruiranju in pro- jek.tiran.ju, ter pri izdelavi objektov, strojev, naprav in postrojenj, delovnik priprav, naprav in orodja ter vseh drugih sredstvih za delo v proizvodnji, — samostojno reševali naloge varstva pri delu in varnostne tehnike, predvsem neposredno v proizvodnji in pri vseh ostalih delih, — organizirali, izpeljali in uvajali sodobni sistem in organizacijo varstva pri delu v delovnih in drugih organizacijah. VPISNI POGOJI Na visokošolski zavod se lahko vpišejo kandidati, ki so: — uspešno dokončali prvo stopnjo visokošolskega studija na fakulteti, visoki ali višji šoli tehniške smeri s tem, da so jim priznani določeni predmeti iz prve stopnje študija — uspešno končali šolanje na tehniških srednjih šolali vseh smeri — izjemoma listi ki so kohčali strokovne poklicne sole in so najmanj 4 leta uspešno delali na področju varstva pri delu in če popre' opravijo sprejemni izpit. PRIJAVA ZA VPIS A. Organizacija, ki pošilja svojega sodelavca na šolanje za poklicne: ga varnostnega inženirja, mora predložiti tajništvu šole oO vpisu naslednje lisline: 1. lastnoročno napisano prošnjo kandidata za vpis, ki naj vseoujc osebne podatke, navedbo dosedanje šolske izobrazbe, potek dosedanje zaposlitve, naslov organizacije in naslov bivališča, 2. izpolnjen vprašalni list šole, 3. originalno spričevalo o zaključnem izpitu na tehniški srednji šoli odnosno druga spričevala, 4. izpisek iz rojstne knjige, 5. izjavo organizacije, da je njen sodelavec že zaposlen ali da bo zaposlen na področju varstva pri delu in da bo organizacija poravnavala stroške šolanja (na obrazcu šole), 6. dve osebni fotografiji velikosti 4X6 cm. B. ABSOLVENTI tehniških srednjih šol, ki želijo nadaljevati svoje redno šolanje ha Višji tehniški varnostni šoli predložijo za vpis enake listine z izjemo izjave navedene v točki 5 Ti redni slušatelji imajo možnost prejemati štipendije in posojila po pogojih sklada izobraževalne skupnosti SRS. ROK VPISOVANJA: A. ORGANIZACIJE vpisujejo svoje sodelavce ali svoje štipendiste za slušatelje novince na Višjo tehniško varnostno šolo do 15. junija 1973. Ob izpolnjevanju pogojev velja vpis do dokončanja šolanja. Kasnejši vpis je možen le po posebnem sjclt'pu. B. ABSOLVENTI tehniških srednjih šol, ki nadaljujejo svoje redno šolanje na Višji tehniški varnostni šoli, se morajo prijaviti za redne slušatelje novince dn 15. julija 1973 Vpriovanje teh novincev in tistih, ki nadaljujejo šolanje pa traja od 15. do 30. septembra 1973. INFORMACIJE: Vse podrobnejše informacije v zvezi s študijem daje tajništvo Višje tehniške varnostne šole, Ljubljana, Korytkova 3 a. Višja tehniška varnostna šola v Ljubljani Razpisi javnih natečajev za graditev investicijskih objektov St. 2/73 2204 Stanovanjsko podjetje »Dom-, Ljubljana .Kersnikova 6/IV razpisuje na podlagi 47. čl. temeljnega zakona o'graditvi investicijskih objektov — prečiščeno besedilo (Uradni list 3FRJ. št. 20/67) in čl'. 2. in 3. pravilnika o postopku pri oddajanju investicijskih objektov in del v graditev (Uradni list SFRJ. št. 28/67) javni natečaj za oddajo gradbenih, obrtniških, instalacijskih del in dvigal za gradnjo Doma samskih delavcev ob Vidovdanski ulici v Ljubljani. Javni natečaj bo 9. IV. 1973 ob 8 uri 15 minut v prostorih Stanovanjskega podjetja »Dom-. Ljubljana, Kersnikova 6 — terasa. Razpisana orientacijska "šota znaša 16.246.224 din Rok za začetek del je 3. V. 1973 in za dokončanje del 30. IV. 1974. Vsa potrebna investi-cijsko-tehnična dokumentacija z razpisnimi pogoji je na razpolago od 7. lil. 1973 dalje v tehnični službi Stanovanjskega podjetja »Dom-, Ljubljana, Kotnikova 2 — drugi vhod. Stanovanjsko podjetje »Dom-, Ljubljana St. 504-725/73 2205 Na podlagi določila 57. in 60. člena temeljnega zakona o graditvi- investicijskih objektov razpisuje Tovarna avtomobilov in motorjev Maribor natečaj o sposobnosti izvajalcev za gradnjo orodjarne s prizidkom v Mariboru. Pogoji za izvedbo dela so naslednji: orientacijska vrednost gradbenih in obrtniških del je 21.000.000 din — z besedo: (enaindvajsettisoč). Delu morajo biti končana kot sledi: orodjarna do 31. 12. 1973 in prizidek do 1. 8. 1974. Sposobnosti izvajalcev bo investitor ugotovil na natečaju dne 2. II. 1973 ol? 8. uri v oddelku'razvoja podjetja. Do tega dne morajo zainteresirani izvajalci predložiti dokazila o sposobnosti za izvajanje tozadevnih del. Vso. investicijsko tehnično doktimentacijo imajo vsi zain- teresirani v pogled v razvoju podjetja. Tovarna avtomobilov in motorjev Maribor St. 12-12/1 2206 Investitor Tovarna ^avtoopreme •Ptuj razpisuje na podlagi 60. čl. temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov (Uradni list SFRJ, št. 20/67) in 25. člena pravilnika o načinu in postopku za oddajo investicijskih objektov v graditev (Uradni list SFRJ, št. 26/67). javni natečaj o sposobnosti izvajalcev za izvedbo gradbenih in obrtniških del' na objektu PROIZVODNA HALA, SKLADIŠČE IN PISARNE (II. faza), v obratu I — Ptuj. Rajšpova 16. Investicijska vrednost gradbeno-obrtni-ških del znaša 4.591.141 din. Objekt mora biti dokončan 1. Vlil. 1973. Ponudniki morajo predložiti podatke o sposobnosti za izvajanje navedenih del na podlagi gradiva, ki jim je na razpolago v splošnem sektorju podjetja, Ptuj, Rajšpova 16. Tam so jim na razpolago tudi druge potrebne informacije. Rok za priglasitev je 10 dni po objavi tega razpisa na naslov Tovarna avtoopreme Ptuj, Rajšpova 16. O tem, katere izvajalske organizacije bodo spoznane za sposobne bo investitor poslal pismeno obvestilo v roku 8 dni po izteku natečaja. Tovarna avtoopreme Ptuj 2133 Skupščina občine Šmarje pri Jelšah razpisuje na podlagi člena 10 temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov (Uradni list SFRJ, št. 20/67) in 25. člena pravilnika o načinu in postopku za oddajo investicijskih objektov v graditev (Uradni list SFRJ, št. 26/67) javni natečaj o sposobnosti izvajalcev za izvedbo gradbenih in obrtniških del na novih objektih in sicer: 1. Zdravstveni dom v Rogaški Slatini 2. Osnovna šola v Šmarju pri Jelšah (I. faza) Investicijska vrednost gradbeno-obrtniških del pod točko 1 znaša 580.000 din in pod točko 2. 8,500.000 dinarjev. Pričetek del je 20. april 1978. Ponudniki morajo predložiti podatke o sposobnosti za izvajanje navedenih del na podlagi gradiva, ki jim je na razpolago pri skupščini občine Šmarje pri Jelšah soba št. 10, rok dokončanja del ter možnost sofinanciranja. Rok za priglasitev je 10 dni po objavi tega razpisa na naslov skupščine občine Šmarje pri Jelšah. O tem, katere izvajalske organizacije bodo opoznane za sposobne; bo skupščina občine Šmarje pri Jelšah poslala pismeno obvestilo v roku 8 dni po izteku natečaja. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah Št. 4/72 2203 Na podlagi določil TZGIO in pravilnika o načinu in postopku za oddajo investicijskih objektov v graditev (Ur. 1. SFRJ, št. 20 ter 28/67) in po sklepu seje UO sklada za gradnjo in obnovo šol Zagorje ob Savi z dne 14. 2. 1973 razpisujemo javni natečaj o zbiranju ponudb za projektiranje in izvedbo gradnje šole in vzgojno varstvenega zavoda v Kisovcu na parceli št. 265, k. o. Loke. Predmet oddaje je objekt, ki vsebuje 6 učilnic nižje razrednice, 2 igralnici za predšolske otroke, večnamenski prostor, 2 zbornici, mlečno kuhinjo, pritikline po normativu in garsonjera hišnika. Bruto površina naj znaša 880 do 1.075 m- oziroma dimenzija ca. 57 krat 20 m'. Ponudbe morajo vsebovati: ceno objekta, načrtov, rok izdelave načrtov ter rok gradnje objekta in osnovne podatke o konstrukciji objekta. Pismene prijave morajo biti vložene najkasneje do 10. ure, dne 26. 3. 1973, kc bo v sejni sobi občinske skupščine Zagorje ob Savi pregled prijav. Sklad za gradnjo In obnovo šol Zagorje ob Savi Izgubljene, listine preklicujejo Adžič Milenko, Ljubljana, Povše-tova 104, delovno knjižico 2098 'Ahačič Peter, Križe, Senično 19, zdravstveno izkaznico št. 96036 na ime Ahačič Marjan. 2152 Ahmič Izet, Civčije, Bukovačke 27, zdravstveno izkaznico. 2153 Anžlovar Stanislav, Prebold 33, spričevalo o zaključnem izpitu industrijske kovinarske šole za kovinostrugarja, izdano leta 1962 v Štorah. 2003 Anžlovar Stanislav, Prebold 33, zaključno spričevalo Industrijsko kovinarskega centra v Štorah, izdano 7. VII. 1966. 2052 Avguštinčič Franc, Bistrica ob Sotli, Kunšperk 2, zdravstveno izkaznico, št. 307905. 2158 Bajc Marija, Ljubljana, Rečna 3, zdravstveno izkaznico. 2162 Baleći Nezir, Ljubljana, Celovška 134, zdravstveno izkaznico. 2053 Bečinovič Jusuf, Ljubljana, Pokopališka c. 43, zdravstveno izkaznico. 2031 Belcar Konrad, Rogaška Slatina, Velike Rodne, zdravstveno izkaznico, št. 284738. 2141 Belčevski Slobodan, Ljubljana, Cesta v Rožno dolino, zdravstveno izkaznico. 1971 Benkič Viktor. Ljubljana, Spodnji Rudnik, zdravstveno izkaznico. 2054 Brane Marjan, Izubijana, Gerbičeva 51, dijaško avisto vozovnico, št. 95 za relacijo Mestni log—Triglav- ska, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana. 2004 Bratkovič Vlasta, Ljubljana, ilirska 17, zdravstveno izkaznico. 2099 Bratuša Mišo, Bistrica ob Sotli, Črešnjevec 5, zdravstveno izkaznico, št. 307884. 2159 Ciber Ivan, Mali Ločnik, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja. 2100 Čopič Vesna, Ljubljana, zdravstveno izkaznico. 1972 Cule Ivica, Grosuplje, Takovska 22, zdravstveno izkaznico številka 175308. 2079 Cvijič Mira, Ljubljana, Tomačevo 55, zdravstveno izkaznico. 2163 Čampa Mirko, Ljubljana, Gornji Ig 4, deldvno knjižico. 2101 Čampa Mirko, Gornji Ig, spričevalo o zaključnem izpitu OŠ Ljube Šercerja, izdano leta 1964. 2164 Canča Drago, Medvode, zdravstveno izkaznico. 2005 Cepin Ivan, Ruše, Tovarniška 7, delovno knjižico. 2023 Cernak Jernej, Ljubljana, Tržaška 302 n. h., delovno knjižico in spričevalo o zaključnem izpitu poklicne šole elektro stroke v Ljubljani, izdano leta 1965. 2032 Debelak Marija, Celje, Mariborska 103 a, zdravstveno izkaznico, številka 278376. 2154 Dizdarevič Ahmet, Ljubljana, Poljanska 66, zdravstveno izkaznico. o- 2033 Djordjevič Marija, Ljubljana Polje, Vevče 156, zdravstveno izkaznico. 1973 Dolžan Bojan, Ljubljana, Crtomi-rova 33, zdravstveno izkaznico. 2055 Drešar Nataša, Polje 6a, zdravstveno izkaznico. . 2006 Dekič Momčilo, Ljubljana, Prule 8, zdravstveno izkaznico. 2102 Džukanović Petar, Ljubljana, zdravstvene izkaznice na ime, Džukanović Petar, Džukanović Milka, Džukanović Radmila, Džukanović Nedeljko. 2103 Fabjan Darka, Jesenice, Tomšičeva 5, zdravstveno izkaznico, številka 335882. 2080 Fači Haljit, Ljubljana, Savlje 17, zdravstveno izkaznico. 2105 Fazarinc Anton, Celje, Stara cesta 19, zdravstveno izkaznico. 2024 Forstnarič Franc, Ptuj, Kanberger-jeva pot 8, zdravstveno izkaznico, št. 824763. 2142 Furman Janko, Ljubljana, Jarška 8, zdravstveno izkaznico, številka 374844. 2056 Gaber Štefanija, Celje, Vojkova 12, zdravstveno izkaznico. 1974 Galič Ivan, Ribnica 2a, Jesenice na Dolenjskem, zdravstveno izkaznico, Gaši Arif, Selo Lavša, zdravstveno izkaznico. 2008 Gec Alojz, Ankaran, Hrvatini 36, zdravstveno izkaznico, številka 515320. 2189 Geršak Janez, Bistrica ob Sotli, Srebrnik 35, zdravstveno izkaznico, št. 307174. 2160 II. gimnazija, Ljubljana, mali okrogli pečat II. gimnazije v Ljubljani. 2034 Gluvič Nenad, Celje, Gregorčičeva ulica, zdravstveno izkaznico. 2082 Golja Radovan, Ljubljana, Ob Ljubljanici 10, dijaško avisto vozovnico, št. 6973, za relacijo Moste— Stan. in dom, izdalo podjetje »Viator« v Ljubljani. 2165 Gombač Peter, Ljubljana, Gospodinjska 21, spričevalo o zaključnem izpitu gostinske šole v Ljubljani, izdano Ipta 1968. 2057 Grgič Tomo, Dolenja vas, Grčarice 24, zdravstveno izkaznico, številka 645982. 2092a Hadžikadunič Muharem, Doboj, Maklenovac 74, zdravstveno izkaznico, št. 498466. 1975 Hajdinjak Majda, Ljubljana, Celovška 123, dijaško avisto vozovnico, št. 13597 za relacijo Kino Šiška—Aškerčeva ulica, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana. 1976 Herterič Rudolf, Ljubljana, Šmar-tinska 155, zdravstveno izkaznico. 2166 Hočevar Alojz, Kranj, Britof 290, zdravstveno izkaznico. 2083 Hodžič Emina, Ljubljana, Šmartin-ska 153, zdravstveno izkaznico. 2009 Holdžič Sulejma, Ljubljana, Dja-kovičeva 57, zdravstveno izkaznico. 2035 Horvat Boris, Zalog, Agrokombi-natska 13b, zdravstveno izkaznico. 2010 Horvat Helena, Murska Sobota, Cernelavci 74, zdravstveno izkaznico, št. 453698. .2143 Horvat Lidija, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 6, zdravstveno izkaznico. 1977 Hrnčič Hašim, Ljubljana, Dolenjska 46, zdravstveni izkaznici na ime Hrnčič Bajro in Hrnčič Hašim. 2106 Humar Franc, Nova Gorica, Kolodvorska 4, zdravstveno izkaznico, št. 689678. 2144 Inštitut za sociologijo in filozofijo, Ljubljana, štampiljko z vsebino: Inštitut za sociologijo in filozofijo Univerze v Ljubljani. 1978 Izlakar Marija, Ljubljana, Gledališka stolba 3, zdravstveno izkaznico. 2107 št. 578164. 2050 Galič Stanko, Mirosan-Petrovče, Sadjarstvo, zdravstveno izkaznico, št. 535661. 2081 Galjot Tatjana, Dolenji Logatec 238, zdravstveno izkaznico, Številka 090765. 2105 Gaspari Emil, Ljubljana, Poljanski nasip 40, . zdravstveno izkaznico. 2007 Jaki Jože, Središče ob Dravi, zdravstveno izkaznico. 2084 Jakopič Zvonka, Grintovec 13, zdravstveno izkaznico, številka G-547660. 2036 Jeram Jožko, Cerkno, Pod pleče 4, zdravstveno izkaznico, številka 264259. 2145 Jerebic Matija, Medvode, Samski dom, spričevalo o zaključnem izpitu OŠ, izdano leta 1965 v Medvodah. 2058 Jerina Darja, Vidmašče 13, Sežana, zdravstveno izkaznico, številka 023252. 1992 Jocič Pavel, Ljubljana Šentvid, Pri malem kamnu 14, delovno knjižico. 2167 Juvan Karel, Domžale, Stobovska 11, zdravstveno izkaznico, številka 291978. 2168 Kaluža por. Hiti Vera, Ljubljana, Študentsko naselje blok 7, zdravstveno izkaznico. 2037 Kasapović Milorad, Ljubljana, Djakovičeva 57, zdravstveno izkaznico. 2169 Katanić Savo, Ljubljana, Djakovičeva 57, zdravstveno izkaznico. 2171 Katanić Žarko, Ljubljana, Djakovičeva 57, zdravstveno izkaznico. " 2170 Kemija — impex, Ljubljana, Titova 25, obrazec DEV/65 na US $ 3.485.16 od 16. II. 1973, izdan od Ljubljanske banke Ljubljana — znak 9930/ZB v korist Kemija Im-pex, Ljubljana. Plačilo je od kupca Progress Lighting, Philadelphia po a. 58/59/Ex. 13215/13487. 2172 Keržič Marija, Črnuče, Cesta na Brod 18, dijaško avisto vozovnico, št. 3117 za relacijo Črnuče—Litostroj, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana. 1979 Klajdarič Slavko, Ljubljana, Kersnikovi 4, spričevalo I. letnika poklicne gradbene šole v Ljubljani. 2108 Kliček Anton, Celje, Teharska 21. delovno knjižico. 2059 Knaus Franc, Cabai-, Podplanina 1, zdravstveno izkaznico. 2038 Koder Kirinič Ana, Ljubljana, Kolarjeva 18, zdravstveno izkaznico. 2173 Koler Ljubo, Piran, Bonifacijeva 6, zdravstveno izkaznico. 2025 Komar Zorana, Most na Soči, Podmelec 33, zdravstveno izkaznico, št. A 083215. 2146 Koren Terezija, Zg. Polskava, Ga-bernik 6, delovno knjižico, številka 3706. 2190 Košavović Ljiljana, Velika Jasi-kova, zdravstveni izkaznici na ime Košanovič Ljiljana in Košanovič Gordana. 1981 Koščak Gabrijela, Ljubljana Polje, Rimska cesta 16/1, zdravstveno izkaznico. 1980 Kovačič Cvetko, Ljubljana, Zave-tiška 5, dijaško avisto vozovnico, št. 13230 za -relacijo Dolgi most—Privoz. 2108 Kovačič Marjan, Ljutomer, Cven 67, zdravstveno izkaznico, številka 099331. 2147 Kovčič Jožefa. Bistrica ob Sotli, Kuhšperk 13, zdravstveno izkaznico, št. 226881 kmetijskega zavarovanja. 2161 Krajnc Brigita, Ljubljana Polje, Kašeljska cesta 20, zdravstveno izkaznico. 2011 Kren Marko, Ljubljana, Dvor 4, zdravstveno izkaznico. 2060 Krivaja Jelena, Krivaja, zdravstveno izkaznico, št. 096554. 2061 Krkoč Lojzka, Ljubljana, Jenkova 8, indeks Višje šole za zdravstvene delavce v Ljubljani. 2110 Kulovec Albin, Ljubljana, Glavarjeva 29, zdravstveno izkaznico, št. 011353. 2147 Kvas Ivan, Cerklje na Gorenjskem, Zalog 44, zdravstveno izkaznico, št. 31142. 2085 Lavtar Alojz, Selce nad Škofjo Loko, Bukovica 32, spričevalo poklicnega avtomehanika, izdano leta 1963 v Ljubljani. 2175 Leban Darja, Ljubljana, Šišenska 78, dijaško avisto vozovnico, št. 577 za relacijo Zg. Šiška—Šentvid, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana. 1982 Likar Majda, Kamnik, Medvedova 7, zdravstveno izkaznico na ime Likar Majda in na ime Vošpernik Vanja. . 21*?6 Linec Marija, Mengeš, Kamniška 34, zdravstveno izkaznico. 2111 Lipovec Dušan, Kamnik, Cankarjeva 7, dijaško avisto vozovnico za relacijo Kamnik—Ljubljana. 2062 Lisjak Anton, Ljubljana, Cesta dveh cesarjev, zdravstveno izkaznico. 2063 Lubojevič Jovan, Ljubljana, Tomačevo 55, zdravstveno izkaznico. 2112 Lukman Marija, Gomilsko 57, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja. 1856 Lukmar Miran, Hrastnik, Novi dom 48, zdravstveno izkaznico. 1548 Luksa Mijo, Ljubljana, Smartin-ska 135, zdravstveno izkaznico. 2064 Luzar Janez, Planina 3, Krahj, vojaško knjižico, izdano v Slavonskem Brod,'. 1983 Madžoni Smaj, Dol pri Ljubljani, zdravstveno izkaznico. 2039 Makovec Marija, Šentjernej 76, končno spričevalo 8. razreda osnovne šole izdano leta 1968 v Šentjerneju na Dolenjskem. 2051 Marič Rade, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 13f, zdravstveno izkaznico. 2065 Marinčič Franc, Brezovica, Plešivica 22, spričevalo o zaključnem izpitu poklicne šole kovinarske stroke, izdano leta 1965 v Ljdbljani. 2066 Marjek Helena por. Kešeljevič, Ljubljana, Podgornikova 3, diplomo Srednje Ekonomske šole, izdano leta 19^9 v Ljubljani. 2012 Martič Marija, Grosuplje, Panova vas 10, zdravstveno izkaznico. 2128 Mavrič Silvana. Lesce, Železniška 4, zdravstveno izkaznico, številka 510883 in delovno knjižico, številka 5427. 2201 Mekič Mevhudin, Gor. Orahovica, zdravstveno izkaznico. 2040 Merdanovič Mirsad, Ljubljana, Tomačevo, zdravstveno izkaznico. 2178 Mezeg Polde, Kranj, Cirilova 16, zdravstveno izkaznico, številka 237381. 2179 Midžan Enver Ljubljana, Malči Beličeve, zdravstveno izkaznico. 2177 Mihajlović Ilija. Ljubljana, Ulica Vide Pregarčeve 34, zdravstveno izkaznico. 2067 Miklavčič Milena, Horjul, Žažar 34, zdravstveno izkaznico. 2113 Milanič Bojan, Ljubljana, Celovška 506, dijaško avista vozovnico, št. 3431, za relacio Vižmarje—Splošna bolnica, izdano od podjetja »Viator-, Ljubljana. 2114 Mitrovič Ljubomir, Ljubljana, Poljanska 66, zdravstveno izkaznico. 2041 Mitrovič Nenad, Ljubljana, Koželjeva 8a, zdravstveno izkaznico. 2115 Mizič Ahmed, Ljubljana, Topniška 72, zdravstveno izkaznico, številka 131994 na ime Mizič Hasan. 1984 , Mohar Vojko, Litija, Dušana Kvedra 8, zdravstveno izkaznico, številka 206462. 2068 Možanič Josip, Calinac 11, zdravstveno izkaznico. 2116 Mramor Stane, Ljubljana, Litijska cesta 108, zdravstveno izkaznico. 2117 Muhedenovič por. Murgič Izeta, Marjanovac 44, Velika Kladuša, zdravstveno izkaznico. 2118 Mujkanovič Ifeta, Črnuče, Pot Hrastovec 5, zdravstveno izkaznico. 1985 Murat Dragica, Sisak, Brezovačkog odreda , 84, zdravstveno izkaznico. 2013 Murko Darinka, Ptuj, Podvinci 130, spričevalo. 2148 Ocepek Srdan, Kranj, Oprešnikova 86, spričevalo III. letnika poklicne železničarske elektro-kovinarske šole v Ljubljani. 2180 Omahen Cvetko, Ljubljana, Zave-tiška 5, dijaško vozovnico, št. 6609 za relacijo Šentvid—Dolgi most, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana. 2122 Oman Jakob, Rateče, Planica 136, zdravstveno izkaznico, št. 15491 kme-tiskega zavarovanja. 2192 Ošlovnik Marija, Ravne na Koroškem, Cečovje 2, delovno knjižico, reg. št. 1061, ser. št. 564406. 2155 Oven Franc, Ljubljana, Podsmreka 16, zdravstveno izkaznico, številka 270373. 2181 Nizič Pezar, Ljubljana, Poljanska 66a, zdravstveno izkaznico. 2191 Nose Rozalija, Videm Dobrepolje, Kompolje, zdravstveno izkaznico. 2085a Novak Marija, Kamnik, Kovinarska 74, zdravstveno izkaznico, številka II 445140. 2026 Novica Petrovič, Kamnik, SGP Projekt, zdravstveno izkaznico. 2086 Nrecaj Ajriz, Ljubljana, Cesta na Brdo 86, zdravstveno izkaznico. 2014 Papič Jožica, Murska Sobota, Cankarjeva 14, zdravstveno izkaznico, št. 101757. 2149 Pavlovič Kosta, Ljubljana, Tovarniška 14a> zdravstveno izkaznico- 2182 Petroni Jovan, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5, zdravstveno izkaznico. . 2183 Pohar Sašo, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 1, indeks filozofske fakultete — oddelek pedagogika psihologija. 2042 Poljanšek Nevenka, Ljubljana, Jeranova 20, indeks pravne fakultete Univerze v Ljubljani. 2043 Potočar Olga, Tržič, Kosarska 8, zdravstveno izkaznico, št. 278882 na ime Potočar Olga. 2150 Potočnik Stane, Ljubljana, Zrinjskega 5, zdravstveno izkaznico. 2069 Potokar Marjeta,- Ljubljana, Slovenčeva 125, zdravstveno izkaznico. , 2119 Potrč Polonca, Ljubljana, Zvezna 9, zaključno spričevalo osnovne šole Vide Pregare v Ljubljani. 2044 Preček Ciril, Jesenice, Murova 19, zdravstveno izkaznico, številka 327461. 2193 Primar Igor, Ljubljana, Borutova 1, dijaško avisto vozovnico, št. 04759, ■ za relacijo Samova—Kajuhova, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana. 2120 Sterle Srečko, Ljubljana, Adamičeva 6, zdravstveno izkaznico, številka 127444. 2017 Stojanovič Milorad, Ljubljana, Zelena pot, zdravstveno izkaznico. 2046 Strel Dominik, Žiri, Breznica 1, zdravstveno izkaznico, številka 029967. 1551 Stujar Sovka, Portorož, Vel. nas. Lucij 9, zdravstveno izkaznico, št. 502032. 2088 Suhodolčan Bojan, Ljubljana, Študentsko naselje blok 8, zdravstveno izkaznico, št. 2086. 1987 Svetkovič Džordže, Ljubljana, Podvozna pot 9, zdravstveno izkaznico. 2123 Sabančevič Smail, Koper, Šolova 43, zdravstveno izkaznico. 2194 Serbedžija Dragoljub, Vrhnika, zdravstveno izkaznico. 2018 Prinčič Miran, Ljubljana, Jesenkova 2, zdravstveno izkaznico, številka 554834/11. 2070 Prtnač Frančiška, Ljubljana, Pokopališka 2, delovno knjižico. 2121 Ravnikar Marija, Podsmrečje 2, Blagovica, zdravstveno izkaznico. 2015 Reljič Anja Marija, Ljubljana, Topniška 23, zdravstveno izkaznico. 2184 Rener Darko, Ljubljana, Triglavska 32, delovno knjižico. 2045 Retar Marija, Petrušnja vas 11, zdravstvene izkaznice na ime Retar Tatjana št. 035167, Retar Irena, št. 035074 in Retar Tadeja, št. 035072. . 2016 Rob Silva, Medvode 117, spričevalo 4. razreda in maturitetno spričevalo Pedagoške gimnazije v Ljubljani, Resljeva 12. 1550 Roglič Erika, Sevnica, Cankarjeva 1, zdravstveno izkaznico, številka 659930. 846 Sadič Vejsil, Ljubljana, Koželjeva 8a, zdravstveno izkaznico. . 2185 Sarajlija Ago, Ljubljana, Karlovška 32, zdravstveno izkaznico, št. 66335. 1986 Senčer Matjaž, Ljubljana, Linhartova 24, študentovsko zdravstven^ izkaznico. 2071 Smolnikar Vinko, Šmartno 12, zdravstveno izkaznico, številka 202227. 2186 Smrekar Franc, Ljubljana, Celovška 136, zdravstveni izkaznici na ime Smrekar Helena in Smrekar Maja. 2072 Smrkolj Dušan, Kranj, Cesta JLA 27, zdravstveno izkaznico. 2087 Sodnikar roj. Mrak Milena, Notranje gorice 56, zdravstveno izkaznico. 2073 Sojko Alojzija, Rogaška Slatina, Velike Rodne, zdravstveno izkaznico, št. 294754. 2151 Ščurk Jelka, Šmarje Koper, Grintovec 31, zdravstveno izkaznico, št. 139733. ,2129 Škaper Cveto, Šempeter, Ulica Padlih borcev 13a, zdravstveno izkaznico, št. 404. 2157 Škrabi Jože, Nezbiše, Pristava, zdravstveno izkaznico, številka 314310. 2156 Škrabi Suzana, Ljubljana, Pod topoli 36, dijaško avisto vozovnico, št. 498 Prulški most—Spl. bolnica, izdano od podjetja »-Viator«, Ljubljana. 2074 Škrjanec Boris. Ljubljana, Zaloška 92b, dijaško avisto vozovnico, številka 5180 za relacijo Moste—Magistrat, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana. . 1988 Šošter Jakob, Umag, Anžclka medica 24, zdravstveno izkaznico. 2124 Šošter Jakob, Umag, Anželka medica 24, zdravstveno izkaznico. 2124 Štrovs Vlasta, Koper, Vegova 19, indeks dopisne ekonomske srednje šole v Ljubljani. 2047 Štrucclj Franc, Nazarje, Prihova 30, spričevala za kvalifikacijo poklic-nefa šoferja, izdano leta 1970 na Ježici. 2187 Štrumbelj Jakob, Ljubljana, Ižanska cesta 420, zdravstveno izkaznico in delovno knjižico. 2075 Tašker Janez, Brestovnica n. h., zdravstveno izkaznico. 2140 Terdič Jože, Ljubljana Šentvid, Sedejeva 10, zdravstveno izkaznico in spričevalo 2. razreda gimnazije v Šentvidu, izdano leta 1970. 1939 Terselič Sonjt), Ljubljana, Adamičeva 3, dijaško avisto vozovnico, št. 9253 za relacijo Sp. Dravlje—Ajdovščina, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana. 2048 TIH Peter, Ptuj, zdravstveno izkaznico, št. 184555. 2026a Torkar Henrik, Ljubljana, Goce Delčeva 12, zdravstveno izkaznico. 2125 Turk Olga, Ljubljana, Satlerjeva 15a, indeks filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. 1990 Vasilić Dragoljub, Dobrunje, Cesta druge grupe odredov 43, zdravstveni izkaznici na ime Vasilić Dragoljub in Vasilić Anica. 2019 Vaupotič Lucija, Ptuj, Slovenski trg 9, zdravstveno izkaznico, številka 14465. 2195 Vernik Marko, Ljubljana Scopo-Ijeva 22, delovno knjižnico. 2076 Vikalić Ifet, Izola, Kajuhova 19, zdravstveno izkaznico. 2002 Vinko Ivan, Zebanec 5, zdravstva no izkaznico. 2020 Vouk Štefanija, Dobravlje 89, zdravstveno izkaznico. 1553 Vražič Danica, Podlehnik, Gorica 72, delovno knjižico. 2089 Zadnikar Janez, Hruševo 2, zdravstveno izkaznico. 2049 Zajc Jožefa, Krka, Gradiček 1, zdravstveno izkaznico. 2196 Zajc Martin, Apače 75, zdravstveno izkaznico, št. 290057. 2197 Zatler Marija, Ponikva, spričevalo o opravljenem izpitu krojaške stroke na ime Drobnak Marija. 2030 Završnik Alojz, Polhov Gradec 48, delovno knjižico. 2126 Združenje borcev NOV — Stadion Ljubljana, žig z besedilom: Združenje borcev NOV — Stadion Odbor organizacija. 2188 Zorc Alojz, Ljubljana, Abramova 22, spričevalo o zaključnem izpitu mehanične šole, izdano leta 1952 v Ljubljani. 2077 Zupan 1 Roman, Žiri, Račeva 10, zdravstveno izkaznico, številka 288751. 1208 Žagar Dana, Ljubljana, Einspielerjeva 5, zdravstveno izkaznico. 2021 Žagar Tatjana, Ljubljana, Savska 3, dijaško vozovnico, št. 2194 za relacijo Friškovec—Magistrat. 2078 Železnik Darinka, Ljubljana, Osterčeva 1, zdravstveno izkaznico. 1991 Žerjal Natalja, Portorož, Prečna pot 5, zdravstveno izkaznico. 2198 Žgajnar Tomaž, Krška vas 4, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja. 2130 Žiberna Anton, Ljubljana, Jamnikarjeva 25, zdravstveno izkaznico. 2127 Zvan Danica, Ljubljana, Vodovodna 13, dijaško avisto vozovnico, št. 10354, za relacijo Stadion—Aškerčeva, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana. ?022 Izdal »Uradni Ust SRS« — Direktor in odgovorni urednik: Milan Biber — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ujubijanl