H8-60G

LETNIK IX ŠT. 1

POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI

CENA 2,60 DIN

I

i REVIJA ZA TEHNIČNO

IN^ENANSTVENO DEJAVNOST MLADINE .I

Mark Martinec, Cesta

Rožno dolino 18,/b Ljubljana

Fotogram«

VSEBINA: 1 — Nekaj besed ob novem TIM-u fr 2 — Nekdo izmed vas -fr 4 — Petero lu -pri¬
poveduje fr 6 — Oblikovanje lokov, kopij in stebričkov fr 7 — Sillmetna maketa letala H ; iey

— Page 115 fr 9 — Vozilo za na luno fr 11 — Avtobager B-035 »Litostroj« fr 13 — Televizija 14

— Transistorski metronom fr 16 — Kaj je to balistika fr 18 — Sodelujmo v prometu fr 2‘. —
Biološka zbirka metuljev fr 22 — Boksit fr 25 — Saturnovo drevo fr 26 — Spoznavanje foto¬
grafskih aparatov fr 30 — Ljubljanski modelarji so tekmovali fr 32 — Od graphiona do pisal¬
nega stroja fr 33 — Novosti v tehniki fr 35 — Timov vseved fr 36 — Izumitelji v preteklosti
fr 37 — Spoznavajmo kmetijske stroje fr 41 — Male železnice fr 43 — Kaj se je zgodi::? pri
poletu Apolla 13 fr 45 — Izumiteljski kotiček_>fr*'4& s— Male tehnične domislice fr 48 — Trdi
orehi za bistre glave.

Leto IX.
September 1970

TIM — revija za tehnično in znanstveno dejavnost mladine

Izdaja Tehniška založba Slovenije — Urejuje uredniški odbor:
Peter Burkeljc, Ciril Dominik, Vukadin Ivkovič, Dušan Kralj,
Primož Krisper, Drago Mehora, Lojze Prvinšek, Marjan Tomšič,
odgovorna urednica Anka Vesel, oblikovanje in tehnično ureja¬
nje Božidar Grabnar, oprema akad. sl. S. Sovre. TIM izhaja
10-krat letno. Letna naročnina 26 dinarjev, posamezna številka
2,60 din. Revijo naročajte na naslov: TIM Ljubljana, Lepi pot 6,
pp. 541-X. Tekoči račun 501-3-156/3 — Revijo tiska tiskarna
Kočevski tisk Kočevje.

NEKAJ BESED OB NOVEM TIMU

'UbS?■/

Nanagloma in prekmalu se poslavlja poletje. Zdajci bo veter zavrtinčil prve rumene liste
z dreves, na travnikih bo vzcvetel jesenski podlesek, pred vami pa se bodo spet odprla
vrata v razred in spet se boste srečali s sošolci in sošolkami, čakale vas bodo šolske
klopi — znano in domačno okolje.

Obenem z vsemi znanimi stvarmi vas bo čakal še eden od vaših prijateljev, TIM kajpada.
Kot vidite, si je zares nadel lepšo, barvno opremo, kar za polovico zajetnejši je kot v lan¬
skem letu, in priloga, ki vam prinaša dva mikavna načrta, vam daje možnost, da kar takoj
poprimete za delo. Mimo že vseh poprejšnjih rubrik in področij smo z novim letnikom
odprli predvsem pot vam samim, da bi namreč kar najbolj sodelovali s svojimi načrti,
domislicami, da bi opisali svoje izkušnje pri delu in s tem pomagali ostalim bralcem revi¬
je. Takšno vabilo vam naslavlja Izumiteljski kotiček še posebej. Tudi sestavki Eden izmed
vas, tako upamo, bodo tekli vse leto in v njih boste spet našli svoje prijatelje, sošolce ali
sebe. Oglasite se nam! Nobena šola ni preveč oddaljena, da bi ne našli pot do nje, in
noben, najsibo še tako skromen poskus lastne ustvarjalnosti, ne bo padel v koš. Seveda
pa se nam morate oglasiti čimpreje, kar takoj, da vas bomo lahko obiskali čimprej! Pišite!
Ena od novih rubrik naj bi bila tudi Tehnika naših dedov, za katero pričakujemo v nasled¬
njih številkah vaše sodelovanje. Prepričani smo, da se tudi pri vas doma najdejo — na
podstrešjih ali v skednjih med staro šaro — predmeti in naprave, ki so služile našim
prednikom pri njihovih vsakdanjih opravilih, nadomeščale delo človeških rok. Če si boste
to ali ono napravo natančno ogledali, se seznanili z delovanjem, vas bosta gotovo pre¬
senetili iznajdljivost in domiselnost naših prednikov, ki so si ob nepoznavanju fizikalnih
zakonitosti znali izumiti naprave, preproste stroje, celo lastne elektrarne itd. Predlagamo
vam, da si ogledate tako starino, jo po lastnih močeh narišete, zlasti osnovno načelo
delovanja, po možnosti fotografirate in pošljete v naše uredništvo gradivo, ki ga pač imate:
opis, sliko ali risbo, pa še nekoliko zgodovine, če jo veste. Take sestavke bomo seveda
denarno ali kako drugače nagradili, obenem pa se bomo vsi skupaj poučili o tem, kakšno
tehniko so poznali naši dedje. Čakamo vaših prispevkov!

Seveda bo tudi Timova pošta tekla po starem tiru. Radi bomo objavili vaše fotogra¬
fije z izdelki, obenem pa prisluhnili še vašim posebnim željam glede vsebine naše revije.
Še na nekaj zelo pomembnega vas moramo opozoriti: v eni od naslednjih številk TIMa
bo priložena posebna stran, na kateri bodo samolepilne značke — Timove značke. Lahko
jih boste nalepili na vsak vaš izdelek iz revije ali kam drugam seveda. Toda to bo naš
skupni razpoznavni znak. Po njem bomo vedeli, da ste zvest prijatelj revije, njen naročnik.
Kajti značke bodo prejeli lahko samo stalni naročniki Tima, in to ie v določeni številki
letnika. Znabiti bo to naše darilo objavljeno v eni od naslednjih — v tretji ali četrti šte¬
vilki torej. Brž se naročite za vse leto, kajti priložnost je enkratna. Timovo značko vidite
prav na tej strani kot sliko pod tekstom, seveda velikokrat povečamo. Prava, nalepna
značka bo namreč velika 2X2 cm.

In končno še o ceni. Verjemite ali ne, že v lanskem letu smo morali primaknitu TIMu iz
drugih dejavnosti in ga finančno ne obremenjujemo z običajnimi stroški, saj vemo, da
nimate veliko denarja in je vsak dinarček treba dvakrat obrniti, preden ga daste iz rok. V
tem letu smo torej morali povišati naročnino, zato pa vam dajemo polovico več, kot ste
po obsegu prejemali doslej. Tudi nov barvni ovitek gre v korak z ostalimi mladinskimi re¬
vijami, in upamo, da vas je razveselil. Vsebino smo kar najbolj prilagodili vašim željam,
zlasti tistim, ki so prišle iz več krajev in od večjega števila TIMovih prijateljev.

Tako. Povedali smo nekaj misli ob prvi številki, in ko gre TIM prvič v tem šolskem letu
med vas, mu želimo, da bi ga odprtih rok in z veseljem sprejeli, želimo mu, da bi rasel
in se razvijal kot rastete in se bogatite vi z njim. Naj bi bil vaš zvesti spremljevalec, sve¬
tovalec in prijatelj vsa ta leta, ko drgnete šolske klopi, želimo si tudi, da bi bilo
še več takih, ki ga vzamejo še naprej s seboj v srednjo šolo ali v uk. Trudili se bomo, da
vas prav noben sestavek ne bo razočaral, upamo celo, da bo vsaka nova številka pestrej¬
ša in bolj bogata. Na dobro srečo torej! Uredništvo

TIM 1

NEKDO IZMED

—► VAS

V zadnji številki lanskega letnika smo povabili vse mlade TIM-ove prijatelje, ki se
ukvarjajo z lastno ustvarjalnostjo — da namreč po svoji zamisli napravijo ta ali oni mo¬
del ali igračo ali kakršenkoli drugačen izdelek — naj se oglasijo, da jih bomo obiskali,
si ogledali njihove umotvore in načrte zanje objavili v reviji. Tako bodo po njih lahko iz¬
delovali tudi ostali modelarji, saj načrti gotovo ne bodo zahtevni. Prvi se je našemu vabilu
odzval Andrej Pečjak, učenec 8. razreda na osnovni šoli Prule v Ljubljani. Prisluhnite, kako
se je razvijal naš razgovor.

O tebi gre glas, da neprestano »izum¬
ljaš« razne naprave, stroje, modele in sploh
razne umotvore. Kaj imaš danes s seboj?

Prinesel sem eno od svojih raket in pa mo¬
del vesoljskega pajka. Najprej o raketah.
Doslej sem jih naredil in izstrelil 19. Veči¬
na letov se je posrečila, ena mi je eksplo¬
dirala že pred vzletom, nekaj pa jih po
vzletu nisem več našel. Načrt za raketo
sem si kar sam zamislil, prav tako tudi
mere. Telo rakete je narejeno iz risalnega
papirja, smerna krilca pa vzamem od ra¬
ket, ki jih prodajajo pri Mladem tehniku.
Posebnost vzleta mojih raket je v tem, da
nimajo startne rampe, ampak jih startam
kar iz pokončne lege, tako da raketa stoji
na smernih krilcih, motor, ki ga montiram
vanjo, pa prižgem z vžigalno vrvico, ki je
5 m dolga. Moje rakete so različno visoke,
od 47—67 cm, važno je, da je težišče čim ni¬
že, takoj nad motorčkom, drugače se pri
startu rada prevrne. Motorček je kajpada ti¬
sti, kot jih imajo pri Mladem tehniku (M 3).
Z raketami se ukvarjam dobro leto, prej
pa sem izdelal modela Peltonove in Fran-
cisove turbine, kovaško kladivo na električ¬
ni pogon, nadalje žago, ki žaga vodoravno
in je nanjo pritrjeno sito, ki zaradi treslja¬
jev seje drobnejši pesek, še prej pa sem
delal papirnate zmaje in modele bojnih la¬
dij, nekatere so bile dolge tudi do dva me¬
tra. Zadnje čase pa se ukvarjam samo z
raketami. Rad bi naredil tudi večstopenjske
rakete, ampak moral bi videti kak model
ali načrt. Tega ne znam sam narediti.

Ali lahko načrt za tvojo raketo — praviš,
da nosi imeta Tantra — pripraviš tudi za

TIM? Najbrž se bo našlo kar precej takih,
ki si bodo po njem izdelali svoje rakete.
Upamo, da se jim bodo tudi leti posrečili,
saj so se tebi tudi, mar ne?

Rade volje dajem načrt v TIM in upam, da
bodo moje Tantre uspešno letele tudi dru¬
gim, saj je meni od 19 letov doslej uspelo
12. Nerodno je namreč to, da naprej ne znam
izračunati smeri in višine leta, tako tudi ne
vem, kam mi bo raketo odneslo — na njivo,
v gozd ali drugam, kamor ne morem do nje.

Ali si mimo svojih načrtov izdelal še kakšne
izdelke — po TIM-u ali po drugih napotkih?

Izdeloval sem letala in čolne po načrtih,
ki so jih imeli v Mladem tehniku, iz knjige

TIM 2

Brodarsko modelarstvo Toneta Pavlovčiča
sem naredil čoln Biser, po načrtu iz TIM-a
parno turbino, zdaj delam po načrtih iz sta¬
rejšega TIM-a vetromer.

Kaj praviš o TIM-ovih načrtih in sploh o
reviji? Si njegov zvest bralec?

TIM mi ugaja. Predvsem so mi všeč prak¬
tični sestavki, zanimivi so bili kemijski po¬
skusi, sestavki o vesolju, kar jih je bilo
v reviji. Pogrešam pa načrte za večstopenj¬
ske rakete, načrte za modele motornih le¬
tal, saj so v reviji le načrti jadralnih letal.

Očitno imaš s svojimi »vesoljskimi« načrti
kar precej dela. Prepričani pa smo, da imaš
še kakšnega »konjička« — glasbo, knjige,
šport ali kaj drugega. Kaj še počneš v pro¬
stem času?

Rad berem knjige in to predvsem fantastič¬
ne romane, kot so na primer knjige Planet
sedmih sonc, Ladja med zvezdami, Zeleni
komet in druge. Zelo mi je bila všeč tudi
Tvoja knjiga tehnike. Prebral sem vse, kar
jih je izšlo: Rakete, Stroji, Letala, Skozi
tovarno in O železnicah. Škoda, da te knji¬
žice ne izhajajo več. Berem tudi še Sher¬
locka Holmesa in pa Karla Maya. Za glasbo
mi ni, tudi s športom se ne ukvarjam.
Drugače pa rad premišljujem o svojih na¬
črtih ali pa delam kemijske poskuse. Nekaj
sem jih našel v TIM-u, delal pa sem jih
tudi po knjigi Pionir-kemik. Na žalost pa
v Kemoservisu ne dobim potrebnih kemi¬
kalij, na primer kalijevega klorata, solne ki¬
sline, solitra. V šoli nimamo kemijskega

krožka, a tovarišica v šoli mi je pomagala
z nasveti pri mojih poskusih. Rad bi kaj
več vedel o fiziki, zlasti vesoljski, ampak
tudi tu ni nič bolje.

Zdi se mi tudi, da se v naših trgovinah dobi
premalo materiala za modelarje, motorčki
so samo ene vrste, ni modelov in načrtov
za večstopenjske rakete in tako s svojim
delom ne morem več dalje.

Kaj pa ta vesoljski pajek, ki si nam ga pri¬
nesel pokazat? Je to tudi Tvoj načrt ali si
imel na voljo kak model? Izdelan je tako
lično in natančno, da se nam samo po sebi
poraja vprašanje: si ga naredil čisto sam ali
Ti je kdo priskočil na pomoč?

Model vesoljskega pajka sem vzel po pla¬
stičnem modelu, ki sem si ga sposodil od
znanca, pri delu pa mi je nekoliko pomagal
oče. Material — 0,2 mm pločevino in žico
sem kupil v Metalki, dela s tem pajkom pa
sem imel kar skoraj za dva meseca. Dru¬
gače, pri raketnih modelih pa veliko delava
skupaj s prijateljem-sošolcem, Rajkom Jeri¬
čem. V dvoje gre včasih hitreje.

Najprej si gradil papirnate ladje in zmaje,
nato si postal graditelj turbin. Zdaj si ve¬
soljski konstruktor in malo tudi kemik. Kaj
boš jutri, si že kaj premišljal o poklicu in
svoji nadaljnji življenjski poti?

Zanima me tehnična fizika in še posebej
raketna fizika. Gotovo bom šel študirat fi-
ziko. Upam, da bom tako našel odgovore
na številna vprašanja, na katera si zdaj sam
ne znam odgovoriti. Saj res! Ali lahko še jaz
nekaj povprašam? Kako bi namreč izračunal
hitrost in smer raket, ki jih spuščam v zrak?

Na to vprašanje raketnemu »strokovnjaku«
Andreju res nismo mogli takoj odgovoriti.
Zato pa se bomo obrnili na kakega fizika,
ki je doma v vesoljski tehniki, in upamo,
da bomo že v naslednjem TIM-u objavili
formulo za izračunavanje hitrosti in smeri,
seveda ob znani velikosti rakete in moči
motorja.

PONOVNO VABIMO VSE MLADE TIM-OVE
GRADITELJE IN KONSTRUKTORJE, DA SE
OGLASIJO. OBISKALI VAS BOMO, SLIKALI
VAŠ IZDELEK IN GA KOT NAČRT OBJAVILI
V NAŠI REVIJI. NAŠE UREDNIŠTVO BO OB¬
JAVLJENI NAČRT NAGRADILO S PRAKTIČ¬
NIM DARILOM.

TIM 3

PETERO LUTK PRIPOVEDUJE

Tukaj imam torej svojih pet najboljših prijateljev. Vam ugajajo? Naredila sem jih v zim¬
skih večerih in jih postavila v svoji delovni sobi prav takole v vrsto na polico. Lepo smo
se razumeli. Večer za večerom so mi pripovedovali čudovite zgodbe iz svojega sveta.
Spomladi so postajali dnevi daljši in nisem več utegnila posedati pri njih. žalostni so utih¬
nili in se dolgočasili. Pa sem jih prinesla vam. Gotovo bodo med vami našli zveste
poslušalce. Pomagajte jim, da bodo zopet lahko dobre volje. Naj vam jih predstavim? Ni
potrebno. Bolje bodo to opravili sami. Danes ima besedo papir.

Da, to sem jaz. Se vam zdim komu po¬
doben? Seveda, uganili ste. Moj slavni rod
izhaja iz daljne Kitajske. V dobrih dvatisoč
letih smo prepotovali vse dežele sveta in
pokukali v vsak dom. Danes nas izdelujejo
v velikih tovarnah, na čudovitih papirnih
strojih.

Moja surovina je les. Nekatere boljše
vrste papirja izdelujejo iz krp, slabše pa
celo iz starega papirja. Tudi moja sorodnika
karton in lepenka sta narejena iz starega
odpadnega papirja. Karton je iz dveh ali treh
plasti, lepenka pa iz mnogih plasti, zato
sta trdnejša kot jaz. A kljub temu nimata
prav, ko me zasmehujeta. Pravita, da sem
tenek in lahek, da me že vetrček odpihne,
da me vsak lahko strga ali zmečka. To je
sicer res, a pozabila sta, da imam še mno¬
go dobrih lastnosti: lahko me režete, upo¬
gibate, gubate, zvijate, dam se zlepiti, na¬
me lahko pišete ali rišete. Tudi trpežen
sem. Toda prosim, ne pozabite me na dežju
aii poleg štedilnika. Že veste, kaj bi se
zgodilo!

Sedaj, ko smo že tako dobro poznate, pa
bi vam rad zaupal svojo veliko željo: rad
bi imel svojo hišico. Saj ne da bi bila zida¬
na, kot je vaša; čisto preprosta naj bo, iz
papirja. Bi mi jo napravili vi? Res? Potem
pa le hitro na delo! Vse vam bom razložil.

TIM 4

Na mizo položite star časopisni papir in
si pripravite: list tršega belega papirja, de¬
belejšo platnico stare mape, ostre škarje,
britvico, lepilo oho, ravnilo, svinčnik. Da se
na ostrih robovih britvice ne boste porezali,
jo zaščitite s papirnim trakom.

Papir razrežite s škarjami na poljubno
široke trakove, če želite odrezati ravno, si
na obeh straneh lista odmerite enake raz¬
dalje, potegnite s svinčnikom ob ravnilu
rahle črte ter šele nato odrežite. Primite
prvi trak, ga naslonite na rob mize, z drugo
roko obtežite ter potegnite. Se je zvil v
cev? če se ni, potegnite še enkrat. Za
manjšo hišico odrežite del traku, za večjo
pustite trak cel. Na vzdolžni rob nanesite
čisto ozko in tenko plast lepila. Malo poča¬
kajte in stisnite. Tako, okrogla hišica je
že gotova. Iz enako širokih trakov lahko na¬
pravite še manjše oblike in jih razporedite
v večje. Tako bom imel kuhinjo, dnevno so¬
bo, kopalnico in vse, kot imate pri vas
doma.

Nekaterim bolj ugajajo hišice oglatih ob¬
lik. Kar oglejmo si jih: najenostavnejša ima
vse štiri stranice enako dolge. Na traku bo¬
ste odmerili štiri enake pravokotnike. Lah¬
ko pa sta sprednja in zadnja stranica daljši
od stranskih. Potem odmerite najprej daljšo
sprednjo stranico, nato krajšo stransko, pa
daljšo zadnjo in še krajšo stransko. Na kon¬
cu potrebujete še čisto kratek zavihek, na
katerega boste nanesli lepilo.

Zapomnite si: vsaka oglata oblika potrebuje
zavihek!

Ko ste stranice odmerili, položite trak na
lepenko, prislonite ravnilo in čisto rahlo z
britvico potegnite ob ravnilu tam, kjer bo
upogib. Pazite, da z britvico ne poškodujete
ravnila, a tudi papirja ne smete prerezati.

Napravite le čisto plitvo razo, da boste laže
upognili. Trak naslonite na rob mize, razo
poravnajte z robom in upognite navzdol.
Samo še tenko plast lepila nanesite na zu¬
nanjo stran zavihka, stisnite in hišica je na¬
red. Bi imela hišica lahko pet ali šest stra¬
nic? Bi znali napraviti sami?

Kdor je bil priden, ima pred seboj mno¬
žico različnih oblik. Kjer je mnogo hiš, tam
je mesto! Sestavite si lahko vrstne hiše,
bloke, stolpnice, večje hiše so gledališča,
trgovine, bolnice, manjše so vrtci, igrišča
in stanovanjske hišice. Vsak dan lahko zno¬
va in znova gradite.

Hvala, otroci, in na svidenje. Mogoče mi
bodo dovolili, da vam bom v drugi številki
zaupal novo željo. Tončka Zupančič

TIM 5

OBLIKOVANJE LOKOV, KOPIJ IN STEBRIČKOV

Najbrž je vsaj med fanti malo takih, ki si ne
bi že kdaj izdelali loka ali kopja, pri tem pa
seveda niste pomislili, da bi lahko imeli
obenem tudi okrasni predmet.

Pobudo za izdelavo te vrste lokov in kopij
smo že nakazali v zadnji številki lanskega
TIM-a, tokrat vam podajamo še nekaj naj¬
važnejših navodil za izdelavo.

Potrebovali boste torej leskove, lahko tudi
kostanjeve palice 1 — 1,20 m dolge ter 2
in 3 cm debele, lipove veje pa do 50 cm
dolge in 6 — 7 cm debele.

Palice za lok seveda prej izrezljamo in na¬
to šele ukrivimo. Paziti moramo, da tu vrezi
niso globlji kot debelina lubja, ker bi se
nam sicer palica pri krivljenju zlomila. Ta¬
ko bomo odstranjevali pravzaprav samo lub¬
je; le na obeh konceh lahko dodamo 2 malo
globlji zarezi, ki nam bosta rabili za pri¬
trditev tetive.

Okraske za lok si bomo narisali na list pa¬
pirja v naravni velikosti —■ vendar samo za

Načrt za lok: fe dolžine

eno polovico dolžine loka in to ponovili na¬
to še na drugi polovici. Sedaj bomo glav¬
ne mere prenašali s šestilom na palico in
to od središča proti koncema, in dobljeno
mero takoj z dobro nabrušenim žepnim no¬
žem vse naokrog zarezali. Ostalo bomo pre¬
našali kar sproti in prostoročno, torej brez
kopiranja.

Ko bo vse izrezljano, lahko palico oziroma
lok še poslikamo. Nepobarvano bo ostalo
vse, kar je lubja; obeljeni deli pa bodo de¬
loma naravni in le nekateri pobarvani. Vzeli
bomo kvečjemu dve barvi, kajti z barvo lub¬
ja in lesa bodo to že štiri barve. Najlepše
učinkujejo tele barvne dvojice: rumena-
črna, rdeča-rumena. Slikamo z gostimi tem¬
pera plakatnimi barvami in jih, ko bodo
suhe, natremo s parketnim loščilom. Po
enem dnevu se bo loščilo vlezlo v les in
sedaj le še lahno zdrgnemo z mehko krpico
in barve bodo dobile žametast sijaj in bodo
obenem zaščitene.

Načrt za kopje  .'/3  dolžine

30-40 cm


d ■

TIM 6

Kopja bomo izdelali na isti način, pazili bo¬
mo le, da bodo palice čim bolj ravne, na
debelejšem koncu 3 cm debele in da bomo
na debelejšem koncu lepo izdelali konico.
Risbo narišemo lahko samo za tretjino dol¬
žine, t.j. 33 do 40 cm in ta vzorec trikrat
ponovimo. Dve tretjini vzorca na debelej¬
šem koncu palice bomo zarezovali globlje;
v zadnji tretjini na tanjšem koncu pa bomo
zopet odstranjevali — rezali le lubje. Pali¬
ca bi se nam namreč na tanjšem koncu za¬
radi globljih zarez lahko zlomila. Dokonč¬
no izrezana kopja bomo prav tako poslikali
in pološčili.

Lipov les obdelujemo bolj kiparsko - rez-
barsko. Zato imamo tudi debelejšo vejo.
Najprej ji odstranimo lubje, da bo lepo glad¬
ka in bela. Nato si narišemo glavno zami¬
sel na papir — seveda v pravi velikosti, ter
risbo nato prenašamo po posameznih delih.
Ker pa je lipa plemenitejši les in bo delo
terjalo nekoliko več časa in več pazljivosti,
si bomo risbo natančneje zrisali tudi na le¬
su. V lanski zadnji številki si lahko ogledate
dva primera stebričnega rezbarjenja. Na
prvi sliki levo je osnova poenostavljena člo¬

SILHUETNA MAKETA LETALA
HANDLEY-PAGE 115

Pred leti so precej pisali o letau z delta krili,
ki naj bi bilo po nekaterih trditvah preizkusni
kunec za nekatere nove teorije na področju
letalstva. Hoteli so namreč izdelati letalo, ki
bi poletelo z majhnega prostora in doseglo v
letu veliko hitrost.

Vsekakor je to letalo zanimivo, zato pome¬
ni tudi naš načrt nekaj novega. Med mla¬
dimi modelarji po svetu je zelo razširjena
izdelava modelov pravih letal iz balzovega
furnirja, tako da posnamejo le stranski ris
in tloris letala.

Načrt našega modela je v naravni velikosti
in ga lahko kar prerišete na material.

Za izdelavo potrebujemo balzov les 3 in
1,5 mm debeline, ki ga običajno dobimo
v furnirjih 80 X 1000 mm velikosti. Zato bo¬
mo lahko izdelali iz dveh plošč furnirja več
modelov.

Za obdelavo potrebujemo le svinčnik, rav¬
nilo in krivuljnik, indigo papir, oster nož ali
žiletko in raskavec.

veška glava, nato sledi nastavek z vodo¬
ravnimi obroči in na vrhu stoji zelo poeno¬
stavljena človeška figurica. Drugi stebriček
desno je obdelan samo z izstopajočimi geo¬
metrijskimi okraski in s črtami. Oba prime¬
ra naj vam bosta le v spodbudo, ne pa kot
vzorec za posnemanje.

Za obdelavo lipovine potrebujemo le do¬
bro nabrušen žepni nož in stekelni papir
št. 0 za izglajevanje. Pazimo pa seveda, da
bomo vse obdelovali z vseh strani: tako
glave, cele človeške ali živalske figurice.
Les naj ne bo prestar, pa tudi ne presvež.
Vsaj 14 dni naj se suši v senci, s skorjo
vred.

S pazljivim in potrpežljivim rezbarjenjem
se bo razvijala tudi spretnost in obvladova¬
nje snovi — lesa. S tem pa se sproščata
domiselnost in ustvarjalnost.

In kot sta leska in lipa lepi, prelepi v svo¬
jem naravnem okolju in življenju, tako jima
lahko vešča roka vdihne še drugo, tudi lepo,
a povsem novo življenje, ki nas bo razve¬
seljevalo in plemenitilo tudi v našem za¬
prtem stanovanjskem okolju.

Sonja Šegula

Krmila na modelu narišemo s kemičnim
svinčnikom in cel model prelakiramo z enim
samim premazom prozornega nitrolaka.

Pri izdelavi moramo paziti na letnice ma¬
teriala, vedno morajo namreč potekati v
smeri puščic na načrtu.

Najprej zlepimo oba dela furnirja 1,5 mm za
krila (4). Medtem ko se lepilo suši, izde¬
lamo trup (1) iz 3 mm balze, smerni rep
(3), nato pa še levo in desno višinsko
krmilo (5) iz 1,5 mm balze. Startno klju¬
kico (2) izdelamo iz koščka tanjše žice,
dobra za to bo kar pisarniška sponka, in
jo vlepimo v trup. Z acetonskim lepilom
zlepimo vse dele na označenih mestih in
iz nekaj gumic ter letvice izdelamo še ka¬
tapult za izstrelitev našega modela (6).
Višinsko krmilo prilepimo h krilu poševno
navzgor in določimo težišče modela, ki mo¬
ra biti v CG točki na načrtu. Let modela
najprej preverimo z metom iz roke. Model
mora leteti lepo proti zemlji. To doseže¬
mo tako, da bomo nos modela nekoliko ob¬
težili, ali pa spremenimo nagib višinskega
krmila. Obilo uspeha pri izdelavi in startanju
modela! Peter Burkeljc

TIM 7

I'

MLADI 9 -» 0

ž MODELARJI

V reviji Stop je bila pred časom objavljena
sličica ameriškega vozila, s katerim naj bi
se astronavti vozili po Lunini površini. In
ko smo že sredi največjih dogodkov ob
osvajanju Lune, ne bo odveč, če tudi našim
pionirjem-modelarjem posredujemo načrt za
model tega čudnega vozila.

Model sam s svojimi oblikami ni ravno
najlepši, ima pa nekaj posebnega; razli¬
kuje se od vseh modelov, ki ste jih mor¬
da do sedaj že izdelali in zato bo prav go¬
tovo dobrodošel v zbirki vaših umotvorov.
Načrt je na prvi pogled zares precej zah¬
teven, toda korajža velja. Potrebno je le, da
si najprej ogledate vse sestavne dele in
da v kosovnici pregledate, koliko kosov vsa¬
kega dela morate izdelati. Material, ki ga
boste uporabili, je vezani leš debeline 5 mm.
Odpadke takega lesa dobite pri vsakem mi¬
zarju.

Tudi pri tem načrtu velja ponovno povedati,
da številke delov pomenijo tudi vrstni red
sestavljanja. Torej morate slediti zaporedju,
in delo bo potekalo brez težav.

Vse dele lepite med seboj z lepilom MINI-
KOL, dobite ga v vseh papirnicah. Prav ta¬
ko je dobro vsako drugo lepilo, ki hitro
suši. Dele lahko med seboj pripnete z maj¬
hnimi žebljički, vendar jih ne zabijte do kon¬
ca, pač pa samo toliko, da se bodo držali
med seboj. Ko je namreč lepilo dobro suho,
žebljiček izpulite in nato lahko brez težav
s stekelnim papirjem zbrusite stene, da bo
model lepo gladek.

Nekoliko več težav bo s kolesi. Treba bo
izdelati lesen model kolesa, nato pa boste
iz močnejše vezane plošče izrezali za tri
milimetre večjo luknjo, kot je premer mo¬
dela. Tak model bodo brez večjih težav izde¬
lali vsi tisti, ki imajo v šolskih delavnicah
stružnico za les, brez stružnice si takih ko¬
les, kot so narisana na načrtu, namreč ne
boste mogli omisliti.

Vzamete juvidur folijo, debelo 2 do 2,5 mm
in jo nad vročo ploščo po celi površini
dobro segrejete. Struženi del položite na
mizo, nanj postavite mehko (segreto) ju¬
vidur ploščo in prek nje pritisnete vezano
ploščo z izrezano luknjo. Pritisnite ob mizo
in držite nekaj časa, da se bo juvidur ohla¬
dil in tako obdržal svojo obliko. Če kolo
ni ravno najbolje uspelo, ploščo ponovno
segrejte in postopek ponovite tolikokrat,
dokler ni pravilnih oblik. Nato ga obrežite
in v notranjost z lepilom za juvidur zalepi¬
te majhen tulec; tako bo kolo močnejše.
Lahko pa si vgradite v model kolesa kake do¬
trajane igrače. Zunanja podoba bo precej
okrnjena, toda model bo vseeno služil svo¬
jemu namenu, če boste kolesa izrezali kar
iz debelejše vezane plošče.

TIM 9

O)

Ca

fo

rvj

«o

cn

fo

CD

O)

VOZILO ZA NA LUNO

KOSOVNI SEZNAM VOZILA ZA NA LUNO

1. Osnovna plošča prednjega dela

2. Stranica

3. Stena z oporo koles

4. Pokrov prednjega dela

5. Nosilec sedeža

6. Sedež

7. Naslonjalo

8. Nosilec osi koles

9. Osnovna plošča zadnjega dela

10. Stranica zadnjega dela

11. Prednja stena zadnjega dela

12. Vmesna stena

13. Zadnja stena

14. Opora za kolesa

15. Pokrov akumulatorjev

16. Stranica motorja

17. Stranica motorja

18. Pokrov motorja

19. Vmesna vezava

20. Stranica vmesne vezave

21. Vijak z matico

22. Os 0 4 X 90 mm

23. Kolo

Tone Pavlovčič

AVTOBAGER

B-035

»LITOSTROJ«

Avtobager je univerzalni stroj za kopanje,
nakladanje in dviganje s hidravličnim po¬
gonom vseh delovnih operacij; ploščad je
vrtljiva za n X 360°.

Tako piše v prospektu tega zares dobrega
stroja, ki ga izdelujejo v tovarni Litostroj v
Ljubljani. Z majhnimi spremembami zmore
vse: lahko naklada, lahko koplje, z dodatnim
kavljem pa lahko tudi dviga.

V tovarni Litostroj so mislili na vse. Na
gradbenike, na rudarje, na večje tovarne,
kjer z lahkoto nalaga in dviga manjše to¬
vore, zelo prikladen je tudi za kopanje kana¬
lov, v katere nato polagajo električne ali
telefonske kable.

TIM 11

Vsi vzvodi za upravljanje so ob sedežu v
kabini in z vsemi opravlja delo en sam
človek.

Naš model je seveda nič kolikokrat manjši
in nekoliko odstopa od oblike pravega ba¬
gra, toda pazljivo izdelan vam bo koristno
služil pri igri in pri pouku.

Kot običajno pomeni zaporedje številk vrst¬
ni red sestavljanja. Vse dele izžagate iz
4 mm debele vezane plošče, jih zgladite in
nato pričnete sestavljati najprej kabino z
motorjem, nato ročico in zatem še pod¬
vozje. Skozi vsa pregibna mesta ročice vsta¬
vite vijak M 3. Kabino pa spojite s podvoz¬
jem z vijakom M 5. Kabina se mora na pod¬
vozju lahno premikati, medtem ko ostale
vijake nekoliko bolj privijete, da so pregi¬
bi trši.

Kolesa prav tako izžagate iz vezane plošče,
toda avtobager bo na pogled lepši, če ga
boste opremili s plastičnimi ali z gumijasti¬
mi kolesi.

KOSOVNI SEZNAM:

1. Ploščad

2. Stranica kabine

3. Stena kabine zadaj

4. Stena kabine spredaj

5. Streha kabine

6. Stranica motorja

7. Stena motorja prednja in zadnja

8. Pokrov motorja

9. Nosilec ročice

10. Spodnji del ročice

11. Sprednji del ročice

12. Zgornji del ročice

13. Nosilec zajemalke

14. Stranica zajemalke

15. Nosilna stena zajemalke

16. Zobje zajemalke

17. Dno zajemalke

18. Utežna plošča

19. Vrtljivi ležaj

20. Plošča podvozja

21. Stranica podvozja

22. Steni podvozja: prednja in zadnja

23. Vijak z matico z navojem 5 mm (M 5)

24. Os za kolesa

25. Kolo

26. Vijak M 3 X 15 z matico za ročico

Lepilo za spajanje delov med seboj je že
znano RIVIKOL lepilo, izdelek tovarne Iplas
iz Kopra. Po lepljenju pustite kose, da se
dobro osuše, kar traja najmanj 10 ur, in
šele nato pričnite s piljenjem in z glajenjem,
čez Rivikol lepilo boste lahko barvali s ka¬
terokoli barvo. Lahko uporabljate nitro bar¬
ve ali pa tesarol, ki se nekoliko več časa
suši, zato pa daje večji lesk modelu. Ven¬
dar pa bo model najlepši, če ga boste po¬
barvali samo s prozornim nitrolakom.

Ob tej priložnosti se moramo zahvaliti to¬
varni Litostroj, ki je dala na razpolago gra¬
divo, saj smo vam le zato lahko pripravili
načrt tega idealnega stroja, ki z vsemi svo¬
jimi vzvodi in ročicami močno lajša delo
človeških rok.

HOm GUMA NAGRAJUJE

*r BREZ ŽREBANJA

Tone Pavlovčič

TIM 12

MLAPPI^RA

DIO-hAMATERJI

Vukadin Ivkovič

TELEVIZIJA

Pojav televizije

že zelo zgodaj je človek najbrž začutil po¬
trebo, da bi poleg zadajanja udarcev na da¬
ljavo ustvaril še druge načine in sredstva
za delovanje na daljavo. Če je na primer
želel obvestiti svojo družino ali skupnost,
da se približuje sovražnik, je potreboval ne¬
kakšno sredstvo ali način za sporočanje na
razdaljo, znatno večjo od dosega človeškega
glasu. Izumil je svetlobne in dimne signale,
bobne in razna trobila. Ko je že uporabljal
kovine in ko jih je znal tudi zgladiti, je ugo¬
tovil, da lahko s svetlo zglajeno kovinsko
ploščo odbija sončne žarke v željeno smer.
Tako je nastal najpreprostejši heliograf.
Mnogo pozneje so izumili semafor, to je
pripravo, ki je stala na kaki vzpetini in z
gibljivimi kraki oddajala poročila drugemu,
mnogo kilometrov oddaljenemu semaforu.
Po takšni semaforski progi so potovala po¬
ročila razmeroma zelo hitro na velike raz¬
dalje.

Do pred nekaj stoletji je bil semafor naj¬
večji dosežek na področju hitrega obvešča¬
nja. Takrat pa je Samuel Morse (1791-1872),
ki se je zavedal pomanjkljivosti semaforov
in je skušal odkriti boljša obveščevalna
sredstva, spoznal možnosti, ki jih nudi elek¬
trika kot sredstvo za pošiljanje poročil. Po¬
javil se je telegraf, za -njim telefon, potem
pa še radio, ki ga je tudi Nikola Tesla
(1856—1943) izpopolnil v praktičen sistem
odpošiljanja. Dve človeški sposobnosti: po¬
slušanje in govor je bilo mogoče uporab¬
ljati na ogromne razdalje, vendar pa človeku
to še ni bilo dovolj — nadomestiti je bilo
treba še eno čutilo — oko. Že pred uvedbo

radiokomunikacij so si izumitelji prizadevali,
da bi z uporabo elektrike omogočili očesu
videti oddaljene dogodke v trenutku doga¬
janja. Tako se je rodila televizija.

Slika 1

Beseda televizija je sestavljena iz grške be¬
sede tele, ki pomeni daleč, in latinske be¬
sede vizija, ki pomeni vid ali gledanje, torej:
gledanje na daljavo. Ta razlaga sicer ni
dovolj točna, saj vidimo tudi s prostim oče-
smo zelo daleč, zlasti če se ozremo v zvez¬
dnato nebo. Televizija potemtakem ni samo
gledanje na daljavo, ampak je sredstvo, s
katerim je mogoče videti dogodke, ki se
dogajajo brez kakršnegakoli optičnega pri¬
pomočka človeškemu očesu, še točneje je,
če rečemo, da je televizija proces, pri ka¬
terem postanejo trenutni dogodki vidni iz
daljave s pomočjo elektrike.

Televizija ni nastala kot rezultat nekega ču¬
dežnega znanstvenega odkritja, njen razvoj
je zgodba o težkem in potrpežljivem delu

TIM 13

Slika 2

v dolgi vrsti let. Prvi korak je bil storjen
že leta 1847, ko si je neki izumitelj zami¬
slil, kako bi bilo mogoče električno prena¬
šati po žici preproste linearne risbe. Tak
prenos je bil takrat izvedljiv le na zelo
kratke razdalje, ker še niso znali ojačiti
električnega toka, vendar pa je bil to zaro¬
dek, iz katerega so pozneje zrasli sodobni
postopki prenašanja negibne slike in tudi
televizija. Tu prvič srečamo osnovno načelo,
da je mogoče vsako sliko razstaviti v vrste
črtic ali točk. Morda je točneje, če rečemo,
da je izumitelj spoznal, kako je mogoče oko
prevarati, da se mu zdi, da vidi pravo sliko,
čeprav v resnici vidi le na poseben način
razvrščeno velikansko število črtic ali točk.

TRANSISTORSKI METRONOM

V. Ivkovič

Transistorski metronom II je lažji od obi¬
čajnih mehaničnih sistemov, dela v kakrš¬
nemkoli položaju in je tudi še kar poceni.
Število udarcev lahko reguliramo v mejah
od 0,8 do 6 udarcev v minuti. Uravnavamo,
t.j. spreminjamo število udarcev lahko tudi
medtem, ko metronom deluje, kar pri me¬
haničnih metronomih ni mogoče. Praktično
to pomeni, da lahko na primer med izvaja¬
njem skladbe preidemo s hitrejšega v po¬

slika 1 kaže, kako je mogoče »preslepiti«
človeško oko. Na normalni bralni oddalje¬
nosti jasno vidite, da je slika v obliki križa
sestavljena iz velikega števila pičic z belimi
vmesnimi prostori. Ako pogledate sliko iz
oddaljenosti nekaj metrov, oko več ne bo
razločevalo pičic, marveč bo poslalo v mož¬
gane sliko križa sivkaste površine.

Slika 2 kaže, kako se ta prevara nadaljuje.
Na normalni bralni oddaljenosti dojame oko
(in možgani) podobo črnega križa. S pove¬
čevalno lečo pa bi videli, da površina v res¬
nici nikakor ni enolična oziroma popolnoma
črna, ampak tako kot na sliki 1, sestavljena
iz pičic z belimi vmesnimi prostori.

Osnovni problem prenosa fotografije z ra-
diokomunikacijami in s televizijo je v tem,
kako pretvoriti učinek svetlobe v oddajniku
v električne impulze, potem pa jih v spre¬
jemniku spet pretvoriti v svetlobo. Do danes
je edini znani način, da to dosežemo — raz¬
stavljanje enotnih površin v pičice ali črti¬
ce. Vsak, tudi najmanjši temni ali svetli ele¬
ment slike, se z oddajnimi napravami spre¬
meni v ustrezni električni impulz. V spre¬
jemniku pa se vrši spreminjanje električnih
impulzov, ki se — da tako rečemo — vri¬
sujejo na ustrezna mesta, oko pa zaradi že
omenjenega varanja posreduje možganom
sliko, ki je natančna kopija izvirnika (origi¬
nala). Da bi razumeli, zakaj je to varanje
nujno in kako se izvrši, ne da bi izzvalo
najmanjši sum »žrtve«, moramo najprej ne¬
kaj vedeti o našem očesu in o načinu, kako
deluje in omogoča človeku, da vidi.

O tem pa v naslednji številki.

časnejši ritem in nasprotno — kar z vrte¬
njem potenciometra.

Za gradnjo priprave ni nujen prvovrstni ma¬
terial pa tudi ne pretirana natančnost pri
delu, saj bodo vsi elementi vgrajeni v
škatlico iz umetne mase.

Shema vezanja

Shema predstavlja v bistvu tako imenovani
bioking oscilator, le da prf tem uporabimo
nekoliko močnejši transistor Oc 74 ali OC
604 special. Tok iz baterije dovedemo na
navoje II NF transformatorja prek vibrirajo¬
če tuljave zvočnika, ki ima delovno upor¬
nost 5 do 10 Q. Seveda mora biti zvočnik

TIM 14

čim manjši, da ga lahko vgradimo v majhno
škatlico iz umetne mase. Baza transistorja
B je prek elektrolitskega kondenzatorja ve¬
zana na navitje I transformatorja. Potencio¬
meter P, ki je na pozitivnem polu anodne
baterije, je z enim koncem vezan prek R 2
na emiter (E), z drugim pa prek Ri na ko-
lektor (C) transistorja.

Opis delovanja

Z vključitvijo stikala S (glej sliko), s ka¬
terim naš metronom tudi vključujemo,
steče tokovni impulz skozi krog kolek-
tor-emiter prek vibrirajoče tuljave zvočnika
in navitja II transformatorja. V tem trenut¬
ku se inducira napetost na navitju I. Na¬
petost bo povzročila pretok toka skozi kon¬
denzator C, ki se bo polnil, s tem pa se
bo transistor zapiral. To zapiranje transi¬
storja povzroči zmanjševanje kolektorskega
toka. Kondenzator C se prazni prek upor¬
nosti potenciometra in upora Ri. Padec
obremenitve kondenzatorja C odpira tran¬
sistor, kolektorski tok spet teče skozi že
omenjeni krog, toda tokrat spremlja pre¬
tok trkanje v zvočniku; prav to pa je tisto,
kar smo hoteli doseči. Ta mala pripravica
daje zvočne časovne signale prav tako kot
njegov mehanični prednik na vzmet. S po¬
tenciometrom P in uporom R 2  določamo
čas obremenitve kondenzatorja C, s tem pa
tudi ritem udarcev v zvočniku oz. število
udarcev v minuti. Ako zasučemo drsnik po¬
tenciometra v smeri proti uporu R 2 , se
zmanjšuje število udarcev v časovni enoti.

Potenciometer P mora imeti logaritemsko
karakteristiko, ker je pri linearnih potencio¬
metrih začetek lestvice zelo stisnjen. Pri
potenciometrih z logaritemsko karakteristi¬
ko je lestvica mnogo enakomernejša. S
spreminjanjem velikosti upornosti Ri lahko
spreminjamo frekvenčni obseg bioking os¬
cilatorja. čim večji je upor, tem večje bo
število udarcev, in narobe. Zadošča upornost
40 kQ, ki nam omogoča 5 udarcev v sekun¬
di. To je več kot dovolj.

Sestavni elementi

T — transistor OC 74 ali še bolje OC 604
spec.; Tr — transformator dimenzije plo¬
čevine 27 x 27 mm, višina 7 mm; navitja I
in II imajo po 180 navojev žice 0,24 mm;
upornost vsakega navitja zase je 3,2 Q;
C, — 50 |.iF/30 V; potenciometer P = 0,5 mQ
logaritemski; R, = 40 do 50 kQ; S kip stika¬
lo. Za razvrstitev vsega materiala zadostuje
plastična škatlica 100 X 100 X 50 mm. Mi¬
niaturno baterijo 22,5 V je mogoče kupiti v
trgovini.

Uporaba

Ta metronom uporabljamo prav tako kot
mehanskega. Razlika je le v tem, da se pri
elektronskem metronomu s staranjem ba¬
terije oziroma s padanjem napetosti spre¬
minja tudi frekvenca bioking kondenzatorja.
Potrošnja električne energije je odvisna od
števila udarcev v časovni enoti. Ena anod-
na baterija zadostuje za okoli 300 delovnih
ur aparata.

TIM 15

OJ TA VOJAŠKA

SABLJA

V lanskem TIMu smo po vaših pismih ugotovili, da vas med drugim zanima tudi to, ka¬
ko se razvija tehnika v službi obrambe domovine, vojaška tehnika. Nekateri bi radi, da
bi objavljali slike in sestavke o modernih vojnih letalih, letalonosilkah, podmornicah itd.
Prav je, da prisluhnemo vsem željam in jih v reviji izpolnimo, kolikor se le da. S poveča¬
nim obsegom smo lahko daii svoj kotiček tudi takšnim sestavkom — in pred vami je
začetek naše nove rubrike.

KAJ JE TO BALISTIKA

Balistika je veda, ki se ukvarja s proučeva¬
njem gibanja izstrelka iz ognjenega orožja.
Obravnava pa gibanje krogle od trenutka,
ko se prižge smodnik v ognjenem orožju,
vse do takrat, ko izstrelek doseže cilj. Gi¬
banje izstrelka je od trenutka, ko ta zapusti

cev orožja ali celo raketni lansirni podsta¬
vek, zelo raznoliko, zato se tudi balistika
kot veda deli na notranjo, zunanjo in raket¬
no balistiko. Gibanje bomb, izstreljenih iz
letala, pa preučuje aerobalistika, ki je po¬
sebna veja zunanje balistike. Do dokončnih
rezultatov so balistiki prišli seveda le s
poskusi. Posebna znanost s tega področja
se imenuje eksperimentalna balistika. Z njo

aerobalistika

MODELARSKI,
RADIOAMATERSKI IN DRUGI
KROŽKI!

\

\

/N

Vse

kar potrebujete/ j
za  svojo * __2-

aKko kupit b?  '

raketna  / / \

^ MLADI TEHNijl'

Ljubljana, Stari trg £

"'mm?

balistika :

A

eksperimentalna

TIM 16

se ukvarjajo le strokovnjaki, ki delajo na
področju proučevanja balističnih pojavov.

Balistika se je kot nova znanstvena veda
pojavila v 16. stoletju, prvi teoretik tega
področja pa je bil beneški profesor Tarta-
glia. Profesor Tartaglia je namreč leta 1537
napisal prvo knjigo s področja balistike. V
njej je pojasnil gibanje predmeta in poseb¬
no pravila gibanja krogle pri poševnem stre¬
lu. Naslednji teoretik na področju balistike
je bil Galileo Galilei, ki je celo stoletje za
profesorjem Tartaglio, leta 1638, objavil svo¬
ja prva raziskovanja s tega področja.

Toda — pustimo zgodovino zgodovini in po¬
glejmo, kaj obravnava notranja balistika.
Njeno področje je na videz skoraj brezpo¬
membno, v resnici pa zelo obširno, saj
obravnava vse, kar se v cevi med izstrelit¬
vijo dogaja.

Zunanja balistika pa proučuje premikanje
izstrelka v brezzračnem prostoru in vpliv
zračnega upora na izstrelek, gibanje okrog

slika 2.

lastne osi ter vse druge vplive na izstrelek
od trenutka, ko zapušča cev, do njegovega
padca.

Na kratko smo tako spoznali, kaj obravnava
balistika kot znanstvena veda. V praksi, pri
izdelavi novega orožja, pa je najpomemb¬
nejše vprašanje, kako v cevi ognjenega
orožja narediti tolikšno zgoščenost smod¬
nikovih plinov, da bo izstrelek do konca
cevi — ta se imenuje ustna cev — imel
čim večjo začetno hitrost. Začetna hitrost
izstrelka je torej hitrost, ki jo ima izstrelek
v trenutku, ko preide v prosti let in ko nanj
ni moč več vplivati.

Konstruktorji sodobnega ognjenega orožja
morajo načrtovati čim lažja ognjena orožja

in pri čim manjši lastni teži ter teži nabojev
naj bi imela čim močnejše izstrelke. Ti zah¬
tevi pa si med seboj nasprotujeta, saj se
večja začetna hitrost dobi lahko le z moč¬
nejšim polnjenjem smodnika in zato z več¬
jim prostorom zanj, to pa terja spet moč¬
nejšo cev ognjenega orožja. Le-ta mora biti
tako močna, da je smodnikovi plini ne raz-
ženejo, saj prav ti dajejo začetno hitrost
izstrelku. Izračunali pa so, da se od skupne
moči gorečih smodnikovih plinov v cevi
koristno izrablja le dobra tretjina.

Toda — pohitimo za izstrelkom. Ko ta za¬
pušča cev ognjenega orožja, ga v njegovem
letu čakajo še druge ovire. V brezzračnem
prostoru bi bil let izstrelkov precej lažji:
ko ne bi bilo zračnega upora, bi na let iz¬
strelka vplivala samo njegova teža. Pot iz¬
strelka bi tekla tako po simetrični polkrožni
črti, oblika te črte pa bi bila odvisna le od
začetne hitrosti izstrelka in od kota, pod
katerim je izstreljen. Kot izstreljevanja pa bi
bil v vsakem primeru enak kotu padca.

slika 3.

V zračnem prostoru vpliva na gibanje iz¬
strelka torej še zračni upor. Ta neprestano
zmanjšuje hitrost izstrelka ter skupaj z ze¬
meljsko privlačnostjo vpliva na njegovo pot.
Pred izstrelkom se tudi neprestano zgošču-
je zrak in tega izstrelek pred seboj razpršuje
in ga premaguje, pri tem pa vse bolj izgub¬
lja svojo začetno hitrost.

Tako posega zaradi zračnega upora v pod¬
ročje zunanje balistike še nova veda —
aerodinamika. Kaj je aerodinamika? To je
nauk o gibanju zraka in drugih plinov v
zraku, nauk o silah, ki delujejo v zraku,
torej tudi na leteče telo v njem.

Se nadaljuje Ivan Tominec

TIM 17

TI, CESTA %«i
»> IN AVTO

Marjan Metljak

SODELUJMO V PROMETU

Dragi mladi bralci, v današnji številki zače¬
njamo z novimi prispevki o prometu. Pre¬
den smo se odločili za to področje, smo
pomislili na obširnost te zvrsti, ki pa med
mladino in odraslimi niti ni tako nova niti
tako tuja, pa vendar kljub temu še mnogo
premalo poznana snov, da bi lahko rekli,
da nadaljnje razprave in obravnave niso
več potrebne. Saj poznate naslov tiste knji¬
žice Franceta Bevka: Glava ni žoga, in res
je to. Ko stečeš na cesto po žogo, lahko
izgubiš glavo, če namreč pozabiš na to,
da po cesti z velikansko hitrostjo drvijo
blesteči avtomobili, težki tovornjaki, pre¬
polni avtobusi, in še in še.

Ko opazujemo promet in prometna dogaja¬
nja, skratka življenje na cestah, ne more¬

mo mimo spoznanja, da se mnogi ne znaj¬
dejo, da premnogi ravnajo v nasprotju s
pravili »prometnega obnašanja«. Vsiljuje se
nam vprašanje, zakaj toliko ljudi ne ve,
kakšne so njihove dolžnosti v prometu,
kakšne pravice, skratka, kaj se v prometu
sme, česa ne, kako mora vsakdo ravnati,
da se ne zaplete v kako neprijetnost, ki
ima lahko občutne ali celo usodne posle¬
dice. Pomislili smo tudi na resnico, da je
marsikdo med nami poučen v tem, kaj je
v prometu prav in kaj ni in vendar ravna
natanko nasprotno od tistega, kar bi moral
storiti. Že teh nekaj uvodnih vrstic nam da
slutiti, da je promet široko področje naše¬
ga vsakdanjega življenja, ki se začenja od
trenutka, ko napravimo prvi korak v svet,

TIM 18

pa naprej, ko se poženete s prvim skirojem,
do vožnje v avtu ali avtobusu, da o vožnji
s kolesom sploh ne govorimo.

Promet. V tej znani besedi je združenega
zelo veliko. Tu se srečujemo najprej s člo¬
vekom, ki je glavni nosilec večine tega,
kar se na cesti dogaja. Njegovo ravnanje
ustvarja vedno nove, spreminjajoče se pro¬

metne okoliščine, v katerih se mora vedno
znova znajti. Znašel se bo le, če bo spo¬
znal zakonitosti prometa, njegova pravila
obnašanja in seveda če bo znal »odkrivati«
in »odklanjati« preteče- nevarnosti.

V prometno življenje sodi še vrsta drugih
reči, ki jih tudi moramo poznati, npr. ceste
in njihove posebnosti, cestna signalizacija
in njen pomen, sodelujoča vozila in njiho¬
ve značilnosti, prometna zakonodaja in nje¬
na pravila, in še kaj.

Promet je nova, sodobna veja življenja, ki
se razrašča dan na dan. Ta hitra rast pa
pomeni tudi vedno večjo nevarnost. Promet¬
na tehnika s hitrimi koraki prodira iz me¬
sta na deželo. Le poglejte malo okoli se¬

be, in videli boste, kaj vse drdra po cestah
in zunaj njih. Traktorji, kosilnice in vrsta
drugih strojev je zavzela tudi na cestah
svoj prostor. Tudi to tehniko mora obvladati
človek, ki je zato usposobljen. Pri. tem pa
se srečamo že s poznavanjem cestnopro¬
metnih pravil. Ali jih poznamo? Ne dvomim.
Veliko mladih je prav na tem področju že
precej daleč, žal pa je tudi še mnogo takih,
ki jim je strokovna prometna vzgoja špan¬
ska vas, kot pravimo. Saj še tega ne vedo,
kako morajo hoditi, če so pešci. Prvih kora¬
kov so vas naučili kajpak vaše mame in
očetje, a hoditi po cesti pomeni postati
pešec, in pri tem je treba vedeti mnogo
več, kot postavljati nogo pred nogo in ne se
spotakniti ob vsak drugi kamen.

Zadovoljni pa smo, ko vidimo, da se prav
mladi ljudje zanimajo za vsa področja pro¬
metnega življenja. Radi se učijo čisto teo¬
retičnih osnov, veseli pa jih tudi tehnično
obvladanje in spoznavanje raznih vrst vo¬
zil, skratka, radi vozijo. Vsako leto sode¬
luje v akcijah prometne vzgoje v Sloveniji
kakih 200.000 šolskih otrok. Prepričani smo,
da si je vsakdo izmed teh pridobil znanje,
kar mu bo na cesti prišlo prav.

Spomnimo se samo lanskoletnega in letoš¬
njega republiškega tekmovanja na šolah
pod geslom »Kaj veš o prometu«. V šol¬
skih, medšolskih, občinskih, medobčinskih
in republiških tekmovanjih je prav šolska
mladina pokazala, da je marsikateremu od¬
raslemu za zgled, ko govorimo o disciplini
v prometu. Prvaki na republiških prvenstvih
v letu 1969 v Kranju — ekipa pionirjev iz
Maribora in 1970 v Mariboru — ekipa iz
Novega mesta, so pokazali popolno pozna¬
vanje cestnoprometnih predpisov in pravo
mojstrstvo in spretnost pri vožnji s kole¬
som.

V naslednjem šolskem letu bo tretje re¬
publiško prvenstvo »Kaj veš o prometu«.
Skušali vam bomo pomagati, da boste lah¬
ko kar se da uspešni v tekmovanju in se¬
veda tudi v samem prometu.

Naša revija bo v vsaki od naslednjih številk
objavljala sestavke s področja prometne
vzgoje. Sodelujte z nami, sprašujte nas, in
videli boste, koliko je še novega, česar
še ne veste, a bi bilo nič kako koristno,
da bi čimprej spoznali.

TIM 19

OD FIZIKE A  : (

DO GEOLOGIJE

Danica Honzak

BIOLOŠKA ZBIRKA METULJEV

Čudovite barve metuljev in živahno premi¬
kanje kril sta že od nekdaj budili radoved¬
nost pri ljudeh. Navadno pri živalih lahko
opazujemo razvoj od mladička do odraslega,
pri metuljih in na sploh pri žuželkah pa
to opazovanje ni lahko, kajti razvoj je za¬
pleten in poteka skozi tako imenovane pre¬
obrazbe, rekli bi skozi štiri žive razvojne
oblike. In ko v naravi občudujemo metulja,
si ne moremo predstavljati, da je bilo to
lepo živo bitje najprej drobceno jajčece, na¬
to majhna gosenica, ki je zrasla v veliko go¬
senico, ta se je zabubila in iz bube je zle¬
tel prelepi metulj.

Nič čudnega ne bi bilo, če bi ob pogledu
na pisanega metulja iskali tudi njegove mla¬
dičke, ki naj bi imeli metuljevo podobo. Ko
nam potem tovarišica za prirodo pokaže ze¬
leno gosenico, ki objeda zelje ali kakšno
drugo rastlino, skoraj ne moremo verjeti,
da je to metuljev »mladič«.

Kako skrivnostna in zanimiva je narava z
vso svojo raznolikostjo, če jo le znamo od¬
krivati in spoznavati. Da bi mladi ljubitelji
spoznali takšno razvojno pot pisanega me¬
tulja, vam bomo v nekaj sestavkih opisali,
kako si sami doma vzgojite vse razvojne
oblike metulja, kako si napravite zbirko,
kjer boste v eni sami škatlici odkrili živ¬
ljenje in razvoj metulja, kakor ga doživlja
v naravi.

Za začetek potrebujemo dvoje: gojilnico in
pa seveda gosenice. Težko je reči, s čim
naj bolj pohitimo: ali z iskanjem gosenic
ali z izdelavo gojilnice. September je nam¬
reč tisti mesec, ko si žuželke že iščejo za¬
vetja, in če bomo počasni, bomo zamudili
še zadnjo priložnost, da bi ujeli to pisano
živalco za naše gojilnice. Bržkone bo gose¬
nica kapusovega belina naš prvi »ulov«.

Najdemo jo na zelju, spoznamo pa po zeleni
barvi. Mogoče boste našli na zelju tudi
kakšno zapoznelo sovkino gosenico, ki jo
spoznamo po rjavo-sivi, temni barvi in za¬
valjenem telesu. Sicer pa naj velja pravilo,
da nam bo koristna vsaka gosenica, ki jo
najdemo, zakaj iz sleherne bo nastala buba
in nato zanimiv metulj. Seveda pa ne sme¬
mo pozabiti na hrano, saj bo gosenica v
ujetništvu potrebovala natanko tisto listje,
kakršnega je imela v naravi. To bo uživala
potem še nekaj časa, dokler se ne bo zabu¬
bila ali pa se bo zavlekla v zemljo v naši
gojilnici. Počakati bomo morali do konca
zime, ko se začne prebujati življenje v na¬
ravi. Takrat bo oživela tudi naša »ujetnica«.
Za izdelavo gojilnice potrebujemo kos goste
žičnate mreže, žebljičke ter lesene, najbolje
hrastove letvice. Pri mizarju bomo vzeli
20X12  mm debele letvice in jih potem
sami narezali. Gojilnica je lahko poljubno

pokrov

20 cm  — 7 ~

T!M 20

velika. Navajamo primer za 40 cm visoko go¬
jilnico. Zgornja in spodnja stranica merita
po 20 X 20 cm, stranski pa 20 X 40 cm. Po¬
krov naj ne bo pritrjen, temveč se naj sa¬
mo tesno prilega na gornji del. Dno je lah¬
ko pribito na gornji del gojilnice ali pa je
narejeno posebej, da ga po potrebi lahko
tudi odstranimo. Gojilnica potrebuje stran¬
ska vratca zato, da laže namestimo listje
in gosenice, gibljiv zgornji pokrov pa, da
laže ujamemo metulja, ki se bo izvalil iz
bube.

Stranice gojilnice sestavimo in jih z vijaki
pritrdimo. Kupimo še majhne tečaje za vrata
in preprosto vijačno kljuko za zapiranje. Na
vsak posamezen sestavni del ogrodja napne-
mo kako gosto žičnato mrežo in gojilnica
je pripravljena. Ko smo ujeli in namestili
gosenico, se bo začel najzanimivejši del
našega eksperimenta: opazovanje gosenic,
hranjenje in menjavanje posušenih listov,
prepariranje gosenic itd.

Ko to pišem, se spominjam svojih prvih
poskusov pri opazovanju gosenic in priprav¬
ljanju bioloških zbirk. Zanimanje za to mi
je vzbudil pokojni prof. Rakovec, ki je imel
veliko zbirko prepariranih metuljev iz naše
domovine, pa tudi iz mnogih tujih dežel.
Zbirko si je povečal tudi z zamenjavami, ta¬
ko kot filatelisti delajo z znamkami, če po¬
vem, da je imel veliko sobo, polno raznih

V gojilnici (insektariju) vzgojimo vse raz¬
vojne stopnje do metulja. Iz tega naredimo
biološko zbirko. Na sliki je učenka 8. raz¬
reda s svojo gojilnico za gosenice.

prepariranih metuljev, je to preskromen opis
in ocena za njegovo edinstveno zbirko. Ra¬
kovec pa je menil, da je zgolj preparira¬
nje metuljev kaj skromna naloga za mla¬
dega raziskovalca; mnogo bolj zanimivo je,
če prepariramo vse razvojne oblike. Tako je
začel uvajati nov način zbirk metuljev, a
zavoljo dolgotrajnega postopka bržkone ni
našel pristašev in tako se tudi njegove bio¬
loške zbirke niso razširile po šolah. Toda
potrpljenje in vztrajnost imata navadno bo¬
gatejšo žetev kot naglica in nepočakanost.
Zato smo prepričani, da bo med mladimi
TiM-ovimi naravoslovci lepo število takih,
ki se bodo te naloge lotili z veseljem. Nji¬
hov trud pa bo bogato poplačan: tako re¬
koč na »lastnem zeljniku« bodo vzgojili
pravo pravcato zbirko metuljev, in čim bolj
pestra bo, tem bolj ponosen bo nanjo goji¬
telj. Na delo torej!

V nadaljevanju vam bomo opisali vse skriv¬
nosti, kako si pripravimo biološko zbirko
metuljev. Predlagam vam, da nam sporočite,
katere gosenice ste nabrali in bomo tako
sproti na vaših primerih svetovali, kako si
naredite biološko zbirko.

drobne zanimivosti

Lase naj bi vzeli v prihodnje za analizo,
kadar bi hoteli izmeriti stopnjo radiacije, ki
jo je prejel človekov organizem zaradi se¬
vanja radioaktivnih snovi. To stopnjo bi lah¬
ko določili zelo natančno, če bi ugotovili,
koliko radija 266 in svinca 210 je v laseh.
Vsekakor bi bila ta metoda veliko prepro¬
stejša, kot so tiste dolgotrajne preiskave,
ki so jim redno podvrženi vsi tisti, ki bi jih
tako sevanje zaradi narave njihovega dela
utegnilo doleteti.

Svetilke atomske dobe. Osemindvajset
let lahko delujejo brez obnavljanja rudarske
svetilke, ki so jih skonstruirali madžarski
znanstveniki. V »baterijah« so radioaktivni
izotopi, zaradi katerih se sveti posebna ke¬
mična spojina. Nove svetilke izdelujejo v
Budimpešti.

TIM 21

Pleničar Marko

BOKSIT

Če se boste kdaj podali na Hrušico, na vi¬
soko kraško planoto med Nanosom in Pla¬
ninsko goro, v njene nepregledne gozdove,
boste imeli priložnost videti, kakšen je pra¬
vi kraški gozd. Med visokimi smrekami in
gosto zeleno podrastjo so nametane skale
iz belega in sivega apnenca. Vmes so glo¬
boka brezna, vrtače in zarasle kraške do¬
line. Ta gozd je skoraj neprehoden in ko
ne bi bilo obilo gozdnih cest, ne bi na Hru¬
šici nikamor prišli. Ceste pa so prav dobre
in vodijo skoraj v vsak kotiček te divje
planote. Iz Bukovja blizu Predjame, kjer je
znani Predjamski grad, vodi cesta mimo na¬
selja Hrušica v Lome pri Črnem vrhu nad
Idrijo. Zadnji del te ceste pelje skozi sli¬
kovito območje, imenovano Nadrt.

Že blizu Lom stopiš s ceste na levo stran
in če si obrnjen proti Lomam, se skozi širšo
razpoko med skalami napotiš v majhno za¬
raslo vrtačo, nad katero leže v pobočju
številni kosi rdečkasto rjave kamenine. Ne¬
kateri kosi so tudi izrazito rumene barve.
Če tak kos kamenine vzamete v roko in si
ga natančneje ogledate — po možnosti z
lupo — boste videli, da je sestavljen iz
drobnih kroglic, ki so zlepljene skupaj. Ta¬
ki kamenini pravimo, da je oolitna, kot bi
bila iz ribjih jajčec — iker, po kateri je
tudi dobila ime.

To je kaj nenavadno kamenje za kraški gozd,
kjer dobimo le kose belega apnenca ali
sivega dolomitiziranega apnenca,
če stopimo po pobočju navzgor proti zaho¬
du, pridemo do manjšega rova, ki se pošev¬
no spušča v hrib. To je stari raziskovalni
vpadnik. V Nadrti je takih vpadnikov in ro¬
vov še več. Z njimi so skušali med obema
vojnama ugotoviti zaloge boksita. Strop na¬
šega vpadnika je iz 30 cm debele plasti
rjavo-rdeče oolitne kamenine. Vpadnik je
dolg več metrov in na dnu zalit z vodo. Do
vode je nekako 50 m.

Stopimo iz rova ven in se napotimo proti
jugu. Med črnim gozdnim humusom bomo
opazili še obilo drobcev obarvane kame¬
nine. Naša raziskovalna vnema bo z vsa¬
kim trenutkom večja. Skoraj na vsakih ne¬

kaj korakov se nekaj rdeči ali rumeni, če
malo pokopljemo, dobimo kar lepe kose.
Toda ruda je vidna le v določeni smeri se-
ver-jug. Brž, ko se napotimo preveč proti
vzhodu ali proti zahodu od naše predpisane
smeri, ne bomo našli ničesar več. Ni dvo¬
ma, da gre za plast, ki leži med skladi ap¬
nenca in prihaja na dan samo v določeni
smeri. Izdanke boksita lahko sledimo prav
do naselja Trševje. Spotoma bomo opazili,
da so se za ta kamen zanimali že tudi drugi
raziskovalci pred nami, saj so delali števil-

Oolitni boksit iz rova Nadrti; povečava 57 X
(iz revije Geologija 3, 1955, Ljubljana).

ne razkope in manjše rove. Tako nam je
sledenje te »rude« zelo olajšano. Sledenje
nam omogočajo razkopi in rovi, ki jih je
ves boksitni pas poln.

Kar prav bo, če pravimo, da je ruda, kajti
res gre za rudo, ki se imenuje boksit. Iz
boksita pridobivajo aluminij. Dobro boksitno
rudo je pri nas precej težko dobiti. Ta ruda
je tudi slaba za pridobivanje aluminija, ker
vsebuje preveč kremena in železnih oksi¬
dov, kar onemogoča pridobivanje aluminija
po postopkih, ki jih uporabljajo v naših to¬
varnah aluminija.

Vendar nas ruda kljub temu zanima. Ni nam¬
reč rečeno, da se je ne bo dalo kdaj pozne¬
je uporabiti za kaj koristnega.

Oolitne kroglice — ovoidi, iz katerih je
ruda sestavljena, kažejo, da je kamenina

TIM 22

TIM 23

nastajala v plitvi vodi pod vplivom valova¬
nja. Apnenec, ki leži nad plastjo boksita
in pod njo, ali kot rudarji pravijo v talnini
in v krovnini rude, je nastajal v morju, ki
je bilo verjetno globoko 100 m do 200 m.
To sklepamo na podlagi fosilnih ostankov,
ki jih dobimo v apnencu, školjke: radioliti,
sabinije in giroplevre so uspevale v približ¬
no taki globini.

Boksitna plast kaže na znatno oplitvenje
morja, ki pa je trajalo razmeroma kratek
čas v primeri z obdobjem, ki so ga rabili
več sto metrov debeli skladi krednega ap¬
nenca za svoj nastanek.

Hrušica pa ni edino nahajališče takega bok¬
sita pri nas. Podoben boksit dobimo na

Oolitni boksit iz bližine vasi Slope pri Ko¬
zini; povečava 57 X (iz revije Geologija 3,
1955, Ljubljana).

Nanosu pri Železnih klancih med belim jur¬
skim apnencem, pri Borovnici na Kopitovem
griču, v zgornjetriadnih skladih pri Turja¬
ku, pri Ivanjem selu severno od Planinskega
polja na gričku, imenovanem Rjavi hrib, pri
Kozini na Primorskem med krednimi in ter¬
ciarnimi skladi, na Čičariji na hribu, ime¬
novanem Mali Goleč, v Beli krajini pri Bu-
toraju in Vinici na krednem apnencu ter na
Štajerskem nad Vinsko goro pri Velenju.

Na vseh mestih je kamnina podobna. Bar¬
ve je rjave, rdečkaste ali rumene. Navadno
je oolitna. Skoraj na vseh nahajališčih je
v njej preveč kremena (okoli 15 % Si0 2 )
in železovih oksidov (okoli 20% Fe 2 0 3 ),
da bi mogli rudo izkoriščati za predelavo

v aluminij. Zanimiv je sorazmerno visok od¬
stotek titanovega oksida. Titan pa je danes
zelo iskana kovina (okoli 3% Ti0 2 ). Naj¬
več je seveda aluminijevega oksida (oko¬
li 50% AI 2 0 3 ). Na vseh nahajališčih kaže
ta ruda, da je nekdanje morje za kratek
čas oplitvelo.

Zelo zanimivo je zbiranje vzorcev boksita
iz raznih nahajališč v Sloveniji, če poskrbi¬
te za to, da si vedno izdelate približno ena¬
ko velike primerke, ki imajo tako obliko,
kot jih vidite na primer v muzeju, bo imela
zbirka znatno vrednost. Seveda mora imeti
vsak primerek svoj listek, na katerem so
zapisani točni podatki, kje je bila kameni¬
na vzeta, datum in ime zbiralca. Takšno
zbirko, shranjeno v primernih škatlah ali v
omari, si bo rad ogledal vsak strokovnjak.
Ni majhna stvar, imeti vedno pri rokah bo¬
ksite iz vse Slovenije (ali celo še izven
njenih meja), ki jih po potrebi lahko po¬
šljete v kemično analizo ali v kakršnokoli
raziskavo.

Poleg tega lahko nanašate na primeren zem¬
ljevid Slovenije vsa nahajališča. Nekatera
nova boste verjetno odkrili tudi vi, če boste
hodili po naravi z odprtimi očmi.

DROBNA ZANIMIVOST

Vidim... s telesom, če je človek slep
na obe očesi, se pač mora naučiti gledati
s kožo, — tako sodi profesor VVitold Star-
kievvicz, primarij klinike Ščečinske medicin¬
ske fakultete na Poljskem. Skonstruiral je
nov elektrooftalm — aparat za umetno gle¬
danje. Slep človek natakne na glavo optič¬
ni sistem z »umetno mrežico«, sestavljeno
iz velikega števila foto uporov. Če pride
na foto upor signal, le-ta s posebnimi na¬
pravami pritiska na čelo na določenem me¬
stu in tako »riše« na čelu približno podo¬
bo zunanjega sveta. Po daljši vaji se pa¬
cient navadi razvozlati to podobo in lahko
tudi brez pomoči drugih ljudi spoznava pre¬
proste predmete. Tako lahko na primer vidi
vrata v zidu, okno in podobno. Zdaj bi Star-
kievvicz rad sprejemne optične naprave vde¬
lal v očala, sistem za oddajanje signalov
na kožo pa bi rad skril na trebuhu ali na
prsih pacienta.

TIM 24

Pričenjamo s serijo kratkih sestavkov iz kemije, s katerimi bomo našim mladim kemikom
posredovali vrsto zanimivih preprostih poskusov, ki jih lahko sami izvedejo z najnavad-
nejšimi kemikalijami in s skromno opremo. Tema nekaterih sestavkov bo taka, da bomo
lahko iz njih izluščili nekaj koristnih napotkov za uporabo kemije v vsakdanjem življenju.
Zahtevnejši bralci pa bodo gotovo našli med sestavki razlage, ki sicer presegajo okvir
kemije v osnovni šoli. Namen teh sestavkov je vzbuditi zanimanje za kemijo in spodbu¬
diti z nasveti in napotki delo v kemijskih krožkih ali pa doma.

Janez Perkavac

SATURNOVO DREVO

Če vemo, da so alkimisti imenovali svinec
Saturnus, nam bo ta nenavaden naslov ta¬
koj bolj razumljiv. Gre torej za poskus, kjer
nastane iz svinca nekaj, kar ima obliko dre¬
vesa. Vso stvar si oglejmo tako, kot jo opi¬
sujejo kemiki.

V čašo z destilirano vodo vrzimo gram ali
dva vodotopne svinčeve soli. To je lahko
svinčev acetat [Pb(COOCH 3 ) 2 ] ali svinčev
nitrat [Pb(N0 3 ) 2 ]. Raztopino mešajmo s
stekleno ali leseno paličico tako dolgo, da
se vsa sol stopi. Ko se je sol stopila, si
oglejmo raztopino, če je bila destilirana
voda, ki jo dobimo za majhen denar na vsa¬
ki bencinski črpalki, res destilirana, bo raz¬
topina bistra, če pa je destilirana voda bolj
slaba, to pomeni, da vsebuje še nekaj anor¬
ganskih soli, ali pa mnogo raztopljenega

ogljikovega dioksida, bo raztopina mlečno
bela. Tedaj je najbolje, da pustimo raztopi¬
no stati prek noči, da se bodo izločene v
vodi netopne svinčeve soli usedle na dno
in raztopina se bo tako zbistrila. V to raz¬
topino obesimo na nitki košček cinka (Zn).
Da bomo prepričani, da imamo cink in ne
kositer, vzemimo staro baterijo in odreži¬
mo košček lončka. Lonček je na notranji
strani namazan z vazelino, zato ga poprej
očistimo z nožem ali stekelnim papirjem,
da bo cink svetel, brez oksida na površini.
Sedaj je treba samo še počakati. V krat¬
kem času bodo pričeli poganjati iz roba
cinkove ploščice bleščeči kristali svinca,
videti bo, kot da je cinkova ploščica po¬
gnala veje. Velikost tako nastalih kristalov
svinca je odvisna od koncentracije raztopi¬
ne svinčeve soli.

S kemijskimi formulami zapisana reakcija je
dokaj preprosta:

Pb(COOCH 3 ) 2  + Zn
Zn(COOCH 3 ) 2  + Pb

Pri delu s svinčevimi solmi moramo biti ze¬
lo pazljivi, ker so strupene. Zato jih nikar ne
prijemajmo z rokami. Vzemimo žličko, če
nimamo prave kemijske, bo dobra tudi iz
kartona ali tršega polivinila.

kristali svinca na cinkovi ploščici

TIM 25

MLADI

ZfAi*

FOTOGRAFI

Oskar Dolenc

SPOZNAVANJE

FOTOGRAFSKIH

APARATOV

V letošnjem letniku TIMa vas bomo po¬
skušali seznaniti s fotografsko kamero, ki
jo bomo v bodoče imenovali kar kratko ka¬
mera, za razliko od filmske kamere. Seveda
bomo spoznali različne tipe kamer, njih glav¬
ne dele ter ne nazadnje tehnike snemanja z
različnimi kamerami s priborom ali brez
njega. Istočasno vas bom v vsaki številki
opozoril na najbolj zanimive motive v ti¬
stem mesecu. Dodal bom tudi nekaj sploš¬
nih nasvetov. Kolikor pa ima kdo od vas
kakšno posebno vprašanje s področja foto¬
grafije, naj se posluži običajne TIM-ove po¬
šte. Rade volje mu bom odgovoril v reviji
ali pa v pismu.

Razvoj kamer in njihova razdelitev po for¬
matih

Če danes stopiš v trgovino, da bi si izbral
primeren fotografski aparat — kamero, boš
v precejšnji zadregi. Manjši ali večji for¬
mat, normalni ali širokokotni objektiv, za-
vesni zaklop ali centralni, dvooka ali eno¬
oka kamera, itd. Skratka izbire nič koliko,
zato moramo kamero najprej spoznati.

Ko pritisneš na sprožilec kamere, nikoli ne
pomisliš, kaj se pravzaprav zgodi. Da ti za¬
pleteni sistem leč zariše sliko predmeta na¬
tanko na tistem mestu v kameri, kjer je na¬
pet film — če si seveda pravilno določil
oddaljenost predmeta, ki bi ga rad upodobil
— da tisti drobec časa, ko je škrtnilo, za¬
došča za začetek kemičnega procesa na
filmu.

Okoli leta 1500 je Leonardo da Vinci opazil
v zatemnjeni sobi, ki je imela v zastoru

malo luknjico, da je skozi njo nastala na
nasprotni steni obrnjena slika dobro osvet¬
ljenih predmetov, ki so se nahajali zunaj
pred oknom. To odkritje je izkoristil za izde¬
lavo priprave, ki jo je imenoval »Camera
obscura« — črna kamrica, tj. škatla, ki je
imela na prednji strani majhno luknjico na¬
mesto objektiva.

S tako kamero lahko še danes slikamo, po¬
trebujemo pa precej več časa za pripravo
in osvetlitev, pa tudi slike niso tako ostre,
kot smo sicer navajeni.

Očeta fotografije pa lahko imenujemo Fran¬
coza Niepcea in Daguerra, ki sta po daljših
raziskavah predložila postopek, imenovan
»daguerrotipija«, francoski akademiji. Tako
je bil ta postopek uradno priznan 19. avgu¬
sta 1839. leta, ter istočasno javno objavljen.
Ne smemo seveda pozabiti našega rojaka
Janeza Puharja, ki je iznašel fotografijo na
steklo in bil za ta svoj izum imenovan za
častnega člana francoske akademije znano¬
sti in umetnosti 17. junija 1851.

Princip »Camere obscure« — Nastanek slike

v kameri

TIM 26

Glavna maloslikovna kamera Leica

Da dobimo svetlo in ostro sliko, je bilo
treba zamenjati luknjico z lečo-objektivom,
ki ima lastnost paralelno vpadajoče žarke
združiti v eni točki — žarišču. To je prva
in glavna izboljšava prvotne kamere. Leta
1880 so že tovarniško izdelovali suhe foto¬
grafske plošče. Kamere so vedno manjše in
priročnejše. Z uporabo posebnega stekla je
začel Zeiss v Jeni izdelovati kvalitetne ob¬
jektive, ki še danes slovijo kot eni najbolj¬
ših.

Leta 1890 povzroči Amerikanec George East¬
man pravo revolucijo v razvoju fotografije
z uporabo zvitega filma 6 X 9 cm in cenene
»box« kamere. S tem je postavil osnove za
razvoj amaterske fotografije.

Leta 1925 je Nemec Oskar Barnack uporabil
kino film širine 35 mm za malo fotografsko
kamero, ki je prišla na trg z imenom »LEI¬
CA«. Z eno polnitvijo je napravila 36 po¬
snetkov formata 24 x 36 mm. S tem se za¬
čenja obdobje maloslikovnih kamer. Današ¬

Kamera velikega formata — LINHOF

njega predstavnika Leice si lahko ogledate
na sliki. (Slika 2 .)

Danes imamo skoraj nepregledno vrsto ka¬
mer, ki se razlikujejo po velikosti, formatu
negativa, objektivih, iskalih ter najrazličnej¬
ših posebnostih. Ena najpopularnejših ka¬
mer med našimi amaterji je gotovo »PRAK-
TICA« in to ne samo zaradi priročnosti, am¬
pak tudi zaradi številnega pribora, ki ga po¬
seduje.

Leta 1947 se »rodi« kamera POLAROID, ki
je posnela motiv, razvila film in napravila
kopijo v eni minuti. Ta kamera napravi danes
črnobeli posnetek-fotografijo v 10 sekundah,
v eni minuti pa barvni posnetek. Danes, v
dobi vse večje avtomatizacije, postajajo tu¬
di kamere vedno bolj avtomatske, vendar
pravi fotoamater zna z vsako še tako pre¬
prosto kamero napraviti dobro fotografijo.
Važno je, kako se k snemanju pripravimo.
Torej bi bilo prvo pravilo: spoznaj kamero,
ki jo imaš ali jo boš kupil po svojih finanč¬
nih zmožnostih, izkoristi vse njene kvalite¬
te, pa ti bo napravila obilo veselja in zado¬
voljstva. Da pa boste znali te lastnosti čim
bolje izponistiti in se boste morebiti laže
odločili za nakup, si bomo nekaj danes,
ostalo pa prihodnjič ogledali na posamez¬
nih primerih.

TIM 27


Boxovka — Agfa — Clack (6x9  cm)

Kadar govorimo o določenem formatu ka¬
mere, mislimo predvsem na format nega¬
tiva, ki ga lahko uporabljamo pri tej kameri.
Tako torej delimo kamere na: velikoformat-
ne, srednjeformatne, maloformatne in ka¬
mere specialnega formata.

Kamere velikega formata 9x12, 13x18,
18 X 24 cm)

Kamere velikega formata uporabljajo pred¬
vsem poklicni fotografi za snemanje v ate¬
ljeju, za portrete, za posnetke zgradb, re¬
klamne posnetke in v industriji — za doku¬
mentacijo, poskuse v laboratorijih itd. Med
temi je najbolj poznana »LINHOF« v raznih
izvedbah. (Slika 4). Prednosti: originalni

posnetki so zelo jasni in razločni. Negativi
dovoljujejo skoraj neomejene povečave. Za¬
ostritev je možna direktno na medlici (mot¬
no steklo). Večina kamer ima veliko pribora
ter menjalne objektive. Največkrat jih upo¬
rabljajo poklicni fotografi.

Pomanjkljivosti: so zelo težke in neokretne.
Za uporabo na prostem bi za prevoz potre¬
bovali vozilo. Posamezen posnetek je zelo
drag. Priprava na snemanje je dolgotrajna.
Potrebno je pripraviti vsak posnetek pose¬
bej — in še podatek za amaterja: zelo dra¬
ge so!

Kamere srednjega formata (3x4, 4X4,
4,5 X 6, 6 X 6, 6 X 9, 6,5 X 11)

V tem razredu najdemo vse tipe kamer, od
najpreprostejših boksovk do zamotanih eno-

Mehovka — Agfa (6x9 cm)

okih refleksnih. Zato so kamere srednjega
formata med amaterji najbolj razširjene.

Poznamo torej: boksovke, mehovke ali ka¬
mere s tubusom, zrcalno refleksne — te
pa se delijo na enooke ali dvooke, na jašek
ali na prizmo.

Razlikujejo se tudi po vrsti negativnega ma¬
teriala, katerega lahko vložimo v kamero:
plošče, ploski (plan) filmi ali zviti filmi.

Nekatere imajo tudi adapterje za kinofilm
35 mm (Flexaret, Yashica 635). Najbolj raz¬
širjen format teh kamer je 6 X 6 cm. Sem
spadajo: Ljubitelj, Flexaret, Yashica, Rollei-
flex. To so vse dvooke zrcalno refleksne.
Flasselblad, RolleifIex SL-66 , Bronica in
Kowa/Six pa so enooke zrcalno refleksne.
Imamo pa še celo vrsto 6x9 kamer Agfa
in drugih. Sem spadajo tudi 6x9 Linhof
kamere. (Slika 5, 6, 7, 8.)

Omeniti moramo še to, da je pri dvookih
kamerah zgornji objektiv iskalo, spodnji ob¬
jektiv pa služi za snemanje.

TIM 28

Dvooka zrcalnorefleksna kamera 6 x 6 cm

Prednosti: Originalni posnetki so še dovolj
jasni za dokumentacijo in dovolj veliki za
v albume. Povečave s teh negativov so iz¬
redno ostre in zrno še ne pride toliko do
izraza. Zato te kamere na veliko uporabljajo
reporterji in modni fotografi. Istočasno pa
je 6 X 6 kamera tiha želja skoraj vsakega
fotoamaterja, ki se zanima za umetniško
fotografijo.

Te kamere so izredno primerne za snemanje
pejsažev in portretiranje. Zaradi velike iz¬
bire so tudi cene primerne za vsak žep, če
izvzamemo vrhunske kamere.

Pomanjkljivosti: Posnetek je še vedno draž¬
ji kot pri malem formatu. Število posnetkov
pri 6x6 kameri je samo 12, medtem ko
jih je pri malem formatu kar 36. Pribora
je občutno manj kot pri malem in velikem
formatu. V večini primerov ni mogoče me-

Kamera svetovnega slovesa HASSELBLAD
(6X6 cm)

njati objektivov, kolikor pa je možno, so
kamere izredno drage.

NASVETI  ZA SEPTEMBER

Preden vložimo film v kamero, ne pozabimo
nekje označiti, kako občutljiv film smo vlo¬
žili. Kamera mora biti vedno čista, zato pri
vsakem vlaganju novega filma s pihalko do¬
bro izpihajte njeno notranjost.

Objektiv, posebno prednja stran leče je ze¬
lo občutljiv za prstne odtise in praske, zato
naj bo v času, ko ne snemamo, pokrit s
pokrovčkom.

V septembru se že pričenja pospravljanje
poljskih pridelkov, tako da ne manjka je¬
senskih motivov. Tudi čas začetka novega
šolskega leta je vedno zanimiv, posebno
sprejem prvošolčkov daje fotoamaterju pri¬
vlačne motive, že v začetku šolskega leta
je treba misliti na uspešno delovanje foto-
krožkov v šoli in na pripravo za sodelovanje
na raznih pionirskih in mladinskih fotoraz-
stavah.

TIM 29

Drago Mehora

LJUBLJANSKI BRODARSKI MODELARJI SO TEKMOVALI

Za šišenskim hribom je vas Koseze. Prav¬
zaprav to že zdavnaj ni več vas, ampak del
mesta. Nekoč je bila tam opekarna, ki pa
je tudi ni več; ostala je le široka kotanja,
v kateri so kopali glino za opeko. Kotanjo
je napolnila voda in nastal je velik ribnik,
ki mu lahko rečemo že kar jezerce. Obda¬
jajo ga zeleni bregovi, skozenj pa teče s
hriba čist potoček.

Na tem lepem prostorčku je Mestni odbor
ljudske tehnike priredil dne 13. junija v po¬
častitev 25-letnice osvoboditve Ljubljane III.
mestno tekmovanje brodarskih modelarjev.
Še preden sem prišel do jezerca, sem opa¬
zil v zraku letalo. Krožilo je v elegantnih
zavojih, zraven pa ropotalo kot kak reakti¬
vec. Pa ni bilo zaresno letalo, ampak raz¬
meroma majhen model, ki so ga radijsko
vodili z zemlje. »To pa ni karsibodi,« sem
si mislil in stopil do jezerca. In glej — dru¬
go modelarsko čudo; po vodni gladini je
neverjetno hitro in gibčno švigal majhen
motorni čoln. Na bregu je stal mojster Bur-
keljc z radijskim oddajnikom v rokah in vo¬
dil svoj model, ki je poslušno sledil radij¬
skim ukazom z obale. Podobnih radijsko

vodenih modelov je bilo še več pa še rake¬
tarji so pošiljali pod nebo male, tokrat le
enostopenjske rakete.

Po teh zanimivih poskusih se je začelo tek¬
movanje. Prireditev je začel predsednik Me¬
stnega odbora LT Leo Kovačič, za njim pa je
govoril pokrovitelj prireditve, predsednik
skupščine občine Ljubljana-šiška, prof. Da¬
nilo Sbrizaj. Mladi modelarji, učenci ljub¬
ljanskih osnovnih šol, so naravnali krmila
in še zadnjič preverjali stikala in kontakte
na svojih motornih čolničih, potem pa so
lepo po vrsti stopali na startno ploščad.
Najprej so tekmovali pionirji do 14 let. Ne¬
kateri modeli so res v ravni liniji prepluli
razdaljo 25 m, mnoge pa je muhasto krmilo
hitro zaneslo v levo ali desno. Vsak začetek
je pač težak. Tudi starejšim pionirjem, ki
so imeli že prave hitrostne modele z moč¬
nejšimi motorčki, ni šlo vse gladko od rok.
Šele pri vožnji ali celo na tekmovanju se
pokaže, kaj je treba pri modelu popraviti,
da bo prihodnjič plul bolje in sigurneje.
Poleg mene na klopi je sedel starejši pio¬
nir; čakal je na start v razredu Mč 2  in je
pri tem vznemirjeno odpiral palubo svojega

TIM 30

motornega modela. To je bil Viktor Povše,
učenec 8. razreda, pravzaprav že absolvent
osemletke Dr. Jožeta Potrča iz Ljubljane.
Izdelal si je čoln zelo gladkih dirkalnih ob¬
lik tipa Andrea VII. Ima vgrajen motor z
močjo 30 do 40 W. Načrt mu je dal Peter
Burkeljc, ki je vaš star znanec iz TIM-a. Mo¬
del je po malem gradil dva tedna in je z
njim že tudi tekmoval v Ljubljani na Iliriji.
Zaupal mi je, da je tu huda konkurenca in
da še ne more računati na prvo mesto. Za
pogon ima akumulatorček z napetostjo 12 V.

Viktorja zanima radiotehnika, še posebno
ga mika daljinsko vodenje modelov in se
bo lotil gradnje posebnih naprav za radijsko
vodenje.

Na drugem koncu ribnika so se zbrali tek¬
movalci z jadrnicami. Najbrž so tu upali
ujeti ugoden veter v svoja jadra. Da, tu so
govorili le o vetru in o jadrih, pa o vrveh in
kobilicah kot kaki stari pomorščaki iz vi¬
kinških časov. Pa je jadranje — četudi le z
modeli — resnično lep šport. Kot jata belih
metuljev so se pozibavale jadrnice na vodni
gladini. Tudi plule so zelo lepo, le da so
se bolj ravnale po muhastem vetrčku kot po
željah svojih graditeljev na obali. Tu in
tam je katera zaplula čisto v druge vode in
obstala nekje med trstičjem kot blodeča lad¬
ja brez posadke. Res pa je, da so nekatere
jadrnice, modeli višje kategorije, pošteno
preplule 100 m dolgo pot čez »ocean« do
druge obale.

Potem pa je iznenada prišla nevihta in tek¬
movanja je bilo konec — za nekaj časa.
Kmalu pa je spet zasijalo sonce in mladi
modelarji so nadaljevali tekmo, ki je bila
preizkušnja njihovega znanja in vztrajnosti.
Vedo, da bodo zmagovalci šli na republiško
tekmovanje v Velenje, najboljši pa še na
zvezno, ki bo — ne vem še kje.

Naj vam za konec sporočim (ker zmanjkuje
prostora) le imena tistih, ki so dosegli prva
mesta na tekmovanju v Kosezah:

Med motornimi čolni, razred MČ-, — Debe¬
ljak Janez; razr. MČ 2  — Klanjšček Mirko;
v kategoriji jadrnic, razr. I — Gogala Matjaž,
razr. G — Kolenc Rado, razr. M — Weiss
Boris, razr. K — Petrič Janez.

TIM 31

TEHNIKA §))•

NAŠIH DEDOV

Drago Mehora

OD GRAPHIONA DO PISALNEGA STROJA

Vsi vemo, da pušča svinec na papirju ali
na kaki drugi podlagi temne sledove. V an¬
tiki je bil svinec edini pisalni pripomoček.
Stari Grki so svinčeno črtalo imenovali
graphion (od glagola graphein — pisati).
Rimljani pa so mu rekli stilus. Od teh besed
izvirata tudi danes rabljeni besedi grafika
in stil (slog). Tudi beseda svinčnik izvira
iz časov, ko so še s svincem pisali. V re¬
snici nima dandanašnji svinčnik prav nikake
zveze s svincem. Sicer so Rimljani.poznali
nekatera peresa iz brona ali medi, toda to
ni odločilneje vplivalo na razvoj poznejših
jeklenih peres. Dolga stoletja se je človek
zadovoljeval s svinčenim črtalom in s ce¬
vastim, pozneje pa z gosjim peresom. V
dvanajstem stoletju se je pojavil svinčnik,
ki pa je bil le neugledna paličica iz zmesi
kositra in svinca. Okrog leta 1500 so začeli
Angleži uporabljati pisala iz grafita, od ka¬
terih pa so imeli čisto črne prste, vse do¬
kler se ni neki bister Anglež domislil, da je
grafitno mino obdal z lesom. Tako se je
rodil svinčnik (pravzaprav grafitnik). Leta
1761 je podjeten mož z imenom Faber usta¬
novil v Nurnbergu prvo tovarno svinčnikov
in kmalu je bilo pravih svinčnikov povsod
dovolj.

Svinčnik je torej angleški izum. Slučajno so
pod nekim starim hrastom, ki ga je verjetno
zrušil vihar, našli ploščo grafita. Kralj Jurij
II. je zelo bistro dojel pomen grafita in je
nad njim razglasil monopol, hkrati pa pre¬
povedal izvoz grafita. Seveda to. ni mnogo
pomenilo, ker so grafit našli tudi v drugih
deželah, že omenjeni Faber je izumil po¬
stopek, kako mešati mehki grafit z žveplom
in z drugimi snovmi. Cesar Napoleon, ki
zaradi vojne z Anglijo ni mogel dobiti angleš¬
kih svinčnikov, je ugotovil, da tudi v Fran¬

ciji pridobivajo grafit, pa je naročil znan¬
stveniku Nicholasu Conteu, naj izdela do¬
mače svinčnike. Conte je zmešal očiščen
grafitni prah s čisto glino, nato je to zmes
žgal v lončarski peči in tako dobil čvrsto in
trdo svinčnikovo mino. V bistvu je svinčnik
tak še danes, seveda dokaj izpopolnjen, saj
rabijo za izdelavo različnih svinčnikov kar
40 različnih surovin, izdelava pa je popolno¬
ma avtomatizirana. Danes izdeluje industri¬
ja blizu 400 vrst svinčnikov za najrazličnejšo
rabo in v vseh mogočih barvah.

Približno v istem času kot svinčnik se je
pojavilo tudi jekleno pero. Tudi to ima svo¬
je rojstvo na Angleškem. Prvo pero je bilo
strašansko trdo, čeprav je že imelo zarezo
po sredini. Anglež Perry je dodal še kratki
zarezi ob straneh in tako naredil mnogo

mehkejše, oziroma prožnejše pero, s kate¬
rim je bilo mogoče že prav lepo in hitro
pisati. Seveda je izdelavo prevzela industri¬
ja, ki je pero še izpopolnila, tako da mu
pravzaprav res ni mogoče ničesar več do¬
dati. Ampak tudi najboljše pero je treba

TIM 32

vtakniti v držalo in ga pomakati v tinto.
Človek si je želel pero, ki bi ga nosil v žepu
in ki bi bilo že kar napolnjeno s tinto. Pol¬
nilno pero nikakor ni včerajšnji izum. Mno¬
gi so se trudili ustreči želji po polnilnem
peresu, a se jim ni kdovekako posrečilo.
Baje je že carica Katarina Velika uporablja¬
la nalivnik, toda navadni smrtniki so morali
čakati nanj vse do leta 1883, ko ga je v
boljši in cenejši izvedbi izumil VVaterman.
Danes so že prav dobri nalivniki s trdo

iridijevo konico izredno poceni.

Ljudje so imeli v prejšnjih letih nemara več
časa in so znali zelo lepo pisati s peresom.
Pozneje se jim je vedno bolj mudilo in so
pisali vedno hitreje, a tudi grše in manj
čitljivo. Vedno bolj so čutili potrebo po
stroju, ki bi pisal hitro, lepo in po več kopij
hkrati. Tudi pisalni stroj ni tako mlad izum,
kot si morda mislite, že 1714. je Henry
Mili patentiral »pripravo za mehanično pi¬
sanje«. Leta 1833 je podobno pripravo izu¬
mil še Francoz Drais, oče bicikla. Med »oče¬
te« pisalnega stroja je treba šteti še Av¬
strijca Mitterhoferja, ki je leta 1866 de¬
monstriral svoj izum v cesarski politehnični
šoli, toda moral je delo na izpopolnjevanju
opustiti, ker ni imel denarja. Izpopolnjen
stroj so izdelali Američani Glidden, Sholes
in Souie. Odkupil ga je tovarnar orožja Re-
mington, ki si je pri izdelovanju pisalnih
strojev zaslužil lep kup denarja. Ampak to
so bili težki in nerodni stroji. Šele ko so
izumili mehanizem vmesnih vzvodov pri tip¬
kah, je postal pisalni stroj v bistvu tak,
kakršen je danes in si je začel naglo osva¬
jati ves svet.

Te avtomobilske gume ne polnijo z
zrakom, ampak s peno, ki otrdi, vendar pa
ostane dovolj mehka. Lahko se vozite, ne
da bi skrbeli za zračni pritisk ali pa se bali
defekta. Pri preizkusih so v kolo težkega
tovornjaka zabili vrsto najdaljših žebljev, ki
so jih le lahko našli, avtomobil pa je odpe¬
ljal, kakor da se nič ni zgodilo. (ZDA)

Poljski kemiki so iz korenja dobili učin¬
kovito zdravilo za razširitev koronarnih pre¬
katov srca. Jejmo torej korenček!

TIM 33

lenjavo pretovorijo na odprt mrežast tekoči
trak, ki ga odpeljejo na splavu bolj daleč od
obale in ... spustijo na dno.

Ta shramba, ki zanjo niso porabili niti
kopejke, služi Kurganski bazi mestnega pod¬
jetja za preskrbo z zelenjavo že četrto leto.
Spomladi, ko se jezero osvobodi ledene
skorje, tekoči trak dvignejo. Zelenjava je
čudovito ohranjena in ne izgubi svojih ko¬
ristnih in okusnih lastnosti.

Desetletni (!) Richard Fane iz Anglije
je opazoval, kako so gasilci reševali ljudi
iz goreče hiše, potem pa je iznašel origi¬
nalno reševalno napravo — špiralo iz pleksi
stekla. Po njej lahko pridrčite v nekaj tre¬
nutkih iz katerega koli nadstropja na zemljo.

Samohodne vodne smuči je izdelal
Italijan Luigi Ghelani. Pri preizkusih na reki
Tevere (Tibera) so dosegle hitrost nad 60 km
na uro.

Očala, ki jih ni mogoče razbiti. Očala, ki
jih vidite na sliki, ni mogoče razbiti, pa ne
zato, ker bi imela leče iz takšnega stekla.
Stekel preprosto nimajo. Izdelujejo jih iz ...
papirja, kjer je po 156 luknjic. Vsaka majh¬
na luknjica opravlja funkcijo leče. S takšni¬
mi očali je zelo udobno brati.

Tale letalni aparat na sliki ni nič dru¬
gega kakor katapultirani sedež pilota re¬
aktivnega letala, če sedež opremimo še s
takšnim krilom in reaktivnim motorjem, te¬
daj bo lahko letalec, potem ko bo zapustil
letalo, letel še 80 km, tako vsaj predvide¬
vajo konstruktorji. (ZDA)

Jeseni je na Orlovskem jezeru nenavad¬
no živo: na obalo pripeljejo tovornjaki, na¬
loženi s sodi, polnimi soljenih kumaric, lu¬
benic, paradižnikov, gob in kislega zelja. Ze¬

TIM 34

TIMOV -»

<- m

w - >  VSEVED

Namesto rubrike »TIM-ov tehniški slovar«, v kateri smo v zadnjih dveh letnikih
TIM-a pojasnjevali večinoma le besedni pomen in slovenske izraze za predmete s pod¬
ročja tehnike, želimo ta prizadevanja z novim letnikom v rubriki TIMOV VSEVED še raz¬
širiti. Pojasnjevanje pojmov bomo vključevali v širše pregledne opise delovnih postop¬
kov, uporabe orodij, pripomočkov in materialov.

Naš prvi sestavek TIMOVEGA VSEVEDA namenjamo pregledu o različnih tehnikah raz¬
množevanja.

Razmnoževalne tehnike

Vsako pisano besedo, znak ali sliko lahko
z ustreznimi pripomočki in postopki raz¬
množimo v večjem številu izvodov. Kvali¬
teta in število izvodov sta odvisna od vrste
uporabljenih naprav in postopkov. Razmno¬
žujemo lahko rokopis, strojepis, risbe, foto¬
grafije in tiskane predloge.

a) Razmnoževanje s kopirnimi papirji sodi
med najbolj preproste načine razmnoževa¬
nja. Med papirje, na katere razmnožujemo
tekst ali risbo, vložimo kopirne papirje (kar¬
bon ali indigo). Vse, kar bomo napisali ali
narisali na prvi list, se pokaže tudi na
vseh podloženih papirjih. Kopiramo lahko
z navadnim ali kemičnim svinčnikom in s
pisalnim strojem. Število razmnoženih izvo¬
dov je pri tem načinu močno omejeno, ker
je mogoče dobiti največ do 10 še kar pre¬
glednih in čitljivih kopij. Toda to število
dosežemo le s kopiranjem na tanjši papir,
pri debelejšem papirju pa dobimo le 3 do
4 dobre kopije.

b) Razmnoževanje s špiritnimi matricami

omogoča, da z eno matrico dosežemo do
100 dobrih kopij. Najprej izdelamo matrico,
za katero uporabimo močnejši papir za
umetniški tisk. Na ta papir najprej rahlo
narišemo risbo (če gre za risbo) z mehkim
svinčnikom, šele nato podložimo poseben
kopirni papir, in sicer tako, da se barvni
sloj kopirnega papirja prilega hrbtni strani
matrice. Na matrico potem rišemo na glad¬
ki podlagi (na stekleni plošči ali podobno).
Rišemo s trdim in ošiljenim svinčnikom,

svinčnik ob črki
pisalnega stroja

matrica-papir za
umetniški tisk

kopirni papir

vendar ne z ostro konico. Pri pisanju s pi¬
salnim strojem pa je treba odmakniti barv¬
ni trak, da dobimo čim bolj ostre črke. Na
hrbtni strani matrice dobimo zrcalno sliko
teksta z barvilom, ki smo ga s pisanjem ali
risanjem odvzeli s podloženega kopirnega
papirja. Običajno uporabljamo kopirni pa¬
pir, ki daje odtisom vijoličasto barvo, lahko
pa uporabimo tudi kopirne papirje drugih
barv. Tako dobimo kopije v izbrani barvi,
oziroma večbarvne, če smo podlagali pri ri¬
sanju raznobarvne kopirne papirje.
Razmnožujemo na razmnoževalnem stroju.
Matrico napnemo na valj tako, da je barvna
slika (hrbtna stran matrice) na zunanji
strani. Za odtise uporabljamo dober satini-
ran papir. Pri vlaganju papirja v stroj ga
najprej ovlaži klobučevinasta blazinica s
špiritom, nato pa z nadaljnjim zasukom va¬
lja odtisnemo sliko z matrice na ovlaženi
papir. Z vsakim odtisom odvzamemo z ma¬
trice nekaj barvila. Matrico, ki je nismo
do kraja izrabili, lahko spravimo in jo ka¬
sneje znova uporabimo.

c) Razmnoževanje v ciklostilni tehniki. Za

to tehniko rabimo posebne matrice, raz¬
množevalni stroj in črno, tiskarskemu

TIM 35

podobno barvilo. Matrica je izdelana iz fi¬
nega, tankega in zaradi posebnega premaza
zelo gostega papirja. Na matrico pišemo s
pisalnim strojem (brez traku) ali rišemo
s posebnim pisalnim priborom. S pisanjem
ali risanjem matrico prebijamo. Zgornji del
matrice je preluknjan, da jo lahko vpnemo
v razmnoževalni stroj. Matrico napnemo na

mrežico, ki teče prek valja. S tem valjem
so v zvezi še manjši valji, s pomočjo kate¬
rih se enakomerno nanaša barvilo. Razmno¬
ževanje poteka tako, da skozi preboje (zna¬
ke) na matrici iztiskamo barvilo na vlože¬
ni papir. Z eno matrico lahko dobimo 1500
do 2000 izvodov.

d) Razmnoževanje s svetločutnim papirjem.

Matrico izdelamo na prosojnem (paus) ri¬
salnem papirju. Rišemo s tušem (ali tudi s
svinčnikom), tekste pa lahko vpišemo tudi
s pisalnim strojem. Razmnožujemo na po¬
seben papir s svetločutno površino (diazo-
kop, jasnit ipd.). Na ta papir položimo ma¬
trico in močno osvetlimo. Kopijo nato raz¬
vijemo v amonijakovi atmosferi. Ta način
razmnoževanja uporabljamo za kopiranje
tehničnih risb ter gradbenih in drugih na¬
črtov.

e) Razmnoževanje s fotografijo. Vsak tekst,
risbo, sliko ali fotografijo lahko razmnoži¬
mo po običajnem fotografskem postopku.
Predloge je treba najprej fotografirati, na¬
to razviti film in izdelati kopije. Ta način
ima še to prednost, da kopijo lahko še po¬
manjšamo ali povečamo. Novejši aparati za
fotografsko kopiranje omogočajo, da že v
nekaj minutah dobimo po suhem postopku
kopijo kakršnekoli podlage.

f) Razmnoževanje s tiskom je najbolj raz¬
širjen način razmnoževanja. Zaradi razširje¬
nosti in različnosti tiskarskih postopkov bo¬
mo o tem načinu razmnoževanja pripravili
poseben sestavek.

Lojze Prvinšek

IZUMITELJI V PRETEKLOSTI

Leonardo da Vinci (1452—1519)

V začetku 16. stoletja so meščani Firenc
v Italiji pogosto videvali na ulicah človeka
neobičajne zunanjosti. Dolgi lasje, preple¬
teni s sivino, so mu valovili od širokega
čela na rame in pleča. Košata brada je ob¬
krožala obraz in se spuščala do sredine pr¬
si. Izpod gostih širokih obrvi so v svet
gledale bistre oči. Pogosto se je ustavljal
in gledal v nebo. Ko je priletela ptica, se je
ustavil in sledil njenemu letu. Opazoval je,
kako vzleta, kako krmari v zraku, kako pri¬
stane. Vse to si je zapisoval v svoj zvezek.
Bil je Leonardo da Vinci, eden največjih
slikarjev vseh časov. In zakaj ga je tako
privlačil ptičji let? Leonardo je bil genij,
ki je deloval na mnogih področjih človeške¬
ga delovanja. Tudi njegovi tehnični izumi
so dali pečat času, v katerem je živel.
Skoraj štiri stoletja pred poletom prvega
letala je Leonardo napravil načrt za letalo,
ki bi ga gnala sila človeških mišic na po¬
doben način, kot je to pri letu ptic. Letalo
je tudi izdelal in se z njim spustil s hriba

Načrt avtomatičnega tkalskega stroja

nad rojstnim krajem, toda vzletel ni nikoli.
Zamislil si je tkalski stroj, ki ga žene vodno
kolo. Vanj je bila vgrajena avtomatska na¬
prava, ki je stroj ustavila, če se je pretrga¬
la tkalska nit. Šele v 19. stol. je izum našel
mesto v tekstilnih tovarnah.

Nerazvita tehnična raven dobe, v kateri je ži¬
vel, teh genialnih izumov ni mogla uporabiti.
Leonardov razum jo je prehitel za stoletja.

TIM 36

ZA MLADE Ji
KMETOVALCE

Tone Bantan

Šele takrat, ko so naši prapradedje začeli
zemljo obdelovati zato, da bi rastline, po¬
trebne za hrano in za izdelovanje oblačil,
začeli pridelovati na stalnem mestu — s
tem so postali iz selivcev (nomadov), ki so
se nenehno selili s svojimi čredami s paš¬
nika na pašnik, na stalnem mestu naseljeni
poljedelci — se je začela civilizacija člo¬
veštva.

Prvi poljedelci so imeli prav skromne pri¬
pomočke za delo: motiko (iz: motka = kol)
— seveda samo toporišče brez rezila — ki
so jo zabadali v tla in na ta način odkru-
ševaii grudo za grudo od celine; ralo, lese¬
no kljuko, za katere daljši in tanjši del so
vlekli, krajši in priostreni konec kljuke pa so
pritisnili k tlom, da je ril po zemlji in jo
rahljal; ter srp, prvotno najbrž priostren ka¬
men, pozneje pa kovinsko, z ostrino na¬
vznoter ukrivljeno rezilo.

V tisočletjih se je tudi v poljedelstvu in v
vseh drugih kmetijskih strokah način dela
spreminjal in se še spreminja: delovne pri¬
prave so nenehno izboljševali in zamenjavali
z boljšimi, postopno pa so eno delo za dru¬
gim mehanizirali, to je, namesto da bi mo¬
ral z orodjem delati ali ga vsaj vlačiti po
zemlji človek, dela z njim in ga premika po
zemljišču bodisi vprežna žival ali pa stroji,
ki jih poganja ena ali druga oblika naravne
moči (energija).

V zadnjih letih se razvija mehanizacija kme¬
tijstva tako naglo, da ni nikogar več na sve¬
tu, ki bi sam mogel slediti in sproti spozna¬
vati vse izpopolnitve in nove iznajdbe, ki

jih izumljajo stotisoči strokovnjakov v kme¬
tijskih tehničnih institutih in v razvojnih od¬
delkih desettisočerih tovarn kmetijskih
strojev in naprav.

Kmetijski strokovnjaki, pa tudi zasebni kme¬
čki gospodarji imajo možnost, da vsaj naj¬
važnejše novosti s področja kmetijske me¬
hanizacije spoznajo prek kmetijskega stro¬
kovnega časopisja in strokovnih knjig, na
kmetijskih razstavah, velesejmih, v strokov¬
nih šolah in tečajih, itd.

Traktor goseničnik

Ta namen ima tudi vrsta sestavkov, ki naj
bi v letošnjem letniku TIMa v najbolj sko¬
pem obsegu zapovrstjo opisovali nekatere
osnovne pojme o kmetijski mehanizaciji in
najvažnejše oblike kmetijskih strojev.

Pa začnimo:

Kmetijstvo ima dve področji udejstvovanja:
prvo je doma, v zgradbah, kjer redimo živi¬
no, shranjujemo in predelujemo pridelke,
shranjujemo in popravljamo stroje itd. Dela,
ki jih opravljamo doma, imenujemo pridom-
na, in mehanizacija teh del se imenuje
pridomna mehanizacija, in pri teh delih upo¬
rabljeni stroji so pridomni stroji.

Kmetijske pridelke pa pridelujemo zunaj
doma, na poljih, na travnikih, v nasadih.
Delo zunaj doma imenujemo zunanje ali te-

TIM 37

rensko, mehanizacijo teh dei zunanjo ali
terensko mehanizacijo, stroje, ki jih uporab¬
ljamo med prevažanjem po terenu, pa vozne
ali terenske stroje. Terenske stroje delimo
lahko še po kmetijskih panogah, v katerih
jih uporabljamo, v poljedelske, vinogradni¬
ške itd.

Če pri pridelavi in predelavi določene kme¬
tijske rastline mehaniziramo vsa dela, je ta¬
ka mehanizacija celotna (kompleksna), —
če pa mehaniziramo samo nekatera dela,
druga pa opravljamo ročno, je mehanizacija
samo delna (parcialna); na primer v nasa¬
dih, ki jih obrezujemo in obiramo pridelek
še ročno.

Glede na premičnost ločimo stroje: v ne¬
premične, stalno na določenem mestu po¬
stavljene (stacionirane); v premične ali pre¬
stavljive, ki jih je mogoče po potrebi pre¬
meščati; ter v prevozne, ki jih na delovno
mesto, nekatere pa tudi pri delu, prevažamo.

Standardni dvoosni kolesnik

Po namenu uporabe delimo stroje v delovne,
ki določeno vrsto neposredno opravljajo,
ter v pogonske, ki dajejo energijo za delo
delovnih strojev.

Delovni stroji sestojijo iz delovnih priprav
ali delovnih orodij ter iz prenosnih meha¬
nizmov, ki prenašajo delovno moč od po¬
gonskega stroja do delovnih priprav.

Glede na način, kako prenaša pogonski
stroj energijo delovnemu, so delovni stroji
bodisi poganjam prek pogonskih jermenic,
pogonskih gredi, itd.; bodisi vlečeni prek
priprežnih kavljev, priklopnih ojes itd.; bo¬
disi nošeni, to je pritrjeni na priključno
prečko oziroma na ogrodje pogonskega
stroja.

Po vrsti uporabijene energije ločimo pogon¬
ske stroje v motorne, ki jih poganjajo elek¬

trični, bencinski itd. motorji, v vodnopogon-
ske, ki jih poganjajo vodne turbine, itd.

Le delovni stroji, katere poganjajo pogonski
stroji, omogočajo popolno mehanizacijo de¬
la. Delovni stroji, katere poganjajo ali jih
pri delu premikajo vprežne živali, so nepo¬
polna ali vprežna mehanizacija. Stroji, ki so
vprežni in tisti delovni stroji, katere poga¬
njajo ljudje s svojo delovno energijo, ime¬
nujemo ročnopogonske.

Pogonski in delovni stroj skupno imenuje¬
mo delovno enoto ali delovni agregat, če
se tak delovni agregat premika z močjo
lastnega motorja, je delovni stroj samovo-
zen.

Kmetijski pogonski stroji

Motorjev, ki so vgrajeni v kmetijskih stro¬
jih, ne bomo opisovali, saj najvažnejše od
njih, to je motorje na tekoče gorivo: ben¬
cinske in dieselske, vsak tehniško kolikor
toliko razgledan mladinec že bolj ali manj
dobro pozna. Kot samostojne stroje jih vča-

Motorni ogrodnik

sih uporabljamo za pogon pridomnih delov¬
nih strojev, vendar jih za pogon teh vedno
bolj zamenjujejo elektromotorji. Motorje na
tekoče gorivo pa dandanes skoraj izključno
vgrajujejo v vse, torej tudi v kmetijske
vlečne stroje, ki jih poznamo pod skupnim
imenom traktorji. Traktorji z motorji na trd¬
no gorivo (oglje), na stisnjeni plin in druga
goriva so skoraj že izginili.

Kmetijske traktorje delimo na dve osnovni
skupini: v goseničnike in v kolesnike.
Goseničniki imajo na kolesa z zobatimi plati¬
šči nataknjene široke jeklene trakove, ki se z
zunanjo, rebrasto stranjo prilagojujejo tlem,
po njihovi notranji strani pa tečejo kolesa
in s tem premikajo traktor naprej. Gosenič¬
niki so namenjeni v glavnem vlečenju de¬
lovnih strojev, ki terjajo veliko pogonsko

TIM 38

Avtomobilski traktor

oz. vlečno moč, na neutrjenih zemljiščih,
npr. za vleko težkih rigolnih plugov, za po¬
tiskanje buldožerjev za odgrinjanje zemlje,
za prevoz lesa po mehkih gozdnih poteh
itd. Manjše goseničnike uporabljajo za ob¬
delovanje vinogradov in drugih 'nasadov.
Traktorje — kolesnike delimo v dvoosne in
enoosne.

Dvoosne kolesne traktorje delimo v več
skupin:

Najstarejša zvrst dvoosnih traktorjev so
standardni traktorji z velikimi zadnjimi ko¬
lesi in pnevmatikami na njih, zaradi česar
je površina, s katero se dotikajo tal, zelo
velika, kar preprečuje drsenje koles na

Enoosni traktor — zgoraj s plugom — spodaj
s priklopnikom

mehkih tleh. Standardni traktorji so bili bolj
ali manj uporabljivi tako za vlečenje polj¬
skih delovnih strojev kot za vlečenje kme¬
tijskih tovornih vozil po neutrjenih poljskih
poteh. Za vožnjo po cestah pa so bili pre¬
počasni, za vleko manjših kmetijsko-obde-
lovalnih strojev pa so bili pretežki in pre¬
več neokretni, še posebej v nasadih in v
strminah.

Zato so razvili v zadnjih letih raznim upo¬
rabnim namenom prikladnejše oblike trak¬
torjev, predvsem naslednje:

a) Avtomobilski traktorji imajo pogon na
vsa štiri kolesa, ki so vsa enake velikosti.
Na cesti dosegajo hitrost do 70 km na uro,
zato jih lahko uporabljamo tudi kot osebno
vozilo, ne samo tovorno. Prav tako pa so
avtomobilski traktorji uporabljivi za vleko
vseh terenskih kmetijskih delovnih strojev
pa še za pogon neštetih drugih delovnih
strojev, kmetijskih in nekmetijskih. Avto¬
mobilske traktorje izdelujejo v raznih izved¬
bah, preprostejših in bolj razkošnih, zato
tudi dražjih.

b) Motorni ogrodniki sestojijo v bistvu iz
močnega podvozja (ogrodja), ki ima spredaj
ali pa zadaj vgrajen motor, in — navadno na
istem ali pa na drugem koncu ogrodja —
sedež za voznika. Na to ogrodje priključu¬
jemo (montiramo) poljubne delovne priključ¬
ke, ki jih stroj bodisi vleče, bodisi potiska,
—• navadno po več hkrati.

Motorni ogrodniki so namenjeni skoraj iz¬
ključno za uporabo na kmetijsko-obdeloval-
nih površinah.

c) Pregibni traktorji, pri teh je značilen na¬
čin vodenja: medtem ko navadne traktorje
vodimo kot avtomobile, to je tako, da prek

TIM 39

Pregibni traktor

štolo za barvanje. Toda ne smete vzeti na¬
vadnega nitrolaka, temveč mu morate do¬
dati železni prah, opilke ali celo ostružke.
Zdaj ne bo več težko magnetizirati površi¬
no, prepleskano s takšno barvo. To metodo
z uspehom uporabljajo v NDR. Seveda je
to veliko preprosteje in ceneje kot pa ko¬
vinske magnetične plošče, ki jih zdaj na
široko uporabljajo v industriji za znanstvene
poizkuse.

Jadrnica se razcepi na dva dela, potniki
pa so čisto mirni: vsaka polovica ohrani
plovno sposobnost. Teža te jadrnice iz pla¬
stične mase je samo 25 kg. (Anglija)

krmila sučemo vsako posamezno sprednje
kolo v desno ali levo stran, ogrodje vozila
pa ostaja negibno, se pri zavijanju pregib¬
nih traktorjev pregiba ves sprednji del z
ogrodjem v desno ali levo stran. Na ne¬
ravnem svetu tudi lahko stoje sprednja ko¬
lesa nagnjena v nasprotno stran kot zadnja.
Pogon imajo pregibni traktorji navadno na
vsa štiri kolesa in ta so enako velika.

Ker so pregibni traktorji grajeni nizko, ozko
in so kratki, so zelo okretni. Zato jih upo¬
rabljajo za dela v sadovnjakih in v drugih
nasadih, pa tudi za delo in prevoze po ozkih
in slabih poteh v hribovitih okoliših,
č) Enoosni kolesni traktorji so navadno roč-
novodljivi, to je z vodilnimi ročicami za
ogrodjem, na katerega je mogoče delovne
stroje in priključke montirati pred ogrodjem
(na primer kosilni priključek) ali za njim
(na primer plug). Pri delu jih navadno vodi¬
mo tako, da hodimo za njimi, pri prevozih pa
je priklopnik opremljen s sedežem za voz¬
nika.

Enoosne traktorje uporabljajo v glavnem na
manjših kmečkih gospodarstvih.

DROBNE ZANIMIVOSTI

Eden največjih strojev za zvijanje jekle¬
nih vrvi je bi) pred kratkim izgotovljen v
ZRN. Stroj zvija vrvi s premerom od 18 do
100 mm. Težak je 200 t, dolg pa 150 mm.

Kako bi magnetizirati leseno mizo ali
steno? Najprej vzemite v roke čopič ali pi-

TIM 40

MALE \\\\\\\\\\\\\»K

m ŽELEZNICE

Slavko Paraker

Število ljubiteljev železnic je raslo hkrati
z razvojem železnice, želeli so imeti točne
modele pravih železnic. Zato so začeli iz¬
delovati miniaturne železnice v določenih
velikostih. Nemška tovarna otroških igrač
»Marklin« je na primer začela izdelovati mi¬
niaturne železnice v treh velikostih. Kljub
tej, za tedanje čase veliki izbiri železnic,
miniaturni vlaki niso bili podobni pravim
vlakom. Po obliki je to sicer bil vlak, vendar
je bila podobnost s pravimi vlaki zelo maj¬
hna. Miniaturne železnice so bile zelo ve¬
like in neprimerne za izdelavo hišnih maket.
Tri velikosti, ki jih je določila tovarna »Mar¬
klin«, pa so le omogočile ljubiteljem nakup
večjega števila tirnic in miniaturnih vlakov
iste velikosti. Standardne širine med tirnica¬
mi so bile 54 mm, 45 mm in 32 mm. Moramo
reči, da je to bilo že veliko, vendar ni mo¬
glo zadovoljiti predvsem tistih, ki so si
želeli graditi maketo doma. Lahko si pred¬
stavljate, kako so bili modeli vlakov še ved¬
no veliki, saj so bile širine med tirnicami
velike. Tovarnarji so morali torej najti nove
rešitve za zmanjšanje svojih modelov. Okoli
1930. leta so izdelali miniaturni vlak z raz¬
makom med tirnicami 22 mm, nato 16,5 mm
in seveda modele vlakov odgovarjajoče ve¬
likosti. Vlaki te velikosti so dovolj majhni,
da vsak ljubitelj izdela maketo v svojem

stanovanju, po drugi strani pa dovolj veliki,
da tovarna izdela natančno kopijo prave lo¬
komotive ali vagona. Od leta 1930 do danes
se je industrija miniaturnih vlakov tako raz¬
širila in izpolnila, da je na voljo že veliko
število različnih modelov.

ALI SO MALE ŽELEZNICE RES LE IGRAČA?

Miniaturne železnice so tehnična igrača,
vendar moramo reči, da je to zelo zahtevna
in komplicirana igrača. Preprosto maketo je
lahl< i zgraditi, če pa je bolj zahtevna, mo¬
ramo poznati osnovne zakonitosti gradnje.
Ljubitelji železnic, ki želijo na svojih make¬
tah natančno posnemati prave železnice, se
morajo seznaniti z gradnjo in izvedbo pro¬
ge, z gradnjo postaj in drugih železniških

Na sliki vidimo različni velikosti iste lokomotive,
izdelane v velikosti HO in N

Slika nam kaže, da maketa, izdelana v velikosti
N, zavzema le 1/4 prostora iste makete, izde¬
lane v velikosti HO

TIM 41

Pogled na del makete niirnberškega železniškega muzeja

objektov, spoznati morajo osnovna pravila
železniškega prometa in železniške tehnike,
graditi makete itd. Vse to zahteva, da vsak
ljubitelj miniaturnih železnic spozna razne
materiale, njihove lastnosti, in kar je naj¬
važnejše, mora se poglobiti v tehnologijo
obdelave. Poleg tega mora obvladati razne
ročne spretnosti kot so rezanje, lepljenje,
barvanje itd. Končno ne smemo pozabiti še
na elektrotehniko, saj so osnovna znanja o
tem potrebna za električno povezavo po¬
sameznih elementov na maketi. Že dokaj
skromne makete zahtevajo poznavanje vsaj
osnovnih zakonov elektrotehnike. Velike in
komplicirane makete pa zahtevajo solidno
in popolno znanje elektrotehnike pa tudi
osnovno znanje elektronike. Naj povem le
kot primer, da ima maketa v železniškem
muzeju v Nurnbergu, ki leži na 80 m 2  povr¬
šine, 500 m tirov, 164 kretnic, 150 signalov,
88 fotocelic, 4450 relejev in še mnogo dru¬
gih električnih elementov, za povezavo vse¬
ga tega pa je vgrajeno 650 kilometrov žice.

Vse to nam dokazuje, da miniaturne želez¬
nice niso samo igrača, ampak tudi zelo ko¬
ristno sredstvo za širjenje znanja in prido¬
bivanja ročnih spretnosti. Koristno jih tudi
uporabljajo pri raziskavah. Mnogi instituti
za prometno tehniko že dolga leta rešujejo
razne naloge na maketah. Prvi znanstveni
inštitut, ki se je posluževal miniaturnih vla¬
kov, je bila univerza v Frankfurtu ob Maini.
Leta 1938 so za potrebe pouka železniških
in prometnih ved zgradili veliko maketo na
tehnični visoki šoli v Darmstadtu.

Mogoče sem vas v tem uvodu nekoliko pre¬
strašil in sedaj mislite, da je miniaturna
železnica zelo zahtevna in da nikoli ne bo¬
ste zmogli vsega tega. Nasprotno, minia¬
turne železnice so sredstvo, ki vas bo skozi
igro in zabavo seznanilo z osnovnimi zakoni
tehnike. Naučila vas bo veliko novih stvari,
da tega niti ne boste opazili. Tudi naš na¬
men je, da v nekaj nadaljevanjih podamo
osnove tehnike miniaturnih železnic in vam
tako omogočimo nadaljnje izpopolnjevanje.

TIM 42

Kakšne so velikosti miniaturnih železnic

Mnogokrat sem v trgovini »Mehanotehnike«
poslušal ljubitelje miniaturnih železnic pri
nakupovanju. Opazil sem, da je za no¬
vince velik problem izbira in nakup bo¬
dočega vlaka. Sicer moramo priznati, da
to tudi ni tako preprosto, saj so vse reči,
ki jih vidimo na policah in v steklenih vi¬
trinah, tako mikavne, da je odločitev zelo
težka. Ko prodajalcu poveste svojo željo
glede nakupa miniaturnega vlaka in nato po¬
stavi pred vas vrsto lepih škatel, polnih
pestro pobarvanih in lepo oblikovanih lo¬
komotiv in vagonov, ste kar v zadregi. Kaj
kupiti? V tem kočljivem ugibanju nekaterim
z nasveti pomaga prodajalec, nekateri pa
zapustijo trgovino, da bi se še pogovorili
s prijateljem, ki že ima miniaturni vlak. Za¬
radi lažje izbire in odločitve vam navajamo,
kakšne velikosti miniaturnih vlakov proiz¬
vajajo današnje tovarne in katere od njih
so pri nas dosegljive. V spodnji tabeli so
razvidne oznake standardiziranih miniatur¬
nih vlakov, širine med tirnicami kakor tudi
razmerja, v katerih so modeli izdelani.

Danes je še vedno najbolj razširjena veli¬
kost HO (beri ha-ničla). Po statističnih po¬
datkih uporablja to velikost pretežna večina
ljubiteljev miniaturnih železnic.
»Mehanotehnika« proizvaja vlake velikosti
HO in N. Za kateri sistem in velikost se bo¬
ste odločili? To je odvisno od tega, kaj pri¬
čakujete od svoje miniaturne železnice, ne
smemo pa tudi pozabiti na problem prostora
v stanovanju. Lahko rečemo le naslednje:
Velikosti HO so natančno izdelani, maketa
pa zahteva veliko prostora. Modeli velikosti
N so manj detajlirani, maketa pa zahteva
veliko manj prostora. Torej, dragi ljubitelji
miniaturnih železnic, izbiro med tema mož¬
nostma prepuščamo vam.

KAJ SE JE ZGODILO PRI
POLETU APOLLA13?

Vsi vemo, kaj se je zgodilo. Astronavti so
komaj odnesli celo kožo. Štirinajstega apri¬
la letos, ob 4 in 11 minut po našem času, je
začel padati pritisk v posodi za tekoči ki¬
sik. Kmalu potem je odpovedala preskrba
z električno energijo in primanjkovati je za¬
čelo kisika za dihanje. Na srečo so lahko
astronavti James Lovell, Fred Haise in
John Svvigert uporabljali kisik, ki je bil
spravljen v lunarnem modulu in namenjen
za čas od odcepitve lunarnega modula do
vzleta z Lune in priključitve h komandnemu
modulu. Velika sreča, da se je nezgoda
pripetila tja grede, pred pristankom na Luni.
Če bi se to zgodilo na poti domov, bi bila
katastrofa neizogibna, saj bi že odvrgli lu¬
narni modul in bi tako ostali brez kisika.
Astronavti so tik pred vstopom v ozračje
odvrgli poškodovan servisni modul in so
ga lahko fotografirali. Na sliki je bila vidna
velika odprtina na mestu, kjer sta bila na¬

meščena tanka za kisik. Menili so, da je
meteorit, to je kamenje, ki z veliko hitrostjo
leti po vesolju, zadel posodo s kisikom, ki
je nato eksplodirala. Videti je bilo, da bo
ta domneva obveljala. Vendar so v centru
za vesoljske raziskave neumorno raziskovali,
če le ni bila napaka v vesoljski ladji, če
je bila kriva slaba izdelava ali pa napaka v
načrtih, potem jo je treba seveda najti in
odpraviti, da se kaj takega ne bi zgodilo
še pri drugih poletih. Iskali so skoraj tri
mesece in končno našli napako. Čisto na¬
vadno električno stikalo ni bilo dovolj moč¬
no in se je stalilo. Da bi lahko razumeli
posledice te na videz nedolžne okvare, si
oglejmo, kako delujejo naprave, ki preskrbu¬
jejo vesoljsko ladjo s kisikom in elektriko.
Vesoljska ladja ne more uporabljati baterij
ali akumulatorjev, saj bi bili veliko pretežki,
poleg tega pa v vesolju akumulatorjev ni
moč napolniti in bi astronavti kmalu ostali
brez elektrike. Zato so si izmislili drug
način pridobivanja elektrike. Uporabljajo ta¬
ko imenovane gorivne celice. To je bateriji
podobna naprava, v katero spuščajo kisik
in vodik. Vemo, da mešanica kisika in vo-

TIM 43

dika eksplodira, če jo prižgemo. No, v go¬
rivni celici gre vse skupaj bolj mirno. Ki¬
sik in vodik se spajata, pri tem pa nastane
poleg vode tudi elektrika. Ali ni to odlična
elektrarna? Poleg elektrike proizvaja tudi
vodo, ki jo astronavti tako potrebujejo za
pitje, še bolj pa za hlajenje vesoljske ladje.
Kisik za pogon gorivnih celic (v servisnem
modulu so tri takšne celice) je spravljen v
dveh posodah pri zelo nizki temperaturi —
kar —118° C in pa pod pritiskom 63 atmo¬
sfer. To je kar lep tlak. Zato, da kisik ves
čas enakomerno priteka v gorivne celice
in pa v kabino, kjer ga astronavti uporablja¬
jo za dihanje, mora biti tlak v posodi ves
čas okrog 63 atmosfer, če tlak pade, se

vklopi električni grelec, ki je montiran v po¬
sodi s kisikom in greje toliko časa, da tlak
naraste na 65 atmosfer. Potem se grelec
izklopi. In tu je, kot kaže, tičala napaka. Sti¬
kalo je bilo prešibko, zato so se kontakti
zavarili in niso mogli več spustiti, stikalo
ni prekinilo električnega toka, grelec je de¬
loval še naprej in temperatura je rastla, s
tem pa še tlak v posodi. Končno je prišlo
do eksplozije. Razneslo je posodo, ki drži
150 kilogramov kisika. V trenutku je padel
pritisk na nič. Tudi iz druge posode je za¬
čel uhajati kisik v prazen prostor. Obe po¬
sodi sta bili namreč naposredno povezani
s cevjo, tako je kisik iz nepoškodovane po¬
sode uhajal, tlak je padal, astronavti pa si
niso mogli pomagati, če bi imeli ventil, s
katerim bi lahko zaprli vsako posodo pose¬
bej, bi bile posledice eksplozije veliko lažje,
čudno, da graditelji ladje niso mislili na to,
saj drugače tako zelo pazijo na varnost.
Kaže, da le ni vse tako premišljeno, kot
trdijo. Le kakšna neprijetna presenečenja
čakajo astronavte na prihodnjih poletih?

LEGENDA K SLIKI
Komandni modul:

1. Priprava za spajanje z lunarnim modulom

2. Komandna plošča

3. Hladilniki za hrano

4. Glavno padalo

5. Hodnik, skozi katerega splezajo v lunar¬
ni modul

6. Sprednji toplotni ščit

7. Prostor za posadko

8. Okno

9. Tank za vodo

10. Toplotni ščit

11. Šobe za krmarjenje komandnega modula

12. Instrumenti
Servisni modul:

13. Priprave za spajanje komandnega in ser¬
visnega modula

14. Tanki s helijem

15. Gorivne celice

16. Posode za kisik

17. Posode za vodik

18. Antena

19. Posode za oksidant

21. Raketni motor

20. Krmilne rakete

22. Tank za gorivo

23. Odprtina za polnjenje z gorivom

24. Raketna šoba. Tomaž Kalin

TIM 44

Marjan Tomšič

IZUMITELJSKI KOTIČEK

Letos začenjamo v TIMu novo rubriko, ki smo ji dali naslov Izumiteljski kotiček. Namenjen
je predvsem vašim prispevkom oziroma vaši ustvarjalnosti na področju tehnike.

Kotiček bo imel tri dele: v prvem bomo predstavili v besedi in sliki po enega od izumi¬
teljskih genijev preteklosti, v drugem bomo objavljali vaše, rekli jim bomo Male tehnične
domislice, v tretjem delu pa vam bomo vsakič zastavili neko nalogo, kjer boste lahko poka¬
zali svojo bistrino in tehnično domiselnost.

Vemo, da je med vami mnogo takih ustvarjalcev in prepričani smo, da bodo te strani zelo
pestre in zanimive.

Že sedaj naj vam povemo, da nameravamo pripraviti v Ljubljani razstavo vaših izumov.
Kdaj bo to, je odvisno od vaše prizadevnosti in sposobnosti.

Pazljivo preberite današnje prispevke v kotičku. Iz njih boste razbrali, kako si zamišljamo
sodelovanje. Pišite nam, če ste z novo rubriko zadovoljni in predlagajte, kako si sodelo¬
vanje vi zamišljate.

POIŠČI DRUGAČNO REŠITEV

Ali ste že kdaj, kadar se peljete z avtomo¬
bilom, pomislili, kako deluje krmilni me¬
hanizem vozila? če tega še niste razvozlali,
boste to zlahka spoznali ob shematski sliki
mehanizma.

Tedaj, ko šofer vrti volan v levo ali desno,
se ta pomika po navoju navzgor ali navzdol.

Glavni drog odrine spodaj ročico dvokonč-
nega vzvoda. Pri tem se zavrti tudi druga
ročica, premni krak, na katerega je nasaje¬
no kolo. Istočasno se premakne tudi rajdna
ročica in odrine rajdni krog, ki je prek rajd-
ne ročice zvezan s premnim krakom pri

shema delovanja krmila

TIM 45

drugem kolesu. Na ta način se obe kolesi
obračata istočasno v isto smer.
če nam je delovanje krmilnega mehanizma
že razumljivo, potem se lahko kar lotimo
naloge, ki se glasi: Nariši tloris in naris
modela vozila, kjer boš uporabil drugačen
način krmiljenja. Posebej nariši shematsko
risbo delovanja mehanizma in model samo¬
stojno izdelaj.

Na slikah je narisan v tlorisu in narisu
primer preproste rešitve. Kolesa premika
vrvica, ki je navita na vreteno od sukanca
aii drugače, na »volan« modela. Delovanje
je razvidno iz shematske risbe.

Vaš primer naj ima enake zunanje mere,
ostale pa določite sami.

Tako, sedaj pa na delo! Načrte, lahko tudi
sliko in opis vaših domislic oziroma rešitev
pričakujemo v uredništvu TIMa do 30. sep¬
tembra. Modele zadržite. Poslali jih boste
kasneje, tisti namreč, ki boste imeli naj¬
bolj uspele rešitve. Načrte teh bomo obja¬
vili v TIMu in jih nagradili, izdelke pa bomo
shranili za razstavo izumov mladih ustvar¬
jalcev.

MALE TEHNIČNE DOMISLICE

Za prvo številko smo prejeli dve tehnični
domislici, ki jih je »odkril« Marko Perhaj
iz Ljubljane. Obe sta zanimivi, oglejmo si ju.

1. Pri pleskanju stropov del barve odteka
navzdol po čopiču in naprej v naš rokav.
Nevšečnost lahko odpravimo s tole prepro¬
sto napravico.

Iz lepenke ali tršega papirja izdelamo ko¬
ničasto vrečko, odrežemo vrh in vanjo po¬
sadimo ročaj čopiča. Vrečko pritrdimo na
ročaj s plastelinom, ki obenem zadržuje te¬
kočino v papirnati posodi.

2. Kadar uporabljamo ploščate klešče, si
moramo pri odpiranju pomagati z drugo ro¬
ko, kar pa ni ugodno, zlasti še, če z njo
držimo material, ki ga obdelujemo.

Če hočemo, da se bodo klešče samodejno
odpirale, nataknimo na oba kraka tršo cev
iz gume ali plastične snovi in delo nam bo
šlo hitreje od rok.

Takšnih in drugačnih mini izumov je seve¬
da neskončno mnogo. Bistra glavica in oko
jih znata poiskati. Pričakujemo, da nas bo¬
ste do prihodnje številke zasuli z njimi.
Radi jih bomo objavili in vsako od njih ho¬
norirali.

DROBNA ZANIMIVOST

Zračne »leče«. Avstralski znanstveniki
so izdelali sistem akustičnega sondiranja
atmosfere. Zvočni valovi različnih frekvenc,
ki jih usmerjajo proti nebu, se odbijajo od
zračnih vrtincev, delov atmosfere z različ¬
no temperaturo, potem pa jih lovijo poseb¬
ni sprejemniki. Tako so ugotovili, da se v
atmosferi ves čas tvori veliko stalnih »leč«
iz zgoščenega zraka. Njihova velikost je od
800 m do 3 km. »Leče« prosto potujejo po
atmosferi, včasih, se spustijo celo do višine
30 m nad zemljo. Izvor teh »leč« doslej še
ni pojasnjen.

TIM 46

V nagradni igri HOBBY GUMA si sam izbe¬
reš in izžrebaš nagrado, zato naj postane
HOBBY GUMA — TVOJA GUMA.

Sličico, ki jo najdeš v vsaki vrečki HOBBY
GUME, nalepi na ustrezno mesto v albumu,
katerega dobiš prav tako pri trgovcu.

Ko je slika sestavljena, jo pošlji na naslov,
ki ga imaš v albumu, in nagrada, katero si
izbral, je BREZ ŽREBANJA TVOJA.

Prepričaj se, da je HOBBY GUMA res TVO¬
JA GUMA!

TIM 47

TRDI OREHI ZA
BISTRE GLAVE’

ENAKOZVOČNICE

Enakozvočnica ali s tujko homonim je be¬
seda, ki se enako glasi, ima pa dva ali več
pomenov. Primer: MATICA je 1. »kraljica«
čebel v panju in 2. sestavni del vijaka. Za
objavljeno uganko so zbrane enakozvočnice,
ki imajo en pomen v tehniki ali znanosti.

1. prebivalec države v zahodni Evropi z
glavnim mestom Pariz — ključ za vijake in
matice, pri katerem se da ena čeljust pre¬
mikati vzporedno k drugi, 2. časovno raz¬
dobje, rok — strokovni znanstveni izraz, 3.
divji kozel, ki živi visoko v skalah — v fiziki
količina, ki je določena z eno samo števil¬
čno vrednostjo, ne pa tudi s smerjo (na¬
sprotje vektorja), 4. povzročitelj nesreče —
zakrivljen nož, 5. priimek dveh sodobnih
slovenskih skladateljev in klavirskih peda¬
gogov, bratov (Janko in Anton) — ekvator,
6. prvi pesnik (Valentin) — električni pre¬
vodnik, 7. del očesa v sredini šarenice, ki
se glede na jakost svetlobe zoži ali razširi
— največje industrijsko središče v Bosni,
ima premogovnik, toplnico železa, jeklarno
in koksarno, 8. priimek atentatorja na avst¬

rijskega prestolonaslednika Ferdinanda v
Sarajevu leta 1914 (Gavrilo) — načelo
osnovno vodilo.

Črke na poljih s krogci dajo naziv za trd,
visok moški klobuk za svečane priložnosti,
ki je homonim za geometrijsko telo valj.

REBUSI

TIM 48

SKANDINAVSKA KRIŽANKA

Pravilne rešitve pošljite do 20. septembra

LES VČRNE

ALI STE ŽE KUPILI TO ZANIMIVO KNJIGO?

Pavlovčič Tone