Uredništvo
inupravništvo:
Kolodvorsko ulico štov. 15.
2 urednikom bo more govoriti ▼fak dan od 11. do 12. ura.
Rokopisi se no vračajo.
Inserati:
fc®rtatopna potit* -TJJ* * **•, pri vookratnom pokanji dajo te popust.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja, vsak. dan razen nedelj in praznikov ob S. uri zvečer.
Vllja
n Zrahljana
T uprarnlitTU:
ra colo leto0 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gld. SO lcr., na muao »O kr., poilljataT na dom relja m a* aeino • kr. Tit.
r« foitl valj*
■a Mio leto 10 gl., M pol let« 6 gld., aa četrt leta 11 gld. M kr. in H }ad*s a Uh.
Štev. 208.
V Ljubljani v četrtek, 6. novembra 1884.
Tečaj I.
Gordonov padec.
Po dolgem obotavljanji in večmesečnem tkanji sklenila je angleška vlada, da pošlje Pomoči junaškemu Gordonu, ki tam v daljnem Sudanu sam brez vojske bojuje čudovite boje zoper lažnjivega proroka in zastopa interese domovine svoje in evropske civilizacije. Trdno hupajoč na svojo vero in na angleških zlatov moč podal se je bil nevstrašeni mož v one daljne kraje, da pomiri Sudan in zlomi silo ustaških čet. Sreča mu je bila s prva ugodna, brzojav je poročal o raznih velikanskih vspehih, katere je dosegel pogumni angleški apostelj — a kmalu so jele prihajati vznemirljive vžsti o usodi junaškega Gordona. Obdan od plašljivih in Nezanesljivih čet moral Je konečno obtičati v Kartumu v pogubni brezdelici. Vedno ožje in ožje so ga tu oklepale sovražne Mahdijeve tolpe in tu in tam je poknila vdst, da je mesto zgubljeno in Gordon vjet.
Vender se taka žalostna poročila niso ob-istinila; vedno došlo je še kako znamenje od čudovitega moža, da živi in da čaka pomoči od svojih rojakov. Javno mnenje po Angleškem zahtevalo je z burnimi glasi, da se oboroži posebna ekspedicija in pošlje generalu brez armade naproti v Kartum. Vsa sredstva, ka-''ev8' ima svobodni ta narod na razpolago, uporabljala so se, da bi prisilili starega premiera k temu sklepu, a zastonj. Se le čez dolgo udal se je Gladstone in zahteval kredita za ekspedicijo Gordonu na pomoč. Z velikanskimi sredstvi in z vsemi pripravami, ki jih ponuja moderna v&da, pripravljala je vlada skoro dva meseca težavno to podjetje. Po Nilu gori sklenilo se je peljati angleške vojnike. Iz daljne Kanade najelo seje dovolj izurjenih brodnikov, ju skušeni general Wolseley postal je poveljnik •zborni četi.
Uže so kanadski brodniki privedli angleške tolpe čez veliki Nilov katarakt, in vrhovni po-yeljnik biva v tem trenotku s svojim štabom •n s svojo infanterijo na konjih skoro gotovo uže v Dongoli; od tu se poda v Ambukol, kjer
Listek.
Primer naravine mehanike.
(Konec.)
Kajti ona, ki je mornar razpnž, delujejo 'e, kadar veter upr& v nje moč svojo; krila &vega umotvora pa stvarjajo gonilni upor zraka Po volji lastnikovi. Bolje bi bilo primerjati jih Teslom.
Omenili smo uže, da gibalna moč deluje '[ečinoma s trupla na nje. Po tem jedino pririnem načelu urejena so tudi krila žuželk iu Netopirjev, in isto soglasje velja v oziru na njih lahkoto, dasi so iz raznih tvariu. Pre-tvorenje lahke, gorke obleke, ki ptico odeva, ?a jadra y perotih, za krmilo y repu bila pa je namera ne manj umetniška, kakor njena izvršitev. Oglejmo si jedno perds, kojih velikost uže pravi, da njih stvaritelj ni le vedel, morajo biti jadra (in krmilo) lahka, nego tudi obsežna; tehnična zahteva pa je ob jedcem zadostna trdnost. Izdelek je tedaj tem •udovitneji, ker so v njem vsa naštota nasprotja prav spretno premagana. Jedno čez
se Nil zavije in kjer ga čaka oberst Alleyne, poletoč z malo četo glavni vojski naprej. Radostno so čuli Angleži te vžsti in nihče ni dvojil, da bode še pred Božičem stal lord Wolseley pred Kartumom in stisnil slavnemu Gordonu roke . . .
Med te vesele včsti pa je kar nenadoma švignila 3. novembra novica, da so ustaške čete pobile kartumovo posadko in zasedle mesto; Gordon sam je ujetnik Mahdijev! Nihče drugi nego egiptovski podkralj sam brzojavil je, kakor poročajo ,Times', angleški kraljici in prestolonasledniku, da je mož, ki je s svojo neustrašenostjo vzbujal začudenje vsega sveta, da je junaški Gordon ujetnik barbarskega četovodje!
Kakor blisk iz jasnega neba, tako je prestrašilo to poročilo angleški narod. Gordon je bil „lev dneva“, o njem se je pisalo in govorilo uže mesece in mesece; kakor proti daljnemu idealu gledal je vsak Anglež na junaka, ki je s tako čudovito močjo in genialnostjo uporabljal vse prednosti angleškega plemena ter stal kakor skala sredi razburjenih valov v ptuji, daljni zemlji, samo s svojo skoro neverjetno energijo držeč se po konci. Sedaj pa je prominula junaška ta prikazen; tolpe barbarskega proroka plenijo po mestu in visokodušni Anglež leži v šotoru brezobzirnega zmagovalca — in Bog zna, li še živi? Ta misel vznemirja danes ves angleški narod in z njim pač tudi ves omikan svet. Javno mnenje na britanskih otocih burno tirja, da se sedaj uporabijo vse sile, katere ima civilizacija v rokah, za rešitev Gordona, ne gledč na troške in druge zapreke, in celo stari prijatelji Gladstonovi odločno karajo omahljivo politiko sedanjega angleškega kabineta, ki je s svojo neodločnostjo toliko pripomogel k padcu slavnega moža ter ga izročil brez pomoči divjemu sovražniku.
Jeden glas se čuje povsod: da so dnevi Gladstonovi šteti, ako se v6st o izgubi Kartuma vresniči — a ravno tu se zopet kaže stara sreča starega premiera. Novejša po-
drugo segajoč morejo letalna peresa vzajemno provzročiti potrebni upor zraka, ki ptico vzdrži v njem visečo, pa tudi pojedino pero se ne usloči in ne raztrga ploskve svoje, ako z njim zamahnemo, hoteč naravni mahljaj pri letanji ponarediti. Dve upravi se podpirati, da je dosežena iznenadna trdnost. Mehanika uči, da tramovi, ki so na jednem konci vodoravno vsajeni, na drugem pa prosti, tedaj največje breme premorejo, ako je njih širji stran navpik postavljena. Peresa v perotih in v repu so taki tramovi in v pravi tehnični popolnosti je njih deblo in so v dveh vrstah ob njem razvrščeni stranski tramčeki, po onem zakonu vsajeni. Da je ploskev peresa polneja, stojč ob imenovanih tramčekih še drugi mnogo manji jednako postavljeni, in vse sklepajo male, prostemu očesu nedogledne kljukice. Svojo navzočnost pa nam rade osvedočajo, kajti navlašč razdeto ploskev peresa treba nam jo le med dvema prstoma potegniti in naravni red povrnejo kljukice, ki hitro in gotovo sprimejo.
Polna, lahka, krepko uporna ploskev kre-ljut in čvrsta moč ugodno razpostavljenih muskulov ter njih koščenih podlog, to so last-
ročila namreč trdijo, da Kartum še ni obkoljen in premagan in da je general Gordon isto tako še „8V0-boden“ v daljnem Kartumu, kakor pred meseci! Tako je izjavila v angleški zbornici vlada in pristavila, da ona ne verjame nesrečni novici....
Bližnji dnevi bodo pač razjasnili, kedo da ima prav. Ako se novica o padcu potrdi, potem se prično na Angleškem hudi in dolgotrajni boji; uže sedaj, ko torej nevesela vdst ni še po polnem brez dvoma, je razburjenje pri hladnokrvnih albionskih sinovih prispelo skoro do vrhunca. Tudi kot hipoteza razgrela je novica o padcu junaškega generala vse duhove in od vseh stranij prihajajo obtožbe zoper kabinet, ki je pustil pogumnega moža v črni svet brez vojakov in ga oborožil samo s suhim zlatom. . . .
Bližnji dnevi bodo tedaj odločilni za politiko Gladstonovega ministerstva. In če pomislimo, kak svetovni vpliv ima premier vlade, ki zapoveduje po tolikih krajih širne zemlje, kako njegovo osobno mnenje odločuje blagostanje in mir milijonov ljudij, potem razumemo važnost najnovejše senzačne včsti, potem razumemo zanimanje, s katerim sledi ves 8vet dogodkom v daljnem Sudanu in na angleških otocih!	R.
Iz delegacij.
Navadno se pričakuje vsako leto z veliko radovednostjo ekspozč, s katerim minister vnanjih zadev delegacijama razjasnuje položaj avstrijske monarhije nasproti drugim državam. Letos zanimanje ni bilo toliko, nego sicer. Prestolni govor bil je tako jasen, tako odločen, da grof K&lnoky skoro nič novega ni mogel povedati. Vender je poročilo njegovo vsled tega jako imenitno ter je vzbudilo sploSno zadovoljstvo v političnih krogih, ker je odlični državnik z vso odkritostjo se izjavil o vspehih avstrijske mirovne politike, na drobno razla-
nosti, ki mojstersko zedinjene stvarjajo vzorna letala ptičev. Prav imeniten nameček vsem popolnostim je, da se peresa rade ognejo zraku, da skozi nje šine, kadar jih ptica dvigne, pripravljajoč nam&h navzdol; kajti slednji vzdrži ptico v zraku, ali pa jo pomakne v višino, pridvig peroti pa bi nasprotno učinil, da ni omenjene previdnosti.
Zavidanja vrednim ljubljencem svojim narava ni le dobrovoljno oddelila moč in upravo, da se svobodno kretajo na zemlji in v zraku, v gozdu in v grmu. Oni, ki so 8i izvolili vodo za svoje redno ali začasno bivališče, dobili so radodarno potrebne pripomočke za svoj po* klic. Mnogo preustrojenja itak ni treba, ker v sili si vsaka ptica na vodi pomore. Pri pravih plovcih dobile ste nogi oni nalog, ki ga imajo peroti za letanje. Kot vesla ste nogi primerno pomakneni nazaj in plovna koža med prsti jim podeli širino za ugodni upor v mokrini. Tudi brodnik sede na zadnji konec čolna, vozeč pa pridvigne veslo po vsakem učinku nad vodo, ali pa je potegne za seboj, tako da ono z robom reže vodeno planoto. Skušnja ga uči, kar fizika razznava kot potrebno. Očitno je, da bi prvi način plavajočo ptico
gajoč ona vprašanja, katera je prestolni govor le bolj z velikimi potezami bil risal. Utis K&l-nokyjevega govora bil je izredno povoljen. Ugovora ni bilo z nobene strani, večina in manjšina sta kar tekmovali, da bi izražali svoje priznanje nad ugodno politično situacijo.
Grof Kalnoky je namreč v budgetnem odseku avstrijske delegacije, pozvan od poročevalca barona Hub n er j a, se izjavil o položaji naše vnanje politike. Poudarjal je intimno prijateljstvo našega cesarstva s sosedno nemško državo, ter slavil to pobratimstvo kot stalno podlago evropskega miru. Avstrijsko-nemška zveza mora se odslej — to so Kalnokyjeve lastne besede — smatrati za neovržno istino. Posebno toplo omenjal je prijateljske razmere z Rusijo. Dejal je, da se je pri trojecarskem shodu v Skjernjevicah jasno pokazalo, da so vsi trije cesarji in njih vlada po vsem jedini in složni glcdč konečnih namer. Vsled novo potrjenih prijateljskih zvez z ruskim carjem je jedna najvažnejših mej avstrijske države po polnem zavarovana, milje zagotovljen in narodi se bodo brez strahu pred vnanjimi homatijami lehko bavili s pospeševanjem duševnega in gmotnega blagostanja.
Jako simpatično se je grof Kalnoky izražal o krščanskih narodih na balkanskem poluotoku. Poudarjal je, da balkanska plemena, katerim je berolinski mir zagotovil ne-zavisuost, krepko napredujejo. Berolinska pogodba ustanovila je na grško-slovanskem poluotoku novo pravno razmerje. Tedaj je pred vsem potrebno, da se ti pravni običaji ukoreninijo, da velesile, katere so s pogodbami ustvarile sedanji državnopravni položaj, se ob jednem zavežejo, vzdržati in ohraniti ga proti vsakemu, kateri bi ga spodkopavati nameraval. Agitacije v balkanskih pokrajinah upirale so se zlasti na nejedinost med velesilami, na protivje ruske in avstro-ogerske politike. Sedaj ponehajo te agitacije, narodi so se prepričali, da sta se avstrijsko cesarstvo in ruska država po polnem sporazumeli, in to spoznanje bode le ugodno vplivalo na razmere balkanskih držav. S tem so osigurani splošni evropski interesi, posebno pa bode to hasnilo državam na balkanskem poluotoku ter našemu cesarstvu.
Jako precizno se glase izjave grofa Kal-nokyja gledč naših prijateljskih odnošajev k italijanskemu kraljestvu. Zlasti vročekrvni Francozi so se uže radovali, da bode vsled skjer-njeviškega shoda se Italija ločila od svojih sedanjih zaveznikov ter trajno prijateljstvo sklenila s francosko ljudovlado. nRŠpublique franqaise“ je uže sanjarila o tesni zvezi „latinskega" plemena, katera bi imela paralizo-vati zjedinjenje najmogočnejših treh velesil. Toda te sanjarije je avstrijski minister brez usmiljenja razpršil. Svečano je naglašal, da se tudi v tem oziru ničesar ni spremenilo.
Takoj po Kdlnokyjevem govoru je po-
stal preveč truda, nog pa ne more zasukati, kakor brodnik svoje orodje. Mehanično korist torej doseže ptica na tretji način: plovna mrena ohlapne, prsti se zložč jeden tik drugega in v vode najmanjem protiuporu zdrkne živa ladija naprej, kadar za seboj potegne spretna vesla. Tudi za krmilo služi noga, ted .j stegnena nazaj. Naivnemu gledalcu naredi ta prizor priprosto-smešen vtis.
Ne manj iznenadno kakor v vnanji upravi vlada v notranji umna mehanika. V ozkem okviru ter v skromnih potezah naslikali smo podobo one, kolikor je mogoče na podlagi občnega poznanja tičjega telesa, bodisi da je pridobljeno iz opazovanja v naravi, ali pa iz onega študija anatomije, kojemu nemudoma sledi plačilo materijalnega užitka. Neštete so podrobnosti, v katerih se razodeva ta in oni del plastičnega telesa ptičjega umovito spremenjen sedaj v to, drugod v ono orodje, da služi raznim rokodelstvom hranitve in gnezditve.
Spodobi se pa, da vsaj o glasilu spregovorimo, ki je tolikanj priljubilo človeku ptice pevke. Fizikalna uprava njegova je načelno ista, kakor pri našem glasilu. Pri izdihu iz pluč prihajajoči zrak mora iti skozi ozko
ročevalec baron Hub ner s toplimi besedami izražal svoje priznavanje. Omenjati moramo pri tej priliki, da je Htibner, kateri ima za seboj dolgoletno diplomatično karičro, uže od nekdaj odločen privrženec intimnega prijateljstva z rusko vlado. Potem sta delegata prof. Beer in baron Bezecny interpelovala radi trgovinske pogodbe, katera bi se morala skleniti z G reci j o; naglaševaje rapidui razvoj grškega kraljestva, izrekla sta željo, da bi se kmalu z ozirom na avstrijsko obrtnijo in trgovino storili dotični koraki. Grof Kaluoky na drobno razjasnuje položaj ter obeta, da bode ministerstvo vse potrebno ukrenilo v tem zmislu. Pri tej priliki čule so se z več stranij precej resne sodbe o avstrijskem Lloydu in njegovem uradniškem osebji, katerim minister ni ugovarjal.
Delegat Dumba sprožil je vprašauje o turških železnicah, katero smo pred kratkim v posebnem članku razpravljali. Minister grof Kalnoky je v svojem odgovoru potrdil, da porta v istini na povsem neopravičeni način zavlačuje rešitev te zadeve, katera je silne važnosti za interese naše države.
Zastopnik vojvodine kranjske v delegaciji, grof Hohen wart, interpeluje zaradi one konference, katera bode imela rešiti tako zvano Congo-vprašanj e. Iz odgovora Kalnoky-jevega posnamemo, da se shod zbere 15ga novembra v Berolinu ter se bode bavil s tremi vprašanji. Obravnavala se bode prosta vožnja in prosta trgovina v nekaterih delih „črnega sveta" ter razpravljal se bode način, po katerem se ima vršiti osvojitev takih pokrajin na zahodnem obrežji afrikanske zemljine, katere dosihmal lastnika nimajo. Minister dostavlja, da se je pred kratkim tudi avstrijska vojna ladija tj& odposlala ter da bode tudi naše cesarstvo na berolinskem shodu zastopano po stalnem svojem poslancu v Berolinu.
Omenjati nam je še, da je tudi doktor La d. Rieger priznaval blagodejne posledice nemške zveze ter vprašal, če se moremo nadejati, da bode prijateljstvo z Nemčijo nespremenjeno ostalo še več let. Grof K d 1 n o k y je z vso odločnostjo zatrjeval, da je intimno razmerje z nemškim cesarstvom po polnem osi-gurano za dolgo časa ter za vse slučaje.
Potem se je zatvorila generalna debata, v specijalni debati se je odobril proračun ministerstva vnanjih zadev gled6 potrebščine in zaklade nespremenjeno po vladnih predlogih.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
V	peticijskem odseku avstrijske delegacije razpravljalo se je včeraj o peticiji deželnega odbora solnograškega glede pritožeb avstrijskih podložnikov zaradi servitutnih pra-
odprtino, prav kakor pri ustnični piščali, in pri tem nastane glas. Takih odprtin je dvoje, in postavljeni ste tam, kjer se sapnik cepi v dve veji, ki vodite v desno in levo krilo pluč.
V	sapnikovi votli notrini povprek razpete gube jih stvarjajo. Od napetosti gub ter širini odprtin med njimi odviBi višina glasu. Drobni muskuli to uravnavajo in fini živci zapovedajo muskulom. Kako prozaično se pač glasi opis glasila, ki izraža vse bogastvo dušnega življenja ptice! Cest le ton qui fait la musique!
In vender pogled v mehanični ustroj tičjega telesa še le prav odpre razumljenje čudovitega bitja. Ako bi natančneje razložili, kako točno in priprosto-umetno se strinjajo opravki mnogih in mnogoterih delov živega stroja, tedaj bi se nam vzbudilo s strmenjem tudi spoznanje, da je človeška iznajdljivost v resnici pritlikava nasproti mojsterskim činom stvarjenja. Nijedeu mehanik na primer ne napravlja takih sklepov kakor so koščeni v živalskem organizmu; tu se gladke ploskve brez ropota z najinanjim trenjem več- ali enostransko upogibljejo, brez osi je sklep trden in vztrajen, da si je iz primerno miuljive tvarine. Jednako so muskuli in kosti, srce iu
vic nasproti bavarskemu državnemu gozdarstvu. Po predlogu poslanca Lienbacherja naložilo se je ministerstvu vnanjih zadev, točno preiskavati pritožbe avstrijskih podložnikov vojvodine solnograške ter potem ali prememu konvencijo, skleneno med Avstro-Ogersko in Bavarsko dn6 18. marcija 1829, ali pa prostovoljno odkupiti servitutne pravice. Predlog Lienbacherjev bil je jednoglasno sprejet.
Ogerske delegacije odsek za vnanje zadeve obdržaval je včeraj sejo, v kateri se je prijavilo več vprašanj do ministra vnanjih zadev; ta vprašanja so v bitnosti identična z interpelacijami v avstrijski delegaciji. Minister grof K&luoky bode jutri na ta vprašanja odgovoril ter pri tej priliki pojasuil našo vnanjo politiko.
Po dolgem prestanku prišla je zopet v javnost novica o štedilni komisiji. Dunajski listi namreč javljajo, da je štedilna komisija priporočila vladi, naj radi varčnosti opusti nekoliko gimnazij, katere niso dobro obiskovane; isto naj se ukrene tudi gledč realk in učiteljskih pripravnic. Tudi pri vseučiliščih in tehničnih šolah da bi se dalo mnogo pri-štediti.
Iz Zagreba se nam poroča, da so vodje Starčevičeve stranke te dni obdržavali shod v Zagrebu ter da se je v očigled obstoječih okolnostij zaključilo, poprijeti se abstinenčne politike.
Tuje dežele.
Iz Berolina se poroča, da se bode Kongo-konferenca sestala dnč 15. t. m. Ovlaščeniki sodelujočih držav posvetovali se bodo uže 13. t. m. o poslovnem in dnevnem redu; pravo posvetovanje pa se prične še le 19. novembra. Predsedoval bode knez Bismarck.
»Pol. Corr." piše se iz Sredca, da ima ministerstvo Karavelova v sobraniju 120 glasov, a nasprotniki samo 70. Turški poslanci podpirajo ministerstvo.
Na Angleškem vršile so se zadnjo soboto občinske volitve, katere so zanimljive uže zaradi tega, ker se po njih da sklepati o izidu prihodnjih volitev za angleški parlament. Do sedaj znan je izid volitev iz 39 mest. V velikih mestih na pr. Birmingham, Bristol, Noothingham itd. zmagala je liberalna stranka; v ostalih mestih ostalo je razmerje strank nespremenjeno.
Položaj v Egiptu je zelo nepovoljen. General Wolseley je prisiljen ugovarjati z Mahdijem o pogojih miru. Angleška ponuja Mahdiju celi Sudan, samo da reši ekspedicijo pod poveljstvom Gordona v Kartumu. Da-li je Gordon res v Mahdijevih rokah ali ne, ni še znano; vsakako pa je njegov položaj zdvojen in težko da uide žalostni usodi.
Po najnovejših vesteh bil bi mir med Francijo in Kitajem uže sklenen; Francoska da pusti zahtevanje vojne odškodnine,
žile, pluča in čutila ter drugi deli trupla mehanizma ne le pripravno urejeni, nego tudi iz tvarine najugodneje za določeni opravek.
Misel, da je prispodobljati orgauska bitja pravim strojem, zasijala je uže v srednjem veku ter rodila poskuse, ponarejati jih kot avtomate. S koncem preteklega stoletja budila je še občno strmenje umetna igralka na gla-sovir, ki je igraje z očmi sledila prstom svojih rok, končavši vstala ter dvorljivo poklonila se občinstvu.
Dandanes je prepričanje da se gibanja živih bitij vrš6 istim potom kakor v stroji utrjeno, a nazori o gibalnih močeh so se bistveno predrugačili. Sedaj vemo, da povžita hrana ne namestuje le obrabljene snovi v telesu, nego da v nji tič<5 kemijske moči, ki se pre-minjajo v mehanične jednako, kakor kemijska moč užganega smodnika premakne ter vrže težko kroglo.
Življenje je nerešena uganjka, počasno napreduje duh človeški v svojem nalogu; a vsi veščaki so Kantovega prepričanja, da brez mehanizma ui spoznanja narave.
jVerd. Seidl.
a zato vzame otok Formoza. Koliko je na tem poročilu rcsuice, pokazalo se bode v nekoliko dneh.
Dopisi.
Iz Brdskega okraja dnč 2. novembra. (Izv. dop.) Kakor je bilo čitati, obrnila se je občina SentOžbold do deželnega zbora s prošnjo za preustrojitev občine v dve manji ob-&>ni. Ni mi namen o tem predmetu, o katerem se je uže tako razpravljalo, govoriti ter Poudarjati, iz kojih vzrokov je ta prošnja utemeljena, opozoriti hočem pri tej priložnosti le na nedostatke, ki se nahajajo pri šepavi občin v obsegu kamniškega okrajnega Glavarstva sploh. Osupniti mora vsacega uže Število občin tega okraja, ni jih namreč nič Nanj nego devet in petdeset. Če se pomisli, da so nekatere iz med njih tako velike, da
same razdvojitve, sledi samo ob sebi, da Morajo druge neprimerno majhne biti. Iu res Je temu tako.
Večjih občin je sedem, in sicer Dolsko, Moravče, Šent Ožbold, Domžale, Mengeš, Kamenik in Vodice. Te občine imajo med tisoč In dva tisoč, deloma nekaj čez prebivalcev in ?e zoper njih sestavo ne d& nič navesti, razun ®eut-ožboldske občine, katera ima zelo nesrečno geografično ležo. Vse druge občine so Manje, in sicer deloma tako majhne, da njih obstanek uže sam ob sebi, še manj pa iz Vzrokov, ki jih hočemo pozneje navesti, ni °pravičen. To bode zapopadel vsakdo, ako navedemo, da ima od ostalih 52 občin 29 do 30 pod 500 prebivalcev, in sicer večina od njih le po 200 do 300 ali le malo čez, a občina Rova nima niti 100 prebivalcev. Kar je ostalih občin imajo med 500 do 1000 prebivalcev, a tudi od teh je večjidel tacib, ki imajo nekaj čez 500, a malo tacih, ki bi imele blizo 1000 prebivalcev.
Tako majhnih občin je zlasti v karneni-škem sodnijskem okraji mnogo. Občine se vrste kakor vasi, vsaka vas ima skoro svojega župana. Kaj je nasledek temu, hočemo kmalo videti.
Dandanašnji se od občine, oziroma njenega predstojništva, precej zahteva. Župan, ki noče svojim dolžnostim povsem in vestno zadostovati, mora biti dokaj inteligenten, izobražen človek. A ravno takih ljudi, ki bi bili za Posel župaua sposobni, se v teh malih občinah bridko pogreša.
V	kamniškem okraji je v tem oziru tem žalostneje, ker je bilo šolstvo tukaj do zadnjega časa le malo razvito. Župani, ki bi kolikor toliko znali uradne posle opravljati, so v tem °kraji bele vrane. A kaj še to! Veliko število županov je takih, ki uiti brati, še manj pisati nmejo. Takov župan je nesrečen človek. Niti ^vinskega potnega lista ni vstani izgotoviti, ^a vsako črko, ki jo je treba napraviti, mora letati Bog kako daleč, da dobi človeka pisanja zmožnega. Z ozirom na to je umevno, da so si župani za izgotovljenje potnega lista Po 10 kr. zaračunavali. Sam pisati ne zn&, a drugi mu tega ne stori zastonj, občinske blagajne pa ni.
Naj več pri vsem tem pa morajo trpeti Uradi. Če uže dobe na svoje ukaze kako pismeno sporočilo, je to navadno tako, da se živa duša v.njem ne spoznd. A oni župani, ki pisanja ''•so zmožni, prihajajo navadno vsakih 14 dni še pogosteje z ukazi in uaročili k uradniji ter zahtevajo od dotičnega uradnika, da jim *jtvar najprej raztolmači, potem jim mora pa e izjavo napisati. Pri uradniku stvar nič ne stane, zato se večjidel do uradnikov obračajo, a kaka nadlega je to za uradnike, koliko časa ? tem zgubč, o tem sem jih slišal uže večkrat
tožiti.
Ne ostajalo ne bi tedaj druzega, kakor (*a bi si najela vsaka občina tajnika. A kako So hoče kaj tacega zahtevati od majhnih in l'evnih občin, kakor ravno o njih govorimo, ki nis.o vslani niti druzih bremen nositi in si še Najpotrebnejšega gasilnega orodja ne morejo Pripraviti! — Lahko bi v tej zadevi še mar-8lkaj rekli, a za danes dovelj. Opozoriti smo
hoteli le na to, kako nesrečno so sestavljene občine v kamniškem političnem okraji in da, če je želeti, da se ena občina razkroji, je na drugej strani zopet neogibno potrebno, da se napravijo večje, za obstanek sposobneje občine.	Z.
Razne vesti.
— (Koliko se tobaka popnši.) Finančno ministorstvo objavlja zanimljivo poročilo o prodaji tobaka v 1. 1884. V šestih mesecih poprodalo se je 747 milijonov smodk in cigaret, torej 89 milijonov več nego v preteklem lotu v isti dobi. To-bakarji najbolj ljubijo „kratke“; teh se je spečalo 254759 800 (341/2 milijona ^eč nego lani). Za njimi pridejo papirnato cigarete, katerih seje prodalo 131 milijonov. Voržink pokadilo so je 91 milijonov, kub po Štiri krajcarje 87 milijonov, por-torik 26 milijonov in kub po pet krajcarjev 27 milijonov. Britanik in trabuk prodanih je bilo 26 milijonov. Za tobak potegnila je vlada 35458 858 gld. — Koliko denarja gre v dim!
— („Ogni sk o“,) poljsko akademično društvo na Dunaji, praznovalo je 1. novembra svečanost svojega dvajsetletnega obstanka. V dvorani glasbenega društva vršila se je slavnost v navzočnosti mnogobrojnega občinstva. Predsednik pozdravil je navzoče gosto in potem začel se je izboren koncert. Vsa večja slovanska društva bila so navzoča. Po komersu ostali so gostje skupaj pri zabavnem koncertu, ki je trajal v najboljši volji do pozne ure.
— (Smrt vsled kihanja.) Iz Veliko Ka-niže se poroča: Tukajšnji prebivalec, 671etni S. Weiss kihnil je 29. oktobra tako močno, da mu je počila žila v plučah; vsled toga se je takoj mrtev zgrudil.
— (Povodenj v Petrogradu.) Iz ruske stolnice poročajo, da je mesto v veliki nevarnosti. Neva jela je tako močno naraščati, da zapušča bregove in se razliva po obličji. 12 metrov nad navadno višino se je voda uže vzdignila. Veliko ulic je uže poplavljenih.
— (Ženske kot zdravniki.) V Parizuse sedaj mnogo pečajo z vprašanjem, bi li dovolili ženskam tudi izvrševati zdravniško prakso. Vsak dan so boro po listih izjave pro in contra. Oglasil se je tudi stari Victor Hugo z naslednjim pismom: „Gospod! Ženske zapreti ali pa jim dati svobodo: to je dilema. — O tem premišljujem. — Zaprta ženska — misterium. — Prosta ženska — upanje. — Tedaj! — Stiskam Vam Vašo lojalno roko. — Victor Hugo." Kaj da je slavni starček hotel povedati s temi besedami, sam bog zna! Za razjasnenje ženskega vprašanja no bodo ravno velikega pomena. . . .
Domače stvari.
— (Shod c. kr. državnih uradnikov.)
V	nedeljo, 9. t. m., zvečer ob 6. uri bodo shod c. kr. uradnikov X. in XI. dijetnega razreda v dvoranah hotela „Europa“ (pri Tavčarji). Razpravljalo se bode o nameravani peticiji, katore namen je ta, da se Nj. veličanstvo naprosi za povikšanjo uradniških plač, za znižanje 401etnega službovanja na 351etno, za dovoljenjo 14dnevnega dopusta v vsakom letu, za vpeljavo službene pragmatike in za zboljšanje ponzij vdovam in sirotam. Na dnevnem redu je: 1.) Razjasnilo stvari po članu začasnega odbora. 2.) Volitev predsednika in dveh zapisnikarjev. 3.) Predlaganje in sklepanje. 4.) Volitev odbora. Voljeni odbor udeležil se bodo potem v sporazumljenji z vsemi uradniki X. in XI. raz-roda vso h vrst takraj Litave pri peticiji. Vabijo se torej vsi gg. uradniki, posebno pa oni X. in XI. dijetnega razreda v Ljubljani in na deželi k nmogobrojni udeležbi.
— (Izkaz o kranjske zemljiške odveze obligacijah,) katero so bilo 31. oktobra 1884 izsrečkano: s kuponi it po 50 gld. št. 10; it po 100 gld. št. 10 359 420 449 470 481 574 661 674 698 720	730 820 866 889 933
1045 1136	1192	1243	1359	1437	1691	1729
1757 1780	1798	1803	1873	1956	1958	2003
2017 2203	2207	2603	2620	2669	2695	2720
2752 3027 3029 3127; k po 500 gld. št. 35 167 187 210 308 340 377 386 430 472 624 641 740 758 804 819; it po 1000 gld. št. 44 78 90 126 328 387 403 441 432 513 523 528 570 601	734	786	816 918	992	1076
1105	1119	1153	1156	1299	1319	1538	1540
1552	1601	1669	1696	1792	1797	1804	1941
1966	2063	2068	2116	2240	2277	2286	2293
2350	2360	2371	2426	2463	2512	2539	2563
2576	2615	2721	2729	2745	2807	2838	2841
2847 2876 2934 2942 2961; it po 5000 gld. št. 556 606 611 627 in 84 z delnim zneskom 2230 gld. Lit. A. št. 1049 v znesku z 10090 gld., lit. A. št. 1277 v znesku s 3300 gld.; lit. A. št. 1467 v znesku z	2200	gld.; lit.	A. št.	1514
v znesku s 500	gld.;	lit. A. št. 1553	v znesku s
350 gld.; lit. A. št. 1621 v znesku 5000 gld.; lit. A. št. 1633 v znesku s 5000 gld.; lit. A. št. 1644 v znesku s 5000 gld.; lit. A. št. 1723 v znesku s 50 gld.; lit. A. št. 1791 v znesku s 100 gld.; lit. A. št. 1807 v znesku s 1000 gld.; lit. A. št. 1811 v znesku s 27730 gld. — Sicer se še naznanja, da se naslednje, uže izžrebane obligacijo še niso za izplačo predložile: s kuponi št. 77 213 260 po 50 gld.; s kuponi št. 29 59 137 245 438	609	827	849 935	1240	1274
1405	1421	1704	1708	1817	1929	1948	1997
2147	2271	2445	2629	3030	3202	3203	3204
po 100 gld.; s kuponi št. 177 345 655 678 729 po 500 gld ; s kuponi št. 296 428 652 777 2034 2074 2076 2265 2279 2664 2684 2871 po 1000 gld.; s kuponi št. 351 373 po 5000 gld.; lit. A. št. 1496 po 1000 gld.; lit. A. št. 1575 po 50 gld.; s kuponi št. 2690 po 1000 goldinarjev z delničnim zneskom po 760 gld. in z ostalim zneskom po 240 gld.
— (Izbirčni niso!) v Gorici namreč,kjer tetka „Soča“ politično vremo dola, sedaj s kadilnico lazi okolo svojih svetnikov, sedaj z gromo-nosnim kijem pobija vsakega, kdor ne politikuje po njenem receptu. Izbirčna ni teta s sočinega obrežja, to so je videlo pri zadnji njeni številki, v kateri prijavlja robat dopis iz Ljubljane o kranj-skom deželnem zboru, čuda so čudimo, da ta dopis, kateri po svoji nenaravni afektirani pisavi živo spomina na umotvore necega ljubljanskega todnika, ni belega dneva zagledal vjzevajočih predalih junaka „Slovana". Kaj pa, če so ga morda goriški gourmandi vender pobrali mod „ Slovanovimi “ odpadki? Videti bi bilo potem, da celo taka „duševna" hrana, katera se pri nas vrže na smetišče, ugaja krepkejšim želodcem goriških rojakov. Prositi — Da so radikalne težnje ljubljanskega dopisnika po vsem ne vjemajo z znano tendenco goriškega glasila, menda vender nikogar ne bode motilo. S svojo doslednostjo nam postarna devica „Sočau sploh ni nikdar posebno imponirala, in raznih kozolcev smo itak uže vajeni pri tem časniku. Doma je lepo rep med noge stisDila, ko je'šlo za znano prepovedano go-riško slavnost; sama se je udala previdnemu in pravilnemu postopanju večine goriških poslancev, nam kranjskim Slovencem pa z izredno vztrajnostjo pridiguje blagovestje naših domačih radikalcev. Hvala in graja sta ji sicer od danes do jutri! Istega dr. Tonklija, katerega sedaj v deveta nebesa povzdiguje, oštevala je časi jako osorno tor ga počastila z malo laskavimi pridevki, očitajoč mu „klečeplaztvo“ in kar je več jednakih ljubez-nivostij. Bolj doslodna je bila „Soča“ v svojem protivji do odličnega rojaka, našega g. deželnega predsednika. Toda — v tem oziru je bila polemika njena zelo nesrečna! Na Goriškem bila je večina njegova, če jo šlo za kako volitev, v istem razmerji večja, čem bolj se je „Soča“ proti njemu po robu postavljala. In tudi pri nas opozicija goriške „Soče“ nič kaj izdatnega ne utegne opraviti! Zakaj tedaj toliko brozvspešnega truda?
— (Pogreb gosp. Ljudevita Perone) včoraj popoludno ob 3. uri bil jo izredno krasen, sijajen. Nosilo so jo pri sprevodu nad 20 krasnih vencev, razen toga pa je bila tudi krsta kar zadelana z venci. Sprevoda udeležili so se gojenci „Marijanišča“, prostovoljni ognjegasci ter obilo, obilo drugih pogrebcev; mnogo uradnikov od raznih uradov in meščanov tor izredno obilo krasnih dam; s kratka, toga sprevoda udeležilo se je občinstvo najboljših krogov, kar pač priča, kako priljubljen je bil pokojnik.
—7 (Glavnim dedičem) postavil je gospod Perona Vincencijevo družbo.
— (Društvo zdravnikov v Kranjski.) Kakor smo uže omenili, zborovalo je društvo zdravnikov na Kranjskem dne 29. m. m. Sešlo se jo 12 udov in 2 gosta. Po prečitanji in odobronji zapisnika pozdravi načelnik društva, dr. Schiffer, navzočne ter naznani, da sta društvu pristopila dva nova člana, polkovna zdravnika dr. Hauser in dr. Košmelj, smrt pa da je društvu odvzela tudi dva člana: c. kr. okrajnega zdravnika dr. BOhma in okrajnega ranocelnika dr. Trankerja. Načelnik pozivlje navzočne, naj v znamonje sožalja izvole vzdigniti se. Dalje se gosp. vladnemu svčtniku dr. vitezu StOcklu izreče zalivala za darilo dragocenih knjig za društveno knjižnico. Prečita se nadalje odgovor dvornega svetnika barona LOschnorja na telegrafično čestitanje k petdesetletnici, odkar je dobil doktorstvo. — Vladni svčtnik dr. Valenta poroča potem kot odposlanik o shodu avstrijskih zdravnikov v Brnu. Naglašal je s posebnim za-dovoljstvom, da se je ta shod mogel meriti z onimi prejšnjih let, da, da jih je celo prekosil, kajti zgodilo se je zdaj prvikrat, da je privatno zborovanje zdravnikov visoka c. kr. vlada pozdravila, kar pač kaže, da na merodajnem mestu vender delovanju shoda zdravnikov pripisujejo ne malo pomena. Iz vseh krajev Avstrije došli so zastopniki zdravniških društev, blizu štirideset; bil je istinito med-narodon shod, udeležoncev niso ločile politične in jezikovne razlike, vse pa je prošinjala jedna misel, zavest, da samo v složnom delovanji možno jo dospeti do povoljnega smotra. Zdanje delovanje zdravniškega shoda delilo se je v tri oddelke: prvič so se prednašala poročila poslujočega odseka, drugič so bili na vrsti razni predlogi posamičnih društev in tretjič predlogi posamičnih delegiran-cev, namreč: naj bi se prenaredil volilni red za zdravniške shode, o pravici do pokojnine zaostalih oseb, če zdravnik umrje pri kužnih boleznih. Dalje omenja poročevalec podpornega društva, katero pa ima zeld pičlo število članov. Dr. Valenti izreče se na predlog predsednikov celega zbora zahvala. — Prof. dr. Valenta jo na daljo predlagal spre-meno § 21. statut. Voli se v ta namen poseben odbor, in izvoljena sta bila dr. Stava in želoznišk zdravnik Tomič. — Primarij dr. Dornig predstavlja dva bolnika, redke bolezni na nosu in očeh. — Zaradi pozne ure odložilo se je predavanje dr. Gregoriča za naslednjo sejo.
— (Smrt na ulici.) Danes opoludne stopala jo 701otna vdova Marija Majdič čez stopnice pri peku Lukanu na sv. Petra cesti pred znamenjem, kar se revi nenadoma vlije kri iz ust ter v malo minutah izdihne svojo dušo. Prinesli so mrtvo domov.
— (Vodstvo podkovske šolo v Ljubljani) naznanja, da se bodo skušnje na tukajšnji podkovski šoli vršile dnč 29. in 30. decembra 1.1., in sicer: 29. decembra skušnja iz podkovstva za kovače, kateri niso obiskali podkovske šole, 30. decembra pa za učence podkovske šole iz podkovstva in ogledovanja klavne živine in mesd. — Kovači, kateri se hočejo podvreči tej skušnji, naj se oglasč pri vodstvu do 16. decembra 1.1.
— (Nov železen most čez Savo) otvo-ril se je pretekli petek pri Podsusedu ter se izročil prometu.
^ (Iz Maribora) se z dnč 3. t. m. poroča, da se je bivši dimnikar Pr. Schabeder prošlo soboto v blaznosti obesil. Schabeder skočil jo v petek z okna prvega nadstropja na ulico ter pričel kričati: Ogefij, 6genj! Na glavnem trgu so ga prijeli ter odveli v bčlnico. kjer se je V soboto v blaznosti obesil.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu
Budimpešta, 5. novembra. V vojniškem odseku ogerske delegacije se je rešila redna potrebščina za vojno. V debati je vojni minister zagovarjal zboljšanje vojniških zdravnikov; na dalje je govoril o prihranjenih novcih pri upravi ter dokazal, da se je od leta 1879. prištedilo čez 11 milijonov.
Rim, 5. novembra. Včeraj sta v Chieti dve osebi oboleli in dve umrli za kolero; v Napolji je obolelo 9 oseb in dve sta umrli za kolero.
Nantes, 5. novembra. Včeraj je tukaj obolelo 13 oseb in 6 umrlo za kolero.
Pariz, 5. novembra. Bričre poroča iz Hanoia z dnč 31. oktobra, da je v Yenthc' namenjena kolona naletela na turške čete ter jim mnogo škode napravila.
London, 5. novembra. Dolenja zbornica je vzprejela adreso brez posebnega glasovanja. — Wolseley je izročil mudirju iz Don-gole slovesno Mihajl-Jurijev red.
New-York, 5. novembra. Večina glasov v New-Yorku za Clevelanda znaša 43 000. — Po slednjih poročilih je nedvojljivo, da imata Blaine in Logan v državi New-York 5000 glasov večine. Skoro gotovo je, da bode Blaine izvoljen predsednikom in Logan podpredsednikom.
Telegrafično borzno poročilo
z dnč 6. novembra.
gld.
Jednotni drž. dolg v bankovcih......................81 '30
>	>	»	» srebru  .....................82‘56
Zlata renta............................................103	‘80
6% avstr, renta..........................................96-60
Delnice nArodne banke............................... 878’ —
Kreditne delnice......................................  294-80
London 10 lir sterling..................................122-25
20 frankovec............................................. 9-69
Cekini c. kr............................................. 5-77
100 drž. mark............................................59-86
Tuj oi.
Dno 4. novembra.
Pri Maliči: Reitter, Schick, Mebus in Markuš z Dunaja. — Strudthof, zasebnica, iz Trsta. — Hohler, gostilničar, s soprogo, iz Trebiža. — Hofbauer, zasebnik, s soprogo iz Tržiča.
Pri Slonu: Regenspursky, c. kr. stotnik, in Rack, po-tovalec, z Dunaja. — Stampfl, potovalec, iz Prage. — Koos, potovalec, iz Maribora. — Skvarča, duhovnik, iz Budanj. — Žitnik, duhovnik, iz St. Jarneja.
Pri Južnem kolodvoru: Vrlouz, vdova, iz Št. Vida.
Pri Avstr, carji: Kallender, želez. čuvAr, iz Št. Vida.
Pri Virantu: Unterberger, zasebnica, z Dunaja. — Faber, gozd. ingenieur, iz Kočevja. — Dr. Sieber iz Ljubljane.
Tržne cene.
V L j u b 1 j a n i, 5. novembra: Hektoliter banaške pšenice velja 7 gld. 98 kr., domače 6 gld. 34 kr.; ječmen 4 gld. 66 kr.; rež 5 gld. 20 kr.; ajda 4 gld. 87 kr.; proso 5 gld. 85 kr.; turšica 5 gld. 40 kr.; oves 3 gld. 9 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gld. 68 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr. ■— Goveja mast kilo po 94 kr., salo po 84 kr., Špeh po 68 kr., prekajen po 72 kr., maslo (sirovo) 84 kr., jajce 3 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 68 kr., svinjina 56 kr., drobniško po 34 kr. — Piške po 42 kr., golobi 17 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 60 kr., slame 1 gld. 51 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 80 kr.; mehkih 5 gld. — kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (na skladišči) 24 gld., belo 20 gld.
Umrli so:
Dne 3. novembra. Reza Tomazin, dekla, 22 1., Poljanska cesta št. 47, osčpnice.
Dnč 4. novembra. Pavla Zeschko, soproga knjigovodje, 27 1., Šelenburgove ulice št. 6, plufiua tuberkuloza. — Andrej Repič, sodAr, 64 1., Emonska cesta št. 19, možjanski mrtvoud.
V civilni bčlnici:
Dnč 3. novembra. Neža Lukančič, gostinja, 47 1., želodečni rak.
Meteorologično poročilo.
§ Q	Čas opazovanja	Stanje barometra v ram	i	Nobo	Mo-k rii ta ▼ mm
i	7. zjutraj	743-20	— 0-4 ^svzh. sl.	js.	
c	2. pop.	742-66	+ 12-2 .	>	0-00
I °	9. zvečer	744-76	+ 4-2 : j vzh. sl.	>	
Služba okrajnega ranocelnika.
Služba okrajnega ranocelnika v Cčrknici je izpraznjena. Cerkniški ranocelnik dobi iz okrajne bla-gajnice, dokler ta obstoji, letno plačo 500 gld. ter dalje priboljšek 100 gld. iz blagajnice cerkniške občine. Prosilci za to službo naj vložijo svoje dokumentirane prošnje do
25. novembra 1884 1.
pri podpisanem c. kr. okrajnem glavarstvu.
C. kr. okrajno glavarstvo v Logatci
dnč 4. novembra 1884.
Pace,
Za prihodnje leto 1S85.
V zalogi pri
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bambergu v Ljubljani
je izšla:
Slovenska
Pratika
za navadno leto 1885.
Cena eni Pratiki 13 kr. — Razpečevalcem dajemo našo Pratiko jako cenejše.
i
m
i
i
i
1
I
Knjigotržnica
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bambergova
Lj ana
Kongresni trg štev. 2
priporoča svojo
popolno zaloifo
•v«elx na tukajšnjih in vunanjih učilnicah, posebno na c. kr. višji gimnaziji, c. kr. višji realki in tukajšnji c. kr. možki in ženski učiteljski vadnici, zasebnih, ljudskih in meščanskih šolah upeljanih
šolslsih.
v najnovejših izdajah, na pol ali trdo vezanih, po zelo »lzldla. cenah
——
Zapisniki uvedenih učnih knjiy oddajejo se brezplačno.
Odgovorni urednik prof. Fr. Šuklje.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.