BIROKRATI OKRADU PENZIONISTE Njihova gnada, kralj Anton L Drofenik, ki se razglaša za slovenskega kralja, o slovenskih politikih. Slobova Raj pomenijo zadnji dogodki v Beogradu za Slovenijo, Srbijo in tudi Jugoslavijo. Stava tisoč- letja Poskušajte uganiti, kdaj bo Slovenija samostojna država. Morda boste nagrajeni Čuprijska 9, Celje, tel: (063) 24-025, 24-303 PRAVA TRGOVINA ZA VAŠ AVTO DENACIONALIZACIJA: Bodo padale glave? ČASNIKI NA PREPIHU: Prihaja tudi kapital Bolj kot smo samostojni - manj imamo! NOVA W DOBA - STRAN 2 POTRČ KONTR.A RUPEL Katera zastava je prava? Predsednik poslanskega kluba Stranke demokratične prenove Miran Potrč je na zadnjem zasedanju slovenske skupščine na slovenskega zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla naslovil delegatsko vprašanje, v katerem ga sprašuje, ali je dovoljeno oz. smotrno ob uradnih srečanjih uporabljati slovensko zastavo brez zvezde. Vprašanje se je nanašalo na tiskovno konferenco, ki sta jo imela preteklo nedeljo dr. Rupel in njegov hrvaški kolega Golem na Bizeljskem po končanem delovnem srečanju. Na mizi pred slovenskim zunanjim ministrom je bila zasta va brez zvezde. Stranka demokratične prenove je že v torek v medijih protestirala zaradi tega in v svoji izjavi med drugim zapisala, da je »Slovenija vse manj pravna država. Uporaba zastave brez zvezde je le nov primer kršenja zakonitosti. Protestiramo proti pravici državnih organov, da od državljanov zahtevajo slepo zaupanje in ubogljivost, sami pa lahko nekaznovano kršijo ustavo in zakone.« In kaj je odgovoril v skupščini dr. Dimitrij Rupel: Srečanjezg. Golemom na Bizeljskem je bilo delovno in ne uradno državno. Organizator srečanja je z domoljubnimi nameni mizo okrasil s tradicionalno slovensko trikoloro. Ta mali simbol slovenske narodne samobitnosti je bil vsem navzočim zelo všeč in so ga sklenili na mizi obdržati tudi v času, ko je bil sicer govor o zadevah, pomembnih za slovenski in hrvaški narod. Kolikor nam je v republiškem sekretariatu znano, obstaja za vnos zvezde na slovensko trikoloro, kot za njen izbris, cela vrsta pravnih in formalnih zadržko v» Kot pa smo neuradno izvedeli, je dr. Rupel pred pričetkom pogovorov opazil, da na mizi ni »prave« zastave in je na to tudi opozoril organizatorje, kasnej'e pa so na to vsi skupaj pozabili. Dokler se niso v nedeljo zvečer zagledali na televiziji. MED NAMI Šudent naj bo na petelina ZVEZDA NA HRVAŠKEM Mornarji popravljajo dimnike V skladu z republiškim zakonom je delavski svet Jugoli-nije sklenil, da bodo na veliki jarbol — katarko namesto zastave podjetja izobesili prapor Republike Hrvaške. Sklenili so tudi. da bodo z ladijskih dimnikov sneli, zbrisali rdeče zvezde, narisali hrvaške trobojnice, belo polje pa pustili, dokler ne izberejo novega simbola podjetja. Naš posnetek iz Luke Koper kaže, da delavci spoštujejo sklep delavskega sveta - z ladje Opatija, last reške Jugolinije, mornarji snemajo rdečo zvezdo. Takole kot je zapisano v naslovu smo v srednji šoli profesorju, kadar smo mu hoteli nagajati, zanalašč izgovarjali naslova obeh pripovedi. Pravilno je seveda študent naj bo in Na petelina. Ker pa se tam doli, v deželi Desanke Maksimovič in solate Urnebes dogajajo nasilne stvari, ki jih bodo morali Srbi sanii čimprej končati, bi se hudomušne domislice veljalo spet spomniti. NEGOSPODARSTVO Razprodaja celjskega Ingrada POTOPIS Vse kar ste želeli vedeti o Angležih, pa nikoli niste vprašali ŠPORT Sedma zvezdica kegljavk EMA Bianchi v Krškem Pagon hoče v Stuttgart MEDIJI Časnikarske hiše na prepihu Kranj: Po radiu tudi televizija Morda je - brez kančka cinizma - samoaktiviranje beograjske študentarije še najboljše, kar se je o krutih akcijah Miloševiču pokornih modrih in olivnozelenih uniform lahko zgodilo. Srbija, naj posluša Miloševiča ali Draškoviča, se žal še vse premočno priklanja nacionalizmu lastne in pretirane veličine. Študentje so bili tudi v jugoslovanski zgodovini vsaj kanček manj dovzetni za nacionalne slabosti, brezzobo kruljenje imen nacionalnih liderjev in zvodništvo plačanih politikantov. Študent je bil in bo na petelina. Povsod. Seveda pa se nam lahko v bližnji bodočnosti, ko bo vsem in torej tudi študentom v Sloveniji šlo vse slabše, tudi tukaj zgodi kaj študentskega. Pa čeprav gre za drug politični sistem in za drugače obarvano oblast (tako se nam vsaj dozdeva). Morda so tudi politiki po vsej Jugoslaviji že malce pozabili, da je študentarija kot vlažen smodnik, ki se težko vžge, ko se, pa se močno kadi. Vžigalne iskrice se žal kar vrstijo. Komisija pri slovenski vladi je ugotovila, da je predlog predsednika GZJ Dagmarja Šusterja, da naj podjetja bojkotirajo ali za petino zmanjšajo plačevanje prispevkov, reci in piši nezakonit. Pa da bo proti firmam, ki se bodo bojkotu pridružile, treba ustrezno ukrepati. Povrhu, dragi moji, pa je Šusterjevo pismo Peterletu napisano v srbohrvaščini. Da je »dirkačev« predlog nezakonit, bi se seveda strinjali, po drugi strani pa tudi, da je nujen. To dokazuje tudi nekaj člankov in podatkov o gospodarski situaciji »subjektov« v pričujoči številki Nove dobe. Obenem pa velja tudi ugotoviti, da je izplačilo regresa za letni dopust uslužbencem Skupnosti za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije sicer zakonito, pa ob pomanjkanju denarja v malhi za pokojnine povsem brezumno dejanje. Torej pazite, gospodje, vsaj študentje so na petelina tudi v deželi lip. Razpis Dobre, pogumne in drzne novinarje redno ali pogodbeno zaposlimo. Uredništvo Nove dobe, Aškerčeva 15, Celje Velenje: Mladi »slovenski« bojevniki Ljubljana: Še je poštenost Celje: Laični sredinci Lendava: Pred stečajem vrgli direktorja Pečarovci: Župnik posekal lipo Maribor; Bo Drava odnesla otok Hrastnik: Postan predvolilni golaž Maribor: Zbiralec neumnosti Škofja Loka: Presenečeni župan Murska Sobota: Pajčevinasto nebo SLOVENIJA Najprej Rog in Teharje Pučnik je pretrd, Kučan premehak Denacionalizacijska žaloigra Glume i Kamor rektor, tudi. KULTURA Bajno leto 1990 Zaplembe v Šaleški dolini KRIMINAL Kaj vse Jugoslovani kradejo v Italiji JUGOSLAVIJA Miloševičeva barva krvi Zvezda na Hrvaškem Oči in ušesa vohunske službe ♦ Petrovče 231, 63301 Petrovče Telefon: 063/28-220 063/25-121 Telefax: 063/24-115 leierax: ut>3/z4-n:> v_________(SC2)lftnJ računolni/hl inženiring do.o. — osebni računalniki AT 286, AT 386, AT486 - prenosni (lap - top) računalniki PHILIPS, EPSON, SAMSUNG - tiskalniki EPSON, NEC, Hewlett Packard - ploterji ROLAND, Hewlett Packard - mreže NOWEL RPTI - telefaksi CANON, PANASONIC z t-testom - knjigovodski programski paketi za obrtnike in podjetja Poslovni prostor in servis: Levec 56 i D * NOVO NOVAHOBA PETROL z vami na poti Nova doba - izdaja podjetje Preše d.o.o., tiska Družbeno podjetje Delo - Tisk časopisov in revij, p.o. • Naslov uredništva: Celje, Aškerčeva 15, tel. (063) 27-606, 25-331 • Glavni urednik Srečko Šrot, odgovorni urednik Brane Piano • Cena 17 din, mesečna naročnina 65 din • Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455 • Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu republiškega sekretariata za informiranje • Izhaja ob sredah • Rokopisov ne vračamo Prodajalna Klinker i odprta od 11.3.1991 Izbirajte med paleto gradbenega materiala! Tel. (063) 33-421 Ljubečna Celje IH! 3. STRAN NOVA W DODA SLEPILO ALI KAJ VEG Spreminj anj e barv Miloševičeva barva krvi Družbene spremembe, ki jih doživljamo in bodo gotovo trajale še dolgo, spravljajo na površje številna vprašanja, med njimi tudi taka, ki se nanašajo na spreminjanje ljudi, njihovih političnih barv. Gre za očitke, češ kako jo je, na primer, direktor velikega trgovskega podjetja, ki je petnajst let opravljal najvišje partijske in druge funkcije v občini, pobrisal med Neodvisne in ga kot takega republiška poslanska klop prav nič ne žuli. Ali na račun neodvisnega ravnatelja, ki je pred desetimi, petnajstimi leti hodil na občinski komite in zahteval (ideološko) funkcijo (ki jo je opravljal že prej), pa je zdaj sodobnike skušal prepričati, da je bil že od nekdaj neodvisen (res pa ne Neodvisen), da sploh ni bil partijski funkcionar. Primerov je nešteto in med njimi je skoraj večina sedanjih republiških funkcionarjev (s partijskimi staži precej daljšimi od desetletja). Toda ob tem, ko so pravzaprav kamen spotike, bi kazalo vendarle upoštevati realnost: v prejšnjih časih so imeli namreč le dvoje možnosti: ali so člani partije ali nepartijci. Za partijo pa so se odločili zaradi političnih in karierističnih, to je gmotnih razlogov. Če vemo, da je bilo v komunistični partiji in kasneje zvezi komunistov v resnici zelo malo pravih komunistov in so bili pretežno partijci, to je dvoličneži, ki so uradno dvigovali obe roki za monistič-no politiko, v žepih pa držali fige, so imeli torej večinoma predispozicije za zamenjavo barve - rdeče barve za katerokoli drugo barvo, samo da bi ohranili ali se povzpeli na položaje. Zavedamo se, da je to poenostavljanje in da utegnejo vlogo igrati tudi bolj vzvišeni cilji, da ne rečemo, ideali, vendar bodo pravi razsodnik o tem lahko šele izkušnje - če seveda verjamemo in smo se kaj nauči-li iz zgodovine zadnjih desetletij . S tega vidika so seveda utemeljeni pomisleki, v kolikšni meri je pri kom spremenjena politična barva že sama po sebi ali zgolj slepilo ali je lahko tudi kaj več. Nevarnost inercije je ob ideoloških usedlinah gotovo eden od vidkov nove kadrovske politike, ki pa bi morala seveda, ko gre za katerokoli stroko, čim dlje od vsake ideologije. Da je to res, kažejo rešitve, v nekaterih primerih celo dosti slabše od tistih iz realsocialističnih časov. Beograjski spopad Srbov s Srbi „i presenečenje m ““ ES!""*""*’ ”* mi'"' D,a!l°vie'ki"Ea aapr!i'ie ”dv°”°!e do“ oblasti ni, brez njih ni neobveščenih Srbov v Beogradu, zlasti pa zunaj njega ne. dokaz, da je Jovičeva politika povsem enaka Miloševičevi - stari režim ohraniti za vsako ceno. JLA je tako glavni politični dejavnik! Jugoslovanske republike zdaj lahko le upajo, da ne bodo dale povoda za zaostrovanje. Edina I onar. rnmerov je nešteto in koli drugo barvo, samo da bi alsocialističmh časov. 1 m 1 [ USOČLETJA , ^ Slovenci od Karantanije sem nismo bili tako blizu svoje (samostojne) države kot ^ t sedaj .Toda, ali se bodo politiki premislili (ustrašili), bo posegla vmes JLA ali kdo ^ ^ drU8i? I Naša nagradna akcija »Stava tisočletja« temelji na domnevi, da se bo Slovenija ^ ^ vendarle osamosvojila. Zato iščemo natančen datum (dan, mesec, leto), ko bo 5» 5 Slovenija postala mednarodno priznana samostojna država. 5 s Med prispelimi odgovori bomo vsak teden izžrebali tri (ali več) nagrade. sv 5 Zmagovalca, ki bo pravilno napovedal datum osamosvojitve, čaka lepa nagrada, j ki pa naj zaenkrat ostane presenečenje. Če bo pravilnih odgovorov več, bomo ® 5 nagrajenca izžrebali, če ne bo nihče pravilno odgovoril, dobi nagrado tisti, ki bo | najbližji. Če bo tudi teh več, bomo žrebah med njimi. ^ Nagradna akcija Nove dobe »Stava tisočletja« bo trajala do 15. maja letos. 1 Srbska pravoslavna cerkev se je odzvala neopredeljeno, zavzemajoč se za mir med brati Srbi. Albanci razmišljajo, ob 10-letnici demonstracij, da se bo težišče srbskih dogajanj nekoliko premaknilo s Kosova, Zlasti pomembno se jim zdi, da je Miloševič poslal proti Srbom policijo, vojsko, celo delavce. Beograjski študentje so se brez oklevanja postavili na stran opozicije. Znani »3Ž£SSf!K&r pon“dil •"* v pos“h ''p"““ Beograd 9. marca pa bi moral zagotovo pripraviti slovensko oblast in politiko k temeljitemu razmisleku. V prvih odmevih tega ni opaziti. Premalo se zavedamo, da dogodki iz Beograda lahko pljusnejo tudi v Slovenijo. Dejstvo, da slovenski fantje ne bodo služili vojske v JLA, zna biti tisti SS povod, ki bi pripeljal tanke tudi na ulice Ljubljane. Janša in njegovi pristaši pri tem računajo na Slovenski odnos do JLA bo nedvomno najtežji preizkusni kamen na poti k naši samostojnosti. Za polnočno tiskovno konferenco na Rogli o beograjskih dogodkih sta Ivica Račan in Ciril Ribičič ročno pripravila mizo za razgovor z novinarji. Vsi so bili enotni: zdajšnje Jugoslavije je dokončno konec, razplet pa je težko predvideti___ Krumpak izhlapel is svofe banke_____________________ Nimam navade polemizirati s članki, ki so rezultat spoznanj in mišljenj poklicnih novinarjev. Vendar se to pot moram oglasiti, ker sodim, da je uredništvo premalo informirano in predvsem - napačno. Najprej gre za nekatera dejstva: 1. Nace Krumpak je avtor koncepta banke. 2. Nace Krumpak je ta koncept razlagal in tolmačil vsem, ki so to želeli poslušati, med njimi tudi 102 delničarjema. 3. Nace Krumpak spoštuje neumnost posameznika kot pravico človeka, da je — neumen. 4. Nace Krumpak ima pravico (oziroma si jo jemlje), da se z neumnimi ljudmi ne prepira zaradi preventivnega čuvanja zdravja svojega želodca. 5. Nace Krumpak in YU-STIP nista izhlapela iz Štajerske banke, niti to nameravata. 6. YU-STIP in sodelavci YU-STIPa so v večini med ustanovitelji Štajerske banke obrti in podjetništva. 7. Nace Krumpak bo kandidiral za upravni odbor banke zaradi moralne obveze uresničitve ciljev banke, katere je obljubljal delničarjem banke. 8. Nace Krumpak se ne bo udeleževal sej izvršilnega odbora ustanoviteljev kot član tega odbora. Razlog je zajet v točki 4. Zakaj gre? Ustanavljanje banke drobnega gospodarstva temelji na potrebi specializiranega reševanja denarne problematike drobnega gospodarstva kot ključnega dejavnika makro politike tega vse bolj poudarjenega dela gospodarstva. Razumeti to vprašanje ni kot odgovor na zastavljeno politiko banke, pomeni razumeti »Avtorski koncept Štajerske banke obrti in podjetništva«. Elementi tega koncepta, ki predstavljajo celoto, so: okvirni krediti za obratna sredstva; vlaganja na osnovilom-bardnega zavarovanja, politika akreditivov; sprememba naložbenih namer; kompletiranje vseh izvorov sredstev za posamično investicijo; stalna skrb za rentabilno poslovanje komitentov. »Zdravje« komitentov je istočasno »zdravje« banke. Dodal bi še pomembnost dveh limitov banke. Prvo, nihče ne more imeti več kot 15 odstotkov upravljalskih (navadnih) delnic in drugo, komitent je lahko občan, obrtnik, podjetnik in so lahko manjša podjetja. To je avtorski koncept banke. Drugo, z banko morajo dejansko upravljati tisti, ki jim je namenjena - GOSPODJE KOMITENTI, ti so tudi »intelektualni doktorji znanosti« za svojo lastno problematiko. Na kraju si dovoljujem še pojasnilo bralcem, kije sicer moje osebno mišljenje. Štajerska banka obrti in podjetništva je posel — projekt. V njem ni prostora za prestiže, aroganco, vsiljevanja s pozicije neke relativne oblasti, nestrpnosti... Vse to je prisotno med mano in predsednikom izvršilnega odbora ustanoviteljem banke, gospodom Mirkom Krajncem. NACE KRUMPAK, podpredsednik zbora ustanoviteljev Štajerske banke obrti in podjetništva Nadaljevanje v Šentjurju Kot je že znano, je šentjurska skupščina na svojem prvem zasedanju obljubila mandatarju za sestavo IS za 40% višjo plačo, kot bi mu na tem delovnem mestu pripadala. Zakon o funkcionarjih v RS je to izjemnost odpravil. Komisija za kadrovske zadeve, volitve in imenovanja je plačo za to funkcijo zmanjšala oziroma uskladila z zakonom in s Pravilnikom o plačah občinskih funkcionar- jev. Skupščina je ta pravilnik dobila v razpravo, a o njem ni sklepala. Odstavila je predsednika komisije, izvolila drugega in komisijo zadolžila, da pravilnik pripravi znova. IS se je strinjal, da o plači funkcionarja odloča organ, ki ga je izvolil; torej o plači predsednika IS odloča Skupščina oziroma njena komisija. Menil je tudi, da naj bi predsednik le dobil plačo, ki je bila prvotno dogovorjena. Kolegij vodstva občine, ki ga je vodil podpredsednik g. Zdolšek, je soglasno sklenil, da se do sprejema pravilnika, t. i. stimulativni del plače (do 10%) izplačuje vsem občinskim funkcionarjem KOT AKONTACIJA v enakem odstotku. Isti podpredsednik je naslednji dan, predvidevam, z blagohotnim dovoljenjem predsednika IS, odredil izplačati svojemu predpostavljenemu za 40% povečan OD. Tako sedaj plača predsednika šentjurskega IS izhaja iz koeficienta 7,0 -plača predsednika Peterleta pa, za primerjavo, iz koeficienta 6,5! Nemogoče je mogoče! Četudi bi bil g. Grdina tako izjemen voditelj, ustvarjalec ALPOS-a in rešitelj EMA ter GORENJA, kot so glasni njegovi privrženci, ne vidim razloga, da bi se v Šentjurju odpovedali širše sprejetim normam družbenega sožitja! Gre za načela! FRANC KOVAČ, predsednik skupščine občine Šentjur Mnenje k zakonu o stavki Odboru za delo, soc. in zaposlovanje! Zakon o stavki bi morali pri nas delati pred 30 leti. Sedaj, ko je 13% lačnih, je to nesmiselen posel, ker se stavkajoči ne sprašujejo po sindikatu, niti po zakonu. Ni čas za zakon. Brez smisla je zabloda, da bi se ljudje (VOLK) obnašali po zakonu in sindikatu. V sindikatu jih ni niti 1/3. Pri stavki je vse odvisno od politike in od moči konfliktnih si akterjev. Lastnik lahko stavkajoče odpusti, jih lahko disciplinsko privije, saj jih pač ne more finančno sankcionirati, ker ne nastopajo kot finančni protagonisti. Ljudje pa vedo, da zaslužka ne morejo zahtevati od lastnika, za čas ko se stavka. Nesmiselno se je ozirati po tuji zakonodaji. Evropa se ukvarja s stavkami komaj od pred 15-20 let. Za tak zakon moraš imeti ISKUSTVENO TEORIJO. Za-padna Nemčija je imela (sind. monizem) dosti star zakon o stavki. Govoril je o tem, da sindikat organizira stavko. Konvencija št. 87 MOD ne omenja pravice do stavke, pač pa poudarja načelo »zakonitosti.« Dovolite, da razširim: To načelo je pogoj, za svobodno delovanje sindikatov. Tudi se konvencija ne zavzema za »sindikalni pluralizem.« Neodvisni sindikati Slovenije imajo nalogo, da ščitijo svoje članstvo. Preko spoštovanega odbora želimo pomagati IS in ZIS, da ne delajo političnih napak pri pripravi zakonov. V ta namen Neodvisni sindikati Slovenije svetujejo sledeče: 1. Kjer je le mogoče, naj se v zvezi s stavko »sindikalnega pluralizma« ne omenja. 2. Sindikat ima lahko pri proženju stavke večje pravice kot splošno pri nas velja. 3. Sindikatu se naj na terenu zagotovi sodelovanje pri vprašanju zaposlovanja, vsaj v tisti minimalni meri po zakonu. Ali inšpekcije dela (pri resorju za delo) sploh spremljajo bedne postopke odpuščanja? Tudi v javni upravi. 4. Naj se takoj reši problem lastnine-štva in solastništva (dvojnega ali več)... Solastniki lahko s sporazumom regulirajo neodvisno upravljanje iz menedžmenta, iz lastništva in drugo... Lastnina je nujna za vsako kolektivno pogodbo. Ta-koimenovano integralno samoupravljanje ne velja večin ukinit je potrebno gospodarske zbornice od vseh nivojev brez škode. 5. Kolektivne pogodbe od federacije prek republik do občine, so nesmiselne. Samo na nivoju podjetij so smiselne. Ker: Kolektivna pogodba mora imeti protagoniste, ki imajo finančna sredstva. Izdelati kazenske sankcije brez finančnega protagonista ali lastnika ni mogoče. Gospodarska zbornica in sindikat pa nimajo denarja — samo članarino. Ali ta članarina lahko plača škodo, ki jo bo utrpel kapital in armada nezaposlenih. Podpisniki takih pogodb se že javno ograjujejo od odgovornosti za socialni mir. Uporablja se šifrant poklicev iz časa usmerjenega izobraževanja, tako, da se izmišlja neka nova terminologija kot npr. »zahtevnostna skupina«, kar je čisto nov pojem, ki je namerna popačenka takoimenovanih zahtevnostnih kategorij«, vse to pa ne bo rešilo zadrege socialističnega žargona, ki ni primeren za prevajanje niti v francoščino, niti angleščino. Tudi se v te pogodbe vstavljajo neke »sindikalne liste«, ki se jih legitimira vsaj v teži Ur. lista. Kot priporočilo velja torej, naj se takoj reši problem lastništva, da bo terminologija razumljiva Evropi, potem pa bomo razčiščevali naprej, naprimer: Ali je prekinitev dela tudi upočasnenjeno delo itd. IS je za mnenje o tem zakonu povprašal KNSS in ZSSS, mi pa bi radi opozorili nase: a) da smo bili člani ustavne komisije pod Bavčarjevim vodstvom, to je že leta 89, kot N S S, b) ali je bil dosežen kakšen kompromis v primeru SNAGE med vlado in ZSSS, da je stavka propadla, ko pa vemo, da je že ob izbruhu stavke ZSSS notri deloval? c) Po začetnem emotivnem naboju je stvar že dobro kazala, potem je naenkrat propadla. Kdo je bila tista skupina delavcev, ki je v Demokraciji oznanila distanco? Direktor snage je v kontaktni oddaji na TV sedaj priznal obstoj KNSS znotraj podjetja. Če se je KNSS pojavil v trenutku, ko mi mislimo, da je s tem dejanjem kršil konvencijo ŠT. 98 MOD, 2. člen, s tem dejanjem je KNSS blamiral tudi IS Republike! Sindikalni pozdrav! NEODVISNI SINDIKATI SLOVENIJE, Ptuj, Predstavniška pisarna v Ljubljani Priprave na kongres Spoštovani! Prepričani smo, da ste, če se že niste mogli udeležiti ustanovnega zbora, tudi iz sredstev javnega obveščanja seznanjeni o tem, da smo 14. februarja letos ustanovili v celjskem Narodnem domu celjsko podružnico Konference Svetovnega slovenskega kongresa za Repuliko Slovenijo. Svoje podružnice nismo ustanovili zgolj zaradi vzpodbujanja slovenstva in narodne zavesti tudi na lokalni ravni, ampak predvsem še zaradi dveh vzrokov: — prvi je čisto pragmatične narave: v Celju bomo gostili v nedeljo, 30. junija letos predstavnike vseh Slovencev iz sveta, zamejstva in matične domovine in je potrebno do takrat še veliko postoriti tako na področju lepega in svetovnemu slovenstvu primernega izgleda (upati je) spet belega Celja ter spremljajočih kulturnih in drugih, tudi športnih prireditev, - drugi pa je v našem končnem cilju, ki smo ga izrazili že na ustanovnem zboru z geslom; MESTO CEUSKIH KNEZOV -SEDEŽ SVETOVNEGA SLOVENSKEGA KONGRESA. Na vodstvo republiške Konference Svetovnega slovenskega kongresa, ki pripravlja skupaj s celjsko podružnico vse potrebno za ustanovno zasedanje vseslovenskega svetovnega gibanja, smo že dostavili naš predlog in ponudbo, da naj bo sedež Svetovnega slovenskega kongresa 5. STRAN NOVA W DODA v pred več kot pol stoletja nasilno opuščenem domovanju celjskih knezov, v njihovem dvoru, celjskem Spodnjem gradu. Sobota, 8 december 1990je bila za Slovence v domovini pomemben dan: v Cankarjevem domu v Ljubljani, nekaj dni pred referendumom o svobodni in neodvisni državi Sloveniji smo ustanovili Konferenco za Slovenijo Svetovnega slovenskega kongresa. Četrtek. 14. februarja letos pa je bil pomemben dan za slovenske prebivalce s celjskega območja: v celjskem Narodnem domu smo ustanovili Podružnico za celjsko območje. Še pomembnejši dnevi za vse Slovence pa šele sledijo, ne samo na področju že skorajšnjega dokončanja v dolgih stoletjih sestavljenega mozaika — prve, neodvisne in demokratične države - Republike Slovenije, ampak tudi vseslovenskega srečanja. Končno bomo tudi Slovenci dočakali svoj dan, 27. junij! Tega dne se bo v Ljubljani začelo in čez 4 dni v Celju končalo prvo ustanovno zasedanje Svetovnega slovenskega kongresa. Slovenci iz sveta, zamejstva in Slovenije se bomo prvič v zgodovini srečali kot narodno občestvo: v svoji nacionalni veličini in človeški skromnosti si bomo stisnili roke, sedli za isto mizo in si povedali, kdo smo in kako kot posamezniki in narod hočemo v prihodnost. Konferenca Svetovnega slovenskega kongresa za R. Slovenijo in njena celjska podružnica, takšno pa bo tudi celotno svetovno slovensko gibanje, bo naddržav-na in nadstrankarska, vseslovenska ustanova. Iskala bo zamete- ne poti med nami in nam utirala pot v javnost sveta: Slovenci moramo postati sodoben narod, odrešen travm preteklosti, majhnosti in zaplankanosti, najti moramo svoj svobodni obraz in izraz! Postati moramo narod med priznanimi narodi sveta, Celje pa mora dobiti vlogo, ki mu gre. Slovenija mora končno priti na politični zemljevid sveta! Ker smo prepričani, da tudi Vam ni vseeno, kako bo Celje pričakalo udeležence Svetovnega slovenskega kongresa in da bo mesto praznično pozdravilo svoje ljudi, smo tudi prepričani, da boste pripravljeni pri tem ustrezno sodelovati oziroma da se boste odzvali vabilom oz. obvestilom za pripravo vrste kulturnih prireditev, koncertov, razstav in predstav, športnih srečanj, izletov in obiskov različnih (spominskih) krajev, pa tudi da bodo trgovine urejene, fasade in izložbe polepšane, ceste in pločniki pometene in urejene. Pri vsem tem delu smo vznemirjeni in srečni: sprejeli bomo svoje rojake, sprejeli jih bomo v lepem Celju, odprtega srca in čisto drugače kot doslej — kot svoje, kot del nas. V imenu Konference za Republiko Slovenijo in v imenu celjske podružnice Vas najprisrčneje vabimo, pridružite se nam! TOMAŽ M. JEGLIČ, PETER KAVALAR, Celjska podružnica SSK MURPHVjtVZAKON OSEBNE VARNOSTI ČE OBSTAJA MOŽNOST, DA LAHKO GRE KAJ NAROBE, TUDI SLO, IŠ zavarovalnica triglav Ker Življenje potrebuje varnost Povzetek ekološko razvojnega programa Stanje na področju ekologije in razvoja je v Sloveniji katastrofalno. Naša mesta so konglomerati umazanije, nereda in apatije. Naša industrija je osiromašena in je vse prej drugje kot pa na poti v Evropo. Zatorej je jasno, da mora biti naš pn'i cilj sanacija obstoječega stanja. Kako to izvesti? Predvsem se mora v našo deželo privabiti tuj kapital, ki se bo akumuliral in dal dovolj velik BND. Šele velik BND (bruto nacionalni dohodek) lahko omogoči odvajanje sredstev za vsesplošno sanacijo. Tako pa lahko v današnjih razmerah le še gasimo ekološke požare, ki razplamteva-jo po Sloveniji. Za celovito sanacijo enostavno ni denarja, kajti gospodarstvo se mora razbremeniti, pa če se to sliši še tako nepriljubljeno, kajti s tem bo manj denarja za delitev v družbi. Vendar pa menimo, da ni dovolj samo pisati lepe programe, ki gredo ljudem na dušo. Kaj je sedaj npr. popularno? Vsesplošna evforija ob morebitnem zaprtju JE (posebno še zaradi Černobila), o ustanovitvi družinskih kmetij, pridelava »umetne« ali naravne »kemizira-ne« hrane. Treba je vedeti, da so zadeve izredno relativizirane in problematične predvsem dolgoročno gledano. Naslednji pereč problem so prav gotovo betonski konglomerati in pa siva brezdušnost velikih gradbenih sistemov. Pa vendar je prihodnost prav v teh objektih, vendar morajo biti humanizirani. Danes je znano geslo »Vsi na svež zrak!«, vendar pa bo to v prihodnosti le še privilegij posameznih srečnežev. Mesta prihodnosti bodo prav gotovo sodobni robotizirani termitnjaki. Naslednji problem je t. i. centralizacija oblasti, ki je posledica te bodoče ureditve življenja, je pa že danes sila nepopularen pojem. Potrebno je poudariti, da bo ta oblast izredno odtujena predvsem zaradi avtomatiziranosti življenja in tako ne bodo možne zlorabe. Pomen pisanih zakonov, tiskanega denarja bo izgubljal na pomenu. Predvsem je pomembno zagotoviti okolje, ki ne bo stresno vplivalo na človeka in tako se bo zmanjšal delež kriminalnih dejanj oz. se bodo odpravili vzroki za nasilje. Zaradi skrajšanega rednega delovnega časa, se bo našlo več časa za prostočasno dejavnost (kulturo, šport, družbenost). Sedanjih tehnoloških viškov ne bo več, saj bo vsesplošna avtomatiziranost družbe omogočala visok BND, le ta pa bo omogočal bogato in materialno življenje povprečnega državljana. Skratka po trenutnih trendih nas čaka torej ANTIUTOPIJA, vendar pa je od vsakega posameznika odvisno, kako si bo predstavljal ta antiutopični sistem. Važno je le to, da našim zanamcem zagotovimo predvsem materialno osnovo za izbor, sedaj pa kolikor je v naših močeh saniramo določene posledice realsocialističnega delovanja. BOJAN EKSELENSKI, GREGOR URANIČ, za MLIN pri SDZ Celje Vprašanje in pojasnilo Velenjsko vprašanje na katerega najbrž ne bom nikoli dobil odgovora je: Kako se kaj ob istih plačah gledajo naši ministrčki in resorski direktorji v velenjski občinski vladi, ko eni veselo zapravljajo proračunski denar od Portoroža do Celovca, spravljajo skup javno komunalno podjetje med zadnjimi v Sloveniji, se na svojih resorjih obnašajo kot vešče ob svetli in topli lučki in praktično nič ne naredijo za občinsko gospodarstvo, medtem ko se nekateri dejansko postavljajo »na zadnje noge« in uspevajo brez formalne izobrazbe spraviti v »kozji rog« razne dohtarje, inženirje in celo inšpektorje, ko gre za čistejši zrak in okolje. Tem slednjim — kapo dol, tisti prvi naj z diplomo v roki priznajo, da niso sposobni, dorastli. Mogoče še niso zrastli? Večkdo me je kar odkrito vprašal, če ne bom imel ob napovedi osebnih dohodkov in prijav dohodnine preveč prihodkov od honorarja za članke objavljene v lokalnih cajtengah »Našem času«. Naj vse potolažim, da so vsi moji dosedanji članki v tem listu objavljeni v rubriki »Odmevi, mnenja« in so s tem NEHONO-RIRANI. Kljub temu »častim pir« v pro- storih kluba SDP! P. S.: Niti vprašanja, niti pojasnila niso želeli objaviti v »Našem času«. Mogoče pa ni naš; mogoče je pa družinski; mogoče je pa od neke živali? Sigurno je subvencioniran od lokalne oblasti? JOŽE ČAS, Velenje , * t *»**++** t*+**+f**r »++******»****»**++*+*»***++++*-***+*++++*+++++***+*+*********': MI;RX % GOSTINSTVO IN TURIZEM p o ZA VSE, KI BI SE RADI POSLADKALI ALI KAJ OKUSNEGA PRIGRIZNILI KAR DOMA OB TELEVIZORJU, ZA VSE, KI BI RADI PRESENETILI SVOJE GOSTE ZA VSE, KI BI SE RADI POSLADKALI NA DELOVNEM MESTU ALI POGOSTILI SVOJE POSLOVNE PARTNERJE SMO V HOTELU MERX CELJE PRIPRAVILI NOVOST PONUDBA NA DOM ALI DELOVNO MESTO Pokličite nas na telefon (063) 21-917 ali 21-918 povejte svoje želje in presenetili vas bomo s KVALITETO in HITROSTJO ob SOLIDNIH CENAH. Vabimo pavas tudi v vse naše poslovne enote: RESTAVRACIJA NOVA VAS in HUDINJA, ESPRESO - RIGAL, MOTEL ŠENTJUR, PIVNICA ŠENTJUR in ZARJA v Gorici pri Slivnici. Postregli vam bomo z okusno hrano in dobro kapljico. VABLJENI f O HRANILNO KREDfTNA SLUŽBA KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA ŽALEC o. sub. o. 8 - - 110-letna tradicija - varno naloženi prihranki 35% letna obrestna mera za avista hranilne vloge - 43% letna obrestna mera za enomesečne depozite - 50% letna obrestna mera za enomesečne depozite za zneske do 50.000 din dalje - jamstvo Republike Slovenije za hranilne vloge - možnost dviga in pologa na poslovnih enotah Ljubljanske banke in poštah - opravljanje plačilnega prometa za občane in obrtnike - vodenje žiro računov za občane in obrtnike po 35% letni obrestni meri - možnost nakazila pokojnina na naše hranilne knjige Poslovne enote: Kovinotehna - Prodajalna Srce (popoldne), KZ Celje, Miklošičeva 7 (dopoldne), Vojnik, Žalec (nasproti železniške postaje), Nama Levec Pošta: 63310 Žalec, Hmeljarska 3 S Telefon: (063) 714-251 Telex: Hmezad 33514 Žiro račun: 50750-601- 19275 8 n i eiert «000009 COOOOOOOOOOSOCOOOCOOCOOOSCOOCOSrGCCOOOOOCCOOCOSOeOOSOC« SP MIERX Trgovsko podjetje v družbeni lastnini JELŠA Šmarje pri Jelšah NE ZAMUDITE PRILOŽNOSTI, KI SE VAM DO VKLJUČNO 25. 3. 1991 PONUJA V VSEH JELŠINIH POSLOVNIH ENOTAH S TEKSTILOM IN BELO TEHNIKO. ŽELITE V TEH DNEH PRESENETITI SVOJE NAJBLIŽJE? OBIŠČITE NAS, KAJTI PRIPRAVILI SMO JIM BOGATO IZBIRO BLAGA IN TO NA 3-MESEČNO KREDITNO PRODAJO BREZ POLOGA. VABLJENI V POSLOVALNICE JELŠA ZAKAJ SE PETERLE IN RAVNIK NE LJUBITA? Škofjeloški sindikalčki Že res, da sta Tota in Jerry naravna nasprotnika, vendar ki bilo igre konec tisti hip. ko bo Tom premagal Jerryja, Nekako tako je po naravi stvari Uidi v strankarskih družbah, česar pa Jugoslovani - togično! nismo sposobni povsem razumeti, pa se zato oborožujcmo, ker nasprotnik pač misli drugače - in je torej sovražnik, ki ga je treba požreti. Dobesedno tako se obnašajo v kranjski skupščini, kjer so poslanci razdeljeni pravzaprav te v dve polovici v komuniste in nekomuniste, med seboj pa se tudi zasebno sovražijo. Medtem ko gredo v italijanskem parlamentu po profesionalnem prepiru v poslanskih klopeh nasprotniki med odmorom skupaj na kavo. si v kranjskem pošiljajo grozilna pisma ter strašijo celo družinske člane. Tako pač, kot se na Balkanu sfiodobi Nekje v preteklosti takšne ideologije se suče tudi škofjeloški Svobodni sindikat. Njegov predsednik, (sicer bivši predsednik vladnega sindikata) ne razume nove vloge, pa tudi ne vloge vlade in si želi postati partner izvršnemu svetu v občini. Od izvršnega sveta zahteva, da mu redno pošiljajo vabila za seje, pa gradiva m zapisnike ter da ga seveda na seje vabijo. Tovariš Bartol si skratka želi nazaj stare zlate čase. ko je bil sindikat del sistema oblasti m je praviloma ščitil interese občinske vlade. Da se je medtem v Sloveniji zgodil večstrankarski sistem, je svobodnemu sindikatu v Škofji Loki ušlo, seveda pa ni ušlo istemu sindikatu na republiški ravni. In zato se seveda Peterle in Ravnik ne ljubm-vsaj javno ne. Seveda N bilo prav, ko bi šla med odmorom skupaj na kavo ne glede na to, kaj se po službeni dolžnosti med njima dogaja. Ta nivo kulture pa je vsaj na občinskih ravneh še oddaljen cilj. Prav za škofjeloško občino je mogoče trditi, da se strankarska nasprotja na parlamentarnih sejah rešujejo s primemo mero diplomacije in uglajenosti, o čemer i kranjski skupščini ni mogoče govoriti. Poglejmo - če bi Svobodni sindikat in izvršni svet postala partnerja, bi morala občinska vlada ravnati po njegovih zahtevah, svobodni sindikat pa bi moral njeno ravnanje podpirati. Recimo: Svobodni sindikat hi termi dosledno upoštevanje kolektivne pogodbe zdaj in takoj, kot se reče. vlada bi izdala direktorjem ukaz, da izplačujejo vsoto predvideno v kolektivni pogodbi, direktorji bi to storili in v nekaj mesecih bi pojedli vse, kar nam je še ostalo na računih ter veselo zaprli tovarne. Seveda je naloga sindikata boriti se za delavce, naloga vlade pa nuditi gospodarske osnove za krepitev kapitala in .'' >hro gospodarjenje. Pri tem izvršni svet danes sploh nima več neposrednih pristojnosti v gospodarstvu in tudi ne vpliva na izbiro vodilnih lahko le svet,,,c. Predsednik škofjeloškega izvršnega sveta dr. Vincencij Demšar je moder mož in se je kar na torkovi seji lotil izobraževanja predsednika svobodnih sindikatov. Prepričan je namreč, da ga bo treba naučiti, kako se lovijo ribe. Jn mu je zato prijazno povedal, da je skupščina pravo mesto, kjer se mora sindikat potegniti za delavce in ne izvršni organ. In prijateljstva kot med Tomom in Jerryjem ■lili! ii’i’iii'iTW Celjska generalska partija______________________________ V sredo so tudi v Celju ustanovili celjsko organizacijo Zveze komunistov — Gibanje za Jugoslavijo. Svojo ustanovno konferenco so v domu JLA začeli z intoniranjem jugoslovanske himne, po podatkih iniciativnega odbora pa se je doslej v Celju v to organizacijo včlanilo približno 60 ljudi, ki so ustanovni konferenci tudi prisostvovali. »Krize ne priznamo!« Na pogovoru z novinarji, ki so ga v imenu celjskega Demosa v Celju pripravili v ponedeljek štirje predstavniki SKD z gospodom Janezom Lampretom na čelu, je bilo izrečenih precej krepkih na račun »nezrele skupščinske opozicije«, ki je v petek demonstrativno zapustila zasedanje občinske skupščine. Janez Lampret, Matjaž Železnik, Silvester Drevenšek in Franc Kovačič so pojasnili, da sporni odlok o zamenjavi članov občinske vlade nikakor ne bi mogel biti sprejet, saj je v nasprotju z občinskim statutom. Izrecno so poudarili, da po njihovem tudi možna odsotnost opozicije na naslednjih zasedanjih občinske skupščine ne pomeni nikakršne parlamentarne krize, saj lahko skupščina tudi brez njih zagotavlja potrebno večino poslancev. Nekaj dilem pa žal tudi tokrat ni bilo pojasnjenih. Sporni občinski odlok je skupščini namreč predlagalo skupščinsko predsedstvo, v katerem je večina Demosova, ko ni bil sprejet, pa so skupščino zapustili liberalci, prenovitelji in socialisti. Vse bolj očitno postaja, da so v ozadju tudi zadnjih skupščinskih zapletov v Celju nekatere osebne zamere in spori med veljaki strank, ki sestavljajo občinsko večinsko koalicijo. RAZPRODAJA CELJSKEGA INGRADA Brez dela in brez plač K plača v podjetju pa'nekaj Čez 19 tisočakov. Prejšnji teden je v Ingradu zavrelo. Sindikat je v imenu doslej neverjetno potrpežljivih in razumevajočih delavcev zagrozil z generalnim štrajkom, če ne bodo nemudoma dobili celotnega zneska osebnih dohodkov za januar. Prejeli so ga, vendar to za Ingrad, ki je v razsulu, še nič ne pomeni. Usoda podjetja je več kot negotova in če sodimo po besedovanju na četrtkovi razširjeni seji izvršilnega odbora sindikata razen trenutnega gašenja nelikvidnosti z odprodajo vsega imetja odločnih poslovnih potez ni videti. Sindikalni zaupniki so bili na omenjenem sestanku, ki se ga je blagovolil udeležiti sam glav- Giavni direktor Janko Golob: »Rabimo nekoga, ki bi nas pritiskal.« ni direktor Janko Golob, spet razumevajoči in kar preveč korektni. Le glas ali dva je bilo slišati o zaupnici direktorju in vodstvu, naslovili so jo le na člane delavskega sveta. Delavci očitno še vedno žive v iluziji, da jim bo pomagal nekdo od zunaj in prav paradoksalno je bilo, kako se je vodstvo strinjalo z listo delavskih zahtev, a v isti sapi, ko je direktor izražal dobro voljo, je trdil, da ne ve, kako bo, niti za mesec, kaj šele za več mesecev vnaprej. V tolažbo jim je ponudil predavanje, ki bi ga prisotni novinarji že pred pol leta lahko na izust zdrdrali. Odpovedali so jim več sklenjenih pogodb, stanovanjska gradnja, kar polovica njihovega dela, se je povsem ustavila, investicij ni, ni kreditov, v pripravi so ukrepi za racionalizacijo, bremenijo jih strukturna neskladja, so močno podkapitalizirani, v režiji je petsto delavcev preveč, preiti morajo v tržno gospodarjenje, v organiziranje manjših poslovnih enot, pritegniti je treba zasebni kapital, ustanoviti mešana podjetja. Direktor je med krivce za sedanji položaj uvrstil visoko predlansko inflacijo (mar niso prav gradbinci tisti, ki vselej zahtevajo velike avanse?), letos mu je prišla prav januarska in februarska zmrzal. Seveda je uperil prst tudi v republiko. Republiška vlada jim je s tem, ko je iz proračuna črtala ceste in stanovanjsko gradnjo - vprašanje je, če bodo letos v Sloveniji zgradili 1200 načrtovanih stanovanj — vzela še edino možnost, da bi ohranili vsaj minimalno proizvodnjo in zapolnili del kapacitet tega 2300-članskega gradbenega velikana. Direktor je opozoril, da ne bi smeli krčiti tistega dela proračuna, ki se edini vrača v gospodarstvo. »Morali bi imeti lastnika, ki bi nas pritiskal,« je še dodal. Vse to je seveda res, vendar so vsa gradbena podjetja v isti godlji, na čakanju je v Sloveniji okoli 7000 gradbenih delavcev, vlada nima namena pomagati, nekatera podjetja bodo izplavala, druga potonila. Ingrad je prav na dnu lestvice in med tistimi redkimi, ki ne spoštujejo kolektivne pogodbe, se pojavljajo na trgu s smešno nizkimi cenami, v katere ne vkalku- lirajo stroškov za pošteno opravljeno delo. »Sindikat bi moral glasno in odločno ščititi delavce,« je na sestanku menil Franc Berginc, predsednik republiškega odbora sindikata delavcev v gradbeništvu, prej zaposlen v celjskem Ingradu. »V podjetju zamujate in sindikat na to ne bi smel pristajati. Gradis se je že rešiT dvesto odvečnih delavcev v skupnih službah, Vegrad ima, četudi investicij manjka, uspešno gradbeno operative in pravkar gradi osem mostov čez Savinjo. Eni so se že zmazali,« je nadaljeval Berginc in predlagal, naj delavci glasujejo o zaupnici vodstvu. Če jo dobi, naj hitro vleče poteze, če ne, je bolje, da gre zdaj, kot čez pol leta. Sindikalisti v Ingradu mu niso pritegnili. Še vedno stavijo na potrpežljivost revežev, marsikdaj nimajo s čim nahraniti svojih otrok? SKUPŠČINA KNEZOV IN OPOZICIJE Turnir brez vitezov Piko na i zadnjemu zasedanju celjske občinske skupščine minuli petek ni dal zmagoslavni in vsemogočni Demosov glasovalni stroj, temveč opozicija, zaradi katere niso le prestavili glasovanje o odloku o izrekanju nezaupnice celotnemu izvršnemu svetu ali njegovim posamičnim članom, temveč so bili prisiljeni prekiniti sejo, preden so odločili o celjskem občinskem proračunu. Poslanci liberalne stranke, prenovitelji in socialisti so zapustili sejo in povzročili nesklepčnost. Zasedanje zborov občinske skupščine je za čudo precej dolgo potekalo brez večjih zapletov. Župan Anton Rojec je imel kakšni dve uri uzde trdno v rokah. Poslanci so pridno sprejeli dnevni red, brez odpora, oglasil se je le socialdemokrat Silvo Božič, se strinjali z umikom razprave o odloku o prostorsko ureditvenih pogojih za območje občine Celje, Id še ni bil nared za skupščinski pretres, disciplinirano, brez medklicev, so poslušali informacijo svetovalke za ekologijo Nine Mašat o onesnaženosti celjskega zraka med kurilno sezono in nato še povzetek o odpravi poplavne škode. Med razpravo o stanju in razvojnih vidikih celjskega gospodarstva smo slišali celo nekaj tehtnih besed. Franček Knafelc je pozval občinsko vlado in parlament, naj selekcionirata ukrepe in določita prioriteto tistega, kjer lahko z majhnimi koraki dosežejo precejšnje končne učinke. Opozoril je, da multitateralna kompenzacija, ki se v kratkem obeta, ne bo povsem pripomogla k izboljšanju likvidnosti, saj bo na koncu še vedno ostala velika nepokrita črna luknja. Na dejstvo, da si bodo podjetja morala pomagati sama, je opozoril tudi minister Maks Bastl, ki si je po opozorilu predsedujočega Antona Roječa, da imajo govorci na voljo le po pet minut, z izgovorom, da ga doslej še ni bilo na zasedanjih in lahko teh pet minut pomnoži z devet (toliko je bilo skupščinskih zasedanj, če ne štejejo konstitutivne seje), privoščil skorajda polurni referat. SUvester Drevenšek (nekateri v njem vidijo bodočega biriča, ki bo z bičem izganjal nesposobne direktorje) je spet usmeril svoj kadrovski prst in se vprašal, kaj so v podjetjih z velikimi izgubami in likvidnostnimi težavami napravili direktorji. »Naša dolžnost je, da v političnem smislu postavimo to vprašanje,« je zatrdil kot član celjske vlade. Listo sumljivih je tokrat v primerjavi s tisto na izvršnem svetu _precej skrčil - na Izletnik in Žično. Danica Homan vidi krivdo za slabo gospodarjenje v krizi poslovne morale, poslanec socialdemokratov Mirko Kranjc pa, do ve zakaj, nanjo vedno hipoma re- agira in nanjo naslavlja krivdo za napake socialističnega samoupravljanja. Isti Mirko Kranjc (to ni predsednik celjske vlade, ki je vseskozi strumni demokrat) se je prvi oglasil na poročilo o modernizaciji v Zdravstvenem centru Celje in uresničevanju IV. samoprispevka za zdravstvo. Hotel je vedeti, koliko denarja so za svoje oddelke in za svojo dejavnost v preteklih petih letih nagrabili predstojniki in zdravniki v odboru za modernizacijo bolnišnice oziroma v njegovi strokovni komisiji. In potlej so začele švigati strele, strasti so zaplamtele, in bolj ko je prim. dr.Jože Arzenšek rotil, naj vendarle zaupajo stroki, bolj so drugi tej stroki očitali, da je zaradi nje in njenih smernic v poplavi odplavalo 500 milijonov dinarjev. Prim. dr. Jožetu Arzenšku so v eni njegovih številnih replik poslanci onemogočili govoriti in so odšli na odmor. Ko je Anton Rojec povzdignil glas, da bo v bodoče prekinil vsake- Demos proti sebi Dru&i škandal na celjski skupščini je pokazal, kako je demosu pravzaprav pomembno le, da je »taglavni«, da odloča. Pravi nesmisel takega glasovanje se pokaže, če pogledamo, kdo je bil predlagatelj odloka, ki ga je sprejel kot osnutek tudi demos. Bilo je to predsedstvo 50 Celje, pozitivno mnenje pa je dal tudi izvršni svet SO Celje. Ni treba poudarjati, da sta predsedstvo in izvršni svet tudi demosova. Tako ve je zgodilo, da je na primer predsednik občine, kot del predlagateljev, predsednik zbora občin, prav tako, in predsednik zbora KS, v isti vlogi, nekaj predlagal, kot član poslanskega kluba pa dal amandma proti lastnemu predlogu. Enako velja za poslance* ki so člani vlade v občini. In zakaj je sploh šlo? Vse stranke v Celju so se dogovorile, da bodo sprejele tak odlok, ki bo omogočil, daje moč odpoklicati tudi posamez-nega (Hana izvršnega sveta m ne le predsednika ali celotni izvršni svet ikar je v bistvu isto, v obeh primerih gre za izvršni svet kot celoto). Z miniranjem predloga, da hi bil odpoklic posameznega člana Ib dejansko možen, je demos jasno pokazal, da tega ne želi, Ali ščitijo Drevenška? Za tega je opozicija že zahtevala razrešitev V vsakem primeru pa bodo morali demosovi poslanci, ki so v bistvu proti sebi, velikem pojasniti, zakaj so proti termi, kar je povsem demokratično in običajno, da bi lahko skupščina razrešila posameznega občinskega ministra, če ta ni uspešen. Naj razume, kdor more. ga, ki bo želel delit moralne nauke, je Miro Gradič storil prav to in besede naslovil direktno nanj. »Seja vam je povsem ušla iz rok, puščate, da prevladujejo prestižni interesi.« Četudi se je Gradič vzdržal, o z večino glasov sprejeli po-očilo, naročili novemu odboru a modernizacijo bolnišnice naj iripravi nadaljni program in losebej prouči internistične de- Na vrsti je bilo tretje dejanje. Najprej spremembe statuta občine Celje. V ihti, da bi spremenili dan občinskega praznovanja, so prenovitelji spregledali nastavljeno past. Člen, ki govori o zaupnici izvršnemu svetu, govori le o zaupnici celotni vladi in kolektivnem odstopu, odstop, ne pa tudi nezaupnico, pa potlej izvede na posamezne člane. Prekaljeni dipl. pravnik Janez Lampret se je skrivnostno nasmihal, brez nezaupnice ni razloga za predčasno razrešitev in nato pri naslednji točki, pri odloku o spremembah in dopolnitvah odloga o sestavi in pristojnosti zborov skupščine občine Celje in izvolitvi funkcionarjev občinske skupščine z amandmajem zahteval, da odlok pripravijo v skladu s statutom, torej namesto predsednika, podpredsednikov in članov izvršnega sveta lepo zapišejo izvršni svet. Pa so bili spet tam, kar so prenovitelji z vsemi silami želeli spremeniti. Besede liberalnega poslanca Boruta Alujeviča, da je Demosov glasovalni stroj sicer mogočen, a proti nesklepčnosti ne more nič, so nakazale razplet. Nekaj trenutkov kasneje so se dvignili prenovitelji, socialisti in liberalci, opozicija je zapustila dvorano Narodnega doma, točko so prestavili in prešli na obravnavo proračuna, a preveč poslancev je izginilo in zasedanje so morali okoli 13. ure prekiniti. O proračunu bodo spregovorili na izrednem zasedanju skupščine. Kopja so ostro nabrušena in turnir brez vitezov se bo nadaljeval. MLADI »SLOVENSKI« BOJEVNIKI Oko za oko, zob za zob Da na mladih svet stoji, je že prav oguljeno geslo. Vendar samo geslo. Mladi namreč nimajo kje zaživeti, dana jim je le izbira med ulico in lokalom. Ker pa mladina v glavnem denarja nima, starši pa prepogosto ne najdejo časa za svoje otroke, so mladi večji del svojih najstniških dni na ulici. In kaj se na ulici naučijo? Spoznajo različne ljudi, se spoprijateljijo in drug od drugega marsikaj naučijo. Seveda ne vedno samo pozitivnega. Njihovo tovarištvo se nemalokrat razvije v skrajnost, posledica so lokalne skupine — bande — ki na svojem območju uveljavljajo avtonomijo in branijo drug drugega. Govorice, ne najprijetnejše, so o eni takšnih mladostniških skupin prišle tudi do nas. War-riorsi — bojevniki, ki predstavljajo velenjsko Gorico, pri nekaterih niso na najboljšem glasu. Morda zanje, sploh ne bi izvedeli, če ne bi na osnovni šoli Bratov Mravljak, ki je bila pred letom njihovo leglo, pričeli opozarjati nanje. Mamila trava in lepila ustrahovanja mlajših učencev, pretepi, prodaja zaščite osnovnošolcev pred pretepi za 2 tisoč 500 din mesečno, naj bi bila njihova osebna izkaznica. Dovolj velik razlog za preplah. In zanimalo nas je predvsem, kdo so ti mladi junaki. Na osnovni šoli, kjer o njih vedo največ, nismo veliko zvedeli. Ravnatelja Ivana Planinca, ki o zadevi največ ve, žal ni bilo, za ostale pa naj bi bila to poslovna skrivnost. »Če hočete imena, jih boste izvedeli od vsakega učenca na šoli,« nam je svetovala namestnica ravnatelja in prav tako smo tudi storili. Prvi, ki smo ga povprašali, je za Warriorse slišal, poznal pa jih ni, zato je pokazal drugega, ki bi zanje morda vedel. Drugi je vedel, pa ni povedal. Tretji je vedel, pa si ni upal povedati. Četrti je bil že Warrior. Fantje so bili mladi, stari največ 13 let, pa so že med sabo šepetali, kako je on premlatil onega, pa on onega in še on onega. Članov, so rekli, da imajo veliko, ko pa so od daleč zagledali njihovega »ta glavnega« oziroma »ta močnega« so nas kar poslali k njemu, da bo on znal največ povedati. »Pa ne povej, da sem jaz to rekel,« je zabičal simpatičen dvanajstletnik, ki se po ničemer ni razlikoval od svojih sošolcev. In pripravili smo se za srečanje z glavo družine Warriors. Iz izkušenj in pripovedovanj smo vedeli, da nas lahko marsikaj čaka, zato smo predtem previdno ocenili situacijo: »Uh, kakšna gorila!« Pred blokom je pral svojo novo Lado Samaro in se pogovora sploh ni ustrašil. Povedal je, da pravzaprav ni njihov vodja, ker so to vsi, da pa si je izmislil njihovo ime. Nekako izmuznil se je iz pogovora in naročil, da bo najboljše, če se dobimo kasneje, ko se jih bo več zbralo in se bomo lažje pogovorili. Medtem smo se odpravili še na postajo milice, če o njih morda kaj vedo, pa je komandir velenjske postaje milice Edo Mlačnik povedal, da so zanje že slišali, vendar jih kot skupino še niso obravnavali. Če se kaj zgodi, je rekel, vedno obravnavajo le posameznike. Ravnateljev trud Ravnatelj osnovne šole Bratov Mravljak na Gorici Ivan Planinc je med najzaslužnejšimi vsaj pri obveščanju in opo/aijauju na mladostniške probleme. Med prvimi je pričel opozarjati ua »čudne« odnose med mladimi in tako prišel do Warriors. Kar leto dni se že trudi, da bi izvedel kaj več. vendar so njemu kol ravnatelju informacije žal večkrat nedostopne. Poudaril je, da že starši ugotavljajo, da jc vzgojna problematika zelo pereča, vendar se stvari počasi premikajo na bolje. Glavni vzrok v deviantnem obnašanju otrok vidi v slabi vzgoji staršev, saj li največkrat sploh ne vedo, s kom in kje se njihovi najmlajši družijo. Vse to pa povezuje s kvaliteto življenja, ki pa je v tem delu Velenja, na Gorici, precej nižja kol drugod. Izobrazbena sestava je katastrofalna. kulturnih navad skorajda ni. nizka pa je tudi socialna struktura. Kvaliteta življenja pa jc najbolj povezana prav z denarjem. Z Warriors, mladoletniki, se je Ivan Planinc srečal prv ič lani maja, ko so v gozdu za šolo vonjali neostik. Pot raziskovanja pa ga je privedla do Centra srednjih šol, kjer se ti povečini izobražujejo. Kaj več kot opozarjati in tožiti pa tudi on ni mogel. Denarja za mladinske prostore ni, je ugotavljal, mladi pa se v prostem času nimajo kam dati in jih negativci z ulice posrkajo medse. Z mladostniškimi prestopniki se ukvatjajo tudi na celj> ritem UJV-ju, vendar obravnavajo samo žrtve kaznivih dejanj ali pa osumljene, je povedal Peter Slokar. Posebej pa se z mladostniškimi skupinami ne ukvarjajo. In tako se krog odgovornih in neodgovornih počasi sklene. išče AKVIZITERJE Interesenti naj se oglasijo v uredništvo Nove dobe v Aškerčevi 15 v Celju ki so v zadevo vpleteni, nihče pa se še nikdar ni predstavil kot Warriors. In ko je prišel čas našega skupnega srečanja, nas je kar malo zaskrbelo. Po nepotrebnem. Bili so prijazni, sproščeni in pripravljeni odgovoriti na skoraj vsako zastavljeno vprašanje. Bili so tudi zelo mladi, kar premladi za takšna dejanja. Povedali so, da so bojevniki že malo več kot leto dni in da so se najbolj povezali, ko je njihov Demo odšel v vojsko. Sedaj je že nekaj mesecev doma in še vedno ga imajo za »ta glavnega«. Povedali so tudi, da so se najprej mislili imenovati Kuku-ruz boys, pa da so z Warriors bolj zadovoljni. In kaj počnejo? Družijo se, bi lahko najkrajše zapisali njihovo razlago. V kleti bloka Veljka Vlahoviča 43 ali pa za šolo se dobivajo in se pogovarjajo. Zadržujejo se tudi v Vrtnici in na kakšnem plesu, največkrat pa so kar pred blokom. Počnejo tudi še druge stvari, kar so povedali kar tako mimogrede: kradejo, kdaj pa kdaj koga pretepejo, poslušajo YU rock muziko, pijančujejo ... Dvajsetletni Demajl Kadrič, naša »gorila«, je bil vseskozi nezaupljiv, po pripovedovanju pa je imel opravka tudi že s policijo. Fant je pred dvema mesecema prišel iz vojske, delal ni ne prej ne sedaj, pa se je že postavljal ob nov avto. Nekateri pač pridejo do denarja s »pošteno špekulacijo« je povedal. Fantje so se najbolj pritoževali, ker nimajo svoje sobe in ker jih povsod preganjajo. Razočarani so tudi ugotavljali, da jih za vsako malenkost kritizirajo in jih obtožijo tudi, če niso nič krivi. Warriors so predvsem južnjaki, je povedal Demajl, med njimi pa so tudi nekateri domačini. Že njihovo geslo »Samo jedan je put, oko za oko, zub za zub« pove dosti, da pa so v svoj obstoj trdno prepričani, dokazujejo tudi s cigaretnimi ožganji in tetoviranji. Imajo svojo himno v neslovenskem jeziku in so nasploh veliki prijatelji. Da bi njihova zveza delovala še dolgo, dolgo časa, so se povezali tud: najmlajši iz Gorice v Scorpionse. Zgled so jim starejši kolegi. I FOTOREPORTAŽA Warriors iz Velenja SPIZOVCEM 12 TISOČ REGRESA Birokrati okradli penzionistc_________________________ Z.i izplačilo februarskih pokojnin si je Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja izposodila 607 milijonov dinarjev pri slovenskih bankah, nekaj dni kasneje pa so » STE LJUBITELJ EVERGREEN * GLASBE IN OKUSNE TAJSKE HRANE? OB VSEM TEM LAHKO VSAK DAN UŽIVATE V NAŠI RESTAVRACIJI GLASBA JE ŽIVA. ZELO KVALITETNA IN PRIMERNA ZA IZJEMNE TRENUTKE tel. (063) 723-311 HRASTNIK Postan predvolilni golaž Daj dinar. 9 9 Zveza komunistov v občini Hrastnik je pred prenovo štela okrog 900 članov in je bila ena izmed najštevilčnejših družbenopolitičnih organizacij. Kaj kmalu se je članstvo razpolovilo. Na lanskih volitvah so sicer prenovitelji premočno zmagali in dobili v poslanski skupščini v družbeno-političnem zboru 6 delegatskih mest. Sicer pa so v občini precej podpore dobili tudi v kolacijo povezani demokrati in kmetje. Prav ti imajo 4 poslance v občinskem družbeno-političnem zboru. V hrastniški komuni imajo zdaj prenoviteljsko vlado, skoraj vsi direktorji večjih firm so člani SDP. Toda člani prenoviteljske stranke postavljajo kup vprašanj, pomislekov in kritik. V tej zasavski občini imajo torej rdeče direktorje, prav tako pa ti odpuščajo delavce in slabe gospodarske razmere bodo to občino pripeljale do socialnega kolapsa. Nezadovoljstvo med delavci narašča, mladi težko dobijo zaposlitev, mlade družine, četudi ob podpori staršev, komaj pridejo do stanovanj in eksistenčnega minimuma. Zdaj povsod ugotavljajo, da je preveč zaposlenih, krog brezposle-nih se širi, prav tako število čakajočih. Nehote in samo po sebi se postavlja vprašanje kdo bo združil in povezal ljudi, ki so na cest. Socialisti so v predvolilni program zapisali in zagovarjali tezo »Človek-človeku-človek«. Prenovitelji so v občinskem volilnem programu obljubljali nova delovna mesta, demokrati odpravo nočnega dela žensk v hrastniški Steklarni, kmetje so stali na strani mladih zadružnikov in obnovitvi hribovskih kmetij. Po letu dni občani Hrastnika grenko spoznavajo nastalo situacijo. Ni denarja, ni novih gospodarskih vej, ki bi zaposlile mlade moči, edino kar imajo je peti občinski samoprispevek. Bližajo se nove volitve. Stranke bodo spet na prepihu in vprašanje je, kako se bodo na volitvah odločali tisti, ki so danes na cesti, ki nimajo denarja za preživetje. Časi so se spremenili in danes je delavcu, ki je na cesti, najbrž prav vseeno kdo mu vlada. MARIBOR Zbiralec neumnosti Nekdanji zbiralec oglasov na mariborskem Večeru in zdajšnji minister za informirnje v mariborski vladi Smiljan Pušenjak st., ki ga je na to mesto postavil osebni prijatelj, trenutni predsednik mariborske vlade Anton Rons (ki je znan po tem, da »razveseljuje« novinarje s »pametnimi« besedami), ne zamudi nobene priložnosti, da ne bi pokazal kako ni kos nalogi, ki bi jo moral opravljati. Potem, ko se je kar po vrsti skregal z vsemi novinarji, ki so napisali kakšno pikro na račun njegovega ljubega šefa (najhuje pa s Sašem Dra-vincem, urednikom mariborske Katedre), je izrazil tudi zadnjo priložnost za dokazovanje svojih »sposobnosti«. Strašansko se je namreč potrudil, ko je pisal prispevek za poročilo o delu izvršnega sveta občine Maribor v letu 1990. V njem trdi, da je bilo področje informiranja najmanj med najbolj, če že ne najbolj urejeno. Pušenjak trdi, da se je celo ob svojem rednem delu (kaj je delal, seveda modro zamolči), povezoval z nekaterimi domačimi (predvsem Večer, Radio Maribor in TV Studio Maribor) ter tujimi (ORT) sredstvi javnega obveščanja. To povezovanje pa je zgledalo približno tako: kadar mu kaj ni bilo všeč, je poklical na uredništva, ko pa bi moral uredništva obveščati o tem, kaj se na občini dogaja, je seveda zatajil. Neštetokrat so novinarji zaradi tega »noreli«, ga opozarjali, a rezultatov ni bilo. Tudi njegov šef ni ukrenil nič, čeprav je obljubil, da bo zadeve uredil. Vrana vrani pač ne izkoplje oči. Tisto o povezovanju z avstrijskimi novinarji pa pomeni dvodnevno popivanje z ekipo, ki je bila v Mariboru. Trdi tudi, da je javnost obveščal o številnih obiskih uglednih ljudi v Mariboru. Gostil je delegacijo Kalifornijskega mesta San Diega, kjer bo leta 1992 cilj transoceanske regate, v kateri sodeluje tudi mariborska Yacoma. Ni kaj, pomembno delo, le da, razen zabave, iz tega ne bo nič. Morda bo v Maribor prišla »pleh muzika« in še to bo velik dosežek. Toda glavne cvetke šele pridejo. Gladko si izmisli, da je pripravljal izdajo brošure o mariborskih gospodarskih podjetjih, ki naj bi bila tik pred izidom. Ne le, da ni tik pred izidom, ampak niso zbrali niti gradiva. On pa je pri tem imel toliko kot krava s sedlom. Ko pa so v Maribor prišli strokovnjaki, ki so se želeli pogovarjati o gradnji regionalnega TV omrežja, jih je Anton Rons poslal k svojemu miljenč-ku Pušenjaku, ki so mu sogovorniki takoj ušli, saj si z njim niso mogli nič pomagati. Odšli so v Lenart, kjer so jim takoj obljubili prostore in vso pomoč. Vse skuša zdaj popraviti podpredsednik mestne skupščine Boris Sovič, ki je zadevo vzel v svoje roke in skuša rešiti kar se rešiti da. Sicer pa, kaj bi lahko pričakovali od nekdanjega zbiralca oglasov, ki nikoli ni niti prav povohal novinarstva in ki ga predsednik vlade predstavlja kot absolventa Pravne fakultete. V kadrovski službi občine še zdaj niso dobili potrdila o opravljenem vsaj enem izpitu, saj je Pušenjak kar vzrojil, ko so mu rekli, da naj potrdilo prinese. Sicer pa, v mariborski vladi ni edini s takšnim znanjem in izobrazbo. Še kar precej jih je. Zato pa veselo odpuščajo tiste, ki izobrazbo imajo. MARIBOR Bo Drava odnesla otok Vsaj štiri leta so minila od prave medijske vojne, ki jo je povzročila odločitev takratnih mariborskih oblasti, da zgradijo na Mariborskem otoku, na katerem je bilo nekdaj najlepše in največje kopališče na Balkanu, štiri nalivne vodnjake, ki bi zagotavljali dovolj pitne vode za Mariborčane. Do »vojne« je prišlo zato, ker je otok eden od dveh v Sloveniji zaščitenih otokov kot naravovarstveni spomenik. Ob Blejskem otoku so tudi mariborskega zaščitili z zakonom že leta 1953. Čeprav so mediji odložili načrtovano gradnjo za skoraj leto dni, je na koncu le zmagala moč političnih »argumentov«. Dobili so žegen Republiškega komiteja za varstvo okolja in 9. STRAN NOVA OT DOBA urejanje prostora in tudi Zavoda za varovanje naravne in kulturne dediščine. Dovoljenje pa je bilo pogojno. Če želijo zgraditi nalivne vodnjake, ne štiri, ampak dva, ne smejo črpati več kot 15 0 litrov vode na sekundo, da ne bi pričeli izčipavati peska. Otok je namreč naplavina in strokovnjaki so se in se še zdaj bojijo, da bi ga odneslo. S tem pa še ni konec pogojev. Stalno morajo nadzorovati črpanje, mestna vlada pa mora naročiti ureditveni načrt otoka in ga tudi izpeljati. Črpati pa ne smejo več kot pet let. Kot se to kaj rado pogosto dogaja, so pogoji ostali le črka na papirju. Nekdanji izvršni svet mesta je sicer leta 1987 naročil Zavodu za urbanizem Maribor izdelavo ureditvenega načrta, ki pa še do danes ni sprejet. Ne po »zaslugi« urbanistov, ampak vseh ostalih inštitucij, ki jim niso dale potrebnih podatkov. Predvsem Biotehnična fakulteta v Ljubljani. Veliko masla na glavi pa imajo tudi mariborski »strokovnjaki«. Nič se ni spremenilo tudi z novo oblastjo, ki nadaljuje politiko prejšnje. Na tem področju novi predsednik izvršnega sveta Anton Rons ni nič boljši od svojega predhodnika Ivana Čuka. Vprašanje je, ali sploh ve, da bi moral te stvari urediti. Zaradi vseh teh neumnosti so urbanisti dvignili roke od naloge in zadevo poslali Komiteju za gradbene in komunalne zadeve. Se do danes niso dobili odgovora, zakaj ureditveni načrt ni potrjen in ali ga sploh mislijo obravnavati. Kdo bo prevzel krivdo, če bo voda morebiti res pričela odplavljati Mariborski otok. Kot ponavadi spet nihče. Mariborčani pa bodo ostali še brez tega ostanka nekdaj lepega kopališča. Sicer pa, zakaj bi ga naj imeli? Ne zmenijo se za pozive Zelenih, da bi jih podprli pri njihovih zahtevah za boljši mariborski zrak in ne bodo se zmigali tudi, če jim bo Drava odnesla stol izpod riti. So pač takšni. Vedno čakajo, da stvari urejajo namesto njih drugi. Če jih ne, pa se zaradi tega razburja tako ali tako le peščica ljudi. vanja in prepričevanja, kdo ima prav, sta tehnični vodja in direktor popustila in zapustila kraj razčiščevanja. Delavski svet ju je takoj potem razrešil in imenoval vršilca dolžnosti direktorja iz svojih vrst, prevoznika in dosedanjega predsednika delavskega sveta Stefana Kiralyja. S tem se je 168 delavcev te firme pomirilo in znova poprijelo za delo, ker je njihova firma ena od redkih v tem okolišu, ki še ne kaže znakov, da bi morala v stečaj, čeprav so krožile govorice, da se je bivši direktor nagibal k temu, da bi se to zgodilo ali pa da bi vsaj razprodali avtopark. S tem bi nova firma pokupila nova vozila, stara bi pa s starimi vozili do kraja propadla. Bivši direktor je namreč že pogodbeno vodil firmo Logo, dolžnosti v svoji firmi pa je opravljal bolj mimogrede. Sedaj bodo razpisali delovno mesto direktorja v pričakovanju, da bodo imeli več sreče in dobili takega, ki se bo skupaj z njimi boril za normalen obstoj in napredek. CELJE Laični sredinci CELJE Praznik razklal občane Celjski poslanci so dokončno sklenili, da bo 11. april nov celjski občinski praznik — Dan celjskih mestnih pravic, ki jih je to srednjeveško mesto dobilo leta 1451. Vendar termin, ki ga je predlagal Janez Cvirn, vsem Celjanom še zdaleč ni pogodu, je namreč tudi datum vkorakanja Nemcev leta 1941 v Celje. Poslanci prenoviteljev Janez Domitrovič, Janez Poglajen in Danica Homan so rotili kolege, naj zavrnejo predlog in izberejo praznik, ki bo praznik vseh Celjanov, tudi ukradenih otrok, trpečih med okupacijo, svojcev vseh tisočih Teharskih žrtev. Večina se z njimi ni str-njala, v zgodovini je vse preveč dni, ko so se hkrati dogajale lepe, velike in strašne stvari. Čudno je le nekaj. Komisija za pripravo praznovanja celjskega občinskega praznika je z delom končala prej, kot so se v Celju spomnili na nemško okupacijo. In se potlej kljub temu dejstvu ni več sestala. PEČAROVCI Župnik posekal lipo Na obronku Goričkega gričevja, kjer se konča Prekmurska ravnica, je lepo oblikovan kopast hrib in na njegovem vrhu je središče vasi Pečarovci. V tem središču je osrednja zgradba katoliška cerkev z zvonikom, ki je viden po celotni prekmurski ravnici in vsi vedo, da se naziva ta vrh Sebeščan, po patronu te cerkve Sv. Sebastijanu. Vsako drugo nedeljo po Veliki noči je pri Sebeščanu »proščenje«, ki se imenuje »Topla proška«. »Na to proščenje prihajajo ljudje vsako leto s celega Prekmurja in poleg vsega drugega lepega in zanimivega občudujejo v bližini cerkve čez sto let staro, veliko lipo. Pardon. So jo občudovali, kajti letos je ne bodo več. Tamkajšnji župnik g. Gumilar je dal letos lipo nenadoma posekati. Posek, brez vednosti ali pri- volitve tamkajšnjih vaščanov je povzročil toliko nejevolje med njimi, da je bilo vprašanje postavljeno celo na lokalnem radiu, po katerem je župnik ozmerjal vaščane Pečarovec kot najslabše daleč okoli, kar pa so vaščani težko prenesli posebno zato, ker je ozmerjal vse, tudi tiste, ki niso pod njegovo faro, kajti velik del vaščanov je luteranske vere in ti pravijo, da jih katoliški župnik nima pravice zmerjati kar tako in jih obtoževati po krivem. Posekana lipa je namenjena za izdelavo lesenih »bogecov,« duhovi se bodo morali pomiriti, v cerkev pa prihaja vedno manj vernikov zaradi čudnega odnosa g. župnika. Sreča pri vsem je, da so krajani pametno mirni in živijo, čeprav različnih veroizpovedi, v sožitju. Kaj bi bilo, če ne bi? Kriva bi bila pa lipa ali pa župnik. Celjska Slovenska demokratična zveza se bo zavzemala za samostojno državo, bo proti političnemu enoumju, ne bo za vojaško in policijsko, ampak za čim cenejšo državo, za uvedbo klasične gimnazije in vajeniške šole, ki bodo dajale poklic, podprla bo zakon o privatizaciji in denacionalizaciji, čim hitreje sprejetje nove ustave, bo pa tudi za odpoklic posameznikov ali vlade, če bo to potrebno. To je na programsko volilni konferenci celjskega občinskega odbora SDZ poudaril predsednik Miro Gradič. Konferenca je odprla vrsto zanimivih in aktualnih vprašanj - od celjskega gospodarskega trenutka, zasebne obrti in podjetništva, problematike stanovanjskega gospodarstva, do zdravstvenega varstva, lastninjenja, ekologije itd. Predsednik izvršnega sveta Mirko Krajnc je zelo kritično ocenil celjske gospodarske razmere, saj je industrijska proizvodnja lani padla za 8 odstotkov, to je 'največ od 1985. leta. Izvoz je bil za 12 odstotkov nižji, uvoz za 16 odstotkov večji, kakih 60 podjetij je ustvarilo več kot 521 milijonov dinarjev izgube, celotno gospodarstvo pa komaj 52 milijonov dinarjev akumulacije. Tudi obeti so slabi, saj grozi, da bi se trenutno 1980 brezposelnim (predlani jih je bilo samo 87) pridružilo kar kakih 6 tisoč novih. Izvršni svet in občina sta brez moči, nekaj olajšanja bi prineslo, če bi podržavili izgube, ki bi jih lahko skrajnem primeru tudi odpisali. Seveda ne gre nenehno spreminjati zakonodaje in odlašati s privatizacijo in denacionalizacijo. Skrb zbujajoče je, da se je število zasebnih obratovalnic v zadnjem času skoraj podvojilo, v povprečju pa ne zaposlujejo enega delavca. Na konferenci je podpredsednik SDZ dr. Rajko Pirnat govoril o problemih stranke, ki bo morala, kot je rekel, poiskati svojo identiteto. To bo naredila tako, da se bo preimenovala v Narodno stranko Slovenije, ideološko obarvanost, tako predlaga, pa bi ji dalo imenovanje za laično desnosredinsko stranko. Laičnost pomeni priznanje krščanske etike kot evropske kulture. S tem ne bodo potrebna zaostrovanja do Slovenske krščanske demokracije. Narodna stranka Slovenije, ki ji bo temelj lastna slovenska država, bo imela svojo volilno bazo v drobnih lastnikih kapitala, obrtnikih in srednjem sloju, to je vseh tistih, ki so za manj davkov in socialnih pravic. ŠKOFJA LOKA Presenečeni župan Kakšno je mnenje ZIS Sporočilo Zveznega izvršnega sveta, ki smo ga lahko slišali in prebrali po dogodkih v Beogradu je, milo rečeno, sporno. Kot smo uradno izvedeli, je sporočilo napisala administracija ZIS, ne da bi ga člani videli. Dejansko ZIS sporoča, da se distancira od uporabe sile s strani JLA. O tem, da se bodo enote JLA priključile enotam milice na beograjskih ulicah, ZIS ni bil niti obveščen. LENDAVA Pred stečajem Delavci Podjetja za transport in vzdrževanje motornih vozil so zjutraj, pred šesto uro, pričakali direktorja Integrala Milana Balantiča in ga enostavno niso pustili v pisarno. Pred firmo so jezni delavci preprečili svojemu direktorju nadaljnjo vodenje firme ter zahtevali, naj odstopi, sicer ne bodo več delali. Razvnel se je zelo razburljiv pogovor, kateremu se je pridu-žil tudi tehnični vodja firme. Po dobrih treh urah dokazo- »V letu 1991 imamo še možnost, da namenimo nekaj sredstev po zaključnem računu upravnih organov za reševanje svoje stanovanjske problematike«, so zapisali v škofjeloškem sekretariatu za občo upravo in proračun predlagatelji razpisa stanovanjskih posojil. Za občinske uradnike. Po določbah Zakona o delavcih v državnih organih je Izvršni svet pristojen. da določi višino sredstev za posamezne namene skupne porabe, torej tudi za stanovanjska posojila pod ugodnimi pogoji, pravijo nadalje sestavljale! predloga, ki so kar izračunali, da se po zaključnem računu za leto 1990 (ki še sploh ni bil sprejet) odobri v ta namen 300 tisoč din. Nadalje predlagajo Izvršnemu svetu občine Škofja Loka, da se uporabijo že doslej uporabljeni pogoji, pod katerimi pripada občinskemu uradniku takšno posojilo. In sicer pišejo: obrestna mera za posojilo naj znaša 10 odstotkov in se ne spremeni ves čas odplačevanja posojila, odplačila doba pa je do 20 let. Mesečna anuiteta ne sme biti manjša od 120 dinarjev in se enkrat na leto prilagodi rasti plač v republiki. Seveda bi prejemnik takšnega posojila v občinski pisarni z zadovoljstvom opazoval 10 ali še rajši 1000 odstotno inflacijo, kar je v preteklosti seveda tudi počel, saj so pogoji za ta posojila že stari. Dr. Vincencij Demšar, predsednik izvršnega sveta v Škofji Loki je ostal brez besed, ko so mu ta predlog prebrali. »Presenečen sem nad tem predlogom«, je nazadnje izdavil in potem bralko povprašal, od kot je vzela 300 tisočakov za letošnji stanovanjski sklad glede na to pač, da zaključni račun še ni bil v obravnavi in da v njem marsikaj ni jasno. »Tako je pač, saj vemo, koliko običajno ostane za naša posojila«, je uradnica skomignila. Toda dr. Demšar se ni dal tako preprosto prepričati: »Če vam je vse jasno, zakaj potem zaključni račun ni bil že februarja v obravnavi kot morajo to storiti vsa druga podjetja in kako si predstavljate, da bomo razpisali posojilo preden bo naš zaključni račun predložen v obravnavo? In — ali mi zna kdo povedati, koliko podjetij v Škofji Loki ima še sploh sklad za stanovanjska posojila? Mar bomo mi edini in kaj bodo na to rekli ljudje? Vprašanja so bila seveda retorična, odgovor pa vnaprej jasen — po starem ne bo šlo več, tudi letos ne. Občinski uradniki morajo deliti usodo vseh v svoji občini in se držati reda. Razpravo o ugodnih stanov-najskih posojilih so torej odložili na čas po sprejemu zaključnega računa za leto 1990 - in morda celo za nedoločen čas - dotlej pač, dokler ne bodo prišli boljši časi... dr. Demšar pa se je nedvomno spretno izognil nepotrebnemu dviganju prahu in dokazal, da hoče čiste račune. OCI IN USESA VOHUNSKE SLUŽBE Dr Fnn, Z.Sore. noslLc tmtkc zveze kiromi,e,neie,„vez^zS„SpedemM^,„ Naša služba jc odkrila resolucijo OZN Številka W Ta izr« »Kolegi« iz zahodnih tajnih služb so nas opozorili, da je zdaj. ko je končana vona v Zalivu, spet več časa za Sovjet-' sko zvezo, pa tudi za Jugoslavijo. Tudi uradno je sicer že znano, da se je zanimanje tujih agentov za našo državo po koncu zalivske vojne dejansko močno povečalo. Naša služba je odkrila večjega spreobrnjenca. Tomaž Jeglk, večletni partijski sekretar, član ožjega vodstva bivše celjske ZK, ki je vodil njihpvo medijsko kampanjo ob minulih volitvah, je postal član slovenske demokratične sšShTSSS “ *** pm,°m ” A ■ ■ : Ker smo tudi mi slišali različne govorice o tem, koliko denarja naj bi dobili hrvaški predsednik dr. Franjo Tudman za zbrana dela, kijih je objavila založba Matica Hrvatske, smo zadevo raziskali. Številka o milijonu in več dolarjev je seveda pretirana. Dr. Tudman je sklenil pogodbo, po kateri bo dobil 12 odstotkov izkupička. To je zelo velik odstotek. Denar mu nakazujejo mesečno. Pri prvem obračunu so mu nakazali 70.000 dinarjev. Za drugi mesec honorarja še ni dobil, ker tudi v Matici Hrvaške skušajo izplačila zavleči. Izbrana dela so tiskali v 12.000 izvodih. Po (kmh o..) domovini Zagreb: Kljub umiku hrvaških specialcev v Pakracu še ni mirno, napetost pa narašča tudi na vzhodu Slavonije. Pouka v šolah ni bilo. Split: V Kninski krajini ni miru. Rezervna milica tako imenovanega ministrstva za notranje zadeve Krajina se je močno znesla nad večjim številom Hrvatov iz Kijeva, aretirali pa so tudi njihovega predsednika krajevne skupnosti. Ljubljana: Bencin se ne bo pocenil. Zvezna vlada sedaj predlaga, da bi s spremembami cene počakali do dokončnih sprememb po zalivski vojni. Ljubljana: Stranka slovenskih upokojencev Sivi panterji je zaradi nerazumevanja izstopila iz vladajoče koalicije. Zagreb: Predsednik hrvaške vlade dr. Franjo Tudman je zamenjal nekaj svojih ministrov. Beograd: Ko bosta predlagani zakon o subvencioniranju kmetijstva in letošnji zvezni proračun sprejeta, bo tudi kmetijstvo računalo z več denarja. Banke bodo lahko 20 odstotkov plasmajev iz primarne emisije usmerile v kreditiranje setve. Ljubljana: Če ne bo denarja iz proračuna, bo treba ustaviti 88 vlakov, pravijo slovenski železničarji. Ljubljana: Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve pri republiški skupščini je razrešila guvernerko NBS, za kandidata za novega guvernerja pa je izbrala dr. Franceta Arharja. Beograd: Državno predsedstvo je na izredni seji — po petnajstih minutah jo je zapustil Mesič — opozorilo, da bo uporabilo vsa razpoložljiva sredstva za ureditev razmer v Pakracu. Zagreb: Hrvaška Stranka prava zahteva, da se posmrtni ostanki »poglavnika« ustaške države Anteja Paveliča iz Madrida prenesejo v domovino. Zahtevajo tudi, da oblasti povedo, kje so pokopali obsojenega vojnega zločinca Andrijo Artukoviča. Beograd: ZIS je povečal najnižji znesek za ustanovitev in delovanje delniške družbe s 15 tisoč na 55 tisoč dinarjev. Povečana je tudi osnovna glavnica d. o. o. in sicer z 2 tisoč na 8 tisoč dinarjev. Titograd: Črnogorska vlada je po kratkem postopku in brez natečajev odstavila urednike najpomembnejših medijev in imenovala nove. . Beograd: Miloševičeva Socialistična stranka Srbije bo imela kolektivno vodstvo, tako predsednik ne bo več Slobodan, temveč izvršni odbor SPS. Beograd: Službe za zaposlovanje po republikah in pokrajinah imajo registriranih kar 1,386.000 nezaposlenih, kar je 11 odstotkov več kot pred letom dni. Največ brezposelnih je v Srbiji - 45 odstotkov, glede na število prebivalcev pa najmanj pri nas. Ljubljana: Zbor združenega dela je sprejel spremembe m dopolnitve zakona o posebnem prometnem davku. Oprostili so prometnega davka otroško obleko do številke 16, obutev pa do številke 36. Ljubljana: Slovenski fantje bodo po novem služili doma, saj je do nadaljnjega uveljavljen moratorij na služenje vojaškega roka v JLA, razen če kdo to sam želi. Jesenice: Lani so na vseh jugoslovanskih mejnih prehodih našteli več kot 182 milijonov potnikov. Po podatkih zvezne carinske uprave je to 35 milijonov več kot pred dvema letoma. Beograd: Islamska skupnost iz Beograda, ki ima na območju od Raške do Subotice skoraj 300 tisoč vernikov, ostro protestira in grozi, da bo zaradi zapletov pri izvolitvi vrhovnega voditelja izstopila iz Muslimanske skupnosti Jugoslavije. Beograd: Srbske pokojnine spet zamujajo. Prvo polovico pokojnin naj bi začeli izplačevati v ponedeljek, drugi del pa lahko upokojenci pričakujejo do 25. marca. Knin: V Kninski krajini so uporni Srbi sestavili svojo vlado. Premier je kajpada postal Milan Babič, plače za tamkajšnjo policijo pa očitno zagotavlja Beograd. Skopje: Makedonija je končno dobila mandatarja za sestavo nove vlade. Sestavil naj bi jo univerzitetni profesor Nikola Kljusev. Maribor: Mariborčani so še vedno proti participaciji, saj v zboru združenega dela menijo, da socialno ogroženim ne morejo naprtiti še tega problema. Ljubljana: V družbenopolitičnem zboru so odložili odločanje o začasni ustavitvi usklajevanja pokojnin. Ljubljana: Adria Airways tone v dolgovih, saj podjetje dolguje skoraj 40 milijonov dolarjev. Vlada ne da jamstva za kredite. , , ,. ., Ljubljana: Na vseh srednjih šolah bo jeseni dovolj prostih mest, vlada pa ne razmišlja več o uvedbi šolnin. Ljubljana: Čeprav so se plače povečevale, pokojnin ne bodo usklajevali. Spremenjeni pokojninski zakon tudi določa, da morajo povprečne starostne pokojnine zdrkniti na 85 odstotkov povprečne plače. Ljubljana: Za prekrške so sprejeli nova dopolnila in tako bodo vladale višje kazni. Ljubljana: Dražja bo elektrika in telefonski impulz. Skupščina je zakon o posebnem prometnem davku spremenila tako, da sta po novem z 20-odstotnim davkom obdavčena še elektrika in telefonski impulz. PREBUJENA MARIBORSKA »DEMOKRATIČNA« JAVNOST Kamor 1 ^ JL 'rvo O G © Že na tiskovni konferenci so se zbrani novinarji rektorju zahvalili za sodelovanje in »odprtost« v zadnjih letih. V svojih člankih o njegovem odstopu pa so - kakor je to pač v navadi - ob slovesu spomnili tudi na njegove zasluge pri razvoju univerze ter pri demokratizaciji v Sloveniji — in teh zaslug zares ni malo. Medtem, ko je javnost »z nostalgijo« spremljala »poslavljanje« doktorja Križmana od častne rektorske dolžnosti, pa so na univerzi tekli razgovori, kdo bo »modrijan, ki bo znal prisluhniti prostovoljni nesreči«. Razumljivo, takšnega v tem krogu niso našli - saj bi bil nenazadnje »izdajalec« interesov univerze — zato so ponudili odstop tudi vsi trije prorektorji: doktorica Miroslava Geč-Korošec, doktor Matjaž Mulej in študentka Barbara Hribernik. Ob odstopih so »brez dlake na jeziku« spregovorili o težavah ... izobraževanje, medtem ko naj bi istočasno sredstva za vojsko porasla za 1588 odstotkov, sredstva za policijo pa 84 odstotkov,« pišejo študenti. In še: »Zahtevamo povečanje proračunskih sredstev za izobraževanje in zmanjšanje sredstev za vojsko in policijo. Zahtevamo brezpogojni razpis prenovljenih programov, ki bodo dvignili kakovost študija, nas približali Evropi in obenem zmanjšali letne obremenitve«. Študentje pa dodajajo še en, očitno čisto svoj lonček (ki je šele pred kratkim dobil podporo univerze): »Zahtevamo izgradnjo univerzitetnega športnega centra«. »Brez sredstev za izobraževanje ne bo samostojne Slovenije in njenega razvoja.« Še pred nekaj dnevi so ljudje bolj »šepetali«, da damo preveč za vojsko in policijo - sedaj govorijo, pišejo in celo - kričijo. Vsi mestni politični in oblastni funkcionarji se pogovarjajo o univerzi, vojski, policiji... Ali je vse potekalo natanko tako ali za kanček drugače, pravzaprav niti ni pomembo - dejstvo je samo, da je rektor s preudarno in virtuozno politično gesto dvignil na noge v tednu dni »pol Štajerske« in to v tednu, ko se je v slovenskem parlamentu sprejemal proračun... Ne glede na to, kako so razprave o njem v parlamentu minile in kaj so prinesle šolstvu, je vendarle nastala kritična javnost, ki bo hitrejšemu razvoju izobraževanja in kulture ter visokega šolstva v Sloveniji v pomoč. »Nova doba« je pred tednom dni zapisala: »Pokončni štajer- ski jezdec je »razjahal« in nehal naskakovati »slovensko cesarsko središče«, vendar je previdno dodala - vprašanje, če za dolgo! Že stari rimski vojščaki so namreč vedeli, da je »konjenik« bolj nevaren kadar se umika, kakor takrat, ko naskakuje. Ko se »umika« namreč ne veš, kakšno presenečenje pripravlja ... »Nova doba« se sprašuje, kakšno presenečenje nas čaka? Ali bo morda doktor Alojz Križman ponovno »zbral moči« nastajajoče »kritične javnosti« in - tretjič kandidiral za rektorja Univerze v Mariboru? Tega bi se mnogi razveselili! Predvsem na Štajerskem! Oglasijo se dekani Pretresi v vodstvu Univerze so pravzaprav »morali predramiti« dekane fakultet, višjih in visokih šol ter pedagoško znanstveni svet univerze. Dekani povzdignejo glas in slovenski javnosti sporočijo: ne strinjamo se z odstopom rektorja in prorektorja; od vlade in ministra zahtevamo, da v dveh mesecih odpravijo razloge za odstope; v kolikor minister ne želi ali noče odpraviti anarhičnega stanja v visokem šolstvu, naj odstopi - on; pozivamo rektorja in prorektorje naj še naprej opravljajo svojo dolžnost... Samo naivnež bi lahko pričakoval, da bodo ob vsem tem ostali »nemi« študentje v Mariboru, čeprav po »stari navadi« potrebujejo kar precej časa, da se »predramijo«. Zato pa so potem toliko bolj jasni in odločni. Protestne zahteve študentov Študentje nastopijo - kakor je to že pač navada — vedno odločno. Tudi tokrat. Najprej bojkotirajo predavanja v znak protesta proti odnosu slovenske vlade do mariborske univerze. Nato organizirajo zbore po fakultetah, nato še veliki protestni zbor v študentskem naselju. Sedaj o problemih univerze govori že »ves Maribor«. Študentje pa pišejo slovenskemu parlamentu, predsedstvu republike ministru, mariborskemu parlamentu. »Naše ogorčenje je doseglo vrhunec, ko smo izvedeli, da proračun za leto 1991 predvideva 8 odstotno zmanjšanje sredstev za Na nogah je pol Štajerske »Večer« objavi izjavo mariborskega funkcionarja, da »Slovenija ni Dunaj, Maribor pa ni »becirk«! »Ni sestanka ali javnega shoda v Mariboru, pa tudi na Štajerskem in v Sloveniji ne, da bi ne »rekli kakšne« še o problemih univerze, poli-centrizma, slovenske razdrobljenosti, proračunu ... Rojeva se »kritična javnost« Če niso zadovoljni s tem kar imajo, lahko tudi to mi vzamemo . JELOVICA BODITE GOSPODAR NA SVOJEM ZA GOTOVINO 'W A) POSOJILO 43kE)Kl turistična agencija Šentjur tel. (063) 741-035 * POČITNICE - Vikend v New Yorku od petka do torka, letalski prevoz + 4 nočitve, 9.500,00 din. Odhod 22. in 29. 3. 1991 * POTOVANJA ZA SKUPINE: - ugodne cene za skupine od 20 oseb dalje - enodnevni, dvo in večdnevni izleti po domovini in tujini - zaključna potovanja za učence, dijake in študente * UGODNO: Španija za maturante 8 dni cena 340 DEM 4= sprejemamo naročila avtobusnih prevozov * UGODNO: PLANICA 23. in 24. 3., cena 230,00 din [IG0DMCWE ORGimimPREVOZ MONTAŽA,,. Predstavništvo CELJE, Božičeva 3, (063) 25-881 pri Hotelu Merx JELOVICA, Kidričeva 58, 64220 Škofja Loka tel.: (064) 631-241 NOVA Vi DOBA Gala ples na Rogli Po napornem tenisu so politiki novinarji, diplomati vendarle Waren Zimmermann: »Darting, si zadovoljna, da sem bil tokrat zmogli moči, da so preživeli nekaj lepih unc na gala plesu 6’ v hotelu Planja na Rogli. e Galantni avstrijski veleposlanik Paul Leifer. Ruplov namestnik Zoran Thaler (desno) se ob tem uči, kako se obnašajo diplomati. Zvone Dragan: »Meni pa sok, slivovke, ne srbske, ne bosanske ne pijem.« Ciril Ribičič, zmagovalec teniškega turnirja, ni skrival ponosa. Gala večer so, kot v neprijetnih sanjah, motila poročila o beograjskih spopadih. Fantje so staknili glave... TUDI DENAR ZA UREJANJE GROBIŠČ BO Najprej Rog in Teharje Komisija slovenske vlade za ureditev grobišč med vojno in po vojni pobitih je na zadnji seji odločno zahtevala, da ustrezni republiški organi čimprej poskrbe za zakonske pogoje, da bodo takšne ureditve možne. Gre tudi za določitev meril, kako ravnati s pokopanimi, kdaj opraviti prekope, kako ravnati tam, kjer je na grobiščih industrija, kjer so odlagališča. Ureditev grobišč je treba vnesti tudi v prostorske sestavine slovenskih načrtov in jih določiti kot obvezna izhodišča za planiranje v občinah. V letošnjem letu naj bi prišli ditev grobišč v Kočevskem Ro-predvsem do projektov za ure- gu in na Teharju. Za Kočevski Rog je idejni načrt že narejen, za Teharje pa bo do sredine aprila. Posel opravlja republiški zavod za varovanje naravne in kulturne dediščine iz Ljubljane. Upajmo, da ga bo opravil v sodelovanju s prizadetimi organi v Celju. V kočevskem primeru se to ni zgodilo in izrečena je bila ostra kritika. Letos naj bi, do svetovnega slovenskega kongresa konec junija, tudi uredili prve faze grobišč v Rogu in na Teharju. Komisija je menila, da mora biti za gornje namene denar v republiškem proračunu. To so zahtevali tudi nekateri poslanci. Če ne bi bilo moč spremeniti osnutka republiškega proračuna, naj bi poskrbeli za ustrezne amandmaje. Mimogrede: iz Celja so pravočasno poslali program del in predračun. Komisija je tudi zaprosila slovensko vlado, naj, zavedajoč se teže problema, skupaj s Cinkarno razreši sedanje nemogoče stanje, ko Cinkarna še napej skruni teharska grobišča z odpadki. Vključili naj bi tudi nemško oblast, saj je nemški partner z 49 odstotki solastnik tovarne titanovega belila v Cinkarni, ki onesnažuje grobišče z odpadno titanovo brozgo. Prav tako naj bi slovenska vlada seznanila z urejanji grobišč vladi Hrvaške in Slovenije^ saj v mnogih grobovih leže državljani teh republik. Enako velja za cerkvene oblasti v obeh republikah. Komisija se je tudi odločila, da bo 21. marca opravila ogled Teharja in bližnjih grobišč, koncem marca pa še Kočevski Rog. Pojasnilo Kot so bralci morda opazili, smo v prvem nadaljevanju »Celje, eno samo grobišče«, nekatera imena označili le z začetnicama. Tako smo se odločili, na glede na to, da je gradivo namenjeno za javno razpravo (glej spodaj!) da ne bi po nepotrebnem vznemirjali nekaterih oseb, ki bi lahko pričale, zlasti pa ne njihovih sorodnikov. STRAN 12 13. STRAN NOVA OT DOBA RES JE... — da celjskemu županu, gospodu Antonu Ro-jecu, Silvester Drevenšek ni pri srcu. Silvester, gospod Drevenšek, zdaj že krščanski demokrat v skupščini, zato zastonj dviga roko in prosi za besedo. — da je bila dr. Danica Homan, njega dni celo podpresdednica skupščine celjske občine, 1945. leta stara pet let. Žal ni res, da je ostala takšna. Kakšna? — da je gospod poslanec Janez Črnej bil zaloten v slovenskem parlamentu kako spi. Žal poslanska dnevnica prizdetemu gospodu ni dovoljevala odkup vsaj tiste izdaje Dela kjer je bila fotografija angelske podobe celjskega poslanca objavljena in ponujena volilcem. — da zadnje dni celjski župan in predsednik izvršnega sveta delujeta skorajda povsem ubrano. Vsak po svoje klicarita ministre in kolege na seje o istih težavah ob istem času na različna mesta. — da je gospod dr. France Bučar, predsednik slovenskega parlamenta, na zadnji seji udejanil »racionalizacijo« glasovanja. Zaradi več ur trajajočih prepirov ob vsaki predloženi stvari gospod predsednik več ne omogoča glasovanja o amandmajih, temveč le še o zakonih. — da je gospod Silvester Drevenšek, minister za dobrobit počutja direktorjev, uvrstil na svoj seznam nesposobnih poleg že dolge rajde do včeraj hvaljenih tudi gospo Anico Jovanovič iz celjskega Izletnika. - da je gospod Janez Lampret boljši pravnik kot občinski jurist Bojan Rebec. Prepričljivejši je, vsaj med gospodi poslanci, ker hodi naokoli z lično kravato. Gospod Rebec pa samo v puloverju. - da je Demos v Celju sklical sestanek zaradi parlamentarne krize. Da ne bo nesporazumov: sklicali so tiskovno konferenco, kot da bi bili novinarji krivi tudi za - parlamentarno krizo. - da se je v soboto zvečer, oziroma prvo uro v nedeljo Slaven Letica na Rogli pošalil: »V Ljubljani je že 120 tankov, nekaj pa jih prodira že tudi proti Roglji ...« — da sta »gala ples« na Rogli, ki je bil minulo soboto, zaradi dogodkov v Beogradu nemudoma zapustila ameriški in grški diplomat. Naši politiki in diplomati so plesali do zgodnjega jutra. NJEGOVO VELIČANSTVO KRALJ ANTON I. DROFENIK Pučnik je pretrd, Kučan premehak Že v prejšnji številki smo zapisali, da je 22. novembra lani dotlej širši javnosti povsem neznani Anton Drofenik oznanil, kako se je v njem predramil triglavski fantom, duh kneza Sama in duh Hermana II. Celjskega. Anton Drofenik, sin obubožanega štajerskega plemiča, ki je na koncu tovoril proti Gradcu in Trstu s konji robo, dokler se ni v Splitu zaposlil in na svoji posesti na Šolti umestil družino, je prepričan, da njemu pripada krona. Zato se je razglasil za slovenskega kralja. V pričujoči številki objavljamo drugi del povzetka dvodnevnih pogovorov z njegovim veličanstvom kraljem Antonom I. Drofenikom, ko je bil v gosteh pri Novi dobi Moje mesto bo tu, v muzeju, med celjs. — V Mariboru, kjer ste od vojne sem živel: živita brat in sestra vaše gnade, se vas spomnijo 1< to v zvezi z boksom. »Da, boksal sem pri Braniku. Bil sem republiški celo državni prvak. Potem so mi prepovedali boks terskem ringu, ker nimam prstov na roki... — O vaši trdi mladosti smo že govorili. Vendar je zanimivo, da niti vaš brat niti sestra nimata pretenzij na plemstvo, kaj šele na krono... »Petinštirideset let boljševizma je na njiju pustilo pečat uspešne prevzgoje. Ne smete pozabiti, da je brat sebe in svoje ohranil le tako, da je delal za stroji v TAM... Ko bom ustoličen in mi bo dodeljena apanaža, bom poskrbel tudi za njih. In ne samo za njih. Dasiravno je Slovenija majhna, je dovolj velika za vse svoje sinove, da jim da kruh. Da jim ne bo treba po svetu. Mene ne bo nihče prepričal, da si moj pridni narod ne bi znal in mogel doma ustvariti Švice. Samo da se že končno odtrgamo od Balkana...« — Med tokratnim bivanjem v Celju ste spet želeli v muzej. »Da. Spet sem se hotel pokloniti Celjskim. Prava groza me obhaja, ko se kot zgodovinar spomnim svinjarij, ki so jih počeli tudi moji kolegi s Celjskimi. In ta naš slovenski narod. Ta moj narod. Celjski še danes nimajo veljave in upravičenega prostora v zgodovini. To, pomen in vlogo grofov in knezov Celjskih bo treba najprej spraviti že v vrtce in v osnovno šolo. Gre za pravo krvoskrunstvo v zgodovini, ko so iz štirih stoletij uspeli izbrisati vse o Celjskih, čeprav so bili mogočnejši in pomembnejši od vseh, ki so na Balkanu živeli za njimi. In moje mesto bo tu, v muzeju, med Celjskimi. Samo spomnite se, kje so imeli meje Celjski...« Slovenija je bila vedno kolonija, provinca — Ob nedavnem obisku zadnje zelene veje Habsburžanov njihova gnada Otto niso slišali za vas? »Rekel bi, da je Habsbružan že slišal o meni. Ne smete pozabiti, da ti znajo dobro poskrbeti za sebe. Kot zgodovinar poznam to. O njih, njihovih potomcih, zakonskih ali izvenzakonskih — znano je, da so radodarno trosili svoje plemiško seme med najlepša dekleta, ki še zdaleč niso bile plave krvi - imajo točne sezname. Vse do zadnjih generacij so tem dekletom in njihovim otrokom odmerjali celo rente in jim dodeljevali posebne pravice. Tako vedo tudi vse o Drofenikih. Mi smo direktni potomci najstarsejše vladarske družine. Zato so Habsburžani tiho. Habsburžan bi me moral priznati za kralja, saj gre za najstarejšo vladarsko hišo v Evropi. Ta ne sme ugasniti...« — Ko smo že pri kraljevanju, navadni smrtnik si danes ne zna predstavljati, kako bi naj bilo s tem na tej strani Alp. »V bistvu ne gre za kraljevino. Gre za sodobno in moderno državo, v kateri bi Slovenci imeli tudi kralja. Kot denimo Švedska, Španija in bo verjetno spet imela Romunija in Grčija. Jaz vsekakor v Sloveniji nisem in ne bi bil za to, da bi pobiral nove davke in takšne drobnarije.« — Kot monarh bi vendarle morali imeti neko širše poslanstvo. »Absolutno. Predvsem v mednarodnih odnosih. V Zahodnem svetu si težko najdeš sogovornika, če si ti surogat^neke komunistične partije.« jub prešernosti in romantičnim razmišljanjem iveniji, doživljamo eno, če ne največjo krizo naroda. Popolnoma se strinjam z vami. Zato mi tudi ni odijo iz naše vlade prosjačit naokrog. Slovenija je Ino kolonija, provinca od nekoga. In zdaj spet [jo vratove, ker računajo, da se bodo spet dokopali do posesti, kapitala, našega neizmernega bogastva.« — To neizmerno bogastvo je baje mnogo manjše, saj je celo zadolženost večja od vrednosti, ki jo... »Takoj prenehajte. Tega nočem slišati. Niti poslušati. Slovenija je bogata dežela, ker ima po srcu in duši bogate in dela vajene ljudi. To bogastvo je neizmerno. Videli boste čez pet, deset let. Zato sem na strani tistih, ki zahtevajo odcepitev...« Polovico vlade bi morali takoj zamenjati — Kako vaše veličanstvo sprejema zdajšnja mlada vlada? »V dogovoru sem, da me bo sprejel gospod Peterle. Moja zahteva vlado preseneča, če ne kar šokira. Vlada kot vlada: nobena se meni nič tebi nič ne želi odreči vladanju. Gospod Peterle ni v nevarnosti. Meni se zdi kar v redu in v tem trenutku potreben. Sodim celo, da je edini govornik v vsej vladi in med vsemi, ki so trenutno za krmili strank. Je pravi slovenski Cicero.« — Očitno tudi vi niste zadovoljni z vsemi, ki ta hip skrbijo za najino lepo domovino. »Imate prav. Jaz ljudi ne ločim in ne ločujem ne po religiji, ne po barvi, kaj šele po strankarski pripadnosti. Samo dvoje vrst ljudi je: dobri in slabi! Volitve so naplavile v vlado tudi takšne, ki tam nimajo kaj iskati in v teh kriznih časih ne bi smeli biti. Polovico bi jih morali takoj zamenjati. Žal se to ne bo zgodilo in žal se bomo Slovenci še naprej sami med sabo zgrizli. Zgodovina se ponavlja. Zato se mora postaviti nekdo iznad in reči: TA/A A 7 ZA I 1 Dim Alfi — Govorili ste le o gospodu Peterletu ... »Pučnik je pravi dedec. Včasih celo malo pretrd, kot je Kučan premehek, vidi se mu, daje bil v Beogradu. Ribičič je sam sebi dovolj, kdo je še tam zgoraj, ahaha, Bučar, ta se mi zdi dvorezen, ostali so kot kmetje na šahovnici: kamor jih postaviš tam so... Toda premakniti jih moraš ti. Cagavci, romantiki, ki se bodo, žal, še nekaj časa šopirili in potem za večno izginili z obličja zgodovine...« — Veličanstvo, to so hude besede... »Jaz jim to lahko in celo moram povedati...« Vojna in mir 3 Versko blazni komunisti so vedno eni in isti IRHK je ODGOVORIL N«- VRžETrtO STEKLE MICO 2 RAKETNIM NBPWDON. FOTOREPORTAŽA HUMORESKA Tehnološki višek Pepija Zlodija, uslužbenca iz zgornjega nadstropja družbene nadstavbe, so mučile hude sanje. Vidno je hujšal. Navsezgodaj zjutraj, ko še ni utegnil prebrati niti časopisov in popiti kave, je nekaj potrkalo na njegova vrata in med njimi se je kot v megli prikazala čudna postava, ki je dahnila: »Oprostite, tehnološki višek.« Ponudila mu je roko in ko je Zlodi pričakoval, da se bo predstavila, se je cinično nasmehnila in rekla: »Tehnološki višek« in izginila. Zlodi je pomislil, kaj če ne misli, da je tehnološki višek on, ampak je bil takoj pomirjen, ko ga je prešinilo, da v politični tehnologiji pravzaprav ni tehnoloških viškov. »Vi ste torej tehnološki višek?« je vprašal za odhajajočim, da bi se prepričal, če res misli sebe. »Kdo, jaz?« je zaslišal glas izza vrat. »Kje pa? Vi, vi vsi, kolikor vas je tukaj, ste tehnološki viški!« »Daj no, kaj ti ne pride na misel?« »Že vseskozi mi prihajate na misel,« je rekel zdaj on, ki ga je bilo razločno videti. »Kaj če bi midva zamenjala, če bi šel ti na moj seznam, jaz pa na tvoj stol? Misliš, da bi ga grel slabše?« Pepi Zlodi se je obrnil v postelji in zavzdihnil: »Nikar, beži, tehnološki višek!« »Kakšen višek?« je vprašala žena in ga dregnila. »Kaj, višek, a?« Pepi se ni dal motiti, nekaj je zamomljal in že spet ujel prikazen, ki mu je zdaj ponujala obe roki, da bi ga odpeljala s tega stola in sama sedla nanj. Začela ga je na silo vleči in ko se ji ni mogel več upirati, je zakričal in skočil pokonci, da bi zbudil pol hiše. »Ja, kaj pa je s teboj?« je preplašeno vprašala žena in ga pocukala za nos. »Te tlači mora? Slišiš?« »Aaaa?« je rekel in stresel glavo. »Ti vrag, ti. A veš, da se mi je sanjalo, da je prišel nekdo v mojo pisarno. Rekel je, da je tehnološki višek, se pravi, da sem jaz in me je hotel na silo spraviti s stola, da bi sam sedel nanj in bi bil jaz... tehnološki višek... in... kakšne neumnosti gredo človeku po glavi... res neverjetno...« »Kaj praviš? je vprašala žena. »Rekel ti je, da si ti tehnološki višek? No, veš kaj! Je imel pa popolnoma prav. Pri meni si ti tehnološki višek že zelo dolgo.« \ NI RES... - da direktor Ingrada Janko Golob ne skrbi za svoje delavce. Res ima manj časa, ker pospešeno ustanavlja novo podjetje, vendar je v obrat družbene prehrane umestil čredo uradnikov, da ne bi zdrsnili na seznam čakajočih na — delo. — dav poslanec celjske skupščine, gospod Matjaž Železnik ne zna računati. Na zadnji seji skupščine je odvihral k mikrofonu in analfabete ozmerjal, ker ne vedo izračunati razlike med 1977 in 1990, ki po njegovem znese 23 ... — da gospodov, ki bi naj v slovenskem parlamentu zastopali interese celjske regije, najpogosteje ni v skupščinskih dvoranah. Gre za maščevanje televizijcev: odkar so izvedeli, da bi Celjani radi lokalno televizijo, počakajo, da se celjski poslanci umaknejo iz dvorane in takoj v svet pošljejo žalostno sliko. — da bi Vanji Borovcu in Andreju Kokotu bilo jasno, zakaj sta izpadla ob izbiri urednika Radia Kranj. Saj sta vendar bila med 70-torico užaljenih honorarcev in bila med tistimi, ki se na vse pretege trudijo, da bi ta radijska postaja onemela. I I 1 1. — da je program Radio Kranj po slovesu nekaterih utrpel nenadomestljivo vsebinsko škodo. Kranjčani si zaradi politične spetosti svojega radia z vladajočo politiko samo niso na glas upali komentirati. — da je bil v soboto na Rogli »gala ples«. Organizatorjem na Roglo ni uspelo (razen štirih izjem) spraviti niti enega Celjana, kaj šele konjiškega župana, da bi stisnil vsaj roko tujim diplomatom in najvišjim predstavnikom hrvaške vlade. Novinarji smo tega že vajeni. — da gospod župan Anon Rojec ne bi bil usposobljen za izvedbo denacionalizacijskih postopkov v občini Celje. Cenjeni župan ima namreč veliko izkušenj kot odvetnik v zvezi s komasacijami v občini. O tem vedo njegove bivše stranke precej povedati. NOVA W DOBA STRAN 14 S^T^r*?.S^iŽ&S!SS Čeprav je avtopralnica v rokah Bučerja mlajšega, vedo v Etolu povedati, daje dob,l Bučer starejši, direktor firme, “SKfSSMs ^ p. SS»,;K£^ *»tam •ssšss ,.U, J, prosi za avtopralnico. Dovoljenje za garažo sta dobila zakonca Bučer 30. 9, 1989, ta dva pa sta lani tudi prosila za 313-411/90-3/, Pri tem tudi ni jasno, kako so mu lahko dali dovoljenje, čeprav začasno, v črni gradnji. Pripombe na lokacijo so sicer resne: avtopralnica je na zemljišču, k, ga je poprej rabila celjska bolnišnica, je v neposredni bližini porodniškega oddelke, prometna ** razprave do soglasij... KAJ VSE JUGOSLOVANI KRADEJO V ITALIJI Od volana do kontejnerja »OOOOGOOGOSOOOOOOOOCOOOCOOOGOOOOBeOOOOO^I PETROL 1 z vami na poti ^ j >soooooocos«oocoooosooooooecccooooooeoo<« »soaoooocoocoosccoooccooooBoccocooooo« > Zunanja trgovina p. o. ^ Celje, Mariborska 7 < Poslovni predmet našega podjetja obsega: - izvoz in uvoz črne in barvne metalurgije, > kovinsko finalnih proizvodov S - uvoz in izvoz bele tehnike in široke } potrošnje > - specializiran uvoz investicijske opreme S vseh vrst ^ - izvajanje investicijskih del v tujini | - poslovanje v maloobmejnem prometu 5 zastopanje tujih firm: S - NEMČIJA: GMN.INTENSIV FILTER, ABIG- } WERKE, BMC, BUDERUS i - AVSTRIJA: FESTO, SCHINZEL, ) ARTWEGER, LANDIS & GYR, KLUDI S - ITALIJA: OME.CEMB i - BELGIJA: BINKS S S Poslujemo preko podjetij v tujini z udeležbo našega kapitala: ^ CARMETAL, Avstrija, UNIMERCAT, Nemčija, 5 RESCO, Italija, APRIMEX, Kenija in EURO PACIFIC, S Hong Kong S 5 in predstavništev s sedežem v Moskvi in Minsku, S k v Pragi in Bratislavi, Bukarešti, Berlinu, Pekingu in K ^ Varšavi. ^ ^scoc<>soc«coooGoc! Profesionalni tatovi in kradljivci-amaterji iz Jugoslavije kradejo v sosednjih italijanskih mestih dobesedno - vse. Italijanski tisk pogosto piše o nečastnih podvigih posameznih Jugoslovanov, ki se ukvarjajo s krajo. Mesta blizu meje, kot so Trst, Gorica, Tržič in druga, ki jih jugoslovanski kupci najpogosteje obiskujejo, so privlačna tudi za druge naše državljane - dolgoprstneže, ki kradejo domala vse, od drobne konfekcije, nakita, usnjenih predmetov, do avtomobilskih delov in se zaradi kraje ne branijo niti moriti. Še vedno se mnogi spominjajo lanskoletnega podviga četverice mladih Rečanov: Antuna Antunoviča (20), Denisa Kraljeviča (23). Siniše Rodiniča (20) in Samira Loviča (21), ki so v italijanskem mestu Grado okradli zlatarno Roberta Cor-battija. Najprej je v akcijo stopil eden od napadalcev in prisilil lastnika, da se uleže na tla v sosednjem prostoru, v katerem se je nahajala tudi jeklena blagajna. V petih minutah je ostala trojica iz izložb pobrala nakit iz zlata in srebra, izpraznili so tudi blagajno, ki je bila odprta in zatem pobegnili s plenom, vrednim okoli 30 milijonov lir. Vendar jih je opazil prodajalec časopisov iz sosednjega kioska, ki je takoj obvestil policijo. Ta je na poti iz Tržiča do Gradeža uspela zasačiti tatove v rdečem golfu z ljubljansko registracijo. Pozneje so ugotovili, da je ista četverica že oropala tri zlatarne na širšem področju Tržiča. Iz okradenih zlatarskih delavnic so odnesli nakit v vrednosti okoli 85 milijonov lir. Gre za štiri mladeniče, ki so jih inšpektorji reške UNZ že poznali, saj so bili že večkrat prijavljeni, nekateri pa že tudi obsojeni. Neuspešno pa se je končal poizkus kraje zlata za Velibora Andeliča (19) iz Beograda. Prijeli so ga v Trstu dva dni po tistem, ko je ukradel zlato iz zlatarske delavnice »Trevisan« v vrednosti okoli 20 milijonov lir. Kraje v blagovnih hišah Med četverico vlomilcev iz Genove, ki so obsojeni na organizirano krajo različnega blaga iz parkiranih kontejnerjev na področju Trsta, je tudi 40-letni Jugoslovan Božidar Minic, ki so ga kaznovali na 2 leti in 8 mesecev zapora ter 800.000 lir denarne kazni. Ulovili so jih, ko so storilci poizkušali »pregledati« kontejner, parkiran v ulici San Marco v Trstu. Pri njih so našli različne dokumente in pečate drugih okradenih kontejnerjev, s čimer je bilo dokazano, da so prijeti tatovi krivi tudi za številne druge kraje kontejnerjev, ki so jih prijavljali tržaški avtoprevozniki. Poznani odprti trg Ponte Rosso v Trstu, na katerem tržaškim trgovcem cveti posel predvsem po zaslugi naših kupcev, postaja vse bolj privlačen tudi za tiste naše državljane, ki semkaj ne pridejo po nakupih. To dokazujejo številni primeri, med drugimi tudi tisti, ko so Tomislav Pavlovič (24), Neboj-ša Dordevič (22), Božidar Mimica (26) in 16-letni Z. M. že-parili na Ponte Rossu, vendar so jih zasačili in obsodili. Jugoslovanski tatovi si drznejo krasti tudi v velikih blagovnih hišah kot sta »Upim« in »Coin«, opremljenih z alarmnimi napravami, iz katerih je mnogo težje pobegniti kot pa iz tržnic. Mnogi so na lahek način želeli priti do vrednih predmetov v teh blagovnicah, vendar so končali v koronejskem zaporu. Zaradi kraje v blagovni hiši »Upim« so prijeli tudi trojico Jugoslovanov: Svetlano Ivanovič (21), njenega zaročenca Ljupka Marjanoviča (26) in Darka Cvetanovskega (36). vse iz Sremske Mitroviče. Najprej so uspeli prijeti Ivanovičevo. ki je pri sebi imela usnjeno torbico, ukradeno v blagovnico »Coin« in predmete iz »Upi-ma« v vrednosti 300.000 lir. V Marjanovičevem avtomobilu je policija našla dve ukradeni usnjeni torbici in nekaj oblačil, Cvetanovskega pa so zasačili na italijansko-jugoslovanskem mejnem prehodu Lipica, kjer se je nameraval vrniti v Jugoslavijo. Vsakega od njih so obsodili na 2 meseca zapora in 200.000 lir denarne kazni. Sodišče je pri zaročencih Ivanovi-čevi in Marjanoviču upoštevalo olajševalne okoliščine, Cveta-novski pa je moral kazen presedeti. V koronejskem zaporu se je znašel tudi 28-letni Zdravko Korič iz Reke, ki ga je italijanska policija prijela v blagovni hiši »Standa«. Ob pregledu njegove sobe v enem od tržaških hotelov je policija našla precej kosov moških oblek, katerih vrednost ocenjujejo na milijon lir. Kradejo tudi »svoje« Poleg kraj so zabeležili tudi primere posilstva in umora. S čim vse se ukvarjajo nekateri naši državljani, ki jih v Trstu odkrivajo pri kraji, nam kaže tudi primer dveh Splitčanov. Ferzi Beka (29) in Dragan Leskor (27) sta bila aretirana, ker so ju na avtobusni postaji v Trstu prijeli s 33 majicami, 14 pari kavbojk in tremi jaknami v vrednosti okoli milijon lir. Blago sta nakradla v prodajalni »Tino shop«, ki je v Ulici Trento 5. Pri kraji sta uporabila trik, ki pa jima ni uspel. Priskrbela sta si namreč pečat z napisom »pagato«, kar pomeni plačano. Odtisnila sta pečat na račune in v miru prevzela blago. Kraje se dogajajo v prodajalnah, pa tudi na drugih nenavadnih mestih. Italijanski miličniki iz Gorice so ulovili Ijub-Ijančana Aleša Simončiča (35) in Zorana Živkoviča (39), ki sta v cerkvi v Mošu okradla posodo z dobrovoljnimi prispevki, v kateri je bilo 100.000 lir. Na avtomobilskem odpadu na Majnici je Mirko Teofilovič iz Nove Gorice poizkušal ukrasti rabljen volan iz avtomobila. Čeprav je trdil, da ga je lastnik odpada odpeljal v nek prostor, kjer ga je poizkušal pretepsti, mu tega niso mogli verjeti. Avtomobili z jugoslovansko registracijo so po kratkem zatišju ponovno cilj vlomilcev v Trstu, ki iz avtomobilov odnašajo vredne stvari. Nedavno tega so na tak način prijeli dvojico Jugoslovanov Abdulveha-bija Sabahdina (20) in Karisi-ma Zaima (20), oba iz Novega Pazarja. Vlomila sta v ulici Valdirivo v parkirani avtomobil naše registracije, iz njega odnesla večjo plastično torbo s kupljeno obleko in motorno pilo. Na lastnikovo srečo ju je policija prijela, medtem ko so številne podobne kraje ostale neodkrite. V koprskem zaporu sta se znašla M. V. (38) in S. M. (22) iz Gline, ki sta ob koncu aprila lani v nočnih urah napadla in z nožem ranila taksista Maria Derina (58) iz Milj blizu Trsta, vzela sta mu taksi vreden okoli 20 milijonov lir in pobegnila. Na taksi sta pripela registrski tablici z zagrebško registracijo in uspelo jima je kar nekaj časa voziti, vse dokler Vučinič ni povzročil prometno nesrečo v bližini policijske postaje v Glini. Tako so miličniki razkrinkali lopova, ki so ju že iskali. Nedavno tega je tržaško sodišče v odsotnosti obsodilo Darka Vukomanoviča (26) iz Sarajeva na doživljenjski zapor zaradi umora, ki gaje povzročil 23. aprila 1983 v tržaški ulici Coroneo. Takrat je v njihovem stanovanju umoril Čarnelio Babič (60) in težko ranil njenega moža Matthasa (69). Kot je sodišče ugotovilo, je Vukma-novič pri družini Babič delal kot šofer, zato je večkrat spal pri njih. Čarnelio je ubil z bronastim kipcem v trenutku, ko ga je le-ta zasačila pri kraji, zatem pa je napadel tudi njenega moža in misleč, da je ubil tudi njega, pobegnil iz kraja zločina, zabrisal sledove za seboj. No, mož je lahko pojasnil zločin. Vsi žeparji, tatovi in vlomilci, ki jih miličniki ulovijo v Trstu in okolici, najpogosteje presedijo kazen v tržaških zaporih Coroneo. Med zaporniki je navadno precej tujcev, kar dve tretjini, med temi pa je največ Jugoslovanov. Veliko je tudi emigrantov iz Afrike in Azije. Njihovo število raste iz leta v leto, trenutno jih je okoli 2 milijona. Jugoslovanskim zapornikom (med njimi je veliko Romov) v Coroneu, za katerega velja, da je eden najhujših zaporov na Apeninskem polotoku, ne dovolijo izhoda v mesto, saj bi gotovo poizkušali pobegniti. 15. STRAN NOVA DOBA LJUBLJANA §e je ipipštemost V teh dneh so mnogi dobiii od magistra Braneta Gradišnika oziroma njegove agencije vrnjen denar za predplačilo knjige »Kdo je kdo za Slovence«. Magister je pred približno pol leta povabil k sodelovanju številne znane Slovence in pozval tudi k predplačilu. Pokazalo se je, da je odgovorilo le okoli pol povabljenih. Zakaj, ni mogoče odgovoriti. No, vse le ni bilo zaman. S področja znanosti, tehnologije, medicine bo delo nadaljevala založoba Fagopyrum (Dravlje). To knjigo bo mogoče posebej naročiti. Kar zadeva Gradišnikovo vračanje, je ta ravnal kar pošteno. Vsem je obračunal 8-odstot-ne obresti in dobili so po 608 dinarjev. Razume se, da je bila inflacija višja. Če je Gradišnik s prednaročili zbrani denar vezal ali obračal v kakšni interni banki, pa je kakšen dinar tudi zaslužil. To so seveda le ugibanja. V celoti vzeto je treba ponoviti, da je ravnal pošteno. To za mnoge druge ni moč trditi, saj ponavadi zavijejo v smer, ki bi jih lahko rekli »trend Gru-belič«. gradenj odločilo za njihovo legalizacijo in tako so prijavili 32 stanovanjskih hiš, 10 vikendov in 10 teniških igrišč. Največkrat stoje ti objekti na odlični kmetijski zemlji in mnogi investitorji jih (po veljavni zakonodaji) najprej vpišejo v zemljiško knjigo (kako absurdna zakonodaja), zatem pa uradno dokazujejo, da stoji črna gradnja na stavbni parceli s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem. Ta- ko se namreč po zakonu imenuje zemlja, na kateri stoji objekt, četudi gre po družbenem planu za 1. območje kmetijskih zemljišč. S sentimentalno popustljivostjo seveda tudi sedanja škofjeloška vlada stvari ne bo spremenila, čeprav se je njen predsednik odločil, da se bo, če ne gre drugače, sam boril z mlini na veter. Ali bo imel minister Jazbinšek ob tem slabo vest, bomo videli. ČRNOGRADITELJI Radikalni izvršnik Škofjeločanom ni jasno, koliko črnih gradenj imajo v svoji občini, saj je večina črnograditeljev priključena kar na elektriko svojega soseda in jim tako sploh ni treba zaprositi za legalizacijo črne gradnje. Mnogim je namreč uspelo črno gradnjo celo vpisati v zemljiško knjigo. Predsednik izvršnega sveta v Škofji Loki je najbrž želel, da se na začetku vzame apetit po nezakoniti gradnji hiše, vikenda ali celo teniškega igrišča. Zato je predlagal nadvse radikalni zakon, po katerem naj bi črnograditelj plačal kazen v višini vrednosti črne gradnje. Meni namreč, da je edina rešitev, če se lastniku ne bi splača- MURSKA SOBOTA Pajčevinasto nebo Vsa leta nazaj so se pristojni v Murski Soboti trudili, da so razne inštalacije in napeljave spravili pod zemljo, predvsem zaradi lažjega vzdrževanja in zunanjega videza mesta. To jim je uspelo predvsem v novejših pozidavah ulic in naselij v mestu. V starih predelih pa so še vidne nad ulicami električne žice za dovod k hišam, za ulično razsvetljavo in pa viseči kabli telefonskega omrežja. Če se med to obstoječo mrežo pojavi še kakšen splet žic, ni tako hudo. Če se pa pojavi nova mreža kablov v urejenih predelih mesta, kjer so vse stvari, ki bi kvarile zunanji videz naselja, skrite pod zemljo, je pa to zelo neodgovorno. Tako so se v zadnjih dneh pojavili nad zelo urejenimi predeli mesta M. Sobota kabli satelitske kabelske televizije, ki jo naročniki po mestu že težko pričakujejo. Kabli so napeljani čez ulice in zelenice od hiše do hiše v različnih višinah in pod različniki koti tako, da je ta »okras« mesta še bolj viden in poudarjen. Naročniki že težko pričakujejo dokončno dograditev kabelske televizije, vendar je niso želeli imeti v taki obliki. Ne nudi jim pravega užitka večji izbor dobrih televizijskih programov v lepo urejenem ambientu okrog TV sprejemnika v dnevni sobi, če jim je pa zaradi tega pokvarjen zunanji videz hiše in celo ulice. Krajani želijo najti krivca, toda tega je v današnjih časih še vedno težko najti. Pri tem obstaja bojazen, da bi v primeru plinifikacije mesta, ki jo tudi načrtujejo, ponovili isto napako, pa bi še plinske cevi napeljali nad ulicami od strehe do strehe. Takrat pa M. Sobota zanesljivo ne bo več eno od najlepše urejenih mest v Sloveniji. lo na črno graditi. Vse je namreč računica. No, izvršni svet se je nad njegovim predlogom zmrdoval češ, to bi pa le bilo prehudo. Morda imajo pa tudi sami kakšen greh ali vsaj grešno misel, saj je najbolje drago graditi tedaj, ko še sploh nisi zasadil lopate, marveč le zbiraš dovoljenja . Medtem pa škofjeloške inšpektorje še naprej črnograditelji prehitevajo. Ko inšpektorji globoko razmišljajo, raste črna gradnja celo v bližini same občinske zgradbe. Kdo ve, ali imajo od nje res korist zgolj črnograditelji? Lani se je 42 lastnikov črnih Praktični pouk: kako gorijo prikolice Skupaj z nami -uspešna in cenejša gradnja Članstvo v stanovanjski zadrugi Graditelj vam omogoča: Brezplačno pridobitev dovoljenja za izvedbo manjših gradbenih del Brezplačno svetovanje in strokovna pomoč v vseh fazah izgradnje Ugodni kreditni pogoji Obročno odplačevanje gradbenega materiala OBIŠČITE NAS, NA ENEM MESTU UREDITE VSE! Dodatni popusti pri nabavi gradbenega materiala Možnost blagajniških vplačil brez provizije Prizadetim ob poplavi nudimo še dodatne ugodnosti KOMPLETNI INŽENIRING: PRIPRAVE, PROJEKTIRANJE, IZVEDBA IN GRADBENI NADZOR NOVATO DOBA STRAN 16 FOTOREPORTAŽA Tenis na visoki ravni Minuli petek in soboto so se diplomati, politiki in novinarji na Rogli dodobra namučili. Zanimivo, da so tudi priznali. Problem je v tem, kar je za tenis, ki bi zagotavljal boljšo kondicijo, premalo časa. Je pa treba dodati, da so se veliko dogovarjali, tudi med igro kaj popili, na koncu pa si čestitali. In še uradni vrstni red (med 24 tekmovalci): 1. Ciril Ribičič, 2. Waren Zimmermann, 3. Zdravko Švegar, 4. Andrej Žlebnik, 5. Tone Vogrinec, 6. Jože Jagodnik, 7. Mičo Dušanovič, 8. Aleksander Lucu, itd. S KOLESOM DO USPEHA Pagon hoče v Stuttgart Na otvoritvi letošnje mednarodne sezone v predmestju Trsta po slovensko Lonjeru in po italijansko Logneru, kjer živijo izključno Slovenci in kjer imajo kolesarski klub Adria, ki že petnajsto leto uspešno organizira kolesarsko dirko Trofeja združenja slovenskih športnih društev v Italiji, na kateri nastopajo najboljši evropski amaterji, med katerimi so letos nastopili tudi svetovni prvak Italijan Gvardi ter najboljši italijanski, sovjetski, čehoslovaški in jugoslovanski kolesarji, je velik uspeh dosegel 24-letni lesni tehnik iz kranjske Save Aleš Pagon. V izredno močni konkurenci je po razburljivem finišu na 140 kilometrov dolgi progi s povprečno hitrostjo 45 kilometrov na uro zasedel odlično tretje mesto in požel burne ovacije domačinov. Tuji kapital prinaša evropska merila »Priznati moram, nisem pričakoval, da se bom v tako močni konkurenci na koncu boril za prva tri mesta. V dobre zimske priprave že na začetku sezone dajejo sadove in upam, da bo tako tudi v glavnem delu sezone,« je izjavil slavljenec. - In kaj pričakujete od glavnega dela sezone? »Želje so eno, realnost drugo. Veliko nas je, ki želimo nastopiti na Svetovnem prvenstvu v Stuttgartu. Vse bo jasno julija, ko se bo zvezni kapetan Cvitko Bilič odločil. Upam, da si bom z dobro formo in uvrstitvami na številnih letošnjih velikih mednarodnih tekmovanjih priboril mesto v ekipi za Stuttgart.« Na seznam za vse velike letošnje kolesarske akcije je zvezni kapetan Cvitko Bilič uvrstil tudi šesterico celjskih kolesarjev, Bončo, Melanška, Šmerca, Rovščka, Baloha in Ugrenoviča. Celjski biciklizem je pred kratkim dobil še eno veliko priznanje. Na seji KZJ so za novega direktorja članske reprezentance Jugoslavije soglasno izvolili Edija Krajnca, sedanjega kluba. Od takrat do danes dosega najmlajši športni kolektiv v Celju izredne rezultate in trenutno je po trditvah vseh kolesarskih strokovnjakov najmočnejši članski kolektiv v državi. »Žal nas mnogo bolj cenijo zunaj kot doma v Celju. Letos slavimo v Celju pomemben jubilej kolesarstva - 200-letnico ustanovitve prvega kolesarskega kluba. V počastitev te obletnice bo v Celju štart letošnje dirke po Jugoslaviji in dirke na kronometer s štartom in ciljem v Celju in obratom v Žalcu. S pripravami na to pomembno tekmovanje, eno najstarejših v svetu, letos je 46. po vrsti, smo pred kratkim člani organizacijskega odbora dirke sezna- tehmčnega direktorja Merxa, pred enajstimi leti ustanovitelja nili župana Antona Rojca, predsednik TKS Lada Gobca in predstavnike turističnih organizacij Celja.« - Na seznamu zveznega kapetana Cvitka Biliča za reprezentančne nastope v tej sezoni je šest Celjanov. Kdo izmed njih ima realne možnosti za nastop na svetovnem prvenstvu v Stuttgartu? »Računam, da bi iz te šesterice štirje lahko nastopili na svetovnem prvenstvu in to Ugrenovič in Baloh v ekipni vožnji, Bonča in Šmarc v posamičnem delu tekmovanja. Seveda je tu tudi Melanšek, ki je lani zaradi operacije roke dalj časa miroval. Zdaj je povsem zdrav in na zadnjem testiranju reprezentančnih kandidatov n„ FTK v Ljubljani sta imela z Bončo najboljše rezultate. Verjamem, da bo tudi on med resnejšimi kandidati za eno od mest v ekipi za Stuttgart.« - Merila za nastop na olimpijskih igrah v Barceloni so zelo visoka. Ali je realno pričakovati, da bo kdo od Celjanov sodeloval na največjem svetovnem kolesarskem summitu? »Mislim, da bo v Barceloni na olimpijadi končno nastopil tudi eden od celjskih kolesarjev. Kljub visoko postavljenim kriterijem sem optimist in računam, da bosta nastopila najmanj dva iz te šesterice.« - Ekipa je po kraju bivališča zelo heterogena. Kako so se fantje med seboj ujeli? »Zelo dobro. Trener Stane Velikonja je zelo zadovoljen. Vsi pridno trenirajo, se na pripravah in dirkah dobro razumejo, kar je predpogoj za tekmovalni ekipni uspeh. Kapetan ekipe je izkušeni Janez Lampič, desna roka trenerja Velikonje in s svojimi bogatimi izkušnjami veliko pripomore k uspehu ekipe.« - Kateri so poleg nastopa na svetovnem prvenstvu v Stutt- gartu še cilji ekipe Merxa v letošnji sezoni? »V domači konkurenci želimo povečati zbirko kolajn z državnih prvenstev. Kot selekcija Jugoslavije bi se radi udeležili dirke po Jugoslaviji. Vseh šest reprezentativnih kandidatov bi rado z dobrimi rezultati upravičilo zaupanje zveznega tren-nerja Cvitka Biliča. Ne smemo pozabiti tudi mladinca, dvakratnega državnega prvaka Saša Svibna, ki je zagotovo potnik na mladinsko svetovno prvenstvo v ameriški Colorado Springs. Mislim, da bo Sviben imel v mladinski konkurenci glavno besedo.« Kakšna pooblastila imate kot direktor članske reprezentance Jugoslavije? »V glavnem skrbim za denar. Koledar letošnjih tekmovanj je zelo bogat in če hočemo nastopiti na vseh tekmovanjih, moramo pravočasno poiskati vire financiranja. Zaenkrat je vse v redu.« - Kaj po vašem mnenju Merxu manjka, da bi postal vrhunski klub, cenjen ne samo v domačih razmerah? »Na prvem mestu je kadrovska problematika. Klub bi potreboval dobrega strokovnjaka za delo z mladimi kolesarji. Nadalje potrebuje strokovnjake za razna tehnična opravila, mehanike, maserja, psihologa. Z njimi bi zagotovili minimalne pogoje za kvalitetno delo, kar bi sčasoma prineslo tudi vrhunske rezultate. Za zdaj smo za delo s pionirji angažirali Janka Podmiljščka, nekdanjega kolesarja našega kluba. Mnogo na nas v letošnji sezoni pomeni nakup kombija citroen za devet oseb. Upam, da nas bodo zaradi naših uspehov končno tudi doma obravnavali enako kot druge športe, ki pa, moram poudariti, ne dosegajo takšnih uspehov kot mi,« je dejal Edi Krajnc, novi direktor članske kolesarske reprezentance Jugoslavije. SEDMA ZVEZDICA REGLJAVK EMA Priznanja zlatim Celjske kegljavke Marika Kardinar, Sonja Mikac, Tanja Gobec, Biserka Petak, Ljuba Tkalčič, Mira Grobelnik, Jožica Šeško, Metka Lesjak in Marijana Šeško ter trener Lado Gobec bodo v zgodovino jugoslovanskega kegljanja prišli kot prva ekipa, ki je naslov državnih prvakinj osvojila brez poraza. Sedmi naslov državnih prvakinj, od tega zadnjih pet osvojenih zapovrstjo, je celjske kegljavke uvrstil v najbolj uspešne slovenske in jugoslovanske športne kolektive. Z letošnjo zmago v državnem prvenstvu so si Celjanke priborile pravico do nastopa na tretjem svetovnem ekipnem pokalu, ki bo od 3. do 5. oktobra v Celju. Po končani zadnji tekmi letošnje sezone proti Varteksu je predsednik KZJ in predsednik Svetovne kegljaške federacije za asvaltno sekcijo, Ljubljančan Avgust Likovnik, kegljavkam Ema in njihovemu trenerju predal zlate kolajne. Istočasno je bil po kriterijih KZS Emo proglašen za najboljši klub v Sloveniji, Sonja Mikac in Tanja Gobec pa so bile za uspehe na republiških tekmovanjih nagrajene z zlatim kegljem. V imenu sponzorja Ema je praktične nagrade tekmovalkam in njihovemu trenerju predal podpredsednik kluba ing. Tomaž Milač. Bianchi v Krškem V sredo bo znana italijanska firma za izdelavo športnih koles Bianchi s svojim predstavnikom za Jugoslavijo Delta Teamm iz Krškega v Delavskem kulturnem domu »Edvard Kardelj« v Krškem uradno predstavila svoje izdelke namenjene jugoslovanskemu trgu. Na prvi jugoslovanski promociji bodo razen kolesarjev, ki vozijo kolesa te firme ter predstavnikov klubov, prisotni svetovni prvak in zmagovalec Giro di Italia Felce Gimondi, in znana imena slovenskega političnega in športnega življenja Jože Smole, Vlado Fumič in Bojan Udovič. 17. STRAN NOVA OT DOBA TUJI KAPITAL PRINAŠA EVROPSKA MERILA v Časnikarske hiše na prepihu Hrvaški časniki pod Maxwellovo taktirko. Neusmiljena borba za profit. Ali bo tuji kapital uveljavil »evropske norme« v časnikarstvu - en zaposlen na 1000 izvodov naklade? »Vjesnikova« hiša ne ve kam z »viški ljudstva« v redakcijah... Javnosti je že nekaj časa znano, da je magnat in znan založnik številnih (desničarskih) tabloidov in časnikov na Zapadu Jan Ludvik Hoch alias Robert Maxwell, sklenil vložiti v informativni sistem na Hrvaškem toliko »svežega« kapitala, da bo postal 40 odstotni lastnik celotne »Vjesnikove« hiše, vključno z vsemi revijami, tiskarno, prodajno in grafično službo ter celo od »Vjesnikove« hiše odcepljenega »Večer-njeg lista«. Pravtako bo postal solastnik 3. programa Hrvaške televizije, najzanimivejše lokalne zagrebške (mladinske) radijske postaje »Radio 101« in hrvaške tiskovne agencije »HI-NA«. Le ta naj bi se po »lucidni« ideji, ki se je v hipu utrnila gospod Maxwellu, poslej imenovala »CRONA«. Ob vsem tem naj bi Maxwell postal še solasltnik Tovarne papirja v Zagrebu, ki je trenutno v neznanskih gospodarskih težavah. Kakor hitro se je ta informacija pojavila v javnosti, so se začele pri naših sosedih na Hrvaškem, pa tudi drugod po Jugoslaviji, razprave in javne polemike, kaj pravzaprav za naše časnikarstvo, njegovo avtono- mijo in svobodo pomeni tuji kapital. V minulih dneh je bilo popisanega veliko papirja o tem ali bo prišlo do pretirane komercializacije javnega obveščanja pod vplivom tujega kapitala; ali bosta tudi svoboda tiska in demokracija podrejeni profitu; ali bo javno obveščanje postajalo »populistično« in podobno. O teh stvareh so razni časniki in avtorji različno pisali, vendar pa nihče ne dvomi, da je Maxwell prišel na Hrvaško, da bi si z naložbami v časnike, radio in televizijo ter informativni sistem, temeljito povečal-profit. Veliko, veliko manj pa je bilo razprav o tem, kaj tuji kapital pomeni za odnose in profesionalizem znotraj novinarskih oziroma časnikarskih hiš. O tej »neprijetni« temi so časnikarski kolegi na Hrvaškem bolj sramežljivo pisali in le tu in tam se je pojavilo razmišljanje, da bi utegnil novi lastnik, ki ima namen s časnikom ustvarjati profit, spremeniti tudi kaj v doslej »naših skupnih«, poslej pa »njegovih« časopisnih hišah, ki so bile doslej vse prej kakor pa vzor dobrega gospodarjenja in dela po »tržni logiki razvitega zapadnega sveta«. PREVEČ NOVINARJEV V zvezi s tem je Hido Bišče-vič, glavni in odgovorni urednik »Vjesnika« v razgovoru za splitsko »Slobodno Dalmacijo« (le-ta, mimogrede povedano, ni v »Vjesnikovi« hiši, zato o tem piše bolj brez »dlake na jeziku«) jasno povedal, da bo treba potem, ko bo Maxwell vložil kapital v »Vjesnikovo« hišo, povleči nekaj zelo konkretnih in »nepopularnih« po-tez-med drugimj bodo morali v »Vjesnikovi« hiši »rešiti tudi problem viška zaposlenih«, kar je »tako in tako problem celotnega socialističnega gospodarstva, ki je bilo navajeno na ekstenzivno zaposlovanje brez spoštovanja profesionalnih kriterijev«. Ce bi te spretne »diplomatske« izjave Hida Bišče-viča prevedli v vsem razumljiv jezik, bi lahko rekh takole: Ko (in če) bo gospod Maxwell postal solastnik »Vjesnikove« hiše, ne bo v »svoji hiši« »redil« nobenega, ki mu ne bo s svojim profesionalnim delom prinašal profita. Skratka, gospod Maxwell se bo mnogim »zahvalil« za sodelovanje z »Vjesnikovo« hišo, ko je le-ta bila še last samoupravljalcev... In kakšno bo število zaposlenih novinarjev in drugih v redakciji, da bo le-ta gospodu ~ Puhla 6tClVQ Maxwellu prinašala profit? Odgovora na to očitno še nihče natančno ne ve, vendar je bojda gospod Maxwell spomnil (za začetek?) na »jasen evropski kriterij« - to pomeni en zaposlen v redakciji časnika za vsakih 1000 izvodov naklade. »Vjesnik« ima v redakciji sedaj 190 zaposlenih, proda pa okoli 80 tisoč izvodov časnika. Po »evropskem kriteriju« bi bilo torej samo v tej redakciji 110 zaposlenih preveč, vendar pa je gospod Maxwell znan po tem, da dela vse »nad evropskimi kriteriji«, saj sicer ne bi ustvarjal nadpovprečnih profitov... Ob tem se velja spomniti tudi izjave, ki jo je v nedavnem intervjuju za tekdnik »Evropa« dal slovenski minister za informiranje Stane Stanič, ki meni, da se v redakcijah časnikov v Sloveniji precej lagodno dela... Minister verjetno že ve, saj je dolgo delal v slovenskem časnikarstvu... Če bodo bodoči lastniki časnikov v Sloveniji začeli uporabljati »evropske kriterije«, potem bo to povzročilo precej sivih las tudi ljudem v naših časnikarskih hišah. Kar poskusimo preračunati...!? Gospod Maxwell pa s svojo »profitno logiko« začenja v hudo zadrego spravljati tudi zagrebške (in morda še kakšne!?) televizijce. Zagrebška televizija, ki »proizvaja« dva programa - o njihovi kvaliteti naj vsakdo sodi sam — ima skupno 1700 zaposlenih.Gospod Maxwell pa je dejal, da bo treba 3. program televizije, ki ima kakor vsi novi programi ambicijo biti najboljši, delati z okoli 60 ljudmi. Seveda na začetku, dokler se stvar ne uteče, potem bo mogoče tudi ta program delati s kakšnim človekom manj.. . Hido Biščevič pravi, da so v »Vjesnikovi« hiši na »boleče rešitve na kadrovskem planu že psihološko pripravljeni« ter da imajo tudi že razdelan »plan amortizacije socialnih udarov«. »Viške ljudstva« že sedaj poskušajo kanalizirati v več smereh, sicer pa že opažajo, da nastaja napetost med tistimi, ki z delom »držijo hišo pokonci« in med tistimi, ki sodelujejo predvsem pri stroških redakcije ... Naše časnikarstvo se torej odpravlja na »psihološke priprave« pred »vstopom v Evropo« ... Po radiu tudi televizija ir^r8a, ?cdijikt^ pntiska-.ob sžk ssg-s “s: Sj£S”s”““' * ***- “«•*>**«*»<*>** svoj program: Generalni manager Grme Iztok Škofič pravi, da stvar, pravno se niso urejene, vendar gre pr, stvar, ictv-i v a pieecj v cit kijih kuj am vzavpa v ntcsiu in njegovo okolico. V krajevnih skupnostih Primskovo in SSS3SSS3B bodo do konca leta pokrili tri četrtine mestnega področja. takratna SZDL. Pripomb in pomislekov je bilo namreč Se vedno naj bi se namreč po Sloveniji dogajalo, da posamezne krajevne skupnosti organizirajo zbiranje denarja za kabelsko televizijo. Ljudje stvari plačajo, vendar podjetje, k, stvar napelje, s tem oprav, svoje. Ker se vse pač ljučki, ker kabelsko televizijo največkrat priključijo na skupinske antene in sc tako lahko vključijo v kabelsko televizijo tud, tisti, k, je n,so plačali. do 700 DEM. To jc cena za priklop, sama mreža pa ostane v last, družbe. Zato »naročniki« plačujejo še 10 DEM mesečno za kvalitetno vzdrževanje in dopolnjevanje sistema. Vsak naročnik je priključen ločeno, ker pa jih vodijo računalniško, lahko tudi vsakega, ki ne poravnava mesečnih obveznost,, zelo hitro in enostavno izključijo. sistema. Računajo da bodo čim bo to mogoče, na enem od kanalov ponudil, tudi lokalno televizijo, za katero bo zagotovo veliko zanimanja. Lokalne vesti, politika in ponudba trgovin, so v lokalnem okviru vedno zanimivejše SSSSSH* V Kranju je sicer uveljavljenih ze nekaj podobnih kabelskih sistemov. Seveda bo imela smisel lokalna postaja samo, če bo prišlo do njihove povezave. Vsekakor je tudi na tem področju veliko novega (največ seveda trenutno v KS Vodovodni stolp, kjer teče akcija). Medtem, ko prihaja na Radiu Kran do strankarskih podtikan . žalitev m zmerjanj, nastaja zasebna TV postaja nekako umirjeno. Je že tako: za nekaj »družba« pokloni denar, drugje pa ljudje gledajo na vsak svoj dinar, kako ga bodo obrnili. Očitno lep pnmer. da ne gre brez čistih lastninskih od- NOVA OT DOBA STRAN 18 kali. Bajželj bi ostal in njihovo odprta pismo mvvo tako. d, ImS J,Lino ki inn lo distancirala od njen in njemu PO**!*m. JancJjcnnkk,. če,,,, ,n niipjcgJnl. in zelo verjetno je. da jih m. bodo odslej naprej v osrednjih političnih in informativnih oddajah še naprej briljirali isti ™čni uporniki (s Slovenko leta m čelu). Medtem ko Lado AUDIČARIJE Glumci , Tam, kjer ima hudič mlade Je TVS. Komaj se rešijo pričujočim prostreže z enakimi ’dogodki, to je mučenja kmečkega življa iste narodnosti z ljubeznijo. In komaj so na pišejo, je pa sploh too much. Televizarji so novinarje vrgli na finto že lani, ko so zaradi Janše oziroma njegove izjave, da bodo plesali Labodje ljudi Stavka, ki so jo dramatično prikazovali z njihovim naravnim mrtvim okoljem (mize in deček s piščalko) ie TVS na dudi. raaSurjali praucaprav ro J c fen, fi«> zadovoljni. Črn ZVfč^Ž “? P idnp f‘-vd TVS ■■lv-,wvu-m k.edjcmu d"', if rTn'Ti,»'ifr ” * °sy ^ __________ . , ^ ______________________________________________TSeTT'Sx-' sicer polenil in izrazil upanje, da se bo nekega dne pojavil sa ssssys ass swt 2.« Vpna kmn je rekel ***** lu ** » fc ~ oie, ki je M general major, kar samo po seb, m mč spornega, toda na ohcet so pnšh tud, nekaten njegov, koleg, kosova Ti so potem sebe odstranil,, medtem ko so J^fliSSTSSttSSfiStSS* sxvsux zjss, s&^rss ; glumci. FOTOREPORTAŽA Ženska pisma Mance Košir Manca Košir, znana in izredno aktivna Slovenka, ki je svojo življenjsko pot prešla od manekenke, filmske igralke, novinarke in še mnogih drugih vlog do profesorice novinarstva na ljubljanski Fakulteti za sociologijo, politične vede novinarstvo se je v petek predstavila tudi v žalski občinski matični knjižnici. Na razgovoru, ki so mu prisostvovale predvsem ženske, je predstavila svojo novo knjigo Ženska pisma, ki je nastala kot plod dolgoletnih dopisovanj s slovenskimi ženami. S svojo duhovitostjo in lahkotnostjo je očarala prav vsakogar, razodela pa je tudi velik del svojega življenja. V DRŽAVNO ALI ZASEBNO GLASBENO ŠOLO Violina za štiriletnika Končno smo dočakali tudi to — zasebno šolo, ki je razburila redni šolski sistem in zato ni čudno, da je v Zavodu za šolstvo ne gledajo preveč prijazno. A profesor Radovan Marvin je trmast, vztrajen in prav verjetno je, da mu bodo njegovi veliki načrti uspeli. V Celju načrtuje glasbeno šolo do visoke stopnje in konzervatorija, v mislih ima sklad za štipendiranje glasbenih talentov in vsakoletno mednarodno tekmovanje godal. V začetku letošnjega leta je ustanovil Koncertno poslovalnico Intermezzo d.o. o., katere glavna dejavnost je šola za mlade glasbene talente, ob njej je postavil na noge komorni orkester Intermezzo, ki nastopa samostojno ali spremlja vrhunske glasbenike, ukvarja pa se tudi s čisto menežerskim poslom, posredovanjem koncertov. Za šolo ima na voljo tri prostore, dvorano krajevne skupnosti v Novi vasi, glasbeno učilnico na osnovni šoli I. celjske čete in dvorano Narodnega doma v Celju. V Novi vasi poteka individualni pouk z učenci, komorno in orkestralno delo, tamkaj pa so tudi mesečni tečaji odprtega tipa z violino, ki jih vodi Volodja Balžalorsky. predavanja o razvoju in izdelavi godal ima Vili Demšar. V glasbeni učilnici na osnovni šoli I. celjske čete teče pouk glasbene teorije, Mitja Reichenberg predava osnove harmonije, kontrapunkta, oblikoslovja in sociologijo kulture. Tudi ta petkova predavanja, vsakič od 18. do 20. ure, so odprte za vse zainteresirane (posamezno predavanje stane 200 din, mesečno 400 din), namenjena so dvema skupinama, od sedmih do petnajstih let in od petnajstih do devetnajstih let. Prihodnje šolsko leto jih bo predavatelj prilagodil predšolski stopnji. Na šoli sta še dve vrsti rednih mesečnih tečajev, Stojan Kuret poučuje partiturno igro, Jani Golob glasbo 20. stoletja. Dvorano Narodnega doma uporabljajo učenci za interne in javne nastope in korepeticije. Za zdaj je v šolo za mlade glasbene talente, ob violini in violi bodo v kratkem odprli še oddelek za čelo, ki ga bo vodil Miloš Mlejnik, vpisanih 33 otrok, ki so razdeljeni na predšolsko, nižjo in srednjo stopnjo. Obiskujejo tudi vse teoretične predmete, jeseni pa bodo hodili tudi na ure klasičnega baleta. V bližnji prihodnosti obeta prof. Marvin tudi klavirski razred, za odrasle po mutaciji pa bo v prihodnjem šolskem letu odprl pouk solo petja. »Šolo so vpisali v osnovni sodni register in mi niso delali težav. Vsakdo dobi spričevalo, čeprav v Zavodu za šolstvo ne kažejo kaj prida fleksibilnosti. Toda, povejte mi, katera listina velja več, ali tista, ki jo podpiše vrhunski glasbenik ali tista, pod katero napiše ime nekdo, ki z glasbo nima zveze in je sploh ne pozna,« pravi prof. Radovan Marvin in velikopotezno načrtuje prihodnje šolsko leto. V Celju uvaja pouk srednjega in visokega šolstva in se povezuje z gimnazijo, kjer naj bi v kulturološkem oddelku njegovi gojenci obiskovali splošne predmete. »Jeseni ustanavljam konzervatorij, prvi, ki se bo pojavil v Sloveniji. Imam stike s tujino in sem že zelo daleč s celovškim konzervatorijem, graško in dunajsko visoko šolo. Druga stvar, ki seje lotevam, je sklad za štipendiranje za vse, ki študirajo glasbo v Sloveniji, Jugoslaviji ali v tujini. V Celju postavljam na noge vsakoletno mednarodno tekmovanje violin, viol in violončel. Mrežo sem razpeljal, brošura izide junija in če mi to uspe, bo možnost izobraževanja klasičnega inštrumenta veliko večja, izmenjavali bodo izkušnje, videli kje smo in začeli graditi na zdravi osnovi.« — V glasbeno izobraževanje že zdaj uvajate nekatere pomembne novosti in v uk sprejemate izredno mlade otroke. »Sprejemam izredno mlade in talentirane otroke, od treh in pol let naprej. Pomembni so trije kriteriji — inteligenca, posluh in ritmična spretnost. Hodim v vrtce, poslušam otroke, se seznanim z njimi. Pri tem ni važno, ali je oče zdravnik ali težak. Pismeno obvestim starše in če se strinjajo, z otrokom začnem delati. Takoj z inštrumentom. Otrok se zna z inštrumentom izražati, četudi ne zna pisati in brati. In to zelo hitro. Delo sem razdelil v tri faze. Prvih nekaj mesecev otroke spoznavam in se pogovarjamo z inštrumentom, nato zahtevam od njega natančnost, s pomočjo staršev se uči ob zvočnem (kasetah) in grafičnem materialu, ob zaključku te druge faze ga začnem počasi navajati na notni zapis, po katerem potem, ko mu rokovanje z instrumentom ne dela več preglavic, zlahka igra. Teoretični pouk je neposredno povezan s tistim, kar se dogaja v glasbi, oboje poteka hkrati in usklajeno. In v tem je velika prednost moje šole za mlade glasbene talente.« 19. STRAN NOVA W DOBA POEZIJA BINA ŠTAMPE ŽMAVC Govorica dreves Drevesa samo na videz molčijo. V deblu nenehno z listi govorijo, s koreninami šepetajo v zemljo in z vrhovi vprašujejo nebo, kam ptice jeseni letijo. Vsako deblo ima svoje srce, vsak list svoja listnata usta, vsaka vejica svoj plašen šepet, vsaka veja svoj vejnat klepet. Še ko se gola, prezebla in bela skrijejo globoko sama vase, slišiš drevesne uspavanke. In iz vsake, ko je pomlad, v majhnem popku zelena pesem zrase. Kako se zbudijo drevesa Drevesa se zbudijo s koreninami. Pomigajo s prsti in členki pod travnatimi blazinami. Drevesa se zbudijo z vejami. Razvejajo jih v lahnem plesu da se duh debla predrami. Drevesa se zbudijo z listi. Odprejo se nežno zeleni, v rosi umiti in čisti. Drevesa se zbudijo z vrhovi. Poletijo z vetrom, da zašumijo v srcu gozdovi. IRTOSUA Ana Jančar 63000 Celje, Zidanškova 18 Posredništvo premičnin, nepremičnin in komisijska prodajalna, antikvariat Tel.: (063) 21 - 697, 36 - 936 (zvečer) V Petrovčah stanovanjska hiša ATRIJ, 3. faza, 2000 ni2 vrta, gospodarsko poslopje, telefon Cena 140.000 DEM. V Petrovčah v naselju stanovanjska hiša, 200 m2, zadnja faza, 700 m2, telefon (063) 21-230. Cena 155.000 DEM. Za 40.000 DEM Brecljevo, Šmarje pri Jelšah, 1 1/2 ha zemlje, 2 ha gozda, stara hiša, star hlev, prodamo ali menjamo za stanovanje v Celju. - Vseljiva hiša, dvojčki na Hudinji, 120 m2, opremljeno, telefon, centralna, vrt. Cena od 140 d0 150.000 DEM. - Starejša pritlična hiša z vrtom na Ostrožnem. Cena 50.000 DEM. - Za 9000 DEM (20 km iz Celja) prodam 1700 m2 zemlje. Hram na Sladki gori, Božanska vas. - 70 m2 poslovnega prostora si lahko dozidate k stanovanjski hiši z vrtom in centralno na Taharjih. Zelo ugodno. - Enosobno stanovanje, novejše, 39 m2, v 6. nadstropju v bloku, s teraso, telefonom, vseljivo prodam. Cena 38.000 DEM. - Starejše stanovanje v centru od 60 do 80 oziroma 100 m2 prodam. Cena po m2 je 1000 DEM. - Stanovanjsko hišo, dve garaži, 120 m2, s pokrito teraso, posebej garsonjero, telefon, centralna, prodam ali zamenjam. Cena 130.000 DEM. - Prodaja starinskega pohištva. Ogled po dogovoru. MUZIKA JE BIZNIS Ja, vojne je konec, Sadam je poražen in svet se bo spet začel vrteti po starem. Kdor si je napravil kaj brezplačne reklame na ta račun, si jo je napravil, zamudniki lahko poberejo še zadnje drobtinice. The KLF, o njih je bilo govora že v prejšnji številki, so spet razdrli eno žaltavo na račun zalivske vojne. Tokrat se niso sa-mocenzurirali, ampak so si privoščili zelo posrečen štos. Čez reklamo Sunday Times-a, na kateri je pisalo THE GULF, so nasprejali ogromno črko »K«, tako da so dobili ogromen napis »THE KLF« ter se pustili ujeti policajem. Pravzaprav bi moral pisati v dvojini, saj je šlo za jedro benda, Jima in Billa (vse ostale, ki sodelujejo z njima, le najemata, oz. si jih »sposojata« od drugod). No, to ni kdove kako pomembno, štorija se je nadaljevala na policijski postaji, kjer sta prebila štiri ure, v tem času je Sunday Times verjetno že vložil tožbo itd, itd, itd ... Kar človeka sili k temu, da se ob takšnih vesteh počuti bedasto in nategnjeno, je dejstvo, da glasbeniki takih stvari ne počnejo več po prekrokanih nočeh z groopies ali iz kakšnih podobnih žlahtnih razlogov, temveč po temeljitem pogovoru z odvetnikom in reklamnim agentom. Kar malce sram me je primerjati izpade rock in pop zvezd danes s tistimi izpred dvajsetih let in več. Oprostite, zdaj bom morda res naredil nepozaben vtis nostalgičnega starega prdca, toda meni je veliko bolj pri srcu tista znamenita žurka Rolling Stonesov, ko so sesuli pol hotela in požrli dva hektolitra pira da o čem hujšem sploh ne govorimo. Tisto je bila žurka z velikim »Ž« in z odvetniki so se pogovarjali šele naslednji dan, ko so prišli malce k sebi. Ah, reklama, reklama. No, GunsVRoses so si priskrbeli neuradni status brezobzirnih manijakov na zabavi ki so jo priredili pri enem izmed njih doma, na ranču. Povabili so fante iz Depeche Mode, ki so takrat gostovali nekje blizu in vse bi bilo v redu če Axl Rose ne bi potegnil pištole, ustrelil prašiča in ga nataknil na raženj. Depeche Mode so vegeterjanci... Ce povzamemo, ni si težko narediti brezplačne reklame, kajne? Za vsako jed obstaja najboljši recept. Za to zadevščino gre nekako takole: pol kilograma strogo prepovedanega, pol kilograma nezaslišanega, eno galono alkohola, kozarček hašiša, dva kilograma seksa, razvrata in sodomije ter žličko uporništva dobro zmešajte in skuhajte v ekonom-lon-cu pod največjim pritiskom. Pred serviranjem ne pozabite na rumeni tisk in .. .voila! Lemmy: so fuckiri what?! 2. THE SIMPSONS - Do The Bartman 3. PRAISE FEATURING MIRIAM STOCKLEY - Only You 4. NOMAD FEATURING MC MIKE FREEDOM - (I Wanna Give You) Devotion 5. 2 IN A ROOM - Wiggle It Velika Britanija (NME) - LP 1. QUEEN - Innuendo 2. JESUS JONES - Doubt 3. STING - The Soul Cages 4. ENIGMA - MXMXC AD 5. CHRISS ISAAK - Wicked Game Velika Britanija (NME) - neodvisni singli 1. KLF - 3 am Eternal 2. MY BLOODY VALENTINE - Tremolo Ep 3. SPACEMEN 3 - Big City/ Drive 4. THROWING MUSES - Counting Backwards 5. CARTER TUSM - Blood-sport For All Velika Britanija (NME) - neodvisni singli 1. KLF - 3am Eternal 2. MY BLOODY VALENTINE - Tremolo Ep 3. SPACEMEN 3 - Big City/ Drive 4. THROWING MUSES - Counting Backwards 5. CARTER TUSM - Blood-sport For All Velika Britanija (NME) - neodvisni LP 1. SILVERFISH - Fat Axl 2. FRONT 242 - Tiranny For You 3. HAPPY MONDAYS - Pills’n’Thrills And Bellyaches 4. TEENAGE FANCLUB - A Catholic Education 5. RIDE - Nowhere ZDA (Billboard) - LP 1. VANILLA ICE - To The Extreme 2. MARIAH CAREY-Mariah Carey 3. MADONNA - The Immaculate Collection 4. THE SIMPSONS - The Simpsons Sing The Blues 5. MC HAMMER - Please Hammer Don’t Hurt’em ZA VEDNO Z NAMI Pred 5. leti BILLY OCEAN-When The Going Gets Tough Pred 10. leti Velika Britanija (NME) ULTRA VOX-Vienna — singli Pred 15. leti 1. KLF - 3am Live At The GEORGE HARRISON-My SSL Sweet Lord Biti lep in šarmanten ter igrati v bendu Baby Zdravo. TV »IN:« — Agent Cooper in češnjeve pite vseh vrst »OUT:« — Vitomir Gros na tiskovni konferenci Studia Ljubljana Zopet nov bend na naši THRASH metal sceni, MORTUARY iz KRAGUJEVCA. Skupina je posnela svoj 1. demo pod naslovom INFECTED BY POLLUTION. Kaseta vsebuje skladbe PSYCHOTIC GENOCIDE, MORTUARY OF SOULS, INFECTED BY POLLUTION ter instrumental NO SENCE... FOR ROMANCE. Tole zadevo lahko naročite na naslov: MARTUARY C/O MAX BUTCHER B. KIDRIČA 8/73 34000 KRAGUJEVAC tel. 38- (o) - 34-67-995 Druga skupina prihaja iz Prebolda in se imenuje PRAG-WALD. Sestavljajo jo pa Uroš (bobni). Iztok (kitara), Primož (bass), Miri (kitara, voc.) in Pascal (voc). Skupina bo še v tem mesecu posnela svoj prvi demo z naslovom 1991. Fantje so čisto nori na nastope v živo. Če želite, da bi jih povabili v svoje kraje, zavrtile tel. 063/ 723-151 (MIRI) Pred 25. leti THE ROLLING STONES-19th Nervous Breakdown GREGOR SAMSA, Three Intersting Plans, 7« EP, SEARCH & ENJOJ? Gregor Samsa so za nas relativno nepoznan bend, marsikdo od vas privzaprav prvič sliši to ime. Pa nič hudega, če boste hoteli slišati, kako zagrebški kvintet zveni, jih lahko poslušate na EP-ju, na katerem se nahaja pet zelo simpatičnih pesmi v pravi RriR maniri. Za tako mlad bend več kot dobro. Plošča je tiskana nerazumljivo dobro, verjetno je šlo za pritisk založbe na malomarneže v Ju-gotonu. Neodvisna jugo scena je bogatejša še za en relevanten vinil, zagrebška pa za zanimiv nov bend. Ploščo lahko naročite na naslov: C/O DIGITAL RECORDING, p.p. 72, 41020 N. ZAGREB Rolling Stones: petindvajset let od devetnajstega živčnega zloma. VIDENO STUDENI STUDENT KLjUB Celje, 1. 3. 1991 Če je bila zagrebška underground scena še do nedavnega nekako sramežljivo anemična, se z vzponom neodvisnih izdajateljev in medijev končno prebija tja, kamor sodi, v vrh neodvisne jugo scene namreč. Sobotni koncert benda Študenti Študenti v celjskem Kljubu je bil eno izmed mnogih znamenj, ki nedvomno podpirajo resničnost te trditve. Kljub precej slabemu obisku, koncert si je namreč ogledalo le kakšnih petdeset ljudi, so Studeni brez zadržkov »otprašili« svojih štirideset minut visoko našpana-nega R&B RockriRoll-a, navdušili občinstvo, poželi dva bi-sa in »otišli doma«. Gre za bend, ki ve kaj hoče in to tudi zna narediti, njihovemu vinilnemu prvencu, EP-ju »Čisto kao suza« pa so kritki namenili zelo ugodne ocene. Vsekakor pa je njihov nastop lahko prava rock fešta. Tisti, ki jim je pri srcu pravi, resnični RriR, a jih v soboto ni bilo na tem koncertu se lahko tolčejo po glavi. Čisto zares. REKLI SO Danielle Dax o vojni v Zalivu: »Če se vsi ti ljudje res hočejo bojevati, potem naj to počno na maršu.« Lemmy iz Motorhead: »A se vam zdim kot kakšen naci? Prav vseeno mi je, kaj si ljudje mislijo, človek. Imam pristno nacistično zastavo doma, na zidu, pa kaj!!!« The KLF: stari štosi najbolj vžgejo. ŠALEŠKA DOLINA DENACIONALIZACIJSKA Zaplenjena posest_______________ ŠOŠTANJ MASARYKOVA 1 - stanovanjska hiša z mizarsko delavnico, - lastnik Rudolf Kralj - vrednost (hiše, delavnice z orodjem in ŽALOIGRA Bodo padale glave? vrta) 253.000 din; AŠKERČEVA 7 - tovarna lesne volne - lastnik ing. Hans Schmautz vrednost (tovarna z vsemi stroji) 450.000 din; DR. VOŠNJAKA 12 - stanovanjska hiša z žago, na električni pogon — lastnica družina Strojnig — vrednost (hiša z žago, okoli 5 ha zemlje) 1,050.000 din; GLAVNI TRG 13 — stanovanjska hiša s kleparsko delavnico in gospodarskim poslopjem - lastnik Franc Želič — vrednost 210.000 din; GLAVNI TRG 11 - stanovanjska hiša s kieparsko delavnico — lastnik Franc Memig — vrednost 106.000 din; KOROŠKA 1 - hotel Union, kinodvorana in mehanična delavnica z garažo lastnica Jožeflna Trohej — vrednost 330.000 din; DR. VOŠNJAKA 3 — stanovanjska hiša z gostinskim lokalom, gospodarskim poslopjem z mesnico in ena stanovanjska hiša, imenovana Grolnik - lastnika Pavla in Robert Grolnik — vrednost 425.000 din; GLAVNI TRG 5 - stanovanjska hiša z gostinskim lokalom ter gospodarskim poslopjem in kozolcem — lastniki Franc, Terezija in Katarina Galof - vrednost (poslopja in okoli 2 ha zemlje) 241.000 din; GRAJSKA POT 2 - stanovanjska hiša — lastnika Justina in Karl Trimmel vrednost 252.500 din; GLAVNI TRG 9 - stanovanjska hiša - lastnica Eleonora Goričar — vrednost 200.000 din; GRAJSKA POT - stanovanjska hiša z zobno ambulanto — lastnik Hans Lihtenegger — vrednost (hiša in vrt) 260.000 din; PRIMORSKA CESTA 1 — stanovanjska hiša — lastnica Elza Mravljak — vrednost 252.500 din; LEVSTIKOVA 3 - stanovanjska hiša, zaplenjena do polovice — lastnik Rudi Titscher - vrednost 41.250 din; CANKARJEVA 7 - stanovanjska hiša - lastnik Edvard Eder — vrednost okoli 80.000 din; PREŠERNOV TRG 4 - stanovanjska hiša — lastnik Hans Končan - vrednost 60.200 din; GLAVNI TRG 4 - stanovanjska hiša s trgovskim lokalom — lastnik Daniel Rakusch - vrednost 450.000 din; VODNIKOV TRG - stanovanjska hiša z obrtnim lokalom — lastnik Rudolf M. Ferder - vrednost 150.800 din; MUSIJEVA 4 - stanovanjska hiša — lastnik Franc Roglovitz — vrednost 35.000 dion; KOROŠKA CESTA 7 — stanovanjska hiša — lastnika Milica in Volbcnk Kliment - vrednost 512.000 din; Se nadaljuje, Lenarški »denacionalizacijski poskus na papirju« se je začel kot veseloigra, končuje pa se kot žaloigra. Zupanu se je zamajal stolček. Delavci agrokombinata želijo postati kmetijski delavci - delničarji. Rešitev za Lenart je nova tema: »Lenarčani nočejo mariborskih smeti!« Vrag je - vsaj v Lenartu — odnesel šalo. Potem, ko so že nekaj mesecev vsej Sloveniji za vzorec — upajmo, da ne tudi za vzgled — »preigravali denacionalizacijo na papirju« in razgovorih, so se med seboj tako sporekli, da lahko kaj hitro začnejo »padati tudi glave«. Okoli 200 delavcev Agro Lenarta je namreč vsem trem zborom skupščine občine poslalo sklepe s svojega protestnega zbora ter dopis, v katerem sedaj nedvomno izražajo nezaupnico gospodu županu Jožetu Škrlecu ter predlagajo skupščini, da odloči o predlagani nezaupnici. Nekaj časa je bilo v Lenartu zares videti, kakor da gre za »preigravanje denacionalizacije na papirju«, vendar pa so se glavni igralci — eni bolj, drugi manj - tako vživeli v svoje vloge v tej »predpremieri«, da so si čisto zares »skočili v lase« za nekaj, kar obstaja samo na papirju. Delavci Agro Lenarta dolžijo župana, da je vodil »preizkus« mimo veljavnih zakonov in predpisov ter brez vednosti občinske vlade, upravnih orga- Savinjski magazin talce NOVO NA POLZELI! V Savinjskem magazinu Žalec, blagovnici Polzela lahko od 15. marca dalje v drugi etaži naročite naslednje storitve: - čiščenje in vzdrževanje trgovskih lokalov, pisarn, ustanov in stanovanj - čiščenje odtokov in steklenih površin - popravilo vodovodnih pip - popravilo oblazinjenega pohištva in čevljev - popravilo molznih strojev VITREX - urejanje zelenic - opravljanje kurirskih storitev, osebnih prevozov - pisarniške storitve in svetovanja - naročate avtomaterial - Zastava program: • pločevina • dodatna avtooprema • vetrobranska stekla za vse vrste avtomobilov • sončne strehe FARMOND • Alu platišča Dolničar Naročila sprejemajo vsak dan od 7.30 do 11.30 dopoldan in od 15.00 do 19.00 ure popoldan. Vse informacije v blagovnici Polzela, tel. št. (063) 721-251, izven delovnega časa pa na tel. št.: (063) 721-520. nov in celo mimo podružnice kmečke zveze v Lenartu. Očitajo mu, da je dajal zakonsko neosnovane obljube razlaščenim kmetom ter s tem povzročil občutek ogroženosti med delavci v kmetijstvu. V bistvu župana »dolžijo«, da ga je »denacionalizacijski preizkus« zanesel tako daleč, da je že začel delati denacionalizacijo mimo zakonov in po svoji glavi... Delavci imajo tudi več pripomb na postopek denacionah-zacije v celoti — so za odpravo krivic, vendar je treba istočasno zagotoviti, da ne bo prišlo do novih. V zvezi s tem poudarjajo, da želijo biti pri privatizaciji v kmetijstvu soudeleženi kot kmetijski delavci - delničarji. Zemljo naj ima tisti, ki jo obdeluje - to je naše načelo, ki še ni uresničeno, poudarjajo delavci Agro Lenarta. Med tem pa so dolžnosti lenarškega župana popeljale že na drugo temo. Na meji med občinama Lenart in Maribor, pri Koreni, je na demonstracijah pred več kot petstotimi ljudmi, odločno nastopil proti temu, da bi Mariborčani svojo deponijo za smeti postavili »Lenarčanom pod nos«. S takšnim stališčem je požel viharen aplavz Lenarčanov in kajpada tudi prebivalcev Korene iz občine Maribor, ki so v lenarškem županu našli novega zaveznika proti pretečim ukanam mariborske vlade. Konec koncev je tako tudi najbolje. S papirnato denacionalizacijo se naj ukvarjajo poslej papirnati modrijani. Na terenu je sedaj, ko prihaja pomlad, preveč drugega dela... volu. c i 3 e .'rnASuigjo xj£ S° CELJSKI + ij=— 07> N ji Ul V/J/A* Bajno leto 1990 kraljevali po tujini kot v starih socialističnih Časih na Ce- S Sno pa je Mo tudi za (sicer manjšo) skupino tistih, ki so zaznali duh časa. ki ga prinašajo napovedane lastninske spremembe in možnosti, ki jih je prinesel zvezni Zakon ° tfiZfČŠt fe,„ »« nih v družbenih podjetjih, večina v vrednosti med 1000 in 5000 din. Vendar je skupna vrednost lani izdanih delnic le 20.000 DEM na zaposlenega). Je vendarle za skupinico ljudi, manjše kolektive v nego- SSSSSšSttS saaBaasassesaar* negaedMa!mCC^ ^ ™ OSeb' zajamčenih osebnih dohodkov. Zaposleni z imzeminn plačami vidijo v delnicah nepotrebno zlo, saj potrebujejo gotovino, da preživijo iz meseca v mesec. ...... Povsem drugače pa o delnicah razmišljajo tisti, ki jim je popusti in krediti za delnice to priložnost še povečajo. Prav tako pa lastnina odmerjena po knjigovodski vrednosti Delnice izdane v lanskem letu pri izplačevanju Osebnih dohodkov niso to, kar m; bi ta pojem predstavljal. Dejansko gre pri tem za osebni dohodek v obliki vrednostnega papirja. v gotovim. Če bi k temu prišteli še delnice in obveznice, bi bila osnova za usklajevanje najmanj 9% višja. Ta oblika delnic pa tudi ni pričakovani mehanizem za možno vnovčiti za isti znesek gotovine, če ne prej, pa v stečajni masi. V primeru stečaja bodo največ dobili tisti. »grablje bolj služijo kot vile« (Butalci, Milčinski, op. av.). Miselni vzorec za lastninjenje bi torej lahko bil: 1. manj nas bo, večje delnice bomo dobili, torej: - se razbijmo v manjša podjetja in z delitveno bilanco prigrabimo čim večji kos pogače, 2. čim več izplačajmo v delnicah in obveznicah, seveda ob dostojnih osebnih dohodkih v gotovini: tem bomo prihranili nekaj stroškov za dajatve, pa - delnice po dosedanji zakonodaji niso odvisne od stanja v podjetju, ohranjajo svojo vrednost in jih bo možno kmalu vnovčiti. REKORDERJI V LASTNINJENJU V LETU 1990 org. v dejavnostih Izob.in kult._JL4.£ o*[“ ==I Jp 3t° finančne org. Ul 4i3f s fi o«! stanov, dej. J. 4 H d U trgovina finančne org. I rjii B8I zdrav.in soc. 1 »!89