KRIŽIŠČE PRI SPODNJIH ŠKOFIJAH Matjaž Novšak, Iris Bekljanov Zidanšek, Tina Žerjal 81Arheologija na avtocestah Slovenije 3 3 2 E S KRIŽIŠČE PRI SPODNJIH ŠKOFIJAH Matjaž Novšak, Iris Bekljanov Zidanšek, Tina Žerjal ⁞ Prispevki: Alfred Aleksander Trenz, Ana Plestenjak, ⁞ Marko Stokin, Irena Lazar, Jožica Hrustel, Mario Šlaus, ⁞ Mario Novak, Metka Culiberg, Borut Toškan, Alenka Miškec, ⁞ Aleksander Horvat, Fiona Petchey 81 Križišče pri Spodnjih Škofijah ⁞ Zbirka: Arheologija na avtocestah Slovenije Uredniški odbor Ostali avtorji Recenzentki ⁞ Špela Karo, glavna urednica ⁞ Alfred Aleksander Trenz ⁞ Ivana Ožanić Roguljić ⁞ Barbara Nadbath, odgovorna urednica ⁞ Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ⁞ Institut za arheologiju ⁞ Bojan Djurić, strokovni svetovalec ⁞ Center za preventivno arheologijo ⁞ Ljudevita Gaja 32, HR-10000 Zagreb ⁞ Tomaž Fabec, pomočnik glavne urednice ⁞ Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana ⁞ Nives Zupančič, oblikovalka zbirke ⁞ alfred.trenz@zvkds.si ⁞ Jana Horvat in likovna urednica ⁞ Inštitut za arheologijo, ⁞ Vanja Celin, tehnična urednica ⁞ Ana Plestenjak ⁞ Znanstvenoraziskovalni center SAZU ⁞ Matija Črešnar, član ⁞ Arhej, d. o. o. ⁞ Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana ⁞ Milan Sagadin, član ⁞ Drožanjska cesta 23, SI-8290 Sevnica ⁞ jana.horvat@zrc−sazu.si ⁞ Maša Sakara Sučević, članica ⁞ ana@plestenjak.si ⁞ Katharina Zanier, članica Lektorici ⁞ Bernarda Županek, članica ⁞ Marko Stokin ⁞ Nina Krajnc (slovenščina) ⁞ Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije ⁞ Rachel Novšak (angleščina) Izdajatelj ⁞ Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana ⁞ Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije ⁞ marko.stokin@zvkds.si Prevajalka ⁞ Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana ⁞ Maja Sužnik ⁞ Irena Lazar Zanj ⁞ Univerza na Primorskem, Oblikovanje in prelom ⁞ Janez Kromar, v. d. generalnega direktorja ⁞ Fakulteta za humanistične študije ⁞ Titov trg 5, SI-6000 Koper ⁞ Nives Zupančič Avtorji ⁞ irena.lazar@fhs.upr.si Tehnična priprava publikacije ⁞ Matjaž Novšak ⁞ Vanja Celin ⁞ Arhej, d. o. o. ⁞ Jožica Hrustel ⁞ Drožanjska cesta 23, SI-8290 Sevnica ⁞ Jožica Hrustel, s. p. ⁞ arhejdoo@siol.net ⁞ Kersnikova 1, SI-3320 Velenje Računalniška obdelava in priprava slik ⁞ johrustel@yahoo.com ⁞ Luka Šorli, Rok Klasinc, Robert Erjavec, Jerica Brečič, Borut Plohl, Jašar Skorupan, Sašo Poglajen ⁞ Iris Bekljanov Zidanšek ⁞ Arhej, d. o. o. ⁞ Mario Šlaus ⁞ Drožanjska cesta 23, SI-8290 Sevnica ⁞ Antropološki centar, HAZU Restavriranje in konserviranje kovinskih predmetov ⁞ iris.bekljanov@gmail.com ⁞ Ante Kovačića 5, Hr-10000 Zagreb ⁞ Zoran Milić, Matjaž Bizjak ⁞ mslaus@hazu.hr ⁞ Tina Žerjal Fotografije − terenski posnetki: arhiv najdišča ⁞ Arhej, d. o. o. ⁞ Mario Novak ⁞ Milan Marušič, Mateja Ravnik ⁞ Drožanjska cesta 23, SI-8290 Sevnica ⁞ Institut za antropologiju ⁞ tina.zerjal@guest.arnes.si ⁞ Ljudevita Gaja 32, Hr-10000 Zagreb Načrt najdišča ⁞ mario.novak@inantro.hr ⁞ Luka Šorli, Rok Klasinc, Robert Erjavec, Jerica Brečič ⁞ Metka Culiberg Geodetske izmere ⁞ Biološki inštitut Jovana Hadžija, ⁞ Arhej, d. o. o., Tica sistem, d. o. o. ⁞ Znanstvenoraziskovalni center SAZU ⁞ Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana ⁞ culiberg@zrc−sazu.si Risbe predmetov ⁞ Simona Tomažič, Katarina Vladimirov ⁞ Borut Toškan ⁞ Inštitut za arheologijo, Umetniške upodobitve ⁞ Znanstvenoraziskovalni center SAZU ⁞ Marko Zorović ⁞ Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana ⁞ borut.toskan@zrc−sazu.si Fotografije predmetov ⁞ David Badovinac, Srečko Firšt ⁞ Alenka Miškec ⁞ Narodni muzej Slovenije Spletna izdaja ⁞ Prešernova 20, SI-1000 Ljubljana ⁞ alenka.miskec@nms.si Ljubljana, 2019 ⁞ Aleksander Horvat Vse edicije zbirke Arheologija na avtocestah Slovenije ⁞ Paleontološki inštitut Ivana Rakovca, so brezplačne. ⁞ Znanstvenoraziskovalni center SAZU ⁞ Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana https://www.zvkds.si/sl/knjiznica ⁞ ahorvat@zrc−sazu.si Vse raziskave je omogočil DARS, d. d. ⁞ Fiona Petchey ⁞ Radiocarbon Dating Laboratory, ⁞ University of Waikato ⁞ Hamilton, 3240, New Zealand ⁞ fpetchey@waikato.ac.nz Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=303037952 ISBN 978-961-6990-64-6 (pdf) Vsebina 1 ⁞ Uvod Matjaž Novšak 5 2⁞ Odkritje najdišča Ana Plestenjak, Alfred Aleksander Trenz, Marko Stokin 7 3⁞ Geografski in geološki oris prostora raziskav Matjaž Novšak 8 4⁞ Arheološki in zgodovinski oris prostora raziskav Matjaž Novšak, Iris Bekljanov Zidanšek, Tina Žerjal 9 5⁞ Opis raziskav najdišča Matjaž Novšak 15 6⁞ Stratigrafija najdišča Matjaž Novšak, Iris Bekljanov Zidanšek, Tina Žerjal 19 ⁞ 6.1 Sklop 1 − grobišče z grobnimi parcelami 24 ⁞ 6.2 Sklop 2 − cestišča 67 ⁞ 6.3 Sklop 3, pobočje v severnem delu 81 ⁞ 6.4 Sklop 4, vznožje vzhodno od limitacijskega zidu 85 7⁞ Obravnava gradiva Matjaž Novšak, Iris Bekljanov Zidanšek, Irena Lazar, Jožica Hrustel, Tina Žerjal 87 ⁞ 7.1 Lončenina 87 ⁞ 7.2 Stekleni predmeti 102 ⁞ 7.3 Alabastrna žara 104 ⁞ 7.4 Opeke 105 ⁞ 7.5 Kovinske najdbe 106 8⁞ Zaključek Matjaž Novšak, Iris Bekljanov Zidanšek, Tina Žerjal 111 ⁞ 8.1 Analiza grobišča 111 ⁞ 8.2 Križišče rimskih cest 133 ⁞ 8.3 Sklep 134 9⁞ Križišče near Spodnje Škofije 139 10⁞ Literatura 141 11⁞ Katalog struktur in gradiva Matjaž Novšak, Iris Bekljanov Zidanšek, Mario Šlaus, Mario Novak, Irena Lazar, Borut Toškan, Metka Culiberg, Aleksander Horvat, Alenka Miškec, Fiona Petchey, Tina Žerjal 155 ⁞ 11.1 Katalog grobov 156 ⁞ 11.2 Katalog arheoloških kontekstov 380 ⁞ 11.3 Katalog gradiva izven grobov 396 1Uvod Matjaž Novšak Najdišče z imenom Križišče je bilo odkrito v letu 2002 Naročnik je namreč na osnovi vmesnega poročila ZVKDS in do pomladi naslednjega leta raziskano v obsegu poiskal nadomestno lokacijo za predviden objekt in s tem je 5.600 m2. Zaščitna izkopavanja so potekala v okviru prenehala potreba po raziskavi dela najdišča. predhodnih raziskav ob gradnji avtocestnega odseka Najdeno je bilo križišče rimskih cest in ob njem grobišče, Klanec−Ankaran in Srmin−Socerb (sl. 1–4). ki ga je z vzhodne strani omejeval limitacijski zid (Trenz et Skladno z ustaljeno metodologijo arheoloških postopkov al. 2003; Novšak 2003a; Trenz, Novšak 2006; Novšak, Žer- na trasi slovenskih avtocest so bili na celotnem odseku jal 2008). Ta je grobišče ločeval od posesti rimske vile na predhodno opravljeni nedestruktivni arheološki postopki Školaricah, raziskane le nekaj mesecev pred izkopavanji na in predpisan je bil arheološki nadzor gradbenih del. Zara- Križišču (Novšak 2003b; Trenz, Novšak 2006; Žerjal 2008a; di velikih globin je bila pri ekstenzivnih terenskih pregledih Novšak, Žerjal 2008; Žerjal, Novšak, v pripravi). najdena le zelo skromna količina rimskodobne lončenine Križišče rimskih cest je izpričano z debelimi nasutji števil- (Tica, Djurić 2001, območje VII), geofizikalne raziskave pa nih prenov predvsem na glavni cesti, ki je potekala iz smeri niso dale pravih rezultatov (Mušič 2001, območje 2). Prve Tergesta v Istro in jo povezujemo z javno cesto Via Flavia. najdbe z obravnavanega najdišča je odkrila Ana Plestenjak Na severnem delu sta se nanjo priključili cesti iz smeri vile (takrat ZVKDS, OE Piran) v dneh od 10. do 12. julija 2002, Školarice in Sermina ali Ankarana, na južnem delu pa cesta na parcelah 702/18 in 702/19, obe k. o. Škofije, ko je nad- iz Rižanske doline. zirala gradnjo hitre ceste Sermin−Škofije. V nadaljevanju se je s sondiranjem ugotovilo, da plasti, ki bi jih predvidena Stratigrafija najdišča je bila do avtocestne gradnje dobro gradnja uničila, na površini skoraj enega hektarja vsebujejo ohranjena. Debele plasti pobočnega nanosa so prekrile limi- bogat arheološki potencial (Plestenjak et al. 2002). tacijo nekropole in notranjost nekropole s parcelno razdeli- tvijo. Izpovednost arhiva najdišča temelji na kontekstualnih, Po uskladitvi z naročnikom (Družba za avtoceste v Repu- topografskih in geomorfoloških podlagah. 53 izkopanih gro- bliki Sloveniji − DARS) je ekipa Zavoda za varstvo kulturne bov predstavlja največji tovrstni arhiv v severni Istri. dediščine (v nadaljevanju ZVKDS) pod vodstvom Alfreda Trenza med 23. 9. 2002 in 20. 3. 2003 izvedla izkopavanja na površini 0,53 hektarja (pogodba DARS št. 523/2002 in aneks DARS št. 292/2003). Do velike razlike med načrto- vanim obsegom in končno izvedbo gradbenega posega je prišlo zaradi spremembe projekta med potekom raziskav. 1 Geografski položaj najdišča Križišče pri Spodnjih Škofijah 2 Lokacija najdišča na geografski karti, M 1 : 200 000; na DMR 100; ©GURS. vir: Atlas Slovenije, ©Mladinska knjiga Založba, d. o. o. Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 5 Vzorec podeželske nekropole je obravnavan z vidika admi- nistrativne umestitve v prostoru, rituala, artefaktov in s tem povezanega prepoznavanja statusa pokojnikov. Pogrebno obredje Rimljanov je v času pozne republike in zgodnjega imperija v virih pogosto obravnavano. Na Križi- šču so prepoznani sledovi obredov ob parentalijah in pose- bej pitnih daritev (libacije), ki se odražajo v arhitekturi gro- bov in razdrobljenih fragmentih pivskega posodja v plasteh nad pokopi. Datacije grobnih pridatkov kažejo na kontinuirano pokopa- vanje od sredine 1. do vsaj 4. stoletja, poleg tega pa najdbe odražajo veliko podobnost z gradivom v vili Školarice. Razslojenost in hierarhične odnose v strukturi grobišča po- trjujejo arhitekturni detajli ter analiza artefaktov in ostankov favne. Po drugi strani pa se kažeta tudi enovitost in medse- bojna povezanost grobišča v celoto, ki jo interpretiramo kot zadnje počivališče prebivalcev vile na Školaricah. 3 Položaj najdišča med trasama AC Klanec−Ankaran in Srmin−Socerb, M 1 : 20 000; podlaga TTN5, lista B202800, Premični inventar je konzerviran, restavriran in inventariziran B202900 in idejni projekt DARS; ©GURS, ©DARS. v Pokrajinskem muzeju v Kopru. Arhiv obsega še digitalno podatkovno bazo, podatke o izmerah, vektorske risbe, fo- tografije, terenske risbe, opisne obrazce in poročila izkopa- valcev. Prav tako sodijo v arhiv vsi izdelki in izsledki poizko- pavalne obdelave: izris predmetov, poročilo o analizi favne (Toškan 2010), antropološka analiza kostnih ostankov (Šlaus, Novak 2010), mineraloška analiza žare (Horvat 2010), nu- mizmatična opredelitev (Šemrov, Miškec 2010), karpološka in antrakotomska analiza, radiokarbonske datacije (Petchey 2005) in analiza steklenih predmetov (Lazar 2009). 4 Položaj najdišč Križišče (rdeče) in Školarice (modro) na digitalnem ortofoto posnetku, M 1 : 20 000; podlaga DOF, lista B202861B in B202961B; ©GURS, ©DARS. 6 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 2Odkritje najdišča Ana Plestenjak, Alfred Aleksander Trenz, Marko Stokin Ustaljena metodologija arheoloških postopkov na trasi Temelji zidov in druge rimskodobne plasti so bili najdeni slovenskih avtocest na primeru najdišča Križišče ni dala tudi v TJ 8, kjer jih zaradi visoke podtalnice ni bilo mogoče primernih rezultatov. Rezultati ekstenzivnega terenske- dokumentirati. ga pregleda so prinesli zgolj skromne rezultate, ki niso V TJ 4 sta bila dokumentirana profil in tloris cestišča (Pleste- potrjevali obstoja najdišča. Najdenih je bilo le nekaj se- njak et al. 2002). kundarno preoblikovanih odlomkov rimskodobne lon- čenine (Tica, Djurić 2001, območje VII). Lokacija je bila V TJ 11 so bile najdene ruševinske plasti, ki jih verjetno lahko nato preiskana tudi z geofizikalno metodo (Mušič 2001, povežemo s Školaricami. območje 2). Šibke linearne visokoupornostne anomalije Na podlagi tega je bilo ocenjeno, da gre na območju ar- so bile sicer interpretirane kot možna posledica arhe- heološkega najdišča Križišče za ostaline večjega zidanega oloških ostalin, vendar ocenjeni arheološki potencial ni rimskega arhitekturnega kompleksa ter ohranjene elemente bil visok. Skladno s temi izsledki je ZVKDS OE Piran na infrastrukture in grobišča. Rezultati sondiranj so pokazali, lokaciji izvajal arheološki nadzor ob gradbenih delih. da so rimskodobne arheološke plasti ležale pod 0,6−1,5 m Ta so se začela meseca junija 2002. Na večini terena je bilo debelimi mlajšimi nanosi Rižane. Debelina arheoloških plasti strojno odstranjeno med 0,3 in 0,6 m zemljine, ki je bila ar- naj bi povprečno znašala 0,65 m. Območje, predvideno za heološko sterilna. Del območja (parc. št. 702/18 in 702/19, nadaljnjo raziskavo, je bilo ocenjeno na 11.700 m2. Raziskati k. o. Škofije) je bil nato še dodatno poglobljen. Prav na tem bi bilo torej potrebno 7.545 m3 zemljine. delu so bili na globini med 1,00 in 2,50 m najdeni arheološki Po predstavitvi teh izsledkov naročniku je bil projekt spre- ostanki. Odkritje poškodovanega skeleta, ruševinskih plasti menjen. Predvideni objekt cisterne je bil premaknjen na in rimskodobnih kamnitih struktur je nakazovalo obstoj po- drugo lokacijo, s čimer je velik del najdišča ostal nedota- membnih arheoloških ostalin tudi na širšem območju. knjen. Preostali del najdišča (5.300 m2), ki bi ga gradbena Da bi preprečil morebitno uničenje teh ostalin z nadaljnji- dela sicer uničila, je bil nato arheološko raziskan. Izsledki teh mi gradbenimi deli, je ZVKDS OE Piran izvedel dodatne del so predstavljeni v nadaljevanju. raziskave, da bi določil obseg najdišča. Ker ustaljene meto- de zaradi velikih globin niso bile učinkovite, je bilo med 23. 7. in 30. 7. 2002 narejenih 13 testnih jarkov (v nadaljevanju TJ) do globine 2,5 m. TJ 1, TJ 2, TJ 3, TJ 4, TJ 7, TJ 8, TJ 11, TJ 12 in TJ 13 so pokazali prisotnost rimskodobnih ostalin (zidovi, tlakovanja, plasti, bogate z najdbami, grobovi). TJ 5, TJ 6, TJ 9 in TJ 10 so dali negativne rezultate (sl. 6). V TJ 1 so bili poleg delno uničenega skeletnega groba doku- mentirani tudi drugi vkopi v rimsko ruševinsko plast. Zaznati je bilo mogoče posamezne osteološke ostanke. V ruševinski plasti je bil odkrit skupek mozaičnih kamenčkov bele barve. V TJ 2, TJ 3, TJ 12 in TJ 13 so bili vidni ostanki rimske arhi- tekture oziroma objekta širine od ok. 30 do 33 m (zidovi, pragovi, ruševine zidov, malta, omet, tegule, drobne najdbe itd.), ki je potekal v smeri severovzhod−jugozahod. Podobni rimskodobni ostanki so se nadaljevali še v TJ 7. Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 7 3Geografski in geološki oris prostora raziskav Matjaž Novšak Na arheološki karti severnoistrskega priobalnega pasu oziroma razlik v oksidacijsko-redukcijskem potencialu v najdemo novo rimsko najdišče na desnem bregu preho- stolpcu sedimentov. da Rižanske doline v obalno ravnico (sl. 1–4). Najdišče Pedogeneza teh nanosov se je razvijala sinhrono s sedi- Križišče leži v obmorskem predelu Koprskih brd v Slo- mentacijo materiala, zato je pedološki profil večfazen in raz- venski Istri, v bližini Kopra med Dekani in Serminom, na- vit praktično v celotni debelini sedimenta, vključno s plastmi, tančneje med vzhodnim vznožjem pobočja Bečajevec ki vključujejo antropogene sledove (Bavec et al. 2002, 4−7). (v delu flišnatega grebena, ki se od Miljskega polotoka postopoma dviga do Tinjana) in reko Rižano. Koprska Pri interpretaciji antropogenih plasti je potrebno pojasniti, brda so blago razgibano gričevje, ki se spušča do oba- da je v času nastanka le-teh kontinuirano potekal proces le. Kamninsko podlago tvori eocenski fliš. Ob izlivu je pobočne sedimentacije. To pomeni, da so plasti koluvialne- Rižana ustvarila delto, ki obliva nižji flišni osamelec, grič ga nastanka pod in nad antropogenimi plastmi po genezi Sermin. Pod gričem je reka nanosila meljaste in glinaste identične. Ker so nastajale tudi v času antropogenih pose- sedimente, pri čemer je ustvarila rodovitno ravnico. Ce- gov, t. i. pokopana tla oziroma paleotla v klasični obliki niso lotno območje, tako porečje Rižane kot tudi gričevnati prepoznana, pač pa so definirana subjektivno z arheološko svet nad reko, je v preteklosti močno preoblikoval člo- interpretacijo hodnih površin (z določanjem interfacij – nivo vek. Delto Rižane so izsuševali za soline, kmetijske povr- antropogenega nanosa, vkopa ipd.). šine in pristanišče. Pobočja so terasirali, da bi preprečili erozijo rodovitne prsti (Repolusk 1998). Grobišče ob križišču rimskih cest je bilo do odkritja pokopa- no pod debelimi pobočnimi nanosi in rečnimi nanosi Riža- ne. V tem delu flišna podlaga precej strmo prehaja v mo- čvirnato ravnico, ki jo napolnjujejo drobnozrnate usedline, nastale s preperevanjem in resedimentacijo flišnih kamnin. Naklon terena v času odlaganja rimskodobnih plasti je bil 6,5 %. Na razdalji 140 m (med sektorjema 34 in 2 – sl. 6, 8, 9) se je naravna podlaga (t. i. geološka podlaga) z nadmor- ske višine 11,50 m spustila do 2,40 m. Ob zadnji poledenitvi, v zadnjem glacialu (18 000 BP), ali pa med zadnjo veliko ohladitvijo v mlajšem dryasu (12 000 BP) je bil relief še precej bolj izrazit. Ob nižji morski gladini in s tem znižani erozijski bazi je nekdanja Rižana med Križiščem in Serminom vrezovala strugo, ki je bila do 20 m nižja kot danes. Ko se je ob otoplitvi začela erozijska baza dvigovati, je reka odlagala prod, kasneje pa čedalje bolj drobnozr- nat material. Sčasoma je rečno sedimentacijo zaradi umika struge Rižane z območja najdišča skoraj v celoti nadome- stil dotok materiala s proluvialnimi in koluvialnimi procesi. Naravno odložene plasti so namreč produkt resedimen- tacije preperine flišnih kamnin. To so meljaste in peščene gline, ki so v zgornjem delu rjavo-rumene, redkeje sivkaste barve, v spodnjem delu pa sive, temno sive in modrikasto sive. Razlika v barvi je posledica napredovanja pedogeneze 8 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 4Arheološki in zgodovinski oris prostora raziskav Matjaž Novšak, Iris Bekljanov Zidanšek, Tina Žerjal Strateški potencial spodnjega porečja Rižane je bil iz- Aegida koriščan že v tisočletjih pred priključitvijo k rimskemu V zadnjih poznorepublikanskih desetletjih je območje ob imperiju (Degrassi 1953; Župančič 1989a, 320; Horvat ustju Rižane verjetno sodilo pod upravo naselja Aegida. Po 1997, 17; Poglajen, Žerjal 2007) in še danes se do skraj- Plinijevem popisu naselij ob jadranski obali je med oppida nih možnosti izčrpavajo naravne danosti tega območja. Histriae civium Romanorum navedena Aegida; zasedala naj Z novodobnimi radikalnimi posegi v prostor se je ustva- bi teritorij med kolonijama Tergeste in Parentium (Naturalis rilo eno najbolj vitalnih gospodarskih con v Sloveniji, s hist. 3, 129). V novejših obravnavah se Egidi pripisuje mu- stičiščem kopenskega in pomorskega tranzita ter z in- nicipalni status (o tem obširno s starejšo literaturo: Starac dustrijskimi obrati. Vmesne zaplate obdelanih kmetijskih 1999, 110; tudi Horvat 1997, 132; Šašel Kos 2000; Zaccaria površin spominjajo na nekdanje gospodarjenje s tem 2001, 103; Bratož 2007, 155–156, 218). Natančna lokacija prostorom. Egide pa je, kljub številnim razpravam, še nedorečena. Že Tradicijo križanja poti na lokaciji, ki jo danes imenujemo An- v renesansi so se soočali argumenti za njeno identifikacijo karansko križišče, nakazuje ledinsko ime Bivij (iz italijanščine: z ruševinami ob vznožju Sermina (tako Pietro Coppo – po bivio, v pomenu cestni razcep). Mitološko obravnavo loka- Žitko 1999, 49; Degrassi 1954), nasproti mnenjem, da jo gre cij z imenom Bivio ali Križišče najdemo v ljudskem izročilu. iskati pod temelji srednjeveškega Kopra (Pier Paolo Vergerij Po njem je križišče vsaj treh cest točka par excellence stika starejši po Darovec 1999, 15; Cunja 1992, 67, 68). Locira- z onostranstvom, kjer delujejo nadnaravne, demonske sile nje na koprski otok še danes sloni predvsem na etimološki in te točke niso nikoli prazne, nikoli same (Hrobat, Lipovec kontinuiteti toponima aigos – grško in Capris ali Caprae – Čebron 2008, 25−33). latinsko, v prevodu pomena kozje, kozji otok (Šašel 1974; Stičišče kopenskih povezav skupaj s pomorskim potenci- Šašel 1989, 8; avtorji se dodatno oprejo na prve znane in alom daje prostoru velik strateški pomen. V rimskem ob- situ zgodnjerimske najdbe – npr. Starac 1999, 111). dobju se je morska obala severno od Sermina nedvomno Terenske raziskave zadnjih let kažejo na zgoščeno zgodnje- zajedala globoko v zaliv proti Valmarinu, kjer lahko domne- rimsko poselitev ob vznožju Sermina (Horvat 1997; Gaspari vamo tudi eno ali celo več manjših pristanišč in pomolov. V 1998; Stokin, Novšak 2001; Urek, Josipović 2011; Plestenjak bližini poznamo namreč več vil rustik. Omenjeni pomoli bi et al. 2012) in v njegovem zaledju (Poglajen, Žerjal 2007; lahko bili v lasti posameznih vil, če so bili zgrajeni na obalah Poglajen 2008). Nasprotno je v Kopru, kjer so bile v zadnjih znotraj ene posesti, ali v skupni rabi, kot se predpostavlja za dvajsetih letih raziskane obsežne površine, ki z izjemo naj- pomole ob prometnicah v poreškem agru (Carre et al. 2011, dišča Kapucinski vrt niso izčrpno objavljene (Cunja 1996). 269–284; posebej Marchiori 2011). Dosedanje raziskave še niso ponudile tehtnih materialnih Plinij starejši omenja Rižano ( Formio) kot mejno reko med dokazov o obstoju zgodnjerimskega civilnega naselja na Italijo in Histrijo ( Naturalis hist. 3, 127). Mejo na Rižani so otoku (zadnji pregled v Guštin 2011; Zanier 2015, 10–13).1 Rimljani vzpostavili v času drugega triumvirata leta 42 ali Posamične najdbe iz poznorepublikanskega in zgodnjerim- 41 pr. n. št., ob priključitvi province Galije Cisalpine Italiji. Po skega obdobja so razpršene po celem otoku (Cunja 1989, vključitvi Histrije v Italijo, med letoma 18 in 12 pr. n. št., so 22). Mozaični tlaki na zahodnem delu otoka (pod hotelom mejo prestavili na reko Rašo ( Arsia) (Križman 1979; Vedaldi Triglav in servitskim samostanom) pa dokazujejo obstoj Iasbez 1994, 44–46; Matijašić 1998; Starac 1999, 57−59; Za- ccaria 2001; Šašel Kos 2000, 286; Šašel Kos 2010, 66; Bratož 1  V Kopru raziskane lokacije se nahajajo v osrednjem delu otoka ter 2007, 154–156, 218–221; Degrassi 1954; Matijašić 2015). ob njegovem severnem, vzhodnem in zahodnem robu − Muzejski Obravnavani prostor lahko povezujemo z dvema v virih iz- trg, Pretorska palača, Ribiški trg, sv. Ana, Cankarjeva ulica, Boše- pričanima mestnima naseljema, Aegido in Tergeste. draga – raziskovane v letih 2006–2009. Vodjem izkopavanj Barbari Hofman, Primožu Predanu, Alfredu Trenzu, Ani Plestenjak, Tomislavu Kajfežu in Marku Stokinu se zahvaljujemo za podatke. Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 9 obmorske vile ( villa maritima) (Degrassi 1933; Kavur 2011; potekali druga faza ustanavljanja kolonij in utrditev zahodne Kompare 2013). meje, sočasno pa uničenje Histrov (Bratož 2007, 88, 154). V Opozorimo naj še na zgoraj opisano geološko situacijo. Po- bližini današnjega Trsta so bile prepoznane tri lokacije opo- kopane zgodnjerimske plasti pod debelimi nanosi pobočne rišč rimske vojske iz časa 1. in 2. stoletja pr. n. št. (Bernardini erozije niso lastne le najdišču na Križišču, podobno je na et al. 2015, E1521–1526). vznožju Sermina (Snoj 1992) in na nekaterih drugih prio- Prostor kontakta med Veneti in Histri naj bi v nekem trenut- balnih lokacijah (Simonov zaliv: Novšak 2006; Piran: Snoj ku obvladovali Karni, ki so se vrinili na obalo po koncu vojne 2004; Fizine: Gaspari et al. 2007, posebej str. 169; Lucija: med Histri in Rimljani. Zaccaria ponuja idejo: „ … da bi Kar-Stokin, Lazar 2008; Stokin, Lazar 2009). Vse bolj kaže, da ne, ki so bili kasneje atribuirani koloniji, identificiriali z auksi- gre glavnino obalne zgodnjerimske poselitve iskati v „poto- liariji, katere je vodil regulus Catmelus ob boku Rimljanov v pljenih plasteh“ na priobalnih najdiščih ob stabilnih vodnih drugi Histrski vojni (178−177 pr. n. št.)“ (Zaccaria 1992, 151). virih, med katerimi ima vznožje Sermina ob ustju Rižane še Kot karnijska vas se Tergeste omenja pri Strabonu (5, 1, 9 C dodaten strateški potencial. 215 in 7, 5, 2 C 314), ki je uporabljal zgodnje vire, verjetno iz O nadaljnji usodi Egide, po prestavitvi meje na Rašo, so sta- 2. stoletja pr. n. št. (Vedaldi Iasbez 1994, 407–408; Zaccaria lišča avtorjev enotnejša. Prevladuje mnenje, da je bila najka- 2001; Zaccaria 2009). sneje v avgustejskem času priključena Tergestu (Šašel 1989, Ob podeljevanju latinskega prava z lex Pompeia leta 89 pr. 10; Zaccaria 1992, 161−162; Vedaldi Iasbez 1994, 279−283; n. št., v takrat že formirani Galiji Cisalpini, je bilo območje Horvat 1997, 133; Zaccaria 2001; Zaccaria 2009; Šašel Kos Tergesta morda še v Iliriku,3 dobrih deset kilometrov južno 2000).2 od meje pri Šempolaju (it. San Pelagio), Praprotu (it. Prepot- Če povzamemo, je ožje območje Križišča v predavgustej- to) ali ustju Timave (Degrassi 1954, 14−17, 22−26; Lettich skem času smotrneje obravnavati znotraj jurisdikcije Egide, 1979, 110; Starac 1999, 108; Slapšak 2003, 249; Zaccaria v avgustejskem času pa postane porečje Rižane sestavni del 2010, 105).4 ager Tergestinus, bržkone ob prestavitvi meje Italije na Rašo Kot letnice dedukcije kolonije Tergeste so bila predlagana tudi del Regio X rimske Italije. leta 59, 46, 42–41 ali 33–32 pr. n. št., povezovalo pa se jo je tudi z naselitvijo veteranov. Degrassi je povezal ustanovitev Tergeste kolonije s Cezarjevo naselitvijo veteranov v leto 46, ali pa v drugi triumvirat, po bitki pri Filipih leta 42–41. Mommsen jo Tradicionalno prazgodovinsko kaštelirsko poselitev v tržaški je enačil z Oktavijanovo gradnjo obzidja v letih 33−32 (sin- okolici sta v najmlajših fazah železne dobe nasledila progre- teza v Degrassi 1954, 51, 53). Nazadnje je sprejeto mnenje sivno zapuščanje višinskih naselij in poselitev ob obali, kjer o starejšem datumu (Fraschetti 1975). Datacija ustanovitve se v najstarejših kontekstih sočasno pojavljajo venetski, kelt- Tergesta v cezarjansko obdobje izhaja iz podatka o japod- ski in prvi rimski elementi. Ime Tergeste ima predindoevrop- skem uničenju naselja oziroma kolonije; leta 52 pr. n. št. ski izvor, prevzet v venetski jezik, v korenu imena * terg(o) Hirtij pri Cezarju piše, da je Cezar poslal v Galijo 15. legijo, (trg, tržnica, sejem) se kaže trgovska vloga priobalnega me- da bi zaščitil rimske kolonije, da se jim ne bi zgodilo kaj po- sta (Zaccaria 1992, 149–150). Ime se razlaga kot venetsko dobnega kot prejšnje poletje Tergestincem (Hirt. pri Caes., naselbino ali „ trg, ki ga obiskujejo Veneti“ (Zaccaria 2001, Bell. Gall. 8, 24, 3). Tudi Apijan piše, da so Japodi izropali 100). O venetski utrdbi ( frourion) pa priča tudi Strabonov rimsko kolonijo Tergeste (App., Illyr. 18, 52) (Vedaldi Iasbez podatek (5, 1, 9 C 215; Šašel 1974, 174; Vedaldi Iasbez 1994, 1994, 406–426). Podatek spodbuja tudi domneve o kratki 407; Zaccaria 2001). V prvem stoletju konsolidacije tran- municipalni fazi naselja pred tem (Fraschetti 1975; Zaccaria spadanskih ozemelj Rimljani emporiju niso posvečali velike 1992, 152, 163–164; Vedaldi Iasbez 1994, 406–426; Zacca- pozornosti, čeprav ga vsaj ob dveh istrskih vojnah in neka- ria 2001; Zaccaria 2009). terih kasnejših vojaških posegih (med letoma 178 in 177 ter 129 pr. n. št.) gotovo niso obšli. Po končanih punskih vojnah in pokoritvi upornih Keltov so v transpadanskem prostoru 3 Pravni status histrskega ozemlja še ni dorečen (Šašel Kos 2000). 4 Najdbi dveh napisov pri Jelarjih (med Rižano in Trstom) iz obdobja Sule omenjata neznan municipij, ki ga ne moremo identificirati. Av- 2 Drugače Alka Starac, ki Egido locira v Koper in ji pripisuje izključno torji razmišljajo o predkolonijalni fazi Tergesta, nekateri o Egidi, a obe ozemlje južno od Rižane ter zavrača časovno sovpadanje kontribu- mesti naj bi bili v tem času še v Iliriku. Kot tretja možnost se navaja cije Egide Tergestu z atribucijo Karnov in Katalov za časa Avgusta edini administrativni center v tem času, Akvileja (Zaccaria 1992, 155 (Starac 1999, 111, 112). s starejšimi objavami; Starac 1999, 109; Zaccaria 2001, 103–108). 10 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 V avgustejski dobi je tržaški ager po premiku meje Italije glavne ceste proti Puli čez Koprska brda. Miljnik bi potem-na Rašo z adtributio Karnov in Katalov ter ureditvijo Desete takem moral prvotno stati v bližini Sv. Mihaela neposredno regije zajel večji del Krasa, Brkinov, severne Istre (na Mirni pred vasjo Krkavče (Poglajen 2009; Sakara Sučevič 2004, 12, meja s Parencijem) in odtlej je mesto upravljalo tudi z dolino op. 2). Rižane, nekdanjim teritorijem Egide (Degrassi 1953; Zacca- Potek Viae Flaviae v zaledju Kopra je bil prvič ugotovljen ria 1992; Zaccaria 2001; Zaccaria 2009; Šašel Kos 2000; Bra- prav na najdišču Križišče na območju rižanske ravnice. Pri tož 2007, 156, 218; Zaccaria 2010). V stoletjih, ki so sledila, tem so bili odkriti cestna priključka v smeri Ankarana in vile mesto ni doživljalo večjih pretresov. Ostalo je zunaj velikih na Školaricah ter rimsko grobišče ob cesti (Novšak 2003b; invazij in bitk za oblast, z izjemo epizodnega vpada Licinija Trenz, Novšak 2004; Trenz, Novšak 2006). v severno Istro leta 310, vse do napadov Avarov in Slovanov v letu 602 (Zaccaria 1992, 153–154; Zaccaria 1997; Zacca- Le nekoliko južneje od Križišča bi pričakovali tudi v rimskem ria 2005; Morselli 2007a). Od druge četrtine in sredine 5. času most ali prehod čez reko Rižano, ki se enači z antič- stoletja je sicer tudi mesto čutilo večje družbeno-zgodo- nim Formio, nekdanjo mejo Histriae in po Pliniju staro mejo vinske spremembe, zamiranje vil in naselij na podeželju ter- Italije. Zaradi Plinijeve pripombe o razdalji 189 rimskih milj gestinskega agra, pritok prišlekov iz notranjosti na obalna od Ravene in predvsem 6 rimskih milj od Tergesta ( Natura- območja Istre in severnega Jadrana. Poselitev se je marsikje lis hist. 3, 127) so nekateri poimenovanje Formio enačili z prestavila na zaščitene točke, kot so Koprski otok, Piran in Osapsko reko (it. rio Ospo), ki bolje ustreza razdalji z manj Gradež (it. Grado) (za koprsko območje natančneje Cunja primernim Škofijskim potokom, poimenovanim tudi Rabujez 1996; Vidrih Perko, Župančič 2003; Vidrih Perko, Župančič (it. rio Rabuiese) (Vedaldi Iasbez 1994, 127–128). Izvir reke 2005; Župančič 2005; Vidrih Perko 2005). Formio omenja tudi Ptolemej (3, 1, 23) pri opisu istrske oba- le med kolonijo Tergeste in ostalimi tremi centri. Reka Rižana Gradivo s Križišča, podobno kot iz vile na Školaricah, zgraje- je omenjena kasneje pri anonimnem geografu iz Ravene ne v klavdijskem času (Žerjal 2005; Žerjal 2008a, 206), izvira (Anon. Rav. 4, 36 p. 75) kot Rusano (Vedaldi Iasbez 1994, iz stoletij, ko je s tem prostorom upravljala oblast kolonije 155). Na Tabuli Peutingeriani (segm. IV.1) je na severnem Tergeste. delu istrskega polotoka ob odseku glavne ceste, ki bi moral odražati del med Tergestom in Parencijem, narisana stavba. Ceste Simbolna upodobitev ponazarja termalno poslopje s pripi- som QUAERI, kar se interpretira kot mansio Aquae Risani Z osvojitvijo severne Istre in vzpostavitvijo svoje oblasti so (natančneje Bosio 1991, 221, 232–234 – po Degrassi 1939). Rimljani zgradili celotno cestno infrastrukturo, pri kateri so Na osnovi upodobitev na Tabuli Peutingeriani in seznamu se velikokrat oprli na že vzpostavljene prazgodovinske trase. obalnih naselij pri anonimnem geografu iz Ravene se do- Z glavnimi prometnicami so povezali novo nastale kolonije mneva tudi obalna cesta, ki naj bi povezovala večje obalne in municipije v sredini ali drugi polovici 1. st. pr. n. št. (Bosio centre. Njen odsek naj bi potekal tudi po obali miljskega 1991, 224; Šonje 1991, 9–10, 38; Matijašić 1998, 418−419; polotoka (Bosio 1991, 224, 232). Matijašić 2015; Poglajen 2006; Poglajen 2009). Glavna istr- ska povezava ( via publica) med kolonijama Tergeste in Pola, Nedvomno je bil v notranjosti dolin in po grebenih razpre-imenovana Via Flavia, je bila obnovljena po odloku cesarjev den bogat sistem cest in kolovozov, ki je med seboj povezo- Vespazijana in Tita v letih 78–79 n. št., kot pričajo miljniki na val najprej prazgodovinska ter kasneje rimska naselja. Neka- jugu istrskega polotoka (Inscr. It. X, 1, 705–706; Šašel 1974; teri odseki cest so znani tudi iz arheoloških ostankov (Šašel Šašel 1975: cesta I; Bosio 1991, 223–224; Tassaux 2001b, 1974; Šašel 1975; Župančič 2008; Župančič 2009; pregled v 3225). Trasa je upodobljena tudi na Tabuli Peutingeriani, Poglajen 2007) in epigrafskih napisov (nazadnje Župančič njene cestne postaje oziroma večji centri z medsebojnimi 2009), druge pa se predvideva na osnovi GIS analiz opti- razdaljami pa so navedeni v Antoninskem itinerariju (Bosio malnih poti (Poglajen 2006; Poglajen 2009). Med novejša 1991, 213−214, 223−227). odkritja spadajo odsek obalne ceste okoli piranskega po- lotoka, odkrit pod hotelom Metropol v Luciji (Stokin, Lazar Nov miljnik z oznako 18 milj od Tergesta je bil odkrit v se- 2009), odsek ceste po južnih obronkih Sermina (Urek, Josi- kundarni legi v zaselku Sv. Maver pri Krkavčah. Z GIS simu- pović 2011) in odsek ceste na rižanski ravnici na lokaciji Vale lacijo optimalnih poti je bil izračunan najbolj verjeten potek pod Bertoki (Ciglar et al. 2016). 5 Tassaux poveže obnovo ceste s cesarskim prevzemom velikih posesti Po opustitvi mnogih naselbin na podeželju tržaškega agra v Loronu in na Brionih oziroma v okolici Fažane. in propadu zahodnega rimskega cesarstva v drugi polovici Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 11 5. stoletja je bila uporaba mnogih rimskih prometnic, pred- četrti Crosada (Borzacconi, Morselli 2007; Borzacconi, Man- vsem stranskih poti, postopno opuščena. Zaradi trdne gra- druzzato 2007; nazadnje Ventura 2015, 292), v parku Sv. dnje so sicer glavne ceste še dolgo služile romanskemu Justa (ital. S. Giusto) (Ventura 2015, 291) in v parku Sv. Lucije prebivalstvu in novim prišlekom – Bizantincem, Frankom, (ital. S. Lucia), kjer je bila odkrita tudi monumentalna na- Avarom in Slovanom (Župančič 2005). grobna arhitektura izjemno premožnih meščanov iz začet- Iz mlajšega obdobja je srednjeveška, t. i. beneška cesta, kov 4. stoletja (Ventura 2015, 295–297 s starejšo literaturo). najdena na več odsekih pri gradnji zdaj že nekdanjega an- Iz bližine Trsta je grobišče na Socerbu (Na straneh), ki ga je karanskega križišča leta 1975 (Boltin Tome 1979)6 ter ob Karl Moser izkopal leta 1903. Gradivo iz 111 železnodobnih izkopavanjih najdišča Školarice leta 2002 (Žerjal, Novšak v in 54 zgodnjerimskih grobov je v Civico Museo di Storia ed pripravi). Arte iz Trsta po skoraj 100 letih dočakalo revizijsko obdela- vo. Izpričana je kontinuiteta pokopavanja od 6. stoletja pr. Grobišča v okolici n. št. do flavijskega obdobja. Oblika grobov kaže značilnosti istrske železnodobne kulture. Grobne skrinje so obložene Za tržaški ager in sosednje kolonije je stanje raziskano- in prekrite s kamnitimi ploščami, žganina pa raztresena po sti rimskih grobišč skromno. Najpogosteje je to poglavje notranjosti ali redkeje zbrana v žari. Za razliko od prazgo- obravnavano z vidika epigrafskih in onomastičnih prispev- dovinskih so pri rimskih grobovih kamni vezani z malto, več- kov (Verzar Bass 1997; Matijašić 1997, 99−115; Billanovich, krat so uporabljene tegule za obod ali pokrov, pridatki pa Mizzon 1971). Pri tem je treba upoštevati, da je pri števil- niso več ritualno uničeni ali ožgani (Dugulin 2002; Crismani, nih najdbah, predvsem to velja za Koper, vprašljiva lokacija Casari 2016). odkritja spomenikov (Župančič 1989b, 19; Zaccaria 1992). Posamezni grobovi so bili mnogokrat odkriti ob potrjenih Trenutno je sicer evidentiranih okoli 50 zabeležk o rimskih ali predvidenih rimskih cestnih povezavah, tudi v zaledju in nekropolah slovenske Istre, vendar pa je redko katera razi- višjih predelih Koprskih brd (Poglajen 2007; Župančič 2008; skana ali predstavljena obširneje kot le v obliki notice (sl. 5; Župančič 2009). Poglajen 2007, 55). Iz slovenskega dela Istre rimskih grobnih celot do nedavne- Največ pokopov je znanih z območja Trsta. P. Ventura je ga nismo poznali. Omembe posameznih grobnih najdb in v topografskem pregledu zabeležila 18 lokacij. Omenjajo številnejših nagrobnih elementov so brez najdiščnih konte- se predvsem v noticah iz 17. stoletja, ko se je vršila strnjena kstov. Šele izkopavanja na Križišču in nekaj let za tem v Luciji mestna pozidava. Ob izkopavanjih v 19. stoletju in začetku so dala prvo nepoškodovano gradivo. Pri gradnji prizidka k 20. stoletja je bila največkrat najdena nagrobna arhitektura hotelu Lucija v letu 2007 so v 450 m2 raziskanih plasti odkrili s posamičnimi pokopi (Ventura 1996, 60−66, 77−107; na- večkrat obnovljeno cestišče in ob njem šest pokopov (žgan zadnje pregled Ventura 2015). Novejša odkritja so rezultat grob in pet inhumacij). Avtorja jih datirata od 2. do 6. stole- raziskav spomeniškovarstvene ustanove Soprintendenza Ar- tja (Stokin, Lazar 2008, 6−8; Stokin, Lazar 2009). cheologia del Friuli Venezia Giulia. V letih 1982−86 so pote- Najnovejša odkritja v okolici Sermina še niso objavljena. kala izkopavanja na ulici Donota in ulici Battaglia. Izkopana Zaradi širitve tovorne železniške postaje Koper ob južnih grobna parcela (velikosti 9,5 × 10,4 m) je bila obzidana z obronkih Sermina so bili v letu 2011 izkopani rimska cesta nabrežinskim apnencem in na osnovi stratigrafije datirana in ob njej del rimske vile rustike s stiskalnico za pridelavo v začetek ali sredino 2. stoletja. Pokopavanje je z manjšimi oljčnega olja ali vina ter grobišče s tremi zidanimi grobo- časovnimi presledki izpričano do začetkov oziroma sredi- vi (Urek, Josipović 2011). Ob nadaljevanju širitve železnice ne 6. stoletja (Maselli Scotti 1989, 22−39; Bertacchi 1990, proti vzhodu so izkopavalci leta 2016 na območju rižanske 651; Maselli Scotti 1991; nazadnje Ventura 2015, 288). Če ravnice, natančneje na lokaciji Vale pod Bertoki, naleteli na dimenzije grobne parcele vzporejamo s podatki na mejnikih ostanke rimske ceste in ob njej zidano grobno parcelo s 17 grobnih parcel iz Trsta, gre za eno večjih parcel, saj te obi- grobovi (Ciglar et al. 2016). čajno nikoli niso presegale dolžine 30 čevljev in agro (Lettich 1979, 14–15). Izkopavanja zadnjih 15 let so zaobjela obalne Med objavljenimi sta najbližji grobišči romaniziranih staro- mestne predele Tergesta, kjer so bila od sredine 3. stoletja selcev Pod Jezerom na Rodiku (Istenič 1987) in Volarje pri dalje zapuščena mnoga stanovanjska poslopja. V ruševinah Žirjah v zaledju Sežane (Bavdek 2005). Zelo pomembno le-teh so bila nato vzpostavljena grobišča, npr. izkopavanja grobišče za prepoznavanje romanizacije onkraj Postojnskih vrat je grobišče na Uncu. Na zelo majhni površini je bilo v 6 Cesta je bila prezentirana v zelenem otoku znotraj krožnega razcepa. letih 1986 in 1987 dokumentiranih več kot 100 grobov, ki so 12 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 žgano grobišče grobovi z arhitekturo posamezen grob TERGESTE skeletno grobišče epigrafski spomenik Glinščica Osapska reka Križišče Socerb Koper Sermin Vale Rižana Piran Savudrija Lucija Dragonja Umag Buje Kršete Funtana Buzet Pintorija Brtonigla Mirna 0 5 10 km Novigrad 5 Karta rimskih grobišč med Tergestom in dolino Mirne; dopolnjeno po: Poglajen 2007, pr. 3 in Novšak 2011, 21, sl. 4. Označena so grobišča, omenjena v besedilu. vsebovali gradivo od 1. do 4. stoletja (Vičič, Schein 1986).7 v skalo vklesano grobnico, v kateri so od 2. do 4. stoletja Med zgodnja spada tudi grobišče na Laurinovi ulici v Vipavi pokopali vsaj pet pokojnikov (Starac 1995). (Tratnik 2014). Grobišča rimske Pole so se pahljačasto raztezala ob glavnih V hrvaški Istri so največ grobišč raziskali v zadnjih 30 letih. mestnih vpadnicah: pred vzhodnimi mestnimi vrati, eno od Dve v bližini Buj, Brtonigla in Kršete, in sicer v letu 1991 (Ma- teh je Marsovo polje, ter ob severni vpadnici, blizu Junoni- tijašić 1997, 97−124). Še tri žarne nekropole v osrednjem nih vrat, pred amfiteatrom in ob Via Flavia, kjer pa so bila ob delu Istre so odkrili v letih 1960 − Kringa pri Pazinu, 1978 gradnjah uničena (Girardi Jurkić 2002, 18−25). Na Marso- − Funtana pri Buzetu in leto kasneje Pintorija pri Buzetu vem polju, kot ga je poimenoval Kandler, je bilo v letih 1985 (Mlakar 1973; Jurkić 1979; Girardi Jurkić, Džin 2003, 75−83). in 1986 raziskano grobišče s 157 pokopi od 1. stoletja pr. n. Leta 1991 so na obali zaliva Veštar ( južno od Rovinja) našli št. do 4. stoletja n. št. (Matijašić 1991). Nezakcij, zgrajen nad strmim prepadom proti vzhodu, je 7 Za informacije in vpogled v gradivo se zahvaljujemo Borisu Vičiču, imel nekropolo ob zahodni vpadnici. V zadnjih sto letih so Almi Bavdek in Jani Horvat. Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 13 v treh etapah raziskali tri odseke te nekropole. Med 61 gro- let odkriti le posamično in objavljeni kot notice v Varstvu bovi iz 1. do 4. stoletja prevladujejo žgani pokopi (90 %) spomenikov (pregled Poglajen 2007; Žerjal, Poglajen 2012, (Matijašić 1996; Girardi Jurkić 2002, 27−29; Girardi Jurkić, 116), medtem ko so bila večja grobišča odkrita šele v za- Džin 2003, 68). dnjih dveh desetletjih. Za primerjavo s Križiščem je pomembno še grobišče Burle Kot smo ugotovili na primeru Križišča (podobno tudi v Luci- pri Medulinu. Tam najdenih 312 grobov pripisujejo stano- ji), so debeli nanosi v rečnih dolinah pokopali antropogene valcem obmorske vile ( villa maritima) in poznoantičnega plasti, vključno z nekropolami rimskega časa. Po primerjavi naselja na polotoku Vižula ter okoliških zaselkov. Prostra- z običaji pokopavanja v rimski dobi ocenjujemo, da gre ve- no obalno grobišče je ločeno od vile z limitacijskim zidom; čino rimskih nekropol iskati ob glavnih tranzitnih poteh in razteza se ob glavni prometnici, ki je vodila iz kolonije Pola ob večjih poselitvenih centrih, tako staroselskih naseljih kot preko Šikića, Šišana ( Sissianum) in Azzana ( Atianum) do novo poseljenih točkah, npr. ob večjih skupinah vil. Medulina, kjer je deloma ohranjeno pod morjem. Hetero- genost grobnih oblik in načinov pokopa je izjemna in ni le odraz dolgega pokopavanja, temveč tudi različnih verovanj ter socialnih razlik med bogatimi prebivalci vile in prepro- stejšim okoliškim prebivalstvom (Jurkić 1986; Girardi Jurkić, Džin 2003, 69−75, 132−135). Karta grobišč na severnoistrskem območju (sl. 5) kaže na zgostitve na obronkih doline Dragonje, Mirne, nad Rižano, nad Debelim rtičem in v mestnem arealu Trsta. Verjetno le- -ta ne odraža realne razprostranjenosti rimskih grobišč v priobalnem pasu, saj je pogojena tudi s stanjem raziskav. Najštevilnejše so posamične epigrafske najdbe, ki so, kot ugotavljamo na primeru Kopra, v sekundarni poziciji, lahko prestavljene tudi za kilometer ali več.8 O morebitnih najdbah grobov ob srednjeveški pozidavi ter baročnih in historicističnih prenovah iz obalnih mest prav tako nimamo nobenih poročil, z izjemo zgoraj omenjenih notic iz Trsta (Ventura 1996). Po drugi svetovni vojni (1945–1980) se je na območju Kopra,9 Izole in Pirana (podobno tudi v Umagu, Novigra- du in Poreču) velikopotezno gradilo brez konservatorske- ga nadzora.10 V obalnih občinah so bila raziskana le redka rimska najdišča, npr. Predloka pri Črnem kalu (Boltin Tome 1974; Boltin Tome 1993; Boltin Tome 2005; Boltin Tome 2011), Grubeljce pri Sečovljah (Boltin Tome, Karinja 2000), Kolomban pri Hrvatinih (Župančič 1982) in Simonov zaliv (Šribar 1958–1959). Rimski grobovi so bili do devetdesetih 8 V tem primeru se sklicujemo na vse epigrafske najdbe, ki nimajo ma- terialne ali naselbinske ali sepulkralne podlage v oddaljenosti 1 km. Sam Koper kot glavno mesto regije pa je privlačilo zbiratelje. 9 Podatke je zbrala in nam jih prijazno posredovala Ana Plestenjak, ki je v okviru študije o politizaciji povojnih raziskav v urbanih obmorskih centrih pripravljala celovito raziskavo. Za podatke se ji zahvaljujemo. 10 Do prve zaposlitve na delovno mesto arheolog konservator na Medobčinskem zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v Piranu je prišlo šele leta 1986. Pred tem so arheološke raziskave opravljali le kustosi obeh muzejev: Pokrajinskega muzeja v Kopru in Pomorskega muzeja Sergeja Mašera v Piranu. 14 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 5Opis raziskav najdišča Matjaž Novšak Raziskave na Križišču spadajo med tiste, pri katerih s Zajem prostorskih podatkov je potekal z geodetsko postajo, predhodnimi nedestruktivnimi metodami arheološki kar je bila popolna novost v slovenski arheologiji. Meritve so potencial ni bil ugotovljen. To pomeni, da so potekale bile izvedene v relativnem koordinatnem sistemu, katerega vzporedno z gradbenimi deli, pod večjim časovnim pri- izhodišče je bilo postavljeno 20 metrov severozahodno (po tiskom in na trenutke v neprimernih vremenskih pogojih, osi x) od sektorja 1 (x = 405466.3911, y = 46914.1118 v zaradi česar je arhiv najdišča lahko okrnjen za posame- absolutnih koordinatah (Gauss−Krueger) takratnega držav- zne podatke. Najdišče Križišče je bilo na osrednjem delu nega koordinatnega sistema) in z rotacijo 56° proti vzhodu. (sektorji 20, 21, 26, 27) poškodovano v prvi fazi grad- Višine (z) so bile merjene absolutno. Merile so se koordinate benih del. Zaradi večkrat poplavljenega terena je bilo posebnih najdb in vzorcev ter posnele površine stratigraf- težavno sledenje stratigrafije v nižje ležečem območju skih enot, linije profilov in tlorisne linije nekaterih zemeljskih (sektorji 2, 5, 8). Nesrečno je bila uničena tudi večja koli- plasti. Meritve je dopolnjevala še klasična arheološka risba. čina zemeljskega vzorca za mokro sejanje, ki je ob selitvi Arheološke strukture so bile dokumentirane z vertikalno di- logistične baze končala pod ustrojem nove ceste. gitalno fotografijo, ki je bila opremljena z umeščenimi foto- točkami. Metoda je bila v Sloveniji še v povojih, saj se je šele Najdišče se nahaja ob vznožju pobočja, v katerem se aku- postopno uvajala med raziskavami Oddelka za arheologijo mulirajo ogromne količine vode. Zaradi odvodnjavanja te- Univerze v Ljubljani in drugimi avtocestnimi najdišči v letu rena smo najprej izkopali mrežo jarkov do globine, ki naj bi 2002. bila pod najnižjim nivojem arheoloških slojev. Jarki so se iz- tekali v zbiralni bazen na najnižji točki terena v sektorjih 2 in 3. Izkopno polje je bilo razdeljeno na sektorje velikosti 20 × 20 metrov, označene s številkami od 1 do 45. Vsak sektor je bil razdeljen na 25 kvadrantov velikosti 4 × 4 metre, ozna- čenih s črkami A do E po osi x in s številkami 1 do 5 po osi y (sl. 6). Sektorska delitev je upoštevala zakonitosti terena in pričakovanja o sklopih struktur, ki so izhajala iz podatkov predhodnih raziskav. 6 (strani 16–17) Notranja razdelitev območja raziskav, umestitev sond in presekov. Dodani so testni jarki predhodnih raziskav; M 1 : 600, povečava M 1 : 300. Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 15 A5 A4 B5 A3 B4 A2 C5 B3 raziskano območje A1 C4 B2 A5 C3 41 D5 sonda (S) B1 D4 presek (P) A4 C2 E5 B5 D3 A3 C1 E4 zid A5 B4 D2 A5 A2 C5 E3 testni jarek (TJ) A4 B3 D1 A4 TJ 5 B5 A1 C4 E2 B5 A3 B2 B4 A5 C3 36 D5 A3 E1 B4 4m A2 C5 B1 D4 A2 C5 B3 A4 C2 E5 B3 A1 C4 B5 D3 A1 C4 B2 S 17 A5 C3 25 D5 A3 C1 E4 B2 42 D5 B4 D2 A5 C3 B1 D4 A2 C5 E3 B1 D4 A4 C2 E5 B3 D1 A4 C2 E5 B5 D3 A1 C4 E2 B5 D3 A3 C1 E4 B2 B4 P 114 D2 A5 C3 31 D5 A3 C1 E4 E1 B4 D2 A5 A2 C5 E3 B1 D4 A2 C5 E3 B3 D1 A4 C2 E5 B3 S 3 D1 A4 A1 C4S 27 E2 B5 D3 A1 C4 E2 B5 B2 D5 A3 C1 E4 B2 D5 A3 A5 C3 19 E1S 26 B4 D2 A5 S 4 C3 37 S 6 E1 B4 B1 D4 A2 C5 E3 B1 D4 A2 C5 A4 C2 E5 B3 D1 A4 C2 E5 B3 B5 D3 A1 C4 E2 B5 D3 S 7 A1 C4 A3 C1 E4 TJ 13 B2 D5 A3 C1 E4 B2 D5 B4 D2 A5 C3 26 E1 B4 D2 A5 C3 43 S 28 A2 S 23 C5 E3 B1 D4 A2 C5 E3 B1 D4 B3 D1 A4 C2 P 118 E5S 151 B3 D1 A4 C2 E5 A1 C4 E2 B5 D3 A1 C4 E2 B5 D3 B2 A3 P 121 C1 S 162 E4 B2 D5 S 163 S 5 A3 C1 E4 C3 13 D5 E1 B4 D2 A5 C3 32 E1 S 1 B4 D2 B1 A5 D4 A2 TJ 2 C5 E3 B1 D4 A2 C5 E3 C2 E5 B3 D1 S 160 A4 C2 E5 B3 S 8 D1 A4 D3 A1 C4 E2 B5 D3 S 14 A1 C4 E2 B5 C1 E4 B2 P 50 D5 A3 C1 E4 B2 D5 A3 P 20 D2 A5 C3 20 E1 B4 D2 A5 C3 38 E1 B4 TJ 1 E3 B1 D4 A2 C5 S 16 E3 B1 D4 A2 S 159 D1 C5 S 24 A4 C2 E5 B3 P 1 D1 A4 S 9 C2 E5 B3 E2 B5 D3 A1 C4 E2 B5 D3 A1 C4 A3 C1S 164 E4 S 161 B2 D5 A3 C1 E4 B2 D5 E1 B4 D2 S 21 A5 C3 TJ 4 S 1 S 25 E3 S 156 27 E1 B4 D2 A5 S 10 C3 44 A2 C5 B1 D4 A2 C5 E3 B1 D4 B3 D1 A4 C2 E5 B3 D1 A4 C2 A1 C4 E5 E2 B5 D3 TJ 3 P 3 S 22 A1 C4 E2 B5 D3 B2 A3 C1 E4 B2 D5 A3 C1 E4 A5 C3 14 D5 E1 B4 D2 A5 C3 33 E1 B4 D2 A5 B1 D4 A2 C5 S 153 S 157 S 154 E3 B1 D4 S 12 A2 C5 S 2 A4 E3 C2 S 166 E5 B3 D1 A4 C2 E5 B3 D1 A4 B5 D3 A1 C4 E2 B5 D3 A1 C4 E2 B5 A3 C1 E4 B2 D5 A3 C1 E4 B2 D5 A3 B4 D2 A5 C3 21 E1 B4 D2 A5 S 158 S 13 C3 39 E1 B4 A2 C5 E3 B1 D4 A2 C5 E3 B1 D4 A2 C5 B3 D1 A4 C2 E5 B3 D1 A4 C2 E5 B3 A1 TJ 10 B5S 168 D3 A1 C4 E2 B5 D3 A1 C4 B2 A3 C1 E4 B2 D5 A3 C1 E4 B2 D5 A5 C310 C4 E2 D5 E1 B4 D2 A5 C3 28 E1 B4 D2 A5 C3 45 B1 D4 S 170 A2 C5 S 150 E3 B1 D4 A2 C5 E3 B1 D4 A4 C2 E5 B3 P 171 D1 A4 C2 E5 B3 S 11 D1 A4 C2 E5 B5 D3 A1 S 167 C4 E2 B5 D3 A1 C4 E2 B5 D3 A3 C1 E4 B2 D5 A3 C1 E4 B2 D5 S 15 A3 C1 E4 B4 D2 A5 C3 15 E1 B4 D2 A5 C3 34 E1 B4 D2 A2 C5 E3 B1 D4 A2 C5 E3 B1 D4 A2 C5 E3 B3 D1 A4 C2 E5 B3 D1 A4 C2 E5 B3 A1 C4 E2 B5 D1 D3 A1 C4 E2 B5 D3 A1 C4 E2 B2 S 173 E4 B2 D5 A3 C1 E4 B2 D5 A5 C3 7 D5 A3 C1 E1 B4 D2 A5 C3 22 E1 S 102 B4 D2 A5 C3 40 B1 E1 D4 A2 C5 E3 B1 D4 A2 C5 E3 B1 A4 C2 E5 B3 D1 D4 A4 C2 E5 B3 D1 A4 C2 E5 B5 D3 A1 B5 D3 A1 S 104 C4 E2 B5 D3 A3 C1 E4 P 155 B2 A3 C1 E4 B2 D5 B4 1 C4 E2 A3 C1 E4 D2 A5 C3 1 D5 E1 B4 S 201 D2 A5 C3 29 E1 B4 S 20 D2 A2 C5 E3 B1 D4 A2 C5 E3 B1 D4 S 103 A2 C5 E3 B3 D1 A4 C2 E5 B3 D1 A4 C2 E5 B3 D1 A1 C4 E2 B5 D3 A1 C4 B5 D3 S 19 B2 E2 A1 C4 E2 B2 D5 A3 C1 E4 B2 D5 A5 C3 4 D5 A3 C1 E4 E1 B4 D2 A5 C3 16 E1 B4 D2 A5 C3 35 E1 B1 D4 A2 TJ 7 C5 E3 B1 D4 A2 C5 E3 B1 D4 A4 C2 E5 B3 D1 A4 C2 E5 B3 D1 A4 C2 E5 B5 D3 A1 C4 E2 B5 D3 A1 C4 E2 B5 D3 A3 C1 E4 B2 C1 E4 B2 D5 A3 C1 E4 B4 D2 A5 C3 8 D5 A3 E1 B4 D2 A5 C3 23 E1 B4 D2 A2 C5 E3 TJ 11 B1 D4 A2 C5 E3 B1 D4 A2 C5 E3 B3 D1 A4 C2 E5 B3 D1 A4 C2 E5 B3 D1 A1 C4 E2 B5 P D3 185 A1 C4 E2 B5 D3 A1 C4 E2 B2 D5 A3 C1 E4 B2 A3 C1 E4 B2 D5 C3 1 E1 B4 D2 A5 C3 12 D5 E1 B4 D2 A5 C3 30 E1 B1 D4 A2 C5 E3 B1 D4 A2 C5 E3 B1 D4 C2 E5 B3 D1 A4 C2 E5 B3 D1 A4 A5 C2 E5 D3 A1 C4 E2 B5 D3 A1 C4 E2 B5 D3 TJ 6 S 100 C1 B2 B2 D5 A3 C1 D2 A5 E4 C3 5 D5 A3 C1 E4 E1 B4 D2 C3 17 E1 B4 D2 A4 E3 B1 D4 A2 C5 E3 B1 D4 A2 C5 E3 D1 A4 C2 E5 B3 D1 C2 E5 B3 D1 B5 E2 B5 D3 A1 D3 A1 C4 A3 C1 E4 B2 E2 C1 E4 B2 D5 A3 B4 D2 A5 C3 D2 A5 S 105 C3 E1 A2 C5 9 C4 E2 D5 E1 E3 B1 D4 24 E3 B1 D4 B4 B3 S 30 D1 A4 C2 E5 D1 A4 C2 E5 A1 C4 E2 B5 A2 C5 E2 B5 D3 B2 A3 P 31 C1 E4 B3 C3 E1 P 186 B4 D2 B1 2 D3 D5 A3 C1 E4 E1 B4 D2 D4 A2 C5 E3 A2 C5 E3 A1 C4 C2 E5 B3 D1 B3 D1 D3 A1 C4 E2 A1 S 101 C4 E2 B2 D5 C1 E4 B2 TJ 8 TJ 9 B2 D5 D2 A5 C3 6 D5 E1 C3 18 E1 C3 45 E3 B1 D4 B1 D4 B1 D1 A4 C2 E5 C2 E5 D4 E2 B5 D3 D3 A3 C1 E4 C2 C1 E5 E4 E1 P 184 B4 D2 D2 D3 A2 C5 E3 E3 B3 D1 D1 C1 E4 A1 E2 B2 D2 C3 E1 B1 3 C4 E2 D5 E1 D4 E3 C2 E5 D3 D1 C1 E4 D2 E2 E3 S 200 D1 E2 E1 E1 A5 A4 B5 A3 B4 A2 C5 B3 A1 C4 B2 A5 C3 41 D5 B1 D4 A4 C2 E5 B5 D3 A3 C1 E4 A5 B4 D2 A5 A2 C5 E3 A4 B3 D1 A4 TJ 5 B5 A1 C4 E2 B5 A3 B2 B4 A5 C3 36 D5 A3 E1 B4 A2 C5 B1 D4 A2 C5 B3 A4 C2 E5 B3 A1 C4 B5 D3 A1 C4 B2 S 17 A5 C3 25 D5 A3 C1 E4 B2 42 D5 B4 D2 A5 C3 B1 D4 A2 C5 E3 B1 D4 A4 C2 E5 B3 D1 A4 C2 E5 B5 D3 A1 C4 E2 B5 D3 A3 C1 E4 B2 B4 P 114 D2 A5 C3 31 D5 A3 C1 E4 E1 B4 D2 A5 A2 C5 E3 B1 D4 A2 C5 E3 B3 D1 A4 C2 E5 B3 S 3 D1 A4 A1 C4S 27 E2 B5 D3 A1 C4 E2 B5 B2 D5 A3 C1 E4 B2 D5 A3 A5 C3 19 E1S 26 B4 D2 A5 S 4 C3 37 S 6 E1 B4 B1 D4 A2 C5 E3 B1 D4 A2 C5 A4 C2 E5 B3 D1 A4 C2 E5 B3 B5 D3 A1 C4 E2 B5 D3 S 7 A1 C4 A3 C1 E4 TJ 13 B2 D5 A3 C1 E4 B2 D5 B4 D2 A5 C3 26 E1 B4 D2 A5 C3 43 S 28 A2 S 23 C5 E3 B1 D4 A2 C5 E3 B1 D4 B3 D1 A4 C2 P 118 E5S 151 B3 D1 A4 C2 E5 A1 C4 E2 B5 D3 A1 C4 E2 B5 D3 B2 A3 P 121 C1 S 162 E4 B2 D5 S 163 S 5 A3 C1 E4 C3 13 D5 E1 B4 D2 A5 C3 32 E1 S 1 B4 D2 B1 A5 D4 A2 TJ 2 C5 E3 B1 D4 A2 C5 E3 C2 E5 B3 D1 S 160 A4 C2 E5 B3 S 8 D1 A4 D3 A1 C4 E2 B5 D3 S 14 A1 C4 E2 B5 C1 E4 B2 P 50 D5 A3 C1 E4 B2 D5 A3 P 20 D2 A5 C3 20 E1 B4 D2 A5 C3 38 E1 B4 TJ 1 E3 B1 D4 A2 C5 S 16 E3 B1 D4 A2 S 159 D1 C5 S 24 A4 C2 E5 B3 P 1 D1 A4 S 9 C2 E5 B3 E2 B5 D3 A1 C4 E2 B5 D3 A1 C4 A3 C1S 164 E4 S 161 B2 D5 A3 C1 E4 B2 D5 E1 B4 D2 S 21 A5 C3 TJ 4 S 1 S 25 E3 S 156 27 E1 B4 D2 A5 S 10 C3 44 A2 C5 B1 D4 A2 C5 E3 B1 D4 B3 D1 A4 C2 E5 B3 D1 A4 C2 A1 C4 E5 E2 B5 D3 TJ 3 P 3 S 22 A1 C4 E2 B5 D3 B2 A3 C1 E4 B2 D5 A3 C1 E4 A5 C3 14 D5 E1 B4 D2 A5 C3 33 E1 B4 D2 A5 B1 D4 A2 C5 S 153 S 157 S 154 E3 B1 D4 S 12 A2 C5 S 2 A4 E3 C2 S 166 E5 B3 D1 A4 C2 E5 B3 D1 A4 B5 D3 A1 C4 E2 B5 D3 A1 C4 E2 B5 A3 C1 E4 B2 D5 A3 C1 E4 B2 D5 A3 B4 D2 A5 C3 21 E1 B4 D2 A5 S 158 S 13 C3 39 E1 B4 A2 C5 E3 B1 D4 A2 C5 E3 B1 D4 A2 C5 B3 D1 A4 C2 E5 B3 D1 A4 C2 E5 B3 A1 TJ 10 B5S 168 D3 A1 C4 E2 B5 D3 A1 C4 B2 A3 C1 E4 B2 D5 A3 C1 E4 B2 D5 A5 C310 C4 E2 D5 E1 B4 D2 A5 C3 28 E1 B4 D2 A5 C3 45 B1 D4 S 170 A2 C5 S 150 E3 B1 D4 A2 C5 E3 B1 D4 A4 C2 E5 B3 P 171 D1 A4 C2 E5 B3 S 11 D1 A4 C2 E5 B5 D3 A1 S 167 C4 E2 B5 D3 A1 C4 E2 B5 D3 A3 C1 E4 B2 D5 A3 C1 E4 B2 D5 S 15 A3 C1 E4 B4 D2 A5 C3 15 E1 B4 D2 A5 C3 34 E1 B4 D2 A2 C5 E3 B1 D4 A2 C5 E3 B1 D4 A2 C5 E3 B3 D1 A4 C2 E5 B3 D1 A4 C2 E5 B3 A1 C4 E2 B5 D1 D3 A1 C4 E2 B5 D3 A1 C4 E2 B2 S 173 E4 B2 D5 A3 C1 E4 B2 D5 A5 C3 7 D5 A3 C1 E1 B4 D2 A5 C3 22 E1 S 102 B4 D2 A5 C3 40 B1 E1 D4 A2 C5 E3 B1 D4 A2 C5 E3 B1 A4 C2 E5 B3 D1 D4 A4 C2 E5 B3 D1 A4 C2 E5 B5 D3 A1 B5 D3 A1 S 104 C4 E2 B5 D3 A3 C1 E4 P 155 B2 A3 C1 E4 B2 D5 B4 1 C4 E2 A3 C1 E4 D2 A5 C3 1 D5 E1 B4 S 201 D2 A5 C3 29 E1 B4 S 20 D2 A2 C5 E3 B1 D4 A2 C5 E3 B1 D4 S 103 A2 C5 E3 B3 D1 A4 C2 E5 B3 D1 A4 C2 E5 B3 D1 A1 C4 E2 B5 D3 A1 C4 B5 D3 S 19 B2 E2 A1 C4 E2 B2 D5 A3 C1 E4 B2 D5 A5 C3 4 D5 A3 C1 E4 E1 B4 D2 A5 C3 16 E1 B4 D2 A5 C3 35 E1 B1 D4 A2 TJ 7 C5 E3 B1 D4 A2 C5 E3 B1 D4 A4 C2 E5 B3 D1 A4 C2 E5 B3 D1 A4 C2 E5 B5 D3 A1 C4 E2 B5 D3 A1 C4 E2 B5 D3 A3 C1 E4 B2 C1 E4 B2 D5 A3 C1 E4 B4 D2 A5 C3 8 D5 A3 E1 B4 D2 A5 C3 23 E1 B4 D2 A2 C5 E3 TJ 11 B1 D4 A2 C5 E3 B1 D4 A2 C5 E3 B3 D1 A4 C2 E5 B3 D1 A4 C2 E5 B3 D1 A1 C4 E2 B5 P D3 185 A1 C4 E2 B5 D3 A1 C4 E2 B2 D5 A3 C1 E4 B2 A3 C1 E4 B2 D5 C3 1 E1 B4 D2 A5 C3 12 D5 E1 B4 D2 A5 C3 30 E1 B1 D4 A2 C5 E3 B1 D4 A2 C5 E3 B1 D4 C2 E5 B3 D1 A4 C2 E5 B3 D1 A4 A5 C2 E5 D3 A1 C4 E2 B5 D3 A1 C4 E2 B5 D3 TJ 6 S 100 C1 B2 B2 D5 A3 C1 D2 A5 E4 C3 5 D5 A3 C1 E4 E1 B4 D2 C3 17 E1 B4 D2 A4 E3 B1 D4 A2 C5 E3 B1 D4 A2 C5 E3 D1 A4 C2 E5 B3 D1 C2 E5 B3 D1 B5 E2 B5 D3 A1 D3 A1 C4 A3 C1 E4 B2 E2 C1 E4 B2 D5 A3 B4 D2 A5 C3 D2 A5 S 105 C3 E1 A2 C5 9 C4 E2 D5 E1 E3 B1 D4 24 E3 B1 D4 B4 B3 S 30 D1 A4 C2 E5 D1 A4 C2 E5 A1 C4 E2 B5 A2 C5 E2 B5 D3 B2 A3 P 31 C1 E4 B3 C3 E1 P 186 B4 D2 B1 2 D3 D5 A3 C1 E4 E1 B4 D2 D4 A2 C5 E3 A2 C5 E3 A1 C4 C2 E5 B3 D1 B3 D1 D3 A1 C4 E2 A1 S 101 C4 E2 B2 D5 C1 E4 B2 TJ 8 TJ 9 B2 D5 D2 A5 C3 6 D5 E1 C3 18 E1 C3 45 E3 B1 D4 B1 D4 B1 D1 A4 C2 E5 C2 E5 D4 E2 B5 D3 D3 A3 C1 E4 C2 C1 E5 E4 E1 P 184 B4 D2 D2 D3 A2 C5 E3 E3 B3 D1 D1 C1 E4 A1 E2 B2 D2 C3 E1 B1 3 C4 E2 D5 E1 D4 E3 C2 E5 D3 D1 C1 E4 D2 E2 E3 S 200 D1 E2 E1 E1 6Stratigrafija najdišča Matjaž Novšak, Iris Bekljanov Zidanšek, Tina Žerjal Najdišče je nastajalo na različnih naravnih podlagah. odstranitev že nasutega materiala. Naknadno se je gramoz Zaradi različne rabe prostora skozi čas, dinamike sedi- strojno odstranilo in stratigrafija je bila dokumentirana od mentacije in različne ohranjenosti arheoloških plasti so nivoja gradbenega posega navzdol. se stratigrafske sekvence na različnih območjih najdišča Nasprotno pa je bilo na območju depresije, kjer je bila pred- razlikovale (sl. 7, 8). Zato najdišče obravnavamo po na- videna izgradnja zbiralnika meteornih vod (sektorji 2–9, slednjih funkcionalnih sklopih: deloma sektorja 10 in 11). Tam uničujočih predhodnih po- • Sklop 1 − predel grobišča z grobnimi parcelami segov ni bilo. Z arheološko metodo so bile zato odstranje- (sektorji 3, 5, 6, 8, 9, 11, 14, 15, 20, 21, 26), ne le zgornje plasti do nivoja rimskih tlakov in ponekod že • Sklop 2 – cestišča (sektorji 2, 5, 8, 10, 14, 19, 20, 25–27), zaznanih grobnih struktur. Ker je investitor med izvajanjem • Sklop 3 − pobočje v severnem delu (sektorji 27–39), izkopavanj načrtovan objekt preprojektiral, se raziskave v • Sklop 4 − vznožje vzhodno od limitacijskega zidu tem delu niso nadaljevale. Južni del grobišča in vzporedne- (sektorji 16–18, 28–30). ga cestišča v dolžini od 40 do 50 m je tako ostal le deloma Kot je bilo že uvodoma omenjeno, je odkritje najdišča re- raziskan, vmesni pas do grobne parcele B v dolžini od 20 zultat arheološkega nadzora gradbenih del. Izvajalci sle- do 30 m pa neraziskan. Arheološke sloje so izvajalci zaščitili dnjih so pred začetkom arheoloških izkopavanj, predvsem z geotekstilom in s sipkimi nasutji ter so danes konzervirani v vzhodnem delu, odstranili zgornje plasti, poleg tega pa znotraj cestnega krožišča. nasuli in utrdili (povaljali) gramozni ustroj za hitro cesto v 8 (strani 20–21) Načrt najdišča Križišče in lokacija rimske vile širini okoli 30 m. Za odvodnjavanje je bil izkopan tudi jarek Školarice (podlaga TTN5, vir: ©GURS); M 1 : 1000. TJ 2. V fazi vrednotenja so bili izkopani številni testni jar- 9 (strani 22–23) Tloris grobišča ob glavni cesti Via Flavia in ki z namenom, da se pridobijo dovolj tehtni argumenti za druge rimske strukture; M 1 : 500. 7 Pogled na izkopavanja med gradbenimi deli. Lega najdišča pod hribom, pogled proti vzhodu. Na skrajnem desnem robu na pobočju je vila na Školaricah. Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 19 Tergeste cestni profil v drenažnem jarku raziskano območje zid grob apnenica starejša rimska cesta mlajša rimska cesta starejša novoveška cesta mlajša novoveška cesta 4m 41 Ankaran 36 25 42 31 19 37 26 43 13 32 20 38 Via Flavia 27 44 14 33 21 39 10 28 45 15 34 7 22 40 11 29 4 16 35 8 23 1 12 30 5 17 vila Školarice 9 24 2 6 18 3 Pola Rižanska dolina Tergeste cestni profil v drenažnem jarku 41 Ankaran 36 25 42 31 19 37 26 43 13 32 20 38 Via Flavia 27 44 14 33 21 39 10 28 45 15 34 7 22 40 11 29 4 16 35 8 23 1 12 30 5 17 vila Školarice 9 24 2 6 18 3 Pola Rižanska dolina A C3 5 B 41 D 1 4 A C2 E 4 5 B D3 5 A C1 E 3 4 A B D2 A 5 4 5 A C5 E 2 3 A B D1 A 4 3 4 B A C4 E B 5 1 2 5 A B D A 3 2 5 3 B A C E B 4 5 3 1 4 A C5 B D 36 A C 2 1 4 2 5 B A C2 E B 3 4 5 3 A C4 B D A C4 1 5 3 1 B D A C E B D5 2 5 3 1 4 2 raziskano območje A C3 B D A C3 5 4 2 5 B D4 A C E B D 1 25 2 5 3 1 42 A C 4 neizkopan grob E B D A C2 E 4 2 5 3 1 4 5 B D3 A C4 E B D3 5 1 2 5 žgan grob A C1 E B D A C E 3 4 2 5 3 1 4 B D2 A C3 E B D2 A 4 5 1 4 5 skeletni grob A C5 E B D4 A C5 E 2 3 1 31 2 3 B D1 A C E B D A 3 4 2 5 3 A C4 1 4 živalski pokop E B D3 A C4 E B 1 2 5 1 2 5 B D5 A C1 E B D5 A A 2 3 4 2 3 C3 E B D A C3 mlajša rimska cesta 5 E B 1 4 156 2 5 1 4 B 19 D4 A C E B 37 D4 A C5 A 1 2 5 3 1 2 C2 E starejša rimska cesta 4 B D A C2 E B B 5 3 1 4 5 3 5 D3 A C E B D A C4 A 1 4 2 5 3 1 C1 E B D5 A C E podstavek nagrobnega obeležja 3 B D5 B 4 2 3 1 4 2 4 D2 A C E B D A C3 A C5 5 150 3 1 4 2 5 E B D A C5 26 E B 43 D mlajša arhitektura 2 B 3 1 4 2 3 1 D A 4 3 Via Flavia C2 E B D A C E A C 1 4 5 3 1 4 2 5 1 4 E B D3 A C E B D 2 5 1 4 2 starejša arhitektura B D5 5 A 3 2 C1 E B D5 A C1 E C 3 4 2 3 4 3 E B D A C3 E B D2 A 1 4 137 2 5 1 4 5 13 kamni/druge kamnite strukture B D4 1 A C5 E B D4 A C 32 E C2 E 2 3 1 2 5 3 5 B D1 A C E B D A 3 139 4 2 5 3 A C4 1 4 apnenica D3 E B D3 A C E B C1 E 1 2 5 1 4 2 5 4 B D A C1 E B D5 A 2 5 3 4 2 155 3 sonda (S) D A 2 5 C E B D2 A C E B E 3 1 4 5 3 1 4 3 B D4 20 116 A C5 E B D4 38 A C5 D1 A 1 2 3 1 2 C E B D1 A C2 E B testni jarek (TJ) 4 E B 2 5 3 4 5 3 2 5 D A C4 E B D3 A C 3 1 2 5 1 4 49 stratigrafska enota A3 C E B D A C E B D E B 1 4 2 5 3 1 4 2 1 D2 5 4 A C3 E B D A C A C5 5 1 4 2 5 3 2 E B 27 D4 A C5 E B 44 D4 B 3 1 2 3 1 D A C2 E B D A C E 4m 3 A C 1 4 5 3 1 4 2 5 1 4 E B D3 A C4 E B D3 B D5 2 5 1 2 5 2 A C1 E B D5 A C E A C3 3 4 2 3 1 4 5 E B D A C E B D2 B 14 D 1 4 2 5 3 A 1 4 5 14 33 1 4 A C5 E B D A C5 E A C2 E 2 3 1 4 2 3 4 5 B grobna par D cela 1 A C E B D1 A B D3 3 1 4 2 5 3 4 5 A C4 E B D A C E A C1 E 1 2 5 102 3 1 4 2 3 4 B D5 A C E B D A B D2 2 3 1 4 2 A 103 C 5 3 4 638 E S 1 B D A C3 E B A C5 E 5 3 1 4 2 5 1 4 21 2 3 B D A C5 E B 39 D A B D 1 4 2 3 1 4 2 3 1 A C2 E B D A C2 E B A C4 E 4 5 3 1 4 5 3 1 2 B D A C4 E B D A B D5 162 5 3 1 2 5 A C1 3 1 2 E B D5 A C E B A C E 3 4 2 3 1 4 2 5 3 1 B grobna parcela A D2 A C E B D2 A C B 10 D A 4 5 3 1 4 5 3 1 28 4 2 C E B D4 A C E B 45 A C2 E 5 3 1 2 5 3 1 4 5 B D A C2 E B D A C2 B D A 3 1 4 5 3 1 4 5 3 1 C4 E B D3 A C4 E B D3 A C1 E B 2 5 1 2 5 3 4 2 D5 A C1 E B D A C1 B D2 A 3 4 2 5 3 4 5 C3 E B D A C3 E B D2 A C5 E B 1 4 2 5 1 4 15 34 2 3 1 D4 A C5 E B D A C5 B D A C2 2 3 1 4 230 2 3 1 4 E B D A C E B D A C4 E B 5 3 1 4 2 5 3 D3 1 1 2 5 A C4 E B D3 A C4 E B D A C1 1 2 5 1 2 2 5 3 E grobna parcela B B D5 A C1 E B D5 A C3 E B D2 4 2 307 3 4 2 5 1 4 A C3 E B D A C3 E B 7 D4 A C5 5 1 4 2 5 215 1 1 22 2 E B D A C E B D4 310 40 A C2 E B D1 3 1 4 2 5 3 1 4 5 3 A C2 E B D A C2 E B D A C4 4 TJ 2 E 5 3 1 4 5 5 3 1 2 B D A 302 C4 E 260 B D3 A C E B D5 5 3 1 2 218 5 3 1 4 2 A C1 E B D5 A C E 1 B D A C3 E 3 4 2 3 1 4 4 2 5 1 B D A C E B D2 A C5 E B 11 D4 4 2 5 3 1 A C E B D4 S 19 4 2 3 1 A C5 E 29 B D1 A C E 2 5 3 1 2 3 3 4 2 5 B D1 A C2 301 E B D1 A C4 E B D 3 4 5 3 1 2 5 3 A C4 E B D A C E B D5 A C1 E 1 2 5 3 1 4 2 2 3 4 B D5 A C E B D A C E B D A 2 3 1 4 2 5 5 3 1 4 4 2 5 C3 E B D2 A C E B D4 A C5 E 1 4 5 3 1 1 2 3 B 16 D4 A C5 E B D4 35 A C E B D A 1 2 3 1 4 2 5 3 C E B 2 5 S 102 1 4 D A C E B D3 A C4 E B 3 1 4 2 5 5 1 TJ 7 2 5 D3 A C E B D3 A C1 E B D A 1 4 2 5 3 4 2 5 3 C1 E B D5 A C1 E B D A C3 E B 4 2 3 4 4 2 5 1 4 D A C3 E B D2 A C5 E B 8 D A C 2 5 1 4 23 2 3 1 4 2 5 E B D A C5 E B D1 A C E B 3 1 4 60 2 3 3 4 2 5 3 D1 A C2 E B D1 A C4 E B D A C 4 5 3 1 2 5 3 1 4 E B D3 A C4 E B D5 A C E B D5 2 5 1 2 2 3 1 4 2 A C1 E B D C3 E B D A C 3 4 2 1 5 4 2 5 3 E B D A C E B 1 D4 A C5 E B 12 D 1 4 2 5 3 1 1 2 3 1 30 4 A C E B D C E B D A C2 E 2 5 3 1 4 2 5 3 1 4 5 B D A C2 E D A C E B D3 3 1 4 5 3 1 4 2 5 A 308 C4 E B D C1 E B D A C E 1 2 5 4 3 2 5 3 1 4 B D5 A C E D2 A C3 E B D2 2 3 1 4 5 1 4 C3 309 E B D E B 5 D4 A C5 E 1 4 B D A S 100 3 2 1 2 3 C5 E 17 D1 A C2 E B D1 1 S 101 4 2 3 4 5 3 C E B D E B D3 A C4 E 2 5 3 2 1 5 1 2 D3 A C E A C E B D5 1 4 2 3 1 4 2 C1 E B D5 E B D A južni del grobišča C E 4 2 1 4 2 5 3 1 D A C3 E A C5 E B 9 D 2 5 304 1 24 2 3 1 4 E B D B D1 A C2 E 3 1 4 3 4 5 D A C2 E A C4 E B D3 1 4 5 1 2 5 E B D B D5 A C1 E 2 5 3 2 3 4 A C1 E C3 E B D2 3 4 1 4 E B D B 2 D4 A C E 1 4 2 1 2 5 3 A C5 E C2 E B D1 2 3 5 3 B D D3 A C E 3 1 1 4 2 A C4 E C1 E B D 1 2 4 2 5 B D5 D A C3 E 2 2 5 1 C3 E E B 6 D4 1 18 3 1 B D D A C2 E 1 4 1 4 5 C2 E E B D3 5 2 5 D A C1 E 3 3 4 C1 E E B D2 4 1 4 D A C E 2 2 5 3 E B D1 3 3 D1 A C E 1 4 2 E B D5 2 2 C E 3 1 E B 3 D 1 1 4 C E 2 5 D3 C1 E4 D2 E3 D1 E2 E1 A C3 5 B 41 D 1 4 A C2 E 4 5 B D3 5 A C1 E 3 4 A B D2 A 5 4 5 A C5 E 2 3 A B D1 A 4 3 4 B A C4 E B 5 1 2 5 A B D A 3 2 5 3 B A C E B 4 5 3 1 4 A C5 B D 36 A C 2 1 4 2 5 B A C2 E B 3 4 5 3 A C4 B D A C4 1 5 3 1 B D A C E B D5 2 5 3 1 4 2 A C3 B D A C3 5 4 2 5 B D4 A C E B D 1 25 2 5 3 1 42 A C 4 E B D A C2 E 4 2 5 3 1 4 5 B D3 A C4 E B D3 5 1 2 5 A C1 E B D A C E 3 4 2 5 3 1 4 B D2 A C3 E B D2 A 4 5 1 4 5 A C5 E B D4 A C5 E 2 3 1 31 2 3 B D1 A C E B D A 3 4 2 5 3 A C4 1 4 E B D3 A C4 E B 1 2 5 1 2 5 B D5 A C1 E B D5 A A 2 3 4 2 3 5 C3 E B D A C3 E B 1 4 156 2 5 1 4 B 19 D4 A C E B 37 D4 A C5 A 1 2 5 3 1 2 4 C2 E B D A C2 E B B 5 3 1 4 5 3 5 D3 A C E B D A C4 A 1 4 2 5 3 1 3 C1 E B D5 A C E B D5 B 4 2 3 1 4 2 4 D2 A C E B D A C3 A C5 5 150 3 1 4 2 5 43 2 E B D A C5 26 E B D B 3 1 4 2 3 1 D1 A 4 3 Via Flavia C2 E B D A C E A C 4 5 3 1 4 2 5 1 4 E B D3 A C E B D B D5 2 5 1 4 2 5 A 3 2 C1 E B D5 A C1 E C 3 4 2 3 4 3 E B D A C3 E B D2 A B 13 D4 1 4 137 2 5 1 4 5 1 A C5 E B D4 A C 32 E C2 E 2 3 1 2 5 3 5 B D1 A C E B D A D 3 139 4 2 5 3 A C4 1 4 3 E B D3 A C E B C1 E 1 2 5 1 4 2 5 4 B D A C1 E B D5 A D A 2 5 3 4 2 155 3 2 5 C E B D2 A C E B E 3 1 4 5 3 1 4 3 B D4 20 116 A C5 E B D4 38 A C5 D1 A 1 2 3 1 2 4 C E B D1 A C2 E B E B 2 5 3 4 5 3 2 5 D A C4 E B D3 A C A 3 1 2 5 1 4 3 C E B D A C E B D E B 1 4 2 5 3 1 4 2 1 D2 5 4 A C3 E B D A C A C5 5 1 4 2 5 3 2 E B 27 D4 A C5 E B 44 D4 B 3 1 2 3 1 3 D A C2 E B D A C E A C 1 4 5 3 1 4 2 5 1 4 E B D3 A C4 E B D3 B D5 2 5 1 2 5 2 A C1 E B D5 A C E A C3 3 4 2 3 1 4 5 E B D A C E B D2 B 14 D 1 4 2 5 3 A 1 4 5 14 33 1 4 A C5 E B D A C5 E A C2 E 2 3 1 4 2 3 4 5 B grobna par D cela 1 A C E B D1 A B D3 3 1 4 2 5 3 4 5 A C4 E B D A C E A C1 E 1 2 5 102 3 1 4 2 3 4 B D5 A C E B D A B D2 2 3 1 4 2 A 103 C 5 3 4 638 E S 1 B D A C3 E B A C5 E 5 3 1 4 2 5 1 4 21 2 3 B D A C5 E B 39 D A B D 1 4 2 3 1 4 2 3 1 A C2 E B D A C2 E B A C4 E 4 5 3 1 4 5 3 1 2 B D A C4 E B D A B D5 162 5 3 1 2 5 3 1 2 A C1 E B D5 A C E B A C E 3 4 2 3 1 4 2 5 3 1 B grobna parcela A D2 A C E B D2 A C B 10 D A 4 5 3 1 4 5 3 1 28 4 2 C E B D4 A C E B 45 A C2 E 5 3 1 2 5 3 1 4 5 B D A C2 E B D A C2 B D A 3 1 4 5 3 1 4 5 3 1 C4 E B D3 A C4 E B D3 A C1 E B 2 5 1 2 5 3 4 2 D5 A C1 E B D A C1 B D2 A 3 4 2 5 3 4 5 C3 E B D A C3 E B D2 A C5 E B 1 4 2 5 1 4 15 34 2 3 1 D4 A C5 E B D A C5 B D A C2 2 3 1 4 230 2 3 1 4 E B D A C E B D A C4 E B 5 3 1 4 2 5 3 D3 1 1 2 5 A C4 E B D3 A C4 E B D A C1 1 2 5 1 2 2 5 3 E grobna parcela B B D5 A C1 E B D5 A C3 E B D2 4 2 307 3 4 2 5 1 4 A C3 E B D A C3 E B 7 D4 A C5 5 1 4 2 5 215 1 1 22 2 E B D A C E B D4 310 40 A C2 E B D1 3 1 4 2 5 3 1 4 5 3 A C2 E B D A C2 E B D A C4 4 TJ 2 E 5 3 1 4 5 5 3 1 2 B D A 302 C4 E 260 B D3 A C E B D5 5 3 1 2 218 5 3 1 4 2 A C1 E B D5 A C E 1 B D A C3 E 3 4 2 3 1 4 4 2 5 1 B D A C E B D2 A C5 E B 11 D4 4 2 5 3 1 A C E B D4 S 19 4 2 3 1 A C5 E 29 B D1 A C E 2 5 3 1 2 3 3 4 2 5 B D1 A C2 301 E B D1 A C4 E B D 3 4 5 3 1 2 5 3 A C4 E B D A C E B D5 A C1 E 1 2 5 3 1 4 2 2 3 4 B D5 A C E B D A C E B D A 2 3 1 4 2 5 5 3 1 4 4 2 5 C3 E B D2 A C E B D4 A C5 E 1 4 5 3 1 1 2 3 B 16 D4 A C5 E B D4 35 A C E B D A 1 2 3 1 4 2 5 3 C E B 2 5 S 102 1 4 D A C E B D3 A C4 E B 3 1 4 2 5 5 1 TJ 7 2 5 D3 A C E B D3 A C1 E B D A 1 4 2 5 3 4 2 5 3 C1 E B D5 A C1 E B D A C3 E B 4 2 3 4 4 2 5 1 4 D A C3 E B D2 A C5 E B 8 D A C 2 5 1 4 23 2 3 1 4 2 5 E B D A C5 E B D1 A C E B 3 1 4 60 2 3 3 4 2 5 3 D1 A C2 E B D1 A C4 E B D A C 4 5 3 1 2 5 3 1 4 E B D3 A C4 E B D5 A C E B D5 2 5 1 2 2 3 1 4 2 A C1 E B D C3 E B D A C 3 4 2 1 5 4 2 5 3 E B D A C E B 1 D4 A C5 E B 12 D 1 4 2 5 3 1 1 2 3 1 30 4 A C E B D C E B D A C2 E 2 5 3 1 4 2 5 3 1 4 5 B D A C2 E D A C E B D3 3 1 4 5 3 1 4 2 5 A 308 C4 E B D C1 E B D A C E 1 2 5 4 3 2 5 3 1 4 B D5 A C E D2 A C3 E B D2 2 3 1 4 5 1 4 C3 309 E B D E B 5 D4 A C5 E 1 4 B D A S 100 3 2 1 2 3 C5 E 17 D1 A C2 E B D1 1 S 101 4 2 3 4 5 3 C E B D E B D3 A C4 E 2 5 3 2 1 5 1 2 D3 A C E A C E B D5 1 4 2 3 1 4 2 C1 E B D5 E B D A južni del grobišča C E 4 2 1 4 2 5 3 1 D A C3 E A C5 E B 9 D 2 5 304 1 24 2 3 1 4 E B D B D1 A C2 E 3 1 4 3 4 5 D A C2 E A C4 E B D3 1 4 5 1 2 5 E B D B D5 A C1 E 2 5 3 2 3 4 A C1 E C3 E B D2 3 4 1 4 E B D B 2 D4 A C E 1 4 2 1 2 5 3 A C5 E C2 E B D1 2 3 5 3 B D D3 A C E 3 1 1 4 2 A C4 E C1 E B D 1 2 4 2 5 B D5 D A C3 E 2 2 5 1 C3 E E B 6 D4 1 18 3 1 B D D A C2 E 1 4 1 4 5 C2 E E B D3 5 2 5 D A C1 E 3 3 4 C1 E E B D2 4 1 4 D A C E 2 2 5 3 E B D1 3 3 D1 A C E 1 4 2 E B D5 2 2 C E 3 1 E B 3 D 1 1 4 C E 2 5 D3 C1 E4 D2 E3 D1 E2 E1 6.1 Sklop 1 − grobišče z sočasen z izgradnjo ceste na Školarice. Skozenj je potekal grobnimi parcelami prepust SE 601 za meteorne vode (sl. 12, 14), ki so se nato izlivale v zidan kanal SE 602 (sl. 13–15). Ta je potekal pod V osrednjem delu raziskane površine so bile odkrite ključ- cesto SE 11 (sl. 11, 13), od prepusta v zidu SE 150 do zidu ne strukture za razumevanje rabe prostora v rimskem času grobne parcele 1 (SE 155). Stranice so bile sezidane iz večjih (sl. 8, 9). V smeri severovzhod−jugozahod je potekalo več- ploščatih kamnov, položenih v skoraj ravne vrste notranjega plastno tlakovano nasutje. V nadaljevanju ga imenujemo lica kanala. Začetek kanala je bil ovalne oblike. Na koncu je glavna cesta. Verjetno gre za traso v rimskih virih izpričane imel lepo sezidana vogala, ki sta jarek SE 602 speljala ob javne ceste Via Flavia, ki je povezovala koloniji Tergeste in zidu SE 155 proti severozahodu s pomočjo dveh plošč (sl. Pola (Šašel 1975, 75−77; Bosio 1991; Poglajen 2009). Vzdolž 15), ki sta zapirali pot vodi proti jugovzhodu oziroma smeri, ceste so bile vzhodno ob njej razporejene grobne parcele. s katere je prihajala cesta s Školaric. Kanal je bil zapolnjen s Največja je bila obzidana (grobna parcela 1), dve pa sta pre- spodnjim polnilom iz peščene gline (SE 610), vmesnim pol- poznani preko širših koncentracij grobov, različnih nasutij in nilom iz meljastega peska (SE 605) in zgornjim nasutjem (SE obodnih tlakov, ki so posamezne parcele obkrožali (grobni 603), ki je bilo po sestavi enako cestnemu nasutju SE 11. parceli A in B). Grobišče je bilo proti vzhodu, od posesti Do izpusta SE 601 je vodila sivo rjava plast (SE 148), ki se je vile, zamejeno z limitacijskim zidom (SE 14). Pravokotno na bila raztezala linijsko v širšem pasu ( jarek SE 149). Domne- glavno prometnico se je severno od grobišča pripojil cestni vamo, da so se tu pretakale podvodne vode s pobočja. V odcep v smeri vile na Školaricah (SE 11). Pri gradnji te ceste polnilo jarka (SE 148) je vkopana jama okroglega tlorisa (SE je bila deloma uničena ali prirejena suhozidna arhitektura 182), zapolnjena predvsem s kamni ter glinenim polnilom na severovzhodni strani glavne ceste. in ogljem (SE 160). Lahko bi šlo za podporo lesenega kola ali stojko. Suhozidna arhitektura Zidovi severno od odcepa proti Školaricam − SE 150, SE 156; južno od odcepa − SE 137, SE 139, SE 638, SE 656, SE 673 Ob cestnem odcepu v smeri vile na Školaricah (SE 11) smo raziskali nekaj suhozidanih struktur, ki so se raztezale ob ju- govzhodnem robu glavne ceste (sl. 8–11). Severno od ce- stnega odcepa smo odkrili sklop suhih zidov v obliki črke L. Vzporedno z glavno cesto je potekal v smeri severovzhod− jugozahod zid s temeljem (SE 156) (sl. 10), skoraj pravoko- tno nanj in vzporedno s cesto s Školaric pa krajši zid SE 150 (sl. 12). Pri obeh so bili večji lomljenci peščenjaka z dokaj pravilnimi stranicami postavljeni z licema na obeh straneh zidu, vmes pa so bili nametani manjši in srednje veliki ka- mni nepravilnih oglatih oblik ter pri prvemu še kosi rimskih opek. Zid SE 156 je bil ob odkritju nagnjen proti severoza- hodu, kamor se je porušil. Čeprav je bil ohranjen le v enem ali dveh nivojih zidave, se zdi, da je bil na širšem (1,05 m) temelju postavljen ožji zid (0,60 m), ki je zdrsnil s temelja proti severozahodu na glavno cesto. Zid SE 150 se je po- rušil proti jugu na odcep SE 11, kjer smo izkopali njegovo ruševino (SE 186). Stik zidov ni bil ohranjen. Verjetno je bil v loku uničen pri prenovi odcepa SE 11, podobno kot zidovi SE 137 in SE 139 v južnem vogalu stičišča cest (glej spodaj). Razlike v tehniki gradnje (pri zidu SE 150 so bile uporablje- ne večinoma večje plošče peščenjaka) kot tudi usmeritev (linijsko nista bila povsem pod pravim kotom) ne nakazu- jeta sočasne gradnje. Zid SE 150 se zdi kasnejši, verjetno 10 Zid SE 156, pogled proti severovzhodu. 24 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 rimska cesta A2 starejša faza arhitekture B3 mlajša faza arhitekture testni jarek (TJ) A1 sek. 26 19 stratigrafska enota Via Flavia 148 156 B2 A5 149 150 B1 160/ 182 A4 B5 A3 C1 602 B4 139 A2 C5 TJ 2 B3 11 155 B2 D5 C3 C4 D4 536 C2 E5 195 137 sek. 20 D3 116 C1 194 E4 C5 sek. 14 D2 E3 grob 30 D1 A4 662 21 E2 103 D5 A3 638 646 B4 656 E1 A2 grob 41 14 E5 638 B3 sek. 21 sek. 15 B2 A5 A1 B1 C2 11 Tloris suhih zidov ob odcepu za Školarice in grobni parceli 1; M 1 : 150. Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 25 12 Zid SE 150: a − celota, b − jugozahodno lice in prepust SE 601 pred izkopom cestišča SE 11. 13 Zidani kanal SE 602 po odstranitvi cestišča SE 11, pogled proti severozahodu. 26 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 15 Severni vogal grobne parcele 1 in izpeljava kanala na cestišče, pogled proti jugu. 14 Zidani kanal SE 602 in izpust SE 601 v zidu SE 150, pogled proti severovzhodu. 16 Križišče cest in cestišče SE 11 med izkopavanji, pogled s strani Školaric oziroma proti severozahodu. Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 27 Opisana skupina zidov severno od odcepa proti Školaricam je bila verjetno povezana z vhodom na posestvo vile na Školaricah. Zaradi uničenja plasti med gradbenimi deli za avtocesto pred odkritjem najdišča pa ne moremo prepo- znati namembnosti struktur. Arhitektura bi bila lahko pove- zana z grobiščem, bodisi kot še ena grobna parcela bodisi kot predel grobišča, kjer so se morda nahajale ustrina ali druge strukture, povezane z obredjem. Ob vhodu na po- sestvo bi lahko pričakovali tudi gospodarska poslopja (za hrambo kmečkega orodja ali razna skladišča). Ne nazadnje pa lahko suhozidni zidovi predstavljajo le škarpe proti drse- čemu pobočju ali celo domnevne ostanke teras. Drugo skupino suhozidne gradnje predstavljajo štirje slabo ohranjeni temelji južno od stičišča cest (sl. 11, 17–19, 22, 27). Usmeritev zidov je imela rahel zamik smeri glede na kasnejše grobne arhitekture in cestne osi. Zidova SE 137 in SE 139 sta potekala skoraj vzporedno z glavno cesto v sme- ri severovzhod−jugozahod (sl. 17a−b, 18a–b) in sta bila presekana pri gradnji avtoceste z odvodnim jarkom (TJ 2). Zidova SE 638 in SE 656 (nad njim) sta se jima pravokotno priključila z jugovzhoda (sl. 11, 18a, 19a−b). Vsi so bili zelo plitki in ohranjeni le v višini največ do treh nivojev zidave. Zidani so bili iz lomljencev peščenjaka, večji so bili s pravil- nimi stranicami plosko postavljeni v oblikovanje lic z obeh strani, manjši in srednje veliki oglati kamni nepravilnih oblik pa so bili natrpani vmes. Na severu sta bila zidova SE 137 in SE 139 v loku odstranjena pri gradnji ali razširitvi odcepa proti Školaricam SE 11 (destrukcija SE 604), na jugu pa je bilo uničeno stičišče zidov pri gradnji tlaka SE 637 (destruk- cija SE 664). Z jugozahodne strani je bil na zid SE 638 naslo- njen kamnit tlak SE 621 (sl. 42). Na površino naravne plasti SE 21 so bili nasuti manjši in ostrorobi lomljenci peščenjaka. Na istem nivoju je bilo proti jugu ohranjenih še nekaj manj- ših ali večjih koncentracij kamnov (SE 633, SE 634), ki pa so lahko tudi kasnejšega izvora. 17 Zidova SE 139 in SE 137 v ohranjenem pasu severovzhodno od TJ 2: a − navpični pogled, b − pogled s severa na zahodni lici zidov. 28 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 Zidovi niso potekali povsem ravnolinijsko, niti se niso med grobne parcele A (SE 637). Cestišče SE 138 je prekriva- seboj spajali pod pravim kotom (če bi šlo za stik SE 139 in lo zidova SE 137 in SE 139 vse do severozahodnega zidu SE 638 je kot 95º, SE 137 in SE 638 pa tvorita kot 100º). grobne parcele 1 (SE 116, sl. 27, 98). Vsi zidovi pa so bili Dve izmed možnih razlag se zdita najbolj verjetni. Po prvi tako kasneje prekriti tudi z mlajšimi nasutji glavne ceste (npr. je najstarejši par zidov SE 139 in SE 638 in nanju je bil nato SE 25) in ruševinami mlajših zidov grobne parcele 1 (SE 140, pod rahlim zamikom sezidan zid SE 137. Po drugi je SE 139 SE 662, SE 676) in limitacijskega zidu SE 14 (SE 19) (sl. 34). najstarejši, SE 137 in SE 638 pa sočasna. Oba bi bila kasneje Skupino zidov težko interpretiramo, saj ni bilo ohranjenih popravljena z izdelavo prepusta in zidov SE 673 in SE 656. plasti, ki bi odražale njihovo namembnost ali čas izgradnje. Zid SE 656 in SE 638 sta bila presekana z grobom 41, ki je Nedvomno so starejši od zidov grobne parcele 1 in poko- bil posledično prekrit s pločnikom ali obodnim tlakovanjem pališkega zidu SE 14, ki je bil zgrajen nad zidom SE 638 sek. 20 C2 raziskano območje 139 19 stratigrafska enota 196 137 C1 C5 sek. 14 21 116 grob 30 D2 662 D1 E2 E1 673 103 D5 638 637 646 656 648a 14 A1 E5 grob 41 638 sek. 21 A5 0 5 m sek. 15 18 Ostanki starejše arhitekture jugozahodno od TJ 2: zgoraj − potek zidov SE 139 in SE 137, SE 638 in SE 656 ter mlajši pokopališki zid SE 14, spodaj − zidova SE 139 in SE 137 pred grobno parcelo 1, pogled proti jugovzhodu. Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 29 (sl. 19a–b). Morda so obdajali prvotno grobno parcelo, Med koluvialnimi plastmi se je na območju jugovzhodno od verjetneje pa so bili povezani z vhodom ali limitacijo po- limitacijskega zidu pojavljalo nekaj mlajših peščenih nasutij sestva vile na Školaricah ob gradnji. Lahko bi bili celo sled (SE 136, SE 143), ki so vsebovala redke kose rimskega grad- starejše rimske parcelacije pred izgradnjo vile v klavdijskem benega materiala – opeke in mozaične kocke (sl. 43). Za obdobju. kakšno hodno površino gre in v katerem obdobju po opu- stitvi grobišča je bila v uporabi, ni jasno. Fizičnega odnosa Grobišče z ruševinami zidov grobne parcele in pokopališkega zidu Grobišče se je raztezalo v smeri severovzhod−jugozahod te površine niso imele, toda nastale so na vmesnem nivoju v dolžini vsaj 110 m (sl. 8, 9, 20). Površinska plast je bila naravne plasti (SE 142), ki je prekrivala ruševine. na severnem delu grobišča odstranjena pri predhodnem Grobna parcela 1 strojnem odrivu (sl. 6; območje grobne parcele 1 med P 1 in P 3). Drugod je bila vrhnja ohranjena plast SE 110 (v Zidovi: SE 102, SE 103, SE 116, SE 155; grobovi: 1, 3, 5, južnem delu grobišča SE 462) peščene gline z mnogimi re- 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12 centnimi oziroma novoveškimi najdbami, ki je bila tudi sama Obzidana grobna parcela je zasedala južni vogal križišča presekana z nekaj recentnimi vkopi (SE 133/polnilo SE 109, glavne ceste z odcepom na Školarice (dimenzije 16,90 × SE 134/polnilo SE 112, SE 489) (presek 3, sl. 27). Ruševine 16,70 m) (sl. 8, 9, 21–23). Večina površine je bila uničena z rimskega grobišča je prekrivala plast meljaste gline pod njo začetnimi deli za avtocesto (območje med presekoma 1 in (na območju grobne parcele 1 SE 106, na območju grob- 3 ter globok jarek TJ 2, sl. 6), pri čemer so bile odnesene vse nih parcel A in B SE 131 in SE 142 – sl. 40, na južnem delu plasti in zidane strukture nad ploščami grobov. Zidovi so bili najdišča SE 464 in SE 465). Ponekod smo jo ločili na različ- večinoma ohranjeni le v temelju, ki je bil zidan iz lomljencev ne sedimente. Ker je plast nastajala v dolgem obdobju pod peščenjaka in vezan z malto (sl. 24–26). Večji lomljenci so enakimi pogoji, smo jo le s težavo ločili od spodnjih, fizič- bili s stranicami različnih oblik pokončno, plosko in poševno no enakih plasti pod ruševinami limitacijskega zidu ali pod postavljeni v dve neravni lici temelja. Jedro je bilo zapol- drugimi rimskimi strukturami. Površina plasti SE 21 (sl. 21, njeno z manjšimi lomljenci peščenjaka nepravilnih oglatih 39, 40; oštevilčena kot SE 127 na območju grobne parcele oblik. Na nepoškodovanem območju parcele, izključno v 1 – sl. 27, kot SE 484 in SE 708 na južnem delu grobišča) zahodnem vogalu (sl. 34a–b) in 2 m širokem pasu vzhodno predstavlja hodno površino v času postavitve limitacijskega od TJ 2 (do P 3, sl. 35), sta se zidova SE 116 in SE 103 ohra- zidu SE 14 in grobišča. V južnem delu grobišča smo jugo- nila v višino od 0,60 do 0,70 m nad najstarejšo ugotovljeno vzhodno od limitacijskega zidu kot hodno površino zasledili hodno površino v notranjosti grobne parcele (zgornja meja celo tanko peščeno nasutje SE 475 (sl. 77). Enakega nastan- plasti SE 127), skupaj s temeljem v višino okoli 1,10 m (sl. ka sta plast SE 18 ob grobnih parcelah A in B (sl. 39, 40) in 24, 26, 28, 32c). Notranji zob temelja je bil pri obeh širok 5 plast SE 471 ob južnem delu grobišča pod ruševinami limi- do 10 cm in je sovpadal s to površino. Zid je bil pod zobom tacijskega zidu (sl. 77), ki sta pod enakimi pogoji nastajali v grajen v opisani tehniki gradnje temeljev, nad njim pa so bili času uporabe grobišča, pred porušitvijo limitacijskega zidu. večji klesanci (ali grobo obdelani kvadri) peščenjaka skrbno položeni v ravni liniji. Zidovi nad temelji so bili grajeni z belo 19 Stik starejšega zidu SE 638 ter mlajšega pokopališkega zidu SE 14: a − navpični pogled, b – detajl stika, pogled proti jugu. 30 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 malto s primesmi školjk in polžkov. Med seboj so bili vezani, Prav bustum je prevladujoč ritual znotraj grobne parcele 1. le stik med zidovoma SE 102 in SE 155 v vzhodnem vogalu Izmed desetih pokojnikov jih je bilo šest sežganih na mestu ni bil ohranjen. Iz situacije ni bilo razvidno, ali se je v tem pokopa (grobovi 1, 3, 5, 7, 8, 9). Med temi so bili vsi pokriti delu vstopalo v grobni prostor s strani ceste iz Školaric. Gle- z eno ali nekaj večjimi ploščami peščenjaka. Le pokrov na de na ostanke ruševin SE 20, SE 108, SE 115, SE 180, SE 140 grobu 7 je bil verjetno odstranjen ob gradbenih delih ob v zahodnem delu parcele (sl. 27, 34, 35) lahko predvide- izgradnji avtoceste, vsi ostali pa so bili intaktni. Edini žarni vamo, da zidovi niso bili veliko višji kot 0,70 m nad hodnim grob je pokop otroka v alabastrni žari, v grobnici, sezidani nivojem. iz opek (grob 6). Precej slabše ohranjeni so vsi trije skeletni V notranjosti grobne parcele sta bili ugotovljeni vsaj dve pokopi, ki so vkopani z višjega nivoja (SE 104), dva odrasla oziroma tri hodne površine (sl. 27). Najstarejšo predstavlja pokojnika (grob 10 in 11) in dojenček v amfori (grob 12). zgornja meja naravne plasti peščenega melja SE 21 (v grob- Poleg grobov so se v parceli ohranile še nekatere strukture ni parceli 1 oštevilčena kot SE 127), v katero so vkopani tako (sl. 28−36). Pravokoten suhozid (SE 608, dimenzije 1,74 × vsi žgani grobovi kot tudi zidovi (sl. 24, 27, 28). Na njej so 0,80 m; sl. 33), zgrajen na površini SE 127, se je posul proti sporadično raztresene manjše oblice in srednje veliki zaob- vzhodu (ruševina SE 175). Interpretiramo ga kot podlago za ljeni kamni (SE 179). Nad oziroma med kamenjem se naha- nagrobno obeležje, podobno strukturam na grobnih parce- ja veliko raztresenih odlomkov razbitih lončenih posod in lah A in B, čeprav bi lahko pripadal tudi notranji arhitekturi živalskih kosti. Nasutje ali tlak SE 179 je deloval kot hodna grobne parcele, namenjeni obredom. površina grobne parcele. Večina kamnitih pokrovov grobov Nad strukturo SE 608 in njegovo ruševino (SE 175) ter po- sega preko tega tlaka, ki se je nato zaradi njihove teže ob kopom v amfori (grob 12) se je v južnem vogalu, v približno robovih grobnih jam rahlo pogreznil v notranjost. V seve- od 1 do 1,6 m širokem pasu od zidov SE 102 in SE 103, raz- rovzhodni polovici je tlak težko zaznaven, ugotovljen je le v prostiralo kamnito nasutje SE 123 iz zelo oglatih lomljencev okolici pokopov tipa bustum. peščenjaka (sl. 29). Ta tlak bi lahko bil starejši ali sočasen s skeletnima pokopoma, saj ga je vkop groba 10 nedvomno sekal. 20 Grobišče južno od grobne parcele 1; pogled proti zahodu. Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 31 149 grobna arhitektura 150 C3 grobna jama B1 160/182 postament za nagrobnik C2 kamnito prekritje groba žgan grob B5 D3 skeletni grob starejša arhitektura C1 cesta tlak, ruševina D2 Via Flavia kost 139 C5 keramika opeka 137 D1 oglje 19 stratigrafska enota C4 E2 168 D5 155 C3 E1 116 C4 TJ 2 D4 A2 sek. 26 163a 127 137 sek. 20 E5 151 sek. 20 D3 A1 grob 3 grob 7 E4 187 sek. 21 D2 A5 grob 6 grob 8 grob 30 grob 11 grob 9 E3 B1 A4 22 15 E2 B5 grob 5 grob 1 A3 638 grob 10 B4 A2 102 656 E1 grob 41 C5 14 608 B3 B3 638 sek. 21 175 103 A1 C4 123 B2 D5 sek. 15 grob 12 C3 B1 D4 180 C2 0 5 m B5 D3 21 Tloris grobne parcele 1; M 1 : 150. 32 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 0 5 m 22 Fotomozaik grobne parcele 1. Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 33 23 Pogled na grobno parcelo 1 med izkopavanji, v ospredju cesta proti vili in severni vogal; pogled proti jugu. 24 Presek zidu SE 116 v TJ 2, detajl preseka 50; pogled proti 25 Zid SE 102; pogled proti severovzhodu. jugozahodu. 34 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 V severnem vogalu grobne parcele je bila zaradi drenažne SE 22 je bila vidna stojka oziroma vdolbina SE 24, ki bi lahko prepustnosti hodna površina utrjena s kamnitim nasutjem iz služila za pritrditev nagrobnika (sl. 32a). oblic in grobega peska (SE 168). Odtočni kanal SE 602 pod Edina vkopana struktura, ki kaže znake ritualnih daritev cesto SE 11 je bil namreč speljan do zidu SE 155. Meteorna izven grobov, je bila jama (SE 163a), zapolnjena z nekaj ož- voda je vdirala v notranjost parcele in ni presenetljivo, da ganimi kamni in ogljem (SE 163b) (sl. 36a–b). prav v tem vogalu ni bilo pokopov. Najmlajša hodna površina znotraj grobne parcele je bila plast Na zahodni zid parcele (SE 116) sta bila naslonjena dva pra- meljaste gline SE 104, ki se je nahajala pod ruševinami zidov vokotna kamnita postamenta. Oba sta bila poškodovana ob (sl. 27). Vsebovala je izjemno veliko razbitih skodelic tankih strojnem odrivu, tako da njuno pravokotno obliko lahko le sten (1. in 2. stoletja), odlomke vinskih amfor in nekaj druge- predvidevamo. Prvi ob zahodnem vogalu je SE 22 (sl. 28, ga posodja ter živalskih kosti (Toškan 2010). Podobno gradivo 32a–d, 34a–b), dolg 3,10 m, ohranjen v višino 0,52 m in so vsebovale tudi ruševine zidov grobne parcele (ruševine v širino 1,28 m ter presekan s TJ 2. Vzhodno od TJ 2 je bil SE 20, SE 108, SE 115 v notranjosti parcele, SE 13, SE 19, ohranjen še del zidane strukture SE 187 (sl. 31), ki bi mu SE 180 jugozahodno od zidu SE 103, SE 140 severozahodno lahko pripadal. Severnejši postament SE 151 je bil dolg od zidu SE 116), ki so bile ohranjene le v zahodnem vogalu 4,81 m, v širino je bil ohranjen 2,18 m, v višino pa 0,60 m parcele (sl. 34a–b) in v dvometrskem pasu vzhodno od TJ 2 (sl. 27, 30a–c, 31, 35). Sezidana sta bila iz lomljencev pe- (sl. 27, 35). Prekrivale so le ozek pas ob zidovih (sl. 35). ščenjaka in vezana z malto. Postavljena sta bila v vkopa (SE 49 in SE 683), ki sta sekala najmlajšo hodno površino SE 104 Najmlajši skeletni pokopi žal niso imeli fizičnega odnosa in bila obdana z maltnim obodom. Postament SE 151 je se- z ruševinami, ne pridatkov, na osnovi katerih bi jih lahko gal čez pokrov grobnice SE 152d (grob 3). Na postamentu datirali. 26 Zid SE 103 na ohranjenem odseku med TJ 2 in P 3: a − jugozahodno lice nad hodno površino; b − jugozahodno lice s temeljem, c − severovzhodno lice. Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 35 SE 18 - zbita plast olivno rjave ilovice - kulturna plast SE 115 - ruševina zidu SE 103 znotraj grobne parcele 1 SE 141 - tlak ali naravna plast (predrimska) SE 103 - zid grobne parcele 1 SE 116 - zid grobne parcele SE 151 - postament za nagrobno obeležje SE 104 - kulturna plast v grobni parceli 1 SE 123 - tlakovanje v južnem vogalu grobne parcele 1 SE 152 (a, b, d) - grob 3 SE 106 - koluvij SE 127 = SE 21 - naravni sediment s hodno površino SE 158 (a, b, c, d, e, f) - grob 5 SE 107 - zemljena ruševinska plast v grobni parceli 1 znotraj grobne parcele 1 SE 179 - tlakovanje v grobni parceli 1 SE 108 - ruševina v grobni parceli 1 SE 137 - suhozidan zid - starejša arhitektura SE 180 - ruševina zidu SE 103 izven SE 109 - polnilo jame SE 133 SE 138 - struktura - cestišče grobne parcele 1 SE 110 - koluvij SE 139 - starejši suhozidan zid kamni SE 112 - polnilo jame SE 134 SE 140 - ruševina zidu 116 izven parcele keramika 21 B2 21 B3 21 A3 20 E3 109 112 115 133 134 110 110 110 z = 5,42 m 106 106 106 138 141 104 108 151 107 104 152d 139 151a 140 137 18 103 127 = 21 152 116 123 127 = 21 179 180 Grob 3 158a Grob 5 152a 27 Presek 3 − presek plasti in struktur grobne parcele 1, pogled proti jugozahodu; M 1 : 75. 28 Zahodni vogal grobne parcele 1: hodna površina med zidovoma SE 103 in SE 116 ter postamentom SE 22; pogled proti severozahodu. 29 Južni vogal grobne parcele 1: kamniti tlak SE 123 v notranjosti in ruševina zidov SE 180 na zunanji strani; pogled 30 Postament SE 151: a − pogled proti jugozahodu, proti jugu. b − jugozahodno lice, c − jugovzhodno lice. 36 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 SE 18 - zbita plast olivno rjave ilovice - kulturna plast SE 115 - ruševina zidu SE 103 znotraj grobne parcele 1 SE 141 - tlak ali naravna plast (predrimska) SE 103 - zid grobne parcele 1 SE 116 - zid grobne parcele SE 151 - postament za nagrobno obeležje SE 104 - kulturna plast v grobni parceli 1 SE 123 - tlakovanje v južnem vogalu grobne parcele 1 SE 152 (a, b, d) - grob 3 SE 106 - koluvij SE 127 = SE 21 - naravni sediment s hodno površino SE 158 (a, b, c, d, e, f) - grob 5 SE 107 - zemljena ruševinska plast v grobni parceli 1 znotraj grobne parcele 1 SE 179 - tlakovanje v grobni parceli 1 SE 108 - ruševina v grobni parceli 1 SE 137 - suhozidan zid - starejša arhitektura SE 180 - ruševina zidu SE 103 izven SE 109 - polnilo jame SE 133 SE 138 - struktura - cestišče grobne parcele 1 SE 110 - koluvij SE 139 - starejši suhozidan zid kamni SE 112 - polnilo jame SE 134 SE 140 - ruševina zidu 116 izven parcele keramika 21 B2 21 B3 21 A3 20 E3 109 112 115 133 134 110 110 110 z = 5,42 m 106 106 106 138 141 104 108 151 107 104 152d 139 151a 140 137 18 103 127 = 21 152 116 123 127 = 21 179 180 Grob 3 158a Grob 5 152a 31 Zid SE 116 v grobni parceli 1 in postamenta SE 151 in SE 187 ob njem, severovzhodno od jarka TJ 2; pogled proti severu. 33 Postament SE 608; pogled proti jugozahodu. 32 Postament SE 22, zahodno od TJ 2: a − navpični pogled, b − JZ lice, c − JV lice, d − severovzhodni presek ob TJ 2. Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 37 Nadaljevanje grobišča južno od dvignjene nad okoliškim tlakom z raznimi nasutji, ki so na- parcele 1 stajala v času uporabe prostora. Prva so se pojavila že na nivoju najnižjih okoliških tlakov (SE 192, SE 681 in SE 682). Limitacijski zid SE 14, grobni parceli A in B ter posame- Z vsakim novim pokopom so območje nekoliko preuredi- zni grobovi li: predvsem z nenehnim nasipavanjem tako zemljenega in Z jugozahodne strani je bil na zid grobne parcele SE 103 peščenega materiala kot nasutij iz manjših in večjih oblic naslonjen pokopališki zid SE 14, ki je potekal v smeri se- ter iz različnih lomljencev peščenjaka. Prav slednje, ki so verovzhod−jugozahod (sl. 8, 9, 34, 42, 45). Odkrit je bil v tudi nastale v najmlajšem času grobišča, se najteže ločijo dolžini 98 m in se nadaljeval proti jugu. Zidan je bil iz grobo od kasnejših ruševin pokopališkega zidu in posameznih obdelanih lomljencev peščenjaka (sl. 38a–b, 56b). Večji ka- razpršenih kamnov, verjetno ruševin drugih struktur znotraj mni so bili večinoma s pravokotnimi stranicami postavljeni grobišča (SE 19: ruševina v vogalu med parcelama 1 in A, v dve lici brez ravnih vrst, manjši pa založeni vmes. Lice sl. 34, SE 161: ruševina v grobni parceli A in B, sl. 40, SE 411: temelja je bolj neravno in valovito. V dolžini 4 m od zidane ruševina na južnem delu grobišča). Poleg tega so vsakokrat parcele je bil zid vezan z obilnimi maltnimi plastmi (SE 14) vkopavali v predhodne plasti in uporabljali podobne mate- (sl. 34), proti jugu pa se je nadaljeval kot SE 162 z manj mal- riale, kar je popolnoma onemogočilo identifikacijo nasutij, ki tnega veziva (sl. 42, 45, 57), na južnem delu grobišča kot bi pripadale vsakemu takemu posegu oziroma grobu. Tlaki SE 402 (sl. 75). Predstavljal je jugovzhodno mejo grobišča, so definirani po grobnih parcelah (SE 132; najvišja plast na- ki se je ob javni cesti raztezalo od grobne parcele 1 proti sutij grobne parcele A, sl. 45, SE 457, SE 452 − plasti nasutij jugozahodu (sl. 37). Zid SE 14 je bil sezidan preko starejše grobne parcele B, sl. 57, SE 472 – plast nasutij v nadaljeva- suhozidne arhitekture, zidu SE 638 (sl. 19a–b, 34, 41, 42). nju grobišča proti jugu – sl. 75). Tlaki grobnih parcel A in B in v nadaljevanju proti juhozahodu so bili vsaj za 0,5 do Najstarejša zunanja hodna površina jugovzhodno od zidu 0,7 m višji od hodne površine na drugi, jugovzhodni strani SE 14 (sl. 39–42) je bila, tako kot v zidani grobni parceli, limitacijskega zidu (sl. 41), kjer smo pod ruševinami (SE 17) zgornja meja plasti SE 21, pod nivojem katere je bila ob- in koluviji (SE 18) odkrili več kamnitih nasutij in razpršenih čutna razlika v licu temelja. Že omenjeni suhi zid in plast kamnov (SE 633) na površini plasti SE 21 (sl. 42). Nasutje SE 21 na severnem delu je prekrivala nekoliko mlajša plast SE 621 se je navezovalo morda še na starejšo arhitekturo, meljaste gline z drobci malte SE 18. Podobna ji je bila plast zid SE 638 (sl. 42). Za nekatera nasutja je bila značilna večja SE 471 v južnem delu grobišča. Plasti sta nastajali med ča- prisotnost mozaičnih kock (SE 136 ipd., sl. 43). som uporabe grobišča, nad obe se je proti jugovzhodu porušil pokopališki zid (SE 13: ruševina zidu SE 14 z večjo vsebnostjo malte, SE 17: ruševina zidu SE 162, SE 466: ru- ševina zidu SE 402) (sl. 39a–b, 40, 77). V severovzhodnem vogalu med zidovoma SE 638 in SE 14 sta bili vzporedno položeni dve teguli (SE 617), z robovi navzgor in pravo- kotno na potek zidu SE 14, ki sta morda tvorili odtok za deževnico (sl. 42, 44). V severnem delu, ob grobni parceli 1, kjer je geološka pod- laga stabilnejša, je bila višina ohranjenega zidu SE 14 pri- bližno meter (sl. 38b, 41). Ruševinski ostanki nad nivojem pokopov kažejo, da je bil višji. Proti jugu je bilo ohranjenih vse več nivojev zidave. Na skrajnem jugu je bil globoko pod nekdanjimi hodnimi površinami ohranjen v višino skoraj 3 metre. Sodeč po ohranjeni višini in širini ruševine je višina zidu v času pokopavanja presegala višino odraslega človeka in zid je deloma zastiral pogled na nekropolo iz smeri vile. Severozahodno od pokopališkega zidu se je v širini 5,50−6 m širilo pokopališče, v katerem je bilo prepoznanih nekaj skupin grobov, ki verjetno predstavljajo posamezne grobne parcele (sl. 8, 9, 37). Grobne parcele so bile nekoliko 38 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 raziskano območje zid kamen 19 stratigrafska enota D2 sek. 20 116 TJ 2 E2 22 D1 D5 25 20 sek. 14 103 19 E5 A2 sek. 21 14 13 17 A5 A1 sek. 15 0 5 m 34 Ruševine in zidovi v zahodnem vogalu parcele 1; zgoraj − načrt, spodaj − fotografija. Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 39 raziskano območje zid kamen sek. 20 19 stratigrafska enota B3 C3 P 3 138 C2 116 D3 151 140 D2 E3 108 E2 sek. 21 107 A3 A2 115 B3 P 3 B2 103 180 0 5 m C2 35 Fotomozaik in tloris ozkega pasu z ruševinami v grobni parceli 1. 40 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 36 Zogleneli ostanki kurišča znotraj obzidane grobne parcele 1: a − polnilo (SE 163b), b − izpraznjena jama (SE 163a). 37 Pogled na grobni parceli A in B; pogled proti vzhodu. Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 41 38 Limitacijski zid SE 162 ob parcelah A in B; a: − severozahodno lice − detajl; b − jugovzhodno lice. 162 142 17 18 18 39 Ruševina limitacijskega zidu SE 162 (SE 17) jugovzhodno od zidu SE 162 v preseku: a − vzhodni del preseka 155, sek. 11, kv. C−D4, jugovzhodni profil severnega območja, b − presek 171, sek. 21, kv. A−B1. 42 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 40 Ruševine zidu SE 162: SE 161 na grobni parceli A in SE 17 jugovzhodno od grobišča. Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 43 41 Območje jugovzhodno od limitacijskega zidu ob parceli A, kjer je vidna razlika v hodni površini; pogled proti zahodu, sek. 15, 21. sek. 20 E1 A1 E5 sek. 14 617 638 sek. 21 616 136 621 A4 A5 B1 21 A3 633 - kamni na hodni površini TJ 2 B5 A2 14 = 162 B4 B3 P 171 21 - hodna površina B1 sek. 15 B2 C3 B5 C2 B4 21 C1 P 155 C5 sek. 11 0 5 m C4 42 Območje jugovzhodno od limitacijskega zidu ob parceli A (fotomozaik in načrt). 44 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 Grobna parcela A Dimenzije 16 × 7,5 m, grobovi: 2, 32, 33, 34, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 50, 51, 52, izven groba 30 Grobno parcelo A (sl. 45–56) je s severne strani zamejevalo tlakovanje SE 637 (sl. 46), s katerim je bil prekinjen stik med suhozidi SE 137, SE 139, SE 638, SE 656. Tlak SE 675 jo je v 2 m širokem pasu ločil od parcele B (sl. 47, 50, 99), območje med obema skupinama grobov pa je bilo še nekoliko širše. Območje med grobovi in cesto SE 629 je bilo tlakovano z grobim peskom, oblicami, večjimi kamni in celo ploščami (sl. 46, 47, 99). Zdi se, da so bile večje plošče postavljene predvsem ob mejah z grobnimi parcelami. Severno obodno tlakovanje parcele (SE 637) je prekrilo grob 41, morda tipa bustum, ki se tako zdi starejši od ureditve parcele A. Žgan grob 36 je bil postavljen nad starejšim suhozidom SE 656. Med 17 grobovi v parceli A je opaziti tako raznovrstnost grobnih oblik kot tudi specifičen tip pokopa, svojstven iz- ključno tej parceli (sl. 53). Pri slednjem gre za tri zapore- dne grobnice, prislonjene k pokopališkemu zidu (grobovi 40, 39, 44). Grobnice so imele skrbno zložene stranice, dno in pokrov iz peščenjakovih plošč, ponekod v kombinaciji s 43 Nasutje SE 136 z množico mozaičnih kock ob TJ 2, sek. 21, kv. A−B1; pogled proti severozahodu. tegulami. Pri gradnji groba 40 (sl. 54) je bil preoblikovan limitacijski zid (SE 162) na način, da je bil na njem narejen rob, na katerem je slonel pokrov. V to skupino sodita še grobnici 33 in 38, ki sta za 2 oziroma 4 m odmaknjeni od pokopališkega zidu proti osrednjemu delu parcele. V vseh grobovih te skupine so inhumacije odraslih oseb. Sodeč po pridatkih je med njimi zelo kratek časovni interval. K sku- pini grobnic poznorimskega obdobja bi prišteli še grob 30 ob zidu grobne parcele 1 (sl. 84), le nekoliko severneje od grobne parcele A. Druga homogena skupina so žgani pokopi, razvrščeni ob 44 Teguli SE 617. zunanjem, severozahodnem, robu grobne parcele A proti cesti. Sežgani ostanki pokojnikov so razsuti v grobnih ja- mah, pokritih s ploščami (grob 32, 34, 42, 50, sl. 49), ali pa v zloženih grobnicah (grobovi 2, 41, 51) (sl. 55). Grob 32 je vseboval kostne ostanke pokopov odraslega moškega in ženske, morda časovno ločenih. Še pri dveh grobovih sta bila pokojnika prepoznana za odrasla moška (grobova 41 in 2), v grobu 34 le odrasla oseba, v ostalih pa drobci kosti niso bili opredeljivi. Opozorimo naj še na zanimiv element pri grobu 51. Dva zaporedna konkavno postavljena imbreksa pod pokrov groba sta tvorila žleb, ki se je izlival v notranjost groba. Tretjo skupino predstavljajo inhumirani pokopi dveh ali treh dojenčkov (grobovi 45, 37 in verjetno 52) in mlajšega otroka (grob 43). Pri teh grobne konstrukcije niso tako dosledno Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 45 B5 D3 grobna jama, postament P 50 žgan grob C1 skeletni grob sek. 20 prekritje groba 139 tlak D2 B4 116 ruševina starejša arhitektura 137 cesta C5 kost keramika D1 opeka grob 30 19 stratigrafska enota 649 C4 E2 TJ 2 D5 grob 36 C3 Via Flavia E1 grob 41 637 14 103 sek. 14 D4 177 grob 42 A2 grob 33 grob 45 13 E5 grob 44 grob 50 grob 32 D3 E4 grob 37 B2 grob 51 638 136 grob 52 628 grob 38 grob 43 A1 162 629 B1 E3 132 grob 34 grob 39 A4 A5 grob 2 21 E2 192 B5 sek. 21 grob 40 674 C1 A3 675 grob 53 17 sek. 15 B4 A2 C5 452 P 171 B3 0 5 m C4 162 45 Tloris grobne parcele A; M 1 : 100. 46 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 oblikovane kot pri prvi skupini. Pri vseh štirih pa je zanimiva je namreč, da so intaktni vsi grobovi bližje limitacijskemu forma pokrova, ki je bila zložena v dveh nivojih (sl. 49, 53). zidu, ki se je po opustitvi grobišča porušil. Ruševina SE 161 Delujejo kot nagrobna označba ali celo kot postament za je prekrila in zaščitila bližje grobove (sl. 40), prekopani pa nagrobnik. Ostanki kvadratnega postamenta SE 649 z mal- so bili le grobovi na obrobju parcele, ki jih ruševina ni za- tnim vezivom so bili ohranjeni tudi nad grobom 36, tik ob sula. Ruševino SE 161 s premešanim kamenjem, opečnatimi grobni parceli 1 (sl. 51). Pokrov groba 50 je bil izdelan iz kosi in mnogimi rimskimi najdbami je bilo le težko ločiti od tegul (sl. 51). najmlajših nasutij parcele, med katerimi je bilo pomešano kamenje z zemljenim delom nasutja. Ruševini SE 161 smo Za razliko od obzidane grobne parcele 1, kjer so bili grobovi pripisali večino pobranega drobnega gradiva na površi- intaktni, so bili na grobni parceli A opazni sledovi prekopa- ni najmlajšega tlakovanja grobne parcele SE 132 (sl. 53). vanja ali ropanja grobov (grobovi 2, 33, 34, 41, 42). Do ro- Velik delež pripada ostankom razbitih posod in amfor (sl. panja je lahko prišlo že v rimskem času, vendar je verjetne- 52), uporabljenih med obredi svojcev (parentalijami). Drob- je, da se je dogajalo kasneje, po opustitvi grobišča. Očitno no gradivo iz omenjenega najmlajšega tlakovanja grobne 46 Grobna parcela A z izkopanimi grobovi in območje do grobne parcele 1; pogled proti vzhodu. 47 Južni del grobne parcele A in predel grobišča s tlakovanjem, ki ločuje grobni parceli A in B; pogled proti jugovzhodu. Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 47 48 Parcela A med izkopavanji; pogled proti severovzhodu. parcele A SE 132 datiramo v čas 2., 3. in 4. stoletja, medtem ko najdbe iz ruševinske plasti SE 161 postavljamo v čas 3., 4. in 5. stoletja ter morda tudi v 6. stoletje. Zanimiva je še marmorna plošča (sl. 50) ob vmesnem ploč- niku SE 675. Plošča, velika 96 × 49 cm, debela 2–3 cm, je iztesana iz kompaktnega belega kalcitnega marmorja brez tekstur in izvira iz term vil na Školaricah. Pod njo nismo uspeli zaslediti grobne jame, toda pričakovali bi pokop otroka. Plošča je bila položena na nivoju tlakovanja SE 675 (sl. 47, 99), ki je bil bistveno nižji od površine tlakovanja SE 132. Po odstranitvi plasti SE 132 in nižje ležeče zemljene plasti SE 147 v južnem delu grobne parcele A smo odkrili površino naravnega sedimenta SE 665, hodno površino ob postavitvi limitacijskega zidu. Na tem nivoju se je ob zidu vil pas nasutja razpršenega kamenja v širini 1 m (SE 682, sl. 56a–b). Z nasipanjem zemlje (nasutje SE 147) so dvignili osrednji del grobne parcele A. 49 Neizkopani grobovi s prekritji: grobovi 32, 43 in 51; pogled proti severovzhodu. 48 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 50 Marmorna plošča na južnem robu parcele A. 51 Postament SE 649 nad grobom 36. 52 Razbita mala amfora Dr. 6B (G363) z ožganimi živalskimi kostmi (VZ 106) na najmlajšem tlakovanju grobne parcele A (SE 132). 56 Površina plasti SE 665 in pas nasutja SE 682 ob limitacijskem zidu SE 162 južno od kamnite grobnice groba 40: a − navpični pogled, b − pogled proti jugovzhodu. Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 49 53 Grobna parcela A s prekritimi grobovi (izkopana sta le grob 32 in grob 51). 54 Grob 40: zidana grobnica s popravki zidu SE 162; pogled 55 Grob 2: kamnita skrinja žganega groba. proti vzhodu. 50 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 Nagrobna arhitektura je izpričana z vsaj tremi pravokotnimi Grobna parcela B stopničasto zidanimi postamenti verjetnih baz nagrobnikov Dimenzije 12 × 7,5 m, grobovi: 16, 17, 18, 19, 20, 21, (SE 432, SE 440, SE 430). Postavljeni so bili v zalednem delu 22, 23, 24, 25, 26, 27, 31, 35, 46, 47 parcele, ob limitacijskem zidu. Usmerjeni so bili skoraj vzpo- Tlakovan pas SE 674 pred grobno parcelo B (sl. 57−69) je redno s cestišči in pločniki ter z zidom. Postament SE 432 bil narejen iz skrbno položenih oblic in je spominjal na skrb- (sl. 61a–b) je bil skrbno sezidan in vezan z malto. Izpod no izdelan pločnik ob glavni cesti (sl. 58, 73, 99). V njem je spomenika je bilo zaznati imbreks za libacijo. Ker postament zevala stojka SE 680. Pločnik pred grobiščem se je od ce- ni bil odstranjen, ne vemo, ali se je pod njim skrival grob. ste jasno ločeval z obcestnim jarkom SE 456, zapolnjenim Ob južnem profilu izkopa sta bili vzporedno postavljeni dve z meljastimi peski SE 455, SE 667 (sl. 74). Ločitev med par- bazi za nagrobnike, ki sta bili slabše grajeni. Baza SE 440 (sl. celama A in B (SE 675) je bila manj skrbno izdelana (sl. 47). 63) oziroma spomenik nad njo je dejansko zastiral pogled Tudi ločitev med parcelo B in nadaljevanjem grobišča proti na spomenik nad bazo SE 430 (sl. 62a–b). jugu (do koder je segal ta del izkopnega polja) je bila težje Pred grobovoma 35 in 27 bi lahko kot nagrobno oznako zaznavna. Sodeč po severnem robu je bila naslednja parce- interpretirali tudi skrbno zloženo kamenje SE 458 (sl. 64), ki la nekoliko ožja. Tlakovanje pred njo (SE 450) je bilo poma- je bilo urejeno neposredno ob robu ceste. knjeno v notranjost (sl. 74 – presek 155). Poleg grobov so bili v jami SE 670 sredi parcele odkriti tudi Znotraj grobne parcele B je bilo ugotovljenih 17 pokopov ostanki konja (sl. 66), starejšega od 20 mesecev (Toškan (sl. 57, 60). Med njimi je bilo 16 ohranjenih, starejši žgan 2010, 3). Mesto zakopa je bilo prekrito s kamni, kot da gre pokop (grob 17a) pa je bil v celoti izpraznjen ob pokopu za običajen pokop. otroka (grob 17). Oblike grobnih konstrukcij so precej manj Dodatno o ritualnem dogajanju znotraj parcele priča tudi raznovrstne kot na drugih delih grobišča. Jame so bile tako zakop konjske čeljustnice (SE 443, sl. 67a–c). Ostanke živali, pri žganih pokopih (teh je deset) kot pri skeletnih pokopih starejše od 14 let (Toškan 2010, 3), so pokopali in jamo (SE (sedem) obložene z neobdelanih kamenjem, izjemoma s 443a) prekrili s kamenjem in tegulami (SE 443d). tegulami (grob 18) (sl. 68). Ker gre za precej nepoškodovan del grobišča, lahko ugotavljamo tudi postopek pokopavanja Na površini nasutij grobne parcele B (SE 457 in SE 452) so pokojnika in pokrivanja grobov. V večini primerov grobne bile raztresene črepinje ali cele lončene posode, odlomki jame niso bile zasute z zemljo, temveč le prekrite z eno ali živalskih kosti in deli kovinskih predmetov (sl. 72), ki priča- več ploščami peščenjaka. To velja predvsem za žgane gro- jo o obredih in ritualih posvečenih prednikom. Predmeti so bove oziroma grobove z raztreseno žganino v grobni jami bili pomešani med ruševinami limitacijskega zidu (ruševina ali grobni skrinji (starejša skupina: grobovi 16, 18, 19, 20, SE 161), ki jih datiramo v čas od 3. do 6. stoletja, in deli 21, 22, 23, 25, 26). Medtem je bila pri večini inhumacij jama nagrobnih obeležij. s truplom pokojnika zasuta in na zasutje naloženo kame- nje kot označba (druga skupina: skeletni grobovi – grobovi 27, 35, 46, 47; žgan grob – grob 25). Med 13 analiziranimi pokojniki je visok delež otroških grobov, pet novorojenčkov in dva mlajša otroka (do 6,5 let). Z izjemo enega žganega (grob 18) so bili ostali pokopani skeletno. Opozorili bi še na nekaj značilnosti, ki odražajo posthumno ritualno dogajanje na parceli. V dveh primerih (grobova 16 in 26) je bil na vzhodni rob, pod pokrovno ploščo, konkavno vložen po en imbreks kot žlebast izliv v notranjost jame (sl. 65). Trije konteksti nakazujejo prilaganje daritev ob samem pokopu ali naknadno z odpiranjem grobne jame. Grob 23 je imel poseben prekat, v katerega je bil postavljen lonček (G92) (sl. 69). Grob 31 je bil oblikovan dvoprekatno, in sicer iz globljega dela z otroškim skeletom in dvignjene poličke s priloženimi pridatki (sl. 71). V grobu 19 je segala posoda tik pod pokrovno ploščo, nad že naravno zapolnjeno notra- njostjo groba (sl. 70). Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 51 D3 zid gr C1 obna jama E4 postament za nagrobnik žgan grob D2 skeletni grob tlak C5 sek. 14 ruševina E3 cesta kost D1 A4 keramika opeka Via Flavia živalski pokop E2 19 stratigrafska enota 192 D5 A3 tlakovanje 675 E1 sek. 10 grob 26 680 A2 grob 31 635 E5 674 452 B3 458 grob 35 grob 18 A1 grob 27 436 432 E4 grob 21 B2 162 ruševina 17 grob 46 grob 22 A5 grob 19 C3 grob 20 grob 47 B1 grob 24 grob 16 A4 C2 P 155 450 grob 23 670 440 B5 452 grob 17a A3 C1 grob 17 430 grob 25 sek. 15 B4 D2 443 C5 21 B3 sek. 11 D1 162 C4 0 5 m P 155 D5 57 Tloris grobne parcele B; M 1 : 100. 52 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 58 Grobna parcela B z izkopanimi grobovi in okoliškimi tlakovanji SE 647, SE 675; pogled proti jugu. 59 Grobna parcela B z ruševino SE 161 in prekritji grobov; pogled proti jugu. Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 53 60 Grobna parcela B. 62 Postament za nagrobni spomenik SE 430: a − pogled proti jugozahodu s predelom parcele v ozadju do limitacijskega zidu SE 162, b − severozahodno lice, pogled s ceste proti jugovzhodu. 54 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 63 Postament za nagrobni spomenik SE 440 z grobom SE 17; pogled proti jugovzhodu. 61 Postament za nagrobno stelo ali spomenik SE 432: a – navpičen pogled, b – severozahodno lice. 64 Prekrita grobova 35 in 27 s strukturo SE 458. 66 Jama SE 670, zakop živali. 65 Grob 26 (SE 448) z imbreksom za libacijo. Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 55 68 Grob 18 s skrinjo iz tegul. 69 Grob 23 s prekatom z lončkom G92. 67 SE 443 pokop konja: a − prekritje iz tegul SE 443d, pogled proti jugovzhodu, b − jama SE 443a, c − konjska čeljustnica v jami SE 443a. 70 Grob 19: lonec G78 v zgornjem delu polnila SE 433b, neposredno pod eno od plošč SE 433d; pogled proti vzhodu. 56 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 72 Raztresene lončene posode in živalske kosti na tlakovanju SE 452; pogled proti severovzhodu. 71 Grob 31 s privzdignjeno poličko. 73 Tlakovanje SE 674; pogled proti jugovzhodu. Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 57 100 100 128 128 131 131 472 438B 472 455 449 453 438A 450 454 667 668 668 456 100 100 128 128 131 131 472 438B 472 455 449 453 438A 450 454 667 668 668 456 74 Presek 155, zahodno od zidu SE 162; presek tlakovanja SE 452 in obcestnega jarka. 58 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 Južni, deloma raziskan del grobišča Poleg šestih skeletnih pokopov (grobovi 13, 14, 15, 28, 29, 48), ki jih je bilo nujno odstraniti zaradi zaščite pred popla- Izkopani grobovi: 13, 14, 15, 28, 29, 48 vljanjem ostalega terena, je bilo v tlakih vidnih najmanj še V skrajnem južnem delu (sl. 75−83) se grobišče vzdolž limi- enkrat več struktur, ki kažejo na prekritja grobov (npr. SE 461, tacijskega zidu SE 14 (na tem območju označen kot SE 402) SE 494, SE 495, SE 496, SE 497, SE 499, SE 700, SE 701, pojavlja pod ruševino le-tega (ruševina SE 411) (sl. 76). Ob SE 702, SE 703, SE 719), a so zaradi predčasne prekinitve poznavanju geneze tal, pri kateri domnevamo dokaj hi- del ostali neraziskani (sl. 75, 82, 83). Nekatere bi lahko inter- tro koluvialno sedimentacijo, lahko sklepamo, da se je zid pretirali kot postamente za nagrobna obeležja. Ena takšnih porušil razmeroma kmalu po tem, ko grobišče ni bilo več je zložena ovalna groblja SE 494, ki je kar za 0,5 m izstopala vzdrževano. Celoten areal grobišča je bil utrjen. Gre za se- s hodnega nivoja (sl. 78). Postament za nagrobno obeležje rijo utrditev ali nasutij z obilico kamenja in zemlje, ki so bili SE 499 (sl. 79) je bil trdno sezidan ter usmerjen vzporedno nasipavani hkrati s posameznimi grobovi (utrditve SE 472, s cesto in limitacijskim zidom. Nekoliko drugačna grobna SE 426, SE 427, SE 720, SE 712, SE 713). Pogojno govorimo konstrukcija se nakazuje pri grobu južno od postamenta. Iz o posameznih grobnih parcelah. Precej verjetno pa je, da opek zidana grobnica pravokotne oblike (dolžine primerne vsaj do skrajne južne meje raziskav gostota grobov bistveno za skeletni pokop) je bila prekrita s kamnito ploščo (sl. 80). ne odstopa od ugotovljene na parcelah A in B. Ta del grobi- Pri izkopanih skeletnih pokopih so bila trupla položena v šča je bil le deloma raziskan, saj ob spremembi načrtov za enostavno grobno jamo (sl. 81). gradnjo avtoceste ni bil več ogrožen in namenjen uničenju. Če odmislimo izhodišče oteženih pogojev za raziskave v Tako je bila ruševina limitacijskega zidu na odseku grobišča najnižji depresiji (sl. 76), kamor se stekajo pobočne vode, odstranjena do pokrovov grobov (sl. 75). Jugovzhodno od je ravno v tem delu zelo obetaven potencial ohranjenosti limitacijskega zidu pa je bila ruševina SE 466 odstranjena struktur, ki so jih v porimskem času na debelo zasuli mehki le na posameznih odsekih (prečnih sondah) do najmlajše sedimenti. Sodeč po gradivu izkopanih grobov pa se tudi rimske hodne površine (na površini plasti SE 471). Na se- grobišče na jugu, ravno tako kot severneje, formira verje- verovzhodnem profilu južnega izkopa (sl. 77, presek 185) tno že v 1. stoletju in ga kontinuirano uporabljajo vsaj do so bile jugovzhodno od zidu ugotovljene analogne plasti, 4. stoletja ali celo dlje, glede na inhumacije brez pridatkov. kot ob grobnih parcelah A in B. Pod ruševino SE 466 je bila Najstarejši odkopani grob 48 z inhumacijo lahko datiramo odkopana debela koluvialna plast SE 471 (podobna plasti v 2. stoletje. SE 18), ki je nastajala med uporabo grobišča do porušenja zidu. Pod njo je bilo ugotovljeno še tanko nasutje SE 475, ki se je raztezalo po površini plasti SE 708, hodni površini v 75 (strani 60–61) Fotomozaik in načrt južnega dela grobišča; trenutku postavitve zidu. M 1 : 150. 76 Limitacijski zid z ruševino SE 411 v južnem delu grobišča; pogled proti jugovzhodu. Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 59 C1 A3 raziskano območje B5 C2 mlajša rimska cesta A4 B1 skeletni grob C3 zid, postament A5 C1 B2 opeka C4 D1 481 stratigrafska enota B3 A1 sek. 2 C5 D2 sek. 7 sonda 30 B4 A2 C1 sek. 5 D3 B5 A3 C2 D4 E1 C3 B1 E2 704 481 481 C4 B2 D1 C5 E3 Via Flavia 717 C5 723 D2 B3 E4 711 A1 D5 C1 Via Flavia Via Flavia E5 D3 A2 C2 D4 E1 A3 494 478 D5 C3 E2 A4 722 405 C4 D1 E3 A5 703 B2 grob 29 gr D2 E4 702 sek. 8 495 B3 grob 48 gr A1 469 grob z opek gr o ob z opek 496 E5 D3 grob 14 gr 700 A2 712 B4 720 713 grob 16 gr D4 A3 B5 grob 28 gr 497 499 701 C2 402a E1 461 472 A4 E2 719 B1 C3 402 A5 E3 402 grob 13 gr B2 409 411 E4 466 A1 sek. 3 D2 415 412 C5 B3 B4 A2 C1 D3 C4 A3 B5 C2 D4 471 A4 B1 D5 413 = 422 C3 A5 B2 D1 C4 E3 B3 sek. 6 C5 D2 E4 460 B4 C1 E5 D3 B5 C2 D4 E1 D5 C3 E2 C4 D1 E3 0 5 m sek. 9 C5 D2 E4 D3 E5 D4 C1 A3 B5 C2 A4 B1 C3 A5 C4 C1 B2 D1 B3 A1 sek. 2 C5 D2 sek. 7 sonda 30 B4 A2 C1 sek. 5 D3 B5 A3 C2 D4 E1 C3 B1 E2 704 481 481 C4 B2 D1 C5 E3 Via Flavia 717 C5 723 D2 B3 E4 711 A1 D5 C1 Via Flavia Via Flavia E5 D3 A2 C2 D4 E1 A3 494 478 D5 C3 E2 A4 722 405 C4 D1 E3 A5 703 B2 grob 29 gr D2 E4 702 sek. 8 495 B3 grob 48 gr A1 469 grob z opek gr o ob z opek 496 E5 D3 grob 14 gr 700 A2 712 B4 720 713 grob 16 gr D4 A3 B5 grob 28 gr 497 499 701 C2 402a E1 461 472 A4 E2 719 B1 C3 402 A5 E3 402 grob 13 gr B2 409 411 E4 466 A1 sek. 3 D2 415 412 C5 B3 B4 A2 C1 D3 C4 A3 B5 C2 D4 471 A4 B1 D5 413 = 422 C3 A5 B2 D1 C4 E3 B3 sek. 6 C5 D2 E4 460 B4 C1 E5 D3 B5 C2 D4 E1 D5 C3 E2 C4 D1 E3 0 5 m sek. 9 C5 D2 E4 D3 E5 D4 77 Presek 185, jugovzhodno od zidu SE 402; severovzhodni profil južnega dela izkopa. 78 Groblja SE 494. 79 Postament SE 494 (navpični pogled). 80 Grob z zidano grobnico iz opek; pogled proti severovzhodu. 81 Grob 28; pogled proti severovzhodu. 62 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 83 Prekritje groba SE 701 ob cestišču. 82 Prekritje groba SE 497 z zidom SE 402. 84 Grob 30 izven zidu grobne parcele 1. Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 63 Pokopi izven pokopaliških parcel urejene nekropole Grobovi: 30, 49, 4 Zahodno od grobne parcele 1 je bilo območje med cesto in pokopališčem široko le od 2,5 do 3 m. Starejši zidovi SE 137 in SE 139 so bili kasneje prekriti s kamnitim nasutjem iz oblic SE 138, med katerim najdemo tudi več razbitin obdelanega apnenca (morda celo dele sarkofagov). Vanj in v druga na- sutja, s katerimi je bila cesta razširjena do grobne parcele 1, je bila ob zidu SE 116 vkopana grobnica s skeletnim poko- pom (grob 30) (sl. 57, 86a–b, 98). Zdi se, da je bilo nasutje z njo povezano, saj jo je obkrožalo. 85 Grob 49 na cestišču ob odcepu proti zahodu. Kaže, da je bila prvotna zasnova grobišča kasneje spreme- njena. Še vedno so pokopavali med starejšimi grobovi v sklopu zastavljenih grobnih parcel (1, A in B). Toda hkrati so grobni parceli A in B tudi širili z nasipavanjem (razen proti pokopališkemu zidu), dokler ni bilo prvotno tlakovanje, ki ju je obkrožalo, popolnoma zasuto. Pri tem se je izgubila zamejitvena vloga obodnega tlakovanja (SE 637, SE 674, SE 675). Novo mejo med grobiščem in cestiščem bi lahko prepoznali v nekaterih strukturah. V najmlajšem obdobju sta imeli verjetno vlogo zahodne meje grobišča linija večjih kamnov SE 177 (sl. 47, 87) ali linija SE 636 ter polkrožno na- sutje SE 25 (sl. 34). To vsebuje tudi veliko razbitin obdelane- ga apnenca, verjetno razbitih nagrobnikov. V funkciji ločnice nastopata tudi višje ležeči nasutji SE 631 in SE 614 (sl. 88). Najmlajšo fazo grobišča predstavlja tudi dobro vidna plast ožganega glinenega melja SE 441, ostanek kurišča. Glede na lokacijo ga verjetno lahko povezujemo s pogrebnimi ri- tuali na grobišču. Po vsej verjetnosti gre za, sicer očiščeno, lokacijo ustrine ali še bolj verjetno daritve. V najmlajšo fazo pokopavanj spadata skeletna pokopa, od- krita na cesti iz Školaric (grob 4 – sl. 86, 111) in na stiku z javno cesto (grob 49 – sl. 9, 85). Gre za dva grobova brez pridatkov. Skeleta ležita v iztegnjeni legi v smeri vzhod−za- hod, s pogledom proti vzhodu. Datirana sta v obdobje po opustitvi uporabe rimskodobnega grobišča in cest, kar go- tovo sovpada s časom po opustitvi vile na Školaricah in ce- ste do nje, v drugi četrtini ali sredini 5. stoletja (Žerjal 2010; Žerjal, Novšak v pripravi). Grob 4 je z radiokarbonskimi ana- lizami datiran med letoma 586 in 693 (Petchey 2005). Pri- 87 Kamnito nasutje SE 177. merljive pokope v bližnji okolici poznamo na Serminu, kjer so bili po opustitvi objektov rimske vile pokojniki položeni v plasti, ki so zasule ruševine zidov (Stokin, Novšak 2001). 64 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 86 Grob 4 na poti proti Školaricam. 88 Tlakovanje SE 631. Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 65 89 Križišče cest ob grobni parceli 1; pogled proti jugu. SE 16 SE 45 SE 25 SE 527 = 525 SE 504 kamni SE 21 SE 138 SE 198 SE 526 SE 501 keramika SE 22 SE 194 SE 196 SE 536 SE 503 malta SE 657 SE 195 SE 609 SE 140 20 D2 20 C2 20 B2 20 A2 19 E2 19 D2 19 C2 140 139 = 194 195 = 139 22 25 138 501 657 536 501 536 49 138 198 536 116 z = 4,68 m 45 21 662 609 504 528 528 504 48 196 527 197 527 527 = 525 526 503 526 92 Presek 50, zahodni profil jarka 2, presek plasti in glavne rimske ceste Via Flavia od severozahodnega zidu SE 116 grobne parcele 1 proti severozahodu; zgoraj − izris, M 1 : 75; spodaj – fotomozaik. 66 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 6.2 Sklop 2 − cestišča Odkritih je bilo več tlakov rimskih cestišč (sl. 8, 9), med ka- terimi se nakazujejo štiri komunikacijske osi: • glavna cesta − najširše tlakovanje, poteka v smeri Koper−Škofije, • cesta, ki povezuje vilo rustiko Školarice z grobiščem in z glavno cesto, • odcep z glavne ceste proti nekdanji obali oziroma An- karanu in Serminu, • najmlajši odcep proti rižanski ravnici. Blok neraziskanega zemljišča v sektorjih 7−11 (kvadranti 7/D4–5, E3−5, 8/A−E4–5, 9 A–B4–5, 10/C−E1−3, 11/A− E1−4) tlakovane površine deli na severni in južni del. Glavna cesta O dolgi tradiciji cestogradnje in trmoglavi vztrajnosti cestnih služb za premostitev ankaranskega križišča priča zelo zaple- tena stratigrafska sekvenca naravnih nanosov in antropo- genih posegov. Če poenostavimo opis, ki sledi, naj najprej poudarimo dejstvo, da se prehod geološke podlage iz sta- bilno flišnate v erozijsko naplavljeno mehko podlago zgodi ravno na stičišču cest pri grobni parceli 1 (sl. 9, 89). Bolj ko 90 Očiščen cestni tlak glavne ceste v smeri S−J, kv. 5/C4. se spuščamo s pobočja proti Rižani, mehkejša je podlaga in z vidika cestnih potencialov postaja vse bolj težavna, saj na takšnem terenu vsa nasutja postopoma potonejo v blato. A vendar gre za prostor najbolj naravne povezave med obal- no osjo in odcepom po dolini Rižane, ki se mu ne da izo- SE 16 SE 45 SE 25 SE 527 = 525 SE 504 kamni SE 138 SE 526 keramika gniti in s katerim so se od nekdaj spoprijemali. To potrjujejo SE 21 SE 198 SE 501 SE 22 SE 194 SE 196 SE 536 SE 503 malta debela večplastna nasutja večjih lomljencev v kombinaciji s SE 657 SE 195 SE 609 SE 140 20 D2 20 C2 20 B2 20 A2 19 E2 19 D2 19 C2 140 139 = 194 195 = 139 22 25 138 501 657 536 501 536 49 138 198 536 116 z = 4,68 m 45 21 662 609 504 528 528 504 48 196 527 197 527 527 = 525 526 503 526 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 67 91 Nadaljevanje rimske ceste ob grobišču proti jugu: a − sektor 8, pogled proti zahodu, b − sektor 5, pogled proti jugovzhodu. 93 Presek 118, presek glavne rimske ceste v jugozahodnem 95 Najdba iz obcestnega jarka − revolver tipa Lefaucheux; profilu sonde 28; pogled proti zahodu. inv. št. PMKp 20360. finejšim pohodnim drobirjem (sl. 89–93, 96, 97, 100, 101, SE 172 - ruševina 110, 111). Ker običajni obcestni jarki niso zadostili stabiliza- SE 501 - koluvij ciji cestnega telesa, se je vedno znova nasipavalo in višalo SE 536 - cestno nasutje teren. Ta pa se je vedno znova ugrezal in v blatu je izginjalo SE 181 - koluvij na stotine kubičnih metrov nasutega materiala. Posebej iz- SE 196 - cestno nasutje kamni razito je takšno dogajanje izpričano v sektorjih 14, 19, 20 (sl. 94a–b, 96, 97), kjer je stičišče glavne cestne osi Škofije–Ko- per s priključkoma s Školaric z vzhoda in obale z zahoda. 20 B4 20 B5 Naše raziskave so zaobjele ravno teren, ki je bil kontinuirano 172 na široko nasipavan (sl. 9, 89). Raztezal se je na območju z = 5,29 m 501 ok. 350 m2 ali 18 × 22 m. 536 181 Od stičišča cest poteka široko tlakovanje v smeri Koper− 196 Škofije ali severovzhod−jugovzhod, vzporedno z grobiščem (sl. 8, 9, 75). Večinoma je bilo cestišče raziskano v dolžini 130 m (s prekinitvami) in v širini od 6 do 6,5 m, z mlajšimi nasutji pa je bilo ponekod razširjeno tudi do 11 m širine. Globine nasutij so dobro vidne na zahodnem profilu TJ 2 (sl. 92a–b, presek 50). Cestišče istovetimo z javno cesto med 94 Presek 121 − presek množice nasutij na križišču cest kolonijama Tergeste in Pola, znano iz epigrafskih in itinerar- pred grobno parcelo 1 ( zgoraj − izris, M 1 : 50, spodaj skih virov kot via publica Via Flavia (glej poglavje 4 Arheolo- − fotomozaik). ški in zgodovinski oris prostora raziskav). 96 (stran 69) Križišče cest v severozahodnem delu, na odcepu proti obali, cestišče SE 513. 68 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 raziskano območje cesta sonda testni jarek A5 B1 S 17 A4 B5 C1 sek. 19 sek. 25 B4 C5 B3 D1 S 28 C4 D5 C3 C3 E1 S 23 S 28 D4 E5 TJ 2 D3 0 5 m D2 E3 E3 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 69 Pri tem pa manjka datacijsko gradivo, ki bi kronološko pod- belgijske proizvodnje iz 1860 do 1880; inv. št. PMKp 20360 prlo datacijo izgradnje cestišča. Razvidno je le, da je bila (sl. 95). glavnina opisanega dela opravljena v rimskem obdobju. Pomembno vlogo pri celoviti interpretaciji glavne ceste ima- Cestišča se navezujejo na grobno arhitekturo s pločniki in ta dva večja jarka (SE 197 in SE 528), opazna v presekih obodnimi tlakovanji (sl. 100), ki nivojsko sovpadajo, in po- sond (TJ 2 – presek 50, TJ 13, sonda 28). Ni popolnoma nekod celo sekajo ter prekrivajo starejšo suhozidno arhi- jasno, ali sta omenjena jarka umetni ali naravni tvorbi, pol- tekturo, kar izgradnjo ceste datira vsaj v prvo polovico 1. nila pa so vsekakor antropogena. V polnilu večjega jarka stoletja n. št. Nekatera mlajša cestišča so bila prekrita z ru- SE 528 (polnilo SE 503), ki je bil dobro viden v preseku 50 ševinami grobne parcele 1, ki so vsebovala tudi zdrobljene (sl. 92a–b) in preseku 118 v sondi 28 (sl. 93), so prevlado- odlomke sarkofagov (SE 140, SE 172). V ruševini SE 140 je le vale srednje velike peščenjakove oblice (Ф 7 cm do 17 cm), ena najdba datacijsko izpovedna, gre za odlomek ročaja z nekaj je bilo manjšega proda in drobljivega peska. V sestavi ostenjem amfore tipa Dressel 2–4 (G368), ki so jih proizva- so se nahajali tudi zmerni vključki rimske opeke in posame- jali od sredine 1. stoletja pr. n. št. vse do začetka 3. stoletja zni kosi rimske lončenine. Jarek SE 528 je bil globok 2 m (Pesavento Mattioli 1992, 42). Eno od mlajših cestišč (SE 25) in v zgornjem delu širok 5,4 m. Sekal je naravne sedimen- je prekrilo poznorimski grob 30 (sl. 98) Ob zatonu imperija te SE 504 in SE 525, končeval se je globoko v sedimentu sta bili opuščeni obe stranski cesti, kjer sta bila zakopana SE 526, njegov presek pa je bil nepravilne U-oblike. Te zna- skeletna grobova v tlaku ceste s pogledom proti vzhodu čilnosti so pogoste v erozijskih procesih na flišnih tleh, kar (grob 49 in grob 4). Medtem lahko daljšo uporabo glavne pa ne izključuje možnosti antropogenega vkopa in trdnega ceste domnevamo na osnovi odlomkov poznoantičnih afri- zasutja za utrditev cestišča. ških amfor (G421a), malih spatejonov iz 7. stoletja. Da pa je bilo območje še dolga stoletja v rabi, npr. priča naključna Drugi jarek SE 197, jugovzhodno od prvega, je bil plitvejši in najdba v obcestnih jarkih, in sicer revolver tipa Lefaucheux, globok le do 0,9 m, širok 5,4 m, sekal pa je zgornji naravni 97 Križišče cest, v ospredju sonda 28 (presek 118, sek. 19, kv. D−E5), v ozadju vidno cestišče SE 536, ob grobnih parcelah A in B, sek. 14 in 20; pogled proti jugu. 70 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 sediment pod cestiščem SE 504 in plast SE 525. Interpreta- tivne možnosti so enake kot v prvem primeru. Glede na nju- ne dimenzije in medsebojno oddaljenost (3 m), ki je manjša od širine samih jarkov, odpade interpretacijska varianta, da gre za dva vzporedna obcestna jarka. Zgornjega dela pol- nila jarka SE 528 (SE 503) stratigrafsko ni mogoče ločiti od tlakovanj ali nasutij cestišča (SE 513, SE 502 ali SE 536), saj je imel enako zgradbo. Pri cestiščih pa gre za 20 cm debel sloj skoraj zaobljenega peščenjakovega drobirja. Sama površina tlakovanja je bila ponekod precej razgibana, kar pomeni, da ni vedno ležalo v eni horizontalni ravnini (npr. sl. 94a–b, presek 121). Med različnimi kamnitimi nasutji popravil so se naložili zemljeni sloji sedimentov in blata s pobočja (npr. 98 Mlajša razširitev ceste ob vogalu grobne parcele 1, ki je SE 181, SE 501). Večje strukturalne nepravilnosti so bile naj- prekrila grob 30; pogled proti severozahodu. bolj jasno opazne v preseku sonde 28 (sl. 93, 97, presek 118). V severozahodnem delu križišča (SE 502) se je naha- jala manjša depresija (SE 508), katere dno je bilo tlakovano z enakim materialom (SE 510). Šlo je za manjši jarek ali po- globitev, kar je bilo vidno v preseku sonde 28 (sl. 93, sl. 96). Tlak cestišča (SE 509 in SE 516), ki je na zahodnem robu poglobitve SE 508 ležal na enaki višini kot cestišče SE 502, D3 sek. 14 je sekala tudi manjša poglobitev SE 544. Tlak SE 510 se je E3 D2 Via Flavia D1 grobna parcela A 629 192 A3 stojka D5 680 675 sek. 10 E2A2 D4 vmesni pločnik E1 E5 A1 sek. 15 P 155 E4 674 grobna parcela B zid 162 A5 pločnik A4 sek. 11 99 Tlakovanja ob grobni parceli B in deloma A: tlakovanje iz oblic SE 674; tlakovanje med parcelama SE 675, spodnje tlakovanje parcele A SE 192, jugozahodni rob cestišča SE 629 z večjimi kamni ob robu parcele A (fotomozaik); M 1 : 150. Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 71 B5 B4 C5 Via Flavia B3 P 155 D5 456 636 = 449 C3 E1 sek. 14 C4 D4 sek. 10 454 455 E5 D3 E4 sek. 11 E3 A5 457 grobna parcela B A3 A4 P 155 0 5 m 100 Najmlajša cestišča glavne ceste pred parcelo B: glavno cestišče SE 449, vzhodni obcestni jarek SE 456 (polnilo SE 455) ter najmlajše nasutje ob robu parcele SE 454, izris in fotomozaik. 72 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 kot manjša stopnica spuščal z gornje ravni (SE 502) na nižjo. sta bila nasutja cestišča SE 513 in SE 502 vidna na različnih Verjetno gre za posledico rimskodobnega pogrezanja tal, nivojih, točneje v kv. 19/B4, je bil odkrit poškodovan skeletni kar dokazuje situacija, kjer je bil krak cestišča SE 502 nasut grob 49 (sl. 85). Grob je bil izoliran in je ležal 23 m severo- preko polnila jarka SE 506. Cestno nasutje SE 513 se je vi- zahodno od zidu grobne parcele 1. dno dvigalo nad cestišče SE 502 samo ob robu sonde 27, Južno od testnega jarka 2 se je isto tlakovanje cestišča (SE drugje, torej vzhodneje na območju križišča, pa je postajala 536) nadaljevalo ob grobnih parcelah 1, A in B (sl. 9, 100, meja med sloji nasutij nejasna. Podoben primer med sloji 97). Pomemben podatek je, da sta se na tem delu jasno cestišča SE 502 in SE 508 dobro ilustrira poškodbe in po- videla rob (sl. 99, 100, 110) in smer tega prostranega na- pravke teh hodnih površin z novimi nasutji. Na mestu, kjer sutja, ki je potekalo v smeri severovzhod−jugozahod, torej vzporedno z grobiščem in smerjo njegovega obodnega zidu SE 14, od katerega je bilo oddaljeno 26 m. Zemljena plast (SE 546, SE 501 ipd.), ki je prekrila površino tlakovanj v severnem delu, je bila koluvialnega izvora. Gre za mehak, rumeno-rjav peščen melj, v katerem so bili odkriti odlomki tako rimske kot tudi recentne keramike. Južno od testnega jarka 2 sta bila odkrita recentno nasutje (SE 500) 101 Južni del izkopnega polja, posnetek iz balona, sek. 5, 6, 2 in 3. Vidna so očiščena zgornja cestišča, grobišče z limitacijskim zidom, sonda 30 z najstarejšim cestiščem in 102 Sonda 30. Presek 186 skozi cestna nasutja priobalne mlajše cestišče proti Rižanski dolini; pogled proti jugovzhodu. rimske ceste na jugu izkopnega polja; pogled proti severu. SE 723 - struktura/cestišče SE 481 - cestišče SE 724 - plast olivno rjavega glinenega melja SE 725 - jarek SE 722 - struktura/cestišče kamni 2 C5 2 D5 z = 2,85 m 723 722 724 725 481 103 Presek 186, presek glavne ceste na jugu izkopnega polja, severovzhodni profil sonde 30; zgoraj − izris, M 1 : 50, spodaj − fotomozaik. Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 73 in odpadna jama (SE 523), zapolnjena z novodobnim ožga- SE 704, SE 711, SE 717, SE 723 – sl. 75, 90–91, 101), spo- nim polnilom. dnja nasutja pa so bila vidna le v sondi 30 (SE 481, SE 724, Začetke glavne ceste morda izpričujeta dve najbolj skraj- SE 725 − sl. 102–103). Spodnje cestišče SE 481 je sestavlja- ni poziciji njenega odkritja. Na skrajnem jugu, v sondi 30 lo nasutje iz oblic peščenjaka (do 10 cm velikosti), polože- (sl. 75, 101, 102, 103a–b – presek 186), je bil na nadmorski nega na geološko plast SE 708, ki je bila po sestavi in barvi višini 2,45 m, viden 2,82 do 2,90 m širok cestni tlak (SE 481) podobna plastem, ki so prekrivale cesto (SE 405, SE 421, z obcestnima jarkoma (SE 725, SE 726). Ta najnižji zelo kom- SE 465, SE 464). To kaže, da je bil proces naravne sedimen- pakten tlak, debeline okoli 40 cm, je bil ugotovljen globoko tacije pred in po nastanku strukture enak. pod višjimi nasutji, sočasnimi in kasnejšimi od pokopališča. Sestava nasutij cestišča (sl. 75) se ni razlikovala od tistih v Povežemo ga lahko s podobnim cestnim nasutjem, ugo- severnem delu izkopnega polja (SE 536, SE 502, SE 513). tovljenim v drenažnem jarku severno od območja raziskav Zgrajena so bila iz skoraj zaobljenega peščenjaka, celo (sl. 8: cestni profil), do katerega je 195 metrov oziroma 82 oblic. V sestavi mlajših ali višjih nasutij so bile opazne manj- metrov od severnega profila izkopnega polja (v kvadrantih še razlike, skrajno zahodni del (SE 723) je imel samo posa- 25/E3, 26/A3). Zaradi precej bolj stabilnega terena v tem mezne vključke večjih oglatih peščenjakov, pri ostalem delu delu in naravnega dviga je bil vrhnji nivo na nadmorski višini očiščenega vrhnjega cestišča (SE 478) pa je bilo omenjenih 8,7 m. Po površini njiv se je dalo slediti nadaljevanju ceste 10 % tovrstne primesi. Mogoče je bilo opaziti tudi vzhodno proti grapi med hribom Bečajevec in vzpetino poimenova- mejo med obema granulacijama cestišča oziroma cesti- na Fortezza. ščem in grobiščem, ki je potekala premočrtno od kv. 8/B3 na severovzhodnem koncu južnega izkopa proti kv. 5/E1 na Toda vrnimo se na skrajni južni del izkopnega polja, kjer je jugozahodnem koncu. bila večina cestišča očiščena le do vrhnjih slojev (SE 478, SE 418 - plast rumenorjave meljaste gline SE 409 - sloj grušča SE 405 - plast rumenorjave meljaste gline SE 420 - plast olivno rjave meljaste gline SE 421 - plast olivno rjave meljaste gline SE 414 - plast olivno rjave meljaste gline 6 D5 6 D4 418 405 z = 3,00 m 421 409 420 414 104 Presek 31 − jugovzhodni profil izkopnega polja, kjer je vidna debela sedimentacija nad cesto oziroma njenega odseka proti Rižanski dolini; zgoraj − izris, M 1 : 50, spodaj − fotomozaik. 74 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 105 Stik pravokotnega zidu SE 402a z limitacijskim zidom SE 402 in ruševina SE 415; pogled proti severu. 108 Cestišče SE 413 vzhodno od limitacijskega zidu, pogled proti: a − jugozahodu, b − severovzhodu. 106 Suhozidna konstrukcija SE 460, pogled proti severovzhodu. 413 709 489 402 491 490 411 = 466 492 107 Presek 184, jugozahodni profil sonde 30, odsek jugovzhodno od zidu SE 402. Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 75 Vzhodna meja nasutja oziroma cestišča SE 478 ni bila pre- močrtna, čeprav je prevladovala smer oziroma linija med kv. 8/C3 in 5/E3. Glavno odstopanje ali razširitev na površino grobišča v kv. 8/C2, označeno s SE 474, bi utegnilo predsta- vljati dostop do grobišča. To potrjuje položaj grobov, ki so praviloma ležali izven oziroma vzhodno ali so se le dotikali cestišča SE 478. Le nekaj grobov oziroma struktur je ležalo v območju tlaka SE 478, npr. najzahodnejši grob (SE 494), ki se nahaja na sami meji s cestiščem SE 723. Slednje predsta- vlja cesto, ki je preko Rižane vodila proti Serminu in Kopru. Pod zgornjim delom tlakovanja SE 722 je bila v sondi 30 (sl. 103, presek 186) odkrita zelo trda, zbita površina SE 481, iz peščenjakovih oblic manjše velikosti (Ф do 0,10 m), z večjimi 110 Zahodni rob cestišča SE 510 ob zavoju proti oglatimi peščenjakovimi lomljenci ob jugovzhodnem robu, severozahodu, sek. 19, kv. B3, C3; pogled proti jugu. ki bi utegnila predstavljati starejšo gradbeno fazo te ceste, kot smo že omenili. SE 543 SE 520 SE 525 SE 501 SE 545 SE 526 SE 537 SE 539 kamni SE 540 SE 504 19 B3 19 B4 19 A4 19 A3 z = 5,32 m 543 537 501 520 540 545 504 539 525 526 109 Presek 114, severozahodni profil izkopnega polja, presek ceste proti obali, Serminu ali Ankaranu; zgoraj – izris, M 1 : 50, spodaj − fotomozaik. 76 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 zid A3 kamen sek. 26 kost 156 opeka A2 19 stratigrafska enota B3 502 149 A1 148 B2 B1 A5 C3 150 160/182 A4 C2 sek. 20 B5 602 D3 B4 C1 D2 C5 E3 grob 4 11 137 C4 E2 116 C5 139 D5 D1 A3 A2 155 E1 C4 D4 E1 E5 B3 A1 A5 sek. 27 B2 sek. 21 102 B1 B5 0 5 m 111 Cesta proti Školaricam (SE 11) ob grobni parceli 1; izris in fotomozaik. Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 77 Rob zahodne meje cestišča v južnem delu izkopa je bil vi- bilo ugotovljeno pod debelimi koluvialnimi sedimenti tudi den v razširitvi sonde 200 v kvadrantih 2/B5, 2/C5 in 5/B1, na območju kv. 6/B–D1, 3/C-D4−5 vse do jugovzhodnega 5/C1 (sl. 75), kjer se je tlakovanje posulo proti zahodu, pre- profila izkopnega polja (sl. 104). Na jugozahodnem delu ko sloja meljaste gline (SE 724). izkopa je nad zidom SE 402 oziroma nad plastjo SE 414 Opozorimo še na zid pravokotno naslonjen na limitacijski ležalo nasutje iz skoraj zaobljenih peščenjakov, ki ga inter- zid SE 402 in ruševino SE 415 (del ruševine SE 466) v kv. pretiramo kot možno cesto (SE 413) (sl. 101, 108). V njem 3/B3−4 (sl. 105). Vse to nakazuje na dodatno arhitekturo je bil odkrit odlomek poznoantične severnoafriške amfore na grobišču, bodisi drugo obzidano grobno parcelo bodisi (G421a) oblike spatheia III, varianta C po Bonifayu, datira- drugo arhitekturo. ne v drugo polovico 7. stoletja. Podaljšek tega tlakovanja ni bil odkrit. Vrhnja tlakovana površina SE 478 se je širila proti Po porušenju zidu SE 402 in odložitvi peščene gline olivno kvadrantoma 6/A1−2, proti jugu, kjer sta bila tik pod povr- rjave barve SE 493 je bila zgrajena suhozidna konstrukcija šino odkrita skeletna grobova 28 in 29, ki sicer datacijsko ne SE 460 (kv. 8/D1–2, sl. 106), ki je ni mogoče jasno interpre- izstopata iz konteksta grobišča. tirati. Njen severovzhodni del je segal izven roba izkopnega polja nad grobiščnim zidom. Odcep ceste proti zahodu V skrajnem južnem delu izkopa se zdi, da so se mlajša na- SE 520, SE 513 sutja v nekem trenutku razširila tudi nad grobiščni del in V sondi 17 (sl. 96, 109, 110) je bilo odkrito precej poško- limitacijski zid oziroma njegovo ruševino. Morda gre za dovano tlakovanje SE 520, zgrajeno iz kosov zaobljenih mlajše odcepe proti dolini Rižane. Na skrajnem južnem delu peščenjakovih kamnov s prevladujočo frakcijo Ф 0,10 m. V sonde 31 (nadaljevanje sonde 30 vzhodno od zidu SE 402) severozahodnem preseku sonde smo cestišče dokumenti- je bila situacija taka (sl. 107). Visoko ležeče kamnito nasutje rali v širini 8,80 m. SE 491, iz kosov skoraj zaobljenega peščenjaka majhne in drobne velikosti, je ležalo med podobnima peščenima gli- Križišče z glavno cesto (SE 513) (sl. 97) je nejasno zaradi nama olivno rjave barve (SE 490, SE 489), jugovzhodno od naknadnih poškodb in preplastitev. Ugotovljeno pa je, da ruševine limitacijskega zidu (SE 466). Na tem mestu je bilo je bil stik večkrat dodatno nasut. Stratigrafsko je ležalo na cestišče za 1 m ožje (SE 491: 1,90 m). Ruševina rimskega koluvialnem meljastem pesku SE 504 (pod njim: SE 525 in zidu (SE 411, SE 466) pa je padla še na plast meljaste gline SE 526), prekrival pa ga je rumeno-rjav koluvij SE 501. (SE 492, SE 490), ki je ležala tudi pod tem stranskim ce- stiščem (SE 491). To mlajše cestišče proti Rižanski dolini je 100 155 11 101 612 112 Presek 118, presek ceste SE 11 ob grobni parceli 1, severozahodni presek sonde 162. 3 3 1 ? 246 2 ? 10 9 4 5 264 3 245 ? 265 8 10 10 113 Presek 1, pogled na cesto proti vili, kjer je viden vkop ceste v pobočje in plasti SE 8 in 9. Presek predstavlja severovzhodno mejo uničenja ob gradnji avtoceste. 78 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 Cesta proti vili rustiki SE 11, SE 8, SE 9, SE 260 Cesta (SE 11), ki je povezovala vilo rustiko s Školaric z glav- no cesto in rimskim grobiščem na Križišču (sl. 8, 9), je bila ugotovljena na treh mestih: ob grobišču v dolini (kv. 20/B− D5, 26/B−E1, 26/D−E2, 27/A−B2, sl. 111, 112), na pobočju v kvadrantih 27/C−E3−4 v sondah 21, 22 (kot SE 8 in SE 9 na preseku 1, sl. 113, 115, 122) in kvadrantih 34/E2−3 v sondi 19, ki leži najbližje Školaricam, kot SE 260 (sl. 114). Ohranila se je samo na nekoliko dvignjenem predelu, kjer je bil gradbeni poseg plitvejši in v dveh nivojsko različnih terasah. Ob grobni parceli 1 in starejši suhozidni arhitekturi je bila ce- sta široka 8,8 m (sl. 111, 112) in se je od glavne ceste počasi vzpenjala proti pobočju. V vmesnem delu je bilo cestišče poškodovano z gradnjo avtoceste pred odkritjem najdišča. Na pobočju (sl. 113, 115, 122) je bil nad cesto SE 11 odlo- žen niz naravnih plasti (SE 1, SE 2, SE 4, SE 246, SE 247) ter destrukcij oziroma ruševinskih plasti (SE 3, SE 100, SE 264). 114 Cestišče SE 260 v sondi 19: a − pogled proti pobočju, proti severovzhodu, b − navpični pogled. 3 3 1 ? 246 2 ? 10 9 4 5 264 3 245 ? 265 8 10 10 115 Pogled na pobočje, sondi 21−22 in presek 1 v ospredju; pogled proti vzhodu. Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 79 Naravne plasti so bile produkt daljše koluvialne sedimenta- cije s severnega pobočja, sestavljali pa so jih peščeni melji z različnimi vključki peščenjaka. Cesta je bila tlakovana nad geološko osnovo, flišno koluvialno preperelino (SE 10) in nad predhodno zapolnjeno jamo SE 264. Cestišče je bilo ši- roko 2,20 m in do 0,26 m debelo. Naravni potek plasti brez arheoloških najdb je imel obliko terase, ki se je 0,4 m od cestišča proti severovzhodnemu pobočju dvigala za 0,70 m. Preko koluvija (SE 246), ki je prekrival cestni tlak, in deloma tudi na samem cestišču, je ležala ruševina (SE 3) (sl. 115, 116a–b, 122). Ruševina je nastala s porušenjem zidu, ki je podpiral teraso nad cestiščem. Verjetno je šlo za rimski su- hozid (rimska keramika v SE 3), ki se je po opustitvi ceste porušil proti nekdanjemu cestišču, s katerim je bil funkcio- nalno povezan. Jugozahodno ob cestišču je bil viden vkop SE 271, zapolnjen s peščenjakovim lomljencem in peščenim meljem (SE 245) ter plastjo SE 4. Na samem robu tega dela najdišča, pred teraso in nad jugozahodnim robom poglo- bitve SE 271, je bila najdena večja koncentracija peščenjaka različnih velikosti. Tlakovanje SE 260 v sondi 19 (sl. 9, 114a–b) najbližje Škola- ricam je bilo široko 2,40 m in debelo do 0,28 m. Nasuto je bilo v vnaprej pripravljen plitek izkop v rjavi melj SE 217. V tej osnovi, ki je tudi podlaga rimski peči (SE 230), in strukturi SE 218, je bil najden en sam kos rimske opeke. Večji del odkrite površine cestišča je prekrila ruševina kupole peči za žganje apna (SE 215), jugozahodni rob pa nasu- tje iz peščenjakovega lomljenca nepravilne oglate oblike in različne velikosti z meljastim peskom rjave barve (SE 248). Nad ruševino in nasutjem sta se nahajali plast SE 255 in no- voveška cesta SE 249, nad njima pa koluvij (SE 219, SE 269). Cestišče (SE 8, SE 9, SE 260), odkrito v sondah 19, 21 in 22, je bilo široko 2,2 m do 2,4 m. Zgradba je bila zelo podob- na tako po sestavi kot po načinu in smeri gradnje. Vkop za cesto je bil na vzhodnem delu najdišča plitek, v sondah 21 in 22 ga ni bilo opaziti, sta pa bila tu prisotna terasa in poglobitev SE 271 ob jugozahodnem robu. Kaže, da gre v vseh treh primerih za isto cesto, ki se je na glavno cesto priključila severno ob grobišču in vodila v smeri gospodar- 116 Sondi 21 in 22: ruševine SE 3, SE 5 in SE 224: skega objekta vile na Školaricah (sl. 8). a − navpični pogled, pogled proti zahodu, b − pogled proti severu. 80 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 6.3 Sklop 3, pobočje v severnem ravno tisti del konstrukcije, na katerem bi zaradi naravnega delu padca hodne površine SE 217 pričakovali kurišče peči. Ruševino suhozidne kupole peči je predstavljalo posutje V tem delu izstopata dve strukturi, predstavljeni v nadaljevanju. SE 215, ki pa količinsko ni zadoščalo za postavitev celotne Peč za žganje apna – apnenica kupole. Ruševina je bila poškodovana z gradbenim pose- gom, velik del pa se je verjetno posul proti jugovzhodu (SE 215, SE 230, SE 233, SE 239, SE 240) (SE 248). Nad ruševino kalote SE 215 so ležali ostanki re- Objekt (sl. 117–121) so sestavljali vkop in zidani strukturi, ki centnih plasti SE 221 in SE 220, pod njima pa je vrh vkopa so ju prekrivali ostanki mlajše ruševine. Vkop za peč SE 230 peči zapolnila koluvialna plast peščenega melja rumeno- je bil globok 1,6 m, v profilu U oblike, v tlorisu pa krožen, s -rjave barve SE 231. premerom 4,4 m. Vkopan je bil v koluvilane plasti SE 217 in Plast SE 231 je vsebovala tudi posamezne apnenčeve ka- SE 10. Vkop je prekrival ožgan, čvrst sloj peščene zemlje (SE mne, ki so na flišnem terenu alohtoni in potrjujejo funkci- 214). Stene vkopa je prekrivala še močno ožgana , mesto- onalno opredelitev peči. Polnilo apnenice SE 233 je poleg ma posteklenela, obloga iz organskega materiala s primesjo prežgane zemlje, oglja in apnenca vsebovalo tudi negašeno peska in semen (SE 232). Visoke temperature so spremenile apno in dva kosa rimske namizne lončenine. Dno vkopa je tudi lastnosti stičnih plasti, čeprav niso bile v neposrednem prekrivala plast čistega apna SE 239, pod katerim so ležali kontaktu z ognjem. Tako so barve v neposredni okolici peči še ostanki ožganih drv. Gre za hrastova drva, od katerih prehajale od črne proti temno vijolični (SE 266). V vkopu je je bil en vzorec radiokarbonsko datiran med letoma 650 ostala ohranjena podkvasta struktura peči SE 229, zgrajena in 820 (95,4% verjetnost, datacija: Waikato Laboratory, Pet- iz nepravilnih lomljencev peščenjaka, vezanih z malto. Ne- chey 2005). V polnilu so bili najdeni tudi odlomki rimske kateri lomljenci so imeli zaradi visokih temperatur postekle- keramike. nelo površino. Podkvasta oblika je nenavadna, manjkal pa je A 266 229 E5 262 E4 263 232 214 sek. 34 230 B A5 A4 sek. 35 A B 214 214 266 229 232 266 232 230 0 5 m 117 Fotomozaik in izris tlorisa in preseka apnenice; M 1 : 100. Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 81 118 Rimska peč za žganje apna z ruševino SE 215, na robu 120 Detajl preseka apnenice; pogled proti severovzhodu. podprte terase SE 218; pogled proti jugovzhodu. 119 Z ruševino zapolnjena peč za žganje apna (SE 215); 121 Izpraznjena peč za žganje apna; pogled proti jugu. pogled proti jugu. 82 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 Novoveška cesta Pred gradnjo ceste je prišlo do erodiranja flišne podla- ge oziroma koluvija SE 10, s katero je nastal jarek SE 222 SE 206/SE 202, SE 208, SE 249 (sl. 125). Njegovo koluvialno polnilo (SE 223) z erodiranega V sektorjih 32−34 in 37−39 je bil izkopan jarek 1, v kate- pobočja je verjetno nastalo v kratkem času. Cesto SE 208 rem smo ugotovili koncentracijo ostrorobega peščenjaka so v kv. 33/C4 prekrili koluvialni nanosi s severovzhodbega z redkimi večjimi kamni (SE 208). Zahodna meja utrditve pobočja (meljast pesek SE 205 ali peščen melj SE 204), ki je ležala izven izkopnega polja. Jasna vzhodna meja, ko- so vsebovali novoveške najdbe. Kmalu po formiranju plasti lesnice in način tlakovanja so kazali, da gre za cestišče (sl. SE 204 je prišlo do poškodbe cestišča, zato je bilo samo 122–124). Struktura kolovoza in stratigrafske relacije so bile tlakovanje premeščeno in pomešano z meljastim peskom ugotovljene skozi preseke (3, 4, 5, 9 in 12). Večji del trase (ruševina SE 209). Posutje ali nasutje SE 209 bi lahko pred- je ležal na rumeno-rdeči geološki osnovi iz meljastega pe- stavljalo tudi mlajše popravilo ceste. ska z manganovimi oksidi (SE 10). Plast je nastala z dolgo- V sektorjih 34 in 35 je bila ugotovljena še cesta SE 249, ki trajnim procesom koluvialne sedimentacije s pobočja proti je stratigrafsko ležala nad destrukcijo kupole peči za žganje dolini Rižane. Trasa je bila vkopana (SE 206) v pobočje. Nad apna. vkopom oziroma izravnavo terena je bilo v širini 2,4 m in 0,15 m na debelo položeno kamenje. Po tlakovanju je bil ob zahodni strani cestišča vkopan manjši jarek SE 207, ki je služil za odvod vode s tlaka (viden v sondah 3 in 4). Na površini cestišča SE 208 so bile v medsebojni oddaljenosti 0,95 m kolesnice širine 0,16 m. V kvadrantih 33/B−D4−5 je 122 (stran 84) Novoveška cesta ali pot na pobočju in z njo bila cesta vkopana v plast iz meljastega peska (SE 223). povezane plasti; M 1 : 250. 124 Dve novoveški poti na pobočju v sondi 1: starejša SE 208 s kolesnicami in njena ruševina SE 209; pogled proti severu. Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 83 C3 E2 B4 28 D A 3 5 stratigrafska enota sonda kamen ruševina ceste novoveška cesta kolesnice raziskano območje P 1 C4 E3 B5 224 D4 A1 S 1 2 1 A C 3 5 5 E4 3 sonda 21 B1 1 D5 A2 A sonda 22 C S2 4 1 2 E5 sonda 16 B2 B 9 D 4 A 1 3 A 10 C 5 2 E1 B3 B sonda 1 D 5 A 2 4 A1 C3 C5 E2 B4 B D sonda 14 1 A 3 sek. 3 5 A2 C4 201 C E 2 1 3 235 B5 B D A 2 4 1 A3 C5 C E 2 4 B1 B3 D A 5 2 D A 209 C 2 4 1 205 C 208 E 3 5 207 B2 10 204 207 B D sek. 3 4 204 10 205 A 1 3 D A 204 C 3 5 208 2 3 208 C 10 E sonda 4 4 208 1 B3 10 E3 B sonda 5 D 5 A 2 208 4 206 D A 4 sonda 12 1 C3 sonda 9 C E 5 2 B4 sek. 3 10 E4 B1 D sonda 3 A 3 5 D A 5 sonda 10 2 7 C 203 4 sonda 7 C1 E3 B5 E5 B D E5 2 4 D 228 A 1 3 sonda 1 C 212 5 C2 E4 sonda 6 E 223 B 1 3 D5 D A 2 4 C A E 1 222 3 5 E2 B4 sek. 3 D A 3 5 8 227 C4 E P 20 3 B5 sonda 8 D4 C5 E4 D5 E5 6.4 Sklop 4, vznožje vzhodno od limitacijskega zidu Navedeni sektorji obsegajo najbolj vzhodni del, ki je bil le mestoma raziskan s sondažnimi jarki prečno na pobočje, v položnejšem delu pa z jarki (2 m širine) v mreži sektorjev 20 × 20 m (sl. 9). Redka razpršenost arheoloških najdb in struktur ni narekovala razširitve raziskav iz sistema sonda- žnih presekov v celovite razširjene izkope. V profilih sond so bili ugotovljeni stratigrafska sekvenca naravnega obliko- vanja terena vse od predarheoloških faz, sledovi uporabe prostora v rimskem času in kasneje ter resedimentiranja vse do današnjih dni. 123 Pot SE 208 s kolesnicami v sondah 3 in 4; pogled proti Vzhodni presek sonde 100 je pokazal, kako je uničenje severovzhodu. pri gradnji avtoceste pred pričetkom raziskav (destrukcija SE 100) poškodovalo plast meljaste gline SE 58. Gre za re- centno premešano plast, naneseno z naravnim pobočnim drsenjem tal, debelo od 5 do 68 cm. Vsebovala je rimsko- dobno in recentno keramiko ter gradbeni material. Pod njo se je nahajala linearna kamnita struktura SE 60 (kv. 29/E1 in kv. 30/A1, B1) (sl. 9, 126). Linearna struktura je v antiki ozna- čevala rob terase in/ali parcelno mejo. Široka je bila 0,80 m, visoka do 0,30 m, njena izkopana dolžina pa je bila 10,5 m. V testnem jarku 11 (kv. 24/C5) se je pod plastjo SE 58 raz- tezala ruševinska plast nepravilne oblike (SE 61) z obilico kamenja in rimskega gradbenega materiala (sl. 9). Najver- jetneje gre za ruševino, morda kasneje uporabljeno kot tlak. Pod plastjo SE 58, strukturo SE 60 in ruševino SE 61 se je nahajala naravna sterilna plast glinenega melja SE 59. Izko- pana debelina sterilne plasti je bila do 1,1 m. V kv. 29/C2, 29/C3 je bila pod plastjo SE 58 poškodovana antropogena struktura iz kamnov SE 301, ki so bili položeni skoraj v ravni liniji. Potekala je od severovzhoda proti jugo- zahodu. Struktura je verjetno označevala parcelacijo oziro- 125 Erozijski jarek SE 222 s polnilom SE 223: a – navpični ma parcelno mejo. pogled, pogled proti jugovzhodu, b − jugozahodni presek v sondi 8. V kv. 18/D5 je bil najden kos prazgodovinske keramike. V kv. 24/C2–3 pa je bila pod plastjo SE 58 poškodovana linearna struktura iz kamnov SE 304 (sl. 9, 127), ki so bili položeni v smeri severovzhod– jugozahod. Neobdelani ka- mni so bili raztreseni ali zloženi v nekoliko nepravilno obliko (9,60 × 0,30 do 1,60 × 0,42 m). Verjetno gre za parcelno mejo ali grobljo čiščenja polj. Med kamni je bilo nekaj rim- skodobne lončenine (G412) in celo odlomek prazgodovin- ske posode (G413), odkrite na meji s spodnjim koluvijem (SE 305). Presek sonde 101 je kazal podobno stratigrafsko podobo kot zgoraj opisan južni del vzhodnega preseka sonde 100. Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 85 Sonda 102, izkopana v smeri sever−jug, je v zahodnem pre- seku kazala naslednjo stratigrafsko sekvenco: pod slojem SE 58 je ležal koluvij SE 305 in pod njim (v kv. 29/A1, A2) poškodovana žganinska plast SE 310 (sl. 9). Plast, nastala kot posledica gorenja, je prekrivala intaktno nasutje SE 307 s kamni različnih oblik in velikosti. Verjetno gre za tlak ali utrditev. Iz preseka sta bili razvidni debelina (do 30 cm) ter superpozicija do sterilne podlage SE 59. V jugovzhodnem robu, v sondi 101 (kv. 17/B2), je bila od- krita še ena poškodovana kamnita struktura SE 309 (sl. 9, 128), ki je vsebovala tudi rimskodobno keramiko in opeko. Mlajše nasutje ali posutje predstavlja ali ruševino ali pa par- celno mejo. 126 Linearna kamnita struktura SE 60; pogled proti vzhodu. Če strnemo podatke o zbranem stratigrafskem zapisu, odkrite ostanke na obravnavanem delu terena razumemo predvsem v smislu prehodnosti in pohodnosti tega predela. Vsaj kar se tiče rimske poselitve in uporabe areala v nepo- sredni okolici, je obravnavani prostor predstavljal vmesen, manj izkoriščen predel med bivalnimi objekti vile, grobiščem in križiščem cest. Na njem ni sledov intenzivnejše agrarne obdelave (čeprav se je ta nedvomno odvijala), razen v do- mnevnih škarpah teras ali suhih zidovih kot označbe par- celnih mej. Posamične najdbe in tlaki ponazarjajo občasno uporabo manj trajnih aktivnosti. 127 Struktura SE 304; pogled proti jugovzhodu. 128 Kamnita struktura SE 309, pogled proti severovzhodu. 86 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 7Obravnava gradiva Matjaž Novšak, Iris Bekljanov Zidanšek, Irena Lazar, Jožica Hrustel, Tina Žerjal Na približno 6.000 m2 raziskanega območja, znotraj ka- 7.1 Lončenina terega obsega grobišče 10 % površine, je za odtenek več arheološkega gradiva odkritega v plasteh izven grobnih 7.1.1 Oljenke kontekstov. V koluvialnih depozitih, v cestnih in obce- stnih nasutjih ter v redkih antropogenih strukturah (npr. V italskem prostoru se je od 3. stoletja pr. n. št. po helenistič- apnenica) prevladujejo odlomki amfor in gradbenega nem vzoru razširila uporaba olja za razsvetljavo. V dobrih materiala. V plasteh znotraj grobnih parcel so najdbe dveh stoletjih razvoja izdelave oljenk so se le-te, tudi zara- bolj raznovrstne in primerljive s tistimi iz grobov. Številni di cenovne dostopnosti,11 množično uporabljale po celem drobci pivskega posodja (vrči in keramika tankih sten; še imperiju (Goethert 1997, 10−14). V 2. stoletju pr. n. št. se posebej v plasti SE 104 in ruševini SE 108 v grobni parceli je razvila tehnika izdelave v kalupih. S tem se je bistveno 1 ter v ruševini limitacijskega zidu SE 161 na parcelah A pospešila in pocenila proizvodnja (Chrzanovski 2000, 13; in B), pet oljenk, dve kadilnici in nekaj kosov namizne- Hayes 1980, 2). Ob koncu 1. stoletja pr. n. št. so v italski ga posodja izpričujejo sledi pogrebnega in nagrobnega produkciji uvedli klasično reliefno oljenko. Ta izdelek je imel obredja (popis se z navedbo najdb po grobnih parcelah jasno ločen nosek in trup, prehod pa okrašen z volutami. na sl. 144–145). Od skupaj 53 pokopov je pridatke vse- Povečan disk je krasila figuralna dekoracija (Hayes 1980, 44). bovalo 41 grobov. Najštevilnejše so oljenke, priložene k S tem je oljenka prevzela vlogo medija, na katerem so se 25 pokopom. V desetih grobovih je bilo najdeno fino na- upodabljali razni motivi. Skozi reliefno motiviko na oljenkah mizno posodje, redkejše je stekleno pivsko posodje. Med je postal javno razširjen in obenem arheološko dokumenti- ostalo lončenino je zanimivo izključujoče razmerje vrčev ran širok spekter upodobitev rimskega življenja, ki ga danes in kuhinjskega posodja med parcelama A in B. Prvi so avtorji razvrščajo v 13 vsebinskih sklopov (Vegas 1966; De lastni le grobovom v parceli A, kuhinjsko posodje (lonci, Caroli 1988). Med njimi prepoznamo tri osnovne sporočil- lončki in sklede) pa je prisotno zgolj v parceli B. Kot najd- ne komponente: dekorativno, religiozno-votivno in osebno. be ritualnega značaja se pojavljajo v petih grobovih po Čeprav izrazite ločnice med njimi ni, pa prav po teh atri- en novec, v dveh sta kadilnici, v štirih pa po eden ali več butih poskušamo obravnavati izpovednost reliefnih oljenk v balzamarijev. Osebni pribor, nakit in nošo je vsebovalo arheoloških kontekstih. osem grobov (ogledalo, strigil, stilus, nož, uhani, jagode, Naslednji razvojni korak so v prvi polovici in sredini 1. sto- bronasta vezalka). Na druge vrste pridatkov in grobne letja n. št. s tehnološko najbolj dognanim tipom svetilke, s opreme kažejo še številni železni predmeti (žeblji, okovi, pečatnimi oljenkami, storili v delavnicah v Padski nižini. S pločevina) ter odtisi razpadlih kosov nesežganega lesa. poenostavitvijo linij in reduciranjem dekoracije so pospe- V grobovih 19 in 22 sta se ob odkritju nakazovali obliki šili proizvodnjo ter znižali stroške, s tem pa omogočili večji lesenih recipientov, ki so bili skromno ohranjeni. Drobci obseg proizvodnje in cenovno širšo dostopnost (Mardešić so bili izdelani iz raznovrstnega lesa hrasta, oreha ter lesa 2002, 351; Istenič 1999, 149–153; Perko 2012a, 33; Perko češnje oziroma slive. Del pogrebne opreme predstavlja- 2012b, 93–94; Labate 2016). jo železni predmeti v grobovih 3 in 51 (G31, G32, G33, Gledano skozi prizmo tržne ekonomije gre za strateško za- G34 in G36, G189c), ki jih obravnavamo kot dele okvirja snovan projekt, ki je v prvi fazi z visokokakovostnimi pro- pogrebnih nosil ( ferculum). dukti in duhovno vsebino premamil družbeno elito, pozneje V edinem žarnem pokopu (grob 6) so bili ostanki otroka pa so se vse bolj ceneni proizvodi ponudili ljudskim množi- shranjeni v žari iz etruščanskega alabastra (G45). Žara kot cam po vsem imperiju. Prevzeli so jih vsi sloji prebivalstva za izjemen kamnoseški izdelek predstavlja najdragocenejši razsvetljavo privatnih in javnih stavb (Mardešić 2002, 351). predmet na grobišču in skupaj z lego groba znotraj grobne parcele 1, kot tudi z grobno arhitekturo, kaže na izstopajoč status osebe, pokopane v njej (sl. 136a–c). 11  Standardna cena za eno svetilko naj bi v Pompejih znašala 1 as (Harris 1980, 134, 135). Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 87 Postale so koristen pripomoček v gospodarstvu in kulturi, poševnimi linijami. V gornjem delu peči je vidna večja, pol- saj so osvetljevale preddverja tavern, rudniške rove ali pa krožno zaključena odprtina. Služila je za zajemanje stalje- gledališke scene (Chrzanovski 2000, 22). V verskem obred- nega stekla iz talilnikov in kot delovna odprtina steklarja. Na ju so imele funkcionalno in votivno vlogo. Podobno pa so reliefu gornje odprtine oziroma vrat prepoznamo na glavo tudi pri pogrebnem ritualu v duhu verovanja v onostranstvo obrnjen trikoten predmet. Verjetno ne gre za upodobitev predstavljale simbol večne svetlobe, svetlobe, ki jo žalujoči talilnika za steklo in še manj posode, ki jo je steklar odložil darujejo pokojniku v mračni svet. Pri pogrebnih obredih so v peč, da bi se ohladila. Morda shematičen prikaz ponazar- osvetljevale hiše pokojnih, nosili so jih v pogrebnih povor- ja vratca ali zaslon, s katerim je bila gornja odprtina med kah (Ramadori 2001, 118−120; Perko 2012b), ne nazadnje delom zaprta. Včasih so za tak zaslon uporabili kar večji pa je oljenka ena od najpogostejših grobnih daritev. odlomek keramične posode, kot domneva Sternova (2004, Slednje potrjuje tudi grobišče na Križišču. Oljenke so najde- 83). Z zapiranjem oziroma zaslanjanjem delovne odprtine ne v 25 grobovih, in sicer grobovi 1, 3, 7, 8, 16, 18, 19, 20, so steklarji vzdrževali konstantno temperaturo peči in hkra- 22, 23, 26, 28, 29, 30, 32, 36, 38, 39, 40, 41, 44, 47, 48, 50, ti varovali delavca oziroma mojstra pred hudo vročino pri 51 (sl. 129, 145). Razen v primeru groba 28 je bila vselej delu ob peči.13 Levo in desno sta na gornjem delu upodo- položena ob nogah pokojnika. bljeni polički oziroma delovni površini; desna stoji na nogi 12 V grobovih 3 in 41 sta bili najdeni po dve, v vseh ostalih pa po ena. V 24 grobovih oziroma stojalu. Desno verjetno lahko razložimo kot delov- se oljenke pojavijo v 16 žganih grobovih, ostalih 9 pa pri no površino oziroma ploščo, po katerih so steklarji povaljali inhumacijah. Kljub precej velikemu številu (27), dolgemu ča- stekleno kroglo najprej pred pihanjem in nato še med posa- sovnemu razponu (od sredine 1. pa vsaj do konca 4. ali 5. meznimi fazami dela oziroma pihanja posode. Na zgornjem stoletja) in dejstvu, da sodeč po žigih prihajajo iz vsaj šestih levem delu nad pečjo so vrezane valovite linije, ki ponazar- različnih delavnic in njihovih podružnic, je oblikovni reper- jajo vročino, ki puhti iz peči. Figura na levi strani peči, morda toar monoton. Tipološko opredelitev opiramo na temelj- mojstrov pomočnik, je manj natančno izdelana, videti je, da no Loeschckejevo delitev, za pečatne oljenke dopolnjeno čepi ob peči. V rokah ima krajši predmet, ki je postavljen s podtipi po Buchi in Istenič (Loeschcke 1919; Buchi 1975; navpično. Očitno ne rokuje s steklarsko pipo, morda pa po- Istenič 1999, 148, 149, 153−160). maga mojstru pri vzdrževanju temperature v peči. V tem primeru bi lahko predmet v njegovi roki interpretirali kot Italske reliefne oljenke meh. Upodobitve t. i. pokončnega meha poznamo s števil- Italske reliefne oljenke so zastopane s štirimi primerki: obe nih rimskih spomenikov, ki predstavljajo kovače pri njihovem oljenki iz groba 3 (G25, G26), tip Loeschcke IV, in oljenka delu (Weisgerber, Roden 1985, 6−10). Poličko na levi strani iz groba 19 (G80), tip Loeschcke VIII, ter odlomek volute iz peči lahko tako razložimo kot odlagalno površino ali polico ruševine SE 108 (G284). za meh (Weisgerber, Roden 1985, 9). Omeniti pa moramo, da zadnji poizkusi skupine Vitrearii v Veliki Britaniji o de- V celoti ohranjena oljenka (G25) zaradi svoje reliefne upo- lovanju rimskih steklarskih peči kažejo, da mehovi niti niso dobitve, odlične ohranjenosti in redkosti predstavlja po- bili potrebni. Z ustrezno oskrbo peči je brez težav mogoče membnejšo najdbo, ki je že bila deležna strokovne obrav- doseči potrebno temperaturo za taljenje in pihanje stekla.14 nave in svetovne odmevnosti (Lazar 2004; Lazar 2005; Lazar Bolj preprosta razlaga bi torej bila, da je pomočnik samo 2006a; Lazar 2006b; Price 2005, 170; Stern 2008, 537), zato preverjal končni izdelek, ki ga je vzel iz prostora za ohlajanje na tem mestu podajamo podrobnejši opis motivike in do- (Lazar 2005; Lazar 2006a; Lazar 2006b). sedanje ugotovitve. Do sedaj poznamo le tri oljenke z upodobitvijo rimske ste- Na prednji strani je na sredini diska relief, ki predstavlja ste- klarske peči in očitno so vse tri nastale po enakem kalu- klarsko peč ter ob njej levo in desno steklarja pri delu. Desni pu. Enak motiv je najden na oljenkah iz Aserije, današnjega piha v steklarsko pipo, levi pa mu pomaga ob peči. Upo- Podgrađa pri Benkovcu (Abramić 1959, 149–151; nazadnje dobitev je kakovostno umetniško delo in sama oljenka je Buljević 2009, 42), in Ferrare (Baldoni 1987, 22−29). Na zelo dobro ohranjena, tako da na njej lahko prepoznamo mnoge podrobnosti. Osrednji del tvori peč, deljeno v dva dela. Spodnji očitno služi kot kurišče, odprtina je šrafirana s 13  Ob nekaterih srednjeveških steklarskih pečeh so bili odkriti ostanki glinenih okvirjev; po interpretaciji izkopavalcev naj bi služili za urav- navanje velikosti delovne odprtine v peči (podatek E. M. Stern; Ste- 12  To sicer lahko trdimo le pri inhumacijah. Vendar pri nekaterih žga- ppuhn 2001, 38−43, s. 40, Abb. 4). Primerjamo jih lahko tudi z ostan- nih pokopih tipa bustum poleg razporeditve ostalih najdb morda ki glinenih okvirjev iz Avencha v Franciji (Amrein 2001, 88, Pl. 20: 74). tudi pozicija oljenke nakazuje na usmeritev pokojnika ob sežigu. 14  Osebno Mark Taylor in David Hill; www.romanglassmakers.co.uk. 88 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 Reliefne Loeschcke IV Loeschcke VIII G25 / gr. 3 G26 / gr. 3 G80 / gr. 19 Pečatne Loeschcke Xa G46 / gr. 7 G82 / gr. 20 G152 / gr. 41 G88 / gr. 22 G47 / gr. 8 G69 / gr. 16 G1 / gr. 1 G75 / gr. 18 Loeschcke Xa/b Loeschcke Xb G91 / gr. 23 G99 / gr. 28 Loeschcke Xb G179 / gr. 50 G183 / gr. 51 G94 / gr. 26 G177 / gr. 48 G130 / gr. 36 G112 / gr. 32 Loeschcke Xb/c Loeschcke Xc s psevdonapisom G100 / gr. 29 G102 / gr. 30 G379 Loeschcke Xc G131 / gr. 38 G137 / gr. 39 G145 / gr. 40 G170 / gr. 44 G174 / gr. 47 129 Oblike oljenk v grobovih na Križišču. Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 89 gornjem delu diska ni nobenega napisa ali imena, kot ju 105–106, t. 26: 555−562). Na grobišču Campus Martius v poznamo s podobne oljenke iz Aserije. Na hrbtni strani je Puli je ta tip oljenke drugi najpogostejši (Starac 1991−1992, vpraskana črka A, s piko pod njo. Morda bi jo lahko kako 13, 17). povezali z imenom Athenio, ki ga lahko preberemo na disku V plasti SE 108, v grobni parceli 1 med grobovoma 1 in 5, oljenke iz Benkovca? Od vseh treh oljenk je najdba s Križi- so bili najdeni drobci volutne oljenke (G284), edine reliefne šča najbolje ohranjena, relief je kakovostno izdelan, dobro oljenke, odkrite izven grobnih celot. ohranjen in ni poškodovan. Če primerjamo detajle na sliki, lahko ugotovimo, da se reliefi na oljenkah razlikujejo le po Pečatne oljenke postavitvi odprtine za zrak, ki je pri najdbi iz Benkovca na Proizvodnja pečatnih oljenk se je pričela v prvi polovici 1. spodnji strani diska, pri oljenkah iz Ferrare in Križišča pa je stoletja n. št. z obliko Loeschcke IX. Še pred koncem 1. luknjica pod pipo steklarja, ki sedi na desno od peči. Ver- stoletja jo je nasledila oblika Loeschcke X, ki ima za razliko jetno smemo domnevati, da sta vsaj oljenki iz Benkovca in od starejše odprt kanal med diskom in noskom (Loeschcke Križišča nastali v istem kalupu, saj so posamezni detajli tako 1919, 255−256; Buchi 1975, XXIV−XXXVIII; Labate 2016). To rekoč identični; relief na oljenki iz Ferrare pa je žal preveč iz- inovacijo pripisujejo izdelovalcu iz Modene (antična Muti- rabljen, da bi lahko primerjali vse podrobnosti (Lazar 2005; na), znanim pod imenom FORTIS. Delavnice z ožjega okoli- Lazar 2006a; Lazar 2006b). Za vse tri oljenke se domneva- ša Modene so nekaj časa v velikem obsegu zalagale tržišče, ta severnoitalski izvor in izdelava v tretji četrtini 1. stoletja, kar so potrdile mineraloške analize (Schneider 1994; Schne- času širjenja nove tehnike pihanja stekla (nazadnje Buljević ider 2000; Schneider, Daszkiewicz 2011). Od prve tretjine 2. 2009,42). stoletja so začele delovati podružnične delavnice v provin- Fragmentirana oljenka iz istega groba (G26) je povsem cah (Istenič 1999, 156), med katerimi še posebej uspešno v enake fakture, mehka, svetlo sivkasto rjava keramika z zelo Trierju in Lyonu (Schneider 1994). Nekaj delavnic je znanih redkimi vključki, verjetno prav tako sodi v skupino Loesc- tudi v severnojadranskem prostoru. Poleg akvilejskih še v hcke IV in ima skoraj enako oznako izdelovalca A, s piko Carlinu di San Giorgio di Nogaro (Buchi 1975, XLII; Di Filippo pod črko. Reliefna upodobitev na prednji strani ni v celoti Balestrazzi 1987, 450−457; Schneider, Daszkiewicz 2011), v ohranjena, prikazuje pa boj dveh petelinov. Loronu pri Poreču (Cipriano et al. 2006, 23), v Fažani in na Vižuli pri Medulinu (Starac 1991−1992, 8). Proizvodnja oljenk oblike Loeschcke IV je svoj vrhunec do- življala v tiberijsko-flavijskem obdobju. V ta časovni okvir Zgodnejšo produkcijo oljenk Loeschcke Xa odlikujeta viso- sodijo tudi trije primerki s Školaric (Žerjal 2008a, t. 25: 529, kokakovostna izdelava in množična distribucija, ki je v zelo 530, 553), za katere pa se domneva, da bi lahko bili izdelani kratkem času osvojila trg v večjem delu severnega imperija, v eni od delavnic v Altinu, ker se tam izključno na oljenkah v Galijah, Germaniji, Retiji, Noriku, Panoniji, Dalmaciji, Me- oblike Loeschcke IV pojavljajo identični motivi kot na Škola- ziji in kasneje Daciji. Kakovost proizvodov se je od sredine ricah (Valleri 2003; Žerjal 2008a, 103). 2. stoletja slabšala in postopoma prehajala v degenerirane oblike. Prav na osnovi razlik v kakovosti izdelave, ki pa ni Tretja izmed reliefnih oljenk, v grobu 19, sodi med oljen- povsem zanesljivo kronološko merilo, je Buchi razdelil akvi- ke s kratkim zaobljenim noskom, tip Loeschcke VIII (G80). lejske najdbe v variante a, b in c (Buchi 1975, XXIII−XXVIII), Keramika se razlikuje od zgoraj opisanih in je trda, roza ali Isteničeva pa jih je dopolnila z vmesnimi variantami a/b in rumenkasto rdeče barve z zelo drobnimi temnimi delci. b/c (Istenič 1999, 153−155). Ohranjen je le obod diska, na katerem se nakazuje motiv rozete. Oljenke Loeschcke VIII so izdelovali na obalah sre- V grobovih na Križišču so poleg zgoraj predstavljenih reli- dnje Italije, v Laciju in Kampaniji od poznoavgustejskega do efnih zastopane le še pečatne oljenke z odprtim kanalom poznega flavijskega obdobja. Od sredine 1. stoletja se je Loeschcke X, v vseh petih variantah (Xa, Xa/b, Xb, Xb/c, Xc) proizvodnja selila proti severu tudi v druge centre (Loesc- in z žigi FORTIS (5 primerkov), CRESCES (4 oljenke), VIBIANI hcke 1919, 237–243; Ferraresi 2000, 166–178; Žerjal 2008a, (1), CDESSI (1), IEGIDI (1) in LVPATI (1) (sl. 129). Še tri peča-105–106). V severni Italiji te oljenke niso dosegle večjega tne oljenke so bile najdene v plasteh ob grobovih: oljenka z tržnega deleža, saj jih je izpodrivala proizvodnja oljenk Lo- žigom VIBIANI (G226) v najmlajši plasti SE 104 pod ruševino eschcke IC (Leibundgut 1977, 36). Nekateri žigi kažejo, da v parceli 1, razdrobljena oljenka (G208b) v ruševini SE 19 so jih v severnoitalskih delavnicah izdelovali sočasno z zgo- v parceli 1, oljenka s psevdonapisom na ramenu (G379) v dnejšimi pečatnimi oljenkami (Gualandi Genito 1977, 135). niši limitacijskega zidu SE 162 ob parceli A. Nekaj odlomkov Na Školaricah je najdenih vsaj šest primerkov (Žerjal 2008a, je bilo še v drugih plasteh (G354, G463). Večina oljenk je bila izdelana v lokalnih ali regionalnih delavnicah, za katere 90 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 je značilna mehkejša, oranžna, rumenkasto rdeča ali svetlo rdeča keramika z redkimi do zmernimi vključki. Le za ne- kaj kakovostnih oljenk (G46, G75, G88) z dobro žgano in prečiščeno keramiko zaradi močne prežganosti ne moremo določiti izvora; morda pripadajo modenski proizvodnji. Žig FORTIS se pojavlja najpogosteje in je zastopan na vseh variantah pečatnih oljenk. Pojavi se pred izbruhom Vezuva, proizvodnja pa je zabeležena še v 5. stoletju. Izvorna de- lavnica je bila v bližini ali v Modeni, s kemičnimi analizami je dokazana uporaba tega žiga tudi v provincialnih delav- nicah. Višek proizvodnje je v 2. in 3. stoletju (Buchi 1975, 65−93; Schneider 1994; za Akvilejo: Schneider, Daszkiewicz 2011; za kalup v Fažani: Starac 1991–1992, 8). Na Križišču ga najdemo izključno v žganih grobovih na štirih oljenkah 130 Oljenka s psevdonapisom G379 na zidu SE 162 (sek. 15, kv. A3); pogled proti zahodu. variante Loeschcke Xa (grob 4: G46, grob 20: G82, grob 22: G88, grob 41: G152), med katerimi je ena tudi z upodoblje- iz skeletnih grobov, z izjemo oljenk v žganih grobovih 36 in no gledališko masko (G46), morda modenske izdelave, in 50 (G130, G179). Čeprav v teh grobovih ni veliko kronolo- na eni oljenki variante Xa/b (grob 23: G91). ško opredeljivih predmetov, jih kot kasnejše opredeljujejo Tudi lončar, ki je podpisoval z žigom CRESCES, je iz matične stratigrafske relacije. Če ima grobišče znotraj grobnih parcel delavnice (tudi v Akvileji – potrjeno s kalupom in analizami), kontinuirano pokopavanje in če oljenke odražajo kronolo- ki so nadaljevale proizvodnjo skozi celotno cesarsko obdo- ško kontinuiteto glede na podano tipologijo, bi inhumaci- bje (Buchi 1975, 33−35; Schneider, Daszkiewicz 2011). Žigi je z oljenkami Loeschcke Xb/c in Xc časovno zamejili med se pojavljajo v več različicah ( CRESCES, CRESCE/S.). Obe drugo polovico 3. in prvo polovico 5. stoletja. Na Školari- različici sta prisotni tako na Školaricah (Žerjal 2008a, 111, cah so pečatne oljenke Loeschcke Xb, Xb/c in Xc prisotne kat.: 576, 577) kot na Križišču, kjer so tri oljenke variante Lo- v kontekstih iz 4. in prve polovice 5. stoletja (Žerjal 2008a, eschcke Xa (grob 1: G1, grob 8: G47, grob 16: G69) in ena 109–112) ter so sočasne s številnejšimi afriškimi oljenkami Xb (grob 26: G94), vse štiri pa so iz žganih grobov. oblike Atlante VIII (Žerjal 2008a, 115−118, kat. 643, 644, 645), katerih pa v grobovih raziskanih parcel Križišča ni. De- Izvorno območje oljenk z žigom VIBIAN(I) je dokazano v generirana oblika oljenk različice Loeschcke Xc se pojavlja okolici Modene, pojavlja pa se od 1. do 4. stoletja n. št. v v ruševinskih plasteh vile na Školaricah, datirane v drugo Reciji, Noriku, Panoniji in na dalmatinski obali (Buchi 1975, četrtino ali sredino 5. stoletja (Žerjal 2008a, 109–112). Na 161, 162; Schneider 1994, Tab. 1). Lokalna izdelava posnet- nekaterih poznorimskih nekropolah v regiji še v grobovih iz kov je potrjena v Akvileji (Schneider, Daszkiewicz 2011) in 4. in začetka 5. stoletja prevladujejo cenejše degenerirane Emoni (Istenič, Daszkiewicz, Schneider 2003). Kakovostnejši oljenke Loeschcke Xc (Buora 1996, 64, 121; Blason Scarel primerek Loeschcke Xa oljenke v parceli 1 ima pečat v daljši 2000, 364–369; Degrassi 2000; Giovannini 2000; Bekić, Vi- različici zapisa, tj. VIBIANI (G226), oljenka Loeschcke Xb iz šnjić 2008; Konestra, Ožanić Raguljić 2016). Na Križišču so skeletnega groba 28 pa skrajšano obliko VIBIAN (G94). V še posebej zanimive pozne oljenke Loeschcke Xc z reliefnim dveh žganih grobovih 18 in 32 sta bili oljenki z žigi proizva- križem ali samo črto na dnu (G131, G170, G379). Relief- jalcev CDESSI (G75, morda modenske izdelave) in LVPATI ni okras ramen oljenke G379 (sl. 130), položene na zid SE (G112). CDESSI je v Akvileji precej številnejši na oljenkah 162 (ruševina SE 161), spominja na eni strani na ciprske ali Loeschcke Xa, nasprotno pa LVPATI v različici Loeschcke Xb severnoafriške primerke, od katerih je prevzeta oblika pr- (Buchi 1975, 48, 117), prav takšno razmerje pa je tudi na stanastega dna, po drugi pa na stiliziran poskus reliefnega Križišču. Razdrobljena oljenka iz groba 41 (G153) nosi žig napisa, kot se nahaja na oljenki Ivanyi XIII,1 iz Akvileje (prim. IEGIDI. Giovannini 2013b, 106, sl. 4). Oljenka je bila postavljena v Vse pečatne oljenke brez žiga proizvajalca so slabše kako- odprtino limitacijskega zidu SE 162 ob parceli A in je bila vosti, variante Loeschcke Xb (grob 36: G130, grob 50: G179, morda prižgana s posebnim namenom. grob 51: G183), Xb kratka (grob 48: G177), Xb/c (grob 29: G100, grob 30: G102) in Xc (grob 38: G131, grob 39: G137, grob 40: G145, grob 44: G170, grob 47: G174), in izhajajo Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 91 2. stoletja (Schindler Kaudelka 1975, 128−129). Najdeni so 7.1.2 Fino namizno posodje tudi na Školaricah (Žerjal 2008a, t. 9: 180−182), v Loronu Keramika tankih sten (KTS) (Brassous 2001, 185, Fig. 4: 39) in na Marsovem polju (Ma- Razen redkih primerkov je večina keramike tankih sten s Kri- tijašić 1991, t. 39: 5). žišča redukcijsko žgana s temno sivim ali črnim premazom Odlomki redukcijsko žgane polkrožne skodelice, okrašene in uvožena iz severnoitalskih delavnic. Posodice iz keramike v tehniki barbotina z motivom vodnih listov s slabo ohra- tankih sten so najdene v dveh žganih grobovih tipa bustum njenimi ostanki temno sivega premaza v grobu 14 (G68), kot pridatek na grmadi (G52, G53 v grobu 8 in G61 v gro- so po profilaciji ustja zelo podobni izdelku s Školaric (Žerjal bu 9), ter v treh skeletnih grobovih in enem žganem kot 2008a, t. 10: 196). Opisan motiv je najpogostejši v drugi po- rezidualna najdba (grob 11: G65a; grob 14: G68; grob 39: lovici 1. stoletja. Podobna skodelica je najdena tudi v Loronu G138; Grob 50: drobec G181). Najštevilnejša je močno fra- (Brassous 2001, Fig. 5: 43−45). Odlomek z zelo podobno gmentirana keramika tankih sten v plasteh znotraj grobne profilacijo ustja iz groba 44 nekropole Portorecanati datira parcele 1 (prvotni tlak SE 179, zadnja plast uporabe SE 104, v drugo polovico ali zadnjo četrtino 1. stoletja (Mercando ruševinske plasti SE 18, SE 19, SE 20, SE 108, SE 25, SE 141), 1974, 228, sl. 109–110). V Emoni podobne skodelice naj- posamezni kosi pa so še iz plasti v grobni parceli A (SE 131, demo v kontekstih druge polovice 1. stoletja (Plesničar Gec SE 132, SE 662) in B (SE 161, SE 457). Vso keramiko tankih 1987, 457, sl. 5), na Ptuju pa v grobu s konca 1. oziroma sten na obravnavanem najdišču datiramo okvirno od tibe- začetka 2. stoletja (Istenič 2000, t. 131: 5). rijsko-klavdijskega časa do sredine 2. stoletja. Iz ruševinske plasti SE 108 prepoznamo cilindrične skodelice Med redukcijsko žgano keramiko tankih sten prepozna- z nizkim spodnjim delom trupa in s cilindričnim zgornjim mo cilindrične ali polkrožne skodelice, na površini katerih delom, z navpičnimi ali rahlo navznoter usmerjenimi stena- so večinoma ostanki temno sivega premaza. Tako kot na mi oblike Ricci 2/323 (SE 108: G323, G328b). Okrašene so s Školaricah so nekateri primerki zelo mehki, sivi do svetlo koleščkanjem. V severni Italiji se proizvajajo od tiberijskega sivi in imajo slabo ohranjen temno siv mat premaz, drugi časa do prve četrtine 2. stoletja, na provincialnih trgih pa so izdelani iz nekoliko trše keramike z bolje ohranjenim te- se pojavljajo do sredine 2. stoletja (Ricci 1985, 291, t. 93: 4; mno sivim do črnim premazom. Obe fakturi sta značilni za Žerjal 2008a, 75, t. 11: 233−234). drugo polovico 1. in prvo polovico 2. stoletja (Istenič 1999, Bikonične skodelice oblike Ricci 2/231, 2/402 (SE 108: 103−109; Žerjal 2008a, 74−75). Na Školaricah se mehkej- G326a, G292i, G328a, SE 150: G373) so zelo razširjene v šo fakturo povezuje z ravensko C, tršo pa s fabrikatom E s vzhodnih čezalpskih provincah v 1. stoletju in v prvih de- Štalenske gore (Žerjal 2008a, 74). Zadnji se na Štalenski gori setletjih 2. stoletja (Sena Chiesa 1985, 395−396; Ricci 1985, pojavi v poznotiberijskem času (Schindler Kaudelka 1975, 284−285). V Emoni se pojavijo v neronsko-flavijskem času, 33). V poetovionskih grobovih je mehkejša faktura KTS 3, pogoste so še v prvi polovici 2. stoletja (Plesničar Gec 1977, trša pa KTS 4. Obe se pojavljata v grobnih celotah, datiranih 13−15). Primerljiva neokrašena bikonična skodelica (SE 108: od klavdijskega časa naprej, in sta prisotni še v prvi polovici G326a) je prisotna na Školaricah (Žerjal 2008a, t. 9: 167, 2. stoletja (Istenič 1999, 103−109). Oblike lahko uvrstimo v 176), Loronu (Brassous 2001, 179, Fig. 1: 11, 12), v Akvile- široko skupino Marabini XXXVI, med polkrožne in bikonične ji, med lončarskim odpadom iz sredine 1. stoletja (Maselli skodelice, okrašene v različnih tehnikah. So najpogostej- Scotti 1984, 54−55, t. 1: 9), v klavdijsko-neronskih grobovih ši severnoitalski izdelki v 1. stoletju n. št. (Marabini Moeus Angere (Sena Chiesa 1985, 396, t. 82: 7) ter v Emoni, naj- 1973, 220−222, 225). Med njimi na Križišču prevladujeta pogosteje v drugi polovici 1. stoletja (Plesničar Gec 1987, barbotinski okras in koleščkanje. Nekateri primerki sicer niso Fig. 5). okrašeni, vendar zaradi izrabljenosti in fragmentiranosti to ni povsem zagotovo. Bikonična dvoročajna skodelica z barbotinom z ostanki te- mno sivega do črnega premaza (SE 108: G327) ima pri- Polkroglasta ali cilindrična skodelica iz groba 8 (G52) je merjavo na Školaricah, kjer je datirana v drugo polovico 1. izdelana iz redukcijsko žgane keramike sive barve s slabo in 2. stoletje (Žerjal 2008a, t. 10: 195). Prav tako tudi druga, ohranjenimi ostanki črnega mat premaza. Skodelica ima v okrašena s koleščkanjem in s slabo ohranjenim temno sivim barbotinu izdelane S linije, enako kot odlomka iz ruševinsi- premazom (SE 457: G431), ki sodi v skupino bikoničnih sko- kih plasti SE 108 (G330a) in SE 20 (G219), po Ricci okras šte- delic Ricci 2/231 (Žerjal 2008a, t. 11: 232, t. 12: 256). Sko- vilka 163 (Ricci 1985, 322, t. 104: 7). Motiv, značilen posebej delica G327 pa je bližje obliki Ricci 2/394−395, kjer je pre- za akvilejsko izdelavo, je razširjen od 30. ali 40. leta n. št., z hod iz spodnjega v zgornji del trupa postavljen nad sredino viškom v drugi polovici 1. stoletja, znan pa je še v začetku 92 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 posode. Slednje kaže na nekoliko poznejšo oblikovno vari- Severnoitalska sigilata anto bikoničnih skodelic, pri Ricci okvirno datiranih od sre- Trije odlomki severnoitalskega sigilatnega posodja iz pad- dine 1. stoletja in v 2. stoletje (Ricci 1985, 300−301). V Ra- skih delavnic ali morda iz istrskih oziroma loronskih delav- veni so znane vsaj do sredine 2. stoletja (Maioli 1972−1973, nic so najdeni izven grobnih celot. Krožnik s stopničastim 112−113, št. 45−50). prehodom v plasti SE 414 v sektorju 6 (G424a) uvrščamo Odlomek z apliciranimi luskami in komaj vidnimi ostanki v obliko Consp. 19 ali 21 (Consp. 1990, 84, t. 17, 88, t. 19). temno sivega premaza (SE 108: G286) glede na okras št. Obe se pojavita v poznoavgustejski dobi, Consp. 19 nekoli- 14 datiramo v 1. ali v prvo polovico 2. stoletja (Ricci 1985, ko prej. Krožniki Consp. 21 so pogosti v sklopih iz sredine 1. 330−331, t. 108: 6−8). Aplicirane luske krasijo skodelico tan- stoletja po vsem Sredozemlju in v severovzhodnih provin- kih sten v Loronu (Brassous 2001, 181, Fig. 2: 27), na Sermi- cah, ponekod še v trajanskih grobovih, na Školaricah pa se nu je odlomek s takšnim okrasom prisoten med gradivom iz pojavljajo v poznopadski proizvodnji (Žerjal 2008a, 65−66, jarka ob Rižani, datiranim v 1. stoletje (Horvat 1997, 110, t. t. 2: 27). 48: 16), v Akvileji pa v skupku lončarskega odpadnega ma- Ostala dva primerka sta iz plasti ob grobni parceli 1. Ci- teriala iz sredine 1. stoletja (Maselli Scotti 1984, 54−55, t. 1: lindrična skodelica (SE 101: G225; SE 150: G374) je oblike 2, sl. 2, sl. 3: 2). V Emoni se pojavijo v grobovih iz druge po- Consp. 27, katere proizvodnja v padski sigilati B se okvirno lovice 1. in prve polovice 2. stoletja (Plesničar Gec 1977, 21). konča v klavdijskem času (Consp. 1990, 100, t. 25). Skodelice Skodelici z glavnički, izdelanimi v barbotinu, in s slabo Consp. 27 so prisotne na Školaricah v poznopadski proizvo- ohranjenimi ostanki temno sivega premaza iz plasti SE 108 dnji (Žerjal 2008a, 66, t. 2: 28−33), v kateri so najmlajše naj- (G330b) in groba 9 (G61) nosita okras Ricci št. 340 (Ricci dene v grobovih trajanskega obdobja (Zabehlicky-Scheffe- 1985, 331, t. 108: 15), značilen za severnojadransko proi- negger 1992, 420-423, 442). Obliko cilindričnih skodelic so zvodnjo med Raveno in Akvilejo, od začetka 1. do začetka izdelovali tudi v delavnici v Loronu v avgustejsko-tiberijskem 2. stoletja. Skodelice s takšnim okrasom so prisotne v Istri v času (Maggi 2001, 131). Tej proizvodnji bi mogoče pripi- Loronu (Brassous 2001, Fig. 3: 33−34), na Serminu (Horvat sali tudi naš primerek, saj po fakturnih lastnostih odstopa 1997, 110, t. 48: 18), Fornačah (Stokin 1992, t. 1: 2), na Mar- od padske proizvodnje in se približuje loronski proizvodnji: sovem polju v Pulju (Matijašič 1991, t. 28, 34, 35), v Emoni mokasta mehka keramična masa z redkim, mat premazom (Plesničar Gec 1977, 16, t. 1: 27, 28) in na nekropoli Porto- svetlo rdeče barve in s peresastim ornamentom na zunanji recanati v grobovih, datiranih v zadnjo četrtino 1. stoletja steni (Maggi 2001, 129−138, sl. 6: 23). (Mercando 1974, 222, sl. 101, 266, sl. 159, 301−302, sl. 210). Manjši trakasti ročajček (SE 18: G207) je verjetno pripadal Dno skodelice iz SE 108 je izdelano iz oksidacijsko žgane dvoročajni skodeli Sarius. Proizvodnja teh oblik se je začela keramike z gostimi vključki (G299). Opisano keramično v zadnji četrtini 1. stoletja pr. n. št. Najbolj množična je bila maso lahko primerjamo s fabrikatom B s Štalenske gore, ki v prvih treh desetletjih 1. stoletja n. št. in se je zaključila v se pojavi v avgustejskem času in je pogost v zgodnjetiberij- klavdijskem obdobju (Schindler Kaudelka 1980). Pojavlja se skem času (Schindler Kaudelka 1975, 31). na Školaricah (Žerjal 2008a, 69, t. 6), v Serminu v jarku ob Keramika tankih sten s Križišča se ujema s skupkom cilin- Rižani (Horvat 1997, 109, t. 47: 12, 13, 15−19), v Loronu dričnih in bikoničnih skodelic v sivi keramiki s temno sivim (Maggi 2001, 144, sl. 15), v severni Liburniji (Makjanić 1983) ali črnim premazom iz vile Školarice (Žerjal 2008a, 73−77, ter v grobovih v Emoni (Plesničar Gec 1972, t. 173: 8). Na t. 8−12), z gradivom iz jarka ob Rižani s Sermina (Horvat Štalenskem vrhu so Sarius skodelice najbolj priljubljene v 1997, 110) in s skodelicami s pokopališča Marsovo polje času od 15 do 10 pr. n. št. do leta 15 n. št. (Schindler Kau- (Matijašič 1991). Razpon oblik in variant okrasov teh sko- delka 1980, 52). delic v plasti SE 104 v grobni parceli 1 kaže na časovni raz- Severnoitalska sigilata srednjega cesarskega pon nastajanja plasti od sredine 1. do sredine 2. stoletja. obdobja Obenem, ko se keramika tankih sten kot grobni pridatek pojavi le v dveh grobovih iz druge polovice 1. in začetka 2. Iz groba 8 so trije odlomki ustja in ostenja sklede odpr- stoletja, pa številni drobci v plasti SE 104 in ruševini SE 108 te oblike z enostavnim, nepoudarjenim ustjem (G48, G49, dokazujejo, da so grobove pokojnikov v grobni parceli 1 G50). Premaz rdeče barve je ohranjen zelo slabo, in sicer le svojci obiskovali še dlje časa. na odlomku G50. Oblika posnema obliko Drag. 33 južno- galske sigilatne proizvodnje. Skleda Drag. 33 se poleg dru- gih oblik južnogalske proizvodnje distribuira po imperiju, Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 93 npr. v Spodnji Panoniji v obdobju konsolidiranja vojaške in je datirana v tretjo četrtino 1. stoletja (Hayes 1985, 49–52; administrativne uprave v času Flavijcev (Brukner 1981, 20). Hayes 2008, 31–40). Izdelki faze B1 so sporadično najdeni Posnemanje galskih oblik je bilo izjemno razširjeno v pa- na vzhodnem Jadranu, izdelki faze B2 pa so številnejši tako nonskem prostoru (prim. Istenič 1999, 91–103; Leleković na kopnem kot na mestih brodolomov, ki pričajo o pomor- 2016), znano pa je tudi iz Akvileje in Tergesta (Maselli Scotti skih trgovskih povezavah z vzhodnim Sredozemljem (Jurišić et al. 2003, 33; Maselli Scotti 2006, 284–289). V domusu na 2000, 28, 30−34; Maggi 2006; Žerjal 2005; Žerjal 2008b; trgu Barbacan v Trstu so bile v kontekstu iz 2. in začetka 3. Žerjal, Vidrih Perko 2017). stoletja poleg reliefnih posod tudi gladke skodelice in sklede V ruševinski plasti SE 161, ki je prekrivala pokope v grobni (Maselli Scotti et al. 2003, 33). Proizvodnja iz srednjecesar- parceli B, je bil prisoten bikoničen krožnik oblike Hayes 60 skega obdobja, značilna za drugo polovico 2. stoletja, 3. in z ravnim dnom ter z žlebom na notranji površini na pre- 4. stoletje, je posnemala galsko in kasneje tudi afriško sigila- hodu iz ustja v steno (G390). Gre za eno najbolj razširjenih to (Pröttel 1996; Maselli Scotti et al. 2003, 33; Maselli Scotti oblik vzhodne sigilate B2 na jadranski obali in v vzhodnem 2006; Fontana 1998). Sredozemlju. Takšni krožniki so najštevilnejši med gradivom V grob 43 je bila pridana skodelica (G163), ki posnema po- vzhodne sigilate B2 na Školaricah, kjer vrsta B2 predstavlja znopadsko sigilatno obliko Consp. 43 iz servisa A oblikovne 25-odstotni delež sigilatnega posodja iz 1. in 2. stoletja skupine B (oblike Consp. 39–46, morda tudi oblike Consp. (Žerjal 2005; Žerjal 2008a, 80−82, t. 14: 306−311, s starejši- 47–49) ali skodelico iz servisa južnogalske sigilate (oblika mi objavami). V Puli sta krožnika oblike Hayes 60 z najdišča Drag. 35), skodelico severnoafriške sigilate A (obliko Hayes Porta Rata v kontekstu, datiranem med letoma 90 in 150 n. 3) ali skledo iz zvrsti severnoafriške namizne in kuhinjske št., v Loronu krožnik iste oblike, le manjšega premera, med proizvodnje (oblike Bonifay commune type 6). Izdelana je 50 ali 60 do 80 ali 90 n. št. (Maggi, Starac 2000, 350, sl. 3: 4, bila iz oksidacijsko žgane keramike z drobnimi vključki te- 5; sl. 4: 10). Na mestu brodoloma Izmetište so bili krožniki mne barve, rumenkasto rdeč premaz pa je bil zelo slabo Hayes 60 (oblike Hayes 62/63, 76 in 80) odkriti v prvotni ohranjen. Poznopadski krožniki in skodelice oblikovne sku- legi, iz katere je razviden način zlaganja ladijskega tovora pine B, predvsem servis A oziroma obliki Consp. 39 in 43 (Jurišić 2000, 32−34 z razprostranjenostjo oblike na vzho- (Consp. 1990, 49–50), so predstavljali glavno obliko flavij- dnem Jadranu). Po Hayesu se krožniki Hayes 60 skozi čas skega časa v padskem in noriško-panonskem prostoru; iz- večajo. Krožniki z najširšim obodom (14−20 cm) in nekoliko delovali so jih do sredine 2. stoletja (Consp. 1990, 120–136; tanjšimi stenami so značilni za leta 50 ali 60−80 ali 90 n. št., Zabehlicky-Scheffenegger 1992, 421–422). Lokalne posnet- večji krožniki, med katere sodi naš primerek, pa so mlajši, iz- ke italskih in galskih izdelkov se datira od konca 1. do konca delovali so jih do konca 2. in začetka 3. stoletja (Hayes 1985, 2. stoletja, morda do začetkov ali do prve tretjine 3. stoletja, 64 s staro datacijo do leta 150; Hayes 2008, 39). V Efezu so dokler se izdelujejo skodelice Drag. 35 in krožniki Drag. 36 v večji krožniki v rabi še v drugi polovici 2. in prvi polovici 3. galski sigilati (Plesničar Gec 1977, 52; Mikl Curk 1987, 47–48; stoletja (Gassner 1997, 127). Na nekropoli v Bakru je vzho- Istenič 1999, 696–699: PTS7–11; Adler-Wölfl 2004, 84, Sa dna sigilata B z oblikami Hayes 60, 62/63, 74/75 in 80 od- 2.4; Te 2.4; Leleković 2016, 609–610). Severnoafriški izdelki krita v grobovih od neronskega do antoninskega obdobja, posnemajo iste vzore, skodelico oblike Hayes 3 se datira v najmlajša pa v grobu z novcem Faustine starejše (Makjanić drugo polovico 1. in prvo polovico 2. stoletja (Hayes 1972, 1983, 52). Oblika Hayes 60 je s svojo poznejšo varianto iz 2. 21–25, Fig. 2; Hayes 2008, 67–73, 218, Fig. 30: 953, P 5029); stoletja in prve polovice 3. stoletja zastopana tudi na Brionih skledo iz zvrsti severnoafriške namizne in kuhinjske proizvo- (Vidrih Perko, Pavletić 2000). Manjši odlomek dna posode, dnje oblike Bonifay commune type 6 pa v drugo polovico izdelane v vzhodni sigilati B2, je bil odkrit v ruševinski plasti 2. do prvo polovico 3. stoletja (Bonifay 2004, 249, Fig. 134: SE 108 (G294) v grobni parceli 1. 1, 2). Afriška sigilata in posnetki Vzhodna sigilata Afriška sigilata, ki v poznorimskem obdobju prosperira po V vzhodnem Sredozemlju se je v helenističnem obdobju celem imperiju, je z izdelki od 3. do 5. stoletja številčno za- oblikovala moda rdečega sigilatnega posodja (Hayes 2005). stopana tudi v vili na Školaricah, kjer predstavlja 39,75-od- Poznejša proizvodnja ali vzhodna sigilata B izvira iz zaho- stotni delež vsega sigilatnega posodja (Žerjal 2008a, 85). Na dnega dela Male Azije, iz okolice antičnega mesta Tralles Križišču gre sicer za primerljiv delež, vendar med zanemar- (danes Aydin), z začetkom v 1. stoletju n. št. (Hayes 1985, ljivo količino sigilate. Najdena je bila v dveh grobovih (grob 49). Deli se na proizvodni fazi B1 in B2, prehodna faza pa 22 in 40) in v plasteh znotraj grobnih parcel (SE 25, SE 108 v 94 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 grobni parceli 1; SE 131 in SE 161 v grobni parceli B; SE 465 se od druge četrtine do poznega 4. stoletja, sporadično se v južnem delu grobišča). pojavlja v kontekstih do začetka 5. stoletja ( Atlante I, 81–82; Krožnik ali krožniki s prstanasto nogo in navpičnim oste- Mackensen 1993, 316, 398; Hayes 2008, 76; LRFW w.g. 2011, njem v grobu 22 (G90), v plasti SE 131 (G342) 5). Na Školaricah je prisotna znotraj proizvodnje D1 (Žerjal 15 in ruševini SE 161 v grobni parceli B so predstavniki oblike Hayes 14 in 2008a, 91–93, t. 22: 465, 466). sodeč po navpičnih stenah variante B (Hayes 1972, 39, Fig. Korintska reliefna keramika 6: 1, 4, 8). Ta je najštevilnejša med oblikami produkcije A2 Cilindrična skodelica po obliki izvira iz grških pyxides, po- na Školaricah (Žerjal 2008a, 86, t. 17: 388−392). Hayesovo sodic za shranjevanje dragocenosti. Izvor je v Korintu, od datacijo od sredine 2. do zgodnjega 3. stoletja (1972, 41) koder so tovrstne skodelice uvažali od druge polovice 2. do je Carandini razširil na celotno 3. stoletje ( Atlante I, 32−33). konca 3. stoletja (Spitzer 1942; Brusić 1999, 43; Hayes 2008, Pröttel jih datira v prvo polovico 3. stoletja (1996, 27), Boni- 111−112: datira začetek proizvodnje šele okoli leta 200). fay pa nakazuje na daljši časovni razpon proizvodnje poznih Služile naj bi trgovini s cenjenimi parfumiranimi mazili ali oblik afriške sigilate A celo še v začetek 4. stoletja (Bonifay olji za potrošnjo na Mediteranu (Malfitana 2000, 183−184). 2004, 157−159: sicer predvsem oblike 15, sorodne 14B; Pri najdbah iz Korinta so bile določene štiri skupine relief- Quaresma 2011, 77–78). nih upodobitev: Heraklej in njegova junaška dejanja, scene Krožnik iz groba 40 je soroden obliki Hayes 14 (G144).16 Po iz bitk, upodobitve raznih ritualnih motivov in lovski prizo- obliki ustja, ki je prirezano navznoter, in obliki trupa sodi k ri (Spitzer 1942, 166−186; Malfitana 2007; Mardešić 2009, obliki Hayes 15, za katero Hayes predlaga datacijo v zgo- 95–98). dnje in sredino 3. stoletja (Hayes 1972, 42, Fig. 6: oblika Skodelico iz groba 34 (G119) (sl. 131) krasi ritualna motivika 15). Pri Bonifayu je prav oblika Hayes 15 del prej omenjenih iz tretje od skupin Spitzerjeve, ki je vsak prizor označila s pri- poznih oblik afriške sigilate, ki jih proizvajajo še v začetku 4. padajočo črko alfabeta. Prizori so med seboj ločeni z rastlin- stoletja (Bonifay 2004, 157–159; Quaresma 2011, 77–78). skimi elementi vitic in dreves. Najbolje ohranjena je scena g Široki krožnik z ravnim dnom iz plasti nad grobovi v južnem z napol golo žensko figuro, ki stoji v kontrapostu ob stebru. delu grobišča (SE 465: G434) je oblike Hayes 50, ki se kot V desni roki nosi oinochoe, v levi bi naj imela krožnik, na vrhu njena bolj prefinjena različica v proizvodnji C razvije iz obli- stebra je sfera. Sledi ji scena a: biga, ki jo vlečeta dve kozi, naj ke Hayes 31 proizvodenj A2 in A/D (Hayes 1972, 69, Fig. bi uprizarjala prihod v Korintu priljubljenega Dioniza (Pan- 12). Po odsotnosti zakrnele prstanaste nogice in nekoliko ciera 1986, 712). V prizoru n z dvema ženskima figurama, bolj grobi fakturi lahko sklepamo, da gre za varianto Hayes prepognjenima v pasu, Brusić prepoznava prikaz žrtvenega 50B, značilno za drugo polovico 4. stoletja (Hayes 1972, 73; oltarja (Brusić 1999, 43). Sledita jima dva pastirja z ovco v sce- Pröttel 1996, 32−33; LRFW w. gr. 2011, 5; Quaresma 2011; nah l in p. Scena k prikazuje figuro, napoteno v gozd, s koša- Hayes 2008, 74−75: potegne datacijo celo do leta 420) ali ro polno grozdja na glavi in s tirsom v desni roki. Na sceni c vsaj prehodno obliko med variantama A in B. Ta je pri Ha- je ženska figura s tirsom v levi roki, ovita v razgibano tkanino yesu datirana v začetek 4. stoletja do leta 360 (Hayes 1972, in satir v razkoraku v desno stran za njo. Naslednja scena je 73). Gre za vodilno obliko srednje tunizijske proizvodnje C, zanimiva zaradi horizontalnega položaja figur, medtem ko je s katero se afriška sigilata razširi po celotnem imperiju. S široko razprostranjenostjo so krožniki zastopani na Školari- cah, v Akvileji, Poreču, Trstu, vilah na obali in v zaledju Akvi- leje (Pröttel 1996; Zulini 2007, 44; Žerjal 2008a, 90, t. 19: 422−425; Tratnik, Žerjal 2017, 260). Širok krožnik Hayes 58B iz ruševinskih plasti v in ob grobni parceli 1 (SE 25: G221, SE 108: G288) pripada afriški sigilati D1 (Hayes 1972, 95, Fig. 14, 22; Žerjal 2008a, 93). Proizvo- dnja D1 se je začela okoli leta 320 ali 330 v zaledju Karta- gine. Obliko 58B Hayes opisuje kot vmesno med oblikama 32 in 59 (Hayes 1972, 95−96; LRFW w.g. 2011, 5). Datira 15 Plast SE 131 je ležala neposredno ob grobu 22. 16 Ker je posoda zaradi podtalne vode močno poškodovana, je težko reči, ali ne gre morda za lokalno posnemanje. 131 Korintska reliefna skodelica G119. Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 95 na skodelici iz Akvileje prizor pokončno stoječega satira ob pivskega in drugega namiznega posodja se pojavljajo v ugrabitvi Menade (Buora 2005, 110, Tav. V). grobovih parcele A − grobovi 39, 40, 44 in 53, v parceli B − grobovi 26, 31, 35 in 47 ter v grobu 30, ki je izven ugoto- Ritualna motivika na korintskih reliefnih skodelicah je obi- vljenih grobnih parcel. čajna na severnojadranskem območju. Odkrite so v Altinu, v Akvileji in v njenem agru v vili Pedruja di Bagnarola, Devi- Kozica s poševno izvihanim ustjem (G103) iz groba 30 je nu, Trstu, v vili Joannis (Buora 2005, 106; Maggi 2007a, 36; primerljiva zgoraj omenjeni posodi iz emonskega groba. Žerjal 2008a, 84; Žerjal 2008b), v vili Vižula pri Medulinu Takšna oblika ustja je pogosta na Školaricah (Žerjal 2008a, (Jurišić 2006, 307), v Puli (Maggi, Starac 2000), v notranjosti 162), tudi na Križišču je prisotnih več odlomkov v plasteh pa v Emoni (Petru 1972, 62, t. 42: 7) in v Sisku (Koščević, (SE 108: G316; SE 161: G393a; SE 624: G459). Po Haye- Makjanić 1995, 74, Pl. 7: 326). Da so prihajale po pomor- su gre za ustje tip 2, ki ga na Knossosu datira od avgu- skih trgovskih poteh, pričajo skodelice iz splitskega muzeja stejskega do severskega obdobja; najpogosteje je prisoten (Mardešić 2009), iz Aserije (Podgrađe kod Benkovca), Zadra v hadrijanskih kontekstih (Hayes 1983, 106; Sackett 1992, in Nina, med katerimi je še posebej prva s scenami ritualnih 168–172). Kozice z izvihanim ustjem so prisotne na nekro- motivov primerljiva našemu primerku (Brusić 1999, 43, Fig. poli Marsovo polje v Puli v treh žganih grobovih: v grobu 77). V Akvileji so te skodelice pogoste v antoninsko-sever- 7 ob novcu Domicijana ali Trajana, v grobu 16 ter v grobu skem obdobju (Buora 2005, 106). 39 ob steklenih balzamarijih z nizkim stožčastim trupom in zožitvijo na prehodu trupa v vrat (Matijašić 1991, t. 3: 1; 7.1.3 Uvožena kuhinjska keramika t. 8: 1; t. 16: 1). Egejska kuhinjska keramika Narebreni lončki z izvihanim ustjem, kakršen je v grobu 26 (G96) (sl. 132) in verjetno v grobu 53 (G190a), so pogo- Produkcija lončenine iz antične Fokaje ( Phocaea, danes sti na Školaricah (Žerjal 2008a, 163, t. 56: 1624−1651). Na Foça) je v 2. in 3. stoletju ustvarila monopol na egejskem Knossosu so se pojavili v poznem 2. stoletju (Hayes 1983, območju. Okoli leta 100 je bila v Atenah skoraj vsa kuhinjska 106: Knossos Cooking-pot type 4), na atenski Agori so bili keramika fokajska. Trgovina z egejsko kuhinjsko keramiko odkriti v kontekstih sredine 3. stoletja (Robinson 1959, 105, je doživela svoj razcvet sočasno z vzhodno sigilato B, ko se je razširila po celotnem Sredozemlju (Hayes 2000, 292). Na vzhodni obali Jadrana je pogosta med tovorom ladij- skih brodolomov, tako npr. Izmetište, Viganj, Nerezine, in je datirana od 1. do 3. stoletja kot del ladijskega inventarja na mestih brodoloma Zlarin, Glavat ob Mljetu in Ilovik (Ju- rišić 2000, 34−38). Znana je iz mnogih pristanišč in najdišč vzhodne jadranske obale (pregled Taras 2015), Istre ter se- vernega Jadrana z bližnjima mestoma Tergeste in Akvileja (Mandruzzato, Tiussi, Degrassi 2000; Riccobono 2007; Žer- jal 2008a, 164–165; Žerjal 2008b s starejšo literaturo; Man- druzzato 2008b). V Sloveniji so importi egejske kuhinjske keramike zastopani na Rodiku, v Hrušici, Emoni in Grosuplju (Istenič, Schneider 2000, 341−342) ter na mnogih drugih lo- kacijah od obalnih vil, mest in staroselskh naselbin v zahodni in redkeje osrednji Sloveniji (nazadnje Žerjal, Vidrih Perko 2017, 253–255). Na Rodiku je egejska kuhinjska keramika v grobu 6, datiranem z oljenko v drugo polovico 2. stoletja (Istenič 1987, 104−106, t. 9: 4, 5); v Emoni je dvoročajna kozica z izvihanim ustjem v grobu z novcem Antonina Pija (Plesničar Gec 1972, 44, t. LIII: 10). Na nekropoli Baška so egejski importi in njihovi posnetki prisotni v žganih grobovih predvsem iz 2. in 3. stoletja (Bekić, Višnjić 2008, 224–226). Na Križišču je takoj za oljenkami egejska kuhinjska kera- mika druga najpogostejša vrsta grobnih pridatkov. Oblike 132 Narebreni lonček iz groba 26 (G96). 96 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 K 97). Na grobišču Burle pri Medulinu je narebren lonček 3: 3). Zastopani so na Školaricah (Žerjal 2008a, 163, t. 58: v grobu 110 datiran v 2. do 3. stoletje (Girardi Jurkić, Džin 1670), Tergestu (Riccobono 2007, 86−87), med ladijskim 2003, 157, G249). Na nekropoli Baška so egejski importi in tovorom Izmetište in Viganj (Jurišić 2000, 35) in drugje na njihovi posnetki prisotni v žganih grobovih predvsem iz 2. dalmatinski obali (Taras 2015, 212–213). in 3. stoletja, nekateri celo z zgodnjo afriško sigilato (Be- Podobno fakturo egejskemu kuhinjskemu posodju imajo kić, Višnjić 2008, 224–226). V Emoni se pojavljajo lokalni še vrči z narebrenim trupom v grobovih 39 (G135, G136), posnetki teh lončkov (Istenič, Schneider 2000, 341; Istenič, 40 (G142) in 47 (G173). Te oblike vrčev so na jadranskem Daszkiewicz, Schneider 2003), enako tudi na Školaricah. V prostoru manj pogoste. Pripadali bi lahko eni od sočasnih drugačni fakturi od egejske se lokalni izdelki pojavljajo od podobnih proizvodenj. Po tanki, trdi rdeči keramiki izsto- sredine 1. do konca 3. stoletja, z viškom proizvodnje v 2. pata vrča G136 in G142 z izrazito narebrenim trupom, kar stoletju (Maggi 2003, 80−81, sl. 43, 44: CCg1; nazadnje pre- je značilnost egejskih proizvodenj predvsem od sredine 3. gled Žerjal, Vidrih Perko 2017, 254–255). Zaradi nekoliko stoletja, v 4. in 5. stoletju ter kasneje (atenska agora: Robin- drugačne fakture pri lončku iz groba 40 (G143) je možno, son 1959, skupine K, L in M), kakor severnoafriških vrčev od da gre za lokalno posnemanje ali le poznejši egejski izdelek. konca 3. in 4. stoletja ter predvsem poznejših izdelkov 5. do V Fizinah je odlomek egejske kuhinjske keramike s takšnim 7. stoletja (Bonifay 2004, 284–287, predvsem poznorimski svitkastim ustjem datiran v seversko obdobje na osnovi obliki Commune type 50 in 51; 290–293 za kasnejše). analogij (Gaspari et al. 2007, 175, t. 3: 66). Na grobišču Veštar v Istri je prisoten vrč, po obliki skoraj Egejski pekač s profiliranim ustjem je bil najden v grobu identičen vrču v grobu 39 (G136) s tankimi stenami, s traka- 26 (G95), podobno ustje pa v grobu 35 (G128) in plasti SE stim ročajem, fino narebrenim trupom na zoženem dnu, le 17 (G196), večji del pekača v plasti SE 104 (G228) (Hayes da ima vrč v Veštru sijočo sivozeleno glazuro (Starac 1995, 1983, 127: Knossos Frying-pan type 2). Pogosti so na mestih 6, t. III: 7). Ob njem sta bili najdeni oljenki Loeschcke Xc brodolomov na Jadranu od druge polovice 1. do 3. stoletja brez žiga. Degenerirane oljenke tega tipa so v provincah (Jurišić 2000, 36; Taras 2015, 210–211). izdelovali še v 4. in 5. stoletju (glej gor). Takšna je tudi ob Lonce, kozice, ponve in pekače so pokrivali pokrovi stož- vrču v grobu 39 (G137). Obema manjkata del vratu in ustje. časte oblike z enostavnim ustjem in držajem, kakršen je v Pri vrčku iz Veštra je Starčeva namigovala na željo po po- grobu 31 (G109), in se skupaj s ponvami in pekači pojavlja- snemanju srebrnih vrčev. Datirala ga je v konec 3. stoletja jo na že omenjenih mestih jadranskih brodolomov (Istenič, oziroma v 4. stoletje ter ga označila za izdelek makedonskih Schneider 2000, 341, sl. 5). delavnic (Starac 1995, 6). Odlomki ustij lončkov iz sive in oranžne keramike (SE 131: Vrč s čašastim ustjem G142 v grobu 40 je primerljiv s pri- G346; SE 623: G458; grob 11: G64; SE 104: G279) so naj- merki iz srednjecesarskih plasti Knossosa (Sackett 1992) in z verjetneje vzhodnega izvora. Predstavljajo izdelke fokajskih vrčem iz konteksta sredine 3. stoletja na atenski gori (Robin- lončarskih delavnic, kjer so v 2. in 3. stoletju izdelovali tudi son 1959, M156). posode izredno tankih sten. Takšni vrčki tipa a collarino ali Podobne vrče, a ne povsem enake, najdemo tudi v emon- oblike Knossos mug type 2 so bili v funkciji pivskega posodja skih grobovih, v katerih so praviloma pridani še drugi (Hayes 1983, 106; Hayes 2008, 101–105) in so nadomeščali sivo severnojadransko keramiko tankih sten; skupaj s pre- ostalo egejsko kuhinjsko keramiko so pogosti v srednjece- sarskih kontekstih na severnem Jadranu (Žerjal 2008a, 83). Najbližjo primerjavo najdemo na Školaricah (Žerjal 2008b). V grobu 44 (G169) je bil prisoten vrček, ki je oblikovno po- doben zgoraj opisanim fokajskim vrčkom, vendar je bil izde- lan iz enake keramične mase kot skleda iz groba 43 (G163). Sklepamo, da gre za posnetek egejske oblike. Podobni so obrabljeni odlomki v grobovih 31 (G110) in 16 (G72). Edini primerek egejske kuhinjske keramike iz grobne par- cele 1, v plasti SE 104, je ustje vrča z izlivom trolistne oblike (G276). Podobne Isteničeva v Emoni navaja kot del uvože- nega egejskega posodja (Istenič, Schneider 2000, 341, Fig. 133 Dvoročajni vrč iz groba 47 (G173). Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 97 vzhodni izdelki (Plesničar Gec 1972, grobovi 1, 107, 976, 7.1.4 Namizna keramika 912). Med njimi smo opazili dvoročajni vrč v skeletnem gro- bu 1 (Plesničar Gec 1972, t. 1: 1), ki je po tem primerljiv z V ožji in širši regiji severnega Jadrana izdelana namizna vrčem G173 iz groba 47 (sl. 133). Na atenski agori je dvo- keramika je mehka, oksidacijsko žgana, zelo mazava, ru- ročajen vrč prisoten le v kontekstu iz zgodnjega 4. stoletja menkasto rdeče, roza do bledo oranžne barve. Finozrnata (Robinson 1959, M229). keramika vsebuje redke ali srednje goste vključke. Vidna so redka ali zmerno gosta drobna in fina zrnca kalcita in zdro- Kroglasta oblika narebrenega trupa vrča (G135) v grobu 39 bljene keramike, drobna zrnca železovih oksidov so redka. je podobna vrčem s trolistno obliko izliva ter vrču K106 iz kontekstov sredine 3. stoletja in vrču L48 iz kontekstov 4. Poleg vrčev egejske produkcije je med gradivom s Križ- stoletja iz atenske agore (Robinson 1959, 68, K106, M79, išča nekaj vrčev izdelanih v fakturi, ki spominja na sever- L48). Ravno dno pa je značilno za najmlajše primerke 7. sto- nojadranske izdelke. Čeprav gre za eno najbolj razširjenih letja (Robinson 1959, 122, 123, N8, N9). Nekoliko svetlejša oblik navadne namizne keramike, pogoste tako v naselbin- faktura, ki vsebuje tudi drobce zdrobljene keramike, kaže skih kot grobiščnih kontekstih (Horvat 1997, 69−70), se na na drugi izvor. Križišču kot grobna najdba pojavi le v nekaj primerih, v grobni parceli A (grobovi 40, 41, 43, 44), podobno kot ve- Z vrčem G151 iz groba 41 iz namizne keramike neznane- čina vrčev egejske produkcije. Tudi v plasteh nad pokopi so ga izvora bi lahko vzporejali vrče iz kontekstov sredine 3. najštevilnejši v grobni parceli A. Pogosti so sicer tudi zno- stoletja iz atenske agore, ki imajo nekoliko drugačno obliko traj grobne parcele 1, vendar nikoli v grobnem kontekstu. V dna (Robinson 1959, K82, K83, M164–168). Podobno obliko grobni parceli B so odlomki vrčev zelo redki. imajo tudi primerki iz kontekstov poznega 2. stoletja (Ro- binson 1959, M85), konca 2. in začetka 3. stoletja (Robinson Ustje in ročaj manjšega vrča v grobu 44 (G168) bi lahko 1959, M120, M121, M122), poznega 3. in zgodnjega 4. sto- skupaj z navzven nagnjenim profiliranim ustjem vrča z roča- letja (Robinson 1959, M195, M218–219). Najboljšo primer- jem ledvičastega preseka (SE 132: G356) primerjali s ptujsko javo najdemo bliže, in sicer v vrčih ob skeletnih grobovih skupino vrčev VE 3. Datirani so v drugo polovico 2. stoletja na pokopališču Veštar. Avtorica jih datira v 2. in 3. stoletje (Istenič 1999, 120, sl. 105). Podobno so v Ostiji tovrstni vrči (Starac 1995, 6, t. IV: 3, 4). Toda prisotni so tudi v Emoni (tip 6) pogosti v kontekstih iz 2. stoletja, najdbe iz mlajših v lokalni namizni keramiki 2. stoletja, le da niso narebreni depozitov pa so obravnavane kot rezidualne (Olcese 2003, (Istenič, Plesničar Gec 2001, 141–142, sl. 5, sl. 6: 1–2). 98, t. XXXI: 2, 3). Italska kuhinjska keramika Izvihano, kroglasto odebeljeno ustje iz ene najstarejših plasti v grobni parceli 1 (SE 191: G404) je izdelano v enaki fakturi Manjši odlomek ustja kozice ali sklede iz nasutja cestišča kot vrči. Po premeru ustja (11 cm) sicer bolj odgovarja obliki (SE 505: G451) odgovarja italskim oblikam kuhinjskega po- večjih vrčev, npr. tipu 2 v Rimu z okolico iz 1. in 2. stole- sodja, ki so bile razširjene od 1. stoletja pr. n. št. vse do 2. tja, pogostejšem v kontekstih 1. stoletja (Olcese 2003, 93, in 3. stoletja n. št. (Olcese 2003, 37−43). Po obliki ustja je t. XXV). Na Školaricah se takšen primer pojavlja v premeša- najbližje skledi tipa 15, določenem med gradivom iz Rima in nem kontekstu s široko časovno opredelitvijo v čas od 1. do okolice, kjer se pojavlja od poznorepublikanskega obdobja 3. stoletja (Žerjal 2008a, 182−183, t. 77: 2356 NK45). do 3. stoletja n. št. (Olcese 2003, 105, t. XL: 5−7), na Škola- ricah pa je prisotna zgodnejša varianta (Žerjal 2008a, 161). Vrč s širokim ustjem (mogoče z izlivom), širokim vratom in trebušastim trupom (SE 637: G464) se po obliki približa vr- Afriška kuhinjska keramika čem NK30−31 in ročkam NK44 na Školaricah, ki se datirajo Iz cestnih nasutij SE 501 in SE 505 sta še ustje in ostenje po- v čas 1. in 2. stoletja oziroma do 2. ali 3. stoletja (Žerjal krova afriške kuhinjske keramike (G445, G447), oblike Hayes 2008a, 182−183, t. 75: 2304, 2306, t. 76: 2349), in skupini 182 s premazom ali oblike Hayes 195 brez premaza, ki se VI 5 s ptujske nekropole, datirani v čas od konca 1. do prve datirajo od sredine 2. do konca 3. stoletja, pozne variante tretjine 2. stoletja (Istenič 1999, 129, sl. 117). pa še do konca 4. ali začetka 5. stoletja (Hayes 1972, 201, Enoročajni vrč z izlivom in visokim trupom (G141) iz pozno- 202, 207, Fig. 35; Bonifay 2004, 217, 225–226). rimskega groba 40 ima rahlo narebreno ostenje in poseb- no, dokaj trdo fakturo namizne keramike (morda uvoženo). Vrči podobne oblike, toda z gladkim trupom, so v Emoni prisotni v zgodnjerimskih grobovih druge polovice 1. in 2. stoletja (Plesničar Gec 1977, 31, t. 3: 18, 19). Tudi za ročko 98 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 z izlivom (G151) iz groba 41 imamo analogije iz emonskih Lonci so izdelani iz keramike z gostimi vključki. Večinoma kontekstov 2. stoletja (Istenič, Plesničar Gec 2001, 141–142, so to drobna do groba zrnca kalcita, redkeje je prisoten sl. 5, sl. 6: 1–2; Plesničar Gec 1977, 32, t. 3: 26), čeprav ana- kremen. Žgani so neenakomerno, ustja imajo izvihana z logije iz egejskega prostora kažejo na širši vpliv glede obli- zaobljenim ali ravno odrezanim robom. Okrašeni so s hori- ke in narebrenega ostenja, ki je značilno za poznorimske zontalnim, vertikalnim ali poševnim metličenjem, izjemoma proizvodnje. z vrezanim okrasom ponavljajočih se polkrogov (SE 168: V grobu 41 sta bila pridana še dvoročajni lonec ali vrč (G149) G396). Najbolj številni so lonci nekoliko sloke jajčaste oblike in spodnji del večje amfore z ravnim dnom ali dvoročajen z izvihanim ustjem zaobljenega roba (grob 23: G92; SE 104: vrč (G155) iz lokalne namizne keramike. Tudi v grobu 43 so G240, G244; SE 411: G419; SE 3: G191; SE 108: G304; SE bili ohranjeni ostanki spodnjega dela večje namizne posode 161: G384, G389), kakršni so pogosti tudi na Školaricah (G162). (skupina KK2−3) in datirani v široko časovno obdobje od 1. do 4. stoletja (Žerjal 2008a, 168−169, t. 60–61). Poleg obravnavanih so ostale najdbe vrčev v plasteh zelo fragmentirane, z ohranjenimi le posamezni prepoznavnimi Lonec v plasti SE 168 (G396) sodi v skupino Školarice KK22– deli, ki ne dopuščajo prepričljivih primerjav: 23, ki je ožje zamejena v drugo polovico 1. in 2. stoletje (Žerjal 2008a, 168−169, t. 63–64). Podobne oblike loncev so • trakasti ročaji (SE 18: G205; SE 104: G278, SE 106: na grobišču Campus Martius v Puli služile kot žare (Matijašić G283, SE 131: G350, SE 161: G380, G383; SE 186: G403; SE 215: G405); 1991, 113, t. 8: gr. 13/1; t. 22: gr. 59/1). • ročaji okroglega preseka (SE 630: G461); Mlajši so lonci z ravno odrezanim robom ustja, kot je na • prstanasta dna (SE 17: G202; SE 20: G220; SE 108: loncu v grobu 19 (G78) in lončku v grobu 17 (G74) (Perko, G291, G300, G301, G317, G320, G321; SE 131: G349, Bavdek, Lazar 1998, 277). SE 132: G359, G364a; SE 161: G394; SE 637: G465a; SE 651: G467). V grobu 33 (G115) in v plasti SE 132 (G355, G357) so priso- tne sklede ali skodele z navznoter zavihanim robom ustja, Ob domnevi, da gre večinoma za enoročajne vrče brez izli- kakršne se na Školaricah pojavljajo večinoma v mlajših, ru- va, je razvidna podobnost z vrči na Školaricah, iz kontekstov ševinskih kontekstih iz druge polovice 4. in 5. stoletja, z red- 1.–3. stoletja (Žerjal 2008a, 181−186). kimi najdbami iz 3. stoletja. Njihova uporaba se je v vzhodni Na Križišču je prilaganje pitnih daritev v vrčih egejske in se- severni Italiji in jugovzhodnoalpskem prostoru razširila v po- verno italske produkcije značilno za skupino v grobni parceli znorimskem obdobju (Žerjal 2008a, 173−174). A. Vrče so prilagali k skeletnim pokopom (štirje grobovi), le v enem primeru v žganem grobu (grob 41). Po antropoloških 7.1.6 Amfore ugotovitvah pri tem niso razlikovali med spolom ali staro- Trgovino z vinom, oljem in omakami je spremljala industrij- stjo, saj so prisotni v po dveh moških in ženskih grobovih ter ska hiperprodukcija amfor, ki je rimski imperij založila s tako v pokopu 3−4 leta starega otroka (grob 43) (Šlaus, Novak velikimi količinami, da so se pogosto uporabljale tudi za se- 2010). kundarne potrebe, kot npr. za stabilizacijo maltnih tlakov, V grobova 1 (G4) in 9 (G60) so bile pridane kadilnice iz cestna in drenažna nasutja17, reciklirane kot pustila v malti namizne keramike, nekaj odlomkov je bilo raztresenih tudi ipd. Amfore najdemo tudi na nekropolah. V grobnih polnilih v drugih plasteh (SE 20: G215, SE 104: G253). Vse so po- se pri otroških inhumacijah pojavljajo kot ogrodje ali pokrov. dobne oblike na votli nogi, nekatere z enostavnim, druge z »Aristokratskim« pokojnikom je bila amfora v grobnice pri- valovitim robom ustja. ložena kot posoda s pijačo (Metzler, Gaeng 2009, 59, 373; Peña 2007, 165−170). Kot unguentaria so služili amforiski 7.1.5 Kuhinjska keramika (Novšak 2010, G19). Pogosteje kot znotraj pokopa pa se amfore pojavljajo v plasteh, ki so prekrile grobove. Nekate- Za razliko od vrčev se kuhinjska keramika na Križišču v kon- re nekropole (npr. Portorecanati, Angera) dokazujejo, da so tekstu grobnih daritev pojavlja skoraj izključno v grobovih pokonci postavljene amfore označevale posamezne grobo- parcele B (grob 16: dno lonca G70; grob 17: lonec G73 in ve in so obenem verjetno služile za vlivanje daritev pokojni- lonček G74; grob 19: lonec G78; grob 21: dno lonca G85; ku ob parentalijah ali drugih priložnostih (Istenič 2002, 167; grob 23: lonec G92, grob 31: G108 lonček s presegajočim Mercando 1974; Sena Chiesa 1985, 56). ročajem) in v grobu 33 v parceli A (skleda ali pekač G115). 17  Primer na najdišču Pula, domus v četrti sv. Teodora – izkopavanja A. Starac v letu 2005. Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 99 Amfore s Križišča se v zelo omejenem obsegu navezujejo prisotni tudi odlomki španskega izvora (G66, G249, G261, na doslej opisano. Kljub precejšnjemu deležu otroških po- G366) z značilno zelenkasto bež ali bledo rumeno barvo kopov (tretjina med antropološko opredeljivimi) je le v gro- in peščeno teksturo. V ruševinski plasti SE 108 je bil en od- bu 12 ostenje amfore prekrivalo pokop.18 Pri grobovih 3 in lomek v srednjeitalski fakturi (G311) z zelo gostimi vulkan- 41 gre morda glede na količino najdenih odlomkov soditi, skimi vključki črne barve, muskovitno in biotitno sljudo, z da je bila amfora priložena h grmadi ob sežigu pokojnika. grobo, trdo keramiko svetlo rdeče barve. Najdbe v ostalih grobovih obravnavamo kot rezidualne. V Zastopana je istrska proizvodnja z amforami Dressel 6B plasteh znotraj grobnih parcel so amfore zelo fragmentira- (grob 34: G120 pomanjšana različica; SE 104: G263, G272; ne in ni sledov, da bi bile uporabljene za nagrobne označbe SE 108: G302, G312; SE 131: G345 in mnoge druge). Le- ali za libacije.19 Izjema je še večji kos amfore (G363) v nasu- -te imajo ustje značilne lijakaste oblike, ki prehaja v stož- tju SE 132 grobne parcele A, v bližini mlajšega groba 40, ki čast vrat in v jajčasto ali hruškasto telo z zaključkom v obliki je bil iz prvotne pozicije premeščen ob izgradnji groba in je gumba, ter ročaje ovalnega preseka, pritrjene pod ustjem in imel morda v starejši fazi grobišča neko drugo vlogo. na ramo. Povprečno tehtajo od 19 do 24 kg in imajo pro- Glede na izvor prevladujejo amfore iz severnojadranske- stornino od 30 do 42 l (Bezecky 1998, 6). Hadrijanovi žigi, ki ga prostora. Sledijo jim vzhodnosredozemske, uvožene iz se pojavljajo kot zadnji na amforah Dressel 6B, so bili podla- Španije, srednje Italije in severnoafriške amfore. Gradivo s ga domnevi o upadu pridelave istrskega oljčnega olja v dru- Školaric vsebuje vse primerljive oblike, poleg tega pa tudi v gi četrtini 2. stoletja (Matijašić 1998, 334; Bezeczky 1998, 10; severnoafriški amfori iz konca 4. in prve polovice 5. stole- Tassaux 2001a). Nasprotno tej domnevi nakazuje dokazana tja pokopano štiriletno deklico (Žerjal 2008a, 52, 119−157; proizvodnja pomanjšane različice Dressel 6B amfor, ki se je Žerjal 2008c; Žerjal 2010). sicer proizvajala skoraj od začetka proizvodnje, to je okoli V grobnih kontekstih so najštevilnejši odlomki vinske amfore leta 30, do vsaj 4. stoletja (Carre et al. 2006, 273; Pesavento Dressel 2−4 (grob 1: G2, G3; grob 3: G27; grob 41: G148, Mattioli, Carre 2009; Vidrih Perko 2006a, 106). Med istrske G150, G154; grob 50: G182). Ta oblika predstavlja del široke proizvode sodijo amforice (SE 104: G246, G252, G255; SE skupine amfor z značilnim manjšim nepoudarjenim ustjem 131: G345; SE 132: G363), ki bi povečini odgovarjale tipu (krožnega ali kvadratnega preseka) in dvojnim paličastim Fažana 1 in loronskim majhnim amforicam. Glede na obliko ročajem. Cilindrični vrat poudarjeno prehaja preko rame in velikost ustja je Bezeczky v Fažani ločil dva tipa amforic: v vitko, stožčasto telo z zaključkom v polni nogi (Peacock, Fažana 1, s premerom ustja od 10 do 12 cm, in Fažana 2, Williams 1986, 105). Osnovna oblika izhaja iz amfor z gr- s premerom 6−9 cm (Bezeczky 1998, od 9 do 10; naza- škega otoka Kos. Sredi 1. stoletja pr. n. št. so jo prevzeli v dnje o problematiki Pesavento Mattioli, Carre 2009). Amfo- delavnicah srednje in južne Italije, kjer je bila na osrednji ra (G363) s kratkim čašastim ustjem ima značilno pritrjene tirenski obali, v južnem Laciju in Kampaniji proizvodnja naj- ročaje okroglega preseka, ustje (G252) pa ima na zunanji bolj intenzivna (Pesavento Mattioli 1992, 42). Proizvajali naj površini vodoravno kaneluro, značilno za loronske proizvo- bi jih do konca 2. stoletja ali začetka 3. stoletja (Žerjal 2008a, de (Marion, Starac 2001, 117−188). 122). Tudi v ostalih kontekstih se pojavljajo odlomki opisa- Vzhodnosredozemski uvoz potrjujeta dno amfore s sljudna- nih amfor (SE 17: G200; SE 18: G206; SE 19: G211; SE 104: to fakturo (G433) iz SE 465 in dno (G399) iz plasti SE 181 G237, G238, G245, G248, G249, G251, G256, G259, G264, s prav tako značilno, nekoliko bolj grobo sljudnato fakturo. G267; SE 108: G309, G310, G311, G318; SE 128: G339; Na zadnjem so vidne plitve kanelure, kar je bilo značilno SE 138: G367; SE 140: G368; SE 161: G382, G386; SE 445: za kretske amfore in poznoantične vzhodnosredozemske G429; SE 513: G452). Večina pripada severnojadranski fak- amfore LRA1 ali LRA2 (Žerjal 2008a, 153; Modrijan 2014). turi z mehko, drobnozrnato keramiko z redkimi vključki Plitvo kanelilrana ostenja so bila prisotna tudi v plasti SE 445 zdrobljene keramike, kalcita, železovih oksidov, bledo roza (G428). Natančneje tipa ni možno določiti zaradi fragmen- ali rumenkasto rdeče do bež barve. Primerki svetlo oranžne tarnosti. Najverjetneje je tudi odlomek ustja z zelo obrablje- barve pripadajo istrski proizvodnji. Če so prisotni delci kre- nimi robovi (G347) iz plasti SE 131 nekoč pripadal vzhodno- mena, je verjetnejši severnoitalski izvor. V grobni parceli 1 so sredozemski amfori, in sicer amfori za olje Benghazi MRA 8, ki so jih izdelovali na Kirenajki in množično izvažali v času 18 Razdrobljen kostni material ni dopuščal natančne antropološke do- od sredine 2. do sredine 3. stoletja (Riley 1979, 193; Belotti ločitve, tako da grob pogojno obravnavamo kot otroški. 2008, 454–456; Tratnik 2014, 281). 19 Po intaktnih grobovih sodeč so bile nagrobne oznake zložene iz kamnitega materiala, za namene libacij pa so v grobno konstrukcijo vgrajevali imbrekse (grobovi 9, 16 in 26) in tegule (grob 51). 100 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 Špansko produkcijo sodeč po fakturi predstavljajo odlomki Najmlajša vrsta amfor na Križišču je pozni mali spatejon, ostenja amfore tipa Dressel 2−4 v grobu 12 (G66) in v okoli-soroden tipu Keay 26, varianti G, z majhnim ustjem pre- ški plasti SE 104 (G249, G261) ter ustje amfore Dressel 7−11 mera 5 cm in z drobnima ročajčkoma okroglega preseka v plasti SE 137 (G365). (SE 413: G421a). Sodeč po fakturi (svetlo rjave barve) gre V plasteh nad pokopi je najdenih nekaj odlomkov amfor z za zelo pozne izdelke afriškega izvora (Bonifay 2004, 129). ravnim dnom (trakast ročaj severnojadranske fakture G194b Že Vidrih Perkova je opozorila na premalo natančno Kea- v SE 17 in ravno prstanasto dno G349 v SE 131). Zanje so yevo opredelitev drobnih spatejonov med tip Keay 26, saj značilni manjši volumen, nepoudarjeno ustje in trakast ročaj. naj bi bili starejši in značilni za sredino in drugo polovico Dno je ravno ali konkavno. Z manjšimi spremembami oblik 5. in 6. stoletja, mali spatejoni pa za 6. in 7. stoletje (Vidrih so del amforičnega gradiva v celotnem imperiju, pogosto v Perko 2000, 440−447). Zato se trenutno uporablja Bonifa- vzhodnem Sredozemlju od sredine 1. do 4. stoletja (Panella yeva razdelitev. Oblika ustja se najbolj ujema z amforo tipa 2001, 184–185; Starac 2006, 99). Proizvodnja je bila močna 33 oziroma spatheia miniatures ali spatheia III, z varianto na zahodni jadranski obali (na območju Emilije – Romagne), C, ki jo Bonifay datira v drugo polovico 7. stoletja (Boni-dokazana je v Crikvenici, domneva se tudi v Istri in Loronu fay 2004, 127−129, sl. 69). Majhni spatejoni so številni med (Žerjal 2008a, 125 s pregledom objav). poznim gradivom z obale. Tako je npr. v Kopru spatejon z zelo podobno obliko ustja in postavitvijo ročajev datiran v Z dela najdišča vzhodno od limitacijskega zidu, bližje vili 6.−7. stoletje (Vidrih Perko 1994, 161; Cunja 1996, 117–119; na Školaricah, sta bili odkriti dve amfori severnoafriškega Vidrih Perko, Župančič 2005, 523, Fig. 9; Vidrih Perko 2005; izvora. Ustje z ročajema (G425) z značilno svetlo rdečo trdo 2006b). V Maranu (blizu izliva reke Stelle) Villa na podla- fakturo in belim površinskim slojem iz plasti SE 420 verjetno gi podobnega spatejona dokazuje trgovanje na severoja- predstavlja obliko Africana piccola, Keay 3 et similis, Bonifay dranskem prostoru v čas od 6. do 7. stoletja, v Vidmu pa tip 21. Ta oblika je bila v Sredozemlju najpogostejša v drugi je bil podoben spatejon v plasteh iz bivalnega prostora in polovici 2. stoletja, postopoma pa je poniknila v 4. stoletju odpadnega jarka objekta, ki jih avtor datira od konca 5. (Keay 1984, 100−109; Vidrih Perko 2000, 440; Bonifay 2004, do začetka 7. stoletja (Villa 1998, 276, Fig. 2: 3; Fig. 4: 4). 107, sl. 56). Po oblikovnih značilnostih je morda najbližja Mali spatejoni so bili odkriti tudi na pomembnih višinskih varianti C tipa 21 pri Bonifayu (druga polovica 3. stoletja in naselbinah v notranjosti in se povezujejo s prevozom vina 4. stoletje; Bonifay 2004, 107). Prepoznana je tudi na Škola- za liturgične potrebe cerkvenih obredov (Vidrih Perko 2005; ricah (Žerjal 2008a, 135). Modrijan 2011, 144–147; Modrijan 2015). Najverjetneje lah- V ruševini pokopališkega zidu SE 17 je bil odkrit odlomek ko k severnoafriškim spatejonom pripišemo amforo iz SE ustja amfore (G197) tipa Africana III B ali C, Keay 25, Bonifay 420 (G425), vendar je natančneje ni mogoče določiti, saj je tip 28 ali 29 (Bonifay 2004, 119–122, Fig. 64, Fig. 65). Dati- njena prvotna oblika precej spremenjena oziroma so robovi rane so v 4. stoletje oziroma v konec 4. in v prvo polovico erodirani zaradi podepozicijskih procesov. 5. stoletja (Bonifay 2004, 122). Na Školaricah je bila odkrita V plasti SE 104 je bilo najdeno ostenje vratu amfore z žigom amfora zelo podobnega profila (Žerjal 2008a, kat. št. 1158). .. ACVT TA v pozitivu s pravokotnim okvirjem (G236). Faktura Izdelek severnoafriškega izvora je tudi amfora Keay 26 spominja na jadranske proizvodnje. (G223) v SE 58. Po kljunasti obliki navzven zapognjenega ustja predstavlja pomanjšano obliko amfore Keay 25, t. i. klasični spatejon, spatheia tip 1 ali tip 31 po Bonifayju (Keay 1984, 212−219, sl. 90: 10, 11; Bonifay 2004, 124–125). Obli- ko so proizvajali od konca 4. stoletja in je bila razširjena po celem Sredozemlju v kontekstih prve polovice in sre- dine 5. stoletja (Bonifay 2004, 125) ter prav tako na šte- vilnih severnojadranskih najdiščih (Vidrih Perko 1994, 221; Vidrih Perko 2000; Žerjal 2008a, 141, t. 45; Modrijan 2011, 143−144; Modrijan 2015 s starejšo literaturo in pregledom razprostranjenosti). V Ajdovščini se varianta Keay 26F poja- vlja ob variantah G in H v pozni naselbinski plasti, na Rodiku pa ob varianti G (Vidrih Perko 1994, 88, 124, t. 1: 6, 7, 9; t. 8: 4; Vidrih Perko, Župančič 2005, 522, Fig. 2). Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 101 7.2 Stekleni predmeti ali cilindrično. Glede na primerjave, izdelavo ustja in ročaja pa bi ju pogojno opredelili kot različici Lazar 6.3.1. (Isings 7.2.1 Stekleno posodje 50a) oziroma Lazar 6.3.4 (Isings 51a) (Lazar 2003, 149–155; Mandruzzato, Marcante 2005, 19–22). Profiliran ročaj, eno- Med steklenim gradivom prevladujejo balzamariji, nekateri stavno izdelano in navznoter zapognjeno ustje, pri eni od od njih so uničeni v ognju in zato neuporabni za natančno steklenic precej neenakomerno oblikovano, ter detajli izde- opredeljevanje. Sledi nekaj oblik čaš, med njimi tudi kako- lave pričajo o izdelkih, ki sodijo v 2., morda 3. stoletje (Lazar vostnejši izdelki iz dekoloriranega stekla (G42a–d, G333) 2003, 152–155; Mandruzzato, Marcante 2005, 19). in odlomek kroglaste rebraste skodelice (G470), stekleni- ci z ročajem (G56a–c, G332) in miniaturna žara oziroma V grobovih so trije v celoti ohranjeni balzamariji, dva sta lonček (G28c), ki je služil za hranjenje dišav in medicinskih izdelana iz modro zelenkastega stekla (G40, G71), eden pa pripravkov. iz temno zelenkastega rahlo motnega stekla (G156). Bal- zamarij (G156) iz groba 41 ima trikotno oblikovan trup z Kroglaste rebraste skodelice (nem. zarte Rippenschale) (G47) vboklim dnom ter široko, ravno izvihano in odrezano ustje, so značilen izdelek zahodnega dela rimskega imperija. Pro- kar ga uvršča v široko skupino balzamarijev s širokim vratom sto pihane skodelice, ki so jim na ostenje običajno natalili niti oblike Lazar 8.6.12 ali De Tommaso 50. Značilni so za (dru- v kontrastni barvi belega stekla in s škarjami naščipali rebra go polovico ali konec) 2. stoletja in 3. stoletje (Lazar 2003, po ostenju, nato pa dopihali, da so dobile končno obliko, 188–189, 196). Za primerljive akvilejske primerke (po obli- so izdelovali v naravno obarvanem (modro zelenkastem) ali kovnih in tehnoloških lastnostih) se domneva proizvodnja v obarvanem steklu (Stern 2001, 56). Posebej priljubljeni sta vzhodnem Sredozemlju, za nekatere celo egipčanski izvor. bili jantarna in vijolična barva, pojavljajo pa se tudi izdelki V severni Italiji so izjemno redki (Buora 2004, 29, 175–177, iz neprosojnega belega stekla. Proizvodnja skodelic se je posebej št. 405 − egipčanski izvor, št. 411 − iz vzhodnega pričela na začetku 1. stoletja, kot kažejo najdbe že ob kon- Sredozemlja). cu avgustejskega obdobja, vrh priljubljenosti pa so doživele sredi 1. stoletja. Nato je sledil njihov zaton, ponekod hiter, Druga dva balzamarija imata enostavno, cevasto, navznoter ponekod, npr. na območju jugovzhodnih Alp, pa so bile v zapognjeno ustje in rahlo vboklo dno. Prvi (G40) iz groba 5 uporabi še vse do konca stoletja (Lazar 2003, 68–71: oblika (sl. 134) pripada skupini balzamarijev s sploščenim trupom Lazar 2.3.1, Isings 17; Buora 2004, 35, št. 513; Mandruzzato, oblike Lazar 8.6.11, datirano v čas od (sredine) 2. do začetka Marcante 2005, 27, 94–95: št. 219–223). 3. stoletja (Lazar 2003, 187–188, 196; Buora 2004, 29, 172, št. 389, De Tommaso 49; prim. še 28, De Tommaso 45, proi- Male rebraste skodelice so zelo pogoste najdbe na obmo- zvajani od antoninskega obdobja dalje; Mandruzzato, Mar- čju jugovzhodnih Alp, severne Italije in Ticina. Verjetno je, cante 2007, 20, 95–96, št. 239–241, De Tommaso 45 – sre- da so na tem območju delovale tudi delavnice teh izdelkov, dina 2.–začetek 3. stoletja; 97, št. 249–251, De Tommaso 49 ki pa zaenkrat še niso locirane. Njihovo priljubljenost in širo- – konec 1.–druga polovica 2. stoletja; št. 283, De Tommaso ko trgovsko mrežo dokazujejo tudi najdbe v Španiji, Britaniji 35, sredina 2. stoletja: za vse se domneva severnojadranska ter na vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju (Lazar ali severnoitalska proizvodnja). 2003, 70–71; Mandruzzato, Marcante 2005, 27: o domnevi akvilejske proizvodnje, enako Buora 2004, 35). Odlomki čaš ali skodel iz brezbarvnega stekla so skromno ohranjeni, zato jim ne moremo natančno določiti oblike (G333). Gre za izdelke iz kakovostnega, tanko pihanega stekla. Primerljivi so s priljubljenimi izdelki iz dekoloriranega in tudi mlečno belega stekla, ki so bili še posebej razširjeni v 2. stoletju. Gre za značilno pivsko posodje, izdelano v setih. Ostanke podobnih izdelkov poznamo npr. iz Logatca in z Vranskega (Lazar 2004; Lazar 2006c). Od transportnega posodja so ohranjeni samo odlomki, ki so pripadali verjetno dvema enoročajnima steklenicama (G56a–c, G332), zaradi slabe ohranjenosti ostenja pa ne moremo z gotovostjo opredeliti, ali je bilo le-to kvadratno 134 Stekleni balzamarij (G40) na žganini groba 5. 102 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 Drugi (G71) iz groba 16 pa ima na ostenju gube in sodi v skupino Lazar 8.6.20 (Lazar 2003, 194, 196; Mandruzzato, Marcante 2007, št. 268, 271). Glede na primerjave z ostalimi najdbami v Sloveniji sodi v 2. ali 3. stoletje, balzamariji z gu- bami so v Dalmaciji najdeni celo v kontekstih 4. stoletja. Na severnem Jadranu so zelo redki (Lazar 2003, 196; Mandru- zzato, Marcante 2007, 25, 100, 101, št. 268, 271: domneva se čezalpski izvor). Odlomki petih balzamarijev (G28a–b, G29, G30a–c) so iz groba 3, v katerem je bila odkrita tudi oljenka z upodobitvijo steklarske peči na disku. Pihani so iz stekla rahlo modrikaste- ga odtenka, kakovostno izdelani, brez zračnih mehurčkov, ostenje je nekoliko debelejše. Od treh (G30a–c) se je ohra- 135 Obesek iz modrega stekla (G393c). nilo le rahlo zaokroženo dno, ki po obliki ustreza cevastim balzamarijem (Isings 8, 27 ali 28; De Tommaso 60, 70, 71, 7.2.2 Steklen nakit 72; Lazar 8.6.1.–3), značilnim za 1. stoletje in prvo polovico V grobu 43 so bile najdene steklene jagode (G166, G167), 2. stoletja (Lazar 2003, 175, 196; Buora 2004, 25–26; Man- nanizane v ogrlico. Tri modro-zelene paličaste jagode okro- druzzato, Marcante 2007, 16: predvsem od druge četrtine glega preseka (tip Aquileia tip XI.4), ena bela narebrena ja- 1. stoletja dalje). Eden od balzamarijev (G29) je ohranjen do goda (tip Aquileia tip XI.8), ena modra jagoda z belo–rde- polovice in pripada tipu cevastih balzamarijev z zajedo na čim pasom kvadratnega preseka (tip Aquileia IX.1, pogosto ostenju, ki jih lahko med slovenskim gradivom opredelimo v 3. in 4. stoletju), štiri modre lečaste jagode rombastega kot različico Lazar 8.6.2. in se pojavljajo od druge polovice preseka (tip Aquileia XI.2, datirane v 4. in 5. stoletje) in več 1. stoletja dalje (Lazar 2003, 196; prim. De Tommaso 67 ali podobnih modrih poškodovanih jagod (Giovannini 2008a, 70; Buora 2004, 25–26; Mandruzzato, Marcante 2007, 16, 158–161). Narebrena jagoda (tip Aquileia tip XI.8; Riha tip 19). Najbolje ohranjeni, toda v ognju sploščeni balzamarij 20) se pojavlja od sredine 1. stoletja in je prisotna še v 4. (G28a–b), ima zelo dolg vrat in odgovarja poznejšim vari- stoletju (Riha 1990, 88, t. 38: 1253). Steklene ogrlice so zelo antam obliki De Tommaso 70, ali bolje De Tommaso 71 ali značilne za poznorimske ženske grobove iz druge polovice 72, značilnim za čas druge polovice 1. stoletja in 2. stoletje 3., 4. in verjetno tudi 5. stoletja (Buora 1996, 78; Giovannini (Buora 2004, 26; Mandruzzato, Marcante 2007, 16, 19). 2013a, 194; Tiussi, Villa, Novello 2013, 286–287). Stekleni lonček oziroma miniaturna žara (G28c) iz groba 3 Iz turkizno modrega stekla je izdelan obesek nepravilne je le deloma ohranjena in pripada skupini 8.2.3 po Lazarjevi okrogle oblike z zanko na vrhu (G393c) (sl. 135). Sredino (Lazar 2003, 169). Izdelana je iz dekoloriranega stekla, kar obrobljenega medaljona krasi edinstvena reliefna upodo- je razmeroma redko pri navadnih posodah, uporabljanih bitev kapitolinske volkulje z dvojčkoma. Take obeske so v vsakdanjem življenju, predvsem zaradi praktičnosti in la- proizvajali v Libanonu, Palestini in Egiptu od konca 3. do stnosti stekla, saj vsebina ni reagirala z embalažo. Lončki so 6. stoletja, predvsem v drugi polovici 4. in prvi polovici 5. v uporabi v širšem časovnem razponu. Gre za izdelek, kjer stoletja. Uvoženi obeski iz jadranskega in severnoitalskega je na prvem mestu uporabnost in ne všečnost. Datiramo jih prostora, mest Salona, Narona, Tergeste in Akvileje naj bi iz- od konca 1. do začetka 3. stoletja. (Lazar 2003, 170; Buo- virali iz aleksandrinskih delavnic. Najpogosteje so bili pridani ra 2004, 30, balzamariji Isings 68; Mandruzzato, Marcante v ženske in otroške grobove. Oblika kroga varuje pred zlimi 2005, 19, št. 198–201). silami, motivika okrasa, izdelanega v kalupu, pa je povezana z verovanji in vraževernostjo. Obeski so nedvomno služili kot amuleti (Mandruzzato 2008a, 39–42, št. 135–151; Gi- ovannini 2010; Giovannini 2013a, 195; Tiussi, Villa, Novello 2013, 288–289, 294). Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 103 7.3 Alabastrna žara Edina žara na grobišču (grob 6: G45, sl. 136) z otroškim pokopom je bila vložena v grobnico, zgrajeno iz laterkulov in kamnitega oboda. Žara je petrološko oziroma mineralo- ško opredeljena kot alabaster. Žaro sestavljajo temni (sivi) in svetli (beli) pasovi sadre. Lamine so precej enakomerne in so debele do 5 mm. Tako svetle kot temne lamine so me- stoma zamazane z limonitnimi prevlekami, ki so posledica oksidacije pirita.20 Po Horvatovi makroskopski analizi naj bi žara izvirala iz To- skane (Horvat 2010). Največja najdišča alabastra so v vol- terrskem bazenu (Testa, Lugli 2000).21 Predvsem Volterra z okolico je bila umetniški center alabastrske industrije v Italiji in celinski Evropi z množično produkcijo reliefno okraše- nih alabastrnih pepelnic v helenističnem in republikanskem obdobju (Horvat 2010). Za imperialno obdobje v literaturi ni zaslediti podatkov o alabastrski industriji, čeprav so po poročanju antičnih avtorjev v alabastrnih žarah pokopavali tudi najprestižnejše veljake. Tako Herodijan iz Historiae Au- gustae povzema eno od verzij pokopa Septimija Severja, ki je umrl v Yorku. Po njej naj bi bilo truplo kremirano v Britaniji, ostanki z grmade pa shranjeni v alabastrno žaro, ki sta jo si- nova Karakala in Geta odnesla na pogrebno povorko v Rim (Toynbee 1982, 59). Nižja alabastrna žara z dvema ročajema in s pokrovom iz alabastra je bila najdena v Puli. Izdelana je iz primerljivo la- minirane surovine. Avtorji jo datirajo v 1. stoletje n. št. (Ma- tijašić, Buršić Matijašić 1996, 179; Girardi Jurkić, Džin 2003, 110, št. 2). V Akvileji je znana le ena. Leta 1908 je bila na 20 Pojem alabaster se v arheologiji uporablja za dva različna mine- rala. Najpogosteje, in če ni drugače opredeljeno, opisuje alabaster drobnozrnati oziroma masivni različek minerala sadre (CaSO ∙2H O). 4 2 Pod istim imenom pa se obravnava tudi kalcitni različek materiala za izdelavo raznih plastik v Egiptu, na Bližnjem in Daljnjem Vzhodu. V literaturi je takšen material poznan kot “orientalski alabaster”. Mine- raloško je ta opredelitev napačna, saj bi bila pravilna terminologija oniks, ki predstavlja včasih tudi sinonim za “kalcitne alabastre”. Do te zmešnjave pride zaradi ne v celoti poznane etimologije pojma alabaster. Kalcitni alabaster predstavlja v glavnem jamske sedimente oziroma speleoteme ali pa različne oblike travertinov. Sadra predsta- vlja evaporite, ki so nastalali z zgoščevanjem morske vode oziroma koncentracije (SO )2− v zaprtih bazenih (Horvat 2010). 4 21  Litološko in petrološko gre za kompleksna najdišča, kjer sadra na- stopa v več različkih. Heterogenost je povezana s hidratacijo in z rehidratatacijo, ki je posledica tektonskega pogrezanja in dvigovanja bazena ter s tem povezanega toplotnega pretoka. Glavni litološki tip nahajališča sadre v volterrskem bazenu predstavljajo prav sadri- ni laminiti, ki tam nastopajo v decimetrskih plasteh in se menjavajo z glinovci (Testa, Lugli 2000, sl. 6g) ter so makroskopsko podobni strukturi žare s Križišča (Horvat 2010). 136 Žara iz groba 6. 104 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 grobni parceli XV na najdišču Zuccherina, delu nekropole ob cesti proti Noriku, izkopana podobna alabastrna žara. Žara je bila zavita v blago in vložena v kamnito stožčasto urno ali pepelnico, le-ta pa je bila zaplombirana in polože- na v grobno kamro, obloženo z opekami poleg podstavka za nagrobni spomenik (Giovannini 2009; Giovannini 2015, 308–312). Pokopi z alabastrno žaro po celem imperiju so izražali višji status pokojnika, in sicer že s samo izbiro dra- ge kamenine, posebno obliko grobnice in njene pozicije na grobišču. V večini pokopov tudi namenoma ni drugih pri- datkov, redki prisotni pa odsevajo luksuz (Giovannini 2015, 311–312). Naš primerek, brez ustreznih analogij in drugih grobnih pri- datkov, lahko poskušamo datirati le na osnovi relacije do ostalih grobov v parceli 1. Grob 6 je v osrednjem delu par- cele obkrožen z grobovi 3, 7 in 8 (vsi iz 1. stoletja). Le še grob 3 (klavdijsko-flavijski čas), kot najstarejši v tej parceli, je grajen z laterkuli in če ta sorodnost odraža modo kratkega veka, bi žaro v grobu 6 lahko datirali v sredino ali tretjo če- trtino 1. stoletja n. št. 7.4 Opeke 137 Imbreks iz groba 51. Nekateri grobovi so bili izdelani iz opek ali ploščatih strešni- kov (tegul). Grob 18 je imel grobno skrinjo obdano s tegu- lami, grobova 15 in 50 sta bila prekrita s tegulami. Pri drugih so bili imbreksi ali tegule uporabljeni kot posebni elementi grobne konstrukcije. Libacijam so bili namenjeni imbreksi, vstavljeni pod pokrov pokopa (npr. grob 8 v parceli 1 in gro- bova 16 in 26 v parceli B). V grobu 51 je bil lijak za libacije zgrajen iz dveh imbreksov (sl. 137). V grobu 30 je imbreks predstavljal podlago za glavo. Grob 3 tipa bustum je imel tlakovano dno grobne jame. La- terkuli imajo stranico 19 cm, kar približno ustreza standardni meri kvadratne opeke bessales ali dolžine dveh tretjin pes (Adam 1995, 159, Fig. 347). Žarni grob 6 iz grobne par- cele 1 je imel edini grobnico popolnoma izdelano iz opek. Dimenzija laterkulov s stranico 15 cm ali pol pes ni običa- jen osnovni modul pri izdelavi opek, nasprotno pa sta bližje standardni enoti talna plošča in pokrov, bipedales ali dva čevlja (59,2 cm; v našem primeru 61 cm). Grob 33 je imel s tegulami tlakovano dno. Rob tegule iz osrednjega dela groba ima plitvo odtisnjen pozitiven žig CRISPINI v pravokotnem okvirju (G118). Cela tegula z ena- kim žigom je bila položena v strukturi SE 436 na grobni parceli B (sl. 138) Gre za žig delavnic, ki bi naj bile v la- sti tržaške aristokratske družine Tulliji Krispini. Razprostra- njeni so na obalnem območju v bližini Trsta, predvsem na 138 Tegula z žigom CRISPINI v strukturi SE 436. Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 105 Miljskem polotoku in v Koprskem zalivu, na najdiščih Barko- vlje (it. Barcola), Škedenj (it. Servolla), Sv. Sobota (it. S. Sab- ba), Štramar (it. Stramare), Kaštelir pri Jelarjih (it. Castelliere di Elleri), Predloka, Simonov zaliv (Zaccaria, Župančič 1993, 141−142, 167), v domusu na Piazzi Barbacan (Maselli Scotti et al. 2004, 142), pri izkopavanjih Crosada v Trstu (Maggi 2007b, 175–176), v servitskem samostanu v Kopru (Kavur 2011; Kompare 2013) in na Školaricah, kjer so najštevilnejši, in deloma se tudi na tej osnovi pripisuje lastništvo vile dru- žini, ki je obvladovala proizvodnjo teh opek (Žerjal 2008a, 189, 204−206, t. 79; Žerjal 2014, 224–226). Odlomek tegule z žigom QCLO[…] v negativu brez okvirja 139 Zlati uhani (G140). je bil najden v plasti SE 147 (G372). Po Slapšaku so de- Candussio, Pröttel 1990, Abb. 6: 6; 8: 5), v Campi Neriju in lavnice Q. Klodija Ambrozija prodajale v Picen, Umbrijo, Sanzenu (Höck 2008, Abb. 44: 27), na Tonovcovem gradu Emilijo, vzhodni del Venecije, Histrijo, Liburnijo in Dalmacijo (Milavec 2008, 15–16, t. 3: 10−13; Milavec 2011, 23–24), v (Slapšak 1974, 178; Zaccaria 2007, 410–413; Žerjal 2014, Selcah pri Zatolminu (Buora, Candussio, Pröttel 1990, 626, 227–228). V opekarskih delavnicah akvilejskega agra so jih 627, N. 73, Abb. 6: 3), Mostu na Soči (Mlinar 2008, 308−309) izdelovali predvsem v drugi polovici 1. stoletja (Zaccaria, in na Krvavici pri Vranskem (Krempuš 2000, Abb. 4: 27). Gomezel 2000, 303; Zaccaria 2007, 410–413). Najzgodnejši Pasna spona žig je datiran z grobom iz Škocjana pri Soči, zgrajenim iz tegul Q. Klodija Ambrozija, katerega inventar poleg stekle- Iz ruševinske plasti grobne parcele 1 (SE 108) je del pasne nih ampul vsebuje dva, verjetno Avgustova novca (Slapšak spone, gladki obroč D oblike rombastega preseka z jezič- 1974, 177). Tegule z žigi so v bližini Križišča prisotne v Kopru kom kvadratnega preseka (G331a). Značilni so za pozno- (Šašel 1974, 446), na Školaricah (Žerjal 2008a, 190, t. 80; rimsko moško nošo od konca 3. do 5. stoletja (Buora 1996; Žerjal 2014, 227–228) in drugih istrskih najdiščih (Matija- Pflaum 2000, 57–67; nazadnje Paul 2011, 57, 60–71; Mila- šić 1985; Zaccaria, Župančič 1993, 140–141). Celoten žig vec 2011, 40–42). QCLObMBROS je najden na teguli podobne fakture iz gro- Uhani ba 74 na grobišču Burle pri Medulinu (Girardi Jurkić, Džin 2003, 161, št. 273). Pokojnica v grobu 39 je ob pokopu nosila par zlatih uhanov (sl. 139), tip a crotaglia (G140), s kavljem S oblike iz zlate žice, na katero je zatolčena ploščica s kapsulo, vanjo pa vlo- 7.5 Kovinske najdbe žena jagoda iz rdečega stekla. Ploščica je okrašena s pošev- nimi vrezi okrog kapsule. Tovrstni uhani se začnejo pojavljati 7.5.1 Noša že v 1. stoletju n. št. ali celo pred tem (Riha 1990, 70; Breglia Fibula 1941; prim. Giovannini 2008b, 171, Fig. 1). V Augstu so bili podobni uhani oziroma le ohranjeni diski s steklenimi vložki Vzhodno od limitacijskega zidu, v plasti SE 122, je bila naj- najdeni v kontekstih, na podlagi keramičnih najdb datiranih dena fibula (G337) tipa Hrušica, z ohranjenima okroglima v prvo polovico 3. stoletja (Riha 1990, 70, t. 30: 694, 695), gumboma ob šarnirju, ki sta podobne velikosti kot gumb podobni pa so tudi iz skeletnega groba v sarkofagu, grob na zaključku noge. Lok je masiven, pravokotnega preseka, II na Ptuju, ki je brez preostalih pridatkov. Avtorica jih je le ob straneh je okrašen z vrezi ter po zgornji površini s tremi okvirno datirala v 3. in 4. stoletje (Mihovilić 1979, 230, t. 3: vtisnjenimi krožci. Slednji so vodoravno razporejeni tudi na 16). Uhani S oblike, tudi primerki z vstavljenimi ploščicami iz glavi fibule. Fibule tipa Hrušica se pojavljajo od tretje tre- steklene paste, so vsekakor bili popularni v 3. in 4. stoletju tjine 3. do začetka 5. stoletja, značilne pa so predvsem za (Giovannini 2013a, 193; Tiussi, Villa, Novello 2013, 294). 4. stoletje (Buora, Candussio, Pröttel 1990, 616, 617; Höck 2008, 43, 48; Cunja, Mlinar 2010, 70, št. 193–196). Pojavljajo 7.5.2 Toaletni pribor se od severne Italije na zahodu, do sotočja Save in Donave Ogledalo na vzhodu, bližnje analogije pa najdemo v tržaškem muzeju (Cunja, Mlinar 2010, 70, 126, št. 196, brez natančnih naj- V grobu 29 je ob boku otroškega skeleta ležalo ogleda- diščnih podatkov), Strassoldu in Percotu pri Vidmu (Buora, lo, sestavljeno iz svinčenega okvirja in steklene ogledne 106 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 površine (G101). Kvadraten okvir ogledala je okrašen s kon- povsem enakih dimenzij, enak je tudi koncentričen okras. centričnimi kanelurami, ki tvorijo dva pasova okrog ogledne Na reliefnih upodobitvah je prepoznana sledeča motivika: ploskve; zunanji pas ima okras pik in notranji okras navpičnih • Zgoraj levo − mladi Bakus s pokrivalom ( petasos), ki ga kanelur. V vogalih okvirja so slabo ohranjeni neprepoznavni obdaja tirs; reliefni okrasi. V sredino je vdana okrogla izbočena steklena • Spodaj levo − Silen z aspergilijem; ogledna ploskev, ki je premazana z bleščečim premazom. • Zgoraj desno − Satir s kavljem; Nekateri avtorji predvidevajo, da so bili okvirji izdelani tudi • Spodaj desno − Pan s kantarosom. iz organskih materialov, npr. lesa (Deimel 1987, 79; Lloyd Motivika z enakim razporedom se ponovi tudi na malo Morgan 1981, 105). Sodi v skupino Y po Lloyd Morganu manjšem ogledalu iz Olbie (Treister 1996, Fig. 9, B), na južni (Lloyd Morgan 1981, 105, 106, Y1−5), pri kateri je steklo obali Francije (Hyéres, Var) ter na tretjem primerku v Auchu običajno konveksno, okvir pa svinčen in okrašen z različnimi v Gaskoniji. Slednji je enakih dimenzij kot sta črnomorski in motivi ali napisi. V katalog so vključena štiri ogledala, najde- ogledalo s Križišča. Najden v grobnem kontekstu 3. stole- na v Nijmegnu (Y1−4), ter eno iz Trierja (Y5). tja ponuja tudi edino oprijemljivo datacijo. Treister proizvo- Nekaj primerkov, identičnih našemu ogledalu, je zbral Tre- dnjo tovrstnih ogledal umešča v južno galski prostor, čeprav ister (sl. 140), ko je raziskoval provenienco ogledala iz Pu- na osnovi ostalih devetih primerljivih, vendar ne identičnih škinovega muzeja sodobne umetnosti v Moskvi (1996, Fig. analogij dopušča možnost drugega proizvodnega centra 9: 38). Ogledalo iz zbirke V. Svyatlovskega, ki naj bi bilo leta na prostoru Slovenije ali Hrvaške (Treister 1996, 121−124, s 1920 najdeno na območju severno od Črnega morja, je popisom dvanajstih ogledal, med katerimi so tudi Drnovo, Sisak in Emona – grob 246).22 140 Svinčena ogledala z berljivo reliefno motiviko (Treister 1996, 121−123, Fig. 38−41). 22  Ogledalo s Križišča je bilo v Sloveniji prvič predstavljeno na kole- darju Arhej leta 2004 in vzpodbudilo Dragana Božiča k raziskavi raz- prostranjenosti tovrstnih ogledal. Podatke je nesebično posredoval in opozoril na prispevek Treisterja, za kar se mu zahvaljujemo. Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 107 Podoben svinčen okvir iz groba 246 severnega emonskega v Akvileji in Saloni redkejši, datirani pa široko v čas od 1. grobišča s stranico, ki meri 6,5 cm, ima le en koncentričen do 4. stoletja (Giovannini, Maggi 1994, 611, posebej op. 8; pas, okrašen s pikami. V vogalih so reliefno izdelani motivi Ivčević 2002a, 336–337, št. 46 v besedilu, po sliki št. 47). Na (Petru 1972, 40, t. 25, 1). V grobu je bila tudi noriško-panon- grobišču San Daniele a Basaldella v Furlaniji sta bila v najbo- ska dvogumbasta fibula (Petru 1972, t. 25, 2), tip Almgren gatejšem in najstarejšem moškem grobu iz avgustejskega 236b1b2, ki jih Demetz datira od klavdijskega časa do tretje časa ob žaro položena tudi dva strigila z železnim obročem četrtine 1. stoletja (Demetz 1999, 56, t. 11: 5). Novejša najd- za pripenjanje (Cividini et al. 2016, 218, grob 25 s starejšo li- ba s severnega emonskega grobišča je z najdišča Potniški teraturo), kot v sočasnem grobu iz območja Arsene (località center. Ogledalo v ženskem skeletnem grobu 226 ima prav Pras di Sora, Cividini 2016b, 119–121) in na grobišču Borgo tako le en pas okrog ogledne površine. Okrašeno je z nav- di Ponte v Čedadu (Giovannini 2006). Strigil iz Augsta je bil pičnimi kanelurami, v vogalih s krožci in pikami v sredini. najden skupaj s predmeti, datiranimi v 2. in 3. stoletje (Riha V grobu sta med najdbami časovno občutljivejša pečatna 1986, 28), kot grobovi iz antične Duklje (Ivčević 2002a, 337, oljenka iz 2. ali 3. stoletja ter novec, okvirno datiran v sredi- op. 142; Cermanović Kuzmanović et al. 1975, 375, gr. 71A, no 3. stoletja (Mulh 2008, 146). gr. 112, gr. 166, gr. 186). Podobno datacijo potrjuje tudi naš Strigil primerek, ki ga z odlično ohranjenim novcem Antonina Pija datiramo v drugo polovico 2. ali na začetek 3. stoletja. Strigil iz groba 5 (G39) (sl. 141) ima usločeno strgalo ( ligula) z gladkim hrbtom, ki se proti konici rahlo zoži in upogne 7.5.3 Orožje navzgor, ter s pločevinastim votlim držajem, zapognjenim Edini predmet vojaškega značaja na Križišču je sulična ost s nazaj pod strgalo, kjer je nanj pritrjeno. Pravokotna odprtina koničastima listoma in tulastim nastavkom iz plasti SE 131 po celotni dolžini ročaja je omogočala privezovanje na okra- (G351 – sl. 142). Na eni strani ima neizrazito sredinsko re- šen polkrožen bronast ročaj rombastega preseka z obročk- bro. Časovno nepogojena raznolikost suličnih osti onemo- oma za pritrditev seta z ostalim toaletnim priborom (G38). goča natančnejšo datacijo; tako lahko listaste sulične osti Na podlagi kratke omembe v začetku poglavja o strigilih postavimo v čas od principata do pozne antike (Radman M. Diemla bi naš primerek lahko opredelili kot vzhodni tip Livaja 2004, 29 (z ostalimi analogijami), t. 6: 18−25). Med (Deimel 1987, 81), po E. Riha pa glede na strgalo kot vari- grobnim gradivom najdemo primerjavo tudi na Rodiku na anto E (Riha 1986, 28, t. 8: 68), čeprav so strigili tega tipa Grobišču pod Jezerom v grobu 3, prav tako z neizrazitim re- velikokrat okrašeni s punciranjem. Redke primerjave tovr- brom samo na eni strani (Istenič 1987, 107, t. 6: 7) in v sami stnih strigilov so si med sabo zelo sorodne (Ulbert 1969, naselbini na Ajdovščini (Murgelj 2000, t. 3: 1, 5). t. 39: 4; Simonett 1941, 95, Abb. 79: 21a – Muralto, grob 33; Riha 1986, 28, op. 68). V Akvileji so pogostejši strigili drugačnih oblik, za katere je potrjena tudi njihova lokalna izdelava (Giovannini, Maggi 1994; Giovannini, Maggi 2015). Strigili z zapognjenim elastičnim pravokotnim ročajem so 141 Strigil na žganini groba 5 (G39). 142 Sulična konica (G351). 108 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 7.5.4 Oprema konja 7.5.6 Okovje in predmeti, povezani s Bronasti zaključek usnjenega jermena z odprtino v obli- pokopom in grobno konstrukcijo ki ključavnice je bil najden zahodno ob grobni parceli 1 Železni deli nosil − ferculum? (G469). Zaključka, eden v obliki zanke in drugi v obliki ka- Kot smo omenili že v uvodu k obravnavi gradiva, so bili v vlja, sta sklenjena pritrjevala jermenski pas konjske opreme. grobovih 3 (G31, G32, G33, G36 – sl. 143) in grobu 51 Primerjave so datirane v 1. stoletje n. št. (Deschler Erb 1999, (G189c) najdeni koničasti železni predmeti, ki spominjajo na 63, 64, t. 38: 716−722; Unz, Deschler Erb 1997, t. 64: 1832, pilume, a se jih glede na analogije v sklopih rimskih nekro- 1851). pol obravnava kot dele ogrodja nosil pri pogrebnem obred- 7.5.5 Orodje ju.23 Osnovne značilnosti teh predmetov so sploščena pira- midalna konica (G31, G189c), steblo kvadratnega preseka, Sveder ki je običajno usločeno (G31, G36), ter kvadraten dvodelen V plasti SE 525 je bil najden sveder (G454), katerega ode- gumbast zaključek (G32). beljen držaj okroglega (ali večkotnega) preseka je pritrjen Na steblo je bil za konico nataknjen ploščat distančnik, ki na pravokotno na sveder kvadratnega preseka (t. i. sveder T Križišču ni ohranjen. Dolžina primerljivih najdb je med 25 in oblike). Konica svedra ni ohranjena. Na Štalenski gori je bil 36 cm.24 V grobovih se običajno pojavljajo v parih. Značilni podoben najden v poznoavgustejskem kontekstu (Dolenz so za območje severno od Pada, od Katalonije do Emone. 1998, 204, t. 72: W271). Na podlagi upodobitev podobnega Po Božičevih zbranih podatkih (o.c.) so najštevilnejši v sever- orodja na nagrobnih spomenikih iz prve polovice 1. stoletja noitalskem prostoru. Konteksti s temi najdbami so datirani iz Vicenze in Akvileje H. Dolenz domneva, da so ga upora- v 1. stoletje n. št. – v Angeri sklop II, grob 10 – tiberijski čas, bljali izdelovalci košar (Dolenz 1998, 205, Abb. 43). sklop IV »R« − flavijsko obdobje (Sena Chiesa 1985, 121, Noži 286, Tav. 66: 2, 4; 139: 1), v Emoni pa so v dveh grobovih iz klavdijskega časa – grobova 193 in 424 (Angera: Sena Noža iz grobov 18 in 51 (G76, G185) imata trakast ročaj Chiesa 1985, 121, 286, t. 66: 2, 4, t. 139: 1; Emona: Plesničar pravokotnega preseka. Zaradi slabe ohranjenosti drugih značilnosti ni mogoče določiti. Rezila je v obeh primerih premalo, da bi bilo možno definirati raven hrbet. Lahko se ju opredeli le v skupino nožev s ploščatimi ročaji tip V A2. 1 s Štalenske gore (Dolenz 1998, 261−268). Noži s trakastim ročajem so bili najdeni tudi na rodiški Ajdovščini (Murgelj 2000, t. 6: 2, t. 7: 1). Škarje V plasti SE 225 smo zasledili odlomek polovice železnih ška- rij (G406), kmečkega orodja, prisotnega na mnogih naselbi- nah (npr. Bitenc, Knific 2001, 32–33, št. 59–60, 57–58, št. 17, 100–101, sl. 327; Gaspari 2000, t. 9: 16–17). Šivanke V dveh ženskih grobovih 39 in 40 sta bili priloženi po ena 143 Odlomki pogrebnih nosil na žganini groba 5 (G31–33). bronasta šivanka (G139, G146). Šivank preproste oblike, tj. z ovalnim ušescem in iglo okroglega preseka, ni mogoče na- 23  Primerjalno gradivo z interpretacijami zbira in pripravlja za objavo tančneje datirati, primerjave pa je mogoče najti na najdiščih Dragan Božič, kateremu se zahvaljujemo za posredovane podatke. po celotnem imperiju (npr. Štalenska gora: Deimel 1987, 69, 24  Glede na dimenzije primerljivih najdb se odlomki iz groba 3 (G31, G32 in G33) smiselno rekonstruirajo v en predmet skupne dolžine 28 t. 49: 1−7, 14, 15, 18—22). Šivanke so v ženskih grobovih cm, medtem ko za steblo s konico (G36 – dolžina 23,7 cm) ni ohra- pogoste tudi na drugih grobiščih (prim. Ivčević 2002b). njenega dela, ki bi ga dopolnjeval. Vendar je glede na razporeditev najdb v grobu možna tudi drugačna kompozicija. Nedvomno sta konica (G31) in gumbast zaključek (G32) del istega predmeta, glede na lego obeh oljenk, ki so običajno ob nogah pokojnika, pri vzglavju pokojnika, druga konica (G36) pa ob njegovem vznožju. Del stebla, ki je ležal v sredini (G33), je lahko pripadal eni ali drugi konici. Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 109 Gec 1972, 45, 84, t. LV: 7, t. CC: 15, 16; Ampurias: Almagro (G178) in v grobu 47 zanka iz bronaste žice skupaj z za- 1955, 244, Fig. 216: 16, 17). Oba grobova z deli nosil na Kri- pognjeno trakasto bronasto pločevino, ki sta ležali ob levi žišču sodita v drugo polovico 1. stoletja ali nekoliko kasneje. goleni skeleta (G175a, G175b).25 Podobne zanke iz brona- Glede na najstarejši obliki obeh oljenk je nekoliko zgodnej- ste žice krožnega preseka se v grobovih iz 3. in 4. stoletja ši grob 3, sredina ali tretja četrtina 1. stoletja, grob 51 pa pojavljajo pod pasom pokojnika, kot npr. v Duklji v Črni Gori z oljenko tipa Loeschcke Xa/b in Vespazijanovim novcem (grob 219: 3 (tri zanke); grob 227: 3, grob 254: 4; grob 280: prav tako mnogo ne presega okvira 1. stoletja; datiramo ga 4; v: Cermanović Kuzmanović et al. 1975, 107, 109, 120, lahko v konec 1. ali prvo polovico 2. stoletja. 130). Najdene so tudi v grobu 30 na češkem najdišču Dobři- Žeblji, okovi, zakovice, zanke in ostali chov−Pičhora (Droberjar 1999, 154, Taf: 38, 30/4). kovinski predmeti Najštevilčnejše najdbe v grobovih so žeblji, redkejši žebljički, spone oziroma aplike. Žeblji so bili verjetno uporabljeni pri izdelavi grobne konstrukcije ali grmade. Pojavljajo se v vseh oblikah grobov, ne glede na način pokopa ali starost po- kojnika. Najdeni so v 17 grobovih (skupaj 52 žebljev, izven grobov pa še 25 žebljev), večinoma posamično, le pri štirih žganih grobovih so prisotni štirje ali več. Ti so bili lahko upo- rabljeni pri pripravi grmade. Posamični žeblji, ki so pogosti v rimskih grobovih, pa so imeli apotropejske funkcije (Ceci 2001; Ceci 2005). Žeblji so pravokotnega preseka in imajo krožno glavico. Po dolžini ohranjenih lahko ugotovimo prevladujočo standar- dno dimenzijo, in sicer nekaj več kot 70 mm (četrt čevlja ali 1 palmus ali 74 mm). Enako dolžino opazimo tudi pri zakrivljanju konic daljših žebljev (G123, G189a). V grobovih z žeblji so najpogostejši ostanki lesa hrastovi, za njim ore- hovi. Glede na to, da obe vrsti sodita med trše vrste lesa, je zelo malo žebljev skrivljenih, kar kaže, da so bile na delu vešče roke. Železna pločevina v grobu 3 (G35) kaže na daritev pred- meta, izdelanega iz različnih materialov. Na 13 cm širokem ukrivljenem pasu pločevine s številnimi prebodi v razmikih od 3 do 5 cm so se ohranili žebljički s krožno glavico. Kot zapogibanja nakazuje, da je bila pločevina z notranje strani obložena z do 6 mm debelo snovjo. Zaradi gosto razpore- jenih vbodov predvidevamo, da je šlo za prožen material, morda debelejše usnje, napo. Verjetno je bilo železo oblo- ženo tudi na izbočeni strani z nečim, kar je prekrilo konice žebljičkov. Par masivnih železnih spon ali tečajev v grobu 34 (G122, G127) nakazuje na močnejšo leseno konstrukcijo, morda večjo skrinjo, od katere se je ohranila večja količina ostan- kov hrasta. Od drugih manjših kovinskih delcev, ki so spajali predmete iz organskih materialov, sta najdena dva železna žebljička v grobu 2, ki sta verjetno pripadala obuvalom (G23, G24), manjši kos bronaste pločevine z zakovicami v grobu 48 25 Tudi na to podrobnost in aktualno interpretacijo nas je prijazno opozoril Dragan Božič. 110 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 8Zaključek Matjaž Novšak, Iris Bekljanov Zidanšek, Tina Žerjal 8.1 Analiza grobišča Pearce, Millett, Struck 2000; Scheid 2008; Rasmus Brandt, Prusac, Roland 2015). Ob odkrivanju rimskih grobišč se soočamo z oddaljenimi predstavami o onstranstvu. Zaprti grobni konteksti, struktu- Prostorska organizacija grobišča ra in arhitektura grobišč ter njihovi krajinski elementi nudijo zapis rituala kot odsev nekdanje religije in družbenih struk- Najdišče na Križišču z bližjo okolico kaže načrtovano ure- tur. Grobišča ponujajo izpoveden inventar za razumevanje janje prostora v sredini 1. stoletja našega štetja. Grobišče rimske družbe in njenih verovanj, ki ga je možno podpreti z (sl. 8, 9) je vpeto med traso javne ceste in posestjo vile Ško- literarnimi, epigrafskimi in ikonografskimi viri (Pearce 2000, larice, od katere ga ločuje visok limitacijski zid, ki je glede na 8; temeljno delo Toynbee 1982; von Hesberg, Zanker 1987; višino deloma zastiral pogled na nekropolo iz smeri vile. S Slapšak 2005; Scheid 2008). Antropološke in zgodovinske tem je bila jasno vzpostavljena ločnica med svetom mrtvih študije klasične rimske družbe z obravnavo pisnih virov pre- in svetom živih. poznavajo rimske duhovne predstave fenomena smrti in Na severni strani grobišče zamejuje cestni odcep proti vili, onstranstva (npr. Fustel de Coulanges 2006; Šterbenc Erker proti jugu pa mu sledimo v dolžini 120 metrov, a lahko 2002; Xella 2005; Hope 2007; Hope 2009). Arheološke štu- predvidevamo nadaljevanje morda vse do nekdanje struge dije izhajajo iz materialne zapuščine (Jovanović 1984; Bre- Rižane, ki je danes nekaj manj kot 200 metrov južneje. Raz- ščak 1985; Jones 1983; Philpott 1991; Berke 1991; Pearce, iskana sta bila pas v dolžini 50 metrov na severu ter manjša Millet, Struck 2000; Djura Jelenko 2004). Če so v zgodnjih površina na jugu, ki kaže, da se situacija, ugotovljena na obdobjih arheološke vede prevladovale raziskave monu- severu, zrcali tudi v smeri Rižane. mentalne nagrobne arhitekture in epigrafskih spomenikov Organizacija grobišča ima notranjo parcelno razdelitev. (Heller 1932; Wheeler 1967), se novejše raziskave, podprte Večji del grobišča deluje enotno, z izjemo skrajno severne z naravoslovnimi analizami, posvečajo večplastni obravna- grobne parcele 1, ki izstopa po legi (ob odcepu proti vili), vi pogrebne prakse (temeljno delo Toynbee 1982; Struck načinu pokopa, nagrobni arhitekturi in kontinuiteti pokopa- 1993; Witteyer, Fasold 1995; Ferdière 1993; Kreuz 2000; Pe- vanja. Poleg tega je za razliko od ostalih obzidana z vseh arce, Millett, Struck 2000; Polfer 2000; Girardi Jurkić 2002; strani, presega jih tudi po površini. Velikost grobne parcele Heinzelmann et al. 2001; Tassaux 2002; Faber et al. 2007; Ki- 1 je 16,90 × 16,70 m, parcela A meri 16 × 7,5 m, parcela ryakidis 2007; Scheid 2008; Rossi 2014; Rasmus Brandt, Pru- B 12 × 7,5 m. Grobni parceli A in B sta prepoznani vzdolž sac, Roland 2015; Rinaldi, Vigoni 2015; Cividini, Tasca 2016). limitacijskega zidu preko širših koncentracij grobov, različnih Tudi na Križišču lahko opazujemo nenehno spreminjanje in nasutij in obodnih tlakov, ki so posamezne parcele obkrožali razvijanje različnih pogrebnih in obrednih praks skozi čas. (grobni parceli A in B). Nanje so vplivali tako etnični in kulturni elementi, bodisi V nadaljevanju proti jugu (v dolžini 50 do 70 metrov) je pas tradicija lokalnega substrata, vplivi iz helenističnega in sre- grobišča med glavno cesto in limitacijskim zidom enako dnjeitalskega sveta, deloma odnosi z vzhodnim Sredoze- širok kakor parceli A in B. Le na skrajnem jugozahodnem mljem in vplivi misterijskih kultov, kot tudi notranja dialektika robu izkopa se cesta postopoma odmika od zidu, tako da je družbenega sistema. Pogrebni rituali in oblike pokopa so morda širina grobišča ( in agro) nekoliko večja. bili predpisani spolu, starosti, statusu in družbeno-ekonom- skemu položaju pokojnika. Rituali niso bili namenjeni le Na skrajnem jugozahodnem koncu izkopnega polja je bil prehodu umrlega v onstranstvo, temveč tudi utrjevanju in odkrit krak še enega zidu pravokotnega na limitacijski zid, obnavljanju družbene strukture ter socialnih odnosov med ki bi lahko predstavljal še eno obzidano grobno parcelo ali živimi. Poleg zunanjih dejavnikov je izbor ritualnih pogreb- drugo arhitekturo ob odcepu ceste proti Rižanski dolini. nih praks odražal pokojnikova individualna verovanja, želje ter intimno predstavo soočenja z minljivostjo in smrtjo (npr. Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 111 Oblike in načini pokopa sežigalo. Pogosto so ostanke umrlega in žganino zbrali v keramično žaro, pri nekaterih so žganino posuli po grobni Med raziskavami je bilo izkopanih 53 grobov (sl. 144–145), jami. Pogosto so bile grobne jame obdane s kamnito skrinjo še vsaj 20 struktur pa bi lahko prepoznali kot prekritja gro- (Socerb: Dugulin 2002; Crismani, Casari 2016; Žirje: Bavdek bov. Glede na pridatke v grobovih se je pogrebno obredje 2005; Rodik: Istenič 1987; Istra: pregled Girardi Jurkić 2002; znotraj zamejenih parcel kontinuirano opravljalo od sredine Girardi Jurkić, Džin 2003; Furlanija: Cividini, Tasca 2016). 1. pa vsaj do konca 4. stoletja n. št. Posamezni pokopi so mlajši, verjetno poznoantični. Mnogi rimski avtorji28 so opisali obred kremacije, ki je bil v času njihovega delovanja prevladujoč. Pokojnika so z od- V arheološkem zapisu grobišča na Križišču se kažejo očitni prtimi očmi položili skupaj z ležiščem na grmado ( rogus), elementi, ki jih lahko povežemo s pogrebnimi običaji rimske na skupno sežigališče ( ustrina), ali pa kraj samega pokopa družbe. Iz razpoložljivih podatkov smo poskusili ugotovi- ( bustum). Redko najdeni ostanki ustrin kažejo, da so imele ti oblike pogrebnega rituala in jih navezati na znane vire o zidane temelje (sl. 146). Skupaj s pokojnikom so žalujoči na rimskih pogrebnih običajih, kot jih povzemajo in interpretirajo grmado položili daritve, osebne predmete ( munera), potem sodobni avtorji (Šterbenc Erker 2002; Hope 2007; Hope 2009). jo je cel sprevod obkrožil. Ko je grmada dogorela, kar je Pri prepoznavanju grobnih oblik smo opazovali le podrob- lahko trajalo tudi celo noč, so sorodnice iz pepela pobrale nosti, ki odražajo razlike v pogrebnem obredju (obliko gro- kosti ( ossilegium), pepel pa so polili z vinom. Med gorenjem bov, način pokopa, grobne inventarje, spol in starost pokoj- so žalovalcem razdelili pojedino na grobu ( silicernium), ki je nika, grobno arhitekturo, nagrobna obeležja, lokacijo groba bila očiščevalna za osebe izven družinskega kroga (Toynbee v prostoru), in s tem morda notranjo razslojenost populacije 1982, 50; Šterbenc Erker 2002, 93−95; Hope 2009, 65–93). (sl. 144–147). Ostanki žganih pokopov na Križišču kažejo na razlike v na- Dolgo obdobje pokopavanja na Križišču se odraža tudi v činu sežiga ( ustrina/bustum). Sežig na mestu pokopa ( bu- zelo različnih načinih pokopa (žgan pokop v grobni jami, stum) se je izvajal samo znotraj grobne parcele 1, kjer je tudi žgan pokop v žari, žgan pokop tipa bustum, skeletni pokop edini pokop v žari (grob 6). v grobni jami, pod konstrukcijo tegul, v kamniti skrinji, po- Za gradnjo grobne konstrukcije so posegali po različnih kop otroka v amfori) (sl. 147). materialih. V dveh primerih so uporabili laterkule (grobova Kremacija 3 in 6 v grobni parceli 1), en grob je bil grajen s tegulami (otroški grob 18), ostali pa so bili obloženi in prekriti z lo- Epikurejski pesnik in filozof Lukrecij ( De rerum natura, 3, 870– kalnim peščenjakom, ki je bil bodisi nabran, lomljen ali pa 893) je v pesnitvi iz prve polovice 1. stoletja pr. n. št. v odlom- klesan v večje plošče. Grobovi, ki so bili pokriti z eno ali ku, kjer se sprašuje o razlikah med čutenji pri postopnem raz- več ravnimi ploščami, so bili v zgornjem delu votli. Stranice padanju trupla pod težo zemlje, bolečinah pri sežigu ali pa pri so nosile pokrov, ki ga je bilo ob parentalijah možno pri- balzamiranju v medu, podal vse tri oblike pokopa kot enako- vzdigniti, skozi čas pa je izpiranje finejših sedimentov delno vredne (Hope 2007, 107). Zakonik dvanajstih plošč je Rimlja- zapolnilo notranjost groba. nom dovoljeval, da so se lahko po svoji izbiri oziroma izbiri Legenda k sliki 144: svojcev26 odločali med kremacijo in inhumacijo.27 Čeprav je bil tradicionalen pokop v Rimu inhumacija, so ga v 1. stoletju pr. Oblika grobne konstrukcije Simbol I.a– bustum v obzidanem grobu ▲ n. št. ohranile le še redke rimske družine, Židje in še nekateri I.a– bustum brez zidane konstrukcije semitski narodi ter vzhodne dežele. Prevladalo je sežiganje II.a– zidan grob z žaro ◙ pokojnih in to je obveljalo vse do Trajanovega časa (Toynbee II.b– zidan vzdolžen grob z razsuto žganino | 1982, 49; Šterbenc Erker 2002, 91; Hope 2007, 107–111). II.c– zidan ovalen grob z razsuto žganino ◘ II.d– jama z žganino brez zidane konstrukcije ● Na severnojadranskem prostoru je avtohtono starosel- III.a– zidan grob– grobnica ♣ sko prebivalstvo svoje umrle že pred prihodom Rimljanov III.b– neobzidana grobna jama s pokrovom ∏ IV.– pokop v ali pod amforo ∩ V.– pokop v jami brez konstrukcije (V–Z) ↔ 26 V primerih, kadar svojci niso naročili pogreba in so zanj poskrbele mestne službe, so se verjetno slednje odločale po takrat ustaljeni 28 Najštevilnejši zapisi več kot dvajsetih avtorjev se nanašajo na čas modi (Šterbenc Erker 2002, 91). stabilne strukture rimske družbe (2. stoletje pr. n. št. do 2. stoletje 27 Po tem sodeč je bilo balzamiranje zelo redko in so ga Rimljani n. št.), pred asimilacijo vzhodnjaških kultov in kasnejšim prehodom spoznali šele po priključitvi ptolemejskih ozemelj. Prakticiralo se je v v monoteistično krščansko religijo (Fustel de Coulanges 2006; Šter- Egiptu, čeprav je znan tudi primer iz Panonije (Hope 2007, 107–108). benc Erker 2002; Hope 2007; Hope 2009). 112 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 Številka Grobna Datacija Pokojnik Način pokopa Oblika grobne Žara Ostalo (kanali za libacijo, groba parcela Starost Spol žgan / skeletni konstrukcije nagrobna obeležja…) 1 1 konec 1.–1. pol. 2. st. 25–40 M žgan 2 A 25–40 M žgan || izropan 3 1 40–60 žgan ▲ nad grobom zidan podij SE 151, staljeno steklo 4 odcep proti po sredini 5. st.; 7. ali 8. st. 30–40 M skeletni ↔ vili 5 1 sredina 2.–začetek 3. st. ali žgan tretja četrt. 2. st. 6 1 2. ali 3. četrt. 1. st. 9,5–10,5 žgan ◙ da opečnata grobnica 7 1 konec 1.–1. pol. 2. st. žgan 8 1 2. pol. 1.–začetek 2. st. žgan kanal (libacija) 9 1 2. pol. 1.–začetek 2. st. žgan 10 1 3.–5. st. 35–40 M skeletni ♣ 11 1 3.–5. st. 35–45 F skeletni ∏ 12 1 2. st. (?) skeletni ∩ pokop pod amforo 13 J 35–40 M skeletni ♣ 14 J 40–50 M skeletni ♣ 15 J skeletni ♣ tegule v prekritju 16 B 2. pol. 2.– začetek 3. st. 20–40 žgan ● kanal (libacija) 17 B do pol leta skeletni ∏ vkopan v starejši žgan grob (438), postament SE 440 17a B 15–35 žgan ● poškodovan z grobom 17 18 B konec 1.– 2. st. do pol leta žgan ◘ obložena s tegulami 19 B 2. pol. 1.– 2. st. žgan ● žganina v lesenem recipientu, posoda na vrhu polnila 20 B konec 1.– 2. st. žgan ● 21 B 20–35 M (?) žgan ◘ 22 B 2. pol. 2.– 3. st. 20–40 žgan ◘ 23 B 2.– 3. st. žgan ● lonček v posebni vdolbini 24 B do pol leta skeletni ∏ 25 B žgan ● postament SE 430 26 B 2. pol. 2.– 3. 25–40 M žgan ● kanal (libacija) 27 B do pol leta skeletni ∏ 28 J 2.– 4. st. 35–40 F skeletni ∏ 29 J 3.– 4. st. 9–10 skeletni ∏ 30 ob 1, del A 3.– 1. pol. 5. st. 25–35 M skeletni ♣ 31 B 3.– 5. st. skeletni ♣ dvodelna konstrukcija 32 A 2.– 3. (4.) st. 20–40 M+F žgan ◘ dvojen pokop 33 A 3.– 1. pol. 5. st. 25–30 M skeletni ♣ izropan v predelu nog, opeka z žigom CRISPINI 34 A 2. pol. 2.– 3. st. >20 žgan ● izropan 35 B 0–3 skeletni ∏ 36 A 2.– 3. (4.) st. žgan ∏ postament SE 649, delno poškodovan 37 A 0–1 skeletni ∏ 38 A 4.– 1. pol. 5. 30–40 F skeletni ♣ 39 A 3.– 4. st. 30–35 F skeletni ♣ 40 A 3.– 4. st. 40–50 F skeletni ♣ 41 A sredina ali konec 2.– 3. st. 20–40 M žgan || delno poškodovan 42 A žgan ● 43 A 2.– 3. st. 3–4 skeletni ♣ 44 A 4.– 1. pol. 5. st. 50–60 M skeletni ♣ teguli 45 A 0–1 skeletni ∏ 46 B 5,5–6,5 skeletni ♣ 47 B 4.– 1. pol. 5. st. 45–55 F skeletni ♣ 48 J 2. st. ali nekoliko kasneje 45–50 M skeletni ∏ 49 na odcepu po sredini 5. st. 15–25 M (?) skeletni ↔ proti obali 50 A 2. pol. 2.– 1. pol. 3. st. žgan ● tegule v prekritju 51 A 2. st. žgan ◘ kanal (libacija) 52 A skeleten ∏ 53 A 3. ali 4. st. skeleten ↔ delno poškodovan 144 Preglednica izkopanih grobnih kontekstov glede na starost in spol pokojnika, na način pokopa ter na oblike grobne konstrukcije. S sivo so označeni otroški grobovi. Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 113 Pridatki Oglje Favna aob cela Oljenka (žig) Grobna Novec ¶ Noša Osebni Steklo Fina namizna keramika ○ Namizna keramika / ● Egejska keramika Amfora Kuhinjsko posodje Žeblji, Kovina ● ožgano ar ○ pri nogah oprema (datacija) ۞Nakit predmeti ● staljeno Sigilata ipd. Keramika tankih sten Čaše Vrči Drugo ○ groba ● egej. spojke −nedoloč. ○ neožgano ● drugje Ī toaletni ○ nestaljeno kuh. kuh. ○ železo obna p pribor keramika keramika ● bron Številka gr Gr ○ drugo Kadilnica 1 1 ● Xa ( CRESCES) ○ ○○ Dr. ○○○○○○ hrast, bukev 2–4 ○○○○○○ ○○○○ 2 A ¶ žebljički za ○ ○ hrast ● nedol. sesalec obuvalo 3 1 ● IV ( A) ●●●●● ○ (l. 22–30) ●●○○○○○ čaše, ○ Dr. 2–4 ○ okov oreh, bukev ● nedol. ● IV ( A) ferculum ○ (l. 41–54) balzamariji ○ riba 4 odcep proti vili gaber 5 1 ○ (l. 147–148) Ī strigil, ○○○○○ čaša, hrast, oreh ● nedol. sesalci ročaj balzamarij, skodelica 6 1 alabastrna žara 7 1 ● Xa ( FORTIS) hrast ● nedol. 8 1 ● Xa ( CRESCES) ○○ steklenica, čaša, ○○○ posnetek ○○ ○ krožnik? ○ Dr. 6B ○○ hrast (veliko) ●○ nedol. več posod Drag. 33 sesalci 9 1 ○ skodelica ○ ○ hrast obdelana kost 10 1 oreh 11 1 ¶ igla ○ odl. − rezidualno ● fokaj. vrček - jerebika ○ ostriga odl. rezidualno ○ kopenski polž 12 1 prekrito z ○ Dr. 2–4 amforo španska 13 J ○ vrč ○ osel 14 J ○○○ odl. − rezidualno 15 J ● nedol. sesalec 16 B ● Xa ( CRESCES) ○ balzamarij ● odl. egej. ○ lonec hrast ○ konj lončka ● nedol. 17 B ○○ lonec, ○ drobnica lonček ○ govedo 17a B ○ odl. ○ odl. 18 B ● Xa ( CDESSI) ○ nož ○ jerebika 19 B ● VIII ○○ lonec, ○ hrast, tdroleska, ●○ nedol. skleda/pekva hruška/jabolko sesalci 20 B ● Xa ( FORTIS) ○ (l. 27 pr. n. ○ odl. hrast ●○ nedol. št. −14 n. št.) sesalci 21 B ○ lonec ○ ○ oreh, hrast ●○ nedol. sesalci 22 B ● Xa ( FORTIS) ○ afriška sigilata ○ skleda ali oreh, hrast, ● drobnica skleda Hayes 14B lonec črni trn ○ nedol. sesalec 23 B ● Xa/b ( FORTIS) ○ lonček oreh (veliko) 24 B 25 B ○ stilus 26 B ● Xb ( CRESCES) ○ čaša, ● egej. ● pekač hrast (veliko) ● nedol. sesalci narebreni lonček 27 B 28 J ● Xb ( VIBIAN) 29 J ○ Xb/c Ī ogledalo 30 ob 1, ○ Xb/c ○○○○ odl. ročaja, ○ odl. ● odl. jesen del A več posod kozice 31 B ● fokaj. vrček ali ○ lonček ● pokrov ○○ hrast posnetek 32 A ● Xb ( LVPATI) ○ ostenje ○ skleda/ hrast, jesen, pekač brest, trdoleska 33 A ○ odl. ○ skleda/pekač ○ odl. lonec trdoleska ● ovca 34 A lesena ○ korintska ○ mala ○○○○ ○○ hrast (veliko), ● nedol. sesalci skrinja? skodelica Dr. 6B bukev 35 B ● pekač ○○○ hrast 36 A ● Xb 114 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 Pridatki Oglje Favna aob cela Oljenka (žig) Grobna Novec ¶ Noša Osebni Steklo Fina namizna keramika ○ Namizna keramika / ● Egejska keramika Amfora Kuhinjsko posodje Žeblji, Kovina ● ožgano ar ○ pri nogah oprema (datacija) ۞Nakit predmeti ● staljeno Sigilata ipd. Keramika tankih sten Čaše Vrči Drugo ○ groba ● egej. spojke −nedoloč. ○ neožgano ● drugje Ī toaletni ○ nestaljeno kuh. kuh. ○ železo obna p pribor keramika keramika ● bron Številka gr Gr ○ drugo Kadilnica 1 1 ● Xa ( CRESCES) ○ ○○ Dr. ○○○○○○ hrast, bukev 2–4 ○○○○○○ ○○○○ 2 A ¶ žebljički za ○ ○ hrast ● nedol. sesalec obuvalo 3 1 ● IV ( A) ●●●●● ○ (l. 22–30) ●●○○○○○ čaše, ○ Dr. 2–4 ○ okov oreh, bukev ● nedol. ● IV ( A) ferculum ○ (l. 41–54) balzamariji ○ riba 4 odcep proti vili gaber 5 1 ○ (l. 147–148) Ī strigil, ○○○○○ čaša, hrast, oreh ● nedol. sesalci ročaj balzamarij, skodelica 6 1 alabastrna žara 7 1 ● Xa ( FORTIS) hrast ● nedol. 8 1 ● Xa ( CRESCES) ○○ steklenica, čaša, ○○○ posnetek ○○ ○ krožnik? ○ Dr. 6B ○○ hrast (veliko) ●○ nedol. več posod Drag. 33 sesalci 9 1 ○ skodelica ○ ○ hrast obdelana kost 10 1 oreh 11 1 ¶ igla ○ odl. − rezidualno ● fokaj. vrček - jerebika ○ ostriga odl. rezidualno ○ kopenski polž 12 1 prekrito z ○ Dr. 2–4 amforo španska 13 J ○ vrč ○ osel 14 J ○○○ odl. − rezidualno 15 J ● nedol. sesalec 16 B ● Xa ( CRESCES) ○ balzamarij ● odl. egej. ○ lonec hrast ○ konj lončka ● nedol. 17 B ○○ lonec, ○ drobnica lonček ○ govedo 17a B ○ odl. ○ odl. 18 B ● Xa ( CDESSI) ○ nož ○ jerebika 19 B ● VIII ○○ lonec, ○ hrast, tdroleska, ●○ nedol. skleda/pekva hruška/jabolko sesalci 20 B ● Xa ( FORTIS) ○ (l. 27 pr. n. ○ odl. hrast ●○ nedol. št. −14 n. št.) sesalci 21 B ○ lonec ○ ○ oreh, hrast ●○ nedol. sesalci 22 B ● Xa ( FORTIS) ○ afriška sigilata ○ skleda ali oreh, hrast, ● drobnica skleda Hayes 14B lonec črni trn ○ nedol. sesalec 23 B ● Xa/b ( FORTIS) ○ lonček oreh (veliko) 24 B 25 B ○ stilus 26 B ● Xb ( CRESCES) ○ čaša, ● egej. ● pekač hrast (veliko) ● nedol. sesalci narebreni lonček 27 B 28 J ● Xb ( VIBIAN) 29 J ○ Xb/c Ī ogledalo 30 ob 1, ○ Xb/c ○○○○ odl. ročaja, ○ odl. ● odl. jesen del A več posod kozice 31 B ● fokaj. vrček ali ○ lonček ● pokrov ○○ hrast posnetek 32 A ● Xb ( LVPATI) ○ ostenje ○ skleda/ hrast, jesen, pekač brest, trdoleska 33 A ○ odl. ○ skleda/pekač ○ odl. lonec trdoleska ● ovca 34 A lesena ○ korintska ○ mala ○○○○ ○○ hrast (veliko), ● nedol. sesalci skrinja? skodelica Dr. 6B bukev 35 B ● pekač ○○○ hrast 36 A ● Xb Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 115 Pridatki Oglje Favna aob cela Oljenka (žig) Grobna Novec ¶ Noša Osebni Steklo Fina namizna keramika ○ Namizna keramika / ● Egejska keramika Amfora Kuhinjsko posodje Žeblji, Kovina ● ožgano ar ○ pri nogah oprema (datacija) ۞Nakit predmeti ● staljeno Sigilata ipd. Keramika tankih sten Čaše Vrči Drugo ○ groba ● egej. spojke −nedoloč. ○ neožgano ● drugje Ī toaletni ○ nestaljeno kuh. kuh. ○ železo obna p pribor keramika keramika ● bron Številka gr Gr ○ drugo Kadilnica 37 A 38 A ○ Xc ( +) ○ odl. ○ jesen 39 A ○ Xc ۞۞ zlati ○ šivanka ○ odl. ●● egej. vrč brest, hrast, ○ govedo uhani oreh ○ pes ● nedol. 40 A ○ Xc ○ (?) ○ šivanka ○ skodelica AS − ● egej. lonček ali ○● egej. vrč ○ ● drobnica Hayes 15 posnetek ali podobno ● nedol. 41 A ● Xa ( FORTIS) ○ balzamarij ○● egej. in ○ Dr. ○○○○○ hrast, iglavec ● nedol. sesalec ● Xa/b ( IEGIDI) namiz. vrč 2−4 42 A oreh, gaber 43 A ۞۞ steklene ○ skleda, posnetek ○ vrč ○ odl. namizne ○○○ jagode Consp. 43 ker. 44 A ○ Xc ○ posnetek ○ vrč ○ ● sponka jesen ○ nedol. egej.lončka ali sesalec fokaj. vrčka 45 A 46 B 47 B ○ Xc ● dvoročajni ○ ●● okov, oreh egej. vrč vezalka 48 J ○ Xb forma ○ (l. 81−96) ● okov ○ govedo corta ○ ptica 49 odcep proti Ankaranu 50 A ● Xb ○ odl. ○ ročaj Dr 2−4 51 A ● Xa/b ● ferculum ○ (l. 69−81) ○ nož ○ balzamarij ○○○○○○ ( CRESCES) 52 A 53 A ● egej. ○○ narebreni lonček 145 (strani 114–117) Preglednica pridatkov v izkopanih grobnih kontekstih. Grobovi brez pridatkov so označeni s sivo. 146 Oblike kremacij (po: a: Kreuz 2000, 45, Fig. 5.1; b: Polfer 2000, 31, Fig. 3.1). 116 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 Pridatki Oglje Favna aob cela Oljenka (žig) Grobna Novec ¶ Noša Osebni Steklo Fina namizna keramika ○ Namizna keramika / ● Egejska keramika Amfora Kuhinjsko posodje Žeblji, Kovina ● ožgano ar ○ pri nogah oprema (datacija) ۞Nakit predmeti ● staljeno Sigilata ipd. Keramika tankih sten Čaše Vrči Drugo ○ groba ● egej. spojke −nedoloč. ○ neožgano ● drugje Ī toaletni ○ nestaljeno kuh. kuh. ○ železo obna p pribor keramika keramika ● bron Številka gr Gr ○ drugo Kadilnica 37 A 38 A ○ Xc ( +) ○ odl. ○ jesen 39 A ○ Xc ۞۞ zlati ○ šivanka ○ odl. ●● egej. vrč brest, hrast, ○ govedo uhani oreh ○ pes ● nedol. 40 A ○ Xc ○ (?) ○ šivanka ○ skodelica AS − ● egej. lonček ali ○● egej. vrč ○ ● drobnica Hayes 15 posnetek ali podobno ● nedol. 41 A ● Xa ( FORTIS) ○ balzamarij ○● egej. in ○ Dr. ○○○○○ hrast, iglavec ● nedol. sesalec ● Xa/b ( IEGIDI) namiz. vrč 2−4 42 A oreh, gaber 43 A ۞۞ steklene ○ skleda, posnetek ○ vrč ○ odl. namizne ○○○ jagode Consp. 43 ker. 44 A ○ Xc ○ posnetek ○ vrč ○ ● sponka jesen ○ nedol. egej.lončka ali sesalec fokaj. vrčka 45 A 46 B 47 B ○ Xc ● dvoročajni ○ ●● okov, oreh egej. vrč vezalka 48 J ○ Xb forma ○ (l. 81−96) ● okov ○ govedo corta ○ ptica 49 odcep proti Ankaranu 50 A ● Xb ○ odl. ○ ročaj Dr 2−4 51 A ● Xa/b ● ferculum ○ (l. 69−81) ○ nož ○ balzamarij ○○○○○○ ( CRESCES) 52 A 53 A ● egej. ○○ narebreni lonček Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 117 Kremacija Ia - bustum v obzidanem grobu: grob 3. Ib - bustum brez zidane konstrukcije: grobovi 1, 7, 8, in 9. 0 0.5 m 1 m 0 0.5 m 1 m IIa - zidan grob z žaro: grob 6. IIb - zidan vzdolžen grob z razsuto žganino: grobova 2 in 41. B C 164b D 0 0.5 m 1 m A 0 0.5 m 1 m IIc - zidan ovalen grob z razsuto žganino: grobovi 18, 21, 22, 32 in IId - jama z žganino brez zidane konstrukcije: grobovi 16, 19, 20, 51. 23, 25, 26, 34, 35, 42, 45 in 50. A A B 0 0.5 m 1 m B 0 0.5 m 1 m Inhumacija IIIa - zidan grob - grobnica: grobovi 10, 13, 14, 15, 30, 31, 33, 38, IIIb - neobzidana grobna jama s pokrovom: grobovi 11, 17, 24, 27, 39, 40, 43, 44, 46 in 47. 28, 29, 37 in 48. C B A A B A A B C D B C D 0 0.5 m 1 m D 0 0.5 m 1 m C IV - pokop z ali pod amforo: grob 12. V - pokop v jami brez konstrukcije - usmeritev V−Z: grobova 4 in 49. 0 0.5 m 1 m 0 0.5 m 1 m 147 Tipologija grobnih oblik. 118 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 Busta Predmeti, odkriti na površju žganine, so bili v grob pridani ob zaključnih ritualih pogreba pred zaprtjem grobnice (ka- V grobni parceli 1 je bilo šest pokojnikov sežganih na kraju dilnica v grobu 1 − sl. 149, cel balzamarij in morda strigil v samem (grobovi 1, 3, 5, 7, 8, 9). Morda bi mednje uvrstili grobu 5 − sl. 141). Ponekod je žganino prekrival sloj rdeče tudi grob 41 izven grobne parcele 1, ki je bil prekrit z obo- ožgane zemlje, ki kaže na to, da so nekatere grobove vsaj dnim tlakovanjem grobne parcele A. deloma zasuli, preden so jih zapečatili in prekrili s kamnitimi Grobovi tipa bustum so imeli bolj ali manj ožgane stranice ploščami. grobne jame, ki je bila večinoma pravokotne oblike z zaob- Grob 3 po grobni in nagrobni arhitekturi predstavlja prvega ljenimi vogali (dimenzije 1,20 × 0,77 m do 2,05 × 1,18 m). med enakimi (sl. 151, 152). Gre za enega najstarejših po- Grmada je deloma prekrivala, deloma zapolnjevala grobno kopov na grobišču (klavdijsko obdobje ali sredina 1. stole- jamo. Ob straneh groba 5 so bili ohranjeni okrogli odtisi lese- tja n. št.), največji in najbogatejši grob vrste bustum. Dno je ne konstrukcije, ki je grmado podpirala. Okrogle veje so bile bilo prekrito z laterkuli, ob strani sta bili postavljeni ogro- rahlo poševno zapičene v stene jame, na polovici njene glo- mni kamniti plošči, pokrit je bil z nekoliko tanjšimi kamnitimi bine in v pravilnih razmikih (sl. 148). Grobova 1 in 41 sta vse- ploščami, nad pokrovom groba pa je bil sezidan temelj na- bovala večjo količino žebljev, ki so služili pritrditvi lesene kon- grobnega obeležja (SE 151) (sl. 30a–c). Velikost grobne jame strukcije. Mnogi pridatki v grobovih so bili ožgani, saj so bili (dimenzije 2,16 × 1,66 m, globina 0,40 m) odraža velik vlo- truplu pridani že na grmadi, ki se je zrušila v notranjost groba žek v izdelavo pogrebne grmade, za katero so uporabili več (sl. 149–150; oljenke, kadilnice, novci). Nekateri predmeti so žebljev. Železni ostanki nosil ali mrtvaške postelje so bili raz- bili morda tudi ritualno zlomljeni, saj po obedu, namenjene- treseni po žganini (sl. 143). Lokacija pokopa ob robu grobne mu pokojniku, niso več sodili med živeče (npr. kadilnica in parcele tik ob cesti odraža pomembno vlogo pokojnika. skodelice tankih sten v grobu 9, sigilatno posodje in skodelice tankih sten v grobu 8, vinske amfore v grobovih 1 in 3). 148 Odtisi lesene konstrukcije grmade v stenah in dnu groba 5; pogled proti severovzhodu. 149 Grob 1 v preseku; pogled proti jugovzhodu. 150 Porušene sledi grmade v grobu 8. 151 Grob 3. Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 119 152 Idejna upodobitev obreda pred pokopom v grobu 3 (ilustracija Marko Zorović). Grob 5 je verjetno najmlajši pokop vrste bustum. Datiramo pokopov tudi namenoma ni drugih pridatkov, redki prisotni ga lahko v sredino ali drugo polovico 2. stoletja, saj vsebuje pa odsevajo luksuz (Giovannini 2015, 308–312). Pokop na novec cesarja Antonina Pija in balzamarij, časovno umeščen Križišču tako odseva skrušenost staršev ter pripadnost pre- od sredine 2. do začetka 3. stoletja. možni in ugledni družini. Pokop vrste bustum se je kot nov element helenistično- Žgani pokop v preprosti grobni jami -italskega vpliva razširil v cispadanskem, severnoitalskem in ali skrinji severnojadranskem prostoru, od avgustejsko-tiberijskega obdobja dalje. Ritual se je širil zelo različno v različne me- 18 grobov na grobnih parcelah A in B je bilo žganih (parcela stne skupnosti (Ortalli 2001, 229; Rossi 2014; Rossi 2016, A: grobovi 2, 32, 34, 36, 41, 42, 50, 51; parcela B: grobovi 171–174). V Padovi je bil značilen predvsem za prvo po- 16, 17a, 18–23, 25, 26). Trupla so bila sežgana na ustrini v lovico in sredino 1. stoletja, s posameznimi pokopi v drugi bližini, lokacija ustrine je nepoznana. Sežgani ostanki pokoj- polovici 1. stoletja (Rossi 2016, 171–174); medtem ko so bili nikov z žganino so bili raztreseni po dnu preprostih grobnih v Altinu pogostejši v flavijskem času in prvih desetletjih 2. jam (16 grobov). Grobne jame so bile redko skoraj okrogle stoletja (Tirelli 2001; Cipriano 2011). V tem obdobju se je (le tri – grobovi 16, 20, 50: premer od 0,75 do 1 m, globina razširil tudi v čezalpske in podonavske province (Jovanović od 0,20 do 0,30 m), večinoma so bile ovalnega tlorisa (dol- 1984; Struck 1993; Leleković 2012, 320–323 itd.). žine od 0,96 do 1,80 m, širine od 0,50 do 1,10 m in globine od 0,12 do 0,5 m). Nekatere so bile obložene s kamenjem. Žarni pokop Količina pobrane žganine je različna. Pri nekaterih grobo- V edinem žarnem pokopu (grob 6) so bili ostanki otroka vih je debelejši sloj žganine prekrival celotno površino jame shranjeni v žari iz etrurskega alabastra (G45). Domnevamo (npr. izrazito pri grobu 23 – sl. 154), drugje je bila žganina lahko, da so bile skrbno pobrane in oprane kosti pri tem položena le na delu groba (npr. pri grobu 19 − sl. 155), kot zavite v tkanino. Žara sama je bila položena v natančno da je bila skrbno zbrana v posodo iz neobstojnega materia- sezidano opečnato grobnico na sredini grobne parcele 1 la, morda lesa ali zavita v tkanino. Med obredom so k žgani- (sl. 153). Njeno mesto je bilo posebej odbrano in morda je ni skrbno položili še pridatke in popotnico umrlemu (včasih bilo povezano z zasnovo in izgradnjo same grobne parcele na posebno poličko ali jamico) ter grob prekrili z zloženim v sredini 1. stoletja n. št. lokalnim peščenjakom. V izdelavo grobne strukture ni bilo vloženega veliko truda, čeprav to ne odraža nujno nizkega Po celem imperiju so pokopi z alabastrno žaro izražali višji ekonomskega statusa, temveč je lahko tudi odraz verovanj status pokojnika, in sicer že s samo izbiro drage kamenine, in standardizacije pogrebnih praks. posebno obliko grobnice in njene lege na grobišču. V večini 120 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 Med izrazito rimske oblike pokopa spada kvadratna grobna Prehod na inhumacijo skrinja iz štirih tegul groba 18 na grobni parceli B (sl. 68). Žgani grobovi na Križišču obsegajo čas druge polovice Na grobni parceli A izstopa grobna skrinja iz kamnitih plošč 1. stoletja in celo 2. stoletje. Nekatere grobove, ki vsebujejo groba 2 (sl. 55), ki spominja na posteljico trapezoidalnega pečatne oljenke lokalne izdelave Loeschcke Xb (druga četr- tlorisa. V severnem delu sta nakazana vzglavje ali polička tina 2. do 4. stoletja), lahko le široko datiramo v 2. oziroma za libacije. drugo polovico 2. in 3. stoletje (grobovi 32, 36, 50, 51 z Železni ostanki nosil ali mrtvaške postelje so bili najdeni v novcem cesarja Vespazijana). V drugo polovico 2. stoletja grobu 51 v parceli A, v grobovih 34, 35, 41 in 51 v parceli A lahko uvrstimo tudi grob 22 s sigilatnim krožnikom Hayes je bilo več žebljev z grmade. 14 (od sredine 2. do začetka 4. stoletja; G90); medtem ko so bili egipčanski balzamariji, kot je primerek iz groba 41 Žgani pokopi v preprostih grobnih jamah in kamnitih skri- (G156) uvoženi od sredine ali celo konca 2. stoletja in v 3. njah brez žar so bili prisotni v staroselskih nekropolah, kot stoletju. V isti časovni okvir spadata tudi korintska reliefna sta Socerb (Dugulin 2002; Crismani, Casari 2016) in Vo- skodelica (G119) iz groba 34 in egejski narebreni lonček larje pri Žirju (Bavdek 2005) ter drugih istrskih nekropolah (G96) iz groba 26. Celo grob 5 vrste bustum lahko datiramo npr. Kringa (Mlakar 1973; Girardi Jurkić, Džin 2003) že od od sredine 2. do začetka 3. stoletja, najverjetneje v tretje 1. stoletja pr. n. št. dalje. Množično pokopavanje v prepro- četrtletje 2. stoletja. ste grobne jame je v severnoitalskem in severnojadranskem prostoru izpričano predvsem v času od druge polovice Najstarejši odkopani skeletni grob 48 v južnem predelu gro- 1. stoletja dalje, ko ponekod zamenja tradicionalni žarni po- bišča pa lahko datiramo v 2. stoletje (ali nekoliko kasneje), kop. Način pokopa je bil sicer znan že pred tem (glej npr. na osnovi Domicijanovega novca (G178a) in pečatne oljen- za Padovo: Rossi 2016; Cividini, Tasca 2016; Altinum: Tirelli ke s kratkim noskom (G177), kakovosti Loeschke Xb. 2001). Osnovna delitev med kremacijo in inhumacijo kaže, da je do spremembe rituala pri odrasli populaciji prišlo nekje v drugi polovici ali ob koncu 2. stoletja in predvsem v 3. stoletju. Izjema so otroški pokopi, predvsem novorojenčkov, ki so že od samega začetka le v redkih primerih sežgani. V italskem prostoru so posamične inhumacije znane že iz 1. stoletja. Pripisuje se jih revnejši populaciji ali prišlekom iz vzhoda ( Graecus mos). V severnoitalskih in jadranskih me- tropolah, kot so Akvileja, Padova, Altinum, Verona, Brescia, Iulia Concordia idr., kjer so bili kulturni in družbeni kontak- ti živahnejši, se je od konca 1. stoletja dalje vse več ljudi odločalo za drugačen ritual. Drugačne predstave o posmr- tnem življenju so v nekaterih od teh mest že zelo zgodaj 153 Grob 6. 154 Grob 23 v grobni parceli B. 155 Grob 19 v grobni parceli B. Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 121 izpodrinile tradicionalne rituale kremacije, npr. v Padovi celo Inhumacija do sredine 2. stoletja (Ortalli 2001, 225–227; Ortalli 2007; Ortalli 2011; Rossi 2016, 175–176; Rinaldi, Vigoni 2015 z O samem obredu inhumacije je malo znanega. Še manj so različnimi prispevki). Od Hadrijanovega časa dalje se je ritu- poznani razlogi za spremembo rituala, ki so bili verjetno al inhumacije širil po celotnem imperiju. Na istih nekropolah kompleksni. Od Hadrijanovega časa dalje se je inhuma- ali celo istih grobovih je opazno sobivanje obeh ritualov v cija širila po celotnem imperiju, posamične inhumacije pa drugi polovici 2. in prvi polovici 3. stoletja (Toynbee 1982, so znane že celotno zgodnjecesarsko obdobje (Toynbee 40; Heinzelmann 2001; Ortalli 2001, 225–227; Ortalli 2007). 1982, 40; Ortalli 2007; Scheid 2008; Ortalli 2011). Opustitev Na akvilejskih nekropolah se v času med drugo četrtino sežiganja trupla, ki je v zgodnjecesarskem obdobju veljalo 2. in sredino 3. stoletja pojavljata oba rituala pokopavanja za Romanus mos, se je pogosto razlagala v povezavi z neo- istočasno (Maselli Scotti, Giovannini 2007; Giovannini 2009; pitagorejskimi prepričanji, s širitvijo vzhodnjaških misterijskih Mandruzzato, Novello, Pacciani 2015). Medtem je na pode- kultov (čaščenja Izide, Kibele in Atisa, drugih sirijskih božan- želskih grobiščih v zaledju (Furlanija; Cispadana) viden tra- stev in Mitre) (npr. Toynbee 1982, 40; Heinzelmann 2001; dicionalen pristop, kjer se nova moda pokopavanja razširi šele v času 3. stoletja, posamezni žgani pokopi pa so pri- sotni še v 4. stoletju (Ortalli 2001, 226; Ortalli 2007; Cividini 2015; Cividini 2016a; Cividini 2016b; Cividini, Maggi 2016). V Dolnjem Zemonu na Pivškem se sežiganje ohrani do konca 3. stoletja (Horvat, Žbona Trkman 2016). Pozni žgani pokopi so sicer znani tudi iz mest, v Veroni še v sredini 3. stoletja, v Oderzu na prehodu iz 3. v 4. stoletje, v Milanu še v sredini 4. stoletja (Ortalli 2007; Cipriano, Sandrini 2015, 233). Po- manjkljivi podatki za mesto Tergeste dopuščajo le opažanja, da je bila od 3. stoletja dalje prevladujoča inhumacija (Ma- selli Scotti, Giovannini 2007; Ventura 2015). 156 Grob 29 v južnem predelu grobišča. 157 Grob 38 v grobni parceli A. 122 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 Tirelli 2001; Ortalli 2001, 225). Drugi so jo razlagali z nižjimi Oderza (Cipriano, Sandrini 2015, 232), Verone (Bolla 2005, stroški pri enostavnem pokopu trupla v plitko jamo, primer- 239), Altina (Cipriano 2012, 98) in Padove (Rossi 2014, 168; no za sužnje in revne (Heinzelmann 2001). Nove razlage Pettenó, Rossi 2015). temeljijo predvsem na modnem prevzemanju novih navad Pridatki ne kažejo, da bi se s spremembo rituala način ra- (Ortalli 2011). zumevanja posmrtnega življenja bistveno spremenil, saj S prehodom na inhumacijo postaneta obredje in oblika gro- jim je priložena popotnica. Ohranil se je običaj prilaganja bov na Križišču enolična (17 grobov; parcela 1: grob 10 in oljenke, novca in drugih v posmrtnem življenju uporabnih 11, parcela A: grobovi 33, 37, 38, 39, 40, 44; izven parcele: predmetov. grob 30; parcela B: 47, južni del: 13, 14, 28, 29, 48; pozno- antična grobova 4 in 49 izven grobišča). Pokojniki so bili po- Otroški pokopi loženi v preproste grobne jame, ki so bile pogosto obdane Smrtnost med otroci je bila v rimski dobi visoka (Šlaus, No- s kamenjem. Truplo so položili iztegnjeno na hrbet. Roke vak 2010), zato se na administrativnem nivoju ni predpiso- pokojnikov so večinoma skrčene na prsa ali trebuh (grob 28 valo poudarjenega žalovanja za njimi. Plutarh ( Vzporedni – sl. 81; grob 29 – sl. 156; grob 38 – sl. 157), redkeje izte- življenjepisi, Numa, 12) poroča, da za otrokom, mlajšim od gnjene ob trupu (grob 30 – sl. 84). Domnevamo, da so bila treh let, ni treba žalovati, za otroci od treh do deset let se trupla zavita v pogrebni prt, saj v nobenem ni bilo najdenih žaluje toliko mesecev, kolikor let je bilo otroku. Vendar pa žebljev za leseno krsto. so ob izgubi otroka starši ne glede na predpisane norme V arhitekturi grobov ni bistvenih razlik, razen razlik v ob- lahko izpeljali obred po svoji volji. Ker otroci pravno niso delavi kamnitih plošč. Pokojniki, ki so bili položeni v skrbno bili del rimske družbe, so jih morali pokopati celo ponoči izdelane kamnite grobnice (grob 40 – sl. 54, grobovi 39, 38, (Martin Kilcher 2000; Ortalli 2001, 225; Hope 2007, 10−14; 33, 44, 30, skromneje 10), izkazujejo višji status, saj imajo Cipriano, Sandrini 2015, 232; Carroll 2011). pogosto tudi obilnejše pridatke. Za razliko od skromnejših Poleg groba 6, edinega žarnega pokopa na grobišču, je bil grobov so ti pridatki uvoženi iz daljnih dežel Sredozemlja v grobni parceli 1 še otroški grob 8 (tipa bustum), ki ravno (Egejski prostor, severna Afrika). V grobu 30 (sl. 84) je imel tako kaže na skrbno izpeljan obred. Pokopa otrok v grobni pokojnik glavo položeno na pogrebno blazino iz naro- parceli 1 kažeta, da je šlo za družino, ki je razpolagala s be obrnjenega imbreksa. Podobne primere poznamo iz 158 Grob 43 v grobni parceli A. Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 123 premoženjem, za razliko od uporabnikov ostalih dveh par- na grmadi. V skeletnem grobu 48 je bil novec najden ob cel, kjer so otroke pokopali s skromnim obredom. Že od sa- levem stegnu, v kamniti grobnici groba 40 pa v predelu prsi mega začetka je bila tako večina otroških trupel, predvsem oziroma trebuha. novorojenčkov in dojenčkov (Šlaus, Novak 2010), položena Železni ostanki nosil ali mrtvaške postelje so bili najdeni v v skromne grobne jame (parcela 1: grob 12; parcela A: 37, dveh grobovih (grob 3 v parceli 1 in grob 51 v parceli A). 43, 45, 46, 52, 53, parcela B: 17, 24, 27, 29, 31, 35, južni del: grob 15) in le v redkih primerih so opravili obred sežiganja Posamični žeblji (grob 18, 19, 31, 38, 40, 44, 47, morda 8), (morda grob 18 v skrinji iz tegul).29 Ob zadnji steni grob- ki so pogosti v rimskih grobovih, pa so imeli apotropejske ne parcele 1 je bilo pokopano trupelce dojenčka (grob 12), funkcije (Ceci 2001; Ceci 2005). Žeblji v paru (grob 2, 21, 53) prekrito z večjim ostenjem amfore španske izdelave (G66). ali trije (grob 35, 43) še ne kažejo na posebno konstrukcijo. V ostalih otroških grobovih skorajda ni bilo pridatkov V grobni parceli 1 je pogosto še prilaganje dišav v balzama- (sl. 144–145). Izjema so le grobovi malčkov in starejših rijih (grobovi 3, 5, 8) in kadilnicah (grobovi 1 in 9). V parcelah otrok. Tri ali štiri leta staremu otroku v grobu 43 so bili pri- A in B je pridan le po en balzamarij (grobovi 16, 41 in 51), loženi nakit (ogrlica) in posodje (sl. 158). V grobu 35 so bili le v grobu 3 v grobni parceli 1 je bilo dodanih več steklenih ob strani grobne jame trije žeblji in pekač egejske kuhinjske balzamarijev, stopljenih v ognju. Domnevamo, da so v tem keramike, v grobovih 53, 31 in 17 lončena posoda. V gro- primeru dišave v njih razlili med sežiganjem grmade, da bi bu 29 so devet ali deset let staremu otroku priložili oljenko preprečili neprijeten vonj sežganega mesa in kosti. Sežgana in ogledalo. Edinemu žganemu grobu 18 je bila prav tako je bila tudi kadilnica v grobu 9. V drugih grobovih so bili bal- pridana oljenka. zamariji ali kadilnica celi položeni na vrh žganine, pri čemer so bile dišave v njih uporabljene pri zaključnih ritualih pred Inhumacija otrok je bila v severni Italiji pogosta že od 1. sto- zaprtjem grobov (prim. Rossi 2016, 167, 171–173). letja n. št. dalje (Ortalli, 2001, 225; Cipriano, Sandrini 2015, 232). Žalovalci niso pretiravali s količinami darovanih predmetov ne glede na status pokojnika. Darovi so bili izbrani premi- Grobni pridatki šljeno, spodbujali so pretanjene aluzije in mnogo simbolike (Pearce 2015). Grob 3 v grobni parceli 1, ki po grobni in Grobni pridatki na Križišču že sami po sebi izpričujejo vero- nagrobni arhitekturi izstopa, izstopa od ostalih tudi po ra- vanje v onstranstvo, a med njimi je nekaj takšnih, ki izraziteje znolikosti in številu pridatkov, ki je podvojeno ali potrojeno. odražajo klasičen rimski pogrebni obred. Že na grmadi so bili pokojniku darovani dve oljenki, pet bal- Oljenka, prisotna v večini grobov (v 25 grobovih), je eden zamarijev, vinska amfora in novec. najbolj značilnih elementov; podobno velja za običaj prila- Kaže, da so bile daritve simbolnega pomena in da v nekate- ganja novcev (v šestih grobovih) (sl. 144–145). rih primerih posamični pridatki označujejo status, poklic ali Oljenke, ki so predstavljale simbol večne svetlobe (Perko delovne naloge umrlega. Pridatki, ki verjetno opredeljujejo 2012b), so bile pogosto položene že na grmado ( busta: status pokojnika, so stilus (grob 25), nož (grobova 18 in 51) grobovi 1, 3, 7, 8, morda 41, žgani pokopi: grobovi 16, 19, ter šivanka (grob 39 in 40). Šivanke so pogost pridatek v 50). Nekatere so bile položene v grob šele ob koncu rituala ženskih grobovih, saj je šivanje in tkanje simboliziralo žen- na ali ob žganino (grobovi 18, 20, 22, 23, 26, 12, morda 7, sko sfero in poudarjalo moralne vrednote pokojnice. Poleg 41; sl. 154) ali na dno grobne jame (grobovi 18, grobovi 51, tega aludira na boginje usode Parke, sojenice ali predice morda 20, 22, sl. 68). Pri inhumacijah pa ob noge pokojnika (Busana, Rossi 2016). Pisalni pribor izkazuje izobrazbo in s ali pokojnice (grobovi 29, 30, 38, 39, 40, 44, 47; sl. 84, 156, tem status pokojnika (Pearce 2015, 232, 238). 157b), redkeje ob telo (ob stegno, grob 48) ali na prsa (grob Svojo sporočilno vrednost ima tudi toaletni pribor: strigilis 28 − sl. 81). (grob 5) in ogledalo (grob 29). Povezujejo ju s poudarja- Novci, bodisi kot plačilo za prevoz v Had bodisi kot amulet njem izobilja, o tium, kopanjem v termah, s humanitas in za zaščito pred zli duhovi (zaradi svoje okrogle oblike), so helenističnim idealom atleta (Giovannini 2006; Pearce 2015, bili pridani posamično (Ceci 2001; Ceci 2005), le v grobu 3 236–237). sta bila dva novca. V žganih grobovih so bili pogosto ož- Le ugibamo lahko, ali so podobne simbole predstavljala gani (grobovi 3, 5, 51, 20), saj so bili pokojniku darovani že tudi mazila, dospela v korintski reliefni skodelici (grob 34), ali je bila pomembnejša simbolika reliefne upodobitve na njej. 29  Določitev starosti ali spola kostnega materiala v žganih grobovih je sicer težavnejša. 124 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 Takson Nekropola Ostalo Skupaj Grob B. taurus Caprinae E. caballus C. familiaris Indet. gen. NISP MNI NISP MNI NISP % NISP 2 ● Bos taurus 2 2 39 2 41 32,4 3 ● Caprinae 3 3 7 2 10 8,2 5 ● Sus cf. - - 7 1 7 5,7 7 ● domesticus 8 ○● Equus caballus 19 3 21 1 40 32,4 13 ○ Equus asinus - - 2 1 2 18,0 15* ○ Cervus elaphus - - 1 1 1 0,8 16 ○ ● Canis familiaris 7 1 15 1 22 0,8 17 ○ ○ ○ Felis - - 1 1 1 1,6 19 ○● Skupaj 31 9 93 10 124 100,0 20 ○● 21 ○● 159 Zastopanost posameznih taksonov velikih sesalcev 22 ●1 ○ v rimskodobnih sedimentih najdišča Križišče. Številčnost 26* ● ostankov je izražena bodisi kot število taksonomsko 33 ●2 determiniranih najdb ( Number of Identified Specimens; NISP; 34 ● Grayson 1984, 17 ss) bodisi kot najmanjše število primerkov 39 ○3 ○ ● ( Minimum Number of Individuals; MNI; Grayson 1984, 27 ss). 40 ● ●4 Med ostanki konja so lahko zastopane tudi najdbe mule ( E. 41 ● asinus x E. caballus) (Toškan 2010, tabela 1). 44 ○ Le v dveh grobovih iz mlajše faze sta pokojnici nosili nakit: 160 Zastopanost neožganih (○) oziroma ožganih (●) ženska z zlatimi uhani v grobu 39 in deklica s steklenimi ostankov velikih sesalcev v grobovih nekropole na najdišču jagodami v grobu 43. Sicer pa v grobovih ni prisotnih delov Križišče. Senčena polja označujejo žgane grobove; grob noše (kot npr. fibule, lasnice, pasne spone ipd.), čeprav jih je 17 je dvojni: 1 × žgan in 1 × skeletni. Zvezda (*) označuje prazen grob oziroma grob, ki bi lahko bil bodisi žgan nekaj najdenih v plasteh izven grobov. Le žebljička iz groba bodisi skeletni. Opombe: 1 − odlomek rebra majhnega 2 bi lahko pripisali obuvalu. rastlinojeda; najverjetneje gre za drobnico; 2 − najdbo je V simbolnem kontekstu lahko razumemo tudi koželjnico in mogoče z zanesljivostjo pripisati ovci ( Ovis aries); 3 − eden od taksonomsko nedoločenih odlomkov je mogoče z komolčnico osla ( Equus asinus) iz groba 13 ter koželjnico gotovostjo pripisati velikemu rastlinojedu; glede na kontekst konja ( Equus caballus) iz žganega groba 16 (Toškan 2010; gre najverjetneje za domače govedo ( Bos taurus); 4 − na sl. 159–162). Ostanki konja pripadajo srednje veliki živali, ki enem od fragmentov so vidne sledi ureza (Toškan 2010, ne odstopa od povprečnih vrednosti za sočasne primerke tabela 2). iste vrste v regiji in širše (Toškan 2010; po Bökönyi 1984, psov so najpogostejši prav v ženskih grobovih (De Grossi 59; Riedel 1993, 210–212; Riedel 2004, 488). Koželjnica v Mazzorin 2001). grobu 16 je neožgana (Toškan 2010), torej je bila položena na žganino na samem grobu. Konj je bil v rimski družbi bi- Pregled pridatkov po grobovih (sl. 144–145) kaže na ne- stveno pomembnejši od osla, katerega vlogo kaže razumeti katere razlike v obredju med grobnimi parcelami in skozi predvsem kot delovno silo na podeželskih dvorcih in kot čas. Vrče, vinske amfore in pivske servise povezujemo z vi- transportno žival v cestnem prometu (Toškan 2010, 8; Bo- nom, pijačo in zadnjim obrokom pokojnika ali s pogrebno könyi 1984, 64; Hyland 1990, 231). popotnico. V zgodnjih grobovih grobne parcele 1 (1. in 2. stoletje) so prisotni tudi redko sigilatno posodje (grobova 8 Dami z zlatimi uhani iz groba 39 je bila pridana cela pas- in 43), odlomki skodelic tankih sten (grobva 8 in 9) in vinske ja noga z vezmi vred ali celo truplo psa30 (Toškan 2010). amfore Dressel 2–4 (v grobovih 1 in 3). Te najdemo tudi v Ostanki psov v grobovih so bili lahko žrtvovani za varstvo grobovih 41 in 50 parcele A. Funkcijo pivskega posodja so pokojnika oziroma groba ali pokopani ob lastniku kot zvesti kasneje prevzeli narebreni egejski lončki (grob 16, grob 26, spremljevalci. V grških in etruščanskih verovanjih so bili psi morda grob 31, grob 53) ali njihovi posnetki (grobova 40 povezani s podzemnimi demoni ali božanstvi z regenera- in 44), odprte sigilatne posode (skodelice ali krožniki) se- cijsko močjo matere zemlje in z ženskimi božanstvi, zašči- vernoafriškega izvora (grob 40) ali njihovi posnetki (morda tnicami žensk, povezanimi z rojevanjem in rastjo. Ostanki grob 43). Zanimivo je izključujoče razmerje vrčev, večinoma egejske- 30  Prepoznani sta bili leva koželjnica in komolčnica psa. Najdba od- ga izvora, in kuhinjskega posodja med parcelama A in B. lomka pasje medenice v istem grobu sicer dopušča možnost, da je Vrči se pogosto pojavljajo v grobovih grobne parcele A, le bil v jamo položen celo cel pes (Toškan 2010). Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 125 Sk. element SE 443 SE 670 Takson Grobišče Ruševina Ostalo Mandibula 1 - B. taurus 17 5 17 Atlas - 1 Caprinae 1 4 2 Metacarpus 2 - 1 S. domesticus - 4 3 Metacarpus 3 - 1 E. caballus 6 8 6 Os tarsale - 1 162 Zastopanost osrednjih vrst domestikatov med živalskimi Metatarsus 3 - 2 ostanki izven grobov na najdišču Križišče po posameznih Metapodium 2/4 - 2 Phalanx 1 - 2 lokacijah: območje grobnih parcel, ruševina pokopališkega Phalanx 2 - 2 zidu, ostalo gradivo. Številčnost ostankov je izražena kot število določenih primerkov (NISP). Med ostanki konja so 161 Seznam ekvidnih ostankov v jamah SE 443 in SE 670 v lahko zastopane tudi najdbe mule ( E. asinus x E. caballus) okviru nekropole (Toškan 2010, tabela 3). (Toškan 2010, tabela 4). eden v grobni parceli B (grob 47). Vrče so prilagali k inhu- zgolj simbolično popotnico. Domnevni neožgani ostanki macijam (štirje grobovi: 39, 40, 44, 47) in le v enem primeru govedine so bili prisotni tudi v grobu 39. Ob tem velja ne- v žgani grob 41. Ni razlik med spolom ali starostjo, saj so mara opozoriti še na dejstvo, da sta oba na grobišču naj- prisotni v po dveh moških in ženskih grobovih ter v grobu dena zoba drobnice32 pripadala odrasli, nad štiri leta stari tri ali štiri leta starega otroka (grobu 43). Za razliko od vrčev živali, ki v gospodarskem smislu niso več kaj prida zanimive se kuhinjsko posodje v kontekstu grobnih daritev pojavlja in so zato tudi lažje pogrešljive. Okusnejše meso jagenjčkov skoraj izključno v grobovih parcele B (lonci v grobovih 16, in kozličkov morda ni bilo domena pokojnikov z (naj)nižjim 17, 19, 21, 23; lonček v grobu 17; lonček s presegajočim ro- statusom, sodeč po večinskem deležu zastopanosti ostan- čajem v grobu 31; skleda ali pekač v grobu 33). V grobovih kov mladih oziroma subadultnih ovc in koz med gradivom je najdenih tudi nekaj amfor za oljčno olje (grob 34). z vile na Školaricah33 pa se mu premožnejši niso odrekali Na simbolni pomen daritev kažejo tudi skromni ostan- (Toškan 2010). ki hrane v grobovih, in sicer ostanki živalskega izvora31 Podatki analize kostnega gradiva potrjujejo že nakazano (sl. 159–162). Pretežni del najdb predstavljajo odlomki kosti razslojenost populacije, pokopane na Križišču. Edine najdbe okončin, ki pa znotraj posameznih grobov medsebojno ne morskih živali izvirajo iz grobov parcele 1. Ribje vretence je artikulirajo. To pomeni, da so bili pridani že razkosani deli, bilo najdeno v grobu 3, dve lupini ostrige ( Ostrea sp.) pa v toda le na maloštevilnih so se ohranile sledi vrezov. Dobri grobu 11 (Toškan 2010: sl. 159–162). dve tretjini pridanih živalskih ostankov je sežganih, nekateri pa so celo kalcinirani, saj večinoma izvirajo iz žganih gro- Nagrobna obeležja bov (Toškan 2010) (sl. 160), po čemer domnevamo, da so bili kot daritve hrane pridani že na grmado. Drugače pa Nagrobne označbe so postavljali glede na razpoložljive fi- velja za nesežgane kosti, ki so morale biti na žganino po- nance. Pokojni je lahko v oporoki določil, kakšen nagrobnik ložene na samem mestu pokopa. V mlajših inhumacijah so si želi, ali pa si ga je naročil že pred smrtjo. Na obcestnih poleg nekaterih nesežganih primerkov (že omenjena groba grobiščih so jih postavljali z licem obrnjene proti cesti, da 13 in 39) prisotni tudi ostanki sežganih živalskih kosti (sl. so vabili pozornost mimoidočih (Hope 2007, 64−67, 141). 160, 162) (Toškan 2010), pri čemer so le-te verjetno odraz Nagrobna arhitektura se na najdišču ni ohranila. Znotraj termične priprave poslednjega obroka ali žrtvenega obre- grobnih parcel je najdenih šest zidanih temeljev, na katerih da. Najbolj nazorno je to opaženo v grobu 40, kjer so bile so verjetno stali nagrobniki (SE 22, SE 151, SE 430, SE 432, ožgane živalske kosti (pripadajoče drobnici) s sledmi vrezov SE 440, SE 499 in SE 608). Temelji pravokotnih vzdolžnih zbrane v sigilatni skodelici severnoafriškega izvora (G144). oblik so usmerjeni vzporedno z osjo javne ceste (v grob- Pokojnici v grobu 33 so darovali pripravljen del ovce ( Ovis ni parceli B: SE 430, SE 432, SE 440 in v grobni parceli 1: aries) (Toškan 2010). Sodeč po najdbi izoliranega zoba ovce SE 608; južni predel: SE 499; vsi z dimenzijami 1,5 × 0,8 m), ali koze ( Caprinae) in fragmenta debla goveje dlančnice v kvadratna temelja (SE 22 = SE 187 in SE 151) pa sta posta- grobu 17 so se vsaj nekateri pokojniki morali zadovoljiti z vljena ob zahodni rob grobne parcele 1. Večja sta od ostalih (SE 151 − 1,8 × 1,8 m in SE 22 1,2 × 1,2 m) in kažeta na 31  Arheozoološka analiza favne (Toškan 2010) je zajela 1182 ostankov sesalskih kosti in zob antične starosti, ob tem pa še nekaj deset fra- 32 Ob tistem iz groba 17 je bil v tlaku ene od grobnih parcel najden gmentov polžjih lupin, šest lupin ostrige ( Ostrea sp.) ter ribje vreten- še en ovčji molar. ce. Določljivost izkopanih sesalskih ostankov je nizka, zgolj 125 (ok. 33 Podobno velja tudi za favnistično gradivo na Serminu; po ustni in- 10,6 %) kosti in zob (sl. 159). formaciji Boruta Toškana. 126 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 drugačno nagrobno arhitekturo. Z lici obrnjenimi proti cesti Med ostanki favne34 je izpoveden še podatek o najdbah ko- so odražali zgoraj obravnavano željo po razkazovanju, na- sti prašiča. Na redkih okoliških najdiščih, ki razpolagajo z govarjanju mimoidočih in ohranitvi spomina na pokojnika. analizami favne, je prašič rariteta na jedilniku.35 Po pravilih pogrebnega obredja pa bi pričakovali, da je kot odpadek Parentalije nagrobne pojedine ( porca praesentanea in porca praecida- Rimske družine so večkrat v letu prihajale h grobovom, da nea) zastopan v plasteh nad grobovi. In resnično je sedem bi darovale parentalije, s čimer so izkazovale pozornosti prašičjih kosti najdenih v teh plasteh, nobena pa znotraj duhovom prednikov ( Manes) (sl. 163). Zadnji dan feralij, grobov (Toškan 2010; sl. 152–162). V sestavi grobne popo- 21. februarja, so prinašale na pokopališča drobne darove, z tnice, torej v izboru pridanih živalskih kosti in zob, se odraža vencem ovito opeko, sol in v vino namočen kruh (Makrobij, tudi svojstvo obeh lokalnih živinorej (goveda in drobnice) in Saturnalije, 1. 4. 14; Pavel Diakon, 75L). Obredno pojedino prehrambnih navad tam živečih ljudi (Toškan 2010). ob grobu so opravili tudi ob obletnici smrti pokojnega, ko Konjska pokopa so imeli obed, podoben zadušnici devetega dne. Za daritve v hrani se je uporabljal izraz metati ( inferias mittere), ker naj Ob človeških grobovih sta bili v grobni parceli B dve jami bi jo metali na tla (Vergilij, Eneida, 11. 81−82). Po Vergilu bi (SE 443 – sl. 67 in SE 670 – sl. 66) z zgolj živalskimi ostanki, naj parentalije opravili ob odprtem grobu, iz katerega so ki so odraz dogajanj in obredov na grobišču. Obe jami sta vzeli žaro (Vergilij, Eneida, 5. 31; podobno tudi pri Ovidi- vsebovali ostanke konjev (Toškan 2010; sl. 161). V primeru ju; Fasti, 3.557−559) (Toynbee 1982, 61–64; Šterbenc Erker spodnje čeljustnice iz SE 443 izhaja, da je starost živali ob 2002, 102–104, 112–122; Hope 2007, 231–236; Hope 2009, poginu zagotovo presegala 14 let (Toškan 2010, po Levi- 171–182). ne 1982 idr.). V jami SE 670 pa je bil zagreben predstavnik Na Križišču je izvajanje obredja parentalij izpričano z grob- t. i. velikega rimskega vojaškega konja, v osnovi verjetno no arhitekturo in distribucijo najdb. vzrejenega kot rezultat križanja s hispanskimi oziroma skit- skimi konji s posredovanjem Grkov. Starost konja ob pogi- Pri štirih grobovih je bil v strukturo groba vgrajen konkavno nu je zagotovo presegala 20 mesecev, natančneje je ni bilo ali konveksno obrnjen imbreks z nagibom proti notranjosti mogoče določiti. Konji te pasme so bili predvsem v službi groba (grob 51 v parceli A, grobova 16 in 26 ter imbreks vojske oziroma lastnikov podeželskih dvorcev (Toškan 2010; pod obeležjem SE 432 v parceli B). Pri grobu 8 v grobni po Bökönyi 1974, 263; De Grossi Mazzorin 1995, 309; Silver parceli 1 je bil imbreks postavljen pokončno v zahodni vogal 1972, 285). jame. Takšen lijak je lahko služil za libacije. S prehodom na inhumacijo so ta element grobne arhitekture opustili. Skrb in vzdrževanje grobnih parcel Na drugih najdiščih je v te namene običajnejša uporaba Čeprav so bile za uničevalce nagrobnikov in grobov pred- amfore, ki je obenem predstavljala še nagrobno označbo videne stroge kazni,36 so se skrunitve pogosto dogajale. (Istenič 2002, 167; Mercando 1974; Sena Chiesa 1985, 56). Številni epitafi zato grozijo plenilcem. Najbolj izpostavljeni V našem primeru le en večji kos amfore (G363) v plasti, ki je so bili nevzdrževani grobovi na opuščenih grobiščih (Hope prekrivala nivo pokopov (SE 132 v parceli A), kaže na mo- 2007, 64−67, 165–171). Dokler je družina skrbela za grobno žnost tovrstne uporabe. Večji kosi trupa amfore v grobu 41 parcelo, pa je bila ta varna. Toda le redke družine so ohra- bi morda lahko služili podobnemu namenu. Izvedbo lijaka z nile večstoletno kontinuiteto.37 Znotraj družinskih parcel so imbreksi ali tegulami najbližje najdemo na Socerbu v edinem pokopavali pripadnike gens, tudi sužnje in osvobojence. Po- grobu tipa bustum (grob 34; Casari 2002, 95, 97, Fig. 55). gost epitaf na nagrobnikih „za osvobojenca, osvobojenko in V plasteh, ki so znotraj grobnih parcel prekrivale nekdanjo njune potomce” je odražal njihovo nadaljnjo dolžnost vzdr- hodno površino, je najdeno pivsko in kuhinjsko posodje. Še ževanja grobov družine. S prevzemom posesti je lastništvo posebej številni so drobci keramike tankih sten v plasteh narekovalo tudi dolžnosti in skrb za njene grobove (Hope SE 104 in SE 108, nad grobovi v parceli 1. Razpon oblik in 2007, 152–155; Hope 2009, 151–182). različic okrasov skodelic datira pivsko posodje od sredine 1. Za del grobišča, ki smo ga raziskali, lahko ugotovimo, da ni do sredine 2. stoletja. Ob tem naj omenimo, da se keramika bilo žrtev plenitve ali namerne skrunitve. Tu mislimo na na- tankih sten kot grobni pridatek pojavi le v dveh grobovih iz črtno prekopavanje in praznjenje grobov še v rimskih časih. istega časa (grobova 8 in 9). Le pri nekaterih grobovih so opazne poškodbe, ki so lahko nastale zaradi mlajših pokopov ali pri preurejanju grobišča. Drugače pa je z nagrobno arhitekturo. Ta je bila lahko vidna Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 127 163 Upodobitve pogrebnega obredja: a - relief iz Amiterna (Aquila), avgustejski čas; b - relief na grobnici osvobojenca Kvinta Haterija in njegove družine, Rim, konec 1. stoletja n. št. ali začetek 2. stoletja; c - relief na sarkofagu iz Rima (po: Hope 2007, 95, 98, 100, Fig.: 3, 4, 5). 128 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 še veliko stoletij kasneje, ko je bila cesta še prehodna, in je nedaleč od morja, ob plovni reki in naravnem viru pitne bila odnesena iz funkcionalnih ali dekorativnih razlogov. V vode. Na posestvu naj bi bilo nekaj zemlje, namenjene in-ruševinah je bilo sicer najdenih le nekaj okruškov kamnitih tenzivnemu poljedelstvu, in nekaj gozda za črpanje gradbe- sarkofagov, ki niso bili izdelani iz lokalnega peščenjaka. Med nega lesa. Lokacija na Školaricah je kot vzor za Kolumelina njimi smo prepoznali odlomek akroterija strehastega pokro- priporočila. Če to skladnost prenesemo tudi na njegove na- va sarkofaga. Kontinuiteta pokopavanja morda odraža, da potke glede upravitelja vile (Columella, De re rustica, XI. 2., je bila ob morebitni menjavi lastništva vile prevzeta tudi skrb XII. Praefatio), potem si v vlogi vilika predstavljamo veščega za vzdrževanje grobišča. kmetovalca srednjih let, vajenega trdega dela na kmetiji od malih nog, poročenega s prijazno, a ne preveč vpadljivo Grobišče v odnosu do vile na družico (Columella, De re rustica, I. 7. 2–3, XI. 1. 3−14, XII. 1. Školaricah 1−3; Carandini 1984; Carandini 1989). V lastniškem smislu je rimska kmetija ali villa rustika s posestvom delovala po Prepoved pokopa znotraj urbanega pomerija je določal za- principu absentizma (Finley 1987, 101, 103). konik dvanajstih plošč. Uredba je zadostila duhovni potrebi po ločevanju mrtvih od živih, kot razmišlja Cicero ( De legi- Ker je v sredini prvega stoletja Istra doživljala čas ekonom- bus, 2. 23. 58; Hope 2007, 129–130) pa je bila koristna, ker skega razcveta (Degrassi 1956; Matijašić 1998; Žerjal, Pogla- je zmanjševala tudi nevarnost pred požarom in boleznimi v jen 2012), so bili sposobni upravniki gotovo iskani; z upra- mestu (Hope 2007, 129–130; o dolgih mestnih nekropolah vljanjem elitnih gospodarskih posesti si je lahko upravnik glej še Toynbee 1982, 73–100; Von Hesberg, Zanker 1987). krepko dvignil ceno in status. Za Školarice nimamo podatka Tisti, ki so imeli v lasti podeželsko posest, so si lahko tam o obsegu posestva in ker je bila pars urbana pred štiridese- izbrali kraj pokopa. Veliko lastnikov, posebej od 1. stoletja timi leti uničena ob gradnji industrijske cone, tudi nimamo n. št. dalje, je dalo zgraditi družinske grobnice ali pa obzi- opore za sklepanje o številu osebja ( familia rustica). Če pa dane grobne parcele, namenjene ožji družini, sorodnikom, pri obravnavi grobišča predpostavljamo pričakovano pov- sužnjem in osvobojencem. Tako kot so lastniki parcel go- prečno starost 40 let in 40% umrljivost otrok (Šlaus, Novak spodarili z osebjem za časa življenja, so prevzeli nad njimi 2010), pridemo pri desetčlanski družini do številke 80 umrlih tudi posthumni patronat (Hope 2007, 137, 139, 148–152). V na stoletje, kar pri vsaj 300 letih pokopavanja na Križišču odlomku Digest ( Digeste (Ulpian) 11.7.10) je opisana uredi- pomeni nekaj več kot 300 pokopov. Glede na potencialno tev služnostnih pravic dostopa. Ko nekdo prodaja posest, na razsežnost grobišča, ki ga do Rižane lahko preslikamo vsaj kateri so že pokopani člani njegove družine, lahko uveljavi še v devet parcel podobnega obsega grobnima parcelama pravico kontinuitete pokopavanja in dostopa do grobišča A in B, prostor omogoča zgoraj navedeno število grobov. V preko posesti novega lastnika (Hope 2007, 141). tem smislu je Križišče primerljivo z ruralnim grobiščem Burle pri Medulinu s 312 grobovi (Jurkić 1986; Girardi Jurkić, Džin V širšem zaledju Rima se ob konzularnih cestah, glavnih 2003). Tako se kaže grobna parcela 1 kot najprimernejše prometnicah vrstijo manjša grobišča ob odcepih, ki vodijo pokopališče lastnikov ali upravnikov prvih nekaj generacij, do podeželskih vil. Njihovi prebivalci so bili tako pokopani preostali del grobišča pa je bil verjetno namenjen ostalim na robu posesti in nagrobniki, vidni mimoidočim, so ohra- podrejenim članom gospodarstva vile. Tako morda ne gre njali spomin nanje (Heinzelmann 2001, 25–26, npr. Falzone, za prave družinske parcele, ampak je notranja delitev grobi- Olivanti, Pellegrino 2001). Pogosto je bil del grobišča mo- šča opravljena glede na družbeno strukturo vile. numentalno poudarjen, domnevno namenjen lastnikom ali upravnikom (Falzone, Olivanti, Pellegrino 2001; Schucany Hierarhično razmerje med grobnimi parcelami je bilo pri 2000). Čeprav je šlo na posestvih pogosto za absentističen nekaterih predpostavkah že predstavljeno. Poseben status način gospodarjenja, so pogosti primeri nagrobnikov me- pokojnikov v grobni parceli 1 v zgodnjem obdobju (1. in 2. stnih elit najdeni v podeželjskih okoljih. To možnost v svoji stoletje) sloni na lokaciji grobne parcele, ki je za razliko od pismih omenja tudi Cicero ( Epistulae ad Atticum, 12. 8. 1.; ostalih zamejena z zidom, na načinu pokopa (vrste bustum, Hope 2007, 150–151). žarni pokop), nagrobni arhitekturi in strukturi pridatkov. Če smemo sklepati po skrbnosti izgradnje groba in dragoceno- Pokope v obravnavanem delu grobišča tako pripisujemo sti najdbe v njej, je otrok pokopan v alabastrni žari v grobu pokojnikom vile na Školaricah (sl. 8), v kateri ima Križišče 6 v sredinski točki grobne parcele 1 pripadal premožni ali povsem primerljivo artefaktno gradivo. uglednejši družini (prim. Giovannini 2015, 308–312). Žara Po Kolumeli (Columella, De re rustica, I. 2. 3) je bilo za vilo je z območja Volterre. Priročen podatek je, da je v koloni- rustiko najprimernejše blago vzhodno ali južno pobočje jo Tergeste ob širitvi tržaškega agra med dotokom Italikov Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 129 Leto Grobna parcela 1 Grobna parcela A Grobna parcela B 400 38 44 47/677 10 11 31 33 300 39 40 32 36 34 41 22 26 200 50 43 23 16 5 2 42 52 37 45 21 25 17 24 27 35 46 12 51 20 18 19 1 7 100 8 9 6 3 0 164 Sekvenca pokopov v grobnih parcelah 1, A in B. 130 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 Leto Grobna parcela 1 Grobna parcela A Grobna parcela B žgan grob žgan grob - časovno nedoločljiv skeletni grob skeletni grob - časovno nedoločljiv ženski grob moški grob otroški grob 400 38 44 47/677 10 11 31 33 300 39 40 32 36 34 41 22 26 200 50 43 23 16 5 2 42 52 37 45 21 25 17 24 27 35 46 12 51 20 18 19 1 7 100 8 9 6 3 0 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 131 opazen priliv etruščanske populacije (Lettich 1979, 53). V 3. in predvsem v 4. stoletju so bile na grobni parceli A Trgovina z Volterro je bila torej odprta, žara pa tako dosto- pokopane osebe višjega statusa. Na to kaže arhitektura treh pna staršem, ki so žalost pretopili v velik izdatek, bodisi če grobov s kamnitimi grobnicami (grobovi 39, 40 in 44) s pri- so to bili lastniki vile ali njeni upravitelji. Nasprotno v ostalih datki vzhodnosredozemskega izvora ter zlatim nakitom po- otroških grobovih skorajda ni bilo pridatkov. kojne v grobu 39. Po bogastvu pridatkov lahko izpostavimo Sčasoma je prišlo do spremembe v hierarhiji grobnih parcel tudi otroški grob 43. Podoben jim je tudi grob 30, umaknjen 1, A in B (sl. 164). Sicer imamo skromen vzorec le treh par- nekoliko izven grobne parcele A, ob zid parcele 1. Inhuma- cel, če odmislimo večinoma neizkopani južni del grobišča. cije v grobni parceli 1 predstavljajo le še skromne pokope brez pridatkov. b = Kamen z napisom leta 1843 najden pri Izolskih vratih. Besedilo: [L(ocus)] m(onumenti) in front(e) lon(gus) p(edes) XXV, in ag[ro p(edes) ---]. Datacija: 1. stoletje Literatura: CIL V, 507 = Inscr. It. X, 3, 25 = Suppl. It. 10, 1992, 193, št. 25 = EDR007651 = lupa št. 20807. Hramba: Pokrajinski muzej Koper, inv. št. A4116. c – Kamen z napisom, odkrit kot vhodni prag podeželske stavbe, leta 1922 prestavljen v muzej. Besedilo: [---] ped(es) XX[---]. Datacija: 1. stoletje Literatura: Inscr. It. X, 3, 27 = Suppl. It. 10, 1992, 193, št. 27 = EDR007653. Hramba: Pokrajinski muzej Koper, inv. št. A4137. a = Spolija vzidana v mestno obzidje, leta 1911 prenesena d – Kamen z napisom, spolija v stavbi, ki je bila nekoč v muzej. del samostana Sv. Blaža / San Biagio. Leta 1910 opisal Sticotti. Besedilo: Besedilo: L(ocus) m(onumenti) [--- in] agr(o) p(edes) XXIIII. L(uci) A(---) P(---). Datacija: 1. stoletje In f(ronte) p(edes) XVI, Literatura: Inscr. It. X, 3, 26 = Suppl. It. 10, 1992, 193, in a(gro) p(edes) XXII. št. 26 = EDR007652. Datacija: prva četrtina 1. stoletja Hramba: Pokrajinski muzej Koper, nima inv. št. Literatura: CIL V, 490 = Inscr. It. X, 3, 10 = Suppl. It. 10, 1992, 191–192, št. 10 = EDR007636. Hramba: Pokrajinski muzej Koper, inv. št. A4112. 165 Parcelne oznake najdene v Kopru, ki jih hrani Pokrajinski muzej Koper (foto: a: po Inscr. It. X, 3, 10; b: po Inscr. It. X, 3, 25; c: po Inscr. It. X, 3, 27). 132 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 Razlika med omenjenimi parcelami je tudi v kontinuiteti po- 8.2 Križišče rimskih cest kopavanja. V grobni parceli 1 pride ob koncu 2. stoletja do večje spremembe, morda celo do prekinitve pokopavanja. Natančen potek glavne istrske povezave med kolonija- Vprašljivi sta dataciji dveh skeletnih grobov brez pridatkov ma Tergeste in Pola, imenovane Via Flavia (Inscr. It. X, 1, (grobova 10 in 11)38 kot tudi povezava z ostalimi pokojniki v 705–706; Šašel 1975, 74–88: cesta I; Šašel 1974; Bosio 1991, tej parceli. V ostalih grobnih parcelah se kontinuirano poko- 223–224) , je bil prvič ugotovljen na območju rižanske ravni- pava še vsaj v 4. stoletju. ce prav na Križišču. Pri tem sta bila odkrita cestna priključka v smeri Ankarana in vile na Školaricah ter mlajši odcep proti Grobišče kot celota je v glavnem neoskrunjeno, tudi grobna Rižanski dolini (sl. 8, 9). Trasa glavne ceste ob ustju Rižane parcela 1. Večina raziskanih grobov ni bila izropana, le nekaj se je domnevala prav na osnovi njene upodobitve na Tabuli okruškov kamnitih sarkofagov je bilo najdenih v ruševinah. K Peutingeriani (segm. IV.1), kjer je dodana tudi simbolna sliči- zaščiti grobišča je gotovo prispevala bližina vile. Sklepamo, ca termalnega poslopja s pripisom QUAERI, kar se interpre- da je bilo grobišče povezano z njo in da je zanj skrbelo tira kot mansio Aquae Risani (natančneje Bosio 1991, 221, osebje vile. Temu ne nasprotuje niti analiza najdb, ki kaže 232–234 – po Degrassi 1939). Isto lokacijo se predvideva zelo primerljivo sliko med grobiščem in vilo (Žerjal 2008a; tudi na osnovi GIS analiz optimalnih poti (Poglajen 2006; Toškan 2010). Poglajen 2009). Ko je gospodarjenje v vili odcvetelo, je prostor obdržal ritu- Javno cesto prepoznavamo v širokem tlakovanju glavne ce- alno poslanstvo še nekaj časa. To dokazujeta mlajša skeletna stne osi v smeri Koper−Škofije ali severovzhod–jugovzhod, grobova brez pridatkov v tlakih stranskih cest (grobova 4 vzporedno z grobiščem. Cestišče je bilo raziskano v dolžini in 49). Pokojnika sta usmerjena s pogledom proti vzhodu. 130 m (s prekinitvami) in v širini od 6 do 6,5 m, toda z mlaj- Grob 4 je bil vkopan v tlak ceste, ki je vilo Školarice pove- šimi nasutji je bilo ponekod razširjeno tudi do 11 m širine. zovalo z glavno cesto. Pokojnik je bil pokopan po opustitvi Po njivskih površinah in po preseku, vidnem v drenažnem vile v drugi četrtini ali sredini 5. stoletja (Žerjal 2010; Žerjal, jarku severno od območja raziskav (sl. 8), se je dalo sle- Novšak v pripravi). Z radiokarbonskimi analizami je oglje v diti nadaljevanju ceste proti grapi med hribom Bečajevec polnilu datirano od konca 5. do konca 7. stoletja (Petchey in vzpetino, poimenovano Fortezza. Debela večplastna ka- 2005). Nedaleč stran, na Serminu, so bili podobni grobovi z mnita ali prodnata nasutja cestišča se navezujejo na grobno usmeritvijo pokojnikov proti vzhodu odkriti leta 1999 (Sto- arhitekturo na Križišču (sredina 1. stoletja n. št.) in ponekod kin, Novšak 2001).39 celo sekajo ter prekrivajo starejšo suhozidno arhitekturo, kar Po opustitvi pokopavanja so se grobovi pogrezali, nagrob- izgradnjo ceste datira vsaj v prvo polovico 1. stoletja n. št. ne označbe pa so štrlele iz zemlje, se podirale in, če ne prej, Cesta v smeri Ankarana se je verjetno nadaljevala kot obal- so bile v času renesanse prenesene v mesta, kjer so jih po- na cesta okoli Miljskega polotoka (domneva Bosio 1991, stavili na ogled (Cunja 1992, 67−86). Morda prav s Križišča 224) (sl. 166). Severno od Sermina se je morska obala ne- izvirajo mejni kamni, ki so danes v Kopru (sl. 165). Odmik dvomno zajedala globoko v zaliv proti Valmarinu, kjer lahko ceste, ki poteka v loku, se v južnem delu oddaljuje od limita- domnevamo tudi eno ali celo več manjših pristanišč in po- cijskega zidu in sprošča nekaj več prostora grobišču, tako da molov. V bližini poznamo namreč več vil rustik. Omenjeni bi razpoložljiva širina grobišča ( in agro) 25 čevljev povsem pomoli bi lahko bili v lasti posameznih vil, če so bili zgra- ustrezala napisom na mejnikih. jeni na obalah znotraj ene posesti, ali v skupni rabi, kot se predpostavlja za pomole ob prometnicah v poreškem agru (Carre et al. 2011, 269–284: posebej Marchiori 2011). Manjši pristan, ki bi služil prebivalcem vile na Školaricah, bi tako pričakovali tudi na obali zaliva Valmarin severno od Sermina oziroma v neposredni bližini najdišča Križišče. Odcep ali pot v nasprotni smeri, proti vzhodu, se je strmo povzpela do vile rustike na Školaricah (sl. 8, 9). Njena širina ob vhodu na posestvo, ki je bilo morda že predhodno po- udarjeno s starejšo arhitekturo in nato z izgradnjo prestižne grobne parcele 1, je znašala 8,8 m, višje na pobočju pa se je 38  Inhumacije lahko le široko datiramo v čas od 3. do 5. ali celo do zožila na približno 2,5 m. Pot je bila zgrajena sočasno z vilo 6. stoletja in kasneje. 39  Za posredovanje podatkov se zahvaljujemo Marku Stokinu. (klavdijsko obdobje) in opuščena z njenim zatonom (druga Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 133 četrtina ali sredina 5. stoletja) (Žerjal 2008a; Žerjal, Novšak 8.3 Sklep v pripravi). V letu 2002 je bilo v okviru arheološke spremljave avtoce- Po ustni tradiciji naj bi bila reka Rižana plovna do cerkvice stne gradnje odkrito najdišče z imenom Križišče pri Spo- sv. Marije, ki naj bi stala nekje v bližini mostu čez Rižano dnjih Škofijah in raziskano v obsegu 5.600 m2. Pod debelimi (Župančič 1989a). Pričakovali bi, da je bil v neposredni bli- pobočnimi nanosi sta se ohranila križišče rimskih cest in ob žini tudi v rimskem času most ali prehod čez reko, le 200 m njem vzdolžno grobišče, ki ga je z vzhodne strani omejeval jugozahodno od konca našega izkopnega polja. limitacijski zid. Ta je grobišče ločeval od posesti rimske vile V širši okolici izkopanega dela glavne ceste oziroma morda na Školaricah, raziskani le nekaj mesecev pred izkopavanji le neposredno južno od izkopišča lahko tako domnevamo na Križišču. še križišče s cesto, ki je vodila iz Rižanske doline in bližnjega Križišče rimskih cest je izpričano z debelimi nasutji številnih gričevja do obale. Zidovi na koncu izkopa (SE 402a) na- prenov predvsem na glavni cesti, ki poteka iz smeri Trsta kazujejo dodatno arhitekturo ali obzidano grobno parce- proti Kopru. Povezujemo jo z najpomembnejšo cesto čez lo ob njem. Nastavke za odcep proti vzhodu lahko iščemo Istro. Javna cesta Via Flavia je povezovala koloniji Tergeste v mlajših cestiščih, odkritih na skrajnem robu izkopa, ki so in Pola. Le nekoliko južno od najdišča je prečila reko Riža- nastali z dolgimi leti uporabe in stalnega utrjevanja komu- no (antični Formio in poznoantični Rusano). Pred vzponom nikacije. Nekatere najdbe segajo še v 7. stoletje. S tem pa se proti Škofijam sta se nanjo priključili cesta iz smeri vile Škola- je glavna prometnica tudi nekoliko razširila in skrajšala po rice in cesta proti nekdanjemu zalivu in proti Ankaranu, do- opustitvi grobišča, ko je presekala tudi prostorsko ločnico mnevna obalna cesta okoli Miljskega polotoka. Na južnem limitacijskega zidu. delu se je v mlajšem obdobju priključila cesta iz Rižanske Nekje pri mostu čez reko sta se na glavno cesto priključili doline. tudi cesta, ugotovljena na južnih obronkih Sermina (Urek, S prostorom na desnem bregu Rižane je upravljalo me- Josipović 2011), in prečna pot čez rižansko ravnico izko- sto Tergeste, čigar elite so se polastile zemljiških posesti v pana na Valah pod Bertoki (Ciglar et al. 2016), ki je z juga severnem delu Istre (Žerjal, Poglajen 2012). Ena takšnih je vodila na Križišče. vila na Školaricah (Novšak 2003b; Trenz, Novšak 2006; Žer- Križišče se torej kaže kot dobro vozlišče kopenskih komuni- jal 2008a; Novšak, Žerjal 2008; Žerjal, Novšak v pripravi), s kacij, stičišča obalne ceste okoli Miljskega polotoka, glavne katero je najdišče na Križišču neločljivo povezano. Lokacija ceste od Tergesta proti Puli in izhoda cestnih komunikacij po posestva je bila izbrana na strateško izjemno prometni loka- Rižanski dolini in bližnjem gričevju do obale (sl. 166–168). ciji ob stičišču kopenskih poti, ob glavni prometnici čez Istro Stičišče kopenskih povezav skupaj s pomorskim poten- in v bližini obale. cialom manjših pomolov in večjega pristanišča v Serminu Iz smeri vile je proti Križišču vodila tlakovana cesta, ki se je dajejo prostoru velik strateški pomen. Pomembnost loka- na Križišču priključila na javno cesto. Stik obeh cest je okle- cije grobišča ob tako pomembnem stičišču poti zato tudi pal skrajno severno grobno parcelo in zamejeval nekropolo. odraža željo in možnost premožnejših po vidljivosti in ek- skluzivnosti izbire. Na Križišču je bila najdena obcestna nekropola. Od odcepa poti proti vili na Školaricah so se vzdolž ceste v smeri proti Po opustitvi mnogih naselbin na podeželju tržaškega agra Rižani, v dolžini vsaj 120 m, razprostirale grobne parcele. in propadu zahodnega rimskega cesarstva v drugi polo- vici 5. stoletja je bila uporaba mnogih rimskih prometnic, Ni znakov, da bi se grobišče na Križišču razvilo na tradicio- predvsem stranskih poti, postopno opuščena. Zaradi trdne nalni ritualni točki prazgodovinskih skupnosti, kot na primer gradnje so sicer glavne ceste še dolgo služile romanskemu na Socerbu (Dugulin 2002; Crismani, Casari 2016) ali na Ro- prebivalstvu in novim prišlekom – Bizantincem, Frankom, diku (Istenič 1987, 108). Verjetneje je bilo vzpostavljeno ob Avarom in Slovanom (Župančič 2005). katastrski razdelitvi v prvi polovici 1. stoletja n. št. oziroma z izgradnjo vile na Školaricah v klavdijskem obdobju. V skladu z rimskimi normami je bilo umeščeno ob javni cesti in ob- dano z limitacijskim zidom. 53 izkopanih grobov predstavlja največji tovrstni arhiv v se- verni Istri. Grobišče je notranje razslojeno. Organizirano je bilo po grobnih parcelah, med katerimi so tri raziskane v celoti. Nakazuje se nadaljevanje grobišča proti jugu v vsaj 134 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 še enkrat večjem obsegu. Če se je raztezalo do nekdanje Natančna sociološka študija pogrebnih ritualov in pridatkov struge Rižane, pa gre za tri do štirikrat večji obseg od razi- kaže na različno družbeno vlogo in starost umrlih. Grobišče skanega. Na jugu izkopnega polja se nakazuje celo še ena ne izstopa le po številu grobov (45 grobov na 50 m dolžine zidana parcela. izkopanega grobišča, skupno raziskanih 53 grobov), temveč Datacije grobnih pridatkov kažejo na kontinuirano pokopa- tudi po zelo različnih načinih pokopa (žgan pokop v grobni vanje od sredine 1. do vsaj 4. stoletja, poleg tega pa najdbe jami, žgan pokop v žari, žgan pokop tipa bustum, skele- odražajo veliko podobnost z repertoarjem v vili Školarice. tni pokop v grobni jami, pod konstrukcijo tegul, v kamniti skrinji, pokop otroka v amfori itd.) in drugih grobiščnih ele- Večina grobov je bila prekrita. Šest zidanih struktur razume- mentih (pokopališki zid, zidane baze za nagrobnike, zidana mo kot podstavke nagrobnih obeležij. Sodeč po najdenih grobna parcela …). okruških obdelanega apnenca v ruševinskih plasteh so bili nagrobniki in sarkofagi z najdišča odneseni pred več stoletji. Pri starejših grobovih se tudi v načinu sežiga odraža status pokojnika. Grobovi višjega statusa so vrste bustum, prepro- stejši so bili sežgani na ustrini. Od konca 2. ali 3. stoletja je TERGESTE Glinščica Osapska reka Sermin Križišče Koper Črni Kal Piran Rižana Savudrija Šmarje Krkavče Dragonja Umag Buje Buzet Mirna 0 5 10 km Novigrad 166 Rimske ceste in pristanišča med Tergestom in dolino Mirne. Z zeleno je prikazan rekonstruiran potek javne ceste Via Flavia, z rdečo pa GIS simulacija rimskih cest na osnovi analize optimalnih poti med večjimi rimskimi naselji (dopolnjeno po Poglajen 2006 in Poglajen 2009). Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 135 v navadi le še inhumacija. Prej je bil to običaj le pri neka- celoto, ki jo interpretiramo kot zadnje počivališče prebival- terih otroških pokopih. Prepoznani so elementi klasičnega cev vile na Školaricah (vsaj grobne parcele 1, A in B). rimskega pogrebnega obredja, kot jih podajajo rimski viri Lokacija nekropole ob pomembnem stičišču poti odraža (pridajanje dišav na grmado, ossilegium, silicernium). Pre- željo in možnost premožnejših po vidljivosti in ekskluzivno- poznani so tudi sledovi obredov ob parentalijah in posebej sti izbire. Zato lahko na drugem, še ne izkopanem delu gro- pitnih daritvah (libacije), ki se odražajo v arhitekturi grobov bišča pričakujemo ne samo pokope prebivalcev vile Škola- in v razdrobljenih fragmentih pivskega posodja v plasteh rice, temveč tudi drugih premožnejših prebivalcev okoliških nad pokopi. posesti. Razslojenost in hierarhične relacije v notranji strukturi gro- Grobišče na Križišču predstavlja precej unikaten arheološki bišča potrjujejo arhitekturni detajli ter rezultati analize ar- spomenik na severnem Jadranu. Le redka grobišča s tako tefaktov in ostankov favne. Po drugi strani pa se kažeta raznolikimi načini pokopa in razmeroma premožnimi po- tudi enovitost in medsebojna povezanost delov grobišča v kopi so pripisana prebivalcem bližnje vile. Največkrat so 167 Izkopavanja Križišča v vozlišču različnih cest; pogled proti severozahodu (letalski posnetek, avtor Jaka Jeraša). 136 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 podobni pokopi značilni za obmestne nekropole Akvileje splošno za akvilejski ager glej Maggi, Oriolo 2009: Busana (Ghedini, Bueno, Novello 2009; Giovannini 2009; Giovanni- 2009; Giovannini 2009; Cividini 2015; Cividini 2016a; Cividini ni 2012/2013; Giovannini 2015; Giovannini 2016), Tergesta 2016b; Cividini, Tasca 2016; za Cispadano glej Ortalli 2001; (nazadnje Ventura 2015), Pole (Matijašić 1991; Girardi Jurkić, Ortalli 2007; Ortalli 2011; za Istro glej Girardi Jurkić, Džin Džin 2003), Padove (Rossi 2014; Pettenó, Rossi 2015; Rossi 2003). 2016), Altina (Tirelli 2001; Cipriano 2011; Cipriano 2012; Ti- Poznanih je sicer nekaj bogatih grobov, vezanih na pose- relli, Possenti 2015), Verone (Bolla 2005; Bolla 2007) ali dru- stva in razkošne vile rustike (Maggi, Oriolo 2009; Busana gih večjih severnojadranskih in severnoitalskih mest (Ortalli 2009; Starac 1995). Nagrobna skulptura – kip, poimenovan 2001; Ortalli 2007; Ortalli 2011; Cividini, Tasca 2016; Rinaldi, »Navarca« − iz najdišča Cavenzano (Furlanija), je morala Vigoni 2015). V nekropolah manjših podeželskih naselij ali pripadati monumentalni nagrobni arhitekturi v čast oseb- sekundarnih centrov je največkrat izpričan nižji družbeni sloj nosti senatorskega ranga, poveljniku rimske mornarice s tradicionalnejšo in bolj standardizirano obliko pokopov poznorepublikanskega ali zgodnjeavgustejskega obdobja. in pridatkov (npr. grobišče Codroipo glej Buora 1996, na Postavljena je bila na križišču glavnih prometnic po furlanski 168 Križišče v današnji krajini; pogled proti severu (letalski posnetek, avtor Jaka Jeraša). Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 137 nižini, t. i. ceste »Stradaalta« in ceste za Forum Iulii (Lavaro- ne et al. 2016, 67 s starejšo literaturo in z drugimi primeri). Tako obsežnejša grobišča manjših naselij kot tudi grobišča podeželskih posesti so bila umeščena ob glavnih prometni- cah in križiščih (Maggi, Oriolo 2009; Cividini 2016a; Cividini, Maggi 2016). Med njimi po številčnosti nedvomno izstopajo obširnejša grobišča obcestnih postaj, kjer je ohranjenih tudi veliko epigrafskih spomenikov. Obsežna nekropola ob na- selbini je znana v Majnicah (it. Mainizza) v bližini mostu čez reko Sočo (antični mansio Pons Sonti) ob javni cesti med Akvilejo in Emono (Magnani, Banchig, Ventura 2005). Ne- kropola v Ronkah (it. Ronchi dei Legionari) ob javni cesti med Akvilejo in Tergestom, v bližini katere je bila najdena tudi vila, je znana le po obsežnem epigrafskem korpusu, najdenem v sklopu mosta čez reko (Zanier 2007; Zanier 2009). Kopica uvoženih predmetov iz celega imperija postavlja najdišče Križišče ob bok nekaterim nekropolam akvilejskega agra, kot je Villanova di Fassa (Degrassi 2000; Giovannini 2000), ki je bilo umeščeno ob strateško vozlišče glavnih cest, ali obalnim nekropolam grobišče Burle pri Medulinu na jugu Istre (Girardi Jurkić, Džin 2003), ki je pripadalo obmorski vili in bližnjemu naselju, ter grobišču v Baški na Krku (Bekić, Višnjić 2008). Bližina obale je nedvomno nudila dobro prometno, predvsem pomorsko dostopnost do najrazličnejšega blaga in dobrin. Poleg tega so bila obalna področja zanimiva tako za uspešne gospodarske dejavnosti (intenzivno kmetijstvo) kot tudi za bivanje v prijetnih in razkošnih rezidencah (vilah). Mlajša skeletna grobova brez pridatkov v tlakih stranskih cest kažeta na to, da je bila glavna prometnica še dolgo v uporabi. Tudi po tem, ko je bila vila na Školaricah opuščena. 138 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 9Križišče near Spodnje Škofije In 2002 a site called Križišče near Spodnje Škofije was There are no signs that the Križišče necropolis was develo- discovered as part of archaeological surveillance being ped as a traditional ritual point for prehistoric communities, carried out alongside the construction of a motorway; as was the case at Socerb (Dugulin 2002; Crismani, Casari research was conducted across an area of 5,600 m2. A 2016) or Rodik (Istenič 1987, 108). It was more probably Roman crossroads had been preserved under the thick established along with a cadastral division made in the first hillside deposits. Alongside it was a longitudinal necro- half of the 1st century AD or upon the construction of the polis with a boundary wall along its eastern side that Školarice villa in the Claudian period. In accordance with separated the necropolis from the estate of the Roman Roman custom, it was located along the public road and villa rustica at Školarice (which had been researched encompassed by a boundary wall. only a few months prior to the excavations at Križišče). The 53 excavated graves constitute the largest collection of The Roman crossroads is attested by thick layers of nume- its type in Northern Istria. The necropolis is internally stra- rous reconstructions, particularly on the main road that runs tified, and was organised according to grave plots, three towards Koper from Trieste. It is considered to be the most of which have been fully researched. A continuation of the important road that crossed Istria - the Via Flavia public necropolis, with at least one other enclosed grave plot, is road, which connected the colonies of Tergeste and Pola. indicated towards the south and is presumably at least twice Just south of the site, it crossed the Rižana river (Roman the size of the area already examined. If it stretched all the Formio and Late Roman Rusano). Prior to its ascent towards way to the former riverbed of the Rižana, its area was three Škofije, it was joined by the road that ran from the directi- to four times the size of the researched area. on of the villa Školarice and the road that ran towards the The dates attributed to the grave goods point to continuo- former bay and towards Ankaran (the presumed coastal us burials from the middle of the 1st to at least the 4th cen- road around the Milje peninsula). In its southern part, it was tury, and the finds bear a great similarity with the repertoire joined in a later period by a road running from the Rižana at the villa Školarice. valley. The majority of the graves were covered. Six built structures The area on the right bank of the Rižana was under the ad- are identified as tombstone bases. Judging from the chips ministration of the town of Tergeste, whose elites appropria- of worked limestone found in the ruins, tombstones and ted the estates in the northern part of Istria (Žerjal, Poglajen sarcophagi were taken from the site several centuries ago. 2012). One such estate is the villa Školarice (Novšak 2003b; Trenz, Novšak 2006; Žerjal 2008a; Novšak, Žerjal 2008; Žer- A detailed sociological study of funerary rituals and grave jal, Novšak in print), with which the Križišče site is insepara- goods reveals the different social roles and ages of the de- bly connected. The estate occupied a strategic and extre- ceased. This necropolis stands out not only because of the mely busy location at the intersection of land roads, along number of graves (45 graves along a 50-metre stretch of the main road crossing Istria and in the vicinity of the coast. excavated burial ground, with a total of 53 graves resear- ched), but also because of the markedly different types of A paved road led from the direction of the villa towards Kri- burial in evidence (cremation burial in a grave pit, crema- žišče, where it joined the public road. The junction of both tion burial in an urn, cremation burial of the bustum type, roads was located at the northernmost grave plot and mar- skeletal burial in a grave pit, under a structure of tegulae, in ked the boundaries of the necropolis. a stone chest, child burial in an amphora, etc.), along with A roadside necropolis was discovered at Križišče. Grave other burial-ground elements (graveyard wall, built tomb- plots were located from the turning towards the Školarice stone bases, enclosed grave plots, etc.).140 villa along the road towards Rižana. The total length was at In the older graves, the status of the deceased is also reflec- least 120 m. ted by the type of burial. Graves of higher-status individuals Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 139 were of the bustum type, while lower-status individuals were A few graves of wealthy individuals linked to estates and burnt on an ustrinum. From the end of the 2nd or the 3rd luxurious villae rusticae are nevertheless known (Maggi, Ori- centuries onwards, only inhumation was customary (it had olo 2009; Busana 2009; Starac 1995). The funerary sculp- previously been the custom only with some child burials). ture, a statue called ‘Navarca’ from the site of Cavenzano Elements of classical Roman funerary rituals as presented (Friuli), must have belonged to monumental funerary archi- by Roman sources (adding scents during the burning of the tecture honouring a person of senatorial rank – a comman- pyre, ossilegium, silicernium) were also observed, as were der of the Roman navy of the Late Republican or Early Au- traces of Parentalia rituals and, especially, libation ( libatio), gustan period. It was erected at the intersection of the main as reflected in the grave architecture and the scattered fra-roads that crossed the lowlands of Friuli, i.e. the ‘Stradaalta’ gments of drinking vessels in the layers above the burials. road and the road for Forum Iulii (Lavarone et al. 2016, 67 The stratification and hierarchical relations evident from the with older sources and other examples). Larger cemeteries internal structure of the necropolis are confirmed by the of smaller settlements and cemeteries of rural estates were architectural details and the results of an analysis of the ar- both located along main roads and crossroads (Maggi, tefact and faunal remains. On the other hand, there is also Oriolo 2009; Cividini 2016a; Cividini, Maggi 2016). Among an evident uniformity and interconnection of the cemetery them, the largest in number are definitely the bigger ceme- parts into a whole, which leads us to surmise that it is the teries of road stations, where numerous epigraphic monu- final resting place of the inhabitants of the villa Školarice (at ments are also preserved. A larger necropolis near the set- least grave plots 1, A and B). tlement is known from Majnice (It. Mainizza) near the bridge across the Soča river (Roman mansio Pons Sont), along the The location of the necropolis alongside an important road public road connecting Aquileia and Emona (Magnani, Ban- junction reflects the desire and ability of the wealthy to be chig, Ventura 2005). The necropolis in Ronchi dei Legionari, visible and to have the exclusiveness of choice. Therefore, along the public road between Aquileia and Tergeste, in the we can expect the other, as-yet-unexcavated part of the vicinity of which a villa has also been discovered, is known necropolis to contain not only the graves of the villa’s inha- only for its significant epigraphic corpus found incorporated bitants, but also those of other wealthier inhabitants of the in the bridge over the river (Zanier 2007; Zanier 2009). surrounding estates. Numerous imported objects from all over the Roman Em- The Roman cememtery at Križišče is a fairly unique archa- pire render the site of Križišče comparable to some of the eological monument in the Northern Adriatic context. Only necropolises of the Aquileian ager, such as Villanova di Fas- rarely are necropolises with such a diverse range of burial sa (Degrassi 2000; Giovannini 2000), which was located at types, and containing quite wealthy burials, attributed to the strategic junction of main roads, or coastal necropolises, the inhabitants of a nearby villa. Similar burials are most such as Burle pri Medulinu in southern Istria (Girardi Jurkić frequently typical of the suburban necropolises of Aquileia 2003), which belonged to the maritime villa and the nearby (Ghedini, Bueno, Novello 2009; Giovannini 2009; Giovan- settlement, and the cemetery in Baška on the island of Krk nini 2015; Giovannini 2016), Tergeste (most recently Ven- (Bekić, Višnjić 2004). The proximity of the coast undoub- tura 2015), Pola (Matijašić 1991; Girardi Jurkić, Džin 2003), tedly offered good access to the widest variety of goods, Padova (Rossi 2014), Altina (Tirelli 2001; Cipriano 2011; especially due to the available maritime transport. Further- Cipriano 2012), Verona (Bolla 2005; Bolla 2007) or other more, coastal areas were promising locations for successful bigger North-Adriatic and North-Italic towns (Ortalli 2001; economic activities, such as intensive agriculture, and also Ortalli 2007; Ortalli 2011; Cividini, Tasca 2016; Rinaldi, Vi- offered the chance to live in pleasant and luxurious residen- goni 2015). The necropolises of smaller rural settlements or ces (villas). secondary centres most often contain graves of individuals from the lower social classes, with a more traditional and The later skeletal graves, lacking grave goods, located on the more standardised form of burials and grave goods (e.g. side roads indicate that the main road was used for a long for the Codroipo cemetery, see Buora 1996, for the ager of time, even after the villa Školarice had been abandoned. Aquileia in general, see Maggi, Oriolo 2009; Busana 2009; Giovannini 2009; Cividini 2015; Cividini 2016; Cividini, Tasca 2016; for Cispadana, see Ortalli 2001; Ortalli 2007; Ortalli 2011; for Istria, see Girardi Jurkić 2003). 140 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 10Literatura Antični viri so povzeti po BAVEC, M., M. Trajanova, M. Mišič, J. Prestor in B. Ogorelec 2002, Geološka zgradba arheološkega najdišča Križišče in bližnje oko- Carandini, A. 1989, La villa romana e la piantagione schiavistica. lice. − Ljubljana (neobljavljeno poročilo). − V: E. Gabba in A. Schiavone (ur.), Storia di Roma Vol. IV. Carat- teri e morfologie, Torino. BEKIĆ, L. in J. VIŠNJIĆ 2008, Južni dio antičke nekropole na po- ložaju Sv. Marko – Baška. − Vjesnik Arheološkog muzeja u Za- HOPE, V. M. 2007, Death in ancient Rome: a source book. − New grebu 41, 209–257. York. BELOTTI, C. 2008, Merci, transporti e contatti nella Venetia: le TOYNBEE, J. M. C. 1982, Death and burial in the roman world. importazioni di anfore olearie dal Mediterraneo orientale. − V: − London. R. Auriemma in S. Karinja (ur.), Terre di mare. L‘ archeologia dei VEDALDI IASBEZ, V. 1994, La Venetia orientale e l‘Histria. Le fonti paesaggi costiere e le variazioni climatiche. Atti del Convegno letterarie greche e latine fino alla caduta dell‘Impero Romano Internazionale di Studi, Trieste, 8–10 novembre 2007, 454−461, d‘Occidente. − Studi e ricerche sulla Gallia Cisalpina 5, Roma. Trieste, Piran. BERKE, S. 1991, Das Gräberfeld von Haltern. − Die römische Okkupation nördlich der Alpen zur Zeit des Augustus, Bodenal- Literatura tertümer Westfalens 26, 149–157. ABRAMIĆ, M. 1959, Eine römische Lampe mit Darstellung des BERNARDINI, F., G. VINCI, J. HORVAT, A. DE MIN, E. FORTE, Glasblasens. − Bonner Jahrbucher 159, 149–151. S. FURLANI, D. LENAZ, M. PIPAN, W. ZHAO, A. SGAMBATI, M. POTLECA, R. MICHELI, A. FRAGIACOMO in C. TUNIZ 2015, Ear- ADAM, J. P. 1995, La Construction romaine. Materiaux et tech- ly Roman military fortifications and the origin of Trieste, Italy. − niques. − Paris. Proceedings of the National Academy of Sciences of the United ADLER-WÖLFL, K. 2004, Pannonische Glanztonware aus dem States of America March 31, 2015, vol. 112, no. 13 (objavljeno Auxiliarkastell von Carnuntum. Ausgrabungen der Jahre 1977– na spletu 16. marca 2015, doi: 10.1073/pnas.1419175112 PNAS 1988. − Wien. March 31, 2015, vol. 112, no. 13, E1520-E1529). ALMAGRO, M. 1955, Las necrópolis de Ampurias II: Las necrópo- BERTACCHI, L. 1990, La Venetia orientale. − V: La Venetia nell lis romanas e indigenas. − Monografias Ampuritanas, Barcelona. area padano-danubiana. Le vie di comunicazione. Convegno internazionale, Venezia 6–10 aprile 1988, 639–659, Padova. AMREIN, H. 2001, L‘atelier de verriers d‘Avenches. – Cahiers d‘archeologie Romande 87, Aventicum 11. BEZECZKY, T. 1998, The Laecanius amphora stamps and the villas of Brijuni. − Österreichische Akademie der Wissenschaften, phi- ANSl 1975, Arheološka najdišča Slovenije. − Ljubljana. losophisch−historische Klasse, Denkschriften, 261 Band, Wien. ATLANTE I: Enciclopedia dell‘Arte Antica, Atlante delle forme ce- BILLANOVICH, M. P. in G. MIZZON 1971, Capodistria in età ro- ramiche I. Ceramica fine romana nel bacino Mediterraneo (me- mana e il pittore Bernardino Parenzano. − Italia medioevale e dio e tardo Impero). − Roma 1981. umanistica 14, 249–289. ATLANTE II: Enciclopedia dellÀrte Antica, Atlante delle forme BITENC, P. in T. KNIFIC (ur.) 2001, Od Rimljanov do Slovanov. ceramiche II. Ceramica Fine Romana nel Bacino Mediterraneo Predmeti. − Katalog razstave, Ljubljana. (Tardo Ellenismo e Primo Impero). – Roma 1985. BLASON SCAREL, S. (ur.) 2000, Cammina, cammina: dalla via AURIEMMA, R. in S. KARINJA (ur.) 2008, Terre di mare. dell‘ambra alla via della fede. − Udine. L‘archeologia dei paesaggi costieri e le variazioni climatiche, Atti del convegno internazionale di studi Trieste, 8−10 novembre BOLLA, M. 2005, L’ inumazione a Verona. − Aquileia Nostra 76, 2007. − Trieste, Piran. 189–262. BALDONI, D. 1987, Una lucerna romana con raffigurazione di BOLLA, M. 2007, Il rito inumatorio a Verona. − V: A. Faber, officina vetraria: alcune considerazioni sulla lavorazione del vetro P. Fasold, M. Struck in M. Witteyer, Körpergräber des 1.−3. Ja- soffiato nellàntichita. − Journal of Glass Studies 29, 22−29. hrhunderts in der römischen Welt. Internationales Kolloquium (Frankfurt am Main, 19.−20. November 2004), Schriften des BAVDEK, A. 2005, Rimsko žarno grobišče Volarije pri Žirjah na Archäologischen Museums Frankfurt 21, Frankfurt am Main, Krasu (The Roman cremation cemetery at Volarije near Žirje on 215–219. Kras). − Arheološki vestnik 56, 235–262. Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 141 BOLTIN TOME, E. 1974, Predloka. − Varstvo spomenikov 17–19, BUORA, M. (ur.) 1996, I soldati di Magnenzio. Scavi nella necropoli 138–139. romana di Iutizzo Codroipo. – Archeologia di frontiera 1, Udine. BOLTIN TOME, E. 1979, Tehnika gradnje benečanske ceste v do- BUORA, M. 2004, Vetri Antichi del Museo Archeologico di Udine. lini Rižane. − Kronika 27/2, 106–111. – Corpus delle collezioni di vetro 1, Udine. BOLTIN TOME, E. 1993, Poskus kronološke opredelitve antičnega BUORA, M. 2005, Coppe corinzie nell‘Alto Adriatico. – Quaderni naselja v Predloki. − Annales 3, 73–84. Friulani di Archeologia 15, 103–111. BOLTIN TOME, E. 2005, Skeletno grobišče v Predloki in začetki BUORA, M., A. CANDUSSIO in P. PRÖTTEL 1990, Spätantike notranje migracije v Slovenski Istri. − Acta Histriae 13/1, 237−251. Scharnierfibeln aus der Region Friuli - Venezia Giulia. – Germa- BOLTIN TOME, E. 2011, Predloka v rimskem času − po pripovedi nia 68/2, 612–627. arheoloških najdb. − Kronika 59/2, 189–210. BUSANA, M. S. 2009, Le ville. – V: F. Ghedini, M. Bueno in M. BOLTIN TOME, E. in S. KARINJA 2000, Grubelce in Sečoveljska Novello (ur.), Moenibus et portu celeberrima. Aquileia: storia di dolina v zgodnjerimskem času. − Annales, Series historiae et so- una città, Roma, 171–182. ciologiae 10 (22), 481–510. BUSANA, M. S. in C. ROSSI 2016, Domi mansit lanam fecit. BONIFAY, M. 2004, Etudes sur la céramique romaine tardive Cornelia e la rivisitazione di un ideale femminile del passato dÀfrique. − BAR International Series 1301. nell’Ateneo patavino di Carlo Anti (1932–1943). – V: J. Bonetto, M. S. Busana, A. R. Ghiotto, M. Salvadori in P. Zanovello (ur.), I BORZACCONI, A. in C. MORSELLI 2007, L’età tardoantica ed mille volti del passato. Scritti in onore di Francesca Ghedini, Roma, altomedievale. − V: C. Morselli (ur.), Trieste antica. Lo scavo di 931–951. Crosada I., Fonti e studi per la storia della Venezia Giulia, Trieste, 16–18. CARANDINI, A. (ur.) 1984, Settefinestre. Una villa schiavistica nell‘Etruria romana. 1. La villa nel suo insieme. − Modena. BORZACCONI, A. in L. MANDRUZZATO 2007, La fase di abban- dono, i crolli, la nuova destinazione d’uso (Fasi 4a, 4b, 4c: III sec. CARANDINI, A. 1989, La villa romana e la piantagione schiavisti- d.C.). − V: C. Morselli (ur.), Trieste antica. Lo scavo di Crosada I., ca. – V: E. Gabba in A. Schiavone (ur.) 1989, Storia di Roma Vol. Fonti e studi per la storia della Venezia Giulia, Trieste, 73–84. IV. Caratteri e morfologie, Torino. BOSIO, L. 1991, Le strade romane della Venetia e dell‘Histria. CARRE, M. B., V. KOVAČIĆ, A. MARCHIORI, G. ROSADA, F. TAS- − Padova. SAUX in M. ZABEO 2006, Loron-Lorun, Parenzo-Poreč, Istria. Una villa maritima nell‘agro parentino: la campagna di ricerca BÖKÖNYI, S. 1974, History of domestic mammals in central and 2005. – Histria Antiqua 14, 261–281. eastern Europe. – Budapest. CARRE, M. B., V. KOVAČIČ in F. TASSAUX 2011 , L‘Istrie et la mer. BÖKÖNYI, S. 1984, Animal husbandry and hunting in Tác-Gor- La côte du Parentin dans l‘antiquité. – Ausonius Mémoires 25, sium. – Budapest. Bourdeaux. BRASSOUS, L. 2001, Les céramiques à parois fines. − V: F. Tassa- CARROLL, M. 2011, Infant death and burial in Roman Italy. – Jo- ux, R. Matijašić in V. Kovačić (ur.), Loron (Croatie): un grand centre urnal of Roman Archaeology 24, 99–120. de production d‘amphores à huile istriennes (Ier-IVe s.p.C.), Auso- nius Mémoires 6, Bordeaux, Paris, 177–191. CASARI, P. 2002, Le sepolture romane e il catalogo dei materiali. – V: A. Dugulin (ur.), La necropoli di San Servolo. Veneti, Istri, Celti BRATOŽ, R. 2007, Rimska zgodovina 1. Od začetkov do nasto- e Romani nel territorio di Trieste, Civici Musei di Storia ed Arte, pa cesarja Dioklecijana. – Zbirka Zgodovinskega časopisa 26, Trieste, 95–129. Ljubljana. CECI, F. 2001, L‘interpretazione di monete e chiodi in contesti BREGLIA, E. 1941, Catalogo delle oreficiere del Museo Nazionale funerari: esempi dal suburbio romano. – V: M. Heinzelmann, di Napoli – Roma. J. Ortalli, P. Fason in M. Witteyer, Römischer Bestattungsbrauch BREŠČAK, D. 1985, Oblike antičnih grobov na Dolenjskem. − V: und Beigabensitten. Culto dei morti e costumi funerari romani. J. Grobovšek (ur.), Dolenjski zbornik 1985, Novo mesto, 33–60. Internationales Kolloquium (Rom 1.−3. April 1998), Palilia 8, Wi- esbaden, 87–97. BRUKNER, O. 1981, Rimska keramika u Jugoslovenskem delu pro- vincije Donje Panonije. − Dissertationes et monografie 24. CECI, F. 2005, La deposizione della moneta nella tomba: continuità di un rito tra paganesimo e cristianesimo. − Histria BRUSIĆ, Z. 1999, Hellenistic and Roman Relief Pottery in Liburnia antiqua 13, 407–416. (North−East Adriatic, Croatia). – BAR International Series 817. CERMANOVIĆ KUZMANOVIĆ, A., O. VELIMIROVIĆ ŽIŽIĆ in D. BUCHI, E. 1975, Lucerne del museo di Aquileia. Vol. I. Lucerne SREJOVIĆ 1975, Antička Duklja. Nekropole. – Cetinje. romane con marchio di fabbrica. – Aquileia. CHRZANOVSKI, L. 2000, Lumières antiques. Les lampes à huile de BULJEVIĆ, Z. 2009, Traces of Glassmakers in the Roman Province Musée Romain de Nyon. − Milano. of Dalmatia. − Quaderni Friuliani di Archeologia 19, 35–50. 142 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 CIGLAR, I., G. ČAKŠ, G. TICA in J. VINDER 2016, Poročilo o pred- CIVIDINI, T. in G. TASCA (ur.) 2016 , Il funerario in Friuli e nelle hodnih arheoloških raziskavah (arheološka izkopavanja in arheo- regioni centermini tra l‘età del ferro e l‘età tardoantica. (The fune- loška raziskava ob gradnji) na arheološkem območju Bertoki – Ar- rary in Friuli and Surrounding Regions between Iron Age and Late heološko najdišče Vale (EŠD 9503) na trasi II. tira železniške proge Antiquity). – BAR International Series 2795, Oxford. Divača–Koper. – Planina (neobjavljeno poročilo). Consp. : Ettlinger, E. et al. 1990, Conspectus formarum terrae sigil- CIL: Corpus Inscriptionum Latinarum. Berlin. 1861–. latae Italico modo confectae. − Materialien zur römisch-germa- CIPRIANO, S. 2011, Nuovi rituali funerari: busta e inumazioni. – nischen Keramik 10, Bonn. V: M. Tirelli (ur.), Altino antica. Dai Veneti a Venezia, Venezia, 171. CRISMANI, A. in P. CASARI 2016, Il caso della necropoli di San CIPRIANO, S. 2012, L’ inumazione ad Altino in età alto e medio- Servolo/Socerb e la continuità tra celtismo ed età romana. – V: -imperiale. – Rivista di Archeologia 36, 97–118. T. Cividini in G. Tasca (ur.) , Il funerario in Friuli e nelle regioni cen- termini tra l‘età del ferro e l‘età tardoantica. (The funerary in Friuli CIPRIANO, S., S. MAZZOCHIN, P. MAGGI, Y. MARION in C. MON- and Surrounding Regions between Iron Age and Late Antiquity), DIN 2006, La villa romana di Loron: le produzioni ceramiche. BAR International Series 2795, Oxford, 71–79. – V: S. Menchelli in M. Pasquinucci (ur.), Territorio e produzioni ceramiche. Paesaggi, economia e società in età romana. Atti del CULIBERG, M. 2010, Poročilo o arheobotaničnih analizah najdi- šča Križišče Convegno Internazionale Pisa 20–22 ottobre 2005, Pisa, 23–28. . – Neobjavljen tipkopis. CIPRIANO, S. in G. M. SANDRINI 2015, ...redditur enim terrae CUNJA, R. 1989, Kapucinski vrt. Katalog. – V: M. Guštin (ur.) 1989, corpus (Cic., De leg., 2,56). Le necropoli di Oderzo tra media e Koper med Rimom in Benetkami. Capodistria tra Roma e Vene- tarda età imperiale. – V: F. Rinaldi in A. Vigoni (ur.), zia. Razstava Le necropoli , katalog, Ljubljana. della media e tarda età imperiale (III – IV secolo d. C.) a Iulia Con- CUNJA, R. 1992, Zgodovinski oris arheoloških raziskav na Kopr- cordia e nell‘arco Altoadriatico. Organizzazione spaziale aspetti skem. – Annales, Series historiae et sociologiae 2, 67–86. monumentali e strutture sociali, L‘Album 20, Rubano, 225–243. CUNJA, R. 1996, Poznorimski in zgodnjesrednjeveški Koper: arhe- CIVIDINI, T. 2015, Tra Tagliamento e Torre. Evidenze funerarie di ološko izkopavanje na bivšem kapucinskem vrtu v letih 1986−87 epoca medio e tardoimperiale nel Friuli collinare. – V: F. Rinaldi v luči drobnih najdb 5. do 9. stoletja. − Annales Majora, Koper. in A. Vigoni (ur.), Le necropoli della media e tarda età imperiale CUNJA, R. in M. MLINAR (ur.) 2010, S fibulo v fabulo: fibule iz (III – IV secolo d. C.) a Iulia Concordia e nell‘arco Altoadriatico. Istre, s Krasa, iz Notranjske in Posočja med prazgodovino in zgo- Organizzazione spaziale aspetti monumentali e strutture sociali, dnjim srednjim vekom / Con la fibula nella storia: fibule dall‘Istria, L‘Album 20, Rubano, 311–330. dal Carso, dalla Carniola interna e dall‘Isontino tra preistoria e CIVIDINI, T. 2016a, Evidenze funerarie di epoca romana nella alto medioevo. – Koper. Collinare friulana. Dati topografici e cronologici. – V: T. Cividi- ČAČE, S., A. KURILIĆ in F. TASSAUX (ur.) 2006, Les routes de ni in G. Tasca (ur.) , Il funerario in Friuli e nelle regioni centermini l’Adriatique Antique: géographie et économie . / Putovi Antičkog tra l‘età del ferro e l‘età tardoantica. (The funerary in Friuli and Jadrana: geografija i gospodarstvo. – Ausonius Mémoires 17, Surrounding Regions between Iron Age and Late Antiquity), BAR Bordeaux, Zadar. International Series 2795, Oxford, 81–102. DAROVEC, D. 1999, Peter Pavel Vergerij st.: Mesto Koper. − V: CIVIDINI, T. 2016b, Prime osservazioni sul funerario di epoca D. Darovec (ur.), Stari krajepisi Istre, Annales Majora, Koper, 15–16. romana in Destra Tagliamento. – V: T. Cividini in G. Tasca (ur.) , Il funerario in Friuli e nelle regioni centermini tra l‘età del ferro e DE CAROLI, E. 1988, Lucerne greche e romane. – Roma. l‘età tardoantica. (The funerary in Friuli and Surrounding Regions DE GROSSI MAZZORIN, J. 1995, La fauna rinvenuta nell‘area between Iron Age and Late Antiquity), BAR International Series della Meta Sudans nel quadro evolutivo degli animali domestici 2795, Oxford, 115–126. in Italia. – V: Atti del 1° Convegno Nazionale di Archeozoologia, CIVIDINI, T. in P. MAGGI. 2016, Evidenze funerarie di epoca ro- Padusa Quaderni 1, Rovigo, 309–318. mana nel Medio Friuli. – V: T. Cividini in G. Tasca (ur.) , Il funerario DE GROSSI MAZZORIN, J. 2001, L‘uso dei cani nei riti funerari. – in Friuli e nelle regioni centermini tra l‘età del ferro e l‘età tardoan- V: M. Heinzelmann, J. Ortalli, P. Fason in M. Witteyer, Römischer tica. (The funerary in Friuli and Surrounding Regions between Iron Bestattungsbrauch und Beigabensitten. Culto dei morti e costu- Age and Late Antiquity), BAR International Series 2795, Oxford, mi funerari romani. Internationales Kolloquium (Rom 1.−3. April 103–113. 1998), Palilia 8, Wiesbaden, 77–82. CIVIDINI, T., C. DE CECCO, P. DONAT, M. G. FACCHINETTI, P. MA- DEGRASSI, A. 1933, Abitati preistorici e romani nell agro di Ca- GGI in R. MERLATTI 2016, La necropoli romana di San Daniele podistria e il sito dell‘anticha Egida« − V: Annuario del Liceo sci- a Basaldella (Campoformido, UD): nuovi dati a trent’anni dalla enzifico G. Oberdan di Trieste, Trieste, 1–44 (= 1962, 785–819). scoperta. – V: T. Cividini in G. Tasca (ur.) , Il funerario in Friuli e nelle regioni centermini tra l‘età del ferro e l‘età tardoantica. (The DEGRASSI, A. 1953, Aquileia e l‘Istria in età romana. − V: Studi funerary in Friuli and Surrounding Regions between Iron Age and Aquileiesi offerti a Giovanni Brusin, Aquileia, 51–65 (= Degrassi Late Antiquity), BAR International Series 2795, Oxford, 211–219. 1962, 951–979). Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 143 DEGRASSI, A. 1954, Il confine nord−orientale dell‘Italia romana. FONTANA, S. 1998, Le »imitazioni« della sigillata africana e le ce-Ricerche storico topografiche. − Bern. ramiche da mensa italiche tardo antiche. – V: L. Sagui (ur.) 1998, DEGRASSI, A. 1956, L‘esportazione di olio e di olive istriane Ceramica in Italia: VI−VII secolo. Atti Convegno in onore di J. W. nell‘età romana. – Atti e memorie della Società Istriana di Arche- Hayes, Roma 11−13 maggio 1995, Firenze , 83–100. ologia e Storia Patria 4, 104–112. FRASCHETTI, A. 1975, Per le origini della colonia di Tergeste e del DEGRASSI, A. 1962, Scritti vari di antichità II. − Roma. municipio di Agida. – Siculorum Gymnasium 28, 319–335. DEGRASSI, N. 1939, La rappresentazione dell‘Istria nella Tabula FUSTEL DE COULANGES, N. D. 2006, The Ancient City. – New Peutingeriana. – Bulletino del Museo dell‘Impero Romano 10, 65. York. DEGRASSI, V. 2000, La necropoli di Villanova di Farra (GO). – V: GASPARI, A. 1998, Ostanki rimskih zidanih struktur na Serminu S. Blason Scarel (ur.), Cammina, cammina: dalla via dell‘ambra (Mestna občina Koper, Slovenija). Poročilo o arheoloških zašči- alla via della fede, Udine, 128–130. tnih izkopavanjih v januarju 1997. / Remains of the Roman built structures at Sermin (Koper Municipiality, Slovenia). Report on DEIMEL, M. 1987, Die Bronzekleinfunde vom Magdalensberg. − archaeological protective excavations in January 1998. – Anna- Kärntner Museumsschriften 71, Archäologische Forschungen zu les, Series historiae et sociologiae 14, 99–106. den Grabungen auf dem Magdalensberg 9. GASPARI, A. 2000 , Ulaka. Prazgodovinska in rimska naselbina DEMETZ, S. 1999 , Fibeln der Spätlatène- und frühen römischen nad Starim trgom pri Ložu. – Neobjavljeno magistrsko delo, Od- und Kaiserzeit in den Alpenländern. – Frühgeschichtliche und delek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Provinzialrömische Archäologie 4. GASPARI, A., V. VIDRIH PERKO, M. ŠTRAJHAR in I. LAZAR 2007, DESCHLER ERB, E. 1999, Ad arma! Römisches Militär des 1. Jahr- Antični pristaniški kompleks v Fizinah pri Portorožu – zaščitne hunderts n. Chr. in Augusta Raurica. – Forschungen in Augst 28. arheološke raziskave leta 1998. − Arheološki vestnik 58, 167–218. DI FILIPPO BALESTRAZZI, E. 1987, Officine di lucerne ad Aquile- GASSNER, V. 1997, Das Südtor der Tetragonos−Agora. Keramik ia. – Antichità Altoadriatiche 29/2, 445–466. und Kleinfunde. − Forschungen in Ephesos XIII/1/1. DJURA JELENKO, S. 2004, Dr. Hans Winkler in njegov prispevek k GHEDINI, F., M. BUENO in M. NOVELLO (ur.) 2009, Moenibus et arheologiji Mislinjske doline. – Slovenj Gradec. portu celeberrima. Aquileia: storia di una città. – Roma. DOLENZ, H. 1998, Eisenfunde aus der Stadt auf dem Magda- GIOVANNINI, A. 2000, Per un esame di ritualità nella necropoli di lensberg. – Kärntner Museumsschriften 75, Archäologische For- Villanova: spunti di ricerca. – V: S. Blason Scarel (ur.), Cammina, schungen zu den Grabungen auf dem Magdalensberg 13. cammina: dalla via dell‘ambra alla via della fede, Udine, 130–135. DROBERJAR, E. 1999, Dobřichov−Pičhora, Ein Brandgräberfeld GIOVANNINI, A. 2006, Cividale, necropoli di Borgo di Ponte: la der ältern römischen Kaiserzeit in Böhmen. – Fontes Archaeolo- tomba degli ideali atletici. – Forum Iulii XXX, 14–50. gici Pragenses 23. GIOVANNINI, A. 2008a, Tipologia delle perle in vetro attestate DUGULIN, A. (ur.) 2002, La necropoli di San Servolo. Veneti, Istri, ad aquileia. − V: L. Mandruzzato (ur.), Vetri antichi del Museo Celti e Romani nel territorio di Trieste. – Civici Musei di Storia ed Nazionali di Aquileia. Ornamenti e oggettistica di età romana, Arte, Trieste. vetro pre- e post-romano, Corpus delle collezioni del vetro in FABER, A., P. FASOLD, M. STRUCK in M. WITTEYER 2007, Kör- Friuli Venezia Giulia 4, Trieste, 156–170. pergräber des 1.−3. Jahrhunderts in der römischen Welt. Inter- GIOVANNINI, A. 2008b, Orecchini . − V: L. Mandruzzato (ur.), nationales Kolloquium (Frankfurt am Main, 19.−20. November Vetri antichi del Museo Nazionali di Aquileia. Ornamenti e ogget- 2004). − Schriften des Archäologischen Museums Frankfurt 21, tistica di età romana, vetro pre- e post-romano, Corpus delle col- Frankfurt am Main. lezioni del vetro in Friuli Venezia Giulia 4, Trieste, 171–172. FALZONE, S., P. OLIVANTI in A. PELLEGRINO 2001, La necropo- GIOVANNINI, A. 2009, Le necropoli. - V: F. Ghedini, M. Bueno in li di Fralana (Acilia). – V: M. Heinzelmann, J. Ortalli, P. Fason in M. Novello (ur.), Moenibus et portu celeberrima. Aquileia: storia di M. Witteyer, Römischer Bestattungsbrauch und Beigabensitten. una città, Roma, 183–195. Culto dei morti e costumi funerari romani. Internationales Kol- loquium (Rom 1.−3. April 1998), Palilia 8, Wiesbaden, 127–138. GIOVANNINI, A. 2010, Pendenti in vetro di forma circolare. Spunti di ricerca dagli esemplari del Museo Archeologico Na- FERRARESI, A. 2000, Le lucerne fittili delle collezioni archeologiche zionale di Aquileia e dei Civici Musei di Storia ed Arte di Trieste. del Palazzo Ducale di Mantova. – Firenze. – PALLAS 83, 117–141. FERDIÈRE, A. (ed.) 1993, Monde des morts, monde des vivants en GIOVANNINI, A. 2012/2013, Aquileia e l’archeologia funeraria Gaule rurale, 6e supp. à RACF. – Tours. tardoantica. Censimento dei dati, tracce di usi e costumi. − Aqui- FINLEY, M. I. 1987, Antična ekonomija. – Studia Humanitatis, leia Nostra 83–84, 219–249. Ljubljana. 144 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 GIOVANNINI, A. 2013a, La gioielleria tardoantica di Aquileia. HAYES, J. W. 2008, The Athenian Agora XXXII. Roman Pottery. La luce dei metalli e i colori del vetro. − V: C. Tiussi, L. Villa in Fine Wares. − Princeton. M. Novello, Constantino e Teodoro. Aquileia nel IV secolo, Aqui- HEINZELMANN, M. 2001, Introduzione. La situazione di Roma. leia, 192–196. − V: M. Heinzelmann, J. Ortalli, P. Fason in M. Witteyer, Römischer GIOVANNINI, A. 2013b, Aquileia nel IV secolo. Tra Teodoro e gli Bestattungsbrauch und Beigabensitten. Culto dei morti e costu- antichi dei. − V: C. Tiussi, L. Villa in M. Novello, Constantino e mi funerari romani. Internationales Kolloquium (Rom 1.−3. April Teodoro. Aquileia nel IV secolo, Aquileia, 102–110. 1998), Palilia 8, Wiesbaden, 21–28. GIOVANNINI, A. 2015, Aquileia, attestazioni funerarie di età HEINZELMANN, M., J. ORTALLI, P. FASON in M. WITTEYER 2001, augustea. Alcune osservazioni. – Antichità Altoadriatiche 81, Römischer Bestattungsbrauch und Beigabensitten. Culto dei mor-295–326. ti e costumi funerari romani. Internationales Kolloquium (Rom GIOVANNINI, A. 2016, »Parva petunt manes« (Ov. Fast. II, 535). 1.-3. April 1998). − Palilia 8, Wiesbaden. Cibo e bevande nelle necropoli di Aquileia. – Antichità Altoadria- HELLER, J. L. 1932, Burial Customs of the Romans. − The Classical tiche 84, 323–349. Weekly 25 (24), 193–197. GIOVANNINI, A. in P. MAGGI 1994, Marchi di fabbrica su strigili VON HESBERG, H. in P. ZANKER (ur.) 1987, Römische Gräber- ad Aquileia. – V: Epigrafia della produzione e della distribuzione, strassen − Selbstdarstellung, Status, Standard. − Bayerische Aka-Actes de la VII rencontre franco-italienne sur l’épigraphie du mon- demie der Wiessenschaften, München. de romain (Rome, 5-6 juin 1992), Collection de l’École française HÖCK, A. 2008, Considerazioni sulle fibule tardoromane del tipo de Rome 193, Roma, 609–641. Hrušica. − V: M. Buora in S. Seidel (ur.), Fibule antiche del Friuli. GIOVANNINI, A. in P. MAGGI 2015, Strigili con iscrizioni da Aqui- Cataloghi e monografie archeologiche dei civici musei di Udine leia. − V: L. Malnati in V. Manzelli (ur.), Roma e le genti del Po. Un 9, Udine, 55–61. incontro di culture, III-I secolo a.C. , Catalogo della mostra (Bre- HOPE, V. M. 2007, Death in ancient Rome: a source book. – New scia, 8 maggio 2015−16 gennaio 2016), Firenze, 245. York. GIRARDI JURKIĆ, V. 2002, Najznačajnije nekropole i groblja u HOPE, V. M. 2009, Roman Death. The Dying and the Dead in prapovijesnoj, antičkoj i ranosrednjovjekovnoj Istri. – Histria An- Ancient Rome. – London. tiqua 8, 11–36. HORVAT, A. 2010, Mineralogija in provenienca žare s Križišča. − GIRARDI JURKIĆ, V. in K. DŽIN 2003, Sjaj antičkih nekropola Istre. / Ljubljana (neobjavljeno poročilo). The splendour of the antique necropolises of Istria. − Monografije i katalozi 13, Pula. HORVAT, J. 1997, Sermin. Prazgodovinska in zgodnjerimska na- selbina v severozahodni Istri. − Opera Instituti Archaeologici Slo- GOETHERT, K. 1997, Römische Lampen und Leuchter. − Trier. veniae 3. GUALANDI GENITO, M. C. 1977, Lucerne fittili delle collezioni del HORVAT, J. in B. ŽBONA TRKMAN 2016, The 3rd century military Museo Civico archeologico di Bologna. − Fonti per la storia di equipment in south-western Slovenia. − V: J. Horvat (ur.), The Bologna, Cataloghi 3. Roman army between the Alps and the Adriatic, Opera Instituti GUŠTIN, M. (ur.) 2011, Urbana arheologija Kopra. – Annales Me- Archaeologici Sloveniae 31, Studia Alpium et Adriae 1, Ljubljana, diterranea, Koper. 99–120. HARRIS, W. V. 1980, Roman Terracotta Lamps: the Organisation HROBAT, K. in U. LIPOVEC ČEBRON 2008, Križišča niso nikoli of an Industry. – Journal of Roman Studies 70, 126–145. sama. Mejni prostori na Krasu in v Istri. − Studia mythologica HAYES, J. W. 1972, Late Roman Pottery. − London. Slavica XI/2008, 25–35. HAYES, J. W. 1980, Ancient Lamps in the Royal Ontario Museum HYLAND, A. 1990, Equus. The horse in the Roman world. I, Greek and Roman Clay Lamps. − Ontario. − London. HAYES, J. W. 1983, The Villa Dionysos Excavations, Knossos: The Inscr. It. X, 1: B. Forlati Tamaro, Inscriptiones Italiae Vol. X, Regio X Pottery. − Annual of the British School at Athens 78, 97–169. 1, Pola et Nesactium. − Roma 1974. HAYES, J. W. 1985, Sigillate orientali. – V: Atlante II , 1–95. Inscr. It. X, 3: A. Degrassi, Inscriptiones Italiae, regio X, fasc. 3, Histria Septentrionalis. − Roma, 1936. HAYES, J. W. 2000, From Rome to Beirut and Beyond: Asia Minor and Eastern Mediterranean Trade Connections. – Rei Cretariae ISTENIČ, J. 1987, Rodik − grobišče Pod Jezerom. − Arheološki Romanae Fautorum Acta 36, 285–297. vestnik 38, 69–136. HAYES, J. W. 2005, Late Hellenistic and Roman Pottery in the ISTENIČ, J. 1999, Poetovio, zahodna grobišča I: grobne celote iz Eastern Mediterranean − an overview of recent developments. − Deželnega muzeja Joanneuma v Gradcu / Poetovio, the western V: M. Berg Briese in L. E. Vaag (ur.), Trade Relations in the Eastern cemeteries I: grave−groups in the Landesmuseum Joanneum, Mediterranean from the Late Hellenistic Period to Late Antiquity: Graz. − Katalogi in monografije 32. The Ceramic Evidence. Halicarnassian studies III, Odense, 11–26. Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 145 ISTENIČ, J. 2000, Poetovio, zahodna grobišča II: grobne celote iz (ur.), Roman and Late Antique Lamps. Production and distributi-Deželnega muzeja Joanneuma v Gradcu / Poetovio, the western on, contacts in the Mediterraenan / Rimske i kasnoantičke svje- cemeteries II: grave−groups in the Landesmuseum Joanneum, tiljke: Proizvodnja i distribucija, kontakti na Mediteranu, Zbornik Graz. − Katalogi in monografije 33. Instituta za arheologijo 7 (= e-ZIA 1), Zagreb, 128–136. ISTENIČ, J. 2002, The Western Cemetery of Poetovio: burial evi- KOŠČEVIĆ, R. in R. MAKJANIĆ 1995, Siscia. Pannonia Superior. − dence and cultural identity. – Histria Antiqua 8, 165–173. BAR International Series 621. ISTENIČ, J., M. DASZKIEWICZ in G. SCHNEIDER 2003, Local pro- KREMPUŠ, R. 2000, Krvavica bei Vransko in Slowenien, Höhensi- duction of pottery and clay lamps in Emona (Italia, Regio X). − edlung des 3. bis 6. Jahrhunderts. − V: M. Feugere in M. Guštin Rei Cretariae Romanae Fautorum Acta 38, 83–91. (ur.), Iron, blacksmiths and tools. Ancient European crafts. Mono- ISTENIČ, J. in L. PLESNIČAR GEC 2001, A pottery kiln at Emona. graphies Instrumentum 12, Montagnac, 209–231. − Rei Cretariae Romanae Fautorum Acta 37, 141–146. KREUZ, A. 2000, Functional and conceptual archaeobotani- ISTENIČ, J. in G. SCHNEIDER 2000, Aegean cooking ware in the cal data from Roman cremations. – V: J. Pearce, M. Millett in eastern Adriatic. – Rei Cretariae Romanae Fautorum Acta 3 6, M. Struck (ur.), Burial, Society and Context in the Roman world, 341–348. Oxford, 45–51. IVČEVIĆ, S. 2002a, Kozmetički pribor. − V: E. Marin (ur.), Longae KRIŽMAN, M. 1979, Antička svjedočanstva o Istri. − Pula, Rijeka. Salonae, Arheološki muzej Split 11, Split, 327–348. LABATE, D. 2016, Mvtina fecit. Dalle Herzblattlampen alle Fir- IVČEVIĆ, S. 2002b, Predmeti za šivanje, tkanje i predenje. − V: malampen: nuovi dati sulla produzione di lucerne a matrici dal E. Marin (ur.), Longae Salonae, Arheološki muzej Split 11, Split, territorio di Modena. – V: G. Lipovac Vrkljan, M. Ugarković in 469–482. I. Ožanić Raguljić (ur.), Roman and Late Antique Lamps. Produc- tion and distribution, contacts in the Mediterraenan / Rimske i JONES, R. F. J. 1983, Cemeteries and Burial Practice in the We- kasnoantičke svjetiljke: Proizvodnja i distribucija, kontakti na Me- stern Provinces of the Roman Empire. − Unpublished Ph.D. thesis, diteranu, Zbornik Instituta za arheologijo 7 (= e-ZIA 1), Zagreb, London. 18–38. JOVANOVIĆ, A. 1984, Rimske nekropole na teritoriji Jugoslavije. − LAVARONE, M., C. MAGRINI, G. MIAN in C. TIUSSI 2016, Le evi- Univerzitet u Beogradu, Filozofski fakultet, Centar za arheološka denze funerarie nel territorio del progetto PArSJAd in rapporto istraživanja, Knjiga 3. con la viabilità e l’organizzazione insediativa. – V: T. Cividini in JURIŠIĆ, M. 2000, Ancient Shipwrecks of the Adriatic. Maritime G. Tasca (ur.) , Il funerario in Friuli e nelle regioni centermini tra l‘età transport during the first and second centuries AD. − BAR Inter-del ferro e l‘età tardoantica. (The funerary in Friuli and Surroun- national Series 828. ding Regions between Iron Age and Late Antiquity), BAR Interna- tional Series 2795, Oxford, 65–69. JURIŠIĆ, M. 2006, Podmorska arheološka istraživanja na Vižuli − pokretni nalazi. − Histria Antiqua 14, 303–313. LAZAR, I. 2003, Rimsko steklo Slovenije / The Roman Glass of Slovenia. − Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 7. JURKIĆ, V. 1979, Rimska žarna nekropola na Fontani pod Bu- zetom (A Roman necropolis at Fontana near Buzet). – Histria LAZAR, I. 2004, Najdbe rimskega stekla iz Logatca (Longaticum) Archaeologica 10/2, 51–73. / Finds of roman glass from Logatec (Longaticum). − V: I. La- zar (ur.), Drobci antičnega stekla, Annales Mediterranea, Koper, JURKIĆ, V. 1986, Antička i kasnoantička nekropola Burle kod Me- 57–65. dulina. Predhodni izvještaj, 1979−81. − Izdanja Hrvatskog arhe- ološkog društva 11/2, 167–188. LAZAR, I. 2005, An oil lamp depicting a Roman glass furnace – a new find from Slovenia. − Bulletin Instrumentum 22/‘05, 17–19. KAVUR, B. 2011, Arheološke raziskave v bivšem samostanu ser- vitskega reda v Kopru. – V: M. Guštin (ur.), Urbana arheologija LAZAR, I. 2006a, Upodobitev rimske steklarske peči na oljenki: Kopra, Annales Mediterranea, Koper, 53–64. izjemna najdba iz Spodnjih Škofij. − Annales, Series historiae et sociologiae 16/1, 101–106. KEAY, S. J. 1984, Late Roman amphorae in the Western Mediter- ranean. A typology and economic study: the Catalan evidence. LAZAR, I. 2006b, An oil lamp from Slovenia depicting a Roman – BAR International Series 196. glass furnace. − Vjesnik za arheologiju i povijest dalmatinsku 99, 227−234. KIRYAKIDIS, E. (ur.) 2007, The Archaeology of Ritual. − Cotsen Advanced Seminars 3, Cotsen. LAZAR, I. 2006c, Ilovica pri Vranskem. − Arheologija na avtoce- stah Slovenije 1, Ljubljana. KOMPARE, T. 2013, Rimske najdbe iz izkopavanja v servitskem samostanu v Kopru. – Annales, Series historiae et sociologiae LAZAR, I. 2009, Opredelitev steklenih najdb z najdišča Križišče. − 23/1, 15–30. Ljubljana (neobjavljeno poročilo). KONESTRA, A. in I. OŽANIĆ RAGULJIĆ 2016, Illuminating the LEIBUNDGUT, A. 1977, Die römischen Lampen in der Schweiz. way: Later Roman factory lamp from a grave context in Crikve- − Bern. nica. − V: G. Lipovac Vrkljan, M. Ugarković in I. Ožanić Raguljić 146 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 LELEKOVIĆ, T. 2012, Cemeteries. − V: B. Migotti (ur.), The Archa- MAGGI, P. 2007a, Terre sigillate e al tre ceramiche fini orientali. − eology of Roman Southern Pannonia. The state of research and V: C. Morselli (ur.), Trieste antica. Lo scavo di Crosada I., Fonti e selected problems in the Croatian part of the Roman province of studi per la storia della Venezia Giulia, Trieste, 36–38. Pannonia, BAR International Series 2393, Oxford, 313–357. MAGGI, P. 2007b, Prodotti laterizi con marchi di fabbrica. − V: LELEKOVIĆ, T. 2016, Local imitations of imported fine tablewares C. Morselli (ur.), Trieste antica. Lo scavo di Crosada I., Fonti e studi from Southern Pannonia. Production of the Flavian and post-per la storia della Venezia Giulia, Trieste, 173–177. -Flavian period. − Rei Cretariae Romanae Fautorum Acta 44, MAGGI, P. in A. STARAC 2000, Rinvenimenti di terra sigillata e di 609–618. altre ceramiche fini di produzione orientale in Istria. – Rei Creta- LETTICH, G. 1979, Appunti per una storia del territorium origina- riae Romanae Fautorum Acta 36, 349–357. rio di Tergeste. − Archeografo Triestino 39, 9–113. MAGGI, P. in F. ORIOLO 2009, Gli spazi esterni alla città. − V: LEVINE, M. A. 1982, The use of crown height measurements and F. Ghedini, M. Bueno in M. Novello (ur.), Moenibus et portu cele- eruption-wear sequences to age horse teeth. − V: B. Wilson, berrima. Aquileia: storia di una città, Roma, 155–170. C. Grigson in S. Payne (ur.), Ageing in sexing animal bones from MAGNANI, S., P. BANCHIG in P. VENTURA 2005, Il ponte roma- archaeological sites, BAR British Series 109, Oxford, 223–250. no alla Mainizza e la via Aquileia-Emona. − Aquileia Nostra 76, LIPOVAC VRKLJAN, G., M. UGARKOVIĆ in I. OŽANIĆ RAGULJIĆ 81–136. (ur.) 2016, Roman and Late Antique Lamps. Production and dis- MAIOLI, M. G. 1972−1973, Vasi a pareti sottili grigie dal Rave- tribution, contacts in the Mediterraenan / Rimske i kasnoantičke nate. – Rei Cretariae Romanae Fautorum Acta 14−15, 106–124. svjetiljke: Proizvodnja i distribucija, kontakti na Mediteranu. – Zbornik Instituta za arheologijo 7 (= e-ZIA 1), Zagreb. MAKJANIĆ, R. 1983, Istočna sigilata na Kvarneru. − Prinosi Odjela za arheologiju 1, 51–64. LLOYD MORGAN, G. 1981, The Mirrors including a Description of the Roman Mirrors found in Netherlands, in other Dutch Muse- MALFITANA, D. 2000, La ceramica »corinzia« a rilievo in età ro- ums. – Description of the Collestions in Rijksmuseum G. M. Kam mana. Primi risultati di una ricerca in corso. − Rei Cretariae Ro-at Nijmegen 9, Nijmegen. manae Fautorum Acta 36, 181–188. LOESCHCKE, S. 1919, Lampen aus Vindonissa, Ein Beitrag zur MALFITANA, D. 2007, La ceramica “corinzia” decorata a matrice. Geschichte von Vindonissa und des Antiken Beleuchtungswesens. Tipologia, cronologia ed iconografia di una produzioneceramica – Zürich. greca di eta imperiale. – Rei Cretariae Romanae Fautorum Acta suppl. 10, Bonn. LRFW 1: M. Á. CAU, P. REYNOLDS in M. BONIFAY (ur.) 2011, LRFW 1. Late Roman fine wares: solving problems of typology and chro- MANDRUZZATO, L. (ur.) 2008a, Vetri antichi del Museo Nazionali nology: a review of the evidence,debate and new contexts. − Ro- di Aquileia. Ornamenti e oggettistica di età romana, vetro pre- e man and Late Antique Mediterranean Pottery 1, Oxford. post-romano. − Corpus delle collezioni del vetro in Friuli Venezia Giulia 4, Trieste. LRFW w. gr. 2011: LRFW working group 2011, An initiative for the revision of late Roman fine wares in the Mediterranean MANDRUZZATO, L. 2008b, Some fine wares from the eastern (c. AD 200–700): The Barcelona ICERA/ESF Workshop. – V: M. Mediterranean in Aquileia between the 2nd and 3rd centuries Á. Cau, P. Reynolds in M. Bonifay (ur.), LRFW 1. Late Roman fine AD. − Rei Cretariae Romanae Fautorum Acta 40, 305–308. wares: solving problems of typology and chronology: a review of MANDRUZZATO, L., C. TIUSSI in V. DEGRASSI 2000, Appunti the evidence,debate and new contexts, Roman and Late Antique sull’instrumentum domesticum d’importazione greca ed orien- Mediterranean Pottery 1, Oxford, 67−86, 1–14. tale ad Aquileia. – Rei Cretariae Romanae Fautorum Acta 36, MACKENSEN, M. 1993, Die Spätantiken Sigillata undLampen- 359–364. töpfereien von el Mahrine (Nordtunesien): Studien zur Nordafri- MANDRUZZATO, L. in A. MARCANTE (ur.) 2005, Vetri antichi del kanischen Feinkeramik des 4. bis 7. Jahrhunderts. − Münchner Museo Nazionali di Aquileia. Il vaselame da mensa. – Corpus Beiträge zur Vor- und Frühgeschichte 50. delle collezioni del vetro in Friuli Venezia Giulia 2, Trieste. MAGGI, P. 2001, La ceramica fine da mensa. – V: F. Tassaux, MANDRUZZATO, L. in A. MARCANTE (ur.) 2007, Vetri antichi del R. Matijašić in V. Kovačić (ur.), Loron (Croatie): un grand centre de Museo Nazionali di Aquileia. Balsamari, olle, pissidi. – Corpus del-production d‘amphores à huile istriennes (Ier-IVe s.p.C.), Ausonius le collezioni del vetro in Friuli Venezia Giulia 3, Trieste. Mémoires 6, Bordeaux, Paris, 128–176. MANDRUZZATO, L., M. NOVELLO in E. PACCIANI 2015, Una nuo- MAGGI, P. 2003, Bertiolo. Presenze romane del medio Friuli 10. va necropoli nel settore settentrionale di Aquileia. – V: F. Rinaldi − Bertiolo. in A. Vigoni (ur.), Le necropoli della media e tarda età imperiale MAGGI, P. 2006, La distribuzione delle sigillate di produzione ori- (III – IV secolo d. C.) a Iulia Concordia e nell‘arco Altoadriatico. entale nell’arco Adriatico nordorientale: problemi di metodo. – V: Organizzazione spaziale aspetti monumentali e strutture sociali, S. Čače, A. Kurilić in F. Tassaux (ur.), Les routes de l’Adriatique An- L‘Album 20, Rubano, 263–279. tique: géographie et économie . / Putovi Antičkog Jadrana: geo- MARABINI MOEVS, M. T. 1973, The Roman thin walled pottery grafija i gospodarstvo, Ausonius Mémoires 17, Bordeaux, Zadar, from Cosa. − Memoirs of the American Academy in Rome 32. 179–194. Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 147 MARCHIORI, A. 2011, Insediamento costiero e centurazione nel MATIJAŠIĆ, R. 1996, Antička nekropola kod Nezakcija (Roman nord parentino. − V: M. B. Carre, V. Kovačič in F. Tassaux , L‘Istrie et necropolis near Nesactium). – Histria Antiqua 2, 117–138. la mer. La côte du Parentin dans l‘antiquité, Ausonius Mémoires MATIJAŠIĆ, R. 1997, Antička nekropola kod Brtonigle. − Izdanja 25, Bourdeaux, 269–274. Hrvatskog arheološkog društva 18, 97–124. MARDEŠIĆ, J. 2002, Keramičke svjetiljke. − V: E. Marin (ur.), Lon- MATIJAŠIĆ, R. 1998, Gospodarstvo antičke Istre: arheološki ostaci gae Salonae, Arheološki muzej Split 11, Split, 349–364. kao izvori za poznavanje društveno gospodarskih odnosa u Istri u MARDEŠIĆ, J. 2009, Neki oblici istočnomediteranske reljefne ke- antici (I. stol. pr. Kr.−III. stol. posl. Kr.). − Povijest Istre 4. ramike iz Arheološkog muzeja u Splitu. − Vjestnik za arheologiju MATIJAŠIĆ, R. 2015, Ancora su alcuni aspetti della romanizzazi- i povijest dalmatinsku 102, 93–108. one degli Histri tra la fine della Repubblica e l‘Alto Impero. − V: MARION, Y. in A. STARAC 2001, Amphores. – V: F. Tassaux, G. Cresci Marrone (ur.), Trans Padum… usque ad Alpes. Roma tra R. Matijašić in V. Kovačić (ur.), Loron (Croatie): un grand centre de il Po e le Alpi: dalla romanizzazione alla romanità. Atti del con-production d‘amphores à huile istriennes (Ier-IVe s.p.C.), Ausonius vegno, Venezia 13–15 maggio 2014, Studi e ricerche sulla Gallia Mémoires 6, Bordeaux, Paris, 97–125. Cisalpina 26, Roma, 305–328. MARTIN KILCHER, S. 2000, Mors immatura in the Roman world MATIJAŠIĆ, R. in K. BURŠIĆ MATIJAŠIĆ 1996, Antička Pula s oko- − a mirror of society and tradition. − V: J. Pearce, M. Millett in licom. – Pula. M. Struck (ur.), Burial, Society and Context in the Roman world, MERCANDO, L. 1974, La necropoli romana di Portorecanati. – Oxford, 63−77. Notizie degli scavi di antichita 8/28, 142–430. MASELLI SCOTTI, F. 1984, La ceramica ad Akvileja. Il vaselame da METZLER, J. in C. GAENG 2009, Goeblange−Nospelt, une nécro- mensa. − Antichità Altoadriatiche 24, 48–69. pole aristocratique trévire. – Dossiers d‘archeologie du Musee MASELLI SCOTTI, F. 1989, Trieste: uno scavo archeologico per la national d‘histoire et d‘art XIII, Luxembourg. città. Intervento nella zona PEEP – Teatro romano. – Trieste. MIHOVILIĆ, K. 1979, Prstenje i naušnice rimskog doba Slovenije. MASELLI SCOTTI, F. (ur.) 1991, Trieste. Il sepolcreto di via Dono- – Arheološki vestnik 30, 223−242. ta. – V: La tutela dei beni culturali e ambientali nel Friuli Venezia MIKL CURK, I. 1987, Rimska lončena posoda na Slovenskem. – Giulia (1986–1987), Relazioni − Ministero per i beni culturali e Razprave FF, Ljubljana. ambientali. Soprintendenza per i Beni ambientali e architettonici, archeologici, artistici e storici del Friuli-Venezia Giulia 8, Trieste, MILAVEC, T. 2008, Primerjalna analiza kovinskega gradiva po-11−31. znoantičnih naselbin vzhodnoalpskega prostora. – Doktorska di- sertacija, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza MASELLI SCOTTI, F. 2006, Spigolature aquileiesi: instrumenta v Ljubljani, Ljubljana. domestica del Museo Archelogico NAzionale. Classi ceramiche finora non note. – Histria Antiqua 14, 283–289. MILAVEC, T. 2011, Kovinske najdbe. – V: Z. Modrijan in T. Mila- vec, Poznoantična utrjena naselbina Tonovcov grad pri Kobaridu. MASELLI SCOTTI, F., V. DEGRASSI in G. MIAN 2003, Gli scarichi Najdbe. / Late antique fortified settlement Tonovcov grad near della domus di Piazza Barbacan a Trieste: un contesto di II – inizi Kobarid: finds, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 24, 21–81. III secolo d. C. − Atti e memorie della Società Istriana di Archeolo- gia e Storia Patria 103,1/n.s. 51,1, 19–105. MLAKAR, Š. 1973, Zaštitno iskopavanje rimskih pepeonih grobo- va u Kringi 1960. godine (Schutzausgrabungen der römischen MASELLI SCOTTI, F., V. DEGRASSI, L. MANDRUZZATO, G. MIAN, Aschengräber in Kringa im Jahre 1960). – Histria Archaeologica D. PROVENZAN, V. RICCOBONO in C. TIUSSI 2004, La domus 4/1, 31–58. di Piazza Barbacan: le fasi e i materiali. − Atti e memorie del- la Società Istriana di Archeologia e Storia Patria 104,1/n.s. 52,1, MLINAR, M. 2008, Most na Soči (Sv. Lucija) – izkopavanja na gro-19–158. bišču 2000−2002. – Neobjavljena magistrska naloga, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. MASELLI SCOTTI F. in A. GIOVANNINI 2007, Inumazioni ad Aqui- leia. Dati d’archivio e ritrovamenti recenti. – V: A. Faber, P. Fasold, MODRIJAN, Z. 2011, Keramika. – V: Z. Modrijan in T. Milavec, Po-M. Struck in M. Witteyer, Körpergräber des 1.−3. Jahrhunderts znoantična utrjena naselbina Tonovcov grad pri Kobaridu. Najd- in der römischen Welt. Internationales Kolloquium (Frankfurt am be. / Late antique fortified settlement Tonovcov grad near Koba-Main, 19.−20. November 2004), Schriften des Archäologischen rid: finds, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 24, 121–219. Museums Frankfurt 21, Frankfurt am Main, 230–248. MODRIJAN, Z. 2014, Imports from the Aegean area to the Ea- MATIJAŠIĆ, R. 1985, Radionički žigovi na antičkim opekama zbir- stern Alpine area and Northern Adriatic in late antiquity. − Ephe- ke Arheološkog Muzeja Istre / Workshop Stamps on Tegulae meris napocensis 24, 51−69. from the Archaeological Museum of Istria. – Jadranski Zbornik MODRIJAN, Z. 2015, Amphorae from Late Antique hilltop Settle- 12, 285–301. ments in Slovenia. – Fundberichte aus Österreich, Tagungsband MATIJAŠIĆ, R. 1991, Campus Martius: antička nekropola između 1, 21–32, Wien. Premanturske i Medulinske ulice u Puli. – Monografije i katalozi 8. 148 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 MODRIJAN, Z. in T. MILAVEC 2011, Poznoantična utrjena nasel- ORTALLI, J. 2011, Culto e riti funerari dei Romani: la documen- bina Tonovcov grad pri Kobaridu. Najdbe. / Late antique fortified tazione archeologica. − Thesaurus Cultus et Rituum Antiquorum settlement Tonovcov grad near Kobarid: finds. − Opera Instituti VI, 198–215. Archaeologici Sloveniae 24. PANELLA, C. 2001, Le anfore di età imperiale del Mediterraneo MORSELLI, C. (ur.) 2007a, Trieste antica. Lo scavo di Crosada I. – occidentale. − V: J.-P. Morel in P. Leveque (ur.), Céramiques hel-Fonti e studi per la storia della Venezia Giulia, Trieste. lénistiques et romaines III, Paris, 177–275. MORSELLI, C. (ur.) 2007b, Trieste antica. Lo scavo di Crosada II. I PANCIERA, D. 1986, Alcuni frammenti di ceramica corinzia a rili-materiali. – Fonti e studi per la storia della Venezia Giulia, Trieste. evo di epoca romana da Altino. − Aquileia Nostra 57, 701–716. MULH, T. 2008, Poročilo o zaščitnih arheoloških izkopavanjih na PAUL, M. 2011, Fibeln und Gürtelzubehör der späten römischen lokaciji Potniški center Ljubljana 2007/2008 (poročilo št. 1/2003 Kaiserzeit aus Augusta Vindelicum /Augsburg. – Münchner Be- – BV_TM) – Ljubljana (neobjavljeno poročilo, arhiv ZVKDS OE iträge zur provinzialrömischen Archäologie 3. Ljubljana). PEACOCK, D. P. S. in D. F. WILLIAMS 1986, Amphorae and the MURGELJ, I. 2000, Kovinsko gradivo z Ajdovščine nad Rodikom. Roman Economy. − London. – Neobjavljeno diplomsko delo, Oddelek za arheologijo, Filozof- PEARCE, J. 2000, Burial, society and context in the provincial Ro- ska fakulteta Univerze v Ljubljani. man world. – V: J. Pearce, M. Millett in M. Struck (ur.), Burial, MUŠIČ, B. 2001, Poročilo o geofizikalni raziskavi na lokaciji Križi- Society and Context in the Roman world, Oxford, 1–12. šče − Školarice. − Ljubljana (neobjavljeno poročilo). PEARCE, J. 2015, A ‚Civilised‘ Death? The Interpretation of Pro- NOVŠAK, M. 2003a, Križišče pri Spodnjih Škofijah. − V: D. Pre- vincial Roman Grave Good Assemblages. – V: J. Rasmus Brandt, šeren (ur.), Zemlja pod vašimi nogami: arheologija na avtocestah M. Prusac in H. Roland (ur.), Death and Changing Rituals. Func-Slovenije: vodnik po najdiščih, Ljubljana, 165–166. tion and Meaning in Ancient Funerary Practices, Studies in Fune- NOVŠAK, M. 2003b, Školarice pri Spodnjih Škofijah. − V: D. Pre- rary Archaeology 7, Oxford, Philadelphia, 223–247. šeren (ur.), Zemlja pod vašimi nogami: arheologija na avtocestah PEARCE, J., M. MILLETT in M. STRUCK (ur.) 2000, Burial, Society Slovenije: vodnik po najdiščih, Ljubljana, 258–259. and Context in the Roman world. − Oxford. NOVŠAK, M. 2006, Simonov Zaliv. – Varstvo spomenikov. Poro- PEÑA, J. T. 2007, Roman pottery in the archaeological record. − čila 39−41, 181–183. New York, Cambridge. NOVŠAK, M. in T. ŽERJAL 2008, Školarice in Križišče, rimski najdi- PERKO, V. 2012a, Fiat lux! Svetila na prostoru današnje Slovenije šči. − V: M. Jurković (ur.), I. porečki susret arheologa: rezultati ar- v antiki. − V: V. Perko, A. Nestorović in I. Žižek (ur.), Ex oriente lux. heoloških istraživanja na području Istre: zbornik radova s među- Rimskodobna svetila in oljenke iz Slovenije, Ptuj, 24−83. narodnog znanstvenog skupa održanog u Poreču 29. rujna 2006, PERKO, V. 2012b, Sklep. Namesto zaključka: velika moč malih po- Poreč, 25–34. dob. – V: V. Perko, A. Nestorović in I. Žižek (ur.), Ex oriente lux. NOVŠAK, M. 2010, Šentpavel pri Domžalah. − Arheologija na Rimskodobna svetila in oljenke iz Slovenije, Ptuj, 93–97. avtocestah 26, Ljubljana. PERKO, V., A. BAVDEK in I. LAZAR 1998, Poznoantično najdišče NOVŠAK, M. 2011, Školarice − rimsko grobišče; Križišče pri Spo- Šmarata. – Arheološki vestnik 49, 271–283. dnjih Škofijah. − Neobjavljeno magistrsko delo, Oddelek za ar- PESAVENTO MATTIOLI, S. 1992, Anfore romane a Padova: Ritro- heologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. vamenti dalla citta. − Materiali d‘archeologia 1. OLCESE, G. 2003, Ceramiche comuni a Roma e in area romana: PESAVENTO MATTIOLI, S. in M.-B. CARRE 2009, Olio e pesce in produzione, circolazione e tecnologia (tarda età repubblicana – epoca romana. Produzione e commercio nelle regioni dell‘Alto prima età imperiale). – Documenti di archeologia 28. Adriatico. Atti del convegno Padova, 16. febbraio 2007. – Ante- ORTALLI, J. 2001, Il culto funerario della Cispadana romana. Ra- nor Quaderni 15. ppresentazione e interiorità. – V: M. Heinzelmann, J. Ortalli, P. PETCHEY, F. 2005, Radiocarbon Analyses – report. – University of Fason in M. Witteyer, Römischer Bestattungsbrauch und Beiga-Waikato, Radiocarbon dating laboratory (neobjavljeno poročilo). bensitten. Culto dei morti e costumi funerari romani. Internatio- nales Kolloquium (Rom 1.−3. April 1998), Palilia 8, Wiesbaden, PETRU, S. 1972, Emonske nekropole. – Katalogi in monografije 7. 215–242. PETTENÒ, E. in C. ROSSI 2015, Le necropoli tardo romane di ORTALLI, J. 2007, Cremazione e inumazione nella Cisalpina: con- Padova. Dati per una ricostruzione complessa. – V: F. Rinaldi in A. vivenza o contrapposizione? − V: A. Faber, P. Fasold, M. Struck Vigoni (ur.), Le necropoli della media e tarda età imperiale (III−IV in M. Witteyer, Körpergräber des 1.−3. Jahrhunderts in der römi- secolo d. C.) a Iulia Concordia e nell‘arco Altoadriatico. Organiz- schen Welt. Internationales Kolloquium (Frankfurt am Main, zazione spaziale aspetti monumentali e strutture sociali, L‘Album 19.−20. November 2004), Schriften des Archäologischen Muse-20, Rubano, 201–223. ums Frankfurt 21, Frankfurt am Main, 201–213. Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 149 PFLAUM, V. 2000, Claustra Alpium Iuliarum in barbari. Najdbe QUARESMA, J. C. 2011, Chronologie finale de la sigillée africai-poznorimske vojaške opreme in orožja ter sočasne zgodnje bar- ne A à partir des contextes de Chãos Salgados (Mirobriga?). barske najdbe na ozemlju današnje Slovenije. – Neobjavljeno Differénces de facies entre Orient et Occident. – V: M. Á. Cau, magistrsko delo, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta P. Reynolds in M. Bonifay (ur.), LRFW 1. Late Roman fine wares: Univerze v Ljubljani. solving problems of typology and chronology: a review of the PHILPOTT, R. 1991, Burial practices in Roman Britain. A Survey of evidence,debate and new contexts, Roman and Late Antique Grave Treatment and Furnishing A.D. 43−410. – BAR Internatio- Mediterranean Pottery 1, Oxford, 67−86. nal Series 219, Oxford. RADMAN LIVAJA, I. 2004, Militaria Sisciensia: nalazi rimske vojne PLESNIČAR GEC, L. 1972, Severno emonsko grobišče. – Katalogi opreme iz Siska u fundusu Arheološkoga muzeja u Zagrebu. – in monografije 8. Katalozi i monografije Arheološkoga muzeja u Zagrebu 1. PLESNIČAR GEC, L. 1977, Keramika emonskih nekropol. − Dis- RAMADORI, L. 2001, I corredi funerari della necropoli di Potentia. sertationes et monographiae 20. Una proposta di lettura di un fossile guida: il significato della lu- cera nel corredo funerario. – V: E. Percossi Serenelli (ed.), Poten- PLESNIČAR GEC, L. 1987, Thin walled pottery from Slovenia. − tia. Quando poi scese il silenzio... Rito e società in una colonia ro- Rei Cretariae Romanae Fautorum Acta 25/26, 451–464. mana del Piceno fra Repubblica e tardo Impero, Milano, 118–143. PLESTENJAK, A., M. STOKIN in A. TRENZ 2002, Poročilo o testnih RASMUS BRANDT, J., M. PRUSAC in H. ROLAND (ur.) 2015, De- arheoloških izkopih na lokaciji Križišče na trasi AC Klanec. − Lju- ath and Changing Rituals. Function and Meaning in Ancient Fu- bljana (neobjavljeno poročilo). nerary Practices. – Studies in Funerary Archaeology 7, Oxford, PLESTENJAK, A., I. BEKLJANOV ZIDANŠEK, B. ŠTULAR, T. VER- Philadelphia. BIČ, T. ŽERJAL, Z. MILEUSNIĆ, V. MERC, B. TOŠKAN, M. CULI- REPOLUSK, P. 1998, Koprska brda. − V: D. Perko in M. Orožen BERG in R. SLAPNIK, 2012, Sermin: arheološke raziskave v letu Adamič (ur.), Slovenija: pokrajine in ljudje, Ljubljana, 268–280. 2010. − Sevnica (dostopno na http://www.arhej.com/datoteke/ Pdf/sermin.pdf). RIC: The Roman Imperial Coinage V/2–X, London 1933–1994. POGLAJEN, S. 2006, Iskanje rimske cestne mreže v severozaho- RICCI, A. 1985, Ceramica a pareti sottili. − V: Enciclopedia dni Istri. – V: D. Perko et. al. (ur.), Geografski informacijski sistem v dellÀrte Antica, Atlante delle forme ceramiche II. Ceramica Fine Sloveniji 2005–2006, Ljubljana, 211–222. Romana nel Bacino Mediterraneo (Tardo Ellenismo e Primo Im- pero), Roma, 231–357. POGLAJEN, S. 2007, Geografski informacijski sistemi v študijah rimskega podeželja: primer severozahodne Istre. – Neobjavljena RICCOBONO, D. 2007, Ceramica comune di produzione orienta- doktorska disertacija, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulte- le. – V: C. Morselli (ur.), Trieste antica. Lo scavo di Crosada I., Fonti ta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. e studi per la storia della Venezia Giulia, Trieste, 86–89. POGLAJEN, S. 2008, Analiza razmerja med rimsko poselitvijo in RIEDEL, A. 1993, Die Tierknochenfunde des römerzeitlichen La- bližino obale v severozahodni Istri. − V: R. Auriemma in S. Karinja gervicus von Traismauer/Augustiana in Niederösterreich. – An- (ur.), Terre di mare. L‘archeologia dei paesaggi costieri e le varia- nalen des Naturhistorischen Museums Wien 95(A), 179–294. zioni climatiche, Atti del convegno internazionale di studi Trieste, RIEDEL, A. 2002, I resti di ossa animali delle grotte e della necro- 8−10 novembre 2007, Trieste, Piran, 408–415. poli di San Servolo. – V: A. Dugulin (ur.), La necropoli di San POGLAJEN, S. 2009, Simulation of the roman road network in Servolo. Veneti, Istri, Celti e Romani nel territorio di Trieste, Civici north-western Istria. – Histria antiqua 17, 229–240. Musei di Storia ed Arte, Trieste, 131–133. POGLAJEN, S. in T. ŽERJAL 2007, The potential of Slovenian Is- RIEDEL, A. 2004, Tierknochen aus der römischen Villa rustica von tria for Roman viticulture and oleoculture – Histria Antiqua 15, Nickelsdorf im Burgenland (Österreich). – Annalen des Naturhi-267–280. storischen Museums Wien 106(A), 449–539. POLFER, M. 2000, Reconstructing funerary rituals: the evidence RIHA, E. 1986, Römische Toilettgerät und medizinische Instru- of ustrina and related archaeological structures. – V: J. Pearce, mente aus August und Kaiseraugst. − Forschungen in Augst 6. M. Millett in M. Struck (ur.), Burial, Society and Context in the RIHA, E. 1990, Die römische Schmuck aus Augst und Kaiseraugst. Roman world, Oxford, 30–37. − Forschungen in Augst 10. PRICE, J. 2005, Glassworking and glassworkers in cities and RILEY, J. A. 1979, The Coarse Pottery from Berenice. – V: J. A. towns. – V: A. Mac Mahon in J. Price (ur.), Roman Working Lives Lloyd (ur.), Excavations at Sidi Khrebish Benghazi (Berenice). II. and Urban Living, London, 167–190. Lybia Antiqua 5, Supplementum, Department of Antiquities, Tri- PRÖTTEL, P. M. 1996, Mediterrane Feinkeramikimporte des 2. bis poli, 91–497. 7. Jahrhunderts n.Chr. im Oberen Adriarum und in Slowenien. – RINALDI, F. in A. VIGONI (ur.) 2015, Le necropoli della media e tar-Kölner Studien zur Archäologie der Römischen Provinzen 2. da età imperiale (III−IV secolo d. C.) a Iulia Concordia e nell‘arco Altoadriatico. Organizzazione spaziale aspetti monumentali e strutture sociali. − L‘Album 20, Rubano. 150 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 ROBINSON, H. S. 1959, Pottery of the Roman Period. Chronology. SLAPŠAK, B. 1974, Tegula Q. Clodi Ambrosi. − Situla 14/15, The Athenian Agora V. − Princeton. 173–181. ROSSI, C. 2014, Necropoli urbane di Padova romana. − Antenor SLAPŠAK, B. 2003, O koncu prazgodovinskih skupnosti na Krasu. Quaderni 30, Padova. – Arheološki vestnik 54, 243–257. ROSSI, C. 2016, La realtà funeraria dei centri veneti romanizza- SLAPŠAK, B. 2005, Arheologija pekla: imaginarne topografije in ti. L‘evoluzione del funus tra fasi storiche e cambiamenti socio- njihova vloga pri oblikovanju kulturnih poetik (spremna beseda). -economici. − V: T. Cividini in G. Tasca (ur.) , Il funerario in Friuli e – V: P. Xella (ur.), Arheologija pekla: onstranstvo na Bližnjem vzho-nelle regioni centermini tra l‘età del ferro e l‘età tardoantica. (The du in antiki, Zbirka Varia/Studia humanitatis, Ljubljana, 220–231. funerary in Friuli and Surrounding Regions between Iron Age and SNOJ, D. 1992, Sermin. − Varstvo spomenikov 34, 91–106. Late Antiquity), BAR International Series 2795, Oxford, 163–182. SNOJ, D. 2004, Bolniška ulica 1 / Via dellòspedale 1 / Bolnička SACKETT, L. H. 1992, The Roman Pottery. − V: L. H. Sackett ulica 1. − V: M. Guštin (ur.), Srednjeveška in novoveška keramika (ur.), Knossos from Greek city to Roman colony: excavations at iz Pirana in Svetega Ivana, Annales Mediterranea, Koper, 31–33. the unexplored mansion II, The British School of Archaeology at Athens Supplement 21, Oxford, 147–255. SPITZER, D. C. 1942, Roman relief Bowls from Corinth. – Hesperia 11, 162–192. SAKARA SUČEVIĆ, M. 2004, Kaštelir: prazgodovinska naselbina pri Novi vasi / Brtonigla (Istra) = Kaštelir: prehistoric settlement STARAC, A. 1991−1992, Rimske svjetiljke iz nekropole na Marso- near Nova vas / Brtonigla (Istria). – Annales Mediterranea, Koper. vem polju v Puli. – Histria Archaeologica 22−23, 4–43. SCHEID, J. (ur.) 2008, Pour une archeologie du rite. Nouvelles per- STARAC, A. 1995, Antička grobnica u Veštru. – Rovinj. spectives de l’archéologie funéraire. – Collection de l’École frança- STARAC, A. 1999, Rimsko vladanje u Histriji i Liburniji, I Histrija. – ise de Rome 407, Rome. Arheološki muzej Istre, Monografije i Katalozi 10/1. SCHINDLER KAUDELKA, E. 1975, Die dünnwandige Gebrau- STARAC, A. 2006, Promet amforama prema nalazima u rovinj- chskeramik vom Magdalensberg. – Kärntner Museumsschriften skome podmorju. − Histria archaeologica 37, 85–116. 58, Archäologische Forschungen zu den Grabungen auf dem Magdalensberg 3. STEPPUHN, P. 2001, Eine Glashütte der Zeit um 1450 auf dem Ta- unuskamm. – Denkmalpflege und Kulturgeschichte 1/‘01, 38–43. SCHINDLER KAUDELKA, E. 1980, Die Römische Modelkeramik vom Magdalensberg. − Kärntner Museumsschriften 66, Archäo- STERN, E. M. 2001, Roman, Byzantine and Early Medieval Glass logische Forschungen zu den Grabungen auf dem Magdalens- (10 BCE – 700 CE): E. Wolf Collection. – Ostfildern. berg 7. STERN, E. M. 2004, The Glass Banausoi of Sidon and Rome. − V: SCHNEIDER, G. 1994, Studies on Roman lamps from the M. Beretta (ur.), When glass matters, Istituto e museo di storie Northern provinces and from Rome. – V: G. Olcese (ur.), Cerami- della scienza, Firenze, 77–120. ca romana e archeometria: lo stato degli studi. Atti delle Giornate STERN, E. M. 2008, Glass production. – V: J. P. Oleson (ur.), The Internazionali di Studio (Castello di Montegufoni, Firenze, 26-27 Oxford Handbook of Engineering and Technology in the Classical aprile 1993), Firenze, 127–142. World, Oxford, New York, 520–550. SCHNEIDER, G. 2000, X−ray fluorescensce analyses of vernice STOKIN, M. 1992, Naselbinski ostanki iz 1. st. pr. n. št. v Fornačah nera, sigillata and Firmalampen from North Italy. – V: G. P. Bro- pri Piranu. – Arheološki vestnik 43, 79–92. giolo in G. Olcese, Produzione ceramica in area Padana tra il II secolo a.C. e il VII secolo d.C.: nuovi dati e prospettive di ricerca. STOKIN, M. in E. LAZAR 2008, Preliminarno poročilo o zaščitnih Documenti di Archeologia 21, Mantova, 103–106. arheoloških izkopavanjih na področju hotela Lucija v Portorožu. − Koper (neobjavljeno poročilo, arhiv ZVKDS OE Piran). SCHNEIDER, G. in M. DASZKIEWICZ 2011, Imported and local Firmalampen in Aquileia: chemical analyses by WD-XRF. – Aqui- STOKIN, M. in E. LAZAR 2009, Portorož – arheološko najdišče leia Nostra 82, 261−282. Metropol. – Varstvo spomenikov, poročila, 45, 160–164. SCHUCANY, C. 2000, An elite funerary enclosure in the centre of STOKIN, M. in M. NOVŠAK 2001, Arheološka zaščitna izkopava- the villa of Biberist − Spitalhof (Switzerland) − a case study. – V: nja Sermin 2001−2002. – Ljubljana (neobjavljeno poročilo, arhiv J. Pearce, M. Millett in M. Struck (ur.), Burial, Society and Context ZVKDS OE Piran). in the Roman world, Oxford, 118–124. STRUCK, M. 1993. Busta in Britannien und ihre Verbindungen SENA CHIESA, G. 1985, Angera romana. Scavi nella necropoli zum Kontinent. Allgemeine Überlegungen zur Herleitung der 1970−1979. – Archaeologica 44, Milano. Bestattungssitte. − V: M. Struck (ur.), Römerzeitliche Gräber als Quellen zu Religion, Bevölkerungsstruktur und Sozialgeschichte. SILVER, A. 1972, The ageing of domestic animals. − V: D. Brothwell Internationale Fachkonferenz (Mainz, 18.−20. Februar 1991), in E. Higgs (ur.), Science in Archaeology, London, 283-302. Mainz, 81–94. SIMONETT, Ch. 1941, Tessiner Gräbfelder. – Monographien zur Ur- und Frühgeschichte der Schweiz 3. Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 151 STRUCK, M. (ur.) 1993, Römerzeitliche Gräber als Quellen zu Re- TICA, G. in B. DJURIĆ 2001, Poročilo o rezultatih ekstenzivnega ligion, Bevölkerungsstruktur und Sozialgeschichte. Internationale arheološkega pregleda odseka AC Klanec−Ankaran. – Ljubljana Fachkonferenz (Mainz, 18.−20. Februar 1991). − Mainz. (neobjavljeno poročilo). Suppl. It. : Supplementa Italica. Rome 1981–. TIRELLI, M. 2001, …ut…largius rosae et esc[a]e… poneretur. I ri- Suppl. It. : X, 1992: Zaccaria 1992. tuali funerari ad Altinum tra offerte durevoli e deperibili. – V: M. Heinzelmann, J. Ortalli, P. Fason in M. Witteyer, Römischer Be- ŠAŠEL, J. 1974, Koper. Capodistria. – Arheološki vestnik 25 (1976), stattungsbrauch und Beigabensitten. Culto dei morti e costumi 446–461. funerari romani. Internationales Kolloquium (Rom 1.−3. April ŠAŠEL, J. 1975, Rimske ceste v Sloveniji. − V: Arheološka najdišča 1998), Palilia 8, Wiesbaden, 243–256. Slovenije, 74–88. TIRELLI, M., E. POSSENTI 2015, Sepolture e ritualità funeraria in ŠAŠEL, J. 1989, Koper. − V: M. Guštin (ur.), Koper med Rimom in Altino tardoantica. – V: F. Rinaldi in A. Vigoni (ur.), Le necropoli Benetkami. Capodistria tra Roma e Venezia. Razstava, Ljubljana, della media e tarda età imperiale (III – IV secolo d. C.) a Iulia Con-5–14. cordia e nell‘arco Altoadriatico. Organizzazione spaziale aspetti monumentali e strutture sociali, L‘Album 20, Rubano, 245–261. ŠAŠEL KOS, M. 2000, Caesar, Illyricum and the hinterland of Aquileia. – V: G. Urso (ur.), L‘ultimo Cesare: scritti, riforme, proget- TIUSSI, C., L. VILLA in M. NOVELLO 2013, Constantino e Teodoro. ti, poteri, congiure: atti del convegno internazionale, Cividale del Aquileia nel IV secolo. – Aquileia. Friuli, 16–18 settembre 1999, Roma, 277–304. TOŠKAN, B. 2010, Sesalska favna z najdišča Križišče (AC KOPER– ŠAŠEL KOS, M. 2010, Rimsko osvajanje zahodnega Balkana: Ilirik LENDAVA). – Ljubljana (neobjavljeno poročilo). v Apijanovi Ilirski zgodovini. – Ljubljana. TOYNBEE, J. M. C. 1982, Death and burial in the roman world. ŠEMROV, A. in A. MIŠKEC 2010, Poročilo numizmatične analize – London. novcev iz najdišča Križišče. – Ljubljana (neobjavljeno poročilo). TRATNIK, V. 2014, Rimsko grobišče na Laurinovi ulici v Vipavi. / ŠLAUS, M. in M. NOVAK 2010 , Anthropological analysis of human The Roman cemetery at Laurinova ulica in Vipava. – Arheološki skeletal remains from the roman period necropolis Križišče near vestnik 65, 255–322. Spodnje Škofije, Slovenia. – Ljubljana (neobjavljeno poročilo). TRATNIK, V. in T. ŽERJAL 2017, Ajdovščina (Castra): poselitev zu- ŠONJE, A. 1991, Putevi i komunikacije u prethistoriji i antici na naj obzidja. / Ajdovščina (Castra): the extra muros settlement. području Poreštine v njihov odnos prema ostalim prometnim ve- – Arheološki vestnik 68, 245–294. zama u Istri. – Poreč, Pazin. TREISTER, M. Y. 1996, Essays on the Bronzeworking and Toreutics ŠRIBAR, V. 1958–1959, Arheološko-topografske ugotovitve v Si- of the Pontus. – V: G. R. Tsetskladze (ur.), New Studies on the monovem zalivu pri Izoli. – Arheološki vestnik 9–10, 271–285. Black Sea Littoral, Colloquia Pontica 1, Oxford, 73–130. ŠTERBENC ERKER, D. 2002, Qiud lacrimis …: Rimska ženska pred TRENZ, A., M. NOVŠAK, R. KLASINC, T. ŽERJAL, J. BURMAZ, obličjem smrti med 2. stol. pr. n. št. in 2. stol. n. št. – Ljubljana. B. ŠTULAR in B. ROZMAN 2003, Poročilo o arheoloških izkopava- njih na lokaciji Križišče na trasi AC Klanec−Ankaran, Sermin−So- TARAS, D. 2015, Gruba egejska keramika iz slojeva antičke luke u cerb. – Ljubljana (neobjavljeno poročilo). Zatonu. – Diadora 28, 191–218. TRENZ, A. in M. NOVŠAK 2004, Villa rustica na lokalitetu Ško- TASSAUX, F. 2001a, Production et diffusion des amphores à huile larice na trasi autoputa Klanec−Ankaran. – Histria Antiqua 12, istriennes. – Antichità Altoadriatiche 46, 501–543. 77–84. TASSAUX, F. 2001b, Quatre siècles de l‘hstoire d‘une grande pro- TRENZ, A. in M. NOVŠAK 2006, Školarice, Ankaransko Križišče. priété. – V F. Tassaux, R. Matijašić in V. Kovačić (ur.), Loron (Croa- − Rast 2 (104), 15–18. tie): un grand centre de production d‘amphores à huile istriennes (Ier-IVe s.p.C.), Ausonius Mémoires 6, Bordeaux, Paris, 309–324. ULBERT, G. 1969, Das frührömische Kastell Rheingönheim. Die Kleinfunde aus den Jahren 1912 und 1913. − Limesforschungen 9. TASSAUX, F. 2002, Le monde des morts en Gaule Romaine (1er s.a.C.−VIIe s.p.C.). – Bilan et nouvelles perspectives de recher- UNZ, C. in E. DESCHLER ERB 1997, Katalog der Militaria aus Vin- ches. − Histria Antiqua 8, 139–148. donissa: militärische Funde, Pferdegeschirr und Jochteile bis 1976. – Gesellschaft Pro Vindonissa 14. TASSAUX, F., R. MATIJAŠIĆ in V. KOVAČIĆ (ur.) 2001, Loron (Croa- tie): un grand centre de production d‘amphores à huile istriennes UREK, M. in D. JOSIPOVIČ 2011, Poročilo o arheoloških izkopa- (Ier-IVe s.p.C.). – Ausonius Mémoires 6, Bordeaux, Paris. vanjih na območju širitve tovorne železniške postaje Koper (sektor 2/2, 4. etapa). − Kranj (neobljavljeno poročilo, arhiv ZVKDS OE TESTA, G. in S. LUGLI 2000, Gypsum–anhydrite transformations Piran). in Messinian evaporites of central Tuscany (Italy). − Sedimentary Geology 130, 249–268. VALLERI, L. 2003, La produzione di lucerne ad Altino. – V: G. Cresci Marrone in M. Tirelli (ur.), Altinum – studi di archeologia, epigrafia e storia. Produzioni, merci e commerci in Altino prero- mana e romana, Studi e ricerche sulla Galiia Cisalpina 17, Roma, 357–362. 152 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 VEDALDI IASBEZ, V. 1994, La Venetia orientale e l‘Histria. Le fon- WEISGERBER, G. in C. RODEN 1985, Romische Schmiedeszenen ti letterarie greche e latine fino alla caduta dell‘Impero Romano und ihre Geblase, Der Anschnitt. – Zeitschrift fur Kunst und Kultur d‘Occidente. – Studi e ricerche sulla Gallia Cisalpina 5. im Bergbau 37/1, 2–21. VEGAS, M. 1966, Motivos decorativos en lucernas de discos ro- WITTEYER, M. in P. FASOLD 1995, Des Lichtes Beraubt. Totene- manas: sus antedecentes y paralelos. − Pyranae 2. hrung in der römischen Gräberstraße von Mainz−Weisenau. VENTURA, P. 1996, Tergeste Romana: Elementi per la formia ur- – Wiesbaden. bis. – Archeografo Triestino 56, ser. IV/104, 11–123. WHEELER, M. 1967, History was buried. – New York City. VENTURA, P. 2015, Attestazioni funerarie a Tergeste fra III e IV XELLA, P. (ur.) 2005, Arheologija pekla: onstranstvo na Bližnjem secolo d. C. – V: F. Rinaldi in A. Vigoni (ur.), Le necropoli della vzhodu in antiki. – Zbirka Varia/Studia humanitatis, Ljubljana. media e tarda età imperiale (III – IV secolo d. C.) a Iulia Concordia ZABEHLICKY-SCHEFFENEGGER, S. 1992, Terra sigillata tardo-pa- e nell‘arco Altoadriatico. Organizzazione spaziale aspetti monu- dana. − Rei Cretariae Romanae Fautorum Acta 31–32, 415–443. mentali e strutture sociali, L‘Album 20, Rubano, 281–310. ZACCARIA, C. 1992, Regio X. Venetia et Histria. Ager Tergesti- VERZAR BASS, M. 1997, Monumenti funerari di Trieste. – Antichità nus ed Tergesti adtributus. − Supplementa Italica, n. s. 10, Roma, altoadriatiche, 117–136. 139–283. VIČIČ, B. in T. SCHEIN 1986, Unec. Antično grobišče. – Arheološki ZACCARIA, C. 1997, L‘età romana. − V: F. Salimbeni (ur.), Per la pregled 26, 100–102. storia di Trieste. Atti dell Corso d‘aggiornamento della Deputazi- VIDRIH PERKO, V. 1994, Poznoantične amfore v Sloveniji. – Neo- one di storia patria per la Venezia Giulia e dell ‚IRRSAE Friuli−Ve- bjavljena doktorska disertacija, Oddelek za arheologijo, Filozof- nezia Giulia, Fonti e studi per la storia della Venezia Giulia (ser. II) ska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. 6, Trieste, 31–54. VIDRIH PERKO, V. 2000, Amfore v Sloveniji. − Annales, Series hi- ZACCARIA, C. 2001, Tergeste e il suo territorio alle soglie della storiare et sociologiae 10/2 (22), 421–455. romanità. − Antichità Altoadriatiche 48, 95–118. VIDRIH PERKO, V. 2005, Seaborne Trade Routes in the North- ZACCARIA, C. 2005, Tergeste tra III e IV secolo. – Antichità Alto- -East Adriatic and their Connections to the Hinterland in the Late adriatiche 60, 33—56. Antiquity. – V: P. Brogiolo in P. Delogu (ur.), L’Adriatico dalla tarda ZACCARIA, C. 2007, Attivitá e produzioni artigianali ad Aquileia. antichità all’età carolingia, Atti del Convegno di studio Brescia, Bilancio della ricerca. – Antichità Altoadriatiche 65, 393–438. Firenze, 49–77. ZACCARIA, C. 2009, Romani e non Romani nell‘Italia nordori- VIDRIH PERKO, V. 2006a, Amfore. − V: L. Plesničar Gec (ur.), entale: la mediazione epigrafica. – Antichità Altoadriatiche 68, Emonski forum. Emona forum, Annales Mediterranea, Koper, 71–108. 99–108. ZACCARIA, C. 2010, Tribù e confini dei territori delle città VIDRIH PERKO, V. 2006b, Amphorae of the Eastern Adriatic and dell’Italia nordorientale. – V: M. Silvestrini (ur.), Le tribù romane. its Northeastern Hinterland. – V: S. Čače, A. Kurilić in F. Tassaux Atti della XVIe Rencontre sur l’épigraphie (Bari 8—10 ottobre (ur.), Les routes de l’Adriatique Antique: géographie et économie . 2009), Bari, 103–112. / Putovi Antičkog Jadrana: geografija i gospodarstvo, Ausonius Mémoires 17, Bordeaux, Zadar, 209–224. ZACCARIA, C. in C. GOMEZEL 2000, aspetti della produzione e circolazione dei laterizi nell’area adriatica settentrionale tra II VIDRIH PERKO, V. in M. PAVLETIĆ 2000, Report on ceramics from secolo a. C. E II secolo d. C. – V: P. Boucheron, H. Broise in Y. Thé- Brijuni. − Rei Cretariae Romanae Fautorum Acta 36, 263–269. bert (ur.), La brique antique et médièvale. Production et commer- VIDRIH PERKO, V. in M. ŽUPANČIČ 2003, Il popolamento della cialisation, Collection de l’École française de Rome 272, Roma, Slovenia sudoccidentale e dell’Istria settentrionale nel periodo 285–310. tardoromano e nell’alto medio evo alla luce delle ceramiche di ZACCARIA, C. in M. ŽUPANČIČ 1993, I bolli laterizi del territorio importazione. − Histria Antiqua 11, 457–476. di Tergeste romana. – V: C. Zaccaria (ur.), I laterizi di età romana VIDRIH PERKO, V. in M. ŽUPANČIČ 2005, Amphorae in western nell‘area Nordadriatica, Cataloghi e monografie archeologiche Slovenia and in northern Istra. – V: J. Ma. Gurt i Esparraguera, dei Civici Musei di Udine 3, Udine, 135–180. J. Buxeda i Garrigós in M. A. Cau Ontiveros (ur.), LRCW 1. Late ZANIER, K. 2007, Monumenti funerari reimpiegati nel „ponte“ Roman Coarse Wares, Cooking Wares and Amphorae in the Me- romano di Ronchi dei Legionari: analisi e interpretazione. – An- diterranean: Archaeology and Archaeometry. BAR International nales, Series historia et sociologia 17/1, 1–28. Series 1340, Oxford, 521–536. ZANIER, K. 2009, Tra Aquileia e Lacus Timavi: il contesto del „pon- VILLA, L. 1998, Alcuni aspetti della circolazione di prodotti di te“ romano di Ronchi dei Legionari. – Studi e ricerche sulla Gallia importazione in Friuli tra V e VII secolo. − V: L. Saguì (ur.), Cera-Cisalpina 22, Roma. mica in Italia: VI−VII secolo. Atti del Convegno in onore di John W. Hayes (Roma, 11−13 maggio 1995), Firenze, 275–288. Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 153 ZANIER, K. 2015, Arheologija v palači: raziskave podzemlja na ŽUPANČIČ, M. 2005, Il territorium Caprense, la Via Flavia e il plu-Kreljevi 6 v Kopru v kontekstu stavbnega in mestnega razvoja. – teo con decorazioni ad intreccio attorno all‘800. – Acta Histriae V: A. Panjek in U. Železnik (ur.), Palača Tiepolo-Gravisi v Kopru: 13/1, 225–236. odstiranje mestne zgodovine, Koper , 9–38. ŽUPANČIČ, M. 2008, Arheološke najdbe in dejavnosti L. K. Mo- ZULINI, E. 2007, Terra sigillata africana. – V: C. Morselli (ur.), Trie- serja v Ospu, Predloki in Črnem Kalu v istrski Sloveniji. – Annales. ste antica. Lo scavo di Crosada I., Fonti e studi per la storia della Series historia et sociologia 18/1, 15–30. Venezia Giulia, Trieste, 39–52. ŽUPANČIČ, M. 2009, ‚Iter privatum‘ pri Črnem Kalu: od Črnega ŽERJAL, T. 2005, Sigilata s Školaric pri Spodnjih Škofijah: trgo- pila do Predloke? (ad C.I.L. V, 509). – Annales. Series historia et vina s sigilatnim posodjem v severni Istri v 1. in 2. st. / Sigillata sociologia 19/1, 15–20. from Školarice near Spodnje Škofije. Trade with sigillata ware in Northern Istria during the 1st and 2nd century AD. – Arheološki vestnik 56, 263–292. Elektronski viri ŽERJAL, T. 2008a, Rimska vila rustika v luči drobnih najdb: primer EDR = Epigraphic Database Rome (Service provider: DigiLab najdišča Školarice pri Spodnjih Škofijah. – Neobjavljena doktorska Centro interdipartimentale di ricerca e servizi, Sapienza Univer-disertacija. Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza sita di Roma): http://www.edr-edr.it v Ljubljani, Ljubljana. lupa = ubi erat lupa, F. und O. Harl: http://www.ubi-erat- ŽERJAL, T. 2008b, Eastern imports in ager tergestinus. – Rei Cre- -lupa.org, www.ubi-erat-lupa.org (Bilddatenbank zu antiken tariae Romanae Fautorum Acta 40, 131−140. Steindenkmalern). ŽERJAL, T. 2008c, Trade and consumption of foodstuffs in Northern Adriatic: the case of the villa Školarice. – V: R. Auriem- ma in S. Karinja (ur.), Terre di mare. L‘archeologia dei paesaggi costieri e le variazioni climatiche, Atti del convegno internazionale di studi Trieste, 8−10 novembre 2007, Trieste, Piran, 462–469. ŽERJAL, T. 2010, Školarice near Koper: some late roman con- texts in the northern Adriatic. – V: S. Menchelli (ur.), LRCW 3: late Roman coarse wares, cooking wares and amphorae in the Me- diterranean: archaeology and archaeometry: comparison betwe- en western and eastern Mediterranean, BAR international series 2185/1–2, Oxford, 703–710. ŽERJAL, T. 2014, Roman tegulae in northern Istria. – V: G. Li- povac Vrkljan, B. Šiljeg, I. Ožanić Roguljić in A. Konestra (ur.), Rimske keramičarske i staklarske radionice: proizvodnja i trgovina na jadranskom prostoru: zbornik II. međunarodnog arheološkog kolokvija, Crikvenica, 28.−29. listopada 2011, Zbornik Instituta za arheologiju, vol. 2, Zagreb, Crikvenica, 219–240. ŽERJAL, T. in M. NOVŠAK, Školarice pri Spodnjih Škofijah. – Arhe- ologija na avtocestah Slovenije, Ljubljana (v pripravi). ŽERJAL, T. in S. POGLAJEN 2012, Rimsko podeželje Slovenske Istre: nova spoznanja in stara vprašanja. – V: A. Gaspari in M. Erič (ur.), Potopljena preteklost. Arheologija vodnih okolij in raziskova- nje podvodne kulturne dediščine v Sloveniji, Ljubljana, 109–120. ŽERJAL, T. in V. VIDRIH PERKO 2017, La ceramica orientale da contesti sloveni. – Antichità Altoadriatiche 86, 245–268. ŽITKO, S. 1999, Pietro Coppo: O položaju Istre. − V: D. Darovec (ur.), Stari krajepisi Istre, Annales Majora, Koper, 45–62. ŽUPANČIČ, M. 1982, Hrvatini. – Varstvo spomenikov 24, 170. ŽUPANČIČ, M. 1989a, Sermin ob Rižani. Pretres virov in arheolo- ških podatkov. – Arheološki vestnik 36, 315–325. ŽUPANČIČ, M. 1989b, Inter utrumque tuta. − V: M. Guštin (ur.) 1989, Koper med Rimom in Benetkami. Capodistria tra Roma e Venezia. Razstava, Ljubljana, 15–20. 154 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 11Katalog struktur in gradiva Matjaž Novšak, Iris Bekljanov Zidanšek, Mario Šlaus, Mario Novak, Irena Lazar, Borut Toškan, Metka Culiberg, Aleksander Horvat, Alenka Miškec, Fiona Petchey, Tina Žerjal Kovinske najdbe so bile pod vodstvom Zorana Milića re- Okrajšave stavrirane v restavratorski delavnici Narodnega muzeja db. debelina Slovenije in v delavnici podjetja Arhej, kjer jih je oskrbel dl. dolžina Matjaž Bizjak. Izbrane predmete sta izrisali Katarina Vla- kv. kvadrant dimirov in Simona Tomažič, fotografirala pa David Ba- inv. št. inventarna številka dovinac in Srečko Firšt. Računalniška postavitev kataloga ohr. ohranjen/-a je delo Luke Šorlija, Suzane Puhar, Boruta Plohla in Iris PMKp Pokrajinski muzej Koper PN posebna najdba Bekljanov Zidanšek. PNA keramična posebna najdba V prvem delu kataloga so predstavljeni izkopani grobovi. PNB kovinska posebna najdba Poleg opredelitve predmetov so vključeni izsledki analiz PNC steklena posebna najdba PND (antropološka analiza človeških okostij − Šlaus, Novak 2010, posebna najdba iz drugih materialov pr. premer analiza favne − Toškan 2010, antrakotomska in karpološka rek. rekonstruiran/-a analiza organskih ostankov − Culiberg 2010, radiokarbon- SE stratigrafska enota ske analize − Petchey 2005 in numizmatična opredelitev š. širina − Šemrov, Miškec 2010). Sledita katalog ostalih relevan- št. odl. število odlomkov tnih stratigrafskih enot in nato katalog najdb, odkritih izven sek. sektor u. grobov. ustje v. višina vel. velikost Legenda keramika steklo železo bron kost ožgana zemlja opeka kamen oglje omet Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 155 11.1 Katalog grobov Grob 1 − SE 105, grobna parcela 1, sek. 21, kv. A3–4 Žgan grob tipa bustum. Grobna jama (SE 105a) je bila pravokotne oblike, z zaob- ljenimi vogali v smeri severovzhod−jugozahod in je sekala plast SE 127. Dno jame je bilo prekrito s 3−6 cm debelo plastjo žganine (SE 105e), s sežganimi kostmi in z ožganimi pridatki. V žganini so bili številni železni žeblji. Na žganino je bila položena kadilnica (G4). Žganina je bila prekrita z nekaj cm debelim slojem ožgane zemlje (SE 105f) (sl. 150). Preostala prostornina grobne jame je bila zapolnjena s pol- nilom (SE 105b) iz svetlo olivno rjave meljaste gline z drobci oglja in ožgane zemlje. Del okoliškega tlaka SE 179 se je 0 25 m 50 m pod težo pokrova rahlo pogreznil v jamo. Grob je bil pre- krit s pokrovom (SE 105d) iz treh fino obdelanih kamnitih plošč. Srednja je bila pravokotne oblike, stranski pa sta imeli obliko trapeza. Postavljeni sta bili z daljšimi stranicami ob srednjo ploščo in s krajšimi navzven (tloris grobne parcele 1: sl. 21–22). A Dimenzije vkopa: 1,73 × 0,86 m, globina 0,45 m. G15 Datacija: konec 1., prva polovica 2. stoletja. G4 G14 4 G17 Antropološka analiza G13 G7 G1 G11 105a Gradivo: žgani delci so črne in bele barve; kosti so zmerno G18 razdrobljene, največji delec meri 41 × 15 mm. G12 G8 Spol: moški, glede na robustnost ohranjenih delcev. G3 G9 Starost: je ocenjena med 26 in 40 let, in sicer glede na go- stoto ohranjene kortikalne kosti, odsotnost degenerativnih G10 sprememb na ohranjenem sklepu in stopnjo zraščenosti ši- G5 vov na ohranjenih lobanjskih delih. G16 G6 105d Rastlinski ostanki G20 Oglje: hrast ( Quercus) − 3 kosi (velikost Ø 5 cm), bukev ( Fa- gus) – 1 kos. B A 179 5.00 105d B 105a 4.95 105b 105e 127 105f G4 0 0.5 m 1 m GROB 1, SE 105; merilo 1 : 2. 156 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 e f g d Grob 1 a Pokrov iz kamnitih plošč SE 105d. b Polnilo SE 105b, pogled proti severu. c Sloj ožgane zemlje SE 105f. d Žganinska plast SE 105e. e Kadilnica G4. f Presek čez sloj ožgane zemlje SE 105f nad žganinsko plastjo SE 105e, pogled proti jugovzhodu. g Izpraznjena grobna jama SE 105a. 157 Grobni inventar Keramika Kovina Steklo Ostalo Oglje Amfore Oljenke Kadilnice št. gr. št. gr. št. gr. št. gr. gr. 31 1752 19 237 1 1 18 58 kost 48 2 201 1 121 48 584 Keramika 1 SE 105E, PNA 263 inv. št. PMKp 20132 4 SE 105E/B, PNA 249, inv. št. PMKp 20130 Pečatna oljenka z žigom CRESCE/S, tip Loeschcke Xa; prežga- Kadilnica s polkrožno oblikovanim recipientom na visoki, votli na, trda keramika, rdečkasto rumene barve s temno sivimi in nogi; namizna keramika; oksidacijsko žgana, mehka, finozrna- črnimi lisami, prečiščena z redkimi vključki (drobna zrnca zdro- ta prečiščena keramika z redkimi vključki (drobna zrnca kalcita bljene keramike in železovih oksidov); dl. 10,5 cm, š. 7,1 cm, in zdrobljene keramike), rdečkasto rumene barve; v. 14,4 cm, v. 4,1 cm, teža 113 g. rek. pr. u. 18,2 cm, teža 531 g. 2 SE 105E, PNA 261, inv. št. PMKp 20131 Odlomek ročaja in ostenja amfore, tip Dressel 2−4, sever- nojadranska proizvodnja; mehka, drobnozrnata keramiko z zmernimi vključki (redka do zmerna drobna do groba zrnca zdrobljene keramike, redka drobna zrna kalcita, redka drobna zrna železovih oksidov), bledo roza barve; dl. 7,7 cm, š. 6,2 cm, v. 4,1 cm, teža 117 g. 3 SE 105B, PNA 49, inv. št. PMKp 20126 Odlomek ročaja amfore; tip Dressel 2−4, severnojadranska proizvodnja; mehka, drobnozrnata keramiko z zmernimi vključki, bledo roza barve, z močno inkrustracijo; dl. 8,8 cm, š. 2,9 cm, teža 58 g. 158 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 1 2 3 4 − GROB 1, SE 105; merilo 1 : 2. Grob 1, SE 105; merilo 1 : 2. 159 Kovine 18 SE 105E, PNB 53, inv. št. PMKp 20145 5 SE 105B, PNB 37, inv. št. PMKp 20127 Žebelj s piramidalno glavico in steblom pravokotnega prese- Žebelj s piramidalno glavico in steblom pravokotnega prese- ka, konica odlomljena; železo, korodirano; ohr. dl. 7,3 cm, teža ka, konica odlomljena; železo, korodirano; ohr. dl. 3,8 cm, teža 9 g. 12 g. 19 SE 105E/B, PNB 163, inv. št. PMKp 20128 6 SE 105E, PNB 39, inv. št. PMKp 20133 Zakovica z zatolčeno glavico in s steblom kvadratnega prese- Žebelj s piramidalno glavico in steblom pravokotnega pre- ka; železo, korodirano; dl. 1,8 cm, teža 1 g. seka, konica odlomljena; železo, močno korodirano; ohr. dl. 20a SE 105E, PNB 175, inv. št. PMKp 20146 8,1 cm, teža 30 g. Žebelj s piramidalno glavico in steblom pravokotnega prese- 7 SE 105E/B, PNB 41, inv. št. PMKp 20134 ka, konica odlomljena; železo, korodirano; ohr. dl. 5,6 cm, teža Žebelj s stožčasto glavico in steblom pravokotnega preseka, 7 g. konica odlomljena; železo, korodirano; ohr. dl. 3,9 cm, teža 20b–c SE 105E, PNB 34, inv. št. PMKp 20651, PMKp 6 g. 20652 8 SE 105E/B, PNB 42, inv. št. PMKp 20135 b Žebelj s piramidalno(?) glavico in steblom pravokotnega(?) Paličast del predmeta kvadratnega preseka (steblo žeblja?); preseka; železo, močno korodirano; ohr. dl. 5,5 cm, teža 8 g. železo, korodirano; ohr. dl. 3,5 cm, teža 2 g. c Žebelj s polkroglasto pločevinasto glavico in kratkim steblom 9 SE 105E, PNB 43, inv. št. PMKp 20136 pravokotnega preseka; železo, korodirano; ohr. dl. 0,8 cm, Paličast del predmeta kvadratnega preseka (steblo žeblja?); teža 1 g. železo, korodirano; ohr. dl. 4,4 cm, teža 3 g. 10 SE 105E/B, PNB 44, inv. št. PMKp 20137 Žebelj z zatolčeno glavico in s steblom kvadratnega preseka; železo, korodirano; ohr. dl. 6 cm; teža 9 g. 11 SE 105E, PNB 45, inv. št. PMKp 20138 Žebelj s polkroglasto glavico in steblom pravokotnega prese- ka, konica odlomljena; železo, korodirano; ohr. dl. 6,4 cm, teža 10 g. 12 SE 105E, PNB 46, inv. št. PMKp 20139 Žebelj s polkroglasto glavico in steblom pravokotnega prese- ka; železo, korodirano; dl. 4,4 cm, teža 9 g. 13 SE 105E, PNB 47, inv. št. PMKp 20140 Žebelj s stožčasto glavico in steblom pravokotnega preseka, konica odlomljena; železo, korodirano; ohr. dl. 6,8 cm, teža 15 g. 14 SE 105E, PNB 48, inv. št. PMKp 20141 a Žebelj s stožčasto glavico in steblom pravokotnega preseka, glavica močno poškodovana; železo, močno korodirano; dl. 6,5 cm, teža 8 g. b Paličast predmet kvadratnega preseka; železo, korodirano; dl. 2,6 cm, teža 1 g. 15 SE 105E, PNB 50, inv. št. PMKp 20142 Žebelj z ovalno glavico in s steblom pravokotnega preseka, konica odlomljena, glavica poškodovana; železo, močno korodirano; ohr. dl. 6,5 cm, teža 15 g. 16 SE 105E, PNB 51, inv. št. PMKp 20143 Žebelj s stožčasto glavico in steblom pravokotnega preseka, konica odlomljena; železo, korodirano; ohr. dl. 4,4 cm, teža 10 g. 17 SE 105E, PNB 52, inv. št. PMKp 20144 Paličast predmet pravokotnega preseka (steblo žeblja?); žele- zo, korodirano; ohr. dl. 7,5 cm, teža 14 g. 160 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14a 14b 15 16 17 18 20a 20b 19 GROB 1, SE 105; merilo 1 : 2. Grob 1, SE 105; merilo 1 : 2. 161 Grob 2 − SE 145, grobna parcela A, sek. 21, kv. A3–4 Žgan pokop s kamnito grobno konstrukcijo in z žganino, raztreseno po dnu. Grobna jama (SE 145a) je imela tloris peterokotne oblike v smeri severovzhod−jugozahod in je bila vkopana v plasti SE 147, SE 146, SE 651 in SE 132 (tloris grobne parcele A: sl. 45). Stene grobne jame so bile obložene s kamnitimi plo- ščami peščenjaka (SE 145c), ki so bile položene rahlo po- ševno navzven. Med plošče sta bili na severnem in južnem delu zagozdeni še po ena plošča na vsaki strani. Severna je 0 25 m 50 m bila postavljena vodoravno in bi lahko služila kot vzglavje ali poličko za pridatke. Žganina z ožganimi človeškimi kostmi (SE 145e) je bila raztresena po dnu grobne jame 15 cm na debelo. Med žganino so bili pomešani še drobci ožgane keramike, dva železna žeblja in železne zakovice. Preostala B prostornina groba je bila zapolnjena s polnilom iz olivno rjave meljaste gline (SE 145b), ki je verjetno posledica la- teralnega gravitacijskega izpiranja. Pokritje grobnice ni bilo C ohranjeno. Lahko bi bila izropana ali vsaj odprta. Predmeti, najdeni v okolici, pa bi lahko spadali k njej (G342, G343, 145a G22 G352, G353e). Prav tako bi lahko h konstrukciji groba spa- dala ruševina estriha (SE 135) iz belega in roza sloja malte, G21 ki je bila raztresena okoli (sl. 55). G24 D Dimenzije vkopa: 1,30 × 0,55 m, globina do 0,50 m. 145c Antropološka analiza A Gradivo: žgani delci so črne in bele barve, kosti so zmerno razdrobljene, največji delec meri 69 × 17 mm. 145c 132 4.88 B Spol: moški, glede na robustnost ohranjenih delcev. A 145a 145b 147 Starost: je ocenjena med 26 in 40 let, in sicer glede na go- 146 stoto ohranjene kortikalne kosti, odsotnost degenerativnih 145e 651 sprememb na ohranjenem sklepu in stopnjo zraščenosti ši- vov na ohranjenih lobanjskih delih. 4,92 Živalski ostanki C 145c D Taksonomsko nedoločljiv odlomek sesalske kosti (ožgan). 145a 145b 147 147 Rastlinski ostanki 145e Oglje: hrast ( Quercus) – 9 kosov. 0 0.5 m 1 m 162 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 d e f Grob 2 a Zemljeno polnilo SE 145b. b Žganinska plast SE 145e v grobni konstrukciji SE 145c. c Žganina SE 145e do nivoja prečnega kamna v kamniti grobnici (SE 145c), pogled proti SV. d Izpraznjena grobna konstrukcija SE 145c in plast estriha SE 135. d Detajl grobne konstrukcije SE 145c, pogled proti JZ. e Detajl grobne konstrukcije SE 145c, pogled proti SV. 163 Grobni inventar Keramika Kovina Ostalo Oglje št. gr. št. gr. gr. gr. 9 225 5 28 285 malta 32 Kovine 21 SE 145E, PNB 21, inv. št. PMKp 20148 Žebelj s stožčasto, rahlo zaobljeno glavico in steblom pravo- kotnega preseka; železo, korodirano; dl. 7,4 cm, teža 11 g. 22 SE 145E, PNB 22, inv. št. PMKp 20149 Žebelj s ploščato kvadratno glavico in steblom pravokotne- ga preseka, konica odlomljena; železo, korodirano; ohr. dl. 7,6 cm, teža 15 g. 23 SE 145E, PNB 23, inv. št. PMKp 20150 Žebljiček s polkroglasto glavico in steblom nepravilnega pre- seka; železo, močno korodirano; v. 1,2 cm, teža 1 g. 24 SE 145E, PNB 24, inv. št. PMKp 20151 Žebljiček s polkroglasto glavico in steblom nepravilnega pre- seka; železo, močno korodirano; v. 1,6 cm, teža 1 g. 164 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 B C 145a G22 G21 0 25 m 50 m G24 D 145c A 0 0.5 m 1 m 4,92 145c 132 4.88 145c B C A D 145a 145b 147 145a 145b 146 147 147 145e 651 145e 0 0.5 m 1 m 0 0.5 m 1 m 21 22 23 24 GROB 2, SE 145; merilo 1 : 2. Grob 2, SE 145; merilo 1 : 2. 165 Grob 3 − SE 152, grobna parcela 1, sek. 20, kv. D3 Antropološka analiza Žgan grob tipa bustum z grobnico. Gradivo: žgani delci so temno sive in/ali črne barve, kosti so Grobna jama (SE 152a) je bila pravokotne oblike, v smeri močno razdrobljene, največji delec meri 17 × 8 mm. severovzhod−jugozahod in vkopana v plast SE 127 (tloris Spol: zaradi preslabe ohranjenosti ocena spola ni mogoča. grobne parcele 1: sl. 21, 22; presek 3: sl. 27). Stene grobne Starost: zaradi preslabe ohranjenosti ocena starosti ni jame so bile obdane s plastjo ožgane zemlje SE 152f. Zuna- mogoča. nji 2 cm sloj je bil rdeče barve, notranji centimetrski pa rdeč- kasto rjave. Stene so bile ožgane od vrha jame do 7−10 cm Živalski ostanki nad dnom. Dno vkopa je bilo tlakovano s kvadratnimi Ope- Taksonomsko nedoločljivi sesalski ostanki in ribje vretence kami (dimenzij 19 × 19 × 5 cm), ki so bile postavljene trdno (večina jih je sežganih). ena poleg druge po deset v osmih vrstah. Nad opečnato dno SE 152g je bila ob daljših stranicah jame postavljena Rastlinski ostanki grobna konstrukcija SE 152c. Na vsaki strani je bil navpično Oglje: bukev ( Fagus) – 2 kosa, oreh ( Juglans) – 100 kosov. (na daljšo stranico) postavljen grobo obdelan blok pešče- njaka pravokotne oblike. Na severnih koncih je bila pri obeh stranica, dograjena z nepravilnimi ploščatimi kamni, ki so bili plosko postavljeni eden na drugega (sl. 153). Prostor med zunanjo oblogo grobne jame in blokoma je bil zatrpan z večjimi in manjšimi lomljenci ter rumenkasto rjavo meljasto glino z drobci oglja in ožgane zemlje. V notranjost grobnice se je posula plast žganine (SE 152e), s skoraj popolnoma sežganimi kostmi in z ožganimi pridatki. Veliko število žele- znih delov je verjetno povezanih s konstrukcijo grmade in pogrebnih nosil G31–34, G36 (sl. 143), bronasti okov G35 je ležal na žganini. Oljenka G25 je ležala na tlaku na dnu žganine. Preostala prostornina grobnice je bila zapolnjena s polnilom SE 152b iz svetlo olivno rjave meljaste gline, z drobci ožgane zemlje. Prekrito je bilo s pokrovom (SE 152d) iz grobo obdelanih kamnitih plošč. Postavljene so bile preč- no na grobnico v dveh nivojih. Ohranjenih je bilo le pet plošč v južni polovici. Severne plošče so bile odnešene pri gradbenih delih za AC (SE 100) ali pa že prej. Stranske linije opek so se zaradi teže kamnitih blokov in pokrova pogre- znile za približno 5 cm v spodnjo plast, medtem ko sta se kamnita bloka zaradi enakih razlogov premaknila iz prvotne pozicije. Oba sta se nagnila proti jugovzhodu. Nad pokro- vom je bil nato sezidan podstavek za nagrobno obeležje SE 151 (sl. 30, 31). Dimenzije vkopa: 2,16 × 1,66 m, globina 0,40 m. Datacija: 40–60 n. š. 166 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 G31 152f D G32 G37a 152c B G35 G27 152g G34 0 25 m 50 m 152c G33 G30 G26 G37b G29 A 152d G28 G36 G25 C 152a 0 0.5 m 1 m 5.09 152d C D 152f 152b 152f 127 152e 152g 152a 0 0.5 m 1 m 5.09 A B 152b 152f 152c 152f 152c 152e 152g 152a 127 GROB 3, SE 152. 167 d e f Grob 3 a Pokrov iz kamnitih plošč SE 152d (in novec G37a). b Zemljeno polnilo SE 152b med stranicami grobne konstrukcije SE 152c, obdane s slojem ožgane zemlje SE 152f. c Vrh žganinske plasti SE 152e. d Izpraznjena grobna konstrukcija SE 152c. e Dno grobnice iz opečnatih tlakovcev SE 152g. f Grobna jama SE 152a obdana s slojem ožgane zemlje SE 152f. 168 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 g j k h l i m Grob 3 g Podstavek SE 151. h Pokrov SE 152d nad polnilom SE 152b z novcem G37a, pogled proti jugozahodu. i Sloj ožgane zemlje SE 152f ob stranskem kamnitem obodu SE 152c. j Oljenka G25 nad opečnatim tlakom SE 152g. k Novec G37b ob robu jame. l Presek opečnatega dna SE 152g, pogled proti severovzhodu. m Okov G35 na žganini. 169 Grobni inventar Keramika Kovina Steklo Ostalo Oglje Amfore Oljenke št. gr. št. gr. št. gr. št. gr. vrsta gr. 32 938 5 222 5 105 1 21 kost 75 20 537 17 150 Keramika 27 SE 152B, PNA 265, inv. št. PMKp 20154 25 SE 152E, PNA 270, inv. št. PMKp 20125 Odlomki ustja, ročaja in ostenja amfore, tip Dressel 2−4, Volutna oljenka z zaobljenim noskom, ramo od diska ločita severnojadranska proizvodnja; mehka, drobnozrnata keramika dva žlebova, na disku je reliefna upodobitev steklopihača s z zmernimi vključki (drobna do groba zrnca zdrobljene kera- steklarsko pečjo in pomočnikom, na dnu žig v obliki črke A s mike, kalcita, železovih oksidov), oranžne barve; v. 11,2 cm, pr. piko, tip Loeschcke IV; prežgana, mehka, svetlo sivkasto rjava u. 13,5 cm, teža 535 g. keramika z zelo redkimi vključki, ostanki temno rjavega do črnega premaza; v. 2,7 cm, dl. 11,4 cm, š. 8,1 cm, teža 64 g. 26 SE 152E, PNA 266, 267, inv. št. PMKp 20155, PMKp 20156 Volutna oljenka, ramo od diska loči en žleb, na disku je v reli- efnem okrasu upodobljena borba dveh petelinov, na dnu žig v obliki črke A s piko, tip Loeschcke IA ali IV; prežgana, mehka, svetlo sivkasto rjava keramika z zelo redkimi vključki, ostanki temno rjavega do črnega premaza; v. 2,6 cm, dl. 8,2 cm, teža 33 g. 170 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 25 Keramika Kovina Steklo Ostalo Oglje Amfore Oljenke št. gr. št. gr. št. gr. št. gr. vrsta gr. 26 32 938 5 222 5 105 1 21 kost 75 20 537 17 150 27 GROB 3, SE 152; merilo 1 : 2. Grob 3, SE 152; merilo 1 : 2. 171 Steklo 29 SE 152E, PNC 15, inv. št. PMKp 20164 28 SE 152E, PNC 16, inv. št. PMKp 20165 Spodnji del balzamarija iz modro zelenkastega stekla z zajedo a−b Odlomka balzamarija, sploščena in v ognju uničena, ustje na prehodu v vrat, dno rahlo vboklo; v. 4,4 cm, teža 19 g. izvihano, modro zelenkasto steklo; ohr. v. dno in trup 10 cm, vrat z ustjem 6,5 cm, teža 39 g. c Odlomki ostenja vratu in trupa lončka ali miniaturne žare, dekolorirano steklo; v. 2,8 cm. 30 SE 152E, PNC 14, inv. št. PMKp 20163 a del dna in ostenja balzamarija, dno kroglasto, modrikasto steklo; ohr. v. 2,5 cm. b del dna in ostenja balzamarija, modrikasto steklo; ohr. v. 2 cm. c del dna in ostenja balzamarija, dno ravno, ostenje trikotno, modrikasto steklo; ohr. v. 2 cm. 172 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 28b 28a 28c 29 30c 30a 30b GROB 3, SE 152; merilo 1 : 1. Grob 3, SE 152; merilo 1 : 2. 173 Kovine 31 SE 152E, PNB 181, inv. št. PMKp 20157 Del ogrodja nosil, konica v obliki šeststrane piramide s ste- blom kvadratnega preseka; ost konice je sploščena, steblo rahlo zvito, spodnji del G32; železo, korodirano; ohr. dl. 10 cm, dl. konice 5 cm, teža 32 g. 32 SE 152E, PNB 182, inv. št. PMKp 20158 Del ogrodja nosil, paličast del predmeta s kockasto glavico in steblom kvadratnega preseka, konica odlomljena (G31); železo, korodirano; ohr. dl. 10,7 cm, teža 20 g. 33 SE 152E, PNB 183, inv. št. PMKp 20159 Del ogrodja nosil, paličast del predmeta, kvadratnega preseka; železo, korodirano; ohr. dl. 7,27 cm, teža 6 g. 34 SE 152E, PNB 184, inv. št. PMKp 20160 Del ogrodja nosil, pravokotno zalomljen paličast del predme- ta, kvadratnega preseka; železo, korodirano; ohr. dl. 6,8 cm, teža 7,7 g. 35 SE 152E, PNB 185, inv. št. PMKp 20161 Del pločevinastega okova s predrtinami in zakovicama s pol- kroglasto glavico ter kvadratnim steblom; železo; korodirano; ohr. dl. 13,2 cm, ohr. š. 13,6 cm, db. 0,16 cm, teža 48 g. 36 SE 152E, PNB 187, inv. št. PMKp 20162 Del ogrodja nosil, paličast predmet s piramidalno konico in steblom kvadratnega preseka; nastavek za pritrditev odlo- mljen; železo, korodirano; ohr. dl. 23,7 cm, teža 43 g. Novec 37a SE 152E, PNB 18, inv. št. PMKp 20075 Novec; as, cesar Claudius I. , kovan med letoma 41 in 54, kovnica Roma, RIC ?; bron; teža 7,73 g, vel. 2,5 × 2,7 cm; izrabljen. 37b SE 152B, PNB 179, inv. št. PMKp 20089 Novec; as, cesar Tiberius (Divus Augustus), kovan med leto- ma 22 in 30, kovnica Roma, RIC 81; bron. 174 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 31 36 34 33 32 35 37 GROB 3, SE 152; merilo 1 : 2. Grob 3, SE 152; merilo 1 : 2. 175 Grob 4 − SE 154, sek. 26, kv. D1 Radiokarbonska analiza Skeletni pokop. Oglje v polnilu SE 154B. Pokojnik je ležal v iztegnjeni legi v smeri severovzhod−ju- gozahod. Roke so bile iztegnjene ob telesu, desna tako sega pod desni kolk. Okoli pokojnika so bili v vencu petko- tne oblike postavljeni večji lomljenci peščenjaka (SE 154c). Grobna jama SE 154a ni bila vidna, ker je bilo polnilo iz olivno rjave meljaste gline (SE 154b) enako plasti, ki ga je obdajala, in ker je bil grob po površini poškodovan z grad- benimi deli (SE 100). Vkop je sekal cesto proti vili Školarice (SE 11) ter plast pod njo (SE 21) (sl. 86, 111). Njegovo obli- ko in obliko polnila lahko le slutimo glede na potek kamni- tega venca. Dimenzije vkopa (zelo vprašljive): 3 × 0,68−1,22 m, globina do 0,10 m. Datacija: po opustitvi vile na Školaricah v sredini 5. stoletja; 7. ali 8. stoletje Grobni inventar Antropološka analiza Keramika Opeka Namizno Kuhinjsko Gradivo: kosti so izredno slabo ohranjene. Prisotni so na- posodje posodje slednji elementi: čelnica ( os frontale), obe senčnici ( os tem- Tegula svetla porozna porale), zatilnica ( os occipetale), zgornja čeljust ( maxilla), − neprečiščena št. gr. št. gr. št. gr. št. gr. obe ključnici ( clavicula), obe nadlahtnici ( humerus), desna 14 51 1 15 14 38 1 1 koželjnica ( radius), leva skočnica ( talus), desna podlahtnica ( ulna), obe stegnenici ( femur) in desna mečnica ( fibula). Spol: moški, glede na: 1) morfologijo lobanje ( cranium), 2) robustnost dolgih kosti. Starost: je ocenjena med 31 in 40 let, gle- 0 0.5 m 1 m de na: 1) stopnjo obrabljenosti grizne po- vršine zob, 2) odsotnost degenerativnih sprememb na sklepih in 3) gostoto trabe- kularne kosti. Rastlinski ostanki Oglje: gaber ( Carpinus) – 1 kos. 154c 154a 0 25 m 50 m 176 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 GROB 4, SE 154. Grob 4 a Skeletni pokop SE 154 na cesti, ob odkritju prekrit s kamni. b Očiščen skelet SE 154. c Pogled proti severozahodu. 177 Grob 5 − SE 158, grobna parcela 1, sek. 21, kv. A3 Žgan grob tipa bustum. Grobna jama SE 158a je bila pravokotne oblike z zaoblje- nimi vogali v smeri jugovzhod−severozahod in je sekala plast SE 127 (tloris grobne parcele 1: sl. 21–22; presek 3: sl. 27). Približno 20−25 cm nad dnom so se v daljše stene grobne jame zajedale manjše vodoravne jamice (SE 158g) (sl. 151). Široke so bile 7–10 cm in globoke 4−10 cm. Gre za morebitne odtise kolov, mogoče dela lesene konstrukcije grmade, ki so jo sežgali s truplom. Dno jame je bilo prekrito s 10−25 cm debelo plastjo žganine (SE 105e), s sežganimi 0 25 m 50 m kostmi in ožganimi pridatki, ki so zapolnjevali tudi negati- ve kolov. Nekatere pridatke so morda položili nad žganino: strigil (G38, G39, sl. 141) in balzamarij (G40, sl. 134). Nad žganino in ob stenah grobne jame smo izkopali 3−15 cm debelo plast ožgane zemlje SE 158f. Zunanji del je bil oran- žno-rdeče barve, notranji pa rdečkasto rjav. Preostala pro- stornina grobne jame je bila zapolnjena s polnilom SE 158b A G43 iz svetlo olivno rjave meljaste gline s polžki, drobci oglja in G38, G39 ožgane zemlje ter odlomki stekla in keramike. Del okoliške- 158g ga tlaka SE 179 se je pod težo pokrova rahlo pogreznil v jamo. Grob je bil prekrit s pravokotnim pokrovom SE 158d G44 iz obdelanih kamnitih plošč, ki so se vdrle v notranjost grob- G40 nice. Plošči na krajših stranicah sta bili v obliki trapeza in sta 158g edini ostali celi. Daljši stranici sta bili namreč sestavljeni iz G42 več manjših plošč v več nivojih, ki so verjetno razpadle iz nekaj velikih, prav tako trapezastih plošč. Dimenzije vkopa: 1,83 × 0,90 m, globina 0,63−0,68 m. 158a Datacija: sredina 2. do začetka 3. stoletja, najverjetneje tretje B četrtletje 2. stoletja 158d Antropološka analiza Gradivo: žgani delci so temno sive in črne barve. Kosti so močno razdrobljene, največji delci merijo 9 × 6 mm. 4.98 Spol: zaradi preslabe ohranjenosti ocena spola ni mogoča. A B 158d 179 Starost: je ocenjena med 9,5 in 10,5 let, glede na: 1) razvoj in izraščanje stalnih zob. 158f 158b 158f 127 158a Živalski ostanki 158g 158d 158g 158e Taksonomsko nedoločljivi sesalski ostanki (vsi so ožgani). 0 0.5 m 1 m Rastlinski ostanki Oglje: hrast ( Quercus) – drobci; oreh ( GROB 5, SE 158; merilo 1 : 1. Juglans) – 16 kosov. 178 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 d e f Grob 5 a Pokrov iz kamnitih plošč SE 158d. b Polnilo SE 158b. c Debela plast ožgane zemlje SE 158f in žganinska plast SE 158e pod njo. d Na žganino položeni pridatki: strigil in balzamarij, pogled proti jugovzhodu. e Izpraznjena grobna jama SE 158a z odtisi kolov SE 158g in okoliškim tlakom SE 179. f Pogled na odtise kolov v steni in dnu grobne jame, pogled proti severovzhodu. 179 Grobni inventar Opeka Kovina Steklo Oglje št. gr. tegula – gr. št. gr. št. gr. gr. 2 8 8 3 128 56 92 53 Kovine 38 SE 158E, PNB 174, inv. št. PMKp 20171 Ročaj ali obroč za pritrjevanje strigila trapezastega preseka, s punktiranim okrašenim zgornjim robom in stranskima stra- nicama, zavihanima profiliranima zaključkoma in obročkoma v zavihkih; bronasta zlitina, korodirana; v. 3,7 cm, dl. 5,2 cm, teža 9,3 g. 39 SE 158E, PNB 176, inv. št. PMKp 20172 Strigil z gladkim hrbtom strgala, ki se proti konici rahlo zoži in upogne navzgor, ter pločevinastim votlim držajem, zapognje- nim nazaj pod strgalo; bronasta zlitina, korodirana; dl. strgala 13,7 cm, š. strgala 3 cm, v. držaja 9,1 cm, š. držaja 2,1 cm, teža 55,8 g. Steklo 40 SE 158B, PNC 13, inv. št. PMKp 20173 Balzamarij z navznoter zapognjenim ustjem in širokim splo- ščenim telesom, modrozelenkasto steklo, pihano; v. 7,4 cm, pr. u. 3 cm, teža 42 g. 41 SE 158E, PNC 157, inv. št. PMKp 20174 Odlomki ustja, dna in ostenja dveh skodelic, dekolorirano steklo, pihano; teža 70 g. 42 SE 158B, PNC 10, inv. št. PMKp 20169 a odlomek izvihanega in zataljenega ustja čaše iz dekolorira- nega stekla, vel. 2,8 × 1,6 cm. b−c dva odlomka ostenja čaše z nataljeno nitjo iz dekolorira- nega stekla, vel. 2,4 × 3 cm, 2,5 × 2,5 cm. d del dna čaše z oblikovano nogo iz dekoloriranega stekla, v. 0,8 cm. 43 SE 158B, PNC 12, inv. št. PMKp 20170 Več manjših odlomkov ostenja steklene posodice, brezbarvno steklo, pihano; teža 2,2 g. Novec 44 SE 158E, PNB 49, inv. št. PMKp 20073 Novec; as, cesar Antoninus Pius (M. Aurelius), kovan med letoma 147 in 148, kovnica Rom, RIC 1271b; bron; teža 7,58 g, vel. 2,6 × 2,7 cm; dobro ohranjen. 180 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 39 40 38 42a 42b 44 42c 42d GROB 5, SE 158; 39 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 1. Grob 5, SE 158; 39 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 1. 181 Grob 6 – SE 164, grobna parcela 1, sek. 20, kv. E3 Žgan − žarni pokop v grobnici iz kamnov in opek. Grobna jama SE 164a je bila skoraj kvadratne oblike, vkopa- na v plast SE 127 (tloris grobne parcele 1: sl. 21–22). Grob- nica je bila nato sestavljena iz notranje opečnate konstruk- cije SE 164c in zunanjega kamnitega oboda SE 164f. Ob stenah grobne jame je bilo v pasu širine 20−25 cm navide- zno, brez reda naloženo Kamenje (večinoma bolj ploščatih oblik). Na dnu se je plast Kamenja razširila in v debelini 7 cm obdala opečnato ploščo (velikosti 62 × 61 × 7 cm). Deloma na ploščo, deloma na kamnito dno je bila nato položena prva vrsta opek. Kvadratne rdeče opeke (velikosti 15,5 × 15,5 × 6 cm) so bile v ravnih vrstah in plosko postavljene v kvadratno konstrukcijo. Na zahodni stranici so se stiki opek prekrivali, medtem ko so bile opeke preostalih stranic po- stavljene nad stike spodnje vrste. Na vogalih so bile opeke prepletene oz. izmenično segale v sosednjo vrsto, razen pri zahodni stranici, ki je bila verjetno zadnja sezidana. V notranjost grobnice je bila položena alabastrna žara (G45, sl. 136) in podstavljena oz. obdana s sedmimi opekami v dveh nivojih (štiri v spodnjem, tri v zgornjem). V žari je bila žganina SE 164e s slabo sežganimi kostmi. Grobnica je bila nato prekrita s SE 164d − opečnato ploščo (velikosti 62 × 61 × 7 cm), ki je bila skrbno obdana z opekami. Na vsaki strani so bile simetrično postavljene po tri opeke tako, da so prekri- vale stike spodnjih opek. V severozahodnem vogalu je bila dodana še ena kvadratna opeka. Grobnica se je verjetno kasneje zaradi lateralnega izpiranja zapolnila s polnilom SE 164b iz rumenkasto rjave gline (sl. 155), ki je v manjši meri pronicala tudi skozi porozne stene žare v njeno notranjost. Dimenzije vkopa: 1,30 × 1,20 m, globina 0,50 m. Datacija: druga in tretja četrtina 1. stoletja. A Antropološka analiza Gradivo: žgani delci so črne in bele barve. Kosti so zmerno razdrobljene, največji delec meri 56 × 30 mm. Spol: kosti pripadajo mladostniku, tako da ocena spola ni mogoča. 164b Starost: je ocenjena med 9,5 in 10,5 let, glede na razvoj in 164c izraščanje stalnih zob. B 164f 164a 4.93 164d B A 164b 164c 164f 127 164f 164a 0 25 m 50 m 0 0.5 m 1 m 182 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 f d g e h Grob 6 a Pokrov iz opečnate plošče SE 164d in vrhnje obodne opeke ob odkritju. b Očiščen pokrov SE 164d: opečnata plošča in najvišja linija obodnih opek; pogled protiseverovzhodu. c Vrh zemljenega polnila SE 164b, opečnate grobnice SE 164c in zunanjega kamnitega oboda SE 164f po odstranitvi vrhnnje plošče in zgornjega oboda opek. d Presek polnila SE 164b, pogled protiseverozahodu. e Žara G45, pogled proti severovzhodu. f Žara G45, obdana z opekami. g Izpraznjena grobnica s spodnjimi opekami, ki so podpirale žaro. 183 Grobni inventar Opeka Kamen kvadratna opeka plošča alabaster št. št. št. gr. 70 2 2 3473 Alabaster 45 SE 164B, PND 7, inv. št. PMKp 20175 Žara iz alabastra (sadra) z izvihanim ustjem in kratkim vratom, ki preide v visok, valjast trup z manjšima ročajema; k žari sodi profiliran pokrovček z okroglim gumbastim držajem; žara: v. 27,3 cm, pr. u. 11 cm, teža 2,765 g; pokrovček: v. 4,5 cm, pr. 12 cm, teža 608 g. 184 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 45 Grob 6, SE 164; merilo 1 : 2. GROB 6, SE 164; merilo 1 : 2. 185 Grob 7 – SE 165, grobna parcela 1, sek. 20, kv. E4 Žgan grob tipa bustum. Grobna jama (SE 165a) je bile pravokotne oblike z rahlo za- obljenimi vogali, v smeri severovzhod−jugozahod, vkopana v naravno plast SE 127 (tloris grobne parcele 1: sl. 21–22). Zapolnjena je bila z 12 cm debelo plastjo žganine SE 165f, z drobci ožgane zemlje oranžne barve, v kateri je bila naj- dena oljenka (G46). Žganina in ožgana plast zemlje sta se dvigovali ob stenah grobne jame v nekaj cm širokem pasu okoli zemljenega polnila SE 165b. To je bilo sestavljeno iz 0 25 m 50 m svetlo olivno rjave meljaste gline z nekaj skoraj zaobljenimi kamni, drobci oglja, ožgane zemlje in s polžki. Po površini je bil grob poškodovan z gradbenimi deli. A Dimenzije vkopa: 1,20 × 0,77 m, globina do 0,25 m. Datacija: konec 1. in prva polovica 2. stoletja. G46 Antropološka analiza Skeletni ostanki niso ohranjeni. Živalski ostanki Taksonomsko nedoločljivi sesalski ostanki (sežgani). B 165a Rastlinski ostanki Oglje: hrast ( Quercus) − 10 kosov (več kosov popolnoma G46 A 5.06 preparelih). 165b B 165f 165a 127 0 0.5 m 1 m 186 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 d Grob 7 a Polnilo SE 165b. b Žganinska plast SE 165f. c Izpraznjena grobna jama SE 165a. d Presek polnila SE 165d nad žganino SE 165f, pogled proti jugovzhodu. 187 Grobni inventar Keramika Oljenke št. gr. št. gr. 14 172 3 75 Keramika 46 SE 165E, PNA 37, inv. št. PMKp 20177 Pečatna oljenka z žigom FORTIS, na disku upodobitev ko- mične maske; tip Loeschcke Xa; prežgana, trda keramika, sive barve, prečiščena; dl. 10,2 cm, š. 6,9 cm, v. 3,8 cm, teža 75 g. 188 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 46 GROB 7, SE 165; merilo 1 : 2. Grob 7, SE 165; merilo 1 : 2. 189 Grob 8 − SE 166, grobna parcela 1, sek. 20, kv. Antropološka analiza E3–4, sek. 21, kv. A4 Skeletni ostanki niso ohranjeni. Žgan grob tipa bustum. Živalski ostanki Grobna jama SE 166a je bila pravokotne oblike z zaoblje- Taksonomsko nedoločljivi sesalski ostanki (med njimi več nimi vogali v smeri jugovzhod−severozahod in je sekala sežganih). plast SE 127 (tloris grobne parcele 1: sl. 21–22). Dno jame je bilo prekrito s 4−7 cm debelo plastjo žganine (SE 166e) Rastlinski ostanki s sežganimi kostmi, z ožganimi pridatki ter z večjimi zapla- Oglje in zoglenel les grmade: hrast ( Quercus) – več kot 110 tami ožgane gline po dnu, ob stenah in nad žganino. Med kosov (oglje v sprimku, drobir, največji kosi do 15 cm). njo so bili pomešani celi kosi zoglenelega lesa (do 40 cm dolžine), ki so bili ravno odrezani (sl. 152). V zahodnem vogalu je bil pokončno položen imbreks (G59), v južnem pa oljenka (G47). Preostala prostornina grobne jame je bila zapolnjena s polnilom SE 166b iz temno rumenkasto rjave meljaste gline z drobci oglja in ožgane zemlje ter koščki zoglenelega lesa. Grob je bil prekrit s pokrovom SE 166d iz kamnitih plošč. Ohranjena je bila le ena večja plošča na jugovzhodni stranici, ki je prečno prekrivala celotno širino jame, ter ena nepravilna manjša plošča na sredi groba, ki bi bila lahko v sekundarni legi. Preostale plošče so bile skupaj s površinskim delom polnila in celo žganine poškodovane oz. najverjetneje odnesene pri gradbenih delih za AC (SE 100). Dimenzije vkopa: 2,05 × 1,18 m, globina do 0,22 m. Datacija: druga polovica 1. in začetek 2. stoletja. 0 25 m 50 m B G53 G59 G52 G57 G55 166a G56 G58 G47 A 166d 0 0.5 m 1 m A 166d 5.00 B 166b 166e 166a 127 0 0.5 m 1 m 190 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 GROB 8, SE 166. d e 0 25 m 50 m B G53 G59 G52 f G57 G55 166a G56 G58 G47 A 166d 0 0.5 m 1 m A 166d 5.00 B 166b 166e 166a 127 Grob 8 a Pokrov iz kamnitih plošč SE 166d in polnilo SE 166b. b Polnilo SE 166b. c Žganina SE 166e. d Izpraznjena grobna 0 0.5 m 1 m jama SE 166a. e Večji zogleneli kosi lesa. f Oljenka G47 in odlomki amfore G57, pogled proti vzhodu. 191 GROB 8, SE 166. Grobni inventar Keramika Opeka Kovina Steklo Fino posodje Namizno posodje Amfore Oljenke imbreks keramika svetla − neprečiščena tankih sten − črna št. gr. št. gr. št. gr. št. gr. št. gr. št. gr. št. gr. št. gr. 43 1231 2 1067 2 10 35 86 3 5 23 387 6 129 15 89 Keramika 47 SE 166E, PNA 260, inv. št. PMKp 20186 Pečatna oljenka z žigom CRESCES, nad žigom dva krogca, tip Loeschcke Xa; rahlo prežgana, mehka keramika, prečiščena z zelo redkimi vključki, oranžne barve; v. 4 cm, dl. 11,1 cm, š. 7,4 cm, teža 86 g. 48 SE 166E, PNA 222, inv. št. PMKp 20179 Ustje in ostenje sklede odprte forme, ustje ni posebej pou- darjeno, fina namizna keramika, posnetek oblike Drag. 33; ožgano, finozrnata prečiščena keramika, mehka, rdečkasto rumene do sive barve; ohr. v. 2,4 cm, db. 0,7 cm, rek. pr. u. 20,7 cm, teža 29 g. 49 SE 166E, PNA 242, inv. št. PMKp 20180 Odlomki ustja in ostenja sklede, ustje ni posebej poudarjeno, fina namizna keramika, posnetek oblike Drag. 33; ožgano, finozrnata prečiščena keramika, mehka, rdečkasto rumene do sive barve; ohr. v. 1,8 cm, db. 0,8 cm, teža 23 g. 50 SE 166E, PNA 243, inv. št. PMKp 20181 Ustje in ostenje sklede odprte forme, ustje ni posebej poudar- jeno, fina namizna keramika, posnetek oblike Drag. 33; ožga- no, finozrnata prečiščena keramika, mehka, rdečkasto rumene do sive barve, z ostanki rdečega premaza; ohr. v. 5,2 cm, db. 0,8 cm, rek. pr. u. 19,8 cm, teža 88 g. 192 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 47 48 49 50 GROB 8, SE 166; merilo 1 : 2. Grob 8, SE 166; merilo 1 : 2. 193 51 SE 166E, PNA 244, inv. št. PMKp 20182 Kovine Odlomek dna krožnika na nogi, sekundarno ožgan kot grob- 54 SE 166E, PNB 40, inv. št. PMKp na popotnica pri žganem pokopu, fina namizna keramika; 20187 finozrnata prečiščena keramika, mehka, rdečkasto rumene do Odlomka paličastega predmeta pravoko- sive barve, z ostanki rdečega premaza; ohr. v. 2,2 cm, rek. pr. tnega preseka; železo, močno korodirano; dna 7,5 cm, teža 37,5 g. ohr. dl. 2,1 cm in 3 cm, teža 1 g. 55 SE 166E, PNB 173, inv. št. PMKp 20188 Del stebla žeblja pravokotnega preseka; železo, močno korodi- rano; ohr. dl. 4,7 cm, teža 4 g. Steklo 52 SE 166E, PNA 252, inv. št. PMKp 20178 56 SE 166E, PNC 8, inv. št. PMKp 20189 Odlomek profiliranega ustja skodelice tankih sten z okrasom a ustje in del vratu stekleničke, ustje, zapognjeno navznoter, barbotina v obliki črke S in severnoitalska keramika tankih modro zelenkasto steklo, pr. 3,8 cm. sten, tip Angera 2 ali 3; redukcijsko žgana, trda, rjavkasto siva prečiščena keramika z ostanki temno sivega premaza; ohr. v. b ročaj in del ramena stekleničke, ročaj profiliran, modro zelen- 2,6 cm, db. 0,3 cm, rek. pr. u. 11,8 cm, teža 2 g. kasto steklo, ohr. v. 3,2 cm. c spodnji del ročaja, modro zelenkasto steklo, vel. 1,5 × 1,7 cm. d del ostenja čaše, proti dnu se rahlo zožuje, modro zelenkasto steklo, ohr. v. 4,6 cm. 53 SE 166E, PNA 259, inv. št. PMKp 20185 Odlomka dna in ostenja skodelice s tankimi stenami, severno- italska keramika tankih sten, tip Angera 3; redukcijsko žgana, mehka, svetlo siva prečiščena keramika z ostanki temno sivega premaza; ohr. v. 2 cm, db. 0,2−0,6 cm, teža 4 g. 58 SE 166E, PNA 257, inv. št. PMKp 20183 Odlomki ostenja amfore; tip verjetno Dressel 6B; mehka, drobnozrnata keramika z redkimi vključki, rdečkasto rumene barve; 57 SE 166E, PNC 9, inv. št. PMKp 20190 db. 1 cm, teža 124 g. Več odlomkov ostenja steklene posode, brezbarvno steklo; db. 0,05−0,2 cm, teža 26 g. Gradbeni material 59 SE 166E, PNA 258, inv. št. PMKp 20184 Odlomki imbreksa; trda, grobozrnata keramika z zmernimi do gostimi vključki (obilna drobna do groba zrnca zdrobljene ke- ramike, obilna drobna do fina zrnca kalcita, redka drobna zrnca železovih oksidov), zunanja površina vijoličasta, prelom svetlo rdeče barve; teža 694 g. 194 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 51 53 52 54 55 56d 56a GROB 8, SE 166; 51−55 merilo 1 : 2; 56a, 56d merilo 1 : 1. Grob 8, SE 166; 51–55 merilo 1 : 2, 56 merilo 1 : 1. 195 Grob 9 − SE 174, grobna parcela 1, sek. 21, kv. A4 Žgan grob tipa bustum. Grobna jama SE 174a je bila pravokotne oblike z zaobljeni- mi vogali v smeri severovzhod−jugozahod in je sekala na- ravni koluvij SE 127 in tlak SE 179 (tloris grobne parcele 1: sl. 21–22). Dno jame je bilo prekrito s 4−6 cm debelo pla- stjo žganine (SE 174f) s sežganimi kostmi, ožganimi pridatki ter z večjimi zaplatami ožgane gline po dnu, ob stenah in nad žganino. V severnem vogalu je bila razbita kadilnica (G60). Preostala prostornina grobne jame je bila zapolnjena s polnilom SE 174b iz temno rumenkasto rjave meljaste gli- ne z drobci oglja in ožgane zemlje. Grob je bil prekrit s po- krovom SE 174d iz lepo obdelanih kamnitih plošč. Najbolje je bila ohranjena južna plošča, ki je bila pravokotne oblike in je prečno prekrivala celotno širino jame. Ostale so bile skupaj s površinskim delom polnila močno poškodovane pri gradbenih delih za AC (SE 100), deloma pa so se verjetno tudi že prej pogreznile v notranjost jame. Dimenzije vkopa: 1,65 × 0,78 m, globina do 0,25 m. Datacija: druga polovica 1. in začetek 2. stoletja. Antropološka analiza Skeletni ostanki niso ohranjeni. Živalski ostanki Ohranjena je ena obdelana kost, najverjetneje živalskega izvora. Rastlinski ostanki 0 25 m 50 m Oglje: hrast ( Quercus) – 21 kosov. A G60 179 174b 174a B 174d 179 A 174d B 5.10 127 174b 174a 174f 0 0.5 m 1 m 196 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 d e f Grob 9 a Pokrov iz kamnitih plošč SE 174d. b Polnilo SE 174b. c Žganinska plast SE 174f. d Žganinska plast SE 174F s sloji ožgane zemlje, pogled proti jugu. e Presek sloja SE 174f, pogled proti severozahodu. f Izpraznjena grobna jama SE 174a. 197 Grobni inventar Keramika Steklo Ostalo Oglje Fino posodje Namizno posodje Oljenke Kadilnice keramika tankih sten − črna svetla − neprečiščena št. gr. št. gr. št. gr. vrsta gr. št. gr. št. gr. št. gr. št. 36 679 16 13 2 3 kost 43 1 1 6 32 5 45 19 Keramika 60 SE 174F, PNA 264, inv. št. PMKp 20192 Kadilnica s stožčasto oblikovanim recipientom na visoki, votli nogi, ustje, okrašeno s poševnimi odtisi, pod robom ustja še en pas odtisov; namizna keramika; ožgano; oksidacijsko žga- na, mehka, finozrnata prečiščena keramika z redkimi vključki (drobna zrnca kalcita in zdrobljene keramike), rdečkasto rumene barve; rek. v. 14,4 cm, rek. pr. u. 18,2 cm, teža 285 g. 61 SE 174B, PNA 322, inv. št. PMKp 20191 Odlomek ustja polkrožne skodelice s tankimi stenami, slabo ohranjen okras v barbotinu izdelanih glavničkov, severno- italska keramika tankih sten; redukcijsko žgana, trda, siva prečiščena keramika z ostanki temno sivega premaza; ohr. v. 1,9 cm, db. 0,2 cm, teža 1 g. Steklo 62 SE 174F, PNC 11, inv. št. PMKp 20193 Odlomki prstanastega dna in ostenja skodelice, brezbarvno steklo; db. 0,1−0,5 cm, teža 1 g. Kost 63 SE 174E, PND 14, inv. št. PMKp 20194 Manjši odlomek obdelane kosti; teža 1 g. 198 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 60 61 GROB 9, SE 174; merilo 1 : 2. Grob 9, SE 174; merilo 1 : 2. 199 Grob 10 – SE 178, grobna parcela 1, sek. 21, kv. B4 Spol: moški, glede na: 1) morfologijo spodnje čeljusti ( man- Skeletni pokop. dibule), 2) robustnost dolgih kosti in 3) morfologijo kolčnice. Slabo vidna grobna jama SE 178a je bila pravokotne oblike Starost: je ocenjena med 36 in 40 let, glede na: 1) stopnjo z močno zaobljenimi vogali in vkopana ob notranji fronti obrabljenosti griznih površin zob, 2) robustnost dolgih kosti zidu SE 102 v zidani grobni parceli 1 (sl. 25). Vkopana je in 3) morfologijo kolčnice. bila v koluvij SE 127 in nekoliko mlajše nasutje SE 123 (tloris Rastlinski ostanki grobne parcele 1: sl. 21–22). Mogoče bi bila lahko vkopana Oglje: oreh ( Juglans) − 2 kosa (oglje v grudah). celo v plast SE 104, kar pa zaradi gradbenih posegov za AC (SE 100), ki so grob po površini poškodovali, ni mogoče Grobni inventar trditi. Ob stene grobne jame so bile pokončno postavljene plošče peščenjaka (SE 178c), ki so se zaradi podepozicijskih Keramika Namizno posodje procesov skoraj vse nagnile proti severozahodu. V grobno svetla − neprečiščena konstrukcijo SE 178c je bilo položeno truplo starejšega mo- št. gr. št. gr. škega. Skelet je ležal v iztegnjeni legi v smeri severovzhod– 2 7 2 2 jugozahod z iztegnjenimi rokami. Grobnica je bila nato za- polnjena s polnilom SE 178b iz svetlo olivno rjave meljaste gline z manjšim deležem grobozrnatega peska in polžkov. Možno prekritje groba ni bilo ohranjeno. Dimenzije vkopa: 1,88 × 0,7 0m, globoka do 0,30 m. Datacija: 3.–5. stoletje. Antropološka analiza Gradivo: kosti so slabo ohranjene. Prisotni so nasle- dnji elementi: temenici ( os parietale), zatilnica ( os occipitale), obe senčnici ( os temporale), B spodnja čeljust ( mandibula), obe kolčnici ( os coxae), leva pogačica (patella), obe nadlahtnici ( humerus), obe koželjnici 178c ( radius), obe podlahtnici ( ulna), obe stegnenici ( femur), obe golenici ( tibia) in obe mečnici ( fibula). 178b A 178a 102 0 25 m 50 m 5.42 A 178c 101 102 B 178b 178a 0 0.5 m 1 m 200 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 GROB 10, SE 178. d e Grob 10 a Polnilo SE 178b v grobni konstrukciji SE 178c ob zidu SE 102. b Skeletni pokop v grobni konstrukciji SE 178c. c Zgornji del skeleta med izkopom, pogled proti severovzhodu. d Skelet, pogled proti severovzhodu. e Izpraznjena grobnica ob zidu SE 102, pogled proti severovzhodu. 201 Grob 11 – SE 188, grobna parcela 1, sek. 20, kv. D2 Skeletni pokop. Slabo vidna grobna jama SE 188a je sekala spodnji koluvij SE 127, morda tudi mlajšo plast SE 104 (tloris grobne parce- le 1: sl. 21–22). Pokojnica je ležala v iztegnjeni legi v smeri severovzhod−jugozahod in s prekrižanimi rokami na prsih. Na ramenu je bila odkrita bronasta igla s sploščeno glavico (G65b). Nad in okoli glave je bilo nekaj kamnov položenih ali so padli kasneje v notranjost. Jama je bila nato zapolnje- na s polnilom SE 188b iz rjavega glinenega melja s polžki in 0 25 m 50 m drobci keramike. Keramični odlomki (G64 in 65a) so verje- tno rezidualni. Pri gradbenih delih za AC julija 2002 je bila A z izkopom odtočnega jarka TJ 2 odnesena južna polovica 188c groba, od pasu navzdol. G65b Dimenzije vkopa: ohranjene – 0,76 × 0,65 m, globina 0,16 m; rek. dl. vsaj 1,60 m. B Datacija: 3.–5. stoletje. 188a Antropološka analiza Gradivo: kosti so slabo ohranjene. Prisotni so naslednji ele- menti: čelnica (os frontale), obe temenici ( os parietale), za- tilnica ( os occipitale), obe senčnici ( os temporale), zgornja čeljust (maxilla), spodnja čeljust ( mandibula), obe lopatici 5.15 A (scapula), ključnica (clavicula), obe nadlahtnici ( humerus), B obe koželjnici ( radius), obe podlahtnici ( ulna), 5 vratnih vre- tenc (vertebrae cervicales) in eno prsno vretence (vertebrae 127 188a thoracles). Spol: ženski, glede na: 1) morfologijo lobanje (cranium), 0 0.5 m 1 m 2) morfologijo spodnje čeljusti ( mandibula) in 3) gracilnost dolgih kosti. Starost: je ocenjena med 36 in 45 let, glede na 1) stopnjo obrabljenosti griznih površin zob in 2) stopnjo zraščenosti lobansjkih šivov. Patološke spremembe: na 5. in 6. vratnem vretencu ( ver- tebrae cervicales) je mogoče opaziti rahlo poroznost oz. degenerativno spremembo, ki morda kaže na osteoartritis. Živalski ostanki Lupina ostrige ( Ostrea sp. ), več deset drobcev lupin kopen- skih polžev. Rastlinski ostanki Oglje: jerebika ( Sorbus) – 1 kos (preperelo). 202 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 Grob 11 a Skeletni pokop, glava obdana s kamnitim vencem. b Skeletni pokop v grobni jami SE 188a. 203 Grobni inventar Keramika Kovina Ostalo Fino posodje Namizno posodje Amfore keramika tankih sten temna − neprečiščena št. gr. št. gr. št. gr. vrsta št. gr. št. gr. št. gr. 11 45 1 1 1 7 školjka 7 9 4 8 2 12 Keramika 64 SE 188B, PNA 315, inv. št. PMKp 20196 Odlomek ustja in ostenja kozarca s tankimi stenami, egejska kuhinjska keramika ali keramika tankih sten, tip fokajski vrček / Knossos Mug type 1–2; oksidacijsko žgana, trda keramika, finozrnata z obilnimi vključki (fini lističi sljude, drobna zrn- ca železovih oksidov, kremana, kalcita), svetlo rdeče barve; morda rezidualno; ohr. v. 1,7 cm, db. 0,2−0,3 cm, rek. pr. u. 5,7 cm, teža 2 g. 65a SE 188B, PNA 321, inv. št. PMKp 20197 Odlomek ustja in ostenja skodelice s tankimi stenami, okras barbotin, linija bunčic pod ustjem in verjetno vodni listi, se- vernoitalska keramika tankih sten; redukcijsko žgana siva pre- čiščena keramika z ostanki temno sivega premaza na zunanji steni; rezidualno; ohr. v. 2 cm, db. 0,1−0,2 cm, teža 1 g. Kovine 65b SE 188B, PNB 38, inv. št. PMKp 20198 Igla z zapognjeno ovalno ploščato glavico in steblom okrogle- ga preseka; bronasta zlitina, korodirana; dl. 3,1 cm, teža 0,4 g. 204 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 64 65a 65b GROB 11, SE 188; merilo 1 : 2. Grob 11, SE 188; merilo 1 : 2. 205 Grob 12 − SE 193, grobna parcela 1, sek. 21, kv. B3 Skeletni pokop. Grobna jama ni bila vidna, saj se polnilo groba (SE 193b) fizično ni razlikovalo od okoliške plasti (tloris grobne parcele 1: sl. 21–22). Ni jasno, ali gre za pokop dojenčka oz. novo- rojenčka v amfori ali pa je bilo truplo položeno v grobno jamo ali na hodni nivo (SE 127) ter prekrito z večjim kosom amfore (SE 193c − G66). Vmesni prostor se je nato verje- tno zapolnil z lateralnim izpiranjem. Ostenje amfore je ena- ko odlomkom španske amfore Dressel 2–4 (G261) v plasti SE 104. Dimenzije amfore: 0,45 × 0,26 m. 0 25 m 50 m Brez pridatkov. Datacija: 2.(?) stoletje. G66 Antropološka analiza 0 Razdrobljeni skeletni ostanki niso dopuščali interpretacije. 0.5 m 1 m Grobni inventar Keramika Amfore št. gr. št. gr. 19 1774 19 1475 Keramika 66 SE 193C, PNA 278, inv. št. PMKp 20201 Odlomki ostenja trupa amfore; faktura španska, tip Dressel 2–4; oksidacijsko žgana, dokaj trda in kredasta drobnozrnata keramika z redkimi vključki (zelo redki drobci zdrobljene ekra- mike in kalcita), s peščenim prelomom, bledo rumene barve; dl. 45 cm, š. 26 cm, db. 1 cm, teža 1463 g. 206 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 Grob 12 a Prekritje iz amfore SE 193c (G66) ob zidu SE 102. b Skeletni pokop SE 193. c Skeletni ostanki. 207 Grob 13 − SE 400, južni del grobišča, sek. 3, kv. C2–3 Skeletni pokop. Grobna jama (SE 400a) je bila obložena s kamnito konstruk- cijo iz treh peščenjakovih plošč in delno pokrita z dvema ploščama. Dokumentirana lega skeleta priča, da je bil po- kojnik položen iztegnjen neposredno na plošče z rokami, položenimi v naročje. Vmesni prostor se je nato zapolnil z lateralnim izpiranjem (polnilo SE 400b). Grob je bil izkopan v poplavljenem področju, na najnižji točki terena (tloris juž- 0 25 m 50 m nega dela grobišča: sl. 75) in je le delno dokumentiran. Od- kopan je bil le spodnji del skeleta. Odlomki namizne posode so bili najdeni ob desnem boku (G67). G67 400c Dimenzije vkopa: rek. dl. 1,80 m. Antropološka analiza Gradivo: kosti so zmerno dobro ohranjene. Prisotni so na- slednji elementi: zgornja čeljust ( maxilla), spodnja čeljust ( mandibula), desna lopatica ( scapula), obe ključnici ( clavi- 400a cula), obe pogačici ( patella), desna nadlahtnica ( humerus), obe koželjnici ( radius), obe podlahtnici ( ulna), obe stegne- nici ( femur), obe golenici ( tibia), eno vratno vretence vra- tno vretence ( vertebrae cervicales) in eno ledveno vretence 0 0.5 m 1 m ( vertebrae lumbardus). Spol: moški, glede na 1) morfologijo spodnje čeljusti ( man- dibula), 2) robustnost dolgih kosti in 3) morfologijo kolčnice ( os coxae). Starost: je ocenjena med 36 in 40 let, glede na: 1) stopnjo obrabljenosti griznih površin zob, 2) morfologijo sramne kosti ( os pubis) in 3) morfologijo avrikularne površine črev- nice ( os ilium). Patološke spremembe: na proksimalnih polovicah stegneni- ce je bil opažen periostitis, ki v času smrti ni bil več aktiven. Živalski ostanki V jami groba 13 sta bila najdena po en fragment proksi- malnega dela desne koželjnice in komolčnice osla ( Equus asinus). Na kosti ni opaziti nikakršnih znakov neposredne izpostavljenosti ognju. Grobni inventar Keramika Opeka Ostalo Namizno posodje tegula Svetla - neprečiščena št. gr. št. gr. št. gr. vrsta št. gr. 7 61 2 28 77 398 kosti 24 297 Keramika 67 SE 400, PNA 50, inv. št. PMKp 20592 Dno in ostenje vrča, namizna keramika; ohr. v. 7,2 cm, db. 0,8 cm, rek. pr. u. 5,8 cm, št. odl. 25, teža 290 g. 208 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 Grob 13 Skeletni pokop SE 400. 67 Grob 13, SE 400; merilo 1 : 3. 209 GROB 12, SE 193; GROB 13, SE 400; 67 merilo 1 : 3. Grob 14 − SE 407, južni del grobišča, sek. 3, kv. B–C2 Skeletni pokop. Grobna jama (SE 407a) je bila pravokotnega tlorisa in ba- njastega profila. Obložena je bila s kamnito konstrukcijo iz treh peščenjakovih plošč (SE 407c) in delno pokrita s tremi ploščami (SE 407d). Vmesni prostor se je kasneje zapolnil z lateralnim izpiranjem (SE 407b). Podobno kot grob 13 je bila jama izkopana v poplavljenem področju, na najnižji toč- ki terena (tloris južnega dela grobišča: sl. 75), in je le delno 0 25 m 50 m dokumentirana. Odkopan je bil le zgornji del skeleta, pokoj- nik je imel roke položene v naročje. Dimenzije vkopa: rek. dl. 1,85 m. G68 Antropološka analiza Gradivo: kosti so slabo ohranjene. Prisotni so naslednji ele- 407a menti: desna temenica ( os parietale), zatilnica ( os occipitale), desna senčnica ( os temporale), spodnja čeljust ( mandibula), leva lopatica ( scapula), obe ključnici ( clavicula), leva kolčnica 0 0.5 m 1 m ( os coxae), del križnice ( sacrum), obe nadlahtnici ( humerus), obe koželjnici ( radius), obe podlahtnici ( ulna), leva stegne- nica ( femur), dve vratni vretenci ( vertebrae cervicales) in eno prsno vretence ( vertebrae thoracales). Spol: moški, glede na 1) morfologijo lobanje ( cranium), 2) morfologijo spodnje čejusti ( mandibula), 3) robustnost dol- gih kosti in 4) morfologijo kolčnice ( os coxae). Starost: je ocenjena med 41 in 50 let, glede na 1) stopnjo obrabljenosti grizne površine zob, 2) morfologijo sramne kosti ( os pubis) in 3) morfologijo avrikularne površine črev- nice ( os ilium). Grobni inventar Keramika Ostalo Fino posodje keramika tankih sten − črna št. gr. št. gr. vrsta št. gr. 1 17 1 41 polž 27 29 Keramika 68 SE 407, PNA 51, inv. št. PMKp 20204 Odlomki ustja in ostenja vsaj treh skodelic s tankimi stenami, severnoitalska keramika tankih sten; nekaj odlomkov z barbo- tinskim okrasom z motivom vodnih listov, drugi s koleščkanim okrasom; redukcijsko žgana siva ali temno siva prečiščena keramika z ostanki temno do zelo temno sivega premaza; rezidualno; db. 0,2−0,4 cm, teža 40 g. 210 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 Grob 14 Skeletni pokop SE 407. 68 GROB 14, SE 407, 68 merilo 1 : 2; Grob 14, SE 407; merilo 1 : 2. 211 Grob 15 − SE 425, južni del grobišča, sek. 6, kv. A1 Skeletni pokop. Krovna konstrukcija SE 425d je bila zložena iz odlomkov tegul (tloris južnega dela grobišča: sl. 75). Grobna jama SE 425a je bila na dnu obložena s tremi večjimi lomljeni- mi peščenjaki in nekaj manjšimi kamni, položenimi tesno eden ob drugega (SE 425c). Prostor med kamni je zapolnila olivno siva mehka meljasta glina (SE 425b), med katero so bili komaj opazni povsem razpadli kostni ostanki, verjetno dojenčka. 0 25 m 50 m Dimenzije 0,75 × 0,55 m. Antropološka analiza Skeletni ostanki niso ohranjeni. 425d Živalski ostanki Taksonomsko nedoločljiv odlomek sesalske kosti (ožgan). 425a Grobni inventar 0 0.5 m 1 m Opeka Ostalo tegula št. gr. št. gr. vrsta GROB 15, SE 425. 9 4781 >25 20 kosti 212 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 d Grob 15 a Pokrov iz tegul SE 425d. b Spodnje tegule prekritja SE 425d. c Izpraznjena grobna jama SE 425a. 213 Grob 16 − SE 428, grobna parcela B, sek. 11, kv. A4–5 Žgan pokop z žganino, raztreseno po dnu grobne jame. Grobna jama SE 428a je imela v tlorisu obliko nepravilnega kvadrata z zaobljenimi vogali in je bila vkopana v plast na- sutij SE 457 (tloris grobne parcele B: sl. 57, 59, 60). Grobna jama je bila obložena z manjšimi ovalnimi kamni (SE 428c). Dno grobne jame je zapolnjevalo nasutje peščene gline (SE 428f); ta je vsebovala dolgo kost, ki jo interpretiramo kot grobni pridatek oziroma t. i. pokojnikovo popotnico. Grob- ni pridatek, keramičen lonec (G70), smo dokumentirali kot del plasti peščene gline (SE 428g) v jamici ob grobu. Nad plastjo SE 428f smo dokumentirali žganinsko plast pešče- nega melja s 25 % oglja in posameznimi ožganimi kostmi (SE 428e). Grob je prekrivala krovna struktura (SE 428d) iz več plošč neobdelanega lomljenca peščenjaka. Posebej ve- lja omeniti imbreks, ki je bil položen na rob grobne jame in prekrit s krovno strukturo tako, da je tvoril odprtino. V času uporabe grobišča je bil torej možen dostop do groba skozi nekaj centimetrsko odprtino. Prvotno prazen prostor pod krovno strukturo in nad polnilom grobne jame se je zapolnil z naknadnimi podepozicijskimi procesi (lateralno gravitacij- sko izpiranje; zemljeno polnilo SE 428b). Dimenzije vkopa: grobna jama – 0,79 × 0,76 m, globoka do 0,3 m; vkop za pridatke − 0,54 × 0,49 m. Datacija: druga polovica 2., začetek 3. stoletja. 0 25 m 50 m Antropološka analiza Gradivo: žgani delci so vsi bele barve. Kosti so močno raz- drobljene, največji delec meri 20 × 9 mm. B Spol: zaradi preslabe ohranjenosti ocena spola ni mogoča. 428d Starost: je ocenjena med 21 in 40 let, glede na gostoto kompaktne kosti. Živalski ostanki G71 Od osmih ožganih taksonomsko nedoločenih odlomkih ži- valskih kosti je bila v polnilu grobne jame odkrita v celoti ohranjena koželjnica konja ( Equus caballus). 428a Rastlinski ostanki G69 G70 428g Oglje: hrast ( Quercus) − 42 kosov. A B 428d A 428b 428e 428a 428f 457 4.00 0 0.5 m 1 m 214 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 f g h e d i Grob 16 a Pokrov iz kamnitih plošč SE 428d, pogled proti jugozahodu. b Polnilo SE 428b. c Žganina SE 428e. d Balzamarij G71 na vrhu žganine SE 428e. e Peščena plast SE 428f z imbreksom za libacijo, pogled proti jugu. f Peščena plast SE 428f z živalskimi kostmi. g Izpraznjena grobna jama SE 428a. h Jama SE 428g z lončkom G70, pogled proti severu. Vidni so stranski kamni groba 17. i Lonček G70. 215 Grobni inventar Keramika Opeka Ostalo Oglje Namizno posodje Kuhinjsko posodje Oljenke imbreks svetla − neprečiščena porozna št. gr. št. gr. št. gr. vrsta gr. št. gr. št. gr. št. gr. 15 296 6 4881 6 580 kosti 341 6 15 11 124 21 37 Keramika 69 SE 428E, PNA 65, inv. št. PMKp 20210 Pečatna oljenka, odlomki dna z žigom CRESCE/S; tip Loe- schcke Xa; prežgana, mehka keramika, prečiščena z redkimi vključki, temno rdeče do temno sive barve; ohr. v. 2,9 cm, pr. dna 4,5 cm, teža 34 g. 70 SE 428G, PNA 67, inv. št. PMKp 20212 Ravno dno in ostenje lonca, okras poševnega metličenja na zunanji površini, kuhinjska keramika; stihijsko žgana, mehka do trda drobnozrnata keramika z obilnimi vključki (obilna drobna do groba zrnca kalcita, redka drobna temna zrnca); rjave do zelo temno rjave barve; ohr. v. 6,2 cm, pr. dna 6 cm, teža 122 g. Steklo 71 SE 428E, PNC 54, inv. št. PMKp 20211 Balzamarij iz modro zelenkastega stekla z navznoter zapo- gnjenim ustjem in visokim trupom s štirimi gubami, dno rahlo vboklo, pihano; v. 11,3 cm, pr. u. 2,1 cm, teža 36 g. Keramika 72 SE 428E, inv. št. PMKp 20356 Odlomek ostenja lončka, egejska kuhinjska keramika ali posnetek; tip egejski narebreni lonček Knossos Cooking-pot type 4; oksidacijsko žgana, trda keramika, finozrnata z obilnimi vključki; svetlo rdeče barve; ohr. v. 3,2 cm, š. 6,1 cm, db. 0,15−0,35 cm, teža 9 g. 216 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 69 70 71 GROB 16, SE 428; 69 merilo 1 : 2. GROB 16, SE 428; 70 merilo 1 : 2, 71 merilo 1 : 1. Grob 16, SE 428; 69–70 merilo 1 : 2, 71 merilo 1 : 1. 217 Grob 17 − SE 429, grobna parcela B, sek. 11, kv. A4 in prvi zgornji meljak drobnice ( Caprinae). Slednji izkazuje izrazito stopnjo obrabe žvekalne površine in je tako zagoto- Skeletni pokop. vo pripadal stari odrasli živali. Pravokotna linearna grobna jama (SE 429a) z banjastim profilom je bila vkopana v mlajšo zemljeno plast (SE 672), GROB 17a − SE 438, grobna parcela B, sek. 11, kv. A4 ki je nastajala ob robu grobne parcele B, in v najstarej- Žgan pokop z žganino, raztreseno po dnu grobne jame. še tlakovanje grobne parcele B (SE 450) ter starejši grob 17a ob kamniti strukturi SE 440 (tloris grobne parcele B: Tlak SE 450 je bil presekan z vkopom kvadratnega tlorisa in sl. 57). Grobno jamo zamejujeta dva para kamnitih kvadrov »U« profila (SE 438a) s polnilom iz peščene ilovice (SE 438b). (SE 429c). V tako izdelano grobno jamo je bilo položeno Polnilo vsebuje fragmente novoveške keramike. Verjetna in- truplo otroka (PND 69),v jugozahodno polovico jame. Skelet terpretacija tega vkopa glede na lego v tlorisu je, da gre za je bil ohranjen le delno (pretežni del lobanje in posamezne antični žgani grob, ki je bil starejši od groba SE 429 in izropan torakalne kosti), ležal je verjetno v iztegnjeni legi, v smeri v novem veku. severovzhod−jugozahod. Grobna jama je bila zapolnjena z Dimenzije vkopa: 1,64 × 1,09 m, globoka do 12 cm. antropogenim polnilom peščenega melja (SE 429e). Pridat- ka iz redukcijsko žgane lončarske mase, lonec z izvihanim Antropološka analiza ustjem (G73) in manjši prostoročno izdelani lonček (G74) (PND 65) so bili položeni ob glavi. Zaradi podepozicijskih sprememb Gradivo: ohranjena sta le dva žgana delca, eden bele in dru- je lonček ležal pod lobanjo (PND 69). Kamnito strukturo SE gi črne barve. 440 (sl. 63), sestavljeno iz neobdelanih kamnov peščenja- ka, ohranjeno v višino do 35 cm, interpretiramo kot ostanek Spol: zaradi preslabe ohranjenosti ocena spola ni mogoča. postamenta nagrobnega obeležja, ki leži vzhodno od gro- Starost: glede na debelino kompaktne kosti je ocenjena med ba. Na kamnito strukturo SE 440 sta bili na severozahodni 16 in 35 let. strani naslonjeni plošči peščenjaka, ostanek krovne struktu- re (SE 429d) groba, ki je prekrivalo truplo na predelu glave in zemljeno polnilo groba (SE 429b). Dimenzije vkopa: 2,61 × 0,74 m, globoka do 0,25 m. 429c Antropološka analiza (PND 69) 429e Gradivo: kosti so zelo slabo ohranjene. Prisotni so naslednji elementi: čelnica ( os frontale), obe B G74a senčnici ( os temporale) in delec stegnenice G74 ( femur). G73 Spol: kosti pripadajo mladostniku, tako 429d da ocena spola ni mogoča. Starost: je ocenjena med 0 in 6 meseci, 438 glede na dolžino in robustnost ohranje- nih dolgih kosti. Patološke spremembe: na desni očesni 440 strehi je prisotna rahla poroznost oz. 429c cribra orbitalia, ki v času smrti ni A 429a bila več aktivna . 440 Živalski ostanki Od skupno sedmih fav- nističnih najdb je bilo 440 mogoče taksonom- A 429d B sko determinirati dve: 672/457 429e odlomek dlančnice 450 429a 438 domačega goveda 4.00 0 0 25 m 50 m 0.5 m 1 m 218 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 GROB 17, SE 429; GROB 17a, 438. e 429c 429e B G74a G74 f G73 429d 438 440 429c d A 429a 440 g 440 A 429d B 672/457 429e Grob 17 a Pokrov iz kamnitih plošč SE 429d ob strukturi SE 440, pogled proti severovzhodu. b Pokrov SE 429d, obodna 450 429a kamna SE 429c in struktura SE 440, pogled proti jugu. c Severna polovica grobne jame SE 429a d Skelet s pridatki v 438 4.00 grobu SE 429. e Lonček G74 ob lobanji, pogled proti vzhodu. f Izpraznjena grobna jama SE 429a s obodnimi ploščami 0 0 25 m 50 m 0.5 m 1 m SE 429c in strukturo SE 440. g Polnilo SE 438b ob jami SE 429a in strukturi SE 440. 219 GROB 17, SE 429; GROB 17a, 438. Grobni inventar groba 17 Keramika Ostalo Kuhinjsko posodje porozna št. gr. št. gr. vrsta št. gr. 12 959 1 4 zob 14 768 Keramika 73 SE 429B, PNA 61, inv. št. PMKp 20214 Odlomki ustja in ostenja lonca z izvihanim ustjem, zaglajena zunanja površina; kuhinjska keramika; stihijsko žgana, mehka do trda drobnozrnata keramika z obilnimi vključki (obilna drobna do groba zrnca kalcita, redka drobna temna zrnca); rdečkasto rjave do zelo temno rjave barve; ohr. v. 14,2 cm, rek. pr. u. 16,5 cm, teža 364 g. 74 SE 429E, PNA 62, inv. št. PMKp 20215 Lonček z izvihanim ustjem z odrezanim robom in ravnim dnom; kuhinjska keramika; stihijsko žgana, mehka do trda drobnozrnata keramika z obilnimi vključki (obilna drobna do groba zrnca kalcita, redka drobna temna zrnca); rjave do zelo temno rjave barve; v. 10,3 cm, pr. u. 9 cm, db. 0,5 cm, teža 382 g. Grobni inventar groba 17a Keramika Ostalo Namizno posodje Amfore Kadilnice temna – neprečiščena št. gr. št. gr. vrsta št. gr. št. gr. št. gr. 1 42 6 27 kosti 1 2 2 75 1 17 Keramika 74a SE 438, PNA 300, inv. št. PMKp 20603 Odlomek ustja in ostenja kadilnice; namizna keramika; nami- zna oksidacijsko žgana, mehka, finozrnata prečiščena kerami- ka z redkimi vključki, rdečkasto rumene barve; ohr. v. 2,5 cm, ohr. š. 7,9 cm, db. 0,4 cm, teža 14 g. 74b SE 438, PNA 309, inv. št. PMKp 20604 Odlomek ročaja z delom ostenja amfore; severnojadranska proizvodnja; mehka, drobnozrnata keramika z redkimi vključki, svetlo roza, močna patina; ohr. v. 3,3 cm, ohr. š. 4,5 cm, db. 1,2 cm, teža 29 g. 220 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 73 74 74a GROB 17, SE 429; 73, 74 merilo 1 : 2; GROB 17a, SE 438; 74a merilo 1 : 2. 73–74 grob 17, SE 429, 74a grob 17a, SE 438; merilo 1 : 2. 221 Grob 18 − SE 431, grobna parcela B, sek. 15, kv. A1 Žgan pokop z žganino, raztreseno po dnu opečnate grob- ne skrinje. Grobna jama (SE 431a) je imela v tlorisu obliko nepravilne- ga kvadrata in je bila vkopana v plast nasutij SE 457 (tloris grobne parcele B: sl. 57, 59, 60). Grobna jama je bila oblo- žena s štirimi pokončno postavljenimi tegulami (SE 431c). Na dno grobne jame je bila položena žganina, plast melja- ste gline (SE 431e). Na žganinske ostanke (SE 431e) so bili položeni predmeti, med njimi oljenka G75 (sl. 68). Prvotno prazen prostor pod krovno strukturo, ki ni bila ohranjena, ter nad polnilom grobne jame se je zapolnil z naknadnimi podepozicijskimi procesi (lateralno gravitacijsko izpiranje; SE 431b; sl. 59). Opečnato grobnico je obdajal kamnit ve- nec SE 431g. Večji lomljenci so bili plosko položeni v krogu, na jugovzhodnem delu pa v nepravilno pravokotno obliko kot za postament. Dimenzije vkopa: 0,74 × 0,60 m, globoka 0,23 m. Datacija: konec 1., 2. stoletje. Antropološka analiza Gradivo: prisotni so samo trije žgani delci; vsi so bele barve. Spol: kosti pripadajo mladostniku, tako da ocena spola ni mogoča. Starost: je določena med 0 in 6 meseci, glede na debelino ohranjenih lobanjskih kosti. Rastlinski ostanki Oglje: jerebika ( Sorbus) – 25 kosov. 0 25 m 50 m 431g B 431e G77 431c G75 G76 431a A A 431b 431g 4.50 B 457 431c 431e 431a 0 0.5 m 1 m 222 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 d Grob 18 a Polnilo SE 431b. b Vmesni nivo zemljenega polnila SE 431b oz. vrh SE 431e v opečnati skrinji SE 431c, ob strani kamnit venec SE 431g. c Žganinska plast SE 431e z oljenko G75. d Izpraznjena opečnata skrinja SE 431c. 223 Grobni inventar Keramika Opeka tegula imbreks Kovina Ostalo Namizno posodje Oljenke svetla − neprečiščena št. gr. št. gr. gr. gr. št. gr. št. gr. vrsta št. gr. št. gr. 9 265 25 1226 853 373 3 86 3 15 polž 1 4 1 158 Keramika 75 SE 431E, PNA 63, inv. št. PMKp 20220 Pečatna oljenka z žigom CDESSI, tip Loeschcke Xa; prežgana, trda keramika, prečiščena, rjavo sive barve; v. 3,3 cm, dl. 9,5 cm, š. 6,5 cm, teža 142 g. Kovine 76 SE 431E, PNB 114, inv. št. PMKp 20217 Nož s polnim trakastim ročajem, rahlo razširjenim proti zaključku, in delom rezila; železo, korodirano; ohr. dl. 11 cm, š. ročaja 2 cm, ohr. š. rezila 1,5 cm, db. 0,1−0,4 cm, teža 12 g. 77 SE 431E, PNB 115, inv. št. PMKp 20218 Žebelj z ovalno glavico in s steblom kvadratnega preseka, konica odlomljena; železo, močno korodirano; dl. 5,6 cm, teža 12 g. 224 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 75 76 77 GROB 18, SE 431. Grob 18, SE 431; merilo 1 : 2. 225 Grob 19 − SE 433, grobna parcela B, sek. 11, kv. A–B5, sek. 15, kv. A–B1 Žgan pokop z žganino v organskem recipientu. Ovalna grobna jama (SE 433a) je bila vkopana v plast nasutij SE 457 in SE 452, v smeri severovzhod−jugozahod (sl. 70, 157; tloris grobne parcele B: sl. 57, 59, 60). Grobna jama je bila obložena z manjšimi ovalnimi kamni (SE 433c). V tako izdelani grobni jami smo dokumentirali v jugozahodni polovici večjo koncentracijo oglja - strukturo iz ožganega organskega materiala. Verjetno gre za ostanek lesenega re- cipienta, v katerega je bila položena žganina pokojnika. Sle- dovi lesene posode, zaboja ali žare so se ohranili na mestih, kjer je deloma zoglenela. Dno grobne jame je zapolnjevalo antropogeno zasutje meljaste gline (SE 433e). Zgoraj opisa- ne organske ostanke recipienta neznane funkcije smo do- kumentirali kot del te stratigrafske enote. Krovno strukturo groba je predstavljalo dvanajst plošč lomljencev peščenjaka (SE 433d). Prvotno prazen prostor pod krovno strukturo in nad polnilom grobne jame se je zapolnil z naknadnimi podepozicijskimi procesi (lateralno gravitacijsko izpiranje; SE 433b). Stratigrafski položaj grobnega pridatka, kera- mičnega lonca (G78), kaže, da je bil položen med samim procesom prekrivanja groba s krovnimi ploščami, saj je bil odkrit v zgornjem delu polnila SE 433b. Ker je bil grobni pridatek pokrit le z eno ploščo, domnevamo možnost na- knadnega dostopa. Dimenzije vkopa: 1,81 × 0,93 m, globina do 0,49 m. Datacija: druga polovica 1., 2. stoletje. A Antropološka analiza Skeletni ostanki niso ohranjeni. Živalski ostanki Taksonomsko nedoločeni sesalski ostanki (večina sežganih). Rastlinski ostanki Oglje: hrast ( Quercus) – 107 kosov; trdoleska ( Euonymus) – 6 kosov; hruška/jabolko ( Pyrus/ G78 Malus) – drobci. G81 G80 G79 433a 433d B 433d A B 433b 457 433e 433a 4.30 0 25 m 50 m 0 0.5 m 1 m 226 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 e f d g Grob 19 a Pokrov iz kamnitih plošč SE 433d. b Lonec G78 v zgornjem delu polnila SE 433b, neposredno pod eno od plošč SE 433d, pogled proti vzhodu. c Delno odkrito polnilo SE 433b. d Žganina SE 433e. e Žganinska plast SE 433e v jugozahodni polovici grobne jame SE 433a, z razbito skledo G79 in oljenko G80. f Žganina SE 433e in sklede G79, pogled proti jugovzhodu. g Grobna jama SE 433a. 227 Grobni inventar Keramika Kovina Oglje Kuhinjsko posodje Oljenke Italska Porozna št. gr. št. gr. gr. št. gr. št. gr. št. gr. 22 1102 1 22 526 12 815 106 1624 21 32 Keramika 78 SE 433B, PNA 74, inv. št. PMKp 20220 80 SE 433E, PNA 75, inv. št. PMKp 20222 Odlomki ustja, ostenja in dna lonca z izvihanim ustjem in Oljenka z reliefnim v motivu rozete okrasom na disku in ravno odrezanim robom, kuhinjska keramika, okras metličenja preluknjanim pokončnim držajem z žlebom na površini, ramo na zunanji površini; redukcijsko žgana, trda, drobnozrnata od diska loči en žleb, tip Loeschcke VIII; rahlo prežgana, trda keramika z obilnimi vključki (drobna do groba zrnca kalcita, keramika, roza ali rumenkasto rdeče barve z zelo drobnimi redka zrnca zdrobljene keramike); temno rjave barve; temnimi delci; rahli ostanki premaza; ohr. dl. 7,4 cm, ohr. v. rek. pr. u. 14,2 cm, rek. v. 18 cm, db. 0,5−0,7 cm, teža 784 g. 2,9 cm, teža 31 g. 79 SE 433E, PNA 71, inv. št. PMKp 20221 Odlomki ustja, ostenja in ravnega dna sklede ali pekve z drža- Kovine jem − clibanus, kuhinjska keramika; trda, oksidacijsko žgana, 81 SE 433E, PNB 120, inv. št. PMKp 20223 groba izdelava, rahlo porozna, drobnozrnata keramika z Žebelj s polkroglasto glavico in steblom kvadratnega preseka, ostrim prelomom in obilnimi vključki (drobna do groba zrnca konica odlomljena; ohr. dl. 5,2 cm, teža 22 g. kremena, redka zrnca kalcita in železovih oksidov); rdečkasto rjava, zunanja površina zaglajena in rjave barve; rahlo ožga- no; v. 8,4 cm, rek. pr. u. 40,4 cm, db. 1 cm, teža 810 g. 228 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 78 79 80 81 GROB 19, SE 433; merilo 1 : 2. GROB 19, SE 433; 79 merilo 1 : 3. Grob 19, SE 433; 78, 80–81 merilo 1 : 2, 79 merilo 1 : 3. 229 Grob 20 − SE 434, grobna parcela B, sek. 11, kv. A4–5 Žgan pokop z žganino, raztreseno po dnu grobne jame. Grobna jama (SE 434a) je imela v tlorisu obliko nepravilnega kvadrata z zaobljenimi vogali in je bila vkopana v plast na- sutij SE 457 (tloris grobne parcele B: sl. 57, 59, 60). Grobna jama je bila obložena z manjšimi ovalnimi in s štirimi večjimi (do 35 cm) neobdelanimi nepravilnimi kamni (SE 434c). Nad opisano strukturo smo dokumentirali plast peščenega melja s po 1 % ožgane gline, oglja in ožganih kosti (SE 434e), ki 0 25 m 50 m jo interpretiramo kot ostanek ustrine ali raztresene žganine. Nad plastjo z žganino je bila položena oljenka G82. Grob je prekrivala krovna struktura (SE 434d) iz več plošč neobde- lanega lomljenca peščenjaka. Prvotno prazen prostor pod B krovno strukturo in nad polnilom grobne jame se je zapolnil 434b 434c z naknadnimi podepozicijskimi procesi (lateralno gravitacij- 434d sko izpiranje; SE 434b). 82 Dimenzije vkopa: 0,96 × 0,74 m, globina do 0,26 m. A Datacija: konec 1.–2. stoletje. 84 Antropološka analiza 434c 434a Skeletni ostanki niso ohranjeni. Živalski ostanki Taksonomsko nedoločeni sesalski ostanki (sežgani, 2 kosa). A 434d Rastlinski ostanki B 434b Oglje: hrast ( Quercus) – 3 kosi. 457 434a 434e 4.00 0 0.5 m 1 m 230 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 d e Grob 20 a Prekritje SE 434a. b Polnilo SE 434b obdano s kamni SE 434c. c Polnilo z žganino SE 434e in oljenka G82. d Izpraznjena grobna jama SE 434a. e Oljenka G82. 231 Grobni inventar Keramika Opeka Kovina Steklo Ostalo Oljenke št. gr. št. gr. št. gr. št. gr. št. gr. vrsta št. gr. 11 232 2 27 1 6 1 1 1 86 lep 5 166 Keramika 82 SE 434E, PNA 64, inv. št. PMKp 20224 Pečatna oljenka z žigom FORTIS; tip Loeschcke Xa; rahlo prežgana, mehka keramika, prečiščena z redkimi drobnimi vključki, oranžne barve; ohr. v. 4 cm, ohr. dl. 9,4 cm, š. 7,3 cm, teža 159 g. Steklo 83 SE 434E, PNC 55, inv. št. PMKp 20225 Manjši odlomek stekla, brezbarvno steklo; dl. 1,5 cm, db. 0,1 cm, š. 0,6 cm, teža 1 g. Novec 84 SE 434E, PNB 116, inv. št. PMKp 20078 Novec; as , cesar Augustus, kovan med letoma 27 pr. n. št. in 14 n. št., neznana kovnica, RIC ?; bron; teža 3,67 g, vel. 2,3 × 2,4 cm; zelo močno izrabljen. 232 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 82 84 GROB 20, SE 434; 84 merilo 1 : 1, 82 merilo 1 : 2. Grob 20, SE 434; 82 merilo 1 : 2, 84 merilo 1 : 1. 233 Grob 21 − SE 435, grobna parcela B, sek. 15, kv. A1 Žgan pokop z žganino, raztreseno po dnu grobne jame. Grobna jama (SE 435a) je imela v tlorisu obliko nepravilne- ga kvadrata z zaobljenimi vogali in je bila vkopana v plast nasutij SE 457 v smeri vzhod−zahod (tloris grobne parcele B: sl. 57, 59, 60). Grobna jama je bila obložena z manjšimi ovalnimi kamni (SE 435c). Dno jame je zapolnjevala plast peščenega melja s posameznimi fragmenti močno abrazi- ranih opek in posameznimi manjšimi kamni (SE 435f). Ver- jetno je plast nastala pri izkopu grobne jame (SE 435a) in je izvorno del tlaka hodne površine (SE 457). Nad njo smo dokumentirali raztreseno žganino – plast peščenega melja s 0 25 m 50 m po 1 % ožgane gline, oglja in ožganih kosti (SE 435e). Krov- no strukturo groba (SE 435d) sestavljajo tri debelejše (10 cm) in osem tanjših (5 cm) plošč neobdelanega lomljenca peščenjaka. Prvotno prazen prostor pod krovno strukturo in nad polnilom grobne jame se je zapolnil z naknadnimi A podepozicijskimi procesi (lateralno gravitacijsko izpiranje; SE 435b). 435e Dimenzije vkopa: 1,30 × 1,18 m, globina do 0,35 m. G85 Antropološka analiza 435d Gradivo: žgani delci so vsi bele barve. Kosti so izredno raz- 86 drobljene, največji delec meri 44 × 28 mm. 435a Spol: moški, glede na morfologijo zatilnice ( os occipitale). B Starost: je ocenjena med 21 in 35 let, glede na gostoto tra- bekularne kosti. Živalski ostanki 4.50 435d 4.50 A B 435b Taksonomsko nedoločeni sesalski ostanki (sežgani, 2 kosa). 435e 435f Rastlinski ostanki 435a Oglje: hrast ( Quercus) – 6 kosov; oreh ( Juglans) – 40 kosov. 0 0.5 m 1 m 234 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 d e f Grob 21 a Pokrov iz kamnitih plošč SE 435d. b Pokrov SE 435d, pogled protijugovzhodu. c Žganinska plast SE 435e, južni del že izkopan. d Vmesni nivo žganinske plasti SE 435e in lonček G85 v sredini. e Spodnja plast SE 435f in grobna jama SE 435a. f Presek groba, pogled proti vzhodu. 235 Grobni inventar Kuhinjsko posodje Kovina Keramika porozna gr. št. gr. št. gr. št. 240 9 50 2 321 9 Keramika 85 SE 435E, PNA 66, inv. št. PMKp 20226 Odlomki ravnega dna in ostenja lonca, kuhinjska keramika; oksidacijsko žgana, mehka, drobnozrnata keramika z obilnimi vključki (drobna do groba zrnca kalcita, redka zrnca zdroblje- ne keramike in železovih oksidov); rdečkasto rjave barve; ohr. v. 6,2 cm, pr. dna 7,9 cm, db. 1 cm, teža 240 g. Kovine 86 SE 435E, PNB 117, inv. št. PMKp 20711 Žebelj z diskasto glavico in steblom pravokotnega preseka, konica odlomljena; železo, močno korodirano; ohr. dl. 2,8 cm, teža 8 g. 87 SE 435E, PNB 118, inv. št. PMKp 20228 Paličast del predmeta pravokotnega preseka z zaobljenimi robovi, površina zgornjega roba ohranjena, ravna; železo, močno korodirano; dl. 6,4 cm, teža 26 g. 236 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 85 86 87 GROB 21, SE 435; 85−87 merilo 1 : 2. Grob 21, SE 435; merilo 1 : 2. 237 Grob 22 − SE 437, grobna parcela B, sek. 11, kv. A5, sek. 15, kv. A1 Žgan pokop z žganino, raztreseno po dnu grobne jame. Ovalna grobna jama (SE 437a) je bila vkopana v plast nasutij SE 457, v smeri severovzhod−jugozahod (tloris grobne par- cele B: sl. 57, 60). Grobna jama je bila obložena z manjšimi ovalnimi kamni (SE 437c). V tako izdelani grobni jami smo dokumentirali plast naravnega nastanka (SE 437f) in plast, nastalo ob razpadanju domnevne lesene posode oziroma predmeta (SE 437g); verjetno gre za ostanek lesenega re- cipienta. Na dno grobne jame je bila položena žganinska plast peščene gline (SE 437e). Njena visoka vsebnost oglja (25 %) in ožgana glina pričata, da gre za ostanek ustrine, položene v grobno jamo. Grob je prekrivala krovna struktu- ra (SE 437d) iz treh lomljencev peščenjaka. Prvotno prazen prostor pod krovno strukturo in nad polnilom grobne jame 0 25 m 50 m se je zapolnil z naknadnimi podepozicijskimi procesi (late- ralno gravitacijsko izpiranje; SE 437b). Dimenzije vkopa: 1,80 × 1,10 m, globina 0,25 m. B Datacija: druga polovica 2., 3. stoletje. 437g Antropološka analiza G88 Gradivo: prisotnih je devet žganih delcev. Vsi so bele barve. 437c 437d Spol: zaradi preslabe ohranjenosti ocena spola ni mogoča. Starost: je ocenjena med 21 in 40 let, glede na gostoto kompaktne kosti. Živalski ostanki Odlomek sežganega rebra majhnega rastli- 437a nojeda, najverjetneje drobnice, in odlomek A sežgane kosti taksonomsko ne- določljivega sesalca. A 437b B Rastlinski ostanki 437d 437f 437e 437g Oglje: hrast ( Quercus) – 1 kos, 4.20 4.20 457 437a oreh ( Juglans) – 15 kosov, črni trn ( Prunus spinosa) – 34 kosov. 0 0.5 m 1 m 238 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 d e Grob 22 a Pokrov iz kamnitih plošč SE 437d. b Polnilo SE 437b. c Žganinska plast SE 437e. d Plast SE 437f in ostanki lesene skrinje SE 437g ter žganine SE 437e. e Izpraznjena grobna jama SE 437a. 239 Grobni inventar Keramika Oglje Fino posodje Kuhinjsko posodje Oljenke afriška sigilata keramika tankih sten − črna porozna št. gr. gr. št. gr. št. gr. št. gr. št. gr. 22 175 32 1 36 1 3 2 28 18 92 Keramika 88 SE 437B, PNA 69, inv. št. PMKp 20231 Pečatna oljenka z žigom FORTIS, tip Loeschcke Xa; prežga- na, mehka keramika, prečiščena z redkimi drobnimi vključki, temno rjave barve; dl. 10,6 cm, v. 3,6 cm, š. 7,1 cm, teža 77 g. 89 SE 437E, PNA 301, inv. št. PMKp 20232 Manjši odlomek ostenja s pritrdiščem ročaja, kuhinjska kerami- ka; trda, redukcijsko žgana, groba keramika z obilnimi vključki kalcita in kremena; zelo temno sive barve; ohr. v. 4,9 cm, ohr. š. 4,5 cm, db. 0,4−0,5 cm, teža 16 g. 90 SE 437E, inv. št. PMKp 20357 Odlomek dna in ostenja sklede, afriška sigilata A2 ali A/D, tip Hayes 14B; trda, oksidacijsko žgana, drobnozrnata keramika z redkimi vključki; rdeče barve, mat rdeč premaz je spran; ohr. v. 1,6 cm, ohr. š. 10,2 cm, db. 0,3−0,8 cm, teža 32 g. 240 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 88 89 GROB 22, SE 437; 88, 89 merilo 1 : 2. Grob 22, SE 437; merilo 1 : 2. 241 Grob 23 − SE 439, grobna parcela B, sek. 11, kv. B5 Žgan pokop z žganino, raztreseno po dnu grobne jame. Ovalna grobna jama (SE 439a) je bila vkopana v plast na- sutij SE 457 (sl. 69a−b, 156; tloris grobne parcele B: sl. 57, 60). Na dno grobne jame je bila položena žganinska plast peščenega melja (SE 439e). Visoka vsebnost oglja (25 %) in ožgana glina pričata, da gre za ostanek ustrine, položene v grobno jamo. Pb steno grobne jame so bili položeni štirje nepravilno kvadratni kamni, ki so podpirali krovno strukturo (SE 439c) na obeh straneh jame, in oljenka (G91), polože- na ob jugozahodni rob. Grobni pridatek, keramičen lonček (G92), je ležal v posebni vdolbini (s polnilom SE 439f), stra- tigrafsko sicer del vkopa grobne jame (SE 439a). Grob je prekrivala krovna struktura (SE 439d) iz štirinajstih lomljen- cev peščenjaka. Del grobne jame s pridatkom ni bil prekrit s krovno strukturo. To lahko interpretiramo na dva načina. Prva možnost je, da je bila krovna struktura na tem delu uničena v podepozicijskih procesih. Druga verjetna inter- pretacija pa je, da je grobni pridatek v času uporabe gro- biščnega prostora prosto stal v vdolbini ob grobni strukturi. Prvotno prazen prostor pod krovno strukturo in nad pol- nilom grobne jame se je zapolnil z naknadnimi podepozi- cijskimi procesi (lateralno gravitacijsko izpiranje; SE 439b). Dimenzije vkopa: 0,94 × 1,06 m, globoka 0,22 m. Datacija: 2., 3. stoletje. Antropološka analiza Skeletni ostanki niso ohranjeni. 0 25 m 50 m Rastlinski ostanki Oglje: oreh ( Juglans) – 111 kosov (nekaj velikih kosov). A G92 439c 439c 439a 439c G91 439c B A B 439d 4.30 439b 4.30 457 439c 439e 457 439a 0 0.5 m 1 m 242 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 d e Grob 23 a Vrhnje zemljeno polnilo SE 439b. b Žganinska plast SE 439e, podporni kamni SE 439c in oljenka G91. c Izpraznjena grobna jama SE 439a, pogled proti severovzhodu. d Oljenka G91. e Lonček G92. 243 Grobni inventar Keramika Oglje Namizno posodje Kuhinjsko posodje Oljenke svetla − neprečiščena porozna št. gr. gr. št. gr. št. gr. št. gr. 80 1295 490 3 10 75 655 5 206 Keramika 91 SE 439E, PNA 72, inv. št. PMKp 20233 Pečatna oljenka z žigom FORTIS; tip Loeschcke Xa/b; prežga- na, mehka keramika, prečiščena z redkimi vključki, sivo rjave barve; dl. 10,6 cm, v. 4 cm, š. 7,1 cm, teža 74 g. 92 SE 439F, PNA 70, inv. št. PMKp 20234 Odlomki ustja, ostenja in dna lonca z izvihanim ustjem, pas glavničenja na ramenu, kuhinjska keramika; stihijsko žgana, mehka keramika z obilnimi vključki (drobna in groba zrnca kremena, redka zrnca zdrobljene keramike), zunanja površina svetlo rjava do temno rjava, prelom temno rjave barve; ohr. v. 12,6 cm, rek. pr. u. 13,6 cm, db. 0,8-1 cm, teža 657 g. 244 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 91 92 GROB 23, SE 439; 91, 92 merilo 1 : 2. Grob 23, SE 439; merilo 1 : 2. 245 Grob 24 − SE 442, grobna parcela B, sek. 11, kv. B5, sek. 15, kv. B1 Skeletni pokop. Ovalna plitka grobna jama (SE 442a) je bila vkopana v plast nasutij SE 457 in SE 452 (tloris grobne parcele B: sl. 57, 60). Na dno grobne jame je bilo položeno truplo dojenčka, ki je bilo prekrito s ploščo lomljenca peščenjaka (SE 442d). Prvotno prazna grobna jama pod krovno strukturo se je zapolnila z naknadnimi podepozicijskimi procesi (lateralno gravitacijsko izpiranje; SE 442b). Dimenzije vkopa: 0,69 × 0,51 m, globina do 0,05 m. Brez pridatkov. Antropološka analiza 0 25 m 50 m Gradivo: kosti so slabo ohranjene. Prisotni so naslednji ele- menti: čelnica ( os frontale), obe stegnenici ( femur), obe go- lenici ( tibia), delec prsnega vretenca ( vertebra thoracales) in 442b nekaj odlomkov reber ( costae). 442d Spol: kosti pripadajo mladostniku, tako da ocena spola ni 442a mogoča. Starost: je določena med 0 in 6 meseci, glede na dolžino ohranjenih dolgih kosti. Patološke spremembe: na proksimalni polovici leve golenice 0 0.5 m 1 m ( tibia) je bila opažena blažja oblika periostitisa. GROB 24, SE 442. 246 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 d Grob 24 a Pokrov iz kamnitih plošč SE 442d, pogled proti severovzhodu. b Polnilo SE 442e z ostanki skeleta. c Ostanki skeleta, pogled proti severozahodu. d Grobna jama SE 442a. 247 Grob 25 − SE 444, grobna parcela B, sek. 11, kv. B4 Žgan pokop z žganino, raztreseno po dnu jame. Grobna jama (SE 444a) ovalnega tlorisa je bila vkopana v hodno površino SE 451 in nasutje SE 453 v smeri seve- rovzhod−jugozahod (tloris grobne parcele B: sl. 57). Sekala je tudi plast (SE 446), ki je bila temelj postamenta (SE 430). Na dno grobne jame je bila nasuta plast peščenega melja (SE 444e). Vsebnost oglja in ožgane gline pričata, da gre za ostanek ustrine, položene v grobno jamo. Krovne kon- strukcije nismo zaznali. Kamnito strukturo SE 430 (sl. 62), 0 25 m 50 m sestavljeno iz neobdelanih kamnov peščenjaka, ohranjeno v višino do 35 cm, interpretiramo kot ostanek postamen- ta nagrobnega obeležja. Postavljena je bila vzporedno z grobom ob njegovi jugovzhodni stranici. Polnilo groba SE 444e je bilo nato prekrito z razpršenimi manjšimi kamni SE 444d, morda že del ruševin postamenta in drugih struk- G93 tur grobišča. 444d Dimenzije vkopa: 1,26 × 0,74 m, globina do 0,27 m. Antropološka analiza Skeletni ostanki niso ohranjeni. 444a 430 0 0.5 m 1 m Grobni inventar Kovina Ostalo št. gr. št. gr. vrsta 1 17 2 11 zob Kovina 93 SE 444E, PNB 121, inv. št. PMKp 20236 Stilus z držajem okroglega preseka, konica odlomljena; žele- zo, močno korodirano; ohr. dl. 13,5 cm, teža 17 g. 248 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 Grob 25 a Razpršeni kamni SE 444e, struktura SE 440 in okoliška ruševina. b Polnilo SE 444e in kamnita struktura SE 430, pogled proti severovzhodu. c Izpraznjena grobna jama SE 444a in kamnita struktura SE 430, pogled proti jugovzhodu. 93 GROB 25, SE 444; 93 merilo 1 : 1. Grob 25, SE 444; merilo 1 : 2. 249 Grob 26 − SE 448, grobna parcela B, sek. 14, kv. E1 Žgan pokop z žganino, raztreseno po dnu jame. Ovalna grobna jama (SE 448a) je bila vkopana v plast na- sutij SE 457, v smeri severovzhod−jugozahod (tloris grobne parcele B: sl. 57, 60). Obložena je bila z manjšimi ovalnimi kamni (SE 448c). Dno grobne jame je zapolnjevalo antro- pogeno žganinsko zasutje peščenega melja s 25 % oglja in nekaj večjimi fragmenti ožganih dolgih kosti, ki predstavljajo ostanek ustrine (SE 448e). Pridatki so bili položeni ob dno grobne jame, egejski lonček G96 na poličko ob jugozaho- dnem robu (sl. 132). Krovno strukturo groba je predstavljala velika (približno 1, 2 × 2 m) plošča peščenjaka (SE 448d) (sl. 59). Posebej velja omeniti imbreks G98 (sl. 65), ki je bil položen na vzhodni rob grobne jame in prekrit s krovno strukturo tako, da je tvoril nekakšen lij, ki je v času upora- 0 25 m 50 m be grobišča omogočal dostop do groba skozi nekaj centi- metrsko odprtino. Položen je bil nad polnilo grobne jame SE 433b. Dimenzije vkopa: 1,27 × 0,62 m, globoka do 0,37 m. Datacija: druga polovica 2., 3. stoletje. 448d Antropološka analiza 448a Gradivo: žgani delci so večinoma bele barve, nekaj pa je te- mnejšeih. Kosti so zmerno razdrobljene, največji delec meri 66 × 33 mm. G96 G98 Spol: moški, glede na robustnost ohranjenih delcev. 448c G94 Starost: je ocenjena med 26 in 40 let, glede na debelino G95 ohranjene kompaktne kosti. Živalski ostanki Taksonomsko nedoločeni sesalski ostanki (več sežganih). Rastlinski ostanki Oglje: hrast ( Quercus) – 358 gramov zdrobljenega oglja, pod lupo pregledanih 130 gramov; drobci. 0 0.5 m 1 m 250 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 d e f Grob 26 a Plošča prekritja SE 448d. b Polnilo SE 448b in imbreks G98, pogled proti jugovzhodu. c Del žganinske plasti SE 448e. d Ostanki ožganih kosti med žganino SE 448e. e Izpraznjena grobna jama SE 448a in polička z lončkom G96. f Lonček G96. 251 Grobni inventar Keramika FINO POSODJE Namizno posodje Kuhinjsko posodje Oljenke afriška sigilata svetla − prečiščena svetla − neprečiščena egejska porozna št. gr. št. gr. št. gr. št. gr. št. gr. št. gr. št. gr. 34 6342 2 3 3 6 5 8 15 260 10 156 24 88 Keramika 94 SE 448E, PNA 81, inv. št. PMKp 20241 96 SE 448B, PNA 80, inv. št. PMKp 20240 Pečatna oljenka z žigom CRESCE/S; tip Loeschcke Xb; rahlo Lonček z izvihanim ustjem in narebreno zunanjo površino, prežgana, mehka, prečiščena z vidnimi vključki, oranžne bar- egejska kuhinjska keramika, tip egejski narebreni lonček Knos- ve, na površini ostanki temno rdečega premaza; dl. 10,6 cm, sos Cooking-pot type 4; oksidacijsko žgana, trda keramika, v. 3,9 cm, š. 7,5 cm, teža 86 g. finozrnata z obilnimi vključki; svetlo rdeče do oranžne barve; v. 7,3 cm, pr. u. 7,1−7,3 cm, db. 0,2−0,4 cm, teža 85 g. 97 SE 448E, PNA 330, inv. št. PMKp 20243 Odlomki dna in ostenja lončka ali kozarca, namizna keramika; trda, oksidacijsko žgana keramika z redkimi vključki; svetlo rdeče barve; ohr. v. 1,8 cm, db. 0,2−0,4 cm, teža 6 g. Gradbeni material 95 SE 448B, PNA 77, inv. št. PMKp 20237; PNA 306, 98 SE 448B, PND 78, inv. št. PMKp 20239 inv. št. PMKp 20238; PNA 329, inv. št. PMKp 20242 Imbreks; trda, oksidacijsko žgana keramika z zmernimi vključki Odlomki vodoravnega ustja, ostenja in ravnega dna pekača, (zdrobljene keramike, kalcita in železovih oksidov); rdečkasto egejska kuhinjska keramika; tip pekač Knossos Frying-pan type rumene barve; dl. 55,2 cm, š. 17,5 cm, db. 2 cm, teža 4030 g. 2; trda, oksidacijsko žgana keramika z dimljenjem in obilnimi vključki (zrnca sljude, groba zrna peska itd.); zunanja površina temno rjave barve, prelom in notranja površina rdečkasto rjave; v. 4,2 cm, rek. pr. u. 23 cm, db. 0,6−1,1 cm, teža 175 g. 252 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 94 95 96 97 GROB 26, SE 448; 94 merilo 1 : 2. GROB 26, SE 448; 95, 96, 97 merilo 1 : 2. Grob 26, SE 448; merilo 1 : 2. 253 Grob 27 − SE 459, grobna parcela B, sek. 11, kv. A5, sek. 15, kv. A1 Skeletni pokop. Grobna jama SE 459a je bila nepravilno ovalna in vkopana v plast nasutij SE 457 (tloris grobne parcele B: sl. 57, 60). Vanjo je bilo položeno truplo dojenčka. Jama je bila zapol- njena z olivno rjavim peščenim meljem (SE 459B) in prekri- ta z večjimi lomljenci peščenjaka, ki so bili položeni v kup nepravilne oblike kot površinska oznako groba ali pokrov (SE 459d) (sl. 64). Dimenzije vkopa: 0,70 × 0,62 m, globina do 0,20 m. Brez pridatkov. Antropološka analiza Gradivo: kosti so slabo ohranjene. Prisotni so zgolj nedolo- čljivi delci lobanje ( cranium). Spol: kosti pripadajo mladostniku, tako da ocena spola ni mogoča. Starost: je ocenjena med 0 in 6 meseci, glede na debelino ohranjenih lobanjskih kosti. B 459a 459d 0 25 m 50 m 0 0.5 m 1 m A grob 35 grob 27 459d 4.79 A B 632d 459b 632b 632a 457 459a 0 0.5 m 1 m 254 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 GROB 27, SE 459. d Grob 27 a Pokrov iz kamnitih plošč SE 459d. b Polnilo SE 459b. c Ostanki skeleta - lobanje. d Grobna jama SE 459a. 255 Grob 28 − SE 479, južni del grobišča, sek. 5, kv. E2, sek. 6, kv. A2 Skeletni pokop. Grob je ležal pod tlakovanjem, ki ga ni bilo mogoče ločiti od SE 478 (tloris južnega dela grobišča: sl. 75). Grobna jama (SE 479a) z ovalnim tlorisom in plitkim U profilom je vsebo- vala skelet ženske z glavo, obrnjeno proti S−severovzhod. Desna roka je bila pokrčena, glava je ležala na levem rame- nu, leva roka pa je bila iztegnjena ob telesu (sl. 81). Noge so bile poškodovane. Pod levo ključnico je bila najdena pe- čatna oljenka (G99). Polnilo jame je bilo iz sivorjavega gline- nega peska (SE 479b). Dimenzije vkopa: približno 1,70 × 0,63 m, globina do 0,32 m. Antropološka analiza Gradivo: kosti so slabo ohranjene. Prisotni so naslednji ele- menti: čelnica ( os frontale), obe temenici ( os parietale), obe senčnici ( os temporale), spodnja čeljust ( mandibula), desna ključnica ( clavicula), obe nadlahtnici ( humerus), obe podlah- tnici ( ulna), obe stegnenici ( femur) in desna mečnica ( fibula). Spol: ženski, glede na 1) morfologijo lobanje ( cranium), 2) morfologijo spodnje čeljusti ( mandibula), in 3) gracilnost dolgih kosti. Starost: je ocenjena med 36 in 40 let, glede na 1) stopnjo obrabljenosti griznih površin zob in 2) odsotnost degenera- tivnih sprememb sklepnih površin. A 479c G99 B 479a 0 25 m 50 m 2.59 A B 479b479a 0 0.5 m 1 m 256 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 Grob 28 a Skeletni pokop SE 479. b Zgornji del trupa. c Grobna jama SE 479a. 257 Grobni inventar Keramika Oljenke št. gr. št. gr. 29 208 28 42 Keramika 99 SE 479B, PNA 107, inv. št. PMKp 20245 Pečatna oljenka z žigom VIBIAN, na disku preluknjan držaj z okrašenio pritrditvijo, tip Loeschcke Xb; mehka keramika, pre- čiščena z drobnimi vključki, oranžne barve; dl. 8,9 cm, v. 4 cm, š. 6 cm, teža 38 g. 258 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 99 GROB 28, SE 479; 99 merilo 1 : 2. Grob 27, SE 479; merilo 1 : 2. 259 Grob 29 − SE 480, južni del grobišča, sek. 5, kv. E1−2, sek. 6, kv. A1 Skeletni pokop. Truplo otroka je bilo položeno v plitvo nepravilno ovalno jamo (SE 480a) z obrobo iz peščenjakovih lomljencev in opeke (SE 480c). Jama je bila zapolnjena z glinastim pe- skom (SE 480b). Skelet je zmerno dobro ohranjen. Poško- dovana lobanja je ležala v smeri sever−severovzhod. Roki sta bili sklenjeni na prsih (sl. 158), ob desni golenici je le- žalo ogledalo (G101), pri desnem stopalu pečatna oljenka 0 25 m 50 m (G100). Od sredine golenic navzgor je bil grob pokrit s pe- ščenjakovim lomljencem nepravilne oglate oblike (SE 480d). B Dimenzije vkopa: 1,64 × 0,59 m, globine do 0,37 m. Datacija: 3., 4. stoletje. 480d Antropološka analiza 480c Gradivo: kosti so zmerno dobro ohranjene. Prisotni so naslednji elementi: čelnica ( os frontale), obe temenici ( os parietale), zatilnica ( os occipitale), obe senčnici ( os tempo- rale), spodnja čeljust ( mandibula), obe lopatici ( scapula), G101 desna ključnica ( clavicula), desna kolčnica ( os coxae), obe nadlahtnici ( humerus), obe koželjnici ( radius), obe podlah- tnici ( ulna), obe stegnenici ( femur), leva golenica ( tibia), leva mečnica ( fibula) in eno vratno vretence ( vertebra cervicales). Spol: kosti pripadajo mladostniku, tako da ocena spola ni mogoča. G100 Starost: je ocenjena med 9 in 10 let, glede na razvoj in izra- ščanje stalnih in mlečnih zob. A 480a 2.73 B A 480c 480a 0 0.5 m 1 m 260 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 d Grob 29 a Prekritje SE 480d. b Skeletni pokop SE 480 s pridatki in kamnitim obodom SE 480c. c Zgornji del trupa. d Izpraznjena grobna jama SE 480a. 261 Grobni inventar Keramika 100 SE 480B, PNA 108, inv. št. PMKp 20124 Pečatna oljenka, žig na dnu je le nakazan, tip Loeschcke Xb/c; mehka keramika, prečiščena z drobnimi vključki, oranžne barve; dl. 10,1 cm, š. 7 cm, teža 64 g. Kovine 101 SE 480B, PNB 117, inv. št. PMKp 20248 Ogledalo, kvadraten okvir iz svinca, okrašen s koncentričnimi kanelurami, pikami v zunanjem pasu in radialnimi kanelurami v notranjem pasu okrog vložene steklene ogledne ploskve s premazom, v vseh štirih vogalih okvirja so deloma zabrisani reliefi z ženskimi portreti; dl. 5,68 cm, š. 5,67 cm, db. 0,1 cm, teža 12 g. 262 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 100 101 GROB 29, SE 480; 100 merilo 1 : 2, 101 merilo 1 : 1. Grob 29, SE 480; 100 merilo 1 : 2, 101 merilo 1 : 1. 263 Grob 30 − SE 615, grobna parcela A, sek. 20, kv. D1 Starost: je ocenjena med 26 in 35 let, glede na 1) stopnjo Skeletni pokop v kamniti grobnici. obrabljenosti griznih površin zob, 2) odsotnost degenera- tivnih sprememb sklepnih površin in 3) morfologijo avriku- Grobnica je bila zgrajena vzdolžno ob zunanji strani zidu larnih površin črevnice ( os ilium). SE 116 (sl. 17, 84, 98), ob zahodnem vogalu kvadratne grobne parcele (tloris grobne parcele A: sl. 45; sl. 34, 22). Zobje: na desni strani zgornje čeljusti ( maxilla) sta v zob- Grobna jama ali vkop za grobnico (SE 615a) je bila štirikotne nicah prisotna oba ličnika in prvi ter drugi kočnik, medtem oblike in je sekala plasti SE 657, SE 663, SE 662, SE 45, SE 21, ko je bil podočnik izgubljen po smrti. Na levi strani zgornje SE 646, SE 194 in SE 138. Severozahodno stranico grob- čeljusti pa so prisotni odpadli podočnik, oba ličnika ter prvi ne konstrukcije SE 615c je sestavljala večja grobo obdelana in drugi kočnik. Na desni strani spodnje čeljusti ( mandibula) plošča peščenjaka pravokotne oblike, ki je imela pri glavi so v zobnicah prisotni drugi sekalec, podočnik, oba ličnika dodano še eno manjšo ploščo. Postavljeni sta bili navpično ter prvi in drugi kočnik, prvi sekalec pa je prisoten izven ob steno grobne jame, kasneje pa sta se nagnili navzven in zobne jamice. Na levi strani sta v čeljustnici prisotna drugi s tem povzročili padec pokrova v notranjost groba. Jugo- ličnik ter prvi in drugi kočnik, medtem ko sta oba sekalca in vzhodno steno je predstavljala zunanja stran zidu SE 116. podočnik sicer še prisotna, vendar sta že izpadla. Prvi ličnik Ob njem so bili večinoma navpično postavljeni lomljenci je izpadel po smrti. Prav tako je prisotna tudi zmerna obra- peščenjaka, ki so podpirali kamnit pokrov. Na jugozahodni bljenost griznih površin zob. strani je bil plosko položen večji grobo obdelan kvader pe- Patološke spremembe: na sredinski tretjini debla leve gole- ščenjaka, čez katerega so segale noge pokojnika, pod de- nice ( tibia) je bil opažen rahel periostitis, ki v času smrti ni sno nogo je bila položena oljenka (G102). Glava pokojnika bil več aktiven. Na podočnikih zgornje ( maxilla) in spodnje je bila položena na večji kvader peščenjaka ter na imbreks. čeljusti ( mandibula) je vidna hipoplazija sklenine ( Linear Ta je bil obrnjen z izbočenim delom navzgor tako, da je hypoplastic defects). oblikoval vzglavje, s katerega je lobanja sicer zdrsnila. Po- Rastlinski ostanki kojnik je bil pokopan v iztegnjeni legi. Desna podlahtnica je bila premaknjena nad levo roko, leva mečnica pa nad Oglje: jesen ( Fraxinus) – 4 kosi levo stegnenico. Grobnica je bila zapolnjena z olivno rjavo meljasto glino (SE 615b) z vključki manjših kamnov, polž- kov ter drobcev oglja in malte. Pokrov groba SE 615d je bil ohranjen le v severni polovici groba, kjer je večja plošča peščenjaka trapezoidne oblike prekrivala zgornji del trupla. Zaradi podepozicijskih procesov je padla v notranjost grob- nice in potlačila lobanjo pokojnika. Dimenzije vkopa: 1,90 × 0,68 m, globina do 0,31 m. Datacija: 3. stoletje do prva polovica 5. stoletja. Antropološka analiza Gradivo: kosti so srednje dobro ohranjene. Prisotni so nasle- dnji elementi: čelnica ( os frontale), obe temenici ( os parieta- le), zatilnica ( os occipitale), obe senčnici ( os temporale), obe ličnici (os zygomaticum), zgornja čeljust ( maxilla), spodnja čeljust ( mandibula), desna lopatica ( scapula), obe kolčnici ( os coxae), desna nadlahtnica ( humerus), desna koželjnica ( radius), leva podlahtnica ( ulna), obe stegnenici ( femur), de- sna golenica ( tibia), leva mečnica ( fibula), eno ledveno vre- tence ( vertebra lumbardus) in eno vratno vretence ( vertebra cervicales). Spol: moški, glede na 1) morfologijo lobanje ( cranium), 2) morfologijo spodnje čeljusti ( mandibula), 3) robustnost dol- gih kosti in 4) morfologijo kolčnice ( os coxae). 264 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 0 25 m 50 m 615d A 116 G106 615c G107 615c B G104 G103 G102 G105 615a 0 0.5 m 1 m 5.50 624 B 615d A 116 615c 138 615c 615b 615a 0 0.5 m 1 m GROB 30, SE 615. 265 d Grob 30 a Severna plošča prekritja SE 615d ob zidu SE 116 in polnilo SE 615d v jugozahdnem delu groba. b Polnilo SE 615b v zgornjem delu groba in spodnji del skeleta. c Presek groba, pogled proti severovzhodu. d Skeletni pokop SE 615 v kamniti grobnici SE 615c ob zidu SE 116. 266 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 e f g Grob 30 e Skeletni pokop SE 615, pogled proti severovzhodu. f Izpraznjena grobnica SE 615c. g Lokacija groba med zidovoma SE 137 in 116. 267 Grobni inventar Keramika Steklo Ostalo Namizno posodje Amfore Oljenke svetla − neprečiščena št. gr. št. gr. št. gr. vrsta št. gr. št gr. št. gr. 4 286 4 8 1 1 krempelj 1 8 1 3 1 207 Keramika 102 SE 615B, PNA 85, inv. št. PMKp 20249 104 SE 615B, PNA 88, inv. št. PMKp 20251 Pečatna oljenka, žig le shematično nakazan, prstanasto dno; Odlomek ostenja kuhinjske posode, (egejska?) kuhinjska kera- tip Loeschcke Xb/c; ožgan nosek zaradi uporabe, mehka kera- mika; trda, oksidacijsko žgana z obilnimi vključki; svetlo rdeče mika, prečiščena z drobnimi vključki, oranžne barve; dl. 11 cm, barve; ohr. dl. 3,9 cm, ohr. š. 2,3 cm, db. 0,6 cm, teža 6 g. v. 4,4 cm, š. 7,9 cm, teža 208 g (z zemljeno vsebino). Steklo 105 SE 615B, PNC 20, inv. št. PMKp 20253 Manjša odlomka ostenja steklenih posod, brezbarvno steklo; db. 0,09 cm, teža 0,7 g. 106 SE 615B, PNC 21, inv. št. PMKp 20254 Manjši odlomek ustja in ostenja steklene posode, brezbarvno steklo; db. 0,1 cm, teža 3 g. 107 SE 615B, PNC 22, inv. št. PMKp 20255 Manjši odlomek ročaja steklene posode, modro-zeleno steklo; ohr. v. 1,8 cm, teža 2,7 g. 103 SE 615B, PNA 87, inv. št. PMKp 20250 Odlomek ustja in ostenja kozice ali lonca, ustje pod ostrim kotom izvihano, egejska kuhinjska keramika; tip Knossos Co- oking pot ali Casseruole type 2; zelo trda, tanka drobnozrnata keramika z redkimi vključki, prelom svetlo rjave in površina rjave barve; ohr. v. 2,2 cm, rek. pr. u. 14 cm, teža 6 g. 268 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 102 103 106 GROB 30, SE 615, 102 merilo 1 : 2, 103, 106 merilo 1 : 1. Grob 30, SE 615; 102, 103 merilo 1 : 2, 106 merilo 1 : 1. 269 Grob 31 − SE 618, grobna parcela B, sek. 14, kv. E1–2, sek. 15, kv. A1–2 Skeletni pokop. Grobna jama (SE 618a) je bila sestavljena iz dveh poveza- nih vkopov (sl. 71; tloris grobne parcele B: sl. 57, 60). Se- verni del, ki je bil najverjetneje namenjen pokopu trupla, je bil ovalne oblike in globlji. Ob vzdolžnih stenah sta bili po ena na vsaki strani postavljeni dve srednje veliki kamniti plošči štirikotne oz. trapezoidne oblike – grobna konstruk- cija (SE 618c). Postavljeni sta bili pokončno, s krajšo stranico 0 25 m 50 m navzgor. Zaradi kasnejših procesov (predvsem teže prekri- tja) se je severozahodna plošča nagnila proti notranjosti, jugovzhodna pa rahlo navzven. Proti jugozahodu je grobna G109 A jama prehajala v nekoliko bolj plitek del okrogle oblike, kjer je bil shranjen del pridatkov. V jugovzhodnem vogalu glo- bljega dela je bil položen vrček (G108), v plitvem delu pa ostanki egejskega lončka (G110). Vse je bilo zapolnjeno z 618c olivno rjavim polnilom iz glinenega melja (SE 618b) z manj- 618c šim deležem drobcev malte in polžkov. Ker smo v globljem, severnem predelu grobne jame našli drobne koščke zelo G108 razpadlih kosti, smatramo, da je bilo vanj položeno manjše truplo (otroško). Vse je bilo nato prekrito še z večjimi in sre- dnje velikimi kamni ter ploščami peščenjaka v dveh nivojih. G110 Prekritje (SE 618d) je bilo nepravilne oglate oblike. Večji ka- G111 mni in plošče so bili z daljšo stranico počez in rahlo poševno položeni po sredini, manjši kamni so bili razporejeni okoli. 618a Mogoče bi lahko šlo celo za dva ločena pokopa, pri katerem 618d bi bil severni mlajši. B Dimenzije vkopa: severni del 0,93 × 0,6 0m, globina 0,28 m; 4.75 južni del 0,62 × 0,58 m, globina 0,16 m. Datacija: 3.–5. stoletje. A B 618d 618b 457 Antropološka analiza 618a Skeletni ostanki so preslabo ohranjeni za analize. 0 0.5 m 1 m Rastlinski ostanki Oglje: hrast ( Quercus) – 7 kosov in drobci (velikosti ok. od 1 mm do 2 mm). 270 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 Grob 31 a (str. 270) Prekritje SE 618d. b Polnilo SE 618b. c Dvojna grobna jama SE 618a, s kamnito oblogo SE 618c in kuhinjskim vrčkom G108 v severnem delu; z egejskim lončkom G110 v južnem delu. Pogled proti severovzhodu. 271 Grobni inventar Keramika Kovina Kuhinjsko posodje porozna št. gr. št. gr. št. gr. 3 1715 2 16 2 94 Keramika 108 SE 618B, PNA 91, inv. št. PMKp 20260 110 SE 618B, PNA 93, inv. št. PMKp 20259 Lonček z izvihanim ustjem in presegajočim trakastim ročajem, Odlomki ustja, ostenja in dna lončka z izvihanim ustjem, najširši obod trebuha okrašen s poševnimi vrezi, kuhinjska egejska kuhinjska keramika ali namizna keramika; tip egejski keramika; redukcijsko žgana, trda, drobnozrnata keramika z vrček Knossos Mug type 1–2 ali posnetek; oksidacijsko žgana, obilnimi vključki (drobna do groba zrnca kalcita in kremena, mehka keramika, finozrnata z redkimi vključki; svetlo rdeče redka zrnca zdrobljene keramike); rdečkasto rjave do temno barve; db. 0,2−0,4 cm, rek. pr. u. 7,6 cm, teža 66 g. rjave barve; v. 10,2 cm, pr. u. 9,9 cm, db. 0,5−1,1 cm, teža 97 g. Kovine 111a SE 618B, PNB 202, inv. št. PMKp 20261 109 SE 618D, PNA 86, inv. št.PMKp 20258 Žebelj z ovalno zapognjeno glavico in steblom pravokotnega Odlomek pokrova z držajem, egejska kuhinjska keramika; tip preseka; železo, korodirano; dl. 6,4 cm, teža 6 g. pokrov; trda, oksidacijsko žgana keramika z zmernimi vključki (zrnca sljude, groba zrna peska itd.); oranžne barve; ohr. v. 4 cm, db. 0,4−1 cm, teža 92 g. 111b SE 618B, PNB 202, inv. št. PMKp 20265 Klin z zapognjenim zgornjim delom in steblom pravokotnega preseka; železo, korodirano; dl. 5,1 cm, teža 4 g. 272 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 108 109 110 111a 111b GROB 31, SE 618; merilo 1 : 2. Grob 31, SE 618; merilo 1 : 2. 273 Grob 32 − SE 620, grobna parcela A, sek. 14, kv. E4 Antropološka analiza Žgan pokop z žganino, raztreseno po dnu grobne jame. Gradivo: žgani delci so bele in črne barve. Kosti so zmerno Grobna jama (SE 620a) je bila ovalne oblike, v smeri se- razdrobljene, največji delec meri 64 × 13 mm. ver−jug in vkopana v plasti SE 132, SE 192 in SE 147 (tloris 1. vzorec (PND 80 Nekatere kosti iz tega vzorca se lahko grobne parcele A: sl. 45, 49, 53). Žganina z ožganimi člo- povezujejo z vzorcem PN 81): Spol: zelo verjetno ženski, saj veškimi kostmi (SE 620e) je bila raztresena po dnu grobne so odlomki kosti izredno gracilni. jame v debelini 8−15 cm. Med žganino so bili pomešani še Starost: je ocenjena med 21 do 40 let. drobci ožgane zemlje. Preostala prostornina grobne jame je bila zapolnjena s polnilom iz olivno rjavega glinenega me- 2. vzorec (PND 81): lja (SE 620b) z manjšim deležem drobnega peska, manjših Spol: moški, glede na robustnost odlomkov kosti. kamnov, polžkov ter drobcev ožgane zemlje, ožganih kosti in oglja. Pridatki so bili položeni na dno, ob jugovzhodni Starost: je ocenjena med 21 in 40 let, glede na debelino steni grobne jame – oljenka G112 in ostenje amfore G113. kompaktne kosti. Polnilo je bilo prekrito s ploščami peščenjaka v dveh nivojih Rastlinski ostanki (SE 620d), ki so oblikovale nepravilno ovalen pokrov groba. Zaradi podepozicijskih procesov so bile plošče rahlo na- Oglje: hrast ( Quercus) – 68 kosov; jesen ( Fraxinus) – 44 gnjene proti zahodu. kosov; brest ( Ulmus) – 10 kosov; trdoleska ( Euonymus) – 5 kosov. Dimenzije vkopa: 1,55 × 0,9 m, globina do 0,43 m. Datacija: 2.–4. stoletje. A 620d G114 0 25 m 50 m G113 G112 620a B 5.19 5.19 A B 147 620d 620b 147 620e 620a 192 0 0.5 m 1 m 274 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 d Grob 32 a Prekritje SE 620d. b Polnilo SE 620b. c Žganinska plast SE 620d s prežganimi kostmi. d Grobna jama SE 620a in pridatki ob vzhodnem robu jame (oljenka G112 in ostenje amfore G113). 275 Grobni inventar Keramika Kuhinjsko posodje Amfore Oljenke porozna št. gr. št. gr. št. gr. št. gr. 3 281 1 13 1 173 1 64 Keramika 112 SE 620E, PNA 285, inv. št. PMKp 20264 Pečatna oljenka z žigom LVPATI, tip Loeschcke Xb; ožgan no- sek zaradi uporabe, mehka keramika, prečiščena z drobnimi vključki, oranžne barve; dl. 9,94 cm, v. 2,6 cm, š. 5,6 cm, teža 64 g (z zemljeno vsebino). 113 SE 620E, PNA 286, inv. št. PMKp 20265 Odlomek ostenja amfore; nedoločena proizvodnja; trda drob- nozrnata keramika z obilnimi vključki (zrnca kremena, kalcita, zdrobljene keramike, temna zrnca verjetno vulkanskega peska), rjavkasto rdeče barve; vključki db. 1,4 cm, teža 173 g. 114 SE 620E, PNA 283, inv. št. PMKp 20262 Odlomek ustja in ostenja sklede ali pekača z navznoter uvi- hanim ustjem, kuhinjska keramika; mehka, redukcijsko žgana, groba keramika z obilnimi vključki kalcita in redkimi kremena, železovih oksidov in zdrobljene keramike; zelo temno rjave barve; ohr. v. 2,5 cm, ohr. š. 3,5 cm, db. 0,7 cm, teža 10 g. 276 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 112 114 GROB 32, SE 620; 112, 114 merilo 1 : 2. Grob 32, SE 620; merilo 1 : 2. 277 Grob 33 − SE 622, grobna parcela A, sek. 14, kv. E5 zobne jamice pa prvi in drugi molar. Prvi sekalec je bil iz- Skeletni pokop. gubljen po smrti. Na levi strani sta v zobnicah prisotna prvi in tretji kočnik ter oba ličnika. Drugi sekalec in podočnik sta Grobna jama (SE 622a) je imela pravokotno obliko, v smeri bila izgubljena po smrti. Na desni strani spodnje čeljusti severovzhod−jugozahod, in je bila vkopana v plasti SE 147, ( mandibula) so v zobnicah prisotni podočnik, oba ličnika ter SE 132, SE 637 in SE 623 (tloris grobne parcele A: sl. 45, 53, drugi in tretji kočnik, medtem ko je prvi kočnik izpadel pred 48). Na dno grobne jame so bile ena za drugo položene te- smrtjo. Po smrti sta bila izgubljena oba sekalca. Na levi stra- gule z robovi ob straneh in obrnjenimi navzdol. Daljše ste- ni so v zobnicah prisotni vsi zobje, razen prvega sekalca, ki ne grobne jame so bile obložene z navpično postavljenimi je izpadel pred smrtjo. Na levem zgornjem drugem kočniku kamnitimi ploščami peščenjaka nepravilnih štirikotnih oblik. je prisotna obsežna razjeda, posledica zobne gnilobe. Med njimi je bila ob osrednjem delu jugovzhodne stranice položena tegula z žigom CRISPINI (G118) z robovi navzven. Patološke spremembe: zobna gniloba in pred smrtjo izpadli V tako grobno konstrukcijo SE 622c je bilo položeno truplo posamezni zobje. ženske. Skelet je ležal v iztegnjeni legi, z levo roko položeno Živalski ostanki na trebuhu in desno na medenici. Grob je bil nato zapolnjen Odlomek debla desne nadlahtnice ovce ( Ovis aries). Spe- z olivno rjavo meljasto glino (SE 622b), ki je vsebovala večji cifična determinacija temelji na prisotnosti grebenastega delež drobcev malte in manjši delež drobcev oglja, polžkov, izrastka na posteriornem robu vdolbine lateralnega epikon- ožganih živalskih kosti in kosov keramike. Polnilo je bilo pre- dila. Primerek je ožgan. krito s pokrovom iz kamnitih plošč (SE 622d). V spodnjem delu, od kolen navzdol, je bil grob prekopan s slabo vidnim Rastlinski ostanki vkopom SE 653. V tem delu su manjkale plošče pokrova, Oglje: trdoleska ( Euonymus) – 9 kosov. stranske plošče ob jugovzhodni strani in tegula na dnu. Ne- dotaknjena je ostala le severozahodna stranica grobne kon- strukcije. V polnilu vkopa (SE 652) so bile najdene prekopa- ne nožne kosti in kosi uničene grobne konstrukcije. Celih grobnih pridatkov ni bilo, saj bi oljenko lahko pričakovali prav v tem delu. Dimenzije grobne jame: 2,01 × 0,68 m, globina do 0,30 m. Datacija: 3. stoletje do prva polovica 5. stoletje. Antropološka analiza Gradivo: kosti so zmerno dobro ohranjene. Prisotni so na- slednji elementi: čelnica ( os frontale), obe temenici ( os pari- etale), obe senčnici ( os temporale), obe ličnici (os zygomati- cum), zgornja čeljust ( maxilla), spodnja čeljust ( mandibula), obe lopatici ( scapula), obe ključnici ( clavicula), obe kolčnici ( os coxae), križnica ( sacrum), desni skočnici ( talus), obe na- dlahtnici ( humerus), obe koželjnici ( radius), obe podlahtnici ( ulna), obe stegnenici ( femur), leva golenica ( tibia), eno levo in eno desno rebro ( costae) in dve vratni vretenci ( vertebrae cervicales). Spol: moški, glede na: 1) morfologijo lobanje ( cranium), 2) morfologija spodnje čeljusti ( mandibule), 3) robustnost dol- gih kosti in 4) morfologijo kolčnice ( os coxae). Starost: je ocenjena med 26 in 30 leti, glede na: 1) stopnjo obrabljenosti griznih površin zob, 2) odsotnost degenera- tivnih sprememb sklepnih površin, 3) morfologijo sramne kosti in 4) morfologijo avrikularne površine črevnice ( os ilium). Zobje: na desni strani zgornje čeljusti ( maxilla) so v zobni jamici prisotni drugi sekalec, podočnik in oba ličnika, izven 278 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 0 25 m 50 m C 622c G117 B 622d G115 G118 A 622a D 653 5.23 B A 132 622a 622c 5.27 622d C 622b 652 D 132 622a 622c 653 0 0.5 m 1 m 279 Grob 33 a Prekritje SE 622d in polnilo SE 652. b Vrh polnila SE 622b, grobna konstrukcija SE 622c in delno izpraznjena jama SE 653. 280 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 e d Grob 33 c Skeletni pokop SE 622 v grobni konstrukciji SE 622c. d Zgornji del trupa. e Izpraznjena grobnica SE 622c. 281 Grobni inventar Keramika Ostalo Namizno posodje Kuhinjsko posodje svetla − neprečiščena porozna št. gr. št. gr. vrsta št. gr. št. gr. 19 200 22 73 kosti 10 26 6 78 Keramika 115 SE 622B, PNA 350, inv. št. PMKp 20267 Odlomek ustja in ostenja sklede ali pekača z navznoter uvi- hanim ustjem, kuhinjska keramika; mehka, oksidcijsko žgana z dimljenjem, drobnozrnata keramika z zmernimi finimi in drobnimi vključki kalcita in redkimmi grobimi zrnci; površina zelo temno rjave, prelom oranžne barve; ohr. v. 2,4 cm, ohr. š. 4,4 cm, db. 0,7 cm, teža 12 g. 116 SE 622B, PNA 351, inv. št. PMKp 20268 Odlomki ostenja kuhinjske keramike, verjetno lonca z metli- čenjem na zunanji površini; mehka, redukcijsko žgana, groba keramika z obilnimi vključki kalcita; zelo temno rjavkasto sive barve; db. 0,5−0,9 cm, teža 65 g. 117 SE 622B, PNA 353, inv. št. PMKp 20269 Manjši odlomki ostenja namizne keramike; oksidacijsko žgana, mehka, keramika z redkimi vključki; rdečkasto rumene barve; db.0,5 cm, teža 4 g. Gradbeni material 118 SE 622C, PNA 37, inv. št. PMKp 20272 Tegula z žigom CRISPINI v pravokotnem okvirju; trda, oksida- cijsko žgana keramika z obilnimi vključki (drobna in groba, do 4 mm velika zrnca zdrobljene keramike, železovih oksidov, drobna zrnca kalcita); rumenkasto rdeča ali roza; teža 4,580 g. 282 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 115 118 GROB 33, SE 622; 115 merilo 1 : 2. GROB 33, SE 622; merilo 1 : 3. Grob 33, SE 622; 115 merilo 1 : 2, 118 merilo 1 : 3. 283 Grob 34 − SE 626, grobna parcela A, sek. 14, kv. E3 Žgan pokop z žganino, raztreseno po dnu grobne jame. Grobna jama (SE 626a) je bila ovalne oblike, v smeri sever− jug in je bila vkopana v plasti SE 147, SE 192 in SE 132 (tlo- ris grobne parcele A: sl. 45). Zapolnjena je bila s polnilom SE 626b, ki je bilo sestavljeno večinoma iz temno sivka- sto rjave meljaste gline, z večjim deležem žganine (drob- cev oglja in kosov zoglenelega lesa), z manjšim deležem drobcev sežganih kosti, drobcev ožgane zemlje (predvsem ob stenah grobne jame) ter kovinskih in keramičnih pridat- kov. Grob je bil deloma prekopan z vkopom ovalne oblike 0 25 m 50 m SE 642, ki je bil zapolnjen s polnilom SE 645. Predmeti v njem verjetno pripadajo temu grobu. Dimenzije ohranjenega vkopa SE 626a: 0,80 × 0,66 m, glo- bina do 0,22 m. Dimenzije vkopa SE 642: 0,90 × 0,80 m, globina do 0,50 m. Datacija: druga polovica 2., 3. stoletje. Antropološka analiza Gradivo: žgani delci so bele in/ali temno sive barve. Kosti so močno razdrobljene, največji delec meri 23 × 14 mm. 628 Spol: zaradi preslabe ohranjenosti ocena spola ni mogoča. G121 Starost: je ocenjena na nad 20 let, glede na gostoto trabe- 626a G122 kularne kosti. G119 G123 Živalski ostanki Taksonomsko nedoločeni sesalski ostanki (1 kos, sežgan). Rastlinski ostanki Oglje: hrast ( Quercus) – 96 kosov (veliko drobirja); bukev ( Fagus) − 8 kosov. 642 0 0.5 m 1 m 284 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 d e Grob 34 a Polnilo SE 626b s pridatki. b Korintska skodelica G119 in žebelj G123, pogled proti severu. c Presek polnila SE 626b, pogled proti vzhodu. d Izpraznjena jama SE 626a. e Izpraznjeni jami SE 626a in SE 642. 285 Grobni inventar Keramika Kovina Ostalo Amfore št. gr. št. gr. št. gr. vrsta št. gr. 27 549 12 448 5 21 kosti 29 411 Keramika 119 SE 626B, PNA 287, inv. št. PMKp 20273 Cilindrična skodelica z reliefnim nizom na zunanji površini, na katerem so slabo ohranjeni ostanki temno rdečega premaza, tip korintska reliefna keramika; mehka, mazava, oksidacijsko žgana prečiščena keramika z zelo redkimi vključki; rdečkasto rumene barve; premaz je spran; 0,5 cm, pr. u. 10,3 cm, teža 93 g. 120 SE 626B, PNA 291, inv. št. PMKp 20274 Odlomki ustja, ostenja in ročaja amfore z lijakastim ustjem, tip mala Dressel 6B; istrska proizvodnja; mehka keramika z red- kimi vključki (kalcita, zdrobljene keramike, železovih oksidov), oranžne barve; ohr. v. 9,3 cm, rek. pr. u. 11,1 cm, db. 1−1,2 cm, teža 408 g. 286 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 119 g a n l ali p k c 120 GROB 34, SE 626; 119, 120 merilo 1 : 2. Grob 34, SE 626; merilo 1 : 2. 287 Kovine 125 SE 626B, PNB 128, inv. št. PMKp 20279 121 SE 626B, PNB 124, inv. št. PMKp 20704 Žebljiček s polkroglasto glavico in steblom pravo- Žebelj s polkroglasto glavico in steblom kvadra- kotnega preseka; bronasta zlitina, korodirana; ohr. tnega preseka, konica odlomljena; železo, korodi- dl. 2,4 cm, teža 1 g. rano; ohr. dl. 6,1 cm, teža 15 g. 126 SE 626B, PNB 131, inv. št. PMKp 20280 Deli trakastega predmeta, rahlega U preseka, morda stri- gila; železo; močno korodirano; ohr. dl. 5,2 in 4 in 2,3 cm, 122 SE 626B, PNB 125, inv. št. š. 2,2 cm, teža 15 g. PMKp 20705 Stopničast klin, pravokotnega preseka; železo, korodirano; dl. 13,7 cm, teža 104 g. 127 SE 626B, PNB 201, inv. št. PMKp 20707 Stopničast klin pravokotnega prese- ka; železo, korodirano; dl. 13,2 cm, teža 105 g. 123 SE 626B, PNB 126, inv. št. PMKp 20706 Žebelj s klobučasto glavico in steblom kvadratnega preseka, konica odlomljena; železo, korodirano; ohr. dl. 6,1 cm, teža 15 g. 124 SE 626B, PNB 127, inv. št. PMKp 20278 Žebelj z glavico nepravilne oblike in steblom kva- dratnega preseka; železo, korodirano; dl. 7,2 cm, teža 12 g. 288 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 122 121 123 124 126 127 125 GROB 34, SE 626; 121−127 merilo 1 : 2. Grob 34, SE 626; merilo 1 : 2. 289 Grob 35 − SE 632, grobna parcela B, sek. 15, kv. A1 Skeletni pokop. Grobna jama (SE 632a) je bila nepravilne oblike in vkopana v plast nasutij SE 457 (tloris grobne parcele B: sl. 57, 60). Vanjo je bilo položeno truplo otroka. Ohranili so se le drobni ostanki lobanje na severnem delu jame in koščki dolgih kosti na južnem. Jama je bila zapolnjena z olivno rjavim peščenim meljem (SE 632b) ter prekrita z večjimi lomljenci in ploščami peščenjaka, ki so bili položeni v krožno obliko z večjim ka- mnom v sredini (SE 632d) (sl. 64). Dimenzije vkopa: 0,90 × 0,50 m, globina do 0,20 m. 0 25 m 50 m Antropološka analiza Gradivo: kosti so zelo slabo ohranjene. Prisotnih je samo B pet izredno majhnih, nedoločljivih delcev. Spol: kosti pripadajo mladostniku, tako da ocena spola ni mogoča. Starost: je ocenjena med 0 in 3 leta, glede na debelino kom- G128 paktne kosti. G129 G130 Rastlinski ostanki 632d Oglje: hrast ( Quercus) – Oglje v grudi zemlje. 632a A 632d 4.79 4.57 A B 632b 632a 0 0.5 m 1 m 290 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 Grob 35 a Prekritje SE 632d. b Polnilo SE 632b. c Izpraznjena grobna jama SE 632a z ostanki skeleta. 291 Grobni inventar Keramika Kovina Kuhinjsko posodje porozna št. gr. št. gr. št. gr. 9 68 3 51 6 26 Keramika 128 SE 632B, PNA 290, inv. št. PMKp 20641 Poševno izvihano ustje in ostenje pekača, egejska kuhinjska keramika; tip pekač Knossos Frying-pan type 2; trda, oksida- cijsko žgana keramika z dimljenjem in obilnimi vključki (zrnca sljude, groba zrna peska itd.); zunanja površina temno rjave barve, prelom in notranja površina rdečkasto rjave; ohr. v. 3,7 cm, db. 0,5 cm, rek. pr. u. 23,2 cm, št. odl. 21, teža 140 g. Kovine 129a SE 632B, PNB 132, inv. št. PMKp 20284 Žebelj z glavico nepravilne oblike in steblom kvadratnega preseka; železo; korodirano; dl. 5,6 cm, teža 7 g. 129b SE 632B, PNB 129, inv. št. PMKp Žebelj z diskasto glavico in steblom pravokotnega preseka; železo, korodirano; dl. 4,5 cm, teža 7 g. 129c SE 632B, PNB 130, inv. št. PMKp Žebelj z diskasto? glavico in steblom pravokotnega preseka; železo, korodirano; dl. 6,6 cm, teža 11 g. 292 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 128 129a 129b 129c GROB 35, SE 632; 128−129c merilo 1 : 2. Grob 35, SE 632; merilo 1 : 2. 293 Grob 36 − SE 647, grobna parcela A, sek. 14, kv. D5, sek. 20, kv. D1 Žgan pokop z žganino, raztreseno po dnu grobne jame. Grobna jama (SE 647a) je bila ovalne oblike s postopnim prehodom v poševno steno in neizrazitim prehodom v kon- kavno dno, ki je bilo zelo neravno zaradi kamnov starejšega zidu SE 656, do katerih je segal vkop. Jama je bila vkopana v plast SE 624 (tloris grobne parcele A: sl. 45). Zapolnjena je bila s polnilom SE 647b, ki je bilo sestavljeno večinoma iz temno sivkasto rjave mehke meljaste gline z zelo nizkim 0 25 m 50 m deležem oglja in drobnih kamenčkov. Grob je bil prekrit s postamentom (SE 649), narejenim iz lomljencev peščenja- ka, položenih plosko v kvadratno konstrukcijo, vezanih z belo apneno malto, ki je vsebovala drobce zdrobljene ope- ke. Vmesni prostor je zapolnjevala zemljena matrika olivno 649 rjave meljaste gline z manjšim deležem malih kamnov, lo- mljencev peščenjaka in oblic. Na južni strani je bila opisana struktura polkrožno poškodovana. Dimenzije vkopa: niso znane. Datacija: 2.–4. stoletje. G130 A B Antropološka analiza Skeletni ostanki niso ohranjeni. 647a A B 647b647a 624 0 0.5 m 1 m 294 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 Grob 36 a Postament SE 649 nad polnilom SE 647b, vidna oljenka G130a. b Spodnja tegula postamenta in vrh polnila SE 647b. c Izpraznjena grobna jama SE 647a. 295 Grobni inventar Keramika Oljenke št. gr. št. gr. 2 344 1 73 Keramika 130 SE 647B, PNA 97, inv. št. PMKp 20645 Pečatna oljenka, na dnu žig nečitljiv, le nakazan v reliefu, tip Loeschcke Xb; rahlo prežgana, mehka keramika, prečiščena z drobnimi vključki, rumenkasto rdeče barve; dl. 10,7 cm, š. 7,6 cm, v. 3,6 cm, teža 73 g. 296 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 130 GROB 36, SE 647b; 130 merilo 1 : 2. Grob 36, SE 647; merilo 1 : 2. 297 Grob 37 − SE 639, grobna parcela A, sek. 14, kv. E4–5 Skeletni pokop. Grobna jama SE 639a je bila okrogle oblike in vkopana v plast nasutij SE 132 (tloris grobne parcele A: sl. 45, 48, 53). Vanjo je bilo položeno truplo dojenčka. Jama je bila zapol- njena z olivno rjavo meljasto glino (SE 639b) in prekrita z večjimi lomljenci peščenjaka, ki so bili položeni v več nivojih v pravokoten pokrov (SE 639d). Ta je lahko služil kot po- stament za nagrobno obeležje ali le kot površinska oznaka groba. Dimenzije vkopa: 0,67 × 0,55 m, globina 0,17 m. Brez pridatkov. Antropološka analiza Gradivo: kosti so zelo slabo ohranjene. Prisotni so naslednji elementi: majhen del čelnice ( os frontale), nekaj delcev obeh temenic ( os parietale) in majhni delci debla nekaterih dolgih kosti. Spol: kosti pripadajo mladostniku, tako da ocena spola ni mogoča. Starost: je ocenjena med 0 in 1 leto, glede na debelino ohranjenih lobanjskih kosti. B 639a 639d 0 25 m 50 m A 0 0.5 m 1 m 5.25 639d B A 640c 132 639b 132 639a 640a 0 0.5 m 1 m 298 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 GROB 37, SE 639. Grob 37 a Prekritje SE 639d. b Polnilo SE 639b z ostanki skeleta. c Grobna jama SE 639a. 299 Grob 38 − SE 640, grobna parcela A, sek. 14, kv. E5 Antropološka analiza Skeletni pokop. Gradivo: kosti so slabo ohranjene. Prisotni so naslednji Grobna jama (SE 640a) je bila pravokotne oblike, v smeri elementi: obe temenici ( os parietale), zatilnica ( os occipita-severovzhod−jugozahod, vkopana v plasti SE 147, SE 132, le), leva senčnica ( os temporale), zgornja čeljust ( maxilla), SE 637 in SE 651 (tloris grobne parcele A: sl. 45, 48, 53). spodnja čeljust ( mandibula), obe koželjnici ( radius), de-Daljše stene grobne jame so bile obložene z navpično po- sna stegnenica ( femur) in eno vratno vretence ( vertebrae stavljenimi kamnitimi ploščami peščenjaka nepravilnih štiri- cervicales). kotnih oblik (SE 640c), ki so se zaradi teže pokrova nagnile Spol: ženski, glede na: 1) morfologijo lobanje ( cranium), navznoter. Ob jugovzhodni, krajši stranici jame so bili nav- 2) morfologijo spodnje čeljusti ( mandibula) in 3) gracilnost pično postavljeni še trije večji lomljenci peščenjaka. V tako dolgih kosti. grobno konstrukcijo SE 640c je bilo položeno truplo ženske. Starost: je ocenjena med 31 in 40 let, glede na: 1) stopnjo Skelet je ležal v iztegnjeni legi, z rokami prekrižanimi preko obrabljenosti griznih površin zob in 2) odsotnost degenera- trebuha (sl. 159a−b). Oljenka je bila odkrita v južnem voga- tivnih sprememb sklepnih površin. lu grobne jame − 12 cm nad dnom (G131). Grob je bil nato zapolnjen z olivno rjavim glinenim meljem (SE 640b), ki vse- Zobje: na desni strani zgornje čeljusti ( maxilla) so v zobni- buje številne drobce malte in malo oglja, polžkov, drobcev cah prisotni vsi zobje razen tretjega kočnika, ki je prisoten opek in kosov keramike. Polnilo je bilo prekrito s pokrovom izven zobnice, in prvega kočnika, ki je izpadel pred smrtjo; iz kamnitih plošč (SE 640d). na levi strani so prisotni vsi zobje. Na desni strani spodnje čeljustnice ( mandibula) so v zobnicah prisotni vsi zobje ra- Dimenzije vkopa: 2,25 × 0,67 m, globina do 0,25 m. zen prvega kočnika, ki je izpadel pred smrtjo. Na levi strani Datacija: 4. stoletje do prva polovica 5. stoletja. so vsi zobje prisotni izven zobnic, izjema je prvi sekalec, ki je bil izgubljen po smrti. Patološke spremembe: Prisotna je močna obrabljenost gri- znih površin zob. Patološke spremembe: Na spodnji čeljusti ( mandibula) sta prisotna dva alveolna abscesa. Rastlinski ostanki Oglje: jesen ( Fraxinus) – 10 preperelih kosov in drobir. 300 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 D 0 25 m 50 m 640c 640d B G132 G134 A C G131 640a 5.08 640c A B 132 640b 640a 5.19 5.19 C 640d D 640c 640b 623 637 640a 132 0 0.5 m 1 m 301 Grob 38 a Prekritje SE 640d. b Polnilo groba SE 640b in obodni kamni SE 640c. c Skeletni pokop SE 640 s pridatki in kamnitim obodom SE 640c. 302 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 d e f Grob 38 d Skeletni pokop SE 640, pogled proti severozahodu. e Zgornji del trupa. f Izpraznjena grobnica SE 640c in grobna jama SE 640a. 303 Grobni inventar Keramika Kovina Namizno posodje Kuhinjsko posodje Oljenke svetla - neprečiščena porozna št. gr. št. gr. št. gr. št. gr. št. gr. 10 132 1 50 6 9 3 4 2 82 Keramika 131 SE 640B, PNA 92, inv. št. PMKp 20287 Pečatna oljenka z odtisom križa na dnu, prstanasto dno, tip Loeschcke Xc; mehka keramika, prečiščena z zmernimi drobnimi vključki, rumenkasto rdeče barve; dl. 9 cm, v. 3,2 cm, š. 6,2 cm, teža 79 g. 132 SE 640B, PNA 94, inv. št. PMKp 20288 Manjši odlomki ostenja namizne keramike; mehka, oksidacij- sko žgana keramika z redkimi do zmernimi vključki; rumenka- sto rdeče barve; db. 0,6 cm, teža 8 g. 133 SE 640B, PNA 95, inv. št. PMKp 20289 Manjša odlomka ostenja kuhinjske keramike; mehka, reduk- cijsko žgana, groba keramika z obilnimi vključki kalcita in kremena; zelo temno sive barve; db. 0,8 cm, teža3 g. Kovine 134 SE 640B, PNB 136, inv. št. PMKp 20290 Žebelj s ploščato kvadratno glavico in steblom kvadratnega preseka; železo, korodirano; dl. 7,6 cm, teža 23 g. 304 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 131 134 GROB 38, SE 640; 131, 134 merilo 1 : 2. Grob 38, SE 640; merilo 1 : 2. 305 Grob 39 − SE 643, grobna parcela A, sek. 14, kv. posule v notranjost, nad noge pokojnika. Jugovzhodno ste- E4–5, sek. 15, kv. A4–5 no grobne jame in grobnice je predstavljala severozahodna stran zidu SE 162. Ob njem je bil nekje na sredini grobnice Skeletni pokop v kamniti grobnici. navpično postavljen še en kamen za podporo kamnitega Grobnica je bila postavljena podolgovato ob severozahodni pokrova. Na obeh krajših straneh so bili nato nad plast stranici pokopališkega zidu SE 162 (tloris grobne parcele A: SE 132 postavljeni še po ena linija grobo obdelanih kamnov, sl. 45, 48, 53). Grobna jama ali vkop za grobnico SE 643a ki so na severozahodni strani vezani z malto. Dno grobnice je bila pravokotne oblike in je sekala plast nasutij SE 132 in je prekrivala večja plošča peščenjaka, kateri je bilo v jugo- SE 147. Konstrukcijo grobnice SE 643c so sestavljale večje vzhodnem delu dodanih še nekaj srednje velikih ploščatih grobo obdelane plošče peščenjaka pravokotne oblike, ki so kamnov. V grobnici je bilo v iztegnjeni legi in v smeri seve- bile postavljene navpično ob steno grobne jame. Severo- rovzhod−jugozahod pokopano truplo ženske. Roke je ime- zahodno stranico je predstavljala ena velika plošča po celi la iztegnjene ob trupu. Ni jasno, zaradi česa je imela križni- dolžini, prav tako severovzhodno krajšo stranico. Na jugo- co dislocirano proti desni roki. V severovzhodnem vogalu zahodni strani pa so bile tri srednje velike plošče postavlje- ob glavi sta bila truplu priložena še manjši in večji vrč (G135, ne plosko ob robu grobne jame in so se kasneje deloma G136), v jugozahodnem vogalu ob desni nogi pa oljenka in 0 25 m 50 m 643c C 643d G136 G135 A G138 G139 G137 162 B B 5.08 D 162 A 643a 132 643c 643a 5.16 643c 643d C 643c D 643b 643c 132 643c 643a 0 0.5 m 1 m 306 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 GROB 39, SE 643. igla (G137, G139). Ob glavi so bili najdeni odlomki koščene ( humerus), obe koželjnici ( radius), obe podlahtnici ( ulna), igle (G138), na glavi pa par zlatih uhanov (G140, sl. 139). obe stegnenici ( femur), obe golenici ( tibia), obe mečnici Grobnica je bila nato zapolnjena z olivno rjavim glinenim ( fibula), šest levih in pet desnih reber ( costae), štiri vratna meljem (SE 643b) z vključki manjših kamnov, grobozrnate- ( vertebrae cervicales), enajst prsnih ( vertebrae thoracales) in ga peska, polžkov ter drobcev oglja in z izjemnim deležem pet ledvenih vretenc ( vertebrae lumbardus). drobcev malte. Grob je bil prekrit z eno samo veliko grobo Spol: ženski, glede na: 1) morfologijo kolčnice ( os coxae), obdelano ploščo peščenjaka (SE 643d). 2) morfologijo lobanje ( cranium), 3) morfologijo spodnje Dimenzije vkopa: 1,95 × 0,78 m, globina do 0,43 m. čeljusti ( mandibula) in 4) gracilnost dolgih kosti. Datacija: 3., 4. stoletje. Starost: je ocenjena med 31 in 35 let, glede na: 1) morfolo- gijo sramne kosti ( os pubis), 2) morfologijo avrikularne po- Antropološka analiza vršine črevnice ( os ilium) in 3) stopnjo obrabljenosti griznih Gradivo: kosti so dobro ohranjene. Prisotni so naslednji površin zob. elementi: čelnica ( os frontale), obe temenici ( os parietale), Zobje: Na desni in levi strani zgornje čeljusti ( maxilla) so v zatilnica ( os occipitale), obe senčnici ( os temporale), zgor-zobnicah prisotni vsi zobje. Na desni strani spodnje čeljusti nja čeljust ( maxilla), spodnja čeljust ( mandibula), obe lo- ( mandibula) sta v zobnicah prisotna oba sekalca, prvi ličnik patici ( scapula), obe ključnici ( clavicula), obe kolčnici ( os in drugi kočnik, medtem ko sta drugi ličnik in prvi kočnik coxae), križnica ( sacrum), pogačica ( patella), obe nadlahtnici izpadla pred smrtjo. Podočnik je bil izgubljen po smrti, tretji Grob 39 a Prekritje SE 643d ob zidu SE 162. b Polnilo SE 643b v grobnici SE 643c. 307 kočnik pa se nikoli ni razvil. Prisotna je tudi dokaj močna koželjnice zanesljivega razlikovanja med psom in lisico ( Vul- obrabljenost griznih površin zob. pes vulpes) ne dopuščata. Ker pa vse tri najdbe izvirajo iz Patološke spremembe: v sklepni ponvici desne lopatice ( gle- istega groba, se zdi vendarle utemeljeno sklepati, da pripa- noid fossa) je prisotna izrazita litična lezija (11 × 8 mm). dajo isti živali − torej psu. Med taksonomsko nedoločenimi najdbami sta dve ožgani, tretja pa ne. Slednjo je mogoče Živalski ostanki z gotovostjo pripisati velikemu rastlinojedu, spričo razme- Od skupno šestih ostankov sesalske makrofavne jih je bilo roma univerzalnega nabora najdb z rimskih najdišč v regiji do nivoja vrste mogoče taksonomsko določiti tri: ob od- najverjetneje kar domačemu govedu. lomku medenice še po en fragment leve komolčnice in ko- Rastlinski ostanki željnice. Vse tri najdbe najverjetneje pripadajo psu ( Canis familiaris), čeprav je to na temelju morfoloških in metričnih Oglje: hrast ( Quercus) – 3 kosi; brest ( Ulmus) – 17 kosov; značilnosti mogoče z gotovostjo trditi le za medenico. Dej-oreh ( Juglans) – 1 kos. stvo namreč je, da proksimalni del komolčnice oz. diafiza d e Grob 39 c Skeletni pokop SE 643 s pridatki v kamniti grobnici SE 643c. d Zgornji del trupa z vrčema v vogalu (G135, G136). e Oljenka G137 in šivanka G139 ob desni nogi. 308 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 f g Grob 39 f Grobina SE 643 s pridatki, pogled proti severozahodu. g Izpraznjena grobnica SE 643c ob zidu SE 162. 309 Grobni inventar Keramika Zlato / steklo Kovina Ostalo Fino posodje Namizno posodje Oljenke keramika tankih egejska/svetla sten − črna neprečiščena št. gr. št. gr. št. gr. št. gr. vrsta št. gr. št. gr. št. gr. 20 483 2 3 1 2 8 97 kosti 1 1 17 411 1 69 Keramika 135 SE 643B, PNA 355, inv. št. PMKp 20293 136 SE 643B, PNA 356, inv. št. PMKp 20294 Enoročajni vrč z izlivkom, okroglasta oblika trupa in kratek Enoročajni vrček z vretenastim trupom na ozkem zvišanem, vrat, ročaj je trakast, z žlebom na zunanji strani, narebren trup zožanem dnu, s tankimi stenami, trakastim ročajem, narebre- s plitvimi kanelurami, egejska kuhinjska keramika ali podobna nim trupom; del vratu in ustje odlomljena; egejska kuhinjska proizvodnja; morda prežgano, mehka, oksidacijsko žgana keramika; trda, oksidacijsko žgana, drobnozrnata keramika z keramika z zmernimi drobnimi vključki (zdrobljene keramike, redkimi vključki (železovi oksidi, bela zrnca); oranžno rdeče železovih oksidov); oranžno do rdečkasto rumeno; v. 16,3 cm, barve; v. 12,1 cm, db. 0,15−0,2 cm, teža 98 g. teža 413 g. 310 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 135 136 GROB 39, SE 643; 135, 136 merilo 1 : 2. Grob 39, SE 643; merilo 1 : 2. 311 137 SE 643B, PNA 357, inv. št. PMKp 20295 Kovine Pečatna oljenka brez žiga na dnu, prstanasto dno posnema 139 SE 643B, PNB 139, afriške oljenke, tip Loeschcke Xc; mehka keramika, prečiščena inv. št. PMKp 20296 z zmernimi drobnimi vključki, svetlo rdeče barve; dl. 9,2 cm, Šivanka s podolgovatim ušescem in iglo v. 3,2 cm, š. 6,3 cm, teža 69 g. okroglega preseka; bronasta zlitina; močno korodirana; dl. 5,7 cm, teža 0,1 g. 140 SE 643B, PNB 29, inv. št. PMKp 20358 Uhana s kavljem S oblike ter na kavelj natolčeno ploščico s kapsulo, v katero je vložena jagoda iz rdečega stekla; ploščica je okrašena s poševnimi vrezi okrog kapsule; zlato; v. 1,8 in 1,9 cm, š. 1,4 in 1,3 cm, vel. ploščice 1,2 × 1,1 cm in 1,3 × 1,15 cm; teža 1,6 g in 1,4 g. 138 SE 643B, PNA 354, inv. št. PMKp 20292 Manjši odlomek ostenja skodelice, severnoitalska keramika tankih sten; redukcijsko žgana siva prečiščena keramika z ostanki zelo temno sivega premaza; rezidualno; dl. 1,5 cm, db. 3 cm, š. 0,3 cm, teža 1 g. 312 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 137 139 140 GROB 39, SE 643; 137 merilo 1 : 2, 139, 140 merilo Grob 39, SE 643; 137 merilo 1 : 2, 139, 140 merilo 1 : 1 : 1. 1. 313 Grob 40 – SE 644, grobna parcela A, sek. 15, kv. A4 Antropološka analiza Skeletni pokop v kamniti grobnici. Gradivo: kosti so dobro ohranjene. Prisotni so naslednji ele- Grobnica je bila postavljena po dolgem ob severozahodni menti: čelnica ( os frontale), obe temenici ( os parietale), za- stranici pokopališkega zidu SE 162 (tloris grobne parcele A: tilnica ( os occipitale), obe senčnici ( os temporale), obe ličnici sl. 45, 48, 53). Grobna jama ali vkop za grobnico SE 644a je (os zygomaticum), zgornja čeljust ( maxilla), spodnja čeljust bil iz dveh delov. Pravokotni del za samo grobnico je sekal ( mandibula), desna lopatica ( scapula), obe ključnici ( clavicu-plasti SE 132, SE 147, SE 682 in SE 690. Za potrebe grobne la), desna kolčnica ( os coxae), leva pogačica ( patella), desna konstrukcije pri podpori težkih kamnitih plošč pokrova pa so skočnica ( talus), desna petnica ( calcenus), obe nadlahtnici posegli še v sam zid SE 162 z razširitvijo vkopa proti jugo- ( humerus), obe koželjnici ( radius), leva podlahtnica ( ulna), vzhodu (sl. 54). Severozahodno lice zidu je bilo tako 30 cm obe stegnenici ( femur), obe golenici ( tibia), obe mečnici ( fi-nad dnom grobnice popravljeno (SE 644f) na način, da sta bula) in šest vratnih vretenc ( vertebrae cervicales). bila dva večja kamna postavljena z vogalom navzven in za Spol: ženski, glede na: 1) morfologijo kolčnice ( os coxae), 15 cm iz linije zidu. Tvorila sta namreč nosilce za pokrov. Lice 2) morfologijo lobanje ( cranium), 3) morfologijo spodnje nad njima je bilo nato rekonstruirano z večjimi in s srednje čeljusti ( mandibula) in 4) gracilnost dolgih kosti. velikimi lomljenci peščenjaka, ki pa niso bili položeni tako Starost: je ocenjena med 41 in 50 let, glede na: 1) morfolo- skrbno kot prvotno lice. Tako je severozahodno lice zidu gijo sramne kosti ( os pubis), 2) morfologijo avrikularne po- SE 162 z manjšim popravki tvorilo jugovzhodno stranico vršine črevnice ( os ilium) in 3) stopnjo obrabljenosti griznih grobnice. Preostalo konstrukcijo grobnice SE 644c so sesta- površin zob. vljale večje, grobo obdelane plošče peščenjaka štirikotnih oblik, ki so bile postavljene navpično. Prostor med njimi in Zobje: na desni strani zgornje čeljusti ( maxilla) sta v zobni- steno grobne jame je bil zapolnjen z zasutjem SE 644g iz cah prisotna oba sekalca in podočnik, drugi in tretji molar lomljencev peščenjaka različnih oblik in svetlo olivno rjave pa sta prisotna izven zobnih jamic. Prvi ličnik je izpadel pred meljaste gline. Severozahodno stranico grobne konstrukci- smrtjo. Na levi strani je v zobnici prisoten prvi ličnik, med- je so sestavljale tri plošče, obe krajši stranici pa po ena. Na tem ko sta oba sekalca, podočnik in drugi molar prisotni severovzhodni strani je bila nad zasutje SE 644g postavljena izven zobnic. Drugi ličnik je bil izgubljen po smrti. Na desni še linija treh grobo obdelanih kamnov, medtem ko na jugo- strani spodnje čeljusti ( mandibula) so v zobnicah prisotni vsi vzhodni strani grobnica ni bila jasno zamejena. Dno grobni- zobje, razen prvega in tretjega kočnika, ki sta izpadla pred ce je bilo narejeno iz štirih plošč peščenjaka in nekaj srednje smrtjo. Na levi strani so v zobnicah prisotni vsi zobje, razen velikih ploščatih lomljencev ter kosa tegule, ki so zapolnili drugega kočnika, ki je izpadel pred smrtjo. Prisotna je zmer- prazne prostore. Plošča pod glavo pokojnice je bila rahlo na oz. močna obrabljenost griznih površin zob. dvignjena oz. nagnjena proti jugu in je spominjala na kamni- Patološke spremembe: na šestih zobeh je mogoče zaslediti to vzglavje. V grobnico je bilo položeno truplo ženske. Ske- zobno gnilobo. Prisotna je rahla zadebelitev oz. hiperosto- let je ležal v iztegnjeni legi v smeri severovzhod−jugozahod. za notranjega dela čelnice ( hyperostosis frontalis interna). Leva roka je bila iztegnjena ob trupu, podlahtnica in koželj- Na desni kolčni skledici je prisotna poroznost, ki kaže na nica desne roke pa sta bili dislocirani: prva na trebuhu, druga rahle degenerativne osteoartritske spremembe. nad medenico. V severovzhodnem vogalu, ob glavi, so bili truplu priloženi keramični, kovinski in koščeni pridatki oz. deli Živalski ostanki noše (G141–143, G146). Na prsih je imela položen bronast Trije taksonomsko nedoločeni živalski ostanki in desna novec, v jugovzhodnem vogalu ob levi nogi oljenko (G145), skočnica drobnice. Vse štiri najdbe so ožgane, na enem od ob desni nogi pa skodelo afriške sigilate (G144) z ostan- taksonomsko nedeterminiranih fragmentov pa so opazne ki živalskih kosti. Grobnica je bila nato zapolnjena s svetlo sledi ureza. olivno rjavo meljasto glino (SE 644b) z vključki manjših ka- mnov, grobozrnatega peska, polžkov ter izjemnim deležem drobcev malte. Grob je bil nato prekrit s kamnitim pokrovom SE 644d iz šestih plošč peščenjaka štirikotnih oblik v dveh nivojih. Zaradi celotne teže so se spodnje že deloma sesedle v notranjost polnila. Med obema nivojema plošč je bila na južnem koncu nad spodnjo ploščo postavljena še ena vrsta treh kamnov, ki bi lahko odgovarjala liniji na severozahodu. Dimenzije vkopa (brez popravila zidu): 2,50 × 0,95 m, glo- bina 0,50 m. Datacija: 3., 4. stoletje. 314 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 C 644c A G141 G146 G147 G142 G143 644d 644f G144 0 25 m 50 m 162 G145 B D 644a 0 0.5 m 1 m 5.14 C 644d 644g D 644g 644b 132 644c 690 682 644c 651 644c 644a 0 0.5 m 1 m B 5.06 644f 162 A 644g 132 644c 651 644c 644a 0 0.5 m 1 m GROB 40, SE 644. 315 d Grob 40 a Prekritje SE 644d ob zidu SE 162. b Spodnja plošča prekritja SE 644d v jugozahodnem delu grobu in polnilo SE 644B. c Polnilo SE 644b v grobnici SE 644c. d Skeletni pokop SE 644 s pridatki in kamnitim obodom SE 644c in SE 644g. 316 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 e g f h Grob 40 e Pridatki okoli glave (G141-143, G146). f Pridatki ob nogah: posoda G144 z daritvijo in oljenka G145. g Izpraznjena grobnica SE 644c. h Izpraznjena grobnica SE 644c, vidno je popravilo zidu SE 162 (SE 644f), pogled proti vzhodu. 317 Grobni inventar Keramika Kovina Mozaične kocke Ostalo Fino posodje Namizno posodje Oljenke afriška sigilata egejska št. gr. št. gr. št. št. gr. vrsta št. gr. št. gr. št. gr. 61 1004 2 7 1 1 5 kost 22 162 38 756 1 86 Keramika 141 SE 644B, PNA 360, inv. št. PMKp 20120 Enoročajni vrč z izlivkom, z visoko ležečim trebuhom in dokaj kratkim vratom, ročaj je ozek, z žlebom na zunanji strani, naj- večji obod trebuha je narebren s plitvimi kanelurami, namizna keramika; trda, oksidacijsko žgana, drobnozrnata keramika z redkimi vključki (železovi oksidi, bela zrnca); oranžne barve; v. 14,8 cm, pr. u. 3,8 cm, teža 222 g. 142 SE 644B, PNA 361, inv. št. PMKp 20121 Enoročajni vrč brez izlivka s kroglasto oblikovanim trupom in z ovratnikastim, navznoter nagnjenim ustjem, na neizrazitem prehodu vratu v trup, kjer se ročaj pripenja na trup, so trije pli- tvi vodoravni žlebovi, egejska kuhinjska keramika ali podobna proizvodnja; trda, oksidacijsko žgana, drobnozrnata keramika z redkimi vključki (drobna bela zrnca); oranžno rdeče barve; v. 19,4 cm, pr. u. 5,5 cm, teža 379 g. 318 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 141 142 GROB 40, SE 644; 141, 142 merilo 1:2. Grob 40, SE 644; merilo 1 : 2. 319 143 SE 644B, PNA 362, inv. št. PMKp 20122 145 SE 644B, PNA 364, inv. št. PMKp 20123 Lonček trebušaste oblike s svitkastim ustjem, zunanja površina Pečatna oljenka, brez pečata na dnu, prstanasto dno posnema je narebrena s plitvimi kanelurami, dno je podaljšano v nizko afriške oljenke; tip Loeschcke Xc; ožgan nosek zaradi uporabe, nogo, egejska kuhinjska keramika ali posnetek; tip egejski mehka keramika, prečiščena z zmernimi drobnimi vključki, narebreni lonček Knossos Cooking pot type 4; mehka, oksida- svetlo rdeče barve; dl. 9,6 cm, š. 6,4 cm, v. 3,7 cm, teža 86 g. cijsko žgana keramika z redkimi vključki (železovi oksidi, bela zrnca); oranžne barve; v. 9,25 cm, pr. u. 7,9 cm, teža 155 g. 144 SE 644B, PNA 363, inv. št. PMKp 20300 Kovine Skleda z navznoter prirezanim ustjem in prstanastim dnom, 146 SE 644B, PNB 141, inv. št. PMKp 20301 pod robom ustja poteka plitev žleb, na prehodu ostenja v Šivanka s podolgovatim ušescem in iglo okrogle- dno drugi žleb, afriška sigilata A2 ali A/D ali posnetek, tip ga preseka; bronasta zlitina; močno korodirana; Hayes 15; manj trda, oksidacijsko žgana, finozrnata kerami- dl. 8 cm, db. 0,2 cm, teža 1 g. ka z redkimi vključki; svetlo rdeče barve, premaz je spran; zaradi podtalne vode posoda močno načeta; v. 6,4 cm, pr. u. 12,1 cm, teža 162 g. 147 SE 644B, PNB 143, inv. št. PMKp 20302 Žebelj z glavico nepravilne oblike in steblom pra- vokotnega preseka; železo, korodirano; dl. 5,8 cm, teža 6 g. 147a SE 644B, PNB 142, inv. št. PMKp Novec; bron. 320 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 143 144 145 146 147 GROB 40, SE 644; merilo 1:2. Grob 40, SE 644; merilo 1 : 2. 321 Grob 41 − SE 648, grobna parcela A, sek. 14, kv. E4, Antropološka analiza sek. 20, kv. A4 Gradivo: žgani delci so bele in/ali črne barve. Kosti so zmer- Žgan grob tipa bustum ali žgan pokop z žganino, raztrese- no razdrobljene, največji delec meri 76 × 27 mm. no po dnu grobne jame. Spol: moški, glede na robustnost delca stegnenice ( femur). Grobna jama SE 648a je bila pravokotne oblike z zaoblje- Starost: je ocenjena med 21 in 40 let, glede na debelino nimi vogali, v smeri severovzhod−jugozahod in vkopana v kompaktne kosti. plasti SE 21 in SE 646 ter starejša zidova SE 638 in SE 656 ob severovzhodnem robu in izven grobne parcele A (tloris Živalski ostanki grobne parcele A: sl. 45, 48; sl. 22). Ob jugovzhodni steni Taksonomsko nedoločeni sesalski ostanki (1 kos, ožgan). grobne jame so bile verjetno pokončno postavljene tri plo- šče peščenjaka (SE 648c), med katerimi je bila najbolj južna Rastlinski ostanki obdelana in je verjetno v povezavi s presekanim starejšim Oglje: hrast ( Quercus) – 4 kosi; iglavec (nedoločen) – 3 kosi. zidom. Dno jame je bilo zapolnjeno z 10 cm debelo plastjo žganine (SE 648e) z oranžnimi drobci ožgane zemlje, kosi sežganih kosti in prežganimi kosi imbreksov v severovzho- dnem delu jame. Deloma v žganino deloma na njeno po- vršino so bili položeni stekleni, keramični in kovinski pridat- ki, od teh oljenka (G152) v jugovzhodnem vogalu grobne jame. Preostala prostornina grobne jame je bila zapolnjena s polnilom SE 648b iz svetlo olivno rjave meljaste gline z ne- kaj manjšimi in srednje velikimi oglatimi kamni, drobci oglja, ožgane zemlje in malte. Prekrito je bilo s pokrovom SE 648d iz kamnitih plošč, od katerih sta bili ohranjeni le dve najbolj severni. Grob je bil predvsem po površini v jugozahodnem delu poškodovan s kasnejšimi aktivnostmi pri ureditvi grobi- šča; s tlakovanjem iz prodnikov (SE 637), ki obkroža grobno parcelo A, je bila prekrita jugozahodna polovica groba. Za- radi tega je bil grob izkopan v dveh delih. Dimenzije vkopa: 1,82 × 1,15 m, globoka do 0,30 m. Datacija: sredina ali konec 2., 3. stoletje. 322 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 A 648d G151 G156 0 25 m 50 m G150 G158 G159 G149 648c B G160 648d G148 648c G153 G161 G152 G155 648a 5.29 B 648d 648c A 646 648b 648e 21 648a 0 0.5 m 1 m GROB 41, SE 648. 323 Grob 41 a Severozahodni del groba: padli plošči prekritja SE 648d in polnilo SE 648b s pridatki – amfora G148 in vrč G149. b Severozahodni del groba: severna plošča prekritja SE 648d, žganina SE 648e s pridatki (G149) in obodni kamni SE 648c. Južni del groba prekriva tlakovanje SE 637. c Severni del grobne jame s pridatki v severnem delu: vrč G151, balzamarij G156. 324 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 d e Grob 41 d Grobna jama SE 648a, kamnit obod SE 648c in pridatki v južnem delu groba: vrč G148, oljenka G152, žebelj G161. e Izpraznjena grobna jama SE 648a z obodnimi kamni SE 648c, pogled proti severovzhodu. 325 Grobni inventar Keramika Opeka tegula imbreks Kovina Steklo Namizno posodje Amfore Oljenke svetla egejska − neprečiščena št. gr. št. gr. gr. gr. št. gr. št. gr. št. gr. št. gr. št. gr. št. gr. 104 8825 142 6583 1640 4943 5 88 1 87 140 973 26 599 54 1469 10 216 Keramika 148 SE 648B, PNA 358, inv. št. PMKp 20307 150 SE 648B, PNA 376, inv. št. PMKp 20309 Odlomki ostenja in ročaja amfore, tip Dressel 2−4; severnoja- Odlomka dvojnega paličastega ročaja amfore, tip Dressel 2−4; dranska ali italska proizvodnja; trda, oksidacijsko žgana kera- enaka G148 in G154; ohr. v. 7,3 cm, teža 71 g. mika, drobnozrnata z obilnimi vključki (zdrobljene keramike, 151 kalcita, kremena, temna zrnca), groba in rahlo porozna po SE 648B, PNA 377, inv. št. PMKp 20310 površini zaradi izpada vključkov, roza barve; močna patina; Enoročajni vrč ali ročka z izlivkom in s trakastim ročajem, vrč verjetno enaka G150 in G154; db. 0,6−1 cm, teža 846 g. ima trebušast trup in dolg, širok vrat, na stičišču trupa in vratu je plitev žleb, najširši obod trupa rahlo kaneliran, dno je ravno; 149 SE 648B, PNA 359, inv. št. PMKp 20308 namizna keramika ali egejski keramiki podobna proizvodnja; Odlomki dna, ostenja in trakastega ročaja enoročajnega vrča mehka, oksidacijsko žgana prečiščena keramika z zmernimi ali ročke, vrč ima trebušast trup in dolg, širok vrat, na stičišču do redkimi vključki (kalcita, zdrobljene keramike in železovih trupa in vratu je plitev žleb, dno je rahlo konkavno s kaneluro oksidov); orančno rdeče barve; ohr. v. 17,9 cm, pr. u. 8,5 cm, na spodnji strani, namizna keramika; mehka, oksidacijsko žga- db. 0,5 cm, teža 599 g. na prečiščena keramika z zmernimi do redkimi vključki (kalcita, zdrobljene keramike in železovih oksidov); rdečkasto rumene barve; ohr. v. 18 cm, db. 0,4−1 cm, teža 535 g. 326 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 149 Keramika Opeka tegula imbreks Kovina Steklo Namizno posodje Amfore Oljenke svetla egejska − neprečiščena št. gr. št. gr. gr. gr. št. gr. št. gr. št. gr. št. gr. št. gr. št. gr. 104 8825 142 6583 1640 4943 5 88 1 87 140 973 26 599 54 1469 10 216 151 GROB 41, SE 648, 149, 151 merilo 1 : 2. Grob 41, SE 648; merilo 1 : 2. 327 152 SE 648E, PNA 384, inv. št. PMKp 20311 154 SE 648B, PNA 387, inv. št. PMKp 20315 Pečatna oljenka z žigom FORTIS, tip Loeschcke Xa; prežga- Odlomki ostenja in ročaja amfore, tip Dressel 2−4; enaka na, mehka keramika, prečiščena z redkimi drobnimi vključki, G148 in G150; db. 0,6−0,8 cm, teža 325 g. rumenkasto rdeče do rjave barve; dl. 10,8 cm, v. 3,8 cm, š. 7,45 cm, teža 179 g (z zemljeno vsebino). 155 SE 648E, PNA 388, inv. št. PMKp 20316 Odlomki ravnega dna, ostenja in ustja s trakastim ročajem lonca, amfore z ravnim dnom ali večjega vrča, namizna kera- mika; mehka, mazava, oksidacijsko žgana prečiščena keramika z zmernimi do redkimi vključki (kalcita, zdrobljene keramike in železovih oksidov); rdečkasto rumene barve; ohr. v. 3,5 cm, db. 0,4− 0,8 cm, teža 438 g. 153 SE 648B, PNA 386, inv. št. PMKp 20312 Odlomki pečatne oljenke, z žigom IEGIDI, tip Loeschcke Xa/b; Steklo mehka keramika, prečiščena z drobnimi vključki, oranžne do 156 SE 648B, PNC 23, inv. št. PMKp 20313 rdeče barve; teža 16 g. Balzamarij z ravno izvihanim odrezanim ustjem in nizkim trikotnim ostenjem, dno vboklo, vrat nekoliko razširjen, temno zelenkasto, rahlo motno steklo, v. 8,3 cm, teža 87 g (z zemlje- nim polnilom). 328 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 152 153 154 156 GROB 41, SE 648, 152, 153, 154 merilo 1 : 2, 156 merilo 1 : 1. Grob 41, SE 648; 152–154 merilo 1 : 2, 156 merilo 1 : 1. 329 Kovine 157 SE 648B, PNB 136, inv. št. PMKp 20359 Žebelj s ploščato kvadratno glavico in steblom kvadratnega preseka; železo, korodirano; dl. 7,6 cm, teža 23 g. 158 SE 648B, PNB 144, inv. št. PMKp 20317 a Žebelj s stožčasto glavico in steblom kvadra- tnega preseka; železo, korodirano; dl. 5,6 cm, teža 7 g. b Del paličastega predmeta pravokotnega preseka – verjetno steblo žeblja; železo, koro- dirano; ohr. dl. 2,5, teža 1 g. 159 SE 648B, PNB 145, inv. št. PMKp 20318 Žebelj s sploščeno glavico in steblom kvadra- tnega preseka, del glavice in konica odlomlje- na; železo, korodirano; ohr. dl. 9,1 cm, teža 10 g. 160 SE 648B, PNB 149, inv. št. PMKp 20319 Žebelj s stožčasto glavico in steblom pravo- kotnega preseka, konica odlomljena; železo, korodirano; ohr. dl. 4,2 cm, teža 14 g. 161 SE 648E, PNB 153, inv. št. PMKp 20320 Žebelj s piramidalno glavico in steblom kva- dratnega preseka, konica odlomljena; železo, korodirano; ohr. dl. 6,6 cm, teža 21 g. 330 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 157 158 159 160 161 GROB 41, SE 648, 157−161 merilo 1 : 2. Grob 41, SE 648; merilo 1 : 2. 331 Grob 42 − SE 654, grobna parcela A, sek. 14, kv. D–E5 Žgan pokop z žganino, raztreseno po dnu grobne jame. Grobna jama SE 654a je bila ovalne oblike, v smeri jugo- vzhod−severozahod in je bila vkopana v plast nasutij SE 132 (tloris grobne parcele A: sl. 45, 48, 53). Zapolnjena je bila s polnilom SE 654b, ki je bilo večinoma sestavljeno iz oliv- no rjave meljaste gline z manjšim deležem grobozrnatega peska in manjših oblic, z drobci oglja, sežganih kosti, kera- mike in opeke. Pokrov SE 654d je bil iz srednje velike plošče peščenjaka. Dimenzije vkopa: 0,96 × 0,51 m, globina do 0,12 m. Brez pridatkov. Antropološka analiza Kosti so preslabo ohranjene za analize. Rastlinski ostanki Oglje: gaber ( Carpinus) – 2 kosa; oreh ( Juglans) – 21 kosov. A 654d 654a B 5.15 A B 132 654a 0 0 25 m 50 m 0.5 m 1 m GROB 42, SE 654. 332 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 Grob 42 a Prekritje SE 654d. b Polnilo SE 654b. c Izpraznjena grobna jama SE 654a. 333 Grob 43 − SE 655, grobna parcela A, sek. 14, kv. E4 Skeletni pokop. Grobna jama SE 655a je bila ovalne oblike, v smeri sever−jug in vkopana v plasti SE 132 in SE 147 (tloris grobne parcele A: sl. 45, 49, 53). Ob stenah grobne jame so bili navpično postavljeni večji in srednje veliki kamni, ki so tvorili grobno konstrukcijo SE 655c oz. obod grobnice širine 15−25 cm. Zaradi podepozicijskih procesov (predvsem pritiska teže zgornje konstrukcije) so se nekateri rahlo nagnili navznoter. V grob je bilo nato položeno truplo otroka. Po ostankih lo- banje in obeh stegnenic sklepamo, da je bil pokopan v izte- gnjeni legi v smeri sever−jug. Okoli trupla so bili najdeni še keramični in kovinski pridatki ter ostanki noše (sl. 160a−b). Steklene jagode ogrlice (G166, G167) so bile raztresene na predelu vratu in prsi. Vrč G162 in afriška skleda G163 sta bila stisnjena ob jugovzhodno steno groba. Grob je bil nato zapolnjen z olivno rjavo meljasto glino (SE 655b) in prekrit s štirimi srednje velikimi ploščami peščenjaka v dveh nivojih (SE 655d). Nad pokrovom so bili v dveh nivojih postavlje- ni še večji ploščati lomljenci peščenjaka in tegula (SE 190). Kamni so bili postavljeni z daljšimi stranicami navzven tako, da so v tlorisu oblikovali pravokotno obliko postamenta ali kamnite oznake groba. Dimenzije vkopa: 1,23 × 0,63 m, globina do 0,45 m. Datacija: 2.–3. stoletje. Antropološka analiza Gradivo: kosti so zelo slabo ohranjene. Prisotni so naslednji elementi: nekaj delcev temenice ( os parietale), obe senčnici ( os temporale) ter nekaj zob zgornje ( maxilla) in spodnje čeljusti ( mandibula). Spol: kosti pripadajo mladostniku, tako da ocena spola ni mogoča. Starost: je ocenjena med 3 in 4 leta, glede na razvoj in izra- ščanje mlečnih in stalnih zob. Zobje: na desni strani zgornje čeljusti ( maxilla) so v zobni- cah prisotni mlečni sekalci, podočnik in prvi kočnik, na levi strani pa so zunaj zobnic prisotni vsi mlečni zobje. Na desni strani spodnje čeljusti ( mandibula) je zunaj zobnice prisoten en mlečni sekalec, na levi strani pa sta zunaj zobnic prisotna mlečni prvi sekalec in podočnik. 334 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 0 25 m 50 m A G165 655c G166 190 G167 G164 G163 655dG162 655a B 190 5.20 A 190 B 655d 132 132 655c 655c 655b 655c 655a 147 0 0.5 m 1 m 335 d Grob 43 a Vrhnje prekritje SE 190. b Prekritje SE 655d. c Polnilo SE 655b. d Skeletni pokop SE 655 s pridatki in kamnitim obodom SE 655c. 336 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 e g f Grob 43 e Skeletni pokop SE 655 s pridatki, pogled proti severu. f Skeletni pokop SE 655 s pridatki, pogled proti vzhodu. g Izpraznjena grobnica SE 655c. 337 Grobni inventar Keramika Kovina Steklo Ostalo Namizno posodje svetla − neprečiščena št. gr. št. gr. št. gr. št. gr. vrsta št. gr. 46 2024 3 5 9 6 >100 738 kosti 43 628 Keramika 162 SE 655B, PNA 379, inv. št. PMKp 20322 164 SE 655B, PNA 381, inv. št. PMKp 20324 Odlomki ustja, ostenja in dna vrča ali amfore z ravnim dnom Manjši odlomek ostenja namizne keramike; namizna kerami- s trakastim ročajem, namizna keramika; mehka, oksidacijsko ka; mehka, oksidacijsko žgana prečiščena keramika z obilnimi žgana prečiščena keramika z zmernimi do redkimi vključki vključki; oranžne barve; db. 0,5 cm, teža 8 g. (kalcita, zdrobljene keramike in železovih oksidov); rdečkasto rumene barve; db. 0,4−0,7 cm, teža 285 g. Kovine 165 SE 655B, PNB 147, inv. št. PMKp 20325 a Žebljiček z nepravilno iztolčeno glavico in steblom nepravil- nega preseka; železo, korodirano; dl. 3,4 cm, teža 2 g. b Konica pravokotnega preseka paličastega predmeta – že- blja?; železo, korodirano; ohr. dl. 3,4, teža 2 g. c Del paličastega predmeta pravokotnega preseka – žebljič- ka?; železo, korodirano; ohr. dl. 3,1 cm, teža 1 g. 163 SE 655B, PNA 380, inv. št. PMKp 20323 Skleda z vodoravnim ustjem, plitkim polkrožnim trupom in prstanasto nogico; namizna keramika, lokalni posnetek pozno padske proizvodnje oblike Consp. 43, galske sigilate oblike Drag. 35 ali severnoafriške proizvodnje A Hayes 3 oz. namizne sklede oblike Bonifay commune type 6; trda, oksidacijsko žgana, drobnozrnata keramika z zmernimi vključki (železovih oksidov in redkimi zrnci zdrobljene keramike in kalcita); svetlo rdeče barve s slabo ohranjenim rumenkasto rdečim prema- zom; v. 5,3 cm, teža 330 g. 338 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 163 165a 165b 165c 166 167 Grob 43, SE 655; merilo 1 : 2. 339 GROB 43, SE 655, 163, 165 merilo 1 : 2, 166, 167 merilo 1 : 1. Steklo 166 SE 655B, PNC 24, inv. št. PMKp 20328 Steklene jagode, ena bela narebrena jagoda, ena modra jagoda z belo-rdečim pasom kvadratnega preseka, 4 modre stožčaste jagode rombastega preseka in več podobnih mo- drih poškodovanih jagod; skupna teža 1,4 g. 167 SE 655B, PNC 148, inv. št. PMKp 20326 Steklene jagode, 3 zeleno-modre paličaste jagode okroglega preseka; skupna teža 1 g. 340 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 163 165a 165b 165c 166 167 GROB 43, SE 655, 163, 165 merilo 1 : 2, 166, 167 merilo 1 : 1. Grob 43, SE 655; merilo 1 : 1. 341 Grob 44 − SE 658, grobna parcela A, Zobje: na desni strani spodnje čeljusti ( mandibula) sta bila sek. 14, kv. E5, sek. 20, kv. A1 drugi sekalec in podočnik izgubljena po smrti, ostali zobje so izpadli pred smrtjo. Na levi strani sta v zobnicah prisotna Skeletni pokop. podočnik in prvi ličnik, drugi sekalec in drugi ličnik pa sta Grobnica je bila postavljena vzdolžno ob severozahodni bila izgubljena po smrti. Odsotnost zobnic se pojavi dvakrat. stranici pokopališkega zidu SE 14 oz. SE 162 (tloris grobne Patološke spremembe: na kronah podočnikov spodnje če- parcele A: sl. 45, 48, 53). Grobna jama ali vkop za grobnico ljusti je prisotna hipoplazija sklenine. Na 4. in 5. vratnem SE 658a je bila pravokotne oblike in je sekala nasutje SE vretencu ( vertebrae cervicales) so prisotni zmerni osteofiti in 132, plasti SE 651, SE 21 in tlakovanje SE 637. Jugovzhodno poroznost na okretaču ( axis) je prisotna eburnacija oz. zgla-steno grobne jame in grobnice je predstavljalo severoza- jena in svetlikajoča površina, v sklepni jami leve kolčnice je hodno lice zidu SE 14 oz. SE 162, severovzhodno pa jugo- prisotna poroznost in eburnacija. Vse omenjene spremem- zahodno lice starejšega zidu SE 638. Jugozahodna stranica be kažejo na osteoartritis. grobne konstrukcije SE 658c je bila narejena iz tegule, ki je bila pokončno postavljena ob steno grobne jame ter na zu- Živalski ostanki nanji strani zagozdena z dvema kosoma tegul in s kamnom. Taksonomsko nedoločeni sesalski ostanki (1 neožgan kos). Na severozahodni strani so bili ob polnilu postavljeni večji in srednje veliki lomljenci brez navideznega reda. V grobu Rastlinski ostanki je bil v iztegnjeni legi in v smeri jugozahod−severovzhod Oglje: jesen ( Fraxinus) – 1 kos. pokopan pokojnik. Roke je imel iztegnjene ob trupu, le de- sna podlahtnica je bila dislocirana pri levem kolenu. Lonček (G169) je bil položen na levo stran trebuha, oljenka (G170) ob levo goleno. Trakasta zakovica (G172) ob glavo, žebelj (G171) ob levo goleno. Grobnica je bila nato zapolnjena z olivno rjavo meljasto glino (SE 658b) z vključki manjših in srednje velikih kamnov, polžkov, drobcev malte in oglja. Zemljeno polnilo je bilo nato prekrito še z ok. 15 cm debe- lim slojem kamnov (SE 658d), ki so bili pokončno, z daljšimi stranicami navzdol zabiti nad polnilo groba. Dimenzije vkopa: 2,17 × 0,74 m, globina do 0,36 m. Datacija: 4., prva polovica 5. stoletja. Antropološka analiza Gradivo: kosti so zmerno dobro ohranjene. Prisotni so na- slednji elementi: čelnica ( os frontale), obe temenici ( os pa- rietale), zatilnica ( os occipitale), obe senčnici ( os temporale), leva ličnica (os zygomaticum), spodnja čeljust ( mandibula), obe lopatici ( scapula), obe ključnici ( clavicula), leva kolčnica ( os coxae), nadlahtnica ( humerus), obe koželjnici ( radius), obe podlahtnici ( ulna), obe stegnenici ( femur), obe golenici ( tibia), leva mečnica ( fibula) in štiri vratna vretenca ( verte- brae cervicales). Spol: moški, glede na: 1) morfologijo kolčnice ( os coxae), 2) morfologijo lobanje ( cranium), 3) morfologijo spodnje če- ljusti ( mandibula) ter 4) dolžino in robustnost dolgih kosti. Starost je ocenjena med 51 in 60 let, glede na: 1) morfolo- gijo sramne kosti ( os pubis), 2) morfologijo avrikularne po- vršine črevnice ( os ilium) in 3) stopnjo obrabljenosti griznih površin zob. 342 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 0 25 m 50 m 638 14 637 G170 G171 G169 G168 658c G172 658c 162 0 0.5 m 1 m GROB 44, SE 658. 343 e Grob 44 a Prekritje SE 644d ob zidu SE 162. b Polnilo SE 644b. 344 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 d Grob 44 c Skeletni pokop SE 644 s pridatki in kamnito obodom SE 644c. d Izpraznjena grobnica SE 644c med zidovoma SE 638 in SE 162 ter tlakovanjem SE 637, pogled proti severovzhodu. 345 Grobni inventar Keramika Kovina Namizno posodje Oljenke svetla – neprečiščena št. gr. št. gr. št. gr. št. gr. 40 418 2 16 38 260 1 148 Keramika 168 SE 658B, PNA 372, inv. št. PMKp 20329 170 SE 658B, PNA 383, inv. št. PMKp 20331 Odlomki ustja, ostenja in trakastega ročaja enoročajnega vrča Pečatna oljenka, na dnu s črto nakazan žig, prstanasto dno brez izlivka, namizna keramika; mehka, oksidacijsko žgana posnema afriške oljenke, tip Loeschcke Xc; ožgan nosek zara- prečiščena keramika z redkimi vključki; rdečkasto rumene di uporabe, mehka keramika, prečiščena z zmernimi drobnimi barve; db. 0,4−0,6 cm, pr. u. 5 cm, teža 111 g. vključki, svetlo rdeče barve; dl. 9,2 cm, v. 3,7 cm, š. 6,6 cm, teža 143 g (z zemljeno vsebino). 169 SE 658B, PNA 382, inv. št. PMKp 20330 Lonček trebušaste oblike z navzven izvihanim ustjem, namizna keramika; tip lokalni posnetek egejskega narebrenega lončka Knossos Cooking pot type 4 ali fokajskega vrčka Knossos Mug type 1–2; namizna keramika; mehka, oksidacijsko žgana prečiščena keramika z zmernimi vključki (železovih oksidov, redka zrnca zdrobljene keramike in kalcita); rdečkasto rumene barve; v. 9,6 cm, pr. u. 8,4 cm, db. 0,3 cm, teža 149 g. Kovine 171 SE 658B, PNB 151, inv. št. PMKp 20710 Žebelj s ploščato pravokotno glavico in steblom pravokotnega preseka, konica odlomljena; železo, močno korodirano; ohr. dl. 3,5 cm, teža 7 g. 172 SE 658B, PNB 152, inv. št. PMKp 20333 Trakasta zakovica – sponka; bronasta zlitina, korodirana; dl. 2,4 cm, teža 0,4 g. 346 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 169 168 170 171 172 GROB 44, SE 658; 168−172 merilo 1 : 2. Grob 44, SE 658; merilo 1 : 2. 347 Grob 45 − SE 660, grobna parcela A, sek. 14, kv. D4–5 Skeletni pokop. Grobna jama (SE 660a) je bila okrogle oblike in vkopana v plast nasutij SE 132 (tloris grobne parcele A: sl. 45, 48, 53). Vanjo je bilo položeno truplo dojenčka, najverjetneje no- vorojenčka. Jama je bila zapolnjena z olivno rjavo meljasto glino (SE 660b) in prekrita z večjimi lomljenci peščenjaka, ki so bili položeni v navideznem neredu na manjši, nepravil- no oblikovan kup kot površinska oznaka groba ali pokrov 0 25 m 50 m (SE 660d). Dimenzije vkopa: premer 0,48 m, globina do 0,09 m. Brez pridatkov. A Antropološka analiza 660d Gradivo: kosti so zelo slabo ohranjene. Prisotni so naslednji 660a elementi: dva zoba. Spol: kosti pripadajo mladostniku, tako da ocena spola ni B mogoča. Starost: je ocenjena med 0 in 1 leto, glede na razvoj in izra- ščanje mlečnih zob. 5.15 A Zobje: prisotna sta mlečni sekalec zgornje čeljusti ( maxilla) 132 B 660a in mlečni sekalec spodnje čeljusti ( mandibula), vendar nista v zobnicah. 0 0.5 m 1 m GROB 45, SE 660; 348 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 d Grob 45 a Prekritje SE 660d. b Polnilo SE 660b. c Ostanki skeleta in grobna jama SE 660a. d Grobna jama SE 660a. 349 Grob 46 − SE 671, grobna parcela B, sek. 11, kv. A5 Skeletni pokop. Grobna jama SE 671a je bila ovalne oblike in vkopana v plast nasutij SE 457 v smeri sever−jug (tloris grobne parcele B: sl. 57, 60). Ob stenah grobne jame so bili postavljeni štirje večji in srednje veliki kamni, ki so tvorili grobno konstrukcijo SE 671c. Eden je bil postavljen navpično za glavo na sever- nem delu grobne jame, trije na jugu pri nogah pa plosko ali rahlo poševno. Zadnji so se verjetno zaradi podepozicijskih procesov (predvsem teže zgornje konstrukcije) nagnili nav- 0 25 m 50 m znoter. V grob je bilo položeno truplo otroka, od katerega je bila ohranjena le močno poškodovana lobanja na sever- nem delu grobne jame. Grob je bil nato zapolnjen z olivno B rjavo meljasto glino (SE 671b) in prekrit z večjimi lomljenci peščenjaka (SE 671d), ki so tvorili kamnito obeležje nepra- vilne oblike. Dimenzije vkopa: 1,15 × 0,84 m, globina do 0,2 3m. 671d Brez pridatkov. Antropološka analiza Gradivo: kosti so zelo slabo ohranjene. Prisotni so naslednji 671c elementi: obe temenici ( os parietale), desna senčnica ( os temporale), zgornja čeljust ( maxilla) in dva zoba. 671a Spol: kosti pripadajo otroku, tako da ocena spola ni mogoča. A Starost: je ocenjena med 5,5 in 6,5 let, glede na razvoj in 4.48 izraščanje mlečnih in stalnih zob. A B 671c 671c Zobje: na desni strani zgornje čeljusti ( maxilla) sta priso- 457 671a tna drugi mlečni kočnik in prvi stalni kočnik, vendar nista v zobnicah. 0 0.5 m 1 m GROB 46, SE 671. 350 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 d e Grob 46 a Prekritje SE 671d. b Polnilo SE 671b. c Ostanki skeleta in grobna jama SE 671a. d Izpraznjena grobna jama SE 671a, e Lobanja 351 Grob 47 − SE 677, grobna parcela B, Antropološka analiza sek. 11, kv. A–B5 Gradivo: kosti so zelo slabo ohranjene. Prisotni so naslednji Skeletni pokop. elementi: obe temenici ( os parietale), zatilnica ( os occipita- le), obe senčnici ( os temporale), spodnja čeljust ( mandibula), Grobna jama SE 677a je imela ovalno obliko in je bila vko- desna stegnenica ( femur) in prvo vratno vretence ( atlas). pana v plast nasutij SE 457 (tloris grobne parcele B: sl. 57, 60). Ob stenah grobne jame je bilo navpično položenih pet Spol: ženski, glede na: 1) morfologijo lobanje ( cranium), 2) večjih lomljencev peščenjaka oglatih oblik (SE 677c), ki so morfologijo spodnje čeljusti ( mandibula) in 3) gracilnost de- se zaradi podepozicijskih procesov (teže pokrova) nagnili sne stegnenice ( femur). navznoter ali navzven. Dva sta bila položena ob glavi, dva v Starost: je ocenjena med 46 in 55 let, glede na stopnjo ob- predelu meč in eden na spodnjem – jugovzhodnem koncu rabljenosti griznih površin zob. jame. Služili so za podporo pokrova. V tako grobno kon- strukcijo (SE 677c) je bilo položeno truplo. Skelet je ležal v Zobje: na desni strani zgornje čeljusti ( maxilla) je prisoten iztegnjeni legi v smeri severovzhod−jugozahod. Zgornji del podočnik, vendar zunaj zobnice. Na levi strani sta zunaj telesa je bil blago nagnjen na desno stran proti zahodu, z zobnice prisotna drugi sekalec in podočnik. Na desni strani rahlo pokrčenimi rokami tako, da je leva segala čez medeni- spodnje čeljusti ( mandibula) je zunaj zobnice prisoten prvi co. Oljenka (G174) je bila položena v južnem vogalu grob- ličnik, drugi pa je bil izgubljen po smrti. Vsi kočniki so izpadli ne jame pri levi nogi, kjer je bil najden tudi bronast okov pred smrtjo. Na levi strani sta zunaj zobnic prisotna oba (G175), med nogami žeblj (G176). Ob jugovzhodni stranici sekalca, oba ličnika in tretji kočnik. Opazna je dokaj močna je bil pridan vrč (G173 – sl. 133). Grob je bil nato zapolnjen obrabljenost griznih površin zob. z olivno rjavo meljasto glino (SE 677b) z drobci oglja. Polnilo Patološke spremembe: Na kronah podočnikov zgornje če- je bilo prekrito z večjimi lomljenci peščenjaka (SE 677d), ki ljusti je vidna hipoplazija sklenine. so bili postavljeni plosko. Rastlinski ostanki Dimenzije vkopa: 1,46 × 0,83 m, globina do 0,40 m. Oglje: oreh ( Juglans) – 8 kosov. Datacija: 4., prva polovica 5. stoletja. 352 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 0 25 m 50 m A 677c 677d G173 G176 G175 G174 B 677c 677a A 4.44 B 677c 457 677a 0 0.5 m 1 m GROB 47, SE 677; 173 merilo 1 : 2. 353 Grob 47 a Prekritje SE 677d. b Polnilo SE 677b. 354 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 e f d Grob 47 c Ostanki skeleta s pridatki in obodnimi kamni SE 677c. d Oljenka G174 in vrč G173 nogah. e Vrč G173. f Izpraznjena grobna jama SE 677a z obodnimi kamni SE 677c. 355 Grobni inventar Keramika Kovina Oglje Namizno posodje Oljenke egejska / svetla neprečiščena št. gr. št. gr. gr. št. gr. št. gr. 20 671 3 17 17 8 618 12 53 Keramika Kovine 173 SE 677B, PNA 393, inv. št. PMKp 20337 175 SE 677B, PNB 203, inv. št. PMKp 20339 Dvoročajni vrč brez izlivka s trebušastim trupom in kratkim a Del pločevinastega trakastega okova, zapognjenega za vratom, trup je narebren v višini pritrdišč ročajev, verjetno 180°; bronasta zlitina, korodirano; ohr. dl. 2,6 cm, ohr. š. egejska kuhinjska keramika; trda, oksidacijsko žgana, drob- 2,5 cm, teža 2 g. nozrnata keramika z redkimi vključki (drobna bela zrnca); b dve spiralno zviti žici; bronasta zlitina, korodirano; ohr. dl. oranžno rdeče barve; v. 16,2 cm, pr. u. 5,5 cm, teža 618 g. 2,2 cm, teža 1 g. 176 SE 677B, PNB 204, inv. št. PMKp 20340 Žebelj z nepravilno stožčasto glavico in ste- blom pravokotnega preseka, konica odlomlje- na; železo, korodirano; ohr. dl. 8,8 cm, teža 14 g. 174 SE 677B, PNA 394, inv. št. PMKp 20338 Pečatna oljenka, na dnu je žig, nakazan z rahlo reliefno odebelitvijo, prstanasto dno posnema afriške oljenke, tip Loeschcke Xc; ožgan nosek zaradi uporabe, mehka keramika, prečiščena z zmernimi drobnimi vključki, svetlo rdeče barve; dl. 8,8 cm, v. 3 cm, š. 6 cm, teža 53 g. 356 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 173 174 175 a 175 b 176 GROB 47, SE 677; 174, 176 merilo 1 : 2, 175a, 175b merilo 1 : 1. Grob 47, SE 677; 173, 174, 176 merilo 1 : 2, 175 merilo 1 : 1. 357 Grob 48 − SE 424, južni del grobišča, sek. 3, kv. E5, Antropološka analiza sek. 6, kv. A1 Gradivo: kosti so zelo dobro ohranjene. Prisotni so naslednji Skeletni pokop. elementi: čelnica ( os frontale), obe temenice ( os parietale), zatilnica ( os occipitale), obe senčnici ( os temporale), ličnica V primeru groba SE 424 in spremljajočih struktur lahko go- (os zygomaticum), zgornja čeljust ( maxilla), spodnja čeljust vorimo o grobni parceli. To omejujejo zid (SE 402) na ju- ( mandibula), obe ključnici ( clavicula), obe kolčnici (os coxae), govzhodu, na severozahodu in severovzhodu pa tlakova- leva pogačica ( patella), obe nadlahtnici ( humerus), obe ko- nje (SE 426) (tloris južnega dela grobišča: sl. 75). Grob je željnici ( radius), obe podlahtnici ( ulna), obe golenici ( tibia), bil vkopan na severovzhodnem delu grobne parcele. Tako obe stegnenici ( femur), obe mečnici ( fibula), eno vratno zamejena se je grobna parcela na jugozahodu nadaljevala vretence ( vertebra cervicales), eno prsno vretence ( vertebra izven izkopnega polja. Hodno površino znotraj zamejene- thoracales) in eno ledveno vretence ( vertebra lumbardus) ga areala je predstavljala zemljena plast (SE 427), na kate- ri je bilo najdenih več fragmentov gradbenega materiala. Spol: moški, glede na: 1) morfologijo kolčnice ( os coxae), Grobna jama (SE 424a) je bila v tlorisu linearno pravokotna 2) morfologijo lobanje ( cranium), 3) morfologijo spodnje z zaobljenimi vogali, v profilu pa banjasta. Dokumentirana čeljusti ( mandibula) ter 4) dolžino in robustnost dolgih kosti. lega skeleta priča, da je bil pokojnik položen neposredno na Starost je ocenjena med 46 in 50 let, glede na: 1) morfolo- dno grobne jame z rokami, položenimi v naročje. Grobna gijo sramne kosti ( pubis) in 2) morfologijo avrikularne povr- struktura je bila sestavljena iz več srednje velikih (do 20 cm) šine črevnice ( os ilium). kamnov peščenjaka nepravilne oblike (SE 424c), ki so grob- no jamo razdelili na večji del (SE 424e), kamor je bilo polo- Zobje: na desni strani zgornje čeljusti ( maxilla) so v zob- ženo truplo, in na manjši del (SE 424f), nad glavo pokojnika, nicah prisotni oba sekalca, podočnik, oba ličnika in prvi kjer smo dokumentirali več živalskih kosti (del medenice in kočnik, medtem ko je tretji kočnik prisoten zunaj zobnice. del dolge kosti, verjetno bovidne). Ta prostor ni bil prekrit s Na levi strani so v zobnicah prav tako prisotni oba sekalca, krovno strukturo groba (SE 424d). Grob je bil prekrit s štirimi podočnik, oba ličnika in prvi kočnik, medtem ko je bil tretji večjimi in več manjšimi ploščami peščenjaka (SE 424d). Pr- kočnik izgubljen po smrti. Na desni strani spodnje čeljusti votno prazen prostor pod krovno strukturo in nad polnilom ( mandibula) so v zobnicah prisotni podočnik, oba ličnika ter grobne jame se je zapolnil z naknadnimi podepozicijskimi prvi kočnik, medtem ko je prvi sekalec prisoten zunaj zob- procesi (lateralno gravitacijsko izpiranje; SE 424b). Ob le- nice. Prvi in tretji kočnik sta izpadla pred smrtjo. vem femurju skeleta so bili najdeni oljenka (G177), novec Patološke spremembe: na treh zobeh je opazna zobna gni- (G178a) in ptičja kost. Severozahodno od groba, približno loba. Na kroni podočnikov spodnje čeljusti ( mandibula) je 1 m od glave skeleta, je bil vkopan grob 15 (SE 425a). vidna hipoplazija skelnine. Na levi temenici ( os parietale), v Zunanje dimenzije: 2,50 × 1,40 m, globina do 0,5 m. bližini sagitalnega šiva ( sutura sagittalis), približno 55 mm pred lambdoidnim šivom ( sutura lambdoidea), je prisotna Datacija: 2. stoletje ali nekoliko kasneje. vdolbina, posledca zaceljene travme. Vdolbina je krožne oblike, s premerom 8 mm in dobro remodeliranimi robovi. Na obeh temenicah ( os parietale) je na notranji strani priso- tna rahla poroznost, ki v času smrti ni bila več aktivna. Na površini sklepne jame leve kolčnice so prisotne izrazite de- generativne osteoartritske spremembe (osteofiti, porozija in eburnacija). Na distalnem okrajku stegnenice so prav tako prisotne izrazite degenerativne osteoartritske spremembe. 358 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 D 424c 424f 0 25 m 50 m A 424e B G178 424d G178a G177 424a C A 2.68 B 424a 2.79 C 2.67 D 424a 424c 0 0.5 m 1 m 359 Grob 48 a Prekritje SE 424d, pogled proti jugovzhodu. b Prekritje SE 424d brez površinskih kamnov in polnilo jame nad glavo SE 424f, pogled proti severozahodu. c Skelet in pridatki, obdani s kamni SE 424c v grobni jami SE 424a, pogled proti severovzhodu. 360 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 d f e g Grob 48 d Oljenka G177, novec G178a in ptičja kost, pogled proti severu. e Jama SE 424f nad glavo z živalskimi kostmi, pogled proti jugu. f Jama SE 424f z živalskimi kostmi in obodnimi kamni. g Izpraznjena jama SE 424f z obodnimi kamni SE 424c. 361 Grobni inventar Keramika Opeka Kovina Ostalo Oljenke tegula št. gr. št. gr. št. gr. št. gr. vrsta št. gr. 1 92 7 2020 2 179 20 335 kosti 1 67 Keramika 177 SE 424B, PNA 60, inv. št. PMKp 20342 Pečatna oljenka, na dnu je žig nečitljiv in le nakazan v reliefu, tip Loeschcke Xb, forma corta; ožgan nosek zaradi uporabe, mehka keramika, prečiščena z zmernimi drobnimi vključki, rdeče barve; ohr. dl. 7,4 cm, v. 2,6 cm, š. 6,2 cm, teža 67 g. Kovine 178 SE 424E, PNB 112, inv. št. PMKp 20343 Del pravokotnega pločevinastega okova s tremi zakovicami ob robovih; bronasta zlitina, korodirano; ohr. dl. 2,5 cm, ohr. š. 2,1 cm, teža 1 g. 178a SE 424B, PNB 113, inv. št. PMKp 20077 Novec; as , cesar Domitianus, kovan med letoma 81 in 96, kov- nica Rom, RIC ?; bron; teža 9,71, vel. 2,7 × 2,6 cm; izrabljen. 362 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 Keramika Opeka Kovina Ostalo Oljenke tegula št. gr. št. gr. št. gr. št. gr. vrsta št. gr. 177 1 92 7 2020 2 179 20 335 kosti 1 67 178 178a GROB 48, SE 424; 177, 178 merilo 1 : 2, 178a merilo 1 : 1. Grob 48, SE 424; 177, 178 merilo 1 : 2, 178a merilo 1 : 1. 363 Grob 49 − SE 521, sek. 3, kv. C2–3 Skeletni pokop. Močno poškodovan skeletni pokop na cestnem tlakovanju (SE 520) cestnega priključka proti Ankaranu, severno od grobne parcele 1 (sl. 85). Grobna jama SE 521a je bila komaj zaznavna, podolgovate oblike in rahlo banjastega profila. Pokojnik je bil položen na dno grobne jame, ležal je v izte- gnjeni legi v smeri severovzhod−jugozahod. Leva roka je bila iztegnjena ob telesu, desna pokrčena čez trebuh. Spo- dnji del nog je bil rahlo pokrčen, morda prestavljen s po- depozicijskimi procesi. Polnilo iz olivno rjave meljaste gline (SE 521b) je bilo enako plasti (SE 501), ki je obdajala grob in prekrivala cestišče. Grob je bil po površini poškodovan z gradbenimi deli (SE 100). Obliko groba lahko le slutimo glede na poškodbe okoliškega cestišča. Dimenzije vkopa (zelo vprašljive): 1,40 × 0,36 m, globina do 0,10 m. Datacija: po sredini 5. stoletja (po opustitvi vile). Brez pridatkov. Antropološka analiza Gradivo: kosti so slabo ohranjene. Prisotni so naslednji ele- menti: neopredeljivi delci lobanje ( cranium), neopredeljivi delci debel dolgih kosti in en zob. Spol: najverjetneje je moški, glede na robustnost dolgih ko- sti in velikost zob. Starost je ocenjena med 16 in 25 let, glede na stopnjo ob- rabljenosti griznih površin zob. Zobje: zunaj zobnice je prisoten levi podočnik spodnje čeljusti. 0 25 m 50 m 0 0.5 m 1 m GROB 49, SE 521. 364 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 Grob 49 a Skeletni pokop SE 521 na tlakovanju SE 520, pogled proti severovzhodu. b Skeletni pokop SE 521, pogled proti vzhodu. 365 Grob 50 − SE 641, grobna parcela A, sek. 14, kv. E4 Žgan pokop z žganino, raztreseno po dnu grobne jame. Grobna jama SE 641a je bila ovalne oblike, v smeri V−Z, in vkopana v plast nasutij SE 132 (tloris grobne parcele A: sl. 45, 48, 53). Zapolnjena je bila s polnilom SE 641b, ki je bilo večinoma sestavljeno iz temno sivkasto rjave meljaste gline z manjšim deležem grobozrnatega peska, z drobci oglja, sežganih kosti, s polžki in keramičnimi pridatki. Pravo- koten pokrov SE 641d so sestavljale tri tegule. Postavljene so bile z robovi navzdol, vzporedno s krajšo stranico groba. Srednja tegula je deloma prekrivala tegulo na vzhodni stra- 0 25 m 50 m ni. Tegule so bile močno poškodovane, predvsem zgornja. Dimenzije vkopa: 1,6 × 0,6 m, globina do 0,12 m. Datacija: druga polovica 2., prva polovica 3. stoletja. Antropološka analiza C Skeletni ostanki niso ohranjeni. G179 641a D 641d 5.20 C 641d D 641b 132 641a 0 0.5 m 1 m 366 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 Grob 50 a Prekritje SE 641d. b Polnilo SE 641b. c Izpraznjena grobna jama SE 641a z oljenko (G179). 367 Grobni inventar Keramika Opeka Fino posodje Kuhinjsko posodje Amfore Oljenke tegula keramika tankih sten − črna porozna št. gr. št. gr. št. gr. št. gr. št. gr. št. gr. 7 512 138 35332 2 2 1 3 2 241 1 150 Keramika 179 SE 641B, PNA 368, inv. št. PMKp 20346 180 SE 641B, PNA 369, inv. št. PMKp 20350 Pečatna oljenka, brez žiga, tip Loeschcke Xb; prežgana, meh- Odlomek ostenja lončka, kuhinjska keramika; stihijsko žgana, ka keramika, prečiščena z drobnimi vključki, oranžne do črne mehka keramika z obilnimi vključki, zelo temno rjave barve; barve; dl. 11,1 cm, v. 3 cm, š. 7,6 cm, teža 146 g (z zemljenim ohr. v. 1,5 cm, ohr. š. 3 cm, db. 0,2 cm, teža 3 g. polnilom). 181 SE 641B, PNA 370, inv. št. PMKp 20351 Odlomka ostenja skodelice, severnoitalska keramika tan- kih sten; redukcijsko žgana siva prečiščena keramika, slabo ohranjeni ostanki temno sivega premaza; rezidualno; ohr. v. 1,2 cm, teža 2 g. 182 SE 641B, PNA 371, inv. št. PMKp 20352 Dvojni paličasti ročaj amfore, tip Dressel 2−4; severnojadran- ska proizvodnja; mehka, drobnozrnata keramiko z zmernimi vključki, bledo roza barve; ohr. v. 11 cm, ohr. š. 5 cm, db. 2,5 cm, teža 234 g. 368 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 179 182 GROB 50, SE 641; 179, 182 merilo 1 : 2. Grob 50, SE 641; merilo 1 : 2. 369 Grob 51 − SE 189, grobna parcela A, sek. 14, kv. E3–4 Žgan pokop z žganino, raztreseno po dnu grobne jame. Grobna jama SE 189a je bila ovalne oblike, v smeri sever− jug, vkopana v plasti SE 147, SE 192 in SE 132 (tloris grob- ne parcele A: sl. 45, 49, 53). Zapolnjena je bila s polnilom SE 189b, ki je bilo večinoma sestavljeno iz žganine, manjše- ga deleža glinenega melja, drobcev sežganih kosti, drobcev ožgane zemlje (predvsem ob stenah grobne jame) ter pri- datkov. Delež glinenega melja se je proti dnu manjšal, saj je 0 25 m 50 m prevladala žganina. Žeblji in odlomki železa so bili razpršeni po polnilu, oljenka (G183) in novec (G190) sta bila polože- na na dno ob južno steno grobne jame. Steklen balzamarij (G183a) je bil položen na površje žganine. Okoli grobne jame so bili položeni srednje veliki lomljenci peščenjaka (SE 189c), na njih pa je bila kamnita plošča peščenjaka – pokrov grobnice SE 189d. Na vzhodni stranici grobne kon- strukcije (SE 189c) sta bila v sredini linije nanjo prečno po- G183a stavljena dva imbreksa tako, da sta ustvarila kanal za libacije G184 (sl. 138). Na zahodni strani je segal izpod pokrova grobnice, v notranjosti pa je bil postavljen nad polnilo grobnice. 189d G189 Dimenzije vkopa: 1,33 × 0,62 m, globina do 0,29 m. G185 189c Datacija: 2. stoletje. 189a Antropološka analiza 189c G186 189c Močno razdrobljeni skeletni ostanki niso omogočali izvedbe G190 G183 G187 analiz. G188 189c 0 0.5 m 1 m 370 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 d e Grob 51 a Prekritje SE 189d. b Žganina SE 189b s pridatki, kamnitim obodom SE 189c in imbreksom. c Steklen balzamarij G183a, pogled proti jugozahodu. d Novec G190 in oljenka v jugovzhodnem delu groba. e Izraznjena grobna jama SE 189a, z obodnim kamnitim vencem in imbreksom za libacijo (SE 189c). 371 Grobni inventar 186 SE 189B, PNB 192, inv. št. PMKp 20348 Keramika Kovina Steklo Oljenke Žebelj s stožčasto glavico in steblom kvadra- št. gr. št. gr. št. gr. št. gr. tnega preseka; železo, korodirano; ohr. dl. 48 143 10 144 1 36 25 82 8 cm, teža 22 g. Keramika 183 SE 189B, PNA 280, inv. št. PMKp 20347 Pečatna oljenka z žigom CRESCE/S, tip Loeschcke Xa/b; prežgana, mehka keramika, prečiščena z drobnimi vključki, oranžne do črne barve; dl. 10,9 cm, v. 3,5 cm, š. 7,5 cm, teža 82 g. 187 SE 189B, PNB 193−1, inv. št. PMKp 20355 Del stebla žeblja pravokotnega preseka; bro- nasta zlitina, korodirana; dl. 4,3 cm, teža3 g. 188 SE 189B, PNB 193−2, inv. št. PMKp 20355 Žebljiček s polkroglasto glavico in steblom kva- dratnega preseka; bronasta zlitina, korodirana; dl. 2,6 cm, teža 3 g. 189a SE 189B, PNB 194, inv. št. PMKp 20349 Žebelj s stožčasto glavico in steblom kvadratnega preseka; konica zapognjena za 90°; železo, korodirano; dl. 8,9 cm, teža 28 g. Steklo 183a SE 189B, PND 17, inv. št. PMKp 20347 Balzamarij s stožčastim dnom in visokim ozkim vratom, modro steklo, pihano; pr. u. 3 cm, pr. d. 10 cm, v. 15 cm, Kovine 189b SE 189B, PNB 195, inv. št. PMKp 20653 Žebelj s stožčasto glavico in steblom kvadratnega preseka; 184 SE 189B, PNB 189, železo, močno korodirano; dl. 5,5 cm, teža 8 g. inv. št. PMKp 20353 189c SE 189B, PNB 196, inv. št. PMKp 20654 Žebelj s stožčasto glavico in steblom pravo- Železen paličast predmet s konico piramidalne oblike, steblo kotnega preseka; železo, rahlo korodirano; kvadratnega preseka ima zaobljene robove, odlomljeno; žele- dl. 7,2 cm, teža 18 g. zo, močno korodirano; ohr. dl. 8,1 cm, teža 21 g. Novec 190 SE 189B, PNB 197, inv. št. PMKp 20076 Novec; as , cesar Vespasianus ali Titus, kovan med letoma 69 in 81, kovnica Roma, RIC ?; bron; teža 7,43, vel. 2,5 × 2,6 cm; 185 SE 189B, PNB 191, inv. št. PMKp 20354 zelo močno izrabljen. Nož, del trakastega ročaja s koničastim zaključkom, in del rezila; železo, korodirano; ohr. dl. ročaja 5,7 cm, teža ročaja 7 g, ohr. dl. rezila 2,7 cm, teža rezila 3 g. 372 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 183 184 185 186 187 188 189a 189c 189b GROB 51, SE 189; 183 merilo 1 : 2. GROB 51, SE 189; 184, 185, 186, 187, 188, 189a, 189b, 189c merilo 1 : 2. Grob 51, SE 189; merilo 1 : 2. 373 Grob 52 − SE 659, grobna parcela A, sek. 14, kv. E4 Skeletni pokop. Grobna jama SE 659a je bila okrogla, U preseka, vkopana v nasutje SE 132 (tloris grobne parcele A: sl. 45, 48, 53). Polni- lo groba SE 659b je bilo olivno rjave barve, iz mehke melja- ste gline z redkimi drobci oglja in manjšimi lomljenci. Polnilo je bilo enako okoliški plasti in mu je bilo težko slediti. Jama je bila vidna le z vrha, glede na vrzel v nasutju Kamenčkov okoli groba. Pokrov groba SE 659d je bil sestavljen iz dveh srednje velikih plošč peščenjaka nepravilne štirioglate obli- ke, dimenzij 37 × 91 × 5 cm. Pod opisanimi ploščami je ležal 0 25 m 50 m še spodnji pokrov SE 659f, sestavljen iz dveh polovic tegul dimenzij 59 × 30 × 3 cm, ki sta bili položeni ena ob drugo z robovi ob južnem robu. Ni bilo sledi skeleta. Verjetno gre za grob dojenčka. B 659d Dimenzije vkopa (vprašljive): 1,1 × 0,59 m. Brez pridatkov. 659f 659d Antropološka analiza Skeletni ostanki niso ohranjeni. 659a A 5.07 A B 659d 659b 659f659b 132 659a 0 0.5 m 1 m GROB 52, SE 659; 374 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 d Grob 52 a Kamnito prekritje SE 659d. b Pokrov iz tegul SE 659f. c Polnilo SE 659b. d Izpraznjena grobna jama SE 659a. 375 Grob 53 − SE 661, grobna parcela A, sek. 15, kv. A3 Skeletni pokop. Slabo viden vkop (SE 661a) je bil ovalne oblike, sekal je pla- sti SE 147 in SE 665, v smeri sever−jug (tloris grobne parcele A: sl. 45). Zapolnjen je bil s polnilom iz olivno rjave meljaste gline (SE 661b), ki se je v tlorisu zelo težko ločilo od okolice. Glede na predmete v njem bi lahko šlo za grob, čeprav ni bilo sledi skeleta. Narebreni lonček G190a je bil položen v vzhodnem delu jame, ob njem tudi oba žeblje G190b−c. Prekritja ni bilo. 0 25 m 50 m Dimenzije vkopa: 1,03 × 0,84 m, globina 0,1−0,14 m. Datacija: 3., 4. stoletje. Antropološka analiza D Skeletni ostanki niso ohranjeni. G190a G190c G190b 661a C C D 661 b 132 661a 0 0.5 m 1 m GROB 53, SE 661. 376 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 Grob 53 Grobna jama SE 659a in pridatki. 377 Grobni inventar Keramika Kovina Kuhinjsko posodje egejska št. gr. št. gr. št. gr. 12 91 2 54 12 91 Keramika 190a SE 661, PNA 389, inv. št. PMKp 20647 Dno in ostenje lončka z narebreno zunanjo steno, egejska kuhinjska keramika; tip egejski narebreni lonček Knossos Coo- king-pot type 4; oksidacijsko žgana, trda keramika, finozrnata z obilnimi vključki; svetlo rdeče barve; ohr. v. 4,2 cm, š. 8,4 cm, db. 0,2 cm, teža 91 g. Kovina 190b SE 661, PNB 157, inv. št. PMKp 20702 Žebelj z odlomljeno glavico in steblom pravokotnega preseka; železo, močno korodirano; ohr. dl. 6,5 cm, teža 10 g. 190c SE 661, PNB 155, inv. št. PMKp 20703 Žebelj z diskasto glavico in steblom kvadratnega preseka; železo, korodirano; ohr. dl. 7,1 cm, teža 18 g. 378 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 190a 190b 190c GROB 53, SE 661; 190a, 190b, 190c merilo 1 : 2. Grob 53, SE 661; merilo 1 : 2. 379 11.2 Katalog arheoloških oblik (25 × 18 × 10−7 × 4 × 4 cm). Ohranjeni sta največ kontekstov dve vrsti kamnov. Zid je bil poškodovan pri gradbenih pose- gih za avtocesto (SE 100). Južno od TJ 2 je obravnavan kot Na tem mestu je predstavljena večina relevantnih arheolo- SE 195. Le po površini pa je poškodovan na severovzhodu ških kontekstov in stratigrafskih enot. Le grobne celote so od kontrolnega jarka. Na severovzhodu je bil zid presekan predstavljene v katalogu grobov. Opisi SE so organizirani z interfacijem destrukcije SE 604 oz. razširitvijo ceste SE 11. po sklopih v tekstu, znotraj katerih si sledijo po zaporednih SE 148, sek. 26/kv. B2−3 (polnilo) številkah SE od najmanjše dalje. Pri posameznih SE so za- Plast temno rumenkasto rjave mehke peščene gline z 1 % vedene tudi izbrane najdbe, ki so predstavljene v katalogu lomljencev peščenjaka različnih oblik (15 × 10 × 5−8 × 7 gradiva (poglavje Katalog gradiva izven grobov). × 3 cm), 1 % rimskega gradbenega materiala in 1 % kosti. Naraven nanos, plast pada proti severozahodu. Zapolnjuje 11.2.1 Sklop 1 – grobišče z grobnimi jarek SE 149. Poškodovana po površini pri gradbenih delih parcelami za avtocesto (SE 100). Suhozidna arhitektura SE 149, sek. 26/kv. B2−3 (linearen jarek) Linearen jarek v smeri severovzhod–jugozahod, ki teče do SE 21 = SE 127 = SE 484 = SE 708, sek. 3, 5, 6, 8–11, prepusta za vodo SE 601 v zidu SE 150. Verjeno korito pod- 13−30, 32−35, 37−39 (plast) talne vodne žile, ki teče po pobočju navzdol. Naravni nanos. Zbita plast olivno rjave ilovice ali meljaste gline, pod rimskimi ostalinami. Na južnem delu grobišča je SE 150, sek. 26/kv. B1–2, C1–2 (zid) bila oštevilčena kot SE 708 in SE 484, na območju grobne Suhozidan zid, ki poteka v smeri jugovzhod−severozahod. parcele 1 SE 127. Narejen iz lomljencev peščenjaka. Večji kamni (88 × 53 × 10 cm, to je plošča, postavljena nad prepustom za vodo SE 101, sek. 20, 21, 25–27 (mejna površina) SE 601 − 32 × 15 × 19 cm) z bolj ploščatimi in pravokotnimi Mejna površina nad naravnim koluvijem SE 21 in pod rim- stranicami so postavljeni plosko v dve lici. Lici zidu sta ravni skimi strukturami. in brez ravnih vrst. Jedro zidu sestavljajo manjši lomljenci Najdba: G225. peščenjaka nepravilnih oglatih oblik (20 × 15 × 5−7 × 7 × SE 137 = SE 194, sek. 20/kv. C−D1−2, C3, B−C4−5 (zid) 8 cm). Jugovzhodni zaključek zidu bi bil lahko intakten, saj Suhozidan zid, ki poteka v smeri severovzhod−jugozahod. so z obeh strani postavljeni večji ploščati kamni. Celoten Narejen iz lomljencev peščenjaka, večji so postavljeni s pra- stik z zidom SE 157 ni ohranjen (verjetno sta bila vezana). vokotnimi stranicami navzven v dve lici, v sredini so manjši Severozahodni del zidu je močno poškodovan − zdi se, da kamni. Kamni so oglatih oblik (30 × 25 × 15−8 × 5 × 4 cm). se je zid porušil deloma proti zahodu in deloma proti se- Severozahodno lice je postavljeno nad zid SE 139. Ohra- veru. Rahlo poškodovan po površini pri gradbenih delih za njen v višini dveh do treh kamnov na jugovzhodnem licu avtocesto (SE 100). Ohranjen je do višine treh kamnov. Zid in enega do dveh kamnov na severozahodnem licu, ki ima vsebuje še prepust za vodo SE 601. dno postavljeno višje. Poškodovan pri gradbenih delih za Najdbe pri čiščenju zidu: G373–G376. avtocesto (SE 100): tako je druga vrsta zidu, ki sega čez zid SE 156, sek. 26/kv. A1–3, B1 (zid) SE 139, ohranjena le na območju kontrolnega bloka. Sever- Suhozidan zid, narejen iz lomljencev peščenjaka, ki poteka neje pa je najnižja vrsta kamnov, ki je postavljena vzhodno v smeri severovzhod−jugozahod. Večji kamni so bolj gro- od zidu SE 139, ohranjena le sporadično. Južno od njega bo obdelani in bolj kvadratni (75 × 25 × 10−125 × 20 × se zid nadaljuje kot SE 194. Zid je postavljen brez pravilnih 10 cm). Postavljeni so s pravokotnimi stranicami navzven v vrst z dokaj ravnimi lici. Vkop za zid ni viden oz. ni širši od dve lici, v sredini so manjši in srednje veliki kamni ter 10 % temelja zidu. Na severovzhodu je bil zid presekan z interfa- oblic (7−10 cm). Ti so zelo oglati in nepravilnih oblik (30 × 15 cijem destrukcije SE 604 oz. razširitvijo ceste SE 11. Na ju- × 14−7 × 7 × 4 cm). Ohranjeni sta največ dve vrsti kamnov. gozahodnem koncu se zalomi proti severovzhodu s krajšim Zid je bil poškodovan pri gradbenih posegih za avtocesto priključkom SE 673. (SE 100). Le po površini pa je poškodovan na severovzhodu Najdba pri čiščenju zidu: G365. zaradi kontrolnega jarka. Na severovzhodu je bil zid presekan SE 139 = SE 195, sek. 20/kv. B4, C1−4 (zid) z interfacijem destrukcije SE 604 oz. razširitvijo ceste SE 11. Suhozidan zid. Narejen iz lomljencev peščenjaka, večji ka- Najdbi pri čiščenju zidu: G377, G378. mni so bolj grobo obdelani in bolj kvadratni (50 × 27 × SE 160, sek. 26/kv. B2 (polnilo) 15−19 × 17 × 5 cm). Postavljeni so s pravokotnimi stranica- Polnilo jame SE 182. Sestavljeno iz temno rumenkasto rjave mi navzven v dve lici, v sredini so manjši in srednje veliki ka- meljaste gline z vključki drobcev oglja in lepa ter s štirimi mni ter 10 % oblic (7−10 cm). Ti so zelo oglati in nepravilnih 380 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 večjimi kamni peščenjaka. Kamni so bili postavljeni v sredini SE 621, sek. 15/kv. A−B5 (struktura, kamnito nasutje) vkopa eden na drugega. Njihov namen je bil podpora za Kamnito nasutje, sestavljeno 70 % iz lomljencev peščenjaka kol. Polnilo je bilo po površini poškodovano pri gradbenih različnih nepravilnih zelo oglatih oblik (od 3 × 2 × 1 do 18 delih za AC julija 2002 (SE 100). × 15 × 5 cm). Vmesni prostor zapolnjuje plast svetlo olivno SE 182, sek. 26/kv. B2 (vkop) rjavega slabo sprijetega glinenega melja. Jama za kol. Vkop je okrogle oblike in ima oster prehod v SE 633, sek. 11/kv. B5, C4−5, sek. 15/kv. A3−5, B1−5, konkavno steno ter neizrazit prehod v konkavno dno. Vkop C1−4 (struktura) je bil poškodovan pri gradbenih delih za AC (SE 100). Plast olivno rjave slabo sprijete meljaste gline (20 %) in 80 % SE 181, sek. 26/kv. B–C1 (plast) lomljencev peščenjaka, različnih nepravilnih oglatih oblik Plast rumenkasto rjavega čvrstega glinenega melja (SE 181) (od 12 × 6 × 4 do 43 × 26 × 10 cm). Plast se nahaja po z redkimi kamni, velikimi do 20 cm, koluvij, naravni nanos. površini SE 21. V od pokopališkega zidu SE 162 se pojavlja- Plast je nastala po opustitvi rimskega grobišča (nad zidovi jo večje in manjše koncentracije večjih in manjših kamnov. SE 150, SE 156, SE 102, SE 155, ruševinami SE 167 in SE 186 Verjetno kamnito antropogeno nasutje. Pod ruševino SE 17. izven grobne parcele 1) in cest (SE 11, SE 502 ipd.), katere SE 634, sek. 11/kv. B5, C4−5 (kamnito nasutje) je prekrila. Kamnito nasutje iz olivno rjave rahle meljaste gline, z 10 % Najdba: G399. kosov antične opeke (ok. 5−2 cm), 40 % oblic (pr. 5 cm), 30 % rahlo zaobljenih lomljencev peščenjaka (5−12 cm), SE 186, sek. 26/kv. B–C1 (ruševina) 20 % plasti predstavlja SE 18. Antropogeno nasutje. Ruševina zidu SE 150, ki je padla na cesto SE 11. Plast, se- stavljena iz lomljencev peščenjaka nepravilne oglate oblike, SE 638 = SE 619, sek. 20/kv. D−E1, sek. 21/kv. A−B1 (zid) kamnov v ruševini je 90 % (50 × 40 × 15–15 × 7 × 5 cm). Suhozidni zid, ki poteka v smeri severovzhod−jugozahod. Vmesni prostor zapolnjuje plast rumenkasto rjavega čvrste- Zid ima dve lici, ki nista ravni in sta sestavljeni iz večjih lo- ga glinenega melja (SE 181), nastala po opustitvi rimskega mljencev peščenjaka z različnimi, večinoma pravokotni- grobišča in cest. mi stranicami, ki so postavljene v lice zidu (ok. 35 × 20 × 10 cm). V notranjosti so natrpani manjši lomljenci zelo ne- Najdbe: G401–403. pravilnih oblik in zelo oglati (ok. 10 × 8 × 6 cm). Zid je moč- SE 602, sek. 20/kv. C5, sek. 26/kv. B–C1 (struktura − cestni no poškodovan z jarkom TJ 2, V od zidu SE 14 je ohranjen kanal) v višini enega največ dveh kamnov. Jugovzhodno od zidu Obcestni jarek ceste SE 11 − zidan kanal. Kanal je sestav- SE 14 je oštevilčen kot SE 619. Pod zidom SE 656 in kasnej- ni del ceste SE 11, poteka v smeri severovzhod−jugozahod šim zidom SE 14; presekan z grobom 41 (SE 648a). Vkopan od prepusta SE 601 v zidu SE 150 do zidu SE 155 − preč- v naravno plast SE 21. no pod cesto SE 11. Stranice kanala so sezidane iz večjih SE 656, sek. 14/kv. D−E5, sek. 20/kv. D−E1 (zid) lomljencev peščenjaka, predvsem plošč (56 × 47 × 15 do Zid, zgrajen v suhozidnati tehniki, ki poteka v smeri seve- 20 × 33 × 15 cm), ki so plosko položene v dve lici v notranjo- rovzhod−jugozahod. Narejen je iz večjih lomljencev pešče- sti kanala s pravilnimi pravokotnimi stranicami postavljenimi njaka (40 × 30 × 8 do 20 × 18 × 5 cm), ki so postavljeni v tri navznoter − v lici v kanalu. Brez veziva. Kamni so postavljeni lica oz. fronte plosko in postrani z različnimi pravokotnimi in nekako v vrste − največ 4−5 kamnov (v najnižjem delu). nepravilnimi stranicami navzven. Peščenjaki so raznih ogla- SE 603, sek. 20/kv. C5, sek. 26/kv. B–C1 (polnilo) tih oblik. V vmesni prostor so nametani lomljenci različnih Zgornje polnilo kanala SE 602, enako kamnitemu nasutju velikosti in oblik (21 × 17 × 8 do 7 × 5 × 3 cm). Zid je ceste SE 11. ohranjen do višine dveh ali treh kamnov in se ne nagiba proti jugozahodu. Sezidan nad zidom SE 638, presekan z Najdba: G455b. grobom 41 (SE 648a), pod tlakovanjem SE 637 in polnilom SE 605, sek. 20/kv. C5, sek. 26/kv. B–C1 (polnilo) zasutja SE 662. Plast rumenkasto rjavega čvrstega meljastega peska, z 10 % SE 662, sek. 14/kv. D5, sek. 20/kv. D1 (polnilo/ruševina) kamnov (oblice manjše in srednje velike ok. 15 × 10 × 5 cm). Kamnita zapolnitev jarka med SE 137 in SE 656. Sestavljena Spodnje polnilo jarka SE 602, verjetno gre za naravni nanos. iz oblic in lomljencev peščenjaka, enako kot SE 637. Najdba: G456. Najdba: G468. SE 610, sek. 20/kv. C5, sek. 26/kv. B–C1 (polnilo) SE 673, sek. 20/kv. D1 (zid) Polnilo svetlo olivno rjave čvrste peščene gline z 1 % drob- Suhozidan zid. Zgrajen iz srednje velikih lomljencev pešče- nega peska (do 1 mm) in 1 % lomljencev peščenjaka ogla- njaka (ok. 23 × 15 × 10 cm), postavljenih v izliv kanala ob ju- tih, zelo različnih in nepravilnih oblik (do 12 × 7 × 5 cm). govzhodni stranici zidu SE 137. Zid ima le eno jugovzhodno Tretje, spodnje polnilo jarka SE 602. Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 381 lice, ravno s pravokotnimi stranicami kamnov navzven. Ka- SE 134, sek. 20/kv. E3 (vkop) mni so različnih oglatih oblik in ležijo plosko. Ohranjen je v Vkop oglate oblike z zaobljenimi vogali. Prehod v nepravil- višini treh kamnov. no skoraj navpično steno je neizrazit, prehod v zelo nerav- SE 676, sek. 20/kv. D1 (ruševina) no dno (valovito) je postopen. Zapolnjen s polnilom SE 112. Ruševina zidu SE 656. Sestavljena iz lomljencev peščenjaka Seka SE 110. Poškodovan pri gradbenih delih za avtocesto različnih oglatih oblik in velikosti. Nahaja se severovzhodno (SE 100). od zidu. SE 136, sek. 21/kv. A−B1 (plast) Grobišče Plast drobnega kamenja, gre za antropogeno nasutje. Plast svetlo olivno rjave slabo sprijete meljaste gline s 66 % gro- SE 106 = SE 117, sek. 20/kv. D2−3, E2−3, sek. 21/kv. bih sestavin: kamni, tegule, mozaične kocke. Plast je bila A2−3, B2−3 (plast) poškodovana s TJ 2, narejenim pri gradbenih posegih za Plast svetlo olivno rjave čvrste meljaste gline. Naravni na- gradnjo AC, julija 2002. Nad SE 142, pod SE131. nos. Močno poškodovana pri gradbenih delih za avtoce- SE 142, sek. 15/kv. A5, B1−5, C4−5, sek. 21/kv. A−B1 (plast) sto (SE 100). Skoraj popolnoma odstranjena, ohranjena le Plast svetlo olivno rjave mehke meljaste gline. Je bila pod na območju jarka TJ 2. Večinoma odstranjena strojno. Nad SE 131, SE 136, SE 143, SE 106. SE 103, SE 115, SE SE 104, SE 107, SE 108, SE 151, SE 180, SE 143, pod SE 110. Najdbi: G371a−b. Najdba: G283. SE 143, sek. 21/kv. B−C2 (plast) Plast temno rumenkasto rjavega rahlega glinenega melja s SE 110 = SE 118 = SE 128, sek. 20/kv. D4, E3−4, sek. 21/ 60 % grobega peska (0,2−2 cm). Plast drobnega peska. An- kv. A−B3 (plast) tropogeno nasutje ali naraven nanos. Močno poškodovana Plast svetlo olivno rjave čvrste peščene gline s 5 % grobo- pri gradbenih delih za avtocesto (SE 100). Nad SE 142, pod zrnatega peska. Naraven nanos. Skoraj popolnoma odstra- SE 106, enaka SE 136. njena pri gradbenih delih za avtocesto (SE 100), ohranjena le na kontrolnem bloku severno od kontrolnega jarka TJ 2. SE 462, sek. 8/kv. C−E1−3, sek. 9/kv. A1−4 (plast) Odstranjena strojno. Nad SE 106, SE 116. Plast svetlo olivno rjave čvrste peščene gline s 5 % grobozr- natega peska. Naraven nanos. Porimsko. Odstranjeno stroj- Najdbi: G339, G340. no. V južnem delu grobišča. SE 109, sek. 20/kv. E2−3 (polnilo) SE 464, sek. 8/kv. B–E1–2, B−C3 (plast) Kamnito polnilo vkopa SE 133. Polnilo svetlo olivno rjave Plast svetlo olivno rjave mehke gnetljive meljaste gline s 5 % čvrste peščene gline z 2 % grobozrnatega peska in 80 % peska (0,02−1 cm), 2 % lomljencev peščenjaka nepravilnih oglatih lomljencev peščenjaka (7–15 cm). oglatih oblik (10−30 cm). Naraven nanos. Nad SE 465. Od- SE 112, sek. 20/kv. E3 (polnilo) stranjena strojno. V južnem delu grobišča. Kamnito polnilo vkopa SE 134. Polnilo svetlo olivno rjave Najdba: G432. čvrste peščene gline z 2 % drobnozrnatega peska (pod 0,2 cm) in 80 % oglatih lomljencev peščenjaka (7–15 cm). SE 465, sek. 5/kv. D5, E4−5; sek. 8/kv. A1–3, B1–3, C1–3, D1–3, E1–2 (plast) SE 131, sek. 11/kv. A4−5, B4−5, sek. 14/kv. C3−5, D3−5, Plast svetlo olivno rjave mehke gnetljive meljaste gline s 3 % E1−5, sek. 15/kv. A1–5, B1−2, sek. 19/kv. C1–2 (plast) lomljencev. Naravni nanos. Pod SE 464, nad ruševinami. Plast svetlo olivno rjave mehke gnetljive meljaste gline s 5 % Odstranjena strojno. V južnem delu grobišča. peska (0,02−1 cm), 2 % lomljencev peščenjaka nepravilnih oglatih oblik (10−30 cm). Plast koluvija, ki je prekrivala rim- Najdbe: G433–442. ske ostaline: ceste in grobišče na območju grobnih parcel A Grobna parcela 1 in B. Enaka plasti SE 106. SE 20, sek. 20/kv. D–E1−2 (ruševinska plast) Najdbe: G342–G353a–e. Zbita plast olivno rjave peščene ilovice s 40 % kamnov, 5 % SE 133, sek. 20/kv. E2−3 (vkop) antične keramike in gradbenega materiala ter 1 % malte. Vkop oglate oblike z zaobljenimi vogali. Prehod v konkav- Ruševina zidov SE 103 in SE 116 v Z vogalu prostora 1. no steno je oster, prehod v dokaj ravno dno je postopen. Plast je bila poškodovana pri gradbenih delih za AC, julija Zapolnjen s polnilom SE 109. Seka SE 110. Poškodovan pri 2002 (SE 100). Enaka SE 17 in SE 19, pod SE 12, SE 131, nad gradbenih delih za avtocesto (SE 100). SE 21, SE 15, SE 22, SE 199, naslonjena na SE 22, SE 103 in SE 116. Proti severu prehaja v ruševino SE 108 in proti vzho- du v ruševino SE 115. Najdbe: G215–220. 382 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 SE 22, sek. 20/kv. D1−2 (zidana struktura) SE 104, sek. 20/kv. C4, D4–5, E2−5, sek. 21/kv. A2–5, B2–4 Dobro ohranjen zidan postament za nagrobno obeležje, (plast) grajen iz lomljencev (15−30 cm) in vezan z malto. Večji lo- Plast olivno rjave zbite meljaste gline s 7 % grobozrnate- mljenci pravokotne oblike postavljeni ob 3 lica, manjše ka- ga peska. Vsebuje veliko razbitih rimskih posod, predvsem menje napolnjuje notranjost strukture. Pravokotnega tlorisa, skodelic tankih sten, namizne keramike, amfor in opek. Plast naslonjen na zid SE 116 s severozahodne strani. V sredini je nastala z uporabo grobišča, definirana kot ena zadnjih jama za stojko SE 24. Večji del uničen pri gradbenih delih hodnih površin v grobni parceli, s katere so bili vkopani naj- za AC, julija 2002 (SE 100) − TJ 2. Manjši del ohranjen se- mlajši skeletni grobovi. Nad SE 105, SE 123, SE 152, SE 127, verovzhodno od TJ 2, večji jugozahodno od TJ 2 − SE 187 SE 179, pod SE 106, SE 107, SE 108, SE 115, naslonjena na morda del iste strukture. SE 102, SE 103, SE 155, SE 116, SE 151. SE 24, sek. 20/kv. D2 (vkop) Najdbe: G226–282a−b. Dobro viden vkop okrogle oblike na površini postamenta SE 108, sek. 20/kv. C2–3, D2–3, E2–3, sek. 21/kv. A3 SE 22. Jama za stojko. Premera 30 cm. Morda nastale z iz- (ruševinska plast) padom večjega kamna iz strukture. Plast temno sivo-rjave čvrste meljaste gline s 30 % oglatih SE 49, sek. 20/kv. D1−2 (vkop) kamnov (2−10 cm), 5 % velikih oglatih kamnov, 2 % antične Slabo viden vkop linearne oblike s pravokotnim presekom. keramike ter 0,5 % antičnega gradbenega materiala (ope- Vkop za postament SE 22. Seka SE 21. ke). V plasti so najdene tudi kovinske in steklene najdbe SE 102, sek. 21/kv. B3−5, C3−5, sek. 27/kv. A1, B1 (zid) ter živalske in človeške kosti. Močno poškodovana oz. po- Zid, sestavljen iz klesanih kamnov, vezanih z malto. Različno polnoma uničena pri gradbenih delih za avtocesto SE 100. obdelani kamni so postavljeni v dveh licih v pravilnih linijah Ohranjena le na območju kontrolnega bloka, južno od TJ 2 in prekrivajo stike. Kamni so pravilno pravokotne, trapezoi- oštevilčena kot SE 20. Ruševina zidu SE 116 v grobni parceli dne in trikotne do nepravilne oblike (49 × 34 × 20 do 20 × 1. Proti jugozahodu prehaja v ruševino SE 115 in v ruševino 18 × 12 cm). Jedro je zapolnjeno z malto (bela apnena) ter SE 20 v zahodnem vogalu parcele 1. Nad SE 104, SE 187, manjšimi kamni nepravilne oblike (8 × 5 do 23 × 13 cm) in SE 152, SE 151, naslonjena na SE 116, pod SE 106 lomljenci (oglati). Zid poteka v smeri severovzhod−jugoza- Najdbe: G284–334. hod in predstavlja jugovzhodni zid grobne parcele 1. Verje- SE 115, sek. 20/kv. E2−3, sek. 21/kv. A2−3, B2−3, C3 tno je ohranjen le temelj. Na severu je bil še posebej močno (ruševinska plast) poškodovan pri gradbenih delih za avtocesto (SE 100), tako Plast olivno rjave čvrste meljaste gline s 30 % velikih oglatih ni ohranjen stik z zidom SE 155. Ob gradbenih deli za av- kamnov (7−25 cm), 10 % malte (bela apnena, drobci do 3 tocesto (SE 100) so ga uničili v globini verjetno 40 cm po cm) ter 0,5 % polžkov. Močno poškodovana oz. popolnoma celotni dolžini. Z večjimi vogalnimi kamni je vezan z zidom uničena pri gradbenih delih za avtocesto SE 100. Ohranje- SE 103, kamni so pravokotne oblike (125 × 37 × 25 in 44 × na le na območju kontrolnega bloka in presekana s TJ 2. 43 × 8 cm). Ruševina zidu SE 116 v grobni parceli 1. Proti jugozahodu SE 103 = SE 15, sek. 20/kv. D1, E1−2, sek. 21/kv. A2, B2, prehaja v ruševino SE 20 v zahodnem vogalu parcele 1 in C2−3 (zid) ruševino SE 108. Nad SE 104, SE 187, SE 152, SE 151, naslo- Jugozahodni zid grobne parcele 1, ki poteka v smeri seve- njena na SE 103, pod SE 106. rovzhod−jugozahod. Linearni zid s pravokotnim presekom. SE 116 = SE 16, sek. 20/kv. D1−5 (zid) Grajen iz oglatih obdelanih lomljencev (20−50 cm) v vrstah, Zid grobne parcele 1, ki poteka v smeri severovzhod−jugo- vezanih z belo malto. Kamni, postavljeni z obdelanimi pra- zahod. Narejen iz večjih neobdelanih kamnov, postavljenih vokotnimi stranicami v ravno lice v ravne vrste. Nad nivojem v dve lici. Klesanci peščenjaka, kvadratnih oblik (30 × 28 × zoba je lice zidu lepše zidano. Klesanci so postavljeni plo- 15 cm). Postavljeni so z obdelanimi pravokotnimi stranicami sko v ravne linije tako kot na severovzhodni strani. Zob na v ravno lice v ravne vrste. Na jugovzhodnem notranjem licu zunanji jugozahodni strani je širok 8−11 cm. Proti V je zid na zidu zob, širok 10−5 cm, v dolžini 2,32 m. Nad nivojem uničen pod nivojem zoba. Pod nivojem zoba ima zid nerav- zoba je lice zidu lepše zidano. Klesanci so postavljeni plosko no lice in kamni so s stranicami različnih oblik manj skrbno v ravne linije tako kot na severovzhodni strani. Pod nivojem postavljeni v lice zidu. Prostor med kamni je zapolnjen z zoba ima zid neravno lice in kamni so s stranicami različnih malto in manjšimi lomljenci. Zid je bil poškodovan s TJ 2, oblik manj skrbno postavljeni v lice zidu. Lice zidu ima na narejenim pri gradbenih posegih za gradnjo AC. Z od TJ 2 zunanji strani močno malteno oblogo. Prostor med kamni je bil oštevilčen kot SE 15. Vezan na zahodu z zidom SE 116, je zapolnjen z malto in manjšimi lomljenci (20 × 14 × 5−5 × na vzhodu z zidom SE 102. 8 × 10 cm). Zid je bil poškodovan s TJ 2, narejenim pri grad- benih posegih za gradnjo AC. Zahodno od TJ 2 je oštevilčen Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 383 kot SE 16. V severnem vogalu grobne parcele prostora 1 se višino 1 kamna in širino proti jugu 7 do 28 cm in proti za- nanj naslanja zid SE 155. V zahodnem vogalu je vezan z hodu ok. 43 cm. Postament nima V lica, saj je naslonjen na zidom SE 103. zid SE 116. Zgornji nivo je postavljen na Z zob zidu SE 116. SE 123 = SE 191, sek. 21/kv. B2−4, C3 (tlak) Severozahodna polovica kontraforja je uničena z gradbe- Plast olivno rjave čvrste meljaste gline z 90 % zelo oglatih nimi deli za avtocesto (SE 100), ostanek smo dokumentirali in nepravilnih lomljencev peščenjaka (5−10 cm). Manjši ka- kot SE 173. Postavljen je nad SE 104 in direktno nad grob- mni so zelo oglati, večji pa bolj kvadratni, 20 % (38 × 25 × nico SE 152. Zidana struktura je vezana s sivo-belo malto. 15−15 × 17 × 13 cm). Kamnito nasutje − tlak v grobni par- Spodnji del temelja je visok dve vrsti kamnov. Najnižja vrsta celi 1, v južnem vogalu. Presekana s TJ 2 pri gradbenih delih ima notranjost zapolnjeno z oglatimi kamni in grobo obde- za avtocesto (SE 100). Nad SE 127, SE 175, SE 179, SE 608, lanimi lomljenci peščenjaka, ki so postavljeni navpično oz. SE 193c, pod SE 104, SE 115. poševno (42 × 18 × 18−12 × 8 × 4 cm). Naslednja vrsta gre okoli in okoli tudi ob SE 116, široka pa je 49 × 55 × 65 cm v Najdba: G404. širini dveh ali treh kamnov, ki so postavljeni s pravokotnimi SE 127 = SE 21, sek. 20/kv. C3−5, D1−5, E1−5, sek. 21/ stranicami navzven in na spodnjo vrsto postavljeni plosko. kv. A2−5, B2−5, C3, sek. 26/kv. E1, sek. 27/kv. A1, B1 (plast, Tudi pri tej vrsti je notranjost zapolnjena z istim jedrom kot hodna površina) zgoraj. Plast svetlo olivno rjavega peščenega melja z 10 % drob- SE 155, sek. 20/kv. C5, D5, E5, sek. 26/kv. D1, E1 (zid) nozrnatega peska, 1 % oglatega kamenja (1−7 cm) ter Severovzhodni zid grobne parcele 1, ki poteka v smeri seve- 1 % polžkov. Na površini se pojavljata antična keramika in rovzhod−jugozahod. Linearni zid s pravokotnim presekom. gradbeni material, verjetno je bila njena zgornja meja ne- Grajen iz oglatih obdelanih lomljencev (20−50 cm) v vrstah, koč hodna površina. Plast je bila močno poškodovana pri vezanih z belo malto. Kamni, postavljeni z neobdelanimi gradbenih delih za avtocesto (SE 100). Naravni koluvij, plast stranicami v neravno lice, ki nima ravnih vrst. Kamni niso pod rimskimi ostalinami v notranjosti grobne parcele 1. postavljeni v ravne linije niti niso postavljeni samo plosko Pod SE 122, SE 11, SE 106, SE 114, SE 180, SE 142, SE 148, v zid. Tako zid nima ravnih lic. Temelj zidu ni razširjen oz. SE 600, nad SE 10, SE 125, SE 124. se ne loči od zidu. Prostor med kamni je zapolnjen z malto SE 140, sek. 20/kv. B3−4, C2−4 (ruševinska plast) in manjšimi lomljenci. Zid je bil poškodovan s TJ 2, narejen Plast rahlega olivno rjavega glinenega melja z 10 % grobo pri gradbenih posegih za gradnjo AC − julija 2002. Zid je obdelanih kvadratnih peščenjakov (32 × 24 × 10−15 × 14 naslonjen ali vezan z zidom SE 103 na severozahodnem × 8 cm), 20 % manjših nepravilnih lomljencev peščenjaka koncu. (ok. 7 × 10 × 3 cm), 10 % manjših nepravilnih lomljencev SE 163, sek. 20/kv. D4 ( jama/kurišče) apnenca (3 × 5 × 2−7 × 10 × 3 cm), 1 % grobega peska (do SE 163a (vkop) 0,5 cm), 1 % malte ter 1 % polžkov. Ruševina zidu SE 116 Vkop ovalne oblike. Prehod v poševno in konkavno steno izven grobne parcele 1. Skoraj popolnoma odstranjena pri je oster, prehod iz stene v dokaj ravno dno je postopen. Po gradbenih delih za avtocesto (SE 100), ohranjena le na kon- površini je bil poškodovan z gradbenimi deli za AC julija trolnem bloku severno od kontrolnega jarka TJ 2 in južno od 2002 (SE 100). Dimenzije 0,75 × 0,66 m. TJ 2. Pod SE 106, nad SE 138, naslonjena na SE 116. SE 163b (polnilo) Najdba: G368. Polnilo iz temno sivega glinenega melja s 40 % žganine, SE 151, sek. 20/kv. D3 (zidana struktura) drobcev oglja in nekaj drobcev keramike. Zapolnjuje jamo Postament. Struktura sezidana iz grobo obdelanih kvadra- SE 163a. tnih lomljencev peščenjaka (36 × 25 × 9−26 × 20 × 7 cm), Najdbi: G394a−b. ki so s pravokotnimi stranicami postavljeni navzven (v južno in zahodno lice). Zgornji nivo je ohranjen do višine 1 kamna SE 168, sek. 20/kv. C4−5, D4−5 (struktura) (7−12 cm). Severno lice ni ohranjeno. Notranjost oz. jedro Nasutje, sestavljeno večinoma 60 % iz zaobljenih kamnov konstrukcije je zapolnjena z lomljenci 60 % peščenjaka raz- peščenjaka oz. oblic različnih velikosti (3 × 2–15 × 10 × ličnih oglatih nepravilnih oblik (23 × 15 × 7−5 × 4 × 1 cm), 5 cm), 25 % srednje velikih in velikih (15 × 10 × 5–32 × 19 2 % lomljenci apnenca različnih oglatih nepravilnih oblik × 10 cm) rahlo zaobljenih lomljencev peščenjaka ter 5 % (5 × 4 × 3 cm), 3 % kosov antične opeke (7 × 8 × 3 cm), antičnih opek. Vmesni prostor med kamenjem 10 % zapol- 10 % drobcev malte, 20 % zemlje, 5 % drobnega peska (do njuje svetlo olivno rjav močno sprijet drobnozrnat pesek. V 3 cm) in z drobci oglja. Vrsta temelja spodnjega nivoja je severnem vogalu grobne parcele 1. Podobno cestišču proti sezidana podobno: večji kamni so s pravilnimi stranicami vili. postavljeni navzven. Notranjost zapolnjuje isto jedro. Zuna- Najdbi: G396, G397. nje stranice so manj pravilne kot pri zgornjem nivoju. Ima 384 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 SE 173, sek. 20/kv. D3 (struktura) Nadaljevanje grobišča južno od grobne parcele 1 Ostanek postamenta SE 151 na poškodovanem delu grob- SE 13, sek. 21/kv. E1 (ruševinska plast) ne parcele 1. Od kamnite konstrukcije so ostali le maltna Čvrsta plast olivno rjave peščene ilovice s 40 % grobih podlaga in nekaj kamnov. Struktura je bila skoraj do konca sestavin (30 % drobnozrnat pesek (2−6mm), 10 % ogla- uničena pri gradbenih delih za AC (SE 100). ti kamni (7−30 cm), 10 % malta. Vsebuje antični gradbeni SE 175, sek. 21/kv. B2−3 (ruševinska plast) material in keramiko. Ruševina zidu SE 14 na jugovzhodni Koncentracija večjega kamenja v grobni parceli 1, ruševi- strani. Proti jugozahodu prehaja v ruševino SE 17 z manjšo na strukture SE 608. Sestavljena iz lomljencev peščenjaka vsebnostjo malte. različnih bolj kvadratnih oblik (42 × 38 × 20–15 × 10 × SE 14 = SE 162 = SE 402, sek. 11/kv. B4−5, C4, sek. 14/kv. 3 cm). Postavljeni so na videz brez reda v neko polkrožno E5, sek. 15/kv. A2−5, B1−2, sek. 20/kv. E1 (zid) strukturo. Vzhodno od strukture SE 608. Nekaj posameznih Linearni zid, usmerjen severovzhod−jugozahod. Grajen iz kamnov je razpršenih še v razdalji 1 m okoli SE 608 in str- oglatih lomljencev peščenjaka (10−30 cm) v vrstah, vezanih njenega dela SE 175. z malto. Enak gradnji zidov grobne parcele 1, naslanja se na Najdba: G398a. zid SE 15. Sezidan nad starejšim suhim zidom SE 619 = 638. SE 179, sek. 20/kv. C3−5, D1−5, E1−5, sek. 21/kv. A2−5, Od tega stika proti jugozahodu je oštevilčen kot SE 162 in B2−5, C3, sek. 26/kv. E1, sek. 27/A1, B1 (struktura/tlak) vsebuje bistveno manj malte. V južnem delu grobišča ošte- Tlak v grobni parceli 1. Sestavljen iz oblic in zaobljenih ka- vilčen kot SE 402. mnov (pr. 3 do 12 cm), ki so sporadično raztreseni po povr- SE 17, sek. 11/kv. B4−5, C4−5, sek. 15/kv. A1−5, B1−5, sek. šini SE 127. Verjetno gre za neko hodno površino v grobni 20/kv. E1, sek. 21/kv. A1–B1 (ruševinska plast) parceli 1, saj se nad oz. med kamenjem nahaja veliko kosov Čvrsta plast olivno rjave peščene ilovice s 55 % grobih se- keramike oz. razbitih posod in živalskih kosti (shranjene pod stavin. Malta se pojavlja predvsem na dnu ruševine. Ruše- SE 104, ki leži nad tlakom). Tlak je deloma rahlo pogreznjen vina zidu SE 162. Poteka linearno ob zidu SE 162 v smeri ob robovih v grobne jame in prekrit s kamnitimi ploščami, severovzhod−jugozahod in pada od zidu SE 162 proti ki ga prekrivajo, pri čemer segajo preko. V vzhodni polovici jugovzhodu. prostora je tlak težko zaznaven. Najdbe: G194–202. Najdba: G398b. SE 18, sek. 11/kv. B4−5, C4−5, sek. 15/kv. A1−5, B1−5, sek. SE 180 = SE 114, sek. 21/kv. B−C2 (ruševinska plast) 20/kv. E1, sek. 21/kv. A1–B1 (plast) Ruševina zidu SE 103. Nahaja se južno od prostora 1. Moč- Zbita plast olivno rjave ilovice. Kulturna plast. Ugotovljena v no je bila poškodovana z gradbenimi deli za AC julija 2002 grobni parceli 1. Pod isto številko zavedena tudi plast, na- (SE 100). Ohranila se je le na kontrolnem bloku severno od stala z naravnim nanosom po izgradnji zidu SE 14 = 162 = TJ 2. Spodnji del plasti je bil oštevilčen kot SE 114. 402 jugovzhodno od zidu in zapečatena s padcem ruševine Najdbe: G335. nanjo. Enaka SE 471 v južnem delu. SE 187, sek. 20/kv. D3 (zidana struktura) Najdbe: G203–207. Oglat postament, narejen iz lomljencev peščenjaka, polože- SE 19, sek. 20/kv. D–E1 (ruševinska plast) nih plosko v kvadratno konstrukcijo. Večji kamni so posta- Čvrsto posutje plast olivno rjave meljaste ilovice z 32 % gro- vljeni na liniji manjših. Vmesni prostor zapolnjuje zemljena bih sestavin: 30 % oglatih kamnov (10–50 cm), 2 % oglate- matrika olivno rjave meljaste gline (40 %) s 5 % raznih malih ga peska (0,02–0,06 cm). Ruševina zidu SE 14 in zidu SE 116 kamnov, oglatimi lomljenci peščenjaka in oblicami (od 3 × v vogalu med parcelama 1 in A. 2 do 8 × 7 × 4 cm). Močno poškodovana s TJ 2, narejenim Najdbe: G208–214. pri gradbenih posegih za gradnjo AC, julija 2002. Verjetno del postamenta SE 22 zahodno od TJ 2. Nad SE 127, pod SE 161, sek. 11/kv. B4−5, C4−5, sek. 14/kv. D4, E4–5; SE 108, naslonjena na SE 116. sek. 15/kv. A1–5, B1-5, sek. 20/kv. E1, sek. 21/kv. A1–B1 (ruševinska plast) SE 608, sek. 21/kv. B2−3 (zidana struktura) Plast s 70 % lomljencev peščenjaka, 10 % oglatih kamnov Zidana struktura, sestavljajo jo kamni, postavljeni plosko v in antičnim gradbenim materialom z mehko svetlo olivno dveh vrstah v višini dveh kamnov. Večji so postavljeni s še rjavo meljasto glino med kamni. Ruševina zidu SE 14 zaho- kar ravnimi stranicami v 2 lici (ki pa nista ravni). Manjši so dno od zidu in ruševina gradbenih konstrukcij na grobnih postavljeni vmes. Struktura je zgrajena brez veziva. Verje- parcelah A in B. tno gre za podstavek neznane funkcije, morda podstavek za nagrobno obeležje ali oltar ali drugo notranjo arhitektu- Najdbe: G379–393. ro grobne parcele, posvečene daritvam. Nad SE 127, pod SE 175. Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 385 SE 162, sek. 11/kv. B4−5, C4, sek. 14/kv. E5, sek. 15/kv. 50 % iz oblic (pr. od 3 do 12 cm), 30 % srednje velikih in ve- A2−5, B1−2, sek. 20/kv. E1 (zid) čjih lomljencev peščenjaka oglatih oblik z zaobljenimi vogali Nadaljevanje limitacijskega zidu SE 14 proti jugu, poteka v (od 11 × 10 × 5 do 72 × 27 × 5 cm), 20 % grobega peska. smeri severovzhod–jugovzhod ob grobnih parcelah A in B. Poteka med grobnima parcelama A in 1, v 2 m širokem pasu Narejen iz večjih neobdelanih peščenjakov nepravilni ogla- od ceste do zidu SE 162. tih oblik (14 × 10 × 12−47 × 19 × 21 cm), postavljenih v Najdbe: G463–465b. dve lici. Klesanci peščenjaka, kvadratnih oblik (30 × 28 × 15 cm). Kamni ne tvorijo ravnih vrst, ki bi potekale po vsej dol- SE 649, sek. 14/kv. D5, sek. 20/kv. D1 (postament) žini. Temelj je prav tako zidan iz neobdelanih peščenjakov Kvadraten postament, narejen iz lomljencev peščenjaka, po- nepravilni oglatih oblik (15 × 12 × 7−30 × 20 × 10 cm). Med loženih plosko v kvadratno konstrukcijo, vezanih z zelo belo zidom in temeljem ni zoba, vidi se le razlika v zidavi. Manjša apneno malto (z drobci zdrobljene opeke pr. 3 mm). Vmesni vsebnost malte kakor pri zidu SE 14. prostor zapolnjuje zemljena matrika olivno rjave meljaste gline (40 %) s 5 % raznih malih kamnov, oglatimi lomljenci SE 192, sek. 14/kv. D4−5, E2−5, sek. 15/kv. A2−5 (plast) peščenjaka in oblicami (od 3 × 2 do 8 × 7 × 4 cm). Na južni Antropogeno nasutje grobega peska. Plast svetlo olivno rja- strani je struktura polkrožno poškodovana. Nad grobom 36. vega meljastega peska z 10 % drobnih oblic (do 4 cm) in 60 % grobega peska. Najnižji nivo tlaka v grobni parceli A. SE 665 = SE 651 = SE 21, sek. 14/kv. E2−4, sek. 15/kv. A2−4 (plast) SE 402 = SE 14 = SE 162; sek. 3/kv. C2−5, B3−5, sek. 6/ Plast svetlo olivno rjave čvrste meljaste gline. Podobna kv. A1−5, B1−2, sek. 5/kv. E1, sek. 8/kv. E1−3, D2−3 (zid) SE 21 oz. enaka. Verjetno je bila njena zgornja meja ne- Nadaljevanje limitacijskega zidu SE 162 na južnem delu koč hodna površina ob izgradnji zidu SE 162. Pod SE 147 v grobišča, poteka v smeri severovzhod–jugovzhod. Zid iz grobni parceli A, oštevilčena tudi kot SE 651 ob grobnici 40. neobdelanih ploščatih, pravokotnih in nepravilnih lomljen- cev. Prostor med kamni je zapolnjen z malto in manjšimi Najdba: G467. lomljenci. SE 675, sek. 14/kv. E2, sek. 15/kv. A2 (tlak) Najdba pri čiščenju zidu: G416. Struktura, sestavljena 50 % iz oblic (pr. od 3 do 12 cm), 30 % srednje velikih in večjih lomljencev peščenjaka oglatih oblik SE 617, sek. 20/kv. E1, sek. 21/kv. A1 (struktura) z zaobljenimi vogali (od 11 × 10 × 5 do 72 × 27 × 5 cm) Odtočna struktura. V severovzhodnem vogalu med zidovo- ter 20 % grobega peska. Kamni so olivno sive barve. Poteka ma SE 619 in SE 14 sta postavljeni dve teguli zaporedno ena med grobnima parcelama A in B, v 2 m širokem pasu od za drugo (61 × 45 × 3 cm). Položeni sta z robovi navzgor, ceste do zidu SE 162. tako da potekajo robovi v smeri severovzhod−jugozahod pravokotno na zid SE 14. Mogoče predstavljata nekakšen SE 681, sek. 11/kv. B4−5, C4−5, sek. 14/kv. E5, sek. 15/kv. odtok za deževnico ali sta povezani s SE 619. A2−5, B1−2, sek. 20/kv. E1 (tlak) Struktura, sestavljena 50 % iz oblic (pr. od 3 do 12 cm), 30 % Grobna parcela A srednje velikih in večjih lomljencev peščenjaka oglatih oblik SE 132, sek. 14/kv. D3–5, E3–5, sek. 15/kv. A3–5 (tlak) z zaobljenimi vogali (od 11 × 10 × 5 do 72 × 27 × 5 cm) ter Najmlajše tlakovanje grobne parcele A. Mehka plast svetlo 20 % grobega peska. Najstarejši tlaki okoli parcele A in B. olivno rjave meljaste gline z vključki 10 % srednje velikih in SE 682, sek. 11/kv. B4−5, C4, sek. 14/kv. E5, sek. 15/kv. večjih lomljencev peščenjaka oglatih oblik z zaobljenimi vo- A2−5, B1−2, sek. 20/kv. E1 (tlak) gali (15 × 5–40 cm), 20 % grobega peska, 10 % oblic (pre- Struktura, sestavljena 50 % iz oblic (pr. od 3 do 12 cm), 30 % mera 5–15 cm). srednje velikih in večjih lomljencev peščenjaka oglatih oblik Najdbe: G354–364. z zaobljenimi vogali (od 11 × 10 × 5 do 72 × 27 × 5 cm) ter 20 % grobega peska. Najstarejši tlaki v parceli A in B. Pas SE 147, sek. 14/kv. D3–5, E3–5, sek. 15/kv. A3–5 (tlak) širine 1 m vzporedno z zidom SE 162. Plast svetlo olivno rjave čvrste meljaste gline. Na površini se pojavljata antična keramika in gradbeni material; verjetno Grobna parcela B je bila njena zgornja meja nekoč hodna površina. Vanjo so SE 430, sek. 15/kv. A−B1 (struktura) vkopani grobovi. Nad njo je tlak grobne parcele SE 132 oz. Kamnita struktura iz neobdelanih nepravilno pravokotnih plast, s katero so dvignili nivo parcele A. lomljencev: prostor med kamni je zapolnjen z manjšimi Najdba: G372. lomljenci in zemljeno matriko. Postament za nagrobno SE 637, sek. 14/kv. D–E5 (struktura/tlak) obeležje. Kamnito tlakovanje, zamejuje grobno parcelo A s severne strani. Sestavljeno iz oblic, zaobljenih peščenjakov in opeke: 386 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 SE 432, sek. 11/kv. B4 (struktura) SE 670, sek. 11/kv. B5 ( jama s konjem) Pravilna pravokotna kamnita struktura iz obdelanih plo- SE 670a (vkop) ščatih pravilno pravokotnih lomljencev, vmesni prostor je Jama za pokop živali. Vkop ima postopen prehod v pošev- zapolnjen z manjšimi nepravilnimi lomljenci, malto in ze- no steno in postopen prehod v konkavno dno. mljeno matriko, ki je posledica gravitacijskega spiranja. Po- SE 670b (polnilo) stament za nagrobno obeležje. Plast olivo rjave mehke meljaste gline, z 1 % drobcev ož- SE 440, sek. 11/kv. A4 (struktura) ganih kosti, 1 % oglja in 15 % živalskih kosti. Polnilo groba Kamnita struktura iz neobdelanih nepravilno pravokotnih SE 670, ki vsebuje živalski skelet (konj). lomljencev: prostor med kamni je zapolnjen z manjšimi SE 674, sek. 10/kv. E4−5, sek. 11/kv. A4, sek. 14/kv. lomljenci in zemljeno matriko. Postament za nagrobno D1−2, E1−2 (tlak) obeležje. Zahodna meja grobne parcele B. Pas skrbno postavljenih SE 443, sek. 11/kv. B4 ( jama) oblic z daljšo stranico, pravokotno na usmeritev pasu. Po- SE 443a (vkop) teka v smeri severovzhod−jugozahod, na obeh koncih se Dobro viden ovalen vkop s profilom v obliki črke „U“. Vkop izklini na vzhodnem robu. ima postopen prehod v poševno steno in postopen prehod SE 680, sek. 10/kv. E4 (stojka) v konkavno dno. Vkop jame neznane funkcije (v povezavi Stojka v tlakovanem pasu SE 674 pred grobno parcelo B. z aktivnostmi na grobišču), z naravnim polnilom SE 443b in Skoraj okroglega tlorisa in U preseka, plitka. krovno strukturo SE 443d. Južni, deloma raziskan del grobišča SE 443b (polnilo) Plast olivno rjavega mehkega glinenega melja z 2 % gro- SE 461, sek. 8/kv. C−D3 (struktura) bozrnatega skoraj oglatega karbonatnega peska. Naravno Kamnita struktura, zelo verjetno prekritje groba v južnem polnilo jame neznane funkcije. Nastalo je pri lateralnem delu grobišča. Podolgovatega tlorisa, izdelana iz večjih pe- gravitacijskem izpiranju v jamo. Polnilo jame SE 443 vsebuje ščenjakovih lomljencev (velikosti 40 do 15 cm). Ni izkopano, živalske kosti (konj). le površinsko očiščeno. Se nadaljuje v profil izkopnega polja. SE 443d (struktura) SE 466 = SE 411 = SE 412 = SE 415 = SE 416 = SE 468, Struktura, sestavljena iz 6 neobdelanih plošč iz peščenjaka sek. 3/kv. C2−5, B3−5, sek. 6/kv. A1−5, B1−5, sek. 5/kv. in dveh tegul, ki so položene preko grobne jame. Plošče E1, sek. 8/kv. E1−3, D2−3, sek. 9/kv. A1−2 (ruševinska so različnih velikosti in debelin: 40 × 20 × 5 cm, 30 × 18 × plast) 5 cm, 40 × 28 × 13 cm, 40 × 15 × 8 cm, 30 × 20 × 4 cm, 24 Ruševina zidu SE 402 oz. SE 14 v južnem delu grobišča. × 35 × 4 cm. Krovna struktura jame neznane funkcije. Plast olivne mehke meljaste ilovice s 75 % velikih skoraj oglatih kamnov in posameznimi kostmi. Leži jugovzhodno SE 452 = SE 453, sek. 10/kv. E5, sek. 11/kv. A4−5, B4−5, od zidu, pod cesto SE 413 na južnem delu. Na drugih ob- sek. 14/kv. E1−2, sek. 15/kv. A1−2, B1 (tlak) močjih južnega izkopa oštevilčena tudi kot SE 411, SE 412, Kamnito tlakovanje grobne parcele B. Sestavljeno iz oblic, SE 415, SE 416 in SE 468, saj se pojavlja v različno širokih zaobljenih peščenjakov in opeke: 60 % iz oblic (pr. od 3 do pasovih od zidu. SE 468 na severovzhodnem delu južne- 12 cm), 20 % srednje velikih in večjih lomljencev peščenjaka ga izkopa (sektorja 8 in 9) je vsebovala večji delež (85 %) oglatih oblik z zaobljenimi vogali (od 11 × 10 × 5 do 72 × lomljencev, ki so tudi po velikosti nekoliko večji (do 47 × 27 × 5 cm) ter 20 % grobega peska. 30 × 10 cm), in kose zdrobljene malte, nekaj kosov opeke SE 457, sek. 10/kv. E5, sek. 11/kv. A4−5, B4−5 (tlak) in posamezne kosti. V sektorju 3 ruševina SE 415 predsta- Najmlajše tlakovanje grobne parcele B. Mehka plast svetlo vlja skupno ruševino zidu SE 402 s prečnim zidom. Ruševina olivno rjave meljaste gline z vključki 10 % srednje velikih in SE 411 predstavlja ruševino tudi nad območjem grobišča, večjih lomljencev peščenjaka oglatih oblik z zaobljenimi vo- severozahodno od zidu. gali (od 15 × 5 do 40 cm), 20 % grobega peska ter 10 % Najdbe: G417a–419b. oblic (premera do 5–15 cm). SE 471, sek. 3/kv. C2−5, B3−5, sek. 6/kv. A1−5, B1−5, sek. Najdba: G431. 5/kv. E1, sek. 8/kv. E1−3, D2−3, sek. 9/kv. A1−2 (plast) SE 458, sek. 10/kv. E5, sek. 11/kv. A5, sek. 14/kv. E1, sek. Plast olivno rjavega mehkega glinenega melja s 3–5 % 15/kv. A1 (struktura) oglatega peščenjaka manjših velikosti (2 × 4 × 7 cm do 15 Prekritje, sestavljeno iz neobdelanih plošč iz peščenjaka, ki × 10 × 5 cm). Naravnega nastanka, na jugovzhodni strani so položene in zložene. Plošče so različnih velikosti in de- limitacijskega zidu SE 402, nad tlakovanjem SE 475 in pod belin od 20 do 40 cm. Krovna struktura groba ali označba SE 466 (ruševino limitacijskega zidu). na grobišču. Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 387 SE 472 = 712 = 713 = 720 = 426 = 427= 469, sek. 2/kv. SE 700, sek. 6/kv. A1 (struktura) C−E5, sek. 5/kv. B−D1−5, E1–3, sek. 8/kv. A−DE1−3 (tlak) Pravilna pravokotna kamnita struktura iz dveh večjih obde- Najmlajše tlakovanje južnega dela grobišča. Mehka plast lanih ploščatih pravilno pravokotnih lomljencev, postavljenih svetlo olivno rjave meljaste gline z vključki 10 % srednje ve- eden na drugega. Postament za nagrobno obeležje ali neka likih in večjih lomljencev peščenjaka oglatih oblik z zaoblje- struktura na grobišču, morda celo postament za oltar. nimi vogali (od 15 × 5 do 40 cm), 20 % grobega peska ter SE 701, sek. 8/kv. D2 (struktura) 10 % oblic (premera 5–15 cm). Na različnih delih grobišča Kamnita struktura, zelo verjetno prekritje groba v južnem se drugače kaže kot različne koncentracije kamnov ali bolj delu grobišča. Podolgovatega tlorisa, izdelana iz večjih pe- zemljena površina, zato je bila na različnih delih različno ščenjakovih lomljencev (velikosti 40 do 15 cm). Ni izkopano, oštevilčena. SE 426, SE 713 in 720 vsebujejo večje količine le površinsko očiščeno. srednje velikega kamenja. SE 427, SE 471 in SE 712 so bolj zemljene. SE 426 in SE 427 določeni okoli groba 48. SE 702, sek. 8/kv. C2−3 (struktura) Kamnita struktura, zelo verjetno prekritje groba v južnem SE 484 = 708, sek. 3/kv. C2−5, B4−5, D4−5, E5, sek. 6/kv. delu grobišča. Podolgovatega tlorisa, izdelana iz večjih pe- A2−5, B−D1−5, sek. 8/kv. E1−3, sek. 9/kv. A−C1−3 (plast) ščenjakovih lomljencev (velikosti 50 × 28 × 15 cm do 17 × Plast mehkega olivno rjavega glinenega melja s posamezni- 15 × 10 cm do najmanjših 10 × 8 × 4 cm) in nekaj rimskih mi vklučki kamnov. Plast naravnega nastanka, podobna ali opek. Ni izkopano, le površinsko očiščeno. enaka SE 471. Nahaja se pod tlakovanjem SE 475 na jugo- vzhodni strani limitacijskega zdiu SE 402. SE 703, sek. 8/kv. C3 (struktura) Kamnita struktura, zelo verjetno prekritje groba v južnem SE 494, sek. 5/kv. D−E1−2 (struktura) delu grobišča. Podolgovatega tlorisa, izdelana iz večjih pe- Kamnita struktura, zelo verjetno prekritje groba v južnem ščenjakovih lomljencev (velikosti 40 do 15 cm). Ni izkopa- delu grobišča. Ovalnega tlorisa, izdelana iz peščenjakovih no, le površinsko očiščeno. Nadaljuje se v profil izkopnega lomljencev (velikosti 50 × 28 × 15 cm do 17 × 15 × 10 cm polja. do najmanjših 10 × 8 × 4 cm) in nekaj antičnih opek. Ni izkopano, le površinsko očiščeno. Dimenzije 2,91 × 2,09 m. SE 719, sek. 5/kv. E5, sek. 8/kv. E1 (struktura) Kamnita struktura, zelo verjetno prekritje groba v južnem SE 495, sek. 5/kv. E2 (struktura) delu grobišča. Pravokotnega tlorisa, izdelana iz večjih pe- Kamnita struktura, zelo verjetno prekritje groba v južnem ščenjakovih lomljencev (velikosti 40 do 25 cm). Ni izkopano, delu grobišča. Podolgovatega tlorisa, izdelana iz večjih pe- le površinsko očiščeno. ščenjakovih lomljencev (velikosti 50 × 28 × 15 cm do 25 × 15 × 10 cm) in nekaj antičnih opek. Ni izkopano, le povr- Strukture ob grobišču šinsko očiščeno. SE 25, sek. 20/kv. A3–4 (ruševinska plast) SE 496, sek. 5/kv. D−E3−4 (struktura) Ruševinska plast iz 81 % grobih sestavin (kamni, gradbeni Kamnita struktura, zelo verjetno prekritje groba v južnem material) in čvrste svetlo olivno rjave peščene ilovice med delu grobišča. Pravokotnega tlorisa, izdelana iz večjih plošč kamni. Posutje predstavlja zahodno ruševino jugozahodne- peščenjaka (velikosti 50 × 30 × 10 cm do 17 × 15 × 10 cm). ga vogala grobne parcele 1, ki je bilo kasneje utrjeno in Ni izkopano, le površinsko očiščeno. verjetno preuporabljeno kot del cestišča glavne ceste oz. njegovega vzhodnega roba. SE 497, sek. 5/kv. E4 (struktura) Kamnita struktura, zelo verjetno prekritje groba v južnem Najdba: G221. delu grobišča. Podolgovatega ovalnega tlorisa, izdelana iz SE 138, sek. 20/kv. B−C3−4 (tlak) večjih peščenjakovih lomljencev (velikosti 50 × 28 × 15 cm Struktura, sestavljena 70 % iz oblic (pr. 3−20 cm), 2 % an- do 17 × 15 × 10 cm do nekaj manjših). Kamenje je krožno tičnega gradbenega materiala (opeke − zaobljene 10 × 7 postavljeno nekako v vrste, ki se proti notranjosti ožijo. Ni × 3 cm), 10 % kosov razbitin iz apnenca, ki so na mestih izkopano, le površinsko očiščeno. obdelani (zelo oglati, 20 × 10 × 3−3 × 4 × 3 cm), ter 10 % SE 499, sek. 8/kv. D1 (struktura) grobozrnatega peska. Kamnito nasutje ali tlak na severoza- Pravilna pravokotna kamnita struktura iz obdelanih plo- hodni zunanji strani grobne parcele 1 (zidu SE 116). Močno ščatih pravilno pravokotnih lomljencev, vmesni prostor je poškodovana oz. skoraj popolnoma uničena pri gradbenih zapolnjen z manjšimi nepravilnimi lomljenci, malto in ze- delih za avtocesto (SE 100). Skoraj popolnoma odstranjena, mljeno matriko, ki je posledica ravitacijskega spiranja. Po- ohranjena le na območju kontrolnega bloka severnem od stament za nagrobno obeležje. TJ 2 in J od kontrolnega jarka TJ 2. Mogoče hodna površina v nekem trenutku v rimskem ali poznoantičnem obdobju; deloma pa je verjetno ruševinskega nastanka, zahodno od grobne parcele 1 oz. zidu SE 16, do katerega sega. 388 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 Najdbi: G366, G367. SE 503, sek. 19/kv. D−E1–3 (cestišče) SE 177, sek. 14/kv. D2−3 (tlak) Utrditev cestišča v jarku SE 528. Nasutje ali zasutje je sesta- Plast večjih kamnov. Antropogeno nasutje, linearne obli- vljeno iz 70 % peščenjakovih oblic velikosti 27 × 17 × 13 cm ke, poteka v smeri sever−jug, na S delu pada proti zaho- do 11 × 7 × 3 cm) ter manjšega proda, 20 % večjih pešče- du. Mogoče gre za neko zamejitev pokopališkega prostora njakovih lomljencev (40 × 23 × 17 cm do 9 × 10 × 20 cm) proti zahodu. Plast je premešana s SE 131. in 10 % rumeno-rjavega drobljivega peska, nekaj odlomkov rimske opeke (tegul) in posameznih kosov keramike. Utrdi- SE 441, sek. 10/kv. E5 (plast) tev je bila verjetno izdelana zaradi mehkega terena rižanske Plast temno rumenkasto rjavega mehkega glinenega me- ravnice. Pod SE 502. lja s 3 % grobozrnatega, skoraj zaobljenega karbonatnega peska, 5 % drobcev oglja in z 90 % ožgane gline. Kurišče. Najdba: G446. SE 614, sek. 20/kv. A−B4−5 (struktura) SE 504, sek. 13, 14, 19, 20, 25 (plast) Linija večjih kamnov ob vzhodnem robu ceste SE 530. Se- Plast drobljivega rumeno-rjavega meljastega peska. Kolu- stavljena je 70 % iz lomljencev peščenjaka nepravilnih ogla- vialni nanos s pobočja severozahodno od križišča rimskih tih oblik, nekateri imajo rahlo zaobljene robove (13 × 8 × cest. Nad SE 525, pod rimskimi cestišči SE 502, SE 503, 2 do 70 × 23 × 12 cm). Vmesni prostor zapolnjuje SE 501 SE 508, SE 509 idr. (30 %), olivno rjav čvrst meljast pesek. Struktura je bila po- SE 506, sek. 19/kv. B−D1−5 (plast) škodovana s TJ 2 pri gradbenih delih za AC (SE 100). Plast čvrstega olivno rjavega peščenega melja. Koluvialni nanos s pobočja severozahodno od križišča rimskih cest. 11.2.2 Sklop 2 − cestišča Nad tlakovanjem SE 510, pod SE 501. Glavna cesta SE 508, sek. 19/kv. B−C3 ( jarek) Vkop ali negativ linearnega tlorisa, jarek, U profila. Vkop v Cesta v severnem delu. SE 504 in SE 542. Obstaja možnost, da gre za posedanje SE 455, sek. 10/kv. B5, sek. 14/kv. B1 (polnilo) tal, ker je spodnji del tlakovan s peščenjakovimi oblicami Polnilo obcestnega jarka SE 456. Ugotovljen zahodno od SE 510. grobne parcele B na meji sektorjev 10 in 14. Mehak olivno SE 509, sek. 19/kv. C3−4 (tlak) rjav peščen melj, ki je v spodnjem delu nekoliko bolj pešče- Kamnito tlakovanje ali nasutje na jugozahodu strani vkopa/ ne komponente. jarka SE 508, vidno samo v preseku 117 (sonda 27). Nasutje SE 456, sek. 10/kv. B5, sek. 14/kv. B1 (obcestni jarek) iz zaobljenega peščenjaka, kamnov različnih velikosti: 37 % Negativ U preseka s poševnimi stranicami in konkavnim srednje velikih kamnov (18 × 13 × 10 do 6 × 8 × 10 cm) in dnom. Poteka v liniji, vzporedno z grobno parcelo B, in loči 63 % manjših in drobnih kamnov (2–3 cm), ki zapolnjujejo pločnik SE 454 od glavnine mlajšega cestišča SE 449 oz. vmesne prostore. SE 636. SE 510, sek. 19/kv. B−C3−4 (cestišče) SE 501, sek. 13, 19, 20, 25, 26 (plast) Cestišče ali kamnito tlakovanje, na zahodnem delu križišča Koluvialni nanos nad tlakovano površino cestišča glavne cest, ugotovljeno v preseku 117 (sonda 27). Utrditev cesti- ceste SE 502. Plast mehkega rumeno-rjavega peščenega šča v spodnjem delu jarka SE 508. Prehaja v nasutja SE 509 melja s posameznimi peščenjakovimi lomljenci (manjšega in SE 513. Sestavljeno iz 30 % srednje velikih kamnov (19 premera do 10 cm in do velikosti 5 × 12 × 15 cm). Redke × 15 × 10 do 5 × 8 × 15 cm) ter 70 % manjših in drobnih keramične najdbe so iz rimskega časa in novega veka. kamnov (2−3 cm), ki zapolnjujejo vmesne prostore. Najdba: G445. SE 513 = SE 530, sek. 19/kv. C5 (cestišče) Cestišče ali kamnito tlakovanje na križišču cest − glavne SE 502, sek. 19/kv. D−E3−5, sek. 25/kv. D1, E1−3, sek. 26/ ceste Via Flavia, na severozahodnem delu, na delu odce- kv. A1−3 (cestišče) pa proti Ankaranu. Nasutje iz zaobljenih peščenjakovih ka- Tlakovanje osrednjega dela križišča cest − glavne ceste Via mnov oz. oblic v debelini 10 do 25 cm. Sestavljeno 30 % Flavia in na severovzhodnem delu proti pobočju ali Terge- iz večjih peščenjakov (do 20 × 13 × 10 cm), 45 % manjših stu. Tlakovanje iz peščenjakovih oblic, nametanih 20 cm na oblic (do 6 cm) in 25 % drobnega peščenega materiala, ki debelo. Nasutje je sestavljeno iz 25 % zaobljenih peščenja- zapolnjujejo vmesne prostore. Proti severovzhodu prehaja kovih kamnov (velikosti 8 × 10 × 17 cm do 5 × 7 × 13 cm) v tlakovanje SE 502 na nekoliko višjem nivoju. Pod SE 501 in in 50 % manjših kamenčkov (velikosti 2 × 3 × 5 cm do 1 × SE 504, nad SE 512. 1 × 2 cm) ter 25 % peska. Pod SE 501, nad SE 504. Prehaja v različna nasutja oštevilčena kot SE 513 = SE 530 in SE 510 Najdba: G452. na zahodu, SE 536 proti jugozahodu in SE 11 (odcep proti Školaricam) in SE 186 proti vzhodu. Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 389 SE 516, sek. 19/kv. B2−3 (cestišče) SE 551, sek. 19/kv. B−C2−3 (polnilo) Cestišče ali kamnito tlakovanje, na območju TJ 2, vidno v Polnilo vkopa SE 544. Polnilo iz mehkega olivno rjavega pe- profilu 111. Nasutje debeline 20 cm je sestavljeno iz 15 % ščenega melja. V naravnem sedimentacijskem procesu je večjih kamnov (20 × 17 × 10 do 13 × 10 × 6 cm), 70 % zapolnilo vkop SE 544. srednje velikih kamnov (okoli 10 cm) in manjših, drobnih ka- SE 629 = SE 454 = SE 536, sek. 10/kv. B5, C−E3−5, sek. mnov (2–3 cm) ter peska, ki zapolnjujejo vmesne prostore. 11/kv. A4−5, sek. 14/kv. D2–4, E2–3 (cestišče) Tlakovanje je zelo podobno SE 509, od katerega je ločeno z Tlakovanje glavne ceste Via Flavia pred grobno parcelo B. jarkom SE 544. Pod SE 501 in nad SE 504. Sestavljeno iz oblic, zaobljenih peščenjakov in opeke. Ob- SE 525 = SE 527, sek. 13, 14, 19, 20, 26 (plast) močje med grobovi in cesto je bilo tlakovano z grobim pe- Plast mehkega temno sivo-rjavega glinenega melja. Plast skom, oblicami, večjimi kamni in celo ploščami. naravnega nastanka, vsebuje tudi drobce rimske keramike Najdbe: G460a-462. in posamezne peščenjakove lomljence. Nad SE 504, pod SE 501 in pod rimskimi cestišči SE 503, SE 502, SE 536. Ugo- SE 631 = SE 454 (cestišče) tovljena predvsem v presekih sond. Tlakovanje. Verjetno eden izmed slojev pri tlakovanju SE 629. Sestavljeno iz oblic, zaobljenih peščenjakov in opeke. Najdbi: G453, G454. SE 667, sek. 10/kv. B5, sek. 14/kv. B1 (polnilo) SE 526, sek. 13, 14, 19 (plast) Polnilo olivno sivega mehkega meljastega peska. Spodnje Plast mehkega rumeno-rjavega peščenega melja. Starejši polnilo jarka SE 456, odkopano le v profilu v sondi 173. koluvialni nanos s pobočja. Pod plastjo SE 527. Ugotovljena predvsem v presekih sond. Cestišče v južnem delu SE 528, sek. 19/kv. D−E1–3 (vkop) Presek 186/sonda 30 Jarek ali poglobitev nepravilnega linearnega tlorisa in glo- SE 405, sek. 2/kv. C−E5, sek. 3/kv. A1 (plast) bokega U profila. Zapolnjen z različnimi rimskodobnimi ka- Plast mehke rumeno-rjave meljaste gline, s 3 % oksidov in mnitimi nasutji, npr. SE 503. Viden v preseku 50 ob TJ 2. 25 % vključkov sive gline. Plast naravnega nastanka. Seka naravne koluvije SE 504, SE 525, SE 526. SE 413 = SE 422, sek. 3/kv. A–E5, B−C3−4 (cestišče) SE 536, sek. 10/kv. B5, C−E3−5, sek. 11/kv. A4−5, sek. 13/ Cestišče, kamnito nasutje, sestavljeno iz srednje velikih in kv. E4−5, sek. 14/kv. A2−5, B−C1−5, kv. D1−4, E1, 19/kv. velikih zaobljenih kamnov (prod 5−10 cm). Zastopanost ka- D−E1−2, sek. 20/kv. A−C1−2 (cestišče) mnov je 75 %. Prodniki so strnjeno postavljeni eden poleg Cestišče ali kamnito tlakovanje na križišču cest − glavne ce- drugega in tvorijo tlak. Vmes in ob robovih so postavljeni ste Via Flavia jugozahodno od TJ 2, ob grobnih parcelah A veliki, skoraj oglati flišni kamni (do 30 cm). Prostor med ka- in B. Cestišče je nasuto iz peščenjakovih oblic različnih veli- mni je zapolnila olivna mehka peščena glina s posameznimi kosti: 25 % večjih kamnov (27 × 17 × 10 do 12 × 8 × 4 cm), kosi opeke. 50 % srednje velikih kamnov (okoli 10 cm) in manjših, 25 % Najdbe: G420–421b. drobnih kamnov (2–3 cm) ter peska, ki zapolnjujejo vmesne prostore. Posamezni kosi rimske opeke. Proti severu prehaja SE 421 = SE 420 = SE 414 = SE 419 = SE 423, sek. 3/kv. v SE 502 in je enako SE 513. Nad SE 503 in SE 504. A5, sek. 5/kv. E2−5, D4−5, sek. 6/kv. A1–3, B1–3, C3–4, sek. 8/kv. D1−3, E1−2 (plast) Najdba: G455a. Plast mehke olivno rjave meljaste gline, z 1 % oksidov, polž- SE 544, sek. 19/kv. B−C2−3 (vkop) kov, drobcev opek in posameznimi velikimi peščenjakovi- Vkop U profila. Zapolnjen s polnilom SE 551. Seka plast mi kamni. Plast naravnega nastanka. Nad SE 409 in pod SE 504 in tlakovanja SE 509 in SE 516. SE 405. Plast je bila na različnih delih izkopa južnega grobi- SE 546, sek. 19/kv. B−C2−4 (polnilo) šča različno oštevilčena. Polnilo iz mehkega temno rumeno-rjavega peščenega me- Najdbe: G422–425. lja, ki je v naravnem sedimentacijskem procesu zapolnilo SE 460, sek. 8/kv. C−D2−3 (struktura) vkop SE 548. Suhozidnata kamnita struktura, izdelana iz nametanih pe- SE 548, sek. 19/kv. B−C2−4 (vkop) ščenjakovih lomljencev, postavljenih v linijo. Med lomljenci Vkop U profila, nepravilnega tlorisa. Zapolnjen s polnilom je nekaj (3 %) večjih (velikosti 65 × 45 × 30 cm do 45 × 35 × SE 546. Seka tlakovanje SE 513. 20 cm), manjši delež najmanjših 25 % (do 10 cm) in večina (72 %) srednje velikih kamnov (20 × 18 × 15 do 15 × 10 × 8 cm). Med kamni je tudi nekaj kosov opek. Struktura je bila izdelana po rušenju zidu SE 402. Nad SE 493. 390 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 SE 463, sek. 8/kv. A−D1−3 (struktura/cestišče) SE 489, sek. 3/kv. C−D2−4 (plast) Cestišče ali kamnito tlakovanje glavne ceste Via Flavia, po- Plast olivno rjavega mehkega glinenega melja s posame- teka v smeri severovzhod–jugozahod. Nasutje je sestavljeno znimi polžki in skoraj zaobljenim peščenjakom (velikosti 10 iz drobnih in majhnih peščenjakovih oblic (velikosti do okoli × 8 × 4 cm do 17 × 10 × 8 cm). Plast naravnega nastanka. 10 cm), nekaj večjih kamnov (do 15 cm), drobnih in majhnih Izkopana v sektorju 3, jugovzhodno od limitacjskega zidu kosov rimskih opek in malte (do 8 %) ter rjavega drobljivega SE 402, v sondi 31. Pod kamnitim tlakovanjem SE 413 in nad meljastega peska, ki zapolnjujejo vmesne prostore. Tlakova- ruševino SE 411 = SE 466, zidom SE 402, nasutjem SE 491 nje je bilo le očiščeno. Pod SE 465. Enako SE 478. Prehaja v in plastjo SE 490. SE 722 proti jugovzhodu. SE 490, sek. 3/kv. C−D2−4 (plast) SE 471, sek. 6/kv. A3−5, B1−5 (plast) Plast olivno rjavega mehkega glinenega melja s posame- Plast mehke olivno rjave meljaste gline, s 3–5 % vključki znimi polžki in skoraj zaobljenim peščenjakom (velikosti 10 oglatega peščenjaka manjših dimenzij (15 × 10 × 5 do 2 × 4 × 8 × 4 cm do 17 × 10 × 8 cm). Plast naravnega nastanka, × 7 cm). Plast naravnega nastanka. Nad tlakovanjem SE 475 enaka plasti SE 489 nad njo, od katere ju loči nasutje SE 491. na jugovzhodni strani zidu SE 402, pod ruševino istega zidu Izkopana v sektorju 3, jugovzhodno od limitacjskega zidu (SE 468 = SE 466). SE 402, v sondi 31. Pod SE 489, SE 491, nad SE 492. SE 474, sek. 8/kv. D1−3 (struktura) SE 491, sek. 3/kv. C−D2−4 (struktura) Kamnito nasutje iz peščenjakovih lomljencev oglate oblike Kamnito nasutje, verjetno cestišče ali tlakovana pot. Na- (velikosti 31 × 17 × 15 cm do 10 × 8 × 4 cm) in 10 % manj- sutje skoraj zaobljenega peščenjaka, večinoma manjšega ših kamnov (do 3 cm). Funkcija kamnite strukture ni jasna, premera do 10 cm, posamezni kamni velikosti 15 × 10 × morda je delovala kot nagrobno obeležje oz. prekritje, na- 8 cm. Nad SE 490, pod SE 489. Obstaja možnost povezave slanja se na SE 473 = 701, pod SE 493. s SE 475. Izkopana v sektorju 3, jugovzhodno od limitacj- SE 475, sek. 6/kv. A3−5, B1−5 (cestišče) skega zidu SE 402, v sondi 31. Kamnito tlakovanje jugovzhodno od limitacijskega zidu SE 492, sek. 3/kv. C−D2−4 (plast) SE 402, na katerega se naslanja. Nasutje je sestavljeno iz Plast sive meljaste gline gnetljive konsistence. Plast narav- skoraj zaobljenega peščenjaka, oblic drobne velikosti (4 × 5 nega nastanka, pod SE 491 in ruševino SE 411 = SE 466. × 8 cm) in drobnega peska. Nasutje je funkcioniralo kot pot Izkopana v sektorju 3, jugovzhodno od limitacjskega zidu ob vzhodni strani limitacijskega zidu. Nad SE 708 in prekrito SE 402, v sondi 31. s SE 471. SE 493, sek. 3/kv. C−D2−4 (plast) SE 478 = 717 = 722, sek. 5/kv. B−D1−5, E1−3, sek. 8/ Plast olivno rjavega mehkega glinenega melja s posamezni- kv. A2−3, B−D1−3 (struktura/cestišče) mi polžki in z 10 % oglatega peščenjaka. Plast naravnega Cestišče ali kamnito tlakovanje glavne ceste Via Flavia, pote- nastanka. Izkopana v sektorju 3. Podobna plasti SE 465 nad ka v smeri severovzhod–jugozahod. Nasutje je sestavljeno iz njo, vmes konstrukcija SE 460. Nad zidom SE 402 in plastjo peščenjakovih oblic (velikosti do okoli 10 cm), nekaj večjih ka- SE 472. mnov (do 15 cm), drobnih in majhnih kosov rimskih opek in SE 704, sek. 5/kv. B2−5, sek. 8/kv. A1−3, B1 (struktura/ mal različnih velikosti: 5 % nekoliko večjih, skoraj oglatih ka- cestišče) mnov (50 × 31 × 23 cm do 25 × 23 × 17 cm), 55 % kamnov Cestišče ali zgornje tlakovanje glavne ceste Via Flavia. Zelo srednje velikosti (17 × 10 × 13 do 11 × 10 × 8 cm) in 40 % zbito omejeno nasutje je sestavljeno iz večjih lomljencev manjših kamnov (do 8 cm). Tlakovanje je bilo le očiščeno. Pod (velikosti do 30 cm). Razteza se severozahodno od tlako- SE 465. Enako SE 463. Prehaja v SE 722 proti jugovzhodu. vanja SE 478. Najdbi: G443a−b. SE 708 = SE 484, sek. 6/kv. A3−5, B1−5 (plast) SE 481, sek. 2/kv. C−D5, sek. 5/kv. C2 (cestišče) Plast mehkega olivno rjavega glinenega melja s posamezni- Cestišče ali kamnito tlakovanje glavne ceste Via Flavia, po- mi vključki kamnov. Plast naravnega nastanka, podobna ali teka v smeri severovzhod–jugozahod. Spodnje cestišče, enaka SE 471. Nahaja se pod tlakovanjem SE 475 na jugo- ugotovljeno v sondi 30. Zelo zbito nasutje je sestavljeno iz vzhodni strani limitacijskega zidu SE 402. 70 % drobnih in majhnih peščenjakovih oblic (velikosti do SE 711, sek. 5/kv. C3−4 (cestišče) okoli 10 cm), nekaj večjih lomljencev(5 %, velikosti 30 × 17 Cestišče ali zgornje tlakovanje glavne ceste Via Flavia. Zelo × 12 cm do 17 × 15 × 10 cm), ki so postavljeni ob jugo- zbito omejeno nasutje je sestavljeno iz večjih lomljencev (ve- vzhodnem robu, ter 25 % rjavega grobega peska, ki zapol- likosti do 30 cm) ter manjšega deleža srednje velikih in manj- njujejo vmesne prostore. Pod mlajšimi tlakovanji SE 478, ših kamnov. Razteza se severozahodno od tlakovanja SE 478. SE 722, SE 482. Izkopano le v sondi 30 in na redkih mestih, kjer je bil prebit višji tlak. Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 391 SE 722, sek. 5/kv. D−E1 (cestišče) SE 4, sek. 27/kv. C−E4−5 (plast) Cestišče ali zgornje tlakovanje glavne ceste Via Flavia. Do- Zbita plast olivna rjave ilovice z 2 % oglja in 2 % gradbene- kumentirano ob sondi 30. Poteka v smeri severovzhod–ju- ga materiala. Naravna plast, koluvij. gozahod. Zelo zbito nasutje je sestavljeno iz 90 % drobnih Najdba: G193. in majhnih peščenjakovih oblic (velikosti do okoli 15 cm), nekaj večjih lomljencev (10 %, velikosti do 30 cm). Razteza SE 11 = SE 8 = SE 9 = SE 260, sek. 20/kv. B−D5, sek. 26/ se severozahodno od tlakovanja SE 478. Nad starejšimi tla- kv. B−E1, D−E2, sek. 27/kv. A−B2, C−E3−4, sek. 34/ kovanji SE 481, SE 724, pod SE 704, SE 465. kv. E2−3 (cesta) Cestišče odcepa − kamnito nasutje, sestavljeno večinoma SE 723, sek. 5/kv. C−D1−2 (cestišče) 60 % iz zaobljenih kamnov peščenjaka oz. oblic različnih Cestišče ali zgornje tlakovanje glavne ceste Via Flavia. Plast velikosti (3 × 2−15 × 10 × 5 cm), 25 % srednje velikih in posutja sestavljena iz 80 % peščenjakovih lomljencev (manj- velikih (15 × 10 × 5−32 × 19 × 10 cm) rahlo zaobljenih lo- ših dimenzij) in 20 % glinenega melja. Razteza se severoza- mljencev peščenjaka ter 5 % antičnih opek. Vmesni prostor hodno od tlakovanja SE 478. med kamenjem 10 % zapolnjuje svetlo olivno rjav, močno SE 724, sek. 2/kv. C−E5 (plast) sprijet drobnozrnat pesek. Poteka v smeri jugozahod−seve- Plast mehkega olivno rjavega glinenega melja. Plast je na- rovzhod in pada proti zahodu. Vodi od rimske vile na Ško- ravnega nastanka. Pod tlakovanji SE 722, SE 723, SE 481. laricah do glavne ceste, kjer se razširi mimo vogalov grobne Določeno v sondi 30. parcele 1 in starejših suhih zidov SE 150 in SE 156. Plast je SE 725, sek. 2/kv. C5 (vkop) močno poškodovana pri gradbenih posegih za avtocesto Jarek linearnega tlorisa in U profila, ugotovljen v profilu son- (SE 100). Ugotovljena na treh mestih: ob grobišču v dolini de 30. Obcestni jarek ob najstarejšem cestišču SE 481. (kv. 20/B−D5, 26/B−E1, 26/D−E2, 27/A−B2), na pobočju v kvadrantih 27/C−E3−4 v sondah 21, 22 (kot SE 8 in SE 9 SE 726, sek. 2/kv. C5 (polnilo) na preseku 1) in kvadrantih 34/E2−3 v sondi 19 kot SE 260. Polnilo jarka SE 725. Plast olivno rjavega meljastega peska. SE 217, sek. 34/kv. C−D3−5, E1−5, sek. 35/kv. A3−4 (plast) Odcep proti zahodu Plast močno rjavega peščenega melja z manganovimi oksi- SE 520, sek. 19/kv. A−B2−4 (cestišče) di in peščenjakom. Plast je nastala z naravnim koluvialnim Cestišče ali kamnito tlakovanje, poteka v smeri severoza- procesom sedimentacije ali izpiranja tal iz severnega pobo- hod–jugovzhod. Cestišče, vidno v severozahodnem profilu čja. V enem delu so zgornji del plasti odrinili pri gradbenih sonde 17. Nasutje debeline 20 cm je sestavljeno iz 10 % delih za avtocesto (SE 100). Meja s SE 10 ni vedno jasna. večjih kamnov (22 × 15 × 12 do 16 × 10 × 8 cm), 70 % SE 218, sek. 34/kv. C−D3−5, sek. 35/kv. A3−4 (linearna majhnih kamnov (11 × 8 × 5 cm do 1 × 4 × 8 cm) in 20 % kamnita struktura) drobnih kamnov (2–3 cm) ter peska, ki zapolnjujejo vme- Struktura iz peščenjakov, ki so položeni v skoraj ravni liniji, ki sne prostore. Tlakovanje je zelo podobno tlakovanju križi- poteka v smeri jugovzhod–severozahod. Kamni so nepra- šča cest SE 513, v katerega prehaja proti jugovzhodu. Pod vilne oglate oblike, 90 % kamnov je srednje velikih (25 × 17 SE 501 in nad SE 504. Precej poškodovano z gradbenimi × 8−15 × 10 × 8 cm), redki so večji kamni (45 × 37 × 20) deli za avtocesto (SE 100). in majhni kamni (pr. 10 cm). Prostor med kamni zapolnju- Cesta proti vili rustiki jejo plast, podobna SE 225 (leži nad SE 218), in sicer rahel peščen melj temno rumeno-rjave barve z redkimi vključki SE 1, sek. 26−30, 32−35, 37−39 (plast) drobnih kamnov. Konstrukcija je poškodovana, zato osnov- Toga plast svetlo olivno rjave meljaste gline z 20 % grobega na konstrukcija ni prepoznavna in daje vtis, da so bili kamni peska in 2 % kamnov (7 × 4 cm). Površinska plast, ornica. nepravilno nametani. Najdba: G191. SE 219, sek. 34/kv. C−D3−5, sek. 35/kv. A3−4 (plast) SE 2, sek. 27/kv. A−E4−5 (plast) Plast rjavo-rumenega kompaktnega peščenega melja z Čvrsta plast olivno rjavega drobnozrnatega ilovnatega pe- zelo redkimi drobnimi kami peščenjaka. Plast se nahaja ok. ska. Naravna plast, koluvij. 20 cm do zidane strukture SE 218. Nastala je kot naravni koluvialni nanos (nad SE 225), ki je zapolnil in izravnal tera- SE 3, sek. 27/kv. C−E4, sek. 28/kv. A4 (kamnita groblja) sasto konfiguracijo tal. Barva zemlje se močno razlikuje od Zbita kamnita groblja linearne oblike s svetlo olivno rjave ostalih plasti v okolici. Našli smo samo en fragment verjetno meljasto ilovico med kamni, s 40 % peska in 50 % kamnov. rimske keramike. Ruševinska plast ali kamnita groblja. Na območju sonde 1. Najdbi: G192a−b. 392 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 SE 225, sek. 34/kv. C−D3−5, sek. 35/kv. A3−4 (plast) 11.2.3 Sklop 3 – sektorji 31–35, 37–39 Plast vsebuje rahel peščen melj temno rumeno-rjave barve – pobočje v severnem delu z redkimi vključki drobnih kamnov. Naravni nanos, koluvij. Prekriva linearno kamnito strukturo SE 218, pod koluvijem SE 10 = SE 59 = SE 306, sek. 15−18, 22−24, 26–29, SE 219. 31–35, 37–39 (plast) Naravna plast čvrstega drobnozrnatega glinenega melja, Najdbi: G406a−b. nastala s koluvialno sedimentacijo. Zbita plast olivno rjave SE 245, sek. 27/kv. C−E3−5 (ruševinska plast) ilovice do peščene ilovice. Naraven koluvialen nanos. Nasutje ali posutje kamenja, sestavljeno iz olivno rjavega mehkega peščenega melja s 75 % lomljenca iz peščenjaka Peč za žganje apna nepravilne oblike (45 × 20 × 15−17 × 15 × 10 cm), med SE 215, sek. 34/kv. E4–5, sek. 35/kv. A4–5 (ruševinska plast) lomljenci je okoli 10 % manjših (do 10 cm). Plast je nastala Vrhnje zasutje apnenice. Ruševinska plast rjave barve iz kot posutje plasti SE 3 in SE 5, nad strukturo SE 8, in deloma 10 % peščenega melja in 90 % kamnov iz peščenjaka raz- zapolnjuje vkop SE 271. Del plasti so odrinili pri gradbenih ličnih dimenzij: 25 % velikih (40 × 18 × 12−40 × 27 × 17 delih za avtocesto (SE 100). cm), 45 % je srednjih (16 × 13 × 10−20 × 15 × 7 cm), manj kot 10 % pa je majhnih (pr. 10 cm), 5 % kamnov je ožga- SE 246, sek. 27/kv. C−E3−4 (plast) nih. Peščenega melja, ki zapolnjuje prostor med kamni, je Plast rumeno-rjavega mehkega peščenega melja z okoli količinsko več v spodnjem delu plasti. Zgornji del plasti so 2 % drobnega peščenjaka. Plast je nastala z naravnim kolu- odrinili pri gradbenih delih za avtocesto, spodnji del pa je vialnim procesom in prekriva strugo SE 9. Del plasti so od- ostal intakten. Med kamni imajo nekateri pravilo lomljene rinili pri gradbenih delih za avtocesto (SE 100). Del pa se še stranice v obliki kvadrata/pravokotnika. Posamezni kosi so nahaja pod SE 3. imeli trikotni presek. Med kamni so najdeni posamezni kosi SE 247, sek. 27/kv. C−E3−4 (plast) opek in tegul. Morda ruševina kalote apnenice. Plast olivno rjavega drobljivega peščenega melja z okoli Najdba: G405. 30 % drobnega peščenjaka. Plast je nastala v naravnem ko- luvialnem procesu s severnega pobočja. Del plasti so odrinili SE 220, sek. 35/kv. A4–5 (plast) pri gradbenih delih za avtocesto (SE 100). Plast rjavo-rumenega kompaktnega peščenega melja. Ohranjena je samo na majhnem delu vzhodno od peči SE 255, sek. 34/kv. C−D3−5, sek. 35/kv. A3−4 (plast) SE 230 in se nadaljuje proti severovzhodu izven izkopnega Plast rjavega mehkega peščenega melja s posameznimi polja (cesta proti Škofijam in Trstu). Plast je zelo podobna lomljenci peščenjaka nepravilne oglate oblike (30 × 19 × SE 219, vendar manjka direktna povezava med njima. Po- 12−13 × 8 × 4 cm). Plast je nastala kot koluvij. škodovana je bila z gradbenim posegom. SE 264, sek. 27/kv. D−E2–4 (polnilo) SE 221, sek. 35/kv. A4–5 (plast) Polnilo temno rumeno-rjavega mehkega peščenega melja Plast temno rjavo-rumenega meljastega peska z 1−3 % s 40 % lomljencev peščenjaka nepravilne oglate oblike (46 drobnih peščenjakov in posameznimi kosi večjih kamnov iz × 24 × 10−13 × 9 × 4 cm). Polnilo naravnega koluvialnega peščenjaka (17 × 15 × 10−22 × 18 × 13). Ti so verjetno deli nastanka. Le-ta se nahaja na severovzhodni strani tlakova- ruševine SE 215, ki je bila poškodovana pri obdelavi zemlje. nja SE 9. Nekaj polnila je nastalo že v času uporabe SE 9. Del Zgornji del plasti so odrinili pri gradbenih delih za avtocesto plasti so odrinili pri gradbenih delih za avtocesto (SE 100). (SE 100). Ohranjena je le na severovzhodnem delu peči, ki Najdbi: G410a−b. je nad SE 315. Plast se nadaljuje proti severovzhodu izven izkopnega polja. SE 250 = SE 269 = SE 226, sek. 34/kv. B−D4, E1−4 (plast) Plast temno rumeno-rjavega mehkega peščenega melja z SE 229, sek. 34/kv. E4–5, sek. 35/kv. A4–5 (struktura) okoli 2 % drobnega peščenjaka. Plast je nastala z naravnim Zidana polkrožna struktura iz peščenjakovih lomljencev koluvialnim procesom v novem veku. Del plasti so odrinili oglate, pravokotne in nepravilne oblike, različnih velikosti pri gradbenih delih za avtocesto (SE 100). Plast SE 250 je (35 × 19 × 15−12 × 10 × 5 cm). Kamni so povezani z malto. bila ugotovljena v kv. B4, verjetno enaka plast je SE 269 v Struktura je narejena na 1/4 vkopa za peč, nekateri kamni kv. E1, njima je zelo podobna SE 226 v kv. E4. so zaradi visokih temperatur dobili steklasto površino. Najdbi: G406c, G408. SE 230, sek. 34/kv. E4–5, sek. 35/kv. A4–5 (vkop) Vkop za apnenico. Vkop okrogle oblike z lijakastimi stenami in konkavnim dnom. Vkopan je v SE 217 in SE 10. SE 231, sek. 34/kv. E4–5, sek. 35/kv. A4–5 (polnilo) Plast mehkega temno rumenkasto rjavega peščenega melja, v kateri so redki peščenjaki (23 × 19 × 10 cm) in posamezni Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 393 apnenčasti kamni (15 × 17 × 7 cm). V plasti se pojavljajo SE 205, sek. 32, 33, 37, 38 (plast) rdeče in črne lise (10 %), ki so posledica gorenja. Bolj po- Plast temno rjavega mehkega meljastega peska (za nianso goste so v spodnjem delu plasti; tu se pojavljajo tudi majhni temnejša kot SE 211) z drobnim kamenjem iz peščenjaka. in drobni koščki apna (pri meji s plastjo SE 233). Večina ze- Plast vsebuje recetne najdbe (keramiko, kovino, plastiko, mljene plasti je v erozijskem in sedimentacijskem procesu najlon) in je nastala kot posledica koluvialne sedimentacije izprana v apnenico, kjer je zapolnila vkop za peč SE 230. Pri ter prekrila celotno plast SE 208. Na J strani ceste je skupaj s tem so se nabrali tudi koščki apna in ožgane gline. peščenjakom, ki je erodiral iz ceste, zapolnila obcestni jarek SE 232, sek. 34/kv. E4–5, sek. 35/kv. A4–5 (struktura) (vkop SE 207). Plast je vidna v sondah 1, 3 in 4. Omet ali obloga, s katerim so bile obložene stene vkopa za SE 206, sek. 32/kv. D−E5, sek. 33/kv. A−B4−5, sek. 37/kv. peč SE 230 in SE 214. Sestavljen je iz prežganega organske- A2−4, B−C1−2 (vkop) ga materiala, drobnega peska in posameznih semen (1 %). Vkop za cesto SE 208 nepravilne linearne oblike z U profi- Obloga je črne barve in zelo trda, na nekaterih mestih je lom, večinoma je vkopan v geološko osnovo SE 10 in v kva- omet zaradi visokih temperatur posteklenel. drantih 33/B4, 3/B5 v SE 223. Na jugu je v zvezi z vkopom SE 233, sek. 34/kv. E4–5, sek. 35/kv. A4–5 (plast) za cestni jarek SE 207. Plast mehkega rumeno-rdečega meljastega peska, v kateri SE 207, sek. 37/kv. A2−4, B−C1−2 (vkop) so 1−3 % drobnega apna, 15−35 % rdeče prežgane zemlje, Linearni vkop s konkavnim profilom, vkopan v geološko redki drobci oglja in do 10 % lomljenega peščenjaka (12 × osnovo (SE 10). Nahaja se na zahodni strani ceste SE 208, tu 8 × 6−51 × 27 × 15 cm) ter redki prežgani apnenci (17 × nivo terase pada. Najverjetneje gre za odvodni jarek ob cesti. 10 × 7−8 × 5 × 3 cm). Apnenčasti kamni so polizdelek za SE 208, sek. 32/kv. D−E5, sek. 33/kv. A−B4−5, sek. 37/kv. negašeno apno. V plasti smo našli dva fragmenta namizne A2−4, B−C1−2 (cestišče) neprečiščene keramike. Cesta, tlakovana z lomljenci peščenjaka različnih velikosti; SE 239, sek. 34/kv. E4–5, sek. 35/kv. A4–5 (polnilo) 70 % je majhnih (11 × 7 × 7−4 × 5 × 3 cm), 25 % je srednjih Polnilo belega mehkega apna in drobnega peska, ki zapol- (21 × 12 × 10 cm) in posamezni večji kamni ok. 5 % (33 × njuje vkop za peč SE 230. Apno se nahaja nad plastjo oglja 25 × 15−35 × 17 × 15 cm). V cesti so vidne kolesnice, široke SE240 in pod plastjo ožgane gline SE 233. 0,16 m, v medsebojni razdalji 0,95 m. SE 248, sek. 34/kv. E4–5 (plast) SE 209, sek. 32/kv. D−E5 (plast) Plast močno rjavega drobljivega peščenega melja z 80 % Plast, ki je nastala kot posledica uničenja ceste SE 208, ali lomljencev iz peščenjaka nepravilne oglate oblike (18 × 10 kot mlajše cestno nasutje. Razmerje med peščenjakom in × 8−9 × 8 × 2 cm). Ruševina kamnitega dela kupole peči zemljo je odvisno od lege. Vsebnost peščenjaka se giblje od za apno SE 230 in suhozidne strukture SE 218. Nahaja se na 20 do 60 %, odvisno od lege. Kamni so nepravilne oglate jugozahodnem delu peči SE 230 in SE 218 ter se razteza v oblike, 80 % je majhnih (11 × 7 × 5 cm), 20 % srednjih (17 × smeri pobočja. V kv. 34/E4 je del ruševine uporabljen kot del 14 × 10 cm) in velikih (43 × 27 × 15 cm). Plast je poškodo- novoveškega tlaka ceste SE 249. vana z gradbenim posegom SE 100. Najdbe: G407a–d. SE 222, sek. 38/kv. B−D1−4 (vkop) SE 266, sek. 34/kv. E4–5, sek. 35/kv. A4–5 (plast) Naravni jarek, ki je nastal z erozijo plasti SE 2. Plast čvrstega peščenega melja črne do temno vijolične SE 223, sek. 38/kv. B−D1−4 (plast) barve. Barva je rezultat delovanja visokih temperatur, ki se Plast svetlo olivno rjavega meljastega peska s 5 % drobnega razvijejo pri žganju apna. Plast se nahaja na zunanji strani in majhnega (pr. do 4 cm) peščenjaka, z zelo redkimi večjimi tik ob robu vkopa za peč SE 230. Notranji rob vkopa je bil kamni iz peščenjaka (30 × 17 × 10−17 × 12 × 8 cm). Pol- ometan s peščeno plastjo SE 214; tako je plast, v katero je nilo naravnega jarka SE 222. Plast je verjetno koluvialnega bil narejen vkop SE, pri segrevanju zaradi pomanjkanja kisi- nastanka z možnostjo antropogenega ali naravnega zasi- ka dobila črno barvo. Od roba navzven se barva spremeni pavanja jarka. v vijoličasto zaradi manjšega vpliva temperatur. SE 249, sek. 34/kv. C−D3−5, sek. 35/kv. A3−4 (struktura) Novoveška cesta Struktura, sestavljena 60 % iz lomljencev peščenjaka nepra- vilne, skoraj oglate oblike (15 × 11 × 9−10 × 6 × 5 cm), SE 204, sek. 32, 33, 37, 38 (plast) 35 % drobnega peščenjaka ter 5 % velikih lomljencev pe- Plast temno rumeno-rjavega mehkega peščenega melja s ščenjaka (50 × 25 × 17 cm). Tlakovanje novoveške ceste. 3−5 % drobnega peščenjaka. Plast vsebuje recentne najdbe V sek. 34, kv. E4 je bil presekan in uporabljen del ruševine in je nastala kot koluvialni nanos v novejšem času. Plast je SE 248. Obstaja možnost, da gre za enako tlakovanje kot v zgornjem delu poškodoval gradbeni poseg SE 100, zato SE 208, vendar nimamo direktne povezave med plastmi. nimamo prvotne gornje meje plasti. Le-ta se nahaja izven izkopnega polja. 394 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 11.2.4 Sklop 4 – sektorji 16−18, SE 302, sek. 29/kv. B2–3 (linearna kamnita struktura) 22−24, 28−30 − vznožje vzhodno od Struktura iz kamnov, ki so položeni v skoraj ravni liniji v limitacijskega zidu smeri od S proti J. Kamni so nepravilne oblike (od ploščatih do okroglih) in različno veliki redko (1 × 2 cm, 10 × 15 cm SE 58, sek. 16, 17, 18, 23, 24, 28, 29, 30 (plast) do 27 × 15 × 9 cm): vmes med nijimi je toga grobozrnata Zbita plast svetlo olivno rjave čvrste drobnozrnate melja- meljasta glina rjave. Zastopanost kamnov je 65 %. SE 302 ste gline s 5 % kamnov. Plast vsebuje antično in recentno verjetno predstavlja neke vrste parcelacije. Mogoče je v po- keramiko ter gradbeni material. Recentna premešana plast, vezavi s SE 301. novoveški koluvij, nanesena z naravnim pobočnim drse- SE 304, sek. 24/kv. C2–3 (kamnita struktura) njem tal, debela od 5 do 68 cm. Je enaka/podobna SE 1 in Struktura iz kamnov, ki so položeni v skoraj linearni liniji, v presekana s SE 100 ter izkopom testnega jarka 11. Pod njo smeri severovzhod–jugozahod. Neobdelani kamni so ne- se nahaja struktura SE 60. pravilne oblike (okrogli, ploščati, oglati in zaobljeni) in raz- Najdbe: G222a−b, G223. lično veliki (5 × 4 do 30 × 20 × 10 cm). Zastopanost kamnov je 60 %. Vezivo med kamni je plast grobozrnatega mehkega SE 59 = SE 10 = SE 306, sek. 16, 17, 18, 23, 24, 28, 29, 30 glinenega peska olivno rjave barve, ki vsebuje 15 % grobe- (plast) ga peska (velikost 1 × 1 cm) in 10 % grušča (velikost 3 × Naravna plast čvrstega drobnozrnatega glinenega melja, 2 cm). V plasti je 1 % opeke. Vsebuje tudi nekaj kosov antič- nastala s koluvialno sedimentacijo. Izkopana debelina steril- ne opeke in keramike, na površini plasti SE 305 pod njo pa ne plasti je do 1,1 m. Leži pod plastmi: SE 58, SE 60, SE 61, odlomek prazgodovinske keramike (G413). Verjetno gre za SE 121, SE 304, SE 305, SE 307 in SE 312. nekakšno parcelacijo ali grobljo, izdelano pri čiščenju polj. SE 60, sek. 29/kv. E1, sek. 30/kv. A1−B1 (kamnita struktura) Najdbe: G412–414. Struktura iz kamnov, ki so položeni v ravni liniji. Poteka od V proti Z. Kamni so nepravilne oblike in različno veliki (2 × SE 305, sek. 16, 17, 18, 24, 29 (plast) 4 do 35 × 30 × 5 cm). Zastopanost kamnov je 80 %, med Plast svetlo olivno rjave čvrste meljaste gline z 1 % črnih njimi so rimska keramika in opeka. Prostor med kamni za- oksidov, 1 % kamnov (6 × 4 cm) in 1 % opeke. Gre za nara- polnjuje plast rjavega čvrstega glinenega melja. Struktura je ven nanos plasti s koluvijem. Na površini plasti SE 305 pod antična in je označevala rob terase ali parcelno mejo. kamni SE 304 je najden odlomek prazgodovinske keramike (G413a). SE 61, sek. 26/kv. C5 (ruševinska plast) Ruševinska plast rjavega čvrstega meljastega peska s 75 % SE 307, sek. 28/kv. E3, sek. 29/kv. A3 (struktura) neobdelanih kamnov nepravilne oblike (ploščati, oglati, Sloj svetlo olivno rjavega čvrstega melja s 35 % kamnov okrogli, zaobljeni) in različno velikih (2 × 3 cm do 20 × 20 različnih oblik (nepravilni, zaobljeni) in velikosti (60 × 20 × × 7cm) ter z rimskim gradbenim materialom. Najverjetneje 10−5 × 5 × 2 cm). Kamni so rumeno, svetlo rjave barve in gre za ruševino ali tlak. morda gre za naravno formacijo. Ni pa izključeno, da gre za antropogeno nasutje – tlak, utrditev ali nasutje. Iz profila sta SE 100, celotno izkopno polje (intefacija uničenja) razvidni debelina (do 30 cm) ter superpozicija do sterilne Gradbeni poseg ob gradnji avtocestnega odseka Klanec− podlage SE 59 = SE 306 = SE 10. Sermin. Na območju deviacije oz. odcepa proti Ankara- nu je močno posegel v arheološke strukture do globine SE 309, sek. 17/kv. B2 (struktura) 0,4−1,5 m. Na območju odtočnega kanala (TJ 2) pa celo Struktura iz neobdelanih kamnov nepravilne oblike (okrogli, večinoma presekal do globine 3 m. Destrukcija obsega ce- ploščati, oglati in zaobljeni) ter različno velikih (4 × 3 × 2 lotno izkopno polje. Datacija: junij, julij 2002. do 15 × 10 × 4 cm). Zastopanost kamnov je 80 %. Vezivo med kamni je olivno rjava čvrsta meljasta glina. Gre za an- Najdba: G224. tropogeno nasutje, ki predstavlja ali ruševino ali pa parcelno SE 301, sek. 29/kv. C2–3 (linearna kamnita struktura) mejo. Verjetno je to mlajša (recentna) struktura. Leži nad Struktura iz kamnov, ki so položeni v skoraj ravni liniji. Po- SE 305 in pod SE 311. teka v smeri severovzhod–jugozahod. Kamni so nepravilne SE 310, sek. 29/kv. A1–2 (kurišče) oblike (okrogli, ploščati, oglati in zaobljeni) in različno veliki Plast temno sivkasto rjave čvrste zažgane meljaste gline in od 1 × 1 cm do 20 × 15 × 4 cm. Vezivo med kamni je plast žganine s 55 % drobcev oglja. Plast je antropogenega na- grobozrnatega slabo sprijetega grobega peska (mestoma stanka – kot posledica gorenja, žganinska plast ali kurišče. meljast pesek) rjave barve. Verjetno gre za nekakšno parce- lacijo. Mogoče je v povezavi s SE 302. Zastopanost kamnov je 60 %, med njimi so antična keramika in opeka. Najdba: G411. Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 395 11.3 Katalog gradiva izven SE 4 grobov Keramika 193 SE 4, sek. 20, kv. C4, PNA 307, inv. št. PMKp 20363 Pomenljivo gradivo je predstavljeno po zaporednih stratigraf- Odlomek dna in ostenja skodelice, severnoitalska keramika skih enotah. tankih sten; redukcijsko žgana, mehka, svetlo siva prečiščena SE 1 keramika z ostanki temno sivega premaza; ohr. v. 0,9 cm, ohr. š. 3,3 cm, db. 0,3−0,5 cm, teža 3 g. Kovina 191 SE 1, sek. 28, kv. C2, PNB 161, inv. št. PMKp 20656 SE 17 Žebelj s piramidalno glavico? in steblom pravokotnega prese- Kovina ka; železo, močno korodirano; ohr. dl. 7,5 cm, teža 8 g. 194a SE 17, sek. 15, kv. B1, PNB 122, inv. št. PMKp 20657 SE 3 Žebelj s polkroglasto glavico in steblom kvadratnega preseka; železo, korodirano; dl. 10,2 cm, teža 17 g. Keramika 192a SE 3, sek. 27, kv. E3, PNA 158, inv. št. PMKp 20361 Keramika Odlomek ustja in ostenja lonca, kuhinjska keramika; groba 194b SE 17, sek. 15, kv. B3, PNA 83, inv. št. PMKp 20364 drobnozrnata z obilnimi vključki apnenca, temno sivkasto Odlomek trakastega ročaja in ostenja amfore ali vrča; tip rjave barve; ohr. v. 4 cm, ohr. š. 5,6 cm, db. 0,6−0,7 cm, teža amfora z ravnim dnom ali dvoročajni vrč; mehka, mazava, 27 g. drobnozrnata keramika z redkimi vključki (kalcit, zdrobljena keramika), svetlo sivkasto rjave barve; ohr. v. 5 cm, ohr. š. 192b SE 3, sek. 27, kv. D3−4, PNA 220, inv. št. PMKp 20362 6,6 cm, db. 0,8−2 cm, teža 126 g. Odlomek čašastega ustja in ostenja vrča ali lonca, namizna keramika; mehka, prečiščena finozrnata; rdečkasto rumene 195 SE 17, sek. 15, kv. B3, PNA 84, inv. št. PMKp 20365 barve; ohr. v. 2,2 cm, ohr. š. 4 cm, db. 0,5 cm, teža 7 g. Odlomek dna z ostenjem amfore, jadranska proizvodnja; tip Dressel 6A ali 6B; mehka drobnozrnata z redkimi vključki (kal- cit, grog), roza; ohr. v. 13 cm, ohr. š. 17,6 cm, db. 1,5−2,5 cm, teža 606 g. 196 SE 17, sek. 15, kv. B1, PNA 298, inv. št. PMKp 20366 Odlomek ustja pekača, egejska kuhinjska keramika; tip pekač Knossos Frying-pan type 2; trda, oksidacijsko žgana keramika z dimljenjem in obilnimi vključki (zrnca sljude, groba zrna peska itd.); zunanja površina temno rjave barve, prelom in notranja površina rdečkasto rjave; ohr. v. 2,2 cm, ohr. š. 5,8 cm, db. 0,8−1 cm, teža 34 g. 197 SE 17, sek. 15, kv. B1, PNA 299, inv. št. PMKp 20367 Odlomek ustja severnoafriške amfore, tip Africana III B ali C , Keay 25, Bonifay tip 28 ali 29; trda, drobnozrnata keramika z zmernimi vključki, svetlo rdeče barve; ohr. v. 2,3 cm, ohr. š. 3,1 cm, db. 1,1−1,5 cm, teža 24 g. 396 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 192a 191 192b 193 194a 195 194b 196 197 SE 1: 191, SE 3: 192a, 192b, SE 4: 193, ostalo SE 17; 195 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 191 SE 1, 192 SE 3, 193 SE 4, 194–197 SE 17; 195 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 397 198 SE 17, sek. 15, kv. B5, PNA 403, 206 SE 18, sek. 21, kv. A1, B1, PNA 416, inv. št. PMKp inv. št. PMKp 20368 20376 Odlomek dna in ostenja posode, tip amfora z ravnim dnom; Odlomek dvojnega paličastega ročaja amfore, tip Dressel 2−4; mehka, mazava, drobnozrnata keramika z redkimi vključki, istrska proizvodnja; mehka, mazava, drobnozrnata keramika rumenkasto rdeče barve; ohr. v. 2,8 cm, ohr. š. 4,5 cm, db. z redkimi vključki (kalcita, zdrobljene keramike, redki železovi 0,7 cm, teža 26 g. oksidi), svetlo oranžne barve; ohr. v. 7,4 cm, ohr. š. 3 cm, teža 199 SE 17, sek. 15, kv. A3, B3, PNA 404, 57 g. inv. št. PMKp 20369 207 SE 18, sek. 21, kv. A1, B1, PNA 417, inv. št. PMKp Odlomek ročaja amfore okroglega preseka, tip Dressel 6B; 20377 istrska proizvodnja; mehka, mazava, drobnozrnata keramika Odlomek trakastega ročaja skodelice Sarius, severnoitalska z redkimi vključki (kalcita, zdrobljene keramike, redki železovi reliefna keramika; rdeč mat premaz srednje dobro ohranjen; oksidi), svetlo oranžne barve; ohr. v. 4,8 cm, ohr. š. 2,6 cm, ohr. v. 2,4 cm, ohr. š. 1,6 cm, db. 0,5 cm, teža 1 g. teža 28 g. SE 19 200 SE 17, sek. 15, kv. B1, B2, PNA 412, inv. št. PMKp 20370 Kovina Odlomek dvojnega paličastega ročaja amfore, tip Dressel 2−4; 208a SE 17, sek. 20, kv. E1, PNB 212, inv. št. PMKp 20658 severnojadranska ali severnoitalska proizvodnja; tip Dressel Žebelj z nepravilno glavico in debelim steblom kvadratnega 2–4; mehka, drobnozrnata keramika z zmernimi vključki (zdro- preseka; železo, korodirano; dl. 4 cm, teža 6 g. bljene keramike in železovih oksidov); zamolklo rdeče barve; Keramika ohr. v. 3,7 cm, ohr. š. 5,6 cm, db. 2,3 cm, teža 30 g. 208b SE 19, sek. 20, kv. D1, PNA 292, inv. št. PMKp 20378 201 SE 17, sek. 15, kv. B1, B2, PNA 413, Odlomek diska in rame pečatne oljenke; tip Loeschcke Xb; inv. št. PMKp 20371 prežgana, mehka keramika, drobnozrnata z zmernimi drobni- Odlomek ročaja amfore okroglega preseka; istrska proi- mi vključki, sive do rdeče barve; ohr.dl. 4,5 cm, ohr. v. 2,1 cm, zvodnja; mehka, mazava, drobnozrnata keramika z redkimi ohr. š. 2,8 cm, teža 11 g. vključki (kalcita, zdrobljene keramike, redki železovi oksidi), 209 SE 19, sek. 20, kv. D1, PNA 293, inv. št. PMKp 20379 svetlo oranžne barve; ohr. v. 4,8 cm, ohr. š. 2,9 cm, teža 26 g. Odlomek dna z delom ostenja skodelice ali čaše, severnoi- 202 SE 17, sek. 15, kv. B1, B2, PNA 414, talska keramika tankih sten; redukcijsko žgana, trda, rjavkasto inv. št. PMKp 20372 siva keramika z obilo vključkov (bela zrnca); ohr. v. 2,5 cm, ohr. Odlomek dna in ostenja vrča, namizna keramika; mehka, š. 7 cm, db. 0,2−0,5 cm, teža 28 g. mazava, drobnozrnata keramika z zmernimi vključki, svetlo 210 SE 19, sek. 20, kv. D1, PNA 399, inv. št. PMKp 20380 oranžne barve; ohr. v. 2,5 cm, ohr. š. 4,6 cm, teža 12 g. Odlomki dna z ostenjem lonca, namizna ali kuhinjska kera- SE 18 mika; faktura enaka G214 ohr. v. 5,9 cm, ohr. š. 7,2 cm, db. 0,5−1 cm, št. odl. 3, teža 45 g. Keramika 203 SE 18, sek. 15, kv. A4, PNA 284, 211 SE 19, sek. 10, kv. E1, PNA 409, inv. št. PMKp 20381 Odlomek dvojnega paličastega ročaja amfore, tip Dressel 2−4; inv. št. PMKp 20373 neznana proizvodnja; trda, drobnozrnata keramika z grobo Odlomek dna z ostenjem skodelice, severnoitalska keramika površino in obilnimi vključki kremena, peska, sljude, zdrobljene tankih sten; redukcijsko žgana, mehka, svetlo siva prečiščena keramike; svetlo roza barve; podobna faktura G212; ohr. v. keramika s slabo ohranjenim sivo-rjavim premazom; ohr. v. 10,3 cm, ohr. š. 2,4 cm, teža 64 g. 2,5 cm, ohr. š. 4,3 cm, db. 0,2−0,5 cm, teža 6 g. 204 SE 18, sek. 15, kv. B5, PNA 289, inv. št. PMKp 20374 Odlomek ročaja z ostenjem amfore ovalnega preseka; tip Dressel 6B; istrska proizvodnja; mehka, drobnozrnata kera- mika z redkimi vključki (kalcita, zdrobljene keramike, redki železovi oksidi), svetlo oranžne barve; ohr. v. 9,2 cm, ohr. š. 7 cm, db. 1,6−3,4 cm, teža 193 g. 205 SE 18, sek. 21, kv. A1, B1, PNA 415, inv. št. PMKp 20375 Odlomek trakastega ročaja amfore ali vrča; neznana proizvo- dnja; mehka, zelo prečiščena keramika; svetle roza barve; ohr. v. 5,6 cm, ohr. š. 4,6 cm, db. 1,9 cm, teža 42 g. 398 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 198 199 201 200 202 204 203 205 206 207 208a 208b 211 209 SE 17: 198–202, SE 18: 203–207, SE 19: 208a–211; 204 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 198–202 SE 17, 203–207 SE 18, 208–211 SE 19; 204 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 399 212 SE 19, sek. 10, kv. E1, PNA 410, inv. št. PMKp 20382 218 SE 20, sek. 20, kv. D1, PNA 272, inv. št. PMKp 20388 Dno amfore v obliki manjšega gumba; neznana proizvodnja; Odlomki ostenja amfore; jadranska proizvodnja; mehka, trda, drobnozrnata keramika z grobo površino in obilnimi mazava, drobnozrnata keramika z obilnimi vključki (zdroblje- vključki kremena, peska, sljude, zdrobljene keramike; svetlo ne keramike, redki železovi oksidi, kalcit), rumenkasto rdeče roza barve; podobna faktura G211; ohr. v. 5,2 cm, ohr. š. barve; ohr. v. 7 cm, ohr. š. 11,2 cm, db. 0,5−1 cm, št. odl. 11 4,1 cm, teža 68 g. kosov, teža 156 g. 213 SE 19, sek. 10, kv. E1, PNA 411, inv. št. PMKp 20383 219 SE 20, sek. 20, kv. E1, PNA 405, inv. št. PMKp 20389 Odlomki dna in ostenja bikonične skodelice, severnoitalska Manjši odlomek ustja in ostenja skodelice, okras S linij v bar- keramika tankih sten; redukcijsko žgana, mehka, svetlo siva botinu, severnoitalska keramika tankih sten; redukcijsko žgana, prečiščena keramika z ostanki slabo ohranjenega sivega trda, temno siva prečiščena keramika z ostanki temno sivega premaza; ohr. v. 4,1 cm, ohr. š. 5,5 cm, db. 0,3 cm, št. odl. 3, premaza; ohr. v. 2 cm, ohr. š. 1,5 cm, db. 0,3 cm, teža 1 g. teža 14 g. 220 SE 20, sek. 20, kv. E1, PNA 406, inv. št. PMKp 20390 214 SE 19, sek. 20, kv. 019, PNA 422, Odlomek dna in ostenja vrča manjših dimenzij, namizna inv. št. PMKp 20384 keramika; istrska proizvodnja; mehka, mazava, drobnozrna- Odlomki ustja in ostenja lonca, namizna ali kuhinjska kerami- ta keramika z redkimi vključki (kalcita, zdrobljene keramike), ka; trda, drobnozrnata keramika z zmernimi vključki (kremena, svetlo rjave barve; ohr. v. 3,1 cm, ohr. š. 5,5 cm, db. 0,7 cm, zdrobljene keramike, sljude), svetlo rjave barve, prežgano, ohr. teža 13 g. v. 5,2 cm, ohr. š. 7 cm, db. 0,5−1 cm, št. odl. 3, teža 40 g. SE 25 SE 20 Keramika Keramika 221 SE 25, sek. 20, kv. A3, A4, PNA 425, inv. št. PMKp 215 SE 20, sek. 20, kv. E1, PNA 14, inv. št. PMKp 20385 20391 Odlomki ustja in ostenja kadilnice z okrasom valovitih reber Odlomki ustja in ostenja sklede, afriška sigilata D, oblika Hayes na ustju; namizna keramika; mehka, mazava, drobnozrnata 58B; trda, drobnozrnata keramika z redkimi vključki, svetlo keramika z obilnimi vključki (zdrobljene keramike, redki žele- rdeče barve, slabo ohranjen mat rdeč premaz; ohr. v. 5 cm, zovi oksidi, kalcit), rumenkasto rdeče barve; ohr. v. 4 cm, ohr. š. ohr. š. 6,6 cm, db. 0,5 cm, št. odl. 4, teža 28 g. 5,9 cm, db. 0,6 cm, št. odl. 4, teža 48 g. 216 SE 20, sek. 20, kv. D1, PNA 241, inv. št. PMKp 20386 Odlomki ostenja, verjetno amforice Dressel 6B; severnojadran- ska proizvodnja; mehka, drobnozrnata keramika z redkimi vključki (kalcita, zdrobljene keramike, redki železovi oksidi), rdečkasto rumene barve; ohr. v. 4,3 cm, ohr. š. 9,8 cm, db. 0,8 cm, št. odl., teža 138 g. 217 SE 20, sek. 20, kv. D1, PNA 269, inv. št. PMKp 20387 Dno in odlomek ostenja amfore, dno v obliki šilaste noge z rebrom; knidska proizvodnja; trda, drobnozrnata keramika z redkimi vključki kremena; sivkasto rjave barve; ohr. v. 10,5 cm, ohr. š. 7,3 cm, db. 0,6−1,5 cm, št. odl. 3, teža 140 g. 400 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 212 213 214 215 217 220 221 SE 19: 212−214, SE 20: 215−220, SE 25: 221; vse merilo 1 : 2. 212–214 SE 19, 215–220 SE 20, 221 SE 25; merilo 1 : 2. 401 SE 58 SE 104 Kovina Keramika 222a SE 58, sek. 30, kv. A1, PNB 158, inv. št. PMKp 226 SE 104, sek. 21, kv. A3, PNA 3, inv. št. PMKp 20396 20659 Pečatna oljenka z žigom VIBIANI, tip Loeschcke Xa; rahlo Žebelj z odlomljeno glavico in steblom kvadratnega preseka; prežgana, trda, prečiščena z redkimi vključki, sivo rjave barve; železo, korodirano; dl. 3 cm, teža 3 g. dl. 10,6 cm, š. 7 cm, v. 3,7 cm, teža 87 g. Keramika 222b SE 58, sek. 29, kv. E3, PNA 156, inv. št. PMKp 20392 Ročaj amfore ovalnega preseka, odlomek; jadranska proi- zvodnja; trda, drobnozrnata keramika z redkimi vključki, roza barve; ohr. š. 4,2 cm, db. 2,4 cm, teža 72 g. 223 SE 58, sek. 29, kv. C3, PNA 171, inv. št. PMKp 20393 Lijakasto ustje amfore, tip severnoafriška amfora Keay XXVI ( spatheia tip 1 ali tip 31 po Bonifayu); trda, drobnozrnata ke- ramika z zmernimi vključki, svetlo rdeče barve; ohr. v. 4,8 cm, ohr. š. 9 cm, db. 1,5 cm, teža 88 g. SE 100 227 SE 104, sek. 20, kv. C4, PNA 16, inv. št. PMKp 20397 Keramika Odlomki skodelice z dvema ročajema, severnoitalska kera- 224 SE 100, sek. 26, kv. D1, PNA 181, mika tankih sten; redukcijsko žgana, mehka, siva prečiščena inv. št. PMKp 20394 keramika s spranim premazom; ohr. v. 2,5 cm, ohr. š. 3,2 cm, Ročaj amfore ovalnega preseka, odlomek; istrska proizvodnja; teža 11 g. mehka, mazava, drobnozrnata keramika z redkimi vključki (kal- cita, zdrobljene keramike, redki železovi oksidi), svetlo oranžne 228 SE 104, sek. 20, kv. E3, PNA 19, inv. št. PMKp 20398 barve; ohr. v. 7,8 cm, ohr. š. 4 cm, db. 3,1 cm, teža 60 g. Odlomki ustja, ostenja in dna kuhinjske posode, dno rahlo ožgano, egejska kuhinjska keramika; tip pekač Knossos Frying- SE 101 -pan type 2; trda, oksidacijsko žgana keramika z dimljenjem in obilnimi vključki (zrnca sljude, groba zrna peska itd.); zunanja Keramika površina temno rjave barve, prelom in notranja površina rdeč- 225 SE 101, sek. 26, kv. B2, PNA 262, kasto rjave; ohr. v. 5,3 cm, db. 0,6−1,1 cm, št. odl. 8, teža 298 g. inv. št. PMKp 20395 Ustje in ostenje skodelice s peresastim ornamentom na 229 SE 104, sek. 21, kv. A4, PNA 20, inv. št. PMKp 20399 zunanji steni, italska (padska) sigilata ali verjetno Loronska Odlomki ostenja amfore; severnojadranska ali severnoitalska proizvodnja, tip Consp. 27; mokasta mehka keramična masa proizvodnja; mehka, mazava, drobnozrnata keramika z zmerni- z redkim, mat premazom svetlo rdeče barve slabo ohranjen; mi vključki, roza barve; db. 0,8−1,5 cm, št. odl. 28, teža 400 g. ohr. v. 3,4 cm, ohr. š. 5 cm, rek. pr. u. 5,7 cm, db. 0,4 cm, št. 230 SE 104, sek. 21, kv. A4−B4, B2, PNA 21, odl. 33, teža 36 g. inv. št. PMKp 20400 Odlomki ostenja amfore; istrska proizvodnja; mehka, mazava, drobnozrnata keramika z redkimi vključki (kalcita, zdrobljene keramike, redki železovi oksidi), svetlo oranžne barve; db. 0,9−1,4 cm, št. odl. 51, teža 1214 g. 231 SE 104, sek. 21, kv. A3, PNA 23, inv. št. PMKp 20401 Odlomki ostenja amfore; severnojadranska ali severnoitalska proizvodnja; mehka, mazava, drobnozrnata keramika z zmer- nimi vključki, roza barve; db. 0,8−1 cm, št. odl. 8, teža 80 g. 402 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 222, 223 SE 58, 224 SE 100, 225 SE 101, 226–228 SE 104; 226 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 403 232 SE 104, sek. 21, kv. A3, PNA 24, inv. št. PMKp 20402 239 SE 104, sek. 21, kv. B3, B4, PNA 32, Odlomki ostenja amfore; severnojadranska ali severnoitalska inv. št. PMKp 20409 proizvodnja; mehka, mazava, drobnozrnata keramika z zmer- Odlomki ostenja in ročaja amfore, tip Dressel 2−4; mehka, nimi vključki, roza barve; db. 0,8−1 cm, št. odl. 10, teža 34 g. mazava, drobnozrnata keramika z zmernimi vključki (kremen), 233 SE 104, sek. 21, kv. A3, PNA 25, inv. št. PMKp 20403 roza barve; db. 1−1,5 cm, št. odl. 71, teža 3450 g. Odlomki ostenja amfore; istrska proizvodnja; mehka, mazava, 240 SE 104, sek. 21, kv. A3, PNA 34, inv. št. PMKp 20410 drobnozrnata keramika z redkimi vključki (kalcita, zdrobljene Odlomki ustja in ostenja lonca z izvihanim ustjem, vodorav- keramike, redki železovi oksidi), svetlo oranžne barve; db. no metličenje s posameznimi poševnimi potegi, kuhinjska 0,8−1,4 cm, št. odl. 30, teža 694 g. keramika; mehka, redukcijsko žgana, drobnozrnata keramika 234 SE 104, sek. 21, kv. A3, PNA 26, inv. št. PMKp 20404 z obilnimi vključki kalcita; zelo temno sive barve; ohr. v., ohr. š. Odlomki ustja, ostenja in dna kuhinjske posode, dno rahlo 9,3 cm, db. 0,4−1,4 cm, št. odl. 14, teža 364 g. ožgano; trda, redukcijsko žgana, drobnozrnata keramika z 241 SE 104, sek. 21, kv. A3, PNA 35, inv. št. PMKp 20411 redkimi vključki, na površini porozna; rjave do zelo temno Odlomki ostenja amfore; mehka, mazava, drobnozrna- rjave barve; v. 5 cm, db. 0,7−1,1 cm, št. odl. 18, teža 173 g. ta keramika z zmernimi vključki (kremen), roza barve; db. 235 SE 104, sek. 21, kv. A3, PNA 27, inv. št. PMKp 20405 0,6−1,2 cm, št. odl. 7, teža 232 g. Manjša odlomka skodelice, severnoitalska keramika tankih 242 SE 104, sek. 20, kv. E4, PNA 36, inv. št. PMKp 20412 sten; redukcijsko žgana, mehka, svetlo siva prečiščena kerami- Manjša odlomka ustja skodelice, okras barbotin, severnoitalska ka; ohr. v. 3,5 cm, ohr. š. 2,5 cm, db. 0,2 cm, teža 1 g. keramika tankih sten; redukcijsko žgana, mehka, siva prečišče- 236 SE 104, sek. 21, kv. B3, PNA 29, inv. št. PMKp 20406 na keramika s slabo ohranjenimi ostanki črnega premaza; ohr. Odlomki ostenja vratu amfore jadranskega izvora z žigom v. 2 cm, ohr. š. 2,8 cm, db. 0,2 cm, teža 1 g. ACVT TA v pozitivu s pravokotnim okvirjem; trda, drobnozrna- 243 SE 104, sek. 20, kv. E2, PNA 37, inv. št. PMKp 20413 ta keramika z redkimi vključki (železovi oksidi, zdrobljena ke- Manjši odlomki ostenja in dna skodelic, severnoitalska kerami- ramika), roza barve; ohr. v. 6,7 cm, ohr. š. 7 cm, db. 0,6−1 cm, ka tankih sten; redukcijsko žgana, mehka, svetlo siva prečiščena teža 27 g. keramika z zelo slabo ohranjenim temno sivim premazom; ohr. v. 1,5 cm, ohr. š. 3,5 cm, db. 0,2−0,3 cm, št. odl. 21, teža 13 g. 244 SE 104, sek. 20, kv. E3, PNA 38, inv. št. PMKp 20414 Odlomek izvihanega ustja in vratu lonca, kuhinjska keramika; mehka, redukcijsko žgana, drobnozrnata keramika z obilnimi vključki kalcita; zelo temno sive barve; ohr. v. 3 cm, ohr. š. 7,8 cm, db. 0,55 cm, teža 31 g. 245 SE 104, sek. 21, kv. A3, PNA 151, inv. št. PMKp 20415 Odlomek dvojnega paličastega ročaja amfore; tip Dressel 2−4; istrska proizvodnja; mehka, mazava, drobnozrnata keramika z redkimi vključki, svetlo oranžne barve; ohr. v. 8 cm, teža 52 g. 246 SE 104, sek. 21, kv. A3, PNA 152, inv. št. PMKp 20416 Odlomek dna amfore v obliki majhnega gumbastega za- ključka; tip majhna amforica Dressel 6B; istrska proizvodnja; mehka, mazava, drobnozrnata keramika z redkimi vključki, svetlo oranžne barve; ohr. v. 3,1 cm, teža 19 g. 247 SE 104, sek. 21, kv. A3, PNA 153, 237 SE 104, sek. 21, kv. A3, A4, PNA 30, inv. št. PMKp 20417 inv. št. PMKp 20407 Odlomek ustja in ostenja sklede, pokrova ali krožnika, na- Odlomek ostenja in dvopaličastega ročaja amfore, tip Dressel mizna keramika; mehka, mazava, drobnozrnata keramika z 2−4; mehka, mazava, drobnozrnata keramika z zmernimi redkimi vključki, rumenkasto rdeče barve; ohr. v. 3,1 cm, ohr. š. vključki (kremen), roza barve; ohr. v. 9 cm, ohr. š. 8,5 cm, db. 4,6 cm, db. 0,55−0,7 cm, teža 12 g. 1−1,4 cm, teža 223 g. 238 SE 104, sek. 21, kv.A3, B4, PNA 31, inv. št. PMKp 20408 Odlomki ostenja in dela ročaja amfore, tip Dressel 2−4; mehka, mazava, drobnozrnata keramika z zmernimi vključki (kremen), roza barve; db. 0,9−1,5 cm, št. odl. 55, teža 2197 g. 404 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 SE 104; 237, 238, 240 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 405 248 SE 104, sek. 21, kv. A3, PNA 154, inv. št. PMKp 20418 Odlomka ustja in ostenja amfore, tip Dressel 2−4; istrska proizvodnja; mehka, mazava, drobnozrnata keramika z redkimi vključki (kalcita, zdrobljene keramike, redki železovi oksidi), svetlo oranžne barve; ohr. v. 5,2 cm, rek. pr. u. 11,1 cm, db. 0,6−4 cm, teža 74 g. 249 SE 104, sek. 21, kv. B3, PNA 159, inv. št. PMKp 20419 Odlomki ostenja vratu in rame amfore, tip Dressel 2–4; španska proizvodnja; oksidacijsko žgana, dokaj trda in kredasta drobno- zrnata keramika z redkimi vključki (zelo redki drobci zdrobljene ekramike in kalcita), s peščenim prelomom, bledo rumene barve; ohr. v. 14,5 cm, ohr. š. 11,4 cm, db. 0,6−1,5 cm, št. odl. 9, teža 310 g. 250 SE 104, sek. 20, kv. C4, PNA 187, inv. št. PMKp 20420 Odlomek ustja vrča ali amfore, kvadratasto odebeljen rob ustja, namizna keramika; mehka, mazava, drobnozrnata keramika z redkimi vključki, svetlo oranžne barve; ohr. v. 1,75 cm, ohr. š. 3,1 cm, db. 0,3−0,85 cm, teža 4 g. 251 SE 104, sek. 21, kv. A4, PNA 196, inv. št. PMKp 20421 Odlomka dvojnega paličastega ročaja amfore; tip Dressel 2−4; mehka, mazava, drobnozrnata keramika z zmernimi vključki, roza barve; ohr. v. 15,6 cm, š. 3,9−4,9 cm, št. odl. 2, teža 205 g. 252 SE 104, sek. 21, kv. A4, PNA 197, inv. št. PMKp 20422 Odlomek lijakastega ustja amfore ali vrča; namizna keramika; mehka, drobnozrnata keramika z redkimi vključki, svetlo rdeče barve; ohr. v. 5,5 cm, ohr. š. 7,7 cm, db. 0,8−1,5 cm, teža 52 g. 253 SE 104, sek. 21, kv. A4, PNA 198, inv. št. PMKp 20423 Odlomka ustja kadilnice z robom, okrašenim s prstnimi odtisi, namizna keramika; mehka, mazava, drobnozrnata keramika z redkimi vključki, svetlo oranžne barve; ohr. v. 1,5 cm, ohr. š. 8,7 cm, teža 13 g. 254 SE 104, sek. 21, kv. A5, PNA 199, inv. št. PMKp 20424 Odlomki ustja in ostenja amfore manjših dimenzij, tip manjša amforica Dressel 6B − Fažana 1; istrska proizvodnja; mehka, mazava, drobnozrnata keramika z redkimi vključki (kalcita, zdrobljene keramike, redki železovi oksidi), svetlo oranžne barve; ohr. v. 5 cm, ohr. š. 4,9 cm, db. 0,65−1,1 cm, št. odl. 3, teža 19 g. 255 SE 104, sek. 21, kv. A3, PNA 202, inv. št. PMKp 20425 Odlomka lijakastega ustja in ostenja amfore, tip manjša aforica Dressel 6B − Fažana 1; istrska proizvodnja; mehka, mazava, drobnozrnata keramika z redkimi vključki (kalcita, zdrobljene keramike, redki železovi oksidi), svetlo oranžne barve; ohr. v. 6,4 cm, ohr. š. 6 cm, db. 0,8−1 cm, teža 57 g. 256 SE 104, sek. 27, kv. A4, PNA 203, inv. št. PMKp 20426 Odlomek dvojnega paličastega ročaja in ostenja amfore, tip Dressel 2−4; trda, drobnozrnata keramika z zmernimi vključki, roza barve; ohr. v. 6,5 cm, ohr. š. 6,6 cm, db. 0,7 cm, teža 160 g. 257 SE 104, sek. 20, kv. E3, PNA 206, inv. št. PMKp 20427 Odlomek ustja in ostenja vrča ali vaze s kroglasto odebeljenim robom ustja, namizna keramika; mehka, mazava, drobnozrnata keramika z zmernimi vključki, roza barve; ohr. v. 2,3 cm, ohr. š. 3,3 cm, db. 0,5−0,9 cm, teža 4 g. 406 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 249 248 250 251 252 253 255 254 256 257 Vse SE 104; 249, 251, 252, 256 merilo 1 : 3, ostalo 1 : 2. SE 104; 249, 251, 252, 256 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 407 258 SE 104, sek. 20, kv. E3, PNA 207, 267 SE 104, sek. 21, kv. B2, B3, PNA 312, inv. št. PMKp 20428 inv. št. PMKp 20439 Dno skodelice, severnoitalska keramika tankih sten; izdelana Odlomki ostenja in ročaja amfore, tip Dressel 2− 4; sever- iz mehke sive keramike s slabo ohranjenimi ostanki temno nojadranska ali severnoitalska proizvodnja; mehka, mazava, sivega premaza; ohr. v. 2,5 cm, teža 91 g. drobnozrnata keramika z zmernimi vključki, roza barve; db. 259 SE 104, sek. 21, kv. A3–4, PNA 245–247, 1 cm, št. odl. 10, teža 564 g. inv. št. PMKp 20429–20431 Odlomka dvojnega paličastega ročaja amfore in ustje amfore, tip Dressel 2−4; mehka, mazava, drobnozrnata keramika z zmernimi vključki, roza barve; ohr. v. 9,7 cm, ohr. š. 5,8 cm, teža 129 g. 260 SE 104, sek. 21, kv. A3–4, PNA 248, inv. št. PMKp 20432 Dno vrča, odlomek, namizna keramika; mehka, mazava, drobnozrnata keramika z zmernimi vključki, roza barve; ohr. v. 1,3 cm, ohr. š. 5,1 cm, db. 0,7 cm, teža 13 g. 261 SE 104, sek. 21, kv. A2, PNA 268, inv. št. PMKp 20433 Odlomki ostenja in dvojnega paličastega ročaja amfore, faktu- ra španska, tip Dressel 2−4; oksidacijsko žgana, dokaj trda in kredasta drobnozrnata keramika z redkimi vključki (zelo redki drobci zdrobljene ekramike in kalcita), s peščenim prelomom, bledo rumene barve; db. 0,7−1,5 cm, št. odl. 47, teža 1263 g. Odlomki so del amfore G66 iz groba 12. 262 SE 104, sek. 20, kv. E2, PNA 271, inv. št. PMKp 20434 Odlomki ustja in ostenja amfore, najverjetneje rodoške Camu- lodunum 184; trda, prečiščena keramimka, rumenkasto bež površine in rumenkasto rdečega preloma; ohr. v. 14,6 cm, db. 0,8−1 cm, št. odl. 8, teža 332 g. 263 SE 104, sek. 21, kv. A3, PNA 273, inv. št. PMKp 20435 Odlomki ustja in ostenja amfore, tip Dressel 6B; istrska pro- izvodnja; mehka, mazava, drobnozrnata keramika z redkimi vključki, svetlo oranžne barve; db. 0,6−1,2 cm, št. odl. 5, teža 544 g. 264 SE 104, sek. 21, kv. A3, PNA 274, inv. št. PMKp 20436 Odlomki ostenja in ročaja amfore, tip Dressel 2−4; sever- nojadranska ali severnoitalska proizvodnja; mehka, mazava, drobnozrnata keramika z zmernimi vključki, roza barve; db. 0,8−1,7 cm, št. odl. 25, teža 922 g. 265 SE 104, sek. 21, kv. A3, PNA 275, inv. št. PMKp 20437 Odlomki ostenja amfore; mehka, mazava, drobnozrnata kera- mika z zmernimi vključki, roza barve; db. 1,1−2 cm, št. odl. 16, teža 608 g. 266 SE 104, sek. 21, kv. A4, PNA 276, inv. št. PMKp 20438 Odlomki ostenja amfore; nedoločena proizvodnja; db. 0,7−1,4 cm, št. odl. 31, teža 241 g. 408 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 SE 104; 259, 262, 264, 267 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 409 268 SE 104, sek. 20, kv. D3, PNA 317, 276 SE 104, sek. 21, kv. A2, PNA 337, inv. št. PMKp 20440 inv. št. PMKp 20448 Odlomki ostenja in dna več skodelic, severnoitalska keramika Odlomek ustja in ostenja vrča z izlivom v obliki trolistne tankih sten; redukcijsko žgana, mehka, svetlo siva do siva deteljice, egejska kuhinjska keramika; tip trefoil-mouthed jugs; prečiščena keramika s slabo ohranjenim temno sivim ali črnim trda, oksidacijsko žgana drobnozrnata keramika z zmernimi premazom; db. 0,2−0,4 cm, št. odl. 21, teža 28 g. vključki, rdeče barve; ohr. v. 3,1 cm, ohr. š. 3,7 cm, db. 0,3 cm, 269 SE 104, sek. 20, kv. D3, PNA 318, teža 17 g. inv. št. PMKp 20441 Odlomka ustja in ostenja amfore; severnojadranska proi- zvodnja; mehka, mazava, drobnozrnata keramika z redkimi vključki, rumenkasto rdeče barve; db. 0,7−1,2 cm, teža 42 g. 270 SE 104, sek. 20, kv. D3, PNA 319, inv. št. PMKp 20442 Odlomek ustja vrča, kroglasto odebeljen rob ustja, namizna keramika; mehka, mazava, drobnozrnata keramika z zmer- nimi vključki, roza barve; ohr. v. 1,4 cm, ohr. š. 2,2 cm, db. 0,3−0,6 cm, teža 2 g. 271 SE 104, sek. 21, kv. A2, PNA 332, inv. št. PMKp 20443 Odlomek ustja in ostenja amfore; verjetno knidska proizvo- dnja; trda, drobnozrnata keramika z redkimi vključki kremena; sivkasto rjave barve; db. 0,8−1,7 cm, teža 30 g. 277 SE 104, sek. 21, kv. A2, PNA 338, 272 SE 104, sek. 21, kv. A2, PNA 333, inv. št. PMKp 20449 inv. št. PMKp 20444 Odlomek ustja in ostenja lonca, kuhinjska keramika; mehka, Odlomek ročaja amfore, tip Dressel 6B; istrska proizvodnja; redukcijsko žgana, drobnozrnata keramika z obilnimi vključki mehka, mazava, drobnozrnata keramika z redkimi vključki kalcita v prelomu, na površini porozna; zelo temno sive barve; (kalcita, zdrobljene keramike, redki železovi oksidi), svetlo ohr. v. 4,8 cm, ohr. š. 4,8 cm, db. 0,5 cm, teža 16 g. oranžne barve; ohr. v. 9,2 cm, teža 77 g. 278 SE 104, sek. 21, kv. A2, PNA 339, 273 SE 104, sek. 21, kv. A2, PNA 334, inv. št. PMKp 20450 inv. št. PMKp 20445 Odlomek ročaja vrča, namizna keramika; trda, drobnozrnata Odlomek dna pladnja ali pekača, kuhinjska keramika; trda, keramika z redkimi vključki kremena, rumenkasto rdeče barve; redukcijsko žgana, drobnozrnata keramika z obilnimi vključki ohr. v. 4,3 cm, ohr. š. 2,5 cm, db. 0,8 cm, teža 12 g. kalcita; zelo temno sive barve; ohr. v. 1,3 cm, ohr. š. 5,4 cm, db. 0,65 cm, teža 19 g. 279 SE 104, sek. 21, kv. A2, PNA 340, inv. št. PMKp 20451 274 SE 104, sek. 21, kv. A2, PNA 335, Odlomek ustja, ostenja in ročaja vrčka, egejska kuhinjska inv. št. PMKp 20446 keramika ali keramika tankih sten, tip fokajski vrček Knossos Odlomek ustja in ostenja sklede, kuhinjska keramika; trda, Mug type 1–2; oksidacijsko žgana, trda keramika, finozrnata redukcijsko žgana, drobnozrnata keramika z redkimi vključki z obilnimi vključki (fini lističi sljude, drobna zrnca železovih kalcita; zelo temno sive do rjave barve; ohr. v. 2,2 cm, ohr. š. oksidov, kremana, kalcita), svetlo rdeče barve; ohr. v. 3,8 cm, 6,2 cm, db. 0,5 cm, teža 17 g. ohr. š. 1,9 cm, db. 0,5 cm, teža 4 g. 275 SE 104, sek. 21, kv. A2, PNA 336, 280 SE 104, sek. 21, kv. A2, PNA 341, inv. št. PMKp inv. št. PMKp 20447 20452 Odlomek ustja in ostenja lončka, kuhinjska keramika; trda, Odlomek ustja in ostenja skodelice, severnoitalska keramika oksidacijsko žgana, drobnozrnata keramika z obilnimi vključki tankih sten; redukcijsko žgana, mehka, svetlo siva prečiščena peska in kalcita; svetlo rjave barve; ohr. v. 3,3 cm, ohr. š. 6 cm, keramika; ohr. v. 1,6 cm, ohr. š. 2,3 cm, db. 0,2 cm, teža 1 g. db. 0,2−0,5 cm, teža 13 g. 281 SE 104, sek. 21, kv. A2, PNA 342, inv. št. PMKp 20453 Odlomek ustja in ostenja skodelice, severnoitalska keramika tankih sten; redukcijsko žgana, mehka, siva prečiščena kera- mika z ostanki temno sivega premaza; ohr. v. 2,2 cm, ohr. š. 3,4 cm, db. 0,2 cm, teža 1 g. 410 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 269 268 271 270 274 275 276 277 278 281 279 Vse SE 104; vse merilo 1 : 2. SE 104; merilo 1 : 2. 411 Kovina 282a SE 104, sek. 21, kv. A2, PNA 186, inv. št. PMKp 20454 Žebelj s piramidalno? glavico in steblom kvadratnega preseka, steblo zlomljeno; železo, močno korodirano; ohr. dl. žeblja 8,2 cm, ohr. dl. konice 3,1 cm, teža 29 g. 282b SE 104, sek. 21, kv. A2, PNA 36, inv. št. PMKp 20660 Žebelj s piramidalno? glavico in steblom kvadratnega preseka, konica odlomljena; železo, korodirano; ohr. dl. 6,3 cm, teža 10 g. SE 106 Keramika 283 SE 106, sek. 20, kv. D3, PNA 185, inv. št. PMKp 20455 Odlomka ročaja vrča ali amfore z delom ostenja, ročaj ima trakast presek, namizna keramika ali vzhodna proizvodnja; trda, drobnozrnata glina z redkimi vključki kremena, svetlo rdeče barve, prelom oranžen; ohr. v. 9 cm, ohr. š. 8,4 cm, db. 0,7−1,6 cm, teža 88 g. 412 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 282a 282b 283 SE 104; 282a in b, merilo 1 : 2; SE 106: 283, merilo 1 : 3. 282 SE 104, 283 SE 106; 282 merilo 1 : 2, 283 merilo 1 : 3. 413 SE 108 Keramika 284 SE 108, sek. 20, kv. D3, PNA 1, inv. št. PMKp 20456 Odlomki volutne oljenke, del diska, ramena in volute; mehka, prečiščena keramika, svetlo rjave barve, ostanki premaza niso vidni, št. odl. 12, teža 14 g. 285 SE 108, sek. 20, kv. D3, PNA 2, inv. št. PMKp 20457 Odlomek dna in ostenja skodelice, severnoitalska keramika tankih sten; iz redukcijsko žgane sive keramike, na zunanji površini ostanki temno sivega premaza, ohr. v. 1,6 cm, db. 0,25−0,6 cm, teža 9 g. 286 SE 108, sek. 20, kv. C3, PNA 17, inv. št. PMKp 20458 Odlomki ustja in ostenja dveh skodelic iz redukcijsko žgane sive keramike s komaj vidnimi ostanki temno sivega prema- za, en odlomek ima aplicirane luskice v barbotinu na zunanji površini, severnoitalska keramika tankih sten; ohr. v. 2,6 cm, db. 0,15−0,4 cm, št. odl. 11, teža 17 g. 287 SE 108, sek. 20, kv. C3, PNA 18, inv. št. PMKp 20459 Odlomki ustja, ostenja in dna več skodelic iz redukcijsko žga- ne sive keramike z ostanki temno sivega premaza, severnoi- talska keramika tankih sten; ohr. v. 2,5 cm, db. 0,2−0,6 cm, št. odl. 23, teža 56 g. 288 SE 108, sek. 20, kv. E3, PNA 42, inv. št. PMKp 20460 Odlomki ustja in ostenja krožnika s sploščenim robom ustja, afriška sigilata D, oblika Hayes 32 ali 58B; trda, drobnozrnata keramika z redkimi vključki, svetlo rdeče barve, slabo ohranjen mat rdeč premaz; ohr. v. 3,5 cm, db. 0,4 cm, št. odl. 16, teža 62 g. 289 SE 108, sek. 20, kv. D3–E3, PNA 43, PNA 44, inv. št. PMKp 20461 Odlomki ustja, ostenja in dna več skodelic, okras koleščkanja, aplicirane luske ali podkve, S-linije, linije bunčic, vodni listi v kombinaciji z grozdki iz bunčic v barbotinu, tip Angera 2 − polkrožne skodelice in Angera 3 − bikonične skodelice, zaradi fragmentarnosti težko prepoznamo vse prisotne tipe, sever- noitalska keramika tankih sten; redukcijsko žgana, mehka in trda, svetlo siva do temno siva prečiščena keramika z ostanki temno sivega ali črnega premaza; db. 0,16−0,4 cm, št. odl. 199, teža 178 g. 290 SE 108, sek. 20, kv. E3, PNA 46, inv. št. PMKp 20462 Dno amfore vzhodnosredozemskega izvora v obliki visoke noge z gumbastim zaključkom; mehka, mazava, drobnozrnata keramika z zmernimi vključki, roza barve; ohr. v. 16,3 cm, teža 475 g. 291 SE 108, sek. 20, kv. D2, PNA 47, inv. št. PMKp 20463 Prstanasto dno vrča z delom ostenja, namizna keramika; meh- ka, mazava, drobnozrnata keramika z zmernimi vključki, roza barve; rek. pr. dna 10 cm, št. odl. 8, teža 109 g. 414 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 SE 108; 284 merilo 1 : 1, 290 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 415 292 SE 108, sek. 20, kv. D3, E3, PNA 48, PNA 251, inv. št. PMKp 20464 Odlomki ustja, ostenja in dna več skodelic, okras koleščka- nja, aplicirane luske, glavnički, navpične ali poševne palčke in S-linije, linije bunčic, vodni listi v barbotinu, ena skodelica ima peskani obe površini (zunanjo in notranjo); tip Angera 2 − polkrožne skodelice in Angera 3 − bikonične skodelice; severnoitalska keramika tankih sten; redukcijsko žgana, mehka in trda, svetlo siva do temno siva prečiščena keramika z ostan- ki temno sivega ali črnega premaza; db. 0,16−0,6 cm, št. odl. 331, teža 473 g. 293 SE 108, sek. 20−21, kv. D−E3−4, PNA 161, inv. št. PMKp 20465 Odlomek ustja in ostenja krožnika, kuhinjska keramika; trda, redukcijsko žgana, drobnozrnata keramika z obilnimi vključki kalcita; zelo temno sive barve; ohr. dl. 1,9 cm, ohr. š. 1,6 cm, teža 4 g. 294 SE 108, sek. 20−21, kv. A3, D3–4, E3−4, PNA 162, inv. št. PMKp 20466 Odlomek ravnega dna krožnika z ostanki rdeče-oranžnega premaza, vzhodna sigilata B2; verjetno dno krožnika Hayes 60; ohr. dl. 4,4 cm, ohr. v. 1,4 cm, db. 0,4−0,5 cm, teža 6 g. 295 SE 108, sek. 20−21, kv. A3, D3–4, E3−4, PNA 163, inv. št. PMKp 20467 Odlomek ostenja amfore; ohr. dl. 4,1 cm, ohr. š. 5,4 cm, db. 0,9 cm, teža 17 g. 416 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 SE 108; merilo 1 : 2. 417 296 SE 108, sek. 20−21, kv. A3, D−E3−4, PNA 164, inv. št. PMKp 20468 Odlomek ustja in ostenja kozice, namizna keramika; mehka, mazava, drobnozrnata keramika z redkimi vključki, rumenka- sto rdeče barve; ohr. v. 4,1 cm, ohr. š. 4,9 cm, db. 0,8−1 cm, teža 22 g. 297 297 SE 108, sek. 21, PNA 166, inv. št. PMKp 20469 Odlomki dna in ostenja skodelice, severnoitalska keramika tankih sten; redukcijsko žgana, mehka, svetlo siva prečišče- na keramika z zelo slabo ohranjenimi ostanki temno sivega premaza na zunanji površini ohr. v. 3,6 cm, pr. dna 3,5 cm, db. 0,16−0,2 cm, št. odl. 3, teža 16 g. 298 SE 108, sek. 20−21, kv. A3, D−E3−4, PNA 167, inv. št. PMKp 20470 Odlomek ustja in ostenja posode, verjetno skodele, namizna keramika; trda, drobnozrnata keramika z redkimi vključki, rumenkasto rdeče barve; ohr. v. 3,2 cm, rek. pr. u. 34 cm, db. 0,9−1 cm, teža 20 g. 299 SE 108, sek. 20, kv. E2−3, PNA 207, inv. št. PMKp 20471 Odlomek dna in ostenja skodelice ali lončka, severnoitalska keramika tankih sten; oksidacijsko žgana, trda, drobnozrnata keramika z obilnimi vključki peska; ohr. v. 2 cm, db. 0,3 cm, teža 13 g. 300 SE 108, sek. 20, kv. E2−3, PNA 209, inv. št. PMKp 20472 Odlomek prstanastega dna vrča, namizna keramika; mehka, mazava, drobnozrnata keramika z redkimi vključki, rumenka- sto rdeče barve; ohr. v. 2 cm, pr. dna 10,6 cm, teža 31 g. 301 SE 108, sek. 20, kv. E2−3, PNA 210, inv. št. PMKp 20473 Manjši odlomek prstanastega dna vrča, namizna keramika; mehka, drobnozrnata keramika z redkimi vključki, rumenkasto rdeče barve; ohr. v. 1,4 cm, teža 6 g. 302 SE 108, sek. 20, kv. E2−3, PNA 211, inv. št. PMKp 20474 Odlomek ustja amfore; tip majhna amforica Dressel 6B − Fažana 1; istrska proizvodnja; mehka, mazava, drobnozrnata keramika z redkimi vključki (kalcita, zdrobljene keramike, redki železovi oksidi), svetlo oranžne barve; ohr. v. 6 cm, ohr. š. 5,1 cm, db. 0,77−1,4 cm, teža 34 g. 303 SE 108, sek. 20, kv. E2−3, PNA 212, inv. št. PMKp 20475 Manjši odlomek ročaja amfore okroglega preseka; tip verjetno Dressel 2−4; mehka, mazava, drobnozrnata keramika z zmer- nimi vključki, roza barve; ohr. v. 3,4 cm, teža 15 g. 418 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 SE 108; 298 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 419 304 SE 108, sek. 20, kv. E2−3, PNA 213, PNA 217, 313 SE 108, sek. 20, kv. D2, PNA 227, PNA 221, inv. št. PMKp 20476, 20477, 20478 inv. št. PMKp 20487 Ustje in ostenje lonca z izvihanim ustjem, kuhinjska keramika; Manjši odlomek ustja lonca ali druge posode, kuhinjska kera- trda, redukcijsko žgana, drobnozrnata keramika z obilnimi mika; trda, stihijsko žgana, drobnozrnata keramika z obilnimi vključki kalcita; zelo temno sive barve; ohr. v. 4,5 cm, rek. pr. u. vključki (kalcit, kremen, redka zdrobljena keramika); rdečkasto 15,6 cm, db. 0,6 cm, teža 88 g. rjave do temno rjave barve; ohr. v. 1,8 cm, ohr. š. 3,9 cm, db. 305 SE 108, sek. 20, kv. E2−3, PNA 214, 0,73 cm, teža 8 g. inv. št. PMKp 20479 Manjši odlomek ustja vrča ali vaze, namizna keramika; mehka, mazava, drobnozrnata keramika z zmernimi vključki, roza barve; ohr. v. 1 cm, š. 2,5 cm, db. 0,6 cm, teža 1 g. 306 SE 108, sek. 20, kv. E2−3, PNA 219, inv. št. PMKp 20482 Manjši odlomek ustja vrča, namizna keramika; mehka, drob- nozrnata keramika z redkimi vključki, svetlo oranžne barve; ohr. v. 1,9 cm, š. 2,1 cm, db. 0,4 cm, teža 4 g. 307 SE 108, sek. 20, kv. E2−3, PNA 215, inv. št. PMKp 20480 Odlomki ustja, ostenja in dna več skodelic, okras koleščkanja ali barbotina, severnoitalska keramika tankih sten; redukcijsko žgana, mehka in trda, svetlo siva do temno siva prečiščena keramika z ostanki temno sivega ali črnega premaza; db. 0,16−0,4 cm, št. odl. 132, teža 94 g. 308 SE 108, sek. 20, kv. E2−3, PNA 218, inv. št. PMKp 20481 Odlomka ostenja − prehoda vratu v trebuh vrča, namizna keramika; mehka, mazava, drobnozrnata keramika z redkimi vključki, svetlo oranžne barve; ohr. v. 2,8 cm, teža 11 g. 309 SE 108, sek. 20, kv. D2, PNA 223, inv. št. PMKp 20483 Odlomki dvojnega paličastega ročaja amfore; tip Dressel 2−4; mehka, mazava, drobnozrnata keramika z zmernimi vključki, roza barve; ohr. v. 8,2 cm, teža 123 g. 310 SE 108, sek. 20, kv. D2, PNA 224, inv. št. PMKp 20484 Manjši odlomek ročaja amfore okroglega preseka, tip verjetno Dressel 2−4; mehka, mazava, drobnozrnata keramika z zmer- nimi vključki, roza barve; ohr. v. 4 cm, teža 20 g. 311 SE 108, sek. 20, kv. D2, PNA 225, inv. št. PMKp 20485 Odlomek ostenja z delom dvojnega paličastega ročaja amfo- re; tip Dressel 2−4; tirenska srednjeitalska proizvodnja; z zelo gostimi vulkanskimi vključki črne barve, muskovitno in biotitno sljudo, z grobo, trdo keramiko svetlo rdeče barve; ohr. v. 7 cm, ohr. š. 7,3 cm, teža 109 g. 312 SE 108, sek. 20, kv. D2, PNA 226, inv. št. PMKp 20486 Dno amfore v obliki gumbastega zaključka, tip Dressel 6B; istrska proizvodnja; mehka, mazava, drobnozrnata keramika z redkimi vključki (kalcita, zdrobljene keramike, redki železovi oksidi), svetlo oranžne barve; ohr. v. 6 cm, teža 154 g. 420 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 SE 108; 305 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 421 314 SE 108, sek. 20, kv. D2, PNA 228, 323 SE 108, sek. 20, kv. E2−3, PNA 239, inv. št. PMKp 20488 inv. št. PMKp 20497 Odlomek ustja in ostenja namizne posode; mehka, mazava, Odlomki polkrožne skodelice, okras koleščkanje, severnoi- drobnozrnata keramika z zmernimi vključki, roza barve; ohr. v. talska keramika tankih sten; redukcijsko žgana, mehka, siva 4,5 cm, ohr. š. 6,9 cm, db. 0,8−1 cm, teža 28 g. prečiščena keramika s temno sivim premazom na notranji 315 SE 108, sek. 20, kv. D2, PNA 229, in zunanji površini; ohr. v. 4,7 cm, rek. pr. u. 10 cm, pr. dna 4,1 cm, db. 0,2−0,5 cm, št. odl. 5, teža 24 g. inv. št. PMKp 20489 Odlomka ustja in ostenja vrča ali vaze, namizna keramika; 324 SE 108, sek. 20, kv. E2−3, PNA 240, trda, drobnozrnata keramika z redkimi vključki, svetlo oranžne inv. št. PMKp 20498 barve; ohr. v. 3,4 cm, db. 0,26−0,3 cm, teža 5 g. Odlomki ustja, ostenja in dna več skodelic, okras koleščkanje, 316 SE 108, sek. 20, kv. D2, PNA 230, severnoitalska keramika tankih sten; redukcijsko žgana, mehka in trda, svetlo siva do temno siva prečiščena keramika z ostan- inv. št. PMKp 20490 ki temno sivega ali črnega premaza; db. 0,16−0,5 cm, št. odl. Odlomki ustja lonca ali kozice z vodoravnim robom ustja, ki 20, teža 30 g. je pod ostrim kotom izvihano, egejska kuhinjska keramika; tip Knossos Cooking pot ali Casseruole type 2; zelo trda, tanka 325 SE 108, sek. 20, kv. E2, PNA 250, drobnozrnata keramika z redkimi vključki, prelom svetlo rjave inv. št. PMKp 20499 in površina rjave barve; ohr. v. 1 cm, rek. pr. u. 15,2 cm, št. odl. Odlomki dna in ostenja več skodelic, severnoitalska keramika 3, teža 13 g. tankih sten; redukcijsko žgana, mehka in trda, svetlo siva do 317 SE 108, sek. 20, kv. D2, PNA 231, temno siva prečiščena keramika z ostanki temno sivega ali črnega premaza; db. 0,16−0,5 cm, št. odl. 10, teža 14 g. inv. št. PMKp 20491 Odlomek ravnega dna in ostenja vrča ali lonca, namizna kera- mika; mehka, drobnozrnata keramika z redkimi vključki, svetlo oranžne barve; ohr. v. 2,2 cm, teža 23 g. 318 SE 108, sek. 20, kv. E2−3, PNA 232, inv. št. PMKp 20492 Odlomki paličastega ročaja amfore okroglega preseka, tip ver- jetno Dressel 2−4; morda istrska proizvodnja; mehka, drobno- zrnata keramika z redkimi vključki, svetlo oranžne barve; ohr. v. 6,7 cm, št. odl. 3, teža 96 g. 319 SE 108, sek. 20, kv. E2−3, PNA 233, inv. št. PMKp 20493 Odlomek ustja in ostenja prostoročno izdelane posode iz namizne keramike, vendar velikost odlomka nakazuje drugač- no namembnost posode − mogoče shranjevalna posoda?; mehka, mazava, drobnozrnata keramika z zmernimi vključki, roza barve; ohr. v. 3,6 cm, db. 1,4−2,2 cm, teža 42 g. 320 SE 108, sek. 20, kv. E2−3, PNA 234, inv. št. PMKp 20494 Odlomka prstanastega dna vrča, namizna keramika; mehka, drobnozrnata keramika z redkimi vključki, svetlo oranžne barve; ohr. v. 2,1 cm, teža 33 g. 321 SE 108, sek. 20, kv. E2−3, PNA 235, inv. št. PMKp 20495 Odlomek ravnega dna vrča ali lonca, namizna keramika; mehka, drobnozrnata keramika z obilnimi vključki (zdroblje- ne keramike, redki železovi oksidi, kalcit), rumenkasto rdeče barve; ohr. v. 1,7 cm, teža 10 g. 322 SE 108, sek. 20, E2−3, PNA 236, inv. št. PMKp 20496 Odlomek ustja in ostenja namizne posode; namizna keramika; mehka, mazava, drobnozrnata keramika z zmernimi vključki, roza barve; ohr. v. 2,6 cm, ohr. š. 4,1 cm, db. 0,8 cm, teža 12 g. 422 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 SE 108; merilo 1 : 2. 423 326a–j SE 108, sek. 20, kv. D3, PNA 253, 254, 255, inv. št. PMKp 20500 Odlomki ustja, ostenja in dna več skodelic, okras koleščkanje, aplicirane luske, glavnički, navpične ali poševne palčke in S-linije, linije bunčic, vodni listi v barbotinu, tip polkrožne in bikonične skodelice, skodelica z ročajema; severnoitalska kera- mika tankih sten; redukcijsko žgana, mehka in trda, svetlo siva do temno siva prečiščena keramika z ostanki temno sivega ali črnega premaza; db. 0,16−0,5 cm, št. odl. 312, teža 418 g. 327 SE 108, sek. 20, kv. D2, PNA 256, inv. št. PMKp 20501 Odlomki ustja, ostenja, dna in ročaja več skodelic, okras kombinacija vodnih listov in poševnih linij v barbotinu, tip polkrožne in bikonične skodelice, skodelica z ročajema; sever- noitalska keramika tankih sten; redukcijsko žgana, mehka in trda, svetlo siva do temno siva prečiščena keramika z ostanki temno sivega ali črnega premaza; db. 0,16−0,4 cm, št. odl. 64, teža 92 g. 328a–d SE 108, sek. 20, kv. E2−3, PNA 302, inv. št. PMKp 20502 Odlomki ustja, ostenja, in dna več skodelic, okras vodni listi v barbotinu ali koleščkanje, tip polkrožne in bikonične skode- lice; severnoitalska keramika tankih sten; redukcijsko žgana, mehka in trda, svetlo siva do temno siva prečiščena keramika z ostanki temno sivega ali črnega premaza; db. 0,1−0,5 cm, št. odl. 30, teža 57 g. 329 SE 108, sek. 20, kv. E2−3, PNA 320, inv. št. PMKp 20503 Odlomki ustja, ostenja, dna in ročaja več skodelic, okras aplicirane luske v barbotinu ali koleščkanje, tip polkrožne in bikonične skodelice; severnoitalska keramika tankih sten; redukcijsko žgana, mehka in trda, svetlo siva do temno siva prečiščena keramika z ostanki temno sivega ali črnega prema- za; db. 0,1−0,5 cm, št. odl. 16, teža 20 g. 424 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 328a–d SE 108; merilo 1 : 2. 425 330a–d SE 108, sek. 20, kv. E2−3, PNA 331, Steklo inv. št. PMKp 20504 332 SE 108, sek. 20, kv. D2, PNC 005, Odlomki ustja, ostenja in dna več skodelic, okras koleščkanje inv. št. PMKp 20506 (330d) ali barbotin: glavnički (330b), S-linije (330a), linije bun- Odlomki ustja, ostenja in ročaja vrča; modrikasto zeleno ste- čic v kombinaciji z vodnimi listi (330c); severnoitalska keramika klo; št. odl. 11, teža 59 g. tankih sten; redukcijsko žgana, mehka in trda, svetlo siva do temno siva prečiščena keramika s slabo ohranjenimi ostanki temno sivega premaza; db. 0,16−0,5 cm, št. odl. 158, teža 171 g. Kovina 331a SE 108, sek. 20, kv. D2, PNB 165, inv. št. PMKp 20505 Pasna spona v obliki črke D, z trakastim jezičkom; bronasta zlitina, korodirana; dl. 2,7 cm, š. 1,8 cm, teža 4 g. 331b SE 108, sek. 20, kv. D2, PNB 169, inv. št. PMKp 20661 Žebelj z glavico nepravilne oblike in steblom pravokotnega preseka, železo, korodirano; dl. 6,2 cm, teža 9 g. 331c SE 108, sek. 20, kv. D2, inv. št. PMKp 20662 Paličast predmet pravokotnega preseka, verjetno steblo žeblja; železo, korodirano; dl. 5,9 cm, teža 3 g. 331d SE 108, sek. 20, kv. D3, PNB 30, inv. št. PMKp 20663 333 SE 108, sek. 20, kv. D3, PNC 007, Žebelj z glavico nepravilne oblike in steblom pravokotnega preseka, železo, korodirano; dl. 6,8 cm, teža 14 g. inv. št. PMKp 20507 Dno skodelice; prozorno dekolorirano steklo; teža 16 g. 331e SE 108, sek. 20, kv. D2, PNB 166, 334 SE 108, sek. 20, kv. E2−3, PNC 156, inv. št. PMKp inv. št. PMKp 20664 Žebelj s piramidalno glavico in steblom pravokotnega prese- 20508 ka, železo, korodirano; dl. 7,6 cm, teža 13 g. Odlomek ostenja − prehod vratu v trup − steklene posode; dekolorirano steklo; teža 1 g. 331f SE 108, sek. 20, kv. D2, PNB 167, inv. št. PMKp 20665 Klin z izvitim trakastim zaključkom in steblom kvadratnega preseka; železo, korodirano; dl. 6,5 cm, teža 8 g. 331g SE 108, sek. 20, kv. D2, PNB 171, inv. št. PMKp 20666 Žebelj z diskasto glavico in steblom pravokotnega preseka, železo, močno korodirano; dl. 5,7 cm, teža 5 g. 331h SE 108, sek. 20, kv. D2, PNB 172, inv. št. PMKp 20667 Žebelj z glavico nepravilne oblike in steblom pravokotnega preseka, železo, korodirano; dl. 5,8 cm, teža 9 g. 426 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 SE 108; 330, 331 merilo 1 : 2, 332, 333 merilo 1 : 1. 427 SE 114 SE 128 Keramika Keramika 335 SE 114, sek. 21, kv. C3, PNA 170, 339 SE 128, sek. 14, kv. E4–5, PNA 160, inv. št. PMKp 20509 inv. št. PMKp 20512 Noga amfore jadranske fakture v obliki šilastega gumba z Odlomka paličastega ročaja amfore, okrogel presek, sever- odebeljenim obročem; severnojadranska ali severnoitalska nojadranska ali severnoitalska proizvodnja;tip Dressel 2–4; proizvodnja; mehka, mazava, groba površina, drobnozrnata mehka, mazava, groba površina, drobnozrnata keramika z keramika z redkimi vključki; roza barve; ohr. v. 6,7 cm, ohr. š. obilnimi vključki (drobna zrnca kremena, zdrobljene keramike); 5,4 cm, teža 102 g. roza barve; ohr. v. 11 cm, pr. 2,2 cm, teža 54 g. SE 122 Kovina 340 SE 128, sek. 15, kv. A3, PNA 16, inv. št. PMKp 20513 Keramika Žebljiček ali zakovica s sploščeno glavico in steblom ovalne- 336 SE 122, sek. 21, kv. D1, PNA 200, ga preseka, glavica in steblo močno poškodovana; bronasta inv. št. PMKp 20510 zlitina, močno korodirana; ohr. dl. 0,6 cm, teža 1 g. Ustje in ostenje sklede z ovratnikom, namizna keramika; meh- ka, mazava, drobnozrnata keramika z zmernimi vključki, roza SE 130 barve; ohr. v. 2 cm, ohr. š. 4,2 cm, db. 0,7 cm, teža 15 g. Kovina 337 SE 122, sek. 27, kv. D1, PNA 15, inv. št. PMKp 20511 341 341 SE 130, sek. 20, kv. C3, PNB 29, Fibula, okrašena s punciranimi krožci na glavi in masivnem inv. št. PMKp 20514 loku; tip Hrušica; bronasta zlitina, korodirana; dl. 5,4 cm, š. Diskast pločevinast pokrovček s trakastima zankama; bronasta 2,7 cm, v. 2,4 cm, teža 19 g. zlitina; rahlo korodirana; dl. pokrovčka 2,8 cm, dl. zanke 1 cm, teža 2 g. SE 131 Keramika 342 SE 131, sek. 14, kv. E3, PNA 5, inv. št. PMKp 20515; sek. 15, kv. A1, PNA 73, inv. št. PMKp 20516; sek. 15, kv. A3, PNA 172, inv. št. PMKp 20517 Ustje, ostenje in dno s prstanasto nogo manjše sklede, afriška sigilata A2 ali A/D, oblika Hayes 14B; trda, oksidacijsko žgana, drobnozrnata keramika z redkimi vključki; rdeče barve, rdeč mat premaz je rahlo spran; ohr. v. 4,5 cm, ohr. š. 10,3 cm, db. 0,3−0,5 cm, rek. pr. u. 16,2 cm, rek. pr. dna 8,2 cm, št. odl. 13, teža 86 g. 343 SE 131, sek. 14, kv. E3, PNA 6, inv. št. PMKp 20518 Odlomka izvihanega ustja in ostenja vrča ali lonca z ožjo odprtino, kuhinjska keramika; trda, oksidacijsko žgana, drob- nozrnata keramika z obilnimi vključki (kalcit, kremen, redka zdrobljena keramika); rdečkasto rjave do temno rjave barve; ohr. v. 6,4 cm, ohr. š. 8,7 cm, db. 0,8 cm, teža 66 g. 428 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 335 336 337 339 341 340 343 342 SE 114: 335, SE 122: 336, 337, SE 128: 339, 340, SE 130: 341, SE 131: 342, 343; 337, 340, 341 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 335 SE 114, 336, 337 SE 122, 339, 340 SE 128, 341 SE 130, 342, 343 SE 131; 337, 340, 341 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 429 344 SE 131, sek. 14, kv. E3, PNA 173, Kovine inv. št. PMKp 20519 351 SE 131, sek. 14, kv. E4, PNB 18, inv. št. PMKp 20526 Odlomek dna pekača, kuhinjska keramika; trda, redukcijsko Sulična ost s koničastima listoma, konica odlomljena, tulast žgana, drobnozrnata keramika z obilnimi vključki (kalcit, kre- nastavek; ohr. dl. 8,7 cm, dl. tulca 6 cm, pr. tulca 1,1 cm, teža men, redka zdrobljena keramika); zelo temno sive do temno 10 g. rjave barve; ohr. v. 1,4 cm, ohr. š. 3,8 cm, db. 0,7 cm, teža 352 SE 131, sek. 14, kv. E3, PNB 20, inv. št. PMKp 20527 14 g. Žebljiček s polkroglasto glavico in steblom kvadratnega prese- 345 SE 131, sek. 14, E3, PNA 178, inv. št. PMKp 20520 ka; bronasta zlitina, korodirana; dl. 2,4 cm, teža 2 g. Ustje amfore lijakaste oblike, tip mala amforica Dressel 6B 353a SE 131, sek. 19, kv. C1, PNB 26, inv. št. PMKp − Fažana 1; istrska proizvodnja; mehka, mazava, drobnozr- nata keramika z redkimi vključki, svetlo oranžne barve; ohr. v. 20528 5,1 cm, ohr. š. 7,3 cm, rek. pr. u. 10,8 cm, db. 0,9−1,4 cm, teža Zvita žica okroglega preseka; železo, korodirano; ohr. dl. 41 g. 4,4 cm, teža 2 g. 346 SE 131, sek. 14, kv. C5, PNA 180, 353b SE 131, sek. 11, kv. A4, PNB 119, inv. št. PMKp 20668 inv. št. PMKp 20521 Trakasta pločevina, zvita; železo, korodirano; ohr. dl. 3 cm, ohr. Ustje in ostenje kozarca ali lončka z rebrom pod ustjem, š. 2 cm, teža 7 g. egejska kuhinjska keramika ali keramika tankih sten, tip 353c SE 131, sek. 11, kv. B5, PNB 164, inv. št. PMKp 20670 fokajski vrček Knossos Mug type 1–2; trda, odlomek prežgan Žebelj z diskasto glavico in steblom pravokotnega preseka; na sivo, drobnozrnata keramika z obilnimi vključki, temnor- železo, korodirano; dl. 5,6 cm, teža 1 g. javkasto sivo; ohr. v. 1,7 cm, ohr. š. 3 cm, rek. pr. u. 7 cm, db. 0,1−0,3 cm, teža 2 g. 353d SE 131, sek. 14, kv. C3, PNB 19, inv. št. PMKp 20671 Paličast predmet kvadratnega preseka – verjetno steblo žeblja; 347 SE 131, sek. 19, kv. C2, PNA 182, železo, korodirano; ohr. dl. 3,1 cm, teža 1 g. inv. št. PMKp 20522 Ustje kljukaste oblike in ostenje verjetno amfore, vzhodno- 353e SE 131, sek. 14, kv. E4, PNB 17, inv. št. PMKp 20669 sredozemska proizvodnja (Kirenajka); tip verjetno MRA 8; Žebelj s piramidalno glavico in steblom pravokotnega prese- istrska proizvodnja; mehka, mazava, drobnozrnata keramika z ka; železo, korodirano; dl. 9,3 cm, teža 12 g. redkimi vključki, sivkasto vijolične barve; ohr. v. 3,3 cm, ohr. š. 5 cm, db. 0,7 cm, rek. pr. u. 12,6 cm, teža 14 g. 348 SE 131, sek. 15, kv. A1, PNA 304, inv. št. PMKp 20523 Odlomek ostenja z manjšim delom ročaja, namizna keramika; mehka, mazava, drobnozrnata keramika z zmernimi vključki, rumenkasto rdeče barve; ohr. v. 1,2 cm, ohr. š. 3,2 cm, rek. pr. u. 15,5 cm, db. 0,4−0,6 cm, teža 4 g. 349 SE 131, sek. 14, kv. D1, E, PNA 314, inv. št. PMKp 20524 Dno vrča ali amfore z ravnim dnom, namizna keramika ali sevenojadranske amfore; mehka, mazava, drobnozrnata ke- ramika z redkimi vključki (kalcita), svetlo oranžne barve; ohr. v. 2 cm, ohr. š. 7,3 cm, rek. pr. dna 7,8 cm, db. 1,8 cm, teža 88 g. 350 SE 131, sek. 15, kv. A1, B1, PNA 328, inv. št. PMKp 20525 Ročaj vrča trakastega preseka, namizna keramika; mehka, ma- zava, drobnozrnata keramika z redkimi vključki, rumenkasto rdeče barve; ohr. v. 7 cm, ohr. š. 2,5 cm, db. 1 cm, teža 16 g. 430 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 345 344 346 347 348 349 351 350 352 353a 353c 353e 353d 353b Vse SE 131, merilo 1 : 2. SE 131; merilo 1 : 2. 431 SE 132 Keramika 354 SE 132, sek. 14, kv. E5, PNA 7, inv. št. PMKp 20529 Odlomka ramena pečatne oljenke, tip Loeschcke X; mehka keramika, prečiščena z drobnimi vključki, oranžne barve; ohr. v. 1 cm, ohr. š. 1,3 cm, ohr. dl. 2,2 cm, teža 2 g. 355 SE 132, sek. 14, kv. D4, PNA 13, inv. št. PMKp 20530 Ustje in ostenje pekača ali sklede, kuhinjska keramika; trda, redukcijsko žgana oksidacijsko z atmosfero pri ohlajanju; drobnozrnata keramika z obilnimi vključki, prelom zelo temno sive, površini oranžne barve; ohr. v. 5,1 cm, ohr. š. 6,2 cm, db. 1−1,3 cm, teža 54 g. 356 SE 132, sek. 14, kv. E3, PNA 68, inv. št. PMKp 20531 Ustje, ostenje in ročaj vrča, namizna keramika; mehka, oksidacijsko žgana prečiščena keramika z redkimim vključki (grog, kalcit, železovi oksidi), rdečkasto rumene barve; ohr. v. ročaja 7,2 cm, ohr. v. ustja 2,1 cm, ohr. š. ročaja 2,7 cm, db. 0,7−1,3 cm, št. odl. 55, teža 95 g. 357 SE 132, sek. 14, kv. E5, PNA 175, inv. št. PMKp 20532 Pekač ali skleda z navznoter zavihanim ustjem in ravnim dnom, kuhinjska keramika; mehka, oksidacijsko žgana z redukcijsko atmosfero pri ohlajanju; drobnozrnata keramika z redkimi vključki, prelom rumenkasto rdeče, površini rjave barve; ohr. v. 7 cm, ohr. š. 8 cm, db. 0,9 cm, rek. pr. u. 15,3 cm, št. odl. 10, teža 162 g. 358 SE 132, sek. 14, kv. E5, PNA 176, inv. št. PMKp 20533 Odlomek ostenja lonca, kuhinjska keramika; trda, redukcijsko žgana, drobnozrnata keramika z obilnimi vključki (kalcit, kre- men, redka zdrobljena keramika); rdečkasto rjave do temno rjave barve; ohr. v. 3,5 cm, ohr. š. 4,3 cm, db. 0,5−0,7 cm, teža 14 g. 359 SE 132, sek. 14, kv. E4, PNA 177, inv. št. PMKp 20534 Odlomek prstanastega dna in ostenja vrča, namizna keramika; mehka, mazava, drobnozrnata keramika z zmernimi vključki, roza barve; ohr. v. 2,4 cm, ohr. š. 4,1 cm, db. 0,9 cm, teža 10 g. 432 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 354 355 356 357 358 359 Vse SE 132; merilo 1 : 2. SE 132; merilo 1 : 2. 433 360 SE 132, sek. 14, kv. E4, PNA 282, 364a SE 132, sek. 15, kv. A5, PNA 424, inv. št. PMKp 20535 inv. št. PMKp 20539 Odlomki ustja in ostenja sklede, kuhinjska keramika; trda, Odlomki dna vrča, namizna keramika; mehka, mazava, drob- stihijsko žgana, drobnozrnata keramika z obilnimi vključki nozrnata keramika z redkimi vključki, rumenkasto rdeče barve; (kalcit, kremen, redka zdrobljena keramika); rdečkasto rjave do ohr. v. 2,5 cm, ohr. š. 8,7 cm, db. 0,5−1,2 cm, št. odl. 7, teža temno rjave barve; ohr. v. 3 cm, ohr. š. 5,6 cm, db. 0,8−0,9 cm, 97 g. št. odl. 9, rek. pr. ustja 16 cm, teža 55 g. Kovina 361 SE 132, sek. 14, kv. E4, PNA 349, 364b SE 132, sek. 15, kv. A4, PNB 215, inv. št. PMKp 20536 inv. št. PMKp 20672 Odlomka dna in ostenja skodelice, severnoitalska keramika Trakast predmet, verjetno ročaj noža ali drugega orodja; žele- tankih sten; redukcijsko žgana, mehka, siva prečiščena kerami- zo, korodirano; ohr. dl. 4,7 cm, š. 1,1 cm, teža 9 g. ka z ostanki zelo slabo ohranjenega temno sivega premaza; ohr. v. 1,1 cm, ohr. š. 2,7 cm, db. 0,3 cm, teža 2g. 362 SE 132, SE 14, kv. D4, PNA 352, inv. št. PMKp 20537 Odlomka ostenja amfore; trda, grobozrnata glina z zmernimi vključki (kremen, grog…), rjave barve; ohr. v. 13,5 cm, ohr. š. 12 cm, db. 1,3 cm, teža 186 g. 363 SE 132, sek. 15, kv. A4, PNA 392, inv. št. PMKp 20538 Ustje, ostenje in ročaja amfore, tip mala amforica Dressel 6B – Fažana 1, istrska (loronska) proizvodnja; mehka, mazava, drobnozrnata keramika z zmernimi vključki (kalcita, zdrobljene keramike, redki železovi oksidi), svetlo oranžne barve; ohr. v. 17 cm, ohr. š. 16 cm, db. 1,6 cm, rek. pr. u. 12 cm, št. odl. 204, teža 1612 g. 434 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 360 361 363 364b 364a Vse SE 132; 364b merilo 1 : 1, 363 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. SE 132; 363 merilo 1 : 3, 364b merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 435 SE 137 Keramika 365 SE 137, sek. 20, kv. B4, PNA 12, inv. št. PMKp 20540 Ustje in ostenje amfore; faktura španska, tip Dressel 7−11; oksidacijsko žgana, dokaj trda in kredasta drobnozrnata kera- mika z redkimi vključki (zelo redki drobci zdrobljene keramike in kalcita), s peščenim prelomom, bledo rumene barve; ohr. v. 7,8 cm, ohr. š. 10,7 cm, rek. pr. u. db. 1,5 cm, teža 180 g. SE 138 Keramika 366 SE 138, sek. 20, kv. B4, PNA 186, inv. št. PMKp 20541 Odlomki ustja in ostenja amfore, tip Dressel 2−4; španska proizvodnja; trda, peskasta, drobnozrnata keramika z redkimi vključki, rumenkasto bež barve; ohr. v. 4,1 cm, ohr. š. 8,3 cm, db. 0,5 cm, rek. pr. u. 10,8 cm, db. 0,6 cm, št. odl. 4, teža 36 g. 367 SE 138, sek. 20, kv. C3, PNA 316, inv. št. PMKp 20542 Odlomek dvojnega paličastega ročaja amfore, tip Dressel 2−4; mehka, mazava, drobnozrnata keramika z zmernimi vključki, roza barve; ohr. v. 5 cm, db. 2,1 cm, teža 23 g. SE 140 Keramika 368 SE 140, sek. 20, kv. C3, PNA 15 (del iste amfore s PNA 186 iz SE 138), inv. št. PMKp 20543 Ostenje in del dvojnega paličastega ročaja amfore, tip Dressel 2−4; mehka, mazava, drobnozrnata keramika z zmernimi vključki, roza barve; ohr. v. 6,8 cm, ohr. š. 8,4 cm, db. 0,6 cm, teža 110 g. SE 141 Keramika 369 SE 141, sek. 15, kv. C4, PNA 11, inv. št. PMKp 20544 Skodelica bikonične oblike okras v barbotinu, severnoitalska keramika tankih sten; redukcijsko žgana, mehka, siva prečišče- na keramika z ostanki temno sivega premaza; ohr. v. 5,7 cm, ohr. š. 9 cm, db. 0,2−0,5 cm, št. odl. 23, teža 60 g. 370 SE 141, sek. 15, kv. C4, PNA 184, inv. št. PMKp 20545; SE 108, sek. 20, kv. E2−3, PNA 208, inv. št. PMKp 20546 Odlomki dna lončka, fina namizna keramika; mehka, oksida- cijsko žgana prečiščena keramika z redkimi vključki, rdečkasto rumene barve; ohr. v. 2,4 cm, ohr. š. 7,5 cm, rek. pr. u. 10,4 cm, db. 0,3 cm, teža 12 g. 436 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 365 366 367 368 369 370 SE 137: 365, SE 138: 366, 367, SE 140: 368, SE 141: 369, 370; vse merilo 1 : 2. 365 SE 137, 366, 367 SE 138, 368 SE 140, 369, 370 SE 141; merilo 1 : 2. 437 SE 142 SE 156 Keramika Keramika 371a SE 142, sek. 15, kv. B3, PNA 348, 377 SE 156, sek. 26, kv. B1, PNA 10, inv. št. PMKp 20553 inv. št. PMKp 20547 Odlomki ostenja amfore, transportna keramika − italska/ Odlomek ročaja ovalnega preseka, ročaj vrča, namizna srednjeitalska faktura; trda, drobnozrnata keramika z zmerni- keramika; mehka, oksidacijsko žgana prečiščena keramika z mi vključki (kremena, vulkanska zrnca, zdrobljena keramika), redkimi vključki, rdečkasto rumene barve; ohr. v. 2 cm, db. roza; ohr. v. 9 cm, ohr. š. 12,8 cm, db. 0,7 cm, št. odl. 12, teža 1,5 cm, teža 9 g. 1750 g. Kovina 378 SE 156, sek. 26, kv. B1, PNA 204, inv. št. PMK 20554 371b SE 142, sek. 21, kv. A1, PNB 200, Odlomek ravnega dna lonca, kuhinjska keramika; trda, reduk- inv. št. PMKp 20673 cijsko žgana drobnozrnata keramika z obilnimi vključki kalcita; Žebelj s kvadratno pločevinasto glavico in steblom pravoko- temno rjave barve; ohr. v. 2,4 cm, ohr. š. 4,3 cm, db. 0,9 cm, tnega preseka; železo, korodirano; ohr. dl. 9,8 cm, teža 17 g. teža 21 g. SE 147 Keramika 372 SE 147, sek. 14, kv. E3, PND 20, inv. št. PMKp 20548 Odlomek tegule z žigom Q. CLO [DI AMBROSI]; trda, drobno- zrnata keramika z zmernimi vključki (grobi vključki železovih oksidov, redko zdrobljene keramike), rumenkasto bež; ohr. dl. 19,5 cm, ohr. š. 10,7 cm, db. 3,9 cm, teža 840 g. SE 150 Keramika 373 SE 150, sek. 26, kv. B1, PNA 8, inv. št. PMKp 20549 Ustje in ostenje polkrožne skodelice, okras barbotin in kolešč- kanje, severnoitalska keramika tankih sten; redukcijsko žgana, mehka, siva prečiščena keramika z ostanki temno sivega premaza; ohr. v. 3,8 cm, ohr. š. 5,6 cm, rek. pr. u. 13,6 cm, db. 0,1 cm, št. odl. 6, teža3 g. 374 SE 150, sek. 26, kv. B1, PNA 9, inv. št. PMKp 20550 Ustje in ostenje skodelice s peresastim ornamentom na zunanji steni, tip italska (padska) sigilata ali verjetno Loronska proizvodnja, Consp. 27; odlomek skodelice G225 iz SE 101; mokasta mehka keramična masa z redkim, mat premazom svetlo rdeče barve slabo ohranjen; ohr. v. 3,1 cm, ohr. š. 3,1 cm, db. 0,3 cm, teža 2 g. 375 SE 150, sek. 26, kv. B1, PNA 28, inv. št. PMKp 20551 Ostenje amfore, prehod vratu v ramo; ohr. v. 6,2 cm, ohr. š. 10,9 cm, db. 1 cm, teža 92 g. 376 SE 150, sek. 26, kv. B1, PNA 184, inv. št. PMKp 20552 Dno vrča, namizna keramika; mehka, oksidacijsko žgana pre- čiščena keramika z redkimi vključki, rdečkasto rumene barve; ohr. v. 0,8 cm, ohr. š. 4,8 cm, teža 11 g. 438 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 371b 372 371a 373 376 378 SE 142: 371a, 371b, SE 147: 372, SE 150: 373, 376, SE 156: 378; merilo 1 : 2. 371 SE 142, 372 SE 147, 373, 376 SE 150, 378 SE 156; merilo 1 : 2. 439 SE 161 Keramika 379 SE 161, sek. 15, kv. A3, PNA 90, inv. št. PMKp 20555 Pečatna oljenka z žigom križa na dnu, na ramenu stiliziran reliefni okras, pseudonapis, prstanasto dno posnema afriške oljenke; tip Loeschcke Xc; mehka keramika, drobnozrnata z zmernimi drobnimi vključki, svetlo rdeče barve; dl. 8,8 cm, v. 3,2 cm, š. 6,5 cm, teža 60 g. 380 SE 161, sek. 15, kv. A1, PNA 277, inv. št. PMKp 20556 Profiliran ročaj vrča ovalnega preseka, namizna keramika; mehka, oksidacijsko žgana prečiščena keramika z redkimi vključki, rdečkasto rumene barve; ohr. v. 4,6 cm, ohr. š. 2,4 cm, db. 1,4 cm, teža 17 g. 381 SE 161, sek. 14, kv. E5, PNA 279, inv. št. PMKp 20557 Odlomki ostenja amfore; mehka, mazava, drobnozrnata keramika z zmernimi vključki, roza barve; ohr. v. 9,6 cm, ohr. š. 9,7 cm, db. 0,9 cm, št. odl. 27, teža 283 g. 382 SE 161, sek. 14, kv. E5, PNA 297, inv. št. PMKp 20558; SE 161, sek. 14, kv. E4, PNA 428, inv. št. PMKp 20650 Dvojni paličasti ročaj amfore, tip Dressel 2−4; severnojadran- ska ali severnoitalska proizvodnja; mehka, mazava, drobnozr- nata keramika z zmernimi vključki, roza barve; ohr. v. 18,2 cm, ohr. š. 4,5 cm, db. 2,2 cm, št. odl. 3, teža 164 g. 383 SE 161, sek. 15, kv. A1, PNA 324, inv. št. PMKp 20559 Ročaj trakastega preseka, kuhinjska keramika; trda, redukcijsko žgana drobnozrnata keramika z obilnimi drobnimi vključki (kremen); sive do temno sive barve; ohr. v. 4,6 cm, ohr. š. 2,4 cm, db. 1,2 cm, teža 15 g. 384 SE 161, sek. 15, kv. A1, PNA 325, inv. št. PMKp 20560 Izvihano ustje in ostenje lonca, kuhinjska keramika; mehka, redukcijsko žgana drobnozrnata keramika z obilnimi vključ- ki kalcita; temno rjavkasto sive barve; ohr. v. 3,2 cm, ohr. š. 5,1 cm, db. 0,9 cm, teža 24 g. 385 SE 161, sek. 15, kv. A1, PNA 326, PN 327, inv. št. PMKp 20561 Ustje in dno skodele, rahlo zaokrožen zaključek ustja in nizka prstanasta noga, afriška sigilata A2, oblika Hayes 14B; trda, oksidacijsko žgana, drobnozrnata keramika z redkimi vključki; oranžno rdeče barve, mat premaz enake barve je rahlo spran; ohr. v. 1,5 cm, ohr. š. 6,1 cm, db. 0,35−0,5 cm, rek. pr. dna 4 cm, teža 24 g. 386 SE 161, sek. 14, kv. E5, PNA 365, inv. št. PMKp 20562 Dvojni paličast ročaj amfore z delom ostenja vratu, tip Dressel 2−4; mehka, mazava, drobnozrnata keramika z zmernimi vključki, roza barve; ohr. v. 16,4 cm, ohr. š. 7,4 cm, db. 2,4 cm, teža 336 g. 440 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 379 380 382 383 384 385 386 Vse SE 161; 382, 386 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. SE 161; 382, 386 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 441 387 SE 161, sek. 14, kv. E5, PNA 366, inv. št. PMKp 20563 Ustje in ostenje sklede z navznoter zavihanim ustjem, pribli- žno na polovici višine aplicirana bradavica, kuhinjska kerami- ka, verjetno je ročaj PN 343 iz SE 465 del iste posode; trda, redukcijsko žgana drobnozrnata keramika z obilnimi vključki kalcita; rjave do temno rjave barve; ohr. v. 8 cm, ohr. š. 7,7 cm, db. 0,6−0,8 cm, št. odl. 10, teža 117 g. 388 SE 161, sek. 14, kv. D4, PNA 367, inv. št. PMKp 20564 Ravno dno in ostenje lonca, kuhinjska keramika; trda, reduk- cijsko žgana drobnozrnata keramika z obilnimi vključki kalcita; temno rjave barve; ohr. v. 3,2 cm, ohr. š. 11,3 cm, db. 0,9 cm, št. odl. 17, teža 117 g. 389 SE 161, sek. 15, kv. A2, PNA 373, inv. št. PMKp 20565; SE 161, sek. 15, kv. A2, PNA 375, inv. št. PMKp 20566 Odlomki ustja, ostenja in ravnega dna lonca z izvihanim ustjem, zunanja površina okrašena z metličenjem, kuhinjska keramika; trda, redukcijsko žgana drobnozrnata keramika z obilnimi vključki kalcita; temno rjave barve; ohr. v. 8 cm, db. 0,5−0,9 cm, rek. pr. u. 8,3 cm, št. odl. 46, teža 689 g. 390 SE 161, sek. 15, kv. A2, PNA 374, inv. št. PMKp 20567 Krožnik z navznoter zapognjenim ustjem in žlebom na notra- nji strani ustja, ostanki rdečega premaza po celotni površini krožnika, krožnik je bil sekundarno prežgan, vzhodna sigilata B2, oblika Hayes 60; v. 4,1 cm, pr. u. 17,8 cm, db. 0,6 cm, št. odl. 10, teža 374 g. 391 SE 161, sek. 15, kv. A4, PNA 418, inv. št. PMKp 20568 Dno in ostenje skodelice, severnoitalska keramika tankih sten; redukcijsko žgana, mehka, siva prečiščena keramika z ostanki črnega premaza; ohr. v. 4 cm, ohr. š. 4,3 cm, db. 0,3 cm, št. odl. 3, teža 8 g. 392 SE 161, sek. 15, kv. A5, PNA 419, inv. št. PMKp 20569 Ustje vrča z izlivkom, namizna keramika; mehka, oksidacijsko žgana prečiščena keramika z redkimi vključki, rdečkasto rume- ne barve; ohr. v. 2,4 cm, ohr. š. 3,3 cm, db. 0,5 cm, teža 4 g. 442 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 387 388 389 390 391 392 Vse SE 161; 389 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. SE 161; 389 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 443 393a SE 161, sek. 14, kv. E5, PNA 423, inv. SE 163 št. PMKp 20570 Odlomek ustja kozice ali lonca, ustje pod ostrim kotom izvi- Kovine hano, egejska kuhinjska keramika; tip Knossos Cooking pot ali 394a SE 163, sek. 20, kv. D4, PNB 33, Casseruole type 2; zelo trda, drobnozrnata keramika z zmerni- inv. št. PMKp 20674 mi vključki, prelom svetlo rjave barve; prežgano; ohr. v. 1,3 cm, Piramidalen predmet, morda klin; železo, korodirano; ohr. dl. ohr. š. 7,5 cm, db. 0,2 cm, rek. pr. u. 11,9 cm, teža 10 g. 3,8 cm, teža 5 g. 393b SE 161, sek. 15, kv. A2, PNA 427, inv. št. PMKp 20571 394b SE 163, sek. 20, kv. D4, PNB 32, inv. št. PMKp 20675 Odlomka dna in ostenje lončka, namizna keramika; mehka, Piramidalen predmet, morda klin; železo, korodirano; ohr. dl. oksidacijsko žgana prečiščena keramika z redkimi vključki, pre- 3,8 cm, teža 5 g. žgano do sive barve; ohr. v. 4 cm, ohr. š. 3,5 cm, db. 0,5 cm, SE 167 teža 85 g. Kovine Steklo 395 SE 167, sek. 20, kv. C5, PNB 168, 393c SE 161, sek. 15, kv. A3, PNC 25, inv. št. PMKp 20572 Obesek nepravilne okroglaste oblike z zanko na vrhu in z inv. št. PMKp 20676 odebeljenim robom, z reliefno upodobitvijo kapitolinske vol- Žebelj s stožčasto pločevinasto glavico in steblom pravoko- kulje z dvojčkoma, turkizno modro steklo; ohr. v. 2,3 cm, ohr. š. tnega preseka; železo, močno korodirano; ohr. dl. 12,1 cm, 2 cm, db. 0,1−0,3 cm, teža 0,6 g. teža 24 g. SE 168 Keramika 396 SE 168, sek. 26, kv. B1, PNA 44, inv. št. PMKp 20573 Lonec z izrazitim ramenom, visokim vratom in izvihanim ustjem, pas valovitega glavničenja na rami, kuhinjska kera- mika; mehka, redukcijsko žgana, drobnozrnata keramika z obilnimi vključki kalcita; zelo temno sive barve; ohr. v. 5,7 cm, ohr. š. 11 cm, db. 0,5 cm, rek. pr. u. 18 cm, št. odl. 3, teža 65 g. 397 SE 168, sek. 26, kv. B1, PNA 305, inv. št. PMKp 20574 Dno in ostenje lonca, kuhinjska keramika; mehka, redukcijsko žgana, drobnozrnata keramika z obilnimi vključki kalcita; zelo temno sive barve; ohr. v. 3 cm, ohr. š. 10,8 cm, db. 0,7 cm, pr. dna 9,3 cm, št. odl. 16, teža 214 g. 444 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 393a 394a 393b 393c 395 396 397 SE 161: 393a–c, SE 163: 394a, SE 167: 395, SE 168: 396, 397; 393c, 394a merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 393 SE 161, 394a SE 163, 395 SE 167, 396, 397 SE 168; 393c, 394a merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 445 SE 175 Kovina 398a SE 175, sek. 21, kv. B3, PNB 198, inv. št. PMKp 20677 Predmet, morda klin, s steblom pravokotnega preseka; železo, močno korodirano; ohr. dl. 3,7 cm, teža 7 g. SE 179 Keramika 398b SE 179, sek. 21, kv. A4, PNA 179, inv. št. PMKp 20575 Ostenje skodelice, zunanja površina okrašena s koleščkanjem, severnoitalska keramika tankih sten; redukcijsko žgana, meh- ka, siva prečiščena keramika z ostanki temno sivega premaza; ohr. v. 0,4 cm, ohr. š. 1 cm, db. 0,1 cm, teža 0,3 g. SE 181 Keramika 399 SE 181, sek. 26, kv. C1, PNA 41, inv. št. PMKp 20576 Dno amfore v obliki visoke, polne noge, morda vzhodnosre- dozemskega izvora; trda, drobnozrnata keramika z obilnimi drobnimi vključki (zdrobljena keramika, kalcit, temna zrnca, zelo gosti delci sljude); gost, peščen prelom; rjavkasto rdeče barve; ohr. v. 9,7 cm, ohr. š. 6,4 cm, teža 375 g. SE 185 Keramika 400 SE 185B, sek. 21, kv. C3, PNA 40, inv. št. PMKp 20577 Dvojni paličasti ročaj amfore, tip Dressel 2−4; ohr. v. 7 cm, ohr. š. 2,6 cm, teža 45 g. SE 186 Keramika 401 SE 186, sek. 26, kv. C1, PNA 22, inv. št. PMKp 20578 Lonec z izrazitim ramenom, visokim vratom in izvihanim ustjem, kuhinjska keramika, G396 iz SE 168 je del istega lonca; ohr. v. 7,6 cm, ohr. š. 10,6 cm, db. 0,4 cm, št. odl. 9, teža 82 g. 402 SE 186, sek. 26, kv. C1, PNA 45, inv. št. PMKp 20579 Odlomki ostenja vrča, namizna keramika; mehka, oksidacij- sko žgana prečiščena keramika z redkimi vključki, rdečkasto rumene barve; ohr. v. 5 cm, ohr. š. 8,2 cm, db. 0,3 cm, št. odl. 9, teža 24 g. 403 SE 186, sek. 26, kv. B1, PNA 323, inv. št. PMKp 20580 Ročaj vrča trakastega preseka, namizna keramika; mehka, oksidacijsko žgana prečiščena keramika z redkimi vključki, rdečkasto rumene barve; ohr. v. 12,6 cm, ohr. š. 2,5 cm, db. 1,1 cm, št. odl. 4, teža 40 g. 446 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 398a 398b 399 400 401 403 SE 175: 398a, SE 179: 398b, SE 181: 399, SE 185: 400, SE 186: 401, 403; merilo 1 : 2. 398a SE 175, 398b SE 179, 399 SE 181, 400 SE 185; 401–403 SE 186; merilo 1 : 2. 447 SE 191 SE 238 Keramika Kovina 404 SE 191, sek. 21, kv. E2, PNA 313, inv. 406d SE 238, sek. 32, kv. E1, PNB 210, št. PMKp 20581 inv. št. PMKp 20680 Ustje vrča s kroglasto odebeljenim robom ustja, namizna Žebelj z odlomljeno glavico in steblom pravokotnega preseka; keramika; mehka, oksidacijsko žgana prečiščena keramika z železo, korodirano; ohr. dl. 3,8 cm, teža 2 g. redkimim vključki, rdečkasto rumene barve; ohr. v. 2,1 cm, ohr. š. 4,1 cm, db. 0,5 cm, rek. pr. u. 11 cm, teža 11 g. SE 248 SE 215 Kovina 407a SE 248, sek. 35, kv. A3, PNB 65, Keramika inv. št. PMKp 20584 405 SE 215, sek. 34, kv. E5, PNA 201, Tulast stožčast predmet, močno poškodovan; bronasta zlitina, inv. št. PMKp 20582 korodirana; ohr. dl. 2,4 cm, teža 1 g. Ročaj vrča trakastega preseka, namizna keramika; mehka, oksidacijsko žgana prečiščena keramika z redkimi vključki, 407b SE 248, sek. 35, kv. A3, PNB 67, inv. št. PMKp 20581 rdečkasto rumene barve; ohr. v. 2,7 cm, ohr. š. 1,6 cm, db. Klin s steblom pravokotnega preseka; železo, korodirano; ohr. 0,9 cm, teža 5 g. dl. 3,8 cm, teža 6 g. SE 225 407c SE 248, sek. 35, kv. A4, PNB 60, inv. št. PMKp 20582 Žebljiček z nepravilno glavico in steblom pravokotnega prese- Kovina ka; železo, močno korodirano; ohr. dl. 1,4 cm, teža 1 g. 406a SE 225, sek. 34, kv. C4, PNB 56, 407d SE 248, sek. 35, kv. A3, PNB 68, inv. št. PMKp 20583 inv. št. PMKp 20583 Del trakastega predmeta; železo, korodirano; ohr. dl. 5,2 cm, Odlomek škarij, rezilo z ravnim hrbtom in paličastim ročajem teža 5 g. kvadratnega preseka, polovica odlomljena; železo, korodira- no; ohr. dl. 9,6 cm, teža 13 g. SE 250 406b SE 225, sek. 34, kv. C4, PNB 56, inv. št. PMKp 20678 Kovina Del pločevinastega predmeta; železo, korodirano; ohr. dl. 408 SE 250, sek. 34, kv. E1, PNB 61, inv. št. PMKp 20585 5,4 cm, ohr. š. 3,2 cm, teža 11 g. Klinast predmet kvadratnega preseka, koničast z obeh strani; SE 226 železo, korodirano; dl. 11 cm, teža 16 g. Kovina 406c SE 226, sek. 34, kv. B4, PNB 55, inv. št. PMKp 20679 Žebljiček s pravokotno zatolčeno glavico in steblom kvadra- tnega preseka; železo, korodirano; ohr. dl. 1,7 cm, teža 1 g. 448 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 404 405 406a 406b 406c 406d 408 407a 407b 407d 407c SE 191: 404, SE 215: 405, SE 225: 406a–b, SE 226: 406c, SE 238: 406d; SE 248: 407a–d, SE 250: 408; merilo 1 : 2. 404 SE 191, 405 SE 215, 406a–b SE 225, 406c SE 226, 406d SE 238, 407a–d SE 248, 408 SE 250; merilo 1 : 2. 449 SE 251 SE 301 Kovina Kovina 409a SE 251, sek. 29, kv. E5, PNB 62, inv. št. PMKp 20684 411 SE 301, sek. 29, kv. C2, PNB 159, inv. Žebelj z diskasto glavico in steblom pravokotnega preseka; št. PMKp 20686 železo, korodirano; ohr. dl. 6,6 cm, teža 5 g. Trakast del predmeta, s pravokotnim presekom, morda del SE 258 orodja; železo, močno korodirano; ohr. dl. 3,8 cm, teža 16 g. SE 304/SE 305 Keramika 409b SE 258, sek. 29, kv. E3, E4, E5, PNA 205, inv. Keramika št. PMKp 20586 412 SE 304, sek. 24, kv. C2–3, PNA 174, inv. Odlomek dvojnega paličastega ročaja amfore, tip Dressel 2−4; št. PMKp 20589 neznana proizvodnja; trda, mazava, groba površina, drobno- Odlomek ročaja namizne posode, namizna keramika; mehka, zrnata keramika z obilnimi vključki (drobna zrnca kremena, mazava, drobnozrnata keramika z redkimi vključki, rumenka- zdrobljene keramike, železovih oksidov); sivkasto bež; ohr. v. sto rdeče barve; ohr. v. 3,5 cm, ohr. š. 7,2 cm, db. 1,8 cm, teža 6,3 cm, ohr. š. 2 cm, teža 23 g. 50 g. SE 259 413 SE 304/305, sek. 24, kv. C2, PNA 179, inv. št. PMKp 20590 Kovina Odlomek ročaja prazgodovinske posode, izdelano prostoroč- 409c SE 259, sek. 34, kv. E3, PNB 66, inv. št. PMKp 20685 no; mehka, stihijsko žgana, drobnozrnata keramika, z zmerni- Paličast predmet pravokotnega preseka, morda steblo žeblja; mi vključki kalcita; rjava do zelo temno siva; ohr. v. 1,6 cm, ohr. železo, korodirano; ohr. dl. 3,7 cm, teža 3 g. š. 2,8 cm, db. 1 cm, teža 11 g. SE 264 Kovina Keramika 414 SE 304, sek. 24, kv. C2, PNB 162, inv. 410a SE 264, sek. 21, kv. D2–3, PNA 237, inv. št. PMKp 20687 št. PMKp 20587 Žebelj s polkroglasto glavico in steblom pravokotnega prese- Ročaj amfore ovalnega preseka; tip Dressel 6B; istrska proi- ka; železo, korodirano; ohr. dl. 4,5 cm, teža 7 g. zvodnja; mehka, mazava, drobnozrnata keramika z redkimi SE 381 vključki (kalcita, zdrobljene keramike, redki železovi oksidi), svetlo oranžne barve; ohr. v. 4 cm, ohr. š. 4,6 cm, db. 3,3 cm, Kovine teža 107 g. 415 SE 381, sek. 13, kv. A2, PNB 664, inv. 410b SE 264, sek. 21, kv. D2–3, PNA 238, inv. št. PMKp 20591 št. PMKp 20588 Odlomek bronastega predmeta, bron; ohr. dl. 4,4 cm, ohr. š. Odlomek ročaja in ostenja amforice; neznana proizvodnja; 0,7 cm, db. 0,3 cm, teža 5 g. mehka, drobnozrnata keramika z zmernimi vključki kalcita; svetlo rumenkasto rjave barve; ohr. v. 4,5 cm, ohr. š. 3,7 cm, db. 0,6 cm, teža 29 g. 450 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 409a 409b 409c 411 410a 412 413 414 415 SE 251: 409a, SE 258: 409b, SE 259: 409c, SE 264: 410a, SE 301: 411, SE 304/305: 412, 413, 414, SE 381: 415; merilo 1 : 2. 409a SE 251, 409b SE 258, 409c SE 259, 410a SE 264, 411 SE 301, 412–414 SE 304/305, 415 SE 381; merilo 1 : 2. 451 SE 402 SE 413 Kovina Keramika 416 SE 402, sek. 6, kv. A4, PNB 107, inv. št. PMKp 20688 420 SE 413, sek. 3, kv. B5, PNA 54, inv. št. PMKp 20597 Žebelj z zatolčeno glavico in piramidalnim steblom; železo, Odlomka ravnega dna in ostenja lonca, kuhinjska keramika; korodirano; ohr. dl. 3,8 cm, teža 6 g. mehka, redukcijsko žgana, drobnozrnata keramika z obilnimi SE 411 vključki kalcita; zelo temno sive barve; ohr. v. 1,8 cm, ohr. š. 4,1 cm, db. 0,7 cm, teža 11 g. Keramika 421a SE 413, sek. 3, kv. A5, PNA 58, inv. št. PMKp 20598 417a SE 411, sek. 6, kv. C2, PNA 52, inv. št. PMKp 20593 Ustje in ostenje amforice, afriška amfora oblika Bonifay Odlomki ostenja skodelice ali vrča, namizna keramika; mehka, spatejon III, varianta C; trda, peskasta, mazava, drobnozrnata oksidacijsko žgana prečiščena keramika z redkimi vključki, keramika; svetlo rjave barve; ohr. v. 4,4 cm, pr. u. 4,5 cm, rdečkasto rumene barve; ohr. v. 6,5 cm, ohr. š. 7,1 cm, db. 0,7 cm, št. odl. 8, teža 107 g. db. 0,5 cm, št. odl. 3, teža 22 g. 417b SE 411, sek. 35, kv. C2, PNA 55, inv. št. PMKp 20594 Odlomki ostenja amfore; mogoče knidska proizvodnja; trda, drobnozrnata keramika z redkimi vključki kremena; sivkasto rjave barve; ohr. v. 14 cm, ohr. š. 19 cm, db. 1 cm, št. odl. 3, teža 537 g. 418 SE 411, sek. 5, kv. E4, PNA 57, inv. št. PMKp 20595 Odlomki dna in ostenja amfore; tip Dressel 6B; istrska proi- zvodnja; mehka, mazava, drobnozrnata keramika z redkimi Kovina vključki (kalcita, zdrobljene keramike, redki železovi oksidi), 421b SE 413, sek. 3, kv. D5, PNB 106, inv. št. PMKp 20690 svetlo oranžne barve; ohr. v. 21 cm, ohr. š. 15,6 cm, db. Žebelj s kvadratno pločevinasto glavico in steblom pravoko- 1,1 cm, št. odl. 30, teža 1900 g. tnega preseka; železo, korodirano; ohr. dl. 9,8 cm, teža 17 g. 419a SE 411, sek. 3, kv B5, PNA 59, inv. št. PMKp 20596 Odlomki ravnega dna, ostenja in izvihanega ustja lonca, vodoravno metliečenje s pasovi poševnih potegov na zunanji površini, kuhinjska keramika; mehka, redukcijsko žgana, drob- nozrnata keramika z obilnimi vključki kalcita; zelo temno sive barve; ohr. v. 7,5 cm, ohr. š. 10,5 cm, db. 0,7 cm, št. odl. 24, teža 324 g. Kovina 419b SE 411, sek. 3, kv. A5, PNB 108, inv. št. PMKp 20689 Žebelj z diskasto glavico in ukrivljenim steblom pravokotnega preseka; železo, močno korodirano; ohr. dl. 5,2 cm, teža 14 g. 452 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 418 416 419a 419b 420 421b 421a SE 402: 416, SE 411: 418, 419a–b, SE 413: 420, 421a–b; merilo 1 : 2. 416a SE 402, 418, 419a–b SE 411, 420, 421a–b SE 413; merilo 1 : 2. 453 SE 414 Keramika 422 SE 414, sek. 6, kv. C4, PNA 56, inv. št. PMKp 20599 Ročaj amfore ovalnega preseka; neznana proizvodnja; trda, drobnozrnata keramika z obilnimi vključki (zdrobljena kerami- ka, železovi oksidi, kremen, sljuda); sivkasto bež; ohr. v. 4,6 cm, ohr. š. 6 cm, db. 2,8 g, teža 139 g. 423 SE 414, sek. 6, kv. A1, B1, PNA 194, inv. št. PMKp 20600 Ustje in ostenje pekača ali sklede, kuhinjska keramika; mehka, redukcijsko žgana, drobnozrnata keramika z obilnimi vključki kalcita; zelo temno sive barve; ohr. v. 2,7 cm, ohr. š. 5,5 cm, db. 0,7 cm, teža 17 g. 424a SE 414, sek. 6, kv. A3, PNA 195, inv. št. PMKp 20601 Odlomki krožnika s stopničastim prehodom, padska sigilata, Padana B, oblika Consp. 19 ali 21; slabo ohranjen rdeč pre- maz; ohr. v. 1,6 cm, ohr. š. 5,4 cm, db. 0,6 cm, št. odl. 3, teža 22 g. Kovina 424b SE 414, sek. 3, kv. A5, PNB 111, inv. št. PMKp 20691 Žebelj s stožčasto glavico in steblom pravokotnega preseka; železo, korodirano; ohr. dl. 4,8 cm, teža 7 g. 424c SE 414, sek. 6, kv. A1, PNB 110, inv. št. PMKp 20692 Žebelj s stožčasto glavico in steblom pravokotnega preseka; železo, korodirano; ohr. dl. 6,6 cm, teža 13 g. SE 420 Keramika 425 SE 420, sek. 6, kv. B3, C3, PNA 53, inv. št. PMKp 20602 Ustje, ostenje in ročaj amfore; neznana proizvodnja; tip morda spatheion; trda, drobnozrnata keramika z obilnim vključki (pe- ska, kremena in zdrobljene keramike), svetlo rjave barve; ohr. v. 5,2 cm, rek. pr. u. 10 cm, db. 2 cm, št. odl. 6, teža 332 g. 454 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 422 423 424a 424c 424b 425 SE 414: 422, 423, 424a–c, SE 420: 425; 422, 425 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 422–424a–c SE 414, 425 SE 420; 422, 425 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 455 SE 445 SE 465 Keramika Keramika 428 SE 445, sek. 10, kv. A4, PNA 76, inv. 433 SE 465, sek. 8, kv. C3, PNA 102, inv. št. PMKp 20612 št. PMKp 20605; kv. D5, PNA 311, inv. št. PMKp 20606; kv. Zatič amfore, glavničenje na zunanji površini, morda vzho- D, PNA 79, inv. št. PMKp 20607 dnosredozemskega izvora; trda, drobnozrnata keramika z Odlomki narebrenega ostenja amfore, tip poznorimske obilnimi drobnimi vključki (zdrobljena keramika, kalcit, temna vzhodnosredozemske amfore; mehka, mazava, drobnozrna- zrnca, zelo gosti delci sljude); gost, peščen prelom; rjavkasto ta keramika z zmernimi vključki (kalcita), rdečkasto rumene rdeče barve; ohr. v. 7,2 cm, ohr. š. 6 cm, teža 141 g. barve; ohr. v. 12 cm, ohr. š. 15,1 cm, db. 0,6 cm, št. odl. 23, 434 SE 465, sek. 8, kv. D1, PNA 103, inv. št. PMKp 20613 teža 468 g. Krožnik s strmimi stenami in dnom, na katerem je prstanasta 429 SE 445, sek. 10, kv. D5, PNA 310, inv. noga le nakazana s plitvo kaneluro, afriška sigilata C, oblika št. PMKp 20608 Hayes 50B; trda, oksidacijsko žgana, prečiščena finozrnata Del dvojnega paličastega ročaja amfore, tip Dressel 2−4; keramika; rdeče barve, rdeč mat premaz je rahlo spran; ohr. v. neznana proizvodnja; trda, groba površina, drobnozrnata 4,5 cm, rek. pr. u. 23 cm, db. 0,3 cm, št. odl. 7, teža 47 g. keramika z obilnimi vključki (zdrobljena keramika, železovi 435 SE 465, sek. 8, kv. A2, PNA 104, inv. št. PMKp 20614 oksidi, pesek); sivkasto bež; ohr. v. 8 cm, ohr. š. 4,5 cm, db. Odlomek ročaja amfore okroglega preseka; tip Dressel 6B; 2,1 cm, teža 74 g. istrska proizvodnja; mehka, mazava, drobnozrnata keramika Kovine z redkimi vključki (kalcita, zdrobljene keramike, redki železovi 430 SE 445, sek. 10, kv. D1, PNB 663, inv. oksidi), svetlo oranžne barve; ohr. v. 7 cm, ohr. š. 3 cm, teža št. PMKp 20609 60 g. Bronasta pločevina; bronasta zlitina; ohr. dl. 3 cm, ohr. š. 436 SE 465, sek. 8, kv. A1, PNA 105, inv. št. PMKp 20615 2,6 cm, teža 1 g. Ročaj amfore ovalnega preseka; nedoločena proizvodnja; SE 457 mehka, mazava, drobnozrnata keramika z redkimi vključki (kalcita), svetlo rjave barve; ohr. v. 5 cm, ohr. š. 2,7 cm, db. Keramika 1,7 cm, teža 37 g. 431 SE 457, sek. 10, kv. E5, PNA 385, inv. 437 SE 465, sek. 8, kv. D3, PNA 343, inv. št. PMKp 20616 št. PMKp 20610 Trakast ročaj in del ostenja lončka, kuhinjska keramika; trda, Del bikonične skodelice z ročajem, severnoitalska keramika stihijsko žgana, drobnozrnata keramika z obilnimi vključki kal- tankih sten; redukcijsko žgana, mehka, siva prečiščena kerami- cita, kremena, redke zdrobljene keramike; rdećkasto rjave do ka z ostanki temno sivega premaza; ohr. v. 3,9 cm, rek. pr. u. zelo temno sivkasto rjave barve; ohr. v. 6,6 cm, ohr. š. 4,5 cm, 10,2 cm, db. 0,2 cm, št. odl. 5, teža 7 g. db. 1,1 cm, teža 35 g. SE 464 438 SE 465, sek. 8, kv. D3, PN 344, inv. št. PMKp 20617 Dno amfore afriškega izvora v obliki visoke polne noge z Keramika rahlo gumbasto razširjenim zaključkom; trda, drobnozrnata 432 SE 464, sek. 8, kv. B–C1–2, PNA 429, inv. z zmernimi vključki; svetlo rdeče barve; ohr. v. 10 cm, ohr. š. št. PMKp 20611 7,6 cm, teža 305 g. Odlomek dna posode, namizna keramika; mehka, mazava, drobnozrnata keramika z redkimi vključki, rumenkasto rdeče 439 SE 465, sek. 8, kv. B–C1–2, PNA 407, inv. barve; ohr. v. 1,2 cm, ohr. š. 3,3 cm, db. 0,6 cm, teža 5 g. št. PMKp 20618 Dno in ostenje vrča, namizna keramika; mehka, oksidacijsko žgana prečiščena keramika z redkimi vključki, rdečkasto rume- ne barve; ohr. v. 3,9 cm, ohr. š. 5,8 cm, db. 0,6 cm, teža 24 g. 456 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 428 428 429 431 432 433 434 435 438 436 437 439 SE 445: 428, 429, SE 457: 431, SE 464: 432, SE 465: 433–439; vse merilo 1 : 2. 428, 429 SE 445, 431 SE 457; 432 SE 464, 433–439 SE 465; merilo 1 : 2. 457 440 SE 465, sek. 8, kv. C–D1–2, PNA 421, inv. SE 483 št. PMKp 20619 Odlomek ročaja amfore; tip Dressel 6B; istrska proizvodnja; Keramika mehka, mazava, drobnozrnata keramika z redkimi vključki 444 SE 483, sek. 5, kv. E1, PNA 109, inv. št. PMKp 20623 (kalcita, zdrobljene keramike, redki železovi oksidi), svetlo Manjši odlomek ostenja s svinčeno rjavkastozeleno glazuro, oranžne barve; ohr. v. 6,4 cm, ohr. š. 4 cm, db. 3 cm, teža glazirana keramika; mehka, oksidacijsko žgana keramika, 84 g. drobnozrnata z redkimi vključki; svetlo oranžne barve; ohr. v. 1,5 cm, ohr. š. 2,6 cm, db. 0,4 cm, teža 2 g. Kovina 441a SE 465, sek. 8, kv. D3, PNB 72, inv. št. PMKp 20693 SE 501 Žebelj s piramidalno glavico in steblom pravokotnega prese- Keramika ka; železo, korodirano; ohr. dl. 5,3 cm, teža 8 g. 445 SE 501, sek. 19, kv. C3–4, PN 401, inv. Novec št. PMKp 20624 441b SE 465, sek. 5, kv. E4, PNB 73, inv. št. PMKp 20620 Pokrov z navzgor zavihanim robom ustja, afriška kuhinjska Novec; as, cesar Vespasianus, kovan med letoma ?; RIC ?; keramika, oblika Hayes 182/195; pripada mu tudi odlomek bron; teža 8 g. G447 iz SE 505; trda, rahlo porozna, drobnozrnata keramika z redkimi vključki, premaz rahlo spran; oranžne barve; ohr. v. Gradbeni material 3,5 cm, rek. pr. u. 39 cm, db. 0,5 cm, št. odl. 7, teža 93 g. 442 SE 465, sek. 5, kv. D5, PNA 106, inv. št. PMKp 20621 Imbreks; istrska proizvodnja; mehka, mazava, drobnozrnata SE 503 keramika z redkimi vključki (kalcita, zdrobljene keramike, redki Keramika železovi oksidi), svetlo oranžne barve; š. 12,3 cm, dl. 24,6 cm, 446 SE 503, sek. 19, E23, PNA 420, inv. št. PMKp 20625 db. 2,5 cm, št. odl. 4, teža 864 g. Odlomek ročaja in dela ostenja amfore; tip Dressel 6B; istrska SE 478 proizvodnja; mehka, mazava, drobnozrnata keramika z redki- mi vključki (kalcita, zdrobljene keramike, redki železovi oksidi), Kovina svetlo oranžne barve; ohr. v. 10 cm, ohr. š. 9,5 cm, db. 1,5 cm, 443a SE 478, sek. 6, kv. B1, PNB 74, inv. št. PMKp 20622 teža 175 g. Žebelj s ploščato kvadratno konico in steblom pravokotnega preseka; železo, korodirano; dl. 7,5 cm, teža 29 g. 443b SE 478, sek. 5, kv. D1, PNB 75, inv. št. PMKp 20694 Del predmeta s steblom pravokotnega preseka; železo, moč- no korodirano; dl. 3,6 cm, teža 2 g. 458 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 441a 440 441b 443a 443b 445 446 SE 465: 440, 441a–b, SE 478: 443a–b, SE 501: 445, SE 503: 446; 445 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 440, 441a–b SE 465, 443a–b SE 478; 445 SE 501, 446 SE 503; 445 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 459 SE 505 SE 513 Keramika Keramika 447 SE 505, sek. 19, kv. D3, PNA 189, inv. 452 SE 513, sek. 19, kv. C5, PNA 408, inv. št. PMKp 20626 št. PMKp 20631 Odlomek pokrova z navzgor zavihanim robom ustja, afriška Odlomek dvojnega paličastega ročaja amfore, tip Dressel 2−4; kuhinjska keramika, oblika Hayes 182/195 (del pokrova G445 severnojadranska proizvodnja; mehka, mazava, drobnozrna- iz SE 501); trda, rahlo porozna, drobnozrnata keramika z ta keramika z redkimi vključki (kalcita, zdrobljene keramike, redkimi vključki, premaz rahlo spran; oranžne barve; ohr. v. redki železovi oksidi), svetlo rdeče barve; ohr. v. 7,2 cm, ohr. š. 1,8 cm, rek. pr. u. 39 cm, db. 0,5 cm, teža 20 g. 2,5 cm, db. 2,1 cm, teža 45 g. 448 SE 505, sek. 19, kv. D3, PNA 190, inv. SE 525 št. PMKp 20627 Trakast ročaj amfore, tip amfora z ravnim dnom; mehka, Keramika mazava, prečiščena; drobnozrnata keramika z redkimi vključki, 453 SE 525, sek. 19, kv. C4, PNA 400, inv. svetlo rdečkasto rumene barve; ohr. v. 13,7 cm, ohr. š. 4,7 cm, št. PMKp 20632 db. 2,1 cm, teža 172 g. Ustje amfore, verjetno tip Dressel 2–4 ali amfora z ravnim dnom; severnojadranska proizvodnja; mehka, mazava, drob- 449 SE 505, sek. 19, kv. D3, PNA 191, inv. nozrnata keramika z redkimi vključki (kalcita, zdrobljene kera- št. PMKp 20628 mike, redki železovi oksidi), svetlo rdeče barve; ohr. v. 2,8 cm, Ustje amfore, kroglasto odebeljeno; severnojadranska ali rek. pr. u. 13,2 cm, db. 0,7 cm, teža 25 g. severnoitalska proizvodnja; mehka, mazava, groba površi- na, drobnozrnata keramika z obilnimi vključki (drobna zrnca Kovina kremena, zdrobljene keramike); roza barve; ohr. v. 3,1 cm, ohr. 454 SE 525, sek. 19, kv. D5, PNB 71, inv. št. PMKp 20633 š. 4,7 cm, db. 1 cm, teža 20 g. Sveder z ročajem v obliki črke T, ročaj okroglega in steblo kvadratnega preseka, konica odlomljena; železo, močno koro- 450 SE 505, sek. 19, kv. D3, PNA 192, inv. dirano; ohr. dl. 4,5 cm, ohr. š. 10 cm, teža 35 g. št. PMKp 20629 Ročaj amfore; tip Dressel 6B; istrska proizvodnja; mehka, mazava, drobnozrnata keramika z redkimi vključki (kalcita, zdrobljene keramike, redki železovi oksidi), svetlo oranžne barve; ohr. v. 4 cm, ohr. š. 3,2 cm, db. 2 cm, teža 15 g. 451 SE 505, sek. 19, kv. D3, PNA 193, inv. št. PMKp 20630 Poševno izvihano ustje kozice, italska kuhinjska keramika, tip caccabus; trda, drobnozrnata keramika z obilnii vključki, oranžne barve, delno prežgano; ohr. v. 1,7 cm, ohr. š. 4,4 cm, db. 1 cm, teža 17 g. 460 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 448 449 450 451 452 453 454 SE 505: 448–451, SE 513: 452, SE 525: 453, 454; 448–452 merilo 1 : 3, 453, 454 merilo 1 : 2. 448–451 SE 505, 452 SE 513, 453, 454 SE 525; 448–452 merilo 1 : 3, 453, 454 merilo 1 : 2. 461 SE 536 Kovina 455a SE 536, sek. 14, kv. C4, PNB 70, inv. št. PMKp 20696 Žebelj s ploščato pravokotno glavico in steblom pravokotnega preseka, konica odlomljena; železo, močno korodirano; ohr. dl. 3,7 cm, teža 14 g. SE 603 Keramika 455b SE 603, sek. 26, kv. B1, PNA 308, inv. št. PMKp 20634 Odlomek prstanastega dna vrča; namizna keramika; mehka, mazava, prečiščena, drobnozrnata keramika z redkimi vključki, rdečkasto rumene barve; ohr. v. 10 cm, teža 159 g. SE 605 Keramika 456 SE 605, sek. 26, kv. B1, PNA 402, inv. št. PMKp 20635 Ročaj ovalnega preseka, pripadal amfori Dessel 6A ali 6B; ja- dranska proizvodnja; mehka, mazava, drobnozrnata keramika z redkimi vključki (kalcita, zdrobljene keramike, redki železovi oksidi), rdečkasto rumene barve; ohr. v. 24 cm, ohr. š. 6,2 cm, db. 3,2 cm, teža 411 g. SE 611 Kovina 457 SE 611, sek. 15, kv. A2, PNB 156, inv. št. PMKp 20636 Žebelj s piramidalno glavico in steblom pravokotnega prese- ka, konica odlomljena; železo, korodirano; ohr. dl. 5,8 cm, teža 22 g. SE 623 Keramika 458 SE 623, sek. 20, kv. C1, PNB 281, inv. št. PMKp 20637 Izvihano ustje kozarca, egejska kuhinjska keramika ali kerami- ka tankih sten, tip fokajski vrček / Knossos Mug type 1–2; trda, odlomek prežgan na sivo, drobnozrnata keramika z obilnimi vključki, temnorjavkasto sivo; ohr. v. 2 cm, rek. pr. u. 6,4 cm, db. 0,2 cm, teža 2 g. SE 624 Keramika 459 SE 624, sek. 20, kv. D1, PNA 294, inv. št. PMKp 20638 Izvihano ustje in ostenje kozice ali lonca, ustje pod ostrim ko- tom izvihano, egejska kuhinjska keramika; tip Knossos Cooking pot ali Casseruole type 2; zelo trda, drobnozrnata keramika z redkimi vključki, prelom svetlo rjave barve; ohr. v. 2,7 cm, ohr. š. 3,2 cm, db. 0,2 cm, teža 5 g. 462 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 455b 455a 456 457 459 458 SE 536: 455a, SE 603: 455b, SE 605: 456, SE 611: 457, SE 623: 458, SE 624: 459; 456 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 455a SE 536, 455b SE 603, 456 SE 605, 457 SE 611, 458 SE 623, 459 SE 624; 456 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 463 SE 629 SE 637 Kovina Keramika 460a SE 629, sek. 14, kv. D2, PNB 140, inv. 463 SE 637, sek. 14, kv. E5, PNA 295, inv. št. PMKp 20639 št. PMKp 20642 Žebelj z diskasto glavo, reliefno okrašeno z dvema koncen- Odlomek ramena oljenke, tip pečatna oljenka; mehka kerami- tričnima žlebovoma in luknjico v sredini ter steblom okroglega ka, drobnozrnata z zmernimi drobnimi vključki, svetlo rdeče preseka tik pod glavico in kvadratnega v nadaljevanju do barve; ohr. v. 1 cm, ohr. š. 1,7 cm, db. 0,6 cm, teža 2 g. konice; bronasta zlitina, korodirana; dl. 2,3 cm, teža 8 g. 464 SE 637, sek. 14, kv. E5, PNA 296, inv. 460b SE 629, sek. 14, kv. E3, PNB 137, inv. št. PMKp 20697 št. PMKp 20643 Žebelj s kvadratno sploščeno glavico in steblom pravokotnega Ustje, ostenje in dno vrča z izlivkom, na vbočenem dnu sle- preseka; železo, močno korodirano; ohr. dl. 2,9 cm, teža 7 g. dovi izdelave na vretenu, namizna keramika; mehka, oksida- SE 630 cijsko žgana prečiščena keramika z redkimi vključki, rdečkasto rumene barve; ohr. v. 4,4 cm, pr. dna 6,7 cm, db. 0,5 cm, št. Keramika odl. 11, teža 155 g. 461 SE 630, sek. 14, kv. D4, PNA 96, inv. št. PMKp 20640 465a SE 637, sek. 14, kv. D5, PNA 390, inv. Ročaj vrča, okrogel presek, namizna keramika; mehka, oksida- št. PMKp 20644 cijsko žgana prečiščena keramika z redkimi vključki, rdečkasto Odlomki prstanastega dna vrča, namizna keramika; mehka, rumene barve; ohr. v. 5,2 cm, pr. 1,4 cm, teža 13 g. oksidacijsko žgana prečiščena keramika z redkimi vključki, Kovina rdečkasto rumene barve; ohr. v. 3,7 cm, pr. dna 10,4 cm, db. 462 SE 630, sek. 14, kv. E2, PNB 135, inv. 0,5 cm, št. odl. 11, teža 212 g. št. PMKp 20698 Kovina Rezilo noža z ravnim hrbtom, konica in ročaj odlomljena; 465b SE 637, sek. 14, kv. E5, PNB 133, inv. št. PMKp 20699 železo, korodirano; ohr. dl. 11,2 cm, š. 1,9 cm, teža 16 g. Žebelj s ploščato pravokotno glavico in steblom kvadratnega preseka; železo, korodirano; ohr. dl. 5,8 cm, teža 12 g. 465c SE 637, sek. 14, kv. E5, PNB 146, inv. št. PMKp 20701 Žebelj s stožčasto glavico in steblom kvadratnega preseka; železo, močno korodirano; ohr. dl. 4,5 cm, teža 8 g. 465d SE 637, sek. 14, kv. E5, PNB 134, inv. št. PMKp 20700 Žebelj z odlomljeno glavico in steblom kvadratnega preseka; železo, korodirano; ohr. dl. 5,3 cm, teža 5 g. 464 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 460a–b SE 629, 461, 462 SE 630, 463–465a–b SE 637; 464 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 465 SE 651 Keramika 466 SE 651, sek. 14, kv. D4, PNA 391, inv. št. PMKp 20646 Odlomki prstanastega dna vrča, namizna keramika; mehka, oksidacijsko žgana prečiščena keramika z redkimi vključki, rdečkasto rumene barve; ohr. v. 2,5 cm, pr. dna 6,5 cm, db. 0,5 cm, št. odl. 12, teža 77 g. SE 662 Keramika 467 SE 662, sek. 20, kv. D1, PNA 426, inv. št. PMKp 20648 Dno z delom ostenja skodelice, severnoitalska keramika tankih sten; redukcijsko žgana, mehka, siva prečiščena keramika z zelo slabo ohranjenimi ostanki temno sivega premaza; ohr. v. 1,8 cm, ohr. š. 3,6 cm, db. 0,2 cm, teža 5 g. Brez SE Kovina 468 Sek. 20, kv. C2, PNB 150, inv. št. PMKp 20649 Zanka jermena z odprtino v obliki ključavnice − del opreme konja; bronasta zlitina, korodirana; dl. 3,6 cm, š. 1,4 cm, teža 5 g. Steklo 469 Površinska najdba, PNA 1, inv. št. PMKp 20650 Odlomek narebrene skodelice; tip Isings 17, kroglasta rebrasta skodelica, steklo; ohr. v. 2,3 cm, ohr. š. 2 cm. 466 Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019 467 468 469 470 SE 651: 467, SE 662: 468, brez SE 469, 470; 467, 46 8, 469 merilo 1 : 2, 470 merilo 1 : 1. 467 SE 651, 468 SE 662, 469, 470 brez SE; 470 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 467