60 LET TISKARNE UUBUANA
Odprli so nov objekt
V petek, 27. novembra je naša delov-na organizacija Tiskarna Ljubljana tudi uradno odprla nov proizvodno poslovni objekt. Stroje so namreč začeli vanj po-stavljati že maja letos, saj so delavci te delovne organizacije delali v nemogočih razmerah in so jim inšpektorji že zagro-zili, da bo treba delo prekiniti, če ne bodo izboljšali delovnih pogojev.
V novem objektu je od 4000 kvadrat-nih metrov površine proizvodnji name-njenih 72 odstotkov prostora, ostalo pa so poslovni prostori. Za novogradnjo so se Tiskarnini delavci odločili na referen-dumu oktobra 1978, januarja 1979 pa so delavci SGP Grosuplje začeli zidati. Od-ločitev o novogradnji je bila takrat pre-cej pogumna, saj je bila predračunska vrednost novega objekta 73 milijonov dinarjev, prav tolikšen pa je bil takrat prihodek delovne organizacije.
Nedvomno delavci Tiskarne Ljubljana no.ve delovne pogoje res zaslužijo, saj bi bili v prenekateri stavri lahko za vzled drugim delovnim organizacijam v občini in še kje. Udarniške sobote na primer v tej delovni organizaciji niso nič posebne-ga, saj imajo na mesec vsaj eno, kadar pa je dela več, tudi dve ali tri. Delavci so pripravljeni stati za strojem tudi popol-dne ali ponoči, da izpolnijo vsa naročila in pogodbe. Za delovne stroje pogosto stopijo tudi delavci iz administracije -vsi, od tajnic do direktorja.
Posluh za usposahljanja
V delovni organizaciji so sistem nagra-jevanja do potankosti izdelali, narejen pa je tako, da je resnično vzpodbuda za boljše delo in uspehe. Nič nenavadnega ni, če delavec za tiskarskim strojem dobi višji osebni dohodek od direktorja. Si-stem nagrajevanja namreč to dopušča in razlika ni samo nekaj stotakov, ampak
tisočakov. Delavec lahko dobi še enkrat višji osebni dohodek kot ga je imel. Veli-ko pozornost posvečajo tudi izobraževa-nju in kadre pridobivajo načrtno ter jih tudi izobražujejo. Letos štipendirajo pet offset tiskarjev, stavca, knjigotiskarja, knjigoveza in še nekaj drugih. Delovna organizacija se je aktivno vključila tudi v usmerjeno izobraževanje in pet ljudi bo delalo tečaj za vodjo proizvodnjega dela. Ob tem pa so se pritožili, da jim zasebne tiskarne (ki jih po zakonu sicer ne bi smelo biti in se skrivajo pod drugačnimi - dovoljenimi obrtnimi dejavnostmi) po-berejo najboljše ljudi.
Trenutno je v Tiskarni Ljubljana za-poslenih 162 delavcev in kadrovska struktura je dobra, primanjkuje pa knji-gotiskarjev. V tem srednjeročnem ob-dobju (pa tudi kasneje) ne načrtujejo velikega povečanja zaposlenih. Do leta 1985 bo skupno zaposlenih okrog 180
ljudi, razvoj delovne Organizacije pa bo-do gradili na večji kakovosti dela, večji storilnosti in zahtevnosti izdelkov.
V tej delovni organizaciji je le 20 od-stotkov proizvodnje zagotovljene, osta-lih 80 pa pridobivajo sproti in je uspeh odvisen od naročil. Delovna organizacija opravlja torej v glavnem storitveno de-javnost. Tiskajo zahtevnejše tiskovine -prospekte, koledarje, kar okrog 30 glasil delovnih organizacij, plakate...
Letos so letne proizvodnje načrte že dosegli in celo presegli. Do konca leta so načrtovali 139 milijonov prihodka in 65 milijonov dohodka. V devetih mesecih letos so povečali dohodek za 48 dodstot-kov, čisti dohodek pa za 74 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Pov-prečni osebni dohodek je bil 14.000 di-narjev.
Eden od vzrokov za tako dobre uspehe je tudi nov objekt, v katerega se je začela
tiskarna seliti že maja meseca. Delovni pogoji v starih prostorih so bili nemogo-či, saj je del zgradbe, kjer so delali prej, star že 150 let. Z novogradnjo so pro-izvodne površine kar podvojili in si s tem pridobili možnost za kakovostnejše in obsežnejše delo. Produktivnost so pove-čali kar za okrog 20 odstotkov. Tam, kjer so prej naredili od 3200 do največ 4000 pol na uro. sedaj naredijo 5000 pol in več.              . .'.               ;
Že drugo leto trikratni izvoz
Do zdaj v Tiskarni Ljubljana niso veli-ko izvažali - letos za okrog 2,5 milijona dinarjev. Obeti za prihodnost so veliko boljši, saj se prav zdaj dogovarjajo za sodelovanje z Bolgarijo. Sicer pa so zdaj delali večinoma za nizozemske, ameriške in bolgarske kupce. Načrtujejo. da bodo že prihodnje leto izvoz povečali za tri-krat.
S tcm bi si omogočili lažji dostop .do uvoženih rezervnih delov za najmoder-nejšo tiskarsko opremo, ki so jo kupili v tujini. Tako se bodo ognili težavam v proizvodnji, saj so nemalokrat zaskrblje-ni, kako bodo delali, če se bo kateri od strojev pokvaril.
Kot vsa tiskarska industrija pri nas, ima tudi Tiskarna Ljubljana težave s pre-skrbo s papirjem. ki je v glavnem naj-boljše kakovosti, vendar se do zdaj polo-žaj še ni tako zaostril, da bi morali delo prekiniti. Nekako že povežejo konec s koncem. Temu botruje tudi pametne na-ložbena politika v preteklosti, saj so v delovni organizaciji primaknili marsika-teri dinar za izboljšanje tehnologije in proizvodnje v nekaterih papirnicah, reci-mcr v papirnico Radeče in Vevče, s kate-rima sedaj uspešno sodelujejo.
V delovni organizaciji posvečajo veli-ko skrbi tudi delavcem. Tako so v prete-klih letih vsako leto porabili za reševanje stanovanjskih problemov zaposlenih okrog dva milijona dinarjev in rešili veči-no stanovanjskih vprašanj. Delovna or-ganizacija ima tudi nekaj prikolic za od-dih delavcev in še kaj. Prihodnje leto bodo uredili tudi družbeno prehrano - v sodelovanju s sosednjim gostinskim obratom Vis.
Novogradnja, ki so jo konec novembra tudi uradno odprli, je stala 120 milijonov dinarjev. Tretjino denarja je prispevala Tiskarna sama, dve tretjini pa predstav-Ijajo bančna posojila. Prav zaradi tega bodo morali precej »zatisniti pasove« in pridno delati, saj so ta posojila kratko-ročna in bodo anuitete, ki so jih že začeli odplačevati zelo visoke. Kljub temu se je splačalo, saj so delavci z novimi delovni-mi pogoji več kot zadovoljni, zadovoljen delavec pa dela veliko bolje in več - deia zase.
M. Kavčič