Uvodne 
besede 

Od zametkov do začetkov čporta v Kidričevem 
Šport je ena izmed tistih človekovih dejavnosti, ki spremlja K1dnčevo prav od začetkov nastaJanJa tega naselJa. Le leta 1915 Je imel kraj, ki se je takrat imenoval Sternthal, kopališče Namenjeno je bilo okrevajočim vojakom avstro-ogrske vojske, ki so se zdravili po tamkajšnjih vojaških bolnišnicah. Obsežno taborišče rezervnih vojaških bolnišnic je med prvo svetovno vojno imelo tudi pokrito kegljišče, lokal z biljardom in verjetno še kakšen drug zanimiv športno-rekreacijski objekt. O športnih aktivnostih v tistem času priča tudi znana fotografija rokoborcev, ki so pozirali najverjetneje fotografu rezervne vojaške bolnišnice Lukavac, Albinu Pogačniku st., in jo danes hrani Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož. 
Po razpadu avstro-ogrske monarhije je bil kraj 
preimenovan v Strnišče, v barake rezervnih vojaških bolnišnic pa 
so se naselili begunci iz Primorske ter begunci ruske državljanske vojne. V spomin na slednje nam je ostala fotografija nogometne tekme v ruskem begunskem taborišču, ki je trenutno tudi najstarejša znana fotografija tovrstne športne prireditve v obravnavanem 
kraju. Seveda nogomet ni bil edini šport, s katerim so se ukvarjali begunci. Gojenci in uslužbenci Krimskega kadetskega korpusa 
so pogosto prirejali družabne plese, pohode, izvajali pa so tudi sokolske vaje. Leta 1922 se je tako 60 ruskih kadetov iz Strnišča udeležilo 1. zleta Jugoslovanskega sokola, ki je potekal v Ljubljani. Duh sokolstva je preveval tudi slovenske primorske begunce. Ti 
naj bi v eni izmed taboriščnih barak v Strnišču uredili celo sokolski dom. Ob koncu maja leta 1919 se je vršil zlet sokolic begunk iz Strnišča in ptujskega Sokola. 7. septembra 1919 pa so se sokoli iz Strnišča, med katerimi je bilo 7 4 goriških sokolic, udeležili še velike sokolske slovesnosti in proslave ob 50-letnici ptujske narodne čitalnice. Na proslavi tistega dne je v imenJ Goriškega sokola spregovor i brat -tako so se sokoli med seboj klicali -Josip Trošt, primorski učitelj, nastanjen v begunskem taborišču v Strnišču. 
Čas 2. svetovne vojne in takoj po njej ni bil naklonjen razvoju športa, še manj pa ljudem, ki so trpeli v delovnih in kazenskih taboriščih Strnišča. Zato pa je po letu 1947 šport postal ena izmed najbolj pre poznavnih dejavnost kraja, ki je bil leta 
1953 preimenovan v Kidričevo, in tako je še danes. Monografija 
profesorja športne vzgoje Gregorja Dončeca, Nogometni klub Aluminij, tako pomeni velik prispevek k poznavanju kraja in občine Kidričevo ter razvoja športa v njem. 
mag. Radovan Pulko, prof. 



Uvodne 


misli 
Napisana je monografija našega nogometnega kluba Aluminij ali 
kot je zapisano v himni »kluba naših src''· Uresničile so se sanje nogometašev kluba vseh generacij. Pred pozabo je tako ohranjena čudovita in častna nogometna zgodovina, katere začetki segajo v cl<Jijno IAtO 1947. ko so hili rost<JvljAni tAmAiji 78 r<l7VOj nogomAt<l 
v Kidričevem. Kot dolgoletni nogometaš in sedaj navijač kluba, se veselim in sem srečen, da sem uspel zapisati našo nogometno zgodovino in jo predstaviti javnosti v tako kvalitetni izdaji, kot je naša klubska 
monografija. Med nastajanjem te monografije sem imel popolno 
svobodo, zato je bilo mogoče brez ovir napisati športno resnico in poudariti prave vrednosti iz preteklosti tega kluba. 
Med delom na monografiji mi je največji problem 
predstavljalo pomanjkanje arhivskega gradiva iz klubske preteklosti. Kljub vsem objektivnim težavam, s katerimi sem se srečeval, mislim. da sem v svoji nameri uspel in preteklost kluba primerno prikazal. 
V tej monografiji so možne napake in morda ni omenjeno katero 
ime, posebno v delu, kjer navajam nogometaše, ki so v različnih sezonah nastopali za klub. Ob pomanjkanju podatkov sem si 
namreč moral pomagati s fotografijami in spomini nogometašev 
vseh generacij kluba. Zato, častni športni prijatelj. če si nastopal za klub, pa svojega imena nisi našel v knjigi, se opravičujem in verjemi, da to ni bilo namerno. Vendar je to le čas 60 ali več let, 
v katerem je klub, kot vsak športni kolektiv, doživel vzpone 
in padce. 
Kot avtor bi se ob tej priložnosti zahvalil vsem, ki so mi pomagali pri 
nastajanju te monografije. Zahvalil bi se dolgoletnemu igralcu NK 
Aluminij Alojzu Vinklerju -Kiču, ki je s svojim prizadevanjem našel veliko dokumentiranega gradiva. Še posebej se mu zahvaljujem, da mi je odstopil osebni arhiv, ki ga je leta neutrudna zbiral. 
Hvala tudi vsem, ki so nam posodili svoje fotografije ali kateri koli 
drugi dokument iz zgodovine kluba. Posvetoval se je s številnimi 
nogometaši vseh generacij, brez katerih ne bi bilo te monografije, 
za kar se jim zahvaljujem. Hkrati se zahvaljujem vsem, ki so na kakršen koli način prispevali k njenemu izidu. 
To je doslej prva napisana monografija o našem klubu, 
ki je nadgradnja moje diplomske naloge. Naj bo monografija poziv 
vsem tistim, ki imajo kakršno koli gradivo o klubski preteklosti, 
z namenom, da bo naslednji izvod monografije bogatejši. Prav 
tako naj bo ta monografija izziv prihodnjim piscem o zgodovini tega kluba, da napišejo še boljšo monografijo na temelju novih in 
neobjavljenih podatkov ali podatkov, ki bodo dopolnili ali popravili 
vse napake v tej monografiji. To bo najboljša kritika te monografije. Pričakujem. da bo ta monografija služila kot spodbuda za nadaljnja 
športna, v glavnem nogometna raziskovanja, predvsem zaradi tega, ker zgodovina nogometa na Dravsko-Ptujskem polju še ni 
do konca raziskana in poznana. 
Verjamem, da bo monografija služila prihodnjim generacijam. 
Da se bodo spominjali tistih, ki so se prostovoljno včlanili v klub ter z znojem, s trudom in z odrekanjem, a predvsem z ljubeznijo do nogometa, gradili ugled našega kluba dolgoletne tradicije. 
Gregor Dončec, prof. 




Začetki nogometa 
Nogomet je osvojil tudi ptujski okraj 

Nogomet je na območje Slovenije in tako tudi na Ptujsko prišel razmeroma pozno. Slovenski dijaki so ga začeli igrati v začetku 
20. stoletja, igrali pa so tako imenovani »mejni« in »nemški« nogomet Okoli leta 1906 se je pojavil »angleški nogomet«, ki so ga igrali po današnjih pravilih. Igra je izredno hitro zavladala na slovenskih šolskih igriščih. Nogomet je torej na Slovenskem izšel iz šole in šolske telesne vzgoje, iz edinega vira, iz katerega se šport organsko razvija v širino in kakovost Nogomet ni ostal samo stvar dijakov, okrog leta 1912 so ga kmalu začeli igrati tudi drugi. 
V Ljubljani, Mariboru, Celju in na Ptuju so klube ustanavljati nemški meščani. Na začetku prve svetovne vojne sta pri nas delovala samo dva slovenska kluba (SFK Slovan in SK Ilirija), medtem ko so v Celju, Mariboru in Ptuju obstajali trije nemški klubi.1 Na Ptujsko so nogomet verjetno prinesli študentje iz Gradca, Dunaja in Prage, potujoči pomočniki in drugi popotniki. Zaradi večjih potreb šol za izvajanje športnih dejavnosti je Mestna občina Ptuj leta 1904 ptujskemu dijaškemu domu dodelila travnik ob železniški progi, da ga je uredil v športno igrišče 2 S športnimi dejavnostmi so se ukvarjali v nemških telovadnih organizacijah "Turnvereinih«. Ti so bili leta 1861 ustanovljeni v Mariboru. Celju in na Ptujua Vsa tri mesta so bila kulturno in upravno vezana na deželno središče v Gradcu, kjer je bila 
leta 191 1 ustanovljena štajerska nogometna zveza (Steirischer FuBbal/verband). Na ustanovnem občnem zboru sta prisostvovala tudi na slovenskih tleh že delujoča nogometna kluba, celjski »Eiche« Chilli AC in Marburger SV iz Maribora. Jeseni tega leta se je začelo štajersko nogometno prvenstvo4 
Leta 1913 najdemo na Ptuju poskus klubskega organiziranega nogometa. Mladi iz Ptuja so tega leta ustanovili nogometni klub z imenom Dravski orel (Fu{3bal/klub Orauadler Pettau). Predsednik Ludvig Nedog je o ustanovitvi kluba obvestil Mestno občino Ptuj in jo hkrati prosil za finančno podporo.6 
Na žalost drugih zapisov o delu nogometnega kluba Dravski orel -Drauadler -nimamo. Po razpadu avstro-ogrske monarhije so v novonastali državi SHS društvene dejavnosti in šport obravnavali pri deželni vladi v Ljubljani. Na Ptuju je bil leta 1919 ustanovljen športni klub Ptuj -»Sportni klub Ptuj«. Ta športna organizacija je kot krovno društvo imela naslednje sekcije: lahka atletika, hazena, kolesarstvo, tenis, namizni tenis (pingpong), vodni šport, sabljanje, težka atletika -boks. 
avto-moto, zimski šport, ženski in moški rokomet ter seveda nogomet, ki so mu dajali največji poudarek, saj je kot klub igral z imenom Sportni klub Ptuj in nastopal v klubskih barvah belo-lila.6 Sportni klub Ptuj v nekem dopisu navaja: »Odkar Športni klub na Ptuju obstaja, se je tukaj vedno igral nogomet,, Formalnopravno 
pa je nogometna sekcija Sportnega kluba Ptuj bila ustanovljena 
leta 1920.7 
1 	Stepišnik, D. (1970). 50letustanovitve prve vodstvene nogometne organizacije na Slovenskem. 

SIZAP 5, šk. 124, spis 2719-5-1904 
• Cvirn, J. (1997). Trdnjavski trikotnik: politična orientacija Nemcev na Spodnjem 
štajerskem (1861-1914). 
4 https://stfv.fussballoesterreich.aVsWerband/Geschichte/ 
• SIZAP 5, šk. 214, spis 179-SCH-1913. 8 SIZAP 5, šk. 277, spis 1919. 
7 SIZAP 5, šk. 247, spis 532/1920, 27. 4. 1920. 
Sportni klub Ptuj je uporabljal igrišče na Bregu (prostor pri današnji Semenarni}8 Kasneje je SK Ptuj uporabljal športno igrišče, ki je bilo zgrajeno med 1920 in 
1921 za ptujsko plinarne (stavba ie bila na dravskem nabrežju, nekoliko naprej od Mladike), skoraj na isti lokaciji današnje športne cone Ptuja in nogometnega igrišča.g Prvi zapisi o uradnih tekmah SK Ptuj segajo v tekmovalno leto 1921/1922, ko je ptujski klub igral v mariborski skupini takratne nogometne lige 10 Sport klub Ptuj je bil predvsem nemški klub, v katerega pa je bila vključena tudi slovenska mladina, 
Tekmovalno leto 1921/22 Predtekmovanja skupin 
Ljubljanska 
SK Ilirija 6 
SK Hermes 3 
Mariborska 
ISSK Maribor 12 
SV Rapid 12 
SK Svoboda 9 
SK Pettau (Ptuj) 2 
Celjska 
Athletik SK 4 
ISSK Celje O 
Polfinale ISSK Maribor : Athletik SK 2 : 1 
Finale: SK Ilirija : ISSK Maribor 6: 14 
4 Tabele so v: Stepišnik, D. (1970). 50let ustano itve pNe vodstvene nogometne organizacije r.a Slovenskem. 

ki so jo želeli potujčiti. Veliko je bilo takih, ki se že po letu 1925 niso strinjali s političnim prepričanjem, ki je vladalo pri SK Ptuj, zato je tudi veliko zavednih Slovencev izstopilo iz kluba. Po letu 1925 je narasla želja, da se ustanovi slovenski nogometni klub.11 Preteči je moralo nekaj let, ko je 14. maja 1933 bil na Ptuju ustanovljen prvi slovenski športni klub z imenom Ptujski sportni klub Drava. Pripravljalni odbor so sestavljali odvetnik Franjo Šalamun, višji časnik Šarac in mestni živinozdravnik Lešnik, ki je postal tudi prvi predsednik, ter učitelj in znani delavec ptujskega Sokola Radoslav Komac.12 
" lah, l. (1983). 50 let ustanovitve pNega slovenskega kluba vptujski občini. 
12 Margurger Zeitung, št. 128, letnik 73, 13. maj 1933. 
Leta 1933 je občina dodelila klubu igrišče na Bregu na desnem bregu Drave, ki ga je poprej imel v najemu SK Ptuj.13 
Do začetka druge svetovne vojne sta oba ptujska kluba, nemški SK Ptuj (Pe ttau) in ptujska Drava, igrala v mariborski skupini. Med nemškim in slovenskim klubom je vladalo veliko rivalstvo.14 
V Strnišču (Kidričevem) je bilo prvo nogometno igrišče vsaj že leta 1922, in to v ruskem begunskem taborišču, o čemer priča ohranjena fotografija iz tistega časa. Zelo verjetno je, da je igrišče za nogomet obstajalo že med prvo svetovno vojno. 
10 SIZAP 5, šk. 247, spis 532, 1. oktober 1935. 
14 lah, l. (1983). 50 let ustan ovitve pNega slovenskega kluba v ptujski občini. 
Prva poročila o nogometu na Slovenskem segajo že v leto 1900, zato bi bilo nenavadno, če v avstro-ogrskerr taborišču Sternthal, kjer so vojaki imeli na razpolago kegljišče in celo plavalni bazen z vso takrat znano spremljajočo infrastrukturo, ne bi imeli vsaj preprostega nogometnega igrišča. Lahko rečemo, da je imelo Kidričevo nogometno igrišče že pred več kot 90 leti.15 Nogomet so igrali tudi v ptujski okolici. Med letoma 1932 in 1936 je v Poljčanah odigral pomembno vlogo nogometni klub SK Boč (Športni klub Boč), ustanovljen na pobudo bratov Gajer (Geuer). 
16 Radovan Pulko, Nogometno igrišče v Kdričevem že pred več kot 90 leti, v: Ravno polje, glasilo občine Kidričevo, september 2012, št. XIV, str:::n 16. 

Oba brata sta se za nogomet navdušila v Mariboru, kjer sta se vključila v l. SSK Maribor (prvi slovenski športni klub). Za nogomet sta hotela navdušiti Poljčančane, kar jima je tudi uspelo, in tako so leta 1932 ustanovi li SK Boč. SK Boč je bil takrat edini podeželski nogometni klub v mariborski regiji, zato so se priključili nekateri igralci iz drugih krajev (Slovenska Bistrica, Pragersko in Slovenske Konjice). Žal je SK Boč sredi svojega vzpona leta 1936 nepričakovano prenehal delovati. Kmet Franc Brajlih svojega travnika ni več hotel dajati v najem, drugega travn ika pa ni bilo mogoče dobiti in SK Boč je razpadel. V prvih letih po vojni so mladi obudili nogomet in igrali le prijateljske tekme, sčasoma pa je dozorelo spoznanje, da se je treba vključiti v mariborsko nogometno podzvezo. V začetku petdesetih let prejšnjega stoletja jih je mariborska nogometna podzveza delegirala v prekmursko področna ligo. Nastopali so kot nogometna sekcija TVO Partizan Poljčane.16 
16 Mesari č, A. (2000). Živeli smo s športom-70 let organiziranega športnega udejstvovanja v Poljčanah 1930-2000. 
Na Ptuju je šef za Civilno upravo 16. 
aprila 1941 izdal odredbo o ukinitvi društev, organizacij in združenj ter društvom podobnih asociacij; s tem je bil ukinjen Šport klub Drava na Ptuju, ki je prenehal delovati 30. oktobra 1941. Vse premoženje kluba je bilo zaplenjeno.17 Kasneje je okupacijska uprava uredila področje športa in ustanovila Športno združenje (Sportgemeinschaft Pettau = SG). V združenju so delovale razne športne dejavnosti: nogomet, rokomet, lahka atletika, tenis, namizni tenis, telovadba in drugo 18 Nogometni klub je bil uvrščen v Spodnještajersko ligo.10 Med vojno je veliko nogometašev odšlo med partizane, medtem ko je bilo na osvobojenih območjih nekaj tekem 
ekip partizanov 20 Tudi življenje v taboriščih ni bilo samo trpljenje. Vsakdanje življenje 
17 SIPAM 0122/00344, šle 8. 
18 Margurger Zeitung, št. 110, letnik 82. 20. april 1942. 
'0 Margurger Zeitung, št. 139, letnik 82. 19. maj 1942. 
"' Lazarevič, M. (2008). 80 let delovanja Medobčinske 

12 nogometne zveze Maribor. 

zapornikov je bilo večinoma sestavljeno iz dela in prostega časa. V svojem prostem času so zaporniki sodelovali v različnih dejavnostih in med njimi se je našel tudi nogomet O tem priča plakat iz nemškega taborišča Stern tal Takoj po koncu druge svetovne vojne maja 1945 je bila na Ptuju športna dejavnost organizirana v sklopu okrajnega ljudskega odbora Ptuj pri Tajništvu za prosveto in kulturo. Nogomet 
je hitro ponovno zaživel in leta 1946 je 
bilo izvedeno tekmovanje na zvezni in republiški ravni. V letu 1947 je bila na zvezni ravni uvedena druga liga. V slovenskem tekmovanju so do leta 1949 igrali po regijah ali »Conah<•. Predsednik fizkulturnega društva (FO) in pripadnik sokolske!=}a 
gibanja, Slavo Komac, je takoj po vojni 
zbral odbornike in igralce ter obudil delo nogometnega kluba Drava. Marjan Berlič je opisal prvo tekmo po osvoboditvi, ki jo je Drava odigrala z vojaško ekipo knojevcev. Leta 1946 so se ptujski nogometaši že vključili v tekmovanje v slovensko-hrvaško 
ligo, kjer so tekmovali vse do izpada 21 Leta 1947 so bile v okviru Fizkulturnega društva Ptuj združene vse športne sekcije na Ptuju, vključno z nogometom. Sekcije so slabo delovale, slabo pa so bile obiskane tudi nogometne tekme, in to kljub politični zahtevi po množičnosti in vključevanju delavske in obrtniške mladine v športno dejavnost Septembra leta 1948 se je Fizkulturno društvo Ptuj razdelilo na telovadno društvo Ptuj in športno društvo Drava. Izvršena je bila delitev imovine 
med TD Ptuj in ŠD Drava Ptuj.22 
Leta 1948 je Drava postala prvak mariborskega nogometnega okrožja, uvrstila se je v kvalifikacijsko tekmovanje 
"' Lah. l. (1983). 50 let ustanovitve prvega slovenskega 
kluba v ptujski občini. 22 Naše delo, št. 7. letnik 1, 23. september 1948. 
2. 	
Skupinska slika med TD Strnišče (v dresih brez znaka na prsih) in moštvom JA Ljubljana. 

3. 	
Plakat, nogometna tekma v Sterntalu med ekipama Stemtal (Kidričevo) in Marburg (Maribor). 


za vstop v IL slovensko ligo. v katero pa se kasneje niso uvrstili zaradi nediscipline.23 
23. januarja 1950 je prišlo do reorganizacije. Športne sekcije so bile vključene v telovadni društvi Ptuj in Mladost. del športnega društva Drava pa se je preimenoval v Nogometni klub Drava Ptuj (NK Drava Ptuj).24 Po vojni so se kh1hi 7tli':eli postAvljAti nA noge. Tekme. ki so jih odigrali, so bile večinoma prijateljske. Nastajali pa so 
tudi klubi v vojski, tako so se izoblikovala 

različna moštva. ki so bila konkurenčna 
klubu. Ti vojaški klubi so igrali veliko 
prijateljskih tekem med sabo in pa z našimi 

klubi. V teh vojaških klubih je igralo tudi 
veliko slovenskih fantov, ki so bili v naših 
klubih. Tako so enkrat igrali za vojsko. spet 

drugič pa za svoj klub.25 
V letu 1950 je bila v Strnišču (Kidričevo) 
odigrana tekma med TD Strnišče in 
vojaškim moštvom JA Ljubljana. 

V petdesetih letih prejšnjega stoletja se je 
nogomet na Ptujskem razširil tudi v okoliške 
kraje takratnega ptujskega okraja. kjer 

so začeli nastajati nogometni klubi. Prvi 
izmed večjih klubov pa je nastal v Strnišču 
(Kidričevo) Ob izgradnji tovarne glinice in 
aluminija ter razvoju novega, sodobnega 
socialističnega blokovskega naselja se je 
razvil nogometni aktiv. 

Temelji kluba NK Aluminij so bili postavljeni 
leta 1947, leta 1950 pa so potekale tako 
imenovane reklamne tekme. da bi za igro 
navdušili ljudi. NK Aluminij je leta 1951 
prvič tekmoval v nogometnem prvenstvu 

kot nogometna sekcija Športnega društva 
Aluminij.26 Medobčinska nogometna zveza s 
sedežem na Ptuju je bila uradno registrirana 
po sklepu iniciativnega odbora z dne 

22. februarja 1978. To je bil pomemben dogodek za razvoj in organizacijo nogometa na področju občin Ptuj. Ormož, Poljčane, Slovenska Bistrica in Pragersko. Do takrat je telesnokulturna skupnost v posameznih občinah sama organizirala občinsko registracijo igralcev ter opravljala tudi organizacijo in nadzor v tekmovalnih občinskih ligah.27 
23 Lah, l. (1983). 50 let ustanovitve prvega slovenskega 
kluba v ptujski občini. "" Naše delo, št 4. letnik lil, 27. januar 1950. 26 Kešanski. M. (2007). Razvoj nogometa v Sloveniji 
med leti 1945-1950. Diplomsko delo. 26 Oončec. G. (2010). Nogometni klub NK Aluminij­
Kidričevo. Diplomsko deb. 'Z1 Medobčinska nogometna zveza Ptuj: 30 let, 2008. 


Telesna kultura 
po letu 1945 do 1960 
Po osvoboditvi so se s socialistično revolucijo pojavile drastične spremembe v vseh sferah družbenega življenja. Revolucija se je začela tudi na področju telesne kulture. Telesno kulturo je bilo treba vsebinsko in organizacijsko preoblikovati, da je ustrezala 
novi politični ideologiji. Tako je besedno zvezo telesna vzgoja 
zamenjala beseda fizkultura. ki je bila prevzeta po ruskem modelu. 
Družba je prevzela marksistično prepričanje, da ima telesna kultura pomembno vlogo pri delu (veča produktivnost), j vzgoji in pripravi na življenje. 
Že leta 1945 je bilo postavljeno osnovno načelo, da mora telesna kultura postati množična. da bi se lahko ob rastoči življenjski ravni z njo ukvarjalo vedno več ljudi. Problematiko množičnosti so poskušali reševati tako, da so ljudje imeli večjo izbiro panog. Tako so združili na eni strani telovadbo (splošna telesna vzgoja) in na drugi strani šport v prostovoljno organizacijo, ki se je imenovala Fizkulturni odbor Slovenije, s kratico FOS, ki je bil član zveznega Fizkulturnega odbora Jugoslavije (FOJ). 
Politična oblast z enostrankarsko ureditvijo je enostransko urejala tudi vprašanje telesne kulture. Telesnokulturna dejavnost je bila vsebinsko in organizacijsko enotno urejena in je imela skupen smoter. Možnost so dobile širše plasti ljudstva, posebno mladi 
in tisti, ki se v preteklosti zaradi razmer niso mogli ukvarjati s telesnokulturno dejavnostjo. Tako se je oblikovalo novo fizkulturno gibanje. 
FOJ je ustanovil enotno organizacijo, v katero so bile povezane vse predvojne oblike športnega delovanja, predvsem sokolstvo, telovadne in športne organizacije. Le planinstvo in avto-moto šport sta ohranila v širšem okviru avtonomijo.1 Na zveznem nivoju je bila ustanovljena Fizkulturna zveza Jugoslavije (FiSaJ) v posameznih republikah pa republiške zveze. V dneh 14. in 15. aprila 1946 je 
bila ustanovljena Fizkulturna zveza Slovenije (FZS) kot sestavni del FiSaJ. Fizkulturni zvezi Slovenije so bili podrejeni okrožni odbori, ki so bili ustanovljeni za ljubljansko, mariborsko, celjsko, novomeško in gorenjsko okrožje.2 
Na ustanovni skupščini FZS so bila sprejeta enotna pravila za vse podrejene organizacije. Poleg glavnega odbora je bilo izvoljenih šest komisij, med katerimi je bila najpomembnejša strokovna komisija za razvoj. 
Izvajali so razne množične prireditve, to so bili množični spomladanski in jesenski krosi, fizkulturni zleti, tradicionalne telovadne prireditve, ki so imele političnopropagandni in tudi fizkulturni pomen, saj so jih lahko spremljala tekmovanja v posameznih športnih panogah. Najbolj izvirna množična prireditev je bila vsakoletna Titova štafeta, ki so jo uvedli že leta 
1945. Spodbudila jo je mladinska organizacija v sodelovanju s fizkulturniki. Leta 1946 so začeli organizirati tudi tekmovanja za značko ZREN (pod geslom Za republiko naprej). 
Poseben pojav tega časa je nastanek tako imenovanih fizkulturnih 
aktivov v ustanovah, tovarnah, šolah in drugod. Največkrat so se 
razvijali pod okriljem fizkulturnih društev, sami pa so izbirali način 
dela in tudi panoge, zaradi katerih so se zbirali. Aktivi so bili neke vrste pripravljalnice, v katerih naj bi se člani sčasoma pripravili za organizirano fizkulturo. Toda nekateri so še naprej vadili »divje<< in se niso vključili v uradno predpisan model fizkulturnih organizacij. 
1 
Ta spontani rekreativni šport, ki so mu rekli tudi sindikalna fizkultura, je odpiral nove perspektive in možnosti za razvijanje resnične množičnosti, ki se razvija samo, če pri tem lahko demokratično in ustvarjalno sodelujejo množice same, ki edine vedo, kaj je zanje najprimernejše in najprivlačnejše. Tako so aktivi v praksi nakazali smer in način, kako se bo razvijalo ustvarjanje vsebinske enotnosti in organizacijsko preurejanje obstoječih organizacij. Reorganizacija organiziranosti je bila izpeljana 1. avgusta 1948. FZS je še naprej ostala krovna organizacija, pod njenim okriljem 
pa so bile ustanovljene Telovadna zveza Slovenije, Planinska 
zveza Slovenije, Strelska zveza Slovenije in strokovne zveze za posamezne panoge (nogometna, atletska itd)3 
Oblastni fizkulturni odbori in fizkulturna društva so bili razpuščen i. ustanovljene so bile oblastne telovadne zveze, iz fizkulturnih društev pa so nastala telovadna, planinska, strelska in športna društva 4 Telovadna zveza je svojo dejavnost organizirala po starem. pred vojno utrjenem tehničnem načinu. Dogajanje je nadzirala prek oblastnih (ali okrajnih) odborov ter na tak način prenašala v društva strokovna navod ila o vadbi. Tudi športne zveze so se vrnile k starim organizacijskim načelom ter izkušnjam in vsaka zveza je prek podzvez vodila svojo lastno športno politiko. Prvo leto delovanja je vzdrževala stike preko poverjeništev. Ob prvi reorganizaciji našega športa je leta 1948 nastala tudi Nogometna zveza Slovenije (lahko bi rekli; da je bila obnovljena). 
To pomeni, da so bili tekmovalci ponovno registrirani. tekmovalni sistemi in društvena pravila pa predpisani. Prestrukturirali so se tudi fizkulturni aktivi, ki naj bi se v glavnem pridružili telovadnim društvom. S tem so telovadnim društvom poskušali povečati članstvo, zgodilo pa se je, da so močno prizadeli že zelo razvito rekreativno športno dejavnost 
Velik problem pri združevanju se je kazal v vrhunskem športu. Pereč problem je bilo vprašanje profesionalizma, predvsem nepravilnosti, ki so ob tem nastajale. Predstavniki telovadne srenje so profesionalizem poskušali zatreti, ker so menili, da odpira možnosti oddaljevanja od splošnih življenjskih norm in V takih razmerah je začela moč krovnih organizacij (FiSaJ in FZS) upadati in federalna zveza je predlagala, naj se republiške in osrednje fizkulturne zveze razidejo. 

Novo reorganizacijo so izvedli aprila 1952. Telovadna zveza se je preimenovala v Zvezo za telesno vzgojo Partizan z ustreznim organizacijskim omrežjem po okrajih in društvih za telesno vzgojo. Ob strokovnih športnih zvezah je bila ustanovljena še Zveza športov, ki je bila enoten organ vseh strokovnih zvez in katere naloga je bila, da vodi in usmerja šport v celoti ter pomaga pri reševanju raznih nesoglasij. Kljub reorganizaciji telesne 
kulture pa se nesoglasja in težave med zvezo Partizan in Športno zvezo niso uredili, ampak so še naraščali, čeprav sta zvezi začeli izvajati skupne akcije na področju propagande, gradenj, delitve finančnih sredstev in podobno. Tako sta leta 1957 celo organizirali skupno manifestacija telesne kulture z željo po zbliževanju. Kljub aktivnostim pa ni bilo nikakršnih konkretnih rezultatov, vse je ostajalo le pri dobri volji. Tako se je še enkrat pokazalo, da je boj s tradicijo vedno težak. 
Leta 1958 so v Beogradu sklicali prvi jugoslovanski kongres za telesno kulturo, katerega glavni cilj je bil poiskati pot iz težav, ki so pestile telesno kulturo. Na predlog zveze Partizan so leta 1960 v Sloveniji ustanovili skupen sekretariat obeh zvez, katerega sklepe je bilo obvezno treba izpolnjevati. Tako so naredili nov korak k zbliževanju obeh zvez. 
Novonastali sekretariat je še isto leto sklenil sklicati slovenski kongres zveze za telesno kulturo, na katerem so pregledali rezultate dela, ki so se nanašali na obdobje po jugoslovanskem kongresu, in sklepali o ukrepih, ki bi najučinkoviteje pospešili 
razvoj v prihodnosti. Na kongresu so tudi sprejeli in potrdili ustanovitev skupne Zveze za telesno kulturo Slovenije. Nova enotna organizacija ni bila ustvarjena administrativno, temveč na osnovi razčiščenih vsebinskih vprašanj. Glavni cilj te zveze je bila skrb za demokratičen razvoj telesne kulture tako po organizacijski kot po vsebinski plati Zveza Partizan in Športna zveza sta tako postali enakopravni članici Zveze za telesno kulturo Slovenije, sama zveza pa je prevzela skrb za zelo široke in odgovorne naloge voditi vso 

Športno delovanje v Strnišču 
1947-1953 
Z razvojem takratne Tovarne glinice in aluminija (današnji Talum) in samega naselja Strnišče se je razvijalo tudi družbeno življenje. Socialna skupnost se je spreminjala kvantitativno in kvalitativno. Strnišče je postajal kraj, v katerega je po osvoboditvi prihajalo ogromno ljudi, ki so iskali boljše življenje. Za nekatere je bil kraj samo prehodna postaja, tisti, ki so se odločili, da ostanejo, pa so začeli razmišljati o svoji prihodnosti v njem. Začelo se je razvijati družbeno življenje, družina, šola, gospodarstvo, prosti čas in šport V vsaki zdravi socialni družbi se pojavi potreba po ustvarjalnem preživljanju prostega časa in porabljanju odvečne energije. Tudi naselje Strnišče (današnje Kidričevo) je na družbenem področju doživelo te spremembe. Pri tem je imela pomembno vlogo Tovarna glinice in aluminija (TGA). Bila je motor. ki je poganjal družbeni razvoj svoje ožje in širše okolice. Ljudje so začeli svoj prosti čas preživljati na različne načine in eden izmed njih je bilo športno udejstvovanje. Najpomembnejše obdobje za razvoj naselja je nastopilo po drugi svetovni voj ni. Jeseni leta 1947 so začeli graditi novo naselje na prostoru nekdanjega nemškega taborišča (naselje //),ki je stalo južno od železniške proge PragerskPtuj. 
Dola so končali spomladi lota 1048. Vsa gradbena dola v naselju in tovarni je opravljalo gradbeno podjetje Grad is. ki je imelo središče v današnjem naselju 11: leta 1953 se je podjetje začelo seliti v Maribor. Na tem območju je Gradis zgradil barake za svoje delavce: kasneje so jih uporabljali za različne namene. Gradisovci so v naselju imeli jedilnico, sindikalno dvorano, kantino, ambulanto, pekarno, mesnico, pralnica, žago in trgovino.6 
Istočasno so delavci naselili tudi strni ško grajsko posest V prostorih nekdanje konjušnice so uredili kinodvorano, ki so jo uporabljali tudi za športne aktivnosti in proslave ob pomembnih državnih praznikih, obnovili so kopalni bazen, zgrajen med prvo svetovno voj no. imeli so dve trgovi ni, mesnico in šolo, v spodnjih prostorih graščine so uredili menzo, v zgornjih pa stanovanja za inženirje. 
Tovarn iški delavci so živeli v grajski pristavi Imeli so sindikalno 


Ods Jk ze. notrrn ja z.d ,v'> pri Okl"ajn 'liU IC ?uj. 
Lt. I/ 


2."1.11 j.:.o 
e d 1 o č o  
V r.lisl ii CI. ,17 v zvc:;i & sprejen1m čl;.lS z.1.-ona č4ruštv1hzbcoYWljih in d·u:;ili j •mih shocHh, Ur, Ust FL 1J 
i
t.350/'l etu 1946 in 214/29 lTt 1947 · 
d o v o l j u j e rn c 
fickultund alttiY Strnisc•
osnovamje in po'•:;:-jU.ll'tlC obst:>j ·uf..tv. 
kot podružnice . . . . . . . . .  . . -. . 
Iw3nov1 poC::>•uiill.o! se do,·olju_;..,. dJlov<ID je v smislu 
v -O"i"kult11rno Z\'eae ilOYenijo 
v!13:Vn1h dru:.tven1h_t:avil . • • . . • . . . . • • ,  • •
. . 
!.n ste srki jih je potrdilo mintot·stvo 
· "'''·ks:  ·odloo)o
Din 30,­
zudc"· V:.: 
za notrumje 
po t,p; '? :t ..::ona_ 

Na začetku svojega razvoja se je FA Strnišče boril z FA Gimnazija Ptuj, Garnizon Ptuj (nekdanja JLA), FD Ptuj in FA 
temu pa so bili že vidni prvi uspehi sistematičnega mnogoboju za člane. članice. mladince in mladinke. 
t.Jl:s::.h v-z:tesku 

o
la 

Odločili so se, da si uredijo ustrezen športni kompleks ob pristavi, da bodo lahko trenirali in organizirali tudi fizkulturna tekmovanja v atletiki in odbojki. Uredili so si tekališče na 100 m in odbojkarsko igrišče. za nogometno igrišče pa ni bilo dovolj prostora in je moralo počakati še nekaj let, preden so ga lahko zgradili. 
Že konec leta 1947 so se člani Fizkulturnega aktiva Strnišče udeležili prvih tečajev za vodnike, ki so potekali na Ptuju. Takrat so v Strnišču pridobili prve vodnike, ki so bili Milan Magdič, Vlado Hansel, Lenka Zorko in Ada Verdir. Ti so vestno obiskovali tečaje na Ptuju, v Ljubljani, Mozirju, Mariboru. Udeleževali so se tudi tekmovanj za fizkulturni znak ZREN. jesenskih in spomladanskih krosov in množičnih telovadnih nastopov. 
Na spomladanskem krosu 26. marca 1949, ki ga je priredilo TD Strnišče, so organizirali naslednje tekmoval ne kategorije v članski konkurenci je pet tekačev tekmovalo na razdalji 2000 m, mladinci in članice pa so tekmovali na razdalji 1000 m. Tekli so skupaj, saj sta bili prijavljeni samo dve tekačici, tako da je skupaj tekmovalo 23 mladincev in dve članici. Na jesenskem krosu 27. oktobra 1949 je bila udeležba večja, tekmovalo je 48 mladincev. 21 članov in tri mladinke. ki so tekmovale na razdalji 800 m. Dne 21. maja 1948 so prvič sodelovali tudi na Titovi štafeti, na kateri je teklo 65 tekačev, štafetno palico so prevzeli v Lovrencu na Dravskem polju. 
Med tekači so bili fizkulturniki, člani mladinske organizacije, 
člani sindikatov TGA in Gradisa ter vsi prvomajski udarniki in tovarniški vajenci 0 
S pridobitvijo novih vodnikov se je športna dejavnost precej razmahnila. Območje delovanja je bilo na začetku vezano na Tovarno glinice in aluminija v Strnišču. Pri FA Strnišče so skrbeli tudi za zdravstveno stanje svojih članov. Po nalogu Komiteja za fizkulturo pri vladi LRS je moral vsak fizkulturnik vsaj enkrat na leto opraviti zdravniški pregled. Pregledi so potekali vsako leto od 1. januarja do 1. aprila. Za FA Strnišče je bila odgovorna zdravnica dr. Julija Mayr s Ptujske Gore. ki je pregledovala člane 1 A Strnišče, njihove kartoteke pa je vodila Anda Zupanič. prav tako članica FA Zdravstvene kartone za moške in ženske so dobivali od Okrajnega fizkulturnega odbora.10 
Poleg odbojke. ki je bila takrat v Strnišču zelo popularna. so na začetku veliko vadili predvsem atletiko, v kateri so na okrajnih prvenstvih (Ptujski okraj) dosegali zelo dobre rezultate. Če se je pojavila potreba po določenem športnem udejstvovanju, so člani FA Strnišče sodelovali na tekmovanju. Tako so se nekateri 
člani udejstvovali v različnih športnih panogah, odvisno od tekmovalnih potreb. Okrajni Fizkulturni odbor Ptuj je 4. aprila 1948 nameraval organizirati okrajno nogometno prvenstvo, na katerem bi sodelovali: FD Ptuj, FD Ormož, FA Strnišče, FA Gimnazija Ptuj, FD Središče, FA Majšperk in FA Hajdina. Tako bi se nogometna sekcija FA Strnišče prvič udeležila organiziranega nogometnega tekmovanja, vendar se to ni zgodilo. V tem obdobju so imeli nogometno sekcijo zgolj na papirju in njeno realizacijo v načrtih za prihodnost 
Odbojkarska sekcija FA Strnišče je 27. aprila 1948 tekmovala na okrajnem prvenstvu v odbojki. ki je potekalo na igrišču FD Ptuj. Udeležile so se ga naslednje ekipe FD Središče (zmagovalec), Na povabilo FD Središče ob Dravi, ki je 13. junija prirejalo redni letni telovad ni nastop, se je odbojkarska sekcija FA Strnišče udeležila prijateljskega turnirja v odbojki, sodelovali pa so tudi na pokalnem turnirju na Ptuju (spominski pokalni turnir štefana Belčiča), ki je potekal 24. oktobra 1948. Na Ptuju je od 27. marca do 3. aprila 1949 potekal tečaj za odbojko. Vodil ga je slovenski reprezentant iz Ljubljane, udeležbo pa so potrdili tudi člani FA Strnišče n Dne 14. julija 1949 je bila v Strnišču odigrana zanimiva odbojkarska tekma. Pomerili sta se domači ekipi Gradisa in TGA TGA so zastopali igralci: Alojz Janžekovič, Marjan Berlič, Franc Hojnik. Ivo Beranič, Mirko Klančnik in Zvonko Kostanjevec.12 Na fizkulturnem zletu na Ptuju 25. maja 1948 se je šahovska sekcija FA Strnišče udeležila šahovskega turnirja. Ekipo je sestavljalo šest tekmovalcev. Dne 19. julija 1948 so dobili povabilo FD »Polet« iz Maribora za udeležbo na republiškem prvenstvu posameznikov 

v tenisu. Vabilo so morali vljudno zavrniti. ker niso imeli teniške sekcije in nobenega člana. ki bi lahko tekmoval na takšnem tekmovanju, pa tudi nobenega teniškega igrišča. 
Med 1. in 15. avgustom 1948 je moral FA Strnišče po navodilih Plavalne zveze Slovenije izvesti dan fizkulture na vodi. Telovadna zveza Slovenije je za dni od 21. avgusta do 4. septembra 1940 razpisala tečaj za akrobatiko in vaje na orodju za mladince in mladinke (tečaj je potekal v Ljubljani}, poskrbela je za stanovanje in hrano, za stroške potovanja pa je FA Strnišče poskrbel sam. 

mnogimi težavami. ki jih je s seboj prinašal razvoj , kljub Strnišče (zadnjeuvrščeni). Istočasno je potekalo okrajno prvenstvo v 
poe· užnicc
!» 1:1.· 9 tč.2 jo plačnila in n t. j odlo)i unfocna ,Kri [;lov··n1J so op::<ooč;ono pl«C:il., ts -,
RKJ u-. 1iet _ :n2J t. 59/15. 
:{d3c3ga 

dela. Čim je v začetku leta 1948 zapadel prvi sneg, 
13. Igranje odbojke na improviziranem igrišču ob grajski pristavi. V ozadju barake Šole za učence v gospodarstvu Strnišče. 
tovarniške vajeniške šole ­
zal:ona o 

je FA izvedel tekme v smučanju in pohod po snegu. 
_ 
Smrt f'al>izmu-evobodo na:;:oodu 

Rezultati so šteli kot izpolnjene norme v tekmovanju za 
fizkulturni znak. Tekmovalo je okrog 50 tekmovalcev, ki so 
l'D odločbo p;.•ojmej :>: · 
1./ Prvi podpl.cni.! ;prijvo podl'UA;;,r
"l!oc 
tov . #r.IOII-Lo3&&,k.1Juc,to•ar-oa .rl}iace S
2,/ o.. . .s..LDr!nc; l!a .ct·P?lF . 

izpolnili norme. Takoj ko je sneg skopnel, pa so marljivi 
fizkulturniki že organizirali novo tekmovanje, tokrat v teku 


3./ l:iinist;.•stvo za notrcnj z•devc " na dolge proge (1000, 1500 in 3000 m). 
Tudi to tekmovanje je bilo izvedeno v okviru 
tekmovanja za fizkulturni znak in spet je veliko 
tekmovalcev izpolnilo tekmovalno normo. 
12. Odločba o ustanovitvi Fizkultumega aktiva Strnišče, 15. april 1948. 

• A Vinkler, zasebni arhiv. 11 A Vnkler. zasebni arhiv. 20 10 A Vinkler, zasebni arhiv. 12 Naše delo, št 16, letnik 11, 22. julija, 1949. 21 

Junija 1949 je sindikat TGA začel graditi fizkulturni stadion; načrtovali so tudi izgradnjo telovadnice, ker pa niso imeli kredita, so ta načrt opustili. Glavni odbor Zveze sindikatov Slovenije jim je za izgradnjo fizkulturnega stadiona odobril kredit v višini 100.000 din. Gradbeni načrt je vseboval nogometno igrišče s tekališčem, tribuno, objekt z garderobami in pisarno, rokometno igrišče, igrišče za odbojko, betonirano steno za tenis in dve teniški igrišči brez garderob (te so dogradili kasneje). 
Z dovoljenjem TGA so okrog nogometnega in teniškega igrišča zgradili ograjo. Za teniško in odbojkarsko igrišče so delavci v tovarni »na črno« izdelali vso konstrukcijo, ki stoji še danes. Pobudnik za izgradnjo teniškega igrišča je bil inženir elektrotehnike Boris Gorup. Tenis so igrali nemški inženirji, ki so pomagali 
graditi tovarno, njihove žene in inženir Gorup. Tovarniški delavci, člani društva, tenisa niso igrali, ker ga niso znali, zato se zanj tudi niso kaj prida zanimali. Skrbeti pa so morali za stalen dotok 
prostovoljne delovne sile, tako da so vsa nekvalificirana dela opravljali prostovoljno. Fizkulturniki so hoteli zgraditi stadion v bližini novonastalega naselja, zato so iskali in tudi našli primerno lokacijo. Stadion je stal sredi borovih gozdov dobrih 200 metrov severneje od grajskega poslopja, kjer stoji tudi še danes. Odprtje je bilo 8. aprila 1951. Tisti dan so igrali turnir štirih nogometnih ekip, na njem 
i
pa so sodelovale dve ekipi iz Maribora (Branik n Železničar 8), ekipa s Ptuja (NK Drava) in domače moštvo.18 
Plavalna sekcija TD Strnišče je 21. avgusta 1949 v betonskem avstro-ogrskem bazenu v Strnišču organizirala okrajno prvenstvo 
v plavanju. Pred to prireditvijo so morala vsa društva na ukaz okrajnega telovadnega odbora Ptuj izvesti dan vodnih športov in 
o tem pripraviti poročilo. Leta 1950 je telovadna sekcija, ki ji je predsednikoval Marjan Berlič, dobila koledar za orodno telovadbo zveznega l. in 11. razreda. Toda to leto so bili športni referenti 
precej nedejavni in zaradi pomanjkanja rekvizitov se je športno udejstvovanje malo uspavalo. Svetla izjema je bila nogometna sekcija, ki je prevzemala primat in je imela ustrezne rekvizite. Takrat so igrali tako imenovane reklamne tekme. Vse skupaj je temeljile na čistem amaterizmu in ljubezni do nogometa ekipe so se dogovori le 
za srečanje in odigrale tekmo. 
Prelomen dogodek za kidričevski nogomet se je zgodil 26. maja 
1950, ko je gradbeno podjetje Gradis v Strnišču (industrijsko naselje //) zgradilo nov nogometni stadion za delavce. ki so delali na montaži tovarne TGA. Ob vseh svečanostih je bila odigrana tudi »šaljiva« nogometna tekma med komercialnim in tehničnim osebjem Gradisa. Ogledalo si jo je okrog sto ljudi. Končala se je z neodločenim rezultatom 5 : 5 in šele žreb je določil končnega zmagovalca, in sicer ekipo komercialistov. ki je prejela prehodni pokal. Tekma je pokazala, da je med delavci ogromno dobrih nogometašev, kar je dalo odgovornim v TD Aluminij misliti, da 
bi bilo v kraju smiselno ustanoviti nogometno ekipo. Tako so bili na igrišču Gradisa postavljeni temelji kidričevskega nogometa. Mladina, ki je bila željna športa, predvsem nogometa, je dobila prepotrebno nogometno igrišče. 
24 18 Izjava, M. Berlič, podatki posredovani avtorj u, september 2009. 

Marjan Berlič in njegovi somišljeniki iz ptujske Drave, ki so takrat prebivali v »taborišču" in pomagali pri izgradnji tovarne, so dali pobudo za ustanovitev nogometnega kluba. Tako so v okviru fizkulturnega dne, ki je bil v nedeljo. H:l. junija 19:>0, v Strnišču na igrišču ob žagi, odigrali zanimivo nogometno tekmo. Igrali so proti moštvu JA Ljubljana. Moštvo gostov je nastopale v močno oslabljeni postavi. Ekipi TD Aluminij je uspelo premagati renomiranega nasprotnika z rezultatom 5 : 3. 
Nogometni navdušenci Marjan Berlič, Milan Mojzer, Edvard 
Trop in Ivan Elzner so dali pobudo o reorganizaciji TD Aluminij. Tako so 6. marca 1951 ustanovili Športno društvo Aluminij Strnišče in predsednik je postal inženir Franc Šnajder. Društvo so sestavljale naslednje sekcije nogometna sekcija, sekcija za 
odbojko ter namiznoteniška, lahkoatletska in telovadna sekcija. Vse premoženje, vključno z novim fizkulturnim stadionom, se je tako spet preneslo na novonastalo društvo. Ime Aluminij se je 
nanašalo na ime tovarne (Tovarna glinice in aluminija), vendar 
so obdržali samo besedo aluminij, ker je glavni proizvod tovarne prav ta srebrno bela, polsvetleča se kovina. Glavna dejavnost društva je vedno bolj postajal nogomet, zato se je sekcija odločila, da se včlani v Nogometno zvezo Slovenije. Uradna registracija nogometne sekcije in s tem vključitev v NZS je bila 4. maja 1951, predsednik (referent) sekcije pa je postal inženir Drago Kunstelj. Društvo je v tem času štelo okrog 60 članov.10 


Otvorlte"\f f.lztdturneqa stadJona 
Gra.di8a v Strnlifu 

PreekH teden je &il . pri Gr.a.d:ic \1 y St.rniiču 8V&Č:Mlo ·ot\rorjen-fi&k.uH;rn1 
&lad:h.)n s lla!jivo nogometno tekmo komercialnega in teboičnega osebja 
gradJlišč:a.
SalJ.vi tekmi je prisostvovale nekaj
to ljud-i. Končala je z. neodločenim rezultatom 5:5 i-n je šele žreb dolo·čil za zm<lg-ovalca komercialni tim, ki je prejel lep prehoclni pokal. Saljivi
·mo ment v igri 1n pOžrtvovalnost -po·
$ameznih igralcev 6ta pokazala, da je 
tudi mcd »navijači!\ dok4f dobrih
si.gralcev.
S tem so bill na yrad·iliiču post o v­
ljeu! _ temelj! fizk.ulturnega udejstvo­
vanja, Iq 6e bo v okviru ovo ceno­
vnnoga (lortneqa dru;';tvl' .tGracUs«, 
la1hko lepo razvilo. Mk.d"ina, ki ja
eijna športa, ptedvsem. pa no·gometa, 
Je dobila nogometno tgrišl:e 1n do· 
bre9a trencrjd1 tov. Janžckov;ča in
ho lrtJlko v kratkem času Čdstno za· 6f()pi1b ime novea druf;va. 
17. Otvoritev fizkulturnega stadiona v Strnišču, 26. maja 1950. 
Stadion jezgradilo gradbeno podjetje Gradis. 
1• A. Vinkler, zasebni arhiv. 

18. Prijateljska tekma med ŠO Strnišče in Garnizije JA iz Ljubljane, 18. junij 1950. 



Športno delovanje v Kidričevem 
od leta 1953 do leta 1960 
S spremembo imena se je spremenila športna struktura društva, na novo pa so zbirali tudi člane, zato so izdelali nove članske izkaznice -novo je dobil vsak novi član. 
Vodilno vlogo v društvu je imela nogometna sekcija, ki je z i7gmclnjo nogomAtnAgA igriščA svojo vlogo ŠA utre!ilA PoiAg njA je v tem letu delovala še telovadna sekcija, vendar bolj malo in je začela počasi ugašati. Za zaton telovadne sekcije je bila v veliki meri kriva neustrezna infrastruktura, saj v kraju niso imeli telovadnice, zato so uporabljali večnamensko poslopje zraven graščine (kinodvorana). 
Med letoma 1947 in 1950 znotraj »teoretično« organizirane športne organizacije zaradi pomanjkanja ustreznih športnih objektov več kot tri četrtine navedenih športnih sekcij ni delovalo. Tudi ŠD Aluminij je imela v svoji organizacijski strukturi več sekcij, zato so se odborniki v društvu odločili, da obudijo popularne športe. Spet so začeli igrati odbojko, kegljanje, tenis in namizni tenis. Toda to se je zgodilo šele leta 1953, saj so takrat dokončali še druge športne objekte na fizkulturnem stadionu, ki so bili v načrtu. Leta 1953 pa se je zgodila še ena sprememba: Strnišče se je preimenovalo v Kidričevo. Temu so sledili tudi v ŠD Aluminij, zato je postalo uradno ime športnega društva ŠD Aluminij Kidričevo. 

19. Novo teniško igrišče, ki je bilo dokončano leta 1953. Stojijo od leve proti desni: Vilko Upuš, Marjan Berlič in Emil Arnejšek. 



Pogodbo s Silvom Kovačičem so sklenili 7. avgusta 1952. Delo 
je opravljal do konca leta 1953, ko je odstop s te funkcije zaradi ženine bolezni. Med tistimi, ki SQ ŠD Aluminij poslali svoje prošn, je upravni odbor izbral novega gospodarja, rQ je konec leta 1953 postal Jožef Hliš, ki se je nastanil V prostorih društva. Delo je opravljal vse do konca leta 1958 in zanj dobival honorar. Oktobra 
1958 ga je zamenjal štefan Nežmah. Oskrbo objektov in materiala ŠD Aluminij je društvo 1. januarja 1960 zaupalo Stanku Hojniku. Za njim so v klubskih prostorih s sv<?jimi družinami živeli ·še drugi 
hišniki, ki o za svoje delo dobivali honorar. To so bili: Jože Spevan, Jože Selinšek, Franc štumberger. Jože Lovenjak. in Stanko Jevšenak, zadnji, ki je stanoval v klubskih postorih. Jevšenaka 
je zamenja Dušan Kreslin, ki je bil v klubu prvi uradno zaposleni hišnik. Danes ima klub hišnico bragico Primo ič, ki je prav tako 
. 
zaposlena v klubu .a 

31. Dres ŠD Aluminij. 

Organizacija kluba 
Vse od nastanka do danes je klub v organizacijskem smislu doživljal korenite spremembe. Uspešno se jim je prilagajal glede na čas, v katerem je deloval. Lahko bi rekli, da je uspešno sledil smernicam na področju športa, znači lnim za določeno obdobje. Ob ustanovitvi je bila zelo dobro zamišljena organizacija, ko je klub deloval po društvenih pravilih. Tako so že od samega začetka volili organe društva, opredeljevati njihove naloge in dolžnosti, določali pogoje za članstvo ter načine pridobivanja donacij in zbiranja denarnih sredstev, da bi bilo delovanje društva nemoteno. 
Nogometna sekcija je iz leta v leto napredovala tako na tekmovalnem kot na organizacijskem področju. V ŠD Aluminij se 
je izoblikovala močna organizacijska celica, ki je prišla na takšno raven, da je bila zrela za samostojno delovanje. Pridobila si je dragocene izkušnje, ki so jih uporabili v kasnejših letih delovanja, zato se je leta 1956 1ahko zgodilo, da je nogometna sekcija postala nogometni klub. Nove spremembe v organizaciji so se zgodile leta 1964, ko se je klub vpisal v register športnih društev. 


NO GOME TNA 

Organizacijsko je klub dosegel enega izmed vrhuncev v zlatem obdobju vključitve in igranja v drugi jugoslovanski zvezni ligi zahod v sezonah 1966/67, 1967/68, 1968/69. Kljub kratkemu obdobju nastopanja v tako elitnem tekmovanju so si »aluminijaši<< pridobili dragocene izkušnje, ki so jih uporabili v kasnejših letih. Mnogokrat so se spreminjali tekmovalni sistemi in z njimi povezani predpisi nogometne zveze. Takšnim spremembam se je prilagajala tudi organizacija v klubu, posebej je bilo to značilno za obdobje uvedbe portoroških sklepov in uvedbe selekcij. 
V sedemdesetih in osemdesetih letih je klub organizacijsko stagniral, saj je celotno delo slonelo le na nekaj posameznikih. 
Ti so se iz leta v leto menjavati in s seboj prinašali nove ideje, istočasno pa so funkcionarji kluba prevečkrat želeli uveljaviti le lastne ambicije in zahteve ter tako škodovali delu v klubu. Takrat je bila to kriza vodstva in ne igralcev. Klub je doživel polom ter si tako oblatil ugled. Ranljivost kluba so izkoristili nogometni delavci na Ptuju in v začetku sedemdesetih let predlagali združitev z 
POOZ VE2A MA RIBOR 

lzližlf/Co .fi. .?.?. 


32. Članska izkaznica Nogometne podzveze Maribor, katere član je bil tJdi 
predsednik NK Aluminij Viktor Prelog. Tako je lahko prisostvoval na 
vseh n:Jgometnih tekmah pod okriljem Nogometne podzveze Maribor ter tako 
spremljal napredek nogometa in o svojih ugotovitvah poročal na rednih sejah 
Nogometne podzveze Maribor. 
32 s A. Vinkler, zasebni arhiv. 






Delo kluba 
po obdobjih 

Zlata leta delovanja 
1951-1971 
Nogomet so igrali že v letu 1950. Spomnimo se tekme "za šalo« in tekme z JLA iz Ljubljane tega leta, vendar so bile to tako imenovane 
»reklamne« tekme, s katerimi so odborniki poskušali navdušiti ljudi, da bi se začeli ukvarjati z nogometom. V pravilniku FA Strnišče so leta 1947 zapisali, da bodo ustanovili nogometno sekcijo, vendar je pri tem vse do leta 1950 zaradi objektivnih razlogov tudi ostalo (niso imeli nogometnega igrišča). Tako se je šele v začetku leta 1951 resnično oolikovala ekipa, ki je hotela organizirano tekmovati, hkrati pa je čutila pripadnost delavskemu kolektivu, saj je bila deloma celo neodvisna od politike in sindikata. Odvisnost ekipe pa se je vendarle kazala v dejstvu. da je za svoje delovanje potrebovala denar. zaradi česar je sprejela nekatere kompromise Posledica je bila, da so bili v odborih društva tudi predstavniki tovarne 
in politike, ki so kidričevski nogomet krojili po svojih željah. Prvo prijateljsko tekmo so igralci nogometne sekcije ŠD Aluminij odigrali 25. januarja 1951 s klubom MŠD Branik iz Maribora in izgubili z rezultatom 11 • 2. V naslednjih tednih je bila nogometna sekcija zelo dejavna, saj so člani do začetka prvenstva odigrali nekaj pripravljalnih prijateljskih srečanj z Branikom, dvakrat z Dravo in JA s Ptuja. Ob odprtju fizkulturnega stadiona 8. aprila 1951 je bila velika slovesnost, potem pa je bil organiziran še nogometni turnir. na katerega je nogometna sekcija ŠD Aluminij povabila tri ekipe, MŠD Branik, Železničar B in NK Drava. Zmagovalec turnirja je zasluženo postal Branik iz Maribora in za zmago prejel pokal prireditelja, drugi je bil Železničar B, tretji Aluminij in četrti NK Drava s Ptuja. Tekme so bile dopoldne in popoldne, kot prva pa sta nastopila Branik in Aluminij. Branik, ki je nastopil v najmočnejši postavi, je zmagal z rezultatom 4 • 1. Kot drugi par sta nastopila Železničar B in Drava. Po regularnem delu je bil rezultat izenačen (O · O) in tako je ostalo tudi po podaljških. Šele žreb je za zmagovalca določil Železničarja. Popoldan je v prvi tekmi mladina Aluminija igrala predtekmo 
finala z mladino predvojaške vzgoje iz Čakovca. Tekma se je končala z rezultatom 1 • 1. Sledila je finalna tekma med Branikom 
in Železničarjem B. Branik je zasluženo zmagal z rezultatom 4 • 1 
in tako osvoj il turnir. Kot zadnji par sta nastopili poraženi ekipi iz predtekmovanja, Aluminij in NK Drava. Zmagala je ekipa Aluminija z rezultatom 1 • O. 
Spomladi 1951 je nogometna sekcija prvič nastopila na uradnem ligaškem tekmovanju v Sloveniji. Tekmovali so pod okriljem Nogometne zveze Slovenije v prvenstvu poverjeništva Maribor. Moštvo je bilo okrepljeno z razl ičnimi izkušenimi igralc i, ki so pripomogli k osvojitvi naslova prvaka v poverjeništvu Maribor; rezervni moštvi Železničarja in Branika sta igrali zunaj konku rence. Kot prvaki v poverjeništvu Maribor so z moštvom Rakičana igrali 
kvalifikacijsko srečanje za vstop v mariborsko podzvezno ligo. Na 
obeh srečanj ih so izgubili (doma 2. 1, v gosteh pa 3. 1}, kljub temu pa so skupaj z nasprotno ekipo napredovali v tako imenovano mariborsko podzvezno ligo, ker se je liga širila. 
V rrvem letiJ tekmOVAnjA SO imeli velike te7AVe S fJOmAnjkanjem denarja, kar se je odražalo v discipliniranosti ekipe in tudi v velikih stroških prevoza igralcev na tekme. 
Drago Kunstelj se je zato dogovoril s sekretarjem TGA, da vožnje ne bi več zaračunavali društvu. 
39 






Klub je imel v tem času 25 aktivnih članov, 25 registriranih pionirjev 
in 11 športnih delavcev. Imel je tudi mladinsko komisijo, ki je skrbela za podmladek. Člani pionirskega moštva so bili večinoma sinovi tovarniških delavcev in pionirji iz sosednjih vasi. 
Pionirji NK Aluminij so se prvič udeležili uradnega nogometnega prvenstva v mariborski nogometni podzvezi. Ker je bil delavski kolektiv zelo mlad. sestavljen pretežno iz polkmečkega sloja, 
vP.činom8 i7 78ost8lih prP.c!P.Iov. kot so H8I07P. in SlovAnskA gorir.P., 
ki do vstopa v TGA oziroma naselitve v novem naselju sploh ni imel izkušenj s športno dejavnostjo, klub enostavno ni imel dovolj otrok. Tako so le s težavo sestavili ekipo pionirjev, za ekipo mladincev pa tako ali tako ni bilo dovolj mladine. Za pionirje so tekmovali igralci: Franc Mertl, Bogoljub Hmelina, Mirko Špoljar, Jože Gojkovič, Jože Murata, Edi Vindiš. Vili Šoštar, Valter Valentan, Alojz Gojčič, Stanislav Artenjak, Ivan Pšajd, Franc Zorec, Franc Pernat, Srečko 
Muršec, Emil Verblač, štefan Rozman, Franc Primožič in Hinko Vodušek. 
Po reorganizaciji je v sezoni 1959/60 ekipa NK Aluminij nastopala v mariborski nogometni podzvezni ligi. Moštvo je bilo pomlajena 
z nekaterimi mlajšimi igralci, ki pa še niso bili izkušeni za težke tekme, so pa s spodbudo in pomočjo starejših izkušenih igralcev z uspehom nadomestili manjkajoča mesta v ekipi. Tako so jesenski del prvenstva končali na tretjem mestu. kar je dalo vodstvu kluba 
67. 	Pionirska ekipa NK Aluminij v Mariboru, november 1958. Stojijo (z leve): trener Jože Huzjan, Hinko Vodušek. Vater Valentan (vratar), Jože Murata, Edi Vindiš, Vili Šoštar, Emil Verblač, Jože Gojkovič, štefan Rozman, Ivan Pšajd, Stanko Artenjak, Franc Primožič. 
nov zagon. V počastitev dneva republike sta se na Ptuju srečali nogometni enajsterici Aluminija iz Kidričevega in domače Drave. Oba kluba sta v jesenskem delu prvenstva zasedla višja mesta v ligi in njuna igra je bila na primerni ravni. Ekipi sta nastopili 
v najmočnejših postavah, zato je bila igra v začetku precej izenačena. Tekma se je končala z neodločenim rezultatom 2: 2, pred 300 gledalci pa jo je dobro sodil Pliberšek iz Maribora. V prP.c!tP.kmi st8 SP. pomP.rili rlrugo moštvo Aluminij8 in sinrlik8ln8 ekipa Tovarne avtoopreme. Tekma je bila izenačena in se je končala z neodločenim rezultatom 1 : 1 N 
Ker je zimski odmor trajal skoraj do sredine marca, so se v klubu odločili za redne treninge v odmoru, hkrati pa se je NK Aluminij prvič udeležil priprav na morju. Potekale so od 15. februarja do 1. marca 1960 v Crikvenici na Hrvaškem. 
68. Rezultati nogometnih tekem NK Aluminij v MVC ligi. Evidenca vratarja Edvarda Tropa. 

Odbor kluba je sklenil, da izbere določeno število igralcev prvega moštva, ki so potem odšli na priprave. To so bili: Edi Trop, Lovro Beranič, Drago Fegeš, štefan Knaus, štefan Jagarinec, Ivan Leskovar, Mario Kuret, Franjo Artenjak. Ivan Palfi, Ivan Kirbiš, Hinko Vodušek, Franjo Tkalčec, Franc Gerečnik, Mirko Ekselenski, Jože Soršak, Mirko Zaspan, Stane Goričan in Srečko Muršec. Moštvo 
NK Aluminij je po končanem prvenstvu osvojilo drugo mesto v Mariborski podzvezni ligi. Klub je k prvemu moštvu priključil prvo generacijo doma vzgojenih igralcev (Franc Gerečnik, Franjo Artenjak, Srečko Muršec in Hinko Vodušek}, ki so kasneje igrali vidno vlogo. Po zakonu o društvih je moral imeti vsak klub (društvo) podporne člane, ki so prispevali finančna sredstva. Tej zahtevi 
so sledili tudi v NK Aluminij. Poskrbeti pa je bilo treba tudi za podmladek, zato je odbor sklenil, da se nadaljuje delo s pionirji, in se konec leta 1959 odločil. da ustanovi nogometno šolo za pionirje. Program nogometne šole so dobili pri NZJ. Sistem tekmovanja mladih moštev je bil takrat popolnoma drugačen od današnjega. Namesto današnjih 10 starostnih kategorij sta takrat nastopali samo pionirska in mladinska selekcija. Samo predstavljamo si lahko. 
kako velike so bile razlike med devet-in desetletnimi fantiči ter petnajstletnimi fanti, ki so takrat nastopali za isto ekipo. Vendar so v klubu vedno znova našli prave recepte. 
POQ O'DliA 

mt.len,tena 19,2.1959 ae4 J1t Al11A1n1J in DO,COUtnla tren l'Jft tOY, l:ur1li6 Antonoa. 
roaodba je aklaena sa dobo l l•F in velj... Ilo 19.2.196o. Pcaot!P•• lahko obo,teat.r..Jl8llo ;l•eno odpon -Jart.D.t _, aeseo pred pot 
, naveden• Y 0o4b1. V koUkor NI& oli atre.nlr y pr.,IY1dtn"' rok\l na odJ>ove J!OCotlbe, •• lea p04al.Jla aa Dalllei!Dje leto, V k likor kljub raUine liQ&Oclbo prod poteka. 
roka, noa lr:rl-.tca ­
ne , ja 4ollau ia>-la tt tnnorjll odr-ajeo bworar do pohlca po­pbtma&a roka: V kolikor tnun• r&avale p040dbo brotz krh1o• 
kl11ba u. o.bora, e dolie.n IIAilola!AdlU lltotlo atorjmo klllb\l, Po­lfCIIba •• l<ohlto apora-o 1'1l&kil1e pred istoi<OJa roka, • koliko 
•• obe atr&Uki e tea •tr1D,tata. 

IUilb je dolun U·laU t.e:rje :a nJ•so...o "lo bonorouo Y nU­Di 6.oco.-din aea ...1t!o. llonora:r o.. iarla uje ••••'no na,tleaeaeja Cio 
5. Y -••ou. Uonon.:r • 1a;>J.A;UJe sa ..,... reC!n•p tl'U1:rwa, 
kl dolo:t upr.wa ltluba. V kolikor ae t. a.'l!n• po 15. " 
aueea ali pnneha do l. , M la).' la!& polovični bonors:r v nl:lai 3.ooo.-din, 
Dol.no$t1 tr.u rja• 

a) vo<l1 U-en11la• prvep 1n llru&e9l aoliha, ter daje Da-.ocl1la aa \HII1Aa tnnerju ]:10DUeka4!1 liG na. b Jl1ns Je tedueko lha do trilc:rllt. 
lt) Y clullu aeernto in plana kluba. 1'r1 avoj .. delu urorabl aodobeo nalS1n 'reniran,ta. 
o) 	··.1ti artort te\o lll.11l>a 1n netovea;a votlnva. Dela na l;;>cnz• 1n "_.o,tn• dY14Pa 1poa1oe.. 
DoliAoau klQbat 
a) lS1t1 &oriteto trjR.
li) tort trenerju neeoteno 1n prortlno Uo.

o) i".-.al<rbJ. po\.c-e-onodot"' aa del.o Ga \rftUD&lll (C!o.:>lJno It­Vilo ioa. 1n Oli \elU. areaataY, ti ao petrobna l'ri dlll'll·) 
69. Leta 1959 je NK Aluminij sklenil pogodbo z nogometnim trenerjem Antonom Kurili6em. 
z.t Ptujski tednik, št. 49, letnikXII, 11. december 1959. 
Leta 1959 so bili torej postavljeni zametki mladinske nogometne šole v Kidričevem. Drugo mesto in pomlajena moštvo sta dala 
klubu nov zagon za sezono 1960/61 in nestrpno so pričakovali začetek prvenstva. V tem obdobju je moštvo zapustilo nekaj izkušenih igralcev, od aktivnega igranja pa se je poslovil prvi vratar Edi Trop, ki je v klubu preživel deset nepozabnih let. Začetne ambicije kluba so bile nerealne, saj so precenili kakovost moštva. Na koncu je klub osvojil četrto mesto in željo po napredovanju 
je moral prestaviti na naslednja leta. Zaradi velikega zanimanja za nogomet na Dravsko-Ptujskem polju je nogometna sekcija 
ŠD Aluminij Kidričevo v sezoni 1960/61 organizirala in vodila nogometno tekmovanje vaških aktivov. Tekmovanje je potekalo na igrišču NK Aluminij v Kidričevem, razdeljeno pa je bilo na jesenski in spomladanski del. Lahko bi rekli, da so bili to začetki MNZ Ptuj. Igralci so nastopali bosi ali v copatih. Za drese je poskrbel NK Aluminij. Tekmovale so naslednje ekipe: dva sindikalna nogometna aktiva, Aluminij Kidričevo in Tovarna avtoopreme r>tuj, in pet vaških nogometnih aktivov, in sicer Hajdina, Lovrenc na Dravskem polju, Prepolje, Zlatoličje in Kungota. Za sindikalno S-ekipo NK Aluminij so nastopali: Ivan Pšajd, Jože Turk. Vinko Plej, Jože Jagarinec, Dušan Jovič, Maks Danjko, Vili Vidovič. Stanko Goričan, Albin Špehonja, Mario Kuret, Jože Huzjan, Ivan Petrovič in Ivan Mazera. 
fO&OdD<> :1• oklc:nje= ,. .Uolll l'r!lrtln1lca o :liMUlll o;Jno­
futbalaltoa k'. uba 1 -c:r.ra. 
(Pnlo& Vi"o:r) 
NK Aluminij rabi lltl 
_ 
. 	. . . . . . nogomlno
tekmo ...... . dne 
ob . ... uri. 


NK Al uminij : NK 
Prdlekma oh .. . . uri 
NK Aluminij :NK 


Prijatelji nogomda vabljeni ! 
70. Plakat NK Aluminij iz petdesetih let prejšnjega stoletja. 
71. 
Igralci in odborniki NK AluminiJa v Mariboru na igrišču NK Kovinar. 17. 5. 1958. NK Aluminij je zmagal z rezultatom 2:1. Stojijo (z leve): Alojz Vnuk, Franc Lončarič, Mirko Ekselenski. Ludvik Špehonja, Peter Gegič. Ivan Palfi. Edi Trop (vratar). štefan Knaus. Stanko Feguš, trener Anton Kurilič. Janko Repič. čepijo (z leve): Mirko Tkalčec. Matjaž Tibald, Ivan Mošmonder. Josip Jagarinec. Josip Blagovič. 

72. 
NK Aluminij : NK Korotan Ravne na Koroškem 2: 2. maj 1959. Stojijo (z leve): predsednik Viktor Prelog, trener Anton Kurilič. Ivan Palfi, Stanko Feguš, Annando Kuret, Edi Trop (vratar). Lovro Beranič. Mirko Ekselenski. Ludvik Špehonja, tajnik Franc Lončarič. čepijo (z leve): Mirko Tkalčec, Josip Blagovič, Petar Gegič, štefan Knaus, Mirko Zaspan. 


r.tdr1 .fitv-o. o 
a} 1z hoje prebod v lahl<ot•n tek lo minut 
a) prehod 1z leže na h.rbtu v eed8nje 
b) leže na trebuhu, dviganjfJ glave, lakti in noa 
c) ai<:akanje na eni noe1 na rteotu in v llltfltu 
d) po skoki z obremenitvi Jo
e) pr skoki }:reko ni z kih z,ttprelt 
f) ::lnht!.n.je Z nOtO iz anofenja V ViiOkO prec!nO! nJI G) bočno kro! en je z rokami
r) pr<od-k!l.anje.nJe trupa 
1) krof-enje Bla ve
: )l ..vzročenJa aruetiJtO roIte v priroeen• 
lt) v stoji na eni noe1 , nihanJe eprolčenje noge 1) niha&je e sprošenif! trurom lvo 1o \'leano 
a) tek l. 2oo •etro• 
b) hitre hoj• 5 oainut e) hiter tek < x 5o 
d) labko.a boja 5 nnut 
•) iz ahlcotn"i:" tolui h1 tol' lprint t} t..-1 te-r tet 2oo aetrov
g) nekaj eir:u"t lahkotnega t•ka 
h) igra na dva gola 
a) streljanje il m.etrovk:
b) koPMje in •••anek • 
Nekoliko boljši rezultati in osvojitev tretjega mesta v sezoni 1961/62 v mariborski podzvezi so dali upanje za vzpon nogometa v Kidričevem. Po novi reorganizaciji tekmoval nega sistema v Sloveniji -ustanovitvi enotne slovenske lige ter druge slovenske lige vzhod in zahod -so bili Kidričani uvrščeni v vzhodno skupino druge lige. 
V sezoni 1962/63 je bil sistem tekmovanja spet reorganiziran. Moštvo NK Aluminij je igralo v novoustanovljeni mariborsko­murskosoboški ligi vzhod. Že v prvi sezoni novonastale lige so »aluminijaši<< osvojili prvo mesto ter si priborili kvalifikacije za enotno slovensko consko ligo (prva slovenska nogometna liga). Treninge sta vodila Anton Kurili6 in Vlado Hansel, igralci so vadili trikrat tedensko. V ponedeljek so imeli kondicijski trening, v sredo tehnični trening , v petek pa navadno tekmo za trening . Trenerja 
sta imela na razpolago naslednje igralce: Krambergerja, Mesariča, Musiča. Markovica. Kovača. Špehonjo, T eodoroviča, Pecikoziča, Gerečnika, Voduška, Zaspana. Soršaka. Muršca in Kureta.26 Uvrstitev NK Aluminij v slovensko ligo je povzročila. da so se boljši igralci NK Drava preselili v Kidričevo. Imeli so boljše možnosti za trening, pa tudi po finančni plati se je kar precej poznalo Na koncu sta se upravi klubov dogovorili, da je za regijo bolje, da nastopa en močnejši klub, ki ima za sabo tudi močnega sponzorja (TG/!).26 
Kot prvak mariborsko-murskosoboška podzveze se je NK Aluminij pomeril z drugouvrščeno ekipo ljubljanske podzveze Savo iz Tacna pri Ljubljani. Na prvi tekmi v Kidričevem je bil obisk rekorden. saj 
se je zbralo okrog 800 gledalcev, ki so bili zelo živahni. Med njimi je bilo tudi veliko gledalcev s Ptuja. Domače moštvo je zmagalo z rezultatom 2 : 1, strelca za domače moštvo sta bila Čedomir Teodorovi6 in z enajstih metrov Ludvik Špehonja. Na povratni tekmi v Tacnu pa ni bilo zmagovalca. rezultat je bil 1 : 1. Po tej zmagi je nogometaše NK Aluminij čakala še ena kvalifikacijska tekma s Tržičem. Prvo tekmo so odigrali v Kidričevem. kjer se je zbralo nekoliko manj gledalcev kot na tekmi s Savo. prisotnih jih 
je bilo okrog 500. V sončnem in toplem vremenu so igralci NK Aluminij premagali Tržič kar s 5: O. Strelci za domače moštvo so bili Špehonja, Artenjak, dvakrat Kovač in Soršak. Na povratnem srečanju so prav tako slavili nogometaši NK Aluminij, in sicer z rezultatom 4 : 2, ter se tako zasluženo uvrstili v enotno slovensko consko ligo. Strelci za NK Aluminij so bili Mesarič, Muršec in dvakrat Špehonja.27 
Odbor tovarniškega sindikata je 29. julija 1963 povabil odbor 
NK Aluminij na sprejem, ki je bil v večernih urah v klubski sobi restavracije. Nanj je povabil tudi di rektorja TGA inženirja Franja Grunfelda. Moštvu in odboru NK Aluminij je čestital tudi predsed nik tovarniškega odbora sindikata Boris Solovjev. ker je ekipa izpolnila pogoje za vstop v slovensko consko ligo, hkrati pa jim je zaželel, da bi na ligaških tekmah še naprej dosegali uspehe. Za pozornost in čestitke se je sindikatu zahvalil član NK Aluminij Maks Jabločnik. Poudaril je, da bi moštvo in odbor težko dosegla take uspehe, 
če ju ne bi moralno in materialno podpiral kolektiv TGA z organi upravljanja in upravo 28 
Ko je NK Aluminij izpolnil pogoje za vstop v SNL. sta se njegovo vodstvo in moštvo dobro zavedala, da vstopata na težko preizkušnjo pred ves športni svet Slovenije in v odločilni boj za i7polnitev pogojev 7A prvem;tvo SNI 
26 A. Vinkler, zasebni arhiv. 
"" Izjava M. Kramberger, podatki posredovani avtorju, maj 2010. 27 H. Vodušek, zasebni arhiv. 
54 28 Aluminij, 1963. 





Poleg velikega upanja na uspehe je bilo treba upoštevati sposobnosti nekaterih klubov v SNL. s katerimi se je bilo treba srečati na tekmah. V klubu so se zavedali, da bodo v SNL lahko uspeli le s trdim in požrtvovalnim bojem po primernem treningu.20 
Z vstopom v slovensko consko ligo (1 SNL) v sezoni 1963/64 
se je klub okrepil tako finančno (pomoč TGA) kot igralsko. Kot novincu v ligi je klubu v prvi sezoni uspel obstanek in na koncu 
je med trinajstimi ekipami zasedel deveto mesto. Na začetku prvenstva so imeli težave v zvezi s prvim trenerjem članske ekipe. Ko je klub prišel v slovensko consko ligo si noben trener ni upal prevzeti te odgovornosti; spoštovanje, pomešano s strahom, je bilo preveliko. saj je bila Slovenska conska liga za ptujsko okolje pojem slovenskega nogometa. Po dolgem prepričevanju so odgovorn i v klubu za prvega trenerja izbrali Antona Kurilica. ki je bil pomočnik trenerju Laciju v prejšnji sezoni in je dobro poznal igralce.30 
Z uvrstitvijo članske ekipe v Slovensko consko ligo se je tudi mladinska ekipa Aluminija uvrstila v prvo Slovensko mladinsko ligo, ker so tako velevala pravila tekmovanja: z napredovanjem članske ekipe je napredovala tudi mladina. Mladinska ekipa Aluminija je igrala predtekme pred tekmami članske ekipe. 
NK Aluminij je 4. julija 1964 sprejel v goste ob proslavi 
za dan borca avstrijsko moštvo se Prinzendorf iz Rannersdorfa (Avstrija). ki je tako postalo prvo mednarodno moštvo. ki je gostovalo na stadionu v Kidričevem . Goste so v Mariboru sprejeli predstavniki Aluminija, nato so se skupaj odpravili proti Ptuju, kjer so bili tudi nastanjeni. V okviru kulturnega programa so si gostje ogledali znameniti Ptujski grad in grad na Borlu. Po končanem kulturnem programu sta se moštvi predstavili športnemu občinstvu. Moštvi sta se ob 17.15 predstavili okoli 1000 gledalcem, ki so jih burno pozdravi li, posebej še, ko so jim gostje, ki so prejeli v dar nageljne od svojih gostiteljev, te poklon ili in jih prešerne pozdravili. Gostje so se predstavili kot solidno moštvo dunajske lige, vendar razigranim igralcem Aluminija niso bili kos. S prvo mednarodno tekmo. ki jo je NK Aluminij odigral proti se Prinzendorf in zmagal s 
6: 2, je NK Aluminij zaklj učil svoj spomladanski program tekmovanja. Povratno srečanje z avstrijskim klubom je bilo v Rannersdorfu 16. avgusta 1964 v pripravljalnem obdobju na jesenska prvenstvena srečanja. 
Dne 11. januarja 1964 je potekal letni občni zbor NK Aluminij. V lovski sobi restavracije (menza) se je zbralo 89 odbornikov, 
igralcev in somišljenikov kluba. Na predlog starega upravnega odbora je bil sprejet sklep o njegovi reorganizaciji in povečanju sestave. Predlogu za tako velik poseg v organizacijsko strukturo upravnega odbora je botrovalo dejstvo, da je naloga kluba odločno posegati v športno dogajanje v SNL, ne le opazovati od strani. zato je bil predlog soglasno sprejet Organizacijska shema upravnega odbora se je spremenila z uvedbo tehniških in organizacijskih referentov za vsako moštvo, izvolili pa so tudi zdravstvenega in propagandnega referenta. Tako je upravni odbor kluba štel 19 članov, katerih delo oziroma zadolžitve so bile točno določene. Namen reorganizacije je bil, da tudi mladinsko moštvo in pionirji dobijo svoje vodstvo, ki mora za njihov uspeh skrbeti skupaj s trenerji. Skrb za mladince in pionirje je bila poprej premajh na, zato tudi ni bilo uspeha. Usmeritev kluba je bila. da prvo moštvo zapolni iz vrst mladincev. ker se tako lahko naprej razvijaa1 
'" Aluminij, 1963. 
"" Izjava F. Gerečnik, podatki posredovani avtou. junij 2010. 
•• Aluminij, 1964. 
55 



Sezono 1966/67 so v drugi ligi začeli več kot uspešno, saj je Aluminij veljal za eno največjih presenečenj. Imeli so zelo uigrano ekipo še iz slovenske lige, okrepljeno s tremi ali štirimi kakovostnimi igralci, in brez težav so se kosali z drugimi moštvi. V juniju 1966 
je bilo v Kidričevem športno srečanje ob dnevu mladosti. Že po tradiciji so se ob pomembnejših praznikih v medsebojnih bojih pomerili nogometaši Aluminija in garnizija JLA s Ptuja. Ta srečanja so se razširila na druge športe in med seboj so tekmovali tudi odbojkarji, strelci in šahisti obeh ekip. To leto je bilo srečanje na treh ,,frontah«, tekmovali so nogometaši, odbojkarji in strelci. V odbojki je zanesljivo zmagala ekipa JLA z rezultatom 3 : O. Strelci TGA so slavili zmago 918 : 818; najboljši posameznik je bil Pšajd iz ekipe TGA s 150 krogi. V nogometnem srečanju je po težki in precej izenačeni igri zmagal Aluminij s 4 : 2 3g 
V tem času je vse družbeno dogajanje v Kidričevem potekalo 
na fizkulturnem stadionu in še na dveh pomembnih točkah, v restavraciji, ki so jo Kidričani imenovali menza, in v samskem domu (>>domu ljubavi••). Objekta sta bila med seboj povezana, saj samski dom ni imel kuhinje in gostilne. Stanovalci v samskem domu so se precej menjali, še zlasti pozimi, ko so morebitne prazne postelje zasedli tudi delavci iz oddaljenih in odročnih krajev. Pritisk se je 
še povečal, če so v TGA začeli kaj graditi ali rekonstruirati , prav 
pa je prišel tudi dijakom in študentom v času obvezne počitniške prakse. Dom je bil najbolj zaseden takrat, ko je v Kidričevem začel cveteti nogomet oziroma ko je NK Aluminij leta 1966 postal republiški in pokalni prvak in ko se je nato uvrstil v 2. jugoslovansko zvezno nogometno ligo. To je bil čas, ko je TGA imel veliko 
denarja in ko v domu skorajda ni bilo več slišati slovenščine, saj so posredno ali neposredno ,,uvozili« okrog 60 aktivnih in potencialnih nogometašev iz drugih jugoslovanskih republik 

.. Tednik, št. 22, letnik XIX, 3. junij 1966. 

V šestdesetih letih so »UVoženim« igralcem prebivalci Kidričevega nadeli ime »kuferaši«. Kuferaš je bil nogometaš, ki je »priromal« v Kidričevo s kovčkom ali torbo v roki.40 V Kidričevem danes nimamo več samskega doma, saj so mu v osemdesetih letih preteklega stoletja spremenili namembnost: predelan je bil v največji družinski blok, kar jih je naselju 41 
Samski dom je bil tudi hotel za gostujoče ekipe iz 2. jugoslovanske lige, ki so bile vezane na javni prevoz z vlakom. Te ekipe so že dan pred tekmo prenočile v samskem domu, prehrana zanje pa je bila organizirana v »menzi,,, do katere so se velikokrat sprehodili 42 V tej sezoni je bil v Kidričevem velik nogometni dogodek. Na zadnji tekmi v jesenskem delu prvenstva v 2. jugoslovanski ligi 
je bila odigrana tekma med slovenskima ligašema Aluminijem in Mariborom. V Kidričevem in okolici je bilo zanimanje za tekmo izjemno, takšnega do takrat v Kidričevem še ni bilo. Stadiona v Kidričevem še ni obiskalo toliko vročekrvnih gledalcev. Derbi je privabil rekordno število ljudi; časopisi navajajo različne številke, od 4000 do 6000 gledalcev, realno pa naj bi jih bilo okrog 5000. Pred začetkom srečanja se je stadion spremenil v pravi manifest privržencev obeh moštev. Dolga kolona gledalcev. »Oboroženih<< 
z raznimi transparenti, ropotuljami in instrumenti, se je komaj razvrstila na pretesnem stad ionu. Od preti so morali celo dodatni vhod za vzhodno tribuno, kar se do tedaj še ni zgodilo. To tribuno so zasedli privrženci NK Aluminij. 
Domači gledalci, ki niso dobili vstopnic, so si na vzhodnem delu igrišča za ograjo naredili improvizirane sedeže na drevesih in tako nemoteno spremljali težko pričakovan derbi. Maribor je veljal za favorita, čeprav Aluminij takrat v jesenskem delu prvenstva na domačih tleh še ni doživel poraza. Na koncu je na težkem, deloma s snegom pokritem igrišču popolnoma zasluženo zmagal Maribor z rezultatom 3 : 1. Edini gol za Aluminij je dosegel Ludvik Špehonja. »Beli« iz Kidričevega, kot so jih takrat imenovali, so tako izgubili prvo srečanje na domačem igrišču.43 
Za to obdobje je bilo značilno, da so se igralci nenehno menjavali, tako da so imeli trenerji težko delo pri sestavi moštva. 
Prav nenehni prihodi igralcev iz drugih republik so povzročali, da se je kohezivnost ekipe iz tekme v tekmo rušila, saj so v ospredje prihajali interesi posameznikov.44 
Maratonsko prvenstvo 2. lige zahod se je za ekipo NK Aluminij končalo zelo uspešno. Fantje v belo-rdečih dresih so se vpisali na 
11. mesto lestvice 2. lige. Široka športna javnost je spoznala še en dober športni kolektiv in malo je bilo ljudi, ki niso vedeli, kdo je NK Aluminij in čigav klub je to. Po izredno uspešnem jesenskem delu (18 osvojenih točk in samo en poraz na domačem igrišču) je prišla sušna pomlad. Počivajoč na jesenskih lovorikah, so popustili skoraj vsi iz »belega« tabora. Tako se je zgodilo, da so zadnje tri ali štiri tekme odločale o usodi NK Aluminij. »Belim<< je uspelo, čeprav so bili brez nekaterih ključnih igralcev in z nekaj rekonvalescenti v moštvu. Premagali so Famos (z 2: O) in neposrednega tekmeca Segesto (z 1 · 0}, s čimer so si zagotovili drugoligaški status. Najboljši strelec v prvenstvu je bil Ludvik Špehonja, ki je dosegel 14 golov. Sledili so mu Krnji6 {6), Sovrovi6 in Tolič {5), Kaniški 
(3), Kneževič (2) ter Milosavljevic, Markovi6, Muršec in Petkovic 
(Borovo, avtogol; 1) 40 

Vstop v drugo jugoslovansko nogometno ligo je v Kidričevem 
povzročil pravo nogometno evforija tako med mladimi kot 
starejšimi. Omeniti velja zanimivost iz tega obdobja: med mladimi 

v Kidričevem se je spontano formirala nogometna »divja<< liga. 
Mladina je stvar vzela zelo resno, izdelali so si celo prave izkaznice. 
Ker nekateri niso imeli svojih slik, so jih izrezali iz šolskih 
spominski h slik. 



Med seboj so tekmovali bloki, saj je v vsakem bloku takrat živelo veliko otrok. Igralci so tudi prestopali iz ekipe v ekipo, tako kot to danes počnejo pravi profesionalci, vendar so bile nagrade za prestope simbolične, na primer sadje, sladice in podobno. 
Ta, za mladino resna liga je trajala približno tri leta. Iz nje je kasneje izšlo dosti dobrih igralcev, ki so se nogomet naučili igrati na ulici, pozneje pa so zaigrali za člansko moštvo NK Aluminij. Mladi so bili tudi navdušeni obiskovalci nogometnih tekem in organizirano so navijali za NK Aluminij. Med njimi se je zelo angažiral Drago Zorec, ki se je izkazal z izvi rnimi idejami za izdelavo navijaških rekvizitov (transparentov). Svojo nadarjenost je pokazal s poslikavanjem teksti la, kar je kasneje dodobra izkoristil na svoji podjetniški poti. 
Kot izseljenec je v Avstraliji patentiral 12-barvni tiskarski proces MCP (multy co/our process), s katerim je zaslovel in si tako zagotovil brezskrbno življenje.46 
V sezoni 1967/68, v drugem delu prvenstva, so se začele pojavljati finančne težave, ki so postajale velika ovira za nadaljnje tekmovanje. Vedno bolj nezadovoljni so bili tudi igralci, ki 
niso dobivali plač in premij. Čeprav so »aluminijaši•• osvojili zadnje mesto, so ostali v ligi, ker je bila liga v sezoni 1968/69 reorganizirana. Nogometna zveza Jugoslavije je namreč leta 1968 na redni letni skupščini v Skopju sprejela sklep, da se prva jugoslovanska nogometna liga razširi s 16 na 18 klubov in da se namesto dveh formirajo štiri skupine druge nogometne lige. 
48 Izjava, A. Vinkler, podatki posredovani avtorju, maj 2009. Izjava, D. Zorec, podatki posredovani avtorju, september 2012. 

V vsaki skupini je nastopala 16 klubov, torej je v drugi ligi tekmovalo 64 klubov. Ker je imel klub v prejšnji sezoni ogromne finančne težave (»profesionalni« igralci, dolga potovanja in z njimi povezani stroški), se je postavljalo vprašanje, ali naj klub še naprej nastopa v drugi jugoslovanski zvezni nogometni ligi. Funkcionarji NK Aluminij so za pomoč prosili predsednika občine Ptuj in predsednika ZTK Ptuj. Odločili so se, da Ptuj in Kidričevo morata imeti drugoligaša 
in da nikakor ne pride v poštev, da bi NK Aluminij odstopil od tekmovanja. Klub je dobil prepotrebna finančna sredstva in se je lahko v miru začel pripravljati na novo sezono. 
Toda takšna odločitev ni obetala svetle prihodnosti kluba in je ogrožala njegov obstoj. 
Julija 1968 so na zasedanju Nogometne zveze Slovenije razpravljali 
o predlogih za nove kandidate iz Slovenije za drugo zvezno ligo. Predsednika Aluminija Franca Hojnika je na sestanku začudila mnenje predstavnikov zveze in posameznih klubov, ki so poudarjali, da se Aluminij tega tekmovanja ne more udeležiti, ker v Kidričevem niso doma športniki itd. Takšno natolcevanje je predsednika razburilo, in ker zaradi številnih govornikov ni prišel do besede, 
je sejo protestno zapustil. Takšno ravnanje je bilo po mnenju predsednika NK Aluminij zelo čudno, predvsem zato, ker je na vsak način hotel v drugi ligi videti NK Kladivar iz Celja, ki je pred 
leti tekmovanje v tej ligi zapustil zelo nečastno. V Kidričevem so bili zaradi tega zelo razočarani. 
Stojijo v zgornji vrsti (z leve) Vitomir Sovrovic, Edvard ŠOštarič (vratar), Dragan Grbavac, Ivan Krnjic. y srednji vrsti (zjeve) Hinko Vodušek, Ludvik Špehonja, Srečko Muršec. 
Cepijo (z leve): Zivota Markovič, Josip Kaniški, Miroslav Slavkovič, Drago Kneževic. 
92. Ekipa NK Aluminij v drugi jugoslovanski nogometni ligi v sezoni 1966/67 




Zaradi nezainteresiranosti vodstva in slabe organizacije ni bilo več 
mogoče sestaviti dobrega kadra. Tovarna TGA je v tem obdobju zmanjšala finančno podporo klubu, posledica tega pa je bila oslabitev igralskega kadra 4Q 
Naselje Kidričevo 11, v lokalni skupnosti bolj znano kot »taborišče<<, je imelo v sedemdesetih letih 20. stoletja svoj nogometni klub, 
ki se je imenoval Kidričevo IL Klub je bil svojevrsten fenomen. Mladi, željni nogometa in v NK Aluminij odpisani, so se odločili. da ustanovijo svoj klub. Ustanovili so mladinsko organizacijo, imeli so svoj prostor. kjer so se dobivali, vendar so ga kasneje izgubili, zato so se začeli sestajati pri posameznikih na prostem. Nogometni klub Kidričevo je celih deset let tekmoval v občinski nogometni ligi Ptuj. Ves čas svojega obstoja se je ubadal z različnimi problemi, predvsem s finančnimi. Nekatera društva v okolici so dobivala finančno podporo. Te so bili na začetku deležni tudi nogometaši iz naselja 11, vendar potem niso dobili več nikakršnih dotacij. Sodniške stroške, žoge in druge rekvizite so poravnavali iz svojega žepa. 
Na tekme so se odpravljali z lastnim prevozom, toda avtomobile je imelo le nekaj posameznikov, ki so na eno gostovanje morali peljati večkrat, da je lahko nastopila celotna ekipa. Ti fantje so bili v pravem pomenu besede rekreativci. 
"" Izjava, H. Vodušek, podatki posredovani avtorju, maj 2010. 
99. Pomlajena ekipa NK Aluminij v Prvi slovenski nogometni ligi v sezoni 1969/70.Stojijo (z leve) trener Blaž Plaznik, purič (vrataO. Dušan Lončarič, Franc Hojnik, 
Stevo Peric, Igor Hazabent, Stevo Cule, Ljubo Stiftar, Hinko Vodušek, Maks Božank (vratar); čepyo (z leve) Miroslav Slavkovič, Srečko Muršec, Marjan Nikolič, Ivan Krnji6, Cedomir Teodorovi6, Zvonko Frčec. 
Leta 1980 mladinska organizacija ni več delovala. mladina se ni imela več kje sestajati, nedaleč vstran pa so jih zasipavali s smetmi. nastajati so začela nova podjetja. Časi idile so minili. V interesu krajevne skupnosti je bilo, da bi znova oživili delovanje, vendar je ostalo samo pri besedah. To je bilo veliko razočaranje, saj je bilo v »taborišču« veliko mladih, ki bi lahko delovali in uresničevali svoje interese. Žal pa je bilo na obeh straneh tudi premalo volje.60 
60 Izjava, J. Radolič, podatki posredovani avtorju, junij 2011. 



Obdobje brez napredka 
1971-1991 

V tem obdobju je dozorevala generacija mladih nadarjenih domačih igralcev. To so bili večinoma otroci staršev prvih priseljencev, ki 
so bili zaposleni v TGA. Kljub talentu so bili prikrajšani za ustrezno nogometno izobrazbo, saj je klub raje investiral v tuje okrepitve. Ti mladi igralci pa so že zelo zgodaj začeli zasedati mesta v članski ekipi, ker se je klub znašel v finančnih težavah in mu ni preostalo drugega, kot da se zanese na domači kader. Ta generacija je bila rojena v nesrečnem času, 
saj klub ni imel denarja za potovanja in opremo. Kljub slabi organizaciji so igralci iz ljubezni do kluba in nogometa z veseljem igrali za NK Aluminij. Zanimivost naselja Kidričevo je bil blok 15 (danes Mladinska ulica 3. 4 in 5). To je bil najbolj nogometni blok v zgodovini kraja. V njem je živelo veliko mladeničev, ki so naredili prve nogometne korake v NK Aluminij, nekateri pa so zaigrali tudi za člansko moštvo tega kluba. 
Posebno doživetje je bilo zbiranje za odhod na tekmo. 
Za to je bil v bloku zadolžen Janko Vindiš. Na njegov poziv (zvonjenje po bloku) so se pred stavbo zbrali igralci in se potem peš odpravili na igrišče. Na poti so se jim priključili še fantje iz drugih blokov. Zbirno mesto pred tekmami je bila tudi »menza«, kjer je med igralci beseda seveda tekla o nogometu. 
»Menza« pa je bila tedaj tudi kraj druženja nogometašev in navijačev. Igralci kluba so po tekmi tam večerjali, potem pa so se v barskem delu družili z navijači. Med njimi so potekale burne razprave o »najpomembnejši postranski stvari 
na svetu«.51 
Iz Maribora so pripeljali igralce, ki so predstavljali »hrbtenico« članske ekipe. priključili pa so jim še domače perspektivne mlade igralce. Zanje je bilo to težko obdobje, saj so na začetku dobivali malo priložnosti, po drugi strani pa so z njimi delali zelo slabo, zaradi česar so imeli težave pri prehodu med člane. Ker pa so bili talentirani, so te težave prebrodili in se uspešno uveljavi li v članskem moštvu. Počasi so nabirali izkušnje in tako prevzemali vodilno vlogo v prvem moštvu. Kljub zavzetemu delu klub ni več mogel nizati takšnih uspehov kot prej. 
To se je poznalo že v sezoni 1970/71, ko je Aluminij zasedel peto mesto. Tudi osmo mesto v sezoni 1971/72 glede na neurejeno finančno stanje v klubu ni bilo neuspeh. 
61 A Vinkler, zasebni arhiv. 
Sezona 1972/73 je bila spet zelo povprečna. saj je klub osvojil deveto mesto.52 V teh treh sezonah se je še posebej izkazal mlad domači igralec Dušan Lončarič, ki je bil vsako leto prvi strelec kluba. Njegov strelski talent ni ostal neopažen, zato se je kaj kmalu po sezoni 1972/73 preselil v novo nogometno okolje, v Ljubljano 
k Slaviji. 53 
Kh1h jP. imP-1 v SP.7oni 1973/74 obilico tP.7Av. sAj gA jP. 7AflLJstilo mnogo dobrih igralcev, kar je povzročalo vodstvu nemalo preglavic pri sestavi moštva za tekmovanje. Denarja je bilo samo za organizacijske zadeve (tekmovanje, potovanja, prehrana, oprema}, za igralce pa je ostalo bore malo, zato so bili prisiljeni dati več priložnosti mlademu nadarjenemu domačemu kadru. V vodstvu so bili prepričani, da bodo s takšno usmeritvijo prebrodili težke čase. Na žalost pa so bili veliko slabši kot v prejšnjih letih. osvojili so zadnje mesto in tako izpadli iz slovenske nogometne lige. 
Po izpadu iz lige so člansko moštvo zapustili še nekateri igralci, menjali so tudi trenerja. Klub je bil skoraj brez finančnih sredstev. Znašel se je v nezavidljivem položaju, saj je bila prva skrb, ali bodo v sezoni 1974/75 sploh tekmovali. 
Klubu so na pomoč priskočila legende NK Aluminij Hinko Vodušek, Ludvik Špehonja, Srečko Muršec in drugi, ki so pomagali mladim igralcem in poskušali dvigniti kakovost moštva. 
Ker klub ni imel večji h ambicij po napredovanju v višjo ligo, se je njegov takratni predsednik Franc Lončarič odločil, da prehodno obdobje v tej sezoni in sezoni 1975/76 izkoristi in pošlje mlade igralce na služenje vojaškega roka. Tako so dve leti nastopali v slovenski conski ligi vzhod z zadovoljivim uspehom. 
V sezoni 1974175 so zasedli osmo mesto in se za las izognili izpadu. žal pa so bili v sezoni 1975/76 manj uspešni. Po odhodu nekaterih igralcev in zaradi slabšega dela v upravi kluba je NK Aluminij zasedel deveto mesto in izpadel iz slovenske conske lige vzhod. Razmere za delo v klubu so bile vedno slabše, zanemarjena pa je bilo tudi delo z mladimi. 
Leta 1976 so bili sprejeti portoroški sklepi (reorganizacija v slovenskem športu in posledično v nogometu), ki so klubom narekovali delo v selekcijah, hkrati pa se je spremenil tudi tekmovalni sistem. Slovenska nogometna liga je bila zmanjšana s 
14 na 12 klubov, ukinjeno pa je bilo tudi tekmovanje v vzhodni in zahodni conski ligi. 
Nogometaši Aluminija so v sezoni 1976/77 dobili novo upravo 
in novega trenerja. Skrb za klub so prevzeli mladi člani odbora: predsednik Franjo Rumpf, tajnik Stanko Meško, Dušan Hazabent 
in dolgoletni predsednik kluba Franc Lončarič, ki so mu podelili 
tudi častni naziv. Pridružili so se jim tudi štefan Knaus. Matija Klemenčič, Jože Spevan in drugi, ki so s svojim amaterskim delom prispevali. da je klub nemoteno delovaL Vsi so bili družbenopolitični in športni delavci, ki so skrbeli za zdrav odnos v klubu ter se trudili za čim boljše razmere, da bi mladim omogočili primeren razvoj. Klub je angažiral tudi diplomiranega psihologa Zorana Zeljica; ki trenerju pomagal psihološko pripraviti igralce. Treniranje ekipe je prevzel dolgoletni igralec Aluminija Ivo Krnji6, ki je pred tem treniral mladince NK Drava, a z menjavo generacije se je na prigovarjanje uprave Aluminija in igralcev lotil dela v Aluminiju.54 
62 Izjava, S. Mesarič, podatki posredovani avtorju, maj 2010. 
63 Izjava, A Dončec, podatki posredovani avtorju, december 2009. 
70 .. A. Vinkler, zasebni arhiv. 
NK Aluminij je v sezoni 1976/77 začel tekmovati v mariborski medobčinski nogometni ligi (rekreacijski figi). ki je štela 10 klubov. V tem obdobju sta bili na tem območju prva in druga rekreacijska liga, v katerih so tekmovale ekipe iz štajerske (Maribor, Ptuj, Slovenska Bistrica) in Koroške. Na višji ravni je bila republiška liga, nad njo pa sta bili po kakovosti še 2. in 
1. jugoslovanska zvezna nogometna liga. Po jesenskem delu mP.clohi'\inskP. ligP. so nogomP.tAši AltJminijA 7ASP.clli mP.sto nA sredini razpredelnice. V ekipi je manjkalo nekaj igralcev, ki so bili na služenju vojaškega roka. V spomladanskem delu je bilo stanje v zvezi z igralskim kadrom bistveno boljše, saj so začeli vestno in množično trenirati, ekipi pa so se pridružili tudi povratniki iz JLA. Glede na to, da so bili v omenjeni ligi favoriti, so na koncu 
osvojili le četrto mesto. kar pa je bilo tudi posledica tega, da so nekateri igralci služili vojaški rok. V okviru priprav za nadaljevanje tekmovanja so se igralci Aluminija pomerili z nekaterimi boljšimi moštvi. Odigrali so na primer prijateljsko srečanje z Olimpijo. Srečanje je bilo namenjeno predvsem gledalcem, ki niso imeli možnosti spremljati srečanj naših najboljših moštev na stadionih, ampak le na televizijskih zaslonih. 


102. Pogled iz Parka mladosti na »nogometni blok 15«, danes Mladinska ulica 3, 4, S, kjer so stanovali domači nogometaši . 

1 03. Prstan z grbom NK Aluminij, nagrada za desetletno igranje, ki ga je dobil Maks Božank. Na notranji strani je napis: »Za 10 Jet hvala «, 





To je bila problematika, ki je bila že tako pereča, da je bil sklic konference nujen. Govorili pa niso samo o NK Aluminij, ampak 
o razvijanju vseh vrst športov v KS Kidričevo. NK Aluminij je imel tedaj štiri moštva, štiri trenerje, več kot 150 pionirjev, organizirano 
pionirsko šolo in največ članov. V klubu je bilo veliko mladine, za katero so odgovorno skrbeli, saj bi bila sicer prepuščena sama sebi ter cesti in gostilnam. Posebno pereč problem je bilo vzdrževanje špor tnih objektov, ki so bili zgrajeni s prostovoljnim delom. Odborniki. ki so jih zgradili, so v to delo vložili ogromno truda in prostega časa. da bi tako v Kidričevem zaživela športna dejavnost. Toda ti objekti so bili prepuščeni zobu časa in so počasi propadali. Konferenca je bila izjemno plodna, sprejeti sklepi pa so bili delno 
že realizirani. 
Nekdanji nogometaši NK Aluminij so se na pobudo Ivana Krnj ca združili v ekipo veteranov. Začetki prve veteranske ekipe segajo 
v leto 1977. Deloma so za to krivi tudi tako imenovani portoroški sklepi, saj so 17. aprila 1976 tedanjim aktivnim igralcem, ki so dopolnili 24 let starosti, onemogočali nastopanje v rednem ligaškem tAkmovnnju Ka!>nAjA !>A jA tn !>tnro!>tnn omAjitAv !>prAminjnln. Č:A7 nekaj sezon pa je bila dokončno ukinjena. 
Druženje in predvsem privrženost nogometni igri sta botrovala nastanku prve veteranka ekipe NK Aluminij. Ekipa je bila kombinirana: sestavljali so jo igralci zlate generacije iz šestdesetih let in nogometaši. starejši od 24 let. kar je bilo -kot smo že 
omenili -posledica portoroških sklepov. Veterani Aluminija niso tekmovali v okviru Medobčinske nogometne zveze Ptuj (všportno­rekreacijskem prvenstvu). kar bi lahko legitimno storili. saj so to dopuščali portoroški sklepi, ampak so bili aktivni le občasno. Zbrali so se. ko so hoteli odigrati kakšno revijalno tekmo. 
Želje pobudnikov so bile, da bi ekipa veteranov NK Aluminij resnično zaživela, vendar so se med njimi pojavljala trenja, predvsem v zvezi s tem, koliko minut igra posamezni igralec, in zaradi medgeneracijskih razlik. V začetku osemdesetih let so odigrali veliko prijateljskih tekem z domačimi in s tujimi klubi. Konec devetdesetih je delovanje veteranske ekipe popolnoma zamrlo in tudi občasnih prijateljskih tekem niso več igrali. Okrog leta 1998 je prišla pobuda, da bi ponovno obudili veterane NK Aluminij. Kljub 7ni':Atni vnAmi SAo tAm ni!>o mogli clogovoriti in tnko jA ic!Ajn o ponovni obuditvi splavala po vodi. 58 
.. Izjava, l. Kmjic. podatki posredovani avtou. september 2009. 

V Kidričevem je bila 9. aprila 1977 na stadionu NK Aluminij tekma z NK Slavija 76 iz Dornbirna v Avstriji. To je bil klub slovenskih delavcev v sosednji državi. Gostje so izrazili željo, da bi odigrali srečanje 
z domačim mošt vom, kar so funkcionarji NK Aluminij sprejeli z navdušenjem, saj so menili, da se bo tako krepila vez med matično domovino in našimi delavci v tujini. V ekipi NK Aluminij so nastopili nekdanji proslavljeni igralci zlate generacije: Milosavljevic. Kmjic, Kneževič, Perič. Špehonja in drugi, ki so bili sicer trenerji pri NK Aluminij. To tekmo lahko štejemo za prvo veteransko tekmo zlate generacije iz šestdesetih let. Veterani Aluminija so spadali med popularna moštva ptujske občine. saj so jih želeli videti povsod.50 Člani NK Aluminij iz Kidričevega so športnemu klubu Slavija 76 iz Dombirna vrnili obisk. Organiziran je bil nogometni turnir pod geslom Ni važno zmagati, važno je sodelovati! Na turnirju je poleg prve in druge ekipe Aluminija sodelovalo še osem nogometnih moštev naših zdomcev z območja Predarlske (Vorarlberg}, iz mest Feldkirch in 
Bregenz. Turnirju je na igrišču Luger v Dornbirnu dalo poseben pečat precejšnje število naših zdomcev, ki so kot gledalci bodrili svoje prijatelje ter ustvarili enkratno prijateljsko vzdušje. Na nogometnih srečanjih so bili prisotni tudi predstavniki avstrijskih sindikatov 
.. Tednik št. 15. letnikXXX. 14. april, 1977. 
delavcev ter člani odbora za stike s tujino, kar pomeni, da so Avstrijci podpirali in celo želeli takšne in podobne stike njihovih delavcev s svojimi rojaki iz SFRJ.80 
Tik pred začetkom tu mirja so člani NK Aluminij podarili bratskemu klubu Slavija 76 komplet dresov za njihovo moštvo ter spominski pokal. Tekmovanje pod odličnim vodstvom Franca Goloba, predsednika kluba Slavija 76, je bilo zelo dobro pripravljeno. Na tumirju sta prvi 
dve mesti dosegli ekipi NK Aluminij, tretje mesto pa NK Jadran iz Dornbirna. Preostale ekipe, Hajduk Veljko, Krajišnik, Vojvodina, Jastrebac, UNA, Osipaonica in Slavija 76, so z odlično igro in s športnim vedenjem dokazale enotnost naših ljudi tudi onstran meje.61 Po končanem turnirju se je v dvorani zdomcev v Dornbirnu zbralo prek 500 ljudi. Da je bilo vzdušje še bolj domače, so organizatoi presenetili goste in rojake z ansamblom Kontakt, ki je bil sestavljen iz zdomcev. Odprava NK Aluminij je domov prinesla nepozabne spomine na celotni turnir. V tem obdobju je bila ustanovljena tudi Medobčinska nogometna zveza Ptuj s sedežem na Ptuju. Uradno je bila registrirana po sklepu iniciativnega odbora 22. februarja 1978. Prvi predsednik je postal Janko Repič. ki je bil eden izmed ustanoviteljev NK Aluminij, njegov igralec in dolgoletni športni delavec. 
"' A. Vinkler, zasebni arhiv .01 A. Vinkler, zasebni arhiv. 


MNZ Ptuj danes pokriva 23 občin na območju upravnih enot Slovenska Bistrica, Ormož in Ptuj, kjer deluje 33 klubov. Danes je MNZ Ptuj po številu registriranih igralcev, številu klubov in selekcij takoj za Ljubljano in Mariborom.62 
V naslednji sezoni se je tekmovalni sistem zopet spremenil. Tekmovanje v sezoni 1978fl9 je v prvem delu potekalo v dveh skupinah. v vz'1odni in zahodni ligi. V prvi je igrala tudi selekcija Ptuja z imenom Drava. Pogoj za igranje v omenjenih ligah je bilo sodelovanje petih selekcij v ligaškem tekmovanju, vse pa so morale izpolnjevati pogoje po strokovno-pedagoškem pravilniku. ki je dopuščal le desetčlansko (izjemoma dvanajstčlansko) repub liško ligo. Po novem sistemu izpadanja iz lige ni bilo več, posamezne selekcije so lahko izpadle le, če niso izpolnjevale vseh pogojev, 
78 "" Medobčinska nogometna zveza Ptuj, 2008. 
ki jih je predvideval pravilnik o strokovnem in pedagoškem delu. Prve tri ekipe iz vsake skupine so se uvrstile v finalno skupino. v tako imenovano su perl igo, v katero se selekcija Ptuja ni uvrstila. Nogomet je imel do takrat v Kidričevem kratko, a bogato tradicijo, ki so jo funkcionarji NK Aluminij s predsednikom Fran jem Rumpfom na čelu obeležili v obliki jubileja. Slavili so trideset let obstoja kluba, ker so bili prepričani, da segajo nogometni začetki v leto 1948. 
Delavce kluba so zavedli ustni podatki o tem, da je bil NK Aluminij ustanovljen leta 1948 na pobudo sindikalne organizacije TGA, čeprav so imeli vso dokumentacijo, le s podstrešja jo je bilo treba 
prinesti in urediti. Danes vemo, da kluba ni ustanovil tovarniški 
sindikat, ampak delavci sami. in da to ni bilo leta 1948, 
ampak 1950. 

108. NK Aluminij v Pragerskem, maj 1979, kjer je osvojil MNZ Ptuj. Stojijo od leve proti desni: Alojz Vinkler, Franjo Rumpf (predsednik NK Aluminij), Mirko Fruk, Danilo Klajnšek (vratar). sodniška trojka, Albin Dončec, Stanislav Mesarič, Ivan Krnjič (trener). Čepijo od leve PJOti desni: Miroslav Letonja, Janko Vindiš, Stanko Podvršek, Jože Smigoc, Mario Kuret, Rumpf mlajši. Franc Panikvar, štefan Dončec, Drago Verdenik, Srečko Bek. 
Ob jubileju je klub naročil izdelavo značk (zlata, srebrna in bronasta) in zastavic, ki jih je bilo možno kupiti za minimalno ceno. S prodajo teh spominkov in še nekaterih drugih stvari so poskušali nekoliko popraviti slabo finančno stanje, vendar jim to ni uspelo. Urediti je bilo treba tudi prireditveni prostor: popravili so ograjo okrog stadiona, uredili reklamne panoje, vhodno stavbo (»kaplja«) in atletsko stezo, ki sta jo potem uporabljala Osnovna šola Borisa Kidriča in TVO Partizan Kidričevo. Novembra 1978 so organizirali še slavnostno akademijo, na kateri so zaslužnim funkcionarjem 
in nekdanjim nogometašem podelili priznanja. Vrhunec druženja 
je bila nogometna tekma med prvoligašem Olimpijo in domačim Aluminijem. v ospredju katere sta bila druženje in zabava, ne pa rezultat. V teh, za manjše klube težkih časih se je NK Aluminij opiral predvsem na lastni igralski kader. Pozornost je posvečal zlasti mladinski selekciji, imeli pa so tudi dve kadetski selekciji. Vse selekcije so predstavljale krajevno skupnost Kidričevo in širšo okolico, saj so bili igralci večinoma otroci staršev. zaposlenih v TGA 
NK Aluminij je bil v tej sezoni prikrajšan za lastno 
selekcijo v občini. Nastopanje v republiški ligi (1. SNL) mu je bilo onemogočeno po politični poti, čeprav je za to izpolnjeval vse pogoje. Nogometni center Ptuj je tako namerno ali nenamerno izigral NK Aluminij, zato so se v klubu odločili, da njihovi igralci ne bodo nastopali za selekcijo Ptuja, razen nekaj nezadovoljnih posameznikov, ki so samovoljno odšli. NK Aluminij je potem z zelo kakovostno ekipo nastopal v MNL pod okriljem MNZ Ptuj. Osvojil 
je prvo mesto ter se tako uvrstil v slovensko območno consko ligo vzhod (2. SNL). Tako je klub po dolgem času lahko napredoval v višji rang tekmovanja, ker je bilo tekmovanje že spet reorganizirano. Novi sistem tekmovanja v dveh skupinah in v superligi se ni obnesel. zato je bila v sezoni 1979/80 ustanovljena enotna slovenska liga z 12 moštvi, iz katere sta zadnji dve moštvi izpadli. 
Selekcija Ptuja (Drava) je brez igralcev NK Aluminij zasedla 11. mesto in je tako izpadla iz enotne republiške nogometne lige (1. SNL). Igralci NK Aluminij so v tej sezoni nastopali v slovenski območni conski ligi vzhod (2. SNL). V tej ligi je igralo sedem moštev. in to po dvokrožnem sistemu. 
Po prvem delu prvenstva so nogometaši Aluminija zasedali tretje mesto in za vodilnim moštvom zaostajali štiri točke. Ponudila se je priložnost za uvrstitev v enotno republiško nogometno ligo (1. SNL), vendar so imeli pred začetkom spomladanskega dela prvenstva ogromno težav z začetkom priprav. Zaradi obveznih vaj pripadnikov teritorialne obrambe so priprave začeli s 14-dnevno zamudo, kar 
je v nadaljevanju prvenstva pustilo posledice. Na koncu so zasedli solidno četrto mesto, kar je bilo glede na kakovosten domači kader kar majhno razočaranje, saj so potihoma računali na prvo mesto.63 
Po pokalni tekmi z Dravo so igralci Aluminija začeli urejati svoje igrišče. Po tekmi s Proletarcem so dobili še večji elan in izvrstno pripravili igrišče in vse drugo, kar sodi k tekmi. Z uvrstitvijo v republiško nogometno ligo so nekateri igralci predlagali, da bi očistili atletsko stezo in jo pripravili tako, kot je treba, pa tudi igrišča niso pozabili. Da niso ostali le pri besedah, je začela majhna skupina igralcev čistiti atletsko stezo, kasneje pa so se jim pridružili tudi drugi, ki niso štedili svojih moči. Pobudnika akcije sta bila igralca Alojz Vinkler in Albin Dončec. Celoten stadion je dobil zelo 
lepo podobo. 
os 79
Izjava, A. Dončec, podatki posredovani avtorju, december 2009. 



V tem času je bil proti podpiranju nogometa tudi delavski svet 
TGA, ki kluba ni želel v celoti sponzorirati. 60 Klubu je tako preostalo, da si poišče druge vire financiranja. Večina sredstev je prihajala 
iz občine Ptuj in ZTK Ptuj, vendar je bilo to premalo za nemoteno delovanje kluba, ki je imel vedno večje stroške z vzdrževanjem športnih objektov in z igralci. Prelomen trenutek v tem času je bil podpis pogodbe za oglasne panoje s poslovnimi partnerji TGA (Gradbeni finalist Maribor, tovarna Du ro Dakovic iz Slavonskega Broda). Donacije so omogočile, da si je klub finančno opomogel, in vodstvo je lahko načrtovalo sanacijo. Ljudje, ki so živeli s klubom, se niso prepustili usodi, ampak so s trmo in z vztrajnostjo zastavili nove cilje. Tako so se spet začeli boriti, da bi klub pripeljali na pota stare slave. 
Trener Slavkovič je imel v sezoni 1982/83 velike težave s sestavo najboljšega moštva, ker je bilo veliko igralcev poškodovan ih, nekatere pa je vodstvo kluba zaradi nediscipline suspendiralo Zelo velik problem je bila tudi izrabljena oprema, v klubu pa niso imeli dovolj finančnih sredstev, da bi lahko nabavili novo. Klub je tovarniški odbor sindikata prosil, da bi jim pomagal pri reševanju 
.. Ta lum, 2004. 
tega problema, vendar brez uspeha. Skoraj vsi igralci NK Aluminij so bili zaposleni v TGA. Ker je klubu primanjkovalo sredstev za nemoteno delovanje, so na pomoč priskočili veterani in v petek, 24. septembra 1982, popoldne na kidričevskem stadionu organizirali zanimivo nogometno srečanje med veterani splitskega Hajduka in domačega Aluminija. Združili so prijetno s koristnim in zbrana denarna sredstva namenili za delovanje NK Aluminij. Za Hajduk so 
igrali Radomir Vukičevic, Ivo Bego, Miroslav Feriš, Siniša Fulgoni, Vinko Cuzzi, Marino Lemešič, Ante Ivkovič, Ivica Hlevnjak, Mičun Jovanič, Zvonko Bego in kot gost košarkar Stanko Mrduljaš. V postavi Aluminija pa so nastop ili nogometaši, ki so leta 1966 osvojili naslov pokalnega zmagovalca Slovenije: Mišo Kramberger (vratar), Franc Gerečnik, Stevo Peric, Miroslav Slavkovic, Franc Panikvar, Hinko Vodušek, Čedomir Teodorovic, Josip Kaniški, Ivan Krnjic, Drago Grbavac, Ludvik Špehonja. V drugem polčasu so nastopili še Vojo Veličkovic (vratar), Dušan Hazabent, Alojz Korenjak in 
Ciril Kovač.1° 
V sezoni 1982/83 se je Aluminij uvrstil v slovensko consko ligo vzhod (2. SNL) in bil dve leti najresnejši kandidat za prvaka lige. 
70 Izjava, F. Gerečnik, podatki posredovani avtorju, december 2009. 

Prvo leto mu je naslov odnesel Kovinar, naslednje leto, torej v sezoni 1983/84, pa Brežice v končnici prvenstva. Tako je bilo potrebno začeti znova, kar se je v tretjem poskusu tudi obrestovalo. Toda napredovanje ni potekalo brez zapletov. NK Aluminij je 
sicer osvojil drugo mesto, najresnejši konkurent Elkroj pa je imel nepravilno registriranega igralca, zato sta se NK Aluminij in Ojstrica pritožila pristojnim organom NZS. 
Po dolgih desetih letih se je klubu v sezoni 1984/85 uspelo vrniti 
v prvo slovensko nogometno ligo, v kateri je bil med najboljšimi 
v republiki. Po vstopu v prvo slovensko nogometno ligo se je v sezoni 1985/86 postavljalo vprašanje, kako obstati med zelo močno konkurenco. v kateri se je za naslov prvaka potegovalo kar pet klubov. Kljub močni konkurenci so se v klubu odločili. da bodo v prvenstvu igrali domači igralci (dravsko-ptujski okoliš). 
Finančno stanje v klubu ni omogočalo nakupov dragih igralcev, zato so jih bili prisiljeni iskati v domačem okolju. Da bi ostali v ligi, je trener Ivan Krnjic zbral najboljše igralce iz ptujskega okoliša. Žal je 
bila občinska liga kakovostno prešibka. tako da tudi boljši igralci iz te lige niso bili dovolj kakovostni. da bi jih lahko šteli kot okrepitve. 
V vodstvu kluba so se zavedali, da bo obstanek zelo težak in da so z minimalnimi sredstvi obsojeni na izpad iz prve slovenske lige. Kljub temu pa je klub želel, da bi na Dravsko-Ptujskem polju sestavili solidno ekipo, v kateri bi igrali najboljši igralci tega območja ne glede na klubsko pripadnosU1 
V prvoligaški sezoni je članska ekipa NK Aluminij predstavljala vrh nogometa na območju delovanja Medobčinske nogometne zveze Ptuj. Ekipa je že pred prvenstvom v slovenski nogometni ligi veljala za kandidata za izpad, kar se je tudi zgodilo. Del krivde je vodstvo kluba pripisovale Medobčinski nogometni zvezi Ptuj, ki je pešala v organizaciji, saj je preveč pozornosti namenjala članskim moštvom v občinski nogometni ligi, na mlade pa so pozabljali. Ker že tri leta ni bilo primernega tekmovalnega sistema za mlajše kategorije, so bili v klubu prisiljeni, da se vključijo v mariborsko ligo, kar pa je bilo pogojeno z večjimi finančnimi sredstvi, vendar so upali, da bodo s tem pridobili kakovost Vodstvo kluba izpada ni vzelo tragično, saj so se vsi zavedali, da niso bili kos velikemu finančnemu in tekmovalnemu zalogaju. 
71 Izjava, l. Krnjič, podatki posredovani avtorju, september 2009. 




V samostojni Sloveniji 
Po osamosvojitvi Slovenije je v tekmovalni sezoni 1991/92 klub še vedno nastopal v prvem razredu MNZ Ptuj. Tekmoval ni rezultati v tem obdobju niso bili ravno bleščeči, kljub temu pa so nogometaši 
NK Aluminij uspešno nastopali v pokalnem tekmovanju. V tem tekmovanju so prišli do četrti ne finala, tam pa so na domačem igrišču izgubili z Nafto z rezultatom 2 : 1 in tako izpadli iz nadaljnjega tekmovanja. 
Zaradi slabših rezultatov in skoraj vsakoletnega boja proti izpadu 
je mladinska ekipa na koncu sezone zasedla zadnje mesto in po sedmih letih izpadla iz prve slovenske nogometne mladinske lige. 
V tem času se je pojavil tudi problem v zvezi z mladinskim kadrom, saj je klubu primanjkovalo otrok, s katerimi bi lahko tekmovali v vseh selekcijah. Velikokrat se je dogajalo celo, da na dan tekme klub ni imel dovolj igralcev. V takšnih situacijah se je s požrtvovalnostjo posebej izkazal trener Janko Vindiš. saj je igralce iskal po domovih in prepričeval njihove starše, da so jim dovolili igrati. 
V sezoni 1992/93 so bile slovenske nogometne lige reorganizirane: ustanovljene so bile enotna druga liga ter dve tretji ligi s po štirinajstimi ekipami. 
117. NKAluminij v Republiki Sloveniji. Stojijo (z leve): trener Franc Panikvar, Branimir Ponudič, f.eter Štumberger, predsednik Marjan Hvalec, Marko Pšeničnik, Leopold Smigoc (vratar). Zvonko Rozman, Darko Jeza, Boris Baudek, član UO Zdravko Jernejšek. Čepijo (z leve): Iztok Fridl, Zmagoslav Zajc, Robert Hojnik, 
Koren, Vinko Rozman, Tomislav Grbavac, Jože Šmigoc. 
Zaradi reorganizacije so nogometaši Aluminija kot drugouvrščena ekipa v prvem razredu MNZ Ptuj neposredno napredovali in nastopali v tretji slovenski nogometni ligi vzhod. NK Stojnci kot prvouvrščena ekipa, ki jo je treniral dolgoletni igralec in trener NK Aluminij Maks Kmetec, pa so igrali kvalifikacije za vstop v drugo slovensko nogometno ligo, vendar niso bili uspešni. 
V drugi polovici sezone 1992/93 je vodenje kluba prevzel podjetnik Danilo Polajžer (takrat tudi selektor slovenske šahovske reprezentance), ter tako klubu dal novo energijo. Klub se je preimenoval v NK Caissa Aluminij. Novo vodstvo se je dela 
lotilo z velikimi ambicijami in novimi idejami. Odločilo se je tudi 
za strokovnega svetovalca in na to mesto postavilo nekdanjega uspešnega igralca Aluminija Hinka Voduška. Lahko bi rekli, da 
se je začel ponoven razcvet nogometa v Kidričevem. Zahvaljujoč relativno dobro urejenemu financiranju, so se v klubu lahko bolj posveti li tudi strokovnemu kadru in zlasti delu z mladimi. Vsi trenerji so za delo imeli ustrezne licence. V času, ko je klub nosil ime Caissa Aluminij, ga je večinoma sponzoriralo podjetje Caissa, pomoč Taluma je bila minimalna. 

Zato se je takratni predsednik Danilo Polajžer odločil, da ime Aluminij odstrani in tako je klub nekaj časa nastopal samo z imenom Caissa. Ta poteza je povzročila, da so se v Talumu zdramili in se ogreli za tradicionalno sponzoriranje kluba. Polajžer in Talum 
sta podpisala sporazum, tako da je klub spet nosil ime Caissa Aluminij, od tovarne pa je dobil tudi prepotrebna sredstva, da je lahko normalno deloval naprej. Naslednji dve leti je upravni odbor večinoma sam skrbel za vse dejavnosti v klubu. 
Ob koncu sezone so se uvrstili na predzadnje mesto in kljub vsem težavam. ki so pestile klub, zadržali tretjeligaški status. Odgovorni v klubu so se zavedali, da bo treba še marsikaj postoriti, če bodo hoteli postati stabilen tretjeligaš. 
Novo sezono s začeli z velikimi ambicijami in temu primerno okrepili člansko moštvo. V sezoni 1993/94 so si zadali visok cilj: uvrstitev v drugo slovensko ligo. Nogometaši Caisse Aluminija so si priigrali naslov jesenskega prvaka v vzhodni skupini tretje slovenske nogometne lige. Cilj, ki so si ga zadali na začetku sezone, pa se 
jim je za las izmuznil, na koncu prvenstva so zasedli drugo mesto, kar pa ni bilo dovolj za napredovanje. Velik finančni vložek v klub (nekateri igralci so dobili avtomobile) je močno prizadel podjetnika, ki pa je računal tudi na navijače. Polajžer se je bil prisiljen umakniti in klub predati tovarni aluminija Talumu. Podjetje Caissa in celoten izvršni odbor z drugimi sponzorji so odstopili. Predvsem se je zataknilo pri statusu igralcev, saj je predsednik Danilo Polajžer 
z nekaterimi igralci podpisal pogodbe in v zameno zahteval nadomestilo. Nazadnje so po žolčnih razpravah našli skupni jezik in Talum je odkupil igralce. Nasledniki so kljub vsem težavam dobili dobro organiziran klub, lahko so nadgradili takratno stanje in si zadali nove cilje. 
Pred sezono 1994/95 sta se sestala upravni odbor in skupščina kluba. Na seji 14. januarja 1995 so sprejeli sklep o ponovni spremembi imena kluba, ki je spet dobil svoje staro ime NK Aluminij. Novo vodstvo je brez težav prevzelo delo od starega sponzorja kluba (Caissa. d. o. o.) in podpisalo novo sponzorsko pogodbo s Talumom. V klubu so se tako po dolgem času pojavili funkcionarji tovarne Talum. 




Predsednik kluba je postal Stan islav Meško, predstavnik Taluma, 
strokovni sodelavec pa legenda nogometnega kluba NK Aluminij 
Ivan Krnji6. 
V klubu so si zadali cilj, da se uvrstijo v višji rang tekmovanja 
ter tako izpolnijo obveznosti do generalnega sponzorja. Sezono 
so končali na nehvaležnem tretjem mestu in izgubili upanje za 
napredovanje. V tej sezoni so bili nogometaši NK Aluminij uspešni 
v Lekmuvcmju La pokal Nuyumelne LVeLe Slovenije, saj su prišli <..lu 
osmine finala, takrat pa jih je na domačem igrišču premagala SCT 
Olimpija z rezultatom o • 4J4 
Maja leta 1994 je vodstvo Caissa Aluminija iz Kidričevega 
organiziralo prijateljsko nogometno tekmo med reprezentancama 
Slovenije in Cipra (do 2 1 /et). Tekma je bila 27. aprila ob 14. uri. 
Potekal je tudi spremljevalni program, v katerem so nastopile 
ptujske mažoretke in godba na pihala Talum Kidričevo. Talum je bil 
glavni pokrovitelj srečanja, tekma pa enkratno doživetje za ljubitelje 
nogometa v ptujski občini. Nekoliko so razočarali le gledalci, saj jih 
je bilo zelo malo. 
74 Arhiv, NK Aluminij. 
Slovenija se je gostujoči reprezentanci oddolžila za poraz na Cipru in zmagala z rezultatom 2 • OJ5 Upravni odbor si je zaradi odličnih rezultatov zadal nekaj pomembnih ciljev, predvsem adaptacijo in gradnjo ustreznih klubskih prostorov. Adaptacijo so konec leta 1997 uspešno končali. 
V sezono 1995/96 so se podali z velikimi ambicijami, saj so imeli kakovostne igralce, vendar obilo težav s trenerji, zato je bilo precej menjav. Te.Lave su se u<..lra.Lale Lu<..li pri <..!elu in bulruvale slabi uvrstitvi članskega moštva, ki je na koncu prvenstva doseglo četrto mesto. Zaradi težav s trenerji so se v klubu odločil, da izšolajo domače trenerje in hkrati rešijo še nenehne težave v zvezi z ustrezn imi trenerskimi licencami. Leta 1996 je klub trenerju članske ekipe Bojanu Špehonji omogočil nadaljnje šolanje na višji trenerski šoli v Ljubljani. Leta 1997 je dobil licenco profesionalnega trenerja (PRO), tako da je lahko vodil prvo moštvo NK Aluminij 76 
Sezona se je začela s pokal nim tekmovanjem in z zelo velikim uspehom NK Aluminij. 
75 Tednik, št. 18, letnik XLVII, 5. maj 1994. 
78 Izjava, B. Dončec, podatki posredovani avtorju, september 2009. 

. 
lj NOGOMETNO KLVO 
KIDRIČEVO 



Telegam NK 'AIUimlnif -tG:ftl6e'40Telefon tGdti6wo 08217'96·11 oini. 993 
--32
r 

Občina ptuj Oddelek za upravne  notranje  zad.eve  J<meovo,  :  18. o5.1998  
225o ptuj  
$tOY.: 21/98-DB  
Spremembe  v  vodstvu kluba  REPUBLIKA SI OVENIJA UPRAV'IA ENOTA p liJ  

Ne izrednem občnem zboru,dne: oB. o5.1998 je prUl o do spremembe v vodstvu kluba,namreč izvoljen je bil nov Upravni odbor kluba e prodsedniko.:.: kot zakonit zastopnik NK Aluminij Kidričevo je izvoljen: 


120. Na občnem zboru 8. maja 1998 je bil za novega predsednika NK Aluminij izvoljen Zvonko Jevšovar. 
Kot tretjeligaš so se uvrstili v osmino finala pokala NZS in šele tam kloni li proti prvoligašu Primorje iz Ajdovščine. Na domačem igrišču so izgubili s 5 • O ter tako izpadli iz nadaljnjega tekmovanja. Z novim trenerskim znanjem in ambicijami je klub začel sezono 1996/97. 
Že v prvi sezoni z domačim trenerjem se je takšna usmeritev pokazala kot prava, saj je NK Aluminij z domačimi igralci in še z nekaterimi okrepitvami po dolgem času dosegel prvo mesto in se uvrstil v višji rang tekmovanja. Najboljši strelec lige je bil igralec Aluminija Robert Hojnik z 19 goli. 
Uspešno so nastopali tudi v pokalnem tekmovanju, v katerem jim je žreb spet dodelil ajdovsko Primorje. Ekipi sta se tako srečali 
v četrtini finala pokala NZS in odigrali dve tekmi. Prva tekma je bila v Kidričevem, kjer so slavili gostje z rezultatom 3 • O. Tudi na povratnem srečanju v Ajdovščini so nogometaši Aluminija doživeli poraz, bilo je 3 • 1 , vendar so dosegli vsaj častni zadetek. 77 Uspeh članske ekipe so dopolnili mladinci, ki so osvojili prvo mesto v drugi slovenski mladinski ligi vzhod ter se po petih sušnih letih spet uvrstili v prvo slovensko mladinsko ligo. 
n 80. let organiziranega nogometa na slovenskem, 2000. 
Nogometni klub »ALUMINIJ« 

KIDRIČ EVO 
vabi na 
prvenstveno, pokalno 
121. Plakat NK Aluminij iz devetdesetih let prejšnjega stoletja. 
Posledično se je v višji rang tekmovanja prvič v zgodovini kluba uvrstila tudi kadetska ekipa, saj je tako veleval pravilnik NZS. 
Nastopanje v 16-članski enotni drugi ligi v sezoni 1997/98 je bilo dolgo in zelo naporno, zahtevalo je tudi mnogo finančnih sredstev. Moštvo NK Aluminij se je uvrstilo na 13. mesto in se tako rešilo izpada iz lige. Napori so se odražali tudi v pokalnem tekmovanju, 
v katerem so v šestnajstini finala pokala NZS doživeli visok poraz na domačem igrišču proti ekipi SET Vevče z rezultatom 5 • O. Po končani sezoni so ambicije kluba narasle in vodilni v upravi 
so razmišljali o prvi ligi. Svoje želje so predstavili generalnemu sponzorju Talumu, ki pa ni želel, da bi klub prešel na profesionalno raven. Obveljala je beseda predsednika uprave Taluma. Vodilni v klubu niso imeli več motiva in so razmišljali o umiku. Preden so se dokončno poslovili, so od tovarne dobili navodilo, da za svoja delovna mesta najdejo ustrezne zamenjave. Najteže je bilo najti predsednika kluba, saj zanj niso imeli ustreznih kandidatov. Po dolgem iskanju je mag. Danilo Toplek za predsednika kluba izbral Zvonka Jevšovarja. V tem času so začrtali tudi smernice kluba• sredstva se vlagajo v razvoj mladih in ne v drago plačane igralce s kratkoročnimi cilji in rezultati.78 
V sezoni 1998/99 se je ligaško tekmovanje spet spremenilo• nastale so prva liga z dvanajstimi člani, enotna druga liga s šestnajstimi klubi in štiri tretje lige s po štirinajstimi klubi. Moštvo Aluminija je še naprej nastopala v enotni drugi slovenski ligi. V tej sezoni so končali na šestem mestu, vendar so jih zgolj štiri točke loči le od drugega mesta in dodatnih kvalifikacij za morebiten vstop v prvo slovensko ligo. Del moči jim je vsekakor pobralo pokalno tekmovanje, ki so 
ga končali v osmini finala. Na domačem igrišču so po podaljških izgubili z ekipo Nafte z izidom 2 • O. 
Oktobra 1998 je Medobčinska nogometna zveza Ptuj praznovala 20-letnico obstoja. V tekmovanje MNZ Ptuj je bilo vključenih 29 članskih, 15 mladinskih in 10 kadetskih ekip ter 16 ekip starejših in 9 ekip mlajših pionirjev. V drugoligaški konkurenci pri članih sta nastopali ekipi Aluminija in Drave. 
78 Izjava, B. Dončec, podatki posredovani avtorju, september 2009. 


Ob jubileju je potekalo veliko prireditev, podelili pa so tudi priznanja. Priznanje MNZ Ptuj je dobil tudi NK Aluminij, plaketo MNZ Ptuj pa dolgoletni igralec in funkcionar NK Aluminij Janko Repič 
ter dolgoletni funkcionar kluba Stanko Meško. Priznanja so dobili igralci. ki so uspešno nastopali v selekcijah NZS, med njimi tudi nekdanja nogometaša Aluminija Damijan Gajser in Marko Kmetec. Slovesni del je popestril troboj med NK Aluminij, NK Drava in NK Maribor na mestnem stadionu na Ptuju ter predtekma veteranov NK Aluminij in NK Drava.70 
NK Aluminij je v sezoni 1999/2000 še naprej nastopal v drugi 
ligi. Na koncu ligaškega tekmovanja je osvojil četrto mesto med šestnajstimi ekipami. V pokalnem tekmovanju se je njihova pot končala v šestnajsti ni finala. Na domačem igrišču so proti Olimpiji izgubili 2 • O. Imeli pa so najboljšega strelca 2. SNL lige, to je bil Milan Emeršič z 21 goli. 
V Kidričevem je prvič gostovala članska ekipa NK Hajduk iz Splita. Hajduk je bil sicer že stari znanec zelenice v Kidričevem, vendar so pred leti (1982) na njej igrali njegovi veterani, ki so se pomerili 
z veterani Aluminija. 
92 19 Tednik, št. 42, letnik LI, 22. oktober, 1998. 
Po enoletni odsotnosti se je mladinski ekipi v sezoni 2000/01 ponovno uspelo uvrstiti v prvo slovensko nogometno ligo, čeprav so osvojili drugo mesto. V Jarenini so se odločili, da ne bodo nastopali v 1. slovenski mladinski ligi, in tako so svojo priložnost dobili mladi iz Kidričevega, ki so bili prepričljivo drugi. Kidričani so bili zadovoljn i, saj se je njihovim mladincem in s tem tudi kadetom uspelo uvrstiti v slovenski elitni mladinski nogometni razred. 
V Aluminiju so se zavedali in se še zavedajo, kaj pomeni dobro delati s svojim naraščajem. Iz njega je v preteklosti izšlo veliko dobrih nogometašev, tudi reprezentantov. V klubu so bili 
mnenja, da je to naložba. ki se izplača, po drugi strani pa 
pomeni tudi stik z drugimi nogometnimi centri. 
V sezonah 2000/01, 2001/02 in 2002/03 je člansko 
moštvo NK Aluminij dosegala uvrstitve pri vrhu lestvice, tretje mesto v drugi ligi in bilo večkrat pred uvrstitvijo v prvo ligo, toda to jim ni uspelo. 
V sezoni 2002/03 so nogometaši Aluminija 
9. julija 2002 igrali prijateljsko pripravljalno tekmo s poljskim prvoligašem Widzew iz Lodža. Ekipa NK Aluminij je bila v primerjavi s prejšnjo sezono močno pomlajena. Aluminij je srečanje izgubil z rezultatom 1 • O. 
V sezoni 2001/02 je bil NK Aluminij finalist 
nogometnega pokala Slovenije, pot do finala 
pa je bila vse prej kot lahka. Začela se je v 
osmini finala, ko se je Aluminij na eni tekmi na 
domačem igrišču pomeril s prvoligašem NK Mura 
in ga premagal z rezultatom 2 • 1; za domače sta 
zadela Aleš Čeh in Milan Raki6. V četrtfinalu se je na 
domačem igrišču srečal z drugoligašem Železničar Radio 
City Maribor in ga premagal z rezultatom 4 • O, strelci za NK 
Aluminij pa so bili Boštjan Zemljič, dvakrat Gregor Dončec in Aleš Čeh. Na povratnem srečanju v Mariboru so igralci NK Aluminij slavili z rezultatom 3 • 2-strelci so bili Milan Raki6, Iztok Pipenbaher in Danijel Širec-in se tako zasluženo uvrstili v polfinale V polfinalu so se na domačem igrišču pomerili s prvoligašem Era iz Šmartnega in na veliko veselje domačih navijačev slavili z rezultatom 1 • O; strelec za NK Aluminij je bil Luka Pekez. Nogometaši Ere so v povratni tekmi premagali Aluminij z 2 • 1; za Aluminij je iz enajstih metrov zadel Aleš Čeh. S skupnim izidom 2 • 2 se je v finale uvrstil Aluminij zaradi zadetka v gosteh. 
Igralci Aluminija so se tako po 32 letih spet uvrstili v finale pokala Slovenije, kjer jih je pričakala ekipa Hita iz Gorice. Prvo srečanje je bilo odigrana 1. maja 2002 v Novi Gorici, kjer so slavili domačini z rezultatom 4 • O ter tako z veliko prednostjo pripotovali v Kidričevo. 
Pred igralci NK Aluminij je bila zelo težka naloga -nadoknaditi štiri zadetke zaostanka. Po obetavnem začetku je Aluminij povedel, vendar so prevladale izkušnje. 
Z rezultatom 2 • 1 je rutinirano zmagal Hit in zasluženo osvojil naslov pokalnega zmagovalca Slovenije. 



125. Župan občine Kidričevo Alojz Šprah je pripravil sprejem za zmagovalce. Skupinska slika pred občinsko stavbo v Kidričevem leta 2002. Zadnja vrsta (z leve): Andrej Dukarič (vratar),_Denis Kancler, Boštjan Zemljič, Dino šeremet, Danilo Pučko, Peter Franci, Leon Panikvar, Peter Prapotnik, Danijel Širec. Ante Šimundža. Srednja vrsta (z leve): Luka Pekez, Crtomir Gojkovič, Slaviša Jevdženi6, Iztok Pipenbaher, Aleš Ceh, Milan Rakič, Sebastijan Golob, Davorin Fridauer, Gregor Dončec. PNa vrsta (z leve) športni direktor Miran Lipovac, trener vratarjev Janko Veselič, trener Branko Horjak. župan Alojz Šprah, predsednik kluba Zvonko Jevševar, fizioterapevt Silvo Rodošek, kondicijski trener 
Mirko Vindiš, Boris Sambolec. 
Strelec za NK Aluminij je bil Aleš Čeh, ki je bil zelo razpoložen 
v celotnem pokalnem tekmovanj u. Njegovi goli so v veliki meri pripomogli k uspehu drugoligaške ekipe. Zaradi uspešnega nastopanja v slovenskem pokalu je trpelo ligaško tekmovanje v drugi slovenski ligi. Tako je moštvo NK Aluminij osvojilo nehvaležno tretje mesto in se ni uvrstilo v višji rang tekmovanja. 
V sezonah 2003/04 in 2004/05 so igralci NK Aluminij igrali s spremenljivimi uspehom. V sezoni 2003/04 so dosegli peto mesto med dvanajstimi ekipami, sezono 2004/05 pa so končali na povprečnem sedmem mestu. Za takšen padec rezultatov v teh in naslednjih sezonah je bila kriva predvsem psihična zasičenost, saj so v prejšnjih sezonah trikrat za las zgrešili napredovanje v višji rang tekmovanja. Posledice so bile vidne kljub kakovostnemu igralskemu kadru. 
V Kidričevem pa je bilo takrat zanimivo nogometno srečanje. Nastop slovenske nogometne reprezentance (pokrovitelj tekme je bila Občina Kidričevo) je vzbudil veliko zanimanje med 
ljubitelji nogometa, saj so želeli na delu videti najboljše slovenske reprezentante. Na igrišču se je zbralo okrog 2000 gledalcev, ki so videli zanimivo in dokaj enakovredno nogometno predstavo, saj so 
se aluminijaši dobro upirali reprezentančnim zvezdnikom. 
Aluminij je srečanje izgubil z rezultatom 6 : 2, vendar velja omeniti, 
da je najlepši zadetek (evrogol) na tekmi dosegel domači igralec 
Luka Pekez, ki je z velike razdalje z močnim in natančnim strelom 
rezultat izenačil (1 · 1), kar so številni navijači nagradili z aplavzom. 

Drugi zadetek za Aluminij je dosegel Simon Kramberger. 

Že pred leti so bile želje funkcionarjev Aluminija, da bi v Kidričevo 
pripeljali Crveno zvezdo, vendar so bile vse prošnje kluba 
neuslišane. V tem letu pa se jim je nasmehnila sreča in dogovorili so 
se za srečanje z nogometnim velikanom nekdanje skupne države. 
Tako so nogometaši Aluminija v prijateljskem nogometnem srečanju 
gostili nekdanje evropske in svetovne prvake iz Beograda, ki so 

bili v Sloveniji na pripravah. Beograjčani so zasluženo slavili visoko 
zmago, saj so bili celo srečanje boljši nasprotnik od borbenih 
domačinov, ki pa jim igra ni stekla predvsem zaradi dobre igre 
nogometašev Crvene zvezde.81 

V sezoni 2005/06 je slovenska nogometna liga spet doživela 
spremembe. Prva liga se je zmanjšala z 12 na 10 klubov, enako 
tudi druga liga. Članska ekipa NK Aluminij je v tej sezoni osvojila 
četrto mesto, vendar so to sezono zaznamovali pomembni uspehi 

81 G. Dončec. zasebni arhiv. 



Finale je veliki dom 

• KIDRIČEVO-Nogomet$i Alumini­noj utakmici sami sebi napravili 
ja drugi finalisti u kup natjecanju imat ce medvjedo uslugu porazom, ali ipak !)rili ku predstaviti se slovenskoj nogomet­nam je važnije prvenstvo, gdje o S\'e­noj javnosti u boljem svjetlu nego u No­mu sami odlučujerno. Poslije tri godi­voj Gorici gde su i>.gubili sn j 4:0, ali nisu ne smo doživjeli poraz na svom terenu razočarali. iako se očekivalo da ce Kidri­i mislim da protiv G<Jričana nasta\ lja­čevci rezultatski bolje proci. Nekoliko gre­mo novu serijo. U tom kup susretu mo­šnkn u obrHni bilo je dovoljno da c Gori­go računati na s' c igrače, a 7.Jl nnjbolju čani. prošlogodišnji osvajači Kupa, nada­jedanastoricu odločiti cu se pred sam ju opel igranju u Europi. početak. Kupje veom a važan, ali prven­
Nogometaši Aluminija su lije pora-stvo i osvajanje prvog, ili drugog !)lje­za o prvenstvcnoj utakmici protiv Rcnca sta nosi ipak vl.." D-KLAJNŠEK 
zakomplicirali si situacijo u 2. SNL, gdje važe za jednog od glavnog favorita za plasman u Prvo SNL. Trener Aluminija Branko Horjak pred uzvratnu utakmico s Goricorn ka::>.e: 
-Veeeg motiva od toga da 
sastav igra o finalu Kupa 
treba. Pozvao bih 
govori podatak su na
Aluminija, da nam pomogno u 

S.Uc:ti'J!OIIs 
namjeri, da harem u uzvratu -Ini-l put krenuli u Ulorak poslijellllt 8orabfl podne i bez obtir.l na pre­dnost. ništa ne prepuštaju
pobijedimo prvoli.:aški sastav. 

lstina je, da smo u prvenstve-3-5-2 Trener Horjak c.nm S:.:..: .... s.!& 3-5-2 
sločajLI S. DROLE 


Igrati kao da je 0:0 
• NOVA GORICA Za prctpo· -Nonnalno je da nas čeka još jedoa 
staviti je da če danas popodne teška utakmica jer ka o što ste se mogli gr.ld vrtnica biti prazan. Naime, uvjeriti u Parku, Aluminij nije loša na programu je uzvratna finalna moručad. Uloga favoritu je poznata ali 
utakmica u Kidričevo. Svi koji ncče mi to moramo izboriti na travnjaktL 
biti u mogucnosti da putuju za Kidriče­Na put u Kidriče•·o idemo s namjerom vo gledal ce utakmicu preko malih ekra­da maksimalno odigramo, ne obaziru­n.-. Prf"i'fnot oci 4·0 i7 prvr akmice n
nrt'i se na rP.zultat i predn<L•t iz pn·e uta­Parkuje dovolj na i ''jcrojatno ncdostižna kmice. Igrali su svjesni toga i nema bo·za domaei na. Tako ce no\IOgoriški pn•oli­jazni da ne bi krenuli agresivno i jako g$ drogu godinu zaredom osvojiti kup. motivirano. Mi moramo susret započe· Pavel Pinni. strateg Gorice. za "drugo po­ti kao da je rezultat it prve otakmice luvrijeme• izjavljuje: 0:0. Samo s takvim mentaUtetom mo­
žemo rnčunati na pozitivan kraj· nji ishod. 
Trener Pinni neče moci raču­
nati na Floljana Debeljaka 
mOr.J pauod rati zbog ka· nuna. Svi ostali su za bor­bu spremni. Da Gončani srnarraju susret ozbiljnim.
da 
126. Napoved finalne tekme s HIT Gorico v Kidričevem. 

mladinske ekipe NK Aluminij. Dvanajstega maja 2006 je v Pragi potekal zaključni evropski turnir Premier Cup, ki ga je že dvanajsto leto zapored pripravil proizvajalec športne opreme Nike. Na tem turnirju so kot slovenski prvaki sodelovali tudi igralci NK Aluminij, in sicer selekcija U-14, torej nogometaši do 15. leta starosti. Omeniti je treba tekmo s slovitim Ajaxom iz Amsterdama, ki ga je ekipa NK Aluminij premagala z rezultatom 1 : O, strelec edinega zadetka je bil Martin Milec. Na koncu so igralci NK Aluminij osvojili 12. mesto med dvajsetimi ekipami. kar je bil velik uspeh za klub iz neznanega Kidričevega. To je bila velika nagrada za dobro delo z mladimi in hkrati obveza za dobro delo tudi naprej. Tako je NK Aluminij v svet ponesel dobro ime kluba, kraja, občine in generalnega sponzorja, podjetja Talum, d. d. 
Drugi večji uspeh v tej sezoni so doseg li mladinci NK Aluminij, 
ki so postali mladinski pokalni zmagovalci Slovenije, leto pred 
tem pa so bili finalisti. Takrat so se v pokalnem finalu v Kopru pomerili z ekipo FC Koper in izgubili. To sezono pa je Nova Gorica postala srečen kraj za mladince iz Kidričevega, ki so se pomerili z aktualnim mladinskim državnim prvakom Hitom iz Gorice. Srečanje so prepričljivo dobili mladinci NK Aluminij z rezultatom 3 : 1 ter tako prvič v zgodovini kluba osvojili to lovoriko. 
Za ekipo Aluminija sta zadela Denis Toplak in dvakrat Uroš Veselič. Naslov pokalnega prvaka Slovenije je bil odraz dobrega dela z mladimi in je pokazal, da ti fantje veli jo obetajo. Klub se je zavezal, da za naslednjo sezono sestavi ekipo, ki bo lovoriko sposobna ubraniti. Usmerjenost kluba, ki je posvečal veliko pozornosti nadarjenim mladim domačim igralcem, je pokazala rezultate, klub pa je dobil potrditev, da je njegova vizija prava. 
Manj uspešna je bila sezona 2006/07. Po odhodu nekaterih igralcev je imel klub močno pomlajeno moštvo. kar se je odražalo tudi v prvenstvu, ko je ekipa v jesenskem delu prvenstva zasedla zadnje mesto. Potrebne so bile spremembe, zato je uprava kluba trenerja Edina Osmanovica zamenjala z domačim trenerjem Bojanom Špehonjo. Kljub obilici težav v spomladanskem delu prvenstva je novemu trenerju uspelo psihološko dvigniti ekipo, tako da so na koncu osvojili šesto mesto in se v zadnji krogih prvenstva za las rešili izpada iz lige. 
Novo sezono 2007/08 so tako začeli s pomlajenim moštvom in z nekaterimi okrepitvami ter z domačim trenerjem. 
Vse do konca prvenstva so bili resen kandidat za napredovanje, 
ob koncu pa je popustila koncentracija igralcev in NK Aluminij je zasedel četrto mesto. Za novo sezono so si zadali nove cilje, ki so bili zelo ambiciozni in za okolje z mnogo tradicije tudi realni: vrh drugoligaške lestvice in po možnosti uvrstitev v prvo ligo. Tako je v sezoni 2008/09 NK Aluminij pod taktirko domačega trenerja Bojana Špehonje zasedel drugo mesto in se uvrstil v kvalifikacije za vstop v prvo ligo. 
V kvalifikacijah so se srečali z večnim tekmecem NK Drava, ki je prek kvalifikacij poskušala obdržati prvoligaški status. Prvo tekmo so odigrali na igrišču v Kidričevem, kjer se je zbralo okrog 2500 gledalcev. Na veliko zadovoljstvo domačih navijačev je NK Aluminij slavil z rezultatom 3 : 2, za domače moštvo pa so zadeli Andrej Dugolin, Jan Šimenko in Martin Milec. Sledilo je povratno srečanje na Ptuju, kjer pa je NK Aluminij po sumljivih sodniških odločitvah doživel boleč poraz s 7 : O. V kvalifikacijah ni bil uspešen, tako da je ostal v drugi nogometni ligi. 
Gospodarska kriza, ki je zajela svet. ni prizanašala niti športu. Nogometni klubi so se z njo spopadali na najrazličnejše načine. Izjema ni bil niti Aluminij, ki je kljub finančnim težavam uspešno izpeljal sezono 200911 0 in izpolnil vse obveznosti do nogometašev. V prvem delu prvenstva je doživljal vzpone in padce. Med trenerjem in igralci so se pojavljala trenja, kar se je odražalo tudi na lestvici. V klubu so se zato odločili, da zamenjajo glavnega trenerja. Bojana Špehonjo je zamenjal Bojan Flis, ki je do tedaj treniral mladince; trenerja sta tako samo zamenjala mesti. V sezoni so se vrstili vzponi in padci, toda fantastična serija zmag v spomladanskem delu prvenstva je bila občudovanja vredna. Klub se je močno povzpel po lestvici in na koncu zasedel tretje mesto v 2. SNL, le malo pa 
je manjkalo, da bi spet igral v kvalifikacijah za 1. SNL. O tem je odločalo zadnje kolo. Neposredni konkurent je bil Triglav, ki bi ob morebitnem porazu s Primorjem omogočil kvalifikacije Aluminiju. 
Na žalost navijačev Aluminija sta se tekmeca razšla z neodločenim rezultatom in tako je mesto v kvalifikacijah pripadlo Triglavu. Kljub temu so bili v klubu zadovoljni s tretjim mestom, ki je bilo dokaz dobrega dela trenerja Bojana Flisa, njegovega pomočnika Primoža Goršeta in trenerja vratarjev Nenada Šeša, ki so sestavili homogen igralski kolektiv. Znali so združiti izkušnje z mladostjo, motivirati ekipo in jo pripraviti na nasprotn ike. 
Po številnih poskusih je NK Aluminij v sezoni 2010/11 naposled 
le uspelo osvojiti vrh 2. lige in tako uresničiti dolgoletne želje maloštevilnih, a zato zvestih privržencev. Sistematično delo v klubu se je obrestovalo; številnim kakovostnim nogometašem, ki so prišli 
iz njihove prepoznavne nogometne šole, so dodali izkušene igralce 
od drugod, ravno ti pa so bili dodana vrednost ekipi in okrepitve v pravem pomenu besede. V klubu so se kljub prvemu mestu odločili, da je še naprej primarni cilj NK Aluminij vzgoja lastnega kadra. V klubu so bili prepričani, da bi vstop v prvo ligo in povečani stroški ogrozili njihovo osnovno poslanstvo. Velikemu veselju je tako sledil trd. a realen pristanek. Zaradi odločitve. da se kljub uspehu ne bodo podali na negotovo pot prvoligaša, je bilo razočaranje v klubu in med navijači dokaj veliko. Poleg Aluminija si je nastop med elito na zelenicah priboril tudi ljubljanski lnterblock, ki bi sicer moral igrati dodatne kvalifikacije za uvrstitev v 1. ligo, vendar so odpadle zaradi neizpolnjevanja licenčnih pogojev Triglava iz Kranja. Podobno odločitev kot Aluminij je sprejel tudi lnterblock -prav tako ni nameraval nastopiti v 1. ligi. Tako so bili organi NZS v zadregi, kako sestaviti ligo desetih. To jih je prisililo, da so omilili kazen Triglavu in sprejeli prošnjo Mure. ki je zasedla 4. mesto v 2. SNL in si je po dolgih sušnih letih želela spet okusiti prvoligaške evforijo.82 
Nogometaši NK Aluminij so imeli v tej sezoni najboljši napad ­dosegli so 54 zadetkov -in najboljšo obrambo-prejeli so 22 zadetkov. Trener Bojan Flis, pomočnik Zvonko Kocijan in trener vratarjev Nenad Šešo so imeli v sezoni 2010/11 na voljo 32 nogometašev, ki so jim na igrišču odmerili različno število minut. Najboljši strelec je bil Marko Kmetec, ki je dosegel devet zadetkov, s čimer si je na lestvici strelcev 2. lige delil tretje mesto. Marko je vse svoje zadetke dosegel iz igre.83 
Dobro delo v klubu se je nadaljevalo tudi v sezoni 2011/12, red 
in urejene razmere so se odražali tudi na igrišču. Razumljivo je, 
da s takšno usmeritvijo in takimi igralci rezultati niso izostali. Tudi 
v tej sezoni se je to pokazalo kot pravilno. saj je NK Aluminij s pomlajenim moštvom in še z nekaterimi okrepitvami drugo leto zapored osvojil 1. mesto v 2. SNL in si tako priboril možnost nastopanja v 1. ligi. Velike zasluge za tak dosežek pa gredo igralcem in vsem, ki so klubu pomagali. Uprava kluba je na tiskovni konferenci sporočila, da sprejemajo izziv in da bodo v tekmoval ni sezoni 2012/13 član elitne 1. slovenske nogometne lige. Pred upravo kluba je bila ponovno zelo težka odločitev. Zavedali so se, da vstop v prvo ligo pomeni korak, za katerega so potrebni močni finančni temelji. Novica je razveselila vse navijače NK Aluminij, saj bodo po dolgih 26 letih v Kidričevem ponovno spremljali najboljše nogometne ekipe iz Sloveniji. 
Veteranski nogomet je oblika rekreativnega športa, ki vpliva na fiziološke, psihološke in sociološke dejavnike. Nekoč aktivnim nogometašem omogoča, da so nenehno v stiku z nogometom in 
da se spet na neki način uveljavijo in potrjujejo v tistem, v čemer 
so bili nekoč dobri in uspešni. Veliko nogometašev v svoji karieri ni doseglo vidnejših rezultatov, so pa vsi dosegli najpomembnejše: igrati znajo nogomet. čare te igre in prijetne trenutke pa lahko doživijo tudi pri treniranju in igranju rekreativnega nogometa. Mnogi si to želijo, pa tega nimajo priložnosti doživeti. Tako se je zbrala peščica enako mislečih nekdanjih igralcev Aluminija, da bi v klubu ustanovili veteransko nogometno sekcijo. Tako bi veteranom omogočili, da znova vadijo s primernimi soigralci in tekmujejo z enakovrednimi nasprotniki. Zelo pomembno je, da se veterani zabavajo, popolnoma sprostijo in odmaknejo od vsakdanjega stresnega življenja. Vendar je ostalo samo pri poskusu, da bi ustanovi li veteransko sekcijo. Tako klub še vedno nima veteranske ekipe, čeprav ima veliko bazo ••Upokojenih« nogometašev. 
82 štajerski Tednik, št 42, letnik LXIV, 3. junij, 2011. ss štajerski Tednik, št 44, letnik LXIV, 10. junij, 2011. 



V Kidričevem so sezono 2012/13 pričakali z veliko mero nestrpnosti. Aluminij, takrat v 2. SNL Kljub menjavi trenerja klubu ni uspelo saj so se prvič v samostojni Sloveniji uvrstili v najmočnejše ostati med prvoligaši. Po zmagi Mure v Kranju je tako bilo krog pred slovensko nogometno klubsko tekmovanje. koncem jasno. da se Aluminij po sezoni igranja v prvi ligi seli nazaj Prepoznavno dobro delo z mladimi nogometaši in nekaj igralcev, v drugo ligo. Med debitanti v prvi ligi NZS sta popolno uveljavitev izposojenih pri najmočnejših slovenskih klubih (Maribor, Olimpija), doživela domača igralca Denis Topolovec. ki je bil tudi kapetan. so dajali slutiti, da bi novinec med elito lahko nekoliko premešal in Aljaž Medved. Predvsem prvi, za debitanta dokaj izkušen bočni prvoligaške karte. Uvod v sezono ni uspel po željah zvestih nogometaš je bil nepogrešljiv član ekipe iz Kidričevega, zato se navijačev, saj je Aluminij izgubil prve tri tekme prvenstva. ob tem je njegova odsotnost zaradi poškodbe v zaključku jesenskega pa ni niti enkrat zatresel mreže nasprotnikovih vrat Posamezne dela še toliko bolj poznala Izkazal se je tudi domači napadalec poškodbe in utrujenost številnih prvokategornikov so Aluminij Robert Ku rež, ki je v prvi ligi že dokaj redno nastopal v dresu 
hitro potiskale po lestvici navzdol, tako da si je z nekaterimi Drave. vendar se mu ni uspelo vpisati med strelce. saj je igral na težko prigaranimi remiji proti neposrednim konkurentom komajda bočnem položaju. Svoj prvenec je tako doživel v dresu Aluminija na zagotovil deveto mesto pred spomladanskim delom sezone. tekmi proti Velenju. Na tej tekmi je z dvema zadetkoma napovedal 
dobro strelsko sezono, na koncu pa je bil celo najboljši strelec Nekoliko slabša kondicijska pripravljenost v primerjavi s konkurenco kluba s 14 zadetki. Zgodovinski uspeh je dosegel tudi napadalec je nogometašem Aluminija v zaključku prvenstva zagotovo Marko Kmetec. saj je nastopal za klub, v katerem je začel svojo odščipni la nekaj pomembnih točk. V prvoligaškem tekmovanju si nogometno pot Svojo bogato športno kariero je končal z tekme sledijo precej pogosteje kot stopnico niže, poleg tega pa enim zadetkom. tekma v prvi ligi zahteva precej več tempa, borbenosti in energije. Aluminij se je tudi med sezono okrepil z nogometaši, ki so v klub Kljub izpadu iz prve lige je v klubu še tlelo upanje na morebiten večinoma prišli kot prosti igralci oziroma na izposojo. Vendar so obstanek med prvoligaši. Situacija za popolnitev lige je bila bili to večinoma fizično iztrošeni izposojeni nogometaši, ki so pred nejasna. Dodatne kvalifikacije za obstanek v prvi ligi si je zagotovila prihodom v Aluminij v svojih matičnih klubih na igrišču prebili zelo Mura. ki naj bi se pomerila s klubom Roltek Dob (2. mesto v drugi malo časa. Za trenerja je bilo velika težava tudi to, kako v čim SNL). Nejasno je ostajalo tudi vprašanje, ali bo Mura na drugi krajšem možnem času uigrati ekipo. Tega dejstva se je še kako stopnji dobila licenco za nastopanje v prvi ligi. Kaj kmalu se je dobro zavedal tudi trener Bojan Flis, ki pa mu ni uspelo, da bi izkazalo, da Mura ne izpolnjuje zahtevanih pogojev. tako da je bila ekipo popeljal više na lestvici, zato so se v klubu odločili. da ga v izključena iz boja za obstanek v prvi ligi. Ob tem pa Roltek Dob tudi spomladanskem delu tekmovanja zamenjajo. Na njegovo mesto to sezono ni sprejel izziva. da bi igral v prvi ligi, in tako je ostalo eno so pripeljali Edina Osmanovica, ki je že prej sedel na klopi NK mesto prosto. Zanj sta konkurirala Aluminij in Krka (3. mesto v drugi 
SNL). Kljub temu da so Kidričani imeli licenco za nastopanje v prvi ligi tudi za naslednjo sezono. je NZS Krki poslala uradno povabilo. Krka ga je sprejela in tako smo dobili še desetega predstavnika prve lige. 
Oblikovanje veteranov čuje monografijo kluba in je 
NK Aluminija, ki so se se­želel, da jo konča s skupinsko 
stali 12. aprila letos, je že fotografijo. Prišlo je veliko nek­
obrodilo sadove. Praktično danjih članov iz domačih logov 
vsi klubiže imajo veterane, in tistih, kJ so odigrali večje 
le nogometaši, ki so igrali število tekem za člansko eklpo 
za Aluminij iz Kidričevega, Aluminija. 
ga niso imeli V rdeče-belih osem­
dresih pa jih je nastopalo 
veliko. šestih generacij: od davnega 

Do srečanja veteranov šestih leta 1951 do 
generacij je prišlo na pobudo njimi je bil najstarejši Marjan 
nekdanjega igralca Alumlnija Berlič (letnik 1921). Dobili 
Gregorja Dončeca, kJ zaklju-so se v restavraciji PAN, kjer 

130. Srečanje veteranov NK Aluminij. 


Osebnosti, 
ki so vpl ivale 



na razvoJ • NKAl uminij 

Marjan Berlič, gonilna sila različnih društev v Strnišču (Kidričevem) 
Berlič Marjan se je rodil 5. decembra 1921 na Ptuju. Bil je velik športni zanesenjak in športnik od glave do pete. V Kidričevo (Strnišče} je prišel leta 1943, ko je delal v gradbenem podjetju nemškega delovnega urada. Urad je delavce razporejal na delovišča glede na znanja in potrebe. Berlič je tako prišel v nekdanji TAM. potem pa se je vmil v Kidričevo, kjer so mu zaradi znanja nemškega jezika ponudili službo nadzornika za stroje. Leta 1944 so ga poklicali v nemško mornarico, ki ga je poslala na Jadran, kjer se je uril mesec dni. Leta 1947 se je spet vrnil v Kidričevo (Strnišče}. 
Takrat je bil gonilna sila družbenopolitičnega življenja v kraju. 
Bil je eden izmed glavnih pobudnikov za ustanovitev športnega in gasilskega društva ter avto-moto krožka. V letih od 1948 do 1952 
je poučeval tehnične predmete na ŠOli za učence v gospodarstvu raznih strok (ŠUG). bil pa je tudi razrednik. V TGA je bil zaposlen devet let, opravljal pa je delo vodje energetike (šef kotlarne). Sam je rekel, da je bil v letih. ki jih je preživel v Kidričevem, pravi »Športni fanatik", ki je šport postavljal pred vse druge vrednote. V letih 1947 in 1948 je bil med pobudniki za gradnjo stadiona v Kidričevem (Strnišču). kar se je leta 1949 začelo tudi uresničevati. 
Leta 1957 se je odločil, da zamenja delovno okolje in sprejme nove delovne izzive. Tako se je tega leta z družino preselil na Ptuj, kjer so mu ponudili mesto direktorja, kar je brez oklevanja sprejel. Takrat je prenehal igrati nogomet v Kidričevem in se je priključil NK Drava. Njegov odhod je bil velika izguba za šport v Kidričevem, kar se je 
pokazalo kasneje, ko je ŠD Aluminij začel propadati. Društvo ni več imelo takšnega športnega delavca, kot je bil Marjan Berlič, zato je tudi razpadlo. Ohranila se je le nogometna sekcija, ki je bila dovolj močna, da je lahko preživela, in je danes najbolj prepoznaven športni kolektiv občine Kidričevo v Sloveniji. V bogatem osebnem arhivu Marjana Berliča so številne slike in priznanja, ki jih je dobil za udejstvovanje na vseh področjih družbenega življenja (nogomet. gasilstvo, avto-moto ...). Med drugim je dobitnik vseh Bloudkovih značk, zlate, srebrne in bronaste, ki so jih nekoč podeljevali za dosežke in prispevke k razvoju športa.1 

Funkcionarji kluba 
Za povojno obdobje sta bili značilni neustavljiva delavnost in ustvarjalnost ljudi. ki sta vplivali tudi na celotno športno življenje 
v Strnišču (pozneje Kidričevem). Po letu 1950 je v ŠD Strnišče začel intenzivno ustanavljati športne sekcije in poživljati delo v njih. 
poskrbeti pa je bilo treba tudi za administrativno vodenje društva. 
Dolgo in uspešno pot NK Aluminij je ,.zakrivila" prva generacija športnih funkcionarjev v ŠD Aluminij Strnišče (Kidričevo}. ki je bila s svojo organiziranostjo, načrtnim delovanjem in dobrim delom z 
delavsko mladino vzor kasnejšim generacijam. Bili so kot velika 
družina; dokaz za to so bili ljudje, ki so po koncu aktivnega igranja 
ostali v klubu in pomagali kot trenerji, člani uprave, sponzorji in ne 
nazadnje kot navijači. 
' Izjava, M. Berlič, podatki posredovani avtorju, september 2009. 



Športni objekti 




Dejavniki 
Plsr.ltu ft 7•oza 1 ' ije 

uspešnosti 
S.f. -• • 
V prvih letih delovanja nogometne sekcije so igralci igrali prve tekme na nogometnem igrišču ob žagi v .. taborišču .. (naselje 11). Pobudo za izgradnjo nogometnega igrišča je dal delavec Gradisa Vlado Janžekovič, da bi delavci lahko zadovoljevali tudi svoje 
potrebe po športu. Vlado Janžekovič je spadal v prvo generacijo sodnikov iz Maribora po osvoboditvi. Najuspešnejši je bil na sojenju tekem slovensko-hrvaške lige in jugoslovanske zvezne nogometne lige. Preden je postal sodnik, je bil nepogrešljiv nogometaš Branika. 
Novo nogometno igrišče v Kidričevem je bilo v lasti sindikalne podružnice Gradisa. Površina igrišča je bila prekrita z žagovino, ki so jo dobili z bližnje žage; žagovina je preprečila, da bi bilo igrišče blatno. Pomožnih objektov ni bilo. Za slačilnice so uporabljali kar bližnjo taboriščno barako, v kateri ni bilo tušev, in nemško 
zaklonišče, ki je prav tako stalo v bližini igrišča. Kasneje je to igrišče 
nogometna sekcija uporabljala za treninge in prijateljske tekme, v sedemdesetih letih pa so na njem igrali igralci, ki niso prišli v ekipo NK Aluminij, in prebivalci industrijskega naselja IL Nastopali so v občinski (rekreacijski) ligi. Danes tega igrišča ni več, na njegovem mestu stoji tovarna Boxmark Leather. 
Z izgradnjo novega naselja in priselitvijo prvih prebivalcev 
v takratno Strnišče je šport postajal vedno bolj množičen in popularen, kar je predvsem veljalo za nogomet Potrebe po športnem udejstvovanju so bile iz dneva v dan večje. Ker v bližini novega naselja ni bilo športnih objektov, so se v TD Strnišče odločili za izgradnjo fizkulturnega stadiona; glavna pobudnika sta bila Marjan Berlič in inženir Stane Tonejc. Prebivalcem Strnišča (kasneje Kidričevega) so hoteli dati ustrezen športni objekt, ki bi bil nekakšna nadgradnja Gradisovega nogometnega igrišča in bi bil namenjen širšim množicam. Načrt so leta 1951 tudi uresničili. 
Odborniki TO Strnišče so ustrezno parcelo dobili na robu naselja, 
v lepem borovem gozdu, ki je hkrati dajal tudi zavetje pred vremenskimi nevšečnostmi. Parcela je bila last splošnega ljudskega premoženja. Leta 1950 je pravico do uporabe tega ozemlja dobila tovarna in leta 1962 postala njegova lastnica. Danes je lastnik celotnega športnega kompleksa, ki se je s prvotne ene parcele razširilo na današnjih pet parcel, Talum, tovarna aluminija, lastnik ene parcele (št 1013/36) pa je podjetje Revital Športno društvo NK 
Aluminij je ta športni kompleks najel za 90 let 
Gozdno parcelo je bilo treba očistiti. Dela so se lotili junija 
1949. Najprej so odstranili nizko grmovje (robidovje) in odgrnili 
humus. Delo so prostovoljno opravljali tovarniški delavci in drugih 
prostovoljci. Pri krčenju gozda in kurjenju robidovja pa se je vnel 
požar, ki se je nenadzorovano razširil Ker mu delavci niso bili kos, 
so na pomoč poklicali gasilsko brigado TGA, kar v tistih povojnih 
časih ni bila majhna stvar. Vodja delovišča je bil Marjan Berlič, 
in da bi se izognil morebitni kazni, je uprizoril lastno nesrečo z 
avtomobilom. Tako je prigoda ostala brez epiloga.1 
1 Izjava, M. Berlič, podatl<i posredovani avtorju, september 2009. 








1953/1954 1956/1 957 1959/1960 	196511966 -Slovenska nogometna liga 1968/1969 
Železničar (Maribor) 
Drava (Ptuj) 30 	Drava (Ptuj) Orijent (Rijeka) 
Borac (Banja Luka)
Sobota (Murska Sobota) 24 Aluminij KidriCevo 29 Aluminij KidriCevo 	Aluminij KidriCevo Aluminij KidriCevo 
Rudar (Trbovlje) 
Kovinar (Maribor) 28 Kovinar (Maribor) 	Nafta (Lendava) 22 Triglav (Kranj) 
Varteks (Varaždin) 
Nafta (Lendava) 23 Bratstvo (Hrastnik) 27 Nafta (Lendva) Kovinar (Maribor) 21 Celje 27 Rudar (Ljubija) 37 
Proletarec (Zagorje ob Savi) 22 Brežice 23 Sever (Sladki Vrh) Branik (Maribor) 18 Ljubljana 26 Trešnjevka (Zagreb) 36 

.4
RIJrlRr (VP.IP.njP.) 
n Šihenik
SvohorlR (KisovP.c) ?? KorotAn (PrP.valjP.) 	Fu7inar (RavnP. M KoroškP.m) 14 RudAr (TrhovtjP.) 
ŽSD Celje 
20 Fužinar (Ravne na Koroškem) 	Mejnik (Svečina) Železničar (Maribor)
Aluminij KidriCevo 	16 
23 Split 
Drava (Ptuj) 12 	Rudar (Velenje) 19 Grafičar (Murska Sobota) Radgona 10 Nova Gorica 20 Metalac (Zagreb) 
Kovinar (štore) 10 Fužinar (Ravne na Koroškem) 17 Ojstria (Dravograd) 	Grafičar (Murska Sobota) 9 Branik (Maribor) 
Lokomotiva (Zagreb) 
ŽSD Celje 6 	Usnjar (Šoštanj) 17 Pohorje (Ruše) Drava (Ptuj) 8 Mura (Murska Sobota) 18 Zadar 
Nafta (Lendava) 16 Maribor B -Rudar (Velenje) 
Kovinar (štore) Kladivar (Celje) 

Ljubljana 	26 
16 
BSK (Banja Luka) 	26 
Koper 12 	Mura (Murska Sobota) 251stra (Pula) 21 Jedinstvo (Bihač) 19 
1954/1955 	195711 958 -Mariborsko-varaždinsko­1960/1961 196611967-Druga zvezna nogometna liga Aluminij KidriCevo 
celjska nogometna liga (cona) 	Jugoslavije zahod 
Rudar (Trbovlje) 29 	Kovinar (Maribor) Kladivar (Celje) Drava (Ptuj)
Sobota (Murska Sobota) 26 Rudar (Trbovlje) 
Svoboda (Ljubljana) 56 1969/1970 -Slovenska nogometna liga Rudar (Trbovlje) Slavonija (Osijek) 44
Bratstvo (Hrastnik) 	24 Kladivar (Celje) 
Fužinar (Ravne na Koroškem) 
Nafta (Lendava) 20 Jedinstvo (Čakovec) 26 Aluminij KidriCevo 	Triglav (Kranj) Sloboda (Tuzla) 
44 Mura (Murska Sobota) 33 
Rudar (Velenje) 20 Maribor 26 Grafičar (Murska Sobota) Slovan (Ljubljana) Lokomotiva (Zagreb) 40 Nafta (Lendava) 28 Proletarec (Zagorje ob Savi) 17 Slaven (Koprivnica) 20 Železničar 
Ljubljana 	Šibenik 36 Aluminij KidriCevo 26 
Kovinar (Maribor) 17 	Zagorac (Krapina) 20 Sever (Sladki Vrh) 
Sobota (Murska Sobota) Bratstvo (Travnik) 35 Svoboda (Ljubljana) 26 
Aluminij KidriCevo 15 	Sloboda(Varaždin) 20 Ojstrica (Dravograd) Nova Gorica Leotar (Trebinje) 34 Rudar (Trbovlje) 23 
Kovinar (štore) 	12 Mladost (Zabok) 
Drava (Ptuj) 	O 
*Ustanovitev slovensko-hrvaške nogometne lige 
1955/1 956-Mariborsko-celjska nogometna 
liga (cona)  
Proletarec (Zagorje ob Savi)  32  
Rudar (Velenje)  28  
Aluminij KidriCevo  23  
Kovinar (Maribor)  23  
Brežice  21  
Kovinar (štore)  16  
Drava (Ptuj)  14  
ŽSD Celje  12  
Rače  8  
Ljutomer  

Sloga  18  
Drava (Ptuj)  18  
T ekstilac (Oroslavje)  16  
Aluminij KidriCevo  10  

*Zadnje kolo: rezultat tekme Tekstilac : Zagorac ni bil upoštevan, kar ne spremeni lestvice. 
1958/1959 -Mariborska nogometna podzveza 
Drava (Ptuj) 21 Kovinar (Maribor) 14 Fužinar (Ravne na Koroškem) 13 Nafta (Lendava) 10 Rakičan 10 
Aluminij KidriCevo 	7 
Korotan (Prevalje) 	3 
Korotan (Prevalje) 	Aluminij KidriCevo Borovo (Borove) 33 Izola 23 
Pohorje (Ruše) Branik (Maribor) 
*Nogometna podzveza (NP) Murska Sobota je bila ustanovljena leta 7960, kljub temu pa so klubi s tega območja do leta 7 966 tekmovali pod okriljem NP Maribor. Iz 
teh lig so se kot najbolje uvrščeni klubi s pomurskega območja uvrstili v kvalifikacije 
ali pa so svoje mesto prepustili klubom z 
mariborskega ali celjskega območja . Prvak 
NP Murska Sobota se je šele v tekmovalni sezoni 7965/66 prvič uvrstil v consko 
nogometno ligo vzhod.  
1961/1962  
Železničar (Maribor) Branik (Maribor) Aluminij KidriCevo Fužinar (Ravne na Koroškem) Mejnik (Svečina) Korotan (Prevalje) Drava (Ptuj) Pohorje (Ruše) Rače Ojstrica (Dravograd) Kovinar B (Maribor, tekmoval zunaj konkurence) Sever (Sladki Vrh)  26 15 14 14 11 11 11 23 8  

Celje 
Železničar (Maribor) Delamaris (Izola) Olimp (Celje) 
1964/1965 
Slovan (Ljubljana) 
Aluminij KidriCevo 
Železničar (Maribor) Ljubljana 
Triglav (Kranj) Branik (Maribor) Nova Gorica Celje 
Mura (Murska Sobota) Rudar (Trbovlje) Svoboda (Ljubljana) Ilirija (Ljubljana) Hrastnik Delamaris (Izola} 
36 
35 
34 
30 29 28 28 26 25 25 24 
20 
20 
7 
Trešnjevka (Zagreb) Rudar(Kakanj) 
Aluminij KidriCevo 
Famos (Hrasnica) BSK (Slavonski Brod) Varteks (Varaždin) Borac (Banja Luka) Segesta (Sisak) Bosna (Visoko) 
Istra (Pula) 
196711 968 
Čelik (Zenica) 
Sloboda (Tuzla) 
Osijek (Slavonija) 
Rudar (Ljubija) 
Famos (Hrasnica) 
Borovo (Borove) 

Borac (Banja Luka) 
Split 

Belišče (Belišče) 
Bratstvo (Travnik) 
Leotar (Trebinje) 

Rudar (Kakanj) 
Varteks (Varaždin) 
Lokomotiva (Zagreb) 
Šibenik 
BSK (Slavonski Brod) 
Trešnjevka (Zagreb) 
Aluminij KidriCevo 

33 33 
32 
31 31 30 30 30 22 18 
53 51 39 37 35 35 34 34 33 33 32 32 31 31 31 29 28 
14 
Kovinar (Maribor) 
Celje 
Ilirija (Ljubljana) 
Slavija (Ljubljana) Drava (Ptuj) Nova Gorica 
1970/1971 
Mercator (Ljubljana) Kladivar (Celje) Rudar (Trbovlje) Branik (Maribor) 
Aluminij KidriCevo 
Drava (Ptuj) 
Slavija (Ljubljana) Triglav (Kranj) 
Ilirija (Ljubljana) Nafta (Lendava) 
Izola 
Kovinar (Maribor) 
22 19 19 18 15 12 
32 29 26 25 
25 
22 20 19 19 19 18 10 
1971/1972 1974/1975 -Slovenska conska liga 1977/1978 -Medobčinska rekreacijska 1980/1981 -nastopa v A-ligi MNZ Ptuj 1983/1984 1986/1987 -Slovenska conska liga vzhod 
vzhod (OML) nogometna liga Ptuj, skupina A (rekreacijska liga) (OML) 
Brežice 29 
Rudar (Trbovlje) 34 Šmartno ob Paki 38 Aluminij Kidričevo 33 Skor ba 28 Dravinja (Slovenske Konjice) 27 Steklar (Rogaška Slatina) 33 
Ilirija (LJubljana) 32 Branik (Maribor) 26 Hajdina 31 Aluminij Kidričevo 27 Aluminij Kidričevo 27 Šmartno ob Paki 
Drava (Ptuj) 27 Steklar (Rogaška Slatina) 24 Skorba 24 Središče ob Dravi 24 Drava (Ptuj) 26 Nafta (Lendava) 
Slavija (Ljubljana) 26 Bakovci 22 Gorišnica 
Gerečja vas A 21 Steklar (Rogaška Slatina) 24 Dravinja (Slovenske Konjice) 
Pr.rti7rln (Slovenj Graciec) 
Koper 25 Kovinar (Maribor) 21 Videm 17 Hr.jciinr. Nr.ftr. (1 enciava) ?4 
Kladivar (Celje)  24  Beltinka (Beltinci)  
Izola  22  Rudar (Velenje)  
Aluminij Kidričevo  20  Aluminij Kidričevo  
Nafta (Lendava)  20  Dravinja (Slovenske Konjice)  
Branik (Maribor)  16  Osankarica (Dravograd)  
Rudar (Velenje)  15  Tišina  
Slivnica  3  Fužinar (Ravne na Koroškem)  
1972/1973  1975/1976  

21  Drava (Ptuj)  14  
20  Grajena  12  
18  Partizan (Ptuj)  11  
16  Kidričevo (industrijsko naselje 11)  11  
14  Markovci  10  
14  
13  
197811979 -MNZ Ptuj, MNL (rekreacijska  
liga)  

Slovenja vas  18  
Zg. Polskava  14  
Gorišnica  12  
Oplotnica {-2)  8  
Apače (-1)  6  

198111982 -A-l iga (rekreacijska liga) 
Aluminij Kidričevo 37 
Pekre 
Ojstrica (Dravograd) 
Fužinar (Ravne na Koroškem) 
Elkroj (Mozirje) 
Proletarec (Zagorje ob 
Boč (Poljčane) 
198411985 
Elkroj (Mozirje) 
24  Partizan (Žalec)  24  
18  Pekre  22  
18  Ojstrica (Dravograd)  20  
18  Proletarec (Zagorje ob Savi)  18  
13  Fužinar (Ravne na Koroškem)  17  
12  Aluminij Kidričevo  13  
Svoboda B (Ljubljana)  12  
1987/1 988-MNZ Ptuj, 1. razred  
32  Drava (Ptuj)  35  

Železničar (Maribor) 
32 Rudar (Velenje) 
Središče ob Dravi (-1 ) 
27 
31 Stojnci
Aluminij Kidričevo 
Ljubljana 29 Branik (Maribor) Aluminij Kidričevo 33 Hajdina 26 Steklar (Rogaška Slatina) 29 Središče ob Dravi 
Ilirija (LJubljana) 27 Nafta (Lendava) 
Izola 26 Steklar (Rogaška Slatina) Slavija (Ljubljana) 23 Kovinar (Maribor) Drava (Ptuj) 23 Bakovci 
Nafta (Lendava) 22 Rakičan 
Kladivar (Celje) 20 Beltinka (Beltinci) 
Aluminij Kidričevo 19 Aluminij Kidričevo 
30  Hajdina  23  
22  Gorišnica  
21  Skorba  21  
21  Boč A (Poljčane)  
21  Pragersko 75  19  
19  Zg. Polskava  14  
18  Videm  11  

Gerečja vas 
Gorišnica 
Dornava 
Markovci (-1 ) 
Skorba {-1) 
Oplotnica (-1) 
Slovenja vas (-1) 
26 Nafta (Lendava) 
23 Pekre 
22 DravinJa (Slovenske Konjice) 
21 Proletarec (Zagorje ob Savi) 
Fužinar (Ravne na Koroškem) 
17 Partizan (Slovenj Gradec) 
16 Ojstrica (Dravograd) 
Drava (Pluj) 
24  Slovenja vas  23  
21  Osankarica (Slovenska Bistrica)  23  
20  Boč (-1) {Poljčane)  22  
19  Gerečja vas  20  
19  Aluminij Kidričevo  18  
18  Hajdina  16  
18  Skor ba  16  

Koper 17 Dravinja (Slovenske Konjice) 17 Osankarica (Slovenska Bistrica) 9 Zg Polskava 
Pragersko
13 
Kovinar (Maribor) 17 Straža 17 Grajena 7 Apače 11 
16 Oplotnica (-1) 2 
Tri glav (Kranj) 9 Peca 6 
•v obdobju izvajanja portoroških sklepov 
*Tekme v slovenski conski ligi vzhod/zahod (od leta 1978 do približno leta 1984} je Elkroj ostane. 
se med letoma 1976 in 1979 niso igrale bilo ustanovljenih približno 30 nogometnih 
zaradi portoroških sklepov. podzvez, ki pa so bile leta 1984 z izjemo NP 
Ptuj in NP Lendava ukinjene. 
1973/1974 197611977 -Mariborska medobčinska 1979/1 980 -Slovenska conska liga vzhod 1982/1 983-Slovenska conska liga vzhod 1988/1989 
rekreacijska nogometna liga (OCL) (OCL) 
Rudar (Trbovlje) 37 38 Središče ob Dravi 34 
Kladivar (Celje) T 
(Kranj) 
Aluminij Kidričevo
Kladivar (Celje) 36 Branik (Maribor) 26 Kladivar (Celje) 
31 
Ljubljana 31 Drava (Ptuj) 24 Elkroj (Mozirje) 
Ojstrica (Dravograd) 32 Olimll.>ija (LJubljana) 32 Impol Osankarica (Slovenska Bistrica) 
Železničar (Maribor) 30 Rače 23 Litija 28 Aluminij Kidričevo 28 Slovfn (Ljubljana) 31 Stojnci 28 Slovan (Ljubljana) 30 Aluminij Kidričevo 21 Aluminij Kidričevo 23 Dravinja (Slovenske Konjice) 24 Mura (Murska Sobota) 28 Boč (Poljčane) 25 
Ilirija (LJubljana) 28 Kovinar (Maribor) () 18 Domžale 15 Brežice 23 Ru1ar (Trbovlje) 28 Hajdoše 
Koper 27 Pekre 17 Koroška 14 Proletarec (Zagorje ob Savi) 22 Slavija (Ljubljana) 23 Slivnica 16 Kamnik 14 Steklar (Rogaška Slatina) 20 Drava (Ptuj) 23 Pobrežje (Maribor) 12 Elkroj (Mozirje) 19 Nafta (Lendava) 23 Pragersko 75 12 Drava (Ptuj) 19 
Izola 22 Jarenina 8 Fužinar (Ravne na Koroškem) 15 
Kovinar (Maribor) 22 Boč (Poljčane) 12 
Šmartno ob Paki 19 Ljutomer {-1) 7 
Aluminij Kidričevo 13 
Ru(!jar (Velenje) 
24 
Dožale 24
m
Komar (Maribor) 
23 
Vozila (Nova Gorica) 
22 
19
Železničar (Maribor) 
18
lnqrad Kladivar (Celje) 
I lirija (Ljubljana) 14 
Aluminij Kidričevo 12 
Markovci  20  
Pragersko  19  
Slovenja vas  18  
Skorba  15  
Gerečja vas  12  
Hajdina  10  

1989/1990 1992/1993 -3. SNL vzhod 199511996 1998/1999 2001/2002 
Impol Osankarica (Slovenska Bistrica) 35 Beltrans (Veržej} 35 Dravograd Dravograd 61 Dravograd Rudar (Velenje) 
Boč (Poljčane) 
Impol (Slovenska Bistrica) 33 Pohorje (Ruše) 
Železničar (Maribor) 
54 
'
Ljubljana 72 Nafta (Lendava) 
Hajdoše 29 Kovinar (Maribor) 29 Pertoci Bakovci Ferterm Pohorje (Ruše) 54 Aluminij Kidričevo 71 Svoboda (Ljubljana) 
Slovenja vas 24 Slovenj Gradec 28 Aluminij Kidričevo Esotech (šmartno ob Paki) 53 Livar (Ivančna Gorica) Dravinja (Slovenske Konjice) 
Stojnci 22 Papirničar (Radeče) 26 Turnišče 37 Tabor (Sežana) 52 Drava Asfalti (Ptuj) 
Koroška (Dravograd) 
Aluminij Kidričevo 19 Ižakovci 25 Kovinar (Maribor) 35 Aluminij Kidričevo 51 Bela krajina 48 Livar (Ivančna Gorica) 
Gerečja vas 19 Pohorje (Ruše) 24 Steklar (Rogaška Slatina) 
Drava (Ptuj) 48 Dravinja (Slovenske Konjice) 
Aluminij Kidričevo
43 
Skorba 19 Pobrežje (Maribor) 24 Unior (Zreče) 
Zagorje 43 Jadran šepič (Kozina) Supernova Triglav (Kranj) 
Šentjur 
40 Nafta (Lendava)
Pragersko 18 Hmezad (Žalec) 23 Odranci 
Factor (Ljubljana) 
Markovci {-1) 17 Rogašovci 22 Dravinja (Slovenske Konjice) 33 Elan (Novo mesto) 39 Železničar Radio City (Maribor) 39 Krško 38 Hajdina 15 Kob Market (Zg. Kungota) 22 Kungota Broker (Zg. Kungota) 30 Nafta (Lendava) 36 Zagorje 37 Izola Ar geta 19 Gorišnica 13 Rače 21 Paloma sever (Sladki Vrh) 26 Jadran Šepič (Kozina) 35 Renče Goriška Brda 33 Šmartno ob Paki (-3) 5 
Caissa Aluminij Kidričevo 20 
Beltrans (Veržej) Goriške opekarne (Renče) 34 Triglav (Bakovci) 
24 
Lipa 18 Bistrica 22 Factor (Ljubljana) 29 Tabor (Sežana) 23 
Slovan Slavija (Ljubljana) 18 Pohorje (Ruše) 15 Rudar (Trbovlje) 15 Elan (Novo mesto) 8 
1990/1991 1993/1994 1996/1997 199912000 2002r.!003 2005/2006 
Aluminij Kidričevo 
Drava(Ptuj) 38 Aluminij Kidričevo 62 Koper 72 Domžale 74 Factor (Ljubljana) 
Drava(Ptuj) 28 Caissa Aluminij Kidričevo 34 Pohorje (Ruše) 
Tabor (Sežana) 69 Drava (Ptuj) 61 Dravinja Duol (Slovenske Konjice) 
Slovenja vas 25 Papirničar (Radeče) 31 Bakovci Esotech (šmartno ob Paki) Aluminij Kidričevo 57 Supernova Triglav (Kranj) 
Stojnci 24 Dravograd 29 Črenšovci GPG Grosuplje 
Aluminij KidričevoAluminij Kidričevo 
43 
Železničar Ligro (Maribor)
Markovci 
Kob Ford (Zg. Kungota) 29 Paloma (Sladki Vrh) Bela krajina 47 Krško
37 40 
Bukovci 
Kovinar (Maribor) 27 Kovinar (Maribor) 
Zagorje 48 Zagorje 
Tinex (šenčur) Pragersko 20 Svoboda (Brežice) 25 Unior (Zreče) 33 Elan (Novo mesto) 
7 
Dravinja (Slovenske Konjice) Livar (Ivančna Gorica) 
Gerečja vas 20 Slovenj Gradec 24 Goričanka (Rogašovci) 32 Ivančna Gorica Triglav (Kranj) Zagorje 
26 
Skor ba 
18 
Žalec 
22 
Turnišče Živila Triglav (Kranj) MNK Izola 
Svoboda (Ljubljana) 
Hajdina 17 Impol (Slovenska Bistrica) 21 Dravinja (Slovenske Konjice) 31 Jadran šepič (Kozina) Jadran Pivo. Mahnič (Kozina) 
Koroška (Dravograd) (-3) 
Dornava 16 Pohorje Megras (Ruše) 18 Odranci 28 Nafta (Lendava) 34 Livar (Ivančna Gorica) Hajdoše 10 T rgotrans (Črenšovci) 17 Kungota Broker (Zg. Kungota) 26 Šentjur 30 Goriška Brda 
Pobrežje (Maribor) 17 MM Brunšvik 20 Drava (Ptuj) Krško Posavje (Krško) 
35 
Rače (-2) 16 Steklar (Rogaška Slatina) 16 Črenšovci 23 Nafta (Lendava) 30 
Rogoza 20 Križevci 
Autoplus Korte 12 Železničar (Maribor) 18 
1991/1992 1994/1995 199711998 -2. slovenska nogometna liga 2000/2001 200312004 200612007 
Šentjur 35 Živila Triglav (Kranj) Živila Tri glav (Kranj) 
Rudar (Velenje)
Stojnci 
36 
Livar (Ivančna Gorica) 
Dravograd 34 Koper 68 Esotech (šmartno ob Paki) 62 Bela krajina Bonifika (Koper) 
Aluminij Kidričevo 36 
58
Drava (Ptuj) (-1) 30 Aluminij Kidričevo 33 BS Teh nik Domžale Zagorje 65 Krško
Aluminij Kidričevo 
60 39 
ŽeleLničar (Maribor) 51 Jadran Šepič (Kozina) 
Gerečja va::; 30 Bakovci 29 
Dravinja (Slovenske Konjice) 
Triglav Gorenjska (Kranj)
48
Slovenja vas 27 Pohorje (Ruše) 28 Elan (Novo mesto) Elan Gr. Commerce (Novo mesto) Zagorje
Aluminij Kidričevo 50 
43
Pragersko 20 Bistrica 22 Nafta (Lendava) 
Dravinja (Slovenske Konjice) Livar (Ivančna Gorica) 
Aluminij Kidričevo 
Skor ba 19 Kob Ford (Zg. Kungota) 21 Drava (Ptuj) 39 Viator Vektor (Ljubljana) 
Krško Posavje (Krško) 35 Mura 05 (Murska Sobota) 
Hajdina 16 Kovinar (Maribor)(-4) 20 Esotech (šmartno ob Paki) 
Zagorje 37 Svoboda (Ljubljana) 
Rudar (Velenje) 
Tinex (Šenčur) 
Gorišnica 15 Renkovci 20 Goriške opekarne (Renče) 
Nafta (Lendava) 37 Supernova Triglav (Kranj) 
Dornava (-1) 12 Starše 
18 
Jadran Šepič (Kozina) 
Železničar Ligro (Maribor) Izola Argeta 
Dravinja Duol (Slovenske Konjice) 
Bukovci 10 Slovenj Gradec 9 Dravograd 31 Livar (Ivančna Gorica) Brda 
20 
Preskrba Boč (Poljčane)(-2) 9 Pobrežje (Maribor) 9 Šentjur 31 Feroterm Lenterm (Ruše) 31 Tab or (Sežana) -izstop iz lige 
14 
Aluminij Kidričevo 31 Beltinci 
Zagorje 31 Šentjur (izstop iz lige) 21 
Rudar (Trbovlje) 29 Brda 
Faktor Črnuče (Ljubljana) 
Renkovci 13 
130 131 
Bonifika (Koper) IB lnterblock (Ljubljana) 
Bela krajina 43 Dravinja Kostroj (Slovenske Konjice) 43 1920-1927 
Aluminij Kidričevo 41 Mura 05 (Murska Sobota) 41 1930 
Labod Drava (Ptuj)
Mura 05 (Murska Sobota) 37 
1933 
Krško 36 Roltek Dob 38 1937 
Zavrč 36 Bela krajina 
1940 

Zagorje 35 Krško 31 1942-1945 
Triglav Gorenjska (Kranj) 35 Garmin Šenčur 22 Krka (Novo mesto) 17 Šmartno 1928 (Šmartno ob Paki) 22 
*NK Aluminij ne napreduje v 1. SNL, 
ker se je tako odločil UO kluba. 
Livar (Ivančna Gorica)  28  
Bonifika (Koper) -izstop iz lige  18  
Zagorje  13  

*NK Aluminij igra kvalifikacije za 1. SNL 
z NK Drava, vendar neuspešno. 
Primorje (Ajdovščina) 
Maribor 
Tri glav Gorenjska (Kranj) 
Aluminij Kidričevo 46 Domžale 
Dravinja Kostroj (Slovenske Konjice) 
Bela krajina Celje 



Igralci NK Aluminij po sezonah 
SEZONA 1951 
Albin Hansel, Alojz Sedič, Anton Kučera, Anton Kurili6, Branko Peroševič, Drago Šket, Edi Trop (vratar). Franc Marciuš, Janko Repič. Johan Pairih, Mario Kuret, Marjan Berlič, Marjan Hodnik, Milan Kosmina, Milan Zupan, Mirko Zaspan, Peter Gegič, Peter Kiš, Rudi Merica. Stane Černe, Stane Goričan, Stojan Peroševič, štefan Dončec, Vlado Hansel 
Trenerji: Marjan Berlič, Albin Hansel, Vlado Janžekovič 
SEZONA 1952 
Albin Hanzl, Alojz Sedič, Anton Kučera, Anton Kurili6, Drago Šket, 
Edi Trop (vratar), Franc Marciuš, Ivan Elzner. Ivan Mazera, Janko 
Repič. Jože Banko, Ljubo Hansel, Ludvik Mesarič, Maks Širec, 
Mario Kuret. Marjan Berlič, Marjan Hodnik, Miha Pirnič, Milan 
Kosmina. Mirko Zaspan. Peter Gegič, Peter Kiš. Rudi Arnejčič. 
Stane Černe. Stanko Kovačič. štefan Dončec. Vlado Hansel 
Trener: Marjan Berlič 
SEZONA 1952/1953 
Albin Hansel, Alojz Sedič, Anton Kosmina, Anton Kučera, Anton Kurili6, Armando Kuret, Darko Fegeš, Drago Šket. Edi Trop (vratar), Edvard Hudelist. Franc Letonja, Franc Marci uš, Franjo Jaklin, 
Ivan Mazera, Ivan Mošmonder. Janko Repič, Josip Vabec, Ljubo 
Hansel. Mario Kuret. Marjan Berlič, Marjan Hodnik, Mirko Zaspan. 
Otmar Berlak, Peter Gegič. Rudi Arnejčič. Stanko Feguš, Stjepan 
Gašparlin, Stjepan Gjukes. Stjepan Železnjak, štefan Dončec. 
Vekoslav Lašič. Vlado Hansel 
Trener: Marjan Berlič 
SEZONA 1953/1954 
Albin Hansel, Anton Kurili6. Armando Kuret, Drago Fegeš, Edi Trop (vratar). Edvard Hudelist. Franc Kiralj, Franc Marciuš, Ivan Mošmonder, Janko Repič, Josip Narandža, Josip Vabec, Karel Kozic (vratar), Ljubo Hansel, Marjan Berlič, Mirko Zaspan, Slavko Marguč, Stanko Feguš, Stjepan Železnjak, štefan Dončec. štefan Knaus. Vlado Hansel 
Trener: Martin Šlezak 
SEZONA 1954/1955 
Anton Kurili6, Drago Fegeš, Edi Trop (vratar), Franc Marciuš, Ivan Mošmonder, Janko Repič, Mario Kuret. Marjan Berlič. Marjan Berlič, Mirko Zaspan, Peter Gegič. štefan Dončec, štefan Knaus 
Trener: Martin Šlezak 
SEZONA 1955/1956 
Alojz Hlebec, Anton Kurili6, Drago Fegeš. Edi Trop (vratar). Franc Gerečnik, Franc Turk, Ivan Mazera. Ivan Mošmonder, Ivan Palfi, Janko Repič, Jože Kreutz, Jože Kuret, Leopold Knez. Lovro Beranič, Mario Kuret, Marjan Berlič, Mirko Zaspan. Peter Gegič, štefan Dončec, Štefan Knaus, Vlado Hansel 
Trener: Martin Šlezak 
SEZONA 1956/1957 
Alojz Hlebec, Anton Kurili6, Armando Kuret, Berlič Marjan, Drago Fegeš, Edi Trop (vratar), Franc Gerečnik. Ivan Mošmonder, Ivan Palfi, Janko Plohl. Janko Repič, Josip Jagarinec, Leopold Knez, Lovro Beranič, Maks Metličar, Mario Kuret, Miodrag Baškovi6. Mirko Zaspan, Peter Gegič, štefan Knaus, Vladimir Korda 
Trener: Anton Kurilič 
SEZONA 1957/1958 
Alojz Hlebec, Armando Kuret, Darko Tržan, Drago Fegeš, Edi Trop (vratar), Franc Gerečnik, Franc Krčar, Ivan Mošmonder, Ivan Palfi, Janko Repič, Josip Blagovič, Jože Erhatič, Lovro Beranič, Mirko Ekselenski, Mirko Zaspan, štefan Knaus 
Trener: Anton Kurilič 
SEZONA 1958/1959 
Armando Kuret, Drago Fegeš, Dušan Jovič, Edi Trop (vratar), Franc Gerečnik, Franjo Krčar. Ivan Mošmonder. Ivan Palfi, Janko Repič, Josip Blagovič, Lovro Beranič, Mario Kuret, Mirko Ekselenski, Mirko Tkalčec, Mirko Zaspan. štefan Knaus 
Trenerja: Anton Kurilič, Vlado Hasel 
SEZONA 1959/1960 
Adolf Leskovar, Alojz Hlebec. Alojz Mlakar, Armando Kuret. Bruno Levart, Drago Fegeš, Edi Trop (vratar), Erih Jager. Erik Berčnik, Franc Gerečnik, Franjo Artenjak. Hinko Vodušek, Ivan Kirbiš, Ivan Mošmonder, Ivan Palfi, Janko Repič, Josip Jagarinec. Jože Huzjan, Jože Soršak, Jože Tomažin, Lovro Beranič, Mirko Ekselenski, 
Mirko Lednik, Mirko Tkalčec, Mirko Zaspan, Srečko Muršec, Stane Goričan. Stanko Feguš, štefan Eberl, štefan Knaus Trener: Vlado Hansel 
SEZONA 1960/1961 
Dušan Jovič, Edi Vindiš. Franc Gerečnik, Franjo Artenjak, Franjo Škrinjar (vratar). Hinko Vodušek, Ivan Kostanjevec. Jože Soršak, Ludvik Špehonja, Mario Kuret, Mirko Zaspan. Petar Savič, Peter Gegič, Said Musič, Srečko Muršec. Tine Vogrinec. Valter Valentan (vratar), Vitomir Markovič 
Trener: Vlado Hansel 
SEZONA 1961/1962 
Ciril Kovač, Čedomir Teodorovič. Edi Vindiš, Franc Gerečnik, Franjo Artenjak. Franjo Škrinjar (vratar), Hinko Vodušek, Jože Soršak. Lovro Mesarič. Ludvik Špehonja, Mario Kuret, Mirko Zaspan, Said Musič, Srečko Muršec, Vitomir Markovič 
Trener: Vlado Hansel 
SEZONA 1962/1963 
Ciril Kovač, Čedomir Teodorovič. Edi Vindiš, Franc Gerečnik, Franjo Artenjak. Franjo Škrinjar (vratar), Franjo Vrbanec, Hinko Vodušek, Jože Soršak, Lovro Mesarič, Ludvik Špehonja, Maks Božank (vratar), Mario Kuret. Mirko Zaspan. Mišo Kramberger (vratar), 
Petar Savič. Rade Pecikozič, Sead Musič. Srečko Muršec, Vitomir Markovič 
Trener: Vlado Hansel 
SEZONA 1963/1964 
Ajt, Anton Novak, Anton Tkalec, Ciril Kovač, Čedomir Teodorovič. Drago Grabar, Evgen Avbelj, Franc Gerečnik, Franjo Artenjak. Franjo Škrinjar (vratar), Franjo Vrbanec, Hinko Vodušek, Jože Soršak, Ju mer Jumerovič, Lovro Mesarič. Ludvik Špehonja, Mario Kuret. Mirko Zaspan. Mišo Kramberger (vratar), Mišo Milosavljevič, Srečko Muršec, Stane Loboda, Stevo Lončarič (vratar), Vitomir Markovič, Života Markovič 
Trener: Zvonko Tomac 
SEZONA 1964/1965 
Anton Satler, Anton Tkalec, Branko Filipovič. Dragan Mikič, Drago Kneževič, Franc Gerečnik. Franjo Artenjak, Franjo Vrbanec, Hinko Vodušek, Ivan Krnji6, Lovro Mesarič, Ludvik Špehonja, Maks Božank (vratar). Mišo Kramberger (vratar). Mišo Milosavljevič, Petar Roksandič, Rudolf Bračič (vratar), Srečko Muršec. Stane Loboda, Stevo Perič. Života Markovič 
Trenerji: Zvonko Tomac, Ludvik Ruda, Franjo Laci, Anton Kuril ič 
SEZONA 1965/1966 
Anton Satler, Anton Tkalec, Čedomir Teodorovič, Drago Kneževič, Hinko Vodušek, Ivan Krnji6, Lovro Mesarič, Ludvik Špehonja, Maks Božank (vratar), Milan Emeršič, Mišo Milosavljevi6, Rudolf Bračič (vratar), Srečko Muršec, Stane Loboda, Vlado Plajnšek, 
Života Markovič 
Trener: Anton Kurilič 
SEZONA 1966/1967 
Anton Satler, Anton Tkalec. Bojan Klemenčič. Boris Bukvi6, Čedomir Teodorovič. Drago Grbavac, Drago Kneževič, Edvard Šoštarič (vratar), Franc Lipavšek, Hinko Vodušek. Ilija Mitrovič, Ivan Krnji6, Josip Kaniški, Krešo Mlinaric. Ljubo Zec. Lovro Mesarič. Ludvik Špehonja, Maks Božank (vratar). Mile Krnji6. Mišo Milosavljevi6, Petar Radulovič, Rudolf Bračič (vratar). Srečko Muršec, Stane Loboda, Štefan Tolič, Vitomir Markovič, Vitomir Sovrovič, Vlado Plajnšek, Života Markovič 
Trener: Anton Kurilič 
SEZONA 1967/1968 
Anton Satler, Borbaš, Drago Grbavac. Drago Kneževič, Franjo Vrbanec, Hinko Vodušek, Ivan Krnji6, Ivan Šaran (vratar), Ivan Zajc, Josip Kaniški, Jože Hadler, Lovro Mesarič, Ludvik Špehonja, Maks Božank (vratar), Marjan Vrabl, Miroslav Slavkovič, Mišo 
Milosavljevi6, Petar Pekič, Petar Radulovič, Rudolf Bračič (vratar). Srečko Muršec, Stevo Perič, štefan Tolič. Valter Breznik, Vitomir Sovrovič, Vojo Veličkovič (vratar) 
Trenerja: Radovan Zdravkovič, Vitomir Sovrovič 
SEZONA 1968/1969 
Anton Tkalec, Branko Filipovič, Danijel Colnarič, Drago Grbavac, Dušan Hazabent, Dušan Lončarič, Franc Hojnik, Franc Panikvar, Franjo Vroanec. Hinko Vodušek, Ivan Belec, Ivan Zajc, Borbaš, Josip Kaniški, Jože Soršak, Jumer Jumerovič, Kukrič, Ljubo Štiftar, Lovro Mesarič, Ludvik Špehonja, Maks Božank (vratar), Marjan Vrabl, Milan Began, Miroslav Slavkovič, Mišo Milosavljevič, Omeragič, Petar Radulovič. Srečko Muršec, Stevo Perič, Vili Škerjanec (vratar), Vojo Veličkovič (vratar), Zmago Gomzi (vratar), Zvonko Frčec 
Trener: Anton Kurilič 
SEZONA 1969/1970 
Čedomir Teodorovič, Drago Grbavac. Drago Kneževič, Dušan Lončarič. Franc Hojnik, Franjo Vrbanec, Ivan Krnji6, Ivan Zajc, 
1 jtJho ŠtiftAr. 1 uclvik ŠpAhonjA, MAks Ro7Ank (vrAtAr). MiroslAv 
Slavkovič, Mišo Milosavljevič, Srečko Muršec, Stevo Čule, Stevo Perič, Vili Škrjanec (vratar). Zmago Gomzi (vratar). Zvonko Frčec 
Trener: Blaž Plaznik 
141 
SEZONA 1970/1971 
Čedomir Teodorovič, Drago Grbavac, Dušan Hazabent, Dušan Lončarič, Durič (vratar), Franc Hojnik, Gojko Koprivec, Hinko Vodušek, Igor Hazabent, Ivan Krnji6, Ivan Zajc, Josip Kaniški, Ludvik Špehonja, Maks Božank (vratar), Marjan Nikolič, Miro Karanovič, Miroslav Slavkovič, Srečko Muršec, Stevo Čule, Stevo Perič, Vili Škerjanec (vratar), Zvonko Frčec 
Trener: Anton Kurilič 
SEZONA 1971/1972 
Alojz Vinkler, Anton Jurčan, Anton Kokol (vratar), Čedomir Teodorovič, Drago Ačimovič, Dušan Hazabent, Dušan Lončarič, Franc Hojnik, Franc Panikvar, Igor Hazabent, Ivan Krnji6, Ivan Zajc, Jože Lamberger, Jože štumberger, Ljubo Štiftar, Maks Božank (vratar), Marjan Nikolič, Miro Karanovič, Miroslav Slavkovič, 
Silvo Vidovič, Stevo Čule, Stevo Perič, Vincenc Milošič (vratar), Vlado Zagorac, Zvonko Frčec 
Trener: Anton Kurilič 
SEZONA 1972/1973 
Albin Dončec, Alojz Vinkler, Anton Jurčan, Čedomir Teodorovič, Dušan Lončarič, Franc Hojnik, Franc Jeza, Franc Panikvar, Hinko Vodušek, Ivan Krnji6. Josip Kaniški, Jože Kopše, Ljubo Štiftar, Maks Božank (vratar), Miro Karanovič, Silvo Vidovič, Tica (vratar), Vincenc Milošič (vratar), Zvonko Frčec 
Trener: Anton Kurilič 
SEZONA 1973/1974 
Albin Dončec, Alojz Vinkler, Dušan Hazabent, Dušan Lončarič, Franc Jeza, Franc Panikvar, Hinko Vodušek, Jan Repič, Jože Kopše, Jože štefančič, Jože Štumberger, Ljubo Štiftar, Maks Božank (vratar), Marjan Horvat, Marjan Nikolič, Marjan Veselič, Marjan Vindiš, Miro Karanovič, Mišo Štiftar, Radovan Šprah, Srečko Škrjanc, Stanislav Mesarič, štefan Dončec, Vincenc Milošič (vratar) 
Trener: Anton Kurilič 
SEZONA 1974/1975 
Albin Dončec, Alojz Vinkler, Čedomir Teodorovič, Franc Jeza, Franc Panikvar, Ivan Zagoršek (vratar), Ivan Zajc, Jakob Murat, Janko Vindiš, Ludvik Špehonja, Maks Božank (vratar), Marjan Kokot, Marjan Vindiš, Marjan Vrabl, Radovan Šprah, Silvo Vidovič, Srečko Škrjanec, Stanislav Mesarič, štefan Dončec, Vincenc Milošič (vratar) 
Trenerja: Vitomir Sovrovič, Hinko Vodušek 
SEZONA 1975/1976 
Albin Dončec, Čedomir T eodorovič, Danilo Klajnšek (vratar), Drago Klep, Franc Jeza, Franc Panikvar, Hinko Vodušek, Ilija Pantelič (vratar), Ivan Zagoršek (vratar), Jakob Murat, Janko Vindiš, Jože štumberger, Marjan Kokot, Marjan Vindiš, Marjan Vrabl, Milan Hadler, Murat Huseinovič, Mujkič, Silvo Vidovič, Srečko Petrošič, Srečko Škrjanec, štefan Dončec, Zvonko Kajič 
Trenerja: štefan Knaus, Hinko Vodušek 
SEZONA 1976/1977 
Albin Dončec, Alojz Vinkler, Čedomir Teodorovič, Danilo Klajnšek (vratar). Jakob Murat, Jani Premožič, Janko Vindiš, Jože Petrovič (vratar), Mario Kuret, Marjan Horvat, Marjan Kokot, Marjan Vindiš, Marjan Vogrinec (vratar), Martič, Milan Hadler, Mostič, Murat Huseinovič, Nenad Muratovič, Srečko Bek, Srečko Škrjanec, Stanislav Mesarič. štefan Dončec, štefan Fabek, Zvonko Kajič 
Trener: Mišo Milosavljevič 
SEZONA 1977/1978 
Albin Dončec, Alojz Vinkler, Drago Kokot, Drago Verdenik, Franc Panikvar. Ivan Krnji6, Ivan Zagoršek (vratar), Janko Vindiš, Mario Kuret. Marjan Horvat, Marjan Vindiš. Nenad Muratovič. Silvo Vidovič, Srečko Škrjanec, štefan Dončec, štefan Fabek 
Trener: Ivan Krnjič 
SEZONA 1978/1979 
Albin Dončec, Alojz Vinkler, Branko Verdenik, Danilo Klajnšek (vratar). Drago Arnuš, Drago Kokot, Drago Verdenik, Franc Panikvar, Janko Vindiš, Jože Šmigoc, Marjan Vindiš, Marjan Vogrinec (vratar), Mirko Fruk, Mirko Kozoderc, Miroslav Letonja, Nenad Muratovič, Srečko Bek, Srečko Škrjanec, Stanislav Mesarič, Stanko Podvršek, štefan Dončec 
Trener: Ivan Krnjič 
SEZONA 1979/1980 
Albin Dončec, Alojz Vinkler, Branko Krajnc, Danilo Klajnšek (vratar), Drago Kokot, Drago Škrget (vratar). Franc Panikvar, Franc Primožič (vratar), Janko Vindiš, Jože Šmic, Jože Šmigoc, Mario Kuret, Marjan Vindiš, Marko Mihelič, Milan Hadler, Mirko Fruk, Mirko Kozoderc, Miroslav Letonja, Nenad Paučinac, Srečko Bek, Srečko Škrjanec, Stanko Podvršek, Jankovič, štefan Dončec, Zvonko Pigner 
Trener: Ivan Krnjič 
SEZONA 1980/1981 
Alojz Vinkler, Čedomir Teodorovič, Danilo Klajnšek (vratar), Danilo Tašner, Drago Kokot, Dušan Kreslin, Franc Panikvar, Ivo Banko, Janko Vindiš, Jože Šmic, Jože Šmigoc, Mario Kuret, Marjan Jaušovec, Marko Mihelič, Miran Cafuta, Nenad Paučinac, štefan Dončec, Zvonko Banko, Zvonko Frčec 
Trenerja: štefan Knaus, Ludvik Špehonja 
SEZONA 1981/1982 
Albin Dončec, Alojz Vinkler, Bojan Škrget, Branko Selinšek. Daniel Koren, Danijel Colnarič, Danilo Glažar, Danilo Klajnšek (vratar), Drago Kokot, Franc Panikvar, Franci Zupanič, Janko Vindiš, Marjan Jaušovec, Marjan Votolen. Srečko Bek, Srečko Škrjanec, štefan Dončec, Vincenc Milošič (vratar), Zvonko Banko, Zvonko Leskovar, Zvonko Pignar 
Trenerj i: Ludvik Špehonja, Ivan Pšajd, Ivan Krnjič 
SEZONA 1982/1983 
Albin Dončec, Alojz Vinkler, Andrej Petek, Avgust Šibila. Bojan Špehonja, Branko Dončec. Damjan Letonja, Daniel Koren , Danilo Ivančič, Danilo Klajnšek (vratar). Drago Kokot, Drago Škrget (vratar), Franc Panikvar. Franci Zupanič. Jože Šmigoc. Jože Vindiš, Marjan Butolen, Marjan Jaušovec, Mirko Fruk, Mirko Kozoderc, Silvo Rihtarič, Srečko Bek, Srečko Škrjanec. Stanislav Mesarič, štefan Dončec, Tonči Kirbiš, Vincenc Milošič (vratar). Zvonko Pignar 
Trenerja: Ivan Krnjič, Miro Slavkovič 
SEZONA 1983/1984 
Andrej Petek, Bojan Skaza, Bojan Škrget, Bojan Špehonja, Branko Krajnc, Daniel Koren, Danilo Glažar, Dario Dobnik, Drago Kokot, Dragomir Murko, Drago Škrget (vratar), Franc Panikvar, Jakob Murat, Jože Šmigoc, Manojlov Hristov, Marjan Jaušovec, Marjan Nikolič, Mirko Fruk, Silvo Rihtarič. Simonič (vratar). Srečko Bek, Srečko Škrjanec, Stanislav Mesarič, Vinko Šuen, Zvonko Banko, Zvonko Pignar 
Trener: Miro Slavkovič 
SEZONA 1984/1985 
Albin Dončec, Bojan Špehonja, Branko Selinšek, Daniel Koren, Danijel Letonja, Danilo Klajnšek (vratar), Dario Dobnik, Gašaj, Drago Škrget (vratar). Dušan Hvalec, Franc Panikvar, Franc Primožič (vratar), Franc Žitnik, Franci Zupanič, Jože Šmigoc, Manojlov Hristov, Marjan Jaušovec, Marjan Nikolič, Mirko Fruk, Nenad Muratovič, Drago Radolič, Silvo Žitnik, Srečko Bek, Stanko Glažar, Vlado Simič, Vlado štajner 
Trener: Ludvik Špehonja 
SEZONA 1985/1986 
Albin Dončec, Bojan Majal, Bojan Škrget, Branko Hameršek, Dani Lukas, Daniel Koren, Danilo Klajnšek (vratar), Drago Škrget (vratar), Dušan Hvalec, Franc Panikvar, Franc Žitnik, Gorazd Kodrič, Igor Brglez (vratar), Jurij Šmigoc, Marjan Jaušovec, Marjan Šibila, Marjan Vogrinec, Mefit Arifi, Miran Kmetec, Mirko Fruk, Roman Tement, Silvo Rihtarič, Silvo Žitnik, Srečko Bek, Srečko Škrjanec, Stanislav Mesarič, Stanko Glažar, Vlado Majcenovič (vratar), Vlado štajner 
Trenerja: Ivan Krnjič, Ivan Pšajd 
SEZONA 1986/1987 
Albin Dončec, Andrej Turk, Branko Selinšek, Damjan Gajser, Daniel Ivančič, Daniel Tašner, Danijel Letonja, Danilo Glažar, Danilo Klajnšek (vratar), Darko Jeza, Drago Kokot, Franc Panikvar, Gorazd 
Kodrič, Ivan Potočnik, Ludvik Škrget (vratar), Manojlov Milenov, Miran Emeršič. Robert Hojnik, Roman Kaisesberger (vratar), Roman Repec, Silvo Rihtarič, Silvo Žitnik, Srečko Bek, Stanko Glažar, Vincenc Milošič (vratar), Zoran Strel, Željko Stolnik 
Trener: Ivan Pšajd 
SEZONA 1987/1988 
Albin Dončec, Alojz Vinkler, Andrej Turk, Boris Bavdek, Borut Loboda, Branko Selinšek, Damjan Gajser, Damjan Letonja, Daniel Koren, Danilo Glažar, Danilo Klaj nšek (vratar), Darko Jeza, Drago Kokot. Ernest Dobrajc, Franc Panikvar, Franc Zupanič, Ivan Hertiš, Iztok Fridl, Manojlov Milenov, Marjan Jozič, Robert Hojnik, Roman Kaisesberger (vratar), Silvo Rihtarič, Silvo Žitnik, Srečko Škrjanec 
Trenerja: Ivan Pšajd, Maks Kmetec 
SEZONA 1988/1989 
Alojz Vinkler, Andrej Turk, Bojan Verdenik, Boris Bavdek, Branko Selinšek, Damjan Gajser, Damjan Letonja, Daniel Beranič, Danilo Glažar, Franc Panikvar, Franc Zupanič, Franc Zupanič, Iztok Fridl, Janko Strelec, Jože Šmigoc, Marjan Jozič, Peter štumberger, Robert Hojnik, Roman Kaisesberger (vratar), Srboljub Mladenovi6 (vratar), Srečko Bek, Zdenko Vajda, Zvonko Pignar 
Trener: Maks Kmetec 
SEZONA 1989/1990 
Bojan Verdenik, Boris Bavdek, Dani Kekec (vratar), Daniel Beranič, Danilo Glažar, Danilo Ivančič, Darko Jeza, Franc Zupanič, Ivan Hertiš, Ivan Malek, Janko Strelec, Jože Šmigoc, Marjan Rajh, Peter Bračič, Tomislav Grbavac, Zdravko Bilanovič (vratar), Zvonko Pignar 
Trenerji: Maks Kmetec, Alojz Vinkler, Franc Panikvar 

SEZONA 2010/2011 
Alen Romih, Aljaž Medved, Andraž Bajlec, Antonijo Pranjic, Boris Sambolec, Branimir Djokič, David Lugonjič, Dejan Draškovič, Dejan Purišič, Denis Rešek, Denis Topolovec. Denis Zajc (vratar), Gregor Režonja, Jura Pejič, Klemen Bingo, Marko Kmetec, Marko Krajcer, Matej Pučko, Matej Vračko, Miha Bratušek (vratar), Mitja Rešek, Primo? Potočnik. Rrtjko Rotlllrln. Rok Rno. Srtmo Srtgrtclin (vmtm). Sergej Krajnc, Timotej Petek, Tomaž Murko (vratar), Uroš Poljanec (vratar), Žan Majer, Žiga Kljajič 
Trener: Bojan Flis 
SEZONA 2011/2012 
Alen Kavčič, Alen Ploj, Aljaž Medved, Aljoša Fekonja, Andraž 
Bajlec, Boris Sambolec, Daniel Ljubec, David Lonzarič, Denis Rešek, Denis Topolovec, Denis Zajc (vratar), Gregor Režonja, Jan Štrukelj, Klemen Bingo, Kristian Lipovac (vratar), Luka Kirič, Marcel Vindiš, Marko Kmetec, Miha Kokol, Nejc Pečovnik, Niko Tisaj, Robert Kurež, Semir Spahič, Sergej Krajnc, Timotej Petek,Tomaž Murko (vratar). Uroš Poljanec (vratar), Žan Majer 
Trener: Bojan Flis 
SEZONA 2012/2013 
Adnan Bešič, Aljaž Medved, Almir Sulejmanovič, Blaž Brezovački, Blaž Cesar. Blaž Dolinar. Boštjan Strel. David Kašnik, David Lonzarič, Denis Rešek, Denis Topolovec, Denis Zajc (vratar), Dorijan Ožvald, Emir Hodžura. Gorazd Zajc, Gregor Režonja, Jurica Jeleč, Klemen Bingo, Kristian Lipovac (vratar), Luka Kirič, Marcel Vindiš, Marko Drevenšek, Marko Kmetec, Martin Cvetič, Matic Črnic, Matic Vrbanec, Mitja Rešek, Nejc Pečovnik, Rade Jovanovič, Robert Ku rež, Sandro Bloudek. Semir Spahič, Sergej Krajnc, Tadej Žagar -Knez, Timotej Petek, Tomaž Kožar, Tomaž Murko (vratar), Uroš Poljanec (vratar). Žiga Vraničar 
Trenerja: Bojan Flis, Edin Osmanovič 
LEGITIMACIJA 
201 3-. 
KMETECMarl!o 


LE T IIAC A 
Pri... :l'ri.u l!aftot.a Dano 
-
et·. .... -...
6.2.19.)6.
0... INt« . .... 
:'rt>OYlJe 

2007-2013. 

Nogometne izkaznice 
Orhvljanstvo 
rl.'!)
175. Pregled športnih izkaznic nogometne sekcije ŠD Aluminij in NK Aluminij od leta 1951 do leta 2013. 

Preglednica vseh uradnih tekem med 
178. Prijateljska tekma NK Drava . NK Aluminij leta 1958. Aluminij je bil v temnejših progastih dresih. 



NK Aluminij in NK Drava Ptuj 
Sezona Domačin Gost Rezultat 
1952 Aluminij Drava 1 
1952 Drava Aluminij 3: 2 
1952/1953 Aluminij Drava 4 
1952/1953 Drava Aluminij 0: 
1952/1953 Titov pokal Aluminij Drava 3: o 
1953/1954 Aluminij Drava :0 število tekem 
1953/1954 Drava Aluminij 
Zmage Aluminija Remi 
1954/1 955 Aluminij Drava :0 Skupaj 78 39 1954/1955 Drava Aluminij 0: 2 
1955/1956 Drava Aluminij 
1955/1956 Aluminij Drava 2: 
1956/1967 Aluminij Drava 5 
1956/1957 Drava Aluminij 1957/1958 Aluminij Drava 2 :0 
1957/1958 Drava Aluminij 2 :0 
1958/1959 Drava Aluminij 3: o 
1958/1959 Aluminij Drava 2: 2 1959/1960 Drava Aluminij 3: o 
1959/1960 Aluminij Drava 
1960/1 961 Aluminij Drava 0: 2 
Sezona Domačin Gost 
1985/1986 Titov pokal Aluminij Drava 3 : 1 
1987/1988 Aluminij Drava 0: 
1987/1988 Drava Aluminij 
1990/1991 Aluminij Drava 
1990/1 991 Drava Aluminij
3:o
1960/1 961 Drava Aluminij 1991/1992 1/8 finala Aluminij Drava 
1961/1962 1961/1962 
1962/1963 
1962/1963 
1969/1970 
1969/1970 
1970/1971 
1970/1971 
1971/1972 Aluminij 
Drava 
Aluminij 
Drava 
Drava 
Aluminij 
Aluminij 
Drava 
Aluminij Drava 
Aluminij 
Drava 
Aluminij 
Aluminij 
Drava 
Drava 
Aluminij 
Drava 3 :0 
1 1 
2 :0 
0: 2 
1 2 
3: 3 
2: 2 
0: 
2: 
1991/1992 
1991/1992 
1993/1994 
1993/1994 
1995/1996 1/16 finala 
1996/1997 1/8 finala 
1997/1998 
1997/1998 
Aluminij  Drava  
Drava  Aluminij  
Drava  Aluminij  
Aluminij  Drava  
Aluminij  Drava  3:  
Aluminij  Drava  3:  
Drava  Aluminij  
Aluminij  Drava  0:  

1998/1999 Drava Aluminij 
1998/1999 Aluminij Drava1971/1 972 Drava Aluminij 
1972/1973 Drava Aluminij 1 :3 1998/1999 Pokal MNZ Drava Aluminij1972/1973 Aluminij Drava :0 1999/2000 Drava Aluminij 0:1973/1974 Aluminij Drava 1999/2000 Aluminij Drava1973/1974 Drava Aluminij 5 1 2001/2002 Pokal MNZ Aluminij Drava1976/1977 Drava Aluminij 3: o 2001/2002 Drava Aluminij 0:1976/1977 Aluminij Drava 2: 2 
1982/1983 
1982/1983 
1983/1984 
1983/1984 
1984/1985 
1984/1985 Drava 
Aluminij 
Drava 
Aluminij 
Drava 
Aluminij Aluminij 
Drava 
Aluminij 
Drava 
Aluminij 
Drava 2: 
4: 
:0 
5: o 
:0 
Kvalifikacije 1SNL 2009 
2010/2011 
2010/2011 
2010/2011 
2013/2014 Pokal MNZ 
2014/201 5 Pokal MNZ 2001/2002 Aluminij Drava1977/1978 Drava Aluminij 2 2002/2003 Aluminij Drava1977/1978 Titov pokal Drava Aluminij 2 
Drava  Aluminij  7  
Aluminij  Drava  0:  
Drava  Aluminij  
Aluminij  Drava  5:  
Drava  Aluminij  0:  
Drava  

2002/2003 Drava Aluminij 3:
1977/1978 Aluminij Drava 3: o 
1977/1978 Titov Pokal Aluminij Drava 
Kvalifikacije 1SNL 2009 Aluminij Drava 3: 

'V' 


Casovnica 
Pomembni dogodki v delovanju NK Aluminij 




Povzetek 

Gregor Dončec, profesor športne vzgoje, je Kidričan in izhaja iz nogometne družine. Sam je bil aktiven igralec v članski ekipi NK Aluminij med letoma 1998 in 2009. Raziskovalna žilica in odlično diplomsko delo sta bili spodbuda, da je zgodovino kluba raziskoval naprej in pripravil temeljit in obsežen zgodovinski pregled delovanja nogometnega kluba Aluminij iz Kidričevega. Knjiga prikazuje razvoj nogometa in NK Aluminij Kidričevo, ki je 
zagotovo eden najpomembnejših segmentov športne dejavnosti 
v kraju. Začetki organiziranega igranja nogometa v Kidričevem segajo v čas po drugi svetovni vojni. Delavci TGA (Tovarne glinice in aluminija) so leta 1951 ustanovili nogometno sekcijo v okviru 
ŠD Aluminij, katera je še istega leta začela uradno tekmovati pod imenom ŠD Aluminij. 
Za nastajanje te knjige gre največja zasluga bivšemu igralcu Alojzu Vinklerju. ki je zaradi svoje obsežne arhivske zbirke o klubski zgodovini bil nepogrešljiv vir informacij in podatkov. 
Vsebinski del knjige NK Aluminij je Gregor Dončec razdelil na več sklopov. V prvem poglavju sta prikazana razvoj in zgodovina nogometa na širšem ptujskem območju, ki zajema čas od 19. stoletja do konca druge svetovne vojne. 
V poglavju telesna kultura obravnava organiziranost športa in nogometa v času številnih administrativnih organizacijskih sprememb. Posebno poglavje je namenjeno razvoju športnega delovanja v Strnišču po drugi svetovni vojni do leta 1953. Nadaljevanje je poglavje Športno delovanje v Kidričevem od leta 1953 do leta 1960. Naslednja poglavja razvoja so predstavljena po obdobjih in sezonah delovanja od 1951-1971; 1971-1991; 
1991-2013. 
Sledi prikaz tistih osebnosti, ki so vplivale na razvoj NK Aluminij, med njimi so Marjan Berlič, funkcionarji kluba, predsedniki NK Aluminij Kidričevo, Anton Kuril ič -Kuri, igralec, trener in predsednik NK Aluminij, trenerji, znani igralci iz Kidričevega, Saša Gajser, nogometni sodniki iz vrst NK Aluminij in športni novinarji, ki so izšli iz vrst NK Aluminij. Poglavje Dejavniki uspešnosti je razdeljeno na več sklopov. Predstavljeni so športni objekti. nekaj vrstic namenja avtor tudi gospodarjenju v klubu in njegovim finančnim zadevam. Predstavljena je tudi nogometna šola, njeno delo, trenerji in vodstvo.Zadnje poglavje tega sklopa obravnava navijaški klub, saj so »Šumari« dvanajsti igralec kluba. Zanimiv pregled dobimo v statističnem pregledu, podanem v tabelah in preglednicah, ki obravnavajo šest desetletij dela NK Aluminij, njegove rezultate in uspehe Zadnje poglavje statističnega dela so imena igralcev po sezonah od leta 1951 do 2013. 
Na koncu je avtor namenil še nekaj besed lokalnemu nogometnemu derbiju med NK Aluminij in NK Drava. 
Pred pozabo je tako ostala ohranjena čudovita in častna nogometna zgodovina, katere začetki segajo v davno leto 1947. 


Pomembni dogodki v delovanju NK Aluminij 
27. 12. 1947 -Ustanovni občni zbor za Fizkulturni aktiv (FA) 
Strnišče. To pomeni tudi uradni začetek delovanja športne dejavnosti v okviru društva. 
15. 4. 1948 -Odločba o ustanovitvi Fizkulturnega aktiva 
(FA) Strnišče. 
4. 10. 1948 -Ustanovljeno je bilo Telovadno društvo Strnišče (TD), ki je ob ustanovitvi štelo več kot 60 članov. 
18. 7. 1949 -Odločba o ustanovitvi Telovadnega društva (TD) 
Strnišče. 
Junij 1949 -TD Strnišče je začelo graditi fizkulturni stadion. 
4. 12. 1949 -TD Strnišče se je preimenovalo v TD Aluminij Strnišče. 
18. 6. 1950 -V Strnišču je bila reklamna tekma med TD Aluminij in JA iz Ljubljane. Ekipa TD Aluminij je zmagala z rezultatom 5 : 3. 
6. 3. 1 951 -TD Aluminij se je reorganiziral v Športno društvo 
Aluminij Strnišče. 
8. 4. 1951 -Uradno odprtje fizkulturnega stadiona. 
4. 5. 1951 -Nogometna sekcija se je registrirala in vključila v 
Nogometno zvezo Slovenije. 
13. 5. 1951-Nogometna sekcija (tekmovala je z imenom ŠD Aluminij) je odigrala prvo uradno tekmo pod poverjeništvom Maribora. NK Aluminij je igral z NK Studenci iz Maribora in zmagal z rezultatom 6 : 1. 
30. 12. 1956 -Nogometna sekcija se je odcepila od Športnega 
društva Aluminij, se osamosvojila in preimenovala v Nogometni klub Aluminij Kidričevo. Sezona 1956/57 -NK Aluminij se je kot drugouvrščena ekipa 
mariborsko-celjske cone udeležil dodatnih kvalifikacij za vstop v slovensko-hrvaško ligo (MVC-cona) in jih uspešno opravil. 
1960 -Športno društvo Aluminij je razpadlo, ostala je samo 
nogometna sekcija. 
Sezona 1962/63 -NK Aluminij je osvojil prvo mesto v mariborsko­
murskosoboški ligi ter se prek kvalifikacij uvrstil v prvo slovensko nogometno ligo (SNL). 
Sezona 1965/66 -NK Aluminij je postal republiški prvak (1. SNL) in republiški pokalni prvak. 
10. 7. 1966 NK Aluminij je v dveh kvalifikacijskih srečanjih proti 
Metalcu iz Zagreba izšel kot zmagovalec s skupnim rezultatom 6:3 in se zasluženo uvrstil v 2. jugoslovansko ligo-zahod. 
Sezone 1966/67, 1967/68 in 1968/69 -NK Aluminij je nastopal v 2. 
jugoslovanski nogometni ligi. 
Sezona 1981/82 -NK Aluminij se je skozi kvalifikacije uvrstil v 
območno ligo-vzhod (2. SNL). 
Sezona 1985/86 -Članska ekipa NK Aluminij je nastopala v 1. SNL Sezona 1996/97 -NK Aluminij se je uspelo uvrstiti v 2. SNL Sezona 2001/02 -NK Aluminij je bil kot drugoligaška ekipa finalist 
nogometnega pokala Slovenije. V finalu je izgubil s Hitom iz Gorice. 

Sezona 2008/09 -Po mnogih letih so bile za NK Aluminij 
kvalifikacije za vstop v 1. SNL neuspešne. Usoden je bil večni tekmec kluba NK Drava s Ptuja. 
Sezona 2010/1 1 -NK Aluminij je osvojil prvo mesto v 2. SNL ter si tako priboril vstop v 1. SNL, vendar se je vodstvo odločilo, da klub v sezoni 2011/12 v tej ligi ne bo nastopal. 
Sezona 2011112 -Po 26 letih se je članski ekipi NK Aluminij uspelo 
uvrstiti v 1. SNL 
Sezona 2012/13 -Članska ekipa NK Aluminij je nastopala v 1. SNL. 




Zusammenfassung 

Gregor Dončec, Professor tur Sporterziehung, kommt aus Kidričevo und ist ein "Kidričan" und stammt aus einer FuBbaii-Familie. 
Selbst er war ein aktiver Spieler in der Mitgliedsmannschaft des FuBballvereins NK Aluminij zwischen den Jahren 1998 und 2009. Seine Forschungsader und eine ausgezeichnete Diplomarbeit waren eine Anregung datur die Geschichte des Vereins weiter zu erforschen und um eine grundliche und umfassende historische Obersicht des NK Aluminij aus Kidričevo vorzubereiten. 
Das Buch zeigt die Entwicklung des FuBballs und des NK Aluminij Kidričevo, welcher sicherlich einer der wichtigsten Segmente der sportlichen Aktivitaten in der Umgebung darstellt Die Anfange 
des organisierten FuBballs in Kidričevo reichen in die Zeit 
nach dem Zweiten Weltkrieg. Die TGA Arbeiter (Tonerde-und Aluminiumfabrik) haben im Jahr 1951 im Rahmen von Sportverein (SV) Aluminij eine FuBballsektion gegrundet, die noch im gleichen Jahr offiziell unter dem Namen SV Aluminij startete an Spielen teilzunehmen. Fur die Entstehung dieses Buches kommt der gr6Bte Verdienst von einem ehemaligen Spieler Alojz Vinkler, der aufgrund seines umfangreichen Archivs uber die Geschichte des Vereins eine unverzichtbare Quelle von lnformationen und Daten war. 
Gregor Dončec hat den Hauptinhalt des Buches NK Aluminij in mehrere Zusammenhange aufgeteilt Das erste Kapitel stellt die Entwicklung und Geschichte des FuBballs aut einem breiten Gebiet von Ptuj dar, das den Zeitraum von dem 19. Jahrhundert bis zum Ende des Zweiten Weltkrieges umfasst 
ln dem Kapitel Korperkultur behandelt er die Organisiertheit des Sports und FuBballs in der Zeit der zahlreichen Verwaltungsorganisationsanderungen. Ein besonderes Kapitel ist der Entwicklung von sportlichen Aktivitaten in Strnišče nach dem Zweiten Weltkrieg bis zum Jahr 1953 gewidmet Dann folgt das Kapitel Sportliche Tatigkeit in Kidričevo vom Jahr 1953 bi zum 
1960. Folgende Kapitel der Entwicklung sind nach der Zeit und Saison der Tatigkeiten dargestellt, von: 1951-1971; 1971-1991; 
1991-2013. 
Nachfolgend finden Sie eine Obersicht uber diejenige Personlichkeiten, die die Entwicklung von NK Aluminij beeinflussten, darunter Marjan Berlič, die Vereinsfunktionare, die Prasidenten der NK Aluminij Kidričevo, Anton Kurilič -Kuri, der ein Spieler, Trainer und Prasident von NK Aluminij war, verschiedene Trainer, bekannte Spieler aus Kidričevo, dann weiter Saša Gajser, ein FuBballrichter aus der Reihe von NK Aluminij und Sportjournalisten, die aus der NK Aluminij Reihe ausgingen. Das Kapitel der Erfolgstatigkeit ist aut mehrere Gruppen geteilt Vorgestellt sind sportliche Objekte. Ein paar Zeilen widmet der Autor auch der Bewirtschaftung des Klubs und seinen finanziellen Angelegenheiten. Die FuBballschule, ihre Arbeit, die Trainer und die Leitung werden auch vorgestellt Das letzte Kapitel dieses Zusammenhangs behandelt den Fanverein, denn "Šumari" gelten als zwolfter Spieler des Vereins. Einen interessanten Oberblick bekommen wir in dem statistischen Oberblick, der in verschiedenen Tabellen angegeben ist, in denen sechs Jahrzehnte der Arbeit von NK Aluminij, ihre Ergebnisse und Erfolge dargestellt sind. Das letzte Kapitel des statistischen Teils sind die Namen der Spieler nach Saisons vom 1951 bis 2013. Am Ende hat der Autor ein paar Worte dem lokalen FuBballderby zwischen 1\JK Aluminij und NK Drava gewidmet Von der Vergessenheit bewahrt blieb so eine schone und ehrenvolle FuBballgeschichte, deren Ursprunge zuruck in das alte Jahr 1947 reichen. 
Wesentliche EreigniBe in der tiitigkeit

des NK Aluminij 
27. 12. 1947 -Die Grundungshauptversammlung tur 
Leibeskulturaktiv Strnišče. Dies ist auch der offizielle Anfang von sportlichen Aktivitaten innerhalb des Vereins. 
15. 4. 1948 -Bescheid uber die Grundung des 
Leibeskulturaktivs Strnišče. 
4. 10. 1948 -Turnverein Strnišče wurde gegrundet, der bei der 
Grundung mehr als 60 Mitglieder zahlte. 
18. 7. 1949 -Bescheid uber die Grundung des 
Turnvereins Strnišče. 
Juni 1949 -Turnverein Strnišče begann ein Leibeskulturstadion 
zu bauen. 
4. 12. 1949 -Turnverein Strnišče benannte sich in Turnverein 
Aluminij Strnišče um. 
18. 6. 1950 -Ein Werbungsspiel zwischen Turnverein Strnišče und 
JA aus Ljubljana wurde abgespielt, in dem die Mannschaft von Turnverein Strnišče mit dem Ergebnis 5: 3 gewann. 
6. 3. 1951 -Turnverein Aluminij wurde in den Turnverein Aluminij 
Strnišče reorganisiert 
8. 4. 1 951 -Die offizielle Eroffn ung des Leibeskulturstadiums. 
4. 5. 1951 -Die FuBballsektion wurde bei dem slowenischen FuBballverband registriert und einbezogen. 
13. 5. 1951 -Die FuBballsektion (die unter dem Namen Turnverein 
Aluminium teilnahm) spielte das erste offizielle Spiel unter der Beauftragung von Maribor. NK Aluminij spielte mit NK Studenci und gewann das Spiel mit einem Ergebnis von 6 1. 
30. 12. 1956 -Die FuBballsektion hat sich von dem Turnverein 
Aluminij getrennt, hat sich unabhangig gemacht und wurde in FuBballverein Aluminij Kidričevo umbenannt 
Saison 1956/57 -NK Aluminij hat als zweitplatzierte Mannschaft der Maribor -Celje Zone an zusatzlichen Qualifikationen fur den Eintritt in die slowenisch -kroatische Liga teilgenommen und hat sie erfolgreich abgeschlossen. 1960 -Turnverein Aluminium ging auseinander, nur die FuBballsektion ist geblieben. 
Saison 1962/63 -NK Aluminij eruberle den er::;len PlalL in der 
Maribor-Murska Sobota Liga und hat sich durch Qualifikationen in die erste slowenische FuBballliga (SNL) eingeordnet 
Saisons 1965/66 -NK Aluminij wurde der Republikmeister (1 .SNL) und Pokalrepublikmeister. 
10. 7. 1966 NK Aluminij hat in zwei Qualifikationstreffen gegen 
Metalec aus Zagreb gewonnen mit einer Endergebnis 6 3 und hat sich so aut die 2. Jugoslawischeliga -West platziert 
Saisons 1966/67, 1967/68 in 1968/69 -NK Aluminij spielte in der 
Zweiten Jugoslawischen Liga. 
Saison 1981/82 -NK Aluminij hat sich durch Qualifikationen in die 
Regionalliga -Ost eingeordnet 
Saison 1985/86 -Mitgliedsmannschaft von NK Aluminij trat in der 
Ersten Slowenischen Liga aut. 



Saison 1996/97 -NK Aluminij hat es geschafft sich in die Zweite 
Slowenische Liga einzuordnen. 
Saison 2001/02 -NK Aluminij war als Zweitligist der Finalist des 
slowenischen FuBballpokals. Im Finale verlor er dann gegen 
Hit Gorica. 
Saison 2008/09 -Nach vielen Jahren waren Bemuhungen tur NK Aluminij sich durch Qualifikationen in die Erste Slowenische Liga einzuordnen erfolglos. Schicksalhaft war der ewige Rivale NK Drava aus Ptuj. 
Saison 2010/11 -NK Aluminij hat den ersten Platz in der Zweiten Slowenischen Liga erobert und hat sich damit den Einstieg in die Erste Slowenische Liga erkampft, dennoch hat sich die Fuhrung entschieden in dieser Saison nicht in der Ersten Liga zu spielen. Saison 2011/12 -Nach 26 Jahren geling es der Mitgliedsmannschaft von NK Aluminij sich in die Erste Slowenische Liga einzuordnen. Saison 2012/13 -Mitgliedsmannschaft von NK Aluminij spielte in der Ersten Slowenischen Liga.območno ligo-vzhod (2. SNL). 




Summary 

Gregor Dončec, a professor of physical education, is from Kidričevo and comes from a football family. He has been an active player in the senior team of Aluminij FC between 1998 and 2009. His adventorous spirit and an excellent thesis encouraged him to further explore the history of the club, eulminoting in o thorough ond comprehensive historical overview of the operations of the football club Aluminij from Kidričevo. 
The book showcases the development of football and Aluminij FC, which is certainly one of the most important segments of sporting activities in the area. The beginnings of organized football in Kidričevo lie in the time just after the Second World War. Workers of TGA (Tovarna glinice in aluminija) in 1951 founded a football section under the establishment of ŠD Aluminij, which began officially competing in the same year and under the same name. This book would have not have happened without the friendly assistance of a former player Alojz Vinkler, who has praven to be an indispensable source of information and data of the club's history. 
Gregor Dončec divided the main content of the book into severa! chapters. ln the chapter physical culture, he deals 
with the organization of sport and football during the numerous administrative organizational changes. A special chapter is devoted to the development of sports activities in Strnišče after Word War 11 until 1953. The next chapter deals with sports activities in Kidričevo from 1953 to 1960, followed by chapters of development by period and seasons of operations from: 1951-1971, 1971-1991, 1991-2013. 
Outline of persons and personalities who have influenced the development of Aluminij FC is next, with the likes of Marjan Berlič, 
club officials, presidents of Aluminij FC, Anton Kurilič -Kuri, 
coach and president of the club, trainers, well-known players from Kidričevo, Saša Gajser, referee's and sports journalists, all who originated or derived from the club. The chapter of efficiency factor is divided onto more complexes. Represented are sports facilities. A couple of rows the author devotes to husbandry in the club and to financial matters. Represented is al so the football school, its work, the trainers and leadership. The last chapter deals with the fan club, as the "Šumari" are the twelfth player of the club. 
An interesting statistical overview is seen in tables and spreadsheets, which deal with six decades of Aluminij FC, its results and successes. The last part of the statistical chapter 
presents the names of the players from season 1951 to 2013. At the end the author devotes a couple of words to the local football derby between NK Aluminij and NK Drava. 
A beautiful and honorable football history therefore remains preserved, whose origins date back to the year of 1947. 


events in the history 
FC 
27. 12. 1947 -The founding meeting for the Physical Culture 
working ground (FA) Strnišče. This is also the official launch of sporting activities with in the association. 
15. 4. 1948 -The establishment act of the Physical Culture working 
group (FA) Strnišče. 
4. 10. 1948 -The Gymnastic Society of Strnišče (TD) is founded, 
which had more than 60 members at its establishment. 
18. 7. 1949 -The establishment act of the Gymnastic Society of 
Strnišče (TD). 
Junij 1949 -TD Strnišče began to build flhysical Culture stadium. 
4. 12. 1949 -TD Strnišče is renamed into TD Aluminij Strnišče. 
18. 6. 1950 -ln Strnišče a promotinal match between TD Aluminij and JA from Ljubljana took place. TD Aluminij won with 5 : 3. 
6. 3. 1951 -TD Aluminij is reorganized into Športno društvo Aluminij 
Strnišče. 
8. 4. 1951 -The official opening of the Physical Culture stadium. 
4. 5. 1951 -The football section is registered and incorporated in 
the Football Association of Slovenia. 
13. 5. 1951 -The football section (competing with the name of ŠD Aluminij) played its first official match under Maribor banner. Aluminij FC played with Studenci FC from Maribor and won 
with 6: 1. 
30. 12. 1956 -The football section is separated from the ŠD 
Aluminij, became independend and was renamed to Aluminij Kidričevo FC. 
Season 1956/57 -Aluminij FC attended additional qualifications 
as a runner-up team of the Maribor-Celje zone for entry into the Slovenian-Croation league (MCV-zone) and completed them succesfully. 1960 -ŠD Aluminij tell apart, only the football section remained. Season 1962/63 -Aluminij FC won first place in the Maribor -Murska Sobota league, and through qualifications landed in the Slovenian football league (SNL) 
Season 1965/66 -Aluminij FC became republic champion (1. SNL) and the republican cup champion. 
10. 7. 1966 Aluminij FC won two qualifying matches against Metale 
from Zagreb with a total score of 6:3, and deservedly entered into second Yugoslav league -west. 
Season 1966/67, 1967/68 in 1968/69 -Aluminij FC performed in the 
2nd Yugoslav football league. 
Season 1981 /82 -Aluminij FC places itself through qualification into 
the regional league-east (2.SNL). 
Season 1985/86 -Aluminij FC first team performs in the 1.SNL Season 1996/97 -Aluminij FC managed to enter 2. SNL. Season 2001 /02 -Aluminij FC was as a second-league (2.SNL) 
team finalist of the football cup of Slovenia. The team lost to 
Hit from Gorica. 

Season 2008/09 -After many years Aluminij FC unsuccesfully 
qualified to enter 1. SNL. lts eterna! rival Drava FC from Ptuj outmatched them. 
Season 2010/11 -Aluminij FC won first place in 2. SNL and therefore could enter in 1. SNL, but the management decided against entry. 
Season 2011/12 -After 26 years the Aluminij FC got into 1. SNL. Season 2012/13 -Aluminij FC performs in 1.SNL. 



Gregor Dončec 
Profesor športne vzgoje 
Kidričan Gregor Dončec je bil rojen leta 1981. V Kidričevem je obiskoval osnovno šolo in naredil prve nogometne korake. 
Srednjo šolo je obiskoval na Ptuju in postal elektrotehnik elektronik. Leta 2010 je diplomiral na Fakulteti za šport v Ljubljani. Njegovo diplomsko delo je imelo naslov Nogometni klub Aluminij -Kidričevo, zgodovinski oris nogometne igre v Kidričevem od nastanka 1950 do 2010. 
Gregor izhaja iz nogometne družine. saj so nogomet igrali že njegov ded, oče in strica. Nogomet je aktivno igral od svojega sedmega do šestindvajsetega leta; v članski ekipi NK Aluminij je igral med letoma 1998 in 2009. 
Kot izjemno talentiran je igral tudi v reprezentanci Slovenije: leta 
1998 na turnirju v Nemčiji kot igralec do 17 let (U-17). leta 2002 pa na srečanju proti reprezentanci Anglije kot član do 21 let (U-21). 
Igral je tudi na eni najpomembnejših tekem NK Aluminij leta 2002, ko je bil klub finalist nogometnega pokala Gregorjeva športna kariera se je zaradi poškodbe predčasno končala leta 2009. 
S športom zaznamovan se je v sezoni 2009/10 preizkusil tudi v igranju dvoranskega nogometa (futsala). Bil je član ekipe FC Ptuj, ki je nastopala v 1. slovenski futsal ligi. Med študijem na Fakulteti za šport si je pridobil najvišjo nogometno trenersko licenco PRO. licenco profesionalnih trenerjev. 
Svoje bogate izkušnje je začel prenašati na mlajše in leta 2010 postal vodja nogometne šole NK Aluminij. Delo z mladimi je moral zaradi službenih obveznosti opustiti. 
Raziskovalna žilica in odlično diplomsko delo sta bili spodbuda, da je še naprej raziskoval. Pripravil je temeljit in obsežen zgodovinski pregled delovanja Nogometnega kluba Aluminij iz Kidričevega. 

1. 	Nogometna tekma v ruskem begunskem taborišču. 
Last Vladimirja Kasteljanova. Muzej Ruska Soba. Bela Crkva. 
2. 	Skupinska sl ika med TD Strnišče in JA Ljubljana. 
Last Marjana Berliča. 
3. 	Plakat iz nemškega taborišča Stemtal. 
Last Mihaela Ko/taka. 
4. 	Kino dvorana, kjer so potekali občni zbori FA Strnišče v letu 1947. 
Last Alojza Vinklerja 
5. 	Seznam članov aktiva Strnišče. 
Last Alojza Vinklerja. 
6. Zapisnik občnega zbora Fizkultumega aktiva Strnišče. 
Last Alojza Vinklerja. 
7. 	Seznam inštr uktorjev Fizkulturnega aktiva Strnišče. 
Last Alojza Vinklerja. 
8. Sindikalni mnogoboj na Ptuju. 
časopisniizrezek. Naše delo, 1949. 


9. 	
Marjan Berlič prejema. 


Last Alojza Vinklerja. 
10. Prehodna zastavica v si ndikal nem mnogoboju. 
Last Alojza Vinklerja. 
11 . Delegacija Sindikalnega aktiva Tovarne gl inice in aluminija iz Strnišča. 
Last Alojza Vinklerja. 
12. Odločba o ustanovitvi Fizkultumega aktiva Strnišče. 
Last Alojza Vinklerja. 
13. Igranje odbojke na improviziranem igrišču ob g rajski pristavi. 
Last Marjana Berliča. 
14. Odločba o ustanovitvi Telovadnega društva Strnišče. 
LastAlojza Vinklerja. 
15. Prvič se pojavi ime Aluminij. 
časopisni izrezek. Naše delo. 1949. 
16. Diploma iz lahke atletike. 
Last Al ojza Vinklerja. 
17. 	Otvoritev fizkulturnega stadiona v Strnišču. časopisni izrezek. Naše delo, 1950. 
1 8. Prijateljska tekma med SŠD Strnišče in Garnizije JA iz Ljubljane Časopisni izrezek. Naše delo. 1950. 
19. Novo teniško igrišče. ki je bilo dokončano leta 1953. 
Last Marjana Berliča. 
20. Upravni odbor ŠD Aluminij Kidričevo. 
Last Alojza Vinklerja. 
21 . Začetniki nogometne sekcije Telovadnega društva Strnišče. 
Last Alojza Vinklerja. 
22. Izkaznica 
. ......
·­
Last Alojza Vinklerja. 
23. Odbojkarska ekipa . 
Last Marjana Berliča. 
24. Nogometno igrišče v Kidričevem 11. 
Last Al ojza Vinklerja. 
25. 
Športno društvo Aluminij Strnišče 
Last Alojza Vinklerja. 


26. 
Športno društvo Alumi nij Strnišče 
LastAlojza Vinklerja. 


27. 
Skica. kako je nastajal znak ŠD Alumi nij. 


Last Alojza Vinklerja. 
28. Znak ŠD Al uminij. (fotografija: črtomir Goznik) Last Alojza Vinklerja. 

29. 
Zastava ŠD Aluminij Strnišče (Kidričevo) iz leta 1951 . 


Last Alojza Vinklerja. 
30. Nogometna sekcija ŠD Aluminij se je prei menovala v Nogometni klub Aluminij. 
Last Alojza Vinklerja. 
31 . Dres ŠD Aluminij (fotografija Srdan Mohorič) last Alojza Vink/erja. 
32. Članska izkaznica Nogometne podzveze Maribor. 
Last družine Prelog. 
33. 
Pogled na dimnika. simbola tovarne. 

LastAlojza Vink/erja. 

34. 
Jože Huzjan. 

Last Jožeta Huzjana. 

35. 
Aluminijev oksid. glin ica . Al203 

last Alojza Vink/erja 

36. 
Znak Športnega društva Aluminij LastAlojza Vinklerja. 

37. 
Prvi grb NK Aluminij 1985. 


Last Draga Ačimoviča. 
38. 
Grb iz osemdesetih let prejšnjega stoletja. 

Last Alojza Vink/erja. 

39. 
Grb kot žig 


last Alojza Vink/erja. 
40. 1951-1954 LastAloj
za Vinklerja. 
41 . 11956 Last Alojza Vinklerja. 
42. 1957-1975 Last Alojza Vinklerja. 
1971982 Last Aloj
za Vinklerja 
1982-2007 Last Alojza Vinklerja. 
2001-Last NK Aluminij. 
46. Aluminijasti hlebčki . 
last Alojza Vink/erja 
47. Boksit. 
LastAlojza Vinklerja. 
48. 
Grb kluba iz devetdesetih let prejšnjega stoletja . 

LastAlojza Vink/erja. 

49. 
Dimnika. simbol tovarne in naselja Kidričevo. 


Last družine Janžekovič. 
50. 
Ekipi ŠD Aluminij in JA Ptuj 

last Alojza Vink/erja. 

51. 
Obvestilo Poverjeništva Mari bor. 


LastAlojza Vinklerja. 
52. 
Z avtobusom . ki je bil last TGA Last Marjana Berliča. 

53. 
Seznam i gralcev ŠD Aluminij za nogometno tekmo z Armije Ptuj. 

Last Alojza Vink/erja.

54. 
časopis Nogomet iz leta 1951 . 

last Alojza Vink/erja 

55. 
Seznam prvenstvenih nogometnih tekem. ki jih je v sezoni 1951 odigral Alumimj 


Last Edija Tropa. 
56. 
Kvalifikacije za vstop v drugo slovensko nogometno ligo. 

LastAlojza Vink/erja. 

57. 
Kvaliftkacije za vstop v republiško nogometno ligo. 

Last Alojza Vink/erja. 

58. 
Ravne na Koroškem so še leta 1952 spadale v obmejni pas. Za pot na tekmo je 


klub potreboval posebno skupinsko dovolilnico. 
Last Alojza Vinklerja. 
59. Ekipa ŠD Aluminij v Murski Soboti. 
LastAlojza Vinklerja. 
60. 
Zapisnik s prvenstvene nogometne tekme Kovinar štore in ŠD Aluminij 

LastAlojza Vink/erja. 

61. ŠD Alumi nij v sezoni 1953/54. 

Last družine Repič. 

62. 
ŠD Aluminij -NK Kovinar štore 7: 1 , 28. 9. 1952. last Marj


ana Berliča. 
63. Seznam igralcev ŠD Al uminij za sezono 1952/53. 
last Alo_iza Vinklerja. 
64. 
Ena izmed prvih žog , prvi nogometni dres ter nogometni čevlji 

nogometne sekcije ŠD Alumi nij. last Alojza Vinklerja. (fotografija: Srdan Mohorič) 

65. 
NK Aluminij. sezona 1955/56. 


last družine Repič. 
66. Pogodba. 
1 astAlnj7a Vinklerja 
67. Pionirska ekipa NK Aluminij v Mariboru. 
last Jožeta Huzjana. 
68. Rezultat nogometnih tekem NK Aluminij v MVC ligi. 
Last Edija Tropa 
69. Pogodba z nogometnim trenerjem Antonom Kuriličem. 
last Alojza Vinklerja. 
70. Plakat 1\J<. Aluminij iz petdesetih let prejšnjega stoletja. 
Last Alo_iza Vinklerja 
71. Igralci ir. odborniki NK Aluminija v Mariboru na igrišču NK Kovinar. last Edij
a Tropa 
72. NK Aluminij : NK Korotan Ravne na Koroškem 2 : 2 
Last Edija Tropa. 
73. 	
Igralci NK Alu minij . last družine Knaus. 

74. 
Priprava na trening NK Aluminij iz leta 1960. 


Last Alo_iza Vinklerja 
75. 
NK Aluminij napredoval v prvo slovensko nogometno ligo. last Jožeta Soršaka. 

76. 
Mišo Kramberger na vratih NK Alumi nija v Tržiču. 


Last Miša Krambergerja. 
n. V •menzi" pogostil i nogometaše ob napredovanju v prvo slovensko nogometno ligo. Last Miša Krambergerja. 
78. 
Mladinska ekipa NK Aluminij, ki je prvič nastopala v prvi slovenski mladinski nogometni l igi od leta 1963 -1966 Last Miša Krambergerja. 

79. 	
Prva tekma v 1 . SNL z Delamarisom iz Izole. lastčedomira Teodoroviča. 

80. 
Prva značka NK Aluminij, ki je bila izdelana leta 1964. 


Last Alo_iza Vinklerja . 
81. 
Utrinek s prve mednarodne nogometne tekme. last Hinka Voduška. 

82. 
Repl ika :Jrehodnega pokala Republi ke Slovenije za pokalno 

nogometno tekmovanje. Last NK Aluminij. 

83. 
Stavni listek Jugoslovanske loterije. last čedomira Teodoroviča. 

84. 
Nogometno moštvo Aluminija. pokalni prvak Slovenije v sezoni 1965/66. 


Last Hinka Voduška. 
85. 
Pogodba med NK Aluminij in igralcem Maksom Božankom. last Maksa Božanka. 

86. 
Novica o zmagi NK Aluminij nad Olimpijo. 


Last čedomira Teodoroviča. 
87. 
Prva tekma v 2. JNL z ekipo Rudar Kakanj last Hinka Voduška. 

88. 
Mišo Kram berger in Maks Božank. 


Last Maksa Božanka. 
89. 
Republiški prvaki Slovenije za leto last Jožeta Huzjana. 

90. 
Pred odhodom na tekmo leta 1964. 



Last Maksa Božanka. 
91 . Derbi med Alu minijem in Mariborom. last Voja Veličkovit:a. 
92. 	Ekipa NK Alu mi nij v drugi jugoslovanski nogometni ligi v sezoni 1966/67. last Hinka Voduška. 
93. Utrinki z nogometne tekme v Hrasnici med NK Famos in NK Aluminij. 
last Hinka Voduška. 
94. 
Stolček in v TGA narejen aluminijast megafon LastAlojza Vink/erja. 

95. 
Igralci pred muzejem v Jajcu v Bosni in Hercegovini. 


last Hinka Voduška. 
96. Tekma. ki ostaja v spominu : Aluminij : Leotar iz Trebinja. 
Last Hinka Voduška. 
97. Športna oprema NK Aluminij v 2. Jugoslovanski nogometni l igi. last Aloj
za Vinklerja. 
98. NK Aluminij, sezona 1968/69. 
Last Hinka Voduška. 
99. Pomlajena ekipa NK Aluminij v prvi slovenski nogometni ligi v sezoni 1969/70. lastHinka Voduška. 
1OO. Ekipa NK Aluminij v Prvi slovenski nogometni ligi 23. avgusta 1973v Kidričevem. 
Last Hi
nka Voduška. 
101 . Derbi med NK Alumi nij in NK Drava v Kidričevem 18. novembra 1973. 
Last Alojza Vinkler ja. 
1 02. Pogled iz Parka mladosti na -nogometni blok 15", danes Mladinska ulica 3. 4, 5, kjer so stanovali domači nogometaši. Last Gregorja Oončeca. 
103. Prstan z grbom NK Aluminij, nagrada za desetletno igranje. ki ga je dobil Maks Božank. Na notranji strani je napis: .,za 10 let hvala "· Last Maksa Božanka. 

104. Prva slovenska nogometna liga, zadnja tekma v sezoni 1973/74 na Ptuju. 

Last Alojza Vinklerja. 

105. NK Aluminij v sezoni 1976/77. 


Last Alojza Vinkler ja. 
1 06. Jubi lejne značke ob 30. letnici NK Aluminija. 
Last Alojza Vinklerj
a. 
107. Skupinska sl ika i gralcev NK Al uminij in NK Olimpije. 3. 3. 1977 v Kidričevem. 
Last Srečka Škrianca. 
108. NK Aluminij v Pragerskem. maj 1979. kjer je osvojil MNZ Ptuj. 
Last Albina Oončeca. 
109. Seznam igralcev NK Aluminij, ki so bili predvideni za kvalifikacije za vstop v Območno nogometno ligo -vzhod (2 SNL). last Alojza Vinklerja 
11 O. Kadrovska struktura selekcijske piramide NK Aluminij Kidričevo. 
Last Alojza Vinklerja. 
111. Člansko moštvo NK Aluminij, 3. april 1983. 
Last NK Aluminij. 
112. Kidričevo. 23. avgusta 1985, članska ekipa NK Aluminij Last družine Krnjit:. 
11 3. Prva slovenska nogometna liga, november 1985. na Skal ni kleti v Celju Last Maksa Božanka. 
114. Zapisnik o nogometni tekmi med NK Kladivar iz Celja in NK Al uminij. 
Last Alojza Vinklerja. 
11 5. Kadetska ekipa NK Aluminij 1986/87. 
Last Petra štumbergerja. 
116. Mlad inska e'.< ipa NK Aluminij 1986/87. 
Last Petra štumbergerja. 
117. NK Aluminij v Republiki Sloveniji. 
Last Darka 
11 8. NK Aluminij na pokalnem srečanju s Primorjem v Kidričevem. 

Last Roberta Hojnika . 

11 9. Moštvo NK Aluminij , ki se je v sezoni 1996/97 uvrstilo v drugo slovensko 


nogometno ligo. last Bojana Špehonje. 
120. Na občnem zboru 8. maja 1998 je bil za novega predsednika NK Alumnij izvoljen Zvonko Jevševar. last Alojza Vinklerja. 
121 . Plakat NK Aluminij iz devetdesetih let prejšnjega stoletja. 
Last Alojza Vinklerja. 
122. NK Aluminij v začetku sezone 1999/00. 
Last Gregorja Dončeca.