lM Prešernova ul. 30,2250 PTUJ, telefon: 787-91-00, www.tmd-lnvest.sl D INVESTd, 0.0. Podj.tj. za invaaticijake dejavnost trgovino in storitve ► Izdelava projektne dokumentacije za vse vrste objektov ^ Tehnično svetovanje ^ nadzor nad gradnjo objektov Ptuj, petek, 3. februarja 2012 letnik LXV • št. 10 odgovorni urednik: = JožeŠmigoc cena: 1,30 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257 KOPALNIC Nahajamo se v obrtni coni v MarkovciH pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90 CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE IN5TALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC- RADIOPTUJ 89,8*98,2»I04t3 www.radio-ptuj.si Ptuj • Zloglasni „ptujski Fritzl" znova na zatožni klopi O Stran 6 Po naših občinah Dornava • Fašenk po dornavsko na trhlih nogah O Stran 3 Videm • Ruska ruleta varejskih osnovnošolcev Z> Stran 24 Štajerski Športnik leta 2011 v MO Ptuj • Odlična udeležba na prireditvi, ki je v ponos športnikom O Stran 12 Ptuj • Zanimiv projekt v Knjižnici Ivana Potrča Ptujski časopisi za vse večne čase Kar 71 tisoč strani ptujskih časopisov je poslej na razpolago tudi na spletu. Digitalizacijo je prineslo šest let sodelovanja Knjižnice Ivana Potrča Ptuj z družbo Radio-Tednik Ptuj, Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani in Univerzitetno knjižnico Maribor. Gre za zgodovinski projekt, ki zagotavlja ohranitev stoletnega gradiva, doslej dostopnega na papirju, v digitalni obliki. Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, ki je pod vodstvom Milene Doberšek izpeljala omenjeni projekt, je z digitalizacijo dosegla pomembne cilje. Vsi pomembnejši ptujski časopisi so prvič v zgodovini v celoti dostopni na spletu. K temu je veliko pripomogla potreba in povpraševanje po tovrstnem gradivu tako v ptujski knjižnici kot na sedežu naše firme. Ob tem, da digitalizacija predstavlja pomemben doprinos pri ohranjanju originalov, je gradivo postalo tudi veliko dostopnejše široki populaciji ljudi. Digitalizacija tako na spletni strani www.dlib.si omogoča dostop do vseh številk Štajerskega tednika, njegovih predhodnikov Našega dela, Ptujskega tednika in Tednika ter starejših ptujskih časopisov iz 20. stoletja: Štajerca, Ptujskega lista in Narodne sloge. Foto: Črtomir Goznik Nogomet • Mumlek na Ptuju O Stran 11 Ptuj • Vzdrževalna dela v pristanišču Ranca V zimskem času prezimovališče ptic nedotakljivo V pristanišču Ranca v Budini je treba izvesti vzdrževalna dela zaradi varnosti ljudi, plovil in sočasne skrbi za naravo. Investitor omenjenih del, Zavod za šport, je zaprosil Upravno enoto Ptuj za dovoljenje za poseg v naravo, a se je zaradi naravovarstvenikov zapletlo; celotno porečje reke Drave, s tem pa tudi Ptujsko jezero, sodi v območje Nature 2000. Juršinci • Župan odgovarja „Korupcije ni bilo!" Članek z naslovom Gre za korupcijo na občini?, ki je bil pred nekaj dnevi objavljen v našem časopisu, je dvignil veliko prahu. Župan Alojz Kaučič pravi, da so vsi postopki potekali zakonito. Prepričan pa je, da so za obtožbami določeni interesi v občini Juršinci; pravi, da verjetno politični. Zaradi varnih privezov plovil ima investitor namen, da s potrebnimi vzdrževalnimi deli uredi pristanišče. Na vzhodnem delu pristanišča je predvidena poglobitev ob plavajočem pomolu, poglobilo pa naj bi se tudi pristanišče na zahodni strani, kjer je proga za vleko in drčanje na vodi. Dela naj bi izvajali od 3. do 9. in od 16. do 31. januarja. Opra- vili naj bi jih na območju 100 krat 100 metrov, kar je glede na velikost samega jezera zelo majhna površina. Izvajali bi dela, ki jih niso uspeli opraviti v novembru in decembru 2011, ko so imeli dovoljenje za vzdrževalna dela v pristanišču: premestitev plavajočih pomolov, obnovo sider za priveze plovil in poglobitev dela pristanišča. Zavod za varstvo narave -OE Maribor je ocenil, da bi bila izvedba vzdrževalnih del v predvidenem časovnem obdobju v nasprotju z določili uredbe o posebnih varstvenih območjih. Zaradi vznemirjanja v času prezimovanja bi se bistveno poslabšal prehranjevalni habitat ptic, ki v tem obdobju prezimujejo na Ptujskem jezeru. V projektni dokumentaciji za izvedbo del tudi nista določena lokacija in način odlaganja izkopanega mulja. Odlaganje mulja na neprimerno lokacijo in na neprimeren način, na primer na obalo jezera, bi lahko negativno vplival na velikost in kakovost habitata. O Stran 15 Januarska seja občinskega sveta Občine Juršinci je postregla s kopico zanimivih informacij. Med izstopajočimi in nedvomno pomembnimi je bilo poročilo nadzornega odbora. Ta je na seji predstavil nekatere domnevne nepravilnosti, ker pa direktor občin- skega sveta Drago Slameršak na seji ni bil prisoten, pojasnil ni mogel podati. Iz tega razloga sta se z županom občine Juršinci Alojzom Kaučičem odločila, da predstavita tudi svojo plat zgodbe. O Stran 4 Foto: Dženana Kmetec Ptuj • Najuspešnejša realizirana izvirna podjetniška ideja 2011 » Brez znanja in inovacij ni mogoče preživeti ... « V hotelu Primus je bila 31. januarja slovesnost, na kateri je Manager klub že drugič razglasil najuspešnejšo realizirano izvirno podjetniško idejo na Ptujskem. Za leto 2011 je zmagovalec podjetje Intelius s sedežem na Ptuju in z dvema ekspoziturama v tujini (v Londonu in San Franciscu), s spletno rešitvijo Flowr. Flowr je v bistvu Facebook za poslovne namene. Namenjen je vsem večjim skupinam, ki morajo širiti interne informacije. S pomočjo tega produkta, ki je spletna aplikacija, podjetje znotraj zaposlenih ali neke širše ekipe širi ali deli informacije, znanje, ki ga ima, urnike, naloge, dokumente, predvsem pa razpravlja o skupnih točkah, o katerih bi se morali sicer načeloma pogovarjati na sestankih, srečanjih. Razvijati so ga pričeli pred dvema letoma, ko so se tudi odločali o tem, ali produkt razviti znotraj Intere ali za ta namen ustanoviti novo podjetje. Odločili so se za slednje in pričeli razvijati spletno rešitev Flowr, ki je bila načrto- Uvodnik vana za globalni trg. Trenutno jo v svetu uporablja nekaj več kot sedem tisoč podjetij v 65 državah in je prevedena v 12 jezikov, prepoznali pa so jo tudi vsi večji spletni portali. Kot edino evropsko podjetje so bili s svojo aplikacijo uvrščeni na svetovno konferenco Enterprise 2.0 v Kaliforniji. Trenutno iščejo investicijsko podporo, v načrtu pa imajo selitev podjetja v San Francisco. Priznanje za najuspešnejšo realizirano izvirno podjetniško idejo je dokaz, da se dela dobro, predvsem pa je pomembno, da lahko na Ptuju delamo dobre stvari, je povedal Ladič. Komisija Manager kluba je letos nagradila pet podjetij za njihove ideje; vsaka posebej je Sem za kvoto dobrih novic! Ko sem prejšnji teden spremljal zanimivo razpravo o vse večjih težavah zaradi zasvojenosti, je kot obliž na rano izstopala ugotovitev znanega psihologa, kije opozoril, da je slovenski narod v vse bolj nezavidljivem položaju, kajti poleg alkoholne, mamilarske, favšijske in še kakšne zasvojenosti nas vse bolj ogroža tudi zasvojenost z negativnimi informacijami. Ob tem je precej ostro ošvrknilpredvsem nekatere osrednje elektronske in tiskane medije, ki zadnje čase kar tekmujejo, kateri bo nek dogodek ali navadno izjavo kakega politika objavil čim bolj bombastično, šokantno in pretresljivo, samo da bi pritegnil čim večji krog poslušalstva, žejnega informacij. Ker pa je vse skupaj že skoraj ogabno, vsekakor pa neetično, nemoralno in neodgovorno, je predlagal lepo rešitev: tako kot se borimo za doseganje raznih drugih kvot, kot denimo ženske kvote, bi se morali boriti tudi za kvote dobrih novic, kajti lepa beseda vedno lepo mesto najde! Nenehno bombardiranje obubožanih množic z novicami o nasilju, tragičnih dogodkih, grozljivih katastrofah in smrti, pa tudi o raznih tajkunskih, politikantskih inprevarantskih „grozodejstvih"zagotovo vpliva na že tako šokirane in od krize ogrožene množice še bolj negativno. To lahko na dolgi rok postane tudi nevarno. Kopičenje negativnih informacij povečuje psihično nezadovoljstvo, ustvarja še bolj neprijetno počutje, zagotovo pa vpliva tudi na zmanjšano voljo do življenja in dela, na drugi strani pa povečuje napetosti v medsebojnih odnosih: v družini, med prijatelji, na delovnih mestih in drugod. Skratka, v medsebojni komunikaciji se zaradi nasičenosti negativnih informacij ustvarjajo še večje napetosti in nezadovoljstva, ki včasih mejijo na nevzdržno. Najhuje pa je, da lahko vse te slabe novice in negativne informacije v besedi in sliki spremljajo tudi naši otroci. Mar si ne zaslužijo vsaj srečnega otroštva? Pustimo torej politiki naj se gre državo, čeprav brez večinske volje ljudstva, naj se ukvarja sama s seboj, čeprav nam vsem skupaj že sveti rdeča luč - morda pa jim bo tokrat le uspelo. Joj, oprostite, rekli smo, da se bomo šli le povest o dobrih ljudeh, zatorej pustimo vse negativne in poskušajmo doseči kvoto dobrih novic. Ena teh pa je zagotovo včerajšnji prvi kurentov skok, ki pomeni, da bo hladni zimi kmalu odklenkalo. „Kurent svoj prihod oznanja, zimo, pravijo odganja," poje predpustna pe-smem. Sicer pa s svojim prihodom naši kurenti in drugi pustni liki napovedujejo tudi večdnevno veselo pustno dogajanje. Naj nam bo lepo! Martin Ozmec Foto: Črtomir Goznik Zmagovalec najdrznejše in najbolj perspektivne ideje za leto 2011 je mlado ptujsko podjetje Intelius, ki se je s spletno rešitvijo Flowr podalo v globalni svet. V odsotnosti direktorja Davorina Gabrov-ca je priznanje prevzel Peter Ladič, direktor Intere. Na fotografiji s predsednico komisije za izbor najizvirnejše ideje mag. Vlasto Stojak, predsednikom Manager kluba Ptuj Miranom Senčarjem ter direktorico LU Ptuj mag. Klavdijo Markež in Vinkom Mandlom iz Ptujske kleti, ki sta zmagovalce tudi nagradila. na svojem strokovnem področju zelo posebna in raznolika. Kot je povedala predsednica komisije za izbiro najuspešnejše realizirane izvirne podjetniške ideje mag. Vlasta Stojak, so se prijavitelji predstavili z novimi izdelki, storitvami in tehnološkimi izboljšavami. V imenu Manager kluba je udeležence torkove slovesnosti pozdravil predsednik Miran Senčar, ki je ob tej priložnosti še posebej poudaril, da brez znanja in inovacij ni mogoče preživeti. Janko Širec, direktor Občinske uprave MO Ptuj, pa je povedal, da so predstavljene podjetniške ideje dokaz, da tržne niše obstajajo vedno ne glede na družbene in gospodarske razmere. Inovacije, invencije in pozitivne spremembe so gibalo vsakega razvoja. Nagrajenci Manager kluba Družba Tenzor je spremenila svojo poslovno strategijo: iz ponudnika rešitev za zmanjševanje inventurnega primanjkljaja je prešla v ponudnika rešitev in storitev, ki trgovcem omogoča, da dosegajo višji dobiček. Osrednji produkt je programska platforma Rems, ki združuje podatke iz naprav za varovanje, štetja obiskovalcev in druge senzorike v trgovini ter POS-sistema. Manager klub Ptuj je družbi podelil priznanje za izvirno in perspektivno nadgradnjo obstoječe storitve, ki je v tem trenutku edinstvena na trgu. Izdelek lastnega razvoja je predstavil Miha Senčar. Pilotske instalacije, ki so jih naredili v Sloveniji in na Hrvaškem,, dajejo zelo dobre rezultate. Širši javnosti bodo produkt lastnega znanja predstavili še v tem mesecu na sejmu v Nemčiji. Magic Avgustino - čaro-dejstvo Avgusta Čoha je prejelo priznanje za podjetnost, kreativnost in okolju prijazno podjetniško idejo. Podjetje, ki se ukvarja z dekoracijami z baloni, animacijami, čarodej-skimi nastopi in poslikavami na obrazih, je predstavila Marija Čoh. Kljub temu da gre za dejavnost, namenjeno sprostitvi, se zavedajo, da je tudi tu potrebna resnost. Na izbor za naj podjetniško idejo so se prijavili z dekoracijo z baloni, kar je področje, na katerem so dosegli nekaj izjemnih rezultatov. Izpostavila je lanskoletni dosežek, ko so se uspešno udeležili velikega tekmovanja v Angliji, ki ga je organiziral vodilni proizvajalec balonov na svetu, podjetje Qualatex. Na tekmovanju, na katerem so sodelovali dekoraterji s celega sveta, so z dekoracijo, skulp-turo na temo prihodnosti, ki je opozarjala tudi na problem pomanjkanja čiste vode, zasedli odlično tretje mesto, za Rusijo in Brazilijo. V projektu Pedotur Fundacije Nazaj na konja, ki je leta 2005 nastala kot prva slovenska nevladna organizacija, je komisija Manager kluba Ptuj prepoznala nov pristop k humanemu programu, ki predstavlja potencial za najbolj ranljive skupine ter podjetno združuje različne aktivnosti. Gre za čezmejni projekt, v okviru katerega so iskali konkretne rešitve za probleme, ki se pojavljajo v zvezi z letovanji otrok, ki imajo posebne potrebe. V okviru tega programa bodo razvili 10 novih turistič- nih programov in storitev, ki naj bil jih že letos brezplačno koristilo namanj 750 oseb. Terapije s pomočjo konja kot medicinske in psihosocialne oblike rehabilitacije so v fundaciji uspeli na inovativen način integrirati v nove špor-tno-rekreativne, pedagoške in predvsem kulturno-turistične aktivnosti. „Poslanstvo naše organizacije je pomagati ljudem, da prek terapije s konji, prek druženja s konji in prek učenja s konji izboljšajo kvaliteto svojega življenja," je na predstavitvi povedala vodja projekta Pedotur Metka Demšar Goljevšček. Podjetje Talum je prejelo priznanje za poslovno uspešno, perspektivno in ekološko prijazno poslovno idejo, in sicer projekt reciklaže odpadnega aluminija, ki ima izredno pozitivne vplive na naravno okolje. Na podelitvi priznanj najboljšim poslovnim idejam v letu 2011 je projekt predstavil vodja strateške komerciale Zvone Banko. V začetku je bil odpadni alumunij manj vredna surovina. Danes je mogoče že 75 odstotkov aluminija ponovno preoblikovati, žal pa se ga še vedno nekaj milijonov ton letno izgubi na deponijah. Delež recikliranega aluminija iz leta v leto narašča. Ker je na zahodnem trgu težko priti do odpadnega aluminija, so v Srbiji ustanovili hčerinsko podjetje, ki se ukvarja z zbiranjem aluminija. Lani so ga zbrali tri tisoč ton, v štirih do petih letih naj bi ga zbrali že deset tisoč ton. Prihodek iz recikla-že je bil lansko leto okrog 50 milijonov evrov, kar je 20 odstotkov vseh prilivov Taluma. „Reciklaža zagotavlja znižanje proizvodnih stroškov, večje število delovnih mest v regiji in višjo dodano vrednost," je še povedal Banko. MG Foto: Črtomir Goznik Manager klub Ptuj je nagradil pet podjetij za njihove ideje, poleg Inteliusa, so priznanje prejeli v podjetju Magic Avgustino - čarodejstvo Avgusta Čoha, podjetju Tenzor, Talumu in Fundaciji nazaj na konja. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Mirjam Danilovič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Dornava • Sprti in razklani cigani Fašenk po dornavsko na trhlih nogah Čeprav se je po Dornavi, kjer ni možno skriti ničesar, že nekaj časa govorilo, da so se med seboj pošteno sprli znameniti dornavski pustni liki - cigani, je bilo upanje, da gre zgolj za „babji ravs", žal neuresničeno. Ne samo, da so se cigani tudi formalno razdelili v dve društvi, zdaj je zaradi tega vprašljiva celo izvedba Fašenka po dornavsko, ki ima že kar 15-letno tradicijo. Fašenk po Dornavsko je 15 let zapored organiziralo in izvedlo TED Lukari, prva leta pod vodstvom takratne predsednice Marije Veliko-nja, zadnjih deset let pa pod vodstvom predsednice Marije Belšak. Cigani so bili in so vsa leta sekcija TED Lukari, ki ga je zadnje obdobje vodila Anica Slodnjak. Lani pa je med sekcijo ciganov in vodstvom TED Lukari začelo pokati in to vedno bolj. Tako Belšakova kot Slodnjakova pravita, da vseh umazanih podrobnosti ne želita razkrivati, da pa je prišlo pač do nepremostljivih razlik v pogledih na delo sekcije, vmes pa so se vrinila še najraznovrstnejša nagajanja, kritike in „metanje polen pod noge". Počilo zaradi datuma praznovanja 50-letnice Po besedah Anice Slodnjak je sodu izbilo dno lansko napovedano praznovanje 50-letnice dornavskih ciganov: „Prireditev je bila zamišljena odlično, z glasbenimi nastopi gostov in marsičim drugim. Pridobila sem tudi kar veliko sponzorjev - v materialu, storitvah, denarju. Praznovanje naj bi bilo 11. junija in na datum je bilo vse naravnano. Potem pa si je Belšakova s somišljeniki iz TED Lukari premislila, češ da se tako hitro po tragični prometni nesreči, ki je vzela življenja treh mladih ljudi v naši občini, takšne prireditve ne spodobi organizirati. Večina mladih članov sekcije cigani se z njenim mnenjem ni strinjala. To je bila kaplja čez rob nezadovoljstva in tako je prišlo do dokončnega razcepa znotraj ciganov." Maja je bilo tako v Dornavi ustanovljeno novo društvo - Etnografsko društvo (ED) Cigani Dornava, ki ga vodi Slodnjakova. Še vedno pa v okviru TED Lukarji ostaja sekcija dornavskih ciganov ... Marija Belšak ne zanika besed Slodnjakove, da je do končnega razdora res prišlo zaradi datuma oziroma prestavitve datuma praznovanja 50-letnice dornavskih ciganov: „Naše članice, zlasti starejše in predvsem ustanoviteljica ciganov Marija Peter-šič, se pač niso strinjale s tem, da bi naredili velik žur komaj mesec dni po tragediji. Vse so tudi napovedale, da v tem primeru na praznovanje ne bodo prišle. Osebno pa menim, da si najstarejši člani sekcije in društva, ki so dornavske cigane pravzaprav 'postavili na noge', kot pravimo, zaslužijo nekaj spoštovanja in upoštevanja svojega mnenja!" Nesoglasja so trajala že dalj časa ... Sicer pa naj bi se, kot rečeno, nesoglasja in trenja znotraj društva začela že prej. Slo-dnjakova, ki je sekcijo ciganov vodila zadnja štiri leta, pravi, da so se težave z vodstvom društva pravzaprav pojavljale skozi ves čas in se počasi stopnjevale do vrhunca: Znani dornavski cigani so se v minulem letu pošteno sprli. „V TED Lukari so bili ves čas nezadovoljni z našim delom, skoraj nič jim ni bilo prav, kar in kako smo kaj naredili, in ker so nas tisti v društvu, ki se z našimi idejami in predlogi niso strinjali, vedno bolj onemogočali, nam ni preostalo drugega, kot da gremo na svoje. V ED Cigani Dornava bomo zdaj skrbeli za ohranitev pristnega lika, tradicije in običajev ciganov, ki so pravzaprav nepogrešljiv del naše kulturne dediščine. Naše društvo ima danes 64 članov vseh starostnih generacij, naš cilj pa je nadgradnja dosedanjih prireditev, poleg tega pa nameravamo pripraviti več drugih projektov, med drugim tudi razstavo, različna gostovanja itd. Po drugi strani pa se mi zdi prav, da se v TED Luka-ri člani bolj posvetijo gojenju pristnega domačega luka, v ED Cigani pa bomo skrbeli za ohranitev ciganskega lika in življenja!" Na drugi strani Marija Be- VLADO KRESLIN in NOVI FOSILI Karnevalska dvorana Ptuj SOBOTA, 11. februar 2012, ob 20. uri lšak pravi, da sploh ni šlo za nobena nasprotovanja ali onemogočanje dela sekcije ciganov: „Prej mislim, da se je znotraj sekcije delalo vse v smeri, da bi se lahko čimprej odcepili in osamosvojili. Tega pa si v društvu nismo želeli, saj smo ves čas skrbeli za promocijo ciganov, prav tako za vse logistične zadeve, od avtobusnih prevozov naprej. Verjetno je bila moja napaka, da sem zaupala vodenje sekcije Slodnjakovi, saj smo prej vse delali in organizirali brez najmanjših težav. Glede mnenja, da naj se mi posvetimo vzgoji domačega luka, pa lahko povem le, da smo 18 let delali vse in to očitno ne slabo! Fašenk po dor-navsko je začelo in utrdilo kot tradicionalno prireditev naše društvo, TED Lukari, prav tako smo vsa leta nosilci prireditve Lukarski praznik in oboje smo lahko izvajali ves čas dobro. Zakaj pa bi bilo zdaj to narobe? Naši člani so pač hkrati lukarji in cigani, to pa res ni nobena težava, niti nikoli ni bila." Zakaj se niso prijavili na razpis za izvedbo fašenka Sam spor in razdelitev dor-navskih ciganov v dve društvi bi gotovo ostal manj opažen in zanimiv, če se ne bi zgodilo to, kar se je: na občinski razpis za organizacijo letošnje povorke oziroma Fašenka po dornavsko se ni prijavilo niti eno samo samcato društvo! Ne ED Cigani Dornava, ne TED Lukari, ne katerokoli drugo. Razpis je bil sicer objavljen šele 17. januarja, kar je precej pozno, organizator pa naj bi za izvedbo prejel 3000 evrov. Marija Belšak pojasnjuje: „Že pred razpisom je bila zelo jasna javna izjava župana, da lahko to prireditev izvede še kakšno drugo društvo in to morda še bolje in za manj denarja kot naše društvo. Takšen županov odnos do nas pač pove dovolj in to ni edini primer njegovega arogantnega obnašanja! Moral bi se vendar zavedati, da mi nismo občinski delavci! 15 let je naše društvo redno pripravljalo fa-šenk, pa niti besed hvala lepa nismo dobili za ves trud! Za vse stroške izvedbe z nagradami vred je 3000 evrov premalo, ampak smo razliko vedno pokrili s svojim denarjem. Letos pač tega ne bomo organizirali, ker niti nima smisla, če nimamo podpore lokalne skupnosti. Nikakor tudi ne bi želela tvegati kakšnih morebitnih težav ... Nadalje je tudi rok za pripravo celotne organizacije in dokumentacije absolutno prekratek za vse, kar je treba postoriti. Sploh pa ni najmanjše možnosti, da bi v slabih dveh tednih lahko dobili odobritev zaprtja državne ceste!" Belšakova sicer ob tem še pravi, da se bodo povorke, če po Dornavi sploh bo, vsekakor udeležili, seveda pod svojo tablo in ločeno od ciganov ED. Le na ptujski povorki bodo morali eni in drugi nastopiti pod istim imenom. Anica Slodnjak pa pravi tako: „Zavedamo se, daje Fa-šenk po dornavsko vsa leta pripravljalo TED Lukari, in naše društvo se ne namerava vmešavati v projekte drugih društev. Seveda bomo na po-vorki sodelovali, ne glede na to, kdo bo organizator, četudi bo to TED Lukari. Fašenk je vendar prireditev za ljudi, kjer ni važno, kdo je organizator! Res pa je, da bomo nastopali pod svojim imenom društva, razen na Ptuju, kjer je zahtevan skupen nastop. Naš upravni odbor se je izjasnil, da organizatorji pač ne bomo, zato se nismo prijavili na razpis. Težko verjamem, da bi nas župan na sestanku društev, ki ga je napovedal, lahko prepričal. Morda le, če bi v nasprotnem primeru prireditev odpadla. Res pa je čas, ki je na razpolago, izjemno kratek, sploh za izvedbo takšne prireditve, kot jo imamo v mislih v našem društvu, kjer bi radi to prireditev, če jo bomo že kdaj organizirali, nadgradili z novimi vsebinami." Zadnji županov poskus ...... Župan Rajko Janžekovič, ki mu je po razpisu začela teči voda v grlo, pa je na naše vprašanje, kaj se bo zgodilo s Fašenkom po dornavsko, povedal: „Res je, da je bil razpis izdan pozno, saj smo ga letos pripravljali prvič, vendar so tudi čisto vsa društva ves čas vedela, da prireditev bo! Razpis je bil letos pač potreben, že zaradi zakonodaje, poleg tega pa je bilo vsa leta doslej od teh ali onih vedno slišati kritike nad izvedbo fašenka. Zdaj, ko bi se lahko izkazalo katerokoli društvo, pa nič. Osebno priznam, da sem presenečen in razočaran nad neodzivom društev na razpis. Pričakoval sem, da se bo prijavilo vsaj eno izmed njih. Kljub temu pa izvedba fašen-ka ni vprašljiva, saj je občina že poskrbela za vso potrebno dokumentacijo, od odobritve zapore ceste naprej, in lahko rečem, da s tem nikakor ni bilo toliko dela, kot je bilo slišati vsako leto ... Za ta teden sem sklical sestanek vseh predsednikov društev, kjer se bomo skušali dogovoriti, kdo bo prevzel organizacijo. Če tega ne bo hotelo nobeno društvo, bo letos organizator Fašenka po dornavsko pač občina, ampak društva naj se potem tudi zavedajo, da za nič dela ne morejo pričakovati denarja ..." No, zgodba s Fašenkom po dornavsko se je vsaj za letos končala pozitivno: organizacijo je namreč po sestanku društev in vodstva občine za letošnji fašenk prevzela kar občina, odgovorna oseba za izvedbo prireditve je predsednik komisije za kulturne dejavnosti Stanislav Ciglar, ki mu bodo pomagali predstavniki vseh dornavskih društev. Malo manj pa zna biti srečna saga o sprtih dornavskih ciganih, ki bodo vsaj nekaj časa na povorkah očitno konkurirali sami sebi, kjer se bodo pač znašli skupaj. Po videzu jih sicer najverjetneje ne bo možno ločiti, po tablah, ki jih bodo nosili pred seboj, pa prav gotovo - če bo koga to sploh zanimalo ... SM PREDPRODAJA VSTOPNIC: RADIO TEDNIK PTUJ, DON CAFFE, TIC PTUJ, EVENTIM Štajenki Foto: SM hurenfovanje 2012 ^&HERITAGE festival ***. MARIB0R2012 **** europíbaprestolnkxiteutture Juršinci • Župan odgovarja „Korupcije nikoli ni bilo!" Članek z naslovom Gre za korupcijo na občini?, ki je bil pred nekaj dnevi objavljen v našem časopisu, je dvignil veliko prahu. Župan Alojz Kaučič pravi, da so vsi postopki potekali zakonito. Prepričan pa je, da so za obtožbami določeni interesi v občini Juršinci, pravi, da verjetno politični. Januarska seja občinskega sveta Občine Juršinci je postregla s kopico zanimivih informacij. Med izstopajočimi in nedvomno pomembnimi je bilo poročilo nadzornega odbora. Ta je na seji predstavil nekatere domnevne nepravilnosti, ker pa direktor občinskega sveta Drago Slameršak na seji ni bil prisoten, pa pojasnil ni mogel podati. Iz tega razloga sta se z županom občine Juršinci Alojzom Kaučičem odločila, da predstavita tudi svojo plat zgodbe in dokažeta, da delujejo zakonito. Jabolko spora je investicija izvedbe izolacijske fasade in zamenjava oken na starem delu občinske stavbe. O primeru spornega naročila Slameršak pravi, da občina Juršinci nikakor ni izvedla postopka oddaje predmetne investicije nezakonito ali morebiti celo koruptivno. Za izvedbo navedene investicije naj bi glede cene predvidenih del na trgu veljala ocenjena vrednost od 30 do 40 tisoč evrov, kar je po besedah direktorja občinske uprave pomenilo, da se naročilo lahko izvede v skladu s 5. odstavkom 24. člena Zakona o javnem naročanju (Ur. l. RS, št. 128/06 (16/08, 19/10) in št. 18/11), ki pravi: „Določbe Zakona o javnem naročanju, razen določb 105. a do 107. člena tega zakona, se ne uporabljajo za javna naročila, katerih vrednost je nižja od 20 tisoč evrov brez DDV za blago in storitve in 40 tisoč za gradnje. Naročniki morajo za ta naročila voditi le evidenco o njihovi oddaji, ki zajema navedbo predmeta in vrednosti javnega naročila." To v praksi pomeni, da bi postopek lahko izpeljali po telefonu, elektronski pošti ali po faksu ter na ta način posredovali popis del trem ponudnikom. Na podlagi prejetih predračunov in v primeru, da bi najnižja vrednost znašala manj kot 40 evrov, bi bila izbrana finančno najbolj ugodna ponudba (najnižja cena), nakar bi se z izdajo naročilnice postopek izbire izvajalca zaključil. S tem bi bil postopek izpeljan na povsem zakonit način. A Občina Juršinci se je po besedah Slameršaka odločila za drugo pot. Pet podjetij je zaprosila, da izdelajo ponudbe, nato pa izbrala najugodnejšega. Pisne ponudbe nam Slameršak pokaže, iz njih pa je razvidno, da je dejansko bil iz- Župan Alojz Kaučič (levo) in direktor občinske uprave Drago Slameršak absolutno zavračata vse obtožbe. bran najugodnejši ponudnik, česar nadzorni odbor niti ni problematiziral. Po ugotovitvah nadzornega odbora Občine Juršinci, ki ga vodi Dragica Germina, pa v spisu ni bilo podatka, kdaj in kako je bil ponudnikom posredovan popis del. Pojasnjuje, da je težava v tem, da ni dokumentacije o pisnem povabilu ponudnikov. Na vprašanje, ali ni logično, da so povabilo dobili, glede na dejstvo da ponudbe na občini imajo, pa odgovarja, da je težava v tem, da so ponudbe datirane različno. A kot pravi Slameršak, je to povsem običajno. „Delali smo povsem transparentno in zakonito!" „To naročilo bi lahko bilo izpeljano enostavneje. A interes občine je bil, da zaradi transparentnosti postopka in uveljavljanja pravic v garancijski dobi izvede postopek na način, ki ga zakonodajalec za tovrstna naročila ne predpisuje; od sklepa o začetku postopka, pregleda in ocenjevanja ponudb, pri čemer se je eno ponudbo prav zaradi spoštovanja Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije celo izločilo, do izdaje sklepa o izbiri izvajalca, s sklenitvijo pogodbe z izvajalcem z uvelja- vljanjem garancijskih rokov, do zaključka izvedbe kvalitetnega pregleda in prevzema objekta," dodaja Kaučič. Težava se je namreč pojavila tudi pri tem, da se je med ponudniki znašel oče ene izmed svetnic, a kot pravi Slameršak, je to brezpredmetno, saj so ga iz postopka izbire že na začetku izločili. „Če bi bil izbran, bi seveda to bila druga stvar," še dodaja. Prepričan je, da je postopek transparenten in da ne pušča dvomov v poštenost izvedbe javnega naročila. Sprašuje se tudi, zakaj pri obravnavi osnutka poročila nadzornega odbora o tekočem poslovanju občine Juršinci njegova razlaga nadzornemu odboru ni bila sprejemljiva. Za konec juršinski župan pravi, da očitno gre za politične lobije, ki delujejo proti njemu. Pri tem še dodaja, da ne želi izpostavljati vprašanja usposobljenosti in verodostojnosti delovanja nadzornega odbora Občine Juršinci. „Za resno in zavzeto delo smo jim hvaležni, saj se zavedamo, da je široko področje delovanja lokalne samouprave izpostavljeno tveganju in napakam. Zato bo tudi v prihodnje naloga nadzornega odbora Občine Juršinci in tudi nadzornega organa Skupne občinske uprave občin Sp. Podravja, ki je tudi pristojno za izvedbo letnih nadzorov v Občini, izvajati nadzorne funkcije s ciljem zagotavljanja zakonitosti, transparentnosti in gospodarnosti poslovanja (delovanja) občine," še zaključuje Kaučič. Dženana Kmetec Kidričevo • Nova pobuda Nestrankarskega gibanja Proti zvišanju cene za daljinsko ogrevanje Nestrankarsko gibanje za Kidričevo je vznemiril predlog za drastično zvišanje cene daljinskega ogrevanja v Kidričevem, zato je na župana in svetnike naslovilo pobudo, da na četrtkovi izredni seji povišanja ne odobrijo. Svojo pobudo najodgovornejšim, naj ne dovolijo okoli 15-odstotnega povišanja cene pare in tople vode za daljinsko ogrevanje v občini Kidričevo, je Branko Štrucl, vodja nestrankarskega gibanja Za Kidričevo, takole pojasnil: »Prepričani smo, da je skrajni čas, da se vsi onesnaževalci v sklopu kompleksa Talum zavedajo, da z vsakodnevnim zastrupljanjem plačujemo največji davek prav prebivalci oziroma občani Kidričevega, kar je nedopustno. Zato moramo krajani nekaj dobiti nazaj, najsi bo to vsakoletna renta ali nekakšna odškodni- na, pa četudi je to samo distribucija centralnega gretja in tople vode. O Silkemu, članu madžarske skupine Mal, ki je za to podražitev največji krivec, smo v gibanju Za Kidričevo mnenja, da je zraven centra nevarnih odpadkov največji onesnaževalec okolja in sedaj namerava ceno za toplotno ogrevanje podražiti za dobrih 15 odstotkov, čeprav že sedaj plačujemo eno najdražjih cen v državi.« Toda dvig cene predlaga distributer, Komunalno podjetje Ptuj ... »Kar se tiče Komunalnega podjetja Ptuj, po eni strani razumemo njihov 'račun1, kajti dvig cene jim narekuje madžarsko podjetje, ki se izgovarja na dvig cene plina zadnjih nekaj let. A tudi do Komunalnega podjetja imamo zadržek, saj je nastopil skrajni čas, da preverijo učinkovitost daljinskega ogrevanja, ker je veliko nedorečenih stvari, ki preprečujejo učinkovitost vodenja sistema daljinskega ogrevanja.« V čem so po vašem mnenju te izgube? »Napak, ki povzročajo izgube. je kar nekaj. Prvič gre za previsoke temperature povratne vode, drugič, pove- čani so upori v primarnem vodu, tretja in najpomembnejša napaka pa so velike dnevne izgube tople vode v sistemu. Zato županu Antonu Leskovarju, ki se rad pohvali, kako dobro sodeluje z gospodarstvom v občini, ponujamo zgolj apel, da vidimo, kako dober pogajalec je glede nove cene ogrevanja. Če tole sodelovanje res drži, bo dosegel ohranitev cene ali vsaj prej omenjeno odškodnino. Ali pa je to samo ena številnih 'promocij' - tokrat seveda negativnih - tako njega kot njegove koalicije.« V čem vidite rešitev na- stale situacije, kaj predlagate? »V gibanju ZA Kidričevo predlagamo, da začnejo skupaj z občinskim svetom pripravljati strategijo, kako v občini Kidričevo vzpostaviti interes javno-zasebnega partnerstva, da skupaj investirajo v sistem ogrevanja z lesno biomaso. Primeri dobre prakse v drugih občinah kažejo, da so ta javno-zasebna partnerstva odlična. Predstavniki občine morajo le sesti skupaj z lastniki gozdov in z lesnopredelovalnimi obrati ter z zasebnim partnerjem, ki bi bil pripravljen vložiti kapital v sistem z lesno bio-maso. V tem projektu vidimo dolgoročno učinkovito vizijo razvoja celotnega območja občine Kidričevo, saj v obstoječo infrastrukturo prav nihče ne vlaga ničesar, sanacije nihče niti ne predvideva. Ne nazadnje tudi občina iz proračuna poravnava gretje vsem javnim zavodom, zato bi jim morala biti v interesu nizka cena ogrevanja naselja.« O tem, kako so na včerajšnji izredni seji reagirali župan in svetniki, pa v torkovi številki. M. Ozmec GADI, VESELE STAJERKE, AKORDI Karnevalska dvorana Ptuj NEDELJA, 12. februar 2012, ob 20. uri PREDPRODAJA VSTOPNIC: RADIO TEDNIK PTUJ, DON CAFFE, TIC PTUJ, EVENTIM hurenfovame 2012 ^feHERITAGE festival ______~____ MARIB0R2012 Foto: DK Svet je majhen Slovenija na novi poti? Slovenija dobiva končno novo vlado in se pripravlja na nove izzive. Vse kaže, da se Janez Janša vrača na glavni politični oder prenovljen. Kdor ima v zadnjih tednih z njim opravek, govori o »drugačnem« človeku. Bolj umirjen, manj napadalen, spravljiv in pripra vljen na kompromise. Ne glede na to, ali takšna sprememba izvira iz volilnega rezultata ali se imenuje »Črtomir efekt«, je zagotovo dobrodošla. Naša država potrebuje novo ozračje in sproščenost, s katerima bo moč premagati družbeno-politično stagnacijo, v kateri se nahajamo že dlje časa. Vlada, ki bo temeljila na sodelovanju, medsebojnem sporazumevanju in spoštovanju, lahko naši državi zagotovi zgodovinski premik naprej, sočasno pa spremeni družbo. Relativni zmagovalec volitev je postal povolilni poraženec. Za takšno usodo lahko krivi le sam sebe. Jankovič bo torej lahko novega mandatarja napadal le s političnimi argumenti, na podlagi dejstev, in ne s pomočjo zgodb o zarotah. Borut Pahor, kije v zadnjih mescih popravil svojo podobo med volivci, se pripravlja na vlogo opozicije, ki mora postati prava slovenska socialdemokratična opcija brez zgodovinskih obremenitev. Končno razbremenjen tako imenovanih »stricev iz ozadja«ima Pahor sedaj na razpolago nekaj let, da prevzame čim večji delež Pozitivne Slovenije. SD bo »rušil« Jankoviča z leve, Gregor Virant pa bo s sredine poskusil prevzeti vakuum, ki ga je pustila LDS. Soliden SD na levi, Gregor Virant pozicioniran na center/levo, SLS center/desno, SDS na desni in NSi skrajno desno lahko za nas državljane pomenijo dokončen potop zgodovinske razdeljenosti na dva tabora, ki nam jo je vedno vsiljevala politična elita ter nam onemogočila normalen razvoj. Vlada še ni pričela delati, zato so nam danes dovoljene sanje. Kot vedno bomo pripravljeni znotraj naše kolumne konstruktivno preučevati dogajanja in odločitvepolitičnih voditeljev, vendar zdaj še imamo možnost povedati, kaj si želimo: želimo si drugačno Slovenijo. Želimo si oblast, ki bo sestavljena res iz najboljših kadrov, ki razumejo pomembnost lokalne in mednarodne politike ter njihovo tesno povezanost. Želimo si ministre, ki bodo imeli široka obzorja in bodo znali Slovenijo repozicionirali na svetovnem zemljevidu. Da dosežemo takšne cilje, pa potrebujemo uravnovešen politični prostor - kot smo ga prej opisali -, potrebujemo pogled v prihodnost in delno amnezijo preteklih zamer. Samo sproščeno vzdušje in pripravljeni kadri lahko zagotovijo ponoven zagon finančnega sektorja in posledično gospodarstva. Samo zdravo gospodarstvo nas lahko reši iz krize. Da rešimo gospodarstvo, pa mora politika ukrepati s pravilnimi kadrovskimi zamenjavami pri bankah in vodilnih institucijah države. Evropa sama nas ne bo rešila. Unija je v tem trenutku sama sredi globoke zmedenosti in neučinkovito sprejema odločitve glede lastne prihodnosti. Sami bomo morali poskrbeti, da si vrnemo mednarodni ugled, ki smo ga bili deležni v preteklosti. Ponovno si moramo izboriti podobo uspešne državice, v katero je vredno vlagati, s katero je mogoče sodelovati in ki je pomemben faktor v regijskem prostoru. Nihče v tujini več ne sme gledati na Slovenijo - kot seje velikokrat dogajalo v zadnjih letih - kot črno luknjo sredi celine, v kateri prevladuje politična korupcija in v katero vlagajo le mafija in manj zaupanja vredne države. Potem ko je Zoran Jankovič dokončno zapravil mednarodno podporo pomembnejših igralcev, ima sedaj Janša na razpolago nekaj let, da ne zapravi pridobljenega kredita. V času svoje prejšnje vlade si je nedvomno nabral pomembne izkušnje in pridobil poznanstva, ki mu (nam) lahko pomagajo. Iskreno povedano, mislim, da si človek ne bi mogel predstavljati težje naloge glede na krizni scenarij, v katerem se nahajamo, in nihče ne bi želel biti v koži ministrov, ki bodo morali nositi odgovornost za bodoče odločitve. Ena sama napaka je lahko usodna. Ozračje bo napeto. Upam, da bo Sloveniji uspelo narediti korak v pravo smer in prispevati tudi k rešitvi Evropske unije. Upanje umre zadnje. Laris Gaiser Podlehnik • Leto brez občinskega giasiia Zvegla - nekoč in nikoli vec? Medtem ko v nekaterih občinah skrbijo za redno izhajanje občinskih glasil, je v drugih tako, da ta izhajajo bolj kot ne po sreči; tako je v Gorišnici, kjer njihov časopis Vesti iz vasi izide včasih dvakrat, včasih trikrat letno, v Dornavi so izdajo občinskega časopisa ukinili, že dobro leto pa je mimo, odkar so svoje glasilo Pod-lehniška žvegla zadnjič brali Podlehničani. Podlehniška žvegla je prvič ugledala luč sveta junija 2007 in to na kar precej bombastičen način, saj je takratni odgovorni urednik in podžupan Ivo Ban ob izdaji organiziral pravcato majhno slovesnost v vaški dvorani. Kljub Bano-vemu začetnemu navdušenju in idejam, da naj bi precej zajeten občinski časopis izhajal kar vsaka dva mesca, se to nikoli ni uresničilo. Je pa Podlehniška žvegla nato v letih 2008 in 2009 izšla vsaj dvakrat oziroma trikrat letno, v letu 2010 pa le enkrat. Skupno je tako izšlo v treh letih in pol 9 oziroma 10 številk (zadnja izdaja decembra 2010 združuje 9. in 10. številko). Konec leta 2010, ko je izšla zadnja številka, je potekel tudi mandat uredniškemu odboru in odgovornemu uredniku. Občina je sicer objavila javni poziv za izbiro novih članov in odgovornega urednika, prejeli so nekaj vlog, a potem se ni zgodilo nič. Komisija za volitve, mandatna vprašanja in imenovanja se je z vlogami sicer seznanila, to pa je bilo tudi vse. Imenovanje novega urednika in uredniškega odbora očitno ni posebej zanimalo nikogar v občinskem svetu (z izjemo Iva Bana, ki je sicer poskušal zadevo premakniti z mrtve točke) in Zadnji izvod Podlehniške žve-gle je izšel decembra 2010. občani Podlehnika so tako že dobro leto dni brez svojega brezplačnika. Kot kaže, je tedanji odgovorni urednik Ban slutil, kakšna usoda se piše občinskemu glasilu, saj je v zadnjem uvodniku med drugim zapisal: „Osnovna funkcija lokalnega časopisa ni samo obveščati, ampak tudi ohranjati spomin, torej arhivirati dogajanje, s tem pa tudi način funkcioniranja določene lokalne skupnosti. To je vendar naša obveza in dolžnost, naša osebna izkaznica sedanjosti in bodočnosti. Pri razporejanju pičlih občinskih sredstev je morda res najlažje s seznama črtati tiskano besedo, navidezno privarčevana sredstva pa usmeriti drugam. Toda na daljši rok ima takšno početje nedvomno negativne posledice." 3600 evrov za eno izdajo je preveč Župan Marko Maučič priznava, da se z občinskim glasilom zadnje leto res ni ukvarjal, vendar pa to ne pomeni, da ga občina ne bo nikoli več izdajala: „Dejstvo je, da je bilo naše glasilo v primerjavi s tistimi po drugih občinah izjemno drago, saj je ena izdaja stala kar 3600 evrov! To bo gotovo treba spremeniti oziroma poceniti. Ker se je ravno v času, ko se je iztekel mandat našemu uredniškemu odboru in uredniku, precej govorilo o izdaji skupnega glasila več občin, smo bili med interesenti za vključitev v tovrsten časopis. Toda potem se iz te ideje ni izcimilo nič. Glede na velikost oziroma majhnost našega proračuna in ob izvajanju velikih naložb seveda o takšni ceni izvoda časopisa, kot je bilo prej, ne bomo razmišljali. Moja ideja je bila, da bi bilo glasilo skromno, morda na štirih ali največ šestih straneh, z aktualnimi novicami, izhajalo pa bi vsak mesec. Po drugi strani pa zdaj razmišljamo še o eni varianti: da bi enkrat letno, pred novim letom, izdali obsežnejšo občinsko kroniko s povzetkom vseh pomembnih dogajanj v občini skozi vse leto. To se mi zdi zelo dobro, saj se na tak način pač arhivira zgodovina in razvoj občine skozi čas, kar je navsezadnje pomembno za vse, tudi za prihodnje rodove. Menim, da bomo nekaj podobnega uresničili." Glede morebitnega izhajanja občinskega glasila vsaj nekajkrat letno pa Maučič pravi, da je tudi ta opcija še odprta, vendar je stvar občinskega sveta, kako se bo odločil: „Ne glede na to pa bo v tem primeru potrebno postaviti povsem nov koncept časopisa in predvsem zmanjšati stroške izdaje, da bodo primerljivi z drugimi občinami." Da namere po izdaji občinskega glasila res niso povsem zanemarili, dokazuje tudi postavka v lanskem proračunu, ko je bilo za Žveglo predvidenih okoli 6000 evrov, čeprav potem ni izšel niti en izvod. Letošnji proračun v Podleh-niku šele pripravljajo, vendar je Marko Maučič zagotovil, da bo tudi v novem proračunu nekaj denarja na posebni postavki namenjenega občinskemu glasilu, kakršnokoli že pač bo. SM Dornava • Orači prevzemajo vodenje občine Petič s prvo brazdo v pustovanje Sekcija dornavskih oračev, ki deluje pod okriljem TED Lukari, bo drugega februarja natančno opolnoči zarezala t. i. prvo brazdo skozi občino, s katero na simboličen način označujejo začetek pustnih dni in konec zime. Orači se bodo tako kot vsako leto tudi letos zbrali v Mezgovcih pred gasilskim domom, nato pa bodo vlekli plug skozi naselje do občinske stavbe, kjer se njihova brazda konča. „V skupini oračev nas je devet in moram reči, da so običaj prve brazde naši občani sprejeli zelo dobro. Čeprav je pozna ura, pravzaprav že bolj zgodnja, saj se prva brazda začne nekaj po polnoči, je zelo veliko ljudi budnih in nas čakajo ter pozdravijo, ko gremo mimo hiš. Brazda se konča pred občinsko stavbo, kjer nas pričaka župan in nam preda ključe občine ter nas hkrati opozori, naj skozi pustni čas občino vodimo vsaj tako dobro kot doslej. S prevzemom ključev orači prevzamemo oblast v občini do konca pusta oziroma do pustnega torka in se trudimo, da bi v tem času naredili čimveč dobrega. Vedno po vrnitvi oblasti v roke županu organiziramo tudi posebno sejo oraškega občinskega sveta, kjer se pove, kaj smo dobrega in najboljšega naredili v tem času," je povedal vodja oračev Janko Peteršič, ki vabi vse, naj pridejo pogledat, kako orači naznanijo začetek norčavih pustnih dni: „Vabimo res vse, ne le naše Dornavčane, tudi okoličane, naj pridejo in se bomo skupaj poveselili ob prvi brazdi. Obljubljamo, da nikogar ne bo zeblo in nihče ne bo ne lačen ne žejen!" SM Foto: www.fotomlakar.si Dornavski orači bodo tudi letos 2. februarja opolnoči zaorali po občini in prevzeli oblast v času pustovanja. DRAZEIU ZECIC in VESNA PISAROVIC Karnevalska dvorana Ptuj PONEDELJEK, 13. februar 2012, ob 20. uri PREDPRODAJA VSTOPNIC: RADIO TEDNIK PTUJ, DON CAFFE, TIC PTUJ, EVENTIM Kureniovarüe2oi2 ^"feHERITAGE festival Ifecc* MARIB0R2012 evrcpsba prestoHca kulture Foto: SM Ptuj • Zloglasni „ptujski Fritzl" znova na zatožni klopi Novi izgovori in očitki na račun sodstva Na okrožnem sodišču v Ptuju so v torek, 31. januarja, pričeli glavno obravnavo zoper 65-letnega Petra R., ki je na prestajanju 17-letne zaporne kazni. Nova obtožnica ga bremeni posilstva in spolnega napada svojih hčera, mlajših od 15 in 14 let. Foto: M. Ozmec Zagovornik oškodovank Franci Matoz: „Z vsakim obnavljanjem te zgodbe družina utrpi določene posledice, zato upam, da bodo obravnave čim krajše in čim hitreje zaključene." Foto: M. Ozmec Obtoženi Peter R. je v spremstvu dveh paznikov tokrat prišel na sodišče brez lisic, v rokah je držal nekaj map in spisov, do številnih novinarjev pa je bil zelo zgovoren. Tudi nove obtožbe zoper zloglasnega ptujskega pedofi-la, ki se ga je prijel vzdevek „ptujski Fritzl", saj je za spolni napad na mladoletno hčer, ki mu je rodila otroka, ter nasil-ništvo nad svojo partnerko bil leta 2009 obsojen na 17 let zapora, so pretresljive in grozljive. Tokrat ga tožilstvo preganja, ker naj bi življenje uničil še dvema mladoletnima hčerama. Ko so ga v hladnem zadnjem januarskem jutru pripeljali v rodno mesto iz zapora v Dobu pri Ljubljani, je bil pred vstopom v hišo pravice precej zgovoren. V spremstvu dveh paznikov in tokrat brez lisic, namesto tega pa je v rokah držal nekaj map in spisov, je na vprašanje številnih novinarjev, kako se bo tokrat zagovarjal, odločno odgovoril: »Verjetno bo preloženo. Jaz bi vas samo vprašal, kako lahko v Sloveniji še sodijo sodniki, ki od leta 1991, ko smo vrgli komunizem, nimajo več licence in diplome za svoje delo. Ker komunistične diplome ne veljajo več. Danes bom zahteval premestitev obravnave na nevtralno sodišče, ker tožim tudi sodnike, na evropsko sodišče jih tožim.« Pred pričetkom glavne obravnave je predsednica sodnega senata, okrožna sodnica Marjana Kosi, ugotovila, Vodja medobčinskih redarjev Robert Brkič je o tej novosti povedal: »Pri vsakodnevnem stiku s strankami in dogajanjem, predvsem v popoldanskem in večernem času, smo ugotovili, da obstaja potreba za kvalitetnejšo in neposredno komunikacijo redar-ske službe z občani. Zato smo v sredo, 1. februarja, poskusno uvedli dodatno telefonsko številko za neposredno komunikacijo z občinskim redarjem na terenu. Ta številka je 031 777 311 in bo v funkciji vsak delavnik od 8. do 21.30, saj je v tem času redni delovni čas medobčinskega redarstva. da so v sodno dvorano pristopili vsi vabljeni razen ene od oškodovank, ki je vabilo sicer prejela, vendar se je sodišču opravičila iz opravičljivih razlogov, zato je sodnica odločanje o terminu njenega zaslišanja preložila za pozneje. Okrožna državna tožilka Majda Erlač je sodnemu senatu predlagala, da se iz glavne obravnave izloči javnost: »Mnenja sem, da so razlogi osebnega in družinskega življenja obeh oškodovank, saj je očitno, da bo dokazni postopek posegal v ožje družinske razmere, zlasti v osebnost Foto: M. Ozmec Vodja medobčinskih redarjev Robert Brkič: »Dežurna telefonska številka 031 777 311 velja za občane vseh 19 občin v Spodnjem Podravju.« in korist mladoletne oškodo-vanke. Zato je predlog zelo utemeljen.« Podoben predlog je podal tudi zagovornik oškodovank, odvetnik Franci Matoz, saj je tudi on poudaril, da je izločitev javnosti nujna zaradi varstva družinskega življenja obeh oškodovank in predvsem mladoletne oško-dovanke. Da je izključitev tudi v interesu obtoženega, je menila tudi njegova zagovornica, odvetnica Tanja Kom-para, oglasil pa se je tudi obtoženi Peter R., ki je dejal: »Uradno sem predal zahtevo za izključitev predsednice se- Na to telefonsko številko lahko občani obveščajo medobčinsko redarstvo o dogodkih in nevarnostih, ki ogrožajo splošno ali prometno varnost, lahko nam podajajo pobude za izboljšanje stanja oziroma za odpravo pomanjkljivosti ter podajajo tudi prijave zaradi ugotovljenih kršitev, ki sodijo v stvarno pristojnost občinskih redarjev. Pri podaji prijave mora prijavitelj posredovati svoje podatke. Ob tem naj opozorim, da je zavestna lažna naznanitev prekrška v zakonu opisana kot prekršek.« -OM nata in senata. Mene osebno ne motijo novinarji v dvorani, ker bi se potem realno zvedela resnica. Glede zaščite obeh otrok pa se strinjam z izključitvijo javnosti.« Naj dodamo, da je zagovornik oškodovank, odvetnik Franci Matoz že ob prihodu v Ptuj novinarjem povedal: »Vedeti je treba, da z vsakim obnavljanjem te zgodbe družina utrpi določene posledice, zato upam, da bodo obravnave čim krajše in čim hitreje zaključene.« Sodnica je na predlog vseh navedenih javnost izločila iz obravnave, vse v sodni dvorani pa je zavezala k molčečnosti. Kot so še isti dan poročali slovenski mediji, naj bi Petru R. tokrat tožilstvo očitalo, da naj bi pred mnogimi leti spolno zlorabljal danes že svojo odraslo hčer. Preden pa so leta 2009 njegova grozodejstva prišla v javnost, pa naj bi spolno zlorabljal tudi svojo najmlajšo hčerko. Potem ko je bil pred dobrima dvema letoma že obsojen zaradi zlorabljanja mladoletne hčerke, ki mu je tudi rodila otroka, je torej Peter R. znova sedel na zatožno klop zaradi posilstva in spolne zlorabe drugih dveh hčera. Naj dodamo, da »ptujski Fritzl« sicer nikoli ni priznal posilstva in zlorabe svojih hčera in je stalno trdil, da so obtožbe lažne, da gre za zaroto države proti njemu, da ga ne marajo zaradi njegovih dobrih zvez s tujimi tajnimi službami in zato, ker da veliko ve o povojnih pobojih. Med sojenjem je večkrat tožil, da je bolan in da mu kot bolniku ne bi smeli soditi. Kadar mu je to le uspelo, je v priporu padel ali se vrgel po stopnicah, tudi v ptujski sodni dvorani je enkrat padel po tleh, zato so ga proti koncu sojenja pripeljali v invalidskem vozičku, ob njem pa je bil vselej tudi zdravstveni tehnik. Naj dodamo, da čaka Petra R. po tokratnem še eno soočenje v hiši pravice. Ko je ptujska okrožna sodnica Katja Kolarič Bojnec 23. decembra 2009 razglasila sodbo v imenu ljudstva, ji je Peter R. zagrozil, da jo bodo že našli njegovi ljudje, saj da pozna 150 Albancev, ki jim je pomagal in bodo »opravil z njo«. Petru R. tako zaradi grožnje uradni osebi v pravosodju grozi petletna zaporna kazen, začetek tega sojenja pa je predviden 23. marca v Mariboru, na njem pa naj bi »sodišče poskrbelo tudi za ustrezne medicinske varnostne ukrepe za obtoženega«. -OM Sp. Podravje • Novost medobčinskega redarstva Uvedli dežurno telefonsko številko Zaradi poenostavljanja dela in hitrejše reakcije pri opravljanju redarske službe so v Medobčinskem redarstvu, ki deluje v okviru Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju, uvedli dežurno telefonsko številko, ki velja za občane vseh 19 občin. Foto: M. Ozmec Obtoženi je pred vstopom v hišo pravice dejal: „Danes bom zahteval premestitev obravnave na nevtralno sodišče, ker tožim tudi sodnike - na evropsko sodišče jih tožim.« DALMATINSKE KLAPE in DANIJELA t. Karnevalska dvorana Ptuj «r™™™,, , ________ A TOREK, 14. februar 2012, ob 20. uri PREDPRODAJA VSTOPNIC: RADIO TEDNIK PTUJ, DON CAFFE, TIC PTUJ, EVENTIM Štajerski EDNIK Ptuj • Knjižnica Ivana Potrča Stoletje ptujskih časopisov v Digitalni knjižnici Knjižnica Ivana Potrča je v sodelovanju z Narodno in univerzitetno knjižnico ter družbo Radio-Tednik Ptuj v Digitalno knjižnico Slovenije umestila stoletno obdobje ptujskih časopisov od leta 1900 pa vse do leta 2010. Časopisi Štajerc, Ptujski list, Narodna sloga, Naše delo, Ptujski tednik, Tednik in Štajerski tednik so v digitalni obliki prosto dostopni na spletnem naslovu slovenske digitalne knjižnice www.dlib.si. NiiUa 12.000, cena eno Atevilkc 4 vinarje. - PriHnjp* v Jrljvi SHS Drugi ponatts. litl iis vrirtl ■Irufl id-K*. k aj r k-j 1411 ■ Ij Iji ri111 >!>t,i|i; >3> -.Uji- JtcVlILc >|>:ol»l; s. Štajerc. -"■lH i iih±_i i., i .Tj ».',« v I'M."* it nh lih KI. i pDlO&e E1U Tli kfl [I. frtlll -/-■ O», ki f i .i i'i jn ] l .l i K 111— K Hum K Jni K l - '.., nlmi Ft a.-. ',, dni I K. I— J^I 71 -1 nJ JV111 ..^iiiln i ■ * <1 . mi- V Ptuj u t ncdtlj: ites 25. aygtt&l 33C3. t. [itnit. Časopis. Kakšno vrednost v današnjem času pripisujemo časopisom? Izvod kupimo, ga na hitro prelistamo in čez dan ali dva zavržemo. Zamahnemo z roko in rečemo: »Saj ni vredno, da bi ga hranili ...« Pa vendar! Številni dnevniki, tedniki in mesečniki so skrbni in zvesti popisovalci političnega, družbenega, kulturnega, športnega in družabnega dogajanja v našem okolju in imajo zagotovo trajnejšo uporabno vrednost, saj nam osvetlijo pogled na dogajanje v nekem času in prostoru. Ko brskamo za podatki iz preteklosti domačega kraja, nas pot slej kot prej pripelje tudi do tega, da prelistamo stare lokalne časopise poiščemo članek, kratko novico ali morda samo fotografijo. V Domoznanskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča imamo bogato zbirko časopisja, ki je izhajalo in še izhaja na Ptuju. Številni uporabniki pridejo v oddelek in brskajo po starih številkah in iščejo podatke -kdaj je bilo zapisano, kje je bilo zapisano, kaj je bilo zapisano. Včasih zelo naporno in zamudno delo. Da bi uporabnikom olajšali iskanje podatkov v časopisju, povečali dostopnost do tega gradiva in zaščitili originalne izvode, ki so zaradi slabše kvalitete papirja že zelo krhki, smo se v knjižnici odločili za posto- tVtftil.o Li i|.mr,'tbo ¡i F1l|l. ShMHKti t"E 1 K *|i roiwlu), p'lii«, lit» Politični» gospodarski tednik.* Stev, I Ptuj, 2. januarja 1921 Našim naročnikom! hovv h(o se bffia, prosimo torej naie tenjene naročnike in inserenle. blagovolite t&tulalo natoinino in lase-mle pruvaCat/iti f/MKMl in tnrttfUtr c+himri/i, i/u ur cloftiiljanje Urin ne pnrti/rr, in ii* nam prihranile neljubo opontinjnnje in mnogo zamudnega tlela ! Draginja * I t ti a povsod, tudi pri tiikarstiilt patrehiilnah. frliakovall fMO. ifa t<" fzgirtfi*. A CHne rUtivjtl Orf ' dne do dne. Tiskarjem so sc morale iviiall p lice, barva in Hirati* olje l. t. d. se j> /HJ rfihl i r fO- Ztrlv smo pritnor.\ni s norim M um naročnino zvišati, Naračnin.t znata za celo leto 40 K, za pol fetn 20 A". za četrt teta 10 K. Upamo, da nam ostanejo vsi nali C iti t j- naročniki i v tuilS i/ naprej ±vv.xti ter da iTHitr bodo »edtu Of> N«r*nt Mu pridobili Itd! fv norih naročnikov, Upraintitvo Ptujskega ¡¡sla." \ Ob novem letu. MtiHViu i'-'ill II iilciiv, b; ju iu (>j ¿<»1, ia ker |u hUjt, bu prebolel tudt diTijc bolrittBnke k tli. I p.i iiminu in pvli^Eoiiis, «a tiiie |ii»piiil»r»kn in -::lliirn« v.«il,i'.r ' r ilniiUii lir. Pn-Wk!" Iiuu leti in «i Mfrbu» f-.: n o-.m r.,t ill ¿1«.* ,1 ti» >i if pttd d-J- brilE-i 'i.-' Min IlllTlii f-Lfijillli. ni* li l ni bili mi fiii^-TAT'ij'.Tii miij ". Stil NihiL ki »i ).i- H> t*k„j p.i -".■l 'n.1 iMjrn n.l'vjri bilikkJn- ¡a!-: ilnla. ktco ju .¡rriq"j;j x-r.1i iirr*cj i» Ta TUfupli^n-Kt if pro pr'?.*iulu, L..--li Ulli-rlliill * xa^lftltu t>'EX L-l», bua>i izoHj fuj citutrn iliiiHr. I lrJ.ti-r.r pi)Lr»bfc>inM »i kllkor T Jr- Stvil., 1nkn tudi |iri na» Tr.lik«nfJ-:c. Ui+iiii m . .Mi |HmuHliH mu- • l-JIDu. Ha ju o »A BtTordiHIl iiifijca :i» vi lri«i • p-illl"*!, i»ili lfjl-l|*i «r. krili I ijli-•' Kulki. rin K norimi pr->'j"j|i, kur *t iln- P" ''nigili ilr>^nh. Afcf p «pn«pw i- m..(.Lil d^lii, iU I.......i im*li In',-,ko dnbcjki^, L- j kuUi'-* isllljiuV Ju IlAiu lirik v MII (¡'.spf.Jl.ritrii i i f ~ Cesar Pi-aiic Jožef I., ol» 70. rojstnem diinvii. Vir: www.dlib.si Prvi časopis, ki je na Ptuju pričel izhajati v slovenskem jeziku ■trir^K« ¿Kljuni*. Ti'irli-'Vili. .1,i rini j h '-.-«vdnji vim i 'lilJtVi px »mil 'iVhili *>,• uUEitaiin ilulom iiTeini£iin-> u iiLi in iHilJetit'iiC, nikiu ieHuinju in pn>m;.l. ---- pno digitalizacijo pomembnejših ptujskih časopisov. Z večletnim zavzetim delom na tem področju in vztrajnim pridobivanjem finančnih sredstev za izvedbo projektov digitalizacije iz različnih virov smo v obdobju šestih let uspeli digitalizirati stoletno obdobje ptujskih časopisov v skupnem obsegu preko 71.000 strani. Prvi je bil Štajerc ... Glasilo štajerske stranke Štajerc je bil prvi časopis, ki je na Ptuju pričel izhajati v slovenskem jeziku, in prvi časopis, ki smo ga v knjižnici digitalizirali. Izhajati je pričel junija leta 1900, z njim pa so nemško govoreči meščani nastopali proti slovenskemu narodnemu gibanju in odvračali kmete od slovenskih narodnih strank. V za tiste čase visoki nakladi 15.000 izvodov je Štajerc izhajal vse do konca prve svetovne vojne in razpada Avstro-Ogrske monarhije leta 1918. Na njegovem pogorišču je leto kasneje, leta 1919, pričel izhajati politično-gospodarski tednik Ptujski list. Pod zavedno roko odgovornega urednika Antona Sovreta je bil v nasprotju s Štajercem usmerjen proti predvojnim Nemcem in njihovim privržencem. V skromnem obsegu štirih strani na številko pa je časopis izhajal le tri leta. '■■•*: ti j»«™ »icnpni ni ¡""mirte ni'"' M l'1-i.i:: l.llik •i de >*i kvn duplin V pn.HIIH-IIldj Jnili tjiub. lil!) v.lj Hi II» ^nriiniii. ki ...... biLi proiu pulKiinu in » tuin Vfi Ali TTIMCI 1fii kulturno litfcni i'H llll.C.1 ia Krlmv. Vi ti v-.ini" -i vi,i, i r.i um. li»» ¡h :. man >fli'.i|nvJ.n«k.i Iittiulirtvu ijuilikili in iiwlniih Inl •> ■•iiritii iiliTiii JinM-i. l'i 1wJi ilr.iMr.i Iicinjlh »nI v linic- >Uuiiti, i't ti» flrnmi-i, v bfriiiilnmn Stii-ui. V •tikiK. ki .¡ill il'if-ivljiui" ■ <.K-.UUj(l ULl »L(ltll»Hli /jillirjii.'i fi<4Y:l* «ni, t Ti.iniMci. ia j» truli t piiliiiipom i«!|uajn Kirnci r»n.itn na^i^i n^rtnj*. I« Ti.i uti. N U in bu rmjt.i:j(c rivrJj-iu :fiil»i1n3a>j>t '«eb ii"jsu[iiiii' ' in ■»m-riMir. ol^iuiu p+ :uJi '¿nif-in'. sel.,H —-i nakb pi n»ri'a rn*njili in J'' ni -i «!■ i 11 fornioikor, vn»ii_, .h in ■inotfih U dri*.i lb ll putl-'tj', X iiJ J«. V ilc i>j Ustroj suiter iTiigulaviJu. "ii ii puiunciaik«« iri t,1cr l^, drli Uldi » kl«>- Gospodarstvo. bi!, -lilij...... |ll i-L h' . lini I r. 1 ubTL-inikl nit iiiiujiii m - ".li n.imji' ip«>ii]' ni-ii p> '.'U kni Sokoli ia Oil'" liajTcfji xiMcpIji KitAi ti'l " .H'Litrt iltuitv* Ijul.if-HiHri^ i tirih tednikih 1wj»lii. IJ- i""iiikr biJiku » sklojjili. iio Tci- iip Ui trjti -itirih krffl- ' T "itlill. 1» 1 f Ku I. mm lili rtunla AiMriji nii.il» TiJfJi, at Liki lin kii^, m >n vm tri utafu -b.iikn ■4>ilinn ¡«.Trki« 4i'» iltJtieu. Ali KAdD| m HtLtcrO «uril in piniiilillf. Bi nu fin trirfrko. Jlf4njn ruiiitj, k»r tukn»t do, •t*li. rMUii no » nJUHliiTn kornt. iioff» ii "I.:i'ni>i 'triakantlib luiiiir'» Thihni iii»r Vtil-I. ll» hmyjo i:«i|i njilir.tii jiufu- ti di>l«r|a ju iltiijt^ iitriTo Viliiii- u»j- i 24QJHIII krSouju b» lurv.jh., J. V/:(0* NiVegi trobin p.' |0 ¡n Sili piiJr T p runi nt xi rtaljimuT Lrun P^e* Eiilrfjsl« niliitiab h bi « liuii v idl ««Jiu.rlil UKiLlinIu. X.liiibt lxidu tu dni. 21.033 K Mru« JO pluiil "lni: ]JuMji.ii-Kki li*&reo xn ki jc u tKHiO K C-7'il •• Avlrui N*vit|i-1-i i. n^nitinn. \n „Ptujski iist" Politično-gospodarski tednik Ptujski list je izhajal le tri leta. Po devetletnem premoru je leta 1931 Ptuj ponovno dobil tednik, poimenovan Narodna sloga. Kot pove njegovo ime, je bil njegov namen zediniti ljudstvo in utrditi vero in zaupanje v skupno Kraljevino Jugoslavijo. Tako kot Ptujski list je tudi Narodna sloga izhaj ala v skromni nakladi in skromnem obsegu. Dočakala ni niti svoje prve obletnice, saj je prenehala izhajati že po dobrih šestih mesecih. V politično razburkanem in gospodarsko težkem obdobju pred drugo svetovno vojno in med njo na Ptuju ni bilo zaslediti omembe vrednih periodičnih tiskov. Štajerski tednik ima korenine v letu 1948 Nekaj let po koncu druge svetovne vojne, 17. julija 1948, je na Ptuju pričel izhajati prvi predhodnik današnjega Štajerskega tednika, ki z zavidljivo tradicijo petinšestdesetletne-ga izhajanja prinaša novice v naše domove še danes. To je bilo glasilo Okrajnega odbora OF Ptuj, ki so ga poimenovali Naše delo. Prvo leto je izhajal kot štirinajstdnevnik, nato pa je postal tednik, saj kot so v Poseg, kakršnega v Sloveniji ie ni bilo „Narodni Slogi" na pol. Iv p^HBfi- bo (umo ''ii prvimi ' * ' It k ■liilir-li u^i il uriilJIijv t <■ - 'i iii.ii tj putt iiluli ni mik.c pjuiil rxr.vi t ¡»»V*nl v t.«! fwlffliir-li iimnJ rn«rfi : h- ctl- ■ i'»'■■■¡t - j. - in Jh„ ■ At litini ulilftif mraar t nr.Hi, -'i f>, .Sifi.Siu S'.jui" 1c. T,Vr n ;-1i PI OVrVMin* jWrfl vriff e> I >jr,,j pri n • in Pidt^l >1 b'lll > t^iv'ji-, Ui. i v «oMCU bUU 'it.ii! .«.¡i'. itcj -ah 1,4 nj.-^j :».0"l1i tlo^rm« « trn. ifudu, ,ii v wWin UN' ni«,di i: - _ i > i - • v «jjiiir. ilfk H«. E - -i Tij>««tlrn« /li-i-ir lUinK h* KLt.*[tifHri£,%, ^i je «c ita .«tli itfEj pr%\t f-.* vttt tutu-it:, i kii citiiijt^u Ui , vdfti2« lilir' , if nix n^WV njfiki Jli |1> pr#l1 .enkt+i-,-' .f* «jn.-. Iji Ilbfi rtu >li>v Ku •»«; if mJ ¡e tixili JIJUJUT t »Nu.kr at -J t- it* uw nit* 6mvm* ifi jai-»*Vk, iUiahiK Oi Iu.fi diir i «j j . Uv)u iJVt(-i t>Uf tit 4'b l|;i*i - kiln«*» /b bt*l«> mitfkli ,1 phtl r.tifl! pKJli'it t Sj.v,- 1 " tin krti ni rtx.i I 1.1(111 . : Lr JoftMiL ui i'. < s Lti'i ii.t'iii. iiit'Mi ^fi'ia Njtfili, v liiiin 11 rmim ij^tilj'-fr ui i ttftnii-o « 1 v. fiip'?- ' If,' » ^ m«Jri> t* rJdn v mrV * V kli»)i I 9 MllkV Mfctra ii!r K* «i.-imiri nn ¡nth |fr itti wltwl wH'b itifiu Xnt »icilria*!» Ijji- ■ ¡.■in Mi jf p /j-h liCMli kil) jC t T^ril WQll bliK'Ot nil >ri<5(f| Hi.itJit» n Mir«iir(A. r-k to |.n rji,.'. v L-> tjniH Jil/ir-U.1»1 j. I I.h,-) Mllll'li) u ■!•«'> Ttnnifk |M«»'|Hri 111 aiA'J-jr mWi i| nnVir juVili? flwi^f liioni( iitki pari* U p#N< pilflii»! iti tialntl til 'PHitH (>"tvl n nrifl ft ssfMt > i"'. "A i< »If»K I« i'piitn 11 1»- K i'll Jf V * I J nir.ii. n (1-JirM Ui hupopjln «• •nkt|o K >.ikrr-»r Hit ' kottno ¡I'lto 11 t>lh.v ¡In H tl«u< lioiilill. Ik «I VI VlV f »k« i p i i ,€ (W'AjJ. Ji pillK Villi, 1 Vkjl k1 {■)<», 'It il/Ut'r fl t"."5 -i Sttmt Jfhvif tHiblilrf I«',: p fmWs/i if«nr4fp .rit» **• e(»Jni u nHftfi/i julr ► Demagogija, i S ffjIiWiVr tlrt.'\. 'i Jr Ix'm 'j- i!(iiifi{iki < Jsl Jj|>,fit | »11. to« Vtiitj Hi«*/tu tfii .ili'al-»f*-* klrm ii t lti|n> lifjM ,lriiv;ir-(n (rtiv'ji Tihi'ij «o 11 lil" nI M L» « A. v-.t l»lli.LrT»--' • t p* I v> n wlji'M-Ji dtUit: ICfi-n pijulul) 1 >j t> e J ¿1 .' n i P O' ti.' I '.-irKr,-.i i. ^-l r ' ,1" Cl>y> I U (l C ki r ri| p rtfur' 1.1 i" itii«i4i Ni tkk- r«U;>m inrrlfi Un> v Irtrfnnl f f-tVl 'ImlKimn lltifobri 'uii nr [H (.Jt.nn1 l-c-tl •> lilh> r SfM littlDjiiip .a, Li :c m u ll*1r. Jat'I (litini •> ir-()h kViTC r l»Ji P«»i. btiJn i ranil, - I'lV* In fJ-ti ru.»(i boU.V Iktk rc ill|l nt i lj>Lc, ile fijriijJ:i < b- tin, ti>/ rp-tnr i mhl" o pi»'—. StriH Vi.-tPjw tr li Jrijr*Kilooi h v;i' W» lii ftutkajru* P»nt» L>i#lf±tJ HklKI. Vir: www.dlib.si Narodna sloga ni dočakala niti svoje prve obletnice. Vir: www.dlib.si njem zapisali, »je delovni in razvojni tempo v okraju dokazal, da mu 14-dnevno lokalno glasilo OF ne more slediti, še manj pa uspešno vršiti funkcijo pro-pagatorja in organizatorja v vrstah članov OF«. Po odpravi tehničnih ovir, ki so onemogočale izhajanje Našega dela v drugem polletju 1950, je glasilo ponovno pričelo izhajati v začetku leta 1951, vendar pod novim imenom Ptujski tednik. Za preimenovanje so se v Okrajnem odboru OF Ptuj odločili zato, ker so v tem času v Sloveniji izhajali kar trije lokalni časopisi z enakim imenom. ........ - btčiŠ/ Vir: www.dlib.si Štajerski tedniki z zavidljivo tradicijo petinšestdesetletne-ga izhajanja prinaša novice v naše domove še danes. Ptujski tednik je nepretrgoma izhajal nadaljnjih deset let, njegov obseg pa je s štirih strani narasel na šest strani tedensko. Med tem je postal glasilo SZDL ptujskega okraja, njegovo izdajanje pa je prevzel novoustanovljeni istoimenski zavod s samostojnim financiranjem. Na predlog občinskih odborov SZDL Ptuj in Ormož je bilo časopisno ime Ptujski tednik 24. novembra 1961 skrajšano v Tednik, obsegal pa je osem strani novic s Ptujskega polja in njegove okolice, v manjšem obsegu pa je zabeležil tudi pomembnejše novice iz Jugoslavije in sveta. Tednik je pod tem imenom popisoval dogajanje na širšem ptujskem območju dobrih ena-inštirideset let in v tem času spisal in ohranil trajno zabeleženih preko 35.000 strani novic, dogodkov, obvestil in drugih v lokalnem smislu pomembnih informacij. V Štajerski tednik je bil preimenovan marca leta 2003, dve leti kasneje pa je pričel izhajati dvakrat tedensko. Torkova in petkova številka sta takrat skupaj obsegali že 30 strani. Vsi predstavljeni ptujski časopisi od Štajerca pa vse do Štajerskega tednika do vključno leta 2010 so v digitalni obliki prosto dostopni na osrednjem slovenskem spletnem portalu Digitalna knjižnica Slovenije (www.dlib.sh. JAN PLESTENJAK in REBEKA DREME Karnevalska dvorana Ptuj SREDA, 15. februar 2012, ob 20. uri PREDPRODAJA VSTOPNIC: RADIO TEDNIK PTUJ, DON CAFFE, TIC PTUJ, EVENTIM Štajerski TONIH fjg] C^ijj-J.jj;^ Da smo lahko v ptujski knjižnici realizirali projekt digitalizacije ptujskih časopisov v tolikšnem obsegu, dolgujemo zahvalo Narodni in univerzitetni knjižnici za strokovno sodelovanje ter družbi Radio-Tednik Ptuj, saj je znala prisluhniti našim idejam in pobudam ter nam podala dovoljenje za digitalizacijo. Prav tako je družba Radio-Tednik odstopila digitalne kopije Tednika in Štajerskega tednika za zadnjih deset let izhajanja ter s tem omogočila hitrejšo in stroškovno ugodnejšo izvedbo projekta. Sredstva za izvedbo projektov digitalizacije smo pridobili kot osrednja območna knjižnica iz naslova izvajanja območnih nalog pri Ministrstvu za kulturo ter kot partnerji v projektu Digitalna knjižnica Slovenije pri NUK-u, ki je bil financiran iz norveških finančnih mehanizmov. Delavnice s prikazom različnih načinov iskanja gradiva v Digitalni knjižnici Slovenije bomo organizirali v prostorih računalniške učilnice Ljudske univerze Ptuj, Mestni trg 2, v torek, 7. februarja in 28. februarja, ob 17. uri ter v četrtek, 9. februarja in 1. marca, ob 11. uri. Vabljeni vsi, ki želite brskati po preteklosti Ptuja in njegove okolice na sodoben način. Udeležba na delavnici je brezplačna. Milena Doberšek hurenfovanje20i2 festival MARIB0R2012 * evropska prestolnica kulture Vinogradništvo • Novosti v letošnjem letu Svetle in temne strani prihodnjega obdobja Letos se izteka petletni kmetijsko okoljski program (KOP), ki pa ga je vlada podaljšala za prehodno obdobje dveh let do leta 2014, ko naj bi začeli veljati novi ukrepi skupne kmetijske politike za celotno EU. Kaj spremembe in novosti prinašajo vinogradnikom, pojasnjuje Andrej Reberni-šek: „Tisti vinogradniki, ki so pred petimi leti stopili v program integrirane proizvodnje grozdja, lahko zdaj brez težav izstopijo oziroma zaključijo s tem ukrepom. To pa ne velja za tiste vinogradnike, ki so stopili v ukrep V30 in V40; gre za dva ukrepa za pomoč vinogradnikom z zelo strmimi vinogradi, ki smo ju po več letih uspeli realizirati šele leta 2010. Ti vinogradniki, ki so v ukrepih V30 in V40, imajo petletno obveznost, se pravi, da se to obdobje za njih zaključuje šele leta 2015." Integrirana pridelava še (največ) dve leti Kot rečeno, pa je vlada do leta 2014 določila dvoletno prehodno obdobje, v katerem je ukrep integrirane pridelave še veljaven. Tako bodo lahko tisti vinogradniki, ki bodo vztrajali pri integrirani pridelavi, še naprej pridobivali sredstva za te namene, vendar kot rečeno le še dve leti: „Tisti, ki bi to želeli, lahko podaljšajo ukrep, vendar veljajo določeni pogoji: v ukrep se lahko prenesejo vse površine kot doslej, vinogradnik jih lahko poveča za največ 20 odstotkov, lahko jih pa tudi zmanjša za največ 10 odstotkov. Prav pri zmanjšanju vinogradniških površin pa se pojavljajo težave. Namreč, veliko vinogradnikov ima površine v zakupu in tisti, ki se jim je zakupna pogodba zdaj iztekla, so v nemajhnih težavah. Če je namreč izguba zemljišč večja kot 10 odstotkov, avtomatsko ne morejo več sodelovati v ukrepu integrirane pridelave, s čimer izgubljajo določena sredstva. V zvezi s to težavo smo že urgirali in prek zbornice obvestili pristojno ministrstvo, vendar nič ne kaže, da se bo lahko kaj rešilo. Očitno bodo pač ti vinogradniki, če ne bodo zakupili novih vinogradniških površin, naslednji dve leti ostali brez denarja iz naslova integrirane pridelave grozdja. Za leto 2014 se pa tako in tako predvidevajo novi ukrepi, med katerimi sedanjega ukrepa integrirane pridelave ne bo več oziroma se bo subvencionirala kakšna modificirana oblika te pridelave," je pojasnil Rebernišek in še dodal, da tistim vinogradni- Obdobje subvencionirane integrirane pridelave grozdja se počasi zaključuje, vinogradniki s strmimi vinogradi pa lahko v tem letu še vstopijo v ukrepa V30 ali V40, v katerih plačila po hektarju niso majhna. kom, ki se bodo morali ali se bodo hote odpovedali ukrepu integrirane pridelave grozdja, ne sledi nobena sankcija. Opozoril pa je na dejstvo, da vinogradniki po letu 2013 ne bodo mogli več povečevati vinogradniških površin: „Zato tistim, ki se nameravajo tudi vnaprej resno ukvarjati z vinogradništvom priporočam, da površine povečajo do konca leta 2013, saj bo leto 2014 referenčno za celotno obdobje do leta 2020!" Zadnja možnost za pridobitev subvencij za strme vinograde Višina subvencij sicer ostaja do nadaljnjega enaka. Za integrirano pridelavo grozdja znaša 381 evrov na hektar, za ukrep V30 (vinogradi s 30 do 40 % naklonom) se izplačuje po 326 evrov, za ukrep V40 (vinogradi z nad 40 % naklonom) pa ostaja 900 evrov na hektar. Po letu 2014 se uvaja nova shema plačil v kmetijstvu in seveda tudi v vinogradništvu: „Po podatkih, ki jih imamo sedaj, se bo subvencionirala ekološka pridelava grozdja, verjetno tudi neka oblika integrirane pridelave, vendar še ne vemo, kakšne bodo zahteve. Vsekakor pa ostaja subvencioniranje obdelave strmih vinogradov, pri čemer ostaja tudi omejitev pri izplačilu subvencije, ki znaša 900 evrov, kar pomeni, da nekdo, ki iz ukrepa V40 že prejema takšno subvencijo, ne more koristiti subvencije za integri- rano pridelavo. Po podatkih, ki jih imamo, je v ukrepu V30 zajetih dobrih 1000 hektarjev vinogradov, v ukrepu V40 pa so praktično izključno samo vinogradi v Halozah, saj dru- gje ni tako strmih leg. Glede na spremembe, ki se pripravljajo, bi svetoval vsem tistim vinogradnikom v Halozah, ki imajo vsaj 30 arov tako strmih vinogradov, da se vključijo v ta ukrep in tako pridobijo nekaj denarja. V tem ukrepu tudi ni kontrol kot npr. v integrirani pridelavi. Seveda je absolutni pogoj, da so vpisani v register. Treba je namreč vedeti, da se v letu 2012 zelo verjetno ne bo več možno vključevati v ta ukrep, v 2013 pa prav gotovo ne." Ena boljših novic je za vinogradnike po besedah Reber-niška, da bodo po letu 2014 upravičeni tudi do plačilnih pravic za vinogradniške pravice, do česar doslej niso bili. Kolikšne bodo, zaenkrat še ni znano, saj se pripravljajo novi izračuni za vse vrste plačilnih pravic. Potrebni so specializirani razpisi za vinogradnike Strokovni odbor za vinogradništvo pri KGZS pa je januarja obravnaval težave, ki nastajajo pri izvajanju ukrepov kmetijske politike pri progra- mu razvoja podeželja (PRP). Kot je pojasnil Rebernišek, gre za to, da vinogradniške kmetije zaradi pogojev razpisov (121 - rastlinska proizvodnja in 123 - dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom) nikakor ne morejo uspeti in pridobiti nekaj denarja za naložbe oziroma so kot panožne kmetije deležne najmanjšega deleža nepovratnih sredstev. „Seveda se vsi, vključno s člani odbora za vinogradništvo, zavzemamo, da bi kmetijsko ministrstvo objavilo razpis samo za vinogradniško panogo, tako kot so bili razpisi za hmeljarstvo, čebelarstvo, živinorejo. S takšnim specializiranim razpisom bi vinogradniške kmetije lahko posodobile mehanizacijo, predvsem pa prenovile kleti in tehnologijo oziroma opremo. Na tem področju je stanje pri nas zelo slabo, saj je pretežno vse zastarelo. Vlaganja v omenjena področja bi bila nujna, če želimo ohraniti domača vina in obstati na trgu!" SM Ptuj • Srbska delegacija na obisku v PP Srbi spoznavali okoljsko politiko Sredi minulega tedna sta župan srbske občine Bačka Topola Atila Babi in direktor javnega podjetja za komunalo in mestna zemljišča Ištvan Manic obiskala Ptuj; med drugim sta se pogovarjala tudi z vodstvom Perutnine Ptuj, ki ima sicer v tej srbski občini svoje podjetje PP Topiko. Predsednik uprave in generalni direktor PP Roman Glaser je ob obisku povedal, da sta si gosta z ekipo sodelavcev ogledala proizvodne in druge objekte PP na Ptuju in v okolici ter se tako tudi v praksi seznanila s sistemom proizvodnje in okoljevarstvenimi kriteriji, ki jih PP zahteva tudi v svojih povezanih podjetjih v državah bivše Jugoslavije. „Perutnina Ptuj je vstopila na strateško pomemben srbski trg z nakupom podjetja Topiko v občini Bačka Topola, ki je bilo ob prevzemu v izredno slabem stanju. V času od nakupa leta 2007 smo v razvoj podjetja na vseh nivojih vložili več kot 30 milijonov evrov, kar je imelo za rezultat srbski tržni primat. Danes je povezana družba Perutnina Ptuj Topiko konsolidirana in prideluje živila blagovnih znamk Perutnine Ptuj, strateška usmeritev pa ostaja nenehno izboljševanje vseh poslovnih procesov in tudi sodelovanja z lokalno sa- moupravo. Kot pomemben gospodarski subjekt smo navezali konstruktiven dialog ne le na poslovnem področju, saj smo s 700 zaposlenimi največji zapo-slovalec v občini Bačka Topola, ampak tudi na okoljskem. Obisk Atile Babija, župana občine Bačka Topola, in Ištva-na Manica, direktorja javnega podjetja za komunalo in mestna zemljišča občine Bačka Topola, je potrditev usmeritve okoljske politike Perutnine Ptuj in širše družbene odgovornosti na vseh trgih, kjer imamo organizirane integrirane procese pridelave. Gostoma smo predstavili našo okoljsko politiko in že izvedene projekte, predvsem pa sta jih zanimala Tovarna proteinskih koncentratov in Bioplinarna Draženci, ki izkazujeta sodoben pristop k reševanju strategije 20-20-20 in realizacije naše interne strategije Zero Waste (nič odpadkov) ter energetsko samozadostnega podjetja," je še pojasnil Glaser. Gostje iz občine Bačke Topole so se 23. januarja v Mestni hiši na Ptuju srečali tudi s ptujskim županom Štefanom Če-lanom in njegovimi sodelavci. Atila Babija in Ištvana Manica je ob tej priložnosti spremljal Franc Čelan, direktor hčerinskega podjetja Perutnine Ptuj Perutnina Topiko. Rdeča nit pogovorov gostov iz Bačke Topole v Mestni hiši na Ptuju je bila okoljska problematika in izgradnja komunalne infrastrukture, uporaba obnovljivih virov energije ter funkcioniranje lokalne skupnosti znotraj EU, ker želijo primere dobrih praks koristno uporabiti tudi pri razvoju v svojem okolju. Za projekte na tem področju želijo pridobiti tudi sredstva EU, najprej kot predpristopna, nato pa kot pristopna članica EU. SM, MG Foto: Črtomir Goznik Srbska delegacija iz Bačke Topole v pogovoru z vodstvom Perutnine Ptuj MAJA KEUC in TABU Karnevalska dvorana Ptuj ČETRTEK, 16. februar 2012, ob 20. uri PREDPRODAJA VSTOPNIC: RADIO TEDNIK PTUJ, DON CAFFE, TIC PTUJ, EVENTIM [j^ Caterjllg S^EJEJ! Štajerski Foto: SM Od tod in tam Miklavž • Zlatoporočenca Kosič Marija in Franc Kosič sta v soboto, 20. januarja, praznovala zlato poroko. V krogu svojih najdražjih sta potrdila svojo ljubezen pred matičarjem v Ormožu, nato pa še v cerkvi pri Miklavžu. Marija se je rodila 8. aprila 1942 v Rinčetovi Grabi pri Ljutomeru, Franc pa 19. marca 1941 na Gomili pri Kogu. Poročila sta se 13. 1. 1962 v Ljutomeru. V zakonu so se jima rodile štiri hčerke: Silva, Marjana,Anica in Božica. Marija je osem let delala kot šivilja v Ljutomeru, nato pa do upokojitve v kombinatu v Ormožu. Franc je šest let delal v rudniku v Presiki pri Ljutomeru, nato pa v kombinatu iz Ormoža kot traktorist. Oba sta zelo ponosna, kadar ju obišče sedem vnukov in en pravnuk, ki jima zaigrajo in zapojejo kakšno pesem. Danes sta oba upokojena in kot pevca aktivna v DU Miklavž pri Ormožu. Ob zlatem jubileju jima člani DU Miklavž pri Ormožu iskreno čestitamo! S. Mihorič Miklavž • Delavnica pridnih rok Sekcija Pridne roke deluje že tretje leto v okviru DU Miklavž pri Ormožu. V njej deluje deset upokojenk, ki jih vodi Angela Topolinjak. Pod njihovimi rokami nastajajo občudovanja vredni kvačkani izdelki. Že dve leti imajo stojnice na martinovanju v Ormožu, sodelujejo z aktivom kmečkih žena v okviru martinovanja, udeležile so se natečaja velikonočnih izdelkov v Veržeju, s prtički so obdarile vse upokojenke na občnem zboru, obdarile so vse tekmovalke na 3. odprtem prvenstvu upokojencev Slovenije v ruskem kegljanju, razstavljajo pa tudi na Hrvaškem. Izbor svojih izdelkov so razstavile v okviru krajevnega praznika pri Miklavžu. V želji po večjem in širšem znanju so organizirale delavnico izdelovanja rož iz krep papirja in naravnih materialov. Za to znanje in veščine so prosile članice PD Janeza Trstenjaka s Huma. Njihove članice Anica Ratek, Anica Jaušovec in Milica Kosi so se vabilu prijazno odzvale in pokazale svoje spretnosti in znanja tudi nam. Slavica Mihorič Ljutomer • Navdušujoč nastop plesalcev V ljutomerski dvorani športno-izobraževalnega centra je Plesna šola Urška pripravila plesno produkcijo, na kateri se je predstavilo več kot 200 plesalcev. Prireditev si je ogledalo kar 700 gledalcev, ki so z navdušenjem spremljali mlade plesalce iz Ljutomera, Ormoža in Razkriž-ja. S prikazanim je bila zelo zadovoljna tudi vodja plesne šole Nina Fras, ki ugotavlja, da vse več kvalitetnih tekmovalcev prihaja prav iz ljutomerske občine. Pohvalo delu šole je izrazila tudi županja občine Ljutomer Olga Karba, ki je najboljšim plesalcem prejšnjega leta izročila simbolične na- NS Središče ob Dravi • Zaključeno veliko delo Izšla Kronika 1910-2010 Občina Središče ob Dravi je izdala knjigo Središče ob Dravi: KRONIKA 1910-2010, ki so jo občanom predstavili v središki Sokolani. Kroniko, ki zajema stoletno zgodovino kraja in je izšla v nakladi 1500 izvodov, je uredila Marija Hernja Masten. Za izdajo nove kronike so se v občini odločili že leta 2008, načrtovali pa so, da naj bi izšla v letu 2010. Vendar kronika nosi letnico 2011, saj je izšla tik pred novim letom, javnosti pa so jo predstavili v januarju 2012. Gre za nadaljevanje knjige Trg Središče: krajepis in zgodovina, ki je prvič izšla leta 1910, napisal pa jo je prof. Fran Kovačič. Zajema pa zgodovino kraja od njegovih začetkov do leta 1910. Krajevna skupnost Središče ob Dravi se je za ponatis knjige odločila leta 1986. Središčani so bili na zajetno knjigo kakor tudi na svojo zgodovino vedno ponosni, zato je bila odločitev za nadaljevanje kronike sprejeta z odobravanjem. Nova kronika je precej obsežna, saj ima kar 704 strani, razdeljena pa je na poglavja in obdobja. Vsebino kronike je soustvarjalo kar 20 avtorjev. Urednica Marija Hernja Masten je povedala, da so se v uredniškem odboru strinjali, da želijo v kroniki predstaviti občino skozi različna področja: „Kraj je tako predstavljen skozi geografijo, ekologijo, zgodovinski prispevki pa nizajo zgodovino kraja od novih arheoloških spoznanj, prek pregleda dogodkov, do dela v kraju. Med gospodarskimi temami je še posebej Ï" " t ; ur j »■P H WlliSa 1 Mi M Foto: Viki Ivanuša Urednica Marija Hernja Masten in župan Jurij Borko sta zadovoljno predstavila novo knjigo Središče ob Dravi Kronika 1910-2010. izčrpno predstavljeno zadružništvo, ki je bilo med obema vojnama zelo razvito. Knjiga opisuje socialno-ekonomsko in nacionalno stanje prebivalstva med obema vojnama. Predstavljena so pomembna društva, kot sta Sokol in Orel. Posebej je obdelana 1. svetovna vojna, pa tudi cerkveno življenje, zdravstvo, pravzaprav vse, kar je kraju dajalo življenje. Posebno poglavje je 2. svetovna vojna, ki je obogateno tudi z novimi vidiki tega občutljivega obdobja. Obdelali smo temo mobilizirancev, o katerih se doslej ni veliko pisalo in so bili na nek način zamolčani. Obdobje od 1945 do 1990 je v enem sklopu obdelala Zdenka Kresnik. Ni se mi zdelo primerno, da se to obdobje trga na manjše dele, zato je njen prispevek zelo pomemben." Knjiga se zaključuje s prikazom dela društev, ki danes delujejo v vseh krajih občine. Na samem koncu so dodane tudi reklame ter tako na nek način ovekoveče-na tudi podjetja, ki v tem času pomenijo gospodarski motor Središča ob Dravi. Knjiga vsebuje številne fotografije, ki so jih prispevali kar avtorji sami, največ pa je dodal Franc Krnjak, ki je iz svoje zbirke odstopil številne fotografije, nekaj pa je tudi iz Zgodovinskega arhiva Ptuj. Nekatere fotografije pa so naredili posebej za to priložnost in so tako aktualne. Vizualno je kronika podobna prvi. To je bilo precejšnja težava, je povedala urednica, saj so kronike, ki jih delajo danes, drugačne oblike, predvsem večjega formata in drugače zasnovane. „Ta je refleksija prve kronike in njenega ponatisa. Ko boste knjigo torej postavili na polico, bo enaka po velikosti in zunanjosti kot prejšnji dve. Platnice so v polplatnu z zlatotiskom in grbom občine. Vrednost knjigi doda tudi zunanji ovoj: na naslovnici je podoba vijuge, ki lahko pomeni Dravo ali mejo, omogoča pač različne asociacije. Dodali smo tudi krajevno in osebno kazalo," je povedala Marija Hernja Masten in dodala, da upa, da bo knjiga pri občanih sprejeta z dobro voljo. Izdaja knjige, ki jo bodo v Središču uporabljali v protokolarne namene, namenili jo bodo knjižnicam, predvsem pa naj bi služila občanom, je občino stala 45.000 evrov. Viki Ivanuša Ormož • Nagrajena obnova grajske pristave Priznanje Naša Slovenija 2011 Občina Ormož je prejela priznanje Naša Slovenija 2011 za ureditev grajske pristave, ki je po mnenju komisije zgledna obnova s hkratno umestitvijo v živo kulturno-izobraževalno dogajanje širšega okolja. Svečana podelitev priznanj je potekala minulo soboto v protokolarnem prostoru sejma ALPE ADRIA TIP 2012 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Priznanje je v imenu občine Ormož prevzel podžupan Branko Šumenjak. Prejemniki priznanj so v znak pozornosti in spomin prejeli grafike akademskega slikarja Gašperja Jemca iz Ljubljane. Natečaj Naša Slovenija že tretje leto zapored pripravlja gibanje KulturaNatura.si. Gre za nevladno prostovoljno civilno gibanje, ki podpira civilne pobude na področju raziskovanja in varovanja kulturne dediščine in krajine. Tekmovati je bilo mogoče v štirih kategorijah: ohranjanje dediščine, raziskovanje in uveljavljanje dediščine, zasluge posameznikov ali organizacij ter izobraževanje, usposabljanje in ozaveščanje. Kot je povedala mag. Karmen Štumberger, se je občina na razpis prijavila po štiriletnem delu na projektu grajske pristave, ki je bil lani uspešno pripeljan h koncu. Komisija je izbirala med 23 projekti, na koncu pa je največji pomen pripisala temu, da se nagradi žive projekte, tiste, ki imajo vsebino. Natečaj ni bil omejen le na Slovenijo, ampak na ves slovenski kulturno-etnični prostor tudi na območju sosednjih držav. Karmen Štum-berger se je priznanja zelo razveselila: „Glede na turbulence, ki so bile v letih 2008 in 2009, pa tudi na kasnejšo situacijo v gradbeništvu, takšna priznanja kažejo, da so bile odločitve prave. Gre za to, da tudi nekdo od zunaj opazi neko dodano vrednost v našem lokalnem okolju. Ker gre za projekt regionalnega značaja, je skozi to zagotovljena promocija projekta in območja občine Ormož." Viki Ivanuša Foto: arhiv občine Priznanje je v imenu občine Ormož prevzel podžupan Branko Šumenjak. POLI ZUR - Čuki in Ribič Pepe Karnevalska dvorana Ptuj ČETRTEK, 16. februar 2012, ob 16. uri PREDPRODAJA VSTOPNIC: RADIO TEDNIK PTUJ, DON CAFFE, TIC PTUJ, EVENTIM TEDNIK |E) Cate ri ng Foto: arhiv Foto: NS kurenfovame 2012 ^TOHERITAGE festival ***. MARIB0R2012 ** * • eyropsba prestolnica biJture Drakšl • Mladi talent prejel Avsenikovo zlato priznanje Od malih nog navdušen nad glasbo Domen Zadravec iz Drakšla pri Veliki Nedelji obiskuje 8. razred OŠ Velika Nedelja. Skoraj več časa kot tam pa preživi po glasbenih šolah. Veliko igra na nastopih, tekmovanjih in revijah in tako je konec januarja na 6. mednarodnem Avsenikovem tekmovanju harmonikarjev osvojil zlato priznanje. Na Glasbeni šoli Ormož se že tri leta uči igrati klavir pri Gorazdu Premo ši in v tem času je opravil šest razredov, pri Francu Štuhecu že šesto leto obiskuje diatonično harmoniko, lani pa je zaključil tudi sedem razredov klavirske harmonike pri Jožetu Barinu Turici. Letos je začel obiskovati Konservatorij za glasbo in balet v Mariboru, kjer se uči kromatično harmoniko pri Karmen Hladi. Sodeluje tudi v Harmonikarskem orkestru GŠ Ormož, v osnovni šoli pa pri tamburaših, ki jih vodi Branko Žnidarič, igra brač. To je za 14-letnika veliko in na vprašanje, kako mu uspe vse te dejavnosti časovno uskladiti, Domen odgovarja, da ni problema, najvažnejši pa je dober urnik. Domen ima glasbo zelo rad že od malega, pa tudi v družini je bila glasba vedno prisotna. Tudi starejši brat igra klavirsko harmoniko. Na številnih srečanjih in tekmovanjih si je Domen doslej nabral zajeten kup priznanj, diplom in izkušenj. Najbolj pa je ponosen, da je na 6. mednarodnem Avse-nikovem tekmovanju v Begunjah dosegel zlato priznanje in s tem 1. mesto. Tekmovanje je potekalo v različnih disciplinah, in ker je bilo 150 Foto: Viki Ivanuša 14-letni Domen Zadravec ima glasbeni talent, ki ob njegovem prizadevanju, dobrih učiteljih in podpori staršev kaže odlične obete za prihodnost. tekmovalcev, je trajalo kar tri dni. Sodeloval je z diatonič-no harmoniko. Zaigral je dve skladbi, pri katerih se je moral v izvedbi čim bolj približati avtentični Avsenikovi izvedbi. V njegovi kategoriji je nastopilo okoli 50 tekmovalcev, zato je odličnega rezultata toliko bolj vesel. Tekmovalci so bili iz vse Slovenije, nekaj pa tudi iz Nemčije in Avstrije. Letos je bila žirija posebej stroga, saj je zaradi velikega števila kriterije še bolj zaostrila, tako da je bilo za zlato priznanje treba doseči več kot 95 točk od skupno 100. V lepem spominu mu je ostal tudi Pokaži, kaj znaš v Obrežu, na katerem je nastopil že dvakrat. Posebna zgodba pa je tekmovanje v Žetalah, na katerem je povsem nepričakovano nastopil in osvojil prvo mesto. „Po radiu Ptuj smo slišali, da poteka tekmovanje v Žetalah, in smo se odpravili poslušat. S seboj sem vzel harmoniko, če bi zunaj kaj igrali. Prepričan sem bil, da sem za tekmovanje prepozen. Ko smo prispeli, so zbirali še zadnje prijave in tako sem kot 31., zadnji nastopajoči, osvojil prvo mesto. Zabavno Moravci • Štirje filmi Kunštnih Prlekov Prleki med Muro in Dravo Etnološko-kulturno društvo Kunštni Prleki je v hotelu Bioterme v Moravcih pripravilo slovesnost ob premierni predstavitvi štirih filmov Prleki med Muro in Dravo, ki je privabila številne prleške župane, predstavnike društev in organizacij, turistične delavce ter druge goste, ki so sodelovali pri pripravi tega projekta. Filmski zapis o Prlekiji je nastal v sklopu projekta V živi sliki in besedi po 11 občinah LAS Prlekija, ki je financiran iz evropskih sredstev. Projekt je neprofiten, njegova skupna vrednost pa znaša 33.380 evrov. Nosilec projekta je Etno-loško-kulturno društvo Kun-štni Prleki, ki je tudi zagotovilo lastni delež pri projektu v višini 2.480 evrov. Kot partnerke v projektu so sodelovale prleške občine, med njimi tri občine širšega ormoškega območja. Projekt se je pričel junija 2010 in je v zaključni fazi. Snemanje filmov je potekalo v obliki potovanj po Prlekiji, v katerih so nastopajoči člani skupine Kunštni Prleki srečevali predstavnike občin ter domačine, se družili z društvi in organizacijami, ki delujejo v posameznih občinah, spoznavali kulturne, etnološke in naravne znamenitosti posame-znili delov Prlekije in spremljali pomembnejše dogodke in prireditve, ki se tam odvijajo. Prebivalci so bili aktivno vključeni v delo pri oblikovanju vsebin, v katerih je predstavljen njihov kraj. "S projektom smo želeli prispevati k povečanju pripadnosti prebivalcev skupni identiteti območja LAS Prlekije in hkrati domače ljudi spomniti, da lokalne posebnosti prepoznajo kot vrednote v duhovnem in materialnem smislu in kot priložnost za razvoj," je povedal projektni vodja Klaus Dieter Požgan. "Med snemanji smo s čolni dodobra spoznali Muro in pokukali na Dravo ter si med tem s kolesi ogledali prleško pokra- je bilo tudi, da sem nastopil v trenirki, saj nisem razmišljal o nastopu," je povedal Domen in dodal, da je tam prejel tudi lepe denarne nagrade: enkrat 500 in drugič celo 1000 evrov v obliki bona. Denar je izkoristil tako, da si je pri izdelovalcu Mundi naročil harmoniko, v katero mu je Munda vgradil tudi instrumentalni digitalni vmesnik - midi. Glede na to da igra tri različne tipe harmonik, seveda potrebuje tri različne instrumente, a pri hiši je kar devet harmonik. Na vprašanje, čemu pripisuje svoj uspeh, je Domen povedal, da je poleg talenta pomembno imeti dobrega učitelja, brez podpore staršev pa tudi ne bi šlo. Seveda pa le talent brez pridnega dela ni dovolj. Dnevno vadi po uro, dve ali celo tri. To se mu ne zdi težko in na to gleda kot na naložbo v prihodnost, saj se želi po osnovni šoli vpisati na srednjo glasbeno šolo in postati profesionalni glasbenik. Najraje igra na-rodno-zabavno glasbo, vzorniki so mu predvsem učitelji, pa tudi Mihelič, Avsenik in Slak. Rad igra na vse svoje harmonike, pa tudi na klavir, a najbližje mu je frajtonerica. Viki Ivanuša jino," je povedal predsednik Etnološko-kulturnega društva Kunštni Prleki Milan Belec. Prleško pokrajino so tako ove-kovečili še na promocijskih plakatih in razglednicah, v 12 multimedijskih vsebinsko zaokroženih odlomkih, prirejenih za internetno predstavitev s predstavitvijo tipičnih znamenitosti posameznih lokalnih skupnosti, in na 100 promocijskih zgoščenkah za lokalne skupnosti in sodelujoče organizacije, medijske in TV-hiše. Viki Ivanuša / __•_•:_:_•_ • • •• • • - Foto: arhiv Kunštni Prleki Utrinek s snemanja enega od filmov Prleki med Muro in Dravo TANJA ŽAGAR in PETAR GRASO Karnevalska dvorana Ptuj PETEK, 17. februar 2012, ob 20. uri PREDPRODAJA VSTOPNIC: RADIO TEDNIK PTUJ, DON CAFFE, TIC PTUJ, EVENTIM SLOVENSKA Tednikova knjigarnica Kdo zna noč temno razjasnit' Ob prihajajočem kulturnem prazniku naj bodo Prešernovi stihi še posebej živi: Pevcu Kdo zna noč temno razjasnit', ki tare duha! Kdo ve kragulja odgnati, ki kljuje srce od zore do mraka, od mraka do dne! Kdo uči izbrisat' 'z spomina nekdanje dni, brezup prihodnjih odvzet' spred oči, praznoti ubežati, ki zdanje mori! Kako bit' hočeš poet in ti pretežko je v prsih nosit' al' pekel al' nebo! Stanu se svojega spomni, trpi brez miru! »O umetniškem delu ne more nihče povedati več, kot pove stvaritev sama. a Zalo prava umetnina ne potrebuje razlage ali dopolnitve. Knjiga (slika, kip, glasbeno delo ...), ki potrebuje pojasnjevanje, je vprašljive vrednosti,« pravi urednik Anej Sam v uvodu z naslovom Smer: lepa človeškost v zanimivi, posebni monografiji Duša slovenska (Ljubljana: Jasa, 2011. Zbirka Onežimo svet). Z mnenjem urednika prijetne, izbrane besedno-likovne monografije Duša slovenska se je moč strinjati ali pa tudi ne. Zagotovo pa je to knjiga, ki jo je lepo imeti na domači knjižni polici, knjiga -po vsebini in obliki -, ki jo lahko podarite ob vsaki priložnosti. Sestavljena je iz izbranih pesmi in tudi proznih del najpomembnejših, oziroma kanonskih slovenskih literatov, ki jih ob kulturnem prazniku še posebej častimo. Knjižni presežek tvorijo izbrana likovna dela slovenskih likovnih ustvarjalcev kot ilustracija k vsaki besedilni enoti. V knjigi je zapisana pohvala snovalcu in založniku izpod peresa psihologa in pisatelja dr. Vida Pečjaka, psihiatrinja dr. Vesna Švab pa je na istem mestu med drugim zapisala, da je knjiga Duša slovenska sporočilo o upanju in vedrini, ki sta v našem, narodovem bistvu tako močno prisotna kot sladka otožnost. Umetnostna zgodovinarka Judita Krivec Dragan primerja knjigo teh med seboj povezanih besed in podob s knjigo žlahtnih pravljic, saj govori na svojstven način o arhetipih, ki so tokrat upodobljeni z lokalnimi barvami in občutenji. Teolog prof. dr. Anton Jamnik je v knjigo med drugim zapisal, da naj bo to čudovito darilo bralcem zares vabilo k odkrivanju radosti bivanja in hvaležnosti ... Spoštovani bralci Knjigarnice, želim vam pogosto in spodbudno občutenje umetniških besed, slik in drugih umetniških dejanj. Liljana Klemenčič P.s.: Pustite nam kulturno ministrstvo pri miru! hurenfovanje20i2 festival ÎFECC* MARIB0R2012 » * evropska prestolnica kulture Športnik leta 2011 v MO Ptuj Odlična udeležba na prireditvi, ki je v ponos športnikom Najboljša Markovičeva in Zavec Stran 12 Rokomet Za 1. B ligo bo treba še veliko delati Stran 13 Odbojka Najboljša predstava Ptujčank v sezoni Stran 13 Plavanje Na DP dve medalji za Tima Vidoviča Stran 14 Plezanje Pestra tekma Vzhodne lige na Ptuju Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoÁiíajt¿ Udi. na íuítounim. ífitiíu! RADIOPTUJ KO- ¿filetee www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • Prestopni rok Na Ptuj prihaja Milenko Mumlek Zadnjega januarja se je končal prestopni rok za nogometaše. Letošnji ni bil tako odmeven kot v preteklosti, v prvi vrsti pa so temu botrovale gospodarske (finančne) razmere na trgu. Kljub temu je nekaj dejavnosti na nogometnem tržišču le bilo, čeprav manj kot pretekla leta. Klubi iz našega področja, ki nastopajo v 3. in Štajerski ligi, so trgovali precej živahno ... Zavrč Za moštvo Zavrča velja, da je še dodatno okrepilo svojo že tako imenitno ekipo. Tako bi moral biti njegov »sprehod« proti 2. ligi zgolj formalnost. Klub so okrepili: Andrej Dugolin (Stojnci), Marko Avguštin (CM Celje), Miha Kokol (Aluminij) in Stjepan Kokot (Karlovac). Seveda je bilo nekaj prometa tudi v smeri odhodov: na Ptuj se je vrnil Dejan Vrečko, odšla sta tudi Marko Vinkovič in Marko Pečnik (oba Stojnci), prav tako pa v klubu ni več Uroša Veseliča (Avstrija). V vsakem primeru se zdi ekipa še močnejša kot jeseni, ob maksimalnem pristopu varovancev Mirana Emeršiča pa se poraja celo vprašanje, ali lahko katera ekipa Zavrču spomladi sploh odščipne kakšno točko, še posebej zato, ker se po poškodbah vračata tudi Frangež in Sandi Čeh. Stojnci k! i .u . Foto: Črtomir Goznik Milenko Mumlek (desno) bo odslej nastopal za NS Drava Ptuj (fotografija je s tekme Varteks - Dinamo, levo je Luka Modric, ki sedaj uspešno nastopa za londonski Tottenham). Stalni član 3. lige je v zimskem prestopnem roku doživel kar nekaj pretresov. Po odhodih dveh odličnih igralcev s sredine igrišča, Danijela Ljubca (NŠ Drava) in Andreja Dugolina (Zavrč), so se zdele težave rumeno-črnih nepremostljive, še posebej, če vemo, da je bil blizu odhoda tudi trener Boris Klinger. Toda športni direktor kluba Andrej Lešnik je kljub vsem težavam sestavil ekipo, ki z obstankom ne bi smela imeti težav. V klub sta tako prišla Marko Vinkovič in Marko Pečnik (oba Zavrč), na mestu vratarja, na katerem so bili Stojnčani jeseni zelo šibki, pa sta klub okrepila Denis Zajc (Aluminij) in odlični Hrvat Danijel Madarič. V Bukovce je v želji po večji minutaži odšel Marko Roškar, v tre-tjeligaški Grad pa Jura Arsič. Kot zanimivost dodajmo še informacijo, da je klub iz Go- ričkega okrepil še en znanec podravskih nogometnih zelenic, Sead Zilic, že od prej pa tam igra Gorazd Gorinšek. NŠ Drava Ptuj Ptujčani na lestvici Štajerske lige zaostajajo šest točk za vodilno ekipo Šmarja pri Jelšah. To ni veliko, zato modri boja za naslov prvaka še niso opustili. V ta namen so odgovorni v klub pripeljali Mi-lenka Mumleka, odličnega hrvaškega nogometaša, ki je največji pečat v svoji dosedanji karieri pustil v dresu Var-teksa. Poleg njega sta se v staro jato vrnila Danijel Ljubec (Stojnci) in Dejan Vrečko (Zavrč). S tem pa seznam novih moči še ni zaključen, saj je modri tabor okrepil tudi Alen Horvat, ki je nazadnje nastopal v Avstriji. Modrega dresa spomladi več ne bosta nosila Denis Kancler (konec kariere) in Damir Zagoršek, ki je okrepil sosede iz Podvincev. Tadej Podvršek NK Podvinci Betonarna Kuhar V torek so s pripravami na spomladanski del sezone pričeli nogometaši iz Podvincev, ki po prvem delu prvenstva v Štajerski ligi zasedajo 3. mesto. To je velik uspeh kluba in seveda velika obveza pred nadaljevanjem tekmovanja. »Z obiskom na prvem treningu sem zadovoljen. Fantje se zavedajo, kaj jih čaka v pripravljalnem obdobju. Vadili bomo štirikrat tedensko in ob tem odigrali po dve pripravljalni tekmi. Dobili smo nekaj novih nogometašev, tudi vratarja, saj smo bili na tem mestu najbolj deficitarni. Na razpolago bomo torej imeli dovolj številčen in kakovosten igralski kader,« je po prvem treningu dejal trener Podvin-cev Miran Ljubec. Podvinčane sta v prestopnem roku okrepila Damir Zagoršek (NŠ Poli Drava) in Rok Osterc, po saniranih poškodbah pa so se vrnili Vladimir Bratec, Matej Haupt-man in Marko Novak. Iz kluba ni odšel nihče. Prvo pripravljalno tekmo bodo nogometaši Podvincev odigrali v nedeljo ob 12.00 na igrišču z umetno travo na Ptuju, drugo pa na Ptuju, 7. 2., ob 15.45 s Hajdino. Danilo Klajnšek Rokomet • 1. A SRL (m) Zdaj gre zares Rokometaši Jeruzalema so prvi del prvenstva (14. krogov) z 11 točkami končali na 8. mestu. Vinarji so s tem še zmeraj v igri za uvrstitev v Ligo za prvaka, sicer jih čaka Liga za obstanek. Za 4. mestom zaostajajo s tekmo manj le za tri točke, obenem pa je njihova prednost pred zadnje-uvrščeno Krko tudi majhna in znaša štiri točke. Boj bo hud, saj je letos 1. A liga izenačena kot že dolgo ne. Vinarji so odigrali kar nekaj pripravljalnih tekem, na katerih so prikazali nekaj odličnih in nekaj slabših predstav. Trener Saša Prapotnik je med pripravami vztrajal pri hitri igri in pri številnih rotacijah, pri katerih je vsak igralec dobil del svoje minutaže. Tako bo najbrž tudi v prvenstvu, saj je ekipa na vseh igralnih mestih pokrita z dvema do tremi igralci podobne kvalitete. Pred Ormožani je že v soboto, 4. 2., ob 19.00 težka preizkušnja z gostovanjem pri Krškem. Obe ekipi si želita zaključek prvenstva preživeti v družbi najboljših in zato bodo točke na tem srečanju štele »dvojno«. Krčani so še posebej močni na domačem parketu, kjer imajo glasno in množično vzpodbudo s tribun: »Odgovor, ali so priprave uspele ali ne, bomo dobili že na tekmi proti Krškemu. Na pripravah so dobili priložnost vsi igralci in vsi so do neke mere zadovoljili. Če bomo agresivni in s tem čvrsti v obrambi, potem za nas ni bojazni. V Krškem bomo nastopili z vsemi možnimi silami vsi razen kaznovanega Jaše Rajšpa. V goste gremo v močni zasedbi, ki nas je presenetila na Hardeku. Upam in želim si, da bo tokrat zgodba drugačna in da se bomo prikazali krški publiki v lepi luči,« je pred tekmo povedal trener Prapotnik. Prva tekma na Hardeku se je končala z zmago Krškega, ki je izkoristil slab dan Jeruza-lemčkov. Ob porazu 29:34 so varovanci trenerja Prapotnika prikazali eno najslabših tekem v tem prvenstvu. UK Foto: Črtomir Goznik Damir Zagoršek je okrepil Pod-vince. Boks • 1. slovenska liga Zmagi za Makovca in Kujavca Boksarska zveza Slovenije in Klub borilnih veščin Ljubljana sta v Konex centru v Ljubljani pripravila 4. krog 1. slovenske boksarske lige za sezono 2011/2012. Udeležba je bila ponovno okrnjena, saj smo videli le šest dvobojev boksarjev iz osmih slovenskih klubov. BK Ring s Ptuja je imel prijavljenih pet tekmovalcev, borili pa so se le trije. V kategoriji do 64 kg je nastopil Aleš Kujavec, ki se je pomeril s svojim tradicionalnim tekmecem, Denisom Zverom iz BK Golden Gloves (slednji 11. 2. prirejajo enega najmočnejših boksarskih turnirjev v Sloveniji letos, na katerem bodo iz ptujskega kluba nastopili Ku-javec, Makovec in Škrjanec, op. a.). V izenačenem dvoboju je Kujavec diktiral tempo in predvsem z večjim številom natančnih udarcev prišel do zmage. Prav tako je slavil tudi najbolj izkušen ptujski boksar Marko Makovec, ki se je v srednji kategoriji do 75 kg pomeril z izkušenim Alešem Šurbkom. Omenjen tekmovalec je predstavljal za Makovca pravi izziv, ki ga je pozitivno opravil, saj je bil skozi dvoboj absolutno boljši nasprotnik. Edini poraz iz ptujske ekipe je zabeležil Nejc Nedeljko, ki je od Bojana Dražetiča v vel-terski kategoriji do 69 kg že v uvodu prejel nekaj močnih in natančnih udarcev. Na osnovi tega je tudi izgubil dvoboj, čeprav je bil v zadnji rundi izrazito boljši tekmec. BK Ring je s temi tremi dosežki skupno osvojil sedem novih točk: v skupnem seštevku jih imajo 25, s čimer za štiri točke zaostajajo za ekipo Golden Gloves. To pomeni, da bomo med omenjenima kluboma v zadnji dveh krogih tekmovanja videli zanimiv boj za naslov državnega ligaškega prvaka. David Breznik V Celovcu boksali mladi Boks klub Celovec sodi med boljše avstrijske klube (med drugim je lani osvojil ligaško tekmovanje), za njih pa tekmuje tudi veliko tujih nadarjenih boksarjev. Tokrat so Avstrijci na dvoboj povabili Boks klub Ring, ki je zbral paleto mladih tekmovalcev. V ringu so se preizkusili Timotej Pučko, Marko Bočkaj, Tilen Kmetec, Urška Horvat, Miha Serec in Marcel Gojkošek. Njihov trener Ivan Pučko je v Celovcu lahko testiral svoje tekmovalce, ki so si predvsem nabirali nove izkušnje. V večini dvobojev so bili izkušenejši Celovčani premočni za ptujske predstavnike in tako je edino zmago za goste zabeležil Marko Bočkaj. 1. SBL, rezultati 4. kroga: Aleš Kujavec (BK Ring Ptuj) - Denis Zver (Golden Gloves) 2:0 Nejc Nedeljko (BK Ring Ptuj) - Bojan Dražetič (BK Burja) 0:2 Marko Makovec (BK Ring Ptuj) - Aleš Šurbek (Combat Academy) 2:0 Športnik leta 2011 v MO Ptuj Odlična udeležba na prireditvi, ki je v ponos športnikom Foto: Črtomir Goznik Najboljše tri v ženski konkurenci: strelka Majda Raušl (3.), atletinja Nina Kolarič (2.) in športna plezalka Mina Markovič (1.) Tradicionalni izbor Športnik leta 2011 v Mestni občini Ptuj je pod taktirko ptujskega igralca Vojka Belšaka potekal v hitrejšem tempu kot v preteklih letih. Tudi v takšnem ritmu so svoj trenutek prav gotovo ujeli vsi nagrajenci večera. Teh je bilo v dvanajstih kategorijah okrog šestdeset, glavni akterji pa so bili Dejan Zavec, Mina Markovič in Milan Cimer-man. Slednji je na prireditvi na klasično novinarsko vprašanje, kaj mu pomeni nagrada za življenjsko delo na področju športa, odgovoril: »Pomeni mi veliko, saj gre za priznanje za trud, ki sem ga vložil v atletiko. Ne samo kot profesionalec, kot profesor, ampak tudi kot amaterski delavec, ko sem delal v popoldanskem času. Takrat so drugi pač delali kaj drugega, sam sem se raje posvečal atletiki.« V ptujski atletiki Milan Cimerman deluje že več kot 40 let, v katerih je pomagal vzgojiti več kot 200 atletov in atletinj. Trenutno najbolj pomaga odličnim ptujskim atletskim veteranom, vendar je na prireditvi Športnik leta 2011 podal nasvet tudi mladim: »Mladim v tem obdobju računalništva priporočam predvsem to, da se v popoldanskem času usmerijo v tisti šport, ki jih najbolj zanima Foto: Črtomir Goznik Trem najboljšim v moški konkurenci - kajakašu Tilnu Vidoviču (3.), kolesarju Robertu Vrečerju (2.) in boksarju Dejanu Zavcu (1.) - sta priznanja podelila Sandi Mertelj in Helena Neudauer. lidki Tatjani Majcen Ljubič - ob naštevanju njenih lanskih odličnih rezultatov dobila največji aplavz skoraj do zadnjega kotička napolnjene kulturne dvorane Gimnazije Ptuj. O lahkotnosti plezanja na še tako zahtevnih smereh je Markovi-čeva na prireditvi dejala: »Plezam zares s srcem in to zame predstavlja velik užitek. Mogoče ta lahkotnost izvira ravno iz tega, ker to počnem s takšnim velikim veseljem. Sigurno pa je za vsem skupaj tudi precej, precej treninga: v resnici ni niti približno tako lahko, kot morda nekomu zgleda.« Podobno, kot si vsi športniki zadajajo določene cilje, sta si cilj, dobro izpeljati prireditev Športnik leta 2011 v MO Ptuj, zadala tudi glavna organizatorja, Športna zveza MO Ptuj in Zavod za šport MO Ptuj. V imenu slednje se je na prireditvi vsem športnikom zahvalil direktor Sandi Mertelj, ki je med drugim povedal: »Vsem nagrajencem in vsem športnikom če- Foto: Črtomir Goznik Nagrado za življenjsko delo je Milanu Cimermanu (desno) predal Fredi Kmetec, predsednik Športne zveze MO Ptuj. in da pri njem vztrajajo. S tem ne bodo razvili samo psihofizične kvalitete, ampak tudi karakter, voljo in tudi sposobnost, da bodo življenjsko delo lahko opravljali lažje.« Zanimiv odgovor je gospod Cimerman ponudil tudi na nekoliko pro-vokativno vprašanje, ali se zasvojenost od športa kdaj neha? Zanj je šport v prenesenem pomenu neko mamilo, ki vsakega športnika ali športnico vleče naprej do novih izzivov. Že dolgo časa pa se s športom ukvarja naš boksarski šampion Dejan Zavec, ki je že tretjič zapored prejel naslov športnika leta na Ptuju. Še posebej ga veseli, da ga v lastnem lokalnem okolju mnogi tako cenijo. Zanimiv je bil odgovor Mr. Sympatikusa na vprašanje, kako se sooča s tremo pred dvobojem: »Sam poskušam tremo obrniti sebi v prid in jo izkoristiti kot dodatno moč!« Veliko moči in tehnike pri premagovanju ekstremno zahtevno postavljenih smeri potrebuje tudi najboljša športnica leta MO Ptuj Mina Marko-vič. Ta je - ob športnici inva- Foto: Črtomir Goznik Za trenerske dosežke so priznanja iz rok Mirka Vindiša prejeli Karel Šauperl (Kung fu klub Ptuj), Miran Ljubec (NK Podvinci), Nikola Bistrovič (ŽRK MT Ptuj) in Matej Marin (KK Perutnina Ptuj). Foto: Črtomir Goznik V kategoriji športa invalidov je Mitju Žalarju in Tatjani Majcen Ljubič izročil Marjan Lenartič. stitam za dosežke v preteklem letu, obenem pa si želim, da bi jih ponovili ali še izboljšali tudi v tem letu. Najbolj pomembno pa je, da ne izgubite volje do tistega, kar najraje počnete, to je do športa.« Sama prireditev je bila ponovno izvedena na visokem nivoju, pečat pa so ji dali številni obiskovalci. Tudi v letu 2012 želimo našim lokalnim športnim junakinjam in junakom, da bi bili čim bolj hitri, močni, natančni, poskočni ... David Breznik Foto: Črtomir Goznik Na področju športa veteranov so bili nagrajeni Marija Toplak, Veko-slava Gojčič, Brane Komel in Marko Sluga (manjkal je Marjan Rola). Opravičilo V torkovi številki Štajerskega tednika je pri naštevanju prejemnikov nagrad za športne dosežke v MO Ptuj (stran 11) prišlo do neljube napake. Pri rubriki Najuspešnejši na področju športa invalidov (predzadnja rubrika) bi moralo pravilno pisati Najuspešnejši na področju veteranskega športa. Za neljubo napako se iskreno opravičujemo! Uredništvo Zavod za šport Ptuj in Športna zveza MO Ptuj se iskreno zahvaljujeta vsem pokroviteljem prireditve Športnik leta MO Ptuj 2011, ki so na kakršenkoli način pripomogli k izvedbi celotnega dogodka. POKROVITELJI PRIREDITVE okAi-aik """«ssssr™1 IOUU, KMETE, POKALL PLAKETE* MEOAIJE, HE8THA OBČINA PTUJ javne sutfps [AvtoprevoinUtvo Ca rti Darka s.p. Termalni Parii ¡¡fj™]™*» RADIAL Ptuj— Rngomiika 30; 2250 Plnj -^zaščita Qprinri ^ ■¡am» i® '"faUeri.p. Projekta Inženiring Ptuj d.o.o. 2250 Ptuj, TratinJ«korci uka2 Guu^MIfe. | Hausmart! ^ atJridpEir ESlslts RlpSiiF cUUuLO ^ZDROUO glasba za pogledat Kegljanje Radenska položila orožje V borbi za obstanek so pomembno zmago dosegle ptujske kegljavke, ki so premagale do tega kroga visoko uvrščeno ekipo Radenske. Imperativ zmage za domače je bil tokrat pozitiven, saj so odlično pričele dvoboj. Melita Krušič, Nada Fridl in Nevenka Kolar so prepričljivo ugnale svoje tekmice ter tako povedle 3:0, ob tem pa si priigrale še veliko prednost v podrtih kegljih. Gostje so nato uspele znižati rezultat na 3:2, popoln preobrat pa je preprečila Selena Bombek, ki je dosegla četrto točko za ptujsko ekipo. Novi dve osvojeni točki sta Ptuj-čanke ponovno dvignili iz zadnjega mesta prvenstvene razpredelnice. Po dveh zmagah ptujske moške ekipe je ta tokrat zabeležila nepričakovano visok poraz proti Ceršaku. Edino zmago za Dravo Deta Center je dosegel Drago Arnuš. l. B SKL (ž) REZULTATI 12. KROGA: Drava Deta Center - Radenska 6:2, Lan-teks II. - Slovenj Gradec 5:3, Impol - Gorica 7:1, Šoštanj - Miklavž 5:3, Novo mesto - Trebnje 2:6 1. LANTEKS II. 12 11 0 1 22 2. TREBNJE 12 10 0 2 20 3. MIKLAVŽ 12 8 0 4 16 4. IMPOL 12 6 1 5 13 5. ŠOŠTANJ 12 6 0 6 12 6. RADENSKA 12 5 1 6 11 7. SLOVENJ GRADEC 12 4 1 7 9 8. DRAVA DETA C. 12 3 0 9 6 9. NOVO MESTO 12 3 0 9 6 10. GORICA 12 2 1 9 5 DRAVA DETA CENTER -RADENSKA 6:2 (2978 - 2823) DRAVA DETA CENTER: Krušič 522, Fridl 513, Planine 209 - Plajn-šek 215, Kramberger 457, Bombek 507 3. SKL vzhod (m) REZULTATI 12. KROGA: Drava Deta Center - Ceršak 1:7, Petrol - Gašper Korotan 5:3, Lokomotiva - Nafta 1:7, Rile Servis - Prepolje 2:6, Konjice - Radenska 6:2 1. NAFTA 12 10 0 2 20 2. PREPOLJE 12 8 0 4 16 3. CERŠAK 12 6 1 5 13 4. RADENSKA 12 6 0 6 12 5. PETROL 12 5 2 5 12 6. KONJICE 12 5 1 6 11 7. GAŠPER KOROTAN 12 4 2 6 10 8. DRAVA DETA CENTER12 5 0 7 10 9. RILE SERVIS 12 4 0 8 8 10. LOKOMOTIVA 12 4 0 8 8 DRAVA DETA CENTER -CERŠAK 1:7 (2983 - 3079) DRAVA DETA CENTER: Arnuš 523, Vogrin 501, Premzl 513, Čuš 456, Kozoderc 505, Čeh 476 Danilo Klajnšek Mali nogomet ZLMN Ormož: Jerebič Črni ribič in Naitors Tomaž prvaka Športno društvo Pušencl je uspešno Izpeljalo še eno Zimsko ligo malega nogometa Ormož. Letos je v rekreacijski ligi sodelovalo 19 ekip: 12 v članski in 7 v veteranski konkurenci. Skupaj se je v Športni dvorani rekreiralo okrog 200 ljudi. Med člani so stari novi prvaki postali malonogometaši ekipe Jerebič Črni ribič pred Inox ograjami Majcen in ŠD Tomaž. Za Jerebič Črni ribič so naslov osvojili: Davorin Šnajder, Aleš Lesjak, Marko Jerebič, Dejan Jerebič, Marjan Ivanuša, Boštjan Zemljič, Robert Zadravec, Grega Borko, Sašo Habjanič, Božo Klanjčar, Josip Novak, Goran Šnajder. V veteranski konkurenci je prvi naslov pripadel ekipi Naitors iz Svetega Tomaža. Za prvake so igrali: Gorazd Pintarič, Marjan Magdič, Branko Školiber, Franci Lah, Andrej Miklašič, Dušan Bohinec, Zvonko Gašparič, Damjan Vizjak, Mirko Gašparič, Danilo Rep, Janez Obran, Anton Horvat, Bojan Cunk, Franci Kamenšek. Člani REZULTATI KONČNICE: Inox ograje Majcen - Jerebič Črni ribič 1:2, ŠD Tomaž - Inox ograje Majcen 1:4, Inox ograje Majcen - Beno Udrih Gaja Svetinje 3:2, Jerebič Črni ribič - ŠD Tomaž 1:0, Beno Ud rih Gaja Svetinje - Jerebič Črni ribič 8:3, ŠD Tomaž - Beno Udrih Gaja Svetinje 2:1. KONČNA LESTVICA: 1. Jerebič Črni ribič 10 (4) 2. Inox ograje Majcen 9 (3) 3. ŠD Tomaž 5 (2) 4. Beno Udrih Gaja Svetinje 4 (1) Najboljši strelec: Goran Šnajder, 17 zadetkov (Jerebič Črni ribič), najboljši vratar: Gorazd Pintarič (Transport Vičar Vičanci). Veterani REZULTATI 7. KROGA: Bresnica - NK Ormož veterani cl - Smoki Ormož 0:6, IT - Borec Ormož 7:2, Tomaž. 1 4, Frankov-Fiposor Aries prosti Naitors 1. NAITORS TOMAŽ 6 2. SMOKI ORMOŽ 5 3. NK ORMOŽ 6 4. BRESNICA 6 5. FIPOSOR A. IT 6 6. BOREC ORMOŽ 6 7. FRANKOVCI 6 0 1 3 19:14 3 17:15 3 22:21 5 1O:2S 5 g:2g 23:S 1S 22:7 13 g g 7 3 3 Najboljši strelec: Borut Prapo-tnik (Fiposor Aries IT) in Mihael Mori (Bresnica) - oba 11 zadetkov, najboljši vratar: Ivan Bedrač (Smo-ki Ormož). uk ONL Videm Člani REZULTATI 9. KROGA: ŠD Lanco-va vas mladi - Joe Fernandes 5:2, KMN Majolka - ŠD Pobrežje 6:2, ŠD Lancova vas - ŠD Zg. Pristava Bar Avguštin 6:7, Strmec - ŠD Videm 3:10, Krovstvo Petrovič ŠD Selan -ŠD AS Evroavto 1:3, NK Tržec Bar Osmica - ŠD Majski Vrh 1:8 1. ŠD MAJSKI VRH 9 7 2 0 49:20 23 2. AS EVROAVTO 9 7 1 1 39:23 22 3. ŠD POBREŽJE 9 6 0 3 46:35 18 4. KMN MAJOLKA 9 5 2 2 35:22 17 5. ŠD VIDEM 9 5 0 4 41:33 15 6. ZG. PRISTAVA 9 4 2 3 39:40 14 7. ŠD SELAN 9 4 1 4 39:36 13 8. NK TRŽEC 9 3 1 5 28:37 10 9. LANCOVA VAS 9 3 0 6 46:55 9 10. J. FERNANDES 9 2 0 7 26:35 6 11. STRMEC 9 2 0 7 25:47 6 12. LAN. VAS ML. 9 1 1 7 26:56 4 Veterani REZULTATI 8. KROGA: NK Videm - KMN Majolka 2:7, ŠD Selan - ŠD Pobrežje 5:1. Ekipa ŠD Lancova vas je bila prosta. 1. KMN MAJOLKA 7 2. ŠD POBREŽJE 6 3. LANCOVA VAS 6 4. ŠD SELAN 6 5. NK VIDEM 7 6 O 3 2 O 2 1 44 1 32 3 21 4 1S 5 1g Darko Lah Rokomet • RK Drava Ptuj Za 1. B ligo bo treba še veliko delati Rokometaši Drave, ki nastopajo v 2. ligi, bodo v petek začeli »spomladanski« del sezone. Njihov tekmec bo ob 20. uri v Športni dvorani Center na Ptuju ekipa Brežic. S trenerjem Tomijem Ma-tjašičem, ki je ekipo prevzel pred letošnjo sezono, smo se pogovarjali o prvem delu sezone, težavah, ki tarejo vrste modrih, ciljih v drugem delu sezone ... Ekipo ste prevzeli pred letošnjo sezono. Je bil vaš vtis o moštvu drugačen od slike, ki ste si jo o ekipi ustvarjali tekom prvenstva? T. Matjašič: »Celotna slika moštva se je od začetka pa do zdaj vseskozi spreminjala. Veliko se je spremenilo zaradi odhodov in poškodb nekaterih ključnih igralcev na začetku sezone. Tako so nekateri igralci dobili nove vloge, ki jih niso bili vajeni od prej. Veliko je tudi takšnih, ki so prvič zaigrali za člansko ekipo in že takoj dobili odgovorno vlogo. Mislim, da smo probleme dokaj dobro rešili. Sedaj je na vrsti delo na treningih in čim več tekem.« Na čem je bil poudarek v zimskih pripravah. Kje je po vašem mnenju največ prostora za napredek? Foto: Črtomir Goznik Tomi Matjašič: »Največ težav nam povzročata realizacija v napadu in igra v obrambi. To sta dva segmenta v igri, ki ju moramo nujno dodelati in popraviti napake.« T. Matjašič: »Največ težav nam povzročata realizacija v napadu in igra v obrambi. To sta dva segmenta v igri, ki ju moramo nujno dodelati in popraviti napake, zato bomo temu delu dajali največji poudarek. Prostora za napredek je še ogromno, saj gre tukaj za mlade igralce, ki so komaj prispeli na članski nivo in imajo ogromno potenciala.« Pojavljajo se tudi določene težave s kadrom. Poleg poškodb, na katere se ne da vplivati, sta se od rokometa poslovila Bedrač in Lešnik. Koliko tovrstne težave vplivajo na moštvo, na vas in na sam klub? T. Matjašič: »Zagotovo težave so, kar občutijo tako igralci kot ostali, ki delamo v klubu. Bedrač in Lešnik sta se odločila in na to nimamo vpliva, čeprav bi predvsem Lešnika »krvavo« potrebovali: škoda, da se tega ne zaveda tudi sam. S poškodbami, razen Roka (Fridriha, op. a.), ki je že okreval, zaenkrat ni bilo večjih težav, manjše stvari pa rešujemo sproti (pri tem je v veliko pomoč dr. Toš). Kako bo glede študija nekaterih igralcev v prihodnosti se zaenkrat še ne ve, se pa tudi na to v klubu pripravljamo.« Kdaj bi bilo po vašem mnenju moč doseči 1. B ligo oz. je to možno s to ekipo? T. Matjašič: »V tej sezoni smo se vsi veliko naučili in se še bomo. Tako kot vsi športniki tudi sam rad zmagujem, zato si želim čim več zmag, na lestvici pa seveda čim višje mesto. Letos je cilj sredina lestvice. 1. B liga je dosegljiva, vendar bo treba prej še trdo delati. Če bi ekipa ostala enaka in bi se ji mogoče priključil še kakšen igralec ali dva, je to lahko prej od pričakovanj, vendarle pa je tukaj preveč dejavnikov, na katere nimamo vpliva, zato bomo z napovedmi še počakali.« V petek na Ptuj prihajajo Brežice, ki ste jih enkrat letos že ugnali. Bodo padle še drugič letos? T. Matjašič: »Če bomo igrali tako kot v Brežicah, se nimamo česa bati. Imeli smo nekaj težav med samimi pripravami, na katere moramo zdaj pozabiti in strniti vrste. Brežice so se okrepile in zato lahko pričakujemo drugačno ekipo kot tisto na začetku; zagotovo bo težje kot v prvem krogu. S pomočjo s tribun, pravilnim pristopom in nekaj športne sreče bodo točke ostale doma.« Tadej Podvršek Odbojka • 3. DOL vzhod (ž) Najboljša predstava Ptujčank v tej sezoni ZOK AC Prstec Ptuj - Turbina 3:1 (17, 22, -17, 20) ŽOK AC Prstec Ptuj: Vidovič, Islamovič, Vindiš, M. Miličevič, T. M i ličevič, Intihar, Mohorič, Kokol, Leskovar, Kosi, Horvat. Trenerka: Jasna Zajšek. Derbi 3. lige med drugouvr-ščeno ekipo ŽOK AC Prstec in vodilno ekipo Turbine, je prinesel dobro uro in pol zanimive odbojke. Še več: Ptujčanke so v sezoni 2011/12 prizadejale prvi poraz Korošicam in ob tem pokazale svojo absolutno najboljšo predstavo v tej sezoni. Odločnost vrste trenerke Jasne Zajšek se je pokazala že v uvodnih točkah, saj so s serijo dobrih servisov in predvsem z dobro igro v polju hitro dosegle visoko vodstvo 12:4. Ekipa iz Črne se nikakor ni mogla približat Ptujčankam, ki so nadaljevale z zavzeto in učinkovito igro v napadu. Akcije sta silovito Kikboks Foto: Črtomir Goznik Maruša Miličevič (ŽOK AC Prstec Ptuj) zaključevali predvsem Vido-vičeva in Horvatova, tako da se je niz zaključil z rezultatom 25:17. Rezultatsko veliko bolj izenačen je bil drugi niz, enako pa velja tudi za samo igro, ki so jo gostje dvignile na bistveno višji nivo. Tako smo lahko spremljali zelo solidno odbojko, v kateri smo videli precej dolgih in za gledalce atraktivnih točk. Gledalcev je bilo glede na zadnje tekme tokrat kar precej, bučno pa so spodbujali predvsem domačo vrsto, ki si je v sredini niza predvsem po zaslugi ka-petanke Vidovičeve priigrala nekaj točk prednosti. Z dobro odigranim »penalom« sta piko na i za rezultat 25:22 postavili Tina in Maruša Miličevič. Slednja se je ves čas trudila s podajami, medtem ko so točke v glavnem uspešno zaključevale Miličevičeva, Horva-tova in Vidovičeva. V tretjem nizu smo gledali napet dvoboj za vsako točko in veliko preobratov. Potek tega dela igre sta nekoliko krojila tudi sodnika, ki sta dosodila nekaj spornih situacij v prid ekipe Turbina. Ta je predvsem po zaslugi bivše članice ptujskega moštva Krajnčeve dobila niz z rezultatom 25:17. Tudi v četrtem nizu sta se ekipi borili točko za točko do rezultata 17:17, ko so Ptujčanke naredile mini serijo in zasluženo prišle do končne zmage 3:1, potem ko se je niz zaključil z rezultatom 25:20. Na tekmi proti Turbini smo videli zelo borbeno igro ptujske vrste, ki je naredila manj tehničnih napak kot običajno ter je popolnoma zasluženo premagala vodilno ekipo lige. David Breznik B. Fidler položil črni pas, 4. dan V Zagrebu je bila v nedeljo, 15. januarja, promocija mojstrov borilnih veščin s področja bivše skupne države. Promocija je kot vsako leto potekala v dvorani na Gornjem gradu. S Ptuja so se promocije udeležili glavni trener v klubu Vladimir Sitar in trenerja selekcij v KBV Ptuj Dušan Pavlica in Branko Fidler ter Timi Sitar kot pripravnik. Vsi naši trenerji so sodelovali na seminarju in treningu, ki je potekal približno dve uri, nato pa je sledila slavnostna podelitev diplom, s katero so dobitniki potrdili članstvo v Galeriji slavnih. Tako sta Vladimir Sitar in Dušan Pavlica podaljšala licenco in prejela diplome. Posebej pa se je razveselil diplome Branko Fidler, ki je letos napredoval in prejel diplomo za črni pas, 4. DAN. Diplome je podeljeval glavni inštruktor in legenda boril-n i h športov pri nas in v svetu dr. Emin Topič. Franc Slodnjak Foto: Franc Slodnjak S podelitve v Zagrebu (od leve): Vladimir Sitar, Emin Topič, Timi Sitar, Dušan Pavlica in Branko Fidler Plavanje • Državno prvenstvo v Mariboru Dve medalji za Tima Vidoviča Plavalni klub Branik je v Mariboru prejšnji konec tedna pripravil zimsko državno prvenstvo v plavanju v članski, mladinski in kadetski kategoriji. Na njem je nastopilo blizu 400 plavalcev in plavalk iz 25 slovenskih klubov. Plavalni klub Terme Ptuj so zastopali Tim Vidovič, Aljaž Puž, Lora Grobelšek, Nuša Šer-bec in Tinkara Strnad. Za nastop na DP so se v zadnjem času mladi ptujski plavalci in plavalke pospešeno in intenzivno pripravljali, kar odražajo tudi nekateri zares dobri rezultati. V prvi vrsti je izstopal Tim Vidovič, ki si je v mladinski kategoriji priplaval kar dve medalji! To sta po nekaj letih premora prvi ptujski medalji na DP. Vidovič je talentiran tekmovalec, ki je najboljši v prsni tehniki. Na Na sliki od leve proti desni: Nuša Serbec, Lora Grobelšek, Aljaž Puž in dobitnik dveh medalj Tim Vidovič 200 metrov si je v tej tehniki tako priplaval 2. mesto, na 100 metrov pa še 3. mesto. Tudi na 50-metrski razdalji se je uvrstil v finale in tam dosegel šesti rezultat. Prav tako odlična je bila tudi Lora Grobelšek, saj je nastopila v kar štirih finalih: na 100 in 200 metrov hrbtno si je dvakrat priplavala peto Plezanje • Vzhodna liga na Ptuju Pestra plezalna tekma na Ptuju Plezalni klub 6b s Ptuja v začetku leta že tradicionalno izvede tekmovanje Vzhodne lige v težavnostnem plezanju za mlajše generacije. Na umetni steni športne dvorane Gimnazije Ptuj so pripravili tekmo za mlajše cicibane in cicibanke, starejše cicibane in cicibanke, mlajše dečke in deklice, starejše dečke in deklice ter kadete in kadetinje. Število prijavljenih tekmovalcev in tekmovalk (198 iz 22 slovenskih klubov) zgovorno priča, da je plezanje športna panoga v razcvetu. Podobna ugotovitev velja tudi za ptujski klub, ki načrtno dela z mladimi in je imel tokrat prijavljenih kar 23 predstavnikov. Na po težavnosti naraščajoče postavljenih smereh -glede na starost in znanje - so se mladi člani ptujskega kluba zares izkazali. Najboljši so bili na 5. mestu Eva Žnidarič, na 4. mestu Špela Cvetko in Viktor Bombek, na 2. mestu Tomaž Kelnerič in Eva Zmazek ter na 1. mestu Miha Ko-stanjevec. Slednji je zmagal pri starejših dečkih v močnejši Mladi ptujski plezalci so se na tekmovanju dobro odrezali. skupini, sicer pa je v zadnjem obdobju tudi dosegal najboljše rezultate med mladimi ptujskimi plezalci. Plezalni klub 6b se je izredno izkazal s samo organizacijo tekmovanja, prav tako pa so za otroke pripravili tudi posebne poligone in igrala, kar je bil vsekakor izredni plus za nastopajoče. Oceno nastopov domačih plezalnih upov in mesto. Dva finalna nastopa je zabeležila tudi Nuša Šerbec. O nastopih predstavnikov PK Terme Ptuj je trener Jure Rozman povedal: »Z uspehi naših tekmovalcev sem zelo zadovoljen, saj so vsi močno izboljšali osebne rekorde, Tim je ob tem priplaval še dve medalji, kar je nagrada za trdo delo in več kot dobra motivacija za naprej.« Uspeha svojih plavalcev je bil vesel tudi predsednik kluba Franjo Rozman: »Medalji Tima sta prišli v pravem času in sta dokaz našega dobrega dela. Tudi ostali naši tekmovalci so v Mariboru nastopili dobro. Vsi ti dosežki bodo dobra spodbuda za naše mlade plavalce in plavalke, prav tako pa za vse nas, ki se razdajamo za plavalni šport.« Državno prvenstvo je bilo za ptujske plavalke in plavalce vrhunec tekmovalne sezone v kratkih bazenih. V nadaljevanju tega dela sezone bodo nastopili le še na kakšnem mitingu v Sloveniji. David Breznik Na tekmi Vzhodne lige na Ptuju so iz Plezalnega kluba 6b Ptuj nastopali: Tomaž Kelnerič, Nejc Meke, Gašper Vrtačnik, Anja Stres, Iva Prša Žerič, Jana Aubelj, Aljaž Dokl, Jernej Kos, Neja Draškovič, Luka Šijanec, Tilen Čuš, Kristijan Furman, Eva Žnidarič, Tajda Ljubec, Špela Vrtačnik, Veronika Čuš, Zala Zajko Ivančič, Brina Hren, Mojca Šeruga, Nina Mesarič, Miha Kostanjevec, Rok Stubičar, Luka Čeh, Maksimiljan La-vrenčič, Ana Ljubec Kovač, Viktor Bombek, Žan Kokol, Filip Kozenburger, Eva Zmazek in Špela Cvetko. Foto: Črtomir Goznik pogled na samo tekmovanje je podal predsednik PK 6b s Ptuja in vodja tekmovanja Jernej Terbuc: »Samo tekmovanje je bilo uspešno izpeljano, za kar gredo zasluge našim zvestim članom, ki vsako leto prizadevno pomagajo pri organizaciji in sami izvedbi. S tem tekmovanjem se tudi razvija plezanje na Ptuju, kar je eden izmed naših glavnih namenov. Obenem ugotavljamo, da gre našim tekmovalcem vsako leto bolje tudi v tekmovalnem smislu. To je zasluga njihovega prizadevanja na treningih in pridnega trenerskega dela.« Na tekmi je imel domači klub tudi nekaj novincev na tekmovanjih, ki so svojo nalogo opravili zelo dobro, tako kot tudi večina plezalcev in plezalk. Vsi so pokazali svoje znanje, tehniko in moč na zahtevno postavljenih smereh, ki jih je na tekmovanju na Ptuju dobro postavil Erih Obrez. David Breznik Športne novičke Namizni tenis • 3. SNTL (m) Igralci Šternmatika iz Cirkovc so na dveh gostovanjih v Ljubljani doživeli dva poraza, ki sta bila pričakovana. Njihova tekmeca sta bila kluba z bogato tradicijo, v tem času pa imata tudi kvalitetnejšo igralsko zasedbo. REZULTATI 6. KROGA: Kajuh Slovan - Šternmatik Cirkovce 5:1, Preserje - Royal Beach 5:0, Vesna Zalog - Žogica 5:3, Vesna Zalog -Šternmatik Cirkovce 5:1, Hrastnik - Royal Beach 5:2, Kajuh Slovan - Žogica 5:3 1. PRESERJE 8 7 1 14 2. KAJUH SLOVAN 9 6 3 12 3. HRASTNIK 8 6 2 12 4. VESNA ZALOG 9 6 3 12 5. ŠTERNMATIK CIRKOVCE 9 3 6 6 6. ŽOGICA 9 18 2 7. ROYAL BEACH 8 17 2 KAJUH SLOVAN - ŠTERNMATIK CIRKOVCE 5:1 Pogačar - Šilak 0:3, Pepelko - Štern 3:1, Najdič - Slaček 3:0, Pe-pelko - Šilak 3:0, Pogačar - Slaček 3:0, Majdič - Štern 3:0 VESNA ZALOG - ŠTERNMATIK CIRKOVCE 5:1 Vehar - Šilak 3:2, Kralj - Štern 3:0, Peterka - Slaček 3:1, Kralj -Šilak 3:0, Vehar - Slaček 0:3, Peterka - Štern 3:2 Danilo Klajnšek Namizni tenis • 2. občinska liga Ljutomera: cvenski ekipi na vrhu Končano je v prvenstvo v 2. na-miznoteniški ligi Ljutomera. V konkurenci šestih ekip je slavila druga vrsta Cvena, ki je v desetih krogih oddala vsega skupaj eno točko. Osvojila jo je tretja ekipa Cvena (5:5), ki je zasedla 2. mesto, tretji pa so bili igralci ljutomerskega Partizana III. Končni vrstni red: 1. Cven II. 19 točk, 2. Cven III. 15, 3. Partizan III. 13, 4. Spin III. 9, 5. Cven IV 2, 6. Partizan IV, 2 točki. Za prvake so nastopali Drago Kr-znar, Janko Vargazon in Mirko Ži-brat. Najuspešnejši tekmovalec je bil Vargazon z dvajsetimi zmagami in enim porazom, sledita Krznar (20/2) in Žibrat (16/5). NŠ Šah • Turnir za rating točke Fide: Janžekovič in Bohak tik pod vrhom Na ratinškem turnirju, ki poteka v organizaciji ŠD Tehcenter Ptuj, nastopa trideset šahistk in šahistov iz sedmih slovenskih društev in klubov. Več kot polovica (16) jih je iz domačega, med njimi tudi večina članov mladinske šahovske šole mojstrskega kandidata Danila Polajžerja. Prvih šest kol je bilo izredno napornih, saj so udeleženci kar tri dni zapored odigrali po dva kroga. Ta tempo pa ni preveč vplival na prvega nosilca turnirja in legendo ptujskega šaha Janka Bohaka, ki je s štirimi točkami tik pod vrhom razpredelnice. Med tremi člani družine Skuhala, ki prihajajo iz ŠD Pomgrad Radenska, je najboljši najmlajši Luka, ki je štirikrat zmagal, dvakrat igral neodločeno in je s petimi točkami na prvem mestu. Takoj za njim je s 4,5 točkami najboljši mladinec domačega društva Klemen Janžekovič, ki je zbral le pol točke manj. Nekoliko manj od pričakovanj so morda v prvem delu dosegli nekateri ostali perspektivni člani ptujskega društva, od katerih se jih bo kar devet udeležilo mladinskega državnega prvenstva, ki bo sredi februarja na Debelem rtiču. Turnir se bo nadaljeval danes, ko bo ob 17. uri odigran sedmi krog. Ob istem času se bodo šahisti zbrali jutri, zadnje kolo pa bo na sporedu v nedeljo ob 9.30. TRENUTNI VRSTNI RED: 1. Luka Skuhala (Pomgrad Radenska) 5 točk, 2. Klemen Janžekovič 4,5, 3. Janko Bohak 4 ... 10. Aleksander Podkrižnik 3,5 točke (vsi ŠD Tehcenter Ptuj) itd. Silva Razlag Športni napovednik Rokomet • 1. NLB leasing liga PARI 17.KROGA: Krško - Jeruzalem Ormož (sobota ob 19.00), Celje Pivovarna Laško - Maribor Branik, Istrabenz plini Izola - Šmartno, Ribnica Riko hiše - Cimos Koper, Trimo Trebnje - Gorenje Velenje 2. SLOVENSKA MOŠKA LIGA PARI 14. KROGA: Moškanjci Gorišnica - Slovenj Gradec 2011 (petek ob 19.00), Drava Ptuj - Brežice (petek ob 20.00) 2. KURENTOV TURNIR Rokometno društvo veteranke Ptuj prireja v soboto, 4. 2., od 9. ure dalje v Športni dvorani Center 2. Kurentov turnir veterank in veteranov. Na turnirju bo sodelovalo 11 ekip: 7 moških (Velika Nedelja, Maribor, Ribnica, Sevnica, Dol, Ormož in Gorišnica) in 4 ženske (Ptuj, Zagorje, Idrija, Ajdovščina) iz celotne Slovenije. Nogomet • Prijateljske tekme Nedelja ob 10.00: Mura 05 - Aluminij (kadeti); ob 12.00: Mura 05 - Aluminij (mladinci); ob 16.00: Mura 05 - Aluminij (člani) Nedelja ob 12.00: Podvinci Betonarna Kuhar - Ljutomer (igrišče z umetno travo na Ptuju) Strokovno izpopolnjevalni seminar za nogometne trenerje Društvo nogometnih trenerjev Ptuj prireja seminar za nogometne trenerje na območju MNZ Ptuj, ki bo v soboto, 4. 2., od 8. ure dalje potekal v dvorani Mestnega kina na Ptuju (Cvetkov trg 1). Seminar je pogoj za pridobitev licence B in C (pogoj za vodenje moštev v letu 2012). Na seminarju bodo predavali: Janko Turk (informacija o novitetah v MNZ Ptuj), Matjaž Jakopič (metodika učenja igre v obrambi), Drago Kostajnšek (razvoj specialne koordinacije, moči, hitrosti in vzdržljivosti), Zdenko Verdenik (razvoj startne hitrosti in moči odriva -osnovna in specialna priprava), Bojan Flis (učenje posameznih igralnih sistemov s pomočjo preprostih igralnih oblik) in Gorazd Černila (posebne značilnosti vadbe starostne kategorije od U-8 do U-12). Seminarja se bodo lahko udeležili vsi trenerji: - ki imajo potrebno izobrazbo za vodenje ekip, - ki se bodo pravočasno prijavili na seminar na priloženi prijavnici, - ki bodo ob prihodu na seminar predložili potrdilo o plačani licenci in plačani članarini za leto 2012. Dan juda v Prlekiji Ljutomerska športna dvorana ŠIC bo to soboto gostila mlade judoiste (U-17), ki se bodo pomerili na državnem prvenstvu. Pričakujejo okrog 150 kadetov in kadetinj iz domala vseh slovenskih klubov. Izločilni boji bodo na sporedu od 10. ure naprej, finalni obračuni pa se bodo pričeli ob 13. uri. Dan juda v Prlekiji bo namenjen tudi ogledu razstave, ki jo pripravljajo ob 60-letnici tega borilnega športa v Sloveniji. DK, JM, NŠ Planinski kotiček Ravna gora (686 m) na Hrvaškem Sobota, 11. 2. Iz železniške postaje Ptuj se bomo odpravili s posebnim prevozom (kombi - minibus) čez mejni prehod Zg. Leskovec (veljaven osebni dokument - osebna izkaznica ali potni list) do kraja Cve-tlin. Po krajšem postanku bomo nato pričeli vzpon na Ravno goro. Najprej se bomo vzpenjali po asfaltni cesti, nato po makadamu, ki nas bo hitro pripeljal na lepo gozdno pot. Povzpeli se bomo do križa na prepadnem skalnem delu Ravne gore, nato pa nadaljevali pot po lep, a precej strmi gozdni poti proti vrhu. Po slabih dveh urah bomo že pred planinskim domom Pusti vrh. Sledil bo počitek in malica. Pot bomo nato nadaljevali mimo cerkvice sv. Treh kraljev ter vrha z razglednim stolpom do naslednje postojanke - Filičev dom . Sestopili bomo po planinski poti do Trakoščana, od koder se bomo odpeljali domov. Odhod: sobota, 11. 2., ob 7.00 iz železniške postaje Ptuj Vrnitev: sobota, 11. 2., do 18.00 (ŽP Ptuj) Oprema: planinska - pohodniška, glede na vremenske razmere Prehrana: iz nahrbtnika ali v planinskih postojankah Cena: 10 evrov Prijave: v pisarni PD Ptuj ali pri vodji izleta do torka, 7. 2. Vsi udeleženci morajo imeti plačano članarino za tekoče leto. S seboj morate imeti veljavno osebno izkaznico ali potni list. Ljubitelji lepih planinskih izletov ste vljudno vabljeni. Vse ostale informacije dobite pri vodji izleta (040 699 252 - Vlado Fridl). S planinskimi pozdravi! Mali nogomet • Gorišnica REZULTATI 9. KROGA: Zamuša-ni 1 - Cunkovci Zagojiči 3:3, Moškanjci - Gorišnica 1 1:3, Formin - Gajevci Placerovci 1:1. Srečanje Zamušani 2 - Gorišnica 2 ni bilo odigrano. Vrstni red po rednem delu: 1. Gorišnica I 22 točk, 2. Mu-retinci Mala vas 16, 3. Gajevci Placerovci 16, 4. Formin 16, 5. Moškanjci 12, 6. Zamušani II 6, 7. Zamušani I 3, 8. Cunkovci Zagojiči 2, 9. Gorišnica II 0 točk Najboljši strelci: 1. Žan Horvat (Zamušani 2) 14, 2. Alen Horvat (Muretinci Mala vas) 11, 3. Ivo Mi-lošič (Muretinci Mala vas) in Danijel Brec (Gorišnica 1) 8 zadetkov ... Razporeditev končnice (sobota, 4. 2.): 16.40: Gorišnica I - Formin 17.20: Muretinci Mala vas - Gajevci Placerovci 18.00: tekma za 3. mesto 18.40: tekma za 1. mesto JM Ptuj • Vzdrževalna dela v pristanišču Ranca Prezimovališče ptic nedotakljivo V pristanišču Ranca v Budini je treba izvesti vzdrževalna dela zaradi varnosti ljudi, plovil in sočasne skrbi za naravo. Investitor omenjenih del, Zavod za šport, je zaprosil Upravno enoto Ptuj za dovoljenje za poseg v naravo, ki naj bi se izvajal od 3. do 9. in od 16. do 31. januarja. Opravili naj bi dela na območju 100 krat 100 metrov, kar je glede na velikost samega jezera zelo majhna površina. Izvajali bodo dela, ki jih niso uspeli opraviti v novembru in decembru 2011, ko so imeli dovoljenje za vzdrževalna dela v pristanišču: premestitev plavajočih pomolov, obnovo sider za priveze plovil in poglobitev dela pristanišča. UE je v zvezi s tem razpisala ustno obravnavo, ki je bila 30. januarja. Udeležili so se je Sandi Mertelj, direktor Zavoda za šport, ki je investitor omenjenih del, Emil Mesarič, kot predstavnik izvajalca skrbništva plovnega režima BD Ranca Ptuj, in Aleksander Koren, Zavod za varstvo narave, OE Maribor, kot podajalec predhodnega mnenja k posegu v naravo, saj celotno porečje reke Drave, s tem pa tudi Ptujsko jezero, sodi v območje Nature 2000. Zaradi varnih privezov plovil ima investitor namen, da s potrebnimi vzdrževalnimi deli uredi pristanišče, s tem pa zagotovi varne priveze. Na vzhodnem delu pristanišča je predvidena poglobitev ob plavajočem pomolu, poglobilo pa naj bi se tudi pristanišče na zahodni strani, kjer je proga za vleko in drčanje na vodi. Dela se bodo opravila z delovnim čolnom in plavajočim bagerjem, s katerim bi prestavljali in nalagali mulj na območje, kjer ne bi vplivalo na varnost pristajanja in privezovanja plovil. Upravna enota je v zvezi z načrtovanimi deli zaprosila Zavod za varstvo narave, OE Maribor, da poda strokovno mnenje v tem postopku. Ptujsko jezero, največje akumulacijsko jezero v Sloveniji, predstavlja ključno gnezdišče in prezimovališče ptic, varstveni cilj pa je zagotoviti mir na najpomembnejših prezimovališčih in okrog gnezdišč, zlasti pa še ne vznemirjati občutljivih vrst. Zavod je ocenil, da bi bila izvedba vzdrževalnih del v predvidenem časovnem obdobju v nasprotju z določili uredbe o posebnih varstvenih območjih. Zaradi vznemirjanja v času prezimovanja bi se bistveno poslabšal prehranjevalni habitat ptic, ki v tem obdobju prezimujejo na Ptujskem jezeru. V projektni dokumentaciji za izvedbo del tudi nista določena lokacija in način odlaganja izkopanega mulja. Odlaganje mulja na neprimerno lokacijo in na neprimeren način, na primer na obalo jezera, bi lahko negativno vplival na velikost in kakovost habitata. Kot je na ustni obravnavi pojasnil Aleksander Koren, v DEM Maribor že pripravljajo strokovne podlage, v katerih bo ustrezno določen način izvedbe čiščenja mulja tudi za to območje. Do dokončanja teh strokovnih podlag pa je edini sprejemljiv način odlaganja mulja premestitev znotraj jezera, to je z območja znotraj pristanišča na območje zunaj pristanišča. Odlaganje mulja na obalo in na območje že izvedene renaturacije ni sprejemljivo. Območje predvidene poglobitve ob vlečnici pa je po podatkih spremljanja ptic na Ptujskem jezeru ključno prehranjevalno območje. Poglabljanje tega dela jezera bi lahko bistveno poslabšalo prehranjevalni habitat omenjenih ptic. Izven ključnega obdobja prezimovanja vodnih ptic se lahko izvede samo poglobitev na vzhodni strani pristanišča, na zahodni strani pa se zaradi varstva prehranjevalnega habitata navadne čigre ne izvede, so v svojem prehodnem mnenju k že omenjenemu posegu v naravo navedli v Zavodu za varstvo narave, OE Maribor. Glede na uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) in varstvenih ciljih, da se v največji možni meri ohranja in izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, je treba čas izvajanja posegov kar najbolje prilagoditi življenjskim ciklom živali in rastlin, tako da se v čim manjši meri posega v obdobje, ko ptice potrebujejo mir. Zato naj se dela izvedejo zunaj časa prezimo-vanja ptic, izvede pa se lahko samo poglobitev na vzhodni strani. Revitalizacija mimo idejne zasnove? Aleksander Koren je na ustni obravnavi tudi opozoril, da so se na Ptujskem jezeru v zadnjem času že izvajala dela, kot je prelaganje mulja na obalo, za kar je bilo izdano dovoljenje za poseg v naravo. Ugotovilo se je, da se dela niso izvajala skladno z idejno zasnovo, ki so jo pripravile Dravske elektrarne Maribor, in ne skladno z izdanimi naravovarstvenimi pogoji. Način, ki je bil v praksi izveden sedaj, kaže, da se znotraj vodnega telesa ni urejal habitat, temveč neka parkovna ureditev, ki predstavlja neposredno zmanjšanje habitata živalskih vrst. Ves obrežni pas sedaj ni več habitat teh vrst. Dokler celostnega načrta ni, je nesprejemljivo, da se mulj odlaga na obalo ali da se nekje jemlje brez strokovnih argumentov, je opozoril Aleksander Koren. Ko bodo strokovne podlage narejene, bodo usklajene z zahtevami Nature in na ta način se bo potem lahko urejala obala. Vloga, ki jo je Zavod za varstvo narave podal v zvezi z izdajo prehodnega mnenja k posegu v naravo, ne predvideva niti lokacije odlaganja niti načina odlaganja. „Ni razloga, da se to dela januarja, saj je to ključno obdobje, ko je največ ptic na Ptujskem jezeru, in tudi ni res, da se v glavnem zadržujejo na otokih na južni obali. Ključno območje je namreč izlivni del Drave v Ptujsko jezero, torej del pri Ranci, kjer prezimuje največ vodnih ptic in kjer so ključna prenočišča zanje," je še povedal Koren. V Zavodu vztrajajo, da se že omenjena vzdrževalna dela opravijo v obdobju od 15. aprila do 15. novembra. Sandija Mertlja, direktorja Zavod za šport Ptuj, je zanimalo, katero obdobje pa bi potem bilo primerno za vzdrževalna dela. V obdobju plovnega režima se opravljajo druga dela, zato posebnih vzdrževalnih del v tem času ne bi mogli izvajati. Že v decembru, ko je bilo izdano dovoljenje za poglobitev pristanišča, se je mulj odlagal na drugo lokacijo v pristanišču, ob stebriščih, je še navedel. Emil Mesarič je prepričan, da ni ovir za izvedbo omenjenih vzdrževalnih del, saj že dosedanji posegi v pristanišče, ki so jih opravili v decembru lani, to potrjujejo. Na ustni obravnavi so priložili tudi slikovni material. Fotografije so pokazale, da ptic vzdrževalna dela niso motila, poleg tega pa v tem času ne gnezdijo. Mesarič je ob tem spomnil, da se je v preteklosti vrsta del na Ptujskem jezeru opravljala v vseh mesecih leta ne glede na omejevalne dejavnike zakonodaje, ki je v tem času že veljala - kot primer je navedel ureditev ornitološkega otoka za gnezdenje navadne čigre in rečnega galeba, ki je potekala decembra. V Zavodu na izvedbo vzdrževalnih del v zimskem času ne bodo pristali, nobenih ovir ne bo, če jih bodo izvedli v času od 15. aprila do 15. novembra, so povedali. Uspeli pa so se le dogovoriti, da bodo izkopani mulj z območja zahodne poglobitve odložili ob kolišču, kjer se bo ustvarila nova plitvina. Kot je še povedal Emil Mesarič, pričakujejo odločbo, da bodo lahko omenjena vzdrževalna dela opravili v februarju ali v marcu; sedaj jih namreč zaradi ledu ne morejo. MG Foto: Črtomir Goznik Udeleženci ustne obravnave v zvezi s posegom v naravo za vzdrževalna dela v pristanišču Ranca (od leve): Emil Mesarič, Aleksander Koren in Sandi Mertelj KATRCA in NUSA DERENDA Karnevalska dvorana Ptuj SOBOTA, 18. februar 2012, ob 23. uri PREDPRODAJA VSTOPNIC: RADIO TEDNIK PTUJ, DON CAFFE, TIC PTUJ, EVENTIM S^EEKŽ StajmM hurenfovanje20i2 festival ÍFECC* MARIB0R2012 * * evropska prestolnica kulture Kuharski nasveti Brstični ohrovt Brstični ohrovt naj bi izviral iz Belgije. Spada v družino križnic in ima nekatere podobne lastnosti kot brokoli in zelje. Vsebuje kalcij, magnezij, železo, betakaroten, kalij, fosfor, folno kislino ter vitamine B, C in E. Brstični ohrovt pomaga pri utrujenosti in nezmožnosti za delo, skrbi za duhovno svežino in sposobnost koncentracije, pospešuje nastajanje krvi in s tem izboljšuje preskrbo celic s kisikom, pospešuje rast celic, skrbi za krepka vezivna tkiva, lase naredi bleščeče in kožo mehko, izboljša razpoloženje, odvaja vodo in pomaga pri hujšanju, čisti črevesje in odpravlja zaprtost, skrbi za večjo vitalnost in življenjsko moč, krepi imunski sistem. Na visokih steblih zrastejo majhni popki. Te naj bi obrali še, ko so majhni. Mogoče ga je kupiti od poznega poletja do sredine pomladi. Pri nakupu smo pozorni, da izberemo majhne plodove brez madežev in s stisnjenimi listi. Nekaj dni ga lahko hranimo v hladilniku. Pripravljajo ga na različne načine: s kostanjem, orehi, kuhanega, pretlačenega, po-pečenega, v juhi. Najbolje je, če ga le delno skuhamo, saj se drugače minerali in vitamini izločijo v vodo. Pri kuhanju imejmo lonec odprt, saj se drugače poveča koncentracija žveplovih plinov. Juha z brstičnim ohrovtom Sestavine: 1 kg brstičnega ohrovta, sol, 30 g masla, 1,5 l vode, jušna kocka, poper, timi-jan, muškatni orešček. Brstični ohrovt dobro ope- remo in ga nekaj minut kuhamo v osoljeni vodi. Nato ga odcedimo. V loncu segrejemo maslo in nanj stresemo brstič-ni ohrovt. Dušimo približno 10 min. Zavremo vodo, v kateri smo raztopili jušno kocko. Vanjo stresemo brstični ohrovt in začinimo s poprom in timijanom. Kuhamo še približno 10 min. Juho začinimo še z muškatnim oreškom in postrežemo. Lahko jo tudi zmiksamo in ji dodamo še malo kisle smetane. Brstični ohrovt s krompirjem Sestavine: 3 kosi korenja, 4 kosi krompirja, sol, 50 dag brstičnega ohrovta, 2 žlici olja, 2 rezini kuhane gnjati, strok česna in peteršilj. Korenček operemo in narežemo na rezine. Krompir olupimo, operemo in narežemo na kocke. Korenje in krompir kuhamo v slani vodi 15 min. Nato dodamo še opran brstič-ni ohrovt ter kuhamo še 5 min. Na olju popečemo narezano gnjat, dodamo odcejeno zelenjavo, strt česen in sesekljan peteršilj. Vse skupaj dobro premešamo. Brstični ohrovt z gobami Sestavine: 40 dag brstične-ga ohrovta, 2 žlici olja, 2 stroka česna, sol. Najprej naj omenim pitno vodo. Voda zaradi nizkih temperatur hitro zmrzne in kužki in muce, ki živijo na prostem, imajo v svojih skodelicah kocko ledu namesto vode. Skodelice s pitno vodo za živali, ki jih imamo na prostem, je v obdobju zmrzali treba večkrat dnevno pregledati in tako poskrbeti, da živali ne trpijo žeje zaradi tega, ker je v posodi za vodo led. Kužkom, mucam in Brstični ohrovt poberemo, ko so glavice še majhne Brstični ohrovt očistimo, odstranimo zunanje porumenele liste. Šampinjone zrežemo na četrtine. V kozici segrejemo olje in dodamo ohrovt, strt česen ter gobe. Solimo in pokrijemo s pokrovko. Večkrat premešamo, malo vode dolije-mo le, če se jed začne smoditi. Jed dušimo približno 20 min. Nadvse okusno zelenjavno jed postrežemo s kruhom, širokimi rezanci ali krompirjem. Popečen brstični ohrovt Sestavine: 70 dag brstične-ga ohrovta, sol, 30 dag čebule, 60 dag lešnikov, 15 dag sira edamca, 3 dag masla, timijan, 4 jajca, 3,5 dl sladke smetane, poper, muškatni orešček. Brstični ohrovt očistimo in ga kuhamo v osoljenem kropu 7 min. Stresemo ga na cedilo in prelijemo z mrzlo vodo. Čebulo olupimo in na drobno sesekljamo. Prav tako sesekljamo lešnike. Sir naribamo. Na maslu prepražimo čebulo. Dodamo lešnike in timijan. Pustimo, da se ohladi. Nato primešamo brstični ohrovt in polovico naribanega sira. Damo v model za narastke. Razžvrkljamo jajca in smetano. Solimo in popramo. Začinimo z muškatnim oreščkom. Prelijemo čez sestavine v modelu in potresemo z ostankom na-ribanega sira. Pečemo v pečici 45 min pri 200 stopinjah. Če se prekmalu zapeče, prekrijemo z alu folijo. Ponudimo kot prilogo k mesu. Brstični ohrovt v solati s hrenovko Sestavine: 4 hrenovke, 1 kg brstičnega ohrovta, 3 žlice kisa, 1 žlička gorčice, poper, 4 žlice olja, žlička majarona, 1 spomladanska čebula. Hrenovke skuhamo, odce-dimo in narežemo. Brstični ohrovt očistimo, operemo in križasto zarežemo v kocen vsake glavice, da se prej skuha. Kuhamo ga v osoljeni vodi na majhnem ognju 10 minut, da še ostane nekoliko čvrst. Kuhanega odcedimo in prelijemo z mrzlo vodo. Pustimo na cedilu, da voda odteče. Zmešamo kis, gorčico, sol in poper. Med mešanjem počasi prilijemo olje. Začinimo z majaronom. Šopek mlade čebulice očistimo in narežemo na tanke obročke. V skledi zmešamo brstični ohrovt, hrenovke ter mlado čebulico. Prelijemo s solatnim prelivom. Solato postrežemo s svežim kruhom. Brstični ohrovt z maslom Sestavine: 50 dag brstičnega ohrovta, sol, peteršilj, 5 dag masla, 3 dag drobtin. Brstični ohrovt operemo in kuhamo v slani vodi približno 20 minut. Nato ga dobro od-cedimo in potresemo s sesekljanim peteršiljem. V ponvi segrejemo maslo in mu dodamo drobtine. Potresemo prek brstičnega ohrovta. Brstični ohrovt v omaki Sestavine: pol kg brstične-ga ohrovta, 5 strokov česna, 1 žlica masla ali margarine, 1 kisla smetana, pol žličke muška-tnega oreščka, poper, sol. Brstični ohrovt približno 7 minut kuhamo v slani vodi, odcedimo (vodo lahko prihranimo za zelenjavno juho). Na maslu na hitro prepražimo strt česen, dodamo brstični ohrovt, malo popra, muškatni orešček in kislo smetano. Po potrebi še dosolimo. Še malo pokuhamo in odlična priloga k mesu in krompirju je pripravljena. Pečena piščančja stegna z brstičnim ohrovtom Sestavine: 4 piščančja stegna, mleta sladka rdeča paprika, sol po okusu, 4 ananasove rezine iz konzerve, 2 žlici vinjaka, 1kg brstičnega ohrovta, 20 g margarine, 200 g banan, 140 ml vode, poper po okusu, 1 limona, 40 ml sladke smetane. Piščančja stegna natrite s soljo in rdečo papriko ter jih položite v jensko posodo. Ananas narežite na kocke, prelijte ga z vinjakom in s tem obložite piščančja stegna. Posodo pokrijte in jo položite v pečico. Segrejte polovico maščobe in v njej obračajte očiščen brstič-ni ohrovt. Začinite z malo soli in poprom, prelijte z vodo in kuhajte 15-20 minut. Na drugi polovici maščobe popecite banane in jih pokapajte z limoninim sokom. Sok, ki nastane pri pečenju, razredčite z ananaso-vim sokom. Pečeno piščančje stegno z ananasom položite na segret krožnik, dodajte banano in kuhani brstični ohrovt. Zbrala: Alenka Šmigoc Vinko Zapečen brstični ohrovt Tačke in repki Mrzli dnevi so pred nami Vremenoslovci nam napovedujejo obdobje zelo mrzlega vremena, ko naj bi se temperature spustile krepko pod ničlo; govorijo celo o polarni zimi. Upajmo sicer, da ne bo tako mrzlo, vendar bom v današnjem prispevku omenil nekaj pomembnih stvari, ki jih moramo kot ljubitelji in lastniki živali vedeti in upoštevati. kupimo hrano za močno aktivne pse in obrok prelijemo z nekaj žličkami olja, najbolje olivnega olja. Poskrbeti moramo tudi za primerno zavetje, kamor se živali lahko skrijejo Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. pred mrazom. Če se nizke temperature nadaljujejo nekaj dni zaporedoma, moramo živalim omogočiti bivanje v tudi drugim živalim, ki živijo na prostem je treba v mrzlih dneh ponuditi bolj kalorično hrano, saj so potrebe po energiji, ki jo organizem porabi za gretje, bistveno večje kot pri normalni zunanji temperaturi. Za učinkovitejšo izrabo kalorij iz hrane, potrebnih za gretje organizma, je treba povečati predvsem delež maščobe v hrani. Pri živalih, ki jih prehranjujemo z briketirano hrano, Foto: E. Senear toplih prostorih v hiši ali stanovanju, saj lahko že po dveh mrzlih nočeh izgubijo možnost prilagoditve na mraz in se podhladijo. Neodgovorni so lastniki psov, ki poudarjajo, da ima njihov kužek dobro izolirano hišo. Vse to je nesmiselno, ko se temperature približajo 10 stopinjam pod ničlo. Popolnoma nemoralni, neetični in brezsrčni pa so lastniki brejih živali ali živali z mladički, ki jih pustijo zunaj na mrazu, namesto da bi jim uredili topel prostor v hiši. Nizke temperature lahko prenašajo le psi, ki so prilagojeni na hud mraz, kot so sibirski haski, aljaški malamut, ber-nardinec, novofundlandec, bernski planšarski pes, samo-jed, ruski terier in podobni, čeprav tudi za njih velja, da so raje na toplem z lastniki kot na hudem mrazu zunaj. Pri kužkih, ki živijo z nami v stanovanjih in hišah, v času hudega mraza omejimo jutra- nje in večerne sprehode, sprehodimo se le toliko, da kužki opravijo fiziološke potrebe. Daljši sprehod opravimo čez dan, ko se temperature dvignejo. Slabo odlakane pse, starejše in mlade je priporočljivo tudi obleči, saj so zelo nezaščiteni pred mrazom, ker nimajo goste dlake. Poskrbimo tudi za izgubljene in zavržene živali, ki v tem mrazu tavajo naokoli. Nastavimo jim hrano in o njih obvestimo lokalna društva proti mučenju živali. Ne pozabimo na ptičke; uredimo jim ptičjo hišico, v katero natresemo hrano, zrnje, ki ga dobimo v vsaki trgovini za živali in tudi v živilskih trgovinah. Živali nam bodo za ponujeno pomoč hvaležne. Tudi sami bomo čutili toploto pri srcu in zadovoljstvo, če bomo poskrbeli za nemočna bitja, ki so v ekstremnih vremenskih pogojih popolnoma odvisna od nas. Emil Senčar, dr. vet. med. Foto: ASV Foto: ASV Nagradno turistično vprašanje Na Ptujskem tudi uradno v pustnem času Po tradicionalnem 12. kurentovem skoku, ki se je začel opolnoči 2. februarja na domačiji 2. princa karnevala Matevža Zokija, so kurenti dobili zeleno luč za svoj letošnji demonski ples. Okrog ognja je zaplesalo več kot dvesto kurentov, ki so si prvič v tej zimi nadeli zvonce. Osrednje pustno dogajanje se bo na Ptujskem odvijalo od 11. do 21. februarja, v okviru festivala umetnosti in dediščine pa bo kar 150 dogodkov javnega pomena. Organizatorji pričakujejo okrog 200 tisoč gledalcev, v pustne kostume pa naj bi se v okviru organiziranih nastopov letos obleklo 20 tisoč udeležencev iz 17 držav sveta. Bogat pustni program bodo tudi letos izvedli v Termah Ptuj. V soboto, 4. februarja, pa bo že tradicionalni pohod z baklami od turniškega gradu do Term, ki je nastal na pobudo 10. princa karnevala Stanka Vegana. V Termah Ptuj so v tem času pričeli tudi že priprave na peto rimsko poroko, ki bo predvidoma 21. aprila. Statistični urad Slovenije je zadnjega januarja letos objavil začasne podatke o turističnem obisku v lanskem letu v Sloveniji. V primerjavi z letom 2010 je naše turistične kraje in znamenitosti obiskalo sedem odstotkov več turistov, ki so skupaj ustvari- Ze 12. ples kurentov ob ognju li za pet odstotkov več nočitev kot leto prej. Tujih turistov je bilo več za devet odstotkov, za toliko pa so se povečale tudi tuje nočitve. Obisk Sprehodil sem se po njih in spoznal, da so to trgovine z v veliki večini rabljenimi rečmi, ki jih tja prinesejo ljudje. To so tako oblačila kot tudi knjige, zgoščenke, filmi, igre, kosi pohištva, raznorazni hišni pripomočki in tako naprej. Te trgovine nato prinešene izdelke prodajajo po zelo ugodnih, zgolj simboličnih cenah. Dobički gredo v različne namene, odvisno od trgovine. Obstajajo namreč cele verige oziroma organizacije, ki se s tem ukvarjajo. Nekatere zbirajo denar za raziskave ali zdravljenje raka, spet druge za bolnike s srčno-žilnimi boleznimi. Vsem pa je skupno, da so neprofitne in dobrodelne. Vrsta razširjenega Karitasa. Zanimivo je tudi, da so te trgovine kar precej obiskane. Skoraj vedno je v njih vsaj kakšen kupec. Sicer moram dodati, da je največ obiskovalcev starejše generacije ali pa vsaj ljudi srednjih let. Očitno jih ne moti, da kupujejo stvari, ki jih je nekdo pred njimi že uporabljal ... Pohvalno in vsekakor zanimivo. Druga zadeva, ki sem jo opazil, pa so lekarne. Nad temi žal osebno nisem posebej navdušen. Že res, da Ena izmed dobrodelnih prodajaln. V tej na fotografiji zbirajo sredstva za zdravljenje srčno-žilnih bolezni. lani, ko so tuji turisti ustvarili 51 odstotkov vseh nočitev, pri čemer z 38 odstotki izstopajo Italijani, Avstrijcev je bil 12 odstotkov, Hrvatov pa 10. Decembra lani so največ nočitev zabeležili v hotelih, kar 72 odstotkov, od tega je bilo kar 42 odstotkov nočitev ustvarjenih v nastanitvenih zmogljivosti zdraviliških občin. Za pravilni odgovor na predzadnje Nagradno turistično vprašanje bo nagrado prejel Marjan Kamen- Foto: Črtomir Goznik domačih turistov je porasel ta štiri odstotke, nočitev pa za en odstotek. Največji obisk domačih in tujih turistov pa je bil zabeležen decembra Matic Hriberšek • Študij v Veliki Britaniji (10.) Dobrodelne prodajalne in lekarne Nekajkrat sem se odpravil v bližnji kraj, imenovan Beeston, ki je manjše mesto, veliko približno toliko kot center Ptuja. Skozenj vodi ena glavna ulica, polna majhnih prodajaln. Med temi pa sem zasledil (pa tudi drugi so mi povedali o tem) veliko tako imenovanih charity shops oziroma dobrodelnih trgovin. je sam sistem zagotavljanja zdravil dokaj pravičen, saj se za vsako zdravilo na recept plača univerzalna in zelo nizka cena, same lekarne pa me odbijajo. Te niso takšne, kot smo jih vajeni v Sloveniji: običajno majhne, tihe in urejene medicinske prodajalne z nekaj klinične kozmetike. Tukaj me apoteke bolj kot na karkoli drugega spominjajo na drogerije DM ali pa Müller. Monopol ima velika veriga teh prodajaln z imenom Boots. To so običajno, z izjemo manjših franšiz, velike drogerije, v katerih se nahaja vse. Lekarna je hkrati optika, v njej prodajajo takšno in drugačno kozmetiko, parfume, prehrambene dodatke. Lekarniškemu delu je ponavadi namenjen pult, za katerim stoji farmacevtka ali dve, ki izdajata medikamente. Poleg tega da je v teh prodajalnah zaradi množice ljudi hrupno, ves čas z vseh strani nabija tudi dokaj glasna glasba. Čisti nakupovalni center, ki med drugim prodaja tudi zdravila. Niti predstavljam si ne, da bi moral tja bolesten. Je res, da se tu in tam še najde kakšna bolnika vredna lekarna, morda na vogalu zakotne ulice, vendar se tudi te po mojem mnenju ne morejo primerjati z našimi. Sicer pa se tak sistem prodaje zdravil vse bolj seli tudi k nam. Lekarne imajo vse večjo ponudbo izdelkov in s tem ne mislim na zdravila. Bomo videli, kam bomo prišli. šek, Belšakova ulica 67, Ptuj, ki je odgovoril, da pisateljica Anna Wittu-la v knjigi z naslovom Strojarska hiša piše o ptujski družini Wundsam. Danes sprašujemo, kateri programski sklopi sestavljajo program 52. kurentovanja. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje in uporabo savn v hotelu Primus na Ptuju. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 10. februarja. Glavna ulica v Beestonu z vsemi prodajalnami m Drogerija/lekarna Boots, ena izmed mnogih El www.ymca.org.uk Dobrodelna prodajalna znamenite organizacije YMCA (Young Men ganization - Organizacija mladih krščanskih moških) Foto: M H Christian Or- ČUKI in KINGSTON Karnevalska dvorana Ptuj TOREK, 21. februar 2012, ob 20. uri RADIOPTUJ 89,8 •98,2* IO^i3 Štajerski TODNIK ^Catering PREDPRODAJA VSTOPNIC: RADIO TEDNIK PTUJ, DON CAFFE, TIC PTUJ, EVENTIM kurenfovanje2oi2 ^"«¡HERITAGE festival MARIB0R2012 europshaprestolnica buk™ pcrtneribo mesto Pb4 Foto: M H Foto: M H Foto: M H Slo glasbene novice v Skupina Big Foot Mama se te dni mudi v Berlinu, kjer snema svoj sedmi studijski album. Snemanje poteka v studiu Wong v predelu Kreuzberg pod taktirko produ-centa Žareta Paka. Za snemanje daleč od doma so se fantje odločili predvsem zato, da se odmaknejo od vsakdana in se prepustijo muziciranju. Vzdušje v studiu je kreativno in zabavno, navdušeni so predvsem nad inspirativnim okoljem, v katerem ustvarjajo nove skladbe. Kot pravijo, bo album nadaljeval »nažgano-melodično« tradicijo Big Foot Mame. Končna podoba albuma se tako že kristalizira, tudi ideje o prvih singlih in videospotih že prihajajo na dan. Kot kaže, bo na albumu poleg uvodnih singlov Pot iz trnja in Umazan dež še deset komadov. •kick V Skopju so letos na prav poseben način obeležili rojstni dan priljubljenega makedonskega glasbenika To-šeta Proeskega. Tokrat so v dvorani Makedonske opere in baleta pripravili koncert, ki je bil posvečen njegovi ljubezni do operne glasbe. Još uvjek sanjam da smo zajedno, Pratim te, Jedina, Igra bez granica, Ima li den za nas, Kruševo in Aria je le nekaj nepozabnih skladb, ki so jih v novih preoblekah in v čast pokojnemu glasbeniku zapeli in predstavili uveljavljeni pevci iz Makedonije, Bolgarije, Srbije, Hrvaške, Bolgarije in Slovenije. Slovenske barve je s skladbo Jedina zastopala operna pevka Alenka Gotar, ki je že sodelovala na prvem koncertu v spomin pokojnemu Tošetu. Gotarjeva je ob tem dejala, daje bila počaščena, ker sojo znova povabili, ter da ji je bilo tudi tokrat v čast peti za Tošeta. Vsi sodelujoči so se na koncertu - ob spremljavi zbora Pro Ars in velikega orkestra, ki ga je vodil dirigent Saša Nikolovski Gjumar - dotaknili opere. MZ Glasbeni kotiček Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. SIDDHARTA -.Postavi se na mojo stran 9. PANDA - Kakšno sonce, kakšen dan 8.'KATRIÑAS .Drobni biseri 7. ROMANA KRAJNČAN - Le prijatelja 6. ALL4PLAY - Halo 5. MAJA KEUC - Na pol poti 4. BILBI - Ko sem tvoja še bila 3. ŠPELA GROŠELJ - Bog za naju sreče ni izbral 2. ANDREJ ŠIFRER IN TALENTI - Ko zvonovi zapojo 1. NINA PUŠLAR - Le navaden Glasujem za pesem: Moj predlog za Dese+ico: Ime in priimek:. Tel:_ Davč na: Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj. Katjina Balada na zelezniskih tirih Med mladimi slovenskimi pevkami trenutno nedvomno zelo izstopa energična in talentirana Štajerka Katja Koren. Katja ima izjemen izšolan vokal, ob tem pa še dobro avtorsko žilico. Za svoj prvi samostojni album je pevka namreč v celoti napisala besedila vseh pesmi sama, nekatere med njimi je opremila še z glasbo. Katjo Koren sicer poznamo kot pevko z odličnim vokalom. Zadnja leta je kot spremljevalna vokalistka pela z največjimi in najbolj popularnimi izvajalci na slovenski glasbeni sceni. Po več letih dela v ozadju pa se simpatična pevka tokrat predstavlja s samostojnim albumom. Ta je, kot že rečeno, v veliki meri njeno samostojno avtorsko delo. Besedila pesmi so optimistična, preprosta in pripovedujejo o večnih temah vsakodnevnega življenja: ljubezni, hrepenenju, strasti ... Katja zapiše in zapoje to, kar misli in čuti. S tem želi izkoristiti moč pesmi in dati ljudem pozitivno energijo. Deset avtorskih pop skladb s pridihom funka in džeza je pevka objavila na zgoščenki z naslovom Veš, kaj mislim? Album je Foto: Samo Mikulič Katja Koren se predstavlja s singlom Balada in albumom Veš, kaj mislim? izšel pri založbi Celinka in je že v prodaji. V torek, 6. marca, ga bo mlada pevka predstavila tudi v ljubljanskem klubu Cirkus, kjer bo nastopila s svojo spremljevalno skupino (Marko Črnčec - klaviature, Žiga Kožar - bobni, Tadej Kampl - bas in Teo Collori - kitara). Med skladbami, ki so na albumu, je Katja Koren te dni izdala tudi drugi samostojni singl, naslovljen Balada. Pesem govori o tem, da je na življenje treba gledati pozitivno in da smo ljudje bitja, ki čutimo, dajemo in se lahko zavedamo vsega lepega, če si to le dovolimo. Za pesem je že posnet tudi videospot, v katerem se prepletajo štiri različne zgodbe, ki gledalca ob koncu popeljejo v nagajivo realnost. Pri snemanju spota so se pevka in člani ekipe imenitno zabavali, saj so snemali na treh železniških postajah in na vlaku Slovenskih železnic, ki jih je peljal iz Maribora v Koper in nazaj. Ker je snemanje potekalo na vlaku, ki je vozil, je bilo delo ekipe zaradi tresenja in vibracij na vlaku nekoliko oteženo. Se zlasti so težave z »mirno roko« imele vizažistke, vendar je izkušena ekipa na koncu uspela premagati vse ovire. Kot zanimivost dodajmo, da je pevka v spotu oblečena v uniformo Slovenskih železnic, ob njej pa v videu nastopa še igralec Vid Valič, njeni starši in prijatelji. Scenarij za spot je napisal Andrej Predin, snemanje pa je potekalo pod produkcijsko roko Janka Badovinca. MZ Filmski kotiček Angleška pita Vsebina: Will, Jay, Neil in Simon so pravkar končali srednjo šolo in kot se za 18-letni-ke spodobi, jim sperma buta v glavo in izdatno kisa možgane. Ker ne pomaga niti kronično masturbiranje, se odpravijo na Kreto, kjer naj bi v grškem morskem raju našli voljna dekleta ... Nadaljevanka, ki je v Veliki Britaniji tri leta navduševala občinstvo, je zdaj dobila tudi svojo filmsko različico. Serija je govorila o štirih mladih Britancih, pripadnikih tega ponosnega naroda, ki v svoji veličastni zgodovini imperializmu navkljub vsaj uradno nima kakšnega večjega madeža ali zgodovinske sramote, zato ni čudno, da se temu primerno obnašajo tudi mulci v tem filmu, sicer bedaki z družbenega dna in mladina skorajda najslabše sorte, ki ne ve, da je v slepi ulici brez prihodnosti. Tudi ko se odpravijo na dopust na Kreto, da bi končno malce povohali ženske muce, se ne zavedajo svojega primiti-vizma. Zaradi podobne vsebine in nepoznavanja nadaljevanke v naših krajih ni čudno, da so distributerji izbrali naslov Angleška pita, saj so s tem zadeli bistvo. Film namreč ni nič drugega kot Ameriška pita po angleško, torej še en film za generacijsko izgubljanje nedolžnosti. Angleški humor je izvrsten kot vedno, torej je skrajen, straniščen, brezkompromisen, analen, vaginalen in politično nekorekten, kljub temu pa, presenetljivo, vseeno ne deluje odbijajoče. Kljub temu da gre za film po nadaljevanki, se avtorji niso ukvarjali s prikazi likov, kar je bila pametna poteza, saj to ni potrebno niti, če serije ne poznate, pa tudi zato, ker so njihove osebnostne značilnosti za film nekoliko spremenili. Junaki so v svoji enodimenzional-nosti bolj karikature kot pa liki, kar je dodaten razlog, da ne potrebujejo daljše predstavitve, morda pa tudi še zato ne, ker ne premorejo niti ene lastnosti, zaradi katere bi se nam vsaj malo priljubili. Zato se toliko bolj čudimo, zakaj lepa dekleta nanje padajo tako dolgo in tako vztrajno, da celo tem kljukcem na koncu uspe uresničiti svoje sanje. Očitno je ljubezen res slepa, vsaj v tem filmu. Skratka, junaki so vredni manjšega prezira, prav tako pa bi lahko humor označili za povsem navadno drisko, toda kljub temu zadeva funkcionira. Ne sicer skozi cel film, toda majava struktura le zdrži do konca, kljub strahu da bo zdaj zdaj razpadla. Nekateri štosi so preveč prisiljeni in zahtevajo, da se resničnost prilagodi njim, ne pa obratno. Rezultat so šale, ki so sicer smešne, a le, če zamižite na eno oko in ste do njih prizanesljivi. Seveda je jasno, da bi se film brez svojega značilnega angleškega humorja v trenutku razletel. Produkcija je sicer poceni in televizijsko preprosta, a služi namenu. Predvidljiv konec pa seveda le ni tako dokončen, da ne bi mogli brez težav posneti nadaljevanja. Matej Frece J ^ ^ OVEN (21.3. - 20.4.) Spremljala vas bo sveža energija. Zastavljenih nalog se boste lotili na deloven in odgovoren način. Izdelali boste tudi načrt in imeli možnost osebnega razvoja. V ljubezni bo v ospredju prijateljstvo. Na delu bo tudi amorjeva puščica, ki bo zadela samske predstavnike. Izziv tedna so m BIK / (21.4. - 20.5.) * Notranje boste občutljivi in le s težavo boste odšli naprej. Spodbudno bo, da boste telesu dovajali dovolj vitaminov in mineralov. Zdrav način življenja vključuje dovolj gibanja. Na področju doma sledi določena prenova. Vez s preteklostjo bo močna in se zaenkrat ne bo zaključila. m DVOJČKA (21.5. - 20.6.) Blesteli boste na delovnem mestu. Obdani boste s svežimi idejami in zamislimi. Našli boste tudi neko paleto priložnosti za kreativno izražanje. Teden bo zaznamovalo več krajših poti in prijetnih razgovorov. Jasno in glasno boste povedali svoje mnenje. Blizu vam bo raziskovanje duhovnih znanj. RAK W (21.6. - 22.7.) Notranja moč se bo okrepila. Pridobili boste tudi zaupanje in tako našli ugoden veter za spremembe. Njihov tok bo počasen in temeljit. Sodelovanje, družabne dejavnosti in pogovori bodo v ospredju in bodo zaščitni znak. V ljubezni sledijo harmonične spre- im membe in romantično doživetje. LEV (23.7. - 22.8.) Naklonjena vam bo oseba nasprotnega spora. Dinamična energija bo tista, ki vam bo podarila krila. Skozi pogovor boste uvideli, kaj bo treba še spremeniti. Vsekakor bo tako, da boste imeli veliko dela in natančnih opravil. Izkazali se boste kot ročno zelo spretni. Vaši nasveti bodo dragoceni! DEVICA (23.8. - 22.9.) Pridobivanje znanja bo vaša strast. Odgovorno boste stopali naprej po svoji poti in našli vir navdiha. Otroci bodo vaši učitelji in pravilno je, da se sprostite. V primeru, da boste na morebitne težave pogledali iz drugega zornega kota, najdite tudi smisel in med vrsticami vodilo. UGANKARSKI SLOVARČEK: BRLIKA = svetilka brlivka, INČUN = morska riba, tudi brgljun, sardon, KUK = gora pri Voglu, visoka 1838 m, LORIENT = luka v francoski Bretanji, RIBNO = naselje pri Bledu, SABLA = vzdevek našega alpinista Janeza Saboleka, TRIKTRAK = igra s kockami na deski, VILAJA = planina v Dalmaciji. ■>iaioue 'oiedeu 'e^AefepeniAi 'Hiupje 'unouj 'jeuap 'sjdv 'eiuej^ '¡m 'ne 'ejei 'je|0}s 'eA| '^ej 'jbajiai 'suo 'e^oiu 'u 'uojeq iaAoS '^jiun 'jbu|ao| 'jjd '}ueuo~| '}so}|qeu 'janeuapv 'luosoluoj^ '^aujj 'e|qes '!q||e 'pojez :ouabjopoa "3>HNVZ|}d>H 31 A31IS3d (Rradioptuj 89,8° 98,2 °I04t3 SOBOTA, 4. februar: 05.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev). 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ IN ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj: Modne čvekarije, Po študentsko, Lestvica Naj 11 in Lestvica Desetica (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Velenje). NEDELJA, 5. februar: 5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še ob 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.45 HOROSKOP. 6.50 ŠPORT 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še ob 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev).11.15 ŠPORT. 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), 12.30 Komentar tedna (pon.). 13.00 NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ: čestitke poslušalcev in glasba za vse okuse. 18.00: Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 19.15 Lestvica Naj 11 (v živo). Od 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE S Tonetom Topolovcem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Velenje). PONEDELJEK, 6. februar: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa - Janko Bezjak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemlja-rič).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje 15.00 Utrip Podravja. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Zdravniški nasvet (pon.). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Glasba za ponedeljkov večer, vmes ponovitev oddaje Rajžamo iz kraja v kraj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora). TOREK, 7. februar: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 14.30 POVEJTE SVOJE MNENJE. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Za ljubitelje malih živali. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora). SREDA, 8. februar: 5.00 PRAZNIČNI JUTRANJI PROGRAM, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 9.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 NOVICE. 12.00. Sredi dneva: Ob kulturnem prazniku. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 17.30 NOVICE. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.15 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Pogovor ob kavi (ponovitev) 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). ČETRTEK, 9. februar: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Komentar tedna in Iz naših krajev. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.05 Iz ljudske zakladnice. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovitev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). PETEK, 10. februar: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 20.00 Z glasbo do srca. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). Študentska oddaja na Radiu Ptuj v soboto ob 13.45. TEHTNICA (23.9. - 23.10.) Koraki na razpotju življenja bodo počasni in temeljiti. Tako se ne boste odločili napačno in počasi se daleč pride. Služba: čas premišljenih odločitev in ugodnosti vas čaka v smislu navezovanja novih kontaktov. Prijatelji bodo sol in aroma življenja. Razmislite o tem, kaj vas veseli. ŠKORPIJONOV STRELEC (24. m. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.) (24.10. - 22.11.) Igro usode boste igrali pogumno. Temeljito boste razmislili o tem, kaj boste še spremenili. Razbrati je pozitivne preobrate v dojemanju duhovnih znanj. V samopomoč vam bo intuicija. Previdnost na delovnem mestu ne bo odveč. Dogodkov ne prehitevajte, kajti potrpljenje je božja mast. Optimistično gledanje na življenje prinaša izzive in dobre iztočnice prihodnosti. Označevala vas bo tudi jeklena volja in trdnost odločitev. Omenjeno bo presenečenje tako za vas kot za vašo okolico. Fizična aktivnost je dobrodošla. Zdrava previdnost se bo pričakovala pri adrenalinskih dejavnostih. KOZOROG (22.12. - 20.1.) ' Pridobili boste paleto novih znanj. Srečno roko boste imeli tudi pri vseh komunikativnih dejavnostih. Po zvezdnih namigih je moč razbrati, da bo več priložnosti pri skupinskem delu. Notranji nemir bo posledica stresa in zaradi tega se sproščajte. Zimski športi bodo balzam za dušo! VODNAR (21.1. -18.2.) Pluli boste po valovitem morju usode. Uspehi se bodo vrstili, vendarle mnogo bolj počasi, kot si želite. V čustvenem življenju obstaja možnost novosti in zadev se boste lotili drugače. To prinaša zadovoljstvo in posledično notranji mir. Vsekakor se varujte iskanja bližjih in lažjih poti. RIBI (19.2. - 20.3.) Združili boste duhovna znanja in intuicijo. V kolikor se boste poslušali, najdete moč in energijo. Počasi bo čas, da dokažete moč osebnih znanj neki večji skupini. Obstaja povečana možnost ugodne rešite finančnih zadev. V ljubezni bo daleč na prvem mestu nežnost in romantična 'a. 1 + \ T K^'^WA ^ . : í:': 1 ^KlliiM kurenfovanje 2012 „ ^r^heritage festival KarnevalFest MARIB0R2012 evropska prestolnica kulture partnersko mesto Ptuj karnevalska Ptuj, 10.-21. februar 2012 dvorana Petek 10. februar WINTER HOUSE PARADE 2012 MAX C, GRAMOPHONEDZIE, PLASTIK FUNK, ARMAND PEÑA, BLUE & DEEP Sobota 11. februar NOVI FOSILI, VLADO KRESLIN Nedelja 12. februar GADI, VESELE ŠTAJERKE, AKORDI Ponedeljek 13. februar DRAŽEN ZEČIC, VESNA PISAROVIC Torek 14. februar DANIJELA, DALMATINSKE KLAPE Sreda 15. februar JAN PLESTENJAK, REBEKA DREMELJ Četrtek 16. februar TABU, MAJA KEUC Petek 17. februar PETAR GRAŠO, TANJA ŽAGAR Sobota 18. februar NUŠA DERENDA, KATRCA Ponedeljek 20. februar TONY CETINSKI, GITARSI Torek 21. februar ČUKI, KINGSTON PREDPRODAJA VSTOPNIC: RADIO TEDNIK PTUJ, DON CAFFE, TIC PTUJ, EVENTIM www.radio-tednik.si Štajerski /P JAVNE SLUŽBE PTUJ www.kurentovanje.net petek • 3- februarja 2012 Od tod in tam, poslovna sporočila Štajerski 21 Častni pokrovitelj 52. Kurentovanja na Ptuju dr. Danilo Turk, predsednik Republike Slovenije ÍFECCj ***** kurenfovanje 2012 ARTS_____ Kurentovanje kot ga še ni bilo Kurentovanje 2012 bo prelomno, saj dobiva z novim konceptom in partnerstvom Ptuja v Evropski prestolnici kulture 2012 vse večji mednarodni pomen in razsežnosti. Kot edinstvena kulturno-etnografska prireditev je jedro Festivala dediščine in umetnosti (Art&Heritage Festival), ki smo ga razdelili v tri programske sklope: EtnoFest, Karn©vaQF©st in ArtFest, katerih preplet predstavlja presežno vrednost v Evopskem karnevalskem prostoru. Pridružite se nam, da začutite mistično moč kurenta in žlahtne pustne tradicije ter karnevalskega duha. Pomagajte nam v plemenitem poslanstvu odganjanju zla in oznanjanju čiste energije, doživite Kurentovanje, kot ga še ni bilo. festiva anje ival ERITAGE Ptuj, od 2. februarja 2012 Osrednji dogodki 11.-21. februar povezujemo svetove we connect worlds ArtFest EtnoFest KarnevalFest Ptuj sr MARIB0R2012 Europska prestolnica kulture ^^^^ partnersko mesto Ptitf konzorcij kurent i tj terme MESTNA OBČINA PTUJ J PTUJ www.kurentovanje.net ^SOdem PETROL geaphn @ "®JGP PROJECT ING V HYPOGROUP Ptuj • Kurentova svatba obeta vrhunsko dogodivščino Dogodivščina za vse: od Haloz do New Yorka Z gledališko-glasbeno predstavo Kurentova svatba se bo tudi Ptuj kot zadnje partnersko mesto zavrtel v krogu Evropske prestolnice kulture. Dogodek po besedah ustvarjalcev obeta pri nas še ne videno žanrsko težko opredeljivo uprizoritev, v kateri več kot 80 nastopajočih prepleta igranje, petje in plesanje z etnografsko dediščino Ptujskega in Dravskega polja. Projekt otvoritvene slovesnosti Evropske prestolnice kulture v partnerskem mestu Ptuj, ki se bo premierno odvil v petek, 10. februarja, v dvorani OŠ Ljudski vrt, so ustvarjalci predstavili v začetku tega tedna. Kot so povedali, se obeta zanimiva odrska dogodivščina, ki jo bo zaznamoval glasbeno-gledališki spektakel Kurento-va svatba v režiji Matjaža Latina. Ta je nastala v sodelovanju s številnimi priznanimi ptujskimi in slovenskimi glasbenimi in gledališkimi ustvarjalci. Sočasno s tem dogodkom bo Ptuj v Evropsko prestolnico kulture vstopil s Festivalom umetnosti in dediščine 2012, ki vključuje širok splet kulturnih in etnografskih prireditev projekta Kurentova-nje 2012. Najpomembnejše projekte, ki se bodo v sklopu Evropske prestolnice kulture odvili v našem mestu, je na tiskovni konferenci predstavil direktor občinske uprave Mestne občine Ptuj mag. Janko Širec. O tem, da bo Ptuj kot partnersko mesto v projektu EPK kot zadnji stopil v krog dogajanja, je govoril koordinator partnerskih mest projekta Ma- ribor 2012 Borut Pelko. Kot je dejal, je otvoritev pomembna iz več vidikov. „Dejstvo je, da je projekt EPK v vseh mestih zaživel po uradni slavnostni otvoritvi. Ljudje so ga posvojili in vzeli za svojega," je dejal Penko. Konkretneje o tem, kaj prinaša otvoritveni spektakel Kurentova svatba, pa je spregovoril producent Mladen De-lin, predsednik društva Arsa-na. Kot je pojasnil, je tehtanje odločitve, ali sprejeti to pomembno nalogo in pomagati pri soustvarjanju otvoritvene predstave, bilo precej zahtevno. „Več razlogov je bilo za ne, a vendar je prevladala želja, da nekaj naredimo za Ptuj," je pojasnil Delin. Po njegovi privolitvi so se stvari odvijale hitro, začel je nastajati scenarij, ki ga je prispeval Zdenko Kodrič, ekipi pa so se pridružili še režiser Matjaž Latin, igralec Vojko Belšak, pesnik Borut Gombač, scenografa Dušan Fišer in Jernej Forbici, kostumografinja Stanka Vauda Benčevič, skladatelj Gregor Stremecki, glasbeni vodja Janez Dovč, mojster luči David Orešič, igralka Nina Ivanišin in mnogi drugi. Ustvarjalci in producent predstave Kurentova svatba so si enotni, da je ekipa, ki pripravlja otvoritveni dogodek EPK na Ptuju našla odlično sinergijo in da so s trenutnim potekom priprav na predstavo zadovoljni. Čaka pa jih premierna uprizoritev, ki bo pokazala, kako všeč bo zadeva občinstvu. Ambicije ustvarjalcev se namreč ne ustavijo pri nekaj ponovitvah na Ptuju. Njihova želja je prireditev popeljati po vsej državi, med drugim tudi v Cankarjev dom. Ob odličnih mojstrih različnega kova ter solistih, kot so Boštjan Gombač, Tinkara Kovač, Maja Pihler - Bilbi, Metod Banka, Katice in mnogi drugi, je dogodek obetaven. Ena izmed ambicij ustvarjalcev je tudi, da bi projekt Kurentova svatba dobil epilog na nosilcu zvoka, saj je med devetimi glasbenimi točkami precej skladb, ki so poleg tega, da odlično funkcionirajo znotraj predstave, poslušljive tudi posamično. „Zelo sem bil vesel povabila k sodelovanju pri tem projektu. Veseli me tudi, da režiram otvoritveno prireditev EPK ravno na Ptuju, saj sem v preteklosti že velikokrat sodeloval s ptujskim gledališčem in se posledično štejem za ptujskega režiserja. Otvoritvena predstava nima koncepta proslave, ampak gledališke predstave, pri kateri se prepletata dva principa: intimen igralski del in glasbeni del. Delamo v čudovitem vzdušju in verjamem, da bo končni rezultat gledljiv in zanimiv tudi za publiko," pa je o predstavi povedal režiser Matjaž Latin. Kurentova svatba, ki jo celo ustvarjalci težko žanr-sko opredeljujejo, saj gre za nekaj povsem novega, se bo poigrala s klasično ljubezensko zgodbo in zapletom, v ELEKTROMEHANIKA GAJSER ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56 mmm m mmm\\m miam\i,mmm\i, w mcwjm Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor katerega posežejo tradicionalni ptujski pustni liki. Primerna je za širok krog publike, ustvarjalci pravijo, da za vse generacije. „Od Haloz do New Yorka," pravi igralec Vojko Belšak. Kako pa bo uvertura v EPK všeč publiki, bomo zagotovo še poročali. Vsi, ki bodo želeli dogodek spremljati, se ga lahko udeležijo v nedeljo, 12. februarja, premiera je namreč namenjena le povabljenim 650 gostom. Dženana Kmetec \SZj k\I |fi|[k\ sadjarstvo, I Dir J v,no9radn,žtvo r— sf\l ,n vinarstvo ^ — Vrtnine V februarski številki SADA. revije za sadjarstvo, vinogradništvo in pridelavo vrtnin, pišemo o varstvu koščičarjev - najpogostejše težave in vsi priporočeni ukrepi so razporejeni po preglednicah za posamezne sadne vrste. Pišemo o ustaljenih postopkih in novostih pred letošnjo rezjo v vinogradih, mlečnokislinskih bakterijah v moštu in vinu ter o kontroli prostega žvepla. V rubriki ekološki vrt boste spoznali prednosti naših domačih sort vrtnin, med njimi tudi slovenskega česna. Revija Sad - 23 let z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si. TV Televizija Skupnih nternih Programov SOBOTA 4.2. TV www.siptv.si 8:00 Gorišnica - Iz naših krajev 9:30 Glasbeni utrinki 10:00 Koncert Glasbene in baletne šole Lenart 11:30 Utrip iz Ormoža - ponovitev 12:20 Oddaja ŠKL 13:10 Polka in Majolka 14:05 Ujemi sanje 15:00 Video strani 16:50 Ptujska kronika 17:10 ŠKL 18:00 Srečanje ljudskih pevcev v Voličini 19:30 Glasbeni utrinki 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja 23:30 Video strani 8:00 Oddaja iz občine Markovci 10:00 Srečanje ljudskih pevcev v Voličini 11:30 Oddaja ŠKL 12:20 Video strani 17:00 Gospodarska oddaja OOZ Ptuj 18:00 Glasbena oddaja 20:00 Predavanje o meditaciji 21:30 Ujemi sanje 22:30 Utrip iz Ormoža 23:10 Ptujska kronika 23:30 Video strani NEDELJA 5.2. 8:00 Oddaja ŠKL 9:00 15 let Ljudskih pevk Hajdina 11:00 Oddaja iz občine Videm 13:00 Športnik leta 2011 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 16:10 Glasbeni utrinki 17:00 Oddaja iz Občine Destrnik 18:30 Srečanje ljudskih pevcev v Voličini 20:00 Glasbena oddaja 21:10 Video strani PONEDELJEK 6. 2. 8:00 Oddaja iz občine Videm 9:25 Utrip iz Ormoža 10:25 Ptujska kronika 10:45 ŠKL 12:40 Ujemi sanje 13:45 Video strani 17:00 Iz domače skrinje 18:00 Oddaja iz občine Videm 19:15 Glasbeni utrinki 20:00 Predavanje o meditaciji 21:45 Markovci - Iz domače skrinje 00:10 Video strani P Z vami že 15 let! Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340 Domava 116 D, 2252 Domava P (Kradioptuj 89,8-98,2-104,3 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj. Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si. WINTER HOUSE PARADE 2012 jjjf^fl presents T«TIK Lowered by |pn® sr Dj Voice of Axwell's smash hit »I Found You« GRAMOP|MN-* bziE Global hit »Why Don't You« PLASTIK FUNK DDC Top Single Act National ARMAND PENA Nikki Beach Miami Resident BLUE & DEEP PETEK 10.2.2012 START @ 20.00 KARNEVALSKA DVORANA PTUJ Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251 Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo! Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET! PRODAJA VOZIL Znamka Letnik Cenü Oprema Barva FORD M0NDE01.816V GHIA 2001 2.990,00 C SERV. KNJIGA MODRA FIAT PUNT01.2 ACTIVE FRESH 2004 2.990,00 € KLIMA BELA RENAULTTWINGO 1.2 PACK 2001 1.350,00 i 2XAIRBAG KOV. ČRNA PEUGEOT 2061.41XR PRESENCE 200S 4.150,00€ KLIMA KOV. SREBRNA RENAULT CLI01.5 DCISTORIA 2006 4.150,00f KLIMA MODRA RENAULT SCENIC 1.9 DH 2001 2.590,00€ AVT. KLIMA KOV. MODRA NISSAN PREMIUM PACK QASHQAI 2.0 DCI 4WD 2009 20.950,00€ PRVI LAST. KOV.ČRNA PEUGEOTVAGABUND PARTNER 1.6 HDI 2007 6.500,00 € PRVI UST. KOV. OLIVNA CITROEN G 1.41 2007 5.700,00 € PRVI LAST. KOV. MODRA SEAT LEON 1.6 REFERENCE 2008 9.400,00 i PRVI UST. BEU RENAULT CLI01.216V AUTH. 2006 5.450,00€ PRVI LAST. KOV. SREBRNA RENAULT CLI01.216V AUTH. 2010 7.550,00 € PRVI UST. RDEČA RENAULT GRAND ESPACE 2.0 DCI INITIALE PARIS 2008 14.900,00 i SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA OPELVECTRA 2.0 DTI 2004 5.750,00 i AVT. KLIMA KOV. SREBRNA PEUGEOT 2061.11XR PRESENCE 2002 2.550,00f KLIMA KOV. SIVA PEUGEOT LIMUZINA 4071.816V C0NF. PACK 2004 5.690,00 i SERV. KNJIGA KOV. SIVA OPEL CORSA1.216V COSMO 2005 4.420,00 i AVT. KLIMA KOV. SV. ZEL. OPEL ASTRA 1.816V ELEGANCE 1999 2.400,00 C KLIMA KOV. ZELENA MAZDA 3231.4 F 2002 2.800,00 € PRVI UST. KOV. SREBRNA RENAULT GRANDTOUR LAGUNA 2.0 DCI INITIALE 2008 8.990,00 i AVT. DEU. KLIMA KOV.ČRNA SEAT IBIZA1.0 SE 1997 1.350,00 i PRVI UST. BEU RENAULT CLI01.2 AUTH.PACK 2005 5.350,00€ KLIMA KOV. RUMENA PEUGEOT 4071.6 HDI 2007 7.400,00 i SERV. KNJIGA KOV. MODRA PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. www.radio-tednik.si Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAROCILNICA ZA Štajerski TEDNIK Ime in priimek: Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis: _ RADIO TEDNIK Ptuj d.. Raičeva 6 2250 Ptuj Mali oglasi STORITVE SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-servis Elektro-mehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571. IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, tel. 041 457 037. PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, tel. 041 250 933. IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com Izvajamo IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Hack Janos, s. p., telefon 02 579 91 66, 041 636 489. UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, telefon 02 780 99 26, www.ramainox.si. NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 745 01 43. www.milumed.si FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkula-ne, GSM 031 811 297, telefon 0599 20 600. GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363. NAJUGODNEJŠA IZPOSOJA IN PRODAJA poročnih, birmanskih, obhajilnih in svečanih oblek. HARMONIJA, Ivica Jauk, s. p., Zamušani 30 a, vsak dan po 12. uri. Telefon 031 764 432 ali 02 719 2138. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. UGODNA IZPOSOJA ženskih oblek za poroko, birmo, obhajilo, svečane priložnosti. Ročno izdelana vabila in zahvale, vokalna spremljava na slovesnostih. SALON BARBI V NOVIH PROSTORIH V MALI VASI 1 D, GORIŠNICA. Tel. 031 812 580, po 15. uri, www.porocnisalonbarbi.com. PREMOG prodamo zelo ugodno, z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, tel. 041 279 187. KMETIJSTVO ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo. Telefon 041 403 713. PO ZELO ugodnih cenah odkupujejo vse vrste hlodovine. Možnost odkupa na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3/d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite po telefonu na številki 041 326 006._ KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursos ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._ PRODAM SUHA bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170. KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170. PRODAJAMO JABOLKA za ozimnico sorte jonagold, idared, možna dostava. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale. Telefon 769 26 91._ PRODAM bukova, mešana in akaci-jeva drva. Tel. 041 983 925. PRAŠIČE mesnate pasme, težke od 80 do 120 kg, ugodno prodamo, po dogovoru jih tudi očistimo. Tel. 041 978 309._ PRODAM prašiča domače reje, težkega okrog 180 kg. Tel. 031 476 548. Prodam drva, smrekova suha kratka polena za štedilnik ali za podkurit. Cena za 4 m3 je 140 eur s prevozom. Tel. 041 620 853._ KORUZO suho, luščeno prodam. Tel. 041 226 204._ KUPIM teličko simentalko, staro do 3 tednov. Tel. 051/273-093._ NESNICE rjave, stare 15 tednov, prodam. Cena 3,90 €, dostava na dom. Anton Marčič, Starošince 39, tel. 792 35 71._ DRVA bukova ugodno prodam, raz-žagana na 33 ali 25 cm in hlodovino. Tel. 051 632 814._ PRODAM kravo brejo drugega teleta. Tel 02 761 08 26._ PRODAM bukova drva v hlodih. Tel. 031 532 785._ KUPUJEMO vse vrste krav in telic, plačilo takoj. Tel. 040 727 779. BREJO telico v devetem mesecu, si-mentalko prodam. Tel. 031 788 502. NESNICE, rjave, v 19. tednu tik pred nesnostjo. Naročila sprejemajo po telefonu 688 13 81, 040 531 246. Rešek, Starše 23. PRODAM brejo telico in svinjo za zakol. Telefon 781 04 81._ KUPIM traktor Zetor, IMT, Ursus ali drugo. Telefon 041 592 489. KUPIM nakladalko SIP 22, trosilec hlevskega gnoja in dvobrazdni plug Regent. Tel. 041 368 437. NEPREMIČNINE PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2 za mirno dejavnost. Telefon 041 730 842._ GARAŽO V Ciril-Metodovem drevoredu na Ptuju dam v najem. Tel. 02 783 41 81._ V CENTRU MESTA, KREMPLJEVA ULICA V PTUJU oddamo v najem poslovne prostore v drugem nadstropju v izmeri 68 m2. Telefon 041 212 136. DOM STANOVANJE V NAJEM damo stanovanje v Šiko-lah, 2,5-sobno, opremljeno. Tel. 041 474 061._ ENOSOBNO opremljeno stanovanje na Ptuju oddam v najem. Tel. 051 356 346._ V NAJEM ODDAM v celoti opremljeno stanovanje za dalj časa na Ptuju. Telefon 041 915 645._ V NAJEM ODDAM enosobno stanovanje v celoti opremljeno. Telefon 041 728 945, 041 872 075. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675._ PRODAM kompletno kurentijo z zvonci. Tel. 031 321 269. Prireditvenik Petek, 3. 2. 2012 12:00 Ptuj, Evropark: izobešanje zastav Združenja karnevalskih mest FECC in ptujskega kurentovanja v organizaciji Turističnega društva Ptuj 8:00 Ormož, dom kulture: proslava ob slovenskem kulturnem prazniku 8:00 Sveti Tomaž, dom kulture: območna revija pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž - Bogastvo ljudske zakladnice 2012 8:00 Ptuj, galerija Magistrat: odprtje razstave Med slovenskimi kurenti in sibirskimi šamani ruskih akademskih slikarjev in kiparjev Sergeja in Ljube Hanonin 8:00 Ptuj, Mestni kino: Nov prostor za vašo ustvarjalnost - javna debata 8:00 Hajdina, pritličje poslovno-stanovanjskega objekta: odprtje razstave fotografij Milana Strnada z naslovom Koranti Hajdina med nastopi 9:00 Spuhlja, večnamenska dvorana: slovesnost pred jubilejnim 20. korantovim sejmom 9:00 Hajdina, dvorana Društva upokojencev: komedija Vroča ljubezen 20:00 Ptuj, CID: koncert zasedbe Renato Chicco Organ Trio Sobota, 4. 2. 2012 09:00 Spuhlja, večnamenska dvorana: 20. sejem korantove opreme 10:00 Hajdina: Korantov pohod do Vidma 10:00 Ptuj, Mestno gledališče: Mini cirkus Bufeto, za abomna Kresnička in izven 11:30 Ptuj, Mestno gledališče: Mini cirkus Bufeto, za abomna Zvezdica in izven 12:00 Cirkulane, večnamenska dvorana: projektni dan za otroke - delavnica Rusa se predstavi v organizaciji Etnološkega društva Orači Okič 14:00 Markovci, župnijska dvorana: 11. ocenjevanje pustnih krofov 14:00 Gorišnica, na Toplakovi domačiji: spominska svečanost V spomin padlim 4. 2. 1945 17:00 Leskovec pri Pragerskem: komedija Zepa z brega v izvedbi dramske sekcije Umetniškega društva Ustvarjalec Majšperk 18:00 Skorba, dom krajanov: 15-letnica Kulturnega društva Skorba in ljudskih pevk s predstavitvijo nove zgoščenke 18:00 Majšperk, cerkev sv. Miklavža: koncert Harfe v organizaciji KUD Majšperk Nedelja, 5. 2. 2012 09:00 Spuhlja, večnamenska dvorana: 20. sejem korantove opreme 11:00 Ptuj, Narodni dom: literarna matineja Smeh ni greh v okviru projekta PU.S.T. 15:00 Ptuj, Mestno gledališče: Akademija mgP - predavanje Petje Janžekoviča, Božanska komedija - vice, za izven 16:00 Videm, občinska dvorana: proslava ob kulturnem prazniku, posvečena Albinu Krajncu 17:00 Videm, drvarnica Kulturnega društva: odprtje likovne razstave Aleksandre Vidovič 18:00 Majšperk, večnamenska šolska dvorana: osrednja občinska prireditev ob kulturnem prazniku 19:00 Hajdina, dvorana Društva upokojencev: komedija v treh dejanjih Vroča ljubezen Ponedeljek, 6. 2. 2012 09:30 Ptuj, Mestno gledališče: Aska in volk, za šole in izven (še ob 10.40) 19:00 Slovenska Bistrica, na gradu: akademija ob slovenskem kulturnem prazniku Torek, 7. 2. 2012 09:30 Ptuj, Mestno gledališče: Aska in volk, za šole in izven (še ob 11.15) 12:00 Ptuj, Salon umetnosti: odprtje razstave Dominikanci na Ptuju 13:00 Ptuj, CID: predstavitev knjige Država v megli avtorja mag. Viljema Ščuke 16:00 Lancova vas, vaški dom: srečanje ljudskih pevk, pevcev in muzikantov 17:00 Pragersko, Dom kulture: prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku 17:00 Destrnik, kulturna dvorana: prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku 18:00 Kidričevo, restavracija Pan: proslava ob slovenskem kulturnem prazniku 18:00 Središče ob Dravi, dvorana Sokolana: proslava ob slovenskem kulturnem prazniku v organizaciji Gimnazije Ormož 18:30 Slovenska Bistrica, Dom svobode: Prešernov večer 19:00 Hajdoše, gasilski dom: prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, posvečena 100. obletnici rojstva Valentina Žumra 19:00 Oplotnica, prostori KTC: akademija ob slovenskem kulturnem prazniku 19:00 Voličina, Kulturni dom: proslava ob slovenskem kulturnem prazniku Občine Lenart Mestni kino Ptuj Petek, 3., sobota, 4., in nedelja, 5. februar: 16:00 Čarobno potovanje v Afriko (družinski/ art), 18:00 Le kako ji to uspe?! (pop), 20:00 Pisma Sv. Nikolaju (art) Program TV Ptuj Sobota ob 21:00 in nedelja ob 10:00. Oddaja o zdravju. Kaj povzroča bolezen? Prekomerna teža (diabetes - sladkorna bolezen) sindrom preobilja. Kako poskrbeti za zdrave kosti? Jubilejni koncert, 2. del: 30. obletnica delovanja ansambla Podkrajski fantje in 10. obletnica delovanja skupine Podkrajska dekleta. Naša srca vas iščejo, naša srca vas želijo, vi pa ste daleč od nas, k nam ne najdete poti. SPOMIN Maks Šumenjak 30. 9. 1903-2. 8. 1972 Marija Šumenjak 29. 10. 1907-27. 1. 2000 Jože Kelner 8. 3. 1927-6. 2. 2002 Hvala vsem, ki postojite ob njihovem grobu, hvala vsem, ki se jih spominjate in prižigate svečke. Vsi njihovi PTUJSKA TELEVIZIJA pean PROGRAMSKA SHEMA PeTV _____>por______________ 20:00 Ptujska Kronika uon. napavednik2012 - pan. ' ikI' ™ Petek 3 2 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Hrana in vino 9:50 Poli maraton - pon. 10:00 Ptojska kronika - pon. 10:25 Spoznaiirose.com - pon. 11:15 Modro 12:00 Regi TV Ormož 15:36 Hrana in vino- pon. 17:00 Povabilo na kavo - pon. 17:35 Motoscena - 7. oddaja -17:55 Cista umetnost-pon. 13:15 Rtujske odrske deske - p 18:35 Športnik leta 2011 Ptuj: 20:25 EPK 20:55 Športnik leta 2011 - pon. 21:15 Matascena - 7. oddaja - pon. 21:35 Regi TV Gorišnica pon. Sobota 4.2. 9:00 Ptujska kronika-non. 9:25 Intense - učinkovita raba energije 10:10 Aye festival - otroške delavnice ■ 10:25 Modro - pon. 10=55 fPK napavednik 2012 -pon. 11:25 Športnik leta 2011 - pon. 12:00 Ptujska kronika 12:25 Povabilo na kavo ■ pon. 13:00 Pregled tedna 13:20 Športnik lela 2011 -pon. 14:00 Regi TV Ormož - pon. 16:00 Ptujska kronika - pon. 17:30 Smeba polna skleda - pon. 18:00 Ptujska kronika - pon. 16:25 Cista umetnost - pon. 16:45 Pregled tedna - pon. 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:25 Zemlja in mi-4. oddaja-pon. 20:55 Poslanski utrip-pon. 21:35 Duhovna oaza - pon. 22:00 Ptujska kronika - pon. Bija 5.2. I Ptuj' 9:00 Ptujska kronika - pon. 9:25 Intense - učinkovita raba energije - pon. 10:10 Aye festival - otroške delavnice - pon. 10:25 Modro-pon. 10:55 Hrana in vino 12:00 Spoznajmose.com- pon. 12:50 Poli maraton - pon. 13:00 Pregled tedna-pon. 13:20 Zemlja in mi - 4. oddaja -1 13:50 Športnik leta 2011-pon. 15:15 Regi TV Ormož-p" 17:00 Poslanski utrip -oon. 17:40 Športnik leta 2011-pon. 18:00 Ptujska kronika - pon. 18:25 Mofoscena-7. oddaja-pon. 18:45 Pregled tedna-pon. 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:25Julfurana dlani-p 0:25JU................... 21:10 Športnik leta 2011 - p 21:30 Hrana in vino-pon. -pon. Ponedeljek 6.2. pon. 9:00 Preglednik TV Maribor 9:25 H rana in vino i:50 Sjioznajmose.com - pon. 10:45 Pregled tedna - pon. 11:05 Modro - pon. 11:35 Promocijski EPK spot a Ptuju 15:00 Pomurski tednik 15:40 Hrana in vina - pon. 17:00 Povabilo na kavo - pon. 17:35 Pregled tedna - pon. 17:55 Dubovna oaza - pon. 16:20 Kultura na dlani 20:00 Ptujska kronika -pon. 20:25 Epknapovednik 2012 -pon. 20:55 Športnik leta 2011-pon. 21:15 Motoscena - 7. oddaja - pon. 21:35 Lokacija Slovenija - pon. www.petv.tv □Uslej nas lahki spi«mljate tuli na 72 Življenje celo si garal, vse za družino, dom si dal. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. Čas nazaj bi zavrteli, da lahko bi te objeli. Zdaj ostale so nam solze, zdaj ostali so spomini, ki ne bodo te vrnili. V SPOMIN 8. februarja bo minilo eno leto žalosti, odkar si se za vedno od nas poslovil, dragi Franc Černivec ml. IZ BREZOVCA 28 a Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo spominjate, postojite ob njegovem preranem grobu in mu prižgete svečko. Tvoji najdražji Kogar imamo radi, nikoli ne umre - le zelo, zelo daleč je! ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, babice in prababice Kristine Murko IZ MAJŠPERKA 40 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam pisno in s stiskom rok izrazili sožalje, ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo gospodu Milanu Koržetu za besede ob slovesu. Hvala vsem gasilcem, posebej članom PGD Majšperk. Hvala sodelavcem trgovin DINO in NINA ter URSZR Ptuj. Njeni najdražji Srce tvoje je zaspalo, zvon v slovo je zapel, misel nate bo ostala, spomin nate vedno bo živel. ZAHVALA ob izgubi očeta, dedeka in pradedeka Ivana Zamude IZ OSLUŠEVCEV 39 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sova-ščanom, ki ste našega očeta pospremili na zadnji poti, darovali sveče, cvetje in za svete maše. Hvala tudi g. župniku, pevcem, govornikom, patronažni sestri Štefki in Alenki Simonič, dr. med. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči domači o OMiklavž ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI, POLOŽNICE Ptujska c. 68. Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENAe OPR. BARVA AUDI M 1.9 IDI LIMUZINA 2003 7.280,00 ALU PLAT. SREBRNA BMW 318D CONFORT LIMUZINA 2008 14.880,00 ALU PLAT. KOV. ČRNA FIAT CROMA 1.9 MJT DYNAMIC 2008 9.280,00 AVT.KUMA KOV. RJAVA FIAT GRANDE PUNT01.3 MJTD 2008 6.880,00 KLIMA BELA FORD M0NDE0 2.0 TDCI TREND 2004 3.790,00 AVT.KUMA K0V.ZIAT1 FORD MIAX 1.6 TDCI TUEND 2008 8.280,00 AVT.KUMA KOV. SREBRN FORD S-MAX 2.0 TDCI DURAT0RQ 2008 12.980,00 NAVIG. KOV. T. SIVA LANCIA DELTA 2.0 JTD MULTUET 2009 12.200,00 ALU PLAT. KOV. SIVA RENAULT LAGUNA 1.9 DCI LIMUZINA DYNAMIC LUX 2006 5.980,00 AVT.KUMA KOV. ČRNA RENAULT MEGANE 1.5 DCI KARAVAN 2007 5.790,00 AVT.KUMA KOV. SIVA RENAULT MEGANE 1.616VGRANDTDUR GT UNE 2010 12.980,00 ALU PLAT. KOV. ČRNA RENAULT SCENIC 1.5 DCI IATTTUDE 2009 8.980,00 PAN0R. STREHA KOV. SIVA TOYOTA CELICA 1.8 WT-1 2004 12.mes 8.980,00 AVT.KUMA SREBRN VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN HIGHUNE 2004 6.350,00 AVT.KUMA ČRNA VW PASSAT 2.0 TDI VARIANT COMFORTUNE 2008 11.380,00 AVT.KUMA KOV. USIHAT. SREBRN VW PASSAT 2.0 TDI UMUZINA CONFORTUNE 2010 13.380,00 ALU PLAT. SREBRN VW POL01.6 LIMUZINA 2000 1.450,00 2XAIR BAG TlIRK. ZELEN ILIRIKA Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si GOTOVINSKA POSOJILA MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, LJubljana Maribor tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88 Delovni čas: od 8.00 do 16.00 REALIZACIJA TAKOJ!! ODKUP VOZIL V ENI URI NOTESDENT ZOBOZDRAVSTVO Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10 Mostloek, proteze In bela zalivka Možnost plačila cenejša kot pri koncesionarju. na obroke. ZOBNOPROTETlCNI NADOMESTKI V ENEM TEDNU. Umrlo je meni srce, umrle so nade sladke, umrla ljubezen goreča, umrla življenja je sreča. (S. Gregorčič) ZAHVALA Po dopolnjenem 54. letu življenja se je 14. 1. 2012 končalo tuzemsko življenje naše drage žene, mame, babice, sestre Štefke Pečar, rojene Megla IZ MIHOVCEV PRI VELIKI NEDELJI Od nje smo se poslovili 19. januarja na pokopališču v Podgorcih. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se za izražena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, za sv. maše in darove za cerkev. G. župnikom smo hvaležni za opravljen pogreb in sv. mašo, cerkvenim pevcem za vsebinsko skrbno izbrane pesmi. Hvala govornici Klari in govornikoma Ivu in Tončeku za besede tolažbe in predstavitev njenega življenja. Hvala tudi nosilcem križa, prapora in zastave. Hvala kolektivu OŠ Velika Nedelja, osebju UKC Maribor in ZD Ormož, vsem sorodnikom in prijateljem, ki ste ji stali ob strani, jo spodbujali in ji na kakršenkoli način pomagali v dneh trpljenja. Draga Štefka, počivaj v miru. Vsi domači www.radio-tednik.si Videm • Nevarno in neurejeno postajališče na varejskem klancu Ruska ruleta varejskih osnovnošolcev V občini Videm so z začetkom letošnjega leta uvedli nov program šolskih in rednih avtobusnih prevozov; v osnovi gre za to, da so redne in šolske linije združene, del prej veljavnih šolskih linij pa je tudi skrajšan oziroma ukinjen. Takoj po uvedbi novega režima pa se že kažejo težave ... S tovrstno potezo občine se že pred sprejemom sklepa lani decembra niso strinjali štirje svetniki iz vrst SDS; najglasnejši med njimi je bil Andrej Ro-žman, ki je s skupino staršev osnovnošolcev iz Šturmovcev do konca nasprotoval novemu režimu prevozov po vsej občini, toda brez uspeha, saj so bili vsi ostali svetniki za nov program avtobusnih linij. Vstopajo in izstopajo na regionalki... Zelo hitro po uvedbi novega režima avtobusnih prevozov pa je jeza zagrabila starše varejskih osnovnošolcev. Največja težava, na katero kažejo s prstom vsi po vrsti, je popolnoma neurejeno in povrhu še nevarno postajališče v križišču na vrhu varejskega klanca ob regionalni cesti. Učenci (pa tudi ostali uporabniki avtobusnih prevozov) morajo tako vstopati in izstopati iz avtobusa praktično na cesti, kjer tudi čakajo na avtobus, ob tem pa hudo načeta regionalna cesta nima urejenih niti pločnikov niti pešpoti. Učenci, ki tako del poti prehodijo ob njej, morajo pravzaprav hoditi po vozišču, saj se zaradi ograje na eni strani in strmega klanca na drugi strani ne morajo umakniti nikamor. Staršev sicer dejstvo, da morajo učenci del poti do neurejenega postajališča prehoditi (sicer pretežno po manj obremenjenih lokalnih cestah), niti ne moti, zelo pa so jezni na župana in občinsko vodstvo, ki pred uvedbo novega režima prevozov ni poskrbelo za varna postajališče: „Postajališča za avtobus pravzaprav ni, niti ni nobenih oznak, prav tako ni niti enega samega označenega prehoda za pešce. Naši otroci čakajo na avtobus na cesti, povrhu še v samem križišču, ki je zaradi klanca in ovinkov popolnoma nepregledno! Samo vprašanje časa je, kdaj se bo zgodila kakšna nesreča!" Avtobusno postajališče na varejskem klancu si res ne zasluži tega imena; ni odstavnega pasu, ni opozorilnih označb, ni prehoda za pešce; avtobus ustavlja na regionalni cesti, kjer je omejitev hitrosti 90 km/h, na vrhu klanca na najbolj nepregledni lokaciji, v križišču regionalne in dveh lokalnih cest ... Brez prehoda, v nepreglednem ovinku Da navidezno postajališče na vrhu nepreglednega va-rejskega klanca res ni vredno tega imena in da je res smrtno nevarno, ni dvoma, sploh še bo dejstvu, da je omejitev hitrosti na regionalni cesti 90 kilometrov na uro ... Vendar pa je po drugi strani tudi res, da imajo učenci na voljo še eno avtobusno linijo, po kateri avtobus prepelje učence mimo nevarnega postajališča nekaj sto metrov po lokalni cesti med naselja, kjer nato lahko otroci izstopijo na precej varnejšem mestu. Težava pa je v uri: z redno avtobusno linijo so učenci doma lahko že okoli druge ure popoldne, medtem ko šolski avtobus vozi izpred šole šele ob treh popoldne. „To je res, a učenci zaključijo pouk že ob enih in ne želijo potem čakati dve uri v šoli na ta avtobusni prevoz. Zato pač gredo na avtobus, ki jih iz centra Vidma odpelje pred drugo uro. Sicer pa je sedanje postajališče nevarno ne glede na uro prevoza," pravijo ogorčeni Va-rejčani in dodajajo, da s spremembo voznih redov avtobusov sploh niso bili seznanjeni, ko se je pripravljala, ampak so bili postavljeni pred dejstvo: Februar mesec testenin 5,90 6,90 pomaranča, ob dravi 3a, ptuj s klasičnimi omakami s kreativnimi omakami eur eur „Le iz šole smo dobili obvestilo o spremembi voznih redov in to je bilo vse. Doslej smo se že poskušali dogovoriti z županom, kako rešiti to težavo, pa se ne zgodi nič. Tudi policija ne more narediti nič. Mi pa tudi ne moremo kar gledati, kako so naši otroci vsak dan izpostavljeni veliki nevarnosti," je v imenu jeznih in obupanih staršev povedala Marija Ko-stanjevec, ki tudi pravi, da ne bodo odnehali, saj je učencem potrebno zagotoviti vsaj najosnovnejšo varnost v prometu. Prijava prometni inšpekciji, ki bi varejsko postajališče brez dvoma v trenutku „ukinila" oziroma bi avtobusnemu prevozniku prepovedala ustavljanje, ni rešitev. Vsaj deloma pa bi lahko zmanjšali nevarnost z ustreznimi talnimi oz. cestni- mi označbami in opozorilnimi tablami. To pa je v domeni Direkcije RS za ceste, saj gre za regionalno cesto, kjer pa se takšne zahteve praviloma rešujejo zelo počasi in še to le ob neprestanem (in agresivnem) posredovanju občine. Prenova leta 2013 Kako mislijo rešiti težavo, smo zato povprašali še župana Friderika Bračiča, ki je najprej povedal: „Za vse naše učence vozače je zagotovljeno varstvo v šoli in res ne vem, zakaj ga ne koristijo in se odpeljejo domov nekoliko kasneje z avtobusom, ki ne ustavlja na spornem postajališču, ampak otroke odpelje z regionalne na lokalno cesto, bližje domovom. Žal se teh dveh avtobusnih linij, šolske in redne, ne da zamenjati, sicer bi jih že. Absolutno pa se strinjam, da je postajališče na vrhu varej-skega klanca res neprimerno in nevarno, čeprav je že 50 let na istem mestu in na to ni opozarjal nihče ... V več pogovorih z vodstvom Direkcije RS za ceste smo zaenkrat dorekli oziroma izvedeli, da je sanacija 2,6 kilometra dolgega odseka regionalne ceste čez varejski klanec predvidena v letu 2013. In v okviru te rekonstrukcije je zdaj predvidena tudi ureditev avtobusnih postajališč z odstavnim pasom na varejskem hribu, kar bo seveda financirala občina kot sopogodbenik projekta prenove ceste." Letos začasni odstavni pasovi Seveda pa prestavljanje rešitve za najmanj dve leti v prihodnost ni ravno dobra možnost, kar priznava tudi župan sam, zato je sklical posebno komisijo, sestavljeno iz predstavnikov občine, osnovne šole, projektantskega podjetja in Direkcije za ceste, ki si je v petek dopoldne, 2. februarja, že ogledala sporno lokacijo neurejenega postajališča. „Dokler se ne bo začela rekonstrukcija ceste, v okviru katere bodo torej urejena avtobusna postajališča, bomo poskušali čimprej urediti vsaj grobi odstavni pas, morda na lokaciji, kjer je postajališče zdaj, morda pa tudi nekoliko nižje ob cesti, kjer je preglednost boljša. Poskušali bomo tudi določiti lokacijo za vris prehoda za pešce. Vsekakor bomo poskušali odstavni pas za avtobus urediti na lokaciji, ki bo predvidena v projektu prenove regionalke, kot ga pripravlja Direkcija. Seveda to ne bo dokončna ureditev, da ne bo razumljeno narobe, pač pa bi v tej fazi opravili vsa zemeljska dela z utrditvijo odstavnega pasu, kjer bi avtobus lahko v prihodnje varneje ustavljal in bi tudi učenci ter drugi uporabniki avtobusnih prevozov varneje počakali na prevoz in izstopali iz avtobusa. To bomo poskušali urediti letos, čimprej." SM \U)¡aiJl/sUM>MVAtHUBUlltWllBWl¿ [LEI NA JESTO! 080 1920 www.ZavarovalnicaMaribor.si C zavarovalnica.maribor ZAVAROVALNICA MARIBOR (Poíhlajh naí trn íuítounzrn íjiLta! RADIOPTUJ tut ¿filetee www.radio-pluj.si Črna kronika Oglobljeni med telefoniranjem Med 16. in 27. januarjem so policisti Policijske uprave Maribor sodelovali v akciji »Bodi trenutno nedosegljiv, če želiš ostati živ«. V tem času so ustavili in kontrolirali 2643 voznikov in ugotovili 605 prekrškov, 199 zaradi uporabe mobilnih telefonov med vožnjo (141 zaradi neuporabe varnostnega pasu). Kršiteljem so policisti izdali predpisane globe. Vlomi, tatvine 24. januarja je neznan storilec vstopil v odklenjeno stanovanjsko hišo v Tibolcih. Iz notranjosti je odtujil nakit in druge predmete. Premoženjska škoda znaša okrog 1500 evrov. Med 25. in 26. januarjem je neznan storilec z gradbišča v Staršah odtujil večjo količino kablov in orodje. Premoženjska škoda znaša okrog 1400 evrov. Med 26. in 27. januarjem je neznan storilec na Zgornji Hajdini odtujil osebni avtomobil BMW 118d črne barve, reg. št. MB T6-20T, letnik izdelave 2005. Premoženjska škoda znaša okrog 10.000 evrov. Med 28. in 30. januarjem je neznan storilec vlomil v prodajalno na Ptuju. Iz notranjosti je odtujil predmete bele tehnike. Premoženjska škoda znaša okoli 2500 evrov. Prevažal ilegalca 27. januarja ob 20. uri so policisti Policijske postaje Pod-lehnik v Repišču ustavili 74-le-tnega voznika osebnega avtomobila iz Maribora. V postopku so ugotovili, da je v vozilu p reva-žal 38-letnega državljana Črne gore, ki je pred tem na območju Velike Varnice peš nedovoljeno vstopil v Slovenijo. Proti plačilu ga je nameraval prepeljati v notranjost države. Policisti so oba pridržali. Zaradi prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države so slovenskega državljana s kazensko ovadbo privedli k dežurnemu preiskovalnemu sodniku, ki je zoper njega odredil pripor. Državljanu Črne gore so izrekli globo in ga predali hrvaškim varnostnim organom. Irh GRAD L (. www.arliigFad.siinfo@artiigrad.si ^031/231 223 --^.izdelava projektne dokumentacije za vse vrste objektov ^.projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja ^.projektiranje po željah naročnika ^legalizacije črnogradenj .-a geomehanske raziskave in projekti ^inženiring_ Napoved vremena za Slovenijo Če je na blaževo (3) oblačno, "12/"8 bo najurjevo privlačno (travnato). Danes bo pretežno oblačno. Predvsem v južni Sloveniji bo občasno naletaval sneg. Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem zmerna do močna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -6 do -14, na Primorskem okoli -3, najvišje dnevne od -8 do -4, na Primorskem malo pod 0 stopinj C. Obeti V noči na soboto bo rahlo sneženje od juga zajelo večji del države in v soboto postopno ponehalo. Še bo pihal severovzhodni veter, na Primorskem močna burja. Mrzlo bo. V nedeljo se bo delno zjasnilo, veter se bo nekoliko umiril. Še bo zelo mraz. Foto: SM