Izhaia V fplrwril / Frcrhpinnnocnrt Klaoonfnrt • l/orlincnnctim« / Dnf*n! ur-»A
Tiskovina I Poštnina platana pri posti 64290 Tržič
""■'o Klagenfurt/Celovec • P. b. b. • CZ 02Z030863 W
1
P. n.
Koroška osrednja knjižnica "dr.France Sušnik"
Na gradu 1
2390-Ravne na Koroškem - SLO
SLOVENSKI VESTNIK, Tdrvneritr. 16, A-9020 Celovec
Celovec • četrtek • 7. november 2002 štev. 45 (3194) • letnik 57 • cena 0,73 evra
osrednji koncert
si,o\ i:\sr t: v ikKosvi: i \i; xvi:zk
Slovenski oktet
Ljubljana
Borba za dvojezične table se nadaljuje
Mešani pevski zbor SPD »Danica«
Šentprimož
/"Odločitev ustavnega sodišča \J o postavitvi dvojezičnih tabel je stara že deset mesecev, a zgodilo se ni še nič. Tako imenovana » konsenzualna » konferenca je pomenila le zavlačevanje in nepotrebno vmešavanje nemškonacionalnih organizacij, ki že po svoji naravi ne bodo nikdar pristale na dejstvo, da pripadajo manjšini kakršnekoli pravice - razen asimilacijskih seveda.
Pravnik Rudi Vouk, ki je bil uspešen pri ustavnem sodišču, namerava svojo pot nadaljevati. S podpisi 44 Libučanov bo uveljavljal zahtevo po dvojezični tabli v kraju.
Vouk: »To je popolnoma jasno, da bom nadaljeval, saj je bil to sklep Koordinacijskega odbora koroških Slovencev (seja je bila konec septembra, op. ur.), ki je dal nalog društvu pravnikov in še posebno meni, da zasledujem zadevo naprej. »
O pisanju Kleine Zeitung, ki navaja oba predsednika Sturma in Sadovnika, pa Vouk meni, da je uredništvo prevzelo kako staro izjavo in da si takega mnenja obeh ne more predstavljati, saj je to navsezadnje odločitev KOKS-a.
»Tudi ne vem, o čem naj bi se pogovarjal,« je dejal Vouk. »Če krajani vasi, kjer je več kot 36 odstotkov slovensko govorečih, zahtevajo dvojezično tablo, je vse jasno celo po stari zakonodaji (25 odstotkov, op.
ur.). Celo cela občina Pliberk ima nad 25 odstotkov slovensko govorečih. Nihče ne ovira vlade, da tablo oz. table nemudoma postavi. Pri pogovorih konsenz-ne konference so bili celo pri KHD mnenja, da Libuče spadajo med kraje, kjer bi moral stati dvojezičen napis. S pripravami
pa sem moral začeti, saj naj bi bila tožba vložena januarja naslednjega leta. Podpisov ne dobiš kar v eni uri in treba je iti do ljudi,« izjavlja Vouk.
Poleg omenjenega sklepa pa je KOKS odločil, da je treba začeti z medijsko ofenzivo v zadevi tabel.
Nedelja, 17. november 2002, 15.00 Kulturni dom Pliberk
Nedelja, 24. november 2002, 15.00 Višja šola za gospodarske poklice Šentpeter pri Šentjakobu
Na pokopališču v Borovljah so v okviru svečane prireditve odkrili spomenik padlim partizanom , ki so padli v borbi za Dravski most.	Več na strani 4.
PREBLISK
DELAVSKA ZBORNICA NA KOROŠKEM
Goach nov predsednik
Prejšnji teden je na krmilu koroške Delavske zbornice prišlo do spremembe. Dosedanji predsednik Josef Quantschnig, do-raščal je v Kotmari vasi, je odstopil in vajeti predal v mlajše roke. Njegov naslednik je 45-letni Günther Goach iz Beljaka, ki je doslej bil obratni svetnik v podjetju Infineon. Goach je za predsednika bil izvoljen z 80,9 odstotka, kar je nedvomno precejšnja zaupnica. Novega predsednika Delavske zbornice čakajo velike naloge, med katere predvsem sodita rastoča brezposelnost in pa strukturalne spremembe v poklicih in v gospodarstvu. Glantschnigovo predsedstvo je med drugim zaznamoval napad svobodnjaške stranke na Delavsko zbornico, ko je hotela ukiniti obvezno članstvo.
FILMSKI KROŽEK »MLADINSKI DOM«
vabi na
filmski večer
v četrtek,
7. 11.2002, ob 18.30 v klubski prostor Mladinskega doma v Celovcu, Mikschallee 4
Filmi:
»Mladinski dom - skupna hiša«, »Velika ljubezen«, »Večno prijateljstvo« in »Edina prijateljica«
Mentor krožka: Ciril Murnik Sponzor. Slovenska prosvetna zveza
■ V Sloveniji bodo volitve za predsednika drlave 10. t. m., hkrati tudi volitve v občinske svete. V Avstriji gre za kanclerja oziroma nove koalicije.
V	Sloveniji je - vsaj kar zadeva predsednika - menda le vse jasno, v Avstriji ni jasno še čisto nič. Vprašanje pa je, če se bo - tu ali pa onstran meje - kaj bistvenega spremenilo. V Sloveniji bo očitno vse mimo, v Avstriji pa se bo verjetno šele po volitvah začel napet film, kriminalka, kdo bo s kom, kdo proti komu.
V	Narodnem svetu je predsednik le tudi omenil mol-nost novih volitev, to pa kot grolnjo, če odbori ne bodo sledili njegovim odločitvam. Tole z volitvami v narodni
skupnosti je tvegana zadeva. Stane ogromno, demokracije očitno ni ne več ne manj kakor v primeru, če se voli po ustaljenem društvenem načinu. Ampak vsak naj ima svojo zabavo, nimam nič proti.
Bomo pa volili snalilke, pravi drugi predsednik (ali nekaj priblilnega). Saj je vseeno, če gre za politično linijo ali pa za snalilke. Pa smo vsaj enkrat tudi mi »mi smo mi, vi ste pa naše uši«, kakor smo se otroci silno domiselno zmerjali še v predšolski dobi.
Pa bi bila včasih dobra kakšna snaiilka ali pa vsaj metla!	5. W.
Galerija Fran
vabi na
otvoritev razstave del
Katarine Hauser
Intuitivno poslikavanje kamna in lesa in
Viline Hauser
Miniaturne upodobitve slovenskih noš (Slovenija)
V	soboto,
9. novembra 2002
V	galeriji Fran v Šmihelu pri Pliberku
Razstava bo odprta od 10. novembra do 10. decembra 2002
liVjp
Zveza slovenskih žena
vabi na seminar
Jezikovno
kulturna
raznolikost
Ženska - manjšina - jezik
ki bo v hotelu Lucija v Portorožu
od petka, 15., do nedelje, 17. novembra 2002 Prijave sprejema Milka Kokot tel. 0463/514300-40
Volitve tu, volitve tam
KOMENTAR
■ Rudi Vouk, ki je pri ustavnem sodišču dosegel izredno pomembno odločitev glede dvojezičnih tabel na Koroškem, je šel v detajl. Pri ustvnem sodišču bo zahteval, da se v smislu odločitve iz lanskega decembra ugodi zahtevi 44 Libučanov, ki želijo imeti poleg nemškega tudi slovenski napis na krajevni tabli.
Oba predsednika osrednjih političnih organizacij koroških Slovencev, dr. Marjan Sturm za Zvezo slovenskih organizacij in Bernard Sadovnik za Narodni svet, sta se izrazila precej zadržano. Boljši da so pogovori kot sodišče.
Jasno, da so boljši - če so mogoči. Vsem bi bilo bolj pogodu, če bi se dalo zmeniti, pa naj bi bili pogovori dolgotrajni ali pa ne, če bi bil kanček upanja na pozitivno rešitev.
Tako pa imamo izkušnje v tako imenovanih pogovorih in pogajanjih, da se ni izcimilo iz vsega nič. Koroška ostaja še na-
prej trdno pri svoji odločitvi, da ne ugodi niti najmanjši zahtevi - še več, celo odločitve ustavnega sodišča ignorira in govori o »Ungeheuerlichkeiten«.
Tudi slovenščina kot učni jezik v četrtem razredu je posledica odločitve ustavnega sodišča, na primer. Prostovoljno bi je s
strani dežele do danes ne bilo.
Pogovori so toliko časa v redu, dokler je tudi »nasprotna« stran pripravljena za rešitev. Če se od Slovencev pričakuje in celo zahteva, da bodo v imenu nekakšnega »miru« odnehali in odstopili od svojih zahtev, potem to ni pogovor, temveč diktat. Čakati - koliko časa še?
Razvoj teče nazaj: pri medijih, pri šolstvu, pri slovenščini v javnosti, pri vse večjem soodločanju nemškonacionalnih organizacij itd. Mi pa se pogovarjamo - o čem, prosim? S. W,
Sodišče ali pogovori?
Pogovor na sedežu Zveze slovenskih organizacij
CELOVEC
Veleposlanik dr. Ernest Petrič na obisku pri koroških Slovencih
I # ponedeljek, 4. novembra, je V novi slovenski veleposlanik na Dunaju dr. Ernest Petrič bil na uradnem obisku pri koroških Slovencih. Na sedežu Zveze slovenskih organizacij v Celovcu se je pogovarjal s predstavniki obeh osrednjih organizacij, ZSO in NSKS, in vanju vklju-
čenih združenj, Zvezo slovenskih žena, Zvezo slovenskih izseljencev in Zvezo koroških partizanov. Predsednika osrednjih organizacij, dr. Marjan Sturm in Bernard Sadovnik, sta veleposlanika seznanila s trenutno narodnopolitično situacijo in z delovnimi načrti orga-
SOSVET OBRAVNAVAL STALIŠČE SVETA EVROPE
»Vzeli smo ga dobrohotno na znanje«
NI a svoji seji v torek, 5. 11. IM 2002, je sovet za slovensko narodno skupnost obravnaval stališče Sveta Evrope o položaju manjšin v Avstriji. Stališče Sveta Evrope je zelo kritično do avstrijske manjšinske politike. Sosvet je dobrohotno in z večinskim sklepom, edinole svobodnjaki so bili proti, vzel stališče Sveta Evrope na znanje in pozval avstrijsko vlado, da realizira vse sugestije SE.
Nadalje bosta osrednji organizaciji koroških Slovencev Svetu Evrope poslali de-tajlirano stališče k temu poročilu, prav tako je bil z večinskim sklepom sprejet poziv avstrijski zvezni vladi, da najde pozitivno rešitev za radia AGORA in Radio dva.
Sosvet je nadalje sprejel nov poslovnik, da svojo mandatno dobo skrajša na dve leti in da se avtomatično menjava predsedstvo v sosvetu med Zvezo slovenskih organizacij in Narodnim svetom koroških Slovencev.
O položaju radiev
Predsednik sosveta Marjan Sturm je v zvezi s situacijo pri obeh radiih (AGORA in Radio dva) dejal Slovenskemu vestniku, da se je Koordinacijski odbor koroških Slovencev na svoji zadnji seji pogovarjal s predstavniki obeh radiev in da je ponudil svojo pripravljenost, da se bo trudil za pozitivno rešitev v novem letu.
nizacij. Pomemben delež pogovora je bil namenjen skorajšnjemu pristopu Slovenije k EU. Veleposlanika dr. Ernesta Petriča sta spremljala pooblaščeni minister na veleposlaništvu Jožef Hlep in generalni konzul Jure Žmauc.
F.W
PRED SPOMENIKOM V BOROVLJAH
Ambasador Ernest Petrič položil venec
IX er je slovenski ambasador l\na Dunaju dr. Ernest Petrič v četrtek, 31. oktobra, sodeloval na Ljubelju na prekomejnem srečanju z Alexandrom van der Belinom, glavnim kandidatom Zelenih, se ni mogel udeležiti istočasne spominske proslave ZKP v Borovljah. Zato je že poprej skupno s prvo sekretarko ambasade Ano Novakovo in konzulom Borisem Jelovškom položil venec pri spomeniku za
Pred spomenikom v Borovljah
180 padlih partizanov. »Dosto- ko pomeni, predvsem pa je po-jen spomin in poklon padlim treben še posebej v zdajšnjem partizanom in vsem žrtvam za trenutku,« je poudaril velepo-svobodo Avstrije mi zelo veli- slanik Petrič.	F.W
IZJAVA PREDSEDNIKA NSKS
Čast partizanov je treba odločno braniti
1 f posebni izjavi k spominski V svečanosti ob dnevu mrtvih in odkritju spomenika 180 partizanom v četrtek, 31. oktobra na pokopališču v Borovljah je predsednik NSKS Bernard Sadovnik spomnil na pogumen boj partizanov za svobodo v času nacionalsocialističnega nasilja in s tem
na njihov dragocen prispevek k nastanku avstrijske državne pogodbe leta 1955. Z njo je znova bila vzpostavljena popolna su-vrenost avtrijske države. Odločno je treba torej obsoditi vse napade na boj koroških partizanov za svobodo. Na osnovi zgodovinskih izkušenj bi se mmorali vsi zavzemati predvsem za dobro in mimo sožitje. »Če v tem smislu gojimo in pospešujemo dvo-in večjezičnost v deželi, lahko konkretno gradimo skupno Evropo za prihodnje generacije«, je poudaril predsednik NSKS.
SPLETKE IN POLITIČNE IGRICE FRAKCIJ
Kdo bo novi
boroveljski
župan?
I utri, v petek, 8. marca 2002, J se bo boroveljski občinski svet sestal, da izvoli novega župana. Kot smo že poročali, je dosedanji župan dr. Helmut Krainer 29. oktobra izjavil, da s koncem meseca nepreklicno odstopa s tega mesta. Njegov naslednik naj bi postal Ingo Appe, ki ga je socialdemokratska stranka letos poleti izbrala za to funkcijo.
Sprememba na županskem stolčku je v Borovljah sprožila številne špekulacije in seveda tudi politične spletke in igrice. Kot se je zvedelo, ljudska stranka, svobodnjaki in lista Gabron na vsak način hočejo preprečiti, da bi bil Appe sploh izvoljen oz. že v prvem krogu. Svoje upe opirajo na dejstvo,
da so pri izbiri kandidata Appe-ja v socialdemokratski stranki ostali neporavnane določene zamere, rane in pretresi, ki bi se zdaj mogli izkazati kot negativni za novega župana. Predvsem dosedanji podžupan Willi Hafner je upal, da bo novi župan, vendar ga niso izbrali. Vrhu tega so tudi pri sestavljanju liste za prihodnje občinske liste nekateri člani stranke morali pokopati svoje upe o svetli karieri. Kot je čuti iz strankinih krogov, menda kar lepa peščica zdajšnjih občinskih odbornikov socialdemokratske stranke simpatizira z načrti opozicije in kuha maščevalne župce.
To pa ne pomeni nič dobrega za Appeja in za njegovo izvolitev za župana. Perspektivno, s pogledom na vigredne občinske volitve, bi to bilo seveda izredno slabo izhodišče za socialdemokratskega kandidata za mesto župana Borovelj, pa tudi za stranko samo, ki je doslej vselej lahko računala z močnim soglasjem volilcev.
Franc Wakounig
KLJUB PRIJATELJEV LOVA
Srečanje z
veleposlanikom
Petričem
II Jled svojim uradnim obis-IVI kom na Koroškem se je veleposlanik dr. Ernest Petrič v ponedeljek srečal tudi s Klubom prijateljev lova, strokovnim in stanovskim zastopstvom slovenskih lovcev na Koroškem. Srečanje je bilo v gostilni DOM v Pliberku. Ob tej priložnosti si je ogledal tudi pli-berški Kulturni dom. Ker je dr. Petrič sam predan član zelene
bratovščine, saj je dolgo opravljal pomembne funkcije v vrhu Lovske zveze Slovenije, je srečanje potekalo v zelo prijetnem vzdušju,-Predsednik KPL Fric Kumer je gosta seznanil z delovanjem Kluba, ki je na eni strani namenjeno združevanju in zastopanju slovenskih lovcev v tej deželi in sodelovanju s tukajšnjimi lovskimi ustanovami, na drugi strani pa v krepitev prijateljskih in strokovnih stikov z lovci v Sloveniji in Furla-niji-Julijski krajini. V spomin mu je predal brošuro o 100-let-nici Lovske družbe Blato ter zbirko »Vojak po sili« pokojnega Mirka Kumra-Črčeja.
F.W.
PREDSEDNIK STURM PRI SLOVENSKI MATICI
Slovenci smo evropska stalnica
Dr. Marjan Sturm in predsednik Slovenske matice dr. Mahnič
r korajšnji pristop k EU v Slo-Jveniji odpira mnoga vprašanja, porajajo se pričakovanja in strahovi, kako se bo malemu narodu v veliki uniji pisalo, pozitivne so izkušnje, ki so jih z Evropsko unijo naredili tisti Slovenci, ki so že v EU: kot državljani članic in kot manjšina.
V	tej luči je zanimivo vprašanje sodelovanja znotraj EU med Slovenci na obeh straneh meje.
V	predavanju na tematiko »Slovenci na Koroškem po vstopu Slovenije v EU« je meseca oktobra na povabilo Slovenske matice to tematiko osvetlil Marjan Sturm, predsednik Zveze slovenskih organizacij.
Jeziki kot gibalo EU
Jeziki so eno od gibal Evropske unije, kot drugi jeziki bo tudi slovenščina priznan uraden jezik. S tem že v veliki meri odpade značilnost nacionalnih držav, ki jezike razdeljuje na uradne oz. državne in na manjšinske in s tem določa oz. omejuje njihovo funkcionalnost ter veljavo v družbi in pred uradi.
V	združeni Evropi so vsi jeziki, ne glede na številčnost govorcev, državni in manjšinski hkrati. Prav v tem pa je kljub nekaterim prognozam, da so v
Evropi zaradi premoči angleščine (v vseh oblikah) ogroženi številni jeziki, med njimi francoščina, nemščina, pa tudi slovenščina, velika šanaa slovenščine.
Počasni in gibčni
Pristop Slovenije k EU je treba videti tudi pod drobnogledom ugotovitve, da v uniji zmagujejo hitri nad počasnim, ne pa veliki nad manjšim. Kdor je in bo
gibčen, bo našel odgovore na spremenjene okoliščine in na izzive časa in prostora, ta se bo znašel in uveljavil. Slovenija je že danes zanimiv gospodarski in politični partner ter trg za članice unije. To seveda še posebej velja za Slovence v zamejstvu. V tej igri medsebojnega oplajanja in krepitve stikov lahko prav zamejci odigrajo pomembno vlogo posrednika. Da bojo tej nalogi še bolj kos, se
bojo slovenske manjšine morale dodatno kvalificirati. Sploh je izobrazba ključ do potrebnega znanja in do preseganja predsodkov in akulturacije. Slovenci se bojo svojega dragocenega humanega kapitala morali zavestno in načrtno posluževati, da bojo mojstrili vse izzive skupne Evrope. S to zavestjo manjšina ne bo zdrknila na raven folklornega priveska, ampak bo dobila pomembno funkcijo v evropskem procesu, je menil Sturm.
Slovenščina - znak kakovosti
Znanje slovenščine bo postalo znak kvalitete in razvoja, napredka in odprtosti. Da bojo koroški Slovenci v tej igri igrali aktivno vlogo, bojo morali popestriti in diferencirati svoje izobraževalne ponudbe. Jasno pa je tudi, da bo razvoj slovenske identitete na Koroškem bistveno odvisen tudi od razvoja in mesta Slovenije, ki ima v EU velike možnosti.
Ali pa bo Koroška ujela korak časa, bo odvisno od njene
pripravljenosti, da se odpove svojim mitom in se odpre. Letošnje plebiscitne proslave ne obetajo nič dobrega, ker so bile obrnjene v preteklost in so mentalno potekale v starih kolesnicah brez upoštevanja, da je soseda Slovenija že dobila zeleno luč za vstop v EU. Seveda pa obstaja upanje, da bo tudi v tej deželi prišlo do pozitivnih sprememb in bojo odgovornost prevzele elite, ki obvladajo evropsko maniro znanja jezikov in spoštljivega odnosa do soseda in do manjšine.
Enakovreden odnos
Sturm je naglasil, da bojo na tej deželni navezi koroški Slovenci morali spremeniti določene oblike in vsebine: odnos do naroda soseda ne sme več biti prosjaški, ampak enakovreden. In svoje energije bo treba v enaki meri razdeliti tako na razvoj kot tudi v obrambo svojih pravic. Manjšina mora odložiti mentaliteto žrtve in se samozavestno in enakovredno vključiti v evropski integracijski proces. Če bo Slovencem to uspelo, potem se jim v EU ne bo slabo pisalo, je prepričan Sturm.
Franc Wakounig
STALIŠČE RADIA AGORA
Vse za
svobodni
radio
Qredsednik društva Radio I Agora Lojze Wieser in poslovodkinja Angelika Hodi zavzemata stališče k namenom države, da ukine Radio 2, kajti za nadaljevanje dela niso v finančnem načrtu ORF predvidena nobena finančna sredstva.
L Kljub temu, da od 1. aprila letos ORF ni prenaka-zal nobenih plačil, je Radio Agora nadaljeval kot običajno in kakor domenjeno v okviru projekta »Manjšinski radio na Koroškem» svoje delo in tako izpolnil ustno sklenjeno pogodbo z ORF.
2.	Radio Agora svojim sodelavcem in sodelavkam zdaj ne namerava odpovedati službe. Če se bo projekt po 31. decebru 2002 nadaljeval, se bodo gremiji društva Radio Agora posvetovali in ukrepali, kakor bo potrebno.
3.	Za Radio Agora ni sprejemljivo, da bi zgrajeno infra-struktiro in človeški kapital, ki so ga prispevali in ga prispevajo sodelavci in sodelav-
ke, lahkomiselno zaigrali. Radio Agora je že v preteklosti previdno in vačno gospodaril in sklepal pogodbe z raznimi partnerji, da bi si zagotovil dodatne finančne vire.
4.	To nam je bilo pomembno posebno za to, da bi poživili in ohranili medijsko raznolikost v tej deželi ter nudili slovenskemu jeziku več prostora v javnosti.
5.	Koordinacijski odbor Koroških Slovencev se zaveda pomembnosti projekta, zato je na seji 29. oktobra v prisotnosti obeh zastopnikov radiev izjavil, da bo - če bo potrebno - poskrbel za premostitvene ukrepe z lastnimi sredstvi in s pomočjo Republike Slovenije in tako preprečil prenagljene odločitve.
6.	Pozivamo ORF in vse instance, pristojne za financiranje, da čimprej prenakažejo preostanek denarja, da bi preprečili restriktiven razvoj na medijskem in demokratično-političnem področju.
Zavračamo lahkomiselno obravnavanje in vzorno delo zadnjih mesecev in opozarjamo, da bo zaradi neodgovornega ravnanja storjena škoda, ki bo terjala precej večje stroške.
Lojze Wieser, predsednik
Angelika Hodi, poslovodkinja
PRIHODNJO NEDELJO
Predsedniške in občinske volitve v Sloveniji
Qrihodnjo nedeljo bodo volil-Ici v Sloveniji šli na volišča. Istočasno bodo volili novega predsednika države, župane in člane občinskih svetov. Dosedanjemu priljubljenemu predsedniku Milanu Kučanu sc izteka drugi mandat in se tako poslavlja s predsedniškega mesta.
Značilnost predsedniške tekme je kar 9 kandidatov, po eni strani, po drugi pa, da je že skoraj verjetno, da bo Kučana na predsedniškem mestu nasledil aktualni premier dr. Janez Drnovšek. Še najbolj se mu po raziskavah javnega mnenja nekoliko presenetljivo približuje kandidatka skupna Nove Slovenije in Socialdemokratske stranke Barbara Brezigar, državna tožilka, znana tudi kot ministrica v Bajukovi vladi, ki sicer nastopa tudi s podporo volilcev. Dolgo časa je sicer veljalo, da je edini resni tekmec dr. Janezu Drnovšku nekdanji guverner narodne banke dr. France Arhar, ki pa je že na začetku volilne tekme pokopala afera v zvezi z njegovo izredno veliko plačo na vodilnem mestu v javni zavarovalnici. Poleg teh treh kandidirajo še nekdanji predsednik parlamenta dr. France Bučar kot kandidat skupine volilcev, dr. Lev Kreft kot kandidat Združene liste socialnih demokratov, diplomat in profesor dr. Anton Bebler kot kandidat Demokratične stranke upokojencev, predsednik Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič Plemeniti, slikar Jure Cekuta s podporo volilcev in
Dr. Janez Drnovšek
predsednik Nove stranke Gorazd Drevenšek. Sicer velja, da večina kandidatov na volitvah nastopa zgolj za lastno promocijo oziroma promocijo svoje politične stranke. Temu primerno je zelo bleda tudi predvolilna tekma.
Vsekakor velja, daje osnovno vprašanje pred volitvami le še, ali bo premier Janez Drnovšek zmagal že v prvem krogu, ali pa bo za izvolitev predsednika potreben še drugi krog. Čeprav nekateri analitiki ne izključujejo presenečenj, je zelo malo verjetno, da bo do tega prišlo, tudi v morebitnem drugem krogu.
Istočasno s predsedniškimi volitvami bodo tudi volitve županov in volitve v občinske svete. Tudi za te je značilna zelo bleda volilna kampanja. Z letošnjim letom prinašajo volilni red tudi nekaj novosti v primerjavi s prejšnjimi, poleg tega, da bodo zajamčene člane občinskih svetov tudi tokrat volili volilci iz vrst italijanske in madžarske manjšine, imajo po novelizaciji zakona tokrat to možnost tudi volilci iz vrst romske skupnosti v 20 občinah, oziroma če smo natančni se bo to zgodilo samo v 16, saj se v štirih občinah zaradi nasprotovanja aktualnih
občinskih svetov to tokrat še ne bodo volili občinskih svetnikov iz vrst romske skupnosti. Sicer pa je slovensko ustavno sodišče že presodilo, da je zakon skladen z ustavo in je njegovo izvajanje obvezno v vseh 20 občinah, ki jih predvideva zakon. Novo na tokratnih volitvah je tudi to, da imajo volilno pravico tudi tujci s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji.
Čeprav občinske volitve v Sloveniji ponavadi ne odražajo dejanskega razmerja razdelitve političnih sil, pa bodo nedvomno vplivale na nadaljnji politični razvoj. Po eni strani se bo končala t. i. Kučanova era, čeprav se njegovi nasprotniki še vedno »bojijo« nadaljnje vloge v političnem življenju Sloveniji in tudi ponovne poznejše kandidature za predsednika države, kar je resnici na ljubo malo verjetno. Do sprememb pa lahko pride tudi v trenutni vladajoči koaliciji, še posebej, če upoštevamo, da bo z morebitno Drnovškovo izvolitvijo na mesto predsednika republike prišlo do zamenjave na čelu vlade in na čelu Liberalne demokracije Slovenije kot največje stranke. Sicer je že nekaj časa jasno, da bo dr. Janeza Drnovška na premierskem mestu nasledil trenutni finančni minister mag. Anton Rop, kot naslednika na mestu predsednika stranke pa največkrat omenjajo tesnega Drnovškovega sodelavca Gregorja Golobiča. Slab rezultat ljudske stranke na volitvah pa lahko privede tudi do sprememb v tej stranki in posledično s tem tudi v koaliciji, saj v stranki del članstva že nekaj časa ni zadovoljen s predsednikom Butom in položajem stranke v koaliciji in zahteva njen umik v opozicijo.	boje
RADIO DVA
Upamo na ugodno rešitev
Marjan Pipp, poslovodja Radia dva, je na vprašanje Slovenskega vestnika v zvezi z grozečo ukinitvijo kooperacije z ORF-om dejal, daje zavod vsem sodelavcem odpovedal službo s
koncem tega leta. Do 31. 12. 2002 je oddajanje zagotovljeno. Kako bo šlo naprej, še ni jasno. Pipp je dejal, da mu je predsednik Ustanovnega sveta ORF Klaus Pekarek obljubil, da bo to vprašanje na dnevnm redu sveta. Sicer pa Marjan Pipp upa, da bo nova zvezna vlada imela več posluha za potrebe Radia Dva.
l/ Borovljah, kjer so se sredi V maja 1945 bili zadnji boji druge svetovne vojne na evropskih tleh, je bil v četrtek, 31. oktobra 2002, odkrit spomenik 180 partizanom, ki so v teh bojih padli. Padli so pri bivšem dravskem mostu v boju z nemškimi in domobranskimi enotami, katere so za vsako ceno skušale doseči levi breg Drave. Tam so se predale Angležem.
Zveza koroških partizanov je odkritje spomenika povezala z vsakoletno osrednjo svečanostjo ob dnevu mrtvih, ki se je je tokrat udeležilo zelo veliko ljudi z obeh strani meje. Geslo proslave je bilo »Nikoli vas ne bomo pozabili!«
Po glasbenem pozdravu Pihalnega orkestra Jesenice je Sonja Wakounig pozdravila vse navzoče, med njimi državnega sekretarja ministrstva za socialne zadeve Franca Žnidaršiča, predsednika ZZB NOV Slovenije Ivana Dolničarja, predsed-
Ivan Dolničar
ni še nikdar poklonil 183 žrtvam fašizma, katerih imena so zapisana na spomeniku v Železni Kapli.
Odločno je predsednik ZKP odgovoril na gonjo, ki jo je v zvezi z odkritjem spomenika v Borovljah zagnal koroški haj-matdinst. »Najprej naj pometejo pred svojim pragom, preden nam očitajo stvari, ki jih nismo zagrešili,« je dejal. Pribil je, da se koroški Slovenci nikdar ne bomo odpovedali spominu na padle borce.
Ranjene partizane v Dravo
Predsednik ZZB NOV Slovenije Ivan Dolničarje dejal, daje mnoge partizane, ki so padli pri dravskem mostu, odnesla Drava, mnoge ranjene pa so pometali domobranci vanjo. Govornik je podal zelo obširen prikaz vojaških dogodkov, ki so povezani z boji pri Borovljah. 13. Bračičeva brigada, Koroški odred in avstrijski bataljon, ki so operirali na tem območju, so imeli nalogo razorožitve nemških in z njimi povezanih enot. Zato niso zasedli bojnih položajev.
Tem bolj so bili iznenadeni, ko so Nemci in domobranci s težkim orožjem udarili po njih, in jim je uspel preboj na levi breg Drave. Angleži, ki so med vojno bili partizanski zavezniki, so tokrat ves razvoj le opazovali in niso posegli v borbo. Imeli so svoje računice.
Del udeležencev na boroveljski svečanosti
ODKRITJE SPOMENIKA 180 PARTIZANOM V BOROVLJAH
Nikoli vas ne bomo pozabili
Komorni zbor SPD »Borovlje« je prispeval izbran pevski okvir
nika ZSO in NSKS Marjana Sturma in Bernarda Sadovnika, konzula R Slovenije Borisa Jelovška, slavnostnega govornika univ. prof. Karla Stuhlpfarrerja, zastopnika avstrijskega bataljona Gottharda Fanghauserja, občinskega odbornika in predsednika SPD »Borovlje« Mel-hijorja Verdela, predsednika Zveze slovenskih izseljencev Jožeta Partla, predsednika SPZ Gustava Brumnika, zastopnika Memorial Karnten-Koroška Vinzenza Jobsta in Regino
Trajen spomin
Predsednik Zveze koroških partizanov inž. Peter Kuchar je uvodoma poudaril, da na 48 pokopališčih širom Koroške počivajo borci proti nacifašizmu in za svobodo, katerih spominu se nikdar ne bomo odrekli!
Pri dravskem mostu je več dni po uradni nemški kapitulaciji padlo 180 partizanov, ki so bili člani Bračičeve brigade, Koroškega odreda in pa 3. avstrijskega bataljona. Pri tem po-
Slavnostni govornik Karl Stuhlpfarrer
povcev, ki so bežali iz ljubljanskega in gorenjskega področja, ter morilci iz Begunj. Vsi so se bali, da jim bodo za njihove zločine sodili«.
Kuhar je spomnil tudi na dvanajst partizanov, ki so jih že po koncu vojne blizu Glinj ubili domobranci.
Upravičena kritika
Predsednik ZKP je ostro kritiko namenil deželnemu glavarju, ki vodi gonjo proti partizanski borbi na Koroškem, nikdar pa
DUNAJSKI SOCIALDEMOKRATI PRI PERŠMANU
Partizanski upor je bil častno dejanje
Dunajski socialdemokrati pri Peršmanu
1/dneh okoli državnega prazni-V ka je skupina dunajskih socialdemokratov bila na študijs-
kem izletu na Koroškem. Med drugim je sodelovala na spominski proslavi Memorial Karn-
ten-Koroška na celovškem pokopališču. Dan navrh je obiskala muzej partizanskega upora pri Peršmanu, kjer jo je pozdravil in o partizanskem boju podrobneje informiral predsednik Zveze koroških partizanov inž. Peter Kuhar. Dunajski socialdemokrati so se dostojno poklonili borcem proti nacionalsocializmu in za svobodo Avstrije, predvsem pa pobitim članom Pešiimanove družine in poudarili, da je partizanski boj bil častno dejanje.
Z njimi je bila tudi gospa Sasse, ki je bila zaprta istočasno s selskimi in kapelškimi žrtvami, obglavljenimi aprila 1943. Posebej jo je zanimala usoda najmlajše od trinajstih žrtev, Janeza Dovjaka, Ožbal-tovega iz Sel, ki še ni dopolnil 18 let, ko je v dunajski Sivi hiši nacistični rabelj sprožil giljotino.	F. IV.
Taupe, predstavnika društva »Erinnern« Hansa Haiderja, zastopnika KPA Christopherja Franka in delegacije borčevskih organizacij iz Slovenije.
kolu, ki so ga zakrivili deli SS-divizije Prinz Eugen in domobranska vojska, je, tako Peter Kuchar, »sodelovalo veliko Avstrijcev na strani SS, gesta-
se še ni spomnil selskih ali ka-pelških žrtev nacizma, Karluto-vih. Ročičjakovih, Mičejevih, Hojnikovih in Peršmanovih in vseh drugih žrtev. Prav tako se
Poziv k odkriti spravi
Dolničar je svoj govor zaključil s pozivom, da bo do sprave moralo priti. Ta pa ne more biti enostranska, ampak celovita. Zato naj domobranci in bivša kolaboracija v Sloveniji končno priznajo svojo krivdo nad slovenskim narodom, se mu opravičijo za prisego Hitlerju in za to, kar so storili v Borovljah. »Mi, partizanski borci, smo se že opravičili za krivice med vojno in za povojna maščevanja nad domobranci. A oni za ta korak niso pripravljeni«.
Koroški in štajerski storilci
Slavnostni govornik prof. Karl Stuhlpfarrer je dejal, da bi na tem mestu rad spregovoril o zaslugah, ki jih ima koroški hajmatdinst za osvoboditev Avstrije izpod nacističnega jarma. A to ni mogoče, kajti Avstrija se ni sama osvobodila ideologije nacizma, ki je uničevala in poniževala ljudi, spravila Evro-
Peter Kuchar
po v vojno, Slovence na Koroškem oropala domov in jih izgnala. Kdor se je uprl tej ideologiji, so ga spravili v kacete ali pa ubili. Storilci so bili od tu in s Štajerske.
Čeprav se Avstrija ni sama osvobodila nacizma, pa so tu bili uporniki, moški in ženske, koroški Slovenci so prispevali veliko k osvoboditvi. Mnogi uporniki so se borili v vrstah zaveznikov, tudi v jugoslovanski vojski. Vsem tem smo dolžni zahvalo ter spoštljiv spomin.
Uresničena namera
Postavitev spomenika je bila srčna želja in namera Zveze koroških partizanov, po dolgoletnih pripravah je letos končno uspelo realizirati ta načrt. Spomenik je naredil in uredil boroveljski kamnosek Cekoni-Hut-ter. Predsednik ZKP Peter Kuhar se je zahvalil občini za kooperativno sodelovanje.
Spomenik 180 padlim borcem Bračičeve brigade. Koroškega odreda in 3. avstrijskega bataljona sta odkrila Ivan Dolničar in inž. Peter Kuchar, delegacije pa so položile vence. Metka Wakounig in Miha Baloh sta recitirala pesmi v spomin padlim, dostojen in kakovosten glasbeni okvir pa sta doprinesla Komorni zbor SED »Borovlje« pod vodstvom Romana Verdela in Pihalni orkester z Jesenic, ki ga vodi Peter Muhar.	Franc Wakounig
Der
Tötungsbetrieb
Im Klagenfurter Krankenhaus selbst haben »die Tötungen im größeren Ausmaß ... erst mit dem Zeitpunkt begonnen, als keine Tötungstransporte mehr... abgesandt« wurden. Der Psychiatrieprimarius Dr. Niedermoser hat in der ersten Zeit »in der Irrenanstalt ... noch nichts getan, sondern einzelne Fälle« (später dann ganze Gruppen) »von dort in das Siechenhaus überstellt, wo dann die Euthanasie durchgeführt wurde.« Die »Irrenhauspatienten kamen ... deshalb in das Siechenhaus, weil man« auf der Psychiatrie »einem Teil der Patienten bei den Tötungen nicht beikommen konnte, ohne dass es die anderen bemerkt hätten.« Im Siechenhaus »war es nicht so auffallend«, verheimlichen ließen sich die Krankentötungen aber auch dort nicht.
Die Zahl der im Siechenhaus getöteten psychiatrischen, aber auch geriatrischen Patienten hat nach den Angaben der Leiterin dieses Hauses »in den Jahren 1941 bis 1945 durchschnittlich drei bis vier Pfleglinge« pro Woche betragen. Eine der ihr unterstellten Tötungsschwestern vermutete »durchschnittlich 15 bis 20 Tötungen monatlich.« Eine Siechenhausbedie-nerin drückte sich so aus: »Oft ein Monat waren mehr als 20, oft ein Monat waren es wieder weniger als 20.« Schwester Ottilie, die eifrigste Mörderin auf dieser Abteilung, gab zu Protokoll: »Ich habe bereits erwähnt, dass ich mit den Tötungen im Jahre 1940 auftragsgemäß begonnen habe.« Da »wurden aber nur einzelne Pfleglinge getötet, die Anzahl stieg dann im Laufe der Jahre beträchtlich, wenn ich gefragt werde, wieviel Tötungen ich insgesamt in den Jahren 1940 bis 1945 durchgeführt habe, so erkläre ich, dass ich dies zu sagen nicht in der Lage bin. Es waren viele Tötungen.« Nach eindringlicher Befragung versuchte diese »Schwester« jedoch eine Schätzung und vermutete, »wöchentlich zwei bis drei Kranke befördert« zu haben. Sie fügte hinzu: »Ich tat nur meinen Dienst« und hatte darüber hinaus auch das Gefühl, sie sei »immer eine pflichtbewußte Pflegerin« gewesen, was ihr übrigens beim Prozess von ihren mitangeklag-ten Vorgesetzten durchwegs bestätigt wurde. Schwester Ottilie tötete »so, als ob dies zu ihrer täglichen Aufgabe gehöre.« Sie war mit großer Sicherheit nicht nur die routinierteste Mörderin auf ihrer Station, sondern von ganz Klagenfurt, und das bedeutet trotz der relativen Bedeutungslosigkeit dieser Stadt doch einiges....
Einige meinten, sie wäre nicht nur bei ihrem »Dienst«,
wie sie es nannte, gefühllos gewesen, sondern überhaupt als ganzer Mensch. Andere wiederum bemerkten sehr wohl Anzeichen von Gefühlen an ihr, allerdings nicht solche der Abscheu und des Widerwillens vor dem Töten, sondern »die einer gewissen Lust.« Ihrer mit-angeklagten und mitverurteilten Bedienerin Elsa »kam es fast vor, als ob sie es gerne tut«, und selbst ihre engste Vertraute, die Siechenhausleiterin, hat nie bemerkt, dass sie »je eine Tötung ungern durchgeführt hat.« Es waren aber auch bei ihr zumindest Reste eines auch im guten Sinne menschlichen Potentials anzutreffen. Einmal überraschte sie auf ihrer Station einen Selbstmörder. Spontan und ohne zu zögern hat sie ihn »vom Strick befreit«. Der Gerettete beklagte sich aber daraufhin, »sie hätte ihn hängen lassen sollen, in der Anstalt müßte er doch nur verhungern.« Eine Äußerung, die
bruchsicheren Raum, zumeist war es der »Tagessaal« oder das »Zimmer 7«. Dort wurden die zur Tötung vorgesehenen Geisteskranken (aber dann auch Alten) so lange eingesperrt, bis sie vergiftet oder »gespritzt« wurden.
An der Entscheidung, wer zu töten sei, waren mehrere Stellen beteiligt. Eine wichtige Rolle spielte dabei Dr. Niedermoser. Er schickte, häufig nach Rücksprache mit dem Pflegepersonal, im Allgemeinen vierteljährlich Fragebögen von denjenigen Patienten nach Berlin, von denen er annahm, dass sie für eine Tötung in Frage kämen. Daraufhin ging eine Liste mit den Namen derer, die »euthana-siert« werden sollten, an das Krankenhaus zurück. Die »Behandlungsaufträge« hat der »Doktor« aber »keineswegs sogleich in Vollzug setzen lassen, sondern bei einer Visite hat er einen Teil der Pfleglinge zur Tötung bestimmt, bei der näch-
fällige Häufungen von Todesfällen zu vermeiden.
Die Siechenhausschwestern wussten Dr. Niedermosers »Idiotenabteilung« aber auch noch in anderer Hinsicht zu nutzen: Siechenhauspatienten, die sich der Ordnung der meist überfüllten Anstalt nicht fügten, wurden dort gelegentlich mit Psychiatriepatienten »strafweise« zu-sammengesperrt. Anfangs wurden sie nach einiger Zeit wieder herausgelassen, später jedoch auch mit ihnen vergiftet. Basierend auf der Durchsicht verschiedenster Quellen kam ein »gerichtsärztlicher Bericht« zum Ergebnis, »dass im Anfang nur fortgeschrittene Stadien von Geisteskrankheit, Missbildungen, also vollkommen unheilbare Kranke in die« Tötungsabteilung »eingeliefert wurden, im Laufe der Zeit lockerte sich die strenge Auffassung und es kamen auch leichtere Grade von angeborenem Schwachsinn sowie alte Leute, Herzkranke,
Pogled na nekdanjo celovško hiralnico
ZALOŽBA DRAVA
Iz zgodovinskega spomina:
čas nacionalsocialzma na Koroškem
V založbi Drava je izšla že tretja naklada uspešmice Helga Strombergerja »Die Ärzte, die Schwestern, die SS und der Tod«, Ker odkriva ta knjiga zelo pomemben del temne zgodovine Koroške, objavljamo iz nje skrajšano poglavje v originalnem nemškem jeziku.
Schwester Ottilie freilich nicht wirklich überraschen konnte, da sie ja wusste, dass und mit welchem Zweck die potentiellen »Euthanasie«-Opfer unterernährt wurden.
Die geriatrische Abteilung des Klagenfurter Krankenhauses war in der NS-Zeit in zwei Unterabteilungen gegliedert. Im sogenannten »Vorderhaus« waren die leichteren und im »Hinterhaus« die schwereren Fälle untergebracht. Dr. Niedermoser - er fungierte gleichzeitig als »Hausarzt« an der Geriatrie - richtete im Hinterhaus, als er mit dem »Euthana-sieren« begann, eine kleine Abteilung für psychiatrische Patienten ein. Diese »Idiotenabteilung«, wie er sie nannte, bestand im Wesentlichen aus einem größeren möglichst aus-
sten wieder andere. Es war wohl so, dass ... Patienten, solange sie vom Personal gebraucht« wurden, »bei der Arbeit geholfen haben oder sonst von Nutzen waren ..., am Leben gelassen wurden und auch dem Dr. Niedermoser bei den Visiten entzogen worden sind, damit er sie nicht sieht und an die Tötungsaufträge erinnert wurde. Wenn diese Personen« aber »aus irgendeinem Grunde lästig wurden und ihre Beliebtheit beim Personal verloren haben, dann wurde die Tötung durchgeführt. Und zwar sofort.« Manche Todeskandidaten wurden wochen- oder monatelang im »Tagessaal« eingeschlossen gehalten, da »der Arzt anordnete .... dass wöchentlich« nur »drei bis vier zur Tötung drankommen sollen,« um allzu auf-
Leute mit malignen Geschwülsten,« die ihrem »sozialen Stand« nach vor allem »Gemeindearme, Befürsorgte... Altersrentner« und »Arbeiter« gewesen sind. Besonders gefährdet »waren Pfleglinge, für die keine Person da war, die die Anstaltskosten bezahlte« und um »die sich niemand kümmerte, während diejenigen, die dauernd Besuche von Angehörigen empfingen«, bessere Überlebenschancen hatten.
Nach dem Gesetz war das Töten von psychiatrisch Festgehaltenen, Behinderten und Alten aber auch im NS-Staat bis zum Schluss verboten. Die Staatsanwaltschaften bekamen allerdings Weisung, diesbezügliche Anzeigen nicht zu verfolgen. »Viele Angehörige von durch Euthanasie getöteten Men-
schen« haben sich daher auch in der Kärntner Landeshauptstadt vergeblich an die Einrichtungen der Rechtspflege gewandt und »kein Gehör gefunden. »Dr. Conti, der Reichsärzteführer, konnte bei seiner Klagenfurt-Vi-site den »Euthanasie«-willigen Krankenhausärzten zur Rechtslage nur mitteilen, »es käme ein Gesetz ... er übernehme aber die volle Deckung« für diejenigen Tötungen, die vor seinem Inkrafttreten durchgeführt würden.
Eine der - zumindest indirekten - Folgen dieser Rechtsunsicherheit war, dass die Cheforganisatoren in der »Euthana-sie«-Zentrale in der Berliner Tiergartenstraße 4 keinen Arzt zur Durchführung einer »Euthanasie« gezwungen haben. Einer von ihnen, »Prof. Dr. med. Brand gab in seinem Prozeß an... Es ist unter keinen Umständen so aufzufassen, dass der in diesem Rahmen verpflichtete Arzt nun zur Ausführung einer Euthanasie verpflichtet gewesen wäre, wenn er nicht selbst auf Grund seiner eigenen Entscheidung damit einverstanden war. Er hatte umgekehrt und im Gegenteil die Verpflichtung, wenn er nicht damit einverstanden war, unter gar keinen Umständen eine Euthanasie durchzuführen.« Dieses Prinzip relativer Freiwilligkeit setzte sich in den unteren Rängen der medizinischen Hierarchie fort. Schwester Ottilie, die Siechenhausleiterin sowie einige Psychiaterpfleger und -pflegerinnen »haben, nachdem« Dr. Niedermoser »ihnen die Gründe für die Euthanasie gesagt hatte, freiwillig zugestimmt«, die Tötungen nach seinen Anordnungen durchzuführen.
Als die Tötungsanordnungen im Siechenhaus so häufig wurden, dass ihnen Schwester Ottilie und die Leiterin allein nicht mehr gewachsen waren, betrauten sie drei weitere Schwestern sowie einen Pfleger mit Tötungen. Eine von den dreien, Schwester Paula, über deren Geisteszustand das Gericht ein Gutachten erstellen ließ, wurde 1945 von der Kriminalpolizei gefragt: »Glauben Sie, dass Ihnen etwas passiert wäre, wenn Sie abgelehnt hätten?« Darauf antwortete die Schwester freimütig: »Ich glaube kaum, dass mir im Falle der Ablehnung der Tötungsdurchführungen etwas passiert wäre. Man hätte mich höchstens auf eine andere Abteilung gegeben. Schlimmstens hätte man mich aus der Anstalt entlassen.« Josephine M., Pflegerin im »Hinterhaus«, konnte eben diese Erfahrung machen. Sie war die einzige im Siechenhaus, die einzige im Krankenhaus, die eine an sie herangetragene Tötungsaufforderung als Zumutung empfunden und strikt von sich gewiesen hat. Bald danach ist sie in Urlaub gegangen, und nachdem sie wieder zur Arbeit kam, musste sie im »Vorderhaus«, und nicht mehr wie früher, im »Hinterhaus«, ihren Dienst versehen.
PRIREDITVE
ČETRTEK, 7. 11.
CELOVEC, v Mladinskem domu -Filmski krožek
18.30	Filmski večer. Filmski krožek Mladinski dom predvaja dokumentacijo, risanko, igrana filma in animacije.
TINJE, v domu - Sodalitas
19.30	Predavanje »Alpinska reševalna služba - nekoč in danes«. Predavatelj: mag. S. Alexander Fritz
PETEK, 8. 11.__________________
ŽELEZNA KAPLA, farna dvorana -Mlad. center Rebrca, SPD Zarja
17.00	Lutkovna predstava v nemškem jeziku »Sneguljičica«. Gostuje lutkovno gledališče Maribor.
CELOVEC, Cafe Sever
18.00	»Philcafe-Lik resničnega filozofa«. Pogovor vodi mag. Vinko Ošlak
ŠENTPETER pri Šentjakobu, VŠGP 19.30 Premiera »Bela vrtnica«; režija Marjan Sticker. Nastopa gledališka skupina Višje šole Šentpeter. Dvojezična, multimedijska predstavitev najbolj znanega nemškega »uporniškega gibanja«, katerega sedež je bil v Miinchnu in katerega člane so leta 1943 po kratkem procesu obglavili.
SVEČE, pri Adamu - SPD Šentjanž, SPD Kočna 19.30 Kraški večer s pršutom in vinom. Ob tej priložnosti bo avtorica Vesna Guštin Grilanc predstavila knjigo »Ogenj na kamnu«. To je knjiga, ki opisuje življenje ob ognjišču na Krasu in tržaškem podeželju. Zapela bo moška pevska skupina »Kraški dom« iz Repentabra pri Trstu.
PLIBERK, v župnišču 19.30 »Socialna država Avstrija«. Predava univ. prof. dr. Emmerich Talos v nemškem jeziku
SOBOTA, 9. 11. __________
BILČOVS, na Gori pri Sv. Luciji
9.00	Sprehod v jesen. Špremlja dr. Peter Skoberne
DUNAJ, Slovenski pastoralni center - Fermata
18.00	Martinovanje. Ob jedači in pijači bo Fermata poskrbela za tamburaško in plesno narodnozabavno glasbo ter družabno razpoloženje.
OBIRSKO, pri Kovaču - Enotna lista Železna Kapla
20.00	Martinovanje - koncert in ples. Nastopajo: MoPZ »Valentin Polanšek«, mladinska skupina iz Železne Kaple, vokalna skupina »Pet in tri«. Ob 21. uri ples, igra ansambel »Vitezi Celjski«.
PLIBERK, kulturni dom 20.00 Martinovanje. Za ples igra »Ansambel bratov Poljanšek«
BILČOVS, pri Miklavžu - SPD Bilka
20.00	Ples Bilke. Igrata ansambel Svetlin in Die Alpen Swingers
NEDELJA, 10. 11._______________
PLIBERK, farni dom
15.00	Mladinska igra »Črna marela«. Gostuje mladinska gledališka skupina KPD Planina
SREDA, 13. 11._________________
ŠENTJAKOB, farna dvorana -k & k (pozor, spremenjen kraj!)
20.00	Gledališki abonma z gled. predstavo »JEZ«. Gostuje Mala Drama
ČETRTEK, 14. 11._______________
ŠMIHEL, farna dvor. - KPD Šmihel
18.00	Predavanje in predstavitev »Aromaterapija«. Eterična olja za dobro počutje
PETEK, 15. 11._________________
PORTOROŽ, hotel Lucija - ZSŽ Tridnevni seminar Zveze slovenskih žena na temo »Ženske - manjšina -jezik«
LEDINCE, kulturni dom -SKD Jepa-Baško jezero
16.00	Kreativna delavnica za otroke in mladino. Vodijo Krista Kircher, Snježana Rehak-Višnjič, Ketca Sticker in Marco Kargl
SOBOTA, 16. 11.________________
LEDINCE, kulturni dom -SKD Jepa-Baško jezero
18.00	Občni zbor in odprtje dvodnevne razstave domačih umetnikov. Razstavljajo: Gabi Amruš, Maria in Marco Kargl, Krista in Alfred Kircher, Franc Rasinger, Snježana Rehak-Višnjič, Ketca Sticker in Zdravko Višnjič. Odprtje sooblikujeta MoPŽ Jepa-Baško jezero in Glasbena šola
ŠKOFIČE, ljudska šola - SPD Edinost
19.30 Glasbeni večer. Nastopajo: Tam-buraški ansambel Loče, Kvintet Smrtnik, dekliška skupina »As-colti« iz Šentilja, Kvartet Rož.
DOBRLA VAS, kulturni dom -KKZ in SPD Srce
19.30 Klasični koncert. Nastopajo:
Pija Brodnik (sopran), Štavko Goričar (klarinet), Vladimir Mlinarič (klavir)
ŠMIHEL, v farni dvorani - KPD Šmihel in EL
20.00	Martinovanje. Za razvedrilo bodo zaigrali Kraški ovčarji
NEDELJA, 17. 11._____________
PLIBERK, kulturni dom - SPZ, 15.00 Osrednji koncert Slovenske prosvetne zveze. Sodelujejo: Slovenski oktet in MePZ SPD Danica
• ŽITARA VAS, kulturni dom -SPD Trta
15.00	Gled. predstava »Pet pepelk« Nastopa mladinska skupina Trta. Režija Branka Bezeljak Glazer
TOREK, 19. 11.________________
ŠENTJANŽ, k & k - k & k 9.00 Šivanje domačih copat. Vodita: Krista Kral in Mili Weiss. Traja do 11. ure.
SREDA, 20. 11.________________
DUNAJ, Slovenski kulturni center Korotan
18.00	Predstavitev knjige Theodorja Haeckeija »Kierkegaardova grba«. Knjigo bo predstavil njen prevajalec Tim Wüster
ČETRTEK, 21.11._______________
ŠENTJANŽ, k & k
19.00	Finisaža »... in šli smo tudi v Furlanijo«. Christof Šubik bere Bertolt Brecht, Paul Čelan in Robert Schindel.
SOBOTA, 23. 11._______________
ŠENTJANŽ, k & k - k & k, Glasbeno gledališče Gabriel
17.00	Premiera otroške gledališke predstave »Prižgite luči«.
Igrata: Jožef Ropoša in Gregor Čušin
ŽELEZNA KAPLA, farna dvorana - SPD Zaija
18.00	Premiera muzikla »Čenčanje«. Nastopa otroška skupina SPD »Zarja«. Režija Alenka Hain
GLOBASNICA, pri Šoštarju - EL Globasnica
20.00	Ples z ansamblom Lojzeta Slaka
KOŠ
vabi na
KOŠARKO za rekreativce kdaj:
vsak ponedeljek in četrtek od 18. do 19. 30 ure
kraj:
Zvezna gimnazija za Slovence
SLOVENSKI
VESTNIK
stito
PRAZNUJEJO: Mihael Kampusch iz
Gorič - 30. rojstni dan; Mihi Ošina iz Lepene - rojstni dan; Kristina Pepelnar iz Galicije - 19. rojstni dan; Danica Ogris iz Drabunaž - rojstni dan; Fritz Paul iz Kota pri Šentjakobu - rojstni dan; Emi Oraže s Šajde - rojstni dan; Karl Dovjak z Borovnice - rojstni dan; Marija Oraže z Obirskega - 23. rojstni dan; Vilko Nerz z Bistrice pri Šmihelu -rojstni dan; Mirko Krajger iz Strpne vasi - rojstni dan; Elizabeta Leben iz Pliberka - rojstni dan; Rozi in Josef Polesnig iz Vogrč - 35. obletnico skupnega življenja; Mici in Friedl Wautsche z Letine
- 35. obletnico skupnega življenja; Elizabeta Dobrovnik z Metlove - rojstni dan; Marija Jelen iz Dobrle vasi - rojstni dan; Elizabeta Golavčnik iz Podjune - rojstni dan; Jožef Križnik iz Sinče vasi - rojstni dan; Erika Mischitz iz Prible vasi - rojstni dan; Franc Smrtnik iz Kort - rojstni dan; Janko Kölich iz Železne Kaple - rojstni dan; Dl Štefan Orasche z Radiš - rojstni dan; Martin Pandi iz Branče vasi - rojstni dan; dr. Janko Zerzer iz Celovca - rojstni dan; Elzi Hribar iz Celovca - rojstni dan; župnik Peter Olip iz Šentlenarta pri Sedmih studencih - rojstni dan; Albert Močnik iz Šmihela - rojstni dan Za posredovanje imen slavljenk in slavljencev se zahvaljujemo predvsem slovenskemu oddelku ORF v Celovcu!
Slovenski vestnik - usmerjenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin.
tel. 0463/514300-0 • faks -71 e-mail: sonja.wakounig@slo.at
UREDNICA
Sonja Wakounig...............................(-50)
Tajništvo.......................Urška Brumnik (-14)
NaroCniška služba ..............Milka Kokot (-40)
Prireditve ................. Andrea Metschina (-22)
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566
VSI
Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec
RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJE - teletekst 299
ČE 7. 11. I 18.10 Rož - Podjuna - Zilja
PE 8. 11. I 18.10 Utrip kulture_______
SO 9. 11.118.10 Od pesmi do pesmi, ...
NE 10. 11.1 6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! 18.00 Glasbena
PO 11. 11. I 18.00 Kratek stik________
TO 12. 11. I 18.10 Otroški spored_____
SR 13. 11. I 18.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerni spored__________________
DOBER DAN, KOROŠKA
NE 10. 11. | 13.30 ORF 2 . DOBER DAN KOROŠKA • Odsev odgovornosti za najtrdnejši steber v kulturnem razvoju koroških Slovencev je 25-letnica obstoja Glasbene šole na Koroškem • Novi slovenski veleposlanik na Dunaju: Dr. Ernest Petrič na nastopnem obisku na Koroškem, s katero je znanstveno že dolgo povezan • SAK je končal jesenski del prvenstva zdaleč pod pričakovanji • Prvenstvo in evropski pokal: Dvojna obremenitev za odbojkarje iz Doba • Martino-vanje v največji vinski kleti Slovenije
PO 11.11. | 3.30 ORF 2 15.55 TV SL01 (Pon.) TO 12.11.18.30 TV SL02 (Pon.)_______
RADIO DVA - 105,5
DNEVNI SPORED OD PONEDELJKA DO PETKA:
6.00	Dobro jutro 9.00 Sol in poper 12.07 Žur-nal, nato glasba 3 krat 3 13.00 Klub Radio dva
15.00	Lepa ura 17.17 Žurnal 17.30 Naša pesem
SO I 6.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna) 7.00 Domača budilka 8.30 Otroški vrtiljak
9.00	Sobotno dopoldne 12.00 Glasbena 3 krat 3 13.00 Evropa v enem tednu 13.23 Glasba
14.00	Slovenske popevke 15.00 Farant________
NE I 6.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna)
7.00	Domača budilka 8.30 Zajtrk s profilom
10.00	Zimzelene melodije 10.30 Svetopisemske zgodbe 11.00 Iz zlate dvorane 12.00 Glasbena 3 krat 3 13.00 Radio dva v zrcalu 15.30 Narod-nozabavna in zborovska glasba 16.00 Vikend
RADIO AGORA 105,5
Tel. 0463/418 666 Faks: 418 666 99 e-mail: agora@magnet.at
PE 8.11.119.00 Zrcalo kulture Ob 30. obletnici »Ortstafelsturma« (pon. 9.11., 1.00) 23.00 Rdeči Boogie glasbeni magazin 24.00 Sound-track iz filma »Halbe Treppe«__________
SO 9.11.119.00 Special - Projekt ZiM: dvojezičnost na manjšinskem radiu (radijska redakcija Lužiških Srbov v Budysinu) 20.06 Yugo-Rock oddaja z glasbo s področja bivše Jugoslavije____________________________
NE 10. 11. I 19.00 Musič for the Masses
nove zgoščenke, glasbene novice, predstavitev skupin, recenzije filmov 22.00 For those ab-out to Rock vse to, kar drugi nikoli ne bi vrteli
PO 11. 11.118.00 Zdrava ura: oddajo vodi dr. Franz Wutti 19.00 Ta mera femenistična vlada - sedaj! 24.00 Forum Dobro jutro, sindikat!_________________________________
TO 12.11.119.00 Politični pogovori Christa Muttonen - pogovor yodi Reinhard Kacianka (pon. 13.11., 1.00) 20.06 Kakkoi Oddaja o japonskih risankah in stripih 23.00 Vešča Oddaja z glasbo vseh stilističnih in zemljepisnih smeri
SR 13.11.119.00 Literarna kavarna Ob 60.
rojstnem dnevu Petra Handkeja (pon. 14. 11., 1.00) 20.06 Voz latina oddaja o španski in portugalski glasbi 21.00 Ruff Radio Oddaja z drum'n bass, trip hop, breakbeat, jungle and ragga__________________________________
ČE 14.11.119.00 Politični pogovori: Johannes Swoboda - pogovor vodi Reinhard Kacian-ka(pon. 15. 11., 1.00) 20.06 Yesterday & Today glasba 60ih, 70ih, 80ih in 90ih let 22.00 Izven zakona glasbeni magazin z novo ameri-ško glasbo_____________________________
ODBOJKA - POKALNO SREČANJE
Še živi možnost podviga
Kdo bo imel boljše živce? Dobljani (na sliki) ali nasprotnik? Foto: Štukelj
/Odbojkarji SK Zadruga Aich/ ba, ki je podobna pliberški, prev/Dob so po slabih nastopih senetili z zmago prvega niza na avstrijskem odbojkarskem (25:22). Ekipa je odlično igrala prvenstvu preteklo soboto odi- in z malo več sreče bi bila lahko grali prvo pokalno tekmo proti dobila še drugega (-24). Ostala madžarskemu klubu Kazinz- dva niza so potem še tesno do-barcika. Po naporni vožnji so v bili gostitelji (-20/-18). Sansa za mali dvorani tamkajšnjega klu- podvig v drugi krog še obstaja.
Že dva dni navrh, pretekli ponedeljek, pa so Dobljani gostili drugouvrščeno ekipo Salzburga in jo v junaški borbi premagali tesno, vendar zasluženo s 3:2. Prvi niz so sicer izgubili z 20:25, drugega in tretjega pa so prepričljivo dobili domačini (14/16). Gostje so nato še izenačili, odločilnega petega pa so spet dobili Dobljani (10). Varovanci trenerja Pridala so bili izredno skoncentrirani in motivirani. Vsekakor je bila to dobra preizkušnja za sobotno pokalno srečanje.
Srečni in optimistični kapetan Martin Micheu je bil zelo zadovoljen z opravljenim delom in za sobotno srečanje proti gostom iz Madžarske pričakuje stootstotno pripravljenost svoje ekipe in pa glasno podporo navijačev. Tekma se bo pričela v soboto ob 19. uri.
Vabljeni!	M. Š.
NOGOMET
Hud dan za SAK
Z žalostnimi obrazi so igralci SAK zapustili igrišče	Foto: Štukelj
Ipanja igralcev, odbornikov in Unavičajev, da si SAK zagotovi v zadnji tekmi na domačih tleh tri točke, se ni niso uresničila. SAK kot tudi nasprotnik Šentvid se nahajata v izpadnem vrtincu, nos pa so imeli preteklo nedeljo spredaj gostje iz vojvodskega mesta. Domačini, ki so bili en dan pred tekmo kaser-nirani na Križni gori so pričeli
PODLIGA VZHOD
Bilčovs in Šmihel poražena
Jesenski del prvenstva je mimo. Bilčovs proti ATSV Wolfsberg kot tudi Šmihel proti Brežani sta na tujem bila brez možnosti in obe ekipi sta podlegli z 0:2. Presenečenje je ekipa DSG Borovlje, ki je na tujem proti Mostiču slavila zmago z 2:1 in je na odličnem 2. mestu (27) za vodečim Grebinjem (35), ki je podlegel St. Stefanu z 1:2. Šmi-helčani so na 10. mestu (21), Bilčovs pa je zdrsnil na 14. mesto (16).
zelo napadalno in si priigrali terenske prednosti, toda gostje so vedno spet preko obeh krilnih igralcev nevarno prodirali v kazenski prostor in v 19. minuti je potem sledila mrzla prha za SAK: 0:1. Šentvidčani so nato zaigrali zelo pogumno, samozavestno, borbeno in pa s srcem in dali še drugi gol. Sakovci so se trudili, vendar niso našli recepta, da bi še obrnili tekmo.
Žal je pri domačinih manjkala domiselnost, hitrejše podajanje, hitri napadi v globino in precizne žoge v kazenski pro-
1. RAZRED D.
Visok poraz
Globašani se še kar naprej nahajajo v hudi krizi. Na domačem terenu so proti Bad St. Leonhardu podlegli kar z 1:4 in utrdili predzadnje mesto z 9. točkami. Vodeča Rikarja vas (29 točk) je visoko premagala Labot s 4:1, presenetljiv poraz pa je utrpela tudi Železna Kapla proti Žitari vasi 1:4. Sinča vas je premagala Klopinj s 4:1.
Med obetavne igralce juniorjev sodi kapetan Tomaž Kreutz (bela majica)	Foto: Štukelj
štor. Napadalcu in goalgetterju Mathiasu Zimmerlingu tokrat ni uspelo nič.
Negativna bilanca
Bilanca jesenskega kola na domačih tleh dejansko ni razveseljiva. V osmih srečanjih je SAK samo dvakrat zmagal, trikrat je igral neodločeno, trikrat pa je izgubil. Izkupiček točk pa
2. RAZRED D
Zlati Perič
Selani so na domačih tleh tesno, vendar zasluženo premagali Preitenegg z 1:0, zlati gol pa je dal poškodovani Dragoslav Perič v drugem polčasu. Selani (36 točk) imajo še eno dopolnilno tekmo proti isti ekipi in z zmago lahko postanejo še jesenski prvak. Vodeča Dobrla vasje na tujem premagala Pliberk tesno z 1:0 (36). Žvabek je ugnal Djekše z 1:0, Reichenfels je premagal Galicijo s 5:2.
M. Š.
KOŠARKA
Zmaga in poraz
II fledtem ko je članska ekipa IVlslavila tesno, vendar zasluženo zmago proti WSG Radentheinu s 93:87 (že tretja zapored), so juniorji v napeti in borbeni igri podlegli na domačih tleh proti favoritu iz Celovca, Piratom, z 82:99. Tekma je bila izenačena, vendar so gostje imeli v svojih vrstah odlične metalce iz daljine. Domačini so po prvem polčasu tesno vodili s 45:42, nato pa so se vrstile napake in bolj klavrni gostje so odnesli obe točki domov. Ekipa tre-
Foto: Štukelj
nerja Bojana Grzetiča še ni docela uigrana. Odlično partijo pa je odigral pri domačinih Jasmin Trifunovič, ki je prispeval kar 34 točk.	M. Š.
SLOVENIJA
Katanec podpisal za grški Olympiakos
Q ivši slovenski reprezentanč-Dni selektor Srečko Katanec, ki je Slovenijo popeljal tako na evropsko kot svetovno nogometno prvenstvo, je bil »brez-
je znašal le 9 od možnih 24. Posledica slabih rezultatov pa je izostajanje gledalcev - in gledalci so pač tudi neprecenljiv kapital.
Upati je, da bo napovedana okrepitev članske ekipe v zimskem času dobrodejno vplivala na spomladanski del prvenstva. SAK je zdaj z 11 točkami na predzadnjem mestu.
Športni vodja Marko Wieser ni mogel zatajiti razčaranosti po nedeljskem porazu. »Bilanca jesensekega dela prvenstva je žalostna. Nismo mislili, da bo tako težko. Čez zimo se bomo okrepili, Jagodič pa bo še naprej treniral moštvo.«
Prihodnji petek je na sporedu zadnja tekma proti močni ekipi Voitsberg.
Izredno razveseljivo pa so se odrezali SAK juniorji, ki so v napeti in borbeni igri premagali Bad Bleiberg s 3:2. Vse tri gole pa je dal Zidej.	M. Š.
poseln« le slabega pol leta. V soboto so v grškem Olympia-kosu tudi uradno naznanili, da so do junija 2005 kot trenerja prve ekipe zaposlili 39-letnega Katanca, ki naj bi na sezono zaslužil pol milijona evrov. Katanec je igral za Ljubljano, Olimpijo, zagrebški Dinamo, Partizan, Stuttgart in Sampdo-rio. Za reprezentanco Jugoslavije je igral 31-krat in dosegel pet zadetkov, za Slovenijo pa je v petih nastopih dosegel en zadetek. Ob slovenski članski reprezentanci je vodil slovensko reprezentanco do 21 let in prvoligaško ekipo Hit Gorica. D. T.
ŠAH
Hitropotezni turnir
IX onec oktobra se je ekipa l\SŠZ, sestavljena iz moštev Bekštanj in SŠZ/Zveza-Bank (Alojz in Pepi Gallob, Joži Am-rusch, Rupert Reichmann in Ivan Lukan) udeležila 39. med-nardonega hitropoteznega turnirja v Puli. Koroški šahisti so osvojili 13. mesto, zmagala pa je Pula I pred Koprom/Izola in Pulo II.	I. L.
ŠAHOVSKI OREH Št. 222	Silvo Kovač
Podkrajšek - Gyimesi (Bled 2002)
V odločilni partiji za prvo mesto na letošnjem predolimpijskem turnirju na Bledu je Be-ljavski želel z zmago upravičiti vlogo favorita. Toda v ostri in dvorezni poziciji je beli imel pobudo in lepe možnosti za zmago. Na diagramu je pozicija po 32 potezi belega Te6 - Tg6??, ki je nastala v trenutku, ko je madžarski ve-
abcdef g h
lemojster nastavil vabljivo past izkušenemu velemojstru. Kaj je odigral črni, da Beljav-skemu ni preostalo nič drugega, kot da preda partijo!
Rešitev štev. 221 Mojster Šemrl se ne zadovolji z vračanjem kmeta v nadaljevanju 1 .Le6: fe6 2.De6:+ Kh8, temveč s prefinjeno potezo, ki odlikuje šahovske mojstre odigra l.Tf7! Sedaj so hitro vidne slabosti črne pozicije. Bčli gospodari po belih poljih na poševnici a2 - g8 in h3 - c8 ter na d liniji. Črni se je odločil za l...Kf7: 2.Šf5 in v napad se je vključil še beli skakač. Po 2,..Td8 še ena odlična poteza 3.Td6! in črni se je sprijaznil s porazom, saj mu grozi izguba materiala!
SLOVENSKI VESTNIK
PLANINSTVO
Qtol je najvišji vrh Karavank, «3ki stoji na avstrijsko-slo-venski meji. Najlažji pristop je čez južna pobočja preko Valvazorjeve in Prešernove koče v Sloveniji. Iz severnega Medvedjega dola (Bärental) vodita dve markirani poti na Stol, lažja preko Celovške koče in sedla Belščica in zahtevnejša zavarovana čez severno Stolovo steno. Slednja velja za najlepšo v naših gorah.
Za izhodišče s severa lahko vzamemo zadnje parkirišče na koncu javne ceste v Medvedjem dolu. Od tam naprej sledimo markacijam ob makadamski cesti, ki pelje k Celovški koči. Čez pol ure hoje pridemo do vznožja velikega melišča izpod severne Stolove stene, kjer je razpotje poti. Tu zavijemo na desno navzgor, kjer nas v petnajstih minutah pripelje pot skozi melišče do novega vstopa zavarovane plezalne poti, ki je bila lansko leto nekoliko spremenjena in obnovljena. Ta je zdaj nekoliko daljša in zahtevnejša. Naslednjih šeststo višinskih metrov sledi delno zahtevno plezanje po sicer dobro zavarovanem terenu. Na koncu ple-
Stol (Hochstuhl, 2236 m)
Celovška špica
žalne poti je nameščena skrinja z nemško vpisno knjigo, na vrhu pa je na voljo še slovenska. Do vrha imamo samo še petnajst minut nezahtevne hoje po zahodnem grebenu Stola. Za sestop je bolj priporočljiva običajna pot preko sedelca med Velikim in Malim stolom, od koder je samo nekaj minut hoje do Prešernove koče. Na tem križišču nadaljujemo pot v vzhodni smeri. Ob naši levi nas do sedla Belščica spremlja severovzhodni greben Stola, ki se imenuje Belščica ali Orlice, s svoji-
mi najvišjimi vrhovi Krkotnik (Marthaspitze), Celovška špica (Klagenfurter Spitze) in Jelenčka (Edelweißspitzen). Vsi so dostopni samo po nemarkiranih stezah ali brezpotjih. S sedla Belščica lahko pot nadaljujemo preko Celovške koče do parkirišča, lahko pa si jo skrajšamo po nemarkirani poti po melišču v zahodni smeri. Za sestop bomo rabili dve uri.
Uporaba zavarovane plezalne poti je priporočljiva samo za izurjene planince, običajna pot pa ni zahtevna.	mami
Sedlo Belščica
kredit vaših sanj 4,375 % p. a.*
odplačilna doba: do 5 let
višina kredita: EUR 5.000,- do EUR 15.000,-
obrestna mera: 4,375 % p. a. fiksno do 30. 09. 2003 nato tržne obresti
* efektivna obrestna mera: pri dobi trajanja 5 let, trenutno 6,99 % p. a.
zavarovanje: v bančništvu običajne varščine
A-9010 Klagenfurt/Celovec, Paulitschgasse 5-7 Tel.: 0463 51 23 65-35, e-mail: office@zvezabank.com
ZVEZA BANK
member of
ES
Pismo bralca
SloMedia - eine Frühgeburt?
Die Ankündingung, dass mit 2003 eine gemeinschaftliche Zeitung -Slovenski tednik erscheinen wird, scheint eine ungereifte Frühgeburt zu sein oder gar ein uneheliches Kind von Sadovnik und Sturm. Die Redakteure von Naš tednik und Slovenski vestnik werden wohl vor
der Eheschließung eine Vernunftgemeinschaft eingehen müssen - abstimmen wie sich links und rechts verträgt.
Je schwächer jemand ist, umso mehr besteht er auf sein Recht -dass seine Meinung berücksichtigt wird.
Im Frühjahr 2003 soll es das Happyend geben und keine Tragödie wie Romeo und Julia.
Komm. Rat Franz Rutar
RAVNE NA KOROŠKEM
Razstava likovnih podob cerkva Mežiške doline
A Jluzeji, ki se obračajo k Iju-IVIdem s ciljem oblikovanja pozitivnega odnosa do dediščine, bi lahko povzeli sporočilo nedavne prireditve v muzejskem razstavišču na Ravnah, ko so odprli razstavo z naslovom Likovna dediščina cerkva Mežiške doline.
Od stalnih zbirk Forma viva in muzeja Prežihova bajta ter razstav Kašče v Mežiški dolini in Gospodarstvo in tehniška dediščina Koroške so tokrat stopili na področje sakralne likovne dediščine v Mežiški dolini, ki jo zastopa 23 cerkva od izvira reke Meže v Koprivni, do izliva v Dravo pred Dravogradom, je med drugim povedala mag. Karla Oder, direktorica muzeja. Avtorica projekta, umetnostna zgodovinarka Simona Javornik, ki je pripravila tudi besedilo spremnega kataloga k razstavi, je predstavila arhitekturo, kiparstvo in slikarstvo cerkva v zadnjih devetsto letih, predvsem na osnovi terenskega dela, saj ni veliko pisnih virov.
Dodano je tudi etnološko gradivo na osnovi ljudskega izročila, opise pa spremlja bogato fotografsko gradivo tako iz arhiva kot sodobno, avtorja Toma Jeseničnika. Razstavo je oblikoval Domen Fras, grafični oblikovalec, odprta pa bo do 15. januarja naslednje leto. Denarno jo je podprlo ministrstvo za kulturo RS.
Kanonik g. Goličnik, direktor Škofijskega muzeja s sedežem v Mariboru, je odprl razstavo. Zahvalil se je Koroškemu muzeju Ravne, ker bo s tem približal ljudem prednike in jih povabil k obisku sakralnih objektov. Organizatorji pa si obetajo še veliko postavitev in promocijo tega dela države tudi ob predstavitvi umetniške sakralne dediščine.	S. š.
MoPZ »Kralj Matjaž«
vabi na
MARTINOVANJE
v soboto,
9. 11. 2002, ob 20. uri
v Kulturnem domu v Pliberku
igra Ansambel bratov Poljanšek